Predsednik IS odstopil
Odstop Ivana Živiča, predsednika izvršnega sveta ObS Brežice ima za posledico tudi odstop celotnega IS
VELIK DAN ZA JUGOTANIN — Inž. Marko Bulc med nameščanjem plošče, ki pomeni up za boljšo socialno varnost zaposlenih. (Foto: Železnik)
V	brežiški občini teče postopek za razrešitev dosedanjega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Ivana Živiča in hkrati že tudi priprave za izvolitev novega. Ivan Živič je odstopil, ker se ne strinja s sklepom občinske skupščine o pomoči cestne službe pri asfaltiranju krajevnih poti.
Delegati so se namreč na seji 21. oktobra soglasno odločili, naj občinska cestna služba pomaga krajevnim skupnostim, vendar le, če zaradi tega ne bo okrnjen program dela na občinskih cestah.
Spričo takega sklepa je predsednik IS odklonil nadaljnjo odgovornost za modernizacijo občinskih cest, razen tega pa je v obrazložitvi odstopa navedel,
Up Jugotanina in streha v Metalni
Ob prazniku sevniške občine: temeljni kamen za novo tovarno Jugotanina — Govor Marka Bulca — Krmeljski kovinarji poslej v novi proizvodni dvorani
Delavci ki meljske Metalne so v petek slavnostno izročili namenu novo proizvodno dvorano, kjer je
Na slavnostnem zasedanju občinske skupščine v Sevnici minuli petek so podelili troje letošnjih občinskih priznanj in visokih državnih odlikovanj. Vodja slovenske delegacije v zveznem zboru naše skupščine inž. Marko Bulc je v Jugo taninu pred polaganjem temeljnega kamna za novo tovarno spregovoril zbranim delavcem, delegatom občinske skupščine in gostom.
Jugotanin je po ločitvi od Konusa prešel v bazično kemijo, kamor tudi spada, in se povezal v sozd Polikem.
Predvidena je naložba 64,39 milijona dinarjev v osnovna sredstva in še 4 milijone v obratna sredstva.
Inž. Bulc je omenil veliko zaostajanje bazične kemije pri nas, kjer moramo že sedaj polovico osnovnih kemikalij uvažati Ravno zato ima ta industrija v naših razvojnih načrtih tudi prednostno mesto. V teh načrtih je mesto predvsem za tiste, ki uporabljajo večinoma domače surovine. V Jugotaninu se bo po novo zgrajenih zmogljivostih izplen povečal za 75 odst. ob uporabi iste surovine. Furfural in furfurilni alkohol, ki ga bodo tudi proizvajali, pa imata široko področje uporabe.
okrog 2.500 kvadratnih metrov delovnih površin. Nad 40-milijonska naložba je med drugim tudi prvič plod solidarnosti vseh tozdov Metalne. Krmeljčani so se ob otvoritvi lahko ponašali še z enim uspehom: naložbena vsota ni bila v ničemer prekoračena, kar se sicer kot popkovina vleče za marsikatero novo investicijo.
A. ŽELEZNIK
da se ne strinja s položajem izvršnega sveta v občinski skupščini. Njegov odstop, do katerega ima po statutu občine pravico tudi brez obrazložitve vzroka, ima za posledico ostavko celotnega izvršnega sveta.
Ko je komite občinske konference ZK minuli teden obravnaval odstop Ivana Živiča, je v svoji oceni ugotovil, da zaradi razlogov, opisanih v obrazložitvi, ne bi bilo treba odstopiti. Pri tem so poudarili, da sklep občinske skupščine nikakor ne pomeni nezaupnice izvršnemu svetu, kot je to tolmačil tov. Živič.-	j.	x.
SREČANJE FILATELISTOV DOLENJSKE IN POSAVJA
V	osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem bodo v nedeljo odprli reprezentativno jubilejno razstavo znamk. Slovesnosti bodo prisostvovali organizirani zbiralci znamk iz Posavja in Dolenjske. Ob tej priložnosti bodo podelili vrsto priznanj posameznikom, delovnim organizacijam in ustanovam, ki so stali krškemu filatelističnemu društvu ob strani v vsej njegovi 25-letni zgodovini. To bo simbolična zahvala za njihov delež pri razvoju in uspehih.
0 podražitvah
Obisk predsednikov CK ZK v jedrski elektrarni v Krškem
V	torek dopoldne so obiskali jedrsko elektrarno v Krškem predsednik CK ZK Slovenije France Popit, predsednica CK ZK Hrvat-ske Milka Planinc in predsednik CK ZK Črne gore Ve-selin Djuranovič.
Generalni direktor in drugi strokovnjaki jedrske elektrarne v gradnji so goste seznanili s potekom graditve in s spremljajočimi problemi, kot so podražitve, zamude, birokratske ovire in visto drugih težav, ki se porajajo, vendar jih skušajo čimbolj omiliti, če že ne preprečiti. JE je tudi primer izredno dobrega medrepubliškega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Objekt mora biti zgrajen v rekordnem roku, v 53 mesecih, do zdaj pa je opravljenih približno polovico gradbenih deL Pravkar zaključujejo kovinski obod reaktorske zgradbe in na vrsti je betonski kontejner. Na Savi delajo trenutno jez, vodo pa bodo te dni speljali v začasno strugo.
Z delom zamujajo za šest mesecev, vendar je jugoslovanska stran odgovorna samo za 69 dni zamude, za ostale pa ameriška firma VVestinghouse. Investitorjem in graditeljem povzročajo veliko skrbi podražitve. Teh je za 3,6 milijarde novih din, za 0,8 milijarde din pa so jih povzročile spremembe carinskih predpisov.
J. TEPPEY
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■a
■
JASNA DOKL JE REPREZENTANTKA j
Prejšnji teden so bile v Solunu ■ VIII. balkanske igre v ritmični in ! športni gimnastiki, na katerih je : sodelovala tudi 12-letna Jasna ■ j DokL Mlada Novomeščanka sije ! ‘ na izbirnih tekmah v Beogradu z i uvrstitvijo na 2. do 3. mesto pri- ■ borila mesto med našimi članica- • mi, ter tako prvič v članski kon- i kurenci oblekla dres z državnim 5 grbom.
Kljub neizkušenosti in v ostri | konkurenci, kjer so bile daleč : najboljše Romunke, na čelu z S nepozabno Nadio Comaneci, se * je Jasna dobro odrezala. Med 24 • telovadkami je zasedla 12. me- ! sto, nastopila pa je tudi v finalu, S kjer je v preskoku zasedla peto J mesto. Zaradi poškodbe je odpo- S vedala nastop v finalu na bradlji, : ~ čeprav je imela med našimi telo- • ; vadkami najboljšo oceno iz pred- j
• tekmovanja.	.	|
 *_____________________  ......J
VELIKO PROTESTNO ZBOROVANJE
V	ČRNOMLJU
Več kot tisoč ljudi, med njimi največ mladih, seje 12. novembra ob 12. uri udeležilo velikega protestnega zborovanje v Črnomlju. Zborovanje v podporo pravičnemu boju slovenske in hrvaške manjšine za njune pravice v Avstriji je organiziral občinski komite ZSMS Črnomelj. Sprevod udeležencev je šel skozi celo mesto, od gradu do železniške postaje, zborovanje pa je bilo pred domom kulture, kjer so prebrali protestno pismo, ki so ga poslali avstrijskemu veleposlaništvu v Beograd.
Po zborovanju so se mladi napotili v črnomaljski garnizon, kjer so prisostvovali svečani zaobljubi mladih vojakov.
STREHA PRED ZIMO - Orodjar Ivo Kolovrat je odprl novo proizvodno dvorano krmeljske Metalne - tozd Tovarna lahkih konstrukcij na stroki primeren način: prerezal je železen profil na vhodnih vratih.
SEVNICA: PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA ZA PRAZNIK
Na slavnostni seji vseh treh zborov občinske skupščine Sevnica v počastitev občinskega praznika je predsednik skupščine Janko Rebernik podelil troje letošnjih občinskih priznanj Dušana Kvedra-Tomaža. Letošnji nagrajenci so: taborniški odred Treh smrek iz Sevnice, kmetovalec Leopold Krnc iz Primoža in Vlado Senčar iz Krmelja. Izročil je tudi-troje visokih državnih odlikovanj, s katerimi je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval troje občanov: Antona Medveda z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, red republike z bronastim vencem pa sta prejela Jože Smodej iz Sevnice in Slavko Hočevar st iz Loke.
Kmalu domači ” "
„Beti" so jugoslovanski tekstilci podpisali pogodbo gradnji tovarne sintetičnih vlaken poliamid 6 in 66
12. novembra so v metliški „Beti“ podpisali konzorcialno pogodbo o gradnji tovarne sintetičnih vlaken poliamid 6 in 66, ki naj bi bila zgrajena do konca 1980. Pogodbo so podpisali predstavniki predelovalcev in potrošnikov tkanin iz tega vlakna iz vse Jugoslavije.
Gre za projekt, katerega vrednost bo okoli 1,2 milijarde dinarjev, nosilec investicije in koordinator pa je Jugo tekstil, tozd Julon. Vsi podpisniki naj bi prispevali deset odstotkov vrednosti investicije.
Jugoslovanski tekstilci uvažajo sedaj okoli 10.000 ton teh vlaken, za-
to ima izgradnja take proizvodnje še poseben pomen; ta projekt so pod-' prle zbornice, banke in še posebej slovenska industrija. „Beti“ so izbrali za kraj podpisa zato, ker je največji slovenski potrošnik teh sintetičnih vlaken.
Pri podpisu so bili navzoči tudi predsedniki Gospodarske zbornice Slovenije, Poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije, Združenja trikotažerjev Jugoslavije, predstavniki Ljubljanske banke in republiških družbenopolitičnih organizacij.
KVIZ O ARMADI
V	petek, 19. novembra, bo v športni dvorani v Novem mestu regionalno kviz tekmovanje pod geslom „Armada zmage - armada svobode11. Ekipe občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Brežice, Krško in Sevnica se bodo pomerile v poznavanju zgodovinskega razvoja in družbene vloge JLA v samoupravni socialistični družbi ter v kulturno-umetniških in zabavnih dejavnostih. Ekipe so mešane, sestavljajo jih vojaki in mladinci. Organizator tekmovanja sta OK ZSMS in VP 1394 Novo mesto. Kot gosta bosta nastopila pevca Sonja Gaberšček in Braco Koren.
30 Lh T PIONIRJA - Te dni praznuje kolektiv Splošnega gradbenega podjetja Pionir iz Novega mesto pomemben mejnik - 30-letmco obstoja podjetja. Iz skromnih začetkov se je s pomočjo pridnih rok m načrtnega gospodarjenja podjetje razvilo v pravega velikana v gradbeništvu in poneslo sloves dolenjskega gradbeništva v vse naše republike in celo prek meja naše domovine.
}skrenečestitke. V današnji številki Dolenjskega lista o uspehih Pionirjevih gradbincev obširneje poročamo v posebni prilogi.	4
TRIDNEVNI SEMINAR
V	TOPLICAH
V	Dolenjskih Toplicah se bo jutri, 19. novembra, začel tridnevni seminar za vodstvene kadre klubov OZN na srednjih šolah in DO, za vodstvene kadre občinskih konferenc klubov OZN ter za mentorje osnovnih in srednjih šol. Seminar organizira republiška konferenca klubov OZN, bo pa predvsem izobraževalnega značaja, saj bodo udeleženci poslušali vrsto zanimivih predavanj, med drugim predavanja predstavnika koroških Slovencev, ki bo govoril o težavah in življenju manjšine.
Št. 47 (1426) Leto XXVII
NOVO MESTO, četrtek,
18.	novembrt 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Čotffi z rojaki
Nobena slavnost ob sevniškem občinskem prazniku konec tedna ni minila, ne da bi na ta ah oni način opozorili na krivice, ki se godijo našima manjšinama na Koroškem in Gradiščanskem. Vsi zbori občinske skupščine so v petek v dvorani gasilskega doma sprejeli protestno pismo, ki so ga poslali avstrijski ambasadi v Beogradu in avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani. Slednjemu so odposlali protestno pismo tudi na zborovanju v krmeljski Metalni, ravno tako ob otvoritvi velikega vodovoda v soboto na Blanci.
Inž. Marko Bulc, vodja slovenske delegacije v zveznem zboru naše skupščine, je govor v Jugotaninu sklenil z besedami, v katerih je izrazil gnev nad ravnanjem s koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati. Dan nedeljskega preštevanja je označil kot najbolj črn datum za naši manjšini Naš samoupravni socialistični razvoj je trn v peti mnogim in dosledno vztrajanje na tej poti je učinkovito orožje, ki bo mračnjake prisililo k spoznanju, da delajo račun brez krčmarja. Vsak gospodarski dosežek, tudi polaganje temeljnega kamna v Sevnici, je zato svetel kamenček v mozaiku napredka.
A. 2.
DEMONSTRACIJA
V	KOČEVJU
12. novembra je bilo pred Namo v Kočevju protestno zborovanje zaradi preštevanja koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Na njem je govoril predsednik občinske konference SZDL Nace Karničnik, v kulturnem delu pa so nastopili harmonikarji in recitatoiji. Na zborovanje je prišlo v sprevodu in s transparenti več tisoč članov delovnih organizacij in učencev ter dijakov. Z zborovanja so odposlali avstrijskim oblastem tudi protestno pismo, v katerem so obsodili preštevanje.
M«d dvema stoloma
Od danes naprej naš novi podlistek, Jurčičev roman Med dvema stoloma
Jurčičeva povest „Tihota-pec“, ki smo jo zadnje mesece objavljali v našem listu, se je pravkar iztekla in spet smo se I znašli pred vprašanjem, kaj naj izberemo zdaj, da bomo čimbolj ustregli našim bralcem. Moramo reči, da se dolgo nismo mogli odločiti, nazadnje pa smo posegli ponovno po našem dolenjskem rojaku in priznanem ljudskem pripovedniku Jurčiču, ki doslej še nikoli ni razočaral ne nas ne naših naročnikov. Tako bomo v prihodnjih mesecih objavljali povest - Jurčič sam jo je v duhu tedanjega časa označil kot roman - Med dvema stoloma.
To delo je nastalo 1876, to je v zadnjem desetletju pisateljevega življenja. Nekako tisti čas se godi tudi povest sama. Glavna zgodba sloni na ljubezenskem trikotniku Nikolaj (sin bogatega kmeta) - Tončka (preprosto kipečko dekle) - Luiza (preveja-na mestna lepotica). Nikolaj sc izneveri Tončki, ker ga premoti izkušena Luiza. Ko se ga ta naveliča in spozna Nikolaj' svojo zmoto, bi se rad vrnil k prvi lju-, bežni, toda prepozno. Razplet zgodbe je nakazan že v naslovu samem: Med dvema stoloma . ..
Jurčič je dejanje postavil delno na podeželje, deloma v mesto. S svojo povestjo se je po mnenju dr. Slodnjaka lotil kritike mlade slovenske meščanske družine, ki jo je kasneje tako sijajno označil Jurčičev mlajši vrstnik Janko Kersnik z izrazom „jara gospoda".
Po deževnem obdobju, ki se je končalo v nedeljo, seje j vreme izboljšalo. Do konca tedna bo prevladovalo suho in razmeroma sveže vreme.
tedenski mozaik
• SVETOVNA PROIZVODNJA
Obisk generalnega sekretarja centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji vzbuja v svetovni javnosti izredno zanimanje. O tem dovolj zgovorno priča podatek, da poroča o razgovorih, ki jih imata ugledni gost iz Sovjetske zveze in njegov gostitelj predsednik SFRJ in predsednik Z K Jugoslavije Josip Broz Tito, več kot 200 novinarjev. Nekaj zanimivih podrobnosti, ki so ostale v spominu opazovalcev:
Svečan sprejem pred Belim dvorom v Beogradu je trajal v ponedeljek natanko šest minut, začel pa se je, ko je B režnjev stopil iz avtomobila, s katerim se je pripeljal z beograjskega letališča Surčin.
Prihod kolone avtomobilov z letališča na Beli dvor na Dedinju se je zavlekel za 2 do 3 minute, pa je predsednik republike Tito s sodelavci, ki je prišel iz Belega dvora na ploščad točno ob 11. uri, kot je bilo predvideno, ta čas pred pozornimi očmi več kot 200 novinarjev izrabil za sproščen pogovor s svojimi sodelavci. Tovariš; Tito, Kardelj, Bijedič, Minič in Žarkovič so stali na rahlem dežju in na hitro izmenjali nekaj šal, med katerimi je bila, kot je bilo videti, najbolj posrečena Kardeljeva, saj so se njegovi poslušalci nekaj trenutkov prisrčno smejali — vse do trenutka, ko je na ploščad pripeljal avto z gostom iz Sovjetske zveze.
Leonid Brežnjev nima sreče z vremenom, saj ves čas njegovega obiska nebo nad Beogradom pokrivajo težki sivi oblaki, iz katerih skorajda nenehno prši. Toda to, kakor vedo povedati v krogih obeh delegacij, nikakor ne vpliva na razpoloženje med razgovori in drugimi srečanji med obema državnikoma in njunima delegacijama.
Ko je dr. Aleksander 'Grličkov, sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ in član jugoslovanske delegacije govoril na prvi tiskovni konferenci v mednarodnem tiskovnem središču v hotelu Metropol, kjer so ga novinarji potrpežljivo čakali vse do polnoči, je takoj v uvodu dejal: vselej se moram nekje opravičevati, ker pridem prepozno in drugje ker moram prekmalu oditi. Tiskovna konferenca, ki je bila predvidena za sedmo uro zvečer, se je začela šele opolnoči.
MANJ UMETNIH VLAKEN
(ij) — Svetovna proizvodnja umetnih vlaken je v šestdesetih letih doživela pravcati „boom“. Rastoči trend proizvodnje se je nato nadaljeval tudi po letu 1970.
Do preobrata je prišlo po
pre
letu 1973, torej po tistem, ko je
j
0*
1033
SVETOVNA PROIZVODNJA UMETNIH VLAKEN — v milijonih ton (belo — sintetika, črtkano — celulozna vlakna)
V negativu
Pred štirimi leti je bila izraba delovnega časa strokovnjakov - kot so ugotovili v komisiji Gospodarske zbornice Jugoslavije za delo in strokovno izobraževanje kadrov v gospodarstvu^ -75 odstotna, sedaj pa se je zmanjšala na 71 odstotkov. Pri tem se je izraba delovnega časa strokovnjakov s končano fakulteto zmanjšala od 66 na 59 odstotkov. Po oceni strokovnjakov, ki so jih anketirali, je njihov manjši delovni prispevek rezultat slabe organizacije proizvodnega procesa.
§
*
N
S
n
*
5
%
s
S
• VIŠEK POSOJILA ZA CESTE
Občine imajo prednost
(er) LJUBLJANA, 16. — Po podatkih republiške skupnosti /a ceste smo v Ljubljani do 13. novembra vpisali 297,9 milijona posojila, kar je 85,4 milijona več, kot je bila predvidena vsota. Na osnovi sprejetih kriterijev za uporabo sredstev viška posojila za ceste je že izdelan program izgradnje cest in objektov iz teh sredstev. Prednost bodo imele magistralne in regionalne ceste posameznih občin.
11,58 milijona ton umetnih vlaken predstavljalo vrhunec svetovne proizvodnje. Od takrat dalje se je njen obseg zmanjševal, vendar je lani še zmerom pristal na ravni, višji od leta 1972.
Hkrati z rastjo obsega celotne svetovne proizvodnje umetnih vlaken se je povečeval tudi delež sintetike v njem Ta se je povečeval tudi po letu 1973 ter je tako namesto 37 odstotkov, kolikor je znašal leta 1965, lani predstavljal 69 odstotkov celotrje proizvodnje umetnih vlaken.
Svetovni proizvajalci umetnih vlaken sodijo, da kljub zmanjševanju proizvodnje v zadnjih dveh letih in pd ni razlogov za pesimizem Svoja predvidevanja utemeljujejo s tem, da bo spričo rastočih potreb po živilih vse manj možnosti za proizvodnjo naravnih vlaken, kar bo omogočalo, da bodo vse bolj prihajala v ospredje umetna-
S
*
5
*
*
*
*
*
*
*
5
*
s
ra
NOVI
IZDELKI
»ISKRE«
(ib) „Iskro“ iz Železnikov poznajo domači potrošniki predvsem po gospodinjskih aparatih, ki jih izdelujejo v sodelovanju s tujimi družbami.
Še posebno skrb posvečajo v „Iskri“ razvoju. V novo opremo za izdelavo elektromotorjev bodo zato vložili 20 milijonov dinarjev. Sicer pa predvidevajo, da bodo letos izdelali okoli 3 milijone elektromotorjev; polovico le-teh bodo izvozili. Vrednost izvoza bo nanesla okoli 4,5 milijona dolarjev.
Z „Braunom“ iz ZRN bodo začeli izdelovati sušilce las z glavnikom in ščetko ter kavni mlinček, ki kavo melje in je ne drobi kot dosedanji mlinčki te vrste.
Povečali bodo tudi sodelovanje z zahodnonemškim ABC in AEG iz Nuemberga ter italijanskim „Girmijem“ in nekaterimi češkoslovaškimi podjetji.
Poleg kooperacije pa se posvečajo tudi razvoju lastnih izdelkov. Trenutno načrtujejo nov elektromotor z močjo 12 w, dolg pa bo le nekaj centimetrov.
štetja
ms
Poskus preštevanja koroških Slovencev in. gradiščanskih Hrvatov je doživel popoln polom. Več kot dve tretjini Avstrijcev je ignoriralo jezikovni popis, kancler Kreisky pa je napovedal nove razgovore, med katerimi naj bi poskusili najti rešitve za uresničitev določil avstrijske državne pogodbe. Predstavniki koroških Slovencev so izjavili, da se bo avstrijska vlada sedaj morala sprijazniti z dejstvom, da s preštevanjem bistvenih vprašanj manjšine ne bo mogoče rešiti.
TELEGRAMI
NEW YORK —Jimmy Carter se bo januarja, ko bo prevzel funkcijo predsednika ZDA, zavzel za sklicanje konference voditeljev šestih gospodarsko najmočnejših zahodnih držav, piše »NewYorkTimes«. Konferenca naj bi imela več ciljev. Med drugim naj bi »prepričali Japonsko in ZR Nemčijo, da bi skupaj z ZDA hitreje razvijali svoji gospodarstvi«.
BADEN-BADEN — Komisar OZN za Namibijo Sean McBride je izjavil, da Južna Afrika ravna tako, da bo Namibija postala druga Angola. Kot poroča Reuter, je McBride v nekem intervjuju za radio izjavil, da bo prav gotovo izbruhnila državljanska vojna, če si bo Južna Afrika še naprej prizadevala, da bi v Namibiji vzpostavila marionetski režim.
DUNAJ — Strokovnjaki gospodarske komisije organizacije 13 držav izvoznic nafte (OPEC) so se sestali na Dunaju. Dogovorili se bodo o predlogu za podražitev nafte, o katerem naj bi razpravljali na ministrskem sestanku 15. decembra v Katarju.
BEJRUT — Predsednik palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafar je odpotoval v Damask zaradi nujnega pogovora s sirskim predsednikom Hafezom al Asadom. Arafat in Asad se bosta pogovarjala o položaju na jugu Libanona.
TEL AV1V — Izraelska armada je sporočila, da je zaprla 37 Palestincev na okupirani zahodni obali Jordana. Pravijo, da so pri njih našli orožje in razstrelivo.
BEOGRAD — Na povabilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minica bo zambijski zunanji minister dr. S. G. Mvale od 17. do 20. novembra na uradnem in prijateljskem obisku v SFRJ.
RIM — Več sto ljudi se je v Rimu udeležilo demonstracij in protestiralo zoper sklep vojaškega sodišča, da bo nacističnega zločinca esosovca Herberta Kapplerja izpustilo na prostost. Kappler je bil zaradi pokola 335 prebivalcev Ardeatina obsojen na dosmrtno ječo.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Uradniško zavetje
O	uradnikih samoupravnih interesnih skupnosti, ki zaslužijo več kot na primer direktor ene od največjih reških tovarn, so govorili na nedavni seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, da bi poudarili problem neenakih pogojev doseganja dohodka v gospodarstvu in drugih dejavnostih.
Ostrina javne kritike je bila doslej v glavnem naperjena zoper previsoke obveznosti, s katerimi izdatki za splošno in skupno porabo obremenjujejo gospodarstvo, še zlasti zoper njihovo neupravičeno povečanje v letošnjem letu, v katerem je prišlo do upočasnjevanja proizvodnje in do raznih težav v gospodarjenju.
Sedaj dobiva ta kritika tudi širše družbene razsežnosti. Nakazuje daljnosežne posledice, ki pretijo celokupnemu sistemu porazdelitve, zaradi tega, ker določeni deli združenega dela dosegajo dohodek z enostavnim obdavčevanjem družbenega dohodka ter s proračunskim izpolnjevanjem njihovih stroškov poslovanja.
Večina družbenih dejavnosti, kakor tudi razni monopolizirani deli gospodarstva, kot so elektrogospodarstvo, bančništvo, zunanja trgovina, še naprej dosegajo dohodek z enostavnim zajemanjem iz novo ustvarjene vrednosti, ne glede na njihov stvarni prispevek. Vse to pa onemogoča, da bi v njih saniih sestavili sistem delitve po delu.
tedenski zunanjepolitični pregled
Razgovori predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita in njegovega gosta, generalnega sekretarja CK KP Sovjetske zveze Leonida' Brežnjeva, minevajo v prijateljskem in odkritem vzdušju. Šefa obeh delegacij sta se podrobneje seznanila o stanju dvostranskih odnosov ter pri tem še posebej ocenila do sedaj dosežen napredek in nadaljnje perspektive dvostranskega sodelovanja.
Pogovori so zajeli tako dvostranske politične kot ekonomske, kulturne, znanstvene in
Brežnjev v Beogradu
druge odnose, delegaciji pa sta razpravljali tudi o mednarodnih odnosih ter o stanju v mednarodnem delavskem gibanju.
Jugoslovanska stran je ponovila, da želi dobre in prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo na osnovi znanih stališč, potrjenih v beograjski in moskovski deklaraciji in drugih sovjetsko-jugo-slovanskih dokumentih. Ti odnosi morajo počivati na načelih enakopravnosti, neodvisnosti, suverenosti, nevmešavanju in spoštovanju različnih poti notranjega razvoja in posebnosti mednarodnih pozicij obeh dežel in partij.
Ta načela so se v praksi že potrdila, je dejal predsednik Tito v zdravici ined večerjo, ki jo je priredil prvi dan obiska Leonida Brežnjeva.
Hkrati je predsednik Tito poudaril, da je politika neuvrščenosti trajna opredelitev Jugoslavije in da so neuvrščene dežele enotno izrazile svojo odločnost, da vložijo vsestranske napore v boju za mir, varnost, nacionalno neodvisnost, svoboden družbeni razvoj vseh dežel, za osvoboditev narodov kolonialnih, neokolo-nialnih in drugih oblik nadvlade, za demokratizacijo mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov.
Tudi v razgovorih je bilo z jugoslovanske strani poudarjeno, da se vse bolj uveljavlja spoznanje, da je mogoče medsebojne odnose vseh revolucionarnih partij in gibanj in vseh naprednih ter demokratičnih sil graditi zgolj n? načelih neodvisnosti, samostojnosti, enakopravnosti, nevmešavanju in odgovornosti pred svojim delavskim razredom in narodom.
Sovjetska stran je potrdila veliko zainteresiranost za nadaljnji razvoj dobrih odnosov, pri čemer je Leonid Brežnjev v svoji zdravici med drugim opozoril na nekatere izmišljotine, ki jih širijo določeni krogi na zahodu. Dejal je, da avtorji takih bajk poskušajo prikazati Jugoslavijo kot nekakšno bogo, nemočno rdečo kapico, za katero se pripravlja da jo bo raztrgal in pogoltnil strašni krvoločni volk — agresivna Sovjetska zveza.
Poudaril je, da so to popolne laži, ki jih širijo sovražniki prijateljskega sodelovanja obeh dežel.
Nato je dejal: v svojem pristopu k odnosom z Jugoslavijo vztraja Sovjetska zveza trdno na krepitvi in razvijanju prijateljskih odnosov na osnovi popolne enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in zaupanja ter absolutnega nevntešavanja v notranje zadeve.
O pogovorih Tita in Brežnjeva z velikim zanimanjem poroča ves svetovni tisk.
VEČ DELA, MANJ DENARJA
Večkrat je slišati, da jc treba v gospodarstvu več delati, zasluži pa se manj kot izven gospodarstva. Verjetno je to točno, obenem pa tudi težko dokazljivo, saj gre za različne posle, kvalifikacije in vse drugo, kar je treba med seboj primerjati. Toda gre prav za to, da se primerjati ne da, dokler je v raznih področjih združenega dela še vedno prisoten uradniški sistem razvrščanja ljudi. V teh dejavnostih pa gre ravno za takšen sistem, saj dosegajo dohodek na osnovi običajnega obdavčevanja materialne proizvodnje.
Sedaj je že mogoče reči, da se posledice takšnega stanja večkratno obračajo proti gospodarstvu.
Ne gre samo za obremenjevanje njegovih stroškov, temveč tudi za slabitev njegovega vpliva na dejavnosti, ki bi jih sicer bilo treba ostro usmeriti k splošnim naporom za povečanje produktivnosti in učinkovitosti družbe. Predolgo zadrževanje njihovega uradniškega statusa vedno bolj destruktivno vpliva tudi na gospodarstvo. Privilegiran položaj, ki ga imajo nekatere panoge pri doseganju dohodka in visokih osebnih dohodkih, ki ga na ta način dosežejo, je voda na mlin tudi tistim, ki bi zato želeli vzpostaviti sistem uradniškega odnosa in plačilnih razredov.
BEG IZ GOSPODARSTV A
Mnogi strokovnjaki in vodilni ljudje odhajajo iz gospodarstva v državno administracijo in negospodarske dejavnosti — če že ne zaradi višjih osebnih dohodkov, pa vsaj zaradi mirnejšega dela in gotove plače. Ne gre za nobeno jezikovno napako, ko se v razpisih posameznih ustanov pojavlja formulacija, da se »osebni dohodki odrejajo po tarifnem pravilniku«. V takšnih ustanovah namreč tudi v resnici še vedno veljajo tarifna stališča oziroma plače, ne pa osebni dohodki.
Nesamoupravni položaj družbenih dejavnosti vedno bolj zavira boj za samoupravljanje v celokupnem združenem delu.
1	MILAN	B\JEC
■ IZ ZADNJEGA PAVLIHE
-	V vašem podjetju me zadnje čase vefikrat omenjate, pa sem se oglasil...
V Metalni sami svoje sreče kovači
Sejmišča
Kmetijski nasveti
St 47 (1426)
novembra 1976
DOLENJSKI UST
SUHA ROBA V KRANJSKI GORI
Včeraj so v hotelu Alpina v Kranjski gori odprli Sejem turističnih izdelkov, na katerem sodelujejo tudi ribniški suhorobarji.
Kot smo izvedeli v ribniški prodajalni spominkov, od koder so vsi izdelki, bodo razen miniaturnih spominkov na sejem poslali še izdelke v „naravni“ velikosti. Zakaj, ni težko ugotoviti. Ob sedanji pojavi vsega mogočega kiča hočejo na ta način prikazati, da so vsi izdelki izvirni in delo „mojstrovih“ rok.
centraliziranega vodenja, ki so ga v veliki Metalni ob sodelovanju družbenopolitičnih orga-rflzacij uresničili leta 1972 s prehodom na temeljne organizacije združenega dela. V njih so pričeli razvijati posebne proizvodne programe, kjer so posamezna vodstva morala prevzeti tudi odgovornost za svoj uspeh. Vseeno tozdi niso zaprti vase, lep dokaz solidarnosti je krmelj-ska proizvodna dvorana, za katero so med tozdi sprejeli samoupravni sporazum z vgrajenimi elementi solidarnosti in poslovne zainteresiranosti.
Ob tem je prevladalo tudi spoznanje, da brez dobrih skupnih služb v samem tozdu in brez skrbi za dobre kadre ni dobrega tozda. Posebne investicijske opreme, kakršno delajo v Metalni, bo treba v prihodnje še vse več tudi v Sloveniji, svoje ime pa je Metalna dobro uveljavila tudi v deželah v razvoju.
A. Ž.
Najceneje pa le
Nobene ..znanstvene raziskave" ni o tem, vendar si upamo trditi, da nad draginjo in cenami tarnajo v Novem mestu prav tako kot v Kopru, Ljubljani ali Mariboru. Vendar za drobec manj upravičeno, saj je tudi najnovejša primerjava potrdila, da je Novo mesto še vedno najcenejše izmed naštetih štirih slovenskih mest, ki jih ima republiški statistični zavod posebej pod drobnogledom.
V primerjavi drobnoprodajnih cen je zajetih kar 50 kmetijskih pridelkov in najčešče kupovanih izdelkov za vsakdanjo rabo. Kar v 24 primerih ima Novo mesto najnižjo prodajno ceno. V dolenjski metropoli gospodinje najceneje kupujejo riž, jajca, mleko, črni kruh, črno moko, vino, meso, tkanine, oške srajce, opeko itd. Novomeščani najmanj plačujejo za delo obleke, imajo naj-cencjše vstopnice v kinu ipd.
V preostalih 26 primerih od petdesetih imajo prvenstvo druga mesta. Toda samo v dveh izmed njih so vsa tri mesta, ki jih statistično spremlja zavod - cenejša od Novega mesta. V osmih primerih sta dve
mesti cenejši, v šestnajstih pa eno. Trditev, da je Novo mesto očitno najcenejše, je s tem potrjena, pri čemer pa si seveda ne delamo iluzije, da je v našem mestu življenje bistveno cenejše in da si ni treba teliti glav zaradi družinskih proračunov. Konec koncev gre za majhne razlike, ki v primerjavi s ceno samo ne pomenijo dosti in so prej „moral-no“ zadoščenje kot pa izrazita prednost.
M. L.
Krompirjev rebus
Statistika je včasih dobesedno: natančno zbiranje in • obdelovanje nenatančnih podatkov. Predvsem za kmetijsko statistiko to večkrat velja, vendar se ne da kaj prida pomagati. Napovedi in ocene pridelkov so že tako statistično področje, kjer statistik ni na trdnih tleh. Ko računa in sešteva, nikoli ne ve, koliko posamičnih ocen je zares zanesljivih in koliko ima v rokah ,,hišnih številk".
Vzemimo za primer letošnji pridelek krompirja. Ko je bil še v zemlji, je bilo mogoče slišati vse mogoče ocene, da ga bo preveč in da ga bo premalo. Razpon mnenj in ocen je bil neverjetno velik. Kakorkoli: dokončno se ocenjuje, da smo letos v Jugoslaviji pridelaii 2,7 milijona ton krompirja, to pa je 100.000 ton manj, kot ga v enem letu pojemo. Kje pa je potem še krompir za seme in za živinsko krmo, za kar ga gre vsako leto še več sto tisoč ton?
Torej, krompirja nam bo primanjkovalo in to jo, zelo ozko gledano, dobro za dolenjskega kmeta, znanega pridelovalca krompirja. Primanjkljaj pomeni dobro ceno,'to sta upoštevali tudi poslovna skupnost za krompir in mirenska tovarna, ki je popravila ceno industrijskega krompirja za predelavo na tri dinarje.
