PRIMORSKI DNEVNIK
2**» plačana v gotovini • Postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 52 (8454)
TRST, sobota, 3. marca 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ____vcu Pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KRVAV RAZPLET VDORA V VELEPOSLANIŠTVO SAUDOVE ARABIJE V KARTUMU
Po popolni zavrnitvi njihovih zahtev palestinski teroristi ubili tri talce
NA VČERAJŠNJI SEJI POSLANSKE ZBORNICE
Razprava o zakonskem osnutku za ureditev slovenskega šolstva
Izbruh fašistične nestrpnosti ob posegu slovenskega poslanca Albina Škerka
RIM, 2. — V poslanski zbornici se je danes začela diskusija o osnutku zakona Škerk - Belci glede izpopolnitve osnovnega zakona štev. 1012 od 19. julija 1969 in ureditve slovenskega šolstva v Italiji. Omenjeni osnutek zakona je odobrila poslanska komisija za šolstvo
Žrtve so ameriški veleposlanik Noel, belgijski veleposlanik Eid in ameriški odpravnik poslov
Mo0re - Umor nekaj ur po sporočilih ameriške in jordanske vlade, da «ne bosta klonili pred milje-\^™^?t	lUŠSSt SLStti*
Vanjem» - Neuspešno posredovanje sudanske vlade - Se dva diplomata v rokah «Črnesra septembra» I ° predlož6”em
x	*	■*	°	Mr	so danes govorili
2. — Palestinski teroristi, pripadniki organizacije «Črni talce’ "?er”' so umorili tri od petih diplomatov, ki so jih zajeli kot bije °° včeraišnjem vdoru v poslopju veleposlaništva Saudove Ara-v k 'J Kartumu. Žrtve nesmiselnega umora so ameriški veleposlanik CUrtjr	Cleo Noel, odpravnik poslov ZDA v sudanski prestolnici
'®PosL .,00re ‘n belgijski veleposlanik Guy Fid. Ostala dva talca, ve-Ad|j
?;i,Va Saudo
|e moc
» ’"S®r,'k Saudove Arabije El Malhoug in jordanski odpravnik poslov Nasser, sta še vedno v rokah teroristov na sedežu veleposla-
ju LT■'“vdove Arabije. Vodja skupine «črnega septembra« je po ubo-s Pa| .va! oc* sudanskega notranjega ministra, ki je vodil pogajanja oda.i. ,lnc'’ nai mu preskrbi letalo, ki naj bi komandose in oba talca ,a v še neznani kraj.
Vd
SauH°r ,erorist°v v veleposlaništvo glj 0Ve Arabije je imelo torej frater, raiPlet ter ni še znano, kak-*ode ° ep'*°3 *e pretresljive epiko	i.e začelo včeraj zvečer,
la skupina šestih gverilcev vdr-kjer diplomatsko predstavništvo,
Vilno S6i de. pravkar končalo poslo-°dprat .?vie na čast ameriškemu prihnd P°sl°v Mooru, ki je po N0ei U n°vega veleposlanika ZDA so *,i/^puščal Kartum. Palestinci so s °J začeli streljati, prisotni zabarikadirali v neki sobi,
kamor pa so kmalu vdrli teroristi. Samo redkim udeležencem sprejema je uspelo zbežati.
Potem ko so zaprli vse vhode v veleposlaništvo,.' so Palestinci .'pregledali ujetnike in izbrali talce po kriteriju stališča njihovih držav do palestinskega vprašanja. Druge so
izpustili na svobodo, zadržali pa so pet diplomatov: dva Američana, Belgijca, Jordanca in predstavnika
Slednjima dvema zahtevama so se danes odrekli, češ da nimajo možnosti pritiska na bonsko vla-
Saudove Arabije. Po telefonu so J do, ker je zahodnonemškemu vele-nato sporočili svoje zahteve: osvo- poslaniku uspelo zbežati, ter da je
boditev morilca senatorja Boba Kennedyja Shirana Shirana, ki je zaprt v ZDA: osvoboditev dveh jordanskih častnikov, ki so ju aretirali v Amanu pod obtožbo snovanja zarote proti kraiju Huseinu; izpustitev 50 palestinskih gverilcev, ki so v jordanskih zaporih; osvoboditev palestinskega voditelja A-bou Dauda in drugih 16 pripadni kov njegove organizacije; osvoboditev vseh gverilcev iz izraelskih zaporov in končno osvoboditev pripadnikov zahodnonemške skupine Baader - Meinhof, ki so zaprti v Zahodni Nemčiji.
izpustitev Palestincev iz, izraelskih zaporov nemogoča glede na dejstvo, da Sudan nima odnosov s Tel Avivom.
Začela so se težavna pogajanja, ki jih je vodil sam sudanski notranji minister Al Bagir s sodelovanjem ministra za zdravstvo Abul Gassima. Gverilci so mu sporočili, da so zaminirali poslopje veleposlaništva, ki ga bodo razstrelili skupaj s talci, če njihove zahteve ne bodo sprejete v določenem roku. Na prigovarjanje sudanskega ministra so nato rok podaljšali do osmih zvečer, že prej pa sta tako washingtonska kot amanska
vlada dali odklonilen odgovor. Jordanski zunanji minister je poslal svojemu sudanskemu kolegu brzojavko, da «jordanska vlada ne bo privolila v pogajanja glede kriminalcev, ki so zaprti v Jordaniji na osnovi zakonitih obsodb*. V Washingtonu pa je sam Nixon med svojo tiskovno konferenco izjavil, da bo njegova vlada storila vse, da bi dosegla osvoboditev svojih diplomatskih predstavnikov, ne bo pa nikakor klonila pred izsiljevanjem. Iz ZDA so tudi poslali v Sudan pomočnika državnega sekretarja Williama Macomberja, ki je danes zvečer dospel v Kairo. Funkcionar ameriškega zunanjega ministrstva je bil še v egiptovskem glavnem mestu. ko je prišlo sporočilo o uboju obeh ameriških diplomatov in njunega belgijskega kolega.
c‘ij8'*lf'n.ska teroristična organiza-no l* rn' september* je ponovil ZhjVav° Posegla v dogajanja na V2h°du. Skupina šestih l«p0s, °y ie vdrla v poslopje v«-sod a"i*tva Saudove Arabije v mu t skem glavnem mestu Kartu-t«Va|a f. Za<tržala pet talcev. Zah-Vi|a osvoboditev velikega šta-J°rdan-a- ncev' ki so zaprti * fana pl1', 'n Arabca Shirana Šilihi ' ■ l'e pred petimi leti umo-9|nansI'a,0.ria Kennedyja. Ko sta *ayrr,...	,',n vvashingtonska vlada
tri taj 1 ni'hove zahteve, so ubili be|qi;Cpe: dva ameriška in enega rokab 69a diplomata. V njihovih Predet Sta. že vedno diplomatska Arabi:aV,i.'ka Jordanije in Saudove *3ra» ^'j . rpristi «črnega septem-io ga Bdai zahtevajo, naj jim da-iih sk,.r»2-polago letalo, ki naj,bi teki r Pa) s talcema odpeljalo v ^ 6 teznani kraj.
Ii«i	so podpisali sklepno
hanjjh .narodne konference zu-1 katero m'nis*rov o Vietnamu, s B So Potrdili pariški sporama vrsfrej!'n‘,vi °9nia- Zjutraj je rain; . a dvostranskih stikov med Poy;8| ZUr,anjimi ministri. Sever-Pikl *•■»*. oblasti in predstav-[Pariiap s° v Saigonu izročili A« K*®" s,eznam 140 vojnih u-n*delj0 pb bodo osvobodili v
rimskem parlamentu
ske,”
ZUNANJI MINISTRI 12 VLAD PODPISALI SKLEPNI DOKUMENT
Zaključna listina pariške konference potrdila mirovni sporazum o Vietnamu
Slovesnost v Avenue Kleber trajala komaj pol ure Kitajski zunanji minister potrdil, da je ZRV edina zakonita vlada Južnega Vietnama
Včeraj
o. al začela
se je
-m	razprava o zakon-
^r*dit«v ,9U skerk - Belci za k°riski - s'°venskega šolstva. Za-
9it’ PodnrP °9 S° v svojih pose‘ r° dem p°ročevalec za veči-
^°r° in °.kristian Rausa, socialist s^nec A|. overski komunistični po-Po*egon, .lri ak®rk. Med njegovim Bs,ične J6 pr'^° do izbruha fa-Ra2Prav„ Sovlnistične nestrpnosri. j se bo nadaljevala.
v Vsea,iasno zaporo deviznih borz Spr°žili .2 j.°dnem svetu so se 'tad član'U • mrz*Rn' pogovori n°sti, , .'cami gospodarske skup-V n®delLS° sk'en'le, da se bodo 'n zau S?s!ali v Bruslju finanč-' 0 Okrl„-Ldni ministri ter sklepa-narPe j.-P' Za rešitev sedanje de-n®i bi s 'Ze' ^ Bonnu menijo, da drsečj )„e~ Y Bruslju dogovorili za
W dolari?1 M-Seh Valut sk“P"°sti k sbingtnl N|x.°n pa je včeraj v ^do vno^ ,2|avH- "da ZDA ne a* in h 'C razvrednotile dolar-nol)eno it -I1.6 b°d° pristale «na Irski 2Slljevanje». Po|itičnikrem,i.er Jack Lvooh je na
y. '■nih VOlituaU I.:	......

volitvah, ki so bile pred-
aliciiJlm' doživel hud poraz. ,1JžriQi‘ . . stranke «Fine Gael» z *0|utno Rlmv'. 'aburisti ,e dobila ab-«'l®tni 6cino- Iynchu bo nasledil ^a®l»	stranke «Fine
“d lata 195V1 fosgrave, ki je bil ,Bf za J 54 do leta 1957 mini-Sev 2unanie zadeve. ' gacijae7°vie,namska vladna dele-P°ric0 •„ včeraj obiskala Tržič,
U delež,,, di TrSt' Povsod ie bi’ ^ ^ržjj. a Prisrčnega sprejema.
L0|,Vova! 16 i?red ladjedelnico pri-i asneie”* zbor°vanju, v Gorici in
V	ZuPan ' V TrStu S,a 1° sPrel’e‘
V	našPm n Predsednik pokrajine. ''D^ne ,rnes,u je bilo pozno po-S,a',rii|{0Z Yr°vanje, kjer so prc-d-^arofjg ^ Junaškega vietnamskega plovil '2r°c|l' prvi prispevek za 'a da|'‘6V ..Haifonga. Zvečer je bi-*kega 9a®'Ja gost miljskega občin-
Da„ bora'
Jl'9oyjBa.ob J®- uri bo v dvorani *fa^kih Ke zb°mice zborovanje o
V'la hža7lferVatih' ki 9a *e PriPra' aska pokrajinska uprava.
Zunanja ministrica ZRV Ngujen Thi Binh ob podpisu sklepne listine pariške konference
RAZBITA POGAJANJA ZA DELOVNO POGODBO
Pomorščaki zaostrili stavkovno gibanje
RIM, 2. — Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe 20.000 pomorščakov pomorskih družb z državno udeležbo so se razbila, ker so predstavniki družb postavili nesprejemljive pogoje. Zaradi tega je enotna federacija pomorščakov sklenila zaostriti sedanje stavkovno gibanje v znak. protesta proti razbitju pogajanj. Za sedaj o-stanejo v veljavi stavke, ki so bile napovedane do 10. marca. Sindikati bodo v prihodnjih dneh sporočili nove pobude za nadaljevanje sindikalnega boja.
. Minister za delo Coppo je povabil predstavnike enotne federacije kovinarskih delavcev na sestanek skupno s predstavniki Intersinda v ponedeljek ob 17. uri, v sredo 7. t. m. pa naj bi bil sestanek med sindikati in predstavniki zasebne kovinarske industrije.
Nšxon obljubil novo orožje Goldi Meir
VVASHINGTON, 2.' - Izraelska preds.: vlade: Golda Meir ie menda zelo zadovoljna zaradi včerajšnjega srečanja z Nixonom, saj je šef Bele hiše, kot kaže, privolil v vse njene zahteve ter ji zagoto-
vil nadaljnjo nezmanjšano podporo ZDA. 106 smrtnih žrtev sestrelitve potniškega .letala nad Sinajem ni nikakor skrhalo ameriško-izraelskih odnosov, ki so danes še bolj tesni kot v preteklosti.
Glasnik Bele hiše Ziegler je o včerajšnjem srečanju med Nixo-nofn in .Meirovo dejal, da je bilo ^konstruktivno* ter dal razumeti, da je bila sprejeta njena zahteva po 'dobavi novega. orožja za vrednost pol milijarde dolarjev.' Ziegler je tudi poudaril, da si Bela hiša ne pričakuje novih pozitivnih razpletov bližnjevzhodne krize, da pa ostaja mnenja, da je izhod iz krize mogoče najti le z neposrednimi pogovori med Arabci in Izraelom. ' ‘
Tudi Golda Meir je na tiskovni konferenci vztrajala na znanem izraelskem stališču’ ter pozvala egiptovskega predsednikh Sadata na odiprtje pbghjanj o ponovnem od-priju Sueškega prekopa. Vendar je Meirova, izključila možnost, da 'bi. se 'Izraelci umaknili z zasedenih ' ozemelj', preden bi bil 'dosežen dokončni Sporazum o globalni rešitvi- krize.' Tudi v tein’ primeru pa bodo izraelske čete ostale v nekaterih krajih, kot na primer na Golanskih planotah na meji s Sirijo in v Šarm el Šejku.
PARIZ, 2. — V francoskem glavnem meslu so danes podpisali zaključno listino konference o miru v Vietnamu. Dvanajst zunanjih ministrov, bil je prisoten namreč tudi britanski minister za zunanje zadeve Douglas Home, je podpisalo listino v francoščini, angleščini, vietnamščini, kitajščini in ruščini: vsaka delegacija ima pravico do enega izvoda v vsakem jeziku, skupno so Jorei ministri podpisali 720 krat. Pred popoldanskim plenarnim zasedanjem je bila zjutraj cela vrsta dvostranskih stikov med posameznimi zunanjimi ministri. Naj omenimo, da se je zunanja ministrica ZVR Južnega Vietnama Thi Binhova srečala s francoskim zunanjim ministrom Schumannom ter z njegovim kanadskim kolegom Shar-pom, nakar je bila gost na kosilu, ki ga je ponudil sovjetski zunanji minister Gromiko.
Zaključno slovesnost je označila krajša polemika, ko je kitajski predstavnik zunanji minister Či Pen-fej zahteval besedo in nato obtožil južnovietnamski režim, da neprenehoma krši mirovni sporazum, ki so ga podpisali 27. januarja v Parizu, še zlasti točke, ki zadevajo prekinitev ognja.
Izrazil je tudi ogorčenje Kitajske, ker Thieujev režim ni osvobodil političnih ujetnikov ter paradi stalnih napadov na sevemo-vietnamsko vojaško delegacijo v okviru štiristranske vojaške komisije. Ob koncu je še enkrat potrdil, da je ZRV eciina zakonita vlada Južnega Vietnama in edina, ki upravičeno predstavlja južnoviet-namsko ljudstvo. Tran Van Lam je jasno to takoj zanikal, nakar je slovesnost potekala po že ustaljeni praksi. Ob 16. uri je bilo že vsega konec. Zunanji ministri ZDA, Demokratične republike Vietnama, Južnega Vietnama, Začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnar ma, Sovjetske zveze, LR Kitajske, Velike Britanije, Francije, Kanade, Poljske, Madžarske in Indonezije so torej dokončno podpisali listino, katere namen je jamčiti, z uradnim priznanjem pariškega sporazuma, trajni mir v Vietnamu.
V Saigonu so severnovietnamski predstavniki sporočili ameriškim oblastem seznam imen 106 ameriških' 'vojnih ujetnikov, ki jih bodo osvobodili v nedeljo zjutraj. Američani do sedaj tega seznama niso objavili, ker morajo prej obvestiti družine ujetnikov. Tudi predstavniki ZRV so sporočili imena 24 ujetih ameriških vojakov in 8 civilistov (4 Američani, 2 Nemca,
2 Filipinca), ki jih bodo osvobodili. Nemca, Moniko Schivinn in Bemhardla Diehla, so osvobodilne čete zajele v vladni bolnišnici v bližini Da Nanga, ob tisti priložnosti sb partizani zajeli skupno pet ‘Nemcev, od katerih so potem trije umrli, menda pri ameriških napadih na partizanske enote. ZRV bo osvobodila vojne ujetnike, ki so v njenih rokah, v nedeljo zjutraj ' na letališču Gia Lam, prisotni pa bodo tudi člani mednarodne nadzorne komisije' ter člani štiristranske vojaške komisije.
Vojni minister Egipta odpotoval iz Moskve
MOSKVA, 2. — Egiptovska vojaška delegacija pod vodstvom vojnega ministra Ismaila Alija je zaključila petdnevni uradni obisk v Moskvi- in odpotovala v domovino. Med obiskom je imel Ali več razgovorov s sovjetskim obrambnim ministrom maršalom Greč-kom, sprejel pa ga je tudi generalni tajnik KP SZ Brežnjev.
osnutku zakona so danes govorili poslanec Rausa (KD) kot poročevalec, poslanec Di-no Moro (PSI) in predlagatelj poslanec Albin Škerk (KPi). Med govorom poslanca Škerka so nekateri misovski poslanci, zlasti poslanec Baglino, besno rjoveli in žalili poslanca Škerka, ko je fašistom očital, da so hudo oškodovali in še škodujejo slovenski narodnostni skupnosti, ter fe navedel tudi številne izgrede in napade fašističnih tolp proti Slovencem in njihovim u-stanovam. Kmalu bi prišlo celo do fizičnega spopada, če ne bi posegli vmes reditelji.
Demokristjanski poslanec Rausa je pozitivno ocenil združeni zakonski osnutek in je izjavil, da je treba končno urediti položaj slovenske šole in šolnikov. Sociali stični poslanec Moro je v svojem govoru poudaril dolžnost italijanskega parlamenta, da reši vprašanja, katerih rešitev se že predolgo zavlačuje, zaradi česar so prizadeti pripadniki slovenske manjšine v Italiji. Obveznosti Italije do slovenske narodnostne skupnosti, je še dejal Moro, izhajajo iz ustajvnih določil in iz mednarodnih pogodb. Poudaril je tudi, da se PSI zavzema pa celovito zaščito slovenske manjšine.
Poslanec škerk je v svojem govoru najprej omenil, da je zakonski osnutek prišel v poslansko zbornico po dolgih letih pričakovanj in bojev ter posredovanj pri šolskih, političnih in vladnih oblasteh. Orisal je dolgi iter in pripomnil, da bi odpadla razprava v parlamentu, če se ne bi bil misovski predstavnik Že drugič uprl razpravi v okviru komisije na zakonodajni ravni. Nato je orisal zgodovinski razvoj slovenskega šolstva, od ustanavljanja prvih šol pred več kot sto leti, do nasilnega razpusta slovenskih prosvetnih društev in ustanov, popolnega poitalijančevanja slovenske šole in preganjanja slovenskih šolnikov in sploh Slovencev. Navedel je požig Narodnega doma, razpust slovenskih srednjih šol v Gorici, nasilno raznarodovanje, uničenje socialnega, gospodarskega m kulturnega tkiva slovenske in hrvaške manjšine ter poudaril, da je moralna
in materialna škoda neprecenljiva in da je nihče ne bo mogel nikdar povrniti. Podčrtal je tudi velik doprinos Slovencev v antifašističnem boju ter žrtve in junaški boj proti nacističnemu okupatorju. Že med osvobodilno vojno je slovenska narodna manjšina v mnogih krajih ustanavljala slovenske šole, ki so bile izpopolnjene ob koncu vojne.
Z londonskim memorandumom je bil zagotovljen njihov nadaljnji obstoj, toda italijanska uprava se je prav malo zammala za ureditev šolstva ter juridičnega in ekonomskega položaja slovenskih šolnikov. Šele po sedmih letih je bil odobren zakon št. 1012, toda mnoga vprašanja so ostala nerešena. Takrat, je pripomnil poslanec Škerk, se je naša poslanska skupina zavzemala, toda zaman, za izpopolnitev omenjenega zakona, zlasti gle-
de njegove razširitve in ustanavljanja slovenskih šol v videmski pokrajini.
V drugem delu svojega govora je poslanec škerk ocenil posamezne člene predloženega zakonskega osnutka ter navedel nekatere pomanjkljivosti, kakor tudi pozitivne plati. Sedanji zakonski predlog je vsekakor nekoliko boljši od prejšnjega, vendar ga je treba še izpopolniti.
Pred zaključkom svojega posega je posianee Skerk pozval parlament in vlado, naj bi se lotili zakonskih predlogov za celovito zaščito slovenske narodnosme skupnosti v I-taiiji. Vlado je pozvai, naj preneha dajati podpoio šovinističnim organizacijam za raznarodovanje Slovencev, Ta sredstva, ki gredo šovinističnim organizacijam preko Uraoa za oomejna področja, ki spada pod preasedstvo ministrskega sveta, bi tnoraia biti namenjena za zaščito, ne pa na skoao narodnih manjšin, je oejal posl. Skerk.
Razprava o omenjenem zakonskem osnutku se bo nadaljevala pnnodnji teden.
ll|fcUIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m|,un|„||||,|,||,|||||m||||||m|||m||||||||||||M||||I||||||||m||||||
NA SEJI JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Proučitev gospodarskega sodelovanja med sosedama
Trgovinska izmenjava in industrijsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo se ugodno razvijata, obstajajo pa še nekatere ovire
BEOGRAD, 2. — Blagovna izmenjava in industrijska kooperacija z Italijo je bila glavna tema aanašnje razprave na sestanku u-pravnega odbora jugoslovansko -italijanske trgovinske zbornice v Beogradu. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je lani Jugoslavija izvozila v Italijo blago v vrednosti 308 milijonov dolarjev, to je za 30 odst. več kot 1971. leta, medtem ko je uvoz iz Italije, kljub zmanjšanju za 3.6 odstotka v primeru • s predlanskim, znašal 400 milijonov dolarjev. Italija s skupno nad 700 milijonov dolarjev blagovne izmenjave letno spada potemtakem med tri najbolj pomembne zunanjetrgovinske partnerje Jugoslavije. Kljub temu pozitivnemu
liiiiiiiiilimiiiiiiliiliiMiilliliniiiiiiininiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiMlliiliiiiiiiiiiiHimiilmMiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiimiiin
ZAPRTE VSE ZAHODNE DEVIZNE BORZE ZARADI KRIZE DOLARJA
Gospodarska skupnost pritiska na ZDA Nixon: Ne bomo razvrednotili dolarja
Bodo vse države EGS uvedle drseči tečaj svojih valut do ameriške valute ?
WASHINGTON, 2. — Nova kriza ameriškega dolarja, ki je na evropskih deviznih borzah ponovno izgubil na vrednosti, kar je povzročilo v vsem zahodnem svetu začasno zaporo deviznih borz, dokler se ne bodo vsaj države gospodarske skupnosti dogovorile o novi politiki do dolarja, je imela danes globok odmev v Washing-tonu.
Predsednik Nixon je na tiskovni konferenci odkrito izjavil, da ZDA ne bodo ponovno razvrednotile dolarja in poudaril: «ZDA ne bodo popustile pred nobenim izsiljevanjem. Tega ne morejo storiti in ne bodo storile*. Nixon je na dalje poudaril, da je nov pritisk na dolar samo sad mednarodne špekulacije in nima nobene vezi z ZDA, ker je «ameriško gospodarstvo v dobrem stanju, dolar pa objektivno predstavlja dobro naložbo!* Sklicujoč še na sedanjo mednarodno denarno krizo je Nixon naglasil: «Jo bomo premostili. Ne bomo vnovič razvrednotili dolarja*. Ameriški predsednik je nocoj izjavil, da je prepričan, da bi morala biti politika proračunskega varčevanja v ZDA zadostno in prepričevalno jamstvo za mednarodne finančne kroge, da so ZDA odločene boriti se proti inflaciji, se pravi za kupno moč dolarja.
V Evropi pa so v teku mrzlična posvetovanja med državniki gospodarske skupnosti. V Zahodni Nemčiji, kjer so prvi zaprli devizne borze zaradi ogromnega navala špe-kulacijskih dolarjev na marko, računajo na čimprejšnjo rešitev sedanje denarne krize. Vlade gospodarske skupnosti so se sporazumele, da se bodo v nedeljo v Bruslju sestali finančni in zakladni ministri, da najdejo rešitev : iz krize. Medtem pa bodo' valutne borze ostale zaprte. V Bonnu pravijo, da se bodo borze odprle šele v sredo. Hkrati pa .v Zahodni Nemčiji pričakujejo, da bo prišlo v Bruslju do soglasne - rešitve, -kar
naj bi pomenilo, da se bodo dogovorili o uvedbi drsečega tečaja vseh valut gospodarske skupnosti do dolarja, o čemer so resno razpravljali že med krizo v preteklem mesecu.
S takšnim ukrepom bi Evropska gospodarska skupnost dejansko postavila pregrado proti 80 milijardam špekulacijskih dolarjev, ki se sedaj prosto «sprehajajo» po evropskih deviznih borzah. Dejstvo je, da vsakdo, ki ima dolarje na razpolago, se jih hoče otresti, jih zamenjati v druge trdne evropske
valute, ker nima več nobenega zaupanja v vrednost ameriške valute. Zdi se, da je Bonn ponudil Washingtonu posredovanje pri prihodnjih trgovinskih pogovorih med EGS in ZDA. Zahodnonemška vlada se zaveda, da bi uvedba drsečega tečaja vseh valut EGS do dolarja dejansko razvrednotila ameriško valuto, kar bi ne bilo všeč Washingtonu. Zato naj bi zahodni Nemci podprli Američane, da bi dobili določene ugodnosti v trgovinski izmenjavi z zahodno Evropo.
rezultatu podatki kažejo, da izvoz v Italijo zacnjih pet let dejansko stagnira, kajti delež Italije v skupnem jugo3iovanskem izvozu je padel od 18 na 13,5 odstotka. V isti dobi se je uvoz iz Italije povečal za 70 odstotkov. Nezadovoljiva je tudi struktura izvoza, kajti še vedno 70 odstotkov izvoza tvorijo kmetijski pridelki. Izvoz industrijskih izdelkov v Italijo- še vedno ovirajo razne carinske in druge omejitve, deloma zaradi zaščitnih ukrepov Evropske gospodarske skupnosti, katere članica je Italija. Tudi Italija sama otež-koča na svojem trgu plasman vrste jugoslovanskih industrijskih izdelkov. Upravni odbor je sklenil, da se na bodočem zasedanju mešanega odbora v Beogradu prouči vprašanje in skušajo odstraniti težave pri izvozu nekaterih izdelkov v Italijo. Na kraju je upravni odbor jugoslovansko - italijansko trgovinske zbornice priporočil naj obe strani vložita napore, da se ! čimprej oeist-anijo težave, ki so jna Poti k neovirani trgovinski izmenjavi med obema državama in I d-a se na ta način omogoči hitrej-i ši vsestranski razvoj jugoslovan-| sko - italijanskih gospodarskih odnosov, ki so sicer ocenjeni kot zelo • dobri. Na seji je bilo ugotovljeno, da je bilo do sedaj sklenjenih 86 pogodb v industrijski kooperaciji in 18 sporazumov o skupnih naložbah kapitala. Pri tem je ocenjeno, da se ta oblika gospodarskih odnosov lahko precej razširi in prispeva k pomembnemu povečanju gospodarskega sodelovanja med obema državama.
BEOGRAD, 2. — Jugoslovanska narodna banka je sinoči sporočila, da so začasno prekinjene vse tran-zakcije s konvertibilnimi valutami zaradi zapore evropskih valutnih borz.
Delegacija iz Severnega Vietnama je včeraj obiskala našo deželo. Na sliki: gostje pri tržaškem žnpanu Spacciniju
(Poročilo na 2. strani)
Fr.IlVirRSK! DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
3. marca 197*
VČERAJ NA POVABILO ODBORA ZA VIETNAM
Bemokratični Trst toplo sprejel delegacijo Severnega Vietnama
Srečanje s predstavniki pokrajinskega in občinskega odbora ter s slovenskimi župani - Veličasten sprejem v Avditoriju
Tržaško napredno in demokra- i tično ljudstvo je včeraj sprejelo j delegacijo Demokratične republike | Vietnama z največjim navdušenjem in ganjenostjo, ki jo premorejo samo ljudje, ki so na lastni koži občutili kruto nasilje imperialističnih in fašističnih sil in se proti tem z ramo ob rami borili za mir v svetu, napredek, svobodo in bratstvo med narodi, kakor se je skoraj dvajset let vztrajno in junaško borilo proti ameriškim napadalcem vietnamsko ljudstvo. To je demokratični Trst tudi jasno izpovedal preko predstavnikov naprednih tržaških sil v dvorani Avditorija, kjer je bilo veličastno srečanje s hanojskimi gosti Hoang Minh Giamon, ministrom za kulturo v vladi DR Vietnama, ter Trung Hievom in Truong Si Pha-nom. Predvsem je demokratični Trst izpovedal svojo globoko pripravljenost, da stoji vietnamskemu ljudstvu tesno ob strani tudi v trenutku, ko si na novih temeljih težko pridobljenega miru gradi boljšo bodočnost, kot mu je stal ob strani vsa ta leta njegovega osvobodilnega boja.
Vietnamske predstavnike so slovesno sprejele tudi tržaške pokrajinske in občinske oblasti. Po njihovem obisku v raznih krajih dežele, je Hoang Minh Giama in tovariša. ki jih je spremljal član vsedržavne organizacije Italia-Viet-nam D:odati, sprejel preds. tržaške pokrajine Zanetti. Srečanja so se poleg nekaterih pokrajinskih od-bormkov udeležili tudi župani okoliških občin. V pozdravnem govoru je Zanetti poudaril, da je ves napredni svet sprejel z občudovanjem zmagoviti boj vietnamskega 1'dstva, obenem pa je izrazil solidarnost s prizadevanjem za obnovitev vsega, kar je dolgoletna krita vo.ina uničila. Vietnamski minister se je Zanettiju zahvalil za prisrčne besede ter ugotavljal, da ima boj vietnamskega ljudstva za mir veliko skupnega z bojem, ki ga je tukajšnje obmejno ljudstvo bojevalo proti nacifašizmu. Medtem ko so se hanojski gostje zadrževali v prisrčnem razgovoru s pokrajinskimi odborniki in župani okoliških občin, je Zanetti prebral predlog vodstva tržaške psihiatrične bolnišnice za pobratenje s sorodnimi bolnišnicami v Vietnamu ter za izmenjavo izkušenj in pomoči.
Delegacijo, ki se je kot znano udeležila svetovne konference za Vietnam v Rimu, je nato sprejel tudi župan Spaccini z nekaterimi odborniki, in je izrazil solidarnost tržaške občine z junaškim vietnamskim ljudstvom ter izročil Hoang Minh Giamu zlati pečat mesta iz XIV. stoletja ter vsoto enega milijona lir za obnovo Vietnama.
Sledilo je veličastno srečanje v Avditoriju, ki je bil za to priložnost do kraja natrpan. Vietnamce je sprejel dolg aplavz, nakar je goste pozdravila predstavnica e-notnega odbora za mir in neodvisnost Vietnama Jelka Gerbec, ki je v italijanščini in slovenščini poudarila, da tržaški demokrati s ponosom ugotavljajo, da je tudi njihovo dolgoletno gibanje, ki se je odražalo v številnih pohodih, nabiralnih akcijah in zbiranjih podpisov, prispevalo svoj skromni delež k zmagi vietnamskega ljudstva. Ob tem je omenila, da se naši ljudje zavedajo, kaj pomenijo vojne grozote in množično klanje in dobro vedo tudi, kaj pomeni ljudski odpor in junaštvo.
Za njo so spregovorili številni drugi predstavniki tržaških naprednih sil in organizacij. Prvi je spregovoril predstavnik tržaške organizacije ACLI Tarcisio Barbo, ki je dejal, da niso bili v Vietnamu poraženi samo ameriški napadalci temveč vse nazadnjaške in protidemokratične sile v svetu, obenem pa vsi tisti, ki so v dolgih letih vietnamske vojne molčali. Na koncu je še izrazil željo, da bi Italija priznala DR Vietnam.
V imenu tržaških delavcev je vietnamsko delegacijo pozdravil predstavnik enotne sindikalne konfederacije Silvio Laurenti, nakar je spregovoril predstavnik mladinskega pokrajinskega gibanja KD Paolo Zanin, ki je dejal, da se morajo napredne sile KD zavzeti za naprednejšo politiko v Trstu, kar bo najboljši znak solidarnosti s protiimperiahstičnem bojem vietnamskega ljudstva.
PO SEJI POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE
V Trstu močna podražitev kruha široke potrošnje
Lastniki pekarn so podražitev zahtevali že pred nekaj meseci, sredi sindikalnega boja uslužbencev - Zamrznjena cena samo trem najnižjim vrstam kruha
Prejšnje dni smo objavili krajše sporočilo s prefekture, kjer se je sestal pokrajinski odbor za cene. V njem se omenja, čeprav le bežno in z zavi-j timi stavki, dejanska podražitev kruha, ki je vzbudila ogorčenje velike večine potrošnikov.
Dejansko so lastniki pekarn sklenili podražiti za 30 lir na kilogram tisto j vrsto kruha, ki jo Tržačani najbolj čislajo in kupujejo. Cena te vrste je poskočila od 290 lir na 320 lir za kilogram. Uradni izgovor za podražitev je dejstvo, da predvidevajo pravila «zamrznjenje» cen samo za 40 odstotkov kruha na tržišču. Na tej osnovi so se lastniki pekarn dogovorili in zvišali cene nekaterih vrst kruha od 30 do 70 lir na kilogram. Jasno je, da je to hud udarec potrošnikom, kateremu so se pred nekaj meseci protivili celo sindikati pekovskih delavcev. Tedaj je šlo za novo delovno pogodbo, ki je lastniki niso marali i podpisati, češ da morajo sindikati i najprej privoliti v podražitev kruha. Pozneje so, spričo vala stavk, pogod-I bo podpisali, niso se pa odpovedali i svojim namenom.
Med sprejemom na pokrajini
je: «zamrznjene» so ostale cene slabših vrst kruha. To je navaden kruh v kosih po 150 gramov (170 lir), navaden kruh v kosih po 120 gramov (220 lir) in mastni kruh v kosih po 120 gramov (260 lir).
Približno tretjina mestnega prebivalstva je kupovala — doslej -mastni kruh v kosih po 60 ali 100 gramov. Tega so sedaj vključili med «dogovorjene cene» in ga po dražili za 300 lir na kilogram. listale tri vrste mastnega kruha pa so podražili za 40, 60 in 70 lir na kilogram. Ta podražitev zadeva nadaljnjo četrtino mestnega prebivalstva.
Res je, sicer, da imajo potrošr.i ki pravico, da kupujejo slabše vrste kruha, katerih cene so zamrznjene, če pa jih pekarna nima na razpolago, lahko izsilijo boljši kruli po «zamrznjeni» ceni manjkajoče vrste. Je pa tudi res, da se to le poredkoma dogaja: potrošniki (predvsem gospodinje) si večkrat ne u-pajo na ves glas zahtevati, kar je njihova pravica. Poleg tega pa se večkrat dogaja, da jim v pe-
V slovenščini je nato v imenu SKGZ	pozdravil	Miroslav Košuta,
ki je	v	uvodu	dejal, da pomeni
zmaga Vietnamskega ljudstva za nas mnogo več kakor samo konec morije ter dodal, da smo Slovenci v teh krajih veliko pretrpeli pod fašističnim terorjem in smo si v štiriletnem osvobodilnem boju pridobili dovolj težkih izkušenj, da znamo ceniti vietnamske žrtve.
Po solidarnostnih izjavah pokrajinskega tajnika PSI Lucia Gher-sija, pokrajinskega tajnika KPI Giorgia Rossettija ter predstavnika tržaških pristaniščnikev Glaudia i Sibelie, je Jelka Gerbec izročila j ministru za kulturo DR Vietnama i
prvi prispevek nabiralne akcije v I v torek se je v Vidmu sestal Trstu	za	obnovo	pristanišča v Hai-	| deželni	odbor	PSI,	ki	je	obravna-
fongu	v	znesku	treh milijonov lir.	j vaj	<jve	pomembni	vprašanji:	za-
kon o gorskih skupnostih in deželni urbanistični načrt. Ker gre za zelo važna politična vprašanja, so na seji odbora sodelovali tudi tajniki štirih federacij, socialistični upravitelji krajevnih ustanov na področju gorskih skupnosti, podpredsednik dežele Pittoni in deželna odbornika De Carli ter Devetag. Zasedanje je pričel deželni tajnik Tringale, ki je orisal zadnji razvoj razprave o navedenih vpraša njih 'M. rijiho^d' politično vsebino. .
Deželni odbor je ob zaključku soglasno ig s soglasjem tajnikov 'federacij fcer ‘.socialističnih upravij teljev odobril načelno stališče glede zakona o gorskih skupnostih, v katerem je rečeno, da so načeloma za izvajanje tega zakona. Istočasno pa so tudi ugotovili nujnost, da pogojujejo glasovanje socialistične skupine nekaterim pojasnilom in točnim obveznostim glede delo vanja gorskih skupnosti pri gospo darskem načrtovanju, glede njihove pristojnosti o urbanistiki, ustreznem financiranju ustanove ter preureditvi deželnih zakonov. Gre za
Pri tem gre omeniti predvsem dvo- karnah ne ugodijo in jih povabijo,
...................................................iiiiiiiiiiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiliillllliiiitniiiiiinnH*''“>>“*>““,»
SEJA DEŽELNEGA VODSTVA SOCIALISTIČNE STRANKE
Stališče PSI o gorskih skupnostih in o zakonu o urbanističnem načrtu
Pomembne spreminjevalne zahteve o dveh zelo važnih vprašanjih, ki za socialiste predstavljajo odločujoč element sodelovanja v levosredinski upravi
Na koncu se je minister Hoang Minh Giam zahvalil za topel sprejem ter za vse izraze solidarnosti, obenem pa poudaril, da se s tem srečanjem vzpostavlja med Trstom in Vietnamom bratski most.
Zvečer so vietnamski predstavniki obiskali še Milje, kjer so _ se srečali z županovi in odborniki.
Danes posvetovanje o kraških rezervatih
Danes ob 10. uri,bo v dvorani, trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold 5 javna razprava o deželnih zakonskih predlogih o kraških rezervatih, ki jo prireja tržaška pokrajina. Na razpravo so povabili pokrajinske in občinske svetovalce, znanstvenike, predstavnike slovenskih organizacij ter raznih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji Krasa. Zasedanje bo začel predsednik pokrajine dr.
Zanetti, uvodno poročilo pa bo i-mel profesor tržaške univerze Severi. Tržaška pokrajina je poskrbela za prevajalca za slovenske
predstavnike, ki bodo spregovorili I osnovno zahtevo, da se uskladi de v slovenščini.	I želni zakon z vsedržavnim zako-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuini
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
nom, tako da se bo omogočila priprava načrtov za razvoj in za financiranje raznih pobud, kar vse tudi spada v okvir pooblastil v korist gorskih skupnosti.
Deželni odbor PSI je poleg tega mnenja, da morajo biti gorske skupnosti usklajene v okviru novega urbanističnega načrta, tako da se teritorialno in upravno uskladijo področja. Vse te zahteve torej predvidevajo, kot je podčrtal deželni odbor PSI, da je treba obravnavati gorske skupnosti kot osnovne fieli,<^, gospodarskega, ..programiranja in urbanističnega načrtovanja.
Deželni odbor PSI je nato proučil ,ospo,YPa .načela deželnega .urbanističnega načrta., katerega .je, prav. tako soglasno odobril. Deželni odbor je podčrtal, da morajo politične sile večine odobriti to osnovno reformo še do zaključka sedanje zakonodajne dobe deželnega sveta. Socialistična stranka je mnenja, da predstavlja odobritev deželnega urbanističnega načrta bistveni in odločujoči element politično - programskih obvez, na osnovi katerih temelji sedanja koalicija levega centra v deželi in ki je pogoj za sedanje sodelovanje socialistov v odboru dežele Furlanije - Julijske krajine.
Po sestanku so deželni tajnik Tringale, načelnik svetovalske skupine PSI Pittoni in odbornik za urbanistiko De Carli izrazili zadovoljstvo s sklepi najvišjega deželnega organa stranke in to še zlasti, ker so sklepi soglasni in ker imajo zaradi enotnosti vseh sil, ki delujejo znotraj stranke, še poseben politični pomen.
Minister za delo Coppo v Tr&tum,
Nadaljnji posegi o zakonu za napovedane gorske skupnosti
v
Nastop slovenskih svetovalcev Stoke in Godniča . Razprava o gospodarskem in urbanističnem načrtu v tej ali v prihodnji mandatni dobi?
V deželnem svetu se je včeraj nadaljevala razprava o zakonu, ki uvaja na naše področje določbe državnega zakona štev. 1102 o gorskih skupnostih. Spregovorili so svetovalci Boschi (MSI), Bertoli (PLI), Štoka (SS), Metus (KD), Godnič (KPI) in Trauner (PLI). Razprava se bo nadaljevala v torek. Deželni svet bo zasedal do konca aprila, v tem času pa naj bi po načrtu deželnega odbora izglasoval še številne zakone, med temi tudi važne norme kot so sam zakon o gorskih skupnostih, zakon o kraških rezervatih, zakon o de-
Miro Košuta pozdravlja vietnamske goste v imenu SKGZ
želnem urbanističnem načrtu, o drugem razvojnem načrtu, zakon
0	preureditvi bolšniške službe v deželi, itd. Tako v marcu kakor tudi v aprilu naj bi svet večkrat zasedal tudi po ves dan. Od konca aprila dalje pa bi bile na vrsti priprave na volitve, ki naj bi bile po vesteh v krogih blizu deželnega odbora, v nedeljo, 17. junija 1973. Proti sklepu o pospešenem delovanju deželnega sveta je včeraj nastopil predstavnik komunistične svetovalske skupine Moschioni, ki je dejal, da je vodstvo dežele vse do danes zavlačevalo z reševanjem številnih vprašanj, medtem ko jih hoče v tem kratkem razdobju pred volitvami urediti v galopu, in to predvsem v predvolilne namene. Predsednik deželnega svet Ribezzi je na pripombo komunistov dejal, da bo skušal priti s predstavniki posameznih svetovalskih skupin do ustreznega sporazuma, vsekakor pa da bo istočasno skušal v skladu s pravilnikom opraviti v tem dvomesečnem razdobju kar največ dela.
Med razpravo o zakonu o gorskih skupnostih je misovski svetovalec Boschi napovedal, d# bo njegova skupina glasovala proti, češ da zakon med drugim uvaja tudi novo upravno enoto ter s tem še bolj postiska v ozadje že obstoječe krajevne uprave, to se pravi občine in pokrajine. Liberalec Bertoli ni zavzel jasnega stališča do zakona, glede hribovitih področij pa je izrazil mnenje, da bi si morala ta predvsem sama pomagati iz gospodarske stiske. Predstavnik Slovenske skupnosti Štoka je v daljšem posegu zahteval predvsem jamstvo, da bodo v vodilnih telesih gorskih skupnosti primerno zastopani tudi Slovenci.
1	Napovedal je, da bo vložil vrsto 1 popravkov, in sicer zlasti glede 1 raztegnitve kraške gorske skup-. nosti na nekatere predele tržaških
in goriških občin, ki niso bili proglašeni za gorska področja, glede sestave statuta gorskih skupnosti in v zvezi z nekaterimi drugimi vprašanji.
Demokristjan Metus je zahteval naj se pri določanju meja gorskih skupnosti upošteva mnenje prizadetih občin, o tem pa naj sklepa deželni svet in ne — kot je predvideno v zakonu — deželni odbor. Svetovalec Godnič je v svojem posegu izrazil prepričanje, da gre to pot za najvažnejši zakon v razpravi pred deželnim svetom v drugi mandatni dobi, saj bi utegnil — kolikor bi ga sprejeli povsem v skladu z določbami državnega zakona štev. 1102 — vidno spremeniti lice naših goratih predelov. Prav zato naj bi v skladu z državno normo prepustili vse glavne ukrepe v zvezi z ustanavljanjem in upravljanjem gorskih skupnosti deželnemu svetu, ki naj bi v tej zvezi deloval v skladu z željami in potrebami prizadetih krajevnih ustanov. Godnič je načel vprašanje stoletnega zatiranja Slovencev v Nadiških dolinah ter dejal, da bi uvedba gorskih skupnosti na res demokratični podlagi lahko vsaj deloma popravila krivico, ki nam je bila na tem področju storjena. Glede kraških rezervatov je svetovalec naglasil nuj nost, naj bi to vprašanje rešili v sklopu kraške gorske skupnosti, ki naj bi zajela tako tržaški kakor tudi goriški Kras. Tudi Godnič je napovedal vrsto popravkov k izvirnemu besedilu zakona. Svetovalec Trauner (PLI) je napovedal, da se bo njegova skupina, kolikor ne bo zakon primerno spremenjen na podlagi vloženih popravkov, po vsej verjetnosti vzdržala glasovanja.
DRUGE VESTI NA R STRANI
Nocoj bo dopotoval v Trst minister za delo D. Coppo/ Jutri ob 10.30 bo na-posebni konferencivv prostorih Časnikarskega krožka govoril o temi «Gospodarsko načrtovanje in socialne preosnove*. Pozneje se bo minister sestal z nekaterimi voditelji tukajšnje Krščanske demokracije. Konferenco v časnikarskem krožku organizira revija «Iridicatore democratico», Italijansko središče za evropske študije in kulturni krožek «A. De Gasperb.
Deželni svet novinarske zbornice Furlanije - Julijske krajine je izvolil za predsednika dr. Itala Son-cinija. Dosedanji predsednik Fran co Decleva je bil namreč službeno premeščen v Strasbourg in je zato podal ostavko.
naj gredo drugam.
Še zadnja ugotovitev: prve dni v januarju se je na veliko govorilo o tem, da novi davki in podobne dajatve ne bodo vplivali na cene osnovnih potrošnih dobrin. Med temi so največkrat omenjali kruh. Kaj sedaj?
Obvestilo izletnikom
Naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika, ki so se prijavili za naše letošnje križarjenje, prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine danes, v dopoldanskih urah.
Kdor še ni prinesel dokumentov, naj jih predloži ob vplačilu tretjega obroka.
UREDNIŠTVO
DANES OB 14. URI NA OPČINAH
KRAŠKI PUST 73
Alegorični vozovi, maske, godbe LAUFARJI S CERKNA
Kronanje KRALJA PUSTA VII. NA BRDINI
Ob 21. uri MAŠKERADNI PLES V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH.
VABLJENI!!!
Danes praznuje v Sv. Križu svojo 80-letnico
JOSIP LOZAR
Ob lepem jubileju mu čestitajo in mu kličejo še na mnoga zdrava leta vnukinja Ingrid z očetom im mamo.
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Mali oglasi
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otroci, veliki, stari in pa mali. se bodo v nedeljo številčno zbrali, da z Metko in Jankom bi zaplesali,
s tem Pusta veselo praznovali. Zato v dom Kulturni pohitite, si sedeže in mize preskrbite! Poskrbljeno za pijačo in za ham ham, na odru pa vesel program.
Jutri, 4. marca 1973 ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu.
ZABAVNI PROGRAM NA ODRU SE PRIČNE OB 15.30.
Rezervacije in prodaja miz vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
GLASBENA MATICA - Trst
Sezona 1972-1973 Sedmi abonmajski koncert
V soboto, 10. marca 1973 ob 21. uri v cerkvi sv. Vincenca, Ul. Petronio
ORKESTER
GLASBENE
MATICE
Dirigent:
OSKAR KJUDER Solist:
HUBERT BERGANT, orgle Spored:
T. Albinoni: Adagio
N. de Grigny: Dialogue sur
les grands jeux
J. Haydn: Koncert v C-duru
D. Buxtehude: Preludij in fuga
v g-molu
F. Haendel: Koncert v g-molu P. Sivic: Prelude — fantaisie.
Vstop prost
PRODAJALKO za trgovino jestvin selfservis iščemo nujno. Opčine, tel. št. 212-197. 'u v isii.
IŠČE SE RESNO, zaupanja vredno in z otroki -potrpežljivo dekle za tri deklice, star^^jT/jn 3 Jeta. Vila ob vznožju gričevja, družinski odnosi. Romano, Viale Seneca 32, Turin, tel. 011/657194.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 3. marca MILENA
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.54 — Dolžina dneva 11.14 — Luna vzide ob 5.39 in zatone ob 16.28 Jutri, NEDELJA, 4. marca KAZIMIR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,4. najnižja 1,1, ob 19. uri 7,5, zračni pritisk 1021, narašča, veter 6 km na uro, severni, vlaga 72-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. marca se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 37-letni Armando Au-siello, 72-letna Romana Mucha por. Varani, 78-letni Umberto Gallina, 71-letni Aurelio Zimarelli, 76-letna Maria Stefančič vd. Valentinčič, 80-letna Caterina Vojkovic vd. Alzetta, 83-letna Giuditta Visintin por. Medeot, 14 ur star Massimiliaho Braicovich, 6 mesecev stara Francesca Rocco, 91-letna Emma Steindler vd. Dick.
SNOČI V AVDITORIJU
Lupo in Valerijeva z «A!phu Beto
Veliko aplavzov, toplih in iskrenih, tudi na odprti sceni za edina interpreta drame E. A. Whiteheada «Alpha Beta* Alberta Lupa in Va-lerio Valeri, ki sta sinoči nastopila v tržaškem Avditoriju. Delo mladega angleškega dramatika, ki se je z vso drznostjo lotil že izčrpanega, a vendarle z novimi motivi oplemenitenega razmerja dveh zakoncev, je v režijski postavitvi Enrica Marie Salerna (asistent režije mladi Koprčan Branko Vatovec) pridobilo na zanimivosti in aktualnosti menda predvsem zaradi močno poantiranega razmerja in neposrednega soočenja ideologij, navad, vzgoje in privzgoje dveh zakoncev, kakršna sta zakonca El-liot: ona močno zasidrana v od govornost vesti, on pa skorajda not od ljubezni do čiste svobode.
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
SLAB OKUS PITNE VODE IN NEREDI V DREVOREDU
Župan Spaccini poročal o srečanju z Vietnamci
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlfAIabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93; Godina AllTgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta je bila v glavnem posvečena upravnim vprašanjem in je bila razmeroma tudi krajša kot ostale.
V začetku je župan inž. Spaccini podal krajšo izjavo, v kateri je poudaril, da si Trst želi, da bi se mir z Daljnega vzhoda razširil tudi na Bližnji vzhod in Sredozemlje, kjer so življenjski interesi našega gospodarstva. Poročal je o srečanju s predstavniki severnovietnam-ske vlade in omenil, da je občinska uprava podelila za obnovo Vietnama dva milijona lir. En milijon so izročili predstavnikom iz Hano-ia, drugega pa bodo poslali v Južni Vietnam preko mednarodnega Rdečega križa.
Na vprašanja misovskih in libe-
vode sta odgovorila odbornika Ahate in Pecorari. Oba sta zagotovila, da voda ni škodljiva. Omenila sta tudi, da bosta v kratkem začeli delati dve zdravstveno - nadzorni postaji za vodo: prva bo v treben-ski jami, druga pa — po sklepu mešane komisije — v jami pri Škocjanu. Slednja bo dala Tržačanom možnost, da en teden prej zabeležijo možna onesnaženja in ustrezno ukrepajo.
Končno je odbornik Hreščak odgovoril na vprašanje liberalca Zi-mola o stalnih nasiljih mladih tolp v Drevoredu XX. septembra. Dejal je, da je javni red v pristojnosti organov javne varnosti, ki jih je občina opozorila. Zimolo je bil / odgovorom le delno zadovoljen in je, med drugim, poudaril 'udi po
Kulturni krožek DEVIN-ŠTIVAN
priredi danes, 3. marca v prostorih gostišča Pecikar v Devinu zu£ačetko(ji.ipb 20.30 klubski pustni zabavni večer.
Po zakuski bo udeležence razveseljeval, ansambel, «Fantjespod meje» iz Nabrežine., Zaželene. .so : pustne maske, najlepšo bo posebna žirija nagradila.
Gledališča
Jutri, 4. marca 1973 ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
Vesel slovenski popoldan
Z ANSAMBLOM «TAIMS»
Sodelujejo:
Tvrdka Kerže — Trst Uredništvo Pavliha — Ljubljana Kasetna produkcija RTV — Ljubljana In še nekdo!
Ne zamudite, čaka vas veselo presenečenje!
PUSTOVANJE 78
STADION 1. MAJ Vrdelska cesta 7
Danes, 3. marca 1973 ob 21. uri do jutra vas bosta zabavala najboljša jugoslovanska ansambla
MLADI LEVI
in
BELE VRANE
Kot gostja bo nastopila priznana slovenska pevka
META MALUS
Rezervacije miz «UNION», Ul. sv. Frančiška 20/III ob večernih urah.
VERDI
Danes ob 20.30 bo za red A (ParteI in lože) in C (balkon in galerija) F* miera Catalanijeve opere «La ’ v kateri bo glavno vlogo pela Rain Kabaivanska. Vstopnice so nai polago pri gledališki blagajni (3KW
POLITEAMA ROSSETT1
Danes ob 21. uri Dostojevski: čin in kazen*. Dramo bodo ponov še jutri ob 15.30 ter ob 21. uri.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 predstava Whit^ beadove komedije «Alpha beta* Albertom Lupom in Valerio Vale1' Režija Enrico Maria Salerno. P°n vitve bodo do torka, 6. t. m. VstoP; niče so na razpolago pri osrednj blagajni v Pasaži Protti.
Ob priliki
KRAŠKEGA PUSTA '73
bo danes popoldne na Opčinah v Prosvetnem domu deloval dobro založen kiosk.
Pevski zbor Tabor vabi na domače fanclje, zelje, klobase, hladne in tople pijače.
Na svidenje pri fancljih v zabavni, pustno razpoloženi družbi!
«La Cappella Underground* 19. ^	'
«Lettera al Kremlino*.
Boone, Bibi Andersson, Orson w les, Max von Sydow, Raf Vallo _ Nazionale 16.00 «Fratello homo, rella bona». Barvni film. PreP° dano mladini pod 18. letom-Fenice 15.30 «11 grande dittatore ■ Barvni film. Charles Chaplin-Eden 16.00 «11 Decamerone nero; Barvni film. Prepovedano nna pod 18. letom.	j
Grattacielo 16.00 «Anche gli an® mangiano fagioli*. Barvni fdm žiserja Clucherja. Giuliano Geta in Bud Spencer.	^
Evcelsior 15.00 «Film d'amore e ^ anarchia*. Barvni film. Uianca Giannini ir.- Mariangela Prepovedano mladini pod 18-Ritz 16.00 «Dalla Cina con fur°r j Barvni film. Bruce Lee. Mladim 14. letom prepovedano.	. ,,
Aurora 16.30 «Professione assass Barvni film.
Impero 16.30 «La prima nottejano quiete*. Barvni film. Prepo'e mladini pod 14. letom.	t(e
Capitol 16.00 «Bianeaneve e ' s nani». Barvni film.	,,
Cristallo 16.00 «Piu torte, ra=a Te. Barvni film. Bud Spencer m renče Hill.	jf|
Filodramniadeo 16.30 «Alle ^arl1 p]|0j. castello piace molto fare que,,re. Barvni film. Edvvige Fenech■ povedano mladini pod 18- te q „l0. Moderno 16.30 «Questa specie d' jfl ie». Barvni film. U. Togna221 Jean Seberg.	,,er
Vittorio Veneto 16.15 «Champagi>e due dopo il funerale*. Kriminn Barvni film.	■>
Abbazia 16.00 «Bianco, rosso Film A. Lattuade. Sophia Lor Adriano Celentano. Barvni n Astra 16.30 «Forza G». ®arVJJl,lChet-Riccardo Salbino, Barbara R° jo Ideale 16.00 «Era Sam IVallas^ chiamavano e cosi via». Barvni j Robert Wood in Dean Strattoi^
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 18. un redno zabavno kavbojko «COSi SIAd
Ponovitev v nedeljo ob 15. UI\
Razna obvestila
SPDT priredi v ponedeljek, 5- ■)gi v Gregorčičevi dvorani, Ul “ wpi-običajni zabavni pustni večer s j. bolo in plesom. Vabljeni člani m jatelji društva. Lepa prilika 23 ravnanja članarine.	„
vin trzs
trž^6
Konzorcij pridelovalcev
občine vabi vse vinogradnike "*'v0jo občine, da pismeno prijavijo viI, udeležbo na 7. razstavi domap1., jt-na sedežu konzorcija, Sv. Kr ^ 61 ali pri Kmečki zvezi "Urs. Cieerone 8 do vključno 15. t.m-
Izleti

SPDT priredi v nedeljo. 4- ^ i izlet na Grmado. Odhod ob " . wiv avtobusne postaje do Devina.	,
peš na Grmado v Cerovlje, Ma ^(l Slivno in Nabrežino. Skupno 4 ur ^ ŠD POLET priredi v nedelj"1 marca	smučarski izlet v ir	0i
k Sv.	Antonu. Odhod avtobu
6. uri.	Vpisovanje v trgovini	Qp-
Malalan, Proseška ulica št. 1 činah, tel. 212-136.
Razstave
V galeriji Torbandena ****?%; slikar Franz Borghese iz U’ terega dela bodo na ogled o do 7. marca.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Pa gaP' rije Valentinčič, daruje Mart) pp cin, Vinko in Silva 2.000 Ih"
«1. Grbec* iz Skednja.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil na dragi mož, oče in nono
MARIO PREGARO
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.30 iz mrtvašni glavne bolnišnice na ricmanjsko pokopališče.
Žalujoči: žena, sinovi, hči in drugo sorods
Ricmanje, 3. marca 1973
ralnih svetovalcev o slabem okusu litično obeležje problema.
Dne 1. marca nas je za vedno zapustila naša draga mama
MARIJA VALENTINČIČ roj. STEPANČIČ
Pogreb bo danes, 3. marca ob 14. uri iz mrtvašnice gla'11 bolnišnice.
žalostno vest sporočajo: sin Karel, hčeri Ljudmila in „g s svakoma, nevesta, vnuki ter u1 sorodstvo
Trst, 3. marca 1973


PRIMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
3. marca 1978
— ■ ■ ..
DO 11, MARCA NA POBUDO NEMŠKEGA KULTURNEGA KROŽKA
Ciklus zanimivih manifestacij o problemih otroštva in vzgoje
Ciklus manifestacij bo obsegal gledališke in filmske predstave, pre-davanja in razstave - Sodelovali bodo številni znani strokovnjaki
zaobjeti problematiko vseh njenih a-
■dgra . in šola, psiho-pedagoški Problemi otroštva* — pod tem na-ovom prireja Nemški kulturni in-hit ob sodelovanju raznih usta-a!v in odborov ciklus manifesta-Jl, od gledaliških in filmskih pred-av do predavanj, razstav, ki bo-™ skušale zč boške vzgoje spektih.
rp+^nimivo Pobudo ie začela v -l^bk, l. marca gledališka sku-b Berhna «Grips Theater , Kinder - Berlin*, ki je upri-0JjUa v Avditoriju komedijo za sj.a°.e.^Trummi Kaputt*. Po pred-*. Vl ie občinstvo poseglo v raz-jj. .v° na temo «Otroci in gleda-srrvf*’ j° je vodil Sergio D’0-o, ravnatelj za kulturne dejav-žele	gledahšča naše de-
, b Ponedeljek, 5. t.m. ob 19, uri turi? V Prostorih Nemškega kul-n<-k-uga. krožka odprli razstavo o zon> .fSriščih za otroke «robin-’ ki jo je pripravil mednarod-ljn. CeiJter za načrtovanje v Ber-ftiar “azs*'ava bo odprta do H. j, oa s sledečim umikom:	od
up’ d0 13. ure ter od 17. do 20. pQe razen ob sobotah in nedeljah.
. uradnem odprtju razstave bo-
( Predvajali nekaj dokumentarnih	_ r___________
PRIMEROV NA OPČINAH
Nesramna dolgolasca Pljujeta ženskam v obraz
Mladeniča se potikata po vasi v črnem fiatu 500 - Nobeni enski ni uspelo, da bi si zapomnila evidenčno številko
ja nelP^u3*1 Se v teb dneb doga- j nega ministrstva, da zavrne zakon-enn u aj’ ,ar je težko opredeliti z ski predlog o spremembi pokojnin-*rnemre?°- Dva dolgolasca se 1 ‘ njem ‘?a,tu 500 z rdečo črto ulica h delu potikata po sl ženske ,0pčin' ustavljata nejš0„ ln llrn brez vsakršne ^ogofp Vzroka Plujeta v razlit,,- pa se vzrok prav nePozahr °d urokov- ki s. ju tia-i, ,?em polpreteklem obdob-
filmov o teh avantgardnih igriščih za otroke, o katerih se v za.dnjih časih veliko razpravlja po vsej Italiji in o katerih je zavzela odločna stališča že marsikatera občinska uprava. Bistvo igrišč «ro-binzon* je v tem, da niso parki namenjeni otrokom vnaprej programirani in da otroške igre v njih ne določajo razna pravila, prepovedi in predsodki. Skratka — otrok naj v teh parkih, kjer ima na razpolago razno orodje, sam načrtuje, gradi ali podira; sam naj po mili volji svobodno razvija domišljijo.