Vse to se da razumeti, težje pa se dajo razumeti zahteve velikih pridelovalcev krompirja, ki hočejo dovoljenje za izvoz krompirja, ko je očitno, da bo po vsej verjetnosti morala Jugoslavija ta važni pridelek celo uvažati. Vzrok je v premajhni povezanosti pridelovalcev in trgovine. Trgovina, kot običajno, noče tvegati in špekulira. Krompirja ne odkupuje v zadostni meri in ustvarja lažni vtis, da je krompirja dosti. To pritiska na ceno, kar godi trgovskim organizacijam, ki kljub tolikokrat izrečeni kritiki kaj malo naredijo za vnaprejšnje dogovarjanje in naročanje pridelka krompirja.
M. LEGAN
PO MARTINU: Prmejduš, Tone, letos ga pa bova pila! Kupil sem sladkor še pred podražitvijo.
(Karikatura: Branko Babič)
STANOVANJSKI KREDITI!
Na podlagi 2. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih odbora za kreditiranje stanovanjske graditve (SDL št. 15/75) objavlja odbor za kreditiranje v skladu z določili pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve (SDL št. 14/74)
dopolnilni razpis
III. natečaja za posojila iz sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (objavljen v Dolenjskem listu z dne 6. maja 1976)
1. Razpisujejo se posojila delavcem organizacij združenega dela, ki združujejo sredstva v skladu z določili 13. člena zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve pri LB-podružnici Novo mesto, in delavcem, zaposlenim pri občanih, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb in ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto,
KLIP KLAP — Kskra in Novotehna sta za novomeške kupce prejšnji teden na Glavnem trgu pripravili zanimivo predstavitev orodja Klip-klap in obenem nudili 10-odstotni popust pri nakupu tega orodja. Zanimivost je privabila mnogo občanov in marsikateri se je že odločil za nakup.
ZAVZETI ZA DELO — Ob sevniškem občinskem prazniku so konec minulega tedna pokazale svojo dejavnost vse sekcije organizacije za tehnično kulturo v občini. Predsednik sevniških radioamaterjev Janko Kuselj (levi/kaže ravnatelju sevniške osnovne šole Jožetu Bogoviču QSL kartice.
ZAOBLJUBA MLADIH VOJAKOV - V petek dopoldne so vojaki polkovnika Radeta Petroviča, komandanta novomeškega garnizona, v bršlinski kasarni „Milan Majcen“ pred številnimi družbe-no-političnimi delavci in mladino podpisali svečano zaobljubo. (Foto: M. Gošnik)
SVEČANA ZAOBLJUBA. Ob 35-letnici vstaje in ustanovitve naše armade so se vojaki Dragana Lukiča pred osnovno šolo v Leskovcu zaobljubili, da bodo zvesto služili domovini. Pri tem so prejeli voščila šolarjev. Zaobljubi vojakov je prisostvovala tudi mati Milke Kerinove. (Foto: V. P.)
PROSTO
DELOVNO
MESTO
Krajevna skupnost Krško ponovno objavlja prosto delovno mesto
Pogoji: Kandidat mora imeti končano srednjo šolo z 8-letni-mi izkušnjami, od tega 5 let na vodstvenem mestu, biti mora družbenopolitično angažiran, ter imeti moralnopolitične kvalitete. Prednost imajo kandidati z območja KS Krško.
Rok prijave 15 dni po dnevu objave do zasedbe delovnega mesta.
Jonagold, idared, mutsu	j
Na nedavni kmetijski razstavi na Grmu (90-letnica šole), pa ^ ne le tam, so pritegnile obiskovalčevo pozornost nekatere nove ^ sorte jablan, ki so ta čas najbolj obetajoče. To so sorte: ^ jonagold, idared in mutsu, ki ga imenujejo tudi japonski delišes. S Prav s temi sortami so se prebili v slovenski sadjarski vrh na ^ razstavi „Jesen 76“ v Mariboru brežiški sadjarji, natančneje * povedano: sadjarji, združeni v sadjarski skupnosti Mali vrh - % Arnovo selo (v okviru „Agrarie“). Naj zato na kratko ^ predstavimo te nove sorte, ki jih priporočajo pri napravi ^ plantažnih sadovnjakov, pa tudi vrtičkarjem.	$
JONAGOLD. To je komaj osem let stara ameriška sorta, ki.so £ jo vzgojili s križanjem dveh, pri nas ta čas še vedno najbolj ^ , priljubljenih namiznih sort jabolk, zlatega delišesa in jonatana. * Dobre lastnosti obeh sort se združujejo v novem križancu. ^ Jonagold je srednje bujna sorta, cveti pozno (pozeba!), zgodaj ^ zarodi, redno rodi, če je le dovolj preskrbljena z rastlinsko * hrano. Za jablanovo plesen je manj občutljiva kot jonatan. ^ Plodovo meso ima izjemne kvalitete.
IDARED. Idared (izgovori ajdared) je malo starejša ameriška $ sorta, križanec jonatana in še ene manj znane sorte. Prav tako % zgodaj zarodi, rodi redno in obilno, njena posebnost je, da se ^ dolgo drži v shrambi (kleti), kar je posebnega pomena za £ vrtičkarje. Ima več prednosti pred jonatanom. Kot slabo pa ji ^ lahko štejemo, da je občutljiva za škrlup, plesen in £ spomladanske pozebe.	^
MUTSU. Japonci niso le mojstri elektronike, temveč ^ dosegajo uspehe tudi v sadjarstvu. Na sadjarski svet so prodrli s £ svojim križancem zlatega delišesa, sorto mutsu. Na šibki podlagi $ zarodi že v drugem letu. Bogato in redno rodi, odporna je proti £ plesni, ne pa proti škrlupu. Plodovi so zelo debeli, imajo okus, ^ ki je celo prijetnejši, bolj poln od okusa toliko priljubljenega * zlatega delišesa. Prekaša ga tudi po tem, da se koža plodov ne > guba, kar je znana slabost zlatega delišesa.	^
Inž. M.	L.	s
NOVO MESTO: Sejem je bil srednje živahen, cene pujskom pa tokrat malo nižje kot običajno. V prodaji je bilo 413 pujskov in 42 nad tri mesece starih prašičev. Lastnika je menjalo 341 živali; pujski so stali 560 do 800 din, nad tri mesece stari prašiči pa 810 do 1.100 din.
BREŽICE: Tudi sobotni sejem je bil dobro založen, saj so rejci pripeljali v prodajo 516 prašičev, od tega i le 24 starih nad tri mesece. Pujskov so prodali 406 po okoli 25 din, starejših prašičev pa 19; njihova cena je znašala do 25 din za kilogram žive teže.
Mariborska Metalna je bila pred leti domala pojem zagate slovenske kovinskopredelovalne industrije. Slednjič je bilo tudi sklenjeno, da ne gre zapečatiti njene usode. Glavni direktor Boris Vadnjal je ob izročanju nove proizvodne dvorane namenu v krmeljskem tozdu minuli petek naštel šest poglavitnih
BOLJŠI DELOVNI POGOJI -Nova krmeljska proizvodna dvorana ne pomeni širjenje zmogljivosti tovarne, temveč predvsem streho delavcev, ki so morali doslej variti na prostem. Na sliki: gostje pred sodobno napravo za varjenje.
ukrepov, zaradi katerih so se postavili na trdnejše noge.
Predvsem je pri „zdravljenju tega bolnika" zanimivo, kakšno vnemo lahko prinese razbitje
v višini 1,361.500,00 dinarjev
2. Za pridobitev posojila veljajo pogoji, navedeni v tretji točki III. natečaja, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 6. maja 1976.
3. Pri odobritvi posojila iz tega razpisa imajo prednost tisti prosilci, ki jim zaradi neizpolnjevanja pogojev razpisa ni bilo odobreno posojilo.
4. Prosilci morajo vlogo za posojila z vsemi prilogami vložiti na Samoupravno stanovanjsko skupnost najkasneje do 2. decembra 1976.
Vse prepozno vložene ali nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
5. Obrazce vlog in ostalih prilog prejmejo prosilci pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Novo mesto, Prešernov, trg št. 8/I soba št. 23, kjer lahko dobijo tudi p drobnejša pojasnila.
Številka: 271 /3
Novo mesto: 10. 11. 1976
Odbor
za kreditiranje stanovanjske graditve
RK ZBIRA PAPIR
f »bčinski odbor Rdečega križa v Brežicah se je vključil v zbiranje surovin v občini. V torek, 16. novembra, je oila uspešna zbiralna akcija '.a odpadni papir, ki sojo izpeljali mladi člani Rdečega križa. Papir je dragocena surovina, ki jo potrebuje tovarna Djuro Salaj v Krškem. Ta že nekaj časa opozarja na možnosti za redno organizirano zbiranje in odkupovanje, vendar se pri nas to še ni uveljavilo. Seveda potem skrbi za zbiranje ne bi več mogli nalagati družbenim organizacijam, ki se za zdaj edine odzivajo takim pozivom.
„ZAKLJUČNI RAČUN' AKCIJE ZA VPIS POSOJILA
Delovni ljudje, občani in delovne organizacije v črnomaljski občini so za gradnjo novih cest in posodobitev starih vpisali 9,081.800 dinarjev posojila ali 30,4 odstotka več kot jim je nalagal republiški plan. 4.636 delavcev, ki združujejo delo, je vpisalo 6,825.400 dinarjev (od tega je že vplačanih 1,787.865 din). Vpisnikov, ki ne združujejo delaje bilo 1.299, vpisali pa so
1.176.000 dinarjev (vplačanih 374.870 din); iz dohodka DO je bilo vpisanih
1.080.000 din (vplačanih 10.000).
Prva ocena odziva na akcijo je pozitivna, po natančni razčlenitvi podatkov jra bo sledila kritična ocena. Že sedaj je jasno, da so se slabo izkazale DO, vendar je treba povedati, da so v nezavidljivem finančnem položaju. Prav tako je bil odziv slab v nekaterih KS, zatajili pa so tudi privatni obrtniki.
S SKUPNIMI MOČMI proti ALKOHOLIZMU
Včeraj je bila v Metliki 4. seja koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji, na katero so povabili tudi sekretarje delovnih organizacij v občini in predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Beseda je tekla tudi o tem, da bi morali vodilni in vodstveni delavci posvečati več pozornosti problematiki alkoholizma v DO, saj se zaradi tega zla zmanjšuje produktivnost, vedno več je odsotnosti z dela zaradi bolniških, naraščajo nesreče pri delu; alkoholizem povzroča veliko družinskih tragedij.
Kočevsko požirajo gozdovi
Z obiska podpredsednice RK SZDL Tine Tomlje in Ivana Lapajneta - Pozornost
kmetijstvu
Minuli četrtek sta kočevsko občino obiskala podpredsednica republiške konference SZDL Tina Tomlje in predsednik medobčinskega sveta SZDL za ljubljansko območje Ivan Lapajne. Pogovarjala sta se z občinskim političnim aktivom, s kmetijci in gozdarji ter s predstavniki družbeno-političnih organizacij v krajevni skupnosti Stara cerkev.
V	razgovoru z občinskim političnim aktivom so razpravljali o uresničevanju ustavne vloge SZDL v ko-
čevski občini in odnosu med SZDL in drugimi družbcno-političnimi organizacijami ter občinsko skupščino. Vsa ta vprašanja so obravnavali v luči nove ustave in zakona o združenem delu. Pri tem so poudarili, da je zakon orožje delovnih ljudi in občanov, s katerim si bodo priborili svoje ustavne pravice. Ugotovili pa so, da ponekod delovni ljudje in občani dobro poznajo zakon in ustavo, drugod pa spet manj ali ga celo ne razumejo. Prav glavna naloga družbenopolitičnih organizacij pa je osveščanje delovnih ljudi in občanov.
Ko so razpravljali o skupščinskem sistemu in delu delegacij, so ueotovi-
Podpis: Del za delom so mladinci nosili težke dele agregata po skalah jdo barake št. 20. (Foto; S. Dokl)
Agregat spet „doma”
SEMINAR ZA MLADINSKE KOŠARKARSKE SODNIKE
Organizacija košarkarskih sodnikov iz Novega mesta pripravlja za 22. november seminar za mladinske košarkarske sodnike, in sicer v prostorih ObZTK Novo mesto na Stadionu bratstva in enotnosti. Kandidati ne smejo biti starejši od 16 let, vabljena pa so tudi dekleta. Seminar se bo pričel ob 15. uri.
IZ MALEGA RASTE VELIKO
Še julija 1974 v hranilno-kreditni službi pri trebanjski Kmetijski zadrugi niso premogli prebite pare. V letošnjem septembru se lahko že pohvalijo s šestimi milijoni (novimi seveda). Največja pridobitev je izplačevanje kmetijskih pridelkov na hranilne knjižnice.
KRŠKO: KONČANA TEKMOVANJA
V	KEGLJANJU
V	okviru delavskih športnih iger občine Krško za leto 1976 se je končalo tekmovanje v kegljanju. Pri-javilo se je 26 ekip, vendar sc je tek-movanja udeležilo samo 18 ekip. Tekmovanje je potekalo v borbenem duhu, še bolj pa bi bilo zanimivo, če bi nastopile vse prijavljene ekipe. Pri ženskih ekipah je bil naslednji vrstni red: 1. „Žito“ Imperial 245, 2. Celuloza 241, 3. Lisca-Senovo 171 podrtih kegljev. Moške ekipe so uvrstile takole: 1. Pionir, Krško 542, 2. Celuloza 517, 3. Gradis 487.
(I. R.
Delovni kolektiv ljubljanskega podjetja GRAL — AVTO-OBNOVA.Jtki je pognal „svoje korenine14 že med revolucijo v Starih žagah, je pred letom sprejel obveznost, da iztrga propadu električni agregat, ki je med vojno dajal električni tok Bazi 20. V baraki št. 20 je „zob časa11 že precej načel agregat, vendar so ga mladinci tega ljubljanskega delovnega kolektiva pod vodstvom mojstra Vinka Pestotnika obnovili in spet namestili na staro mesto.
•	Mladina podjetja GRAL -AVTOOBNOVA je minulo soboto, po enoletnem remontu, pripeljala
ZA CESTE ZDAJ SAMO OBVEZNICE
Akcija za vpis posojila za ceste je zaključena. V Sloveniji so presegli planirano vsoto za 34 odst. Občinski štab v krški občini, kjer so se s 140 odst povzpeli na deseto mesto v Sloveniji, opozarja občane na drugi del akcije, na nakup obveznic. Krajevne skupnosti, ki do sedaj niso pritegnile vseh občanov, zlasti ne zdomcev, so dolžne pojasnjevati, da še ni vse zamujeno. Le postopek je zdaj drugačen. Obveznice prodaja banka, najmanjši znesek zanje pa je sto dinarjev.
NA OBRAMBNEM DNEVU O KOROŠKI
V	ponedeljek je osnovna šola dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra ob sodelovanju odbora za splošni ljudski odpor pri krajevni skupnosti izvedla uspel obrambni dan. „ Vojnim" razmeram prilagojen pouk v gozdu nad Cesto je tekel dalje, med drugim so se učenci pogovarjali o uspehu naših manjšin v Avstriji pri bojkotiranju nedeljskega preštevanja.
GD ZAGORICA NA TOLMINSKEM
Iz krajevne skupnosti Veliki Gaber je bilo na potresnem območju že drugo društvo. Za lovci pred nedavnim so v soboto krenili člani PGD Zagorica. 20 gasilcev je delalo v Zadlazu in Cadru, kamor zaradi nedostopnosti prenašajo dele montažnih objektov helikopterji. Na delovišče so se odpeljali s svojim kombijem, kombijem osnovne šole Veliki Gaber in osebnim avtomobilom predsednika Franca Lavša.
agregat spet v osrčje kočevskih gozdov - na Bazo 20. Pod vodstvom mojstra Vinka Pestotnika in direktorja inž. Pavla Logondcrja so mladi opravili dokaj zahtevno delovno akcijo. Pri delu jim je veliko pomagal tudi Štefan - upravnik Lukovega doma, ki je s terenskim vozilom najtežje dele agregata pripeljal skoraj do samega podnožja Baze 20. Najtežje je šlo po ošiljenih skalah, ko so mlade roke morale krepko prijeti, drugače se težko breme ne bi premaknilo nikamor.
Končna dela je opravil mojster Vinko, tako da je zdaj agregat ohranjen in je obogatil muzejske eksponate znamenite Baze 20.
Po končanem opravilu so si ljubljanski mladinci ogledali še zanimivosti Roga, z znamenitostmi jih je seznanil roški vodič Lojze Murn.
S. DOKL
li, da najbolje in najuspešneje deluje zbor krajevnih skupnosti. Na sejah tega zbora jc največja udeležba, pa tudi najboljša razprava. Za SIS so menili, „da sc z njimi še nismo ujeli".
Med razpravo o kmetijstvu in gozdarstvu so ugotovili, da kmetijstvo šc vedno ni obravnavano enakopravno z drugimi panogami. Osnova bo tudi v bodoče družbeno kmetijstvo, bolj pa je treba pomagati tudi razvoju vasi in zasebnega kmetijstva. Podeželje sc namreč hitro prazni, nekdanjo obdelovalno zemljo pa zarašča gozd. Pred vojno jc bilo na območju sedanje kočevske občine približno enako prebivalcev kot danes, vendar jc takrat le 33 odstotkov površin pokrival gozd, medtem ko jih danes že preko 80 odstotkov, kočevska je opomin, kaj preti Sloveniji, kjer znaša zdaj zaraščenost z gozdom okoli 30 odstotkov. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu postali džungla sredi Evrope," jc opozoril v razpravi inž. Zdravko Šaubah.
Vsi udeleženci razprave so se strinjali, da jc treba hitro ukrepati. Vendar je veliko vprašanje, če je vse to zmožna reševati sama kočevska občina. V razpravi je bilo poudarjeno, da sta domače Gozdno gospodarstvo in občinska skupščina premalo močna, da bi rešila propadajoče podeželje.
J. PRIMC
DANES NA SENOVEM, JUTRI V KRŠKEM
932 odvzemov dragocene življenjske tekočine jc rezultat, ki so ga v krški občini dosegli v letošnji prvi prostovoljni krvodajalski akciji med 15. in 18. junijem. Že s tem so ponovno pokazali, kako jc to humano dejanje vključeno v običajni življenjski ritem marsikaterega občana, ne glede na njegovo starost ali spol. Hkrati je bilo število ponovno zagotovilo, da bodo tudi za to leto načrtovanih 1238 odvzemov znova znatno presegli. Tega ne nameravajo doseči zaradi priznavanja nekakšnih „rekordov“ v prostovoljnem krvodajalstvu, marveč zgolj zaradi zagotovitve šc večjih rezerv krvne plazme, ki bodo zelo koristne tudi ob morebitnih dodatnih potrebah. Tudi zato naj danes na Senovo in jutri, v petek, v Krško, povabimo čim več „starih“ krvodajalcev, ki so sc že tolikokrat doslej odzvali vabilu, naj ponovno sodelujejo v akciji; seveda pa tudi čim več tistih, ki bodo danes do 15. ure v osnovni šoli na Senovem, in jutri, prav tako do 15. uro v ambulanti krške tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" tokrat prvič darovali kri.
Ž. ŠEBEK
‘V,
Vsako minuto nova analiza: 60 krvnih slik na uro! Predragocena pridobitev za sleherni laboratorij.
■
!
Kolikokrat je usodnega pomena takojšnja ugotovitev, kaj vse ima pacient v krvi: fotometer odgovarja v sekundah ...
1
Todo Kurtovič;
Partija mora biti močna v akciji
Ideološko delo in partija nista nikakršna nadstavba, temveč sestavni del samoupravljalske akcije in zavesti, kakor tudi element njegove vodilne zavesti in vloge. Rezultate naše prakse - mislim na njihovo idejno in teoretično podlago — bi bilo treba včleniti v programe, in to v sintezi, analitično in brez apologetike, a tudi brez sektaštva in nekakšnega čudnega radikalizma, ki ga včasih srečujemo.
Partija mora biti, poudarjam, ne glede na to da si bo moje besede morda kdo narobe razlagal, močna v idejnopolitični akciji na vsakem kraju, v vsaki ustanovi, vsaki organizaciji, na vsakem mestu, skratka, ideološko delo mora biti v rokah Zveze komunistov, njenih osnovnih organizacij in vodstev. Na tej liniji obstojijo razlogi, da tudi v ideološkem delu kaj povemo o nekaterih posameznikih in skupinah, ki nasprotujejo revoluciji oziroma revolucionarni spremembi kot taki. Kajti tudi sviboda v naših razmerah se osvaja, je na svoj način revolucionarna. Osvajati je treba nove svobode, od obravnavanja preteklosti naprej. V tem smislu imamo dovolj razlogov, popolnoma progresivnih, da se postavimo po robu vsemu, kar se upira revoluciji kot pomembnim spremembam pri nas v skladu z našo ustavo in s sklepi X. kongresa.
(Sekretar v 1K predsedstva CK ZKJ na beograjskem posvetovanju o marksističnem izobraževanju)
Josip Vrhovec:
Ne z vsiljeno disciplino in komando
Sodelovanje članov in osnovnih organizacij ZK pri izpopolnjevanju politike ZK in njihova odgovornost pri uresničevanju te politike, prav to je merilo za dosledno uresničevanje demokratičnega centralizma, kakršnega predvideva statut naše partije. Demokratični centralizem je princip partijskega življenja, ki poteka vzporedno v dveh smereh; od vodilnih organov k bazi in narobe, od baze k vrhu ZK, in sicer tako pri uresničevanju kakor pri ustvarjanju partijske politike. Enotnost v Zvezi komunistov na tej podlagi torej ni tista monolitnost, ki jo dosežemo z vsiljeno disciplino, direktiv-nostjo in komandiranjem. Je zavestno pojmovanje vloge, nalog, in kar je bistveno, konkretne družbene in splošne odgovornosti, ki jo mora ZK izpolniti. Zato je za takšno usposabljanje ZK pomembno, da nadalje krepimo demokratične odnose v partiji, da razvijamo kritično razpravo, s katero utrjujemo revolucionarno, programsko in akcijsko enotnost.
(Iz govora člana predsedstva CK ZKJ na posvetovanju marksističnemu izobraževanju)
Beno Zupančič;
Kakšna socialistična kulturna politika
Težko bi na kratko povedal, kakšna naj bi bila socialistična kulturna politika. Naj za zdaj glede na spremembe rečem samo tole: razširiti se mora na celotno družbo, na vse njene delovne organizacije, tako gospodarske kakor negospodarske; drugače širša kulturna politika nima opore v družbenih temeljih, drugače se bo delegatski sistem spremenil v predstavniškega, kulturne (in druge interesne) skupnosti pa bodo postale mehanizem brez prave socialne in kulturne vsebine. Razširiti se mora tudi znotraj same kulturne sfere, odstraniti je treba pregrade med izobraževanjem in vzgojo, znanostjo, raziskovalnimi dejavnostmi, kulturnimi in umetniškimi in tako naprej, ne glede na to, kje se odvijajo in kako, v poklicnih ustanovah ali že v okviru samih gospodarskih dejavnosti. Biti mora torej obrnjena k človeku, njegovim delovnim in drugim skupnostim ter rasti iz njih, da bi se lahko oblikovala kot splošna in celovita kulturna politika resnično celotne družbe.
(Iz besed podpredsednika slovenske skupščine)
Spoznajmo še tri medicinske aparate
Tokrat nekaj o novi laboratorijski opremi: ..števec krvničk' nam zagotovi 60 krvnih slik na uro, , plamenski fotometer" sproti odčita vsebino kalija in natrija v krvi oz. urinu, avtomatski dispenzor' pa nadomestuje
dolgotrajno, naporno in zdravju škodljivo pipetiranje z usti
Sodoben zdravniški laboratorij, zlasti v bolnišnici, danes ne more delati hitro, zanesljivo in skrajno natančno brez ustreznih medicinskih aparatov in tehničnih pripomočkov. Nekaj dragih aparatov, ki jih želi Rdeči križ v Novem mestu kupiti s pomočjo prostovoljnih prispevkov delovnih organizacij za potrebe pokrajinske bolnišnice, smo medtem že spoznali, danes pa si oglejmo še nekaj opreme, kakršno bi nujno potreboval laboratorij v bolnišnici.
2IRO RAČUN
Medobčinski sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK Novo mesto, Novo mesto, C. komandanta Staneta 30, telefon 21-430, žiro račun 52100-678-80144
..COULTER - COUNTER" so poimenovali proizvajalci v Angliji aparat, brez katerega si moderne hematologije (nauka o sestavi, lastnostih in boleznih krvi) sploh ne moremo več zamisliti. Razvoj in dokazani uspehi ..hitrega števca krv-ničk", kot bi lahko novemu aparatu rekli po domače, ga prištevajo med dragocene pomočnike v slehernem laboratoriju, kjer je treba določati krvna telesca (eritrocite, levkocite), vrednost hemoglobina in hematokri-ta ter citar-konstante krvi. Sila uporaben je zlasti takrat, kadar morajo dobiti veliko število krvnih analiz. Z
novim aparatom je mogoče napraviti v eni sami uri kar 60 analiz, to pa pomeni, da opravi lahko delo treh laboratorijskih tehnikov.
Dosedanji postopki pri ugotavljanju pacientove krvne slike zahtevajo mnogo dela, natačnost ugotovitev pa je omejena zaradi možnih metodičnih napak pri mikroskopskem štetju in veliki utrudljivosti postopka. Aparat'prinaša doslej nedosegljivo točnost in natančnost, ki jo ugotovi v vsakem primeru prej kot v minuli. Enostavno delo in ogromen prihranek v času, pa tudi v skrajno zancsliivi uporabnosti ugotovitev ga
uvrščata v tako dragocenega zaveznika laboratorijskih delavcev, da bi bilo več kot neprimerno zahtevati od njih, da štejejo krvničke tudi v bodoče „ročno“, s pomočjo mikroskopa.
PLAMENSKI EOTOMKTER je aparat, s katerim določajo v vsakem sodobnem biokemičnem laboratoriju navzočnost kalija in natrija v človekovem telesu. Intenzivna nega, otroški oddelek, interni oddelek in specialistične ambulante zahtevajo od laboratorijske službe vedno več takih analiz. Oddelek za hemodiali-zo, ki ga novomeška bolnišnica že ustanavlja, bo terjal lakih pregledov šc več. Na ..plamenskcm loto-metru" lahko laborant sproti odčita rezultat preiskave, aparat ima že vgrajen razredčevalec za poskuse, potrebuje pa tudi zelo majhne količine preiskovalnega materiala (krvi ali urina). In kai je spet glavno: postreže nam z zelo točnimi rezultati.
AVTOMATSKI DISPENZOR bo prihranil delavcem v laboratorijih
zamudno delo .jemanje vzorcev" z usti: kadar smo dali kri za preiskave, smo lahko videli, kako jc laborantka s cevčico jemala vzorec iz ene epruvete in jih ..pretakala" v druge. Za pipetiranje tekočin, ki so močno hlapne oz. škodujejo zdravju (razne kisline, alkalije, raztopine strupenih soli in pod.), morajo v laboratoriju uporabljati polavtomatske oz. avtomatske biretc oz. pipetorje. -Oxfordov avtomatski dispenzor jc eden takih aparatov, ki nadomesti dolgotrajno, naporno in zdravju škodljivo pipetiranje z usti. V vsak sodoben laboratorij sodi zato vrsta takih pipetorjev, ki močno olajšajo zdravstvenim delavcem nevarno de-
lo,	ga skrajšajo in tako prispevajo k večjim delovnim učinkom.
Da doslej novomeška bolnišnica v svojih laboratorijih naštetih treh aparatov še nima, ni treba posebej poročati Rdeči križ jih je zato v sodelovanju s strokovnjaki vključil med tisti del opreme, ki naj bi jo kupili v akciji, ki pravkar poteku.
Tg.
4
DOLENJSKI LIST
St. 47 (1476) --1*1 nnv^ntin 197č
To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!
JUC.OStAVIIA
jugosIaviia'
47 (1426) - 18. novembrn 1976
DOLENJSKI LIST
Filatelistični kotiček
ZADNJA LETOŠNJA IZDAJA
Po poslednji izdaji „ Radost Evrope", ki smo jo kot serijo dveh znamk z otroškimi risbami in v skupni nominali 12.90 din prejeli za teden otroka, nam ostane iz letošnjega programa priložnostnih izdaj samo še ena. To bo, kot že običajno vsako leto za praznik republike, serija iz cikla ..Jugoslovansko slikarstvo skozi stoletja". Tudi letošnja serija ima 6 znamk v skupni nominali 25.50 din, prinaša pa nam letos zgodovinske motive.
Slovensko slikarstvo je zastopano na znamki za din 6.- z reprodukcijo slike akadem. slikarja Antona Goj-mira Kosa ..Ustoličenje slovenskega vojvode na Gosposvetskem polju", katere original sc nahaja v prostorih izvršnega sveta Slovenije. Slikar A. G. Kos (1896 Gorica - 1970 Ljubljana), ki jeustvarjal največ v olju in gojil v glavnem tihožitje, portret in zgodovinsko kompozicijo, je že enkrat zastopan na naših znamkah, in to leta 1973 v seriji ob 500-letnici kmečkih uporov s sliko „Bitka pri Krškem".
Nova izdaja ob 29. novembru bo gotovo razveselila filateliste, posebno tiste, ki so se odločili za tematiko „ Umetnost na znamkah".
B. M.
Sodnika ne prepričaš s pestmi
Pri svojih petinpetdesetih nisem kaj hudo zagret za šport in le malokdaj zaidem na igrišča, priznam pa, da rad spremljam športne dogodke po televizijk Zadnjič pa me je prijatelj pregovoril in odločil sem se za ogled prvenstvene tekme prve slovenske rokometne lige med Krko in klubom iz Ajdovščine. Slišal sem bil, da bo srečanje zanimivo, saj se obe ekipi otepata izpada in zato naj bi igrali na zmago.
In res, takoj po prvem sodnikovem žvižgu je postalo na igrišču in v gledališču živahno. Domači rokometaši so me z dobro igro presenetili in zato sem jih bumo podpiral. Zdelo pa se mi je, da sta sodnika pristranska in da namenoma gostom spregledata manjše prekrške. In prav tako sojenje je bilo verjetno krivo, da je enemu od starejših in boljših domačih igralcev „zavrela“ kri ter je sodnika udaril. Kasneje sem o napadu na sodnika prebral tudi notico v Delu in zdelo se mi je, da je tisti, ki jo je napisal, pretiraval. Navzlic temu pa mislim, da do udarca sploh ne bi smelo priti. ..Napadalec" se niti ne zaveda, kakšno sramoto je napravil svojim tovarišem in Novemu mestu. Veliko bolje bi bilo, ko bi igralec, ki se je čutil oškodovanega, napisal pritožbo nad sojenjem, po tekmi pa sodniku povedal, kar bi mu šlo. Prepričan sem namreč, da ga ni na svetu sodnika, ki bi se dal prepričati - pestem.
F. S.
Na osnovni šoli Mirna, h kateri spadajo še vzgojnovarstvena ustanova, posebna šola in internat, so 4. novembra izvedli vajo ..obrambni dan". Na vajo so sc dobro pripravili, zato je tudi uspela. Učinkovitost v vaji delujočih ekip je bila toliko boljša, ker so bile zelo dobro opremljene, prav tako pa so udeleženci imeli sveže znanje o prvi pomoči; ta tečaj so zaključili nekaj dni pred vajo.
Vaja se je začela z alarmom, kije ob 8.20 najavil letalski napad. Ravnatelj šole je vodji civilne zaščite in vodjem posameznih ekip izdal pismene ukaze za delo. Evakuacija otrok je hitro stekla, pa tudi prve
MLADI SEVNIČANI V POSOČJU
V soboto se je udeležilo enodnevne delovne akcije v okolici Kobarida 46 mladih iz sevniške občine. Na deloviščih so bili razdeljeni na pet skupin za dela pri zasebnih hišah. Kopali so temelje, odstranjevali ruševine, popravljali streho na kobariški pekarni in pripravili material za ploščo pri eni hiši. V skupini so bili tudi mladinci iz boštanjske in sevniške osnovne šole, kar 13 mladih pa je bilo iz komaj to jesen ustanovljene osnovne organizacije ZSMS Ledina.
..ranjence" je sanitetna služba po prvi pomoči hitro odpremila v zadnje, kjer so taborniki postavili zasilno ambulanto. Protipožarna ekipa gasilcev - učencev je svoje delo uspešno opravljala, prav tako ekipa za evakuacijo zaupnih dokumenotv in vrednostnih papirjev.
Naslednjo vajo bodo pripravili spomladi v še širšem obsegu.
J. PLATIŠE
PROTEST DOMSKIH GOJENCEV
V četrtek, 11. novembra, smo si gojenci doma Majde Šilc ogledali filma „Mirna H" in „Viet-nam". Prvi je bil igrani film, drugi pa dokumentaren, poln grozot, ki so se resnično dogajale. Filma sta bila kratka, a vseeno sta nam prikazala grozljivosti, kakršnih ne privoščimo nikomur na tem svetu.
Po predvajanju filma smo prebrali protestno pismo, ki smo ga poslali avstrijskemu konzulatu v Ljubljano. V tem pismu smo protestirali proti preštevanju naših rojakov, ki žive na ozemlju Avstrije.
M. OGOREVC
PLAKETA ZA FOTOGRAFIJO - Na 17. pionirski republiški foto razstavi ..Pionirski foto 76“ je član foto krožka v osnovni šoli ..Katja Rupena“ v Novem mestu Smiljan Pavišič prejel, kot smo na kratko že poročali, za svojo fotografijo ..Indijanki iz Novega mesta", posneto na zadnji šolski maške-radi, zlato plaketo v kategoriji posameznih fotografij.
Prekajevanje in sušenje mesa
Sezona klanja prašičev in sušenje je tu
V kočevski občini so doslej prekajevali meso le na podstrešjih. Slaba stran tega je bila, da dim ni zajel in prekadil vedno vsega mesa oz. mesnih izdelkov. Zato so se manj
Pota solidarnostne štipendije
..Študentje čakamo in čakamo na ta prepotrebni štipendijski dinar"
S samoupravnim sporazumom o štipendiranju 1975. leta so podpisnice sklenile, da bodo rešile problem sredstev za štipendiranje. S tem so se podjetja obvezala, da bodo dajala 0,5 % bruto dohodka v sklad za štipendiranje, s katerim upravlja in ta sredstva razdeljuje Zveza skupnosti za zaposlovanje. Sredstva naj bi ta zavod delil po formuli ..prelivanja sredstev41. Zveza skupnosti za zaposlovanje nakazuje denar občinskim centrom, ti pa ga dajejo študentom in dijakom.
kazali 50 dinarjev štipendije; za mesec avgust in september so bile štipendije nakazane v mesecu oktobru; solidarnostne štipendije za meseca oktober in november še niso pričeli preračunavati, ker čakajo na navodila skupne republiške komisije. Študentje čakamo na ta prepotrebni štipendijski dinar iz meseca v mesec, saj predstavlja sredstva za preživljanje v času študija. Kako naj študent študira, če si ne more plačati stana-
ŠENTJAN2: DOM JE POD STREHO
6. novembra so mladi pokrili prosvetni dom. Pri samem pokrivanju so jim priskočili na pomoč tudi vrstniki iz šentjanške osnovne šole tako, daje bilo na gradbišču nad 50 ljudi. Najtežje dele ostrešja so spravili na stavbo med tednom.