Na to temo bo v sredo, 7. t.m. ob 19. uri tudi zanimiva okrogla miza, ki se je bodo udeležili milj-ski podžupan Willer Bordon, predsednik deželne sekcije državnega inštituta za urbanistiko prof. inž. Roberto Costa, ravnateljica srednje šole «Divisione Julia* prof. Elvira Faraguna., občinska odbornica za šolstvo Luciana Benni, ravnatelj nemškega kulturnega krožka dr. Gerhard Martens, ravnatelj muzeja Revoltella dr. Giu-lio Montenero, slikar prof. Ni/o Perizzi, docent za urbanistiko tržaške univerze arh. Luciano Se-merani, docent za pedagogijo tržaške univerze prof. Leonardo Tri-
se v I skega sklada te kategorije, v zad-
ulicah ?. u.. Potikata po stranskih ® Župan je odredil začasno pre-ženske ; p'?ln’ ustavljata priletne poved parkiranja v Ul. Mazzini ob nejšecra n JIm, brez vsakršnega vid- leseni ogradi, ki omejuje gradbi-
Vzroka Pljuje*3 "	”--------
razlit,.® pa se vzrok rw. uJe od vzrokov, ki so v še
Vef,stajk°lj črnega zatiranja slo-Uas „5 harodnostne skupnosti pri črsmerjali podobne podle akcije Rai ,alCnlkov med našimi ljudmi. v ohi-n *ak? ak drugače, pljuvati sarne &Z Priletnim ženskam, ki se kakor n® morej° braniti, je vse-janip p0P°lne obsodbe vredno de-krivc’ zaradi katerega bi bilo treba Do nais*-rožje kaznovati. preišn;-aK'h primerov je prišlo že Mnji. J1 teden, ko se baje med
Podlim
°®heriaiv'*'“'““V ''ellSKe za uoaaieK sta one iS *s.ciavone». Posebno pa ra?bup-, sko javnost vznemirila in sta sp a zadnja dva dogodka, ki ?.eki » sredcizjutrai
skega s*'ransk* ulici v bližini open-E>olencPt^0?ališča- 68-letna Ivanka lega n’n Je bila sama žrtev podse ip „,S1-Ia- nam je povedala, da Ijala v r<°g 9\ ure zjutraj odprav-Se je n, ^"Sovino po nakupih, ko z dvema ,n-'° ustavil črn fiat 500 las, ™adeničema, dolgih črnih let. ldezne starosti okrog 18-19 Prej vn™ -°? dolgolascev je naj-Uarečiu 3 - Ivanko v tržaškem c° Anr-av3 mu P°ve smer za Uli-drugjm 10’ ki na Opčinah med krePko riir® obstaja, nakar ji je ujegov P«“nii v obraz, se zarežal, •Pobil jPajdas pa je pognal avto-Presenečpna 3 • lzginila' ne da bi sPloh ntol13, ln Ponižana ženska n° tablipfni a Pogledati na evidenč-
Prib > avtomobila.
Prej DHnofiist° se ie nekaJ minut Ni Karl?1,v bližini pokopališča P zatem ^,a c/. Dbe sta se kma-ftaji, kiPrZg. asdi na orožniški po-leža. Jer sta orisali neznana pod-
Zborovanje upokojene1 iv telefonskega podjetja
fr telefon u zdruzenje upokojence a lke službe vabi svoje lb 10- uri Zb0r°vanje’ ki bo daniš P1Ce v m a sedežu delavske zbor-
iJ° sindikab°s^ar?S 81 kier i™
1 ki je nastal _obrazložiIi polo-
šče v poslopju štev. 7. Prepoved bo veljala samo ob delavnikih od 8. do 17. ure. Parkirala bodo lahko samo vozila podjetja, ki opravlja gradbena dela. Prepoved bo veljala do konca del.
Prejšnjo noč je umrla v ortopedskem oddelku 81-letna Caterina Voi-covich vd. Alzetta. V bolnišnici so jo sprejeli prejšnji petek dopoldne zaradi zloma leve stegnenice; ki ga je utrpela pri padcu v svojem stanovanju dan poprej. Zdravniki so izrekli prognozo treh mesecev, po tednu dni pa je Alzetta podlegla posledicam zloma kosti.
sciuzzi in tajnik deželnega pedagoškega centra dr. Antonio Viez-zoli.
Ciklus manifestacij se bo nadaljeval v petek, 9. marca ob 18. uri s predavanjem prof. Theodora Hellbruggeja z muenhenske univerze o detinstvu in vzgoji.
Pod predsedstvom državnega podtajnika za šolstvo prof. Salva-tora Valituttija bo v soboto, 10. t.m. ob 16. url razprava o pedagoškem pristopu ustanove Montes-sori, ki jo bo vodil prof. Fran-ceseo Tecilazich.
V torek, 13. t.m. ob 18. uri bo nastopila skupina Orff - Schulwerk, ki jo vodi Luigi Mauro, nakar bodo predvajali film «Otroci v dobi zakaja*.
Ciklus bo zaključila razstava risb šoloobveznih otrok, ki jo prireja pedagoški center naše dežele. Razstava bo v prostorih šole «E. Fornis* v Ul. Vasari 23.
Delniška družba za javna dela
Deželna uprava namerava ustanoviti v Trstu posebno delniško družbo, ki se bo ukvarjala s proučevanjem in načrtovanjem novih prometnih zvez, večjih infrastruktur in raznih del za zaščito tal. Pri družbi bo deželna uprava v večini, preostali partnerji pa bodo pokrajinske in občinske uprave, konzorciji in druge ustanove ali družbe, ki se ukvarjajo z javno koristnimi deli. V tem smislu je deželni odbor pripravil ustrezen zakonski osnutek.
Začasna prekinitev dobave vode
Uprava podjetja ACEGAT javlja, da bodo danes zvečer približno ob 23. uri prekinili dobavo vode skozi cevi starega 900-miIimetrskega vodovoda. Vzrok prekinitve so nujna dela za gradnjo podzemskega prehoda za pešce pri Barkovljah. Dela bodo verjetno dokončali do nedelje, ko bo spet normalno pritekla voda, ki bo popolnoma zmanjkala samo v nekaterih poslopjih. Stanovalci so že obveščeni, dotok pa se bo zmanjšal v Barkovljah in na Greti.
Samo en požar suhljadi na Krasu
Včeraj ni «fronta ognja* na Krasu zabeležila znatnejših požarov.
Gasilci so po naporih prejšnjih dni uživali zasluženi počitek, z izjemo openskih, ki so pod vodstvom podčastnika Oliva morali poseči pri Sesljanu, kjer se je vnela suhljad.
Nevarno je bilo, da se ne bi plameni razširili na bližnji borov goz dič. Po enournem gašenju so to preprečili in na kraju je iz previdnosti ostalo do poldneva samo
še nekaj gasilcev.	__________________________________________
aii!iiiiim>iiiiin mit iiiiiim min iiiiiiih iim luiiiiiiiiniimiimiiii iiiiiii iiiiiitmiimmiiiiiMiMiMiitiimimiiii
KMEČKA 'ZVEZA v Trstu
vabi na
redni občni zbor
v nedelja, 11. marca ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
Dnevni red:
Izvolitev predsednika občnega zbora Predsedniško poročilo Poročilo tajništva Poročilo nadzornega odbora Pozdravi in diskusija Volitve
V drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
BENEŠKI DNEVNIK
NABORNIKI PRIPRAVILI ZABAVNO PRIREDITEV
v
V Cenebolah pri Fojdi bo danes in jutri ples
po sklepu zaldad-
Na pustno soboto in nedeljo, to I je danes in jutri, bodo naborniki I iz Čenebol pri Fojdi priredili po I nekdanji stari slovenski navadi svoj naborniški ples.
Na to vaško zabavo so povabili domače beneške godce in jih zaprosili, da bi igrali največ domače slovenske glasbe.
Nekoč je bilo v Cenebolah tudi do 15 nabornikov, ki so morali iste-

PAPIRNATA
DETELJICA
PaPiria 23 bkovno vzgojo otroka: pet vodičev za oblikovanje risanje' iartona’ *ePenke, blaga, vrvi. rafije, lesa, plute, žice, za za izdelovanje mozaikov, vrezovanje in modeliranje.
ustvaril^ barvnih knJig. ki naj oblikujejo okus in spodbujajo os otroka od četrtega do petnajstega leta.
Ladinska knjiga.
Strani 880.
Ičftiiaabfui	w SV. Frančiška 20
Telefon 61-792
ga dne na vojaški pregled. Letos so samo trije, ki morajo na prvo vojaško «vizito». Tako hud padec mladeničev po naših beneških vaseh je posledica neprenehnega izseljevanja domačinov na vse strani sveta. Na žalost mladi odhajajo, priletni odmirajo, kaj bo z nami? O tem se mnogo piše in govori, vendar prav nič ne zaleže. Krvava rana našega izseljenstva o-staja sveža in boleča že cela desetletja.
Prireditev nabornikov v Cenebolah so trije «zreli» mladeniči organizirali na pobudo in prigovarjanje starejših možakarjev vasi.
To navado skupnega praznovanja začetka življenjske zrelosti nabornikov so pri nas, v Benečiji, skoraj opustili. Starejši beneški Slovenci lahko trdimo, da je bila to zelo lepa tradicionalna zapuščina naših slovenskih prednikov, ki se je leto za letom obnavljala.
V zadnjem času so po naših gorskih in dolinskih vaseh opustili številne tipično beneške - slovenske praznike, ki so do nedavnega vsak v svojem času in kraju združevali lepo število Benečanov. V Slovenski Benečiii se tudi na tem področju močno občuti narodnostno hiranje, ki je posledica stalnega odseljevanja mladih, dela zmožnih beneških Slovencev. Verjetno se bodo pristojne državne ustanove in oblasti z vsemi silami zavzele za zajezitev odseljevanja takrat, ko oo prepozno, ko po naših dobravah in r.lanjavah ne bo več človeških bitij.
Kljub splošnemu težkemu položa-iu v Beneški Sloveniji želimo mladim in stareišim prebivalcem Čene-bo! in okolice, da bi se danes in jutri veselo zavrteli.
Anton Birtič - Mečana
OBISK SEVERNOVIETNAMSKE DELEGACIJE
Izredno topel sprejem Vietnamcev včeraj v Tržiču in v Gorici
Po obisku na tržiškem županstvu so gostje prisostvovali zborovanju pred ladjedelnico
Prosvetni minister Demokratične republike Vietnam Hoang Minh Giam se podpisuje v spominsko knjigo na
goriškem županstvu (Foto Altran)
POVSOD NA GORIŠKEM
OD DANES DO TORKA VRSTA PUSTNIH PLESOV
Nocoj in v torek zvečer Bratje Arnold v Prosvet. ni dvorani - V torek ples tudi v Sovodnjah
Pustni čas se s hitrimi koraki bliža torkovemu zaključku. Ni več pustnega vzdušja, ki smo ga bili vajeni še pred desetimi leti, ko so si plesi sledib drug za drugim, ko nisi mogel dobiti v plesni dvorani prostora. Običaji so se spremenili in danes so le v skoro zaprtem krogu, društveni plesi in večerje. Javnih plesov skoro ni več, znameniti «ballo dei matti* v dvorani UGG na pustni torek je šel v pozabo. Najvažnejši bo morda kmečki ples v isti dvorani v ponedeljek.
Plesni običaji v predpustu so se obranih med tukajšnjimi Slovenci. Poleg dijaškega plesa in štandreš-kega plesa športnega društva «Ju-ventina*, ki sta že bila, so na vrsti še nekateri plesi prosvetnih društev.
Nocoj bo v Prosvetni dvorani ples, ki ga prireja števerjansko prosvetno društvo «Briški grič*, v torek zvečer prav tam ples v priredbi doberdobskega prosvetnega društva «Jezero». V torek popoldne bo Slovenska prosvetna zveza priredila tradicionalno pustno rajanje za otroke. Prav tako v torek zvečer bo v Kulturnem domu v Sovodnjah pustni ples v priredbi domačega prosvetnega društva.
Nocoj m v torek bo v goriški Prosvetni dvorani igral ansambel Bratov Arnold iz Železnikov pri Škofji Izrki. Sestavljajo ga štirje
Delavci tržiške ladjedelnice so vajeni najrazličnejših sindikalnih in strankarsko - političnih govorov na trgu pred to veliko tovarno. Tradicionalni govori so v opoldanskem odmoru od 12.15 do 12.45. Včeraj so tržiški delavci doživeli izredni govor. V gosteh so imeli delegacijo severnovietnamske vlade, ki se te dni mudi v Italiji, potem ko je sodelovala na solidarnostni mednarodni manifestaciji v prid Vietnamu, ki je bila pred dnevi v Rimu. Vietnamska delegacija (minister za prosveto Hoang Minh Giam ter zastopnika vlade Trung Hiev in Truong Si Phan) je zjutraj dospela iz Benetk v Tržič.
Ob 11. uri jo je sprejel župan Matteo Versace s člani odbora in načelniki političnih skupin. Prišlo je do izmenjave pozdravov, župan je gostom prikazal zgodovino Tržiča. Nato so se vietnamski gostje podali pred ladjedelnico, kjer je bil govorniški oder. Poleg italijanskih zastav so tu bile še zastave Severnega Vietnama in južnovietnamskih partizanov, zastave komunistične partije, socialistične stranke, organizacije katoliških delavcev ACLI. Prisotne so bile uradne delegacije pokrajinske uprave (podpredsednik Waltritsch irt svetovalec Poletto), okoliških občin s praporji in župani, delegati odbora Italia - Vietnam in delegati združenja bivših partizanov ANPI.
Na govorniški oder so stopili poleg Vietnamcev še župani tržiškega okoliša in tržiški župan. Goste je najprej pozdravil delavec, član odbora Italia-Vietnam, nato pa zastopnik delavskega sveta ladjedelnice. Za njima je spregovoril prosvetni minister Hoang Minh Giam. Zahvalil se je v imenu vietnamskega ljudstva za solidarnost, ki so jo v dolgih letih borbe proti imperializmu nudili protifašisti vsega sveta. Zaradi tega je bila tudi zmaga mogoča. Delavcem ladjedelnice je vietnamski gost dejal, da imajo tudi v njihovi deželi majhne ladjedelnice in tovarne, da pa so te v glavnem ameriški bombniki uničib. Vietnamsko ljudstvo pa bo poskrbelo, da se tovarne spet postavijo na noge in da se bo dežela mirno in v enotnosti spet gospodarsko in socialno razvila. Mir moramo in hočemo ohraniti, je dejal Hoang Minh Giam. Njegov govor so delavci toplo pozdravili s ploskanjem in z vzkliki.
OBVESTILO
o prodaji nepremičninskega kompleksa, v Ul. Roma 11 v Medeji, ki je nekoč služil za karabinjersko vojašnico (kat. št. 271/33 435 kv. m in kat. št. 271/34 773 kv. m, c. t. I.o P. T. 622 C. C. v Medeji). Zainteresirani naj predložijo ustrezne prošnje na kol-kovanem papirju na naslov Pokrajinske uprave v Gorici, Korzo Italija 55 do vključno 31. 3. 1973.
Delegacija se je nato napotila v Gorico. Na županstvu sta jo sprejela župan Pasquale De Simone in predsednik pokrajine dr. Bruno Chientaroli. Prisotni so bili, med drugimi, poslanca Menichino in Ma-rocco, deželna odbornika Devetag in Tripani, deželni svetovalci Ber-gomas, Zorzenon, Rizzi, Cocianni, podpredsednik pokrajine Waltritsch, župan iz Doberdoba. Jarc, občinski odbornik Paulin, številni župani in občinski odborniki ter svetovalci.
Župan De Simone je v pozdravnem govoru poudaril željo po miru v vsem svetu in po odpravi vojne. Naša dežela je bila, na žalost, prevečkrat deležna vojnih grozot, rane smo zacelili, težave premostili, danes živimo v miru na stičišču treh kultur, latinske, slovanske, germanske. Isti mir želimo tudi drugim narodom v svetu, posebno še vietnamskemu ki l'e občutil dolga desetletja na svoji koži vojne grozote in ki je danes, če bodo stvari šle po sreči, dosegel pravični mir.
Županu se je za prijateljsko dobrodošlico zahvali severnoviet-namski' pfosvetni fhinister Hoang Minh Giam. Italija in Vietnam imata podobni zgodovini. Oba naroda sta si dolgo prizadevala za združitev v enotno državo, pa čeprav so se tujci protivili. Italija je svojo enotnost dosegla že pred časom, Vietnam jo hoče doseči sedaj, kljub spletkam mednarodnih imperialistov. Zahvalil se je za dobrodošlico in dejal, da bodo Vietnamci ohranili živ spomin na vse, ki so se nanje v teh dolgih letih vojne spomnili. De Simone je nato trem gostom izročil spominsko plaketo goriškega mesta.
Sledila je zakuska na gradu. Ko smo se s severnovietnamskim ministrom pogovarjali, je dejal, da bodo deželo obnovili tudi s pomočjo mednarodne solidarnosti. «Le ene stvari ne bomo mogli obnoviti*, nam je dejal Hoang Minh Giam, «od ameriških bombnikov uničene spomenike. Hošiminh nas je vedno pozival, naj ohranimo kolikor se da spomenike naše preteklosti. Teh ne bo mogel nihče obnavljati.*
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
ZARADI NERAZUMEVANJA VLADE
ŽE DVA TEDNA TRAJA STAVKA ŠOLSKIH SLUG
Državni uslužbenci imajo znatno nižje plače od kolegov, ki jih plačujejo pokrajine ali občine - Stavka bo trajala do sredo
Mestni kongres KPI
V Gorici se je sinoči pričel kongres mestne sekcije Komunistične partije Italije. Kongres bo trajal še danes in jutri. Razpravljali bodo o sedanjem pobtičnem položaju in tudi o goriških vprašanjih. Podoben kongres je v teh dneh tudi v Tržiču.
Razna obvestila
Pokrajinski odbor ANPI vabi vse bivše partizane s Peči, Rupe in Gabrij, da se udeležijo seje za ustanovitev sekcije ANPI na Peči. Sestanek bo danes, 3. marca ob 20. uri v gostilni «Pri Bajti* v Peči.
Že dva tedna traja stavka šolskih slug in tudi upravnega osebja na šolah. Stavkajo državni uslužbenci, ker ni vlada ugodila njihovim sindikalnim zahtevam. To tudi, ker so plače podobnih kategorij, ki- jih plačujejo občine ali pokrajine, znatno višje od državnih.
Šolski sistem je v Italiji zelo zapleten. Na italijanskem zavodu za trgovino, kjer_se šolajo knjigovodje in geometri, plačuje del osebja država, del pa pokrajinska uprava. Slednji imajo za podobno delo nekaj deset tisoč lir več mesečne plače kot sorodni državni uslužbenci. V teh dneh rkžavni uslužbenci na tej šoli stavkajo, pokrajinski pa seveda ne.
Zaradi stavke je popolnoma paraliziran pouk na nekaterih italijanskih šolah.
/ slovenskih šolah v Gorici pa pouk poteka redno. Na trgovski šoli v Ulici Vittorio Veneto ni doslej nihče od pomožnega osebja stavkal. Na klasičnem liceju je bila stavka prvi teden, sedaj so vsi redno na delu. Pouk je potekal redno, ker je občina poslala delavca, ki bi zjutraj zakuril razrede. Uslužbence učiteljišča pa plačuje občina, zaradi česar se jih ta stavka ne tiče. V Ulici Ran-daccio, kjer je nižja gimnazija, pa stavkajo štirje od skupno šestih šolskih slug. Kljub temu se pouk redno vrši. Stavka bo po sedanjih napovedih trajala do 7. t.m.
Prosvetno društvo «Briški grič*
iz števerjana priredi danes, 3. marca v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
VESELO
PUSTOVANJE
Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli «štirje bratje Arnold* iz Železnikov pri Škofji Loki. Vabila so r.a razpolago pri Francu Maražu na Vaierišču in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2.
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi v torek, 6. marca ob 20. uri
PUSTNI
PLES
:::::::::
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Emanuele Zampar, An-drea Bellaminut, Andrea Mania, Gabriele Fabris, Alessandra Carli.
SMRTI:	mehanik 53-letni Avgust
Sirk, gospodinja 92-letna Agnese Prinčič vd. Fiegl, gospodinja 78-letna Lui-gia Martinis vd. Brumat, gospodinja 71-letna Anna Furlan por. Mezzorana. ....."""......................im«-.......................................................
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
v Kulturnem domu v Sovodnjah. Med plesom bomo nagradili najlepšo masko. Vabimo starejše in mlajše na to pustno zabavo. Igral bo domači orkester. Prodaja vstopnic ob vhodu v dvorano, kjer bodo tudi rezervirali mize.
Odbor
bratje Arnold, pevec Slavko Krkoč in radijska pevka Marta Stare.
Lani 22. jubja. ko je bila v Železnikih ljudska veselica, so Bratje Arnold povabili v goste člane prosvetnega društva «Oton Župančič* iz Štandreža. Ti so tam nastopili z recitaciisko skupino in pevskim zborom. Na omenjeni veselici je sodelovala tudi folklorna skupina prosvetnega društva «Sovodmje*. Takrat so izvolili tudi miss Slovenije. Tudi letos, 21. julija, bo v Železnikih tako srečanje.
Da pi se vezi med rojaki iz Železnikov in zamejci utrdile, so jih naša prosvetna društva povabila ob tej priliki v Gorico. Orkester bo igral v Prosvetni dvorani nocoj, v ponedeljek popoldne na otroški maškaradi in v ponedeljek zvečer.
Danes se poročita MAGDA PRINČIČ iz Pevme in
EVGEN FERFOLJA iz Doberdoba. Mladoporočencema čestitajo člani pevskega zbora «Jezero» v Doberdobu.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Cinque dita di violenza*. L. Lieh in W. Ping. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
CORSO 16.30—22.00 «Biancaneve e i sette nani*. Barvna risar.ka.
CENTRALE 17.15—21.30 «La morte arriva con la valigia bianca*. B. Cosby in R. Culp. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «La ver-gine di Bab*. C. Hardison in H. Pohto. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
VITTORIA 17.15—22.00 cConoscenza camale di Christa, ragazza danese*. B. Towe in L. Greyn. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 17.30 «Metti lo diavolo tuo, ne lo mio infemo*. Barvni film.
EXCELSlOR 16.00 «La morte acca-rezza a mezzanotte*. Barvni film.
PRINCIPE 17.30 «1 nuovi centurioni*. Barvni film.
A o vrt Gorica
SOČA «Volk samotar*, jugoslovanski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Mehika v plamenih*, mehiški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Vdova Couderc*. francoski barvni film — ob 19.30.
RENČE «Sestanek z nečastnim*, ameriški barvni film — ob 15.30 in 19.30.
PRVAČINA Prosto.
ŠEMPAS «Letijo žerjavi*, sovjetski barvni film — ob 20.
KANAL «Marija Stewart», ruski barvni film — ob 16. in 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in Donoči ie dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Ita-bja 244, tel. 83538.
V četrtek popoldne je bil pred okrajnim sodnikom v Gorici dr. Trampusom epilog pretepa, do katerega je prišlo dne 8. septembra lani, ko je goriški industrialec 58-
Vietnamski delegati na govorniškem odru pred tržiško ladjedehiico
(Foto Raspar)
letni Nicola Cherin na stopnišču pred okrajnim sodiščem pretepel znanega goriškega odvetnika Carla Pedronija, da se je moral zdraviti 10 dni.
V obtožnici je še navedeno, da je Cherin večkrat grozil Pedroni-ju. da ga bo še naklestil in je med drugim popoldne istega dne telefonsko naročil odvetnikovi uradnici Vandi Peresutti naj mu sporoči, «da je dopoldne dobil samo predujem in da bo ostalo še dobil pozneje*.
Za razpravo je vladalo precejšnje zanimanje in vkljub popoldanski uri je bilo prisotnih precej odvetnikov, saj je šlo za primer, ko je bil neposredno prizadet eden od odvetnikov, se pravi Carlo Pe-droni, Id je takoj po napadu vložil tožbo proti Cherinu. Obtoženca so na osnovi zapornega naloga dne 12. septembra lani tudi aretirali, pa so ga na zahtevo obrambe že naslednji dan izpustili.
Pri zaslišanju v sodnih zaporih je Cherin med drugim povedal, da je bil Carlo Pedroni kakih 20 let njegov zaupni odvetnik, se pravi vse dotlej, ko se je podjetje Cherin spremenilo v delniško družbo Cherin (leta 1967-68). Povedal je nadalje, da je Pedronija vkliučil v nadzorni odbor družbe ter da je ostalo pri Pedroniju več njegovih važnih dokumentov, med niimi tudi nekateri v edinem izvodu, id so bili zanj zelo važni, pa mu ’ih Pedroni ni hotel vrniti, čeprav jih je Cherin večkrat zahteval tudi s priporočenim pismom in sodnim pozivom. Prav tistega dne, ko ga je na stopnicah sodišča fizično napa-
del, je zapadel zadnji rok za vrnitev dokumenta, s katerim naj bi Cherin dokazal, da mu družabnik Brusegan dolguje 360.000 Ur in da mu družba dolguje še za dobavo bencina, mu Pedroni tega ni vrnil in tudi ni nameraval vrniti. Prav to je bil vzrok, da se je Cherin večkrat zahteval tudi s pri-Pedronija, ki je prešel v tabor njegovih nasprotnikov.
Pri četrtkovo razpravi Pedroni ni bil prisoten in ga je zastopal odv. Pascoli, ki je po zaslišanju prič in obtoženca predlagal za Cherina primerno kazen. Tožilec odv Ma-niacco je predlagal za Cherina 4 mesece zapora zaradi fizičnega napada in 10.000 lir globe zaradi groženj.
Ohtoženčeva zagovornika Grazia-no in Cuccagna sta skušala dokazati. da je odvetnik Pedroni s svojim obnašanjem Cherina izzval in da ga je ta napadel v samoobrambi. saj b: po Pedronijevi krivdi, ker ni Cherinu izročil zahtevanih dokumentov, moral ta izeubiti nrsvdo ? nod.ieUem in iti ce'o iz svojega stanovanja s sodnim izgonom Zato sta predlagala nai sodnik to upošteva in naj obtoženca oprosti.
Po daljšem posvetu in premis’e-ku pa je sodnik dr. Trampuš spoznal obtoenca za krivega ter ga je obsodil na 3 mesece zanora zaradi napada in 15 tisoč lir globe zaradi groženj ter na plačilo sodnih stroškov. Obenem bo moral Cherin Dlačati odškodnino civilni stranki Pedroniju ter še 190 tisoč lir za njegove sodne stroške.
L M.
Goriški industrijec je na sodišču pretepel svojega bivšega odvetnika
Cherin je v obrambo navedel, da mu Pedroni ni bolel izročili vaznih dokumentov, ki so bili njegova lasi
PRIMORSKI DNEVNIK 4
3. marca 19W
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Aleksander Solženicin:
AVGUST ŠTIRINAJSTEGA
Roman Nobelovega nagrajenca o hudem porazu carske vojske v samem začetku prve svetovne vojne pri Mazurskih jezerih
Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je izšel v slovenskem prevodu roman Nobelovega nagrajenca Aleksandra Solženicina AVGUST ŠTIRINAJSTEGA. Gre za roman, ki naj predstavlja začetek bodočega velikega opusa, ki naj bi ga pisatelj še napisal, za roman, ki pa vendar obsega že dve knjigi. V slovenščino ga je prevedel Janko Moder, opremil pa Dušan Osredkar.
Neki visok predstavnik ruske e-migracije na Zahodu je po tem, ko je prebral Solženicinov roman, posvečen začetku prve svetovne vojne, — odtod tudi naslov romana —, presenečeno dejal, da pisatelj kritizira in napada carsko rusko vojsko in tedanjo državo. Zanimivo. Kakor napadajo danes Sovjeti Solženicina zgradi
IHMIMIIIIIIIIIII11111111111111111111III lllltillllllliiUKIIIIII
Mednarodna konvencija za zaščito redkih živali
WASHINGTON, 2. — že nekaj let je, odkar se je svet začel močno zanimati za prirodo. Na vsak način bi hoteli ohraniti prirodna bogastva.
V tem smislu so se pred tremi tedni sestali v Washingtonu predstavniki 80 dežel, da bi se na mednarodni konferenci pomenili o tem, kako ohraniti prirodna bogastva. Plod tega zasedanja je mednarodna konvencija za zaščito tistih vrst živali in rastlin, ki so v nevarnosti, da povsem izginejo oziroma izumrejo. To konvencijo so podpisali včeraj, 1. marca Tako je sporočil predsednik konference Christian Herter, ki je dodal, da teži ta mednarodna konferenca predvsem za tem, da bi se uvedla kontrola nad morebitno trgovino posameznih primerkov živali, ki jim grozi nevarnost pred izginotjem. V zvezi s tem je bil sestavljen tudi seznam živali, ki jim grozi izumrtje Da zadeva ni tako enostavna, nam pove dejstvo, da je na tem seznamu nič manj kot tisoč imen,
Ob tej vesti iz Washingtona pa prihaja podobna vest iz švicarskega središča Morges, kjer ima sedež «Mednarodna unija za ohranitev prirode*. Ta mednarodna organizacija je v svoji «rdeči knjigi* objavila seznam divjih živali, ki jih je treba zaščititi, ker jim grozi nevarnost izumrtja. Ker gre za dolgo vrsto živali, je nemogoče, da bi- navedli vse. Navedli pa bomo le nekatere: zelo veliko je kopitarjev in sicer nič manj kot 17 vrst jelenov, 28 vrst goveje živine, tri vrste divjega osla, štiri vrste nosoroga in en sam konj,
Iz mačjega rodu je tudi veliko živali, ki so v nevarnosti, da izumrejo. Med temi je celo tiger, nadalje so med temi azijski lev, leopard, gepard, puma itd. Pa tudi nekaj opic, med katerimi sta gorila in orangutan. Pa tudi neke vrste največjega sesalca — kita — so pred tem, da izginejo, da izumrejo.
Poleg vrste živih bitij, ki jim grozi neposredna nevarnost izginotja, je tudi cela vrsta živali, ki so šele na pragu izginotja. Med tema je kar 60 sesalcev.
njegovih knjig, zlasti zaradi Prvega kroga, in ga žigosajo, da potvarja sovjetsko stvarnost, i,a-ko tudi ostanki predvojnega čari-stičnega režima kritizirajo pisatelja, ki je s svojim zgodovinskim romanom posegel v svet predvojne Rusije.
Pisatelj, očitno, ostaja zvest svoji poti, svojemu prepričanju in je zato kot zaključni motto svojega romana napisal: «Neresnica se ni z nami začela, pa se z nami tudi končala ne bo». Vendar pa nas ob tem vseeno preseneča, da je bil roman v Sovjetski zvezi prepovedan in da je bila onemogočena njegova originalna izdaja v domovini. Kajti najbrž razen nekaj misli in traktatov, ki jih pisatelj vpleta v svoj sicer zgodovinski tekst in ki veljajo tako za danes kot za včeraj, ni v tem romanu dosti spotakljivega. Zato moramo ne glede na glasove o-krog Solženicina in ne glede na prepoved in kritike tega romana, vzeti roman AVGUST ŠTIRINAJSTEGA, takega kot je. Kot literarno umetniško stvaritev sodobnega pisatelja, ki je hotel v literarni obliki razkriti dogajanja okrog ruskega poraza v prvi svetovni vojni in tok dogodkov, ki so temu porazu sledili.
O svojem romanu je pisatelj v sklepni besedi zato napisal, da knjiga ni mogla biti natisnjena v domovini zaradi nasprotovanja cenzure, česar normalna človeška pamet ne more razumeti. Pove pa tudi, da se mu je ideja za roman rodila že leta 1936, ko je končal srednjo šolo in da je to idejo vseskozi nosil v sebi. Napisati roman o prvi svetovni vojni je pojmoval kot poglavitni cilj svojega življenja. Z drugimi deli se je u-kvarjal samo zaradi posebnih dogodkov v svojem življenju, drugače pa je zbiral gradivo samo za to zamisel. Zamisel je zdaj u-resničena, čeprav naj bi se pisanje nadaljevalo, saj predstavljata zdaj izšli knjigi samo prvi del obširnega pripovednega teksta.
Kot pove že naslov romana, obravnava pisatelj dogodke ob začetku prve svetovne vojne, ko je ruska vojska na zahodnem, nemškem bojišču doživela v Vzhodni Prusiji svoj največji poraz. Ta poraz je bil usoden za ves potek druge svetovne vojne, ki bi se morda lahko drugače končala prav na tem odseku fronte. Pisatelju je šla*, da ,bi S prikazom jpo-_ jaških dogodkov in njih analizo, s prikazom ravnanja odgovornih 0-seb in poguma preprostih vojakov, raziskal vzroke poraza in nadaljnjih posledic. V enem izmed uvodnih razmišljanj je v romanu Solženicin zapisal, da je prvi ruski poraz določil in nakazal ton vsemu poteku vojne za Rusijo: kakor se je začela prva bitka, še preden so zbrali svojo moč, tako se jim tudi pozneje ni nikoli več posrečilo, da bi jo zbrali.
Taka je torej tudi vsebina tega zgodovinskega romana, v katerem se srečamo torej z zgodovinskimi dogodki in osebnostmi tedanjega ruskega vojaškega stroja, ki je zakrivil poraz.
Seveda bi bilo napačno smatrati, da je Solženicinov roman pisateljevo filozofsko razmišljanje o dogodkih prve svetovne vojne. Solženicin se nam v knjigi pokaže kot izrazit pripovednik, kot širok epik, v smislu najboljših pisateljev ruske literature, Tolstoja, šolohova, Dostojevskega. Solženicin se je v tem delu umaknil v preteklost, namesto sodobne angažirane prizadevnosti, namesto o-zračja morale in etike, je stopila v ospredje njegova epska širina. In tako spremljamo skozi roman podrobno pripoved o dogajanju na fronti, med vojaki in predvsem generali, deloma pa tu-
Sl. Ru.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Zimski motiv iz stare Prage
'""""""""'"'"'"""""""""''''''“"“■■"■“mniiiimiiii.................................
GOVORICE IN TVEZENJA PRED ZAČETKOM V SANREMU
Festival italijanske popevke je hkrati festival milijard
Izločeni pevci se tolažijo na razne načine - Razna opravljanja so privedla že do prijav sodišču - S. Endrigo in Mina med prvimi, Celentanova pesem dokaj daleč
SANREMO, 2. — Čez nekaj dni bi se moralo zgrniti okoli televizorjev nekaj milijonov Italijanov. Pa ne bo tako. Vsaj prva dva dni ne, kajti vodstvo ital. TV je sklenilo, da bodo letošnji festival italijanske popevke v Sanremu prenašali po televiziji le zadnji dan, torej 8. marca zvečer. Ostala dva dni pa bo le radijski prenos in bo prireditev vodila Gabriela Farinon. Le v soboto zvečer ji bo priskočil na pomoč tudi Mike Bongiomo. Sicer pa v trenutku, ko to bele-
Gigliola Cinquetti
žimo, ni niti gotovo, če bo Fa-rinonova vodila prva dva večera ali ne. Naj bo kakor koli, prva dva večera bodo milijoni Ita-Lijanov sledili «najbolj popularni popevkarski prireditvi v Evropi* po radiu.
Če se je letos ta prireditev nekoliko zreducirala, se niso zmanjšale spletke okoli nje. Nasprotno, še več jih je kot druga leta in na vrsti so tudi sodni procesi, kajti neke užaljene veličine so tožile del tiska, da se je žaljivo izražal o njih in o festivalu. To pa je tudi povsem razumljivo. Festival popevk v Sanremu ni preprost festival več ali manj lepih popevk, pač pa je hkrati in predvsem festival milijonov in milijard. Zaradi tega je sleherna poteza, včasih celo beseda hudo tvegana, pa čeprav slovenski pregovor pravi, da beseda ni konj.
Kakor vedo v tukajšnjih obveščenih krogih povedati, se vršijo na raznih ravneh pritiski v desno in levo in v zadevo samo je posegel tudi tukajšnji župan Parise, medtem ko skuša umetniški vodja festivala Vittorio Sal-vetti zadovoljiti vse, nekako v smislu pregovora, da naj bi bil volk sit koza pa naj bi še nadalje živela. Razumemo ga, kajti nezadovoljstva je že sedaj veliko, številni žolčni izločeni pevci pa bi znali napraviti še kaj hujšega, kajti z ljubljenci množic se ni šaliti, pa čeprav nekateri teh zagotavljajo, da jim

Štirje ikonoklasti v palači Virante
Obisk razstave v palači Vivante, kjer so se predstavili Claudio Massini, Roberto Vidali, Antonio Sofianopulo in Franco Ule, je odkritje, ki prikazuje norajanje novih sil v tržaški likovni umetnosti. To posebej velja za prva dva. Sicer pa so ti mladi «ikonoklasli», kakor zanje pravijo lepaki, rušilci tiste vrste podob, v katerih ne vidijo pogojev za nadaljnji razvoj umetnosti.
Massini stremi za tem, da bi tako v slikah, kakor v plastikah izrazil sodobno človeštvo, ki je že zasužnjeno v konsumistični družbi in strumentalizirano v sodobni zmešnjavi, iz katere zaman išče poti, ker ga bo nadomestil rod robotov. Toda ti stroji bodo, kot meni Massini, na svoji razvojni poti počlovečenja ponavljali vse človeške zablode od vojne pa do samouničenja.
Claudio Massini je odličen risar jasne črtnosti, s katere tehničnim videzom premic in krivulj podaja v belem na črnem ozadju fantastično hibridnost človeka - stroja ali bolje stroja - človeka, katerega probleme uspešno ponazarja v načinu V eličkovičeve eksplozivnosti zasnov, v grafikah pa uporablja celo eksplozijo smodnika. Massini je prav gotovo umetnik, ki veliko obeta, tržaškemu slikarstvu, posebno, ker je šele na začetku poti, šele učenec umetniške šole Nordio.
Vidali, ki je star 20 let, je v oljnem slikarstvu samouk, hkrati pa razpolaga že z mojstrsko spretnostjo, ki se kaže v vseh njegovih platnih, v katerih podaja žalostne privide bodočih velemest in narave, ki jo je uničil izbruh civilizacije. Zato je Vidali nujno v oblikah nadstvaren. Tu so npr. pošastni ostanki kovinskih stolpov, ki jih je kot stara debla izžrl čas.
In med temi kovinskimi stolpi tavajo naši goli in apatični potomci. Ti pretresljivi opomini imajo zares močan emotivni naboj. Trohico u-panja zasledimo v sliki novega Adama in Eve, iz katerih naj bi izšlo novo prerojenje človeštva.
Razstavo dopolnjujejo grafični listi Antonie Sofianopulo, kjer izstopajo svojstvene oblike nekakšnih čudnih ujed, ki pa so le pretveza za učinkovito črtno igro. Franco Ule pa je s sodelovanjem Massinija naslikal nekaj kolektivno zasnovanih olj in sicer portrete mesnatih mumij v kontemplaciji večnosti».
M. B.
MHančanka Pescador v galeriji Cartesius
V galeriji Cartesius so sprejeli v goste zanimivo slikarko Lucio Pescador, ki sicer poučuje na u-metniškem liceju Brera v Milanu. Čeprav milanska umetnica nastopa javno šele sedem let, navaja katalog, ki je izšel ob tej priložnosti, že celo dolgo vrsto skupinskih in osebnih razstav, hkrati pa tudi več nagrad, ki jih je umetnica dobila ob raznih priložnostih. Lucia Pescador je torej zelo delavna in izrazit novator. Odtod njena posebnost oziroma posebnost njenega likovnega snovanja, ki v hladni jasnosti znanstvenega videza prikazanih podob dobro zrcali podobo naše dobe z izra-
iiiiuiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiii
Horoskop
OVEN ( do 21.3. do 20.4.) Jutranji spori s sodelavci. Dobre lastnosti se bodo same uveljavile. Pismo s prijetnimi novicami.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prehodne finančne težave, toda sledilo bo sijajno obdobje. Drobna prijetna zaupanja. Srečne večerne ure.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Moralno priznanje za opravljeno delo. Sijajna rešitev nekega delikatnega problema v družinskem krogu.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preceni-tev tveganj vas lahko odvrne od napak. Realizacija nekega načrta. Ljubezenski odnosi zadovoljivi.
LEV -od 23.7. do 22.3.) Zanimivi predlogi, vredni premisleka Dobro delovno razpoložen le zaradi moralne opore ljubljene osebe. v DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Težave se oddaljujejo Potrpežljivost je najboljši izhod iz trenutkov sentimentalnih zadreg.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V
kolektivnem delu boste našli u-teho. Nesporazum vam lahko 0-grozi vaš srčni mir. Potrebni ste počitka.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vse, za kar boste prijeli, vam bo šlo od rok. Trenutek za ureditev sentimentalnega življenja.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nagle odločitve ne bodo rešile ničesar. Uveljavljanje idej bo dalo negativne rezultate.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-poštevanja vredni nasveti strokovno usposobljene osebe. Prehodni spor z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Po mirljivost v poslovnih zadevah. Maloštevilna toda globoka zadovoljstva. Načrti za bodočnost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaša odločnost vam bo prinesla spoštovanje pri nadarjenih. Treba je vzpodbujati dobre lastnosti ljublje ne osebe.
zitimi potezami tehnične civilizacije. Te njene slike se namreč na prvi pogled zde kot nekakšni natančni diagrami ali grafikoni z dragocenimi podatki.
če pa si ta njena dela ogledamo od blizu, spoznamo, da kar prekipevajo svojstveno pesniškega nastrojenja, kajti slikarkina domišljija se sprošča do brezmejnega neba, kjer razmotriva razna dogajanja v velikih globinah o-zračja, kjer se razbohoti celo do presenetljivega napovedovanja poleta ptic nad nekim krajem v določenem dnevu bližnje bodočnosti. Daje pa umetnica pri tem prednost formiranju oblakov, Barvnost slik je zato nujno modrikasto hladna, vendar ognjeno zažari, ko umetnica posveča svojo nenavadno pozornost razglabljanju o streli in mavrici. Vendar pa Lucia Pescador popestruje svoje slike tako, da na spodnjem robu nabarva zaporedje štirikot-nikov v vseh tonih vseh v sliki vsebovanih barv oziroma njihovih odtenkov, torej na način, ki ga včasih srečujemo na robu večbarvnih ofsetnih tiskov.
Slike so potemtakem namišljeno vremenoslovske, pri daljšem opazovanju pa se nam spremenijo v svojevrstno poetiko, polno ganljivega hrepenenja po svežem zraku, hrepenenja, ki ga kaže vsakdo, ki je zaradi razmer primoran živeti v zadušljivem ozračju velemesta, kakršen je Milan, kjer Pescadorjeva živi. To še močneje občutimo ob prebiranju tehnično izrisanih naslovov kot so na primer «Hipoteza barv za poletno enakonočje 21.6.1973 na nebu otoka Paga», torej dalmatinskega otoka sredi čiste sinjine neba in morja.
M. B.
ni prav nič mari, da jih je izbirna komisija izločila. Znana pevka lahke glasbe Nada na primer zatrjuje, da je nastop v Sanremu praktično hazard in da je izločitev ne moti, ker se sedaj bolj posveča novi karieri, filmski umetnosti. Tudi Lucio Dal-la ni kdove kako razburjen, žal mu je le za to, ker bi bil z nastopom v Sanremu napravil malo reklame svoji novi plošči, iz katere je tudi vzel popevko za Sanremo, ki da je po njegovem zelo dobra pesem, še bolj kot to pa ga je presenetilo dejstvo, da sta bila izločena znana pevca, že omenjena Nada, in pa Gianni Nazzaro, . torej , pevca, ki prav gotovo nista novinca in ki sta imela izbrane pesmi dobrih skladateljev. Gianni Nazzaro pa računa, da ,sa^ bo opomogel na festivalu «Plošča za poletje*, pa čeprav hkrati poudarja, da ni pričakoval izločitve in da sta bila tudi Mattone in Califano, avtorja njegove pesmi, močno prizadeta. Little Tony pa se tolaži s turnejo po ZDA, kjer da bo o-stal vse do srede junija. Tudi njemu bo verjetno prišel prav festival, na katerega se zanaša Gianni Nazzaro. Little Tony se bo pač vrnil za festival «Piosča za poletje*, do tedaj pa bo zoi-ral aplavze in dolarje po ZDA.
Kako to, da so tokrat bili izločeni pevci, kakršni so že c-menjeni štirje? O tem se veliko razpravlja in govori, hkrati pa se poudarja, da je prodrlo do festivala nekaj razmeroma mladih in celo se popolnoma neznanih pevcev. Med najbolj znanimi pev-, ci, k’ pridejo v Sanremo, so Mil-va, Sergio Endrigo, ansambel Gamah onti, kvartet Ricchi e Poveri, nadalje Peppino Gagliardi, Peppdno di Capri, Lara St. Paul, Donatello, Cinquetti, Identici, Le-ali, Celentano, pa še Wess in Dori Ghezzi ter ansambel Pop Tops.
Manj znani so naslednji popevkarji: Remigi, Vecchioni, Bali-streri, Balsamo, Lolita, Magli SanCAgata, Lionello, ansambel Jet in Christian De Sica, sin znanega filmskega režiserja in i-gralca, ki se ga starejša generacija spominja tudi kot pevca v dokaj osladnem filmu, v katerem je pel nekoč zelo popularno «Parlami d’amore, Mariu*.
Končno preostanejo še več ali manj neznani pevci in sicer Alberto Feri, Gilda Giuiiani, Bassa-no, Alessandro, Drupy, Carmen Amato ter ansambla Figlie del vento in Mocedades.
Ko smo tako našteli posamezne pevce in ansamble, ki se bodo preizkusili v Sanremu, smo ugotovili, da manjkajo zelo znana imena. Štiri smo že navedli bi sicer Lucia Dallo, Nazza-ra in Littla Tonyja, toda manjkajo tudi Rita Pavone, Fontana, vedno nežna ali bolje slabokrvna Carmen Villani, manjkajo naflalje Donaggio, Al Bano, Marisa San-nia, Don Backy in drugi, ki so že več let peli in se uveljavljali v Sanremu.
Sedaj, ko smo našteli kandidate za Sanremo, in glavne «izob-čence», bomo navedli tudi tiste pesmi, ki jih je izbirna komisija ocenila kot najboljše. Predolgo bi bilo naštevati vseh 32 pesmi, dovolj bo nekaj prvih, nekaj najbolje ocenjenih, pa čeprav s t®m še ni rečeno, da bodo prav te pesmi zasedle prva mesta. Izbirna komisija je najbolje ocenila pesem «Da troppo tempo*, s katero bo nastopila Milva in ki sta jo sestavila Albertelli in Co-lonnello. Pesem je dobila 19 točk, pa prav toliko, kolikor je dobila tudi pesem Sergia Endriga «Elisa, Elisa*. 19 točk je dobila nadalje Vecchionijeva «L’uomo che si gioca il delo a dadv, i-sto število točk je dobila Bali-strerijeva popevka «Terra che non senti», nadalje Rigazzi - Ca-
valiarova «Come sei bella», ki jo bodo zapeli Camaleonti, prav tako 19 točk sta dobili še popevki-«Dolce frutto*, ki sta jo pripravila Minellono - Balsamo in ki jo bodo zapeli Ricchi e Poveri, ter popevka «Come un ragazzi-nos, s katero bo nastopil Peppino Gagliardi, kateremu je pri sestavi pesmi pomagal tudi Amen-dola.	. ^
Ne bomo naštevali ostalih pesmi razen popevke «L’unica chan-se», s- katero nastopa Adriano Celentano in ki je dobila komaj 14 točk, vtem ko je popevka «Mondo mio», s katero nastopa De Sicov sin Christian dobila komaj 11 toč^
Kot smo že rekli, bo Mike Bon-giorno nastopil,,le zadnji dan, v soboto 10. marca. Festival pa se bo začel v četrtek, ko je na TV programu razmeroma popularna oddaja «Rischiatutto». V Sanremu se trudijo, kako bi pritegnili občinstvo, da bi posvetilo več pozornosti Sanremu in vsaj za en večer zanemarilo milanski velesejem, kjer se preizkušajo tekmovalci za milijone. Računajo, da bi morda uskladili urnik tako, da bi se festival časovno ne kril z oddajo «Rischiatutto». Vrhu tega se Mike poteguje, da bi imel na odru v Sanremu ob sebi pri zaključni prireditvi sodelavko iz oddaje Rischiatutto, Sabino, vtem ko so v vodstvu TV sklenili, da naj bi nastopila v njihovem imenu Gabriella Farinon.
Veliko je govoric in spletk, ki smo jih nakazali, toda vsako tovrstno prireditev spremljajo spletke in govorice, ki sicer odražajo razpoloženje, ki pa ne odražajo vedno resničnega stanja. Zato bi nas prav nič ne presenetilo, če bi do četrtka ali še prej prišlo do sprememb, ki bi delno ali v celoti spremenile to, kar smo navedli.
V FILMSKIH KROŽKIH
Robert Bresson:
Lne femme douce
«Une femme douce* (Cost bella cosi dolce, 1969) je «tipično» delo francoskega režiserja Roberta Bressona, posneto po povesti Dostojevskega. V Bressonovih filmih nimamo poskusa povezave fil-miranja s predfilmskimi elementi (predvsem igralci - osebami); Bressonova mrzlina ni toliko hlad prikazanih dogajanj, temveč mrzlina ustvarjalca do filma -realnosti. Preostaja le ljubezen do filmske forme, katera se dosledno s predpostavkami razvija v formalizem.
Avtor ima seveda vso pravico, da prikazuje hladno realnost. Še več, ima pravico, da poudarja lastno omejenost v zmožnosti prikazovanja realnosti; lahko sili gledalec k temu, da išče v filmu cdrugi nivo» preko zunanje mrzli-ne. A vse to ima smisel, kolikor zasledimo dejanski, iskreni poskus prevajanja «drugega nivo]a» v filmsko obliko.
To uspe npr. Buhuelu ali Bu-sterju Keatonu. V Bressonovih filmih pa so igralske zasedbe povsem nepomembne; ne vem, zakaj bi nas morale zanimati njegove osebe, ne vem, zakaj bi morali iskati zanimivosti in pristne, naturalne prvine v osebah, ki nimajo nobenega odnosa s filmsko zgodbo in s filmsko realizacijo. Toda pojmovanje igralske zasedbe, ki ga najdemo tudi v delih Jean - Marie Strauba, bi moralo privesti do logičnih zaključkov, da so najzanimivejši filmi v številnih plažastih proizvodih; kajti prav v teh je odnos med elementi, ki stopajo v filmsko delo, najbolj «spontan», torej v teh bi morali iskati zanimivosti v značajih.
Film, osebe itd. pa nas lahko res zanimajo, kolikor v njih zasledimo prakso, dialektični odnos med «predfilmskimi» in «filmski-mi elementi; le tedaj so spontane prvine res spontane in ne predpostavljene. V Bressonovem filmu pa nas ne more zanimati niti lepota protagonistke Dominique Sanda, ki jo je Bresson odkril in ki smo jo potem videli in cenili v raznih filmih.
Bob Kelljan:
«The Return of Count Yorga»
Kinematograf Radio je organiziral dolgo serijo grozljivk, med katerimi je bilo nekaj starih filmov, ki jih dolgo nismo imeli prilike videti. Predstavil je tudi premieri menda filipinskega «sex -horror» filma Richarda Breena «Korang la terrificante bestia u-mana» in japonskega sadističnega: filma Terua Išija «1 piaceri delta' tortura*, katerih smo videli le reklamna predfilma Oceniti pa nameravamo predstavljeni ameriški film Boba Kel Ijana «The Return of Count Yor ga» (Vampire storg, 1971), na daljevanje filma istega režiserja «Yorga il vampiro* z istim prota gonistom Robertom Quarryjem ta film smo že pozitivno ocenili Tudi novi film je zanimiv. Da nes so redke grozljivke s tako at mosfersko silo. Kelljan je precej skeptičen do obravnavanih tem (odtod ironija), hkrati pa se zaveda utemeljenosti občutka strahu, kar je že veljalo za Polanskega v filmu «Per favore non mordermi sul collo* in za Michaela Reevesa v filmu «11 lago di Satana*. Pri tem si Kelljan pomaga tudi z motivom «zombijev», živečih - mrtvih, ki smo ga zasledili v drugi novejši ameriški grozljivki, Georga A. Romera «La notte dei morti viventi*.
Čeprav nimamo pred sabo v celoti uspelega filma, ga vendar lahko povsod cenimo zaradi finese v prikazovanju negotove in strašne atmosfere. Poleg tega so nekateri odlomki res hvalevredni:
»
montažna povezava treh sekvenc, ko vidimo prej krvosesa, ki ga ugrabljeno dekle zavrne, potem-krvosesa, ki sedi in posluša petje v lokalu, končno še krvosesa, ki napade (v «ralentiju») par na barki, vnese v vampiristični žanr novo varianto njegove bistvene teme (o kateri je že pisala Omel-la Volta v svoji zanimivi in zabavni monografiji), ki je pač želja po uveljavitvi erotične sile-
Richard Fleischer:
«The New Centurions»
Spet ameriški film o policiji-Tudi Richarda Fleischerja film «The New Centurions* (1 nuovi centurioni, 1972) bi se zdel na prvi pogled reakcionaren. Toda, kot drugi ameriški filmi o pob' ciji, je dovolj dialektičen v pri' kazovanju nasilja policije, da mu ne moremo očitati jasne soudeležbe.
Film je zanimiv, a ne uspel. P° našem je precej razdora med temo brutalnega policijskega nasilja, ki jo dosti bolje obravnavp Donald Siegel, in temo iskanja nekega trdnega človeškega odnosa, ki se pojavi predvsem prot} koncu in ki je dosti bližja Fischerju (pomislimo le na ma fuga», o katerem je za nam* pisala naklonjeno le francoska revija «Positif»). Nesoglasje dveh motivov privede film k abstraktnosti. Vendar lahko cenimo v njem interpretacijo Georga C. Scotta, s katerim igrajo še Stacy Keach (nova zvezda ameriškega filma), Scott Wilson in Rosalind Cash-
Herbert Ross:
«Play
It Again, Sam»
Woody Allen je novo odkrit)* ameriškega komičnega filma-
O njegovem «Bananas» smo ze pisali; sedaj je izšel tudi njeg°v prvi film «Prendi i soldi e scap" pa», medtem ko je Allen že fe' žiral nov film. Ta «Play It Agaia* Sam* (Provaci ancora, Sam, 1»J" je film. katerega je Woody A»e protagonist in scenarist (po lastn gledališki komediji), režijo P° je podpisal Herbert Ross.
Woody Allen še ni velik komj^ Manjka mu razvoj v značaju, 8^ bina v komični sili, finesa v f žiji. A je vendar komik, ki zap va: -in to je danes redek p0]av' Njegova komičnost temelji Pfe°g vsem na besednih dovtipih, ki s. pa vedno postavljeni v neko v zualno situacijo. To je torej PlJ)j’ ki ga radi gledamo. Poleg " lena nastopajo Diane Ke0jJL'' Tony Roberts, zvezda minpev ground» filma Viva ter v Vriz0 a iz filma «Casablanca» (fcorteff;®^ je to parodija) Humphrey 0 gart in Ingrid Bergman.
SERGIJ GRMEK
MOSKVA, 2.	— V neki
odročni sibirski vasi so str°k0Y^1^ ki iz ’ Novosibirska odkrili sr®s ■„ knjigo, ki izhaja iz 16. stoletja ki je bila tiskana v Benetkah. ^ za knjigo z naslovom «Zbornik bitija», ki izhaja iz samostana D. ni. Ta samostan je bil v sr^?-^e. veku pomembno kulturno sredis Knjiga pa je bila tiskana v E*311 kah pred 435 leti, seveda P° r0 pišu, ki je prišel iz srbskega
mostana.	.-i0
Ni znano, kako je to delo PTl v Sibirijo, tja daleč do Novosibirs Sovjetski znanstveniki, ki so odkrili, trdijo, da gre za knjig® *] rednega jezikovnega pomena, n pa za dragocen vir podatkov 0 ,a. kih med slovanskimi narodi v nji dobi.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baritonist Claudio Strudthoff; 18.45 Orkestri; 19.10 V PD Sovodnje; 19.45 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Slov. skladatelj Anton Foerster (radijska igra); 22.00 Popevke. KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Dunajska glasba; 10.00 Folklorni motivi; 11.15 Pevski ansambel; 11.45 Orkester Camporesi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: «Col našo all’a-ria»; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 V studiu 04; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Za konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo;
19.30	Prenos RL; 20.00 Večer v glasbi; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.15 Preizkušajo se dilatanti; 14.10 Šaljapin ob 100-letnici rojstva; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.05 Izžrebanje loterije; 17.10 Beaumarchais: «11 matrimonio di
SOBOTA, 3. MARCA 1973
Figaro*; 19.30 Kronike Juga; 20.55 Lahka glasba; 21.30 Jazz.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 D. Moretti in ansambel Gens; 8.14 Trije motivi; 8.40 Stara glasba; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Poje Claudio Villa; 15.40 Opravljivci; 17.25 Izžrebanje loterije;
17.30	Posebna reportaža; 17.45 Ping pong; 20.10 Donizettijeva o-pera «Ljubavni napoj*; 22 43 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Ital. glasba; 13.30 Webrove skladbe; 17.15 Brez naslova; 17.45 Lahka glasba; 18.15 Gospodarska rubrika;
18.30	O voznosti cest; 19.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Kitara v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Adamič - Cipci: «Otroška suita*;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Z ansamblom Booker;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel B. Kovačiča; 20.00 Spozna-
vajmo svet; 21.15 Za Pr*J.e;t,g. razvedrilo; 22.20 Oddaja ?a ; Ijemce; 23.05 S pesmijo v teden.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30 Šola; 12.30 Poljudna z fl nost; 13.00 Komični filnru; ■. Dnevnik; 14.30 Vzgojni pr° za 15.15 TV šola; 17.00 P™#*™ \l-najmlajše; 17.30 Dnevnik “"n žrebanje loterije; 17-45 V e qCj. za mladino; 19.35 Nabožna g.
daja;
—,	-. kronikel
_ ;	19.50 Šport m ”
20.30	Dnevnik; 21.00 Glasbeno^
vorni spored z Ornello Van ^
Walterjem Chiarijem; 22-j. Dnev-volitvami v Franciji; JJ-UU nik.
II. KANAL	,
21.00	Dnevnik; 21.20 Fitas- ^ kotnik; 22.30 Teden dni v Jistvo mentu; 22.55 Svetovno F-v umetnostnem drsanju.
jug. televizija
9.35 in 11.00 TV v soli; 16-4 Qb. šarka: Borac - Beograd; 1 ■ zornik; 18.15 Maroško	jju-
18.50	Filmska burleska; ly'.%0 o0 mor. oddaja; 19.45 Risanka.
23.50	TV dnevnik; 20.15 ^ b®njh meter; 20.30 Festival žaba. melodij; 21.40 Arsene Lupin, Svetovno prvenstvo v umetnosu drsanju; 23.30 TV kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Košarka - Rabotmcki • goplastika; 19.45 P°Je * opa'
2S*$	K
PRIMORSKI dnevnik
IZBOR IZ DELA
V senci tankov
Povelje čilskega generala Carlosa Pratsa, naj vojska v Vetek prevzame nadzor v de-‘fl*> da bi parlamentarne volitve potekale brez inciden-t°v, je po svoje v nasprotju 2 nedavno sklenjenim »gentlemanskim sporazumom« "med, vlado in vodji vseh političnih strank. Po tem spo-razumu naj ■ bi se namreč Venehalo »nasilje in sovraštvo«, ki je v ostrem političnem predvolilnem boju Pripeljalo do številnih, tudi fizičnih spopadov, napadov na sedeže strank ter areta-oij- Vojska bo, kot sedaj sporočajo tiskovne agencije, ta teden zavzela vse strateške t°čke v državi, sedeže političnih strank, gospodarske objekte; iz kasarn bodo šli miški vojaki na ulice in prevzeli v roke vse niti življe-nid. Kot da »gentlemanski sporazum« ne jamči mirnega Poteka volitev, napovedanih 23 i marec, bo drugič v kratkem obdobju vojska, ki ]e v Čilu tradicionalni varuh ustavnosti, jamčila vladi status qUo. Prvič je bilo to ob "■Učndejevi turneji v nekatero latinskoameriške države, OZN in Sovjetsko zvezo, ko sa je nadomeščal novi notranji minister in hkrati poveljnik čilske vojske general rats, d ZDA šolan vojak, »oče« 57.000-glave, ne preveč ®obro opremljene armade, tnalo pred Allendejevim odhodom na pot je Prats s tan-i m grožnjami zadušil stav-ovno gibanje, ki se je navdihovalo pri skrajni desnici, ll° pa je tudi izraz težkega notranjega položaja, splošnemu pomanjkanja, ki je mejilo 2e na lakoto v deželi. Takrat sč je pokazala generalova ro-a kot izredno tehtno izbrano orožje vlade. Tokrat prihaja rats na ulice že drugič. Sti-Tl m pol milijonom Čilencev, med njimi 800.000 novim vo-ivcem, ki se bodo odločali med koalicijo Narodne enotnosti ter v »demokratsko onjederacijo« združeno opo •Učijo, bo vojska jamčila, da svobodno volijo v senci bajonetov. Menijo, da se ti bajoneti utegnejo usmeriti zo-Pčr vsakega, ki bi kršil ustav-k°SJ> tudi zoper Allendeja, če i bilo to potrebno. Senca a-nkov nad volitvami torej ni nikakršna grožnja, vsaj za edaj ne. Vsaj do tiste točke hč, ko bi vojska začela sama razmišljati o svoji moči in morebitni drugačni vlogi.
P. BREŠČAK
f
Žen Min Ži Bao‘ - o Marku Polu!
Svojevrsten jo zdaj tudi
razvoj kitajskega tiska — Prostor dobiva-poročila o hudih naravnih katastrofah
PEKING, marca — Letošnje slovesnosti ob največjem kitajskem tradicionalnem prazniku — »spomladanskem festivalu« so se za prebivalce jugozahodnega Sečuana tragično končale. V okraju Kantaza v osrednji Kitajski je na zadnji dan proslav, na 6. februarja popoldne izbruhnil potres 7,9. stopnje. Hiše so se podirale in ruševine so zasule ceste in vse, kar je bilo živega na njih. Pekinški tisk je na prvih straneh poročal o tem potresu. Številk niso omenjali, a kot so sporočili, je bilo tudi veliko človeških žrtev, poginule živine in druge škode.
To poročilo kaže tudi na svojevrsten razvoj kitajskega tiska, ki ga je opaziti v zadnjih letih. Ko je pred petimi leti tajfun zajel južne predele obalne pokrajine Fukien, v osrednjih časopisih niso objavili o tem niti besedice, šele čez kako leto so obiskovalci velikega sejma v Kantonu lahko videli fotografije poplavljenih in razdejanih krajev, ki so dale slutiti, da je strašen orkan prav gotovo terjal tudi žrtve.