V treh posavskih občinah so nalogo izplačevanja zaupali različnim odborom in zavodom. V občini Krško opravlja to nalogo Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, ker ta odbor ni prenesel poslov strokovne službe na Zavod za zaposlovanje zaradi oddaljenosti sedeža in zaradi kadrovanja v občinL Občini Brežice in Sevnica pa sta posle strokovne službe prenesla na Zavod za zaposlovanje v Celje, kar povzroča še večje težave z izplačevanjem, saj so že tri mesece v zamudi.
O štipendiranju se mnogo razpravlja na različnih ravneh, na občinskih konferencah SZDL in ZK, na javnih tribunah, letnih skupščinah pokrajinskih študentskih klubov, kljub temu pa štipendije prihajajo z mesečnimi zamudami ah pa sploh ne prihajajo v študentov žep. Ker sredstva v štipendijski sklad ne prihajajo redno ali pa sploh ne prihajajo, tudi štipendij ne morejo izplačevati. Cc pa sredstva so, sc pa zatakne pri izplačevanju zaradi nesposobnosti ljudi, ki izplačujejo štipendije, ali ker so preobremenjeni.
Na primer: štipendije za meseca julij in avgust so bile zmanjšane za 650 dinarjev; študentu, kateri je dobival na mesec 700 dinarjev, so na-
rine, hrarje? Tako je prisiljen, da se zaposli prek študentskega servisa, da si preskrbi osnovna sredstva za študij, ob tem pa zanemarja osnovni namen izobraževanja.
Ho našem mnenju bi morale vse deficitarne občine v SR Sloveniji dobivati štipendijska solidarna sredstva. Analizirati in kritično bi morale oefeniti vzroke za sedanje stanje ter na teh ugotovitvah izdelati predloge za dopolnitev družbenega dogovora o štipendiranju. Pri tem mora pomembno mesto zavzemati faza kontrole in odgovornosti za morebitno neupoštevanje določil družbenega dogovora.
Kaj naj družba zahteva od nas, če nam ne pomaga?
KLUB POSAVSKIH
Študentov
MARIBOR
Še: Osramočena v mesnici
Odgovor prizadetega na pismo v 44. številki DL
ERtyut§e so obupani
ISKANJE
KRIVCA,
„HEC MORA BIT4 - Pretekli petek je Novo mesto obiskala skupina Kabaret in pod nazivom „Hec mora bit 76“ zabavala več kot 1000 gledalcev. Nastopili so; Guta Dobričanin, Zlatko Šugman, Janez Škof, Volodja Peer, Šimek in Alenka Paulič. Prireditev so popestrili pevci Edvin Fliser, Alenka Pinterič in Cune Gojkovič ob spremljavi ansambla Šok in revijske plesne skupine Butik 76. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom tednika 7D. (Foto: Milan Gorenc)
Dne 28. 10. 1976 ste v vašem glasilu objavili članek Terezije Laznik iz Mctlikc\z naslovom ..Osramočena v mesnici44. V tem članku Terezija Laznik piše, da sem jo hudo osramotil s tem, da ji nisem hotel dati mesa, kolikor bi ga hotela, da sem ji dejal „gevcg, gcveg44 ter da sem jo kratko malo napodil iz mesnice in preprečil drugemu prodajalcu, da bi ji dal meso. Tako je napisala, resnica pa je drugačna. Čeprav me ta članek žali, od Terezije Laznik ne bom zahteval preklica ter je ne mislim tožiti, saj ne bi imelo smisla že zaradi njene starosti, želim le napisati, kako je dejansko bilo.
14. oktobra je bil črtttek, to je dan, ko „ Perutnina44 pripelje v našo prodajalno kokošja in puranja hrbtišča in perutnice. Te vrste meso kupujejo razne stranke, vendar v glavnem isti ljudje. Lc-ti so tudi čakali tega dne v mesnici, vendar je ptujsko podjetje tisti dan dostavilo le polovico količine mesa, kot je sicer dobimo vsak četrtek. Zaradi tega sem hotel ustreči vsem strankam, da bi vsaka dobila nekaj tovrstnega mesa. Bilo bi namreč hudo nerodno, če bi nekaj prvih strank pokupili vse meso, ostali pa ne bi dobili ničesar, čeprav so čakali pošiljko. Zaradi tega sem Tereziji Laznik prodal le 2 kg mesa (in ne 1 kg, kot piše ona). Prav tako nisem nobeni drugi stranki dal več mesa kot njej. Laznikovc nisem napodil, pač pa sem ji lepo dejal, naj počaka, da ji bom prodal še več mesa, le da pridejo na vrsto tudi vse ostale stranke, ki trenutno čakajo v mesnici, če bo seveda tovrstnega mesa še kaj ostalo. Besede kot je „geveg“ nikoli ne uporabljam, saj šem šele po objavi članka zvedel, da pomeni to v nemščini »pojdi
proč44. Sam pa nisem bil nikoli v Nemčiji niti se nisem nemščine učil v šolL Zaradi tega mi ni jasno, kako je Laznikova sploh prišla do tega, mogoče me je napak razumela, saj slabo sliši in nosi slušni aparat. Drugemu prodajalcu prav tako nisem preprečil, da bi ji prodal še več mesa, saj se zaradi številnih strank nisva imela časa pogovarjati.
Takšna je torej resnica. Želel pa bi povedati še to, da je delo s strankami težko in vsem nikoli pri najboljši volji ne moreš ustreči Vedno delam tako, da so stranke z menoj in mojo delovno organizacijo zadovoljne. Ce je Terezija Laznik mislila, da sem napačno ravnal, bi to lahko uredili v naši delovni organizaciji, ne pa s člankom, polnim neresnic, v časopisu. Da pa je bilo res tako, kot sem napisal, lahko potrdijo stranke, ki so bile takrat v mesnici, med njimi Zofka Grahek, Slavko Omerzel, Jože Kerč, Katica Kolenac, Janko Rahija in drugi, vendar se vseh imen ne spominjam.
JANKO BADOVINAC Ulica XV. brigade 13 Metlika
9/n/ JS
prekajeni izdelki kvarili, posebno salame.
Pred približno petimi leti pa so v Kočevju in okolici (Rudnik, Dolga vas, Livold) začeli graditi posebne sušilne kamre. Te kamre so zidane ali lesene. Zidane so boljše, saj se lesene lahko vžgo. Kamre merijo okoli 1,50 m x 2 m, visoke so 2,50 m, na stranskih stenah pa imajo več odprtin za zračenje. V njih je prostora za 4 palice, na katerih se sušijo mesni izdelki oziroma meso. Ognjišče je na tleh ali v posodi Za kurjavo so najprimernejša suha bukova drva, pogosto pa uporabljajo tudi žaganje.
Pomembno je tudi zračenje. Mesne izdelke po prekajevanju prenesemo v zračne prostore, ponavadi na hišna podstrešja. Tu prepih pravilno izsuši izdelke in jih tako konservira. Izdelke stalno pregledujemo, najpogosteje proti poletju, seveda če jih že prej nismo pojedli ob dobri kapljici.
IVAN LAMPE mesarski mojster
BILI SMO V DOLENJSKI GALERIJI
Učenci 7. razredov naše šole smo si ob občinskem prazniku ogledali razstavo prof. Borisa Kobeta. Se posebej nam je bilo všeč zato, ker smo spoznali umetniško upodobljene kraje, od koder smo doma. Ob koncu novembra pa se bomo napotili v Kostanjevico. Zelo si želimo videti tamkajšnje razstave in prostore.
VIDA TURK, OS Baza 20 Dolenjske Toplice
V ČAST OBLETNICE OZN
Učenci krožka OZN so pripravili proslavo v spomin na 31. obletnico ustanovitve te organizacije. Predsednica krožka Vesna Peteh je pripravila referat o delovanju in organizaciji OZN. Proslave se je udeležil tudi predsednik RK KOZN Slovenije Karel Lipič. Pripovedoval nam je o vlogi klubov OZN v Sloveniji.
Ena izmed poglavitnih nalog OZN je zaščita manjšin in njihovih pravic. Zato smo ob zaključku zbora poslali učenci in učitelji protestno pismo jugoslovanskemu in avstrijskemu konzulatu v Beograd.
Delegacija pionirjev pionirskega odreda Janka Starihe na osnovni šoli Črnomelj je ob obletnici smrti herojev Franca Rozmana-Staneta in Janka Starihe pred njunima spomenikoma počastila spomin nanju in položila šopke cvetja.
Literarno-novinarski krožek OS Mirana Jarca, Črnomelj
SKISANA MARTINOVA NEDELJA — Letos je Martinova nedelja, sicer zelo živahen dan po dolenjskih vinskih goricah, minila kaj klavrno. Zaradi deževnega vremena so ostali hrami in zidanice zaprti in prazni; še v gostilnah ni bilo slišati petja in vriskanja, kakor ga je bilo včasih še preveč. Na sliki: stari leseni hram v Vrhovcih je ostal na Martinovo nedeljo prazen. (Foto: P. Miklič)
POKAŽI, KAJ ZNAŠ — Mladi Zdolčani imajo delavno kulturno skupino, ki za dan republike pripravlja proslavo. Na sliki: prizor z avgustovske prireditve.
Zdolčani pokazali, kaj znajo
Pri osnovni organizaciji ZSMS Zdole pri Krškem dela kulturna skupina - Pripravljajo se za dan republike
Pred kratkim je po nekajmesečni prekinitvi ponovno zaživela kulturna dejavnost skupine pri osnovni organizaciji ZSMS Zdole pri Krškem. Že konec avgusta so mladi .pripravili svojim vaščanom prireditev „Pokaži, kaj znaš44, na kateri je v dveurnem programu nastopilo 28 mladih pevcev, glasbenikov, recitatorjev in igraicev. Člani kulturne
MEDOBČINSKI SKLAD
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
PRI OBČ. ODBORU RK NOVO MESTO
NOVO MESTO, C. KOMANDANTA STANETA 30 TELEFON 21-430
Žino RAČUN 52100-678-80144
skupine so se najbolj razveselili številnega obiska, saj je bila dvoranica stare šole, ki so jo mladi preuredili za svoje potrebe, premajhna.
Mladi kulturniki pripravljajo sedaj proslavo v počastitev dneva republike, in sodeč po njihovi vnemi, bo prireditev res dobra. Zdolčani želijo s svojo kulturno skupino obiskati tudi sosednji kraj, ki že več let ni imel nobene prireditve.
Razen s kulturo se člani ukvarjajo tudi z informiranjem, saj so bili na seminarju za vodstva osnovnih organizacij ZSMS pohvaljeni kot edini, ki so v minulem letu v krški, občini izdajali mladinski Ust Informator. Za konec leta uredništvo Informatorja pripravlja izdajo „ Posavskih srečanj44, ki bodo imela značaj kulturnega glasUa. Mladi Zdolčani pričakujejo, da jim bo pri uresničevanju načrtov in širjenju »Srečanj44 pomagala tudi občinska konferenca ZSMS Krško.
S. M.
Obrambni dan na Mirni
NJIVE NI VEC
Kolpe [ najprej
Več nas mora biti na braniku samoupravljanja
Kolpa krade zemljo
Kolpa je pri Bosljivi Loki v občini Kočevje vztrajno, iz leta v leto izpodjedala breg. Odnesla je že njivo in se nevarno približala glavni medrepubliški cesti Brod na Kolpi-Osilnica-Čabar. Na opozorilo občanov je ukrepala Vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Napravila je umetni jez, ki naj bi preusmeril glavni tok Kolpe. Ta dela so bila dokončana oktobra letos.
4. novembra je krajevna skupnost Osilnica opozorila občinsko skupščino Kočevje, da po mnenju vaškega odbora Bosljiva Loka postavljanje jezu ni dokončano in da bo lahko Kolpa, ko bo narastla, jez odnesla in napravila še več škode. Zaprosili so občino, naj posreduje pri izvajalcu deL
Se preden je bilo karkoli ukrenje-no, je Kolpa, ki je narastla šele za dober meter (običajno naraste tu nekajkrat na leto tudi za preko dva metra), podrla komaj zgrajeni jez in odnesla še več arov njive in sadovnjaka, Ust Antona Šercerja-Cerkvenega.
Ob našem obisku Bosljivc Loke Antona Scrcerja ni bilo doma, zato smo se pogovorili predvsem s Slavkom Ferbežarjem, ki je tudi član sveta krajevne skupnosti Osilnica. Povedal je:
„Kolpa je resno ogrožala glavno cesto. Se dvakrat bi narastla, pa bi jo spodkopalla. Zato smo zaprosili
DOLENJSKI UST
za pomoč. Vodna skupnost je delo dobro zastavila. Pravilno je poglobila staro strugo in z jezom zagradila pot Kolpi proti cesti Vendar so po mojem mnenju napravili veliko napako, ker nas niso poslušali in zadaj za jezom z buldožerjem narinili dovolj peska in kamenja.
Ko pa je Kolpa uničila jez, je začela spodkopavati zemljo, odnesla je Sercerjevo njivo, stezo in del sadovnjaka. Tako je že storjena ogromna
škoda zemlji, še večja pa bo, ko bo Kolpa še bolj narastla.
Žalostno je tudi, da se moramo v naši krajevni skupnosti boriti za vsak dinar. Tu pa je šlo menda okoli milijon dinarjev (100 milijonov starih dinarjev) v nič. Sicer natančna številka ni tako pomembna kot to, da bomo pri nas toliko časa razmetavali denar skupnosti, dokler ne bo vsak vsestransko odgovoren za svoje delo." Moč Kolpe in mnenje ljudi, ki tu žive in torej Kolpo najbolj poznajo, bi morali strokovnjaki resneje upoštevati.
JOŽE PRIMC
,11.
tistega grma sredi Kolpa je odnesla
povedal Slavko Ferbežar. (Foto: Primc)
tremi tedni je bila od brega pa do Šercerja, zdaj pa je ni več. jez in mrežo, nato pa še parcelo," je
2elja delovnih ljudi Mehanizacije je, naj ima vodja delavnic višjo šolo strojne smeri, strojniki, vozniki in mehaniki pa ustrezno kvalifikacijo. Poleg tega morajo kandidati poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje:
Biti morajo državljani SFRJ, poleg znanja pa so bistveni tudi moralnopolitična neoporečnost, pravilen odnos do samoupravljanja ter družbenopolitična aktivnost.
Če ste se torej odločili dokazati svoje spo sobnosti, če želite pokazati, kaj znate, pošljite prošnje s kratkim življenjepisom do 26. 11. na naslov: Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Mehanizacija. Dobrodošli, delovni tovariši!
cestno
podjetje
novo
mesto
št. 47 (1426) - in novembra 1976
Nameravate preskusiti svoje sposobnosti? Iščete delovno organizacijo, v kateri bi lahko dokazali, kaj znate in zmorete? Delovni ljudje novomeške občine so med prvimi v Sloveniji več kot 100-od-stotno vpisali posojilo za ceste. Eden od nosilcev del, ki se bo zahtevnega razreševanja slovenskega cestnega gordijskega vozla lotil s tehnične in izvajalske plati, je tudi Cestno podjetje Novo mesto. Čvrst kolektiv, v katerem si danes reže kruh že več kot 500 delavcev, išče nove tovariše.
Branko Pirc, družbeni pravobranilec samoupravljanja v Krškem, bedi nad samoupravnimi pravicami in družbeno lastnino v sevniški, krški in brežiški občini od 1. januarja letos. V današnjem razgovoru z novinarko Jožico Teppey pojasnjuje, s kakšnimi kršitvami in problemi se srečuje pri svojem delu.
— Tovariš Pirc, kdo se je pri iskanju pravic najprej začel obračati na vas in kakšne vrste zadev so vas po prevzemu te dolžnosti najbolj zaposlile?
— Pomoč in zaščito so med prvimi zahtevali delovni ljudje, prizadeti zaradi kršitev samoupravnih pravic pri urejanju medsebojnih razmerij v združenem delu. Taki primeri so bili najbolj pogosti, zato mi je vključevanje v reševanje posameznih spornih primerov vzelo precej časa, manj pa gaje ostalo za načrtno akcijo pri ugotavljanju in spremljanju samoupravne organiziranosti temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Zato iz sedaj obravnavanih problemov ne morem oceniti stanja samoupravnih odnosov v posavskih delovnih kolektivih, ampak jih lahko uporabim le kot enega od kažipotov za moje delo v prihodnje.
Kot sem že dejal, je pogostnost kršitev očitna pri urejanju medsebojnih razmerij v združenem delu. Ker je to za delovne ljudi najobčutijivejše področje, je razumljivo, da med predlagatelji za obravnavo prevladujejo delavci. Kljub prevladujoči pobudi delavcev pa med predlagatelji ne gre prezreti sindikalnih organizacij, službe družbenega knjigovodstva in samoupravnih organov, ki so bili v skoraj tretjini primerov pobudniki za obravnavo.
— Kakšen je bil končni rezultat vaših posegov in na kakšen odmev so naleteli v kolektivih?
— Pri opravljanju svoje dolžnosti sem doslej naletel večinoma na razumevajoč odnos, zlasti tam, kjer je prišlo do kršitev zaradi nepoznavanja samoupravnih predpisov ali pa zato, ker so bila določila v samoupravnih aktih opredeljena samo okvirno. V večini primerov sem se uspešno vključil v neposredno reševanje spornih zadev v delovnih organizacijah. V prvih šestih mesecih je bila moja intervencija neuspešna le v dveh primerih, zato sem enega predlagal v rešitev sodišču združenega dela, drugega pa občinskemu sodišču.
—	Kakšne pomanjkljivosti ste v dosedanji praksi opazili pri samoupravni organiziranosti tozdov?
—	Pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela
je obilica formalnih nalog največkrat zameglila vsebinske vidike, kar je očitno zlasti za tozde s sedežem OZD na območju svoje občine. Za takšne tozde je značilno, da nekatere samoupravne dolžnosti, ki so popolnoma v njihovi pristojnosti, združujejo na ravni OZD in navajajo kot razlog za tako ravnanje predvsem pomanjkanje ustreznih kadrov. Tako ima na primer več tozdov odbor za medsebojna razmeija samo na ravni OZD. Seveda v teh primerih tudi dohodkovni odnosi niso razmejeni. Vse preveč je namreč prisotna miselnost o oblikovanju in delitvi dohodka po zgledu prejšnje enovite organizacije.
Pobuda za organiziranost na samoupravnih temeljih pa je veliko bolj očitna v tozdih, ki imajo sedbž organizacije združenega dela zunaj meja matične občine. Spodbujajo jo poskusi po centraliziranem upravljanju z dohodkom. Značilen je primer, ko so skupne službe pri izdelavi bilančnega računa pokrile izgubo enega tozda z rezultati dobrega gospodaijenja v drugem tozdu. V samoupravnem sporazumu o združevanju so se sicer dogovorili za solidarno pokrivanje izgub med tozdi, vendar so v skupnih službah prezrli določilo, da lahko napravijo to le s pristankom kolektiva, ki je ustvaril presežek. Seveda mora biti za tak ukrep predložen tudi načrt za sanacijo nastale izgube.
Zaskrbljujoč je tudi primer naložbe združenih sredstev tozdov v modernizacijo enega tozda, pri čemer je bil kadrovski faktor povsem zapostavljen. Ker modernizacije proizvodnega postopka niso v celoti izpeljali in ker so se delavci morali sami privajati delu z novimi, sodobnejšimi stroji, niso dosegali planiranih rezultatov. Osebni
dohodki so se zaradi tega zmanjšali in med delavci je zavladalo nezadovoljstvo. Zaradi nepoučenosti je prišlo tudi do hujše nesreče ob delu. OZD je takoj pripravila načrt za sanacijo stanja, ki je že dal pozitivne rezultate, zato kot družbeni pravobranilec nisem ukrepal. Seveda je še vedno odprto vprašanje odgovornosti strokovnjakov, ki so predvideli modernizacijo brez usposobitve delavcev in s, tem povzročili precejšnjo škodo, razen tega pa so bili zaradi manjših prejemkov oškodovani tudi delavci.
— Kakšne kršitve pravic so najpogostejše pri urejanju medsebojnih razmerij delavcev?
— Prevladovale so kršitve v zvezi z razporeditvijo in prerazporeditvijo delavcev. V petini primerov so odbori za medsebojna razmeija ali ustrezni drugi organi interno razpisovali zasedena delovna mesta, za kar niso imeli osnove v nobenem samoupravnem aktu. Vsi delavci, katerih delovna mesta so razpisovali, so kršili delovne dolžnosti. Odbori so se poslužili internega razpisa, ker so ocenili, da bi bil disciplinski postopek z dokazovanjem kršitev prezahtevno zanje. Kandidata za razpis so zavrnili z obrazložitvijo, ki bi bila lahko že del obrazložitve pri dokazovanju kršitev delovnih dolžnosti.
Del kršitev je povzročilo tudi nepoznavanje določil zakonov in nedorečenost samoupravnih aktov. V tovrstnih primerih je bila intervencija pravobranilca najbolje sprejeta, saj je ta hkrati dal pobudo za dopolnitev aktov. Nekajkrat je bilo treba poseči vmes tudi zaradi odtegljajev osebnega dohodka delavcu spričo povzročene škode, vendar brez njegovega pristanka. Bili so še posamezni primeri, kot so: sprememba vrednotenja delovnih mest za vodilne in vodstvene delavce (na boljše), podaljšanje pripravniške dobe in nesamoupravno ravnanje individualnega poslovodnega organa.
Ze po doslej zbranih kršitvah je mogoče reči, da jih je povzročil neustrezno voden postopek.
— In kaj po vašem mnenju še lahko vpliva na zmanjšanje kršitev samoupravnih pravic delovnih ljudi?
- Večja angažiranost vseh družbfenopolitičnih organizacij v delovnih kolektivnih, pa tudi boljše delo organov delavske kontrole.
Cestno podjetje Novo mesto — temeljna organizacija združenega dela Mehanizacija vabi k sodelovanju:
— vodjo delavnic
— več strojnikov (težka mehanizacija)
— več voznikov
— več mehanikov za remont težkih gradbenih strojev
— več mehanikov za delo v servisu „Magi-rus"
kultura
in
izobra-
ževanje
Nova dognanja o Ketteju
Prof. Janko Čar predaval dolenjskim slavistom o Kettejevi ustvarjalnosti v Novem mestu
Čeprav Dragotin Kette v dolenjski metropoli, kjer se je šolal in ustvarjal v zadnjih letih minulega stoletja, še ni dočakal velike počastitve 100-letnice svojega rojstva, moremo petkovo predavanje o prvem vzponu njegove lirske ustvarjalnosti v Novem mestu imeti za dogodek, ki je zapolnil dobršen del te vrzeli. Še več: poslušalci so po končanem predavanju zapustili čitalnično dvorano Študijske knjižnice Mirana Jarca obogateni za popolnejši oris Kettejeve osebnosti in njegove-
ZBOR NOVOMEŠKIH UPOKOJENCEV SLAVI
Pevski zbor novomeškega društva upokojencev praznuje letos 20-letnico neprekinjenega delovanja. Jubilej bodo počastili 25. novembra s slavnostnim koncertom v Domu kulture, na katerem bosta sodelovala mešani pevski zbor , Dušan Jereb" iz Novega mesta in ženski zbor Mirana Jarca iz Črnomlja.
Pevski zbor novomeških upokojencev je od ustanovitve veliko nastopal v Novem mestu, ožji in širši Dolenjski, na revijah in proslavah. Dobil je več plaket in pismenih priznanj. Zbore, ki jih bomo poslušali prihpdnji četrtek, vodi priznani pevovodja France Milek, zato se obeta ob poslušanju narodne in umetne pesmi še poseben užitek.
ga pesniškega vzgona, kot so ga lahko dobili iz učbenikov in do zdaj dostopne literature. Nova, izčrpnejša in popolnejša osvetlitev Ketteja kot najstarejšega v četverki slovenske moderne in prvega, ki mu je smrt iztrgala pero še v prejšnjem stoletju, bo koristna zlasti učiteljem slovenskega jezika, dijakom in študentom pedagoške akademije, da bodo v svoje vedenje o tem pesniku vključili do zdaj manj znana ali celo neznana dejstva.
Predavatelj, prof. Janko Čar iz Maribora, ki je prišel v Novo mesto na povabilo Slavističnega društva Dolenjske, je v nekaj več kot enournem predavanju razgrnil pred poslušalci spoznanja, do katerih je sam prišel ob preučevanju Ketteja, ter si pri tem pomagal z izsledki nekaterih mlajših literarnih raziskovalcev, med drugim večkrat citiranega Nika Grafenauerja. Ker bo prof. Čar vse to, o čemer je govoril v študijski knjižnici, najbrž pa še več povedal v posebnem prispevku za decembrsko številko Dolenjskih razgledov,-naj to poročilo končamo z ugotovitvijo, da bo prek njegovih raziskav in izsledkov Dragotin -Kette Novomeščanom in Dolenjcem še bližji, še bolj znan.
I. ZORAN
LJUDSKI PLESI UČENCEV - Na več dolenjskih osnovnih šolah delujejo folklorni krožki. Najmlajši se prvih korakov ljudskih plesov učijo pod vodstvom učiteljev. Trud je poplačan, če se posreči nastop skupine na prireditvi. Na posnetku: mladi mirno peški folkloristi. (Foto: I. Zoran )
Kdaj črta čez odtujenost?
Ali v kulturnih snovanjih mislimo tudi na potrebe delavcev iz drugih republik?
Na nedavni partijski konferenci o kulturi v novomeški občini je sekretar komiteja Janez Slapnik opozoril, da bi si morali bolj prizadevati tudi za kulturno organiziranje in kulturno življenje delavcev iz drugih republik. Čeprav s tem ni spodbudil dodatne razprave in ustreznega zahtevka, da je „potrebno na tem področju napraviti korak naprej‘\ ni med sklepi, ob vprašanju, ki ga je načel, ne bi smeli biti neprizadeti.
Resnica je, da je zlasti v Novem mestu in nekaterih drugih večjih središčih novomeške občine, če govorimo samo o tej občini, zaposlenih več sto delavcev iz vseh jugoslovanskih re-
Ne — od ponedeljka do sobote!
Kulturne akcije ni konec s tem, da 00 ZK poroča, da je razpravljala o kulturi - Franc Šetinc: „Akcija Človek, delo, kultura mora pustiti trajno sled.'
V občinah, ki so teden Komunista odpravile z nekaj prireditvami in razpravami o kulturi, niso dojeli bistva letos začete akcije »Človek, delo kultura14. Preprosto zato ne, k« te akcije — Cankar bi dejal kulturnega boja — ni mogoče uresničiti od ponedeljka do sobote in prav tako ne v dveh, treh mesecih.
Franc Šetinc, sekretar IK predsedstva CK ZKS, je nedavno na političnem aktivu novomeške občine poudaril, da bi morala biti sleherna akcija zastavljena in izvedena tako, da bi
pustila trajno sled v kulturi in na drugih področjih, kijih povezujemo v tednih Komunista. „Ne gre za to, da osnovna organizacija ZK napiše v zapisniku, da je razpravljala tudi o kulturi,
S
a
JANKO - JANKA - JANKOV (NE: JAN KOTA - JAN KOTOV)
Ni tako dolgo, odkar sem si zapisal naslednja dva stavka: Igral bo plesni ansambel Lojzeta Jerkota. - Sporočamo žalostno vest, da smo izgubili našega dragega Jankota Vovk.
V dveh stavkih gre kar za tri hude pravopisne napake. Pravilno bi se stavka glasila takole:
Igral bo plesni ansambel Lojzeta Jerka. - Sporočamo žalostno vest, da smo izgubili našega dragega Janka Vovka.
Ustavimo se najprej pri prvi napaki. Samostalniki moškega spola imajo v slovenščini eno samo sklanjatev. Po tej se sklanjajo samostalniki na soglasnik (delavec — delavca, kmet — kmeta, dijak — dijaka), poleg teh pa še manj številni samostalniki, ki se v 1. sklonu ednine končujejo na samoglasnik (pismonoša - pismonoše, Tine — Tineta, Mali - Malija, Premru - Premruja, Janko - Janka). O samostalnikih na -a (pismonoša, Rustja) smo govorili na tem mestu šele pred kratkim, zato o njih ne bomo ponovno razpravljali. Moški samostalniki na -e, -i, -u (večinoma so to imena in priimki) nam navadno ne delajo težav, ker se v knjižnem jeziku sklanjajo enako kakor v vsakdanji narečni govorici (Tone - Toneta, Črne - Črneta, Hiti - Hitija, Smerdu -Smerduja), pač pa pogosto delamo napake pri imenih na -o. V narečju namreč tudi pri teh samostalnikih povečujemo osnovo in na splošno govorimo: Jankota, Slavkota, Mirkota, avtota itd. Knjižni jezik pa tega ne dovoljuje, ampak predpisuje edinole oblike: Janka, Slavka, Mirka, avto.
Prav tako ne povečujemo osnove, kadar iz takih imen delamo svojilne pridevnike: Mirkov, Jankov, Slavkov, Jenkov.
In zdaj še nekaj besed o drugi napaki:
V slovenščini sklanjamo ne samo ime, ampak tudi priimek, če gre za moško osebo: Izgubili smo Janka Vovka (ne: Janka Vovk). - Spričevalo Tineta Vozlja (ne: Tineta Vozelj, še manj pa seveda: Tineta „Vozelj-a“, čeprav najdemo v uradnem jeziku tudi take spake).
Drugače pa je, če imamo opravka z žensko osebo. V takem primeru dovoljuje pravopis dva načina: ali da sklanjamo samo ime, priimek pa ostane v vseh sklonih nespremenjen, ali pa da spremenimo priimek v svojilni pridevnik in potem sklanjamo oboje, na primer: Pokopaii so Mileno Vovk (Mileno Vovkovo). - Pisal je Ani Milek (Ani Milekovi). -Govoril je z Leopoldino Kuralt (Leopoldino Kuraltovo).
B-r.
ampak za mnogo več,“ je dejal sekretar IK.
Kulturnega boja brez knjige, izobraževanja, odnosa do dela in podobnega ni mogoče dobiti. Komunisti bi morali imeti to nenehno na umu in z dejanji (ne z besedami) zasesti avantgardno mesto, ki jim gre v tem boju. „Dogaja pa se,“je ugotavljal Šetinc, „da celo marksistična literatura ostaja neprodana. In to pri 90.000 komunistih, ki bi morali biti največje tržišče za knjigo!“
Liki Lize Lik
Nova slikarska razstava v Likovnem salonu
Razstavo del slikarke Lize Lik so odprli 12. novembra v Likovnem salonu v Kočevju, trajala pa bo še do 22. novembra. Slikarka razstavlja risbe s tušem, grafike in olja, posebnost pa so slike z barvami, raz-taljenimi v vosku (enkavstika).
Skupna značilnost njenih razstavljenih del je, da vse predstavi v jajcu oziroma zarodku, pa naj gre za ljubezen, misel, vesele ali žalostne trenutke. Vse svoje občutke izpove gledalcu na razumljiv in prijeten način.
Liza Lik je umetniško ime 33-letne slikarke iz Ljubnega ob Savinji. Pred leti se je udeležila Tabora v Trebnjem, kjer sc je še predstavila s svojim pravim imenom Liza Podpečan-Kuhar. Ne le v besedi, pač pa tudi v slikah je čutiti, da deluje samostojno in izvirno, se pravi, da napreduje po svoji poti.
J. PRIMC
publik in pokrajin, ki prav tako ustvarjajo in dajejo del dohodka za kulturo, možnosti za kulturno življenje in še bolj za kulturno organiziranje, a imajo znatno manj od tistih, ki se, denimo, ukvarjajo s športom.
Občuten deficit na tem področju bi mogli vsaj delno zmanjšati. Ena od možnosti za odpravo primanjkljaja kulturnega življenja delavcev iz drugih republik se nakazuje v večji aktivnosti medobčinske Kultumo-pro-svetne zveze bratstvo in enotnost, ki združuje ZKPO obkolp-skih slovenskih in hrvaških občin. Novo mesto, kakor
Pariško odličje krškemu rojaku
Jaro Hilbert dobil zlato plaketo Pariza
Jaro Hilbert, francoski slikar slovenskega rodu, je dobil pred kratkim visoko francosko priznanje: podelili so mu zlato plaketo mesta Pariza za dolgoletno umetniško delovanje.
Za nas je še posebej zanimivo, da je Hilbert dolenjski rojak, rojen 1897 v Krškem. Ker je bU nemirnega umetniškega duha, ga je pot vodila na Bližnji vzhod in v Afriko. Samo v Egiptu je umetniško deloval več desetletij. V Parizu živi in dela okoli petnajst let. Posebno znan je postal po slikah z motivi pariških mostov.
Čeprav deluje malone vseskozi v tujini, se Hilbert domovini ni odtujil. Večkrat je obiskal rojstni kraj. Med bivanjem v „stari domovini" se je kot slikar dalj časa zadrževal v primorskih krajih in ustvaril obsežen cikel krajin.
lahko ugotavljamo, ni prebogato prireditev in dejavnosti, ki bi bila plod prizadevanj omenjene zveze. To pa seveda ni vse.
Če nočemo še nadalje govoriti o kulturni odtujenosti tega življa iz drugih republik, bo treba v krajih, kjer ti delavci živijo, napraviti korake za izboljšanje razmer. Najbrž je za to poklicana ZKPO, vendar do 'zdaj še ni slišati, da bi sploh pomislila na ta živelj, kaj šele, da bi imela kakšne uporabne podatke ali analize o njegovih kulturnih potrebah. Seveda pa bi te korake lahko napravili že organiza-toiji kulturnega dela v delovnih organizacijah, ki zaposlujejo delavce iz sosednjih republik.
I. ZORAN
JT- •	•	T	•	V	•	y
Kitarist Jovičič v Beli krajini
Beograjski gost je koncertiral v metliški osnovni šoli
Glasbena mladina in koncertna poslovalnica Bele krajine sta v minulih dneh poskrbela za prijetno doživetje: 10. novembra je v avli metliške osnovne šole koncertiral Jovan Jovičič, znani kitarist iz Beograda. Pred tem je nastopil v Kranju, Litiji in Ljubljani.
Metliški učenci so bili navdušeni nad umetnikovo neposrednostjo, izraznostjo in komentarjem, tako da je zapustil nepozaben vtis. Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske je mojstra naprosilo tudi za predavanje na sestanku strokovnega aktiva za kitaro v glasbenih šolah. Jovičič je namreč več let deloval tudi na pedagoškem področju kot metodik za pouk kitare.
Mojstrski razred klasične kitare je Jovan Jovičič končal pod vodstvom Andresa Segovie na glasbeni akademiji „Chigiana“ v španskem mestu Sieni Hkrati je na beograjski univerzi končal študij fizike. Do zdaj je imel že 1.750 koncertov v vrsti evropskih dežel. Tudi laskava priznanja niso izostala. Naziv lavfeata je dobil 1957 na tekmovanju v Moskvi, leto kasneje pa za svojo dramo „Ptica“ nagrado Italije. Ima tudi oktobrsko nagrado Beograda, spominsko plaketo tega mesta, zlati znak DPM in plaketo Društva glasbenih umetnikov Jugoslavije.
Jovičič je napisal glasbo za vrsto filmov in dramskih predstav, učbenik „Šola za kitaro", pomembna pa so nadalje njegova znanstvena dela s področja akustike. Izdali so mu tudi več gramofonskih plošč.
V starih sporočilih večkrat zasledimo pripise o „go-vorcih“, ki so znali svoje misli povedati „z izbornimi besedami in v vsem razumljivem jeziku" ,xTudi pri pisanju so pazili, da se jim stavki niso izgubljali v nejasnem besedičenju, predvsem pa so se izogibali tujk.