V začetku leta 1970 je bil v južnih predelih pokrajine Junan močan potres, ki so ga zabeležile tudi bližnje tuje seizmografske postaje. Čez nekaj dni so osrednji časopisi objavili poročilo, v katerem je bilo rečeno, da sta predsednik Mao Ce Tung in centralni komite poslala prizadetemu prebivalstvu sožalne brzojavke in da so nemudoma poskrbeli za učinkovito pomoč. Seveda tudi tokrat ni bila omenjena ne škoda ne človeške žrtve, ki pa jih je bilo, upoštevaje izrečeno sožalje, prav gotovo precej. Vsi ti primeri osvetljujejo zanimiv razvoj kitajskega tiska, ki ga je moč opaziti tudi drugod. Kar pred petimi leti sploh ni veljalo za vest, je čez dve leti postalo zanimivo za objavo.
Nedvomno se kitajsko časopisje postopoma spreminja in trudi, da bi bilo čimbolj zanimivo. »Hsinhua« posreduje iz sveta najraznovrst-nejše gradivo, tudi poročila o hudih katastrofah do vseh
nadrobnosti. Objava takih poročil je najbrž vplivala tudi na domače poročanje o nesrečah, ki je postalo nekoliko bolj izčrpno. Poprej si skoraj ni bilo mogoče predstavljati, da bi tisk objavil tako »brezidejno« informacijo, kot je metro pod Donavo med Budimom in Pešto ali pa drobce iz življenja in običajev Eskimov, o čemer je te dni pisal »Žen Min Zi Bao«.
V zadnjem času je zlasti opaziti prizadevanje, da bi bolj zanimivo poročali tudi o domačih dogodkih, pri čemer so jeli previdno posegati tudi v bogato zakladnico preteklosti. Ko je januarja obiskal Kitajsko italijanski zunanji minister, je njegov kitajski kolega v zdravici omenil potovanje Marka Pola, bralci pa so brž zastavili vprašanje, kdo je ta mož, in hoteli zvedeti kaj več o njegovem potovanju. »žen Min Zi Bao« je objavil zanimiv članek o Mar ku Polu in njegovem potova nju, v listu pa je bilo pogosto zaslediti tudi razne druge zanimive rubrike.
Včasih pišejo tudi o tem, kako iz Pekinga vsak dan od peljejo 2000 ton smeti, ali pa o poslovanju urada za izgubljene in najdene predmete, dostavi pomanjkljivo ali celo napačno naslovljenih paketov itd. V poročilih pogosto omenjajo davno pretek lost, pišejo o »svilni poti«, po kateri so karavane nosile kitajske izdelke v svet, včasih celo do starodavnega Rima, o namakalnih napravah, zgrajenih pred našim štetjem, in
Kdo bo zmagal?
Letos praznuje Turčija 50-letnico republike, vendar ni °2račje nič praznično — Spor med Demirelom in vojsko
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
ANKARA, marca — Letos praznuje Turčija petdesetletnico republike, vendar ni oz-ačje v državi prav nič praznično. V večini pokrajin še vedno velja izredno stanje | ga podaljšujejo vsaka dva meseca od marca 1971), parlament naj bi 13. marca obl predsednika republike, v oktobru letos pa bodo oziroma naj bi bile parla-entarne volitve. Toda tako kot te dni ni jasno, kdo bo predsednik republike, je e manj jasno, kdo bo predsednik vlade — ne glede na to, katera stranka bo zrna-sala na parlamentarnih volitvah.
Vsa pozornost politikov in političnih nptri°V^Cev zda) usmerjena v spor med kdanjim premierom in voditeljem Stran-Pr ?ravice Demirelom ter med vojsko, t ®. n®kaj dnevi je namreč generalni sekre-iat vrhovnega štaba izdal sporočilo. To ,m,12ira »neodgovorne politike«, ki se ne dvi n^° Za >>naivišje interese ljudstva in ki ohn ? glavo samo zaradi častnega vedenja htevT61^*1- sd<<- Zaradi tega je vojska za-na > - -na^ se nella »posredna ali neposred-jjj . tbka izzivalne ali žaljive narave, na-jYiprJena oboroženim silam in marčevskemu reda 0randumu<(> zavzela se je za ohranitev (ju m stabilnosti v skladu z memoran-ref om’ zahtevala je čimhitrejšo izvedbo lCOn5m’ obljubila je takšno spremembo žabo V ° Političnih strankah in volitvah, da bnsl° do »pravičnega predstavništva e volje in poštenih volitev« itd.
o tY, spor°čilu je bilo tudi rečeno, da so se stra v zadevah posvetovali z voditelji vseh dohr m	ki so zadevo sprejeli »z
sednu/0^0”’ da P3, na sestanek ni bilo pred-sploh JP' Demirel se je pozneje delal, da ko m ne Ve za sporočilo vrhovnega štaba, nič	Prebral, je izjavil, da ni v njem
srn-cr k®nega- kar bi ga zadevalo. Nato je rom rtl ° tem’ da ima Turčija še zme-mnk-ri1S^aV0’ P° kateri so sestavini del deda c iC1Je tudi Politične stranke. Dodal je, voisv0em mis11 komentirati ne sporočila v°Jske ne bližnjih volitev.
relomk° Sf- st°Pnjuje napetost med Demi-dežNi’ ,vcxilteljem najmočnejše stranke
marca m, V°jsko> ki ga Je bila vrgla ni rwL , ' Demirelovi vladi so očitali,
PredkJ16?3 ,nikakršnega gospodarskega______
orp.,_, ’ 'g ie omogočila razcvet levičarskih v rir^ZaC1J in skuPm ter dovodila, da se je nafrat „-W-la anarhija. Demirel, ki je (v Ant Zldai džarrlije po vaseh in mestih bi hiiTan. še..zdaj gradijo džamijo, ki naj ie <ir.r,aiSajVee^a na syetu in katere gradnjo mi dpm^0<i-J ■ Demirel) in ki si je z razni-»ijuds^08^1 prijemii in igranjem vloge naih^i- a tribuna« pridobil naklonjenost servaH-, zaostalih kmečkih množic in kon-Diti i,1/11,11 velePosestnikov, je moral odstaviti’ * Je v°iska 12- marca 1971 izdala slo-zmer^m?rfndum'. Vendar 3e P° tistem heiše at da,1 vedeti. da je voditelj najmoč-Pon® S‘ranke v državi m da mu bodo ob voliti "1 zma^ Jp tako rek°č morali »do-se tavsda St0pi na čel° vlade- Zavedajoč
nie si^z vojsko! 56 PUŠCa V tvegano merje-
(inennnka v°iska- ena najmočnejših v NATO že n°p°v ■?10Z)’ PO^bna kasta v družbi, je VenH,. ikrat Posegla v politično življenje, izvaio . drugače kot v večini drugih držav: liti>l~Je oblasti ie prepustila civilnim
v
12.
da
na-
pa poskrbela za nadzor-
iitikom, vendar stvo nad njimi.
men^najStega marca 1971 ie poveljstvo tek ’ ^ Je prišel takšen kritičen trenu-* v političnem življenju Turčije. Vrhovni je izdal memorandum, v katerem Je
zahteval od vlade, da izpelje reforme — agrarno, šolsko itd. Vendar ni kaj natančneje določil, kako naj bodo izpeljane te reforme, politiki pa so potem poskrbeli za ta, da se zadeva ni nikamor premaknila. Vlada in vojska sta bili uspešni edinole v tem, da sta zatrli vse, kar je vsaj malo dišalo po levici in uporništvu — pri čemer je važno, da je »levica« v Turčiji manj leva kot na primer v zahodni Evropi. Zaprli so dolgo vrsto ljudi (med njimi npr. prevajalca »Kapitala«), prepovedali nekaj skupin in organizacij ter naposled »naredili red« ...
Potem ko je vojska tako rekoč opravila umazano delo in potem ko vlada Ferita Melena (iz Stranke zaupanja) ni mogla ali ni hotela izpeljati tistega, kar je zapisano v marčevskem memorandumu, so se začeli boji med strankami ter znotraj samih strank.
Sulejman Demirel, čigar Stranka pravice je dobila na zadnjih volitvah 246 sedežev v 450-sedežnem parlamentu (do danes se je to število osulo na 228), je na kongresu stranke v oktobru lani dobil popolno zaupnico. Potem se je lotil vojske: na raznih shodih govori proti generalom, noče se posvetovati z njimi, kadar jim je do tega, venomer govori o »krizi režima«, pred dnevi pa je na primer zahteval, da je treba predsednika republike izvoliti brez pritiska od zunaj (se pravi vojske).
Največje spremembe so nastale v najstarejši turški politični stranki — Ljudski republikanski stranki (RPP), ki jo je od Ataturkove smrti vodil Ismet Inonii. Nekoč vodilna stranka, katere šest načel — republikanizem, nacionalizem, populizem, etatizem, sekularizem in reformizem — je tudi v turški ustavi, je začela izgubljati moč pred dvajsetimi leti, čeprav je še danes druga v državi. V stranki so nastali naprednejši tokovi, katerih predstavnik je Bulent Ece-vit: zavzema se za resnične reforme, za boljše življenje delavcev (bil je na kongresu jugoslovanskih samioupravljalcev v Sarajevu, kjer se je zelo navdušil), za volilno pravico pri 18. letu itd. Svojo politiko je razglasil za »levo od centra« in tako nujno povzročil razdor v stranki. Najprej se je od nje odcepila skupina, ki se je razglasila za Stranko zaupanja, nato skupina, iz katere je nastala Republikanska stranka, nato pa še skupina, iz katere še ni nastala politična stranka.
Nastanek zadnje »odpadniške« skupine iz RPP je bil zelo dramatičen. Vodstvo RPP je namreč ukazalo petim svojim ministrom, kii so bili v Melenovi vladi, naj izstopijo, ti pa tega niso hoteli storiti.
Upornim ministrom iz RPP se je potem pridružilo še nekaj drugih poslancev. Nastala je torej tretja skupina in RPP; ki je na zadnjih volitvah dobila 143 poslancev, ima zdaj v parlamentu le še 98 sedežev.
STANE IVANC
podobnem. Vse to kaže na prizadevanje, da bi po eni strani postali bolj zanimivi, po drugi pa, da bi »preteklost stopila v službo sedanjosti«.
STJEPAN PUCAK
DONATO:
OSKUBLJENI OREL-
»Time«, New York
Vohunska afera
Na Švedskem naj bi po dvajsetih letih obnovili proces, ki baje sodi v območje lova na čarovnice in psihiatrije
STOCKHOLM, febr. — Največji vohunski proces v zgodovini Švedske naj bi obnovili. Javni delavci, tisk in pisatelji so zahtevali revizijo tako imenovanega Enbo-movega procesa iz leta 1952. Nova odkritja, ki so presenetila javnost, kažejo, da
je bila vsa afera zrežirana segla tudi na švedsko.
Ustanovili so več odborov, ki zbirajo material, s katerim naj bi dokazali, da so obsojeni nedolžni. Namen je, da bi vsaj po dvajsetih letih odpravili posledice »pravnega umora«. Za kaj pravzaprav gre? Leta 1952 je po Švedski odjeknila senzacija. Odkrili so »velikega vohuna« v Norlandu, ki je Sovjetom prodal obrambo severne švedske, posredoval atomsko skrivnost iz ZDA v ZSSR, ustanovi] veliko organizacijo, ki naj bi podprla sovjetsko okupacijo švedske, itd.
Piš hladne vojne
Več kot 50 ljudi, večinoma komunistov, so zasliševali; 7 jih je prišlo pred sodišče, od tega so jih 6 obsodili, dva na dosmrtno ječo. Gradivo o tej aferi so razglasili za tajno za 60 let. To je bilo v času, ko je Churchill uvedel pojem »železne zavese« in hvalil boga, da komunisti nimajo atomske bombe. In to so bili časi Trumanove doktrine, kominforma, McCarthyjevega lova na čarovnice. Na švedskem so tedaj močne meščanske sile zahtevale plfiključitev k NATO. ---1.-----------------------
v času protikomunistične gonje v hladni vojni, ki je
Pravo križarsko vojno je vodil naj večji švedski dnevnik »Da gens Nyheter«, ki je bil sicer vselej za nevtralnost »Za demokracijo je pravo Licemerstvo, da obžaluje obstoj atomske bombe. Ta bomba v ameriških rokah pomeni, da je Zahodna Evropa svobodna in da Švedska ni ruska koloni ja,« je zapisal urednik lista.
Vsem so bili še v spominu vojni dnevi. Publicist Peter Weiss je odkril, da je vodil švedsko varnostno politiko v tistem času mož, ki je med vojno gestapu pošiljal sezname švedskih in tujih komunistov. Švedske oblasti so tako spravile v Nemčijo vrsto antifaštistov, ki jih je tam čakala zanesljiva smrt. Zato so preiskovalci v aferi Enbom skušali odkriti, ali so vohuni tisti čas vedeli, koliko nemških čet je z vlaki potovalo skozi švedsko — na Norveško in Finsko.
Resničnost s fantazijo
Zasluga, da so spet obudili afero Enibom, gre švedsikj televiziji, ki je prek švedskega načelnika generalnega štaba dobila vpogled v zaupno gradivo. Sledila je televizijska
drama, ki so jo prikazali februarja in ki je zbudila veliko pozornost. Izkazalo se je, da niso bili obsojenci le izpostavljeni nezaslišanemu pritisku policije sodišča in celo lastnih advokatov, temveč so bili najbrž povrh še nedolžni Le Enbom naj bj bil odgovoren, a njegova krivda je bila očit-no nepomembna. Tako je prišlo na dan kar so nekateri vedeli že pred 20 leti: Enbom je bil mož z bujno domišljijo, ki je mešal resničnost in fantazijo. Celo sam sebi je verjel, da je bili v španski vojni, čeprav še nikoli ni stopil v Španijo.
Drugih pet pa je trdilo, da so nedolžni. Krivdo je ob skrivnostnem nasmehu priznal le Enbom. Grozljivo je, da je sodišče njegovo priznanje vzelo kot čisto resnico.
Na splošno prevladuje mnenje, da je treba procesi obnoviti, ker je bilo pet ljudi nedolžnih, najbrž pa tudi šesti — Enbom — ni bil veliko kriv. V današnjem času afera Enbom spominja na grozljiv čas lova na čarovnice, zato naj bi v imenu pravice in tudi izkušenj za prihodnost obnovili ta politični proces.
DRAGOŠ STOJANOVIČ
Težavni odnosi
Po obnovitvi pogovorov v četrtek med Nemčijama nista imela Egon Bahr in dr. Michael Kohl kaj povedati
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, marca — »Prej nismo imeli z NDR nobenih odnosov, zdaj pa imamo vsaj težavne.« Ta čestokrat citirani izrek Brandtovega ministra za posebne naloge Egona Bahra velja tudi po včerajšnji obnovitvi pogovorov med Nemčijama. Bahr in njegov vzhodno-berlinski »dvojček«, državni sekretar dr. Michael Kohl, ki sta bila zadnjič skupaj 21. decembra ko sta podpisovala »temeljni sporazum«, sta razpravljala osem ur. Toda po sestanku nista imela kaj reči.
Odnosi ostanejo težavni. Sicer nihče ni pričakoval, da se bodo po podpisu sporazuma o temeljih meddržavnega razmerja zadeve normalizirale do takšne mere, da se bodo problemi reševali tako rekoč sami od sebe, oziroma zgolj z »dobro voljo«, toda v nem-ško-nemškem koleslju vendar bolj škriplje, kot je marsikdo predvideval. Seveda: zdaj gre za detajle, za »umazane podrobnosti«.
Nerodnost je v tem, da se osnovni nameni bonske in vzhodnoberlinske vlade glede »dokončne normalizacije« razmerja med Nemčijama razlikujejo. Bonn skuša z nadaljnjim razvojem odnosov uveljaviti svojo tezo o »posebnosti« teh odnosov, nekako materializirati uradno filozofijo, po kateri »v Nemčiji obstajata dve nemški državi«, ki si medsebojno nista »tujina«. Za Vzhodni Berlin pa je bil temeljni sporazum samo pomemben mejnik na poti k popolni odpravi diskriminacijskega razlikovanja med nemškimi odnosi in odnosi med drugimi državami, torej začetek poslednje faze, ki bi pripeljala do razmerja, »kakšno je med državami po mednarodnem pravu običajno«. Ta temeljni konflikt je kljub vsem zgodovinskim spremembam zadnjih mesecev ostalin če je vse res, kar v Bonnu uradno razglašajo, potem bo tudi tako po sprejemu ZRN in NDR v organizacijo Združenih narodov.
Trenutno se sitvari zapletajo okrog štirih vprašanj. Najbolj na očeh je vprašanje medsebojnega obveščanja javnosti. V Bonnu delajo štirje vzhodnonemški dopisniki, ki nimajo urejenega dopisniškega statusa, v Vzhodnem Ber-
linu pa leži kakih 25 prošenj za akreditiran j e zahodnonem-ških dopisnikov. Zahodno-nemška vlada skuša preprečiti, da bi štirje Vzhodni Nemci postali člani zveze tujih dopisnikov v Bonnu (saj niso »tujci«, temveč »Nemci«), vzhodnonemška vlada pa
WILLY BRANDT:
V nemško-nemškem kolesju škriplje
stalnih poročevalcev z one strani noče sprejeti, dokler bo Bonn dopisnike iz NDR pošiljal v statusno »pasjo u-tioo«. Vzhodni Berlin je sicer dokaj prožen in problema ne zaostruje, saj so te dni napravili izjemo in akreditirali dva novinarja — dopisnika tiskovne agencije DPA in socialdemokratskega dnevnika »Westdeutsche All-gemeine Zeitung«. To pa seveda ni precedens.
Nadaljnje vprašanje, o katerem sta včeraj brezuspešno razpravljala Bahr in Kohl, je
letalski promet med državama: vanj je zapleten Berlin. Zahodnonemška letala po zavezniškem dogovoru ne smejo pristajati in vzletati na zahodnobefMnskih letališčih, vzhodnoberlinska pa so zanje zaprta, ker se bonsko stališče glede Zahodnega Berlina razlikuje od vzhodnoberlinskega. Tako se Lufthansa in Interflug tudi po 27 letih še vedno izogibata na zračnih poteh, ločitev je totalna. Ker je Bonn z Moskvo že sklenil sporazum o letalskem prometu, so v Zahodni Nemčiji menili, da bo šlo z NDR »zlahka«. V resnici ni tako. Vprašanje bo ostalo odprto, dokler bo »odprto« berlinsko vprašanje. V zvezi s tem je prišlo zadnje dni do publicistične zaostritve tudi zaradi »kršitev statusa Zahodnega Berlina«, kakor formulirajo v Vzhodnem Berlinu: Zahodni Nemcj še vedno skušajo demonstrirati svojo navzočnost v zahodnem delu nekdanje prestolnice, pošiljajo tja najvišje reprezentante, prirejajo seje parlamentarnih frakcij v nekdanjem Reichstagu in podobno. Pri tem se sklicujejo na določila četvernega berlinskega sporazuma, po katerem je Zahodni Berlin »povezan« z ZRN, čeprav ne tudi »konstitutivno«.
Končno gre še za »politične zapornike« (ki večinoma niso politični) iz Zahodne Nemčije, ki sede v vzhodnonemških zaporih: v Bonnu trdijo, da jih doslej niso spustili niti dve tretjim. Toda to je le obroben problem. Bahr in Kohl se bosta ponovno sestala v drugi polovici marca, do takrat pa se bo pokazalo, kaj se da urediti po zaupnih kanalih in po teleprinterju SLAVKO FRAS
3. marca 1973
Berlinski kres in novi dokazi
Pred štirimi desetletji požig Reichstaga, da bi Hitler lahko pometel z nasprotniki - Znanstvene ekspertize itd.
BEOGRAD, marca. — Nacisti so bili takšni mojstri prevare, da ne preseneča sporočilo, kako se šele zdaj verodostojno pojasnjuje požar v Reichstagu, politično in kriminalno najpomembnejši požig v novejši zgodovini. Reichstag je gorel natanko pred štirimi desetletji, 28. februarja 1933.
Med vojno so ga porušile bombe in granate — na ruševini je maja 1945 zaplapolala sovjetska zmagovalna zastava — obnovili pa so ga nato na istem mestu, se pravi tik današnjega berlinskega zidu, ki ločuje vzhodni Berlin od zahodnega. Ves te čas pa vsaj med Nemci resnica ni prišla na dan teko, kakor bi bilo treba. Kljub temu, da je bilo že berlinskim gasilcem, ki so takrat gasili požar, pri priči jasno, kakšna je ta resnica. Med njimi je že tedaj nastal izrek: »Nero je nekoč zažgal Rim in rekel, »to so bili kristjani«. Goering je zažgal Reichstag in vpil »komunisti«.«
Gasilčevi spomini
Tega se je spomnil in svoje spomine popisal po 38 letih eden od tedanjih gasilcev. Njegovo pričevanje je samo drobec v obsežni dokumenta ciji, ki jo pripravlja in objav lja mednarodni komite za znanstveno preiskovanje vzrokov in posledic druge svetov ne vojne. V znanstvenem svetu komiteja so ugledni zgodovinarji iz raznih dežela — Zvezne republike Nemčije, Francije, Švice, od Jugoslovanov pa prof dr Grga Novak lz Zagreba, Prva knjiga te dokumentacije, ki je bila pripravljena pod vodstvom prof dr Waltherja Hoferja. je bi la natisnjena lani v zahodnem Berlinu.
Tako se je ne samo puhli cistično, marveč tudi znanstveno razblinila legenda, ki so jo po vojni med zahodnimi Nemci širili nekateri »večno včerajšnji«, ustvarila pa sta jo dva zahodna Nemca, eden amaterski zgodovinar, drugi pa profesionalni zgodo-
vinar. Njuna trditev, da je Nizozemec Marinus van der Lubbe v resnici sam zanetil ogenj, naj bi ovrgla prepričanje večine drugih zgodovinarjev in publicistov, ki so dokazovali, da je bil požar perfidna nacistična akcija.
Nacisti so tedaj bliskovito razglasili, da so krivci za požig komunisti in že naslednjega dne je Hitler uvedel teroristično diktaturo z zakonom »o zaščiti naroda in dr zave«. Prepovedan je bil marksistični tisk. Na tisoče komunistov in drugih naprednjakov je moralo v zapor in taborišča. Vse to se je dogajalo teden dni pred novimi volitvami v Reichstag ki jih je Hitler izkoristil, brž ko se je dokopal oblasti. Kako je hotel po svoje obrniti požig, se vidi iz zapisnika seje kabineta, kjer piše, da po požigu »ne dvomi več o tem, da vlada raj ha ne bo zmagala s svojimi 51 odstotki« O poži gu je govoril teatralno kot o »znamenju, ki ga je bog poslal« Patetično je napove dal začetek »velike ere v zgo do vini Nemčije« .
Preiskava se je nemudoma začela, po petih mesecih je bila obtožnica zaključena, na 235 straneh, in proces se je začel v Leipzigu 21 septem bra, obsodba pa je bila izrečena 23 decembra Kot je že dovolj znano, se navkljub kr čevitim naporom nacistom m posrečilo obsoditi osumljenih komunistov Georgi Dimitrov je zavrgel vsa nasilna podtikanja in bil še s tremi drugimi oproščen obtožbe. Na smrt pa je bil obsojen van der Lubbe, ki so ga bili zgrabili v Reichstagu med požarom.
Strokovne ekspertize
Toda sedanje raziskave dokazujejo, da van der Lubbe ni mogel sam, v komaj desetih minutah iz s štirimi zavojčki netiva za premog, ogromne plenumske dvorane spremeniti v »morje plamenov«. Sicer pa so strokovnjaki že na ieipziškem procesu trdili, da je morala biti že večja količina kake hitro vnetljive snovi. 37 let kasneje so ekspertize strokovnjakov z inštituta za termodinamiko pri tehnični univerzi v zahodnem Berlinu potrdile staro domnevo.
Se dvoje pričevanj govori za to Tedanji kurjač v palači predsednika Reichstaga, Hein-rich Grunewald je izjavil, da .je skupina nacistov, ki je bila pripravila požig, bežala iz gorečega poslopja po podzemskem hodniku med predsednikovo palačo in Reichsto-gom V tujim se je o tem govorilo že pred vojno, med Nemci se tedaj ni smelo. Tu bi navezali še pripetljaj dveh gasilcev, Fritza Polchowa in Encha Nesta ki sta med gašenjem, ko sta se spuščala po požarnih stopnicah, naletela v kleti na skrito skupino policajev »Nazaj, ali pa streljamo!« so zakričali na gasilca
Razen takih m podobnih pričevanj je še precej dokumentov ki so objavljeni No, tudi brez tega se le predobro ve da je bil požig Rei-cbstaga samo začetek vrste zločinov, pripravljenih po istem načrtu. Tako so popravili tudi najhujšega od vseh — vojno.
SAVO BOSANAC
Vesoljna cerkev
Nedvoumni statistični podatki — Ob formalnem povečanju vernikov čedalje manj duhovnikov — Anali ’70
V zadnjih tednih so v Rimu in Vatikanu povzročile precej komentarjev kar tri stvari, ki naj bi imele daljnosežnejši pomen za rimsko katoliško cerkev. Najprej je javnost izvedela za imenovanje tridesetih novih kardinalov ter sklicanje konzi-storija, na katerem naj bi papež vnovič razdelil funkcije v najvišjih uradih cerkve. Pred dnevi je bilo objavljeno, da se bo prihodnjo jesen sestala četrta svetovna sinoda škofov, ki bi po sedaj predvidenem dnevnem redu obravnavala vprašanja tako imenovane evangelizacije med ljudstvom. Kot tretji pomembni dogodek pa poznavalci cerkvenih zadev omenjajo sicer povsem skromen in sprva skoraj neopazen izid letopisa, ki ga je pripravil za leto 1970 vatikanski statistični urad.
Medtem ko je okrog imenovanja novih kardinalov, sklicanja svetovne škofovske si node iin ugibanj, kdo vse bo iz kurije odšel in kdo bo vanjo prišel, razprava kaj različno obarvana, kar je seveda odvisno od tega, iz katerih okolij prihajajo glasovi, so statistični podatki tako nedvoumni in neposredni, da so prav zaradi tega tudi najbolj zgovorni.
Od približno tri in poj milijarde ljudi, kolikor jih je sedaj na svetu, je po vatikanskih statistikah 659 milijonov katoličanov, kar znaša nekako 18 odstotkov celotnega prebivalstva. Te številke potrjujejo, da se v zadnjih obdobjih kaže povečanje števila katoličanov v približno enakem sorazmerju s povečanjem svetovnega prebivalstva. Vendar je ta primerjava precej sporna takoj, ko podrobneje pogledamo, po kakšnih kri terijih so bili katoličani šteti. Vatikanska statistika je namreč mednje vključila vse, ki so bili krščeni, ne glede na to, če trenutno svojo vernost in pripadnost katoliški verski skupnosti tudi izpričujejo in v prak si potrjujejo. Vendar način štetja katoličanov za naš prikaz niti ni pomemben. Bolj zanimiva je namreč ugotovitev, da je ob povečanem številu katoliških vernikov na svetu čedalje manj duhovnikov, še posebej pa sta zgovorna ritem in stalnost v tem upadanju.
Na zmanjšanje vrst duhovnikov vplivajo tako premajhen priliv na mesta upokojenih ter umrlih kot tudi izstopi, številke o izstopih iz tega ali onega meniškega reda ali za svete duhovnike v tej ali oni cerkveni pokrajini so bile delno znane že prej. Tako so jih mnogi že uporabljali kot plat zvona v razpravah o duhovniškem poklicu, ki so svoj vrhunec pa tudi od najvišjega vrha dirigirani konec doživele prav na zadnji škofovski sinodi pred letom in pol v Rimu. Sedaj pa so te številke zbrane za ves svet ter za vse vrste duhovnikov in kot teke ponoven vir razglabljanj.
Poglejmo najprej izstope iz duhovniškega stanu, kajti ti še bolj kot čedalje manjši priliv bogoslovcev opozarjajo na to, kakšno krizo preživlja ta stan. Pri tem bodo položaj še bolj osvetlile primerjave številk iz omenjenega letopisa, torej za leto 1970 z onimi iz lete 1969. V letu 1969 je odložilo duhovniško obleko in iz škofijskih občestev ali iz posameznih cerkvenih redov izstopilo 1.780 svetnih duhovnikov ter 1.425 redovnikov. V letu 197o pa je izstopilo že 1848 svetnih duhovnikov in 1.647 redovnikov.
Ne gre samo za stalno upadanje števila duhovnikov in duhovniškega naraščaja, ampak tudi za to, kje in kaj duhovniki delajo. Statistike namreč opozarja jo, da ima čedalje manj duhovnikov nepo sreden stik z verniki po župnijah-. Omenjeni letopis, ki obravnava skupno nekaj več kot 450.000 duhovnikov, s katerimi trenutno
razpolaga rimsko katoliška cerkev, ugotavlja, da jih več kot polovica dela zunaj župnij. Ker pa je župnij na vsem svetu kar 191.398, se pravi, da na eno v povprečju ne prideta niti dva duhovnika
Nekateri se ob takem podatku vprašujejo, če ne gre tudi med katoliško duhovščino, kjer imajo sicer vsi njeni člani visoko izobrazbo, za ustvarjanje moderne intelektualne elite.
Statistike govore tudi o redovnikih-laikih in častnih sestrah, kjer so očitna enaka upadanja njihovega števila. Posebej pa si velja ogledati podatke glede bogoslovcev, torej tistih, ki naj bi nadomestili umrle in iz posvečenih vrst izstopajoče duhovnike. V raznih cerkvenih šolah po vsem svetu je bilo v letu 1970 vpisanih skupno 161.542 bogoslovcev, vendar jih je kljub zadovoljivim študijskim uspehom do konca tega leta izstopilo oziroma nadaljne študije teologije opustilo kar 20.902.
Vsekakor gre za številke, ki so same po sebi dovolj zgovorne!
Vatikanski letopis za leto 1970 pa daje tudi druge za organizacijo katoliške cerkve in njen javni vpliv pomembne podatke To so na primer številke o obravnavah pred cerkvenim sodiščem v zadevah za ugotovitev neveljavnosti oziroma neuveljavitvi ali ničnosti zakonskih zvez, torej primerov, ki jih cerkvena doktrina in cerkveno pravo predvidevata kot edino mogoče vzroke za v civilnem pravu znano razporoko. število teh razprav in sodb se je v primerjavi s prejšnjimi leti neverjetno povečalo. Kaže, da bo kar precej resnice v sicer nekoliko zlobnih pripombah navdušenih zagovornikov zakonske razporoke, da se je postopek za ločitev pred cerkvenimi organi v zadnjih letih tako poenostavil in občutno pocenil, ker hoče cerkev tudi na ta način konkurirati civilnim sodiščem tam, kjer je civilna raz-poroka že legalizirana, oziroma čim bolj zadrževati javen pritisk po uvedbi sodne razporoke v tistih deželah, kjer ta še ni uzakonjena.
V omenjenem letopisu so številke o razpravah cerkvenih sodišč glede zakonskih zvez prvikrat objavljene za ves svet. Tako je bilo po teh podatkih v letu 1970 kiar 30.019 takih procesov. Vendar jih je bilo le polovica med njimi v tem letu tudi končanih. Torej je počasnost v omenjenih zadevah še vedno znatna, čeprav občutno manjša kot pred leti in desetletji. Statistike namreč pravijo, da trajajo sedaj tovrstne obravnave pred cerkvenimi sodišči v povprečju za ves svet približno eno leto. Najpočasneje gre v Italiji s povprečjem 610 dni in najhitreje na Bližnjem vzhodu s pov-orečjem 192 dni.