Tako je bilo včasih, v obdobjih, ko si je slovenščina še uglajevala pot med izrazno enakovredne jezike kulturnih narodov. Ko dan-
Smo pozabili?
danes poslušamo tega ali onega govornika in prebiramo najrazličnejše spise, ki nas hočejo o nečem obvestiti ali poučiti, bi se nam moralo nemalokrat „inako storiti"; ob poslušanju in branju se moramo namreč še vedno le prevečkrat vprašati, kaj je s to našo slovenščino, ki je čedalje manj podobna materinščini, denimo, Cankarjevih spisov.
Zapisali smo „še vedno le prevečkrat", to pa zato, ker se lahko vsak dan prepričamo, kako malo (žal, še vedno) upoštevamo politični poziv, naj pri govorjenju in pisanju pazimo na svoj jezik, saj s tem kažemo tudi stopnjo svoje kulture. Da ne bi kdo porabil preveč časa za tuhtanje, za kaj gre, povejmo, da je tak poziv pred več kot desetimi leti naslovila na govorjenju in pisanju nagnjene Slovence republiška konferenca Socialistične zveze.
K perečemu vprašanju pravilne rabe slovenskega jezika bi se morali vrniti tudi v kulturnih akcijah, ki sojih v občinah, krajevnih skupnostih, tozdih in drugod zastavili v tednih Komunista. Ne nazadnje zato, da bi se bolje razumeli, saj je prav nečedno, če h kulturnim dejanjem poziva spis, ki je sestavljen malomarno, nekulturno. In takih je bilo v minulih tednih tudi na Dolenjskem na pretek. Vsaj o kulturi pišimo in govorimo v kulturni materinščini!
I. ZORAN
PREŠERNOVE KNJIGE PRIŠLE IZTISKA
Pred kratkim je izšla knjižna zbirka Prešernove družbe za leto 1977. Cena broširani zbirki je 80 din, vezani pa 140 din. Bralci in naročniki jo lahko naročijo v vseh knjigarnah ali v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Bor se tov.
¥* 11 §
P
. S
Lojze Perko: MARINČA VAS NA KRKI. Z rastave ber" v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici.
.Zlati okto-
GLASBENI NOVEMBER - Glasbena mladina in koncertna poslovalnica Bele Krajine sta v novembru organizirali obisk več glasbenih predstav. 11. novembra so dijaki črnomaljske gimnazije poslušali v ljubljanski Operi Verdijevo delo „Nabucco“. 14. novembra so se odpeljali v Zagreb, kjer je v dvorani Vatroslava Lisinskega koncertiral orgelski mojster Hubert Bergant, na sporedu pa so bile Bachove skladbe. Dan kasneje so učenci poklicne kovinarske šole iz Črnomlja in drugi obiskovalci iz Bele krajine v isti dvorani gledali rock opero „Gubec beg“. 16. novembra pa so si učenci viniške šole ogledali v Ljubljani Čajkovskega opero „Labodje jezero". 24. novembra bo v prosvetnem domu v Črnomlju gostoval sarajevski klarinetist Mihajlo Kelbli s celo-
večernim koncertom, s katerim bodo počastili tudi dan republike.
HLEBINSKA ŠOLA V PARIZU - V pariški galeriji Mona Liza so nedavno odprli razstavo del jugoslovanskih slikarjev tako imenovane hlebinske šole. Zastopani so: Ivan Lackovič, Mijo Kovačevič, Ivan Večenaj, Stjcpan Ivanec, Josip Kovačič, Ljerka Depolo, Martin Djukin, Drago Takač in Kamilo Vujčič.
SKUPNA RAZSTAVA POSAVSKIH LIKOVNIKOV - V galeriji samorastnikov na brestaniškem gradu so te dni odprli slikarsko razstavo, na kateri sodelujejo člani likovnega društva iz Brežic in KLIK iz Krškega. Razstavljenih je okoli 40 del z motivi iz Posavja in okolice Krke.
47 (H26) - 18 novembra 1976
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI UST
POTA
m sm/
Nasilnik are	za rešetke	f u^ija^ai nov prometni reli
“ ™	:	Zadnjih nekaj let jc avtomobi- Vozniki sc morajo pri zavija-
_____________ ■	ti l iuKlioni flnc<.n«»l t-ii-rv n in v lo.vo razvrstiti oh nolni boli
Mirka Klobučarja tudi prestani zapor ni izučil — še naprej je do domačih nasilen
Tokrat je v sina vrgel kos opeke . . .
S sodbo novomeškega občinskega sodišča, ki je že pravnomočna, gre v zapor 37-letni Mirko Klobučar iz Plemberka 9, delavec brez zaposlitve. Štiri mesece mu bo odvzeta prostost, ker je lastnega sina laže telesno poškodoval.
Dežurni poročajo
DOMA JE RAZGRAJAL - Šent-jemejski miličniki so 12. novembra zvečer pridržali do iztreznitve 21-letnega Franca Ponikvarja iz Gor. Vrhpolja, ker je močno opit doma razgrajal in grozil.
ŽELEZO SO UKRADLI - • Viktor Besal iz Obrha pri Šmarjeških Toplicah je prijavil milici, da mu je nekdo v zadnjih dneh ukradel 80 kg betonskega železa. Tatovi so prišli k njegovi zidanici v Gor. Gričevju in odpeljali 1.000 dinaijev vredno železo.
OPIT SE JE PRETEPAL - Miličniki v Dol. Toplicah so 10. novembra dopoldne pridržali do iztreznitve 48-letnega Ivana Štanglja z Malega Riglja. Stangelj se je opil, potem pa razgrajal v gostilni Gril v Poljanah.
NISO SAMI UŠLI - V noči na
11.	november je bilo vlomljeno v hlev Franca Jakliča v Šmavru. Zmanjkalo je 20 zajcev. To noč so tudi iz svinjaka Ignaca Kolenca na Rdečem kalu neznanci odnesli petelina in kuro. Perje in ostanke zajčkov so našli v bližini vasi in domnevajo, da so si Romi z njimi pripravili Martinovo pojedino.
MED DELOM OKRADENA -Antoniji Putrih iz Novega mesta, zaposleni v Labodu, je nekdo 11. novembra med dopoldanskim delom iz torbice ukradel denar, dokumente in bone za malico.
Na novega leta dan 1976 je prišel obtoženi domov vinjen. To dela tako in tako, za tak praznik pa sploh! Začel se je z ženo prepirati, groziti, sina je vlekel za lase. Vse za prazen nič. Ona ga je s praznim litrom udarila po glavi, v spor pa se je vmešal tudi sin Mirko, kije očeta prijel za lase. Takoj zatem sta prišla v kuhinjo še Klobučaijeva hčerka Marija in njen zaročenec Marijan Kikelj. To je razmere pri hiši že poznal in je domačim skušal pomagati na ta način, da je pijanega Klobučarja nekajkrat udaril z roko, nato pa ga pahnil skozi vrata.
To je obtoženega Mirka Klobučarja tako razburilo, da je pod oknom pograbil polovico zidaka in ga skoz okno zagnal v kuhinjo. Hotel je zadeti Kiklja, opeka pa je priletela v glavo sinu Mirku. Takoj mu jc začela teči kri in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa so na srečo ugotovili le lažjo poškodbo.
Daje Klobučar Mirko nasilen in da je z domačimi zelo grdo ravnal, kadar je bil vinjen - to pa je bilo kar naprej - je dokazano. Zaradi nasilništva in tudi drugih navzkrižij z zakoni je bil že nekajkrat kaznovan, ampak vse skupaj nič ne pomaga.
Na razpravo, kjer so ta primer obravnavali, sploh ni prišel, sodili pa so mu v odsotnosti. Kar je imel, je povedal na zaslišanju. Klobučarjeva verzija dogodka je dokaj različna od vseh ostalih, sodišče pa mu ni verjelo, da se jc sam tako rekoč branil pred napadom.
Za štiri mesece bo pri Klobučarjevih vsaj mir.
DOL,- TEŽKA VODA: V OVINKU PO LEVI Nikola Brajkovič iz Vivodine je 9. novembra popoldne vozil z avtom od Metlike proti Novemu mestu in v ovinek pri Dol. Težki vodi pripeljal po levi, tako da sta trčila z avtomobilistom Milanom Šajatovičein iz Metlike, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Škodo ccnijo na 1 2.000 dinarjev.
Rdeči semafor tudi za majhne!
Od 11. nov. je v veljavi novi predpis za voznike delovnih strojev in koles z motorjem!
Po določilih slovenskega zakona o varnosti cestnega prometa je začel 11. novembra veljati predpis, po katerem sme v cestnem prometu voziti delovni stroj, motokultivator in kolo z motoijem, kdor ima potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa ali voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil oziroma kmetijskih traktorjev.
Zasebno kmetijstvo sc je v zad-	nevarnost na cestah. Marsikateri
njem desetletju močno posodobilo z	voznik delovnega stroja, motokulti-
raznimi manjšimi kmetijskimi stroji,	Vatorja ali kolesa z motorjem jc
ki jih poganja motor. Vedno več je na vasi traktorjev in inotokultivator-jcv. Rastoča življenjska raven omogoča, da otroški sen in želja nista več samo kolo, pony ekspres, moped in podobna kolesa na motorni pogon, ki jih poru jajo proizvajalci v mnogih izvedbah. Vsa ta mala, večinoma bolj počasna vozila pa še povečujejo že tako dovolj veliko gnečo
doslej z veliko sreče nabiral prve prometne izkušnje, ko sc je kar tako vključeval v promet. Marsikateremu izmed teh voznikov so se samo ježili lasje, ko je zaradi neznanja komaj ušel nesreči ali smrti, marsikateri voznik teh malih, navidezno nenevarnih vozil pa jc obležal na cesti v krvi.	-
Krivcu nesreče leto dni zapora
Janez Kolar, obrtnik iz Kranja, je pri Skopicah povozil dva otroka
4. avgusta 1975 sta na magistrali pri Skopicah umila komaj 2-let-ni Martin Vegel in njegova 4-letna sestrica Vida. Nesreča, kije bila ena najbolj žalostnih, je pripeljala na zatožno klop okrožnega sodišča v Novem mestu 43-letnega zasebnega obrtnika zidarske stroke iz Kranja.
Obtoženi Janez Kolar se je z avtom ta dan peljal po magistrali proti Brežicam. Mimo Skopic je vozil s 119 km na uro, čeravno je največja dovoljena hitrost 100 kilometrov. Ob cesti je zagledal dva majhna otroka, vendar jima ni posvetil dovolj pozornosti in prave mere previdnosti Otroka sta hotela k mami
m stan mami na drugo stran ceste. Tako ju je Kolar podrl, čeravno je tik pred nesrečo močno zavrl. Oba otročka sta bila mrtva.
Njuna mama, ki ju je tik predtem pogrešila, ker sta bila sprva pri njej in sta se igrala z lomljenjem koruze, je stekla proti cesti. Zaslišala je le še trušč. Takrat sta bila oba že mrtva.
Otroka sta se izmuznila in šla čez cesto, nato pa sta hotela nazaj in pri tem je prišlo do nesreče.
Izvedenec je izračunal, da bi Kolar lahko ustavil avto pred otrokoma, če bi vozil z dovoljeno hitrostjo. Obtoženec je zatrjeval, da se ne čuti odgovornega za smrt obeh malčkov, češ da ne bi smela biti na cesti, vendar je sodišče menilo, da krivda zadeva tudi njega Ker je otroka poprej videl, bi moral biti nanju bolj pozoren.
Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča jc Kolaiju prisodil leto dni zapora, sodba pa še ni pravnomočna
Kriminalnost je v vsaki družbi normalen pojav. Družba pa se mora seveda braniti, ker gre za napade na njene vrednote, bodisi za obstoječe ali pa nove, ki izhajajo iz družbeno-politične ureditve in politične prakse. Takšna obramba v posebni kazensko-
in kaznovanje. ZasUaševanje je namenjeno predvsem tistim, ki bi utegnili gojiti želje po odklo-nskosti, medtem ko je kaznovanje naravnano na tiste, pri katerih so posledice odklonskosti glede kake temeljne vrednote že tako očitne, da narekujejo kazen
Vsi proti odklonskosti
pravni obliki se vzdržuje skozi vso dosedanjo zgodovino človeške družbe, seveda tako, da se oblika te obrambe spreminja. Vse bolj prihaja v ospredje širše družbeno odzivanje na pojave, ki motijo družbeni razvoj.
Že od rojstva se ljudje v življenju v družini ali kaki drugi skupnosti, v šoli, z vojaščino ali kako drugače discipliniramo in pripravljamo za določen način življenja. Posameznik si načina življenja ne more vedno izbirati po svoji volji, ker se mora prilagajati določenim splošno sprejetim vzorcem, ki so včasih celo kruti, pogosto celo nerazumljivi, posebno mladim ljudem. Proces, v katerem posameznik sprejema družbene norme, je socializacija. Tisti, ki ne sprejemajo socializiranega načina življenja, so de-vianti in družba jih s svojimi mehanizmi (organi, sredstvi, metodami) skuša poboljšati, to je znova socializirati, ali kot pravimo, resocializirati.
Socializacija in resocializacija pa ne potekata brez težav ali samo z ljubeznivim prigovarjanjem in prepričevanjem. Družba uporablja za dosego socializacije nekatere dejavnosti, ki so aktivne in pasivne narave. Med aktivnimi sta nedvomno zastraševanje
kot določeno vrsto popravne akcije. Z razvojem človeštva, humanizacijo razmerij med ljudmi, pod vplivom dosežkov znanosti o človekovem vedenju itd. pa je kaznovalna ideologija od golega ..povzročanja hudega storilcem", maščevanja in zastraševanja prešla tudi na metode obravnavanja in zdravljenja.
Rastoči interes družbe za preprečevanje odklonskosti in škod-ijivstva postaja verjetno najbolj pomembna sestavina socialistične samoupravne politike. Cilji te politike so natančno določeni in jih je treba le usklajevati z družbenimi pogoji odklonskosti oz. s pogoji, ki jih poraja družba sama. Preprečevanje odklonskosti se čezdaljc bolj razumeva kot politična in razredna naloga s popolnoma določenimi cilji, odstranjevati posledice (politične, moralne, materialne itd.), še preden bi nastale. Varnost postaja stvar vseh in vsakogar, je trajna skrb organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti itn.; ne more biti odtujena od nosilcev samoupravnih pravic, saj je prav tako vsakdanja potrqba delovnega človeka in celotne družbe kot vse drugo, kar je nujno za njegov fizični obstoj.
Preprečevalna miselnost si je doslej težko utirala pot ob splošni represivni naravnanosti ne le kazenskega pravosodja in drugih organov družbenega nadzorstva, temveč tudi javnosti. Misel o družbeni samozaščiti, ki predvsem odpravlja posledice in fizično onemogoča pojave ter odstranjuje vzroke odklonskega vedenja, je zasnovana na zavesti, da v samoupravni socialistični družbi za preprečevanje in odpravo odklonskosti niso odgovorne samo za to posebej ustanovljene državne ustanove, temveč tudi občani in njihove organizacije. Boj zoper pojave odklonskosti, s katerimi se ukvarja družbena samozaščita kot funkcija samoupravne družbe, mora temeljiti na spoznavanjju vzrokov, in ne samo na zdravljenju
posledic.	.
Vse preveč so vsi ti dejavniki naravnani povračilno in strpni do škodljivih pojavov ter lagodni, včasih tudi nevešči, da se sami spoprimejo s temi pojavi m
v	preventivi storijo to, kar sc od njih pričakuje. Naj zato ta sestavek končam z mislijo, ki mi ga je narekovala in ki je povedana v naslovu: odklonskost, ki razjeda našo samoupravno družbo, ki jo prizadevno gradimo, bomo uspešno odpravljali le, če bomo vsi prostovoljno sprejemali splošne vrednote, da bo čim manj primerov, ko bo treba posameznikom te vrednote vcepljati z nasiljem, če se bomo organizirano in vsak posebej borili proti odklonskosti tako, kot je v tem sestavku povedano, kot narekujejo sklppi in smernice ter zakonski predpisi, ki,regulirajo to področje dejavnosti, in kot v okviru vseh teh napotkov in obveznosti narekuje trenutna situacija, v kateri se znajde posameznik, ko zazna vzrok ali predvidi posledico ravnanja, ki lahko vodi k odklonskosti.
JANEZ KRAMARIČ
Ne godrnjajmo torej nad plemenito zakonodajalčevo željo, da bi z novim predpisom zaščitil nas in vse druge udclcžcncc v prometu. Seznanimo se s predpisi o varnosti cestnega prometa, pa bomo kaj hitro zvedeli stvari, o katerih se nam doslej ni niti sanjalo.
Predpis, ki smo ga navedli, torej določa da morajo odslej tudi vozniki majhnih in počasnih vozil, če nimajo vozniškega dovoljenja, imeti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa. V nasprotnem jc zagrožena. kazen od 100 do 500 din ali zapor do 30 dni.
Potrdila o opravljenem preizkusu znanja izdajajo občinski organi za notranje zadeve. Interesent mora pri tem organu v občini svojega stalnega bivališča izpolniti poseben obrazec „Priglasnico“. Preizkus znanja opra-
vi	nato pred izpitno komisijo. Z vsemi podrobnostmi o tem vas bodo seznanili na vašem občinskem organu za notranje zadeve.
AVTO-MOTO društva, ki delujejo na območju štirih dolenjskih občin, bodo pripravila tečaje za kandidate za preizkus znanja iz predpisov
o	varnosti cestnega prometa Takoj ko bo zbranih dovolj prijav (priglas-nic), bodo posamezna AMD objavila kraj in čas tečajev, zato pohitite s priglašanjem!
AMD NOVO MESTO SPOROČA
AVTO-MOTO društvo Novo mesto daje v zvezi z novim za voznike delovnih strojev, moto-kultivatorjcv (motorne kosilnice BCS in pod.) ter za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev (motorne kosilnice BČS in pod. ter koles z motorjem (pony ekspres in moped) vse podrobne informacije ter gradivo, ki ga morajo kandidati obvladati. Te informacije lahko dobite v vseh sekcijah AMD po krajevnih središčih. Takoj ko bo priglašenih dovolj kandidatov, bo AMD priredilo tečaje v Novem mestu in vseh krajevnih središčih.
AVTOBUS IMA GNOJIŠČU
Novomeščan Vinko Repšc je II. novembra popoldne vozil avtobus ..Gorjancev" na redni progi Karlo-vac - Novo mesto. Na postajališču l.okvica je ustavil, da so potniki izstopili, zaradi okvare na vozilu pa se jc avtobus začel pomikati nazaj. Po 15 metrih je zdrknil na dvorišče in obstal na gnojišču. V avtobusu je bilo nekaj potnikov, vendar se ni nikomur nič zgodilo, pa tudi gmotna škoda ni velika.
Zadnjih nekaj let jc avtomobilizem v Ljubljani dosegel tako stopnjo razvoja, da je začel nevarno ogrožati pešcc, kolesarje in zlasti javni mestni promet. Nujno jc bilo ukrepati. Novi prometni režim, ki je že v veljavi, pa zmoti marsikaterega voznika iz drugih k/ajev, zato bomo v nekaj sestavkih pojasnili, kje je v Ljubljani vožnja dovoljena in pod kakšnimi pogoji.
Zaavtobusc mestnega prometa in ostale avtobuse so določeni in zaznamovani posebni rumeni pasovi, po katerih zdaj neovirano vozijo in prihajajo na postajališča brez zamud. Pod odloku ljubljanske mestne skupščine po teh pasovih lahko vozijo še vozila taksi službe in vozila PTT. V nobenem primeru pa sc ne smejo izključiti vozila s prednostjo in vozila s spremstvom. Zaradi razbremenitve cestnega prometa so na nekaterih ulicah zaznamovani rumeni pasovi in sicer:
obojestransko neprekinjen rumeni pas
- obojestransko prekinjen rumeni pas
- enosmerni rumeni pas ob desni strani vozišča.
Obojestransko neprekinjeni rumeni pas jc na Titovi cesti od Bavarskega dvora do Šubičeve ulice, ob zahodni strani Trga revolucije ter v Gradišču do Rimske ceste. Tod lahko avtobusi vozijo v obe smeri. Pasovi so neprekinjeni, kar pomeni, da avtobusi po njih vozijo neprekinjeno, medtem ko jc za druga vozila vožnja prepovedana Rumeni pas je z leve strani omejen s prekinjeno rumeno črto, z desne pa z desnim robnikom vozišča Pred vstopom na rumeni pas so ustrezni prometni znaki in tabla, voznikova dolžnost pa je, da to upošteva. Kontrolna služba jc zelo pogostna in kazni za kršilce so visoke.
Obojestransko prekinjeni rumeni pasovi so na Titovi cesti od Bavarskega dvora do križišča z Linhartovo cesto in na Celovški cesti od Delavskega doma do prodajalne Slovenija avto. Pasovi so dvosmerni in omogočajo vožnjo avtobusom v obeh smereh. V nasprotju s prejt opisanimi so prekinjeni. Zakaj? Da bi vozniku omogočili zvrstiti se pred križiščem, da bi lahko zavil v desno. Takoj za križiščem se začne rumeni pas, ki se pred križiščem št. 2 zopet konča Rumena prekinjena črta je edina označba na cesti, ki loči prometni pas za vozila mestnega prometa od ostalih prometnih pasov na vozišču. Razen označb na cesti je še vertikalni prometni znak za obvestilo. Pravokotna tabla, na kateri so vrisani prometni pasovi, je postavljena^ takoj na začetku rumenega pasu.’ Na desnem prometnem pasu je dovoljena vožnja za BUS in taksi, za vsa ostala vozila pa jc vožnja prepovedana vsak dan od 5.30 do 7.30 in od 13.30 do 15.30. V času, ko ni omejitve, lahko vsi vozijo po tem prometnem pasu.
Enosmerni pas ob desni strani vozišča jc označen od Ambroževega trga, po Poljanski cesti, po Ciril-Mctodovem trgu, v Stritarjevi ulici, na tromostovju, v Wolfovi, Šubičevi ulici do Valvasorjeve ceste. Ulice so označene tako, da je po sredi potegnjena rumena prekinjena črta, vzporedno z njo pa bela neprekinjena črta.
Vozniki sc morajo pri zavijanju v levo razvrstiti ob polni beli črti, ki sedaj nadomešča levi robnik enosmerne ceste. Ob levem robniku enosmerne ceste pa sc vozniki ne smejo razvrščati, ker je z nasprotne smeri dovoljen promet za vozila mestnega prometa in taksi službe. Še ena značilnost bele polne črte na vozišču je, da ne dovoljuje prehod ostalim vozilom na nasprotni vozni pas, oziroma prepoveduje prehitevanje. Za smer vožnje št.
1	jc na začetku ulice postavljen prometni znak za izrecne odredbe, ki pomeni prepoved prometa za vsa vozila v eni smeri. Ta znak pa ima dopolnilno tablo, ki dovoljuje vožnjo vozilom mestnega prometa in taksistom. V vsakem križišču je znak ponovljen. Za smer vožnje številka 2 je prav tako na začetku ulice postavljen znak enosmerne ceste, ki dovoljuje voziti vsem vozilom v to smer.
Z novim prometnim režimom so pešci dobili veliko več možnosti za neovirano hojo po mestu. Okrog 25 ulic je zaprtih za ves promet. Tam lahko vozijo le vozila z domicilno nalepko, to pomeni dovoljeno vožnjo za stanovalce, ki samo pripeljejo ali odpeljejo od hiše, nikakor pa ne smejo na cesti parkirati
In kolesaiji? Ker se vožnja z osebnim avtomobilom po središču Ljubljane ne izplača več, je novi prometni režim prinesel več možnosti kolesarjem. Kolesar lahko vozi povsod, razen na mestih in delih ulic, kjer je to s posebnim znakom prepovedano. Zraven vozišča so urejene tudi kolesarske steze. Novi režim jc v 18 ulicah z označbo kolesarskih stez omogočil tovrstnim vozilom neovirano vožnjo. V zvezi s tem pa so vse organizacije združenega dela dolžne urediti v bližini svojih poslovnih prostorov naprave za parkiranje koles, ki jc brezplačno.
(Prihodnjič o parkiranju)
VELJA KOCI C
PAZITE NA PROMETNE ZNAKE! — Rumeni pas na cesti je označen z dvema prometnima znakoma. Prvi je na cesti — rumena prekinjena črta, drugi je obvestilni in vertikalni, nameščen zraven vozišča. To je pravokotna tabla modre barve. Kdor teh znakov ne upošteva, plača precejšnjo kazen.
I
TREBNJE:	VZVRATNO	NA
CESTO: Janez Uhan iz Metlike je 8. novembra dopoldne vzvratno zapeljal avto z dvorišča Špringcrjeve gostilne na cesto in trčil v osebni avto Silva Slaka iz Trebnjega, ki jc ravno takrat pripcjlal mimo. Bilo jc za 8.000 din škode.
KAKO DOLGO ŠE? - Nekajkrat na dan smo pred novomeškim mostom lahko priče taki gneči, ki povzroča, da se po mestu vije kolona čakajočih vozil. Na srečo to ne bo več dolgo trajalo, ker bo kmalu gotov najprej novi most v Ločni, zatem pa še priključek. (Foto: R. Bačer)
ŠENTJERNEJ: NI SE PREPRIČAL - Domačin Vid Majzelj je 10. novembra dopoldne vozil avto skozi naselje, pri trgovini kmetijske zadruge pa je prišlo do trčenja z avtomobilistom Janezom Turkom z Roj. Ta jc zapeljal avto z dvorišča na cesto in ni bil dovolj previden. Tako jc nastalo za 10.000 din škode.
NOVO MESTO: PRI ZAVIRANJU GA JE ZANESLO - Novomeščan Pavel Krapež je II. novembra zvečer vozil z avtom po Partizanski cesti in zavil na Resljevo. Za njim vozeči avtomobilist Janez Zoran iz Jelš pri Otočcu je močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo. Zapeljal je na pločnik, hkrati pa zadel tudi Krapežev avto, da je škode za 10.000 din.
DOL. GRADIŠČE: PRISTAL V JARKIJ 12. novembra zjutraj jc Ivan Milek iz Dobravicc vozil tovornjak proti Šentjerneju, v ovinku med potjo pa jc naproti pripeljal avtobus. Na ozki in spolzki cesti sta oba voznika ustavila. Ko jc zatem Milek nadaljeval vožnjo, je za njim pripeljal tovornjak Anton Markovič s Sel pri Toplicah in na mokri cesti ni mogel pravočasno zmanjšati hitrosti. Tovornjak jc zdrsel naprej, zadel Milekovo vozilo, nato pa zdrknil v jarek. Markovičev sopotnik Jože Drobnik iz Rumanje vasi jc bil ranjen in so ga prepeljali v bolni: šnico, gmotno škodo pa cenijo na 2^.000 din.
8
DOLENJSKI UST
Stran uredila: RIA BACEH
St. 47 (1426)
novembra 1976
l *
Trnovo presenetilo Dolenjce
Košarkarska reprezentanca Dolenjske v drugem kolu nepričakovano izgubila z Ljubljančani
DOLENJSKA-TRNOVO 62:69 (31:45)
V drugem kolu so Dolcnjci gostovali Trnovčane in hoteli z najvišjo postavo presenetiti Ljubljančane. Gostje pa so s hitrimi napadi razbili domačo obrambo, hitro povedli in domača trenetja tudi s pogostimi menjavami nista mogla zaustaviti razigranih Trnovčanov. V drugem delu se je zdelo, da bo MK Z Dolenjska le preobrnila tok igre, kajti z izredno borbeno obrambo so domači presenetili in gostje so dosegli prvi zadetek šele po štirih minutah. Navzlic borbeni igri jim ni uspelo, pokopali pa so jih izredno netočni streli, slabi skoki pod obema košema in - odlični Trnovčani.
MKZ Dolenjska: P. Seničar 8, Bajt 17, Munih 4, S. Kovačevič 4, Ivančič 8, Svinger 13, S. Seničar 2, Plantan 6.
ZA ČLANE SMUČARSKIH DRUŠTEV POSLEJ CENEJE
Pred . kratkim je bil v Ljubljani sestanek, na katerem so se zbrali predstavniki upravljalcev slovenskih žičnic in se pogovarjali o gospodarjenju s slovenskimi žičnicami. V zvezi s samoupravnim sporazumom o posebnih ugodnostih, ki jih bodo dajali podpisniki sporazuma članom smučarskih organizacij v Sloveniji, so se dogovorili, da bo znašal popust v sezoni 1976/77 na vseh slovenskih žičnicah deset odstotkov. Vsak član smučarske organizacije bo na podlagi izkaznice lahko dobil dnevno ali poldnevno vozovnico s popustom, popustov pa ne bodo deležni pri točkovnih kartah ali drugih vozovnicah.
Ostali rezultati: Kras Branik 84:78 (42:34), Vrhnika - Raden-ska-Pomuije 96:81 (48:43), Jcžica - Fructal 96:84 (50:45), Jesenice -Elektra 73:70 (39:40) in Domžale -Rudar 89:68 (33:37).
Trenutni vrstni red: Domžale 4 točke, Jesenice 4, Dolenjska, Jcžica, Trnovo, Klcktra, Rudar, Vrhnika, Fructal in Kras po dve točki ter Branik in Radenska -Pomurje brez točke.
Elan vse boljši
Dobre igre mladih Novo-mešcanov v minuli sezoni
Prav gotovo so novomeški ljubitelji nogometa z igrami Elana zadovoljni, saj je domača enajsterica v dolenjski nogometni ligi dobro igrala.
Novomeščani so v jesenskem delu prvenstva zmagovali od kola do kola in le zavoljo slabše razlike v prejetih in doseženih zadetkih so v jesenskem delu pristali na drugem mestu. Da so se na nove boje res dobro pripravljali, dokazuje tudi določna igra v Črnomlju, kjer so favorite, pripravljali, dokazuje tudi odlična igra v Črnomlju, kjer so favorite,
Ker se Elanova enajsterica zaveda, da bo spomladanski del prvenstva dokaj težak, že razmišlja o treningih, nedvomno pa bo mlada in obetavna ekipa z igrami, ki jih je pokazala v prvem delu dolenjske nogometne lige, lahko še naprej med najboljšimi, z malo več športne sreče pa lahko Novomeščani osvojijo tudi prvo mesto.
Vodstvo in člani novomeškega nogometnega kluba upajo, da bodo v novem tekmovanju tudi tribune bolj zasedene, saj se je velikokrat pripetilo, da so imela gostujoča moštva več navijačev kot pa Elan.
M. GORENC
' ' . . ■
PO PRVEM DELU ŠTIRI TOČKE - Sevničanom letošnja tekmovalna sezona v drugi zvezni rokometni ligi-sever ni bila najbolj naklonjena. Po enajstih tekmah so z dvema zmagama na zadnjem mestu, povedati pa moramo, da so imeli sicer dobri igralci v jesenskem delu prvenstva precej smole. Na sliki: z enega izmed prvenstvenih srečanj v minuli sezoni. (Foto: Alfred Železnik)
Inlesova vrsta na petem mestu
Končala so se tekmovanja v drugi in slovenski rokometni ligi — Ribničani na odličnem petem mestu, Sevničani zadnji — Brežice sedme, Krka enajsta
Konec minulega tedna so se za nekaj časa od rokometne žoge poslovili tudi fantje, zakaj odigrali so zadnje tekme jesenskega dela novega prvenstva. V drugi zvezni ligi so Sevničani v Zagrebu doživeli poraz, pomlajena Inlesova vrsta pa je v Labinu igrala neodločeno. Brežičani so pred domačimi gledalci zanesljivo zmagali, z dobro igro pa so razveselili tudi Novomeščani, ki so v gosteh v boju za obstanek v slovenski ligi osvojili pomembno točko.
RUDAR - INLES 22:22 (13:10)
Ribničani so se iz Labina vrnili z eno samo točko, čeprav je še nekaj sekund pred koncem kazalo, da bodo prišli s celotnim izkupičkom. Tik pred koncem srečanja sta sodnika za Rudar dosodila najstrožjo kazen, ki so jo domači dobro izvedli in srečno osvojili točko. Če bi sodnika Ribničanom spregledala toliko prekrškov, kot sta jih domačim, bi gostje nedvomno dosegli prepričljivo zmago.
Inles: Kersnič, Ponikvar, Ilc 5, Svetič 1, Radič 1, Žuk 2, Šilc, Andoljšek 3, Pucer, Putre, Lajba-cher.
ZAGREB -r- SEVNICA 38:30 (21:12)
Več kot sto gledalcev je v prvem polčasu videlo kaj čudno igro. Medtem ko so domači i gralci doseg ali zadetke kot za stavo, so bili gostje nekoliko boljši v napadu. Dosegli so dvanajst zadetkov. V nadaljevanju so domači nekoliko popustili, Sevničani pa so z osemnajstimi zadetki ublažili katastrofalni poraz.
Sevnica: Sirk, Krištofič, Gane 4, Barič 5, Jazbec 5, Guček 2, Svažič 9, Stojs 2, Novšak 3, Jurišič, Možic.
OBETAVNA VRSTA - Upravni odbor novomeškega nogometnega kluba je na nedavni seji sprejel vrsto sklepov, med temi tudi zahtevo po načrtnem delu z mladimi nogometaši. Ta čas obiskuje Elanovo pionirsko šolo kar 50 učencev, klub pa dela resno tudi z mladinci. Na sliki: novomeška mladinska vrsta s treneijem. (Foto:
Milan Gorenc)
Kegljači počastili dan republike
V Novem mestu so se minuli teden na turnirju pomerili najboljši kegljači in kegljačice — Med člani zmagala Planinc in špiler (Krško), med članicami Baškovičeva
Na novomeškem kegljišču so minuli teden domači kegljaški delavci pripravili turnir v počastitev dneva republike. Na srečanju najboljših kegljačev in kegljavk z Dolenjskega se fantje niso izkazali, medtem ko so dekleta kegljale solidno.
V dveh dnevih so gledalci pri moških videli poprečne rezultate. Izkazala sta se le člana krškega kegljaškega kluba, ki sta z dokaj dobro igro dosegla soliden rezultat jn osvojila prvi mesti, ostali tekmovalci pa
Kočevje: vse več strelcev
Na minuli skupščini kočevske občinske strelske zveze so kritično ocenili odsedanje delo skupščine in vseh desetih strelskih družin, ki delujejo na območju občine.
Pri ocenjevanju so člani menili, da je potrebno poslej v strelske vrste pritegniti več članov, predvsem mladincev in mladink, rezervnih vojaških starešin, članov Zveze združenj borcev in članov ostalih organizacij.
Ugotovili so, da zveza z ostalimi organizacijami ni bila najbolje povezana, zato bodo poslej bolj skrbeli za strelstvo. Ustanovili bodo nove družine, konec tedna pa bo dobila kočevska občina družino v Predgra-du.
Da bi delovanje strelskih družin kar najbolj zaživelo, bodo organizirali več strelskih tekmovanj, zlasti pozimi Prva večja prireditev bo 29. novembra v počastitev dneva republike. Strelski turnir z zračno in malokalibrsko puško pa bosta pripravili občinska konference Zveze socialistične mladine Novo mesto in strelska družina „Itas“.
V. DRAGOŠ
so na plastiki dosegli že precej boljše rezultate. Pri dekletih je bilo precej bolj zanimivo, saj so bile prve štiri tekmovalke močno izenačene, na koncu pa je popolnoma zasluženo zmagala Baškovičeva.