JOSIP ZDEŠAR
PRIMORSKI DNEVNIK
6
IZBOR IZ DELA
3. marca 1973
Gospodarstvo po devalvaciji
PIŠE: ANTEK MAHKOVEC
Dinar v razmerju do dolarja ni spremenil svoje vrednosti, kar pomeni, da je razvrednoten napram drugim valutam za toliko odstotkov, kolikor znaša razlika med devalvacijo dolarja in spremembami paritete drugih valut. Ker pa so te stopnje zelo različne, najbrž vse tudi še niso dokončne, je težko reči, v kakšnem položaju je zdaj naše gospodarstvo. Običajni »input— output« računi in računi novih razmerij med panogami tokrat niso bili narejeni, sicer pa je tudi celotni tečajni izvozno-uvoz-ni inštrumentarij še nedodelan in gospodarstvu nepoznan, tako, da se niti posamezne delovne organizacije ne morejo še preračunati na novo stanje.
V takih razmerah je vsako prerokovanje, kdo je kaj dobil in kdo kaj izgubil, bolj priprava za jutrišnje opravičevanje raznih zahtev, kot rezultat z devalvacijo dinarja spremenjenega položaja posameznih dejavnosti in območij. Zanimivo pa je, da že skoraj vsi ugotavljamo, da smo s tokratno devalvacijo izgubili, še pred letom dni pa smo drug na drugega kazali s prstom, koliko je kdo z devalvacijo pridobil. Najbrž nas taka sprememba v pogledih lahko pripelje do spoznanja, da je vsako razvrednotenje denarja, z izjemo za špekulante, za vse nas izguba. Do spoznanja, da je razvrednotenje samo priznanje stanja, pa smo že prišli.
Tokrat je dinar devalviral zaradi posledic valutno-monetarnih potresov v svetu. Ne gre pa zanikati, da je lanskoletno dva do trikrat hitrejše gibanje cen na domačem trgu kot na tujih trgih, povzročilo porast stroškov domače proizvodnje ter da je izvozna vzpodbuda v pričetku letošnjega leta že močno skopnela Na nekaterih tržiščih, predvsem v razvitih prekooceanskih državah, so šle izvozne cene že v izgubo. Takemu izvozu je torej devalvacija prišla prav. Toda prav na tržiščih, kjer je izvozni tečaj postajal najneugodnejši, je prišlo do približno enake devalvacije kot pri nas, kar pomeni, da se stanje ni spremenilo.
Spremenilo se ne bi, če bi naš dopolnilni tečajni inštrumentarij ostal nespremenjen. Ker pa je prišlo do določenih ko rekcij, tako pri splošnih davčnih olajšavah, kot tudi pri davčnih olajšavah višjih stopenj predelave oziroma tistih, ki so priznane za dežele v razvoju in za razvite prekooceanske dežele, se je stanje spremenilo. Lahko bi rekli, da se je spremenila tudi politika.
Razlike v davčnih olajšavah med polizdelki in izdelki višje stopnje predelave, torej tistimi, v katerih je več kvalificiranega dela, več pameti in sploh več dela z onimi, ki predstavljajo le izvoz naravnih pogojev, so se poslabšale za tri odstotkovne točke v škodo višje stopnje predelave. Nekateri so ob tem opozorili, da takšna kvalitetna sprememba v izvozni usmeritvi pomeni manj novih delovnih mest, pomeni manjšo ekspanzijo domače predelovalne industrije, pomeni počasnejši tehnični in tehnološki razvoj. Avtorji niso posebej obrazložili spremembe tečajnega instrumenta-rija, in tudi na taka vprašanja še niso odgovorili. Zlasti, ker je že stari izvozni in-strumentarij dajal prednost izvozu reprodukcijskih materialov, saj je v jugoslovanskem izvozu udeležen izvoz reprodukcijskih materialov kar z 48,4 odstotka.
Smotrnejša politika je bila vgrajena v tečajni inštrumentarij za prekooceanske razvite dežele, kjer so davčne olajšave povečane za 3 odstotkovne točke pri izdelkih nižje stopnje obdelave in uslugah ter za eno točko pri izdelkih višje stopnje obdelave. Vzpodbudnejša je tudi tečajna politika za izvoz v dežele v razvoju, kjer so se povečale davčne olajšave pri izdelkih nižje stopnje obdelave za 4 točke, pri izdelkih višje stopnje obdelave pa za 2 točki.
Glede na različna razmerja, ki so bila ustvarjena s spremembami tečaja valut posameznih držav, je naš izvoz postal nekje bolj, nekje manj atraktiven kot doslej. Med najpomembnejšimi partnerji velja omeniti, da se bo še bolj izplačalo izvažati v ZR Nemčijo, ZDA, Kanado, Skandinavske države, v Švico. V negativno pa je šel izvozni tečaj za Italijo.
Italijanska lira drsi. V kolikor se bo stabilizirala na vrednosti, nižji za okoli 10 odstotkov od tiste, ki jo je imela na deviznih borzah v začetku letošnjega leta, bo to pomenilo, da bo tečajno razmerje lira : dinar ostalo nespremenjeno. Medtem so bile odpravljene davčne olajšave pri izvozu živine in mesa, ob razvrednotenju dinarja Pa spremenjene tudi davčne olajšave pri izvozu — kar vse pomeni, da bo izvoz v Italijo, enega največjih partnerjev zunanjetrgovinske menjave m jugoslovanskega 9o-spodarstva, celo manj rentabilen in vzpodbuden, kot je bil pred februarsko devalvacijo dinarja. Izvozni tečaj izdelkov višje stopnje predelave je za 3 točke nižji, kot
je bil, zato bodo potrebni novi napori, da se taki izdelki nadalje zadržijo v izvozu z Italijo. Seveda je vprašljivo, če bodo lahko novo breme nosili v celoti sami proizva-jalci-izvozniki. Neki približni izračuni, pro-jecirani na zunanjetrgovinsko menjavo blaga SR Slovenije z nekaterimi zahodnoevropskimi deželami, kažejo, da so se z razvrednotenjem dinarja in prilagajanjem zahodnoevropskih valut v mnogočem spremenila razmerja v izvoznih tečajih, kar bo vplivalo najbrž tudi na spremembo v izvozni usmerjenosti gospodarstva. Preuranjeno bi bilo na takih računih delati zaključke. Izvozni inštrumentarij bo izpopolnjen šele v naslednjih tednih. Dotlej se gospodarstvo ne more v svojih poslovnih transakcijah preračunavati, zato ni pričakovati, niti ne bi bilo smotrno sprejeti kakršnekoli pomembnejše odločitve v preorientaciji za poslovne koncepcije.
Tudi to kaže, da je najbrž blizu resnice komentator angleškega finančnega magazina, ko zaskrbljeno svetuje, naj se gospodarstveniki varujejo kakršnihkoli fiksnih cen in kakršnihkoli dolgoročnejših aranžmajev, ki nimajo vgrajenih drsnih klavzul. Kajti vrednosti valut bodo še dalj časa drsele, vzporedno z njimi bodo torej drseli poslovni zaključki.
Naši gospodarstveniki bi morali predvsem stremeti, da zaključujejo posle v valutah države — kupca oziroma prodajalca. Zadnja devalvacija je n. pr. ponovno potrdila napako naših hotelirjev in turističnih agencij, ki še vedno sklepajo penzionske cene v dolarjih in ne v valutah od koder prihajajo turisti. Hkrati gospodarstveniki zahtevajo, da se ponovno prouči celotni izvozni instrumenta-rij, ki v novih pogojih ne omogoča več smotrne poslovne politike v odnosu do posamez nih valutnih regij Nemogoče pa je, da taka ali drugačna administrativna odločitev v izvoznem instrumentariju čez noč naredi rentabilen izvoz za nerentabilnega, smotrno investicijsko naložbo za nesmotrno, profitno izvozno ceno v izgubo ipd.
Izvozni inštrumentarij v menjavi s klirinškim valutnim območjem je ostal nespre menjen Glede na revalvacijo rublja in dru gih vzhodnoevropskih valut se bodo izvozno uvozne cene v menjavi s klirinškim valutnim območjem spremenile. Izvozne cene bodo bolj stimulativne, uvozne vedno manj — torej prav obratno od potrebne preonenta-cije v menjavi blaga s temi deželami, saj ima naše gospodarstvo v menjavi pozitivni saldo, se pravi že doslej večji izvoz kot znaša uvoz iz tega valutnega območja.
Obstoje načrti, da se izvozno-uvozni tečajni klirinški inštrumentarij bistveno ne menja, obstoje pa tudi zahteve in predlogi za temeljitejše korekture. Vsekakor bi tudi tu morali težiti k večji ravnovesnosti, k instrumentariju, ki ne bo diskrecijsko odrejal tak alt drugačen dohodek posameznim proizvajalcem, odvisno pač od tega v katero tečajno skupino je bil uvrščen izvoz ali uvoz posameznega blaga.
Tečajni inštrumentarij pri uvozu blaga je ob devalvaciji dinarja ostal nespremenjen. Glede na strukturo jugoslovanskega uvoza pomeni, da se bo še posebej podražila uvozna komponenta tistega blaga, ki je nosilec industrijskega izvoza. Tudi proizvodni stroški slovenskega gospodarstva bodo hitreje rastli kot izvozne stimulacije. Zato nas ne bi smelo zavesti, da je devalvacija že zadostna nova vzpodbuda izvozu, ki lahko sama po sebi zagotovi ponovitev lanskoletnih dosežkov v plačilni bilanci. Brez nadaljnjega, odločnejšega zmanjševanja proizvodnih stro škov bo gospodarstvo le težko izpolnilo v zvezni in republiški resoluciji opredeljene cilje gospodarske rasti. Razprave zadnjega časa pa so pretežno usmerjene k iskanju novih davkov, novih davčnih, zakonskih in samoupravnih dajatev. Računi po devalvaciji bodo zato morali pokazati, ali bo gospodar stvo lahko vse to nadomestilo s tako imenovanimi notranjimi rezervami, varčevanjem in večio storilnostjo. Ob tem je tudi ponovno aktualno vprašanje zmanjševanja uvozne takse m bolj prilagodljive politike carinskih olajšav Seveda pa carinske olajšave ne smejo biti sredstvo reševanja trenutnega ekonomskega položaja posameznih dejav nosti. marveč sredstvo razvojne in tekoče ekonomske politike
Medtem, ko se bo podevalvacijski tečajni inštrumentarij šele določil, je bilo vendarle ob devalvaciji dogovorjeno, da prične takoj s poslovanjem devizno tržišče. Ko bodo opravljene še nekatere tehnične predpriprave, bo v roku 10—14 dni stekla jugoslovan-sko-devizna borza.
Ta pa bo, čeprav še precej nepopolna, pomenila v jugoslovansem deviznem sistemu pomembno novost. Politika tečajev, ponudba in povpraševanje deviz, bosta gospodarstvu postala napotilo za poslovno usmeritev v sti kih s tujino. Družbi pa bo zrcalo, v katerem se bo kazala vsakokratna dejanska vrednost dinarja.
Inex AA: letos
šest DC-9
ovor po 32 letih?
Prizadevali si bodo rešiti zapleten pravni položaj dvolastnikov ob bolgarski meji — Najbrž se bo treba pogovarjati o odškodnini za zemljo
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
Vzdolž bolgarske meje na območju občine Dimitrovgrad v jugovzhodni Srbiji imajo naši ljudje neprijetnosti z zemljo. Zadeva ima kaj občutljivo plat namreč zato, ker se posestva naših kmetov raztezajo na bolgarsko stran, Bolgari pa imajo ali so imeli svoje njive pri nas. Tako je že celih 23 let.
Ko je državna meja presekala posestva naših državljanov, je večja površina zemlje naših kmetov na tem območju ostala v Bolgariji, manjša površina zemlje bolgarskih kmetov pa na območju naše države. Bolgarija je imetje naših kmetov nacionalizirala in ga dala pod državni nadzor. Naši predpisi pa dovoljujejo, da bolgarski državljani prihajajo k nam in tu prodajajo svojo zemljo, ki jo naši kupujejo.
Zvezni in republiški organi so zadevo že večkrat obravnavali. Pravna ureditev vprašanja je občutljiva in zapletena že zato, ker je stara
več kot dve desetletji. Jugoslovanski kmetje so tedaj imeli na bolgarski strani tri tisoč 745,6 hektara zemlje, Bolgari pa pri nas 3192,8 hektara, razlike je torej 554,7 hektara.
Dvolastniška posestva so naši in bolgarski državljani uporabljali do junija 1959, ko je Bolgarija odpovedala sporazum o uporabi dvolast-niških posestev z Jugoslavijo, ki je veljal od leta 1947. Takrat so ustavili prehod čez mejo in s tem je prenehal dvolastniški režim.
pravni položaj naših posestev se je tedaj spremenil.
Bolgarija je s svojimi ukrepi zajela vse imetje naših dvolastnikov, tako da ni bilo možnosti, da bi z njimi kakorkoli razpolagali, ker je pač postalo bolgarska last.
Pravni položaj dvolastniške-ga imetja bolgarskih kmetov na območju Jugoslavije določa sporazum o uporabi dvo-lastniških posestev od novem bra 1947. Naša država se je pri tem odrekla pravic iz 25. člena sporazuma o miru z Bolgarijo, ki jo je pooblaščal da zapleni vso bolgarsko lastnino na svojem ob močju. Ta zemlja je bila tudi izvzeta iz naše nacionalizacije po zakonu z dne 29. apri-
la 1948. Tako je bolgarska zemlja tudi po odpovedi sporazuma o uporabi dvolastni-ških posestev ostala prosta in so Jo zato mogli Bolgari tudi prodajati.
Zaradi tega bi bilo po mnenju sekretariata za odnose s tujino pri srbski vladi treba sprožiti zahtevo po odškodnini. To pa ni tako preprosto, ker so med drugim odprte še naše terjatve iz vojnega in predvojnega časa.
Konec januarja letos je zvezni sekretariat za zunanje zadeve obvestil srbski izvršni svet, da so zbrali in uredili vse podatke o dvolastniškem premoženju med Bolgarijo in Jugoslavijo in da bodo v kratkem Bolgariji' predlagali začetek pogajanj za ureditev dvolastništva na obmejnem območju.
ANDREJ ARKO
Črnava:
lipani,
postrvi
Za tri lipane ali postrvi 60 din — na posodo čolni in palice
Po podatkih, ki smo jih dobili v recepciji hotela »Bor« v Preddvoru, je na jezercu Cmava ribarjenje dovoljeno preko celega leta. V vodi je največ lipanov, turistična prospekt pa obljublja tudi postrvi. Dovolilnica za tri merske komade stane 60 dinarjev, lahko pa si celo za 10 dinarjev izposodite ribiško palico. Jezero, ki je bilo še pred kratkim zamrznjeno, se je počasi že odtajalo, led je le še ob bregovih. R'biči si lahko izposodijo tudi čolne, ali pa namakajo trnke kar z jezu.
A. L.
Več deviz
Devizni dotok od turizma v SFRJ je bil za 26 odst. večji kot v letu 1971
Kljub slabši turistični sezoni v preteklem letu se je naš lanski celotni devizni dotok od turizma povečal za 21 odst. in dosegel 461 milijonov dolarjev nasproti 381 milijonom leto prej in 275 milijonom leta 1970. Občutno povečanje dotoka deviz od turizma preseneča, ker se promet tujih gostov v lanskem letu ni povečal.
avda za vino
Kmalu bo pred avstrijskim deželnim sodiščem v Gradcu obravnava zaradi sporne uporabe iirien ljutomerskih vin
GRADEC, marca. O vinski pravdi Ljutomerčanov, ki zahtevajo od nekaterih vinskih trgovcev v Avstriji zadoščenje zaradi neupravičene uporabe označb slovitih ljutomerskih vin, smo doslej pri nas in v tujini razlili že veliko tiskarskega črnila.
Prvo, skoraj novo kupljeno letalo do 10. marca, drugo prve dni maja
LJUBLJANA, marca — »Ce nam bo uspelo urediti še nekatere uvozne formalnosti, potem bomo že do 10. marca dobili prvo letalo DC-9, ki ga bomo kupili od letalske družbe Atlantis«, nam je danes povedal direktor Inex Adrie Avioprometa Janez Nedog.
»To letalo je skoraj povsem novo, saj ima za seboj le 4000 ur letenja. Drugo letalo DC-9, ki ga bomo kupili novega od tovarne Douglas bo priletelo na Brnik prve dni maja. Tretji DC-9 pa bo letos letel za Inex na osnovi poslovno tehničnega sodelovanja z zagrebško Pan Adrio.
Tako bomo letošnjo sezono imeli skupno na razpolago šest letal DC-9.«	A. P.
Ta prva večja mednarodna vinska pravda, ki je naletela na močan odmev tudi v Avstriji in v nekaterih drugih vinogradniških evropskih deželah, bo kot vse kaže, dobila epilog te dni na deželnem sodišču v Gradcu. Pravni zastopnik tožiteljev, soboški odvetnik Oskar Norčič, nam je danes povedal, da bo obravnava 14. marca letos v Gradcu, kjer naj bi na podlagi ankete in drugih doka-sov sodišče morda že dokončno odločilo o izidu pravde.
Naj poudarimo, da je zvezna avstrijska gospodarska zbornica na Dunaju po nalogu deželnega sodišča v Gradcu izvedla obsežno anketo, v kateri so sodelovali izbrani zastopniki trgovine, obrti, gostinstva in drugi. Anketiranci naj bi se opredelili za to, kaj razumejo pod oznako ljutomerskega vina »Eisen-thurer« (Železne dveri), oziroma — ali kupci v Avstriji
Velika pustna zabavna prireditev bo v Ptuju. Tu bo v nedeljo, 4. marca, tradicionalno kurentovanje. Skupine bodo nastopile na Titovem trgu dopoldne ob 10. uri, sprevod po ptujskih ulicah pa bo ob 14. uri. Poleg kurentov bodo na prireditev prišle maske iz sosednjih krajev. Organizatorji računajo, da se bo ob le pem vremenu prireditve ude ležilo več deset tisoč obiskovalcev.
V Ljutomeru pripravljajo v nedeljo pustni karneval »Prleško gostovanje«. Organizatorji se bodo predstavili obiskovalcem na tradicionalen način na kmečkih vozovih, nastopile bodo folklorne skupi-
pod to označbo razumejo zemljepnisni izvor vina —- ali le posebno lastnost ali vrsto vina.
Ta anketa, ki bo imela v dokaznem postopku odločilno vlogo ter bo sodišče nanjo oprlo svojo sodbo, je vendarle izpadla v korist Ljutomerčanov.
Tako je kar 38.9 odstoka anketirancev zastopalo mnenje, da označba »Elsenthue-rer» (Železne dveri), razumejo kot zemljepisno, oziroma krajevno označbo, 36,9 odstotka anketirancev pa je menila, da ta označba določa posebno lastnost oziroma vrsto vina, ne da bi s tem razumeli njegov krajevni izvor. Znatno manj anketirancev (24,2 odstotka) pa trdi, da jim označba tega vina ni znana, kar je pravzaprav čudno, saj so avstrijski trgovci domača vina na veliko označevali in razpečavali po vsej deželi pod nazivom »Ei-senthuerer«.
ne in zabavni ansambli. Prireditev bodo ponovili na pustni torek.
Posebno veselo bo v Litiji. Tu bo pustovanje pod geslom »Republika SAM(o) Litija« Organizator.]] kanijo po zgledu San Marina ustanoviti svo. jo republiko. Menda bo na pustno nedeljo rajalo 22 našemljenih skupin Prireditev se bo začela ob 15. uri, poskrbljeno pa bo za več parkirnih prostorov kot jih je v San Marinu.
Cerkljanski laufarji bodo v nedeljo ob 15. uri prignali pred strogega sodnika grešnika Pusta. Stroga obsodba mu baje ne bo ušla. Na »laufarko-mandi« so povedali, da bo na
Za ljutomerske vinogradnike je ugodna tudi ocena dunajske zvezne gospodarske zbornice, ki meni, da se sporna označba vina kljub pogostni uporabi še ni spremenila v vrstno označbo.
Iz vsega tega naš pravni zastopnik Oskar Norčič sklepa, da je izid ankete za ljutomerske vinogradnike ugoden, ker je pri tem sporu tudi v Avstriji prevladalo mnenje, da naziv slovitega lju-tomerskega vina in vrstna označba. BORO BOROVIC
Na velesejmu v Brnu 31 držav
LJUBLJANA, marca — Na gospodarski zbornici so predstavniki bmskega velesejma in češkoslovaškega veleposlaništva seznanili novinarje s 4. mednarodnim velesejmom blaga za široko potrošnjo BRNO 1973, ki bo od 7. do 15. aprila v Brnu.
Na sejmu bo razstavljalo okrog 1300 razstavljalcev iz 31 držav, med katerimi so države SEV, večina zahodnoevropskih držav, Japonska, Brazilija, Venezuela itd. Jugoslavijo bo zastopalo 15 podjetij.	P. I.
prireditvi nastopilo več kot dvajset laufarjev z originalnimi lesenimi maskami. Sprevod in obsodbo Pusta bodo v Cerknem ponovili na pustni torek ob 16 uri.
Iz Kostanjevice na Dolenjskem poročajo, da bo tudi pri njih veselo. Pustovanje ali šel-manje bo v tem kraju trajalo od nedelje do srede Pustne šeme bodo prevzele oblast v mestu že v nedeljo dopoldne Ob 14 bo pred kulturnim domom zagorel »pustni ogenj«. Uro kasneje bo na grajskem dvorišču zaseda) »perforcen-haus«, kjer bodo ustoličili novega župana. Prireditev se bo končala z zabavo v nekdanjih grajskih kaščah. V pone-
Dinar
vabi
turiste
Jugoslavija ostaja letos konkurenčna na turističnem trgu
BEOGRAD, marca — (Tanjug) — Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Turistične zveze Jugoslavije Stojan Pudar je seznanil tuje novinarje, akreditirane v Beogradu, z rezultati poslovanja turističnega gospodar stva v lanskem letu in z novostmi v jugoslovanskem turizmu v letošnjem letu.
Jugoslavija ostane letos konkurenčna na evropskem turističnem trgu, je poudaril Pudar. Se več, lahko rečemo, da se je položaj jugoslovanskega turističnega gospodarstva okrepil. Da je to res, kaže tudi podatek, da imajo tuji organizatorji turističnih potovanj v programu za 3 do 8 % več naročil za letovanja v Jugoslovanskih hotelih kot lani.
deljek bodo maske obšle me sto z baklado, v torek pa bo velik karneval ob 16. uri, za »ton« bo skrbela godba na pihala.
O pustnih prireditvah poročajo tudi iz drugih krajev Slovenije. V Kranjski gori bo v nedeljo ob 17. uri na drsali šču pod gmajmco »pustna olimpiada«. V Mariboru bo več pustnih prireditev v hote lih. Na Pohorju bo v hotelu Bellevue 5 marca tradiciona! na smučarska maškarada z izvolitvijo pohorskega carja Pustni karneval bodo imeli tudi v Celju r torek ob 14 uri. Menda ne bo hotela ah restavracije v Sloveniji kjer v teh dneh ne bi organizirali pustne zabave z maskami Povsod bo veselo. Držite pesti, da se vreme ne bo skl salo!	A. P.
V prvem polletju je epidemija črnih koz odvračala predvsem tuje goste, kar je naše turistično gospodarstvo občutilo zlasti v aprilu in maju, pa tudi pozneje. Večji promet domačih gostov pa ni mogel v celoti nado mestiti primanjkljaja v prometu gostov iz tujine, ki jih je bilo nekoliko manj, kakor leto prej, pa so očitno več potrošili.
Močno se je povečal dotok deviz od turizma zlasti v Sloveniji, kjer je lani dosegel 136 milijonov dolarjev nasproti 107,2 milijona dolarjev v letu 1971 in 86,6 milijona dolarjev v letu 1970. Lansko povečanje kar za blizu 26 odstotkov je bilo zabeleženo kljub temu, da je bil promet inozemskih gostov po številu manjši za 5 odstotkov, po številu njihovih prenočitev pa za 0,3 odstotka. Pri tem pa moramo
Krediti SZ za dveHE
TE Skopje bo dajala na leto milijardo 200 milijonov kilovatov
SKOPJE, marca (Tanjug) — V Makedoniji bodo iz posojila, ki ga SZ daje Jugoslaviji, postavili dve termoelektrarni — Skopje in Oslomej. Tedni so v Moskvi podpisali dogovor o gradnji Njena jakost bo 220 megavatov, letna proizvodnja pa več ko milijardo 200 milijonov kilovatov električne energije. Veljala bo okrog 400 milijonov dinarjev. Kredit bodo vračali 10 let, obrestna mera pa bo 2 %. Obratovati bo začela leta 1976. Dogovarjajo se tudi že za elektrarno Oslomej, ki bo imela jakost 110 megavatov.
upoštevati, da statistika ne zajema izletniškega turizma brez prenočevanja, ki je zlasti razvit v Sloveniji (v obmejnem prometu).
Na devizni dotok od turizma vpliva tudi okolnost, da je Slovenija prehodna dežela za večino tujih turistov, ki svoj denar menjajo, brž ko pridejo v Jugoslavijo, m da imajo menjalnice mnogo prometa tudi v obmejnem prometu od prebivalcev sosednih dežel, ki prihajajo k nam nakupovat.
Turizem označujemo pogosto tudi kot nevidni izvoz. Ce s tega vidika obravnavamo dotok deviz od turizma, tedaj lahko primerjamo za lanko leto izkazanih 136 milijonov dolarjev od turizma z vrednostjo lanskega blagovnega izvoza iz Slovenije, ki je dosegel vrednost 430 milijonov din. Z lanskim nevidnim izvozom smo povečali celotni izvoz iz Slovenije za eno tretjino
Največ zaslug za ta nevidni izvoz imajo tisti turistični kraji, ki imajo največ prometa tujih turistov. Tu je na prvem mestu Portorož, ki je imel lani 564.000 prenočitev tujih turistov, kar predstavlja 64 odstotkov vseh prenočitev. Na drugem mestu po prometu tujih turistov je Bled, ki je lani zabeležil 320 tisoč prenočitev tujih turistov, kar je v preteklem letu ustrezalo 68 odstotkom vseh prenočitev. Na tretjem mestu je Ljubljana z 280.000 prenočitvami tujih turistov, ki so dali 57 odstotkov vseh prenočitev Četrto mesto zavzema Izola, ki je izkazala 123.000 prenočitev tujih turistov (58 odstotkov vseh prenočitev). Sledijo Bohinj 115 tisoč 500 tujih prenočitev (49 odstotkov vseh prenočitev), nadalje Rogaška Slatina s 93.500 tujimi prenočitvami (40 odstotkov vseh prenočitev) in Postojna z 90.600 tujimi prenočitvami (67 odstotkov vseh prenočitev). Naj še omenimo Piran s 75.400 tujimi prenočitvami, Koper z 69.000, Kranjsko goro s 66.000, Ankaran s 65.000 in Maribor s 60.000 tujimi prenočitvami.
FRANCE SEUNIG
meh mask
Ustanovili bodo »Republiko SAM(o) Litija« — zabava bo v nekdanjih grajskih kaščah — na Pohorju bodo smučale maske — le kdo bo novi pohorski car?
Od sobote do torka bodo po vsej Sloveniji številna pustovanja združena z zabavo, plesom, sprevodi maškar. Čeprav majhna, je Slovenija polna ljudskih izročil o pustu. V različnih oblikah jih ohranja vsaka večja vas in kraj. Letos jih bodo predstavili takole:
Informacija, ki pogreva »zgodovino« spora med zagrebškim in ljubljanskim ŽTP zaradi prevoza železove rude iz Bakra za tvrdko »VOEST« v Linzu
ZAGREB, marca. Kljub najboljši volji se ne moremo ogniti temu, da ne bi omenili neustrezne in neenotne tarifne politike skupnosti Jž glede prevoza železove rude iz Brazilije preko Bakra v Linz, — je med drugim rečeno v informaciji, ki jo je svet za promet gospodarske zbornice Hrvaške pripravil za petkov jugoslovanski posvet o problematiki tranzitnega prometa prek Jugoslavije.
Namen posveta, ki ga prirejata obe zbornici, zvezna in republiška, je proučitev možnosti in ukrepov za povečanje tranzitnih prevozov. Med gradivom, pripravljenim za to srečanje 114. predstavnikov (med njimi je tudi enajst slovenskih) ŽTP, pomorskega ladjarstva, mednarodnega cestnega prometa idr. je tudi »Informacija o problemih tranzita s predlogom ukrepov za njegovo pospešitev«, ki jo je pripravil svet za promet, pomorstvo im zveze hrvaške gospodarske
zbornice.
Informacija med drugim najprej pogreva »zgodovino« spora med ljubljanskim in zagrebškim ŽTP, potem pa pravi, da mora biti nova železniška tarifa politika izenačena in definirana s samoupravnimi dogovori železniških transportnih podjetij ter usklajena z ravnijo in merili evropskega transportno-tran-žitnega tržišča. Samo tako, — je rečeno — bodo JŽ na šle svoje ustrezno mesto v gospodarstvu države.
Skupnost JŽ je v sodelova-
nju z reškim »Transjugom« in zagrebškim ŽTP našla prejšnji mesec ustrezno rešitev s podjetjem VOEST za prevoz železove rude. Domenjeno je, da bodo prevažali rudo v določenih sorazmerjih ne le po kombinirani poti, temveč tudi po direktni. Ta doseženi domenek je najboljši dokaz — je rečeno v informaciji zbornice — da je mogoče uskladiti tudi druga nasprotujoča si stališča na področju tranzita.
Čeprav je po novi pogodbi domenjeno, da gre letos in
prihodnje leto prek jesenic dve tretjini železove rude, kaže ljubljansko ZŽTP, kakor trdi tukajšnja gospodarska zbornica še naprej svoje nezadovoljstvo glede pogojev nove pogodbe, čeprav ima z njo — v primerjavi s kombinirano potjo — dejansko prednost.
Vse to počno Ljubljančani, kakor si pojasnujejo in trde tu, da bi »ostali zvesti svojemu prejšnjemu stališču in kijub novi pogodbi vztrajajo pri sodnih razpravah. Cilj je predvsem, da bi opravičili prejšnje ravnanje ljubljanskega ZŽTP iz pogajanj pred dvema letoma«.
MARJAN KUNEJ
Pogodba z »zlato klavzulo1'
Beograjski »Energopro-jekt« se je zavaroval pred devalvacijami
V inženiring »organizaciji Energoprojekt« pravijo, da še niso izračunali učinka, vendar pa menijo, da nove de name spremembe ne bodo škodovale poslovanju podjetja. Največ pogodb tega podjetja, ki v tujini opravlja dela v vrednosti 200 milijonov dolarjev, vsebuje tako imenovano zlato klavzulo, kar pomeni, da bo plačilo povečano za 10 odstotkov, če bo dolar devalviran. »Energoprojekt« je prejšnja deval vacija dolarja znatno priza-uela.
Radioaktivne Istarske toplice so poznali že Rimljani — Z minerali bogata voda ima temperaturo 32—35° C — Lep kraj sredi »motovunskega gozda«
V dolini reke Mirne, v severozahodnem delu istrskega polotoka, ležijo Istarske toplice. Kraja v dolini Mirne ni težko najti, saj je dobro zaznamovan. Nad samimi toplicami se dviga namreč 85 metrov visoka skala, pod njo pa izvira radioaktivna voda, po kateri slovijo Istarske toplice že od rimskih časov.