Žal so imeli tokrat organizatorji obilo dela, zakaj v obeh dnevih je prišlo do precejšnjih zamud. Zaradi pogostih okvar na kegljiščih so tekmovalci in tekmovalke nastopali v težkih razmerah in verjetno je tudi tu razlog, da so podrli tako malo kegljev. Skoda, ker lastnik kegljišča nima na objektu vzdrževalca, kajti zgodi se, da mora celo tekmovalec sam odpraviti napake, hoditi po krogle itd. Zato vsi tekmovalci, tekmovalke in rekreatorji menijo, da je zadnji čas, da lastnik kegljišča poskrbi za človeka, ki bo sproti in temeljito odpravljal napake.
Vrstni red - ženske: 1. Baškovič (Krka) 405, 2. Barič (Krka) 402, 3. Konda (Novo mesto) 399, 4. Tratar (Krka) 399, 5. Turšič (Brežice) 392, 6. Rozenbcrger (Krka) 387, 7. Dalmacija (Krka) 381 itd.
Moški: 1. Planinc (Krško) 864, 2. Spiler (Krško) 861, 3. Progar (Novo mesto) 839, 4. Rovan (Krško) 834, 5. Bartolj (Mercator) 831, 6. Bratož (Krka) 829, 7. Karpljuk (Krka) 829 itd.
Tekmovanje članov je bilo zanimivo tudi zato, ker je obenem veljalo za sestavo ekipe, ki bo nastopila na republiški kegljaški reviji. V ekipo je prišlo prvih šest tekmovalcev.
D. BRATOŽ
BREŽICE - ISKRA 31:18 (17:10)
V zadnji tekmi jesenskega dela so Brežičani igrali zelo dobro. Izkazal sc je zlasti napad, ki je od minute do minute večal razliko, in če ne bi
Leskovec: novinke so uspele
Po dolgem času je zaigrala v ligaškem tekmovanju ponovno ženska ekipa leskovškega Partizana. Pred štirimi leti so Le-skovčanke že nastopale, žal pa je ekipa razpadla, predvsem zaradi nezainteresiranosti takratnega vodstva.
Tako igralke in njihovi privrženci upajo, da se usoda ne bo ponovila, kajti dekleta so nad rokometom navdušena, to pa dokazujejo tudi igralke Nagličeva, Drenikova, Čuri-čeva in Kranj čevičeva, ki so za Partizan nastopile pred štirimi leti in so se takoj, ko je nova vrsta začela vaditi, priključile treningom. Nova ekipa je začela vaditi 6. avgusta, vodil pa jo je ircner Oskar Kovač, ki pa je po pr\i prvenstveni tekmi obetavne igralke zapustiL Ekipo, ki se je kasneje preimenovala v Labod, je nato do konca tekmovanja vodil Sribar. Dekleta so pokazala veliko volje, se srčno borila in malokdo je verjel, da lahko novinke uspejo. Mlade igralke pa so prav na vseh tekmah dokazale, da resno mislijo, in če bodo vadile in igrale tako dobro tudi naprej, bomo o njih še veliko brali. Dekleta upajo, da poslej ne bodo imele toliko težav pri opremi: društvo Partizan namreč navzlic prošnji ni dobilo za žensko ekipo od TKS Krško niti dinarja.
L SRIBAR
ŠPORTNI KOMENTAR
Za poročilo - klofuta
NOVO MF.STO - V trening tekmi sta se konec minulega tedna v bršlinski telovadnici pomerili košarkarski vrsti Obutve in > tretja ekipa' medobčinske košarkarske selekcije. Po dokaj zanimivi tekmi je zasluženo zmagala dvanajsterica novomeške Obutve (46:34), ki je letos zmagala v dolenjski košarkarski ligi. (D. P.)
Kot kaže, je pustila prvenstvena tekma med slovenskima ligašema novomeško Krko in ajdovskim Mlinotestom v Novem mestu globoke korenine, zakaj še štirinajst dni po njej najbolj vneti ljubitelji rokometa še vedno razpravljajo o neljubem dogodku - napadu na sodnika. Navzlic vsemu je zadeva več ali manj jasna. Krkin igralec, ki se je na tekmi spričo dvomljivih sodniških odločitev spozabil, bo kaznovan, ravno tako, na veliko škodo novomeškega rokometa, tudi Krkina ekipa.
In i zakaj, bodo vprašali prizadeti, ponovno pogrevanje minulega dogodka?
Bilo je v ponedeljek popoldan, ko je naše uredništvo obiskal novomeški dolgoletni športni delavec, sodnik in športni dopisnik. Mo-
čno razburjen je povedal, da je o sporni tekmi poročal zagrebškim Sportskim novostim. Njegovo pisanje, razumljivo, ni bilo všeč Krkinim igralcem. Najprej so mu grozili, in zgodilo se je, da je za svoje, po mnenju številnih bralcev objektivno poročilo, v kavarni vpričo gostov, kot desetletni fantalin, dobil klofuto. Podobna usoda menda čaka tudi druge dopisnike.
Pričakujemo, da so člani novomeške rokometne ekipe razumni ljudje in da vseh težav ne bodo v nedogled reševali le s pestmi. Posamezniki so svoje nezadovoljstvo stresli na kaj primitiven način in ker so za eno tekmovalno sezono naredili preveč napak, je vodstvo kluba že ukrepalo - seveda ne s klofutami.
J. PEZEU
rrfTf
III M I I
domači trener poslal na igrišče vseh rezervnih igralcev, bi bila lahko zmaga še prepričljivejša. Sodnika sta bila na tem srečanju dobra. Dosodila sta kar 16 sedemmetrovk in igralci so jih stoodstotno realizirali.
Brežice: Jurkas, Bršec 2, Buzan-čič 11, Vervega 4, Vestovšek 1, Ribnikar 2, Zagode 4, Zavadlav 2, I7. Rozman 2, Blatnik 3, Merslavič, J. Rozman.
ORMOŽ - KRKA 19:19 (9:11)
Le malokdo je verjel, da lahko Novomeščani v Ormožu pripravijo presenečenje, zakaj tudi to tekmo je vodil sodnik Jekuš, ki je v Novem mestu po mnenju igralcev in gledalcev podaril točko Mlinotestovi vrsti. Kljub temu so gostje dobro igrali, ob polčasu vodili in obdržali prednost skoraj do konca tekme. Nekaj minut pred koncem se je zdelo, da se bo ponovila stara novomeška hiba: domači so izenačili in povedli. Navzlic temu pa so Krkini igralci s pametno igro prišli do žoge in izenačili. Če bi imeli Novomeščani le malo več športne sreče, bi lahko tudi zmagali.
Krka: Mežan, Pungerčič 3, Hu-delja 3, Jaklič 2, Grabrijan 1, Pctan-čič 3, Ristič 4, Kopač 2, Sprajcar 1, Stupar, Cvelbar, Turk.
V dolenjskih ligah živahno
Nogomet na Dolenjskem vse bolj priljubljen
Nogometaši v rekreacijskih ligah so s tekmovanjem že končali in prvak v dolenjski ligi je znan: po devetih kolih je jesenski del pripadel nekdanjim conskim ligašem, črnomaljski Beli krajini, na drugo pa so prišli novomeški nogometaši.
Rezultati zadnjega kola v jesenskem delu: Grosuplje-Partizan 8:1, Ribnica - Kočevje 0:2, Elan -Šentjernej 4:1, Mirna - Ivančna gorica 1:4. Trenutni vrstni red: I. Bela krajina 13 točk, 2. Elan (Novo mesto) 13, 3. Grosuplje 12, 4. Kočevje 11, 5. Ivančna gorica 9, 6. Šentjernej 7, 7. Mirna 4, 8. Ribnica 3, 9. Partizan (Straža) brez točke.
Rezultati VII. kola dolenjske mladinske lige: Elan - Šentjernej 6:1, Mirna - Ivančna gorica 2:5. Na lestvici vodi Kočevje z 10 točkami, sledita Elan in Bela krajina z 3, Ivančna gorica jih ima 6 itd.
S tekmovanjem so končali tudi pionirji in v dolenjski ligi je trenutni vrstni red naslednji: 1. Grosuplje 7, Ivančna gorica 6, Kočevje 4, Bela krajina 3 in novomeški Elan brez točke.
Minula tekmovanja v dolenjskih ligah so dokazala, da so igralci v slabem letu močno napredovali in da so dolenjska moštva vse boljša. Nogometni delavci upajo, da bodo že v kratkem dobili tako močno ekipo, ki bo lahko nastopila v slovenski nogometni ligi, zakaj zadnji čas je, da tudi nogometaši, ki imajo na Dolenjskem veliko privržencev, poskrbijo za boljše tekme.
METLIKA - Po novem tekmovalnem sistemu morajo metliški igralci namiznega tenisa organizirati v občini lastno ligo, po vsej verjetnosti pa organizatorji ne bodo imeli težav, saj bodo tekmovalne vrste sestavili sindikati v organizacijah združenega dela, kot kaže, pa bodo za presenečenje poskrbeli tudi po osnovnih organizacijah ZSMS, kjer imajo nekaj dobrih igralcev. (D. P.)
Kaj, kje, kdo?
Po enajstih dokaj napornih kolih gredo rokometaši počivat. Do spomladanskega dela imajo ekipe, ki jim v jesenskem delu ni šlo vse po zastavljenih načrtih, sicer malo časa, da se pripravijo na novo sezono, vsekakor pa ga bodo znale izkoristiti V prvem kolu spomladanskega dela v II. zvezni rokometni ligi-sever gostuje Sevnica pri Slatini V prvi tekmi so bili boljši Sevničani in navijači so prepričani, da bodo premoč še enkrat dokazali. Gostujejo tudi Ribničani, in sicer pri močni Kvarnerjevi vrsti. V prvi tekmi so Dolenjci zamudili lepo priložnost, da premagajo močne Rečane, in čeravno bodo tudi v nadaljevanju nastopili s pomlajeno vrsto, lahko na Reki dosežejo vsaj neodločen rezultat. _	-
V slovenski ligi se bosta v prvem kolu pomerili ekipi z Dolenjskega, in sicer v Brežicah. Novomeščani so imeli v jeseni pred domačimi gledalci veliko več možnosti za zmago kot pa Brežičani. Glede na to, da so po prvem delu prvenstva na dnu lestvice, bi morali v Brežicah zaigrati vsaj tako dobro, kot so igrali v zadnjih kolih, in verjetno bi lahko dosegli vsaj neodločen rezultat.
V letošnjem letu slavi novomeško šahovsko društvo visok jubilej, vendar prav letos šahi-stom ne gre najbolje. Močno oslabljeni se v republiški ligi, kjer so še lani bili med najboljšimi, nikakor ne morejo zbrati in v petem kolu prvenstva so doživeli poraz. V naslednjem kolu igrajo doma z Iskro.
Košarkarji Dolenjske v tretjem kolu gostujejo pri Rudarju. Če bodo ponovili slabo igro s Trnovim, se jim obeta poraz, prav gotovo pa bo Dolenjska v Trbovljah zaigrala povsem drugače in v srečanju z Rudarjem so Dolenjci favoriti.
Ekipa s ■■
Ko je eden najboljših Inleso-vih igralcev Zdenko Mikulin odšel v Nemčijo, so se mnogi ljubitelji športa spraševali, kdo ga bo v ekipi zamenjaL Privrženci ribniškega rokometa so iskali najrazličnejše možnosti, najbolj črnogledi pa so menili, da odličnega Mikulina ta čas v ribniški ekipi ne more zamenjati nihče. Nekoliko drugače je menil trener Jože Šilc. Sklenil je, da bo zahtevno mesto zunanjega igralca zaupal mlademu Janezu Ilcu, ki je donedavna nastopal v drugi Inlesovi ekipi. Prvi del letošnjega prvenstva je dokazal, da je trener ravnal popolnoma prav.
„Obiskoval sem sedmi razred osnovne šole,“ je povedal nadarjeni igralec, „ko sem začel redno vaditi in takoj nastopati za ekipo P. Zanjo sem igral štiri leta. Za najboljšo postavo sem prvič nastopil v ponovljeni tekmi z ljubljanskim Slovanom. S svojo igro sem bil na moč zadovoljen, ne pa tudi z rezultatom srečanja, ker smo izgubili. Takrat sem zabil dva gola, navzlic hudi tremi. Trenerju sem namreč moral dokazati, da sem že ,zrel\ v gledališču je bilo veliko prijateljev itd.“
Nato je Ilc govoril o načrtih ekipe. Že pred prvenstvom so se ;,lesarji" pogovarjali o možnostih in ugotovili, da bi bil uspeh že uvrstitev v sredini tabele, zakaj ekipa je močno pomlajena in nima dovolj izkušenj. Po prvem delu so pristali na odličnem petem mestu, Ilc pa meni, da so pristali tako visoko zaradi dobrega kolektiva. Navzlic temu da so v ekipi igralci, stari od devetnajst do triintrideset let, so homogena ekipa, ki ima še lepo prihodnost.
M. GLAVONJIČ
ambrožič
iz monografije dvanajste brigade
brigada brani belo krajino
piše: lado
■ „ A
ŽIVA BROŠKA - Na fotografiji ni skrbno in umetelno izdelana broška spretnega zlataija, ampak droben delček življenja, ki nas obkroža in ga zaradi njegove majhnosti premno-gokrat kar prezremo, čeravno je ta svet drobnih bitij lep in zanimiv. Miha Gošnik iz Novega mesta je, kakor sodimo po fotografijah, katere je prinesel za rubriko TISTI HIP, pogost „obiskovalec“ v m ikro svetu. S fotografsko kamero, bliskavico in primernim objektivom beleži ta svet; plod tega pa je tudi objavljena fotografija, ki je v izboru tega tedna zmagala. Ker je uporabil bliskavico in razmeroma dovolj veliko žival, mu je uspelo izogniti se problemu, ki tare fotografiranje malih stvari - premajhni globinski ostrini. Uporaba bliskavice je seveda prinesla nezaželeno senco na podlago. Temu se da izogniti s posebno bliskavico v obliki prstana.
(Dolenjah! li»< 0Tfirf 2flJgf/ )
Tarnanje o visokih davkih
OD PRAZNEGA TARNANJA, da so davki previsoki, ne bo nikomur pomagano. Marsikje odborniki kar počez pripovedujejo, da davkoplačevalci davkov ne zmorejo. Ali je res? Mar so doslej kjerkoli v okraju z analizami, z vsestranskim pretresom gospodarskega stanja kmeta in občine kot celote ugotovili, da to drži? Takih analiz ni nikjer. Prav zato se vprašujemo: kaj bi naredile občine, če bi tako stanje pri davkoplačevalcih zares ugotovile? Dobro vemo, da je na vasi cela vrsta vprašanj in odnosov, ki jih odborniki sploh ne ugotavljajo in o katerih občinski odbori ne razpravljajo. Namesto tarnanja o visokih davkih naj bi uredili delo domačih kmetijskih zadrug.
Z NOVIM VOZNIM redom je bila odpravljena nočna služba železničarjev na kandijski postaji, s tem pa tudi dodatek za nočno delo. Z odpravo nočne službe na tej postaji je pa nastala nevarnost, da pride do nesreče na križiščih. Vsak večer namreč vozi skozi postajo lokomotiva brez postanka na postaji Kandija in to čez obe križišči brez spuščenih zapornic.
KER SO V VELIKEM Gabru in okolici močni kmetje, imajo največ po tej razdelitvi izkopati do 80 metrov jarka. Dela na področju Velikega Gabra se vlečejo že skoraj dva meseca, vendar še niso končana in je resno vprašanje, če bodo končana letos. Dela zavirajo zlasti veliki kmetje, ki nočejo izpolniti svoje obveze, medtem ko so jo manjši kmetje že izpolnili.
OBLO V SEMIČU je iz svojih proračunskih sredstev zgradil lepo sejmišče z ustrezajočo stavbo. Sejmi so se že začeli. Prvi in drugi sta bila po številu glav goveje živine prav dobra. Vsak naslednji je bil slabše obiskan. Semiški sejmi so bili pred vojno dobro obiskani in znani daleč naokrog.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. novembra 1956)
SVETU OKOLI
★
★
SLABO SPRIČEVALO -
Da se Avstralec le ne more preveč razumeti na ameriško davčno politiko, se je izkazalo, ko je moral Peter Clyne v zapor zaradi davčne utaje. Vse bi bilo komaj omembe vredno, ko bi omenjeni mož ne napisal nekaj zelo prodajanih knjig, ki govore o tem, kako se izogneš plačevanju davkov.
PREVEČ BESED - Ravnatelj neke japonske šole je vsak dan pripovedoval učencem, kako se morajo čuvati v gostem mestnem prometu, v katerega so vključeni mnogi brezvestni vozniki. Ta poštenjakar se je udeležil konference, ki je bila posvečena preprečevanju prometnih nesreč v mestnih četrtih. Na konferenci seje napil in na prehodu za pešce povozil enega svojih učencev.
MUZEJ ZA PAPRIKO
Na Madžarskem so v mestu Se-gedin postavili muzej, kije posvečen najbolj slavnemu dodatku madžarske kuhinje - papriki. V njem bodo razstavljene naprave za pridelovanje in vzgajanje paprike in druge podobne stvari, kakor tudi zgodovina uporabe te začimbe. Morda bodo gostom postregli tudi s pa-prikašem, v knjigo vtisov pa bodo pisali ognjene besede . . .
PREKLIC Nigerijski dnevnik Daily Times je objavil tale preklic: „Zvedeli smo, da naši nezdravi konkurenti in njihovi sodelavci širijo neresnične klevete. Zato želimo široki javnosti kategorično zajamčiti, da ni nobenega od naših šofeijev požrl udav v pragozdu pri Ore Townu.“
KRAP NA ANGLEŠKI NAČIN - Nekaj časa je v uglednem londonskem časopisu Times trajala polemika o tem, ali so krapi okusna jed. Polemiko je zaključil bralec, ki je zapisal tale recept'za pripravo te ribe: „Položite krapa na kos lesa. Ribo kuhajte na deski okoli dve uri na ne močnem ognju. Potem krapa odvrzite in pojejte desko!"
PEVSKA POMOČ
Avstralski načrtovalci družin so poskušali naučiti domačinke osnov kontracepcije tako, da so navodila prelili v glasbo. Zdaj so tak pristop opustili, ker so ugotovili, da so domačinke mislile, da je dovolj samo peti.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Svojih ljudi še poznati nočejo
(Res je) tukaj v Ameriki dobro za živež in tudi za denar zaslužiti, kateri hoče pametno in trezno živeti; toda žali Bog, tukaj se vse drugače obrne; iz najbolj pametnega in varčnega fanta se največji zapravljivec in nesramnež naredi, da svojo dušo in telo na vekomaj pogubi. Naštel bi mnogo takih fantov, kteri so se od doma kot dobri in pobožni kristjani od svojih ljubih staršev, bratov, sester in žlahtnikov v Ameriko podali, in se po opominjanju svojih staršev z velikim zaupanjem v božjo pomoč se izročili. Na moiju so Bogu in Materi Božji s prisego obetali pobožno življenje; ko pa so enkrat prišli do svojega cilja, v delo, so od začetka še precej radi v cerkev k božji službi hodili. Pa to le malo časa. Zdaj pa več ne poslušajo du-hovja, ne verujejo v Boga, in svojih starih ljudi v starem kraju še poznati nočejo.
(Cvetje rudečih) jagod je po vsih Svetili redka stvar. Dobili smo nekaj tacih cvetk, da smo se o tem prepričali.
(Ljudsko štetje.) V črnomaljskem političnem okraju, ki šteje 28, 460 duš, bilo je v minolem četrtletju 35 porok, 161 rojstev in 147 mrličev. Največ umrlo jih je za jetiko, in to 34. Uboja ali samomora ni bilo.
(Zanimiva) in zelo raznovrstna je bila razstava obče znane administracije Wcinlaube iz Klosterneuburga pri Dunaju. Ta tvrdka razstavila je vse mogoče potrebščine, ki rabijo za izgo-jevanje trt in za obdelovanje vinogradov. Razun različnega orodja in materijalij za cepljenje, razstavila je tudi različne naprave za zatiranje trtnih škodljivcev. Omeniti je treba posebno treh škropilnic kakor tudi baklje in meh za žveplanje trt.
(Ogla s.) Hiša v Novem mestu v dobrem stanu, z malim vrtom; za kakega umirovljenega gospoda pripravna, je takoj na prodaj.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. novembra 1896)
Toplota
■
iz
zemeljskih tal
Kaj z vojvodinskimi je-zerci vroče podzemeljske vode?
Islandci znajo podzemeljsko toplo vodo izkoristiti ne samo v turizmu, ko z gejziri privabljajo turiste, ampak tudi pri ogrevanju svojih stanovanj ter v vrtnarstvu pri toplih gredah. Pri nas imamo precej podzemeljskih zalog vroče vode, vendar smo še daleč od tega, da bi jih tako vsestransko izkoriščali, saj so predvsem izkoriščene le kot toplice.
Na nedavnem seminarju v Beogradu so se strokovnjaki pogovarjali prav o tem vprašanju, kako izkoriščati energijo podzemeljskih toplih voda. Posebno pozornost so posvetili Vojvodini, ker imamo v Jugoslaviji prav na tem ozemlju največ podzemeljskih jezer in jezerc z vročo vodo.
Strokovnjaki so opozorili, da bi se dalo z malo stroškov priti do teh zalog toplotne energije, saj leže jezerca ne preveč globoko pod zemeljsko površino. Temperatura se giblje med 30 in 100 stopinjami. Prav v Vojvodini, kjer je toplotnih podzemeljskih jezerc največ, so najbolj neizkoriščena.
Na seminarju so se strokovnjaki odločili, da bodo pokrenili akcijo za izkoriščanje te naravne toplotne energije. Predvsem bi jo lahko uporabljali za gretje stanovanjskih hiš ter v poljedelstvu, kjer bi bilo od uporabe podzemnih toplih voda še največ koristi. V načrtu imajo, da bi na ozemljih z zalogami podzemeljske tople vode zgradili velike zaprte hale, v kateri bi gojili povrtnino.
V
i
m
i
Lipova pravda
Odkar pomnim, je imel naš človek težave, kadar je iskal pravdo na cesarskem Dunaju.
„Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj," so imeli stari ljudje navadno reči, kajti pot do tja je bila jako dolga in nevarna. Pa tudi novcev je bilo vedno premalo, zato je marsikdo Ostal raje doma, kot bi s pravdo iskal negotov izid pravice, pa čeprav v cesarskem mestu.
Tudi sam imam slabe izkušnje. Anti še pomnite lipovo pravdo s cesarico? Njej in drugim dvorjanom in veljakom je bilo VEČ VREDNO DREVO nad kamnito mizo KOT ČLO VEK. Več je bila vredna hladna senca kot celo cesarstvo, kajti Brdavs in Turek se ne bi zadovoljila z odsekanimi glavami junakov, on je hotel vse. Mar niso ravno naši ljudje (če sebe odštejem, da mi ne bi kdo lastne hvale štel v zlo) največkrat reševali cesarstvo in Dunaj pred krvavimi Turki in drugimi sovražniki? Pa
vendar so vse zasluge za zmago in številna ugasnjena življenja slovenskih junakov po nekaj letih pozabljena in brez vrednosti.
Kaj je rekel minister Gregor, ko so mi hoteli dati pošteno plačilo za zmago nad Brdavsom?
„Zaprite tega človeka! Ta je državi nevaren!"
Mar so Slovenci zavoljo tega, ker hočejo svoje pravice, le plačilo za svoje delo, državi nevarni?
In tako zdaj preštevajo naše ljudi, tiste, ki si upajo glasno zahtevati svoje pravice, da bodo vedeli, koliko je še takih, ki se zdijo ministru Gregorju ali komu drugemu nevarni. Nevarni zato, ker so toliko pametni, da pravočasno spregledajo njihovo zahrbtno igro.
Slovenci na Koroškem, glasno povejte svetu, kako ravnajo z vami. Če bo vaš glas prešibak, vedite, da bomo z vami vsi tisti, ki govorimo isti jezik, in tisti, ki mislijo in čutijo z vami.
MARTIN KRPAN
Z elektriko r" nad mrčes
Nova naprava za uničeva nje nadležnega mrčesa
Rešitev prejšnje križanke
3
Med obema storžema koruze (levi je ameriške vrste, desni pa peruanske) je položen prednik obeh. Primerjava najlepše pokaže, koliko zmore delo človeških rok.
Skopi predniki
Ob taki koruzi bi danes
človeštvu trda predla
Tisočletja vztrajnega in skrbnega gojenja so številne kulturne rastline preoblikovala do take mere, da danes samo še strokovnjak lahko prepozna nekdanje „divje“ prednike fižola, koruze, pšenice, soje, krompirja, riža ali katerekoli druge hranilne rastline, ki jo človek goji, kar pomni.
Za mnoge „divje“ prednike teh rastlin vemo le iz okamenin, ki jih tu in tam najdejo v zemeljskih plasteh; največkrat najde-vajo celo samo semena. Poznamo sicer podivjane primerke kulturnih rastlin, vendar ti niso podobni davnim prednikom.
Zanimiva je najdba fosilnega storža koruze, ki so ga odkri--li v neki votlini v Združenih državah Amerike. Gre za storžek, ob katerem si le težko mislimo, da bi zmogel dati tako potomstvo, kot ga poznajo danes v mnogih deželah sveta, zlasti v Srednji Ameriki, kjer je pridelek koruze tako pomemben kot pridelek žita.
Koruza, s kakršno smo se seznanili v Evropi, je bila že gojena, kultivirana oblika. V Španijo jo je leta 1519 prinesel konkvistador Cortez, kije v stari mehiški državi našel že bogata in dobro obdelana koruzna polja. Hitro se je razširila po vsem svetu, prav tako pa so gojitelji vzgojili številne vrste koruze.
V mnogih predelili sveta je mrčes nadvse nadležen spremljevalec vsakdanjega življenja.
Če odvzamemo težko, dolgotrajno in malo uspešno borbo, ki jo človeštvo vodi proti škodljivim žuželkam za vsakdanji kruh ter prenašanje bolezenskih klic, so insekti mnogokrat zelo neprijetni spremljevalci že zaradi samega števila in navzočnosti. Komaiji, muhe in mušice, vešče, pajki in podobna golazen, ki se rada zbira okoli in v človekovih bivališčih, neutrudno nosi zastavo zmage. Dovolj* zanesljivega, predvsem pa dolgotrajnega sredstva za njihovo uničevanje in odganjanje dolgo nismo poznali.
Pred nedavnim patentirani ameriški izum, ki je že v redni prodaji in gre na veliko med kupce, naj bi nadležni mrčes dokončno ukrotil. Gre za fluorescentno cev velike svetlobne moči, katere naloga je, da privabi k sebi n rc;s. Ko komar ali. vešča prileti do naprave,
	r		•i	mZ	um	7S		H.U	..				tj.
X	9	T		A	a	O	9	d	M				
o	T	O		J	a	ti		a	"G			idfi	
TS	A	X	U	A	j	i	*	z	—				
A	u	A	*	H		a	A	<T					
	o	T	A		A	*		O *	S< A				
i	J	A	V	1	A		A			X		us	
»	...	■sar	1	J	A	<r		T	i	V	Z'	J	«•
A	s	A		1	A	A	M	-4^	*	3	a	0	A
£		T	*	A	J	T	O	*	B	a	■	a	
A	u	A	i	a		1	J	i	u'1.	3	*	i	
T	d	j	T	A		V	O	J	.m	*	T	“*	ji
Od vzvišenega samo korak.
do smešnega je NAPOLEON
Mnogi so dobri, ker ne znajo biti pravični.
CHAUVILLIER
Zmaga ima sto očetov, poraz pa je sirota.
(ljudska modrost)
DL
PEČ
inekdM
VlADAR
jVOZOffltCA
EL.
RIBA
OL
KAJNOV
BRAT
{LUKA V MAROKU
redkejše; 2.ime ;
DVOČLE-
UIK
RAZIELE- i ŠENJE ■
REKA V SZ
SKUPINA
TEŽA
OMOTA
ZEMLJA
1KR0G
HIŠE
I
'T
i
<
T'
GL.MESTO: GRČIJE i
RAK
ZLITINA
NOBELU
Z.IME
ZAIMEK
ZEMEUSKS
PLIN
AJDINJA
DVOJICA
LENOBA
,0R0D)E i
POVRT- |
M_4
TUR.
£M
i
mr-
SKLED
PLES
OBLIKA
SOCVETJA
STOPAJ
DL
del človeškega
SKELETA
ESTINA ‘•"ME
1ML
(VZKLILO
2IT0ZA
PRIPRAVO.
M JgtSL
r
ZBORNICA
SF
PADAVINA
GORA NA TOOSKEM
SP.
MESTO
VRSTA
FIŽOLA
PAPIGA
BERITE
PRITISK
DL
TOUT
VODA ZEMLJO -OPIRA ,
DL
r
Dokler leta od cveta na cvet, je vse v redu, ko pa začne brenčati okoli ušes...
zmanjša električni upor zračne izolacije med elektrodama in povzroči, da se električni krog sklene. Električna napetost 5000 voltov se sprazni skozi žuželko in jo ubije. Moč električnega toka, ki nastane ob tem, je 9 milivoltov, kar je človeku povsem nenevarno.
Naprava zmore uničiti do 5000 insektov v minuti in odvisno od svoje jakosti varuje prostore do 40 arov velike prei*^ nadležnimi žuželkami. Do sedaj so v ZDA, kjer je mogoče trenutno te naprave kupiti, prodali 10.000 „uničevalcev insektov41. Hiter izračun pokaže, da bi samo do sedaj prodane naprave lahko v eni sezoni uničile 13 bilijonov insektov.
Miki Muster Janez Trnove
Kam je izginil deseti planet?
Veliko podatkov govori o tem, da je okoli Sonca nekdaj krožilo deset planetov — V vesoljskem „odpadu" strokovnjaki marsikaj najdejo — Mit in resničnost
Okrog leta 1770 je Johann Daniel Titius, profesor na wit-tenberški univerzi, dodal prevodu neke astronomske knjige zanimiv matematični obrazec, po katerem s 3 pomnožena števila 0, 1, 2, 4, 8, .16, 32 s prištetim številom 4 dajo niz števil 4, 7,10, 16, 28, 52 in 100. Dobljena števila so zelo blizu desetkratni oddaljenosti zunanjih planetov od Sonca, če vzamemo za mersko enoto oddaljenost Zemlje od naše matične zvezde. Ta matematična domislica je rodila še danes zelo živo vprašanje: kaj je z desetim planetom našega sončnega sistema? Zanimanje je poraslo po odkritju Urana; ko je nemški astronom Johann Bode izračunal orbito planeta Urana, se je izkazalo, da se njegova oddaljenost od Sonca pokriva s številom v Titiusovem nizu.
V znanstvenih krogih je raz-
burjenje raslo in mnogi astronomi so poskušali odkriti, kaj je s planetom, katerega položaj bi moral po matematičnem obrazcu biti nekje med Marsom in Jupitrom. V Nemčiji so celo osnovali društvo, ki naj bi pomagalo pojasniti to skrivnost. Minilo je 20 let raziskovanj, in ker niso odkrili ničesar, je navdušenje pojenjalo.
NOVOLETNO
DARILO
VESOLJA
1. januarja 1801 je italijanski astronom Piazzi, ki ni bil član društva, odkril nebesno telo, za katerega so kasneje ugotovili, da je največji asteroid ali najmanjši planet v našem osončju. Oddaljenost Ce-resa, kot so nebesno telo poimenovali, je natančno ustrezala petemu mestu v Titiusovem nizu.
Od tega leta dalje so astronomi odkrivali vedno nove asteroide, največ majhnih nebesnih teles, katerih premer je komaj kilometer. Ceres s svojimi 960 kilometri v
premeru je tako postal manjkajoči planet. Tega seveda iskalci niso pričakovali. Namesto pravega, velikega planeta so odkrili vse polno vesoljskega „kamenja“.
Ob ugotovitvi, da se asteroidi gibljejo v določenem pasu, se je rodila zamisel, da Ceres in ostali asteroidi predstavljajo le ostanek nekdanjega večjega planeta, ,ki se je v davni preteklosti razletel. Toda ko so strokovnjaki izračunali skupno maso vseh asteroidov, je ta znesla le stotinko Zemljine; naš rodni planet pa že tako ne socji med večje v osončju. Razprave in razvnemanja okoli desetega planeta so se razvodenile.
KOZMIČNI
ODPAD
V zadnjih tridesetih letih seje raziskovanje asteroidov in meteoritov močno razvilo. Drobci vesoljskih „popotnikov“, ki prodro plašč Zemljinega ozračja in jih strokovnjaki dobe v svoje roke, veliko povedo merilnim napravam in analizatorjem. Meteoriti prihajajo
zvečine iz pasu asteroidov, zato skrivajo v svoji zgradbi tudi skrivnost ostalih nebesnih teles, ki krožijo v tem vesoljskem „odpadu“, kakor astronomi v šali imenujejo pas asteroidov. In prav te analize so strokovnjake ponovno pripeljale k misli, da je deseti planet nekdaj resnično krožil okoli Sonca.
Notranjost meteoritov iz aste-roidnega pasu ima zapleteno kristalno zgradbo, ki je lahko nastala samo tako, da se je razgreta snov izredno počasi hladila, komaj za eno stopinjo v milijonu let Da pa bi se snov lahko tako počasi hladila, mora imeti po znanih fizikalnih zakonih dovolj veliko prostornino. Drugače povedano:	kristalna
zgradba meteoritov nakazuje, da so nekdaj bili del večjega nebesnega telesa, ki je imelo najmanj 150 kilometrov v premeru.
Snov v notranjosti mnogih meteoritov je pri raziskavah pokazala
še eno presenetljivo lastnost: sledove magnetizacije, ki so lahko nastali le v primeru, če se je snov hladila kot sestavni del velikega, vrtečega se planeta. Take magnetizacije ne more povzročiti rotacija asteroida samega.
Raziskave kemične sestave meteoritske snovi so pripeljale do dokaj zanesljive ugotovitve, kako dolgo je snov od zadnjega topljenja v trdnem stanju. Meritve so pokazale, da znaša to obdobje skoraj dosledno 4,5 milijarde let. To pa je tista starost, ki jo sedanja znanost pripisuje planetom našega osončja.
Vse to seveda potrjuje misel o tem, da je nekdaj med Marsom in Jupitrom krožil velik planet, ki je razpadel. Toda povsem zanesljivo tega ni mogoče trditi. Raziskovanje asteroidov poteka dalje in prinaša nova odkritja, ki bodo morda pripomogla k rešitvi tega vprašanja. Drugače pa bo o planetu, ki je eksplodiral, pripovedoval le še starodavni mit o nadčloveku, katerega pravi dom naj bi bil v eksploziji uničeni planet Kripton.
Ta meteorit je bil nekdaj del asteroidnega pasu; še prej pa mogoče del planeta.
ZA OČETOM
Trmrrr
LdCwu  i
, \ \u\\	,	................
•H, I
W\V ;
i rji
.	-»"V.:S
97
Zmagoslavno je privlskel z dna najprej sekiro in jo dal Bojanu, ki je še stal na bregu. Ko je skočil v tolmun še ta, se je dviganje potopljene opreme, orodja in živil uspešno nadaljevalo in tudi srečno končalo. Ko sta nato na bregu pregledovala rešeno, sta srečno ugotovila, da je izginilo le nekaj drobnarije, katero bosta že nekako pogrešala ali dobila novo.
98
Bolj boleča je bila izguba splava. Voda je medtem odnesla čez jez večino debel, iz katerih je bil sestavljen. Zoran je preostala sicer polovil in spravil na kopno, a z njimi si nista mogla pomagati. Razen tega je bilo treba pogledati, kakšna je struga pod slapom. Da to ugotovi, se je Bojan odpravil po bregu navzdol. Pot je bila težavna. Moral je plezati po samih skalah.
99
Bojanove ugotovitve so bile močno nezadovoljive. Sam prvi slap je bil razcepljen na več delov, a pod njimi so se vrstili drug za drugim še novi, višji in nižji. Do koder mu je navzdol po reki segal pogled, nikjer ni opazil mirne vodne gladine. Tudi če se splav ne bi razbil, ga tako daleč po suhem ne bi mogla prenesti, in to niti tedaj ne, če bi ga razstavila.
Boj tega dne se je končal torej zmagovito za brigado. Posebnosti boja so bile v tem, da se je 3. bataljon hitro razvil za boj, da mu je komandant brigade poslal v pomoč četo iz 2. bataljona in daje 2. bataljon z novo, vnaprej pripravljeno razmestitvijo iz vseh smeri zavaroval in zagotovil nemoten naskok 2. in 3. bataljona na sovražnika. Upoštevati je treba še naslednje. Sovražnik je pri svojih napadih vedno računal na presenečenje. Če mu ni uspelo, se ni spuščal v dolgotrajne in krvave boje, pač pa je zaključil boj, kakor hitro je to mogel. Zmaga 17. septembra je bila pomembna za brigado, ki je vse bolj utrjevala svojo bojno moč in je borcem in poveljnikom dvigala samozavest. Boj tega dne je pokazal, da je postavljanje izvidnic na stalnih mestih zelo nevarno, kajti sovražnik zve zanje in jih v naskoku porazi. To se je zgodilo izvidnici 3. bataljona pri Sv. Florjanu, kjer je bilo največ izgub.
Dne 20. septembra 1944 je XV. divizija izvedla izredno akcijo, ko je zavzela sovražno postojanko Poganek pri Litiji in z miniranjem porušila železniški most pri Litiji. V tej akciji, ki jo je vodil štab VII. korpusa, so prvič sodelovale tudi enote štajerske 4. operativne cone, in sicer z dvema štajerskima brigadama, Šlandrovo in Zidanškovo. Naslednjega dne pa je poveljstvo novomeške postojanke začelo bojni pohod, ki je bil zaradi ciljev in rezultatov silno zanimiv. Akcijo v dolini Save pri Litiji smo omenili zato, da vemo, da je bil v tem času VII. korpus v ofenzivi na železnice, kar pa zaenkrat ni vplivalo na obnašanje novomeške posadke. Mimogrede naj povemo, da je XVIII. divizija nekaj dni pozneje ponovno porušila Štampetov most, tako da je tržaška železnica utrpela v kratkem časovnem razdobju kar dva težka udarca.
Za 21. september je poveljnik novomeške posadke zbral največje število mož, kar jih je mogel. Vključil je tudi del posadke iz St. Jerneja, tako da je znašala številčna moč njegovih čet okoli 600 mož. To bojno skupino so v začetku spremljali tudi tank, tanketa in dva kamiona.
Bojna skupina je imela za cilj prodreti v Uršna sela in v Gorenje Sušice. Ta akcija torej ni bila napeijena proti 12. brigadi, in vprašanje je, kakšni so bili njeni končni cilji. Ker na področju Uršnih sel ni bilo partizanskih čet, akcija ni bila vojaško upravičena. Obveščevalni center 12. brigade je označeval za cilje sovražnega pohoda ropanje in poskus, da bi v rajonu Drganjih sel sovražnik zajel delavce, ki so delali na cesti. Toda to so bili premajhni cilji za tako veliko ekspedicijo in sijih bržkone sovražni komandant ni postavil. Sovražnikovo akcijo si moramo torej razlagati le kot šolski manever ali pa kot akcijo, ki je nasedla napačnim vestem. Na žalost nimamo še na voljo nemških dokumentov, ki bi nam mogli pojasniti namen velikega pohoda. Seveda je sovražni poveljnik upošteval, da je na področju Podgrada 12. bridaga, zato se je moral proti njej zavarovati. Na svoje levo, vzhodno krilo je postavil v pobočnico bojno skupino, da bi zavrnila vse nevarnosti, ki bi s pobočij Goijancev pretile jedru njegovih sil.
Sovražna kolona je torej 21. septembra zgodaj zjutraj zapustila Novo mesto in se po cesti odpravila do Birčne vasi. Tu se je razdelila na štiri kolone. Z njihove leve strani ali z vzhoda je prodirala bojna skupina, ki je bila verjetno sestavljena iz šentjemejske posadke slovenskih domobrancev in je štela okoli 150 mož. Smer pohoda je bila Birčna vas-Lakoviče -Mihovec in dalje proti Uršnim selom. Vzhodno od ceste Birčna vas-Uršna sela je šla druga kolona približno iste moči kot prva, in se je ustavila v Uršnih selih. Tretja kolona je šla zahodno od omenjene ceste, se pri Birčni vasi spopadla l desetino 3. bataljona 12. brigade, ki je tam bila na ogledovanju in nadaljevala pot proti Podljubnu in Uršnim selom. Partizanska desetina se je med bojem umikala na Ljuben, potem je zavila nazaj proti Ruperč vrhu, severno od Birčne vasi prečkala cesto in se vrnila v sestavo svojega bataljona. Četrta kolona je šla vzporedno s tretjo, vendar bolj zahodno in prispela na Drganja sela. Tu je pustila del svojih vojakov in nadaljevala prodiranje proti Gorenji Sušici, kjer se je ustavila. Za nas je od vseh teh kolon najbolj zanimiva prva, ki je šla naravnost proti 3. bataljonu 12. brigade, ki je bil na Mihovcu. Zaseda tega bataljona se je s sovražnikom spopadla in kot izgleda, je sovražna kolona med bojem pregnala 3. bataljon iz Mihovca in vas zasedla. Z delom svojih sil je nadaljevala prodiranje v smeri proti Uršnim selom. Najprej je 3. bataljon poslal proti Uršnim selom vod z dvema puškomitraljezoma. Vod se je spopadel v Uršnih selih s sovražnimi oddelki. Nato je štab brigade poslal proti Uršnim selom še po eno četo iz 1. in 3. bataljona, toda bojev ni bilo, ker je bilo že proti poldnevu in sovražne čete so se iz Uršnih sel že začele umikati. Domobranska enota iz Št. Jerneja se je umikala čez Dolž v svojo postojanko. Iz tega lahko sklepamo, da je bila četa v vzhodni zaščitni koloni in se je spopadala s 3. bataljonom 12. brigade. Popoldne se je sovražnik vrnil v Novo mesto. Partizani so imeli 3 ranjene, sovražnik pa naj bi po partizanskih poročilih imel 13 mrtvili in 18 ranjenih. Sodimo, da so bila partizanska poročila glede boja 21. septembra zelo pretirana, kar velja tudi za oceno sovražnikovih izgub, kajti brigada ni imela posebno velikih bojev. Brigada tudi ni izkoristila izredne priložnosti, da bi z vsemi silami potolkla vzhodno sovražnikovo bojno skupino, ta je bila namreč blizu nje in povrhu še trikrat slabša od 12. brigade. Zaradi teh neizkoriščenih možnosti lahko ocenimo boj 12. brigade kot neuspešen, čeprav ni imela večjih izgub in čeprav nobena njenih čet ni bila poražena.
Do 6. novembra sovražnik ni več napadal operativnega področja 12. brigade. Bile so le manjše in nepomembne akcije.
Zatišje
Zakaj je proti koncu septembra 1944 zavladalo na bojišču 12. brigade zatišje in je obveljalo do 4. novembra 1944?
Kot smo že povedali, je konec septembra VII. korpus usmeril glavne akcije na tržaško železnico, kjer je porušil litijski most in kmalu za tem ponovno Štampetov most. V začetku oktobra je XV. divizija s tremi brigadami in Dolenjskim odredom zasedla dolenjsko cesto med Veliko Loko in Mirno pečjo. Takoj so se na tej komunikaciji vneli krvavi boji. Sovražnik je s silo omogočil premike svojih čet med Novim mestom in stiškim vozliščem. Najtežji boji so bili 15. oktobra. Glavni štab Slovenije je imel tedaj zelo velike načrte za nadaljevanje operacij v Ljubljanski pokrajini. To je bil ambiciozni jesenski načrt.
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Uk.____^---------------------------------------------—---------------------
S skupnimi močmi manj žuljev
Za uvod nekaj podatkov: območje ribniške občine zavzema natanko 9.807. ha obdelovalnih površin in 974 ha planinskih pašnikov, kar kaže na še zmeraj močan vpliv kmetijstva v teh krajih. In ker gre v prvi vrsti za zasebne kmetovalce (kar 93 odstotkov), poglejmo, s kakšnimi ukrepi skuša ribniška občina zadržati sedanji delež kmetijstva v gospodarstvu te občine.
Največji in najmočnejši delež prvem planu ni posodabljanje
PONEKOD GA JE DOVOLJ, DRUGOD GA NI - Posnetek iz Ribnice dovolj zgovorno priča, da se je preskrba s sadjem v tej občini obrnila na bolje. Stojnice okoli kioska se šibijo pod težo raznih sort sadja, medtem ...
■V
* '* r,—
... ko so prebivalci Sodražice že nekaj tednov ogorčeni, ker so jim iz neznanih vzrokov izpraznili kiosk, namenjen prodaji sadja in zelenjave. Le nekje v kotu prodajalne sameva delovna halja prodajalke, kije odšla neznano kam. (Foto: Budja)
kmetijstva predstavlja območje Slemen, kjer so že vidne izboljšave pri delu: mehanizacija, koncentracija živine. Najlepši primer slednjega lahko vidimo nedaleč od Sodražice, kjer kmetovalec Janez Kovačič gradi v sodelovanju z ribniško kmetijsko zadrugo hlev za 60 glav živine (več o tem v naslednji Prilogi). Nadalje ima pomembno vlogo pri napredku te dejavnosti tudi zakon o kmetijskih zemljiščih, kije varstvo le-teh opredelil kot osrednjo in najvažnejšo nalogo nove zemljiške politike.
Če se povrnemo k mehanizaciji, vidimo, da je ta v zadnjih letih dosegla nepričakovane razsežnosti. Tako ima ribniško kmetijstvo danes približno 250 traktorjev, 120 samonakladal-nih prikolic, 15 trosilcev hlevskega gnoja, 1.120 kosilnic in 70 puhalnikov. Posebno presenetljivo je veliko število traktorjev, kar pa ima tudi drugo, slabšo plat. Osnovni namen mehanizacije je racionalizirati proizvodnjo, kar pomeni, da v
kmetije, ampak mehaniziranje proizvodnega postopka. Prav zaradi tega bi morali kmetje ka-
zati večjo nagnjenost k nabavi skupne mehanizacije in tako omogočiti setev kultur, zlasti si-lažne koruze.
Kot zadnje pa bi poudarili še močan vpliv kmetijske pospeševalne službe, ki je odigrala nemajhno vlogo pri preusmeritvi kar 36 kmetij,
B. B.
S stališči na seje!
Prejšnji teden je bila v Ribnici seja predsedstva občinske skupščine, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki kulturne skupnosti. Nasseji so se dogovorili o delu zasedanja vseh zborov občinske skupščine, v enakopravnem položaju s skupščino kulturne skupnosti.
Gradili bi z denarjem, ki ga ni
M
Promet, trgovina, gostinstvo, turizem, komunala in storitvene obrti, dejavnosti, ki jih družimo v t. i. „terciamem sektorju", so v večini občin privesek dohodkov, ki ga ustvarjajo delovne in druge organizacije. Ponekod, tako je tudi v Ribnici, je bil delež teh dejavnosti iz leta v leto manjši. Primer v Ribnici nam kaže, da je leta 1970 znašal dohodek terciarnih dejavnosti 22,26 odstotka celotnega občinskega proračuna, leta 1975 pa 21,04.
Največji skok v zadnjih petih letih je nedvomno naredila edina „prometna“ organizacija na ribniškem območju Eurotrans, ki je od leta 1970 pa do sedaj za več kot 6 odstotkov povečal delež dohodka v občinskem proračunu. Da pa bi ta rezultat še izboljšali, predvidevajo nekatere novosti: obnovitev strojnega parka (60 tovornih vozil in 20 tovornih priklopnikov) in pridobitev zemljišč za ureditev voznega parka s pomožnimi prostori. Navedene investicije bi
znašale okoli 39 milijonov din, od tega bi bilo 64 odstotkov lastnih sredstev.
Trgovina, katere dohodek je iz leta v leto manjši, skuša v naslednjih nekaj letih popraviti slabo podobo. Tako namerava Inles, tozd Trgovina dograditi centralno skladišče gotovih izdelkov z zmogljivostjo 7.000 kvadratnih metrov, v raznih krajih Jugoslavije pa gradnjo tranzitnih skladišč z 20.000 kvadratnimi metri prostora. Uresničitev obeh načrtov bi veljala 35 milijonov din, od tega bi jih 10 prispeval tozd Trgovina, kar 71 odstotkov pa bi bilo tujih sredstev. Tudi Merkatoijev tozd v Ribnici načrtuje do prihodnjega leta v Sodražici gradnjo samopostrežne trgovine z bifejem. Objekt bo veljal 5,5 milijona din, tujih sredstev pa bo 27 odstotkov.
Ob koncu še želje- ribniške Komunale, ki načrtuje do leta 1982 dograditev poslovnih prostorov, za kar bo vložila 2 milijona din, razen tega pa bo po-
trebovala še 40 odstotkov bančnih kreditov.
B. BUDJA
V	DRUGE NAMENE - Kozolcev, kot jih vidimo na posnetku, je dandanes vse manj. Kmet iz Hrovače je vanj obesil pridelek fižola in ga tako obvaroval pred propadom na njivi.
Navedenemu zasedanju, ki bo 26. novembra, bo prisostvoval tudi Vinko Gobec, ki bo kot delegat zakonodajno-pravne komisije v zveznem zboru skupščine SFRJ seznanil Ribničane z delom delegatov v tem telesu. Po zaključeni skupni seji bodo občinski zbori nadaljevali delo na ločenih sejah. Tako bo zbor krajevnih skupnosti sprejel odlok o imenovanju ulic v mestnem naselju Ribnice. Predlagano je, da se prostor, kjer bo nova stanovanjska soseska, poimenuje po preminulem revo-lucionaiju Veljku Vlahoviču.
Pomemben napredek pri delu delegacij za zbore skupščine SRS pa predstavlja dogovor, da morajo programi zborov vsebovati tudi ustrezno gradivo, o katerem bodo na svojih sejah razpravljali zbori skupščine SRS. To je edini način, da bodo tudi naši delegati odhajali na „republiške“ seje s pripravljenimi stališči in ne kot doslej, ko so bili v veliki večini prepuščeni lastni iniciativi.
F. ŽELEZNIK
V kratkem 10.000 knjig
Z novimi prostori v ribniškem domu JLA je tamkajšnja knjižnica veliko pridobila. To potrjuje tudi podatek, da je število rednih obiskovalcev knjižnice iz dneva v dan večje. Zanimivo je, da novi prostori, v katerih knjižnica deluje že od 2. septembra, še niso uradno odprti. Kot smo izvedeli, bo težko pričakovani trenutek prišel kaj kmalu, obstaja pa celo možnost, da se bo otvoritve udeležil tudi Aleksander Bulatovič, dobitnik letošnje nagrade za književnost „N1N“. To in še marsikaj zanimivega nam je povedala Nedeljka Muja-zinovič, knjižničarka v navedeni ustanovi
,,Marsikateri Ribničan sploh ni vedel za prejšnje prostore knjižnice, kar je bil tudi vzrok za tako slab obisk. Trenutno imamo na zalogi okoli 9.000 knjig, na nedavno končanem sejmu knjig v Beogradu pa smo kupili še 100 knjig znanih klasikov in 4 zbirke vojne literature. Novost, ki jo bomo uvedli, je nakup knjig tudi v srbohrvaškem jeziku, saj je precej občanov, predvsem iz vrst JLA, ki slovenskega jezika ne poznajo dovolj dobro, da bi lahko s tem znanjem tudi brali literaturo. V kratkem bomo bogatejši še za približno
1.000 knjig, kijih bomo prenesli iz stare vojaške knjižnice."
Ob koncu le še to, da vsak dan obišče knjižnico, ki je odprta od 17. do 19. ure, okoli 40 občanov.	j^.	q
Že prva senca na uspeh posojila
Zaključek vpisa posojila za ceste je po vsej Sloveniji dal dobre rezultate - V Ribnici presegli „normo" za 57 odstotkov — Ob takšnem uspehu se že pojavljajo prve težave: kje pričeti z asfaltiranjem ceste od Sodražice do Loškega potoka?
Točno 18 dni je poteklo od zadnjega roka za vpis posojila, namenjenega modernizaciji in obnovi magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji. Časa za zbiranje in komentiranje zaključnih podatkov je bilo malo, vendar lahko kaj hitro zaključimo, da smo se Slovenci v tej akciji res izkazali. Plan republiške skupnosti za ceste v SRS je predvideval, da s posojilom zberemo 900.000.000 din, vendar podatek od 31. oktobra kaže, daje 649.653 vpisnikov vplačalo skupno kar 34 odstotkov večji znesek. Slovenci smo tako doslej zbrali kar 1.205.448.927 din cestnega posojila.
Dve leti na »slepo”?
„Papirniško	nadvlad j e",
ki mu z grobo besedo pravimo tudi birokracija, je med prvimi na seznamu tistih, ki jih naša družba počasi, a vztrajno izpodriva. Zlo, ki je svoje korenine zasadilo globoko v naš sistem, pa nemalokrat zaživi tudi zaradi naših napak. Nekaj je primerov, med njimi tudi ta, ki ga bomo navedli, ko smo bili zaradi prenagljenosti pri izdaji aktov prisiljeni te akte dodatno izpopolnjevati ali celo izdati nove.
V	Ribnici je bil novembra 1973 na podlagi Resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji sprejet družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike v občini Le nekaj mesecev zatem pa smo sprejeli novo zvezno in republiško ustavo, po katerih družbeni dogovor o kadrovanju ni več ustrezal ustavnim določilom. Potemtakem je ribniškim občinskim možem preostala ena sama možna pot: sprejeti
nov, prenovljen družbeni dogovor. Tega bodo verjetno sprejeli že v kratkem, najverjetneje na zasedanju zborov občinske skupščine konec meseca. Po dosedanjih rezultatih sodeč Ribničani ne bodo izdelali svojega dogovora, marveč bodo pristopili k družbenemu dogovoru za območje ljubljanskih občin, ki že v popolnosti razčlenjuje vse naloge in obveznosti s področja kadrovske politike.
Da se povrnemo k začetku. Odveč bi bilo še karkoli pisati o sprejetju družbenega dogovora tik preden smo dobili novo ustavo. Le to, da smo v obrazložitvi morebitnega pristopa k družbenemu dogovoru ljubljanskih občin zasledili, da dogovor iz leta 1973 ni ustrezal kasnejšim zakonskim določilom. Vprašanje, ki sledi, je jasno: kako so lahko Ribničani dobri dve leti urejali kadrovanje v občini, ko pa za to niso imeli ustreznih aktov?
BOJAN BUDJA
NAVZLIC PROSTOVOLJNOSTI OBVEZA
Razdelilnik Republiške skupnosti za ceste je še pred začetkom vpisa zavezal ribniško občino, da po svojih močeh zbere 3.510.881 din.
V	primeru, da bo znesek zbran, je bilo rečeno pred potekom akcije, odpade na ribniško občino 49.000.000 din, ki bi naj bili porabljeni v času od 1976 do 1980.
Navzlic temu da je akcija temeljila na prostovoljnosti in ni nikogar obvezovala, je ob primerni politični akciji in informiranju postala za marsikoga obveza, pri kateri je potrebno sodelovati. Takšen način dela pa je pripeljal do več kot zadovoljivih rezultatov. V akcijo vpisa posojila, ki jo je vodil občinski štab, so se vključili zaposleni v združenem delu, upokojenci, obrtniki ter zaposleni v enotah JLA. Pri vseh teh so člani štaba naleteli na zadovoljiv odziv, seveda z nekaterimi izjemami, medtem ko je povsem odrekla skupina naših zdomcev. Le-ti so bili o namenu in koristi akcije pravočasno in dobro seznanjeni, vendar lahko vzroke za njihovo nezainteresiranost iščemo v prepočasnem delu nekaterih družbenopolitičnih organizacij, ki so obljubile pomoč na tem področju.
UPOKOJENCI NAD PRIČAKOVANJI
V	ribniški občini je v sezname Republiške skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vpisanih 1.157 upokojencev, ki živijo na območjih Ortneka, Ribnice, Loškega potoka, Sodražice in Dolenje vasi.
Upokojenci v Ribnici so sc skupaj s svojima organizacijama v Sodražici in Loškem potoku zelo aktivno vključili v vpis posojila, saj so upokojence na domu obiskala ce-
lo	vodstva organizacij. Slednje je v veliki meri vplivalo na uspeh akcije, ki pa bi lahko bil še večji, če bi upokojenci ob vpisu posojila dobili tudi
obveznice. Zanimivo je to, da v seznamu ni tistih, katerih pokojnine krepko presegajo 4 ali celo 6 tisoč din. V Ribnici je posojilo vpisalo 143 upokojencev, ki so vplačali 130.100 din. Od tega jih je 82, ki so vpisali 58.200 din v gotovini, kar 35 jih je plačalo zneske med 1.000 do
2.000	din. 61 upokojencev se je odločilo za vpis v obročnem plačevanju. Ti so vplačali 71.900 din, med njimi pa je 37 takih, ki so vpisali od 1.000 do 4.200 din.
Sodraški upokojenci - vpisalo jih je 32 - so plačali 31.500 din. 18 se jih je odločilo za gotovinski znesek v višini 13.800 din, 14 pa se jih je odločilo za obročno plačevanje.
V	Loškem potoku je vpisalo kar 129 upokojencev, zbrali pa so 76.300 din. Med njimi jih je 61, ki so posojilo plačali v gotovini (znesek znaša 36.800 din), 12 pa jih bo plačevalo po obrokih. če te podatke združimo, vidimo, da so 304 upokojenci vpisali 237.900 din, od tega kar 108.800 din v gotovini.
TUDI OBRTNIKI POHVALNO
Splošna ugotovitev je, da so sc tudi obrtniki, po razmeroma slabem začetku, dobro vključili v akcijo. Na prvem skupnem sestanku so sc dogovorili, da bo vsak prispeval po svojih močeh in presoji. Od 170 obrtnikov v ribniški občini jih vpisalo posojila kar 143. Njihov znesek znaša 425.200 din; štirje šo vpisali
6.000	din, 11 jih je vplačalo 5.000, 25 pa 4.000 din. Velika večina od teh se je odločila za plačevanje v dveh, treh ali štirih obrokih, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so posojilo vpisali na 10 obrokov.
Po pričakovanjih, in to jt tudi povsem razumljivo, so najmočnejšo skupino predstavljali zaposleni v združenem delu. Odprtih je bilo 32 vpisnih ntest, kjer je 2.892 zaposlenih vplačalo 4.848.888 din posojila.
Primerov, da delavci niso vpisali posojila, je 38, kar 85 pa je takih iz. drugih republik, ki so denar vplačali že tam. To so predvsem zaposleni v
Inlesu - tozd Trgovina in ZKGP Kočevje - tozd Jelenov Žleb. Ob tem moramo zapisati, da zaradi migracijskih tokov vpisovanje tukaj še ni zaključeno in lahko pričakujemo še boljše rezultate.
Posojilo so vpisovali tudi pripadniki garnizije JLA v Ribnici. Po sklepu Republiške skupnosti za ceste se znesek, ki ga bodo ti zbrali, v celoti prišteje presežku posamezne občine. Po zadnjih podatkih jih je doslej 87 vpisalo 200.000 din.
ZA CESTO SODRA2ICA-LOŠKI POTOK
Že ob začetku akcije v ribniški občini je bilo posebej poudarjeno, da bo presežek posojila šel za asfaltiranje ceste od Sodražice do Loškega potoka. Zal se že sedaj pojavljajo prve težave, saj si ljudje niso enotni v tem, ali se naj gradnja ceste prične v Sodražici ali v Loškem potoku. O tem se bo potrebno čimprej samoupravno pogovoriti in preprečiti morebitne spore.
Sc nekaj moramo zapisati. Ko govorimo o akciji za vpis posojila,
ne smemo pozabiti, da je njena uspešnost v veliki meri odvisna tudi od rednega vplačila in nakazovanja vpisanih zneskov. Obveznice, ki so jih nekateri že prejeli, pa bodo z obrestmi vred izplačane do 1. 7. 1983.
Ob koncu bi bilo prav, da primerjamo podatke za vseh devet dolenjskih občin, ki jih pokriva tudi Dolenjski list. Ti podatki so zbrani na Republiški skupnosti za ceste na dan 10. 11.. Tako je v vseh devetih občinah vpisalo posojilo 60.873 občanov, znesek pa znaša 104.786.178 din.
odstotkov Brežice Črnomelj Kočevje Krško Metlika Novo mesto Ribnica Sevnica Trebnje
no vsoto vpisanega posojila po načrtih Republiške skupnosti za ceste, v drugem stolpcu pa so podatki o že vplačanih sredstvih posojila.
Morda še pojasnitev, da se ti podatki spreminjajo iz dneva v dan in znesek se še veča.
FRANCI ŽELEZNIK
124	10,2
123,7	19,6
130,3	16,3
141,2	9,0
113,0	0,9
136,0	12,2
156,9	13,5
127,4	9,4
137,1	10,4
predstavljajo	celot-
VELIKO JE TAKIH — Cesta, ki jo vidimo na posnetku, v ribniški občini, ni osamljena. Takšnih in podobnih kolovoznih poti, ena med njimi je tudi od Sodražice do Loškega potoka, je še veliko, in vprašanje je, ali bo višek cestnega posojila, ki je sicer nepričakovano visok, zadoščal za njihovo modernizacijo.
EETRTK0V INTERVJU
I
j Zakaj nosimo čez mejo?
Tokrat ne gre za prenašanje dinarjev čez državno mejo, čeravno se tudi to dogaja, temveč za potrošnjo naših kupcev zunaj naše občine ali regije. Čez trgovino v Novem mestu zabavlja domala vsak: da je premalo trgovin, da ni dovolj izbire, da včasih zaman iščeš najbolj enostavno stvar. Nič čudnega, da veliko občanov nakupuje v Ljubljani, Zagrebu, pa če hočete tudi v Črnomlju ali Brežicah. Milijoni zaslužkov naših ljudi se pretakajo čez mejo domače občine povsem po nepotrebnem. Zakaj? O tem so povedali nekateri potrošniki sami:
5
RAJKO RAJK, prodajalec na bencinski črpalki: „Mi mladi precej potrošimo za nove obleke in tekstil, vendar v Novem mestu ne dobimo, kar iščemo in kadar iščemo. Jaz nakupujem v glavnem v Zagrebu ali v Ljubljani. Nismo namreč zadovoljni z vsem, kar nudijo pri nas, ko vidimo drugje veliko več izbire, bolj moderno in ne dražje. Malo mojega zaslužka ostane na tleh domače občine, čeprav se mi to ne zdi v redu. Tudi pred pekarijo na Glavnem trgu lahko vsak dan vidimo vrste čakajočih. Pravijo, da je bilo tako po vojni, ko je bil kruh še na karte. Zelo slabo je založena prodajalna Avto-deli na Glavnem trgu, pač pa lahko pohvalim Dolenjkino prodajalno v Bršlinu.
ZDENKA ZORAN, medicinska sestra iz Novega mesta: „Imam dveletnega sinka in kar naprej ugotavljam, da zanj v domačih trgovinah ne dobim primernih oblačil, posebno ne plaščev, kompletov, in da ni večje izbire dolgih hlač. Edino s čevlji smo Novomeščani kar dobro preskrbljeni, medtem ko je konfekcije in metražnega blaga premalo. Kadar zase kupujem plašč, kostim, obleko ah krilo, obletam vse trgovine, nazadnje pa ugotovim, da bi mi model sicer ugajal, nimajo pa moje številke. Veliko kupujem v Ljubljani. Ne zaradi snobizma, temveč iz potrebe.
DRAGICA LUKIČ, benka okrožnega sodišča vem mestu: „Čez trgovine sc na splošno pritožujemo vsi, še posebej pa bi omenila slabo založenost v Mladinski knjigi Kolegica se je ravno te dni jezila, ko je več tednov zaman hodila spraševat za zemljevid Jugoslavije in so ji govorili, da pride, včeraj pa je tam izvedela, da ga letos sploh ne bodo več dobili. Če noče, da bo sin imel slabo oceno, mora po zemljevid v Ljubljano. Uslužbenci tudi vemo, da v tej prodajalni dostikrat zmanjka najbolj enostavnih stvari: radirk, trakov za pisalne stroje, obrazcev in pod. Imajo pa veliko igrač, spominkov in celo ženske bluze ..
IVAN KLEMENČIČ, upokojeni davčni uslužbenec iz Še-gove ulice: „Kcr na Drski ni trgovine, moram po najosnovnejše življenjske potrebščine v mesto ali pa v Šmihel. Vsak dan nosimo težke cekarje domov. Na Drski je veliko naselje, velika kupna moč, trgovine pa nobene. Čudim se, da trgovcem ni za zaslužek. Morda je vzrok komod-nost ah pa vprašanje monopola, kdo ve? Kadar imamo večje nakupe, obidemo vse trgovine, preden dobimo kaj pravega, pa navadno še ni tisto, kar smo želeli. Ugotavljamo, da novomeška trgovina hudo zaostaja za potrebami kraja. Mesto raste, ljudi je vedno več, trgovin pa ni dosti več, kot jih je bilo pred vojno.
R. B.
-Kdo pravi, da v Novem mestu nimamo nobene izbire? Lahko izbiramo pri nakupu med Ljubljano in Zagrebom.
(Karikatura: B. Babič)
Pomota je kaj malo verjetna
Inšpekcija je ugotovila velike razlike med napovedanimi in ugotovljenimi dohodki pri obrtnikih — V splošnem pa: boljša disciplina
Vse kaže, da gre pri nekaterih obrtnikih za utaje davkov. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu znaša razlika med napovedanim in ugotovljenim dohodkom več kot 5 milijonov dinarjev.
Izvršni svet občinske skupščine Novo mesto je pred kratkim obravnaval poročilo davčne uprave o pregledu poslovnih knjig in odmeri obveznosti iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev po dejanskem dohodku za preteklo leto in odmero obveznosti pavšalistom za leto 1976.
Davčni upravi je do 31. marca letos vložilo napoved 590 tovrstnih zavezancev, medtem ko jih 5 te dolžnosti ni izpolnilo niti na osebni poziv. Zanje so odmerili obveznosti po uradni dolžnosti na podlagi razpoložljivih podatkov. Za odmero obveznosti po dejanskem dohodku je bilo pregledanih 358 prijav, za odmero pavšala pa 237 prijav davčnih zavezancev. Ugotovitve so pokazale, da znaša razlika med dohodki, ki so jih obrtniki in drugi iz te skupine napovedali, ter njihovim ugotovljenim dohodkom kar 5,493.514 dinarjev. Gre za blizu 19 odst. utajenega denarja, in sicer nekaj čez 3 milijone
dinarjev na račun večjega prometa in nekaj čez 2 milijona na račun preveč prikazanih stroškov.
Pri davčni odmeri so lahko od 358 zavezancev davka po dejanskem dohodku le 187 zavezancem odmerili prispevek, ker vsi ostali plačujejo le prispevke za SIS, medtem ko davkarija od njih ne dobi niti dinarja. Med plačniki davka je 99 obrtnikov, 36 gostincev, 49 avtoprevoznikov in 3 odvetniki, v pavšalnem znesku pa so bile odmerjene davčne obveznosti 237 zavezan-
JUTRI O ZDRAVSTVU
V	petek, 19. novembra dopoldne, je sklicana skupna seja delegatov skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto. Na dnevnem redu je sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah planov občinskih zdravstvenih skupnosti, samoupravni sporazum o načrtih za tovrstno dejavnost na območju Slovenije v obdobju 1976 do 1980 ter poročilo o 9-mesečnem poslovanju posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti in regionalne skupnosti. Razen tega bodo obravnavali nekaj organizacijskih zadev.
cem v skupnem znesku 429.411 dinarjev.
Podatki, ki so jih zbrali v tem poročilu, sicer govore, da se je disciplina pri plačevanju obrtnih obveznosti popravila, da pa nekateri še vedno igrajo na karto „če gre ...“ Navajajo manjši promet, večje stroške, samo da bi bilo manj davčnih obveznosti. Ne računajo pa, da se vse navedbe vestno preverijo in da strokovnjaki kaj kmalu ugoto-ve, kje gre za očitno davčno utajo. Pri izredno velikih razlikah je namreč pomota kaj malo verjetna. Kljub poudarku, da je obrt interesantna panoga in jo zaradi deficita zelo podpirajo, pa tudi ne gre, da bi le nekateri pošteno plačevali svoje obveznosti, drugi pa ne. Pri tistih, ki so očitno z narobe napisanimi napovedmi iskali ekstra profit, ne da bi v obrt kaj vlagali, bodo ukrepali v skladu z zakonskimi določili. Znano je tudi to, da se napovedane in ugotovljene številke ne ujemajo pri „starih znancih". Kot sumljiva se pojavljajo že več let ena in ista imena in tudi že izrečene mandatne kazni pri njih niso imele učinka.
,
L.
B
'NvBTiTOS 8SC
r.'. V:,
NA8Z0«	eiMtpna gftat *
v oo m«o
ZAČELO SE JE! — Pri Srebrničah je novomeško Cestno podjetje že začelo z zemeljskimi deli za gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste Novo mesto-Dol. Toplice. Po zakoličeni trasi sodeč, bo ovinkov manj, cesta bo širša, tako da bo za promet mnogo bolj varna. (Foto: Bačer)
15 hiš gradi vodovod
Krajani Gorenjega in Dolenjega Kota pri Dvoru gradijo dva kilometra vodovodne trase, pa še .. .
Ljudje iz Gor. in Dol. Kota pri Dvoru živijo v zelo dobrih odnosih, še posebej pa so ti prišli do izraza v nedavno začeti skupni akciji pri gradnji vodovoda. Gre za široko solidarnostno sporazumevanje med ljudmi, od delavca do kmeta, profesorja, pravnika in inženirja. Vsi nastopajo družno, da bi čimprej opravili težko nalogo: gradijo dva kilometra dolgo traso vodovodnega omrežja po kraškem terenu, potrebno pa bo šc izkopati poldrug kilometer cevovoda do 15 gospodinjstev. V času suše se ti ljudje oskrbujejo z vodo iz Krke, zato je razumljivo, da se jim mudi priti do zdrave pitne vode.
Delati so začeli v slabem vremenu, kar pa delovne vneme ni porušilo. Po predračunu in pogodbi odpade na vsako gospodinjstvo poleg fizičnega dela še 10.000 din denarnega prispevka. Prvi obrok v znesku
5.000	din so žc plačali. Krajevna skupnost Žužemberk, kamor ti kraji spadajo, bo prispevala 100.000 di-
narjev. Izračunali so, da pride na gospodinjstvo po 132 metrov izkopa in položitve cevovoda in razumljivo je, da 15 hiš tega ne bo zmoglo. Ljudje računajo na solidarnostno pomoč tistih, katerim so tudi oni pomagali v akcijah. Gre za krajevni skupnosti Žužemberk in Hinje, pričakujejo pa zlasti pomoč mladinskih aktivov s teh območij ter pomoč organizacij Socialistične zveze.