Istarske toplice so od Ljubljane oddaljene 140 km, od znanega istrskega letovišča Poreč pa le 30 km. Istarske toplice Svetj Stjepan obdaja znana »motovunska šuma«, ki daje kraju za zdra vilišče potreben mir in »skr bi« za svež zrak.
Toplice so primerne tako za daljše bivanje kot tudi za enodnevne izlete V okolici je precej zanimivih krajev, sli koviti Motovun, mestece Grožnjan ki vsako leto gosti domače In tuje umetnike sli
karje, pa Buzet, Beram in drugi.
Viri navajajo, da so že Rimljani poznali zdravilno moč Istarskih topile. Prvi pisani vin, ki pričajo o zdra vilnosti vode, so iz 17. stolet-ia. Prve kemične analize vode pa so znane že iz prejšnjega stoletja Danes izgleda kemična sestava 22—350C ta ple vode takole:
Natrijevi kloridi	2,100 g
Sulfati	0,400 g
Hidrokarbonati	0,370 g
Silicijevi oksidi	0,024	g
Natrij	0,750	g
Kalij	0,023	g
Kalcij	0,380	g
Magnezij	0,085	g
železov trioksid	0,0002 g
Klor	1.510	g
žveplovodik	0,033	g
In kaj zdravi ta »čudežna voda«? Strokovnjaki pravijo da več vrst revmatskih obolenj, kronične bolezni žen skih organov, obolenja dihal, kože in zastrupitve s težkimi kovinami (svinec, živo sre
bro) Zdravniki priporočajo okrevanje v teh toplicah rekonvalescentom po težkih ortopedskih in kirurških posegih ter v posttravmatskih primerih.
Za bivanje bosta na voljo dva hotela: stari s 100 ležišči in novi »B« kategorije z 200 posteljami, ki je tik pred otvoritvijo. Ležišče v dvoposteljni sobi s prho v starem hotelu velja sedaj 67,30 dinarja, v enaki sobi v novem hotelu pa 72,00 dinarjev.
Seveda pa ni treba posebej omenjati, da je gostom na voljo tudi vrsta uslug, ki jih nudijo urejena zdravilišča.
V. SMOLE
3. marca t$23
primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
domači šport
DANES
SOffdTA, 3. MARCA 1973
ODBOJKA
ODBOJKA
PRVENSTVO VIŠJIII LIG SE IZTEKA
21.15
Br,
ŽENSKA B LIGA
v Dolini
eS — AGI
MOŠKA C LIGA
S1'15 v Nabrežini
*ras — Libertas Trst
* * *
. ŽENSKA C LIGA
88 'Jsl
* * *
1. MOŠKA DIVIZIJA
21-15 v Gorici, Ul. Brass
0|ympia __ pozzo
KOŠARKA
MLADINCI
Bof^ V ^rstu' Ul- Caravaggio
19.00
Bor _
Ferroviario
DEČKI
v Trstu, Ul. Caravaggio
• Inter 1904
JUTRI
nedelja, 4. marca 1973
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku
m°rie — Inter SS
* * *
15.00 v Škocjanu
• Caniian _ Vesna
* * *
^•00 v Nabrežini
Urisina — Breg
* * *
Lik30 v Trstu- Ul. Flavia
Ubertas - Zarja
15.00
S- Rocco !i.dmu
Juventina
3. AMATERSKA LIGA
.. 00 v Trstu, stadion «1.
Union
maj»
libertas Sv. Marko
Prim0 v ^adričah
rilT>orec stock
* * *
19-30 na
B?.- *£'
a " — Don Bosco
Sov0°d Y Slandrežu
Ddnie — Azzurra
83q MLADINCI	j.
Uni0i,V Trstu, stadion «T. maj» ' ““ Libertas Sv. Marko
* * *	9§680b
13	Naraščajniki
Eder v Trstu, Sv. Sergij
—■ Breg
lnte° ^Trst|J, Sv. Sergij
is — Gaja
*"*• — Vesna
^•3°
Stoni
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
Gottolengu
L moška divizija
AS jV čed*du
R ' Sloga * * *
10 -J’ ŽENSKA divizija
Torru V Gradišču
rriana Bor
košarka
Moška d liga
a°° - Padovi
amnia - Bor
SJ> OBVESTILA
°bvešča, da bo 2. dan 8el0# jger na progi «deH’An-Tadi Jžabnicah, kakor lani. Za bo tp^bega števila udeležencev Se v„i ^avanje zamudno, zato naj •novalci pravočasno zbe-
Če bo Breg drevi premagaI MI si bo zagotovil obstoj v B ligi
Borovke v Gottolengu - Zadnji domači nastop Krasa
Jsi teki ______
Da startnem mestu.
B LIGA — članice
V predzadnji tekmi čaka borovke težko gostovanje v Gottolengu.
Vignoni je ekipa, ki se ponaša z eno najboljših obramb v tej ligi in jo je na domačem igrišču težko premagati. Nedeljski poraz proti Bregu ne sme varati, saj so do;-mačinke stopile na igrišče močno okrnjene in so „ igrale praktično le s svojimi rezervnimi igralkami.
Naša dekleta čaka torej dokaj težka naloga. Vignoni zaseda na lestvici slabše mesto od Bora in ima tudi štiri točke manj, ni pa v najmanjši nevarnosti, da bi izpadel. Ekipa lahko torej igra umirje no, saj nima v tej tekmi kaj izgubiti, v primeru zmage bi pa tudi bistveno ne spremenila svojega položaja na lestvici.
Borovke se trenutno same na drugem mestu razpredelnice, in se bo do morale krepko potruditi, če bodo hotele to mesto obdržati do konca prvenstva. Naša dekleta so v prejšnjem kolu povsem nepričakovano in že drugič v letošnjem prvenstvu klonile proti Libertasu iz Brescie, predvajale so pa igro, s katero ni-, kakor ne moremo biti zadovoljni. Nezanesljive so bile tako v napadu kot v obrambi, še najslabše je pa bilo prestrezanje servisov. Vendar upamo, da je bila to le kratkotrajna kriza.
INKA
Drevi bo v novi občinski telovadnici v Dolini izredno vroče. V goste jim prihaja goriški AGI, ki prav tako kot domačinke plava v izredno kalnih vodah, šesterka, ki to pot zmaga, - bo slej ko prej i-mela še nadaljnji obstanek v tej ligi. Tretji kandidat za nazadovanje, Primavera Marzotto, je z eno nogo že preko prepada, ker v poslednjih tekmah z Alzanom doma in z Libertasom v Brescii nima kaj iskati.
Čisto objektivno gledano je prednost na strani Brega, ki igra do-V Gottolengu osvojeni točki sta mu v veliko moralno oporo. Dolinčanke so zmagale v Gorici s čistim 3:0, a doma, verjetno, ne bo šlo tako lahko. Ne smemo pa pozabiti na še dva dejavnika, ki lahko postaneta odločilna. V novo občinsko telovadnico prihaja vse več domačih navijačev, ki znajo dokaj dobro moralno podpreti in bodriti domače igralke. Goričanke po dobosedno katastrofalnem začetku igrajo ,iz tekme v (teknafec^ol^e in v Maji, $r&y gotovo, ne bodo vrgle, puške v koruzo v srečanju, ^ je tudi. za, njih. življenjske >\;ajž-;r nosti.
C LIGA — člani
Ekipa Krasa igra drevi poslovilno tekmo v letošnjem prvenstvu pred domačimi gledalci. V Nabrežini se bo spoprijela z vodečim Libertasom iz Trsta. Zgoničani ne računajo na točke. Ta nastop jim bo nedvomno izredno koristil za uigravanje ekipe za poslednji, odločilni nastop v Gorici s Caldini-jem po odhodu k vojakom Lucijana Miliča. Tržačani so v preteklem kolu ostali praznih rok doma z Libertasom iz Padove in nocoj morajo za vsako ceno zmagati, če hočejo ponovno igrati v B ligi. Navadno igrajo Kraševci proti močnim nasprotnikom dobro in glede na to si lahko obetamo v Nabrežini lepo odbojko in privlačno igro C LIGA — članice
Drevi se bo v tej ligi pričel povratni del prvenstva. Prvi del spopadov za Sokol iz Nabrežine ni bil preveč uspešen. Vsekakor pa je pričakovati, da bodo Nabrežinke v nadaljevanju zaigrale uspešneje. Nocoj se bo Sokol pomeril z OMA, ki je v prvem nastopu zmagala s čistim izidom. Ker tudi Tržačanke spadajo med slabše ekipe v tej skupini, naše zastopnice niso povsem brez možnosti za osvojitev prvega para točk.
1. DIVIZIJA — članice
Obe naši šesterki se bosta v četrtem kolu spoprijeli s slabšima nasprotnikoma in imata vse možnosti za uspeh. Bor odhaja v goste k Torriani iz Gradišča, ki je zmagala samo enkrat. Če bodo Trža-
čanke zaigrale tako kot znajo jim Torriana ne bi smela povzročiti velikih preglavic. To pot pa prihaja Slogi v goste PAV Dormisch iz Vidma, ki je nedvomno slabša ekipa kot domačinke. Tudi Videm-čanke se ponašajo z eno samo zmago iz preteklega kola v srečanju s Torriano. Čisto objektivno gledano, bi morala oba naša zastopnika zmagati.
1. DIVIZIJA — člani
Zmagovita pot tako Sloge kot 01ympie iz Gorice se nadaljuje brez prekinitve že tri zavrtljaje. Goriča-
ni v prvem kolu niso igrali in to proti odlični ekipi Ginnastice iz Pordenona. V petem prvenstvenem nastopu pa imata slovenski šesterki nasprotnika, ki jima res ne bi smela delati velikih preglavic. Slo-gaši gostujejo v Čedadu pri ASFJR, ki je za sedaj še praznih rok, 01ym-pia pa bo gostila Pozzo iz Prada-mana, ki je v četrtem kolu izbojeval edino zmago s takratnim nasprotnikom Sloge. Tudi tu so štiri točke za naši ekipi že vnaprej za gotovljene.
G. F.
KOLESARSTVO
Letošnji «Giro» bo končal v Trstu
Po vsej verjetnosti se bo letošnja 56. dirka po Italiji zaključila 10. junija v Trstu. Kolesarji bi morali privoziti v naše mesto iz Auronza. Dokončna odločitev bo na vsak način znana v ponedeljek.
To bi bilo drugič, da ponudi kolesarska zveza zadnjo etapo Trstu: prvič se je to zgodilo leta 1966, ko je pri Montebellu slavil končno ■ zmago Gianni Motta.
Atalanta - Sampdoria	1
Fiorentina - Napoli	1
Inter - Verona	1
Juventus - Torino	1
L.R. Vicenza - Milan	X
Palermo - Bologna	X
Roma - Cagliari	1
Ternana - Lazio	X
Brindisi - Varese	1
Catania - Reggiana	1
Cesena - Bari	1
Foggia - Brescia	1
Genoa - Reggina	X
1
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AL
Jutrišnje kolo verjetno odločilno zn vse štiri noše enajsterice
V 3. AL niso predvidena večja presenečenja
2. amaterska liga
Šesto povratno kolo bo morda odločilno za vse štiri naše enajsterice. Zbrali smo nekaj izjav, ki so pa še kar optimistične.
Aurisina — Breg (trener Brega Severino Kozina): «Kljub zadnjim porazom je naše razpoloženje na višku. Aurisina je edino moštvo, katerega smo premagali, zato gremo v Nabrežino optimistično razpoloženi. V nedeljo bo igral tudi naš ključni igralec Visintin».
Libertas — Zarja (trener Zarje Dario Scavuzzo): «Zaradi našega slabega položaja na lestvici, naša obramba ne bo smela dopustiti nasprotniku, da bi se razigral v napadu. Naš cilj je točka, če bo lahko igral tudi Primožič, bom potrdil isto postavo, ki je v nedeljo premagala Aurisino».
Primorje — Inter SS (igralec. ščenim rocolskim Libertasom, edi-
Primorja Vojko Bukavec): «Z nedeljskim nasprotnikom delirho drugo mesto in če želimo ostati sami na tem mestu, moramo zmagati. Prepričan sem, da nam bo to uspelo. Le če bomo imeli slab dan, bomo odnesli samo točko».
Kriška Vesna bo igrala verjetno pri S. Canzianu z zaprto obrambo, da bi odnesla z igrišča vsaj točko, ki bi ji prišla zelo prav.
V	drugih tekmah bi morala Por-tuale in Muggesana remizirati, Campanelle premagati proseški Libertas, Sagrado Flaminio, Foglia-no pa računa na remi v tekmi z Isonzom
3. amaterska liga
V	skupini N vodeči Duino ne bi smel imeti težkoč z zadnjeuvr-
								
NAMIZNI TENIS
TEDENSKI PREGLED
Letos zelo številna udeležba na občnem zboru FITeT v Bimn
V odbor zveze je bil izvoljen tudi Tržačan Hauser
no ekipo, ki je še brez zmage. Zanimiv bo dvoboj med ACEGAT in Cartimavom. Za Union bi remi proti Libertasu od Sv. Marka predstavljal že uspeh.
V	skupini O bo vodeča Opici-na Supercaffe igrala proti zadnji Fiammi. Primorec bo gostil drugega kandidata za napredovanje, ekipo Stocka. Za Trebence bo to srečanje težko, čeprav so v zadnjih dveh tekmah osvojili tri točke.
V	skupini P vlada veliko zanimanje za dvoboj med S. Anno in barkovljanskim Libertasom. Favorit je seveda S. Anna. Olimpija bo gostila trdožive Giarizzole in bo zaradi diskvalifikacij zopet okrnjena. Don Bosco je v jesenskem delu prvenstva prepustil točko Bregu B in «plavi» tudi zdaj računajo na točko.
B. R.
Košarkarsko prvenstvo dečkov: Polet, — SABA
OBČNI ZBOR FITeT
V soboto in nedeljo je bil v Rimu občni zbor italijanske namiznoteniške zveze FITeT. Občni zbor je bil zelo važen. Na njem so izvolili novi odbor, ki bo upravljal zve zo v prihodnjih štirih letih.
Kot običajno ob takih priložnostih, se je tudi tokrat glavno zborovanje odvijalo na hodniku, kjer so se posamezni delegati borili za glasove. Tudi prisotnost je bila ze io številna, saj je svoj glas oddalo 149 delegatov, ki so razpolagali /
rtiiiiiiiHiiiimiiimiiiimiiiiiiiiHiiiiMiiHiiiiHniuiMiiiuiiiiiiiHMiiiniHiiiinniuiiiimimiiiiiinHmnniiiiiiuMimuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifc
JUTRI V PADOVI
POSLEDNJA PRILOŽNOST BOROVCEV ZA OSVOJITEV PRVIH LIGAŠKIH TOČK
Isto velja tudi za Borove mladince - V skupini dečkov Polet in Kontovel ne bosta nastopila
D LIGA
V pustnem vzdušju se Borovi košarkarji pripravljajo za jutrišnjo tekmo proti ekipi Fiamma iz Padove. Po nedeljskem porazu v Benetkah imajo «plavi» zadnjo možnost za osvojitev prvih točk v gosteh in v prvenstvu sploh. Fiamma ima trenutno 6 točk na lestvici in je na predzadnjem mestu. V Trstu pa so košarkarji iz Padove dobro igrali in so borovce premagali z neoporečnim 70:53. Tedaj pa so «plavi>' zelo slabo igrali. Na srečo je Fabjan v formi. Šare in Škerlj bosta ponovno igrala. Upajmo, da ho našim le šlo od rok. Borova postava: Adrijan Zavadlal, Fabjan, Rudes, Stojan Hrvatič, Kralj, Pertot, Škerlj, Danijel Zavadlal, Valter Hrvatič.
MLADINCI
Tudi za Borove mladince bo to zadnja možnost za osvojitev prvih točk. Drevi bodo namreč «plavi» i-grali proti ekipi Ferroviaria, ki je na predzadnjem mestu lestvice. Že v prvem srečanju so borovci nudili nasprotnikom močan odpor, saj so zgubili tekmo šele po Dodaljšku.
«Plavi» pa bodo morali zaigrati samozavestno in požrtvovalno predvsem v obrambi, kajti košarkarji Ferroviaria so zelo točni pri metanju na koš.
Borova postava: Barazutti, Fran- Sercu, je tudi ugnal vse Italijane,
cia, Valter Hrvatič, Oblak, Pečenko, Kapic, Vatovec, Kalc, Klobas, Kravos. Koren ne bo nastopil zaradi izključitve.
DEČKI
V prvenstvu dečkov sta Polet in Kontovel zaradi slovenskih zimskih iger odgodili prvenstveno tekmo dečkov. Nastopili bodo torej le borovci. ki se bodo spoprijeli z močno peterko Inter 1904.
«Plavi» bodo nastopili z nasled-njo postavo: Bruno in Renato Furlan, Mazzucca, Čok, Pegan, Udovič, Valli, Daneu, Lozej, Gombač.
b. 1.
KOLESARSTVO
NA DIRKI SASSARI - CAGLIARI
V odsotnosti Merckxa zmagal Sercu
CAGLIARI, 2. — V Merckxovi odsotnosti so tudi ostali kolesarji lahko računali na uspeh: to je bila največja značilnost današnje dirke Sassari — Cagliari, ki vsako leto sledi dirki po Sardiniji z vsemi njenimi tekmovalci. Merckx je s svojo ekipo odpotoval v Belgijo, nekaj njegovih rojakov pa je Le ostalo in eden od teh Patrick
z Bassom na čelu. Kljub temu, da je odločitev padla po skupnem sprintu, pa je bila dirka razburljiva, predvsem po zaslugi četverice, ki so jo sestavljali Rodri-guez, Bergamo, Fabbri in Rava-gli. Ti kolesarji so izvedli 190 km dolg napad, med katerim so zbrali celo 13’ 30” naskoka. To pa jim kljub pomoči Gimondijeve čete (h kateri spada Rodriguez) ni zadostovalo, da bi se predstavili sami na cilju. Še enkrat je prišla, žal, do izraza nedisciplina občinstva, saj je zaradi gneče takoj po cilju nekaj kolesarjev nevarno padlo, med temi sam zmagovalec.
Vrstni red:
1.	Sercu (Brooklyn);
2.	Basso (Bianchi);
3.	Ongarato (Dreher);
4.	Lasa (Kas);
5.	Avogadro (Zoncal.
MONTE S ANT ANNA (Qucbec), 2. — Avstrijka Annemarie Proll je zmagala v veleslalomu v Kanadi, veljavnem za svetovni pokal. Na cilju je prehitela Švicarko Ber nardette Zurbriggen za 2 stotinki sekunde, dvakratna olimpijska zma govalka Nadigova pa je bila tret ja z zaostankom 41 stotink sekunde.
nad 6.500 glasovi od skupnih 8.096. Odsotnosti je bilo torej zelo malo.
Sicer pa je bilo pravih novosti zelo malo. Za predsednika je bil potrjen G. Sineri, ki je prejel 4.000 glasov, drugi pa je bil urednik glasila FITeT Luigi Zuccarini, ki bi, po našem mnenju, verjetno bolje upravljal zvezo. Sineri je sicer zelo znana osebnost, vendar ni športni voditelj. Do večjih nesoglasij pa je prišlo pri volitvah novega odbora, saj so bili z veliko večino izvoljeni vodja državne re prezentance Luccio, že omenjeni Zuccarini in Tržačan Hauser, ostali glasovi pa so bili dokaj razpr šeni. Na žalost, nista bila potrjena P. Galli in S. Magni, ki sta bila med najbolj delavnimi odborniki v zadnjih štirih letih. Spletke na hodniku so terjale njuno žrtev.
Novi odbor je tudi edina novost občnega zbora. Iz velike večine intervencij je bilo namreč , jasno slišati volilno propagando' in ie malokdo se je resnično zanimal za resne probleme, ki tarejo zvezo.
TRŽAŠKI POKAL
Kras je že drugič zaporedoma osvojil turnir za tržaški pokal. To vest smo sicer pričakovali, vendar je bila tudi tržaška Julia precej resen konkurent. Ko pa se je Julia predstavila za zeleno mizo brez drugokategornice Grionove, ki v zadnjem času redko nastopa, je bilo jasno, da bodo Miličeva, Vesna-verjeva in Rebulova zopet -rmgo valke.
Kras je predstavil tokrat tudi
svojo drugo ekipo, ki pa ni mogla prekositi nobene nasprotnice, ter je zato, kljub zadovoljivi igri, pristala na dnu lestvice.
Končna lestvica:
Kras A	3	3	0	15	3	6
Julia	3	2	2	12	6	4
Ricreatori	3	12	6	10	2
Kras B	3	0	3	4	15	0
POKRAJINSKI TURNIR
V soboto je bil v Trstu pokrajinski turnir tretjekategornikov, na katerem je Sokolov igralec Ukmar osvojil drugo mesto, za deželnim prvakom Birso. Pertot se je moral zadovoljiti s petim mestom (izločil ga je Ukmar). Miličeva, ki je tokrat nastopila v moški konkurenci, pa je bila prav tako peta. Med neuvrščenimi igralci je bil Milič (Sokol) tretji.
S. J.
Sovodenjce čaka jutri težka tekma z Azzurro. Ta ekipa igra zadnje čase dobro, zato bodo Sovod-nje morale napeti vse svoje rile, da bi ohranile vsaj točko, zlasti, ker bodo hoteli nasprotniki popraviti slab vtis iz Ločnika. Sovodnje bodo igrale tudi jutri okrnjene. Nastopile bodo brez branilca Ferfo-Ije, katerega je preteklo nedeljo izključil sodnik.
Trener sklicuje za jutrišnjo tekmo te igralce: Devetak, Trivellato, Batistič, Fajt, Petejan, Kovic, Sambo, Marson, Florenin, Zavadlav, Pozzo, Tomšič, Cotič in Corva.
D.
* * *
Juventina bo v Vidmu igrala priti S. Roecu, ki je po slabem začetku zdaj zlezel med prve na lestvici. štandrežci bodo morali zaigrati zelo odločno, če bodo hoteli iztržiti vsaj pol izkupička. V zadnjih tekmah so pokazali res izredno igro. Številni gledalci, ki slede svoji ekipi, so navdušeni nad njeno igro, borbenostjo in voljo do zma ge. Le z nekaj več sreče bi bila lahko zdaj Juventina višje na lestvici in se ne bi bala izpada.
Za jutrišnjo tekmo je trener Cu-lot sklical te igralce (ki naj se zbe-ro ob 13.30 na trgu v štandrežu): Plesničar, Faganel, Nanut, Tomažič, Paulin, E. in M. Tabaj, Sirk, Marvin, Ferletič, Uras, Filiput in G. Montico.
Po tekmi Juventina — Natisone je skupina navijačev izbrala Ferle-tiča za najboljšega igralca na i-grišču. Steklenko vina pa je dobil Mario BrainL
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
1
1
X
1
X
2
2
1
2
2
1
SNEŽNE
RAZMERE
V nedeljski tekmi s Sagradom ni Vesna ne dala, ne prejela gola
Trbiž
Višarje
Nevejsko sedlo
Kanin
Sappada
Piancavallo
Ravascletto
Nevegal
Forni di Sopra
Corvara
Cortina
Auronzo
Pohorje
Golte
Velika planina
Krvavec
Ljubelj
Zelenica
Pokljuka
Zatrnik
Kranjska gora Španov vrh Bled Planica Bovec
60 cm 160 cm 140 cm 400 cm 30 - 70 cm 40 cm 20 cm 35 cm 45 cm 35 cm 20 cm 30 cm 45 cm 110 cm 100 - 130 cm 130 cm 80 cm 180 cm 145 cm 85 cm 70 cm 50 - 80 cm 50 cm 70 cm 13 cm
OBVESTILO
Ker je razsodišče 7. ZŠI ugotovilo, da bi bila nekatera prijavljena društva oškodovana, če bi obveljal naknadni vpis za smuk z dne 1. marca, je sklenilo priznati le startno listo za smuk, ki je sestavljena na podlagi prijav iz prvega razpisa tekmovanja.
Oj*.
^ksanefer Qa/a ■ Peter
Partizanski zdravnik 5
jj	~—-	_______________—-----
bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
^Dkoii devete ure zvečer, bil je že mrak, smo prišli do >0pollfcsne zapreke, do železniške proge. Tema je bila skoraj febo na" Prav 1116 se 111 vid610- Tudi lune ni bilo videti, kajti ^ bilo prekrito z oblaki. Hodili smo čedalje počasneje, )rstj^av^a^< napeto prisluškovali in nato nadaljevali pot po
to smo se približali nekje pri Ribnici. Prvi je hodil Vin-lsWi je tudi najprej prišel do proge. Tik pred progo^ se je la j. 1 ’ dolgo časa opazoval okoli sebe in napeto poslušal, da ho<jT1°rda kje slišati sovražne patrole. Proga je bila namreč "HzjJ . vZastražena. V približno enakomernih razdaljah so bili trun,es°eni bunkerji s posadko. Kdaj pa kdaj so vojaki pa-0rev-dali progi. Imeti si moral precej poguma in biti zelo ^bjak'611’ da Prišel čez progo. To noč je kazalo, da so se Jo s najbrž zaradi močnega dežja zadrževali v zaklonih. Pro-' 0 drug za drugim srečno prečkali kakih 50 m od straže. ECrtia]0 tei Preizkušnji smo nekako olajšani nadaljevali pot. 9q Srno prišli do glavne ceste proti Kočevju in hodili kar ie Jei Proti Žlebiču. Za trenutek so se oblaki utrgali, posijala Pripr^a in ko sem videl svoje tovariše, kako nosijo orožje, sVoj vijeno za strel, sem se počutil še bolj varnega. Slekel sem hioker površnik in ga vrgel prek ramen, klobuk pa potis-
nil poševno na glavo. V resnici sem bil zadovoljen in vesel, saj je bila glavna nevarnost, to je prehod prek železnice, za nami.
Tako sem brezskrbno nadaljeval pot. Tudi vreme se je izboljšalo; dež je prenehal, oblaki so se začeli trgati, pa je bilo videti ob svitu polne lune, kako se zaradi močnega vetra hitro pomikajo po nebu.
Šli smo mimo hiše, kjer so bila okna polna nageljnov. Nanje me je opozoril njihov prijetni vonj, pa tudi videl-sem jih, saj se je prav takrat spet pokazala izza oblakov polna luna in osvetlila okna, čez katero so se košatili rdeči nageljni. Najraje bi si enega utrgal, tako sem bil brezskrben in razposajen. Toda mudilo se je najprej. Resni obrazi mojih spremljevalcev, ki se niso zmenih za take stvari, so me hitro povrnili v realnost.
Kmalu za hišo je zavila cesta prek potoka. Takoj za kamnitim mostom se je na obeh straneh ceste razprostiral širok travnik. Pravzaprav se je v dnu travnika z desne strani svet dokaj strmo dvigal, vendar tega ponoči ni bilo takoj opaziti. Previdno nadaljujemo pot čez most naprej po cesti.
Nismo bili niti 100 m od mosta, ko nenadoma pretrga tišino krik «Fuoco adaggio!« Kot bi se utrgal plaz, je zagrmelo na nas. «Joj, pomagajte!« zastoka mitraljezec Vinko, ki je šel prvi. Nisem utegnil razmišljati. Instinktivno sem se vrgel na tla in za rob ceste, nato pa sem se splazil na nižje ležeči travnik. Streljanje je prihajalo z desne strani in zdelo se je, da ne bo nikoli ponehalo. Krogle šo švigale mimo ušes, vmes pa so pokali trombloni in prav nad glavami. Plazil sem se nekaj časa po trebuhu, nato po kolenih, spet malo bežal s prihuljenim telesom, se spet plazil in tako naprej,
Bil sem ves moker, saj je zaradi obilnega dežja voda zalila travnik, Nad glavo so kar naprej pokali trombloni in švigale krogle. Zdelo se mi je, da prihaja pokanje vedno bliže
in postalo mi je jasno, da jo Lahi ubirajo za nami in da nas hočejo žive ujeti.
Priplazili smo se čez širok travnik do potoka. Prav nič nisem vedel, kje sem. Instinktivno sem se premikal z glasom Bračiča, ki je venomer dajal nekakšna povelja: «Nazaj! Streljajte!« in podobno.
Tako smo torej ležali ob potoku. Bila sta še Bračič in Hribar, drugih ni bilo opaziti. Streljanje je malo prenehalo. Potipal sem se za tilnik, močno me je bolel in šumelo mi je v ušesih, sicer pa krvav nisem bil.
Bal sem se namreč, da sem ranjen, ker sem medtem, ko sem tekel čez travnik, nenadoma začutil ostro bolečino v glavi. Od silnega poka tromblona, ki je eksplodiral tik nad mojo glavo, me je vrglo po tleh. Videl sem «vse zvezde« in za trenutek tako obležal. V hipu sem pomislil, no, konec je z menoj, in to prav na začetku partizanščane. Vendar ni bilo tako. Zopet me je nekaj pognalo kvišku in naprej. Lahi so namreč še kar naprej streljali. Nisem utegnil misliti na to, kaj se je pravzaprav zgodilo. Le čudil sem se sam sebi, kako sem se mogel v trenutku tako dobro znajti, se plaziti po tleh in spet vstajati in teči, ko je streljanje malo pojenjalo. Kasneje, ko sem lahko v miru razmišljal o svoji prvi hajki, mi je bilo jasno, da so bile moje reakcije sicer čisto prirodne in da sem imel veliko, res veliko sreče. Narekoval jih je strah, pravzaprav instinktivna želja, da se rešim iz ognjenega objema zasledovalcev.
Nisem se še oddahnil, ko zaslišim nekaj deset metrov vstran: «Pomagajte, joj, joj!« Bil je mitraljezec Vinko. Ranjen se je priplazil prav do nas. Tedaj se oglasi Bračič: «Stre-ljajte. Nazaj, na položaje!« Domislil se je, da mora biti Vinko težko ranjen in da je verjetno ob strojno puško. Zavpil je: «Takoj po mitraljez!« Vendar ga nihče ni poslušal. Za odgovor se je vsula cela toča kroge! na nas. Streljanje je
prihajalo skoraj iz neposredne bližine. Med tem namreč, ko je streljanje malo ponehalo in ko smo prišli do potoka, so nas Lahi previdno zasledovali. Sam nisem opazil ničesar. Sedaj pa so se nenadoma pojavih prav blizu nas. Ni bilo drugega izhoda kot čez potok in nato dalje. In res, skoraj obenem s streljanjem sem spet zaslišal Bračičev glas: «V vodo!«
Imel sem smolo, zašel sem v vodo tam, kjer je bila najgloblja, segala mi je do vratu. Moral sem nekako plavati in obenem za seboj vleči še težko zdravniško torbo, ki mi jo je malo prej predal tovariš Jud, ki ja bil tudi ranjen. Krogle so spet švigale tik nad vodo in prav mimo glave.
Pozabil sem na vse. Nekako apatičen sem postal, vse bolj me je prevzemal občutek, da iz tega pekla ni izhoda. Pričakoval sem, da me bo vsak čas kaj zadelo. Na nič nisem več mislil. Najmanj pa na to, da se bo to srečno končalo.