M. SENICA
VE SE, KDO JE DOLŽAN
Večkrat je bilo že kritizirano, da glede varstva in vzdrževanja spomenikov in spominskih obeležij NOB ter ljudske revolucije ni vse v redu. Da so nekatera taka obeležja slabo vzdrževana, da niti ni točne evidence itd. Kdo je za te stvari odgovoren, lepo piše v odloku o varstvu in vzdrževanju m spomenikov in obeležij: to je za komunalne zadeve pristojni organ občinske skupščine skupno s komisijo za zaščito in varstvo spomenikov NOB pri občinskem odboru ZZB NOV.
Mladi za stare
To je geslo organizacije Rdečega križa v Šmihelu, ki je v zadnjih treh letih za šestkrat povečalo članstvo. Leta 1973 so imeli na spisku 92 občanov, danes jih je 725. Organizacijo vodi predsednica Ana Koprivšek, tajnik in duša vsega dogajanja pa je Filip Rihar, učitelj likovne in tehnične vzgoje na osnovni šoli „Milka Šobar-Nataša" v Šmihelu.
-	Vašo organizacijo zelo pohvalijo na občinskem odboru RK in menijo, da imate vi največ zaslug za njen uspešni razmah v zadnjih letih. Kako ste to dosegli?
„Bistvo našega delaje: v vsaki ulici oziroma naselju imamo aktiv s poverjenikom in tremi
kurirji. Slednji so šolarji, s katerimi sem vsak dan v stiku, in vse potrebne posle opravimo med odmori. Res pa je tudi to, da je organizacija zelo pomlajena, saj so funkcionarji pretežno mladi ljudje. Veliko je med njimi mojih bivših učencev."
- Kakšno je prav za prav delo vaše organizacije?
„Razen za povečanje članstva skrbimo še za vsakoletne novoletne obdaritve občanov, starih nad 70 let; mladi člani zbirajo star papir, vsako leto maja imamo akcijo zbiranja starih oblek, po svojih močeh skrbimo za starejše in rešujemo socialne probleme na svojem območju. Letos smo imeli precej uspeha tudi v zbiralni akciji za Posočje in začeli smo'delati v dveh komisijah za varstvo narave."
Tovariš Rihar ima v svojem šolskem kabinetu vrsto knjig, grafikonov, beležk, tabel - vse služijo dejavnosti RK. Ima vedno vodene knjige in evidence, tako vedo za vsakega občana na svojem območju, ki iz takih ali drugačnih razlogov potrebuje pomoč. Če zmorejo, mu pomagajo sami, sicer pa obvestijo Center za socialno delo in občinski odbor RK.
- V nedavni akciji za nabiranje starega papirja so se vaši šolarji spet izkazali. Zakaj ravno šmihelski?
„Ker prvi dan pri zbiranju ni bilo posebnega uspeha, je učenec Slavko Božič iz 7.b razreda predlagal medrazredno tekmovanje. V naslednjih dveh dneh je akcija dala lep rezultat. Kar naprej so dovažali svežnje papirja. Naši mladi člani tudi sami dajejo pobude za uspešnejše delo."
R. B.
Z anonimnostjo smo opravili
Sindikat ni več nebodigatreba, ki ga članstvo pozna samo ob nakupu ozimnice in organizaciji izleta — Nastopa obdobje vsebinskega dela
KONEC POSOJILA
Pretekli teden je občinski štab za vpis cestnega posojila obravnaval poročilo, iz katerega je razbrati, daje posojilo za ceste v naši občini vpisalo 20.760 občanov. Vsega je bilo zbranega 38,606.447 dinarjev, kar je 39,2 odst. nad vsoto, ki je bila določena po republiškem ključu. Presežek bo uporabljen za potrebe modernizacije cest in gradnje na domačem območju Kako in kje, pa bomo še poročali.
Novomeška kronika
Čez štirinajst dni se bodo začele letne skupščine osnovnih organizacij sindikata, ki morajo biti v vseh 160 organizacijah končane do srede januarja prihodnjega leta. Tokrat ne bo šlo s formalnim sklicem čianstva in poročili, pripravljenimi, ad hpc“.
Priprave na letne skupščine sindikata so se letos že zgodaj začele, so temeljite. V navodilih je točno povedano, kakšne naj bodo skupščine, kako sestavljena poročila. Vemo, da so doslej marsikje predsedniki s kakšnim članom sami sestavili nekak pregled minule dejavnosti, ki je vseboval število sej, podatke o tem, koliko izletov je sindikat organiziral, koliko ljudi poslal na letovanje, malo pa je bilo pravega vsebinskega in poglobljenega pogleda na politično delo sindikalne organizacije.
Letos je občinski sindikalni svet v pismeni obliki poslal navodila, kaj mora letno poročilo vsebovati. Na primer: odgovoriti bo potrebno, kaj
je sindikat naredil za obveščanje delavcev, za uveljavitev delavske kontrole, kaj za uspešno delovanje delegacij in delegatov. Oceniti bodo morali uresničevanje načel in družbenih dogovorov, kako je sindikat uresničeval svojo vlogo v kadrovski politiki, kako uspešno je bilo delovanje sindikalnega vodstva v organizaciji itd.
Se posebej kritično bo treba obravnavati delo sindikalnih delegatov in uresničevanje nalog iz letnega delovnega programa. Izrecno je rečeno v navodilih za pripravo sindikalnih skupščin, naj ne zatiskajo oči pred morebitno nedelavnostjo posameznikov. Če svoje funkcije niso
opravljali, kol bi morali, naj bi jih zamenjali še pred iztekom mandatne dobe. In ocena, ki bi jo ob tein dobili, naj se jih tudi drži!
Odkrito bo treba pokazati na posameznike in skupine ljudi, ki so bili sindikalni organizaciji in njenim prizadevanjem v oviro, in odkrito reči: „Ti, Janez, st ga polomil. Bil si funkcionar le na papirju in ne moreš biti več naš predsednik ali delegat." Itd.
Sindikalne organizacije bodo morale tudi izdelati načrt za delo v prihodnjem letu, v katerem pa naj ne bo besed: ..zavzemali se bomo", ..prizadevali si bomo", ..skušali bomo". Pač pa konkretno: sindikat bo poskrbel, da bo ta naloga uresničena do tega in tega datuma. Novo, kar se zahteva, je, da mora izvršni odbor osnovne organizacije sindikata vsake tri mesece ledno iti stalno kontrolirati uresničevanje delovnega načrta.
R. B.
BREZBRIŽNI DO OKOLJA
Komisija za varstvo okolja pri občinskem sindikalnem svetu je pred kratkim ugotovila, da organizacije združenega dela razen redkih izjem ne posvečajo nobene skrbi varstvu okolja. Posledica je med drugim tudi ta. da moramo v občini'po zakonu ustanovili samoupravno skupnost za varstvo zraka in da bo taka skupnost ustanovljena tudi za varstvo reke Krke. Imamo okolje, ki nam ga zavidajo, ne znamo pa zanj skrbeti in ga obvarovati pred propadom. Ob pripravi letnih načrtov za prihodnje leto naj bi pot do samoupravnih aktov našla tudi določila,' kako bomo skrbeli, da bo okolje, v katerem živimo in delamo, ostalo ne-oki njeno.
DANES ZA MLADE - V mesecu hoja proti alkoholizmu in narkomaniji so organizirali za dijake poklicnih šol ter srednje kmetijske šole Grm in gostinske šole predavanje z naslovom ..Narkomanija pri mladih". Predaval bo nevropsihiater z ljubljanske klinike.
VSAK PRED SVOJIM PRAGOM
Pretekli teden je občinski sindikalni svet pismeno spomnil vse delavce. da se bliža dan republike in da bi bilo prav, če bi malce pogledali okrog svojih poslovnih stavb. Gotovo je mogoče z malo dobre volje in zavzetosti poskrbeti za čistočo, lepši videz, da bo za praznik pravo slavnostno ozračje.
NOVO V PORODNIŠNICI - Pretekli teden so rodile: Ivanka Potič iz Zagrebške 14 - Uroša: Jožica Ober-man, Majde Šilc 19 - Jano; Zdenka Pust iz Kolarjeve 4 Barbaro; Cvetki Miklič, Nad mlini 42 -Andreja; Zdenka Gregorčič iz Ra-govske 6 a - deklico in Tatjana Gro-bovšek iz Kristanove 34 - Manco.
KRVODAJALCI NISO ODREKLI Na transfuzijski postaji v Novem mestu je prejšnji teden darovalo kri 74 občanov. Po številu so se izkazali v Novoteksu s 16 prostovoljci, zatem v 1MV s 14 udeleženci akcije, sledijo pa Krka z 9, Cestno podjetje z 8, Novoles s 7, Iskra s 7 prostovoljci. Na odvzem krvi je prišlo še 13 drugih.
SPET VEC IZBIRE - Ponedeljkova tržnica je bila dokaj dobro založena z blagom, pa tudi pri cenah seje poznalo, daje precej konkurence. Dobiti je bilo jabokka po 8 din kilogram, kostanj po 16 din, mandarine po 23,80 din, endivijo po 13 din, grozdje po 14 din, hruške po 15 din, česen po 25 din, papriko po 28 din, kumare po 18 din in celo stročji fižol po 20 dinarjev. Kot navadno je bilo precej izbire tudi na številnih stojnicah s pleteninami.
Ena gospa je rekla: „Zdaj pa res ne vem, ali v restavraciji novomeškega gostinskega šolskega centra strežejo gostom kar naprej s starini kruhom iz gole skrbi za splošno ljudsko zdravje ali pa nemara že kupujejo starega — „pod roko“?
Marca 1978 se bo iztekla druga petletka plačevanja samoprispevka za šolstvo. Prvič so ga volivci brežiške občine izglasovali 1968, nakar so ga 1973 podaljšali za pet let, ker sicer ne bi mogli uresničiti sprejetega programa. Na drugem referendumu so polovico zbranega denarja namenili za zdravstveni dom, polovica pa se še vedno steka za zidavo in obnovo šol ter otroških vrtcev.
Ob soudeležbi samoprispevka je bila po marcu 1973 dograjena osnovna šola „Tone Seli-škar“ v Cerkljah. Iz tega vira so porabili zanjo poldrugi milijon dinaijev. Adaptirali so osnovno
KAM Z RASTLINJAKI?
Kaže, da za ogrevanje toplih gred na Čatežu v prihodnje ne bo dovolj vode, saj bodo vso zalogo porabile toplice za nove bazene in za nove hotelske ter zdravstvene zmogljivosti. Agra-ria sicer za nove rastlinjake predvideva ogrevanje s kotlarno, vendar so med obravnavo na izvršnem svetu skupščine menili, da bi s tem onesnaževali zrak in da bi bilo zato bolje, če bi rastlinjake poslej gradili v Cundrovcu. Tople vode že zdaj primanjkuje, zato računajo toplice na celotno porabo. Ogrevati bodo morali 17 bazenov, pa tudi druga poraba se bo povečala. Seveda bo za to potreben dogovor, kajti Agraria ima precejšen delež pri raziskavah termalne vode.
šolo „Maks Pleteršnik“ v Piše-cah, v kateri so uredili tudi prostor za otroško varstvo. Vse skupaj je veljalo nekaj nad
600.000 din, iz samoprispevka pa so poravnali za 383.000 din stroškov.
V globoški šoli so napeljali centralno kuijavo ter obnovili notranjost poslopja, za kar so morali odšteti 696 tisočakov, od tega 141.000 din iz sredstev, ki jih zbirajo občani. Za začasno ureditev učilnic v posebni šoli v Brežicah in za nakup najnujnejše opreme so porabili 98.239 din, vse iz samoprispevka. Soudeležba krajevnega samoprispevka pri graditvi telovadnice za šolski center je bila
300.000 din, telovadnica pa je veljala nekaj nad šest milijonov. Lani je bila zgrajena osnovna šola na Bizeljskem za
10.276.000 din, pri čemer bo delež samoprispevka dosegel
3.820.000 din.
Za potrebe otroškega varstva je pristojna skupnost letos investirala 436.000 din in s to naložbo omogočila ustanovitev
vitca v Globokem in na Veliki Dolini. Za sedaj imajo v obeh krajevnih skupnostih po en oddelek, prostor zanju pa so uredili v prosvetnih domovih.
Po sprejetem programu obnove šol morajo zdaj priti na vrsto šetv Artičah, Dobovi in Globokem, kjer jih pomanjkanje šolskih prostorov močno utesnjuje pri učno-vzgojnem delu. Na Veliki Dolini čakajo tudi na preureditev prosvetnega doma za pouk telesne vzgoje, saj so še vedno brez telovadnice.
J.T.
Osemnajstkrat darovala kri
„Dokler sem zdrava, bom pomagala bolnim," zagotavlja Ana Pinterič, dolgoletna krvodajalka iz Pišcc. Doma ima srebrno in zlato krvodajalsko značko, na nedavni svečani seji krajevne skupnosti pa je prejela priznanje za petnajstkratno darovanje krvi. Priznanja delijo vedno za leto dni nazaj, zato je številko v pogovoru brž popravila, saj se je medtem še trikrat odzvala v krvodajalski akciji. Mnogim je za zgled in tisti, ki jo posnemajo, je ne bodo kmalu dohiteli.
Po poklicu je kmetica. Za krvodajalstvo je do 1966 komajda kaj slišala. Potem je prišla k njej učiteljica Ivanka Ostrelič in tedaj se je prvič odločila, da bo dala kri. Pri pregledu so ji povedali, da je zdrava, in po tistem sprejema povabila za odvzem krvi kot nekaj samoumevnega, skoraj že kot neke vrste dolžnost. Zavest, da pomaga ljudem v življenjski nevarnosti, ji je v zadoščenje.
Pa tudi vsa priznanja, ki jih je prejela, ji veliko pomenijo. Dokaz njene človekoljubnosti so. Kdo ve, morda bo nekoč tudi sama v stiski in tedaj bo ona odvisna od humanosti drugih. Toda o tem ne želi razmišljati, raje bi ostala čim dlje zdrava in čim dlje krvodajalka. Laže je zdra' dajati, kot bolan sprejemati
Pinteričeva se vsako leto z veseljem odzove povabilu na izlet, ki ga za krvodajalce prireja Rdeči križ. Delo jo veže na dom, zato si sama nikoli ne utrga časa za potovanje. V najlepšem spominu ima izlet na Primorsko, saj poprej te dežele sploh ni poznala.
J. TEPPEY
Pri vpisu posojila za ceste so se v krški občini spet najbolje odrezali delavci, saj so prevzeli na svoja pleča 85 odst. vpisane vsote, ki je dosegla 14,789.279 din. Z njo so občani za 40 odstotkov presegli predvideno obveznost in tako uvrstili krško občino na
deseto mesto v Sloveniji.
Na zaključni seji štaba so 10. novembra z zadovoljstvom potrdili uspeh akcije, za kar se zahvaljujejo nekaj sto aktivistom, ki so šli med ljudi in jih prepričali o koristnosti take akcije za Slovenijo in posredno tudi za domačo občino.
LIKOVNIKI RAZSTAVLJAJO V soboto, 13. novembra, so v Galeriji samorastnikov v Brestanici odprli skupno likovno razstavo brežiških in krških likovnih amateijev. Razstavljenih je okoli 40 akvarelov, olj in grafik, ki prikazujejo motive iz Posavja. Razstava bo odprta do vključno 28. novembra. Ogledate si jo lahko popoldne med 15. in 18. uro.	
	Jedrska za šole,
	ceste in vrtce
	V treh letih bo njen prispevek 93 milijonov dinarjev
	Vpliv velikega gradbišča jedrske elektrarne v Krškem se kaže v številnih spremljajočih problemih, ki jim občina sama ni kos. Zato je v letih 1976, 1977 in 1978 jedrska elektrarna v izgradnji sklenila prispevati 93.160.000	din za graditev cest in električnega omrežja, za urejanje kanalizacije in vodovoda, za šolstvo, otroško varstvo, za kulturne objekte, za rekreacijo in vse drugo, kar vsebuje program za to obdobje. Sklep o prispevku jedrske elektrarne za prej omenjene objekte je na zadnji seji sprejela občinska skupščina Krško in program tovrstnih investicij priključila družbenemu planu za srednjeročno obdobje. Letošnji prispevek jedrske za infrastrukturne objekte v občini bo znašal 36 milijonov dinaijev, prihodnje leto 40,360.000 din in leta 1978 še 16,800.000 din. Prebivalstvo Krškega se z graditvijo elektrarne povečuje za 500 ljudi, to pa zahteva več prostora v šolah in vrtcih, večje zmogljivosti rekreacijskih in kulturnih objektov, povečanje naprav PTT in vrsto drugih stvari, ki jih narekujejo vsakdanje življenjske potrebe. Tudi po dograditvi elektrarne se število ljudi ne bo zmanjševalo, zato imajo naložbe trajno vrednost. JE Krško bo dokončana predvidoma konec 1979. Predračunska vrednost te investicije je 11,5 milijarde dinaijev, vendar naložbe v družbeni standard (stanovanja, ceste, šole ipd.) v tej vsoti niso upoštevane. Znesek 93.160.000	din za te namene pomeni 0,80 odst. predračunske vrednosti elektrarne.
Odziv občanov je najboljši dokaz za to, da niso ostali gluhi za klic na pomoč cestam. Tudi nekaj temnih senc je, zlasti v nekaterih krajevnih skupnostih, vendar ne po krivdi občanov, ampak zaradi tega, ker so odpovedale družbenopolitične organizacije. V skupni vsoti izpadi posojila v krajevnih skupnostih sicer ne pomenijo veliko, kažejo pa slabo zastavljeno akcijo v teh okoljih. Tudi v nekaterih kolektivih niso mogli v celoti popraviti začetnih spodrsljajev. Člani občinskega štaba so ob tem opozorili, da so za tiste, ki obveznosti niso izpolnili, dali toliko večji delež drugi in s tem prevzeli nase del njihovega bremena.
Pohvalo izrekajo predvsem delavcem, ki so izpolnili pričakovanja. Nekoliko slabše so se odzvali obrtniki in drugi občani, zelo dobro pa upokojenci, zlasti v krški, brestaniški in se-novski krajevni skupnosti. Delovne organizacije so vpisale pet odstotkov skupne vsote. To so
SREBRNI JUBILEJ
Nedelja bo za zbiralce znamk iz vse krške občine nadvse slovesen dan. Člani ..Filatelističnega društva" bodo namreč proslavili četrt stoletja organizirane dejavnosti. Temu jubileju je bila posvečena pravzaprav vsa letošnja društvena dejavnost, ki je bila še posebno pestra tudi zato, ker so z njo hoteli opravičiti naslov najboljšega društva v Sloveniji, ki jim ga je lani prineslo posebno točkovanje republiške filatelistične zveze.
Krško društvo združuje zbiralce različnih starosti; članov imajo 45, mladincev skoraj 20, v krožkih po osnovnih šolah pa vzgajajo več kot 50 podmladkarjev. Z njimi so doslej pripravili pet razstav, razen tega pa izdali dva spominska ovitka s priložnostnima žigoma.
Krške
VELIK PRESEŽEK - Na zadnji seji občinskega štaba za vpisovanje javnega posojila za gradnjo in posodabljanje slovenskega cestnega omrežja so ugotovili, da so načrtovano vsoto presegli za 40 odstotkov. To pomeni, da so dano obvezo več kot uresničili, saj so obljubljeno vsoto presegli za okoli 4,2 milijona novih dinarjev. Na ta način so si zagotovili dokajšnjo vsoto za reševanje ..občinskih cestnih problemov".
ODLOČITEV VČERAJ - Delovni ljudje, zaposleni v krškem hotelu „Sremič“, so se včeraj na referendumu odločali o priključitvi v sestavljeno organizacijo združenega ' dela ljubljanskega „Merkatorja“. Po samoupravnem sporazumu naj bi Krčani ostali tudi poslej enovita delovna organizacija, vključitev v SOZD pa naj bi ji prinesla tudi izdatnejšo denarno pomoč pri uresničevanju nekaterih pomembnejših razvojnih načrtov.
NOVA RAZSTAVA - Po tem ko so pred kratkim v ..Galeriji samorastnikov" na brestaniškem gradu zaprli pregled likovnih stvaritev članov jeseniškega DOLIKA, so minulo
bile: Transport Krško, Cestno podjetje, Elektrarna Brestanica, Pionir, PTT in Lisca Sevnica-tozd Senovo. Drugi kolektivi lahko ob zaključnih računih kupijo obveznice, če bodo želeli in zmogli podpreti akcijo z deležem iz svojih skladov.
JOŽICA TEPPEY
Prošenj več kot stanovanj
Vsako leto dobijo streho nove družine
Pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Krškem čaka na rešitev vloge za delitev stanovanja 160 prosilcev. Mladih družin je 83, samohranilk 34, družin z zelo majhnimi osebnimi dohodki 15, upokojencev 11 in 28 drugih kandidatov brez ustreznega stanovanja.
Solidarnostna stanovanja so že doslej dodeljevali predvsem delavcem z majhnim zaslužkom, mladim družinam, udeležencem NOV in ostarelim občanom, vendar ob tem niso zapostavljali prošenj delavcev pri zasebnih delodajalcih, saj ti drugod ne morejo pričakovati pomoči. Drugače je v večjih podjetjih, kjer imajo delavci možnost dobiti družbeno stanovanje ali pa posojilo za graditev individualnih stanovanjskih hiš. Tam se zbere precej denarja, zato je zajetnejši tudi delež, ki ostane delovni organizaciji.
V letih 1974/75 so v krški občini zgradili 49 solidarnostnih stanovanj. Letos je stanovanjska graditev še bolj živahna. Zlasti delovne organizacije so pohitele z njo, da bi ustregle čim večjemu številu prošenj. Tudi upokojenci so dobili novo streho v stolpiču na levem bregu Krškega, kar bo spet zmanjšalo kupček s prošnjami.
novice
soboto odprli že novo razstavo. Tokrat so se skupno predstavili člani klubov likovnih amaterjev iz Brežic in Krškega, ki so tak način razstavljanja vključili v svoje letne programe.
POZIV ZA POMOČ! - Občinski odbor Rdečega križa je pred dnevi naslovil na delovne organizacije poziv, naj se vključijo v zbiranje sredstev za nakup prepotrebnih sodobnih, a zato tudi dragih madicin-skih instrumentov. To je pomoč, s katero naj bi novomeška bolnišnica sledila hitremu napredku v metodah zdravljenja in tako lahko zagotovila slehernemu občanu res hitro in učinkovito zdravljenje.
TOKRAT V LESKOVCU -Pred osnovno šolo Milke Kerinove so mladi vojaki garnizij Cerklje in Plešo 10. novembra svečano prisegli. S tem so hkrati počastili praznik artilerijsko-raketne obrambe, ki ga v naši armadi slavijo letos prvič prav na ta dan. Zbranim je spregovoril tudi predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc, ki je vojakom v trajen spomin na svečani dan izročil posebno darilo.
Stiska še na treh šolah
Zdaj so na vrsti v Artičah, Dobovi in Globokem — Do šol samo s prispevkom občanov
Vpis posojila za ceste so občani presegli za 40 odstotkov — Odziv najboljši med delavci
ZAOKROŽENA TOVARNA. Z dograditvijo nove tovarne magnefitne celuloze in rekonstrukcijo obstoječe tovarne se Celuloza Krško uvršča med največje proizvajalce celuloze in papirja v Evropi. Letna proizvodnja bo poslej 260 tisoč ton. Otvoritev bo velik dogodek ne le za člane kolektiva, ampak za vso občino in regijo. Napovedana je za soboto, 27. novembra.
Krško na desetem mestu v SRS
POSPRAVLJANJE. S koruznih polj bo kmalu pospravljena vsa koruza. Pridelek je boljši kot so pričakovali. (Foto: J. Teppey)
INŠPEKTORJI ZAPOSLENI Z ODMERO DAVKOV - Obrtniki so se že nekaj let pritoževali zaradi zaostankov davčne odmere, po sprejemu akcijskega programa pa je davčna uprava uspela zaostanke zmanjšati. Tako je že letos februarja zaključila odmero za 1974. leto, do septembra letos pa je izdala že 182 odločb za leto 1975. V to delo je pritegnila inšpektorje, zato je tem (/ stalo le malo časa za kontrolo na ■ ,~renu.
DOBRO PRIPRAVLJENI - V enotah in ekipah civilne zaščite v brežiški občini sodeluje 2100 občanov, to je 8,4 odstotka od skupnega števila prebivalcev. Do sedaj je strokovno usposobljenih 77 odst. pripadnikov civilne zaščite. V krajevnih skupnostih so bile vse akcije izredno uspešne, slabše pa so se odrezali v delovnih organizacijah, vendar so s pošiljanjem v tečaje izenačili znanje z ekipami na terenu. Pripadniki civilne zaščite so se izpopolnjevali v tečajih prve pomoči in v teča-
jih za gasilske tehnične ekipe ter nato nastopali na občinskih tekmovanjih.
GEODETOV NI - Brežiška občina štipendira 3 dijake na geodetskem oddelku srednje gradbene šole ter enega študenta na visoki šoli. Tovrstnega kadra izredno primanjkuje, povsod v Sloveniji, zlasti na občinah. Pomagati si morajo s podaljšanim delovnim časom in oddajati delo drugam ali pa pritegniti zunanje sodelavce, saj je težko čakati leto ali dve, preden štipendisti končajo šolanje.
INTERESNE SKUPNOSTI PLANIRAJO - V četrtek sta izvršni svet občinske skupščine in občinski sindikalni svet sklicala posvet s predsedniki DS, sindikalnih organizacij, s sekretarji ZK in direktorji tozdov. Dogovorili so se o pripravah na sprejemanje samoupravnih sporazumov, ki bodo osnova planov SIS za obdobje 1976-80.
O SINDIKALNI LISTI ZA LETO 1977
O osnutku sindikalne liste za 1977 sta v tem tednu razpravljala predsedstvo občinskega sveta in predsedniki sindikalnih organizacij. Predsedstvo je na torkovi seji obravnavalo tudi predlog družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja na območju sevniške, krške in brežiške občine. Dogovor predpisuje minimalne življenjske in kulturne standarde, ki jih bodo morale delovne organizacije poslej spoštovati pri zaposlovanju v Posavju. Predvsem gre tu za reševanje stanovanjskih vprašanj, za zagotovitev družbene prehrane, možnosti za rekreacijo in vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti, pa tudi za pravico do vzgojnovarstve-nih, vzgojnoizobraževalnih, zdravstvenih in drugih storitev, kijih imajo na voljo občani.
JESEN NA PIŠEČKEM. Pri Borošakovih v Podgorju so si uredili svinjsko kuhinjo kar zunaj. V hiši ni prostora, dela zunaj so pa tako , Vajeni. Gospodinja Ljudmila pravi, da je niti dež preveč ne moti. (Foto: J. T.)
Novo v Brežicah
BREŽIŠKE VESTI
USPEH FLORJANSKE — V soboto so ob občinskem prazniku, ki je hkrati tudi praznik sevniške krajevne skupnosti, izročili namenu asfaltirano Florjansko ulico. Predračunska vrednost je znašala 2,3 milijona dinaijev. Krajani so opravili prostovoljno delo v vrednosti 1 milijona, denarni prispevek pa je znašal še 400.000 dinarjev. Na sliki: predsednik sevniške KS Oton Šket odpira ulico. (Foto: Železnik)
Prilika za dotrajane domove
Do 15. decembra rok za načrte potrebnih del na kulturnih domovih v občini
Sevniška občina je v Sloveniji med tistimi, ki naj bi po minimalnih standardih republiške kulturne skupnosti bila deležna solidarnostne pomoči. Osrednji vprašanji, ki bi jih s to vzajemnostno pomočjo v občini do leta 1980 lahko uspešneje reševali, je prostor za kulturne prireditve in razvoj knjižničarstva.
Občinska kulturna skupnost in zveza kultumo-prosvetnih organiza-
USPEŠEN
ZAKLJUČEK
AKCIJE
Podatki iz končnega poročila občinskega štaba za vodenje akcije vpisovanja posojila za ceste v sevniški občini govore, da je bilo do vključno 31. oktobra vpisanih 7.556.238 dinarjev posojila. To pomeni, da je bila predvidena vsota presežena za 28,5 odst. Delavci v združenem delu so zbrali 4.864.910 dinarjev, presežek znaša 32,7 odst. (3.586 vpisnikov). V krajevnih skupnostih so zbrali 1.306.628 dinarjev, kar znaša 270,6 odst. obveze, delovne organizacije iz dohodka pa so vpisale 1.384.700 dinarjev ali 82,3 odst. obveze.
DOSEŽEK BLANCE IN OKOLICE — V soboto so s curkom vode iz hidranta pri osnovni šoli izročili namenu nov vodovod, vreden 1,5 milijona dinarjev. Omrežje je dolgo nad 10 km, krajani so z delom zgradili vodovod za tretjino te vsote.
cij sta se zato obrnila na društva in skupine, ki se ukvarjajo s kulturo v občini, da bi predložile svoje programe naložb. Le-ti že dolga leta niso nobena skrivnost, vendar so bili doslej bolj ali manj neuresničeni, ker preprosto ni bilo denarja. Zatpro-svetni dom na Blanci bi bilo treba
450.000 dinarjev, za boštanjski Partizan 120.000, za prosvetni dom na Bučki 60.000, gasilski dom na Studencu 110.000, prosvetni dom v Šentjanžu 630.000 (mladi so sredi dela), ureditev knjižnice in čitalnice v Zabukovju 150.000 (je tik pred otvoritvijo). Knjižnico in čitalnico naj bi uredili tudi v Loki, kar naj bi veljalo 130.000 dinarjev, občinska knjižnica v Sevnici se stiska v neprimernih prostorih (nakup novih bi stal 1.38 milijona); podobna vsota bi bila potrebna za ureditev prve faze sevniškega gradu. Stara želja je ureditev muzejske zbirke, kjer bi lahko razstavili predmete, izkopane na Ajdovskem gradcu in znamenitih boštanjskih gomilah. Računajo, naj bi za to kulturna Skupnost Slovenije primaknila do leta 1980, 2,26 milijona dinarjev, občinska kulturna skupnost predvideva v tem času
971.000 dinarjev, po družbenem načrtu razvoja občine naj bi krajevne skupnosti namenile 730.000 dinarjev.
f-----------------------------N
NOVA TRGOVINA
Danes popoldne ob 16. uri bo sevniško Trgovsko podjetje, ki je v sestavu sozd celjske Dobrine, v Sevnici na Trgu svobode odprlo novo samopostrežno prodajalno s 300 kvadratnimi metri prodajne površine. Poslovalnica 12, kot jo imenujejo, bo imela najsodobnejšo opremo s hladilnimi napravami. Za kupce bo odprta vsak dan non-stop od jutri zjutraj da-
Aie*
Sevniški paberki
DVORANA RAZPRODANA -Predstava znanih „Krcflov“ v uprizoritvi kranjskih gledališčnikov je bila minuli četrtek toplo sprejeta med občinstvom. Dvorana je bila že nekaj dni prej razprodana.
ZANIMANJE ZA STANOVANJA - Čeprav minuli teden v novih blokih v Krmelju štiri stanovanja še niso bila prodana (razlog je v težavah pri zagotavljanju sredstev), je v kraju že 23 prošenj za nova stanovanja. Marsikdo ne more razumeti sevniškega Trgovskega podjetja, ki se ne pridruži akciji. Tudi kolektiv na šoli je majhen, vendar si prizadeva reševati stanovanjska vprašanja zaposlenih.
NOVA RAVNATELJICA - Delegati sevniške občinske skupščine so na zasedanju 5. novembra potrdili imenovanje Anice Hočevarjeve za ravnateljico osnovne šole Krmelj.
DOBRO BI SE ŽE ODPLAČEVAL - Ob razpravi za nakup cestnega valjarja iz presežka sredstev, ki je namenjen krajevnim skupnostim in negospodarskim naložbam, je tajnik sevniške krajevne skupnosti Pavel Zemljak navedel izdatke, ki so jih imeli samo z nekaterimi utrjevanji v mestu. Valjanje v Florjanski ulici je veljalo okrog 110.000 dinarjev, samo za avtobusno postajališče pa 13.000 dinarjev. Valjar, ki ga nameravajo kupiti, bo na voljo vsem krajevnim skupnostim na območju občine po dogovoru, ki ga bodo predhodno podpisali
CESTE NE RABIJO LE SAMI - Krajani ob zgornjem delu ceste na Dobravo (pod pokopališčem) bi bili pripravljeni prispevati za asfaltiranje po 6.000 dinarjev na gospodinjstvo. Ob tem opozarjajo, da bi morali biti deležni tudi širše pomoči, saj gre po tej cesti največ prometa na sevniško pokopališče.
SGVNlSKI VI2STN1I
Občinska kulturna skupnost potrebuje podrobne načrte predvidenih del, da se bo lahko potegovala za republiška solidarnostna sredstva. Zaradi tega je že naslovila poziv na vsa prosvetna društva v občini, krajevnim skupnostim in drugim imetnikom prostorov, ki so namenjeni kulturnim prireditveni. Kdor bo zamudil to priliko, jo bo po ysej verjetnosti za zmeraj.
A. Ž.
Ponosni na uspehe
V Krmelju pridobili marsikaj s prispevkom občanov
V vrsti krajevnih skupnosti v sevniški občini se letos lahko pohvalijo s pomembnimi uspehi. Predsednik krmeljske krajevne skupnosti Zvone Hočevar je še posebno vesel akcij, ki sojih izpeljali v tem letu neposredno s prispevkom občanov, čeprav že tako pobirajo samoprispevek za modernizacijo cest.
„350.000 dinarjev so ljudje dali iz žepa za asfalt v Krmelju. 12 lastnikov v ulici, ki jo imenujemo po nekdanji jami Barbara, je dalo 72.000 dinaijev. Za ureditev pokopališča na Gabrijelah smo zbrali 60.000 dinarjev. Ta* objekt bo popolnoma urejen še s predvideno izgradnjo mrliške vežice, ki bi jo prihodnje leto radi spravili vsaj pod streho." Tako je poročilo o letošnjih akcijah.
Posebno pohvalna je predvidena akcija za pomoč ljudem v gabrijelskih hribih. Kot pravi predsednik Hočevar, vsa leta po vojni niso pridobili ničesar razen vodovoda, ki ga uporablja le nekaj lastnikov. Vodo naj bi imeli vsi. Da bi to uresničili, bi bilo treba zgraditi vodovod, ki bi se napajal v Krmelju. V teh hribih je večina prebivalcev ostarelih in revnih, zato bo potrebna večja pomoč. Velik napredek za te kraje bi pomenila že boljša cesta, saj se po sedanji ne more prebiti niti rešilni avto. Zvone Hočevar pravi, da so prebivalci teh hribov pripravljeni opraviti vsa dela na cesti, krajevna skupnost bi jim morala zagotoviti le težji buldožer. V kratkem bodo z občani obravnavali predvidena dela za prihodnje leto.
A. Ž.
Zvone Hočevar: zadovoljen s pripravljenostjo občanov in delovnih ljudi zd delo v krajevni skupnosti.