Nekako se spravim prek nekaj metrov širokega potoka in se skobacam na drugi breg. Že sem napravil nekaj korakov, ko opazim, da sem izgubil površnik. Padel mi je iz rok, ko sem ga vlekel čez vodo. V njem sem imel tobak za pipo v lepi, pločevinasti škatli, v kakršnih so takrat prodajali te vrste tobak. Sicer nisem bil kadilec, mislil sem si pa, da se bom verjetno v partizanih navadil kajenja, ko bom videl, da drugi kadijo. Cigareta mi nikoli ni dišala, zato sem si pripravil rajši pipo in tobak. Sedaj pa mi je ta dragocena stvar padla v vodo. Ne, za nobeno ceno ga nisem hotel pustiti. Moker sem že bil tako ali tako, zato sem se kljub streljanju trmasto odpravil nazaj v vodo, da bi poiskal suknjič. Bil je težak, da sem ga težko dvignil, pravzaprav sem ga bolj vlekel za seboj. Kasneje sem se sam sebi čudil, kai mi je pravzaprav bilo, da sem se spet podal v nevarnost. Sam ne vem, ali sem izgubil razsodnost zaradi trčmblona, ki je počil tik ob meni, ali pa je bilo kaj drugega.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83 382
XPIava.	Ul.	Montecchi	6/11	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/111	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.350	lir —	vnaprej: polletna	7.500 lir,	celoletna 13.500 lir.
w cmf°£nina 28 'r'ozemstvo 19-500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i ion P°samezna Številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
3. marca 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ‘
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi’ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pP oglasnem odcielku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-*
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trs1
PO VESTEH IZ RIMSKIH SODNIH KROGOV
JAVNE USTANOVE SO ODKUPILE VRSTO PRISLUŠKOVALNIH NAPRAV
Pretor Infelisi je v uradu neke rimske tvrdke zaplenil fakture, ki naj bi dokazovale, da je podjetje prodajalo elektronske «mikrovohune» javnim ustanovam
RIM, 2.	Kljub težavam, kate- j li s telefonskim prisluškovanjem. Ne
rih se vsak dan otepa in pritis- ] samo, da vlada ni poskrbela za to.
kom, katerim se mora upreti rimski pretor Luciano Infelisi pogumno nadaljuje preiskavo o telefonskem prisluškovanju. Sporočili so časnikarjem vest. da je preiskava v teku, ko se je sodnik pripravljal, da odkrije glavne krivce, ukradli so mu magnetofonske posnetke v uradu, a kljub temu kaže, da resnica sili nevzdržno na dan: nekatere javne ustanove so prestopile meje svojih pristojnosti. Nove dokaze o tej trditvi je pretor zbral danes zjutraj med preiskavo na sedežu neke tvrdke, ki uvaža elektronske naprave za telefonsko prisluškovanje. Med debelim svežnjem dokumentov, ki jih je dr. Infelisi zaplenil, so tudi fakture, ki potrjujejo, da so nekatere javne ustanove odkupile prisluškovalne naprave.
O vsej aferi je tednik «L’Espresso»
POZIV
«Driin», je zabrnel telefon na genovski policijski postaji. Dežurni agent je zaspano dvignil slušalko (popolnoma upravičeno, saj je bila ura 3.30) a se je takoj prebudil, ko je moški glas prestrašeno prosil: cPridite takoj na Trg Corvetto, vnela se je bitka med banditi! »
En policijski avto je takoj odbrzel proti omenjenemu trgu, dežurni policist pa je po radiu poklical ostale agente, ki so patruljirali mesto in jih poslal na Trg Corvetto. Tu pa agenti niso našli nevarnih banditov, pač , pa filmske igralce in operaterja, ki so snemali sceno filma «Pronto, centra-le?». Režiser je sicer obvestil policijo, da bo snemal sceno, ni predvideval pa, da bo moral Franco Nero, ki ima nosilno vlogo, tako pozno v noč streljati na «bandite».
RAZSODBA
«Ali sta opazila, da je gospa imela brazgotino na popku?», je vprašal sodnik priči. «Nt-sva», sta odvrnila ljubimca nič hudega sluteč. «Obtožujem vaju obrekovanja 'ih lažnega pričevanja», je pribil na ta odgovor sodnik in ju obsodil.
Tako se je zaključila pravda o prešuštvu pred londonskim sodiščem. Mož, ki se je hotel ločiti od soproge, ker ga je varala, je staknil dva mladeniča, ki sta trdila, da sta bila nekaj časa ljubimca gospe.
Mislil je, da je tako spravil soprogo v Žakelj, a delal je račun brez krčnTarja, pardon brez sodnika. Ta je zahteval dokaze, da sta bila mladeniča res ljubimca gospe. Kako pa to preveriti? Mislil si je, da sladokuscu, kot je ljubimec, ne bo ušla brazgotina na popku, saj je popek po pojmovanju Britancev najbolj privlačen in «sexy» del ženskega telesa.
kaže celo, da so druge javne ustanove vpletene v novo afero telefonskega prisluškovanja.
Vlada molči, rimski dopisniki italijanskih časnikarjev pa poročajo, da je v sodnih krogih te dni precej «ži-vahno». V tej zvezi se je izvedelo, da dr. Infelisi ne bo smel odpotovati v Lugan, da bi osebno preučil magnetofonske trakove, ki so jih zaplenili Tomu Ponziju. Gre za 12 zabojev polnih informacij, ki jih bo prevzel v, varstvo sodnik določen od generalnega državnega pravdnika dr. Spa-gr.uola. Tako ne bo sodnik, ki vodi preiskavo prvi preučil tega dokaznega gradiva, o katerem se govori, da je izredno pomembno.
In končno še ena vest. Dr. Infelisi je danes formalno obtožil nekega rimskega industrijca zaradi nedovoljenega telefonskega prisluškovanja. Kaže, da je podjetnik namestil prisluškovalno napravo na tak telefon, da bi «rešil» neko osebno zadevo.
zbral obširno dokumentacijo, iz katere naj bi izhajalo, da so v protizakonito prisluškovanje vpleteni tudi policijski organi in nekatere zelo visoke osebnosti. Kaže tudi, da je bivši pomočnik kvestorja Nardoneja, bivši komisar Beneforti ustanovil dve zasebni detektivski agenciji, ki sta se bavili predvsem z nedovoljenim nadzorstvom nad telefoni. Res naj bi bilo, da je tehnik Bruno Mattioli, prej v službi detektiva Toma Ponzija in nato v službi Benefortija priskrbel notranjemu ministrstvu več prisluškovalnih naprav: res naj bi končno tudi bilo, da naj bi tehnik telefonske družbe SIP Marcello Nicolli vtaknil na telefonsko vezje nekaterih zasebnih državljanov prisluškovalne naprave pod pritiskom organizacije, kateri naj bi načelovali funkcionarji notranjega ministrstva.
V tej zvezi italijanska poluradna tiskovna agencija ANSA poroča, da je Infelisi danes zaslišal Nicozzija. Po istih virih kaže tudi. da je tehnik potrdil pretorju, da so vse obtožbe «Espressa» utemeljene. Nicozzi se je prikradel skoraj skrivaj v pretorjev urad, ko pa ga je zapustil, se ni mogel izogniti časnikarjem in fotografom, ki so prežali nanj na hod-nir.ih preture.
In kot če vse to ne bi bilo dovolj, so v Rimu odkrili še dve prisluškovalni centrali v Ulici Panama in v Ulici Torino. Zaradi tajnosti preiskovalnega postopka ni bilo mogoče izvedeti, kdo je ustanovil te centrale. Dovolj pa je, da vidimo kako so v «visokih krogih* reagirali na te vesti, da se prepričamo, da je v trditvah tednika velika mera resnice.
Kljub vsem tem vestem in še drugim, po katerih, naj bi številni visoki funkcionarji notranjega ministrstva med katerimi tudi načelnik urada bivšega poveljnika policije Vica-rija, bili vpleteni v afero, ministrstvo za notranje zadeve molči in prav tako molči vlada. Ali naj to pomeni, da ni mogoče demantirati dokazov, ki jih je zbral pretor Infelisi?
Doslej še ni znano, kako razširjena je prisluškovalna mreža, govori pa se, da gre za nadaljevanje afere, ki je’ dosegla svoj višek z zadevo SIFAR. Parlament je pred tremi leti naložil vladi nalogo, naj poskrbi za uničenje vseh dosjejev, ki so jih a-genti tajne obveščevalne službe zbra-
Prizivno sodišče znižalo kazni fašistom
MILAN, 2. — Po treh urah in pol posvetovanja je milansko prizivno sodišče izreklo razsodbo proti osmim mladeničem, ki so bili obtoženi vrste atentatov v okviru fašistične organizacije «SAM» (Squadre d'azione Mussolini). Glede štirih obtožencev so
drugostopni sodniki potrdili razsodbo kazenskega sodišča (gre za kazni od največ treh let in 11 mesecev zapora do najmanj nekaj čez pet mesecev), medtem, ko so precej znižali kazni za nekatere druge obtožence. Tu pride v poštev predvsem 24-letni Gian-carlo Esposti, katerega je prvostopno sodišče obsodilo na 4 leta in en mesec zapora in ki bo po zadnji razsodbi deležen le dveh let in, osem mesecev zapora. • Tudi njegovemu, soobtožencu, 20-letnemu Dariu Panziro-niju, so znižali kazen za eno leto. Drugostopni sodniki so nadalje popolnoma spremenili prvotno razsodbo glede drugih dveh obtožencev, ki so jih oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Razsodba milanskega prizivnega sodišča je povzročila v naprednih krogih veliko nezadovoljstvo, ker 'daje objektivno potuho fašističnim škva-dram. Ne smemo pozabiti, da so bili milanski fašisti obtoženi atentatov na lista «Unita» in «Giomo,>, atentata' na katoliško univerzo, ter skrunjenja partizanskih spomenikov na Piazzale Loreto.
TpKIO. 2. — Med poletom letala družbe «Sabena» med Brusljem ih japonsko prestolnico je iz prtljažnika letala izginilo brez sledu 4000 diamantov v vrednosti okoli 100 milijonov l;r. Letalo je prevažalo 10 tisoč diamantov, v desetih škatlah. Med prevozom so: izginile 4 škatle. Domnevajo, da so se neznanci polastili dragocenosti še pred odhodom iz Bruslja.
niiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiimfifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiniii,
PO POSREDOVANJU SENATORJA MCG0VERNA
Indijanci v Wounded Kneeju osvobodili enajst talcev
Manifestanti so še vedno zabarikadirani v vasici in zahtevajo preiskavo o življenjskih pogojih v. indijanskih rezervatih
Wounded Knee v rezervatu Pine Ridge v Južni Dakoti, so še vedno zabarikadirani v vasi, čeprav so po pogovoru s senatorjem Geor-geom McGovernom in Jamesom A-bourzezkom osvobodili 11 talcev, ki so jih zajeli po napadu.
Senatorja sta se včeraj popoldne sestala z nekaterimi voditelji organizacije «American Indian Move-ment» ki je organizirala protestno manifestacijo. Bivši kandidat demokratske stranke za predsedniške volitve in njegov mladi kolega sta dopotovala v Pine Ridge s helikopterjem ameriške vojske. Pred srečanjem z indijanskimi voditelji sta se sestala s poveljniki policijskih sil, ki so obkolile Wounded Knee (gre za okrog 150 agentov zvezne nolicije, ki imajo na razpolago tudi dve vojaški avtoblindi). Policisti so jima svetovali, naj se ne sestaneta z «uporniki» v vasici, razen če se en indijanski poveljnik ne ponudi kot talec in jamči za n;uno varnost. Ni še znano, če bosta senatorja upoštevala nasvet, dejstvo pa je, da sta se kmalu nato sestala z nekaterimi predstavniki Indijancev na sedežu zvezne ustanove za indijanska vprašanja in dosegla osvoboditev 11 talcev. McGo-vern ni pojasnil svojega namena. Tudi v pogovoru s časnikarji je bil zelo meglen. «Prišli smo v Pine Ridge — je dejal — z namenom, da bi dosegli osvoboditev talcev, ne pa da bi zagotovili razpravo o indijanskih problemih v senatu. To je v pristojnosti ministrstva za pravosodje in vsako n^še vmešavanje bi lahko le zaostrilo napetost. Skušamo pa postaviti temelje za širše srečanje, katerega bi se morali u-deležiti voditelji AIM, najstarejši člani plemena Sioux v Južni Dakoti in zastopniki zvezne vlade. Le
Medtem ko se je senator McGo-vern pogajal z uporniki rezervata
VESTI Z ONSTRAN MEJE
OBALNI SVET NA NOVI POTI
Na včerajšnji seji novoizvoljenega vodstva obalnega sveta je bil pripravljen načrt za nadaljnje delovanje
Kakor je znano, je uresničevanje koncepta enotne obale naletelo v preteklem letu na razne težave zaradi nesoglasij med obalnimi občinskimi skupščinami. Položaj je kritično presodila obalna konferenca Zveze komunistov, posledice pa so bile odstop predsednice piranske občinske skupščine in ožjega vodstva obalnega sveta.
Novoizvoljeno vodstvo obalnega sveta je včeraj' sklicalo prvo sejo, na kateri je predsednik Janko Kosmina obrazložil načrt prihodnjega dela. Predvsem je poudaril osnovno i izhodišče, da bo svet dosledno uresničeval idejo enotne obale ob tesnem sodelovanju vseh treh občinskih skupščin. V zvezi s tem bodo pripravili spremembe v obalnem statutu, hkrati pa že obstaja načrt prioritetnih nalog Tako naj bi v kratkem združili pri obalnem svetu razne upravne službe ter pospešiir integracijske procese v trgovini, gostinstvu, turizmu, industriji in v pomorskem gospodarstvu. Hkrati pripravljajo u-stanovitev enotne obalne samoupravne stanovanjske skupnosti, nadalje enotne kulturne in telesno-vzgojne skupnosti in skupnosti o-troškega varstva. Obalni svet naj bi bil nadalje nosilec hitrejših in radikalnejših posegov pri reševanju najbolj perečih problemov obale, kot so nova obalna cesta, nova bolnišnica, višinski vodovod ter ustanavljanje institucij višjega in visokega šolstva.
V nadaljevanju seje so delegati vseh treh občinskih skupščin potrdili okvirni program sveta, oziroma so ga še obogatili z nekaterimi novimi predlogi. Tako so med drugim opozorili na pomanjkljivo koordinacijo med podjetji pomorskega gospodarstva na obali in predlagali, naj bi vset že v kratkem sklical posvetovanje zainteresiranih činiteljev. Nadalje so se številni diskutanti zavzeli za enotno urbanistično politiko, ki naj na obali jasno opredeli površine, namenjene za industrijo, za turizem in za stanovanjsko gradnjo. Pri tem so tudi poudarili potrebo po temeljitejši in bolj koordinirani akciji za zavarovanje naravnega okolja. V program bodo nadalje vklju-
stariovanjškem skladu za delavce. Glede samega statuta so se sicer strinjali, naj posebna komisija pripravi predlog
v - ine Ridgeju,-je policija mesta m reviziji, vendar so pred obalo Gallup v državi New Merico ubila tako nujni in pomembni problemi, mladega indijanskega študenta, ki da stari statut ne bi smel pred
je bil do pred kratkim voditelj nekega kluba rdečepoltih univerzitetnih študentov. Mladenič je ugrabil župana Emmetta Garcio in se z njim zatekel v neko veliko skladišče. Agenti so vdrli v poslopje, v katerem je bil študent zabarikadiran in ga pokosili z rafali brzostrelk.
stavljati formalnega zadržka za akcijo. Po 19. ustavnem amandmaju, lahko gredo občine tudi pogodbeno v razne akcije, razen tega pa so predlagali za pomembnejše odločitve skupna zasedanja vseh treh občinskih skupščin.
Včerajšnja seja, na kateri so tudi podprli predloge o razvoju viš-
jega in visokega šolstva na obali, je izzvenela v močni politični volji, da se odpravijo stara nesoglasja in da se začne hitro in odločno uresničevati zadevne sklepe obalne konference Zveze komunistov.
L. O.
AVGUST
(Nadaljevanje s 4. strani)
ai življenje v zaledju. Ta pripoved je izredno široka, morda celo preveč podrobna, spominja pa na podobne Tolstojeve opise vojne z Napoleonom. Vendar pa nas ta romansirana pripoved o vojaških dogodkih niti ne utruja, čeprav se morda le oddahnemo, ko nas pisatelj povede v zaledje in nam prikazuje življenje civilistov. Žal li deli romana ostajajo torzo, ker zgodbe oseb, ki nam jih predstavlja daleč v zaledju fronte, niso zaključene.
Solženicinov roman Avgust štirinajstega bodo mnogi vzeli v roke zaradi pisateljevega imena. Ti bodo najbrž s knjigo nezadovoljni. Tisti pa, ki bodo prebirali roman kot umetniško stvaritev, kot zgodovinski roman, ki išče vzroke ruskega poraza ob Mazurskih jezerih, tjsti bodo ob pisateljevem iskanju resnice in ob široki epski pripovedi našli v njem marsikaj takega, kar zmorejo le veliki pisatelji.
Jack Lynch je na političnih volitvah. ki so bile predvčerajšnjim, doživel hud poraz. Zmagala je namreč koalicija stranke «Fine Gael» skupaj z južnoirskimi laburisti.
Čeprav v tem trenutku ne razpolagamo z dokončnimi rezultati volitev za obnovo 144-članske poslanske zbornice, so delni rezultati prepričljivi. Stranka «Fianna Gail» je že podlegla za eno mandatno mesto svojim nasprotnikom.
Predvčerajšnje Volitve je trmoglavo izzval in pripravil poraze-
TRŽAŠKI DNEVNIK
DANES OB 14. URI NA OPČINAH
Sprevod pustnih vozovi vsega Krasa Lautarji s Cerkljanskega in kronanje
V pustnem razpoloženju pikre in grenke o zaščiti Krasa . Jutri velika pustna prireditev v Miljah - Pogreb v Boljuncu odpade
Na Krasu je že vse pripravljaj za mednarodni kraljevski pusjr sprevod in svečano kronanje kralj Pusta VII. ter njegove milostljijj soproge. Pustni sprevod se bo za j1 razvijati po openskih ulicah ob J- ’ uri, kronanje pa bo. kot se za tf ke ceremonije spodobi, v starinska1'1 predelu kraške pustne metropol’ to je na Brdini.
Na letošnjem kraškem pustu j” delujejo vasi: Šempolaj z vozoB’ «La S’carsica», Praprot (Kra5j problemi) Samatorca (Barvna T'D' Salež (Zaščita Krasa), Zgonik toa' dio naš — Postaja A, ali RadJ. naš, postaja vaša), Prosek (Kj. ki modras) Kontovel (Karamel8'! Opčine I. (Riba beži od morja, smrdi), Opčine II. (Fin ehe la ba ca va), Kolonja (IVA), Bani (Krav ki rezervat), Trebče (čudež Trebčah), Gropada (Onesnažuj Krasa). Sodelovala bo tudi DN ča z vozom «Divaški supermarke"^ Kot gostje bodo letos nastopile zna menite šeme «laufarji» s Cerki)88 skega, ki bodo prav gotovo P1*1^ nili posebno pozornost in vzbuj" dobro voljo občinstva. Že sami n slovi pustnih vozov kažejo, da jT mo danes popoldne na Opčinah deli in slišali več kot eno P* kritično in zabavno podobo, naP ■ in živo besedo. Te dni se PreC^ govori in piše o zaščiti Krasa brez Kraševcev — Kraševci P" bodo povedali svojo besedo na P8, se-ben način v pustnem sprev°° • Le pojdite na Opčine in si PaZi vo oglejte vozove, pošasti in nfI's se, pa boste videli, kako n*>°f še brani Kras, s kakšnimi avto . si se morajo voziti Kraševci, * vse je že na Krasu in kaj se K ševcem še obeta. Nič čudnega ,. rej, da je kar 7 vozov s kr88 vr tematiko. Nekateri vozovi bod° ^ nedeljo popoldne v pustnem spm' a du v Divači, v torek popoldne bodo sodelovali v pustnem spr8 du v Tržiču. V sredo, na pePf bodo Kontovelci in Prosečatii P1 redili veličasten pustni pogreb... .
Velika pustna prireditev, j'"’1’ ni railjski karneval, bo jutri
Mlade pustne šeme po škedenjskih ulicah
11111111111111111111111^1111111111111111111111111111111111111111111111 llimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllMIMIIIimillllllllllllllllllllllllirnilllllllllllllllllllll
OMAJAN SPORAZUM MED EIRE IN ZDRUŽENIM KRALJESTVOM
Irski premier Lvneli izgubil bitka na političnih volitvah
Novi predsednik vlade v Dublinu bo M/l Cosgrave ■ Lyn-cha so porazile tradicionalne južnoirske politične sile
DUBLIN, 2. svu Irski’ premier | ni premier. Lynth je skušal ustva- ] m tj'je ‘posrečilo); 2) skladno s tem
♦41 V - •
j mu je pes
riti s predčasnimi vhlitva.mi trdnej- dokončno šo osnovo za svojo parlrmentarno r“' in politično skupino, toda naklep se mu ni posrečil. Južnoirska družba je ostala gluha za njegove pozive, ki so ostremeli za tem, da se v tej d”užbi, oziroma miselnosti vladajočih slojev, izvedejo do ločeni premiki. Stvarni rezultati so dokazali, da je Lynch zahte-
v
Trije od enajstih talcev, ki so jih osvobodili Indijanci po srečanju s senatorjem McGovernom: Agnes Gilderselve,
A. Clark in VVilliam Riegert (od leve proti desni)
.............»..»»»..........................m,.,..,,.,,,,.,,,,...M.......................
ZANIMIVA UGOTOVITEV DVEH EVROPSKIH ZNANSTVENIKOV
Zgrešena orientacija Keopsove piramide
Kaže, da so se v zadnjih 4 tisočletjih zemeljska os in kontinenti znatno premaknili
NEW YORK, 2. — Vsak osnovnošolski otrok, komaj dobi v roko Knjigo zgodovine, ve, da so stari Egipčani zelo skrbno zgradili Keopsovo piramido in zlasti, da so še bolj skrbno orientirali štiri strani piramide proti severu, jugu vzhodu in zahodu. Znanstveniki so že večkrat preverili te rezultate z zelo točnimi meritvami. Danes pa je piramida nekoliko pomaknjena proti zahodu, s štiriminutnim odklonom od severa.
«Napaka», edina, ki so jo znanstveniki izsledili odkar je Napoleon pripeljal v Egipt prve znanstvenike, je prevelika, da bi jo lahko pripisali naključju, ali pa še nezadostni astronomski pripravi starih Egipčanov. Dva evropska znanstvenika in sicer Škot G. S. Paw
ley in Danec N. Abrahamsen sta povzela hipotezo, ki jo je pred tridesetimi leti formuliral Flinders Petrie in prišla do zaključka, da stari Egipčani se niso zmotili, pač pa so se v teh 45 stoletjih, odkar je bila piramida zgrajena, premaknili zemeljska os in kontinenti.
V članku, ki sta ga objavila v specializiranem mesečniku «Scien-ce», znanstvenika trdita, da so stari Egipčani orientirali zelo točno piramide na podlagi svojih astronomskih dognanj in je zato treba izključiti možnost tako veli ke napake. Bolj verjetno je torej, da so se v štirih tisočletjih ; zemeljska os in kontinenti premaknili bolj kot so doslej menili znan stveniki.
Dognanje' bi bilo treba preverili
z drugimi velikanskimi in zelo starimi monumenti, kaže pa, da so v Egiptu, poleg Keopsove piramide, podoben odklon od pravilne orientacije zabeležili le pri Kefrenovi piramidi. Kaže torej, da bo treba za dokončen dokaz Pawleyjeve m Abrahamsenove domneve preštudirati orientacijo spomenikov primitivnega perujskega prebivalstva Naska in megalitske monumente, ki so še na severu Škotske v Angliji in v Franciji. S temi zgradbami pa bodo imeli znanstveniki verjetno večji problem, ker niso ti primitivni narodi poznali astronomije -tako dobro kot Egipčani.
Domneva dveh znanstvenikov , ni nova, saj jo je formuliral že pred .10 leti Flinders Perie, ki je odkril, -li v~np.sova piramida ni pravilno
orientirana. Leta 1940 pa, ko je Petris začel svoj študij, se še ni govorilo o premiku kontinentov (domneva, da kontinenti drsijo kot velikanski splavi pod vplivom tokov v še nestrjeni notranjosti našega planeta, je zelo nova in je znanstveniki še niso popolnoma osvojili) in zato je znanstvenik zaključil, da se je severni tečaj v štirih tisočletjih premaknil.
Zanimivo pa je, da se v teh desetletjih znanstveniki niso zmenili za Petrieve meritve in so jih popolnoma zanemarili. Arheologi so jo ' večkrat preverili, a zanje rezultat ni imel tiste znanstvene vrednosti, ki jo lahko. ima za strokov njake, ki preučujejo strukturo na šega planeta z astronomskega . dika.
val nekaj, kar še ni prodrlo zavest večine južnoirskega naroda.
Jack Lynch se torej poslavlja z mesta, ki ga je zasedal polnih 16 let. Sledil mu bo 52-letni Wil-liam Cosgrave, ki je vodja stranke «Fine Gael» in ki je bil že irski minister za zunanje zadeve v letih od 1954 do 1957. Njegov, oče je bil predsednik vlade Irske, re publike, ko se je ta porodila, potem, ko se je Anglija odrekla pred 50 leti suverenosti nad Južno Irsko
Po zmagi opozicijske koalicije stranke« «Fine Gael» in južnojrskih laburistov (ti bodo imeli v parlamentu vsaj 17 pedstavnikov) se postavlja vprašanje bodoče politi ke republike EIRE na vrhu katere je še vedno več kot 80-letni De Valera, ki je bil ena. od vodilnih osebnosti upora proti angleški vladavini v Južni - Irski.
Poraženi premier Lynch je skušal reševati liotranja in zunanja vprašanja južitolrške republike na precej izviren način. Nobenega dvoma ni, da je bil tesno povezan z londonsko vlado in da je skušal sporazumno z njo reševati tudi vprašanje Severne Irske, oziroma Ulstra. Pri tej politiki ga je vodila vrsta nagibov, ki so deloma temeljili na psihološki pripravljenosti določenih krogov volivcev, da sprejmejo nekatere novotarije,, deloma pa so predstavljali poskus da se korenito spremenijo nekatere osnovne zamisli irske tradicionalne politike. Prav pri tem je Lynch pogorel.
Lvncti je verjetno skušal doseči s svojo politiko naslednje rezultate: 1) vključiti EIRE skupaj z Združenim kraljestvom v Evropsko gospodarsko skupnost (kar se
rešiti vprašanje Severne Irske, oziroma Ulstra, V tej zvezi je sklenil z angleškim premi0 ram Hea-thom sporazum, ki predvideva v bistvu angleško - južno irsko dimenzijo vprašanja. Lynch se ni ustoašil v tej zvezi najbolj nepopularnih metod. Začel je zapirati od kraja vse severnoirske politične voditelje in predvsem tiste, ki so povezani z gverilsko organizacijo IRA. Ti njegovi nastopi so naleteli na močno reakcijo predstavnikov «pravovemih» irskih političnih krogov.
Lynch pa je šel še dalje: skladno s sporazumom s Heathom je dosegel osvojitev zakona, ki odreka katoliški cerkvi privilegirani položaj v republiki ETRE. Poleg tega je tudi liberaliziral zakonodajo glede zakonska ločitve, kontracepcijskih sredstev, itd. Vse t0 , je storil,, da bi približal zakonodajo svoje države zakonodaji Združenega kraljestva (Anglije) oziroma Ulstra, kar naj bi omogočilo politično rešitev krize v Ulstru.
Verietno ne bomo preveč zgrešili, če .trdimo, da so Lyncha porazile tradicionalne južnoirske politične sile.- Pri vsem tem ni igralo. posebno vlogo vprašanje vklni-čitvp južnoirske republike, v EGS. ker jp zpppo. da so to rešitev j-i-stonrii predstavniki stranke «F.ine G»o'», medtem ko so Mi. iužno-ir=ki laburisti. Vbt. angleški, od točno nasprotni K’iub temu tj dve st-snki danes složno sodelujeta ori fe—niraniu nove južnoirske vlorlp.
Po n»o /ve°°r so bilj obla vi ioni dokončni rez"!*atf nnl:f°v. V irskem parlament" bo J.incliova risanka "•Uanna F».b> za^onan« z 69 poslanci. koebcib* «F'ne Gae!» — laburisti s 73, liberalci pa z dvema poslancema.
LIMA, 2. — V nekem vojaškem arzenalu v okolici Lime je prišlo do silovite eksplozije, ki je terjala 45 človeških žrtev ter desetine ranjencev. Eksplozija je povzročila veliko paniko med okoliškim prebivalstvom. Vojaške oblasti so izolirale celotno področje.
birale po hišah jajca, k'°ba	u.
vino, pozno popoldne pa bo v nem domu (dobro, da so si £a 'Qi-nekai leti sezidali) skupna P1 po na. Klobase, jajca in vino b ,g]jo starem običaju nabirali v n aja dopoldne tudi v Mačkoljah.	ca
pa bo pustna godba iz ° sg-Po tržaških ulicah je bilo	jjh
daj opaziti malo mask. nao . pa bo kaj več v torek. Ya	n8
pustne prireditve lahko be	je
drugem mestu, opozarjamo	{a.
posebej na tradicionalno otro janje v nedeljo popoldne v nem domu.
ENEL
ENTEIJAZIONALE PER L ENERGIA ELETTRICA
SPOROČILO POTROŠNIKOM
Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od ponedeljka, 26. februarja do sobote 3. t.m.
čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe.
Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, ki so v tem primeru potrebni.
poldne v Miljah. Z vozovi bami bo nastopilo 13 skupin. ha . najo, da bo v pestrem, živa»%) in slikovitem sprevodu več kot tisoč mask. Sprevod . krenil ob 14.30. Kdor bi rad.ps3 sostvoval in nekaj videl, naJ j, odpelje v Milje precej časa P • Jutri bodo skunine nastopale 0 nizirano, v torek pa bodo PrepLtc>, le miljske ulice in trge Pr^io. soosčeno, kot se jim ho z -g. Med sprevodom bodo jutri P1™ w li razglednice - glasovnice. darJ1j. tudi občinstvo lahko ocenil0 boUše skupine.	go
V Skednju ki ima na-1ptarfnte pustno tradicijo, se ,ie °ust.°v‘{(ot začelo že pred nekaj dnevi-. nekateri kraški gostinci Prir?iavr,-'č-di škedeniski te dni domače Tu. ne jedi, kj gredo vsem v slast tri noooldne se bo razvil P° den iških ulieah sprevod Pu v šem, sorevod mask in vozov torek poon'dne, v sredo pa tra nalni pustni pogreb.	a&
Ko pišemo o pustnih prira®fiec, ne smemo pozabiti na B01-1 toda boljunski pust izumira-letos ne bo v Boljuncu Pus.' jeti pogreba, ki je še pred nfkad i{0li' privabil toliko meščanov in ni čanov. Odpadel je pogreb. K dovolj sredstev za pogrebne 8 ^ (ubogi pust), nimajo še Pr'g„d8r dvorane za ples in zabavo. v jar pa se je še nekaj ohranilo. bo otroška zabava v Pus^nernjad« mu. v torek bodo stare in na-šeme ob zvokih pustne g(,°n in