Se drugod razpravo kot v Dani
Občinska konferenca ZK na splošno ugodno ocenila razpravo o osnutku zakona c združenem delu — Najbolj vzorna akcija je bila v mirenski Dani
Javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu so pred časom že ocenili sindikati. Pozornost, ki jo je temu vprašanju posvetila še občinska konferenca ZK na seji 10. novembra, še posebno 'obvezuje komuniste, da si skupno z ostalimi delovnimi ljudmi prizadevajo uresničiti zakon, ki bo sprejet v zvezni skupščini pred dnevom republike, v sleherni sredini.
Mirenska Dana je bila vključena v tako imenovano „Akcijo 120", ki jo je sprožil izvršni komite predsedstva CK ZKS. Pri tem so v tovarni pripravili temeljito analizo samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Le temeljita „inventura“ v slehernem kolektivu je lahko primerna ,,njiva" za presajanje novih odnosov iz zakona o združenem delu. Na konferenci je bilo opozorjeno, da sc utegnejo površnosti izjavne razprave hitro pokazati pri uveljavljanju določil zakona.
Razprava v združenem delu o tem pomembnem zakonu je zajela
JELŠEVEC: DOBRI KRVODAJALCI
Krajevna organizacija Rdečega križa na Jelševcu je v nedeljo, 7. novembra, priredila že drugo srečanje krvodajalcev na svojem območju v prostorih osnovne šole. Medse so povabili tudi predstavnike občinskega odbora. Priznanje za petkratno darovanje krvije prejela Marija Klevišar iz Cužnje vasi, za 10-kratno: Jožefa Nahtigal iz Drečjega vrha, Milka Štancar iz Čužnje vasi, Jožefa Pungerčar in Jožefa Zore s Cikave. Že 15-krat je darovala kri Frančiška Peterle iz Drečjega vrha. V organizaciji imajo sedaj že 45 krvodajalcev, kar je lep uspeh organizacije.
IZ TEDNA-MESEC
Teden Komunista v trebanjski občini ni kulturna akcija, ki naj bi trajala le sedem dni Letos so se vrstile prireditve ves september. Občinska konferenca ZK je predzadnjo sredo sprejela pobudo komisije, ki pripravlja tedne Komunista v občini, da bi ta kulturna akcija potekala vsako leto septembra. Za akcijske programe so zadolžene vse osnovne organizacije, kar pomeni, da tudi vnaprej ne bo šlo le za enkratne akcije.
V TREBNJEM SEMINAR ZA NOVOSPREJETE ČLANE ZK
V petek, 12. novembra, se je v prostorih delavske univerze v Trebnjem začel seminar za nove člane ZK, ki bo trajal predvidoma do 25. novembra. V 21 urah bodo obdelali: vlogo subjektivnih sil v socialistični družbi, lik komunista v naši družbi, marksistični svetovni nazor, temeljne družbenopolitične ureditve SFRJ, temeljne družbenoekonomske ureditve SFRJ, religijo in sodobnega človeka, vsebino in pomen zakona o združenem delu, zgodovino ZKJ in druge aktualne teme.
J. PLATIŠE
Zadeva vsakogar
V pojasnjevanje osnutka zakona o združenem delu je bilo vključenih 40 raznih družbenopolitičnih delavcev. Pregled zadolžitev, ki ga je opravilo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, je pokazal, da vsi te naloge niso vestno opravili. Uspeh je ponavadi v mnogočem odvisen že od dobrih priprav, tega so se zavedali tudi v sindikatih, zato so že v začetku skušali z anketo ugotoviti, kakšno akcijo so si v posameznih sredinah zamislili. Odgovorov je bilo žal le malo. Člani ZK so sedaj dolžni enkrat preveriti akcijo, predvs nikjer ne smejo izostati ana samoupravnih razmer.
Ce je že govor o pomanjkljivostih, je to zato, da v bodoče ne bi delali istih napak. V poročilu za konferenco komunistov trebanjske občine je zapisano, da razprave niso bile dobre le tam, kjer priprave v delovnih organizacijah takoj v začetku niso zastavili dovolj odločno in celovito. V krajevnih organizacijah SZDL so predolgo odlašali z organizacijskimi pripravami. Do izraza so seveda prihajale tudi kadrovske zagate, marsikateri sindikalni ali drugi aktivist ni bil kos nalogi, ki jo v bodoče odpravljajo lahko najbolje z boljšim kadrovanjemi n družbenim izobraževanjem. Sedaj, ko bo treba govoriti o uveljavljanju re-.šitev, ki jih prinaša zakon, jih nikjer ne bi smeli sprejemati, ne da bi se zanje delavci zavestno opredelili.
A. Ž.
2.850 delavcev od skupno 3.217. Samo število seveda ni merilo, vseeno pa kaže širino akcije. Na konferenci smo slišali tudi določnejše oce-nc razprav v krajevnih skupnostih. Tam sicer tudi zaradi raznih poljskih del ni bilo toliko udeležencev, vendar so bila vprašanja ljudi zahtevna in marsikdo, ki je po strokovni plati razlagal zakon, je prepričan, da so sc ta vprašanja porodila iz življenjskih izkušenj, so pa tudi dokaz tega, da so ljudje spremljali razpravo o zakonu tudi drugače. Predvsem je šlo pri tem za vprašanja o novi organiziranosti kmetijstva, povezovanju in dohodkovnih odnosih. Ni manjkalo
pripomb k dosedanji organizaciji in odnosom med kmeti in trebanjsko kmetijsko zadrugo. Ravno to zanimanje opozarja, da kmetje od zakona veliko pričakujejo.
Zamujeno priliko za razpravo ,v samoupravnih interesnih skupnostih bodo sedaj v trebanjski občini skušali nadoknaditi z razpravami po aktivih komunistov. Samo seznanjanje s črko in duhom zakona je stalna naloga usposabljanja komunistov.
A. ŽELEZNIK
ZADRUZNO GLASILO
Pri trebanjski Kmetijski zadrugi nameravajo pred praznikom republike izdati prvo številko svojega glasila, namenjeno delavcem zadruge in kmetom. Sedemčlanski uredniški odbor vodi Francka Grošelj, ki sicer v zadrugi skrbi za hranilno-kreditnp „ službo.
Kar se zmenijo - drži
Krajevna konferenca SZDL na Mirni za zgled
V prenekaterem večjem kraju tožijo nad neaktivnostjo družbenopolitičnih organizacij ali da svet krajevne skupnosti krade veter iz jader drugim, ki tako ne najdejo svojega delovnega področja. Na Mirni imajo poleg dejavne krajevne skupnosti tudi dobro organizacijo SZDL.
Predsednik krajevne konference je že četrto leto Maks Kurent, direktor mirenskega tozda IMV - Tovarna opreme. „V SZDL se dogovorimo o vseh najpomembnejših akcijah, na terenu imamo organiziranih šest vaških odborov. Ob'širših akcijah je v družbenopolitično delo na terenu vključenih tudi po 50 ljudi," govori o tej širini predsednik. Tako je bilo v akcijo pobiranja pomoči za Posočje vključenih preko 13 skupin (v vsaki do pet ljudi). V zbiranje denarja za obnovo doma TVD Partizan, kjer so neposredno od ljudi zbrali nad 40.000 dinarjev, so ravno tako pritegnili aktiviste, ki so pokrili celotno območje krajevne skupnosti.
Sedaj dajejo pobudo, da bi ob zimskem izobraževanju kmetov obravnavali tudi družbenopolitična vprašanja. Opustili so navado sklicevati zbore občanov za občane z velikega območja. „Mnogo boljša udeležba, predvsem pa razprava je po vaških odborih. V domači sredini vsakdo bolj sproščeno govori o svojih težavah. Dobro se je obnesel tudi koordinacijski odbor, kjer so vsi vodje delegacij, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, društev in KS. Za pripravo posameznih stvari zadolžimo delovne skupine. Člani so zadolžitve doslej vedno jemali resno,
ostali se ne vtikajo v njihovo delo, dokler ne izdelajo poročiL Vedno ju* najslabše, če naj bi delali vsi vse, nihče pa flima neposredne zadolžitve."
Maks Kurent: „V vodstvih družbenopolitičnih organizacij smo v glavnem mlajši, pri delu smo pozorni tudi na izkušnje starejših.11
Clan izvršnega odbora republiške konference SZDL Jože Šteh se je ob nedavnem obisku na Mirni živo zanimal za mirenske izkušnje. Svetoval jim je, da še naprej gojijo vse tiste oblike, ki so se jim že v preteklosti obnesle.
“C,
USPEŠNI POLETI — Mirenski letalski modelarji že dobre tri tedne uspešno spuščajo radijsko vodeni letalski model. Rdeča „ptica“ ima čez krila razpon kar 2t80 metra. (Foto: Fotoklub Mirna)
Iz kraja v kraj
NE VEDO ZA VRTEC - V nove prostore sc je pred nedavnim preselil tudi mokronoški otroški vrtec. Prostori so lepo urejeni, pred šolo imajo malčki tudi lepo igrišče. Vseeno je sedanja zasedenost vprašljiva, saj je v kraju še dosti malčkov, ki bi jih lahko vključili v sodobnejše varstvo. Morda so še preveč zakoreninjene slabe izkušnje iz nekdanjih neprimernih prostorov na sodniji O tem so minuli četrtek sklicali v Mokronogu poseben sestanek.
KDAJ TRGOVINA? - V Velikem Gabru je v glavnem nared vsa lokacijska dokumentacija za novo trgovino, ki naj bi jo gradil Mercator. Na voljo je tudi priključek za elektriko in vodo. Treba je le še odkupiti zemljo od kmetijske zadruge in začeti. 'Krajani upajo, da bo novo vodstvo v trebanjskem Mercatoiju - tozd Gradišče čimprej začelo z deli.
NISO JIH VESELI - V Šeht-lovrencu so lani s samoprispevkom s težavo asfaltirali cesto skozi vas, še to brez zaščitnega vrhnega sloja. Sedaj po tej cesti neusmiljeno drvijo težki tovornjaki, naloženi s peskom iz Višnje gore za modernizacijo ste proti Čatežu. Domačini opozarjajo na luknje in razpoke v tako obremenjenem asfaltu.
KJER JE DIM JE TUDI OGENJ? - V trebanjski Kmetijski zadrugi so se odločili objavljati sklepe sindikalne organizacije in drugo tudi na oglasnih deskah. Se tako hvalevredna pobuda pa ne doseže namena, če vzamemo za primer zadnjo objavo: gre za dvoje sklepov, kjer je sicer govor o nepravilnostih, nič pa o tem, za kaj je So. Žal torej kljub dobremu namenu iz tega branja ne izvemo nič.
TREBANJSKE NOVICE
Osamljen boj proti goljufom
Črnomaljska komisija za ugotavljanje izvora premoženja je doslej uvedla postopek za sedem občanov — Težko je dokazati krivdo
Po ustanovitvi komisij za ugotavljanje izvora premoženja 1972 je naša družba pričakovala, da bomo končno stopili na prste vsem tistim, ki so se že lep čas na neupravičen in nezakonit način bogatili na škodo družbe. Žal pa seje izkazalo, da so komisije pri svojem f delu precej osamljene, strokovno ne dovolj usposobljene za tako zahtevno nalogo pa tudi sedanja zakonodaja večkrat pripomore, da se postopek vleče v nedogled in tudi veliki krivici se pogosto izvlečejo nekaznovani.
„Tudi v črnomaljski občini ni nič drugače," pravi Mladen Badjuk, strokovni tajnik te 10-članske komisije, sicer referent za odmero na davčni upravi. „Od ustanovitve je komisija dobila osem predlogov za obravnavo: za šest občanov so uvedbo predlagali davčni organi, za enega javno tožilstvo, za enega pa je dal pobudo občan. Komisija je izdala sklep o uvedbi postopka za sedem občanov; vsi so zasebni obrtniki: trije avtoprevozniki, električar, mizar, mehanik in gostilničar."
Potujoči vrtci
Do 1980 410 otrok v vrtcih — Dražja hrana
Na zadnji seji izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva črnomaljske občine - bila je v sredo, 10. novembra - je bil govor tudi o srednjeročnem planu in samoupravnem sporazumu o planiranju. Po planu naj bi do konca srednjeročnega obdobja, se pravi do 1980 zagotovili otroško varstvo za 410 otrok v občini.
Srednjeročni plan predvideva nova vrtca v Semiču (ta je bil odprt za praznik KS Semič) in na Vinici, kjer bo dobilo prostor 72 otrok, ter dograditev vrtca v Loki v Črnomlju, ki naj bi bila gotova še letos. Tako bi imeli vrtce v treh krajevnih središčih v občini, organiziranega varstva pa naj bi bilo deležnih 19 odstotkov vseh predšolskih otrok, kar pa je še vedno pod republiškim povprečjem.
Skupnost si prizadeva, da bi v tistih središčih, kjer vrtcev ne bo, organizirala potujoče vrtce z vsaj 280-umim programom, vsem predšolskim otrokom pa morajo zagotoviti vsaj 120-urno malo šolo.
Skupščini skupnosti otroškega varstva je IO predlagal, da bi od 1. novembra veljale nove cene za plačevanje prehrane v vrtcih, ker so cene živilom porasle. Namesto sedanjih 11 oziroma za otroke v jaslih 14 dinarjev na dan bo po novem cena znašala 12,50 oziroma 15,50 dinarjev na dan.
Postopek se je vlekel dalj časa, za dva celo več let, na koncu pa jc bil za vse nadaljnji postopek ustavljen, ker jim komisija ni mogla dokazati prekrškov. „Najtežje jc v primerih, ko zavezanec predloži pismena dokazila o dohodkih, ustvarjenih z delom v tujini, ali trdi, da si je denar sposodil od ljudi, ki živijo oziroma delajo v tujini. Brž ko zgodbo o .posojilu' potrdi .posojilodajalec' - ta-
Mladen Badjuk: „Premalo podpore in pomanjkljiva zakonodaja. “
kega, žal, ni težko najti - jc komisija brez moči pa če še tako sumi, da so te trditve izmišljene," se pritožuje Badjuk.
Povrh vsega se komisija lahko opira na kaj šibka zakonska določila: na voljo ji jc nekaj členov v zakonu o davkih občanov in en sam člen v občinskem odloku. Tisti, proti katerim teče postopek, si najamejo odvetnike, vešče svojega dela. Povrhu vsega ni nobenih pobud od občanov, organov družbenega, nadzora, tožilstva, pravobranilstva, organov uprave, družbenopolitičnih organizacij, OZD, KS. Samo primer: komisija je 1975 vseh enajst KS v občini pozvala, naj kritično ocenijo premoženjsko stanje krajanov in dajo komisiji predloge za uvedbo posebnega postopka. Vse KS so odgovorile, da pri njih takega, ki bi do premoženja prišel na nezakonit način, ni. Na koncu sc pa izkaže, da v nekaterih primerih krajani sploh niso bili seznanjeni s tem pozivom, marveč so nanj odgovorila vodstva svetov KS.
CENTRALNO OGREVANJE - Na Ulici 21. oktobra in na Grajski cesti je te dni zelo delovno vzdušje. Delavci Begrada v nekaterih ' blokih napeljujejo nove vodovodne in električne inštalacije, na novo urejajo kuhinje in kopalnice. Največja pridobitev za stanovalce pa bo prav gotovo centralno ogrevanje.
Črnomaljski drobir
NOV SEMIŠK1 ZDRAVSTVENI DOM - Najprej splošna ugotovitev: ga ni, čeprav ga že dolgo obljubljajo. Zato Semičani že dalj časa skušajo dobiti vsaj odgovor na večkrat zastavljeno vprašanje, kdaj ga bodo začeli graditi. Kaže, da je odgovor, ki bi moral biti obenem tudi obljuba in zagotovilo, prav tako težko dobiti, kot doseči začetek gradnje. Sicer pa
*	bi bili prebivalci teh krajev zadovoljni tudi brez odgovora - ko bi prej dobili zdravstveni dom.
ZADOVOLJNI LJUBITELJI GLASBE - Koncertna poslovalnica in Glasbena mladina Bele krajine sta
v	novembru pripravili za ljubitelje glasbe vrsto prireditev. Do sedaj so lahko poslušali kitarista Jovana Jovičiča, ki je 10. novembra gostoval v Metliki. Na Martinovo so si šolarji v Ljubljani ogledali Verdijevo opero Nabucco; v ponedeljek, 15. 11., so se z avtobusom odpeljali v Zagreb, kjer jc bila na sporedu rock opera Gubec beg; zadnji torek so učenci 7.
in 8. razreda OS obiskali baletno predstavo Labodje jezero v Ljubljani. V četrtek, 24. novembra, bo v Črnomlju v domu kulture gostoval znani sarajevski klarinetist Mihajlo Klelbi.
NOVI KILOMETRI ASFALTA -Računajo, da bodo 4.212 metrov dolgo asfaltirano cesto Črnomelj -Stražnji vrh slovesno odprli za dan republike. Asfalt jc že položen, sedaj delavci urejajo bankine in kanalizacijo.
KOLIKO ČASA SE DAVKI? -
V	zadnjem času je bilo v občini, zlasti na semiškem koncu zgrajenih precej novih cest, česar so občani nadvse veseli. Lastnike zemlje, kjer sedaj tečejo nove ceste, so razlastili, kar jc tudi prav. Prav pa ni, da te zemlje niso odpisali in moraji bivši lastniki še vedno zanjo plačevati davke, in to celo tam, kjer se po no-
vi	cesti že leta vozijo, na primer za cesto Stranska vas - Semič.
,,Da bo naše delo uspešnejši', mora biti tajnik komisije profesionalec, rn to pravnik. Ta se bo znal postaviti po robu odvetnikom / njihovim orožjem, rezultati bodo bolj konkretni in postopek krajši. Komisija mora imeti pri svojem delu kar se da široko in močno zaledje pri občanih, KS, UJV, družbenopolitičnih organizacijah itd. Nadvse pomembno pa je, da čimprej dobimo nov zakon o ugotavljanju izvora premoženja," pravi Badjuk.
A. BARTELJ
POBRATENJE
V	DUGI RESI
V okviru praznovanja 20-lctnice občinske gasilske zveze Duga Resa je bilo v nedeljo, 14. novembra, v Dugi Resi pobratenje z občinsko gasilsko zvezo Črnomelj. Vezi med pobratenima občinama bodo tako še bolj čvrste; veliko društev in organizacij iz obeh občin je bilo pobratenih že prej, med drugim tudi gasilski društvi iz obeh občinskih središč. Odnosi med pobratenima občina so res prisrčni in so lahko za zgled.
O IZOBRAŽEVANJU MLADIH
V torek, 16. novembra, je bila v Črnomlju konferenca mladih v izobraževanju pri OK ZSMS. Razpravljali so o usmerjenem izobraževanju, štipendijski politiki, samoupravi na šolah ter o programu za naslednje mandatno obdobje.
ARMIJA ZMAGE -ARMIJA SVOBODE
V petek, 12. novembra, ob 16. uri jc bilo v črnomaljskem domu kulture kviz tekmovanje na temo „armija zmage - armija svobode". Pomerili sta se ekipi Metlike in Črnomlja, ki so ju sestavljali mladinci iz obeh mest in pripadniki črnomaljskega garnizona. To je bila nekakšna priprava ,ia regijsko kviz tekmovanje, ki bo v soboto, 20. t. m., v Novem mestu. Po tekmovanju, v katerem je zmagala ekipa Metlike , je bil kulturni program.
Ob četrtkih I torba več
2e 20 let poštar
V	dvajsetletnem delu kot poštar človek marsikaj skusi in spozna, zato bi črnomaljski poštar Jože Adlešič vedel povedati veliko zanimivega iz svoje dolgoletne kariere.
„V Črnomlju sem pet let, prej pa sem služboval kot poštar v Adlešičih. Precej veselih pa tudi žalostnih stvari se mi je že pripetilo. Naše delo je pač tako, da imamo veliko opravka z ljudmi. Tisti, ki od poštarja pričakujejo dobre novice, nas komaj čakajo: včasih pa se zgodi, da se skrivajo in zaklepajo pred nami, to je zlasti, kadar je treba plačati kakšne izterjave," je povedal Adlešič.
Ves čas svoje službe ima težave s psi. „Bo že držalo, da psi ne prenesejo uniforme. To pa bi lahko ljudje upoštevali: večkrat se zgodi, da lastniki pustijo pse odvezane, če pa že so na verigi, je ta tako dolga, da ne moreš varno priti do vrat. Pogosto mi rečejo: ,Kar pojdi naprej, saj te ne bo.' Samo na to jaz ne dam dosti: kako boš verjel takemu zagotovilu, ko pa ti pes že od daleč kaže zobe."
Vsak dan Jože po svojem terenu raznese po tri torbe pošte. „Ob četrtkih, ko pride Dolenjski list, pa še eno več. Na mojem terenu je okoli dvesto naročnikov. Iz svoje prakse lahko pove, da ga vsak komaj čaka. Veliko jc tu tudi naročnikov»Komunista, tako da sta ta dva časopisa daleč najbolj razšiijcna na mojem terenu."
Ker je na tem področju veliko blokov, ljudje pa so dopoldne po službah, Adlešič ne more direktno p-idobivati novih naročnikov. „Kljub temu pa sem jih v tej akciji, ki sedaj teče, že nekaj dobil. Vem pa, kje ga še nimajo in tistim ga sedaj zastonj dajem v nabiralnik. Prepričan scin, da se bodo ti tudi naročili nanj."
A. B.
JESENSKA DELA — Komunalni delavci TCP Metlika so se te dni lotili jesenskih del na mestnih zelenicah in parkih. „Da bo spomladi lažje delati,“ pravijo. Na sliki: urejanje parka pred muzejem.
KAKOR ZA KOGA
Metličani se pritožujejo, da imajo telefone po stanovanjih in uradih bolj za okras, saj kaj prida drugega haska od njih ni. Še rnanca na drugem koncu mesta boš dobil prej, če se tja napotiš peš, namesto da bi vrtel telefon. Če pa hočeš kaj sporočiti v Novo mesto ali celo Ljubljano, je najbolje, da vzameš v roko pero in napišeš pismo. Pred sedmo ali po drugi uri še nekako prikličeš Ljubljano, takrat pa nikogar še ni oziroma ni več v pisarni. Nekaterim pa je tako stanje kar všeč: saj jih tudi od drugje ne morejo nadlegovati po telefonu in jim tako kratiti zasluženega počitka v že tako naporni službi. ..
Plodna razprava - trdna podlaga
Politična ocena javne razprave o osnutku zakona o združenem delu
Na seji občinske konference ZKS Metlika — bila je v petek, 12. novembra — so med drugim ocenili tudi potek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v metliški občini in se še posebej posvetili oceni aktivnosti Zveze komunistov v javni razpravi.
Poudarili so, da je politična ocena javne razprave, v celoti gledano, pozitivna. Seveda pa to ne pomeni, da je bilo vse idealno, da ne bi mogla biti akcija še uspešnejša, da se komunisti ne bi morali še bolj zavzemati in sodelovati v tej, za vse tako pomembni razpravi.
Vsem osnovnim organizacijam Zveze komunistov v občini so poslali vprašalnik, s pomočjo katerega so skušali dobiti odgovor na vprašanje o aktivnosti komunistov v javni raz-
SZDL BEDI NAD DRUŠTVI
V metliški občini je registriranih 46 društev, v katera je včlanjeno okoli 5.000 občanov; precej je takih, ki se udejstvujejo v več društvih oziroma sekcijah v okviru teh društev. SZDL jc pregledala statute društev in daje soglasje nanje, še posebej pa si prizadeva pri reševanju vprašanj za vodstveni kader. Financiranje društev je. zelo pereč problem, ki ga bodo s skupnimi močmi skušali čim prej rešiti. Poglaviten vir dohodkov jc sedaj še vedno članarina in razne prostovoljne akcije članov.
USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA
V zadnji krvodajalski akciji, ki jo je 4. in 5. novembra organiziral metliški občinski odbor Rdečega križa, se je znova pokazala človekoljubnost metliških občanov. Na odvzem krvi je v teh dveh dneh prišlo 457 ljudi, trideset več kot v lanski akciji. Največ krvodajalcev jc bilo iz delovnih organizacij, uspeh pa so imeli tudi aktivisti krajevnih organizacij »K, saj je bil odziv iz KS tudi velik.
PRIZNANJE DR. BIENENFELDU
Ob 10-letnici zveznega združenja splošnih zdravnikov Jugoslavije so v Opatiji okrog tridesetim zdravnikom iz vse Jugoslavije podelili priznanje za desetletno uspešno delo pri razvoju in organizaciji zdravstvene zaščite SFRJ. Iz Slovenije je to visoko priznanje dobilo šest zdravnikov, med njimi tudi direktor Metliškega zdravstvenega doma dr. Evgen Bienenfeld.
KMALU BODO PLAVALE
Ribnik na Krasincu, ki ga že šest let skupaj gradita ribiški družini iz Metlike in Črnomlja, je zgrajen. Dosedanja dela so veljala okoli 150 tisočakov, ribiči iz obeh družin pa so naredili več kot 3.000 prostovoljnih delovnih ur. Čez zimo bo v ribnik pritekala voda, spomladi pa bodo prizadevni ribiči vložili vanj krape in linje za razplod.
PROTESTNO ZBOROVANJE V BETI
V petek, 12. novembra, ob 13.30 jc bil pred tovarno Beti protestni zbor vseh delavccv, na katerem so obsodili ravnanje avstrijskih oblasti do slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in neizpolnjevanje državne pogodbe. Avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu so iz zborovanja poslali protestno pismo in obsodili preštevanje manjšine ter izrekli vso podporo pravičnemu boju manjšin za njihove zakonite pravice.
ANDREJ VERBIČ
V	METLIKI
V sredo, 10. novembra, je Metliko obiskal predsednik Gospodarske zbornice Andrej Verbič. Ogledal si jc metliško vinsko klet, Beti in se pogovarjal s predstavniki občine. V Beti so mu razkazali proizvodne prostore in razložili srednjeročni razvojni program.
pravi. Odgovori so prišli iz 21 osnovnih organizacij, 7 pa jih ni odgovorilo; te so: OO Podzemelj, lx>kvica, Radoviča, Suhor, Novoteks, TGP -Gradbeništvo in Beti - tozd Pletil-nica, kljub temu da so razprave bile tudi tam.
Iz odgovorov jc razvidno, da so se komunisti seznanjali z osnutkom na sestankih OO, na posebnih seminarjih, z neposrednim branjem osnutka, ponekje pa le na zborih delovnih ljudi. Izkazalo se je, da so bile prav pri slednjih priprave na akcijo zelo pomanjkljive; tudi analiza lastnih razmer, ki je bila ena od pomembnih nalog razprave, seveda v takih primerih ne more biti dovolj trdna podlaga ustvaijalne spremembe, ki jih zahteva novi zakon. Analiz ni bilo predvsem v KS, pa tudi v nekaterih delovnih organizacijah so bile izdelane precej površno.
Skoraj polovica osnovnih organizacij ugotavlja, da se nekateri člani na vodilnih in vodstvenih mestih
niso vključili v javno razpravo tako, kot so to od njih pričakovali, razprave v KS pa niso bile dovolj povezane s celotno krajevno samoupravo: to velja tudi za samoupravne interesne skupnosti.
Ugodno oceno za javno razpravo je dobila „Beti“,xkjer so si zadali vrsto nalog, ki izhajajo iz razprave o osnutku zakona. Ena zelo pomembnih je priprava samoupravnega sporazuma o združitvi s Kometom v SOZD Beti - Komet.
ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA
Včeraj in danes poteka v Metliki' akcija za zibranje starega papirja, katere pobudnik je občinski odbor RK. Pri organizaciji in zbiranju so v veliko pomoč člani podmladka RK iz osnovne šole, ki so po hišah ir. delovnih organizacijah raznesli obvestila in navodila, kam naj občani dajejo papir. Izkupiček od tako zbranega papirja bo šel za humanitarne namene. To jc letos že druga taka akcija; v prvi meseca maja so v Metliki zbrali tri tone in pol papirja.
★
★
•k
★
★
Program za praznik
Metliški občani praznujejo svoj praznik 26. novembra v spomin na ta dan leta 1942, ko je 13. proletarska brigada napadla in uničila belogardistično postojanko na Suhoiju. To je bil tudi začetek konca belogardizma po vsej Beli krajini.
Praznovanje letošnjega občinskega praznika, kije združeno s praznovanjem dneva republike, se bo začelo v sredo, 24. novembra, ko bodo ob 17. uri v sejni sobi občinske skupščine podelili priznanja športnikom ob zaključku delavskih športnih iger. Z občinskim praznikom sovpada tudi 20-let-nica ustanovitve največje delovne organizacije v občini — Beti; ta jubilej bodo proslavili v četrtek, 25. novembra, ob 11. uri s svečano proslavo v Beti. Govornik na proslavi bo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič.
Naxsam dan praznika bo ob 10. uri v domu Partizana skupna svečana seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacb 11. uri bo ogled novega Novolesovega obrata za izdelavo sanitarne opreme in akrilnih gradbenih elementov v Rosalnicah; ob 17. uri pa bo v domu Partizana svečana akademija.
Letošnje praznovanje bo zaključeno v petek, 27. novembra, ko bo ob 10. uri otvoritev novega dela metliškega zdravstvenega doma.
Sprehod po Metliki
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE, ki se lahko letos pohvalijo z rekordnim številom udeležencev, so končane. Najboljše ekipe in posamezniki bodo prejeli ob občinskem prazniku pokale, diplome in plakete, važnejše od vsega pa jc to, da so postale igre resnično množične in da so jih delavci sprejeli za svoje. Organizatorji zaslužijo vso pohvaio, gotovo pa ni daleč čas, ko sc bo tudi nanje kdo spomnil.
KAMBIČEVO IllSO na Cesti bratstva in enotnosti so ogradili z deskami, izza katerih je slišati udarjanje krampov in kladiv. Delavci vam bodo povedali, da preurejajo prostor za Kokrino prodajalno, ki bo imela gotovo veliko prometa, saj v neposredni bližini ljudje čakajo na odhode avtobusov pod milim nebom, prostori trgovine pa jim bodo nudili nakup in krov nad glavo.
KEMIČNA ČISTILNICA OTMARJA ŠTURMA stoji nedaleč od bencinske črpalke, ob starem orehu, ki si je kljub novi stavbi zagotovil prostor pod sonccm. Novi prostori
čistilnice so lepo urejeni, stavba pa se jc nevsiljivo vključila v okolico. Dela Šturmu ne manjka, zdaj, jeseni, in pozimi pa ga bo še več, saj bodo za to poskrbeli nesramni šoferji, ki ti radi zastonj „prebarvajo“ obleko z umazano plundro.
NEDELJA DOPOLDNE je rezervirana za moške, ki se v gručah zbero na Mestnem trgu, da bi sc pogovorili o delu, 6 dogodkih doma in po svetu pa še o tem in onem med tem, ko žene pripravljajo kosilo. To je stara navada, ki so jo po vzgledu starejših prevzeli tudi mlajši, poročeni moški, to je nekajurna tedenska „svoboda“ predstavnikov močnejšega spola.
V	ŠOLSKEM LETU 1976/77 se je vpisalo v glasbeno šolo Črnomelj
-	oddelek Metlika, 71 učencev. Šestnajst se jih uči klavir, osemnajst harmoniko, dvanajst kitaro, petindvajset pa jih obiskuje pripravnico. Na oddelku poučujejo štirje predavatelji, od katerih pa ni nobeden stalno zaposlen, ampak so vsi honorarni sodelavci glasbene šole Črnomelj.
metliški tednik
Novi avto na stari poti
Včasih so se predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in celo novinarji na posameznem območju občine (ali v posamezni krajevni skupnosti) za zadeve obračali skoraj izključno le na enega človeka. Ta človek je namreč imel „na hrbtu “ ali morda „v zakupu“ vse ali vsaj vse najodgovornejše funkcije na tem območju. '
Danes je samoupravni sistem že precej bolj razvejen. Funkcije so v glavnem razporejene na več ljudi. Tisti „edini človek" ima zdaj manj funkcij ali jih morda sploh nima več, predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in drugi pa se po ustaljeni praksi še vedno obračajo nanj, in ne na tistega, na katerega bi se morali. Najpogosteje so zdaj zanemarjene prav krajevne skupnosti oziroma njihovi predsedniki, saj se za izvajanje raznih komunalnih in drugih del izvajalci, predstavniki občine in drugi po stari praksi obračajo m „starega človekačeprav morda niti nima nobene (pomembne) dolžnosti v krajevni skupnosti. (Mimogrede naj omenimo, da taka praksa ni značilna le za občinske organe in organizacije, ampak celo za nekatere republiške.)
Posledica takega odnosa je nezdravo zaostrovanje odnosov med posamezniki in tudi med organizacijami in organi. Tisti, ki so bili v preteklosti navajeni odločati o vsem (in ki so za napredek v glavnem res tudi veliko napravili), se prepirajo z novimi funkcionarji. Tako se, žal, cepijo sile, ki bi lahko složne in združene napravile veliko za razvoj kraja in krajevne skupnosti.
J. PRIMC
POHVALJENI MLADINCi — Mladince osnovne šole Kočevje, se pravi učence oddelkov osmega razreda, je za njihovo letošnje uspešno delo pohvalil tudi predsednik občinske organizacije ZSM Stane Gabrič. (Foto: Primc)
Lep prispevek za Posočje
Mladina si skuša s koristnim delom prislužiti denar za izlet in za druge človekoljubne prispevke
Učenci vseh oddelkov osmega razreda osnovne šole Kočevje, so zbrali za prizadeto Posočje 2.220 din pomoči in jo že tudi odvedli. To so ugotovili na nedavnem sestanku predsednikov aktivov (razredov), na katerem so tudi pohvalili 8.a, ki je prvi zbral pomoč. Učenci ostalih razredov, se pravi pionirji, zbirajo pomoč posebej.
Za plesne vaje seje prijavilo 144 mladincev in mladink, ki so plačali po 70 din vpisnine, od katerih bodo porabili predvidoma 50 din za 10 plesnih vaj, vsakič po 2 uri, ostalo pa za mladinsko članarino, ozvočenje in drugo.
Sklenili so tudi, da bodo zbrali v vsakem oddelku po 3 prostovoljce za udeležbo na mladinski delovni akciji. Po enem izmed predlogov naj bi delali en dan v Posočju, če ne bo potrebno, pa na kakšni drugi delovni akciji, ki jo bo organiziralo občinsko mladinsko vodstvo.
Predsedniki aktivov so tudi predlagali, naj bi ob zaključku šolskega leta izvedli oddelki, kjer so najbolj disciplinirani učenci, dvodnevni zaključni izlet. Izrazili so tudi pripravljenost, da bodo z raznim koristnim delom prislužili del denarja za izlet za socialno šibke učence, morda pa tudi celo za vse.
Mentor Vito Savič je menil, da po njegovem mnenju ni nobene ovire za tak izlet. Vendar bo izlet drag in je vprašanje, če bodo vsi starši lahko prispevali zanj. Zato je pohvalil predlog o raznih koristnih delih, s katerimi bi si učenci sami prislužili del denarja za izlet.
V	razpravo je posegel še predstavnik staršev, ki je neuradno prisostvoval temu sestanku vodstva mladinske organizacije osnovne šole. Menil je, da je predlog o izvajanju koristnih del in lastnem zaslužku
IZ BOSLJIVE LOKE
KOLPA RUŠI - Komaj je Vodna skupnost Ljubljanica-Sava postavila jez, da bi preprečila odnašanje zemlje, že ga je Kolpa odnesla, pa čeprav ni posebno narasla in torej še ni pokazala vse svoje moči.
OGRAJO POPRAVILI - Pred dnevom mrtvih so vaščani popravili ograjo na svojem pokopališču. Iz napisov na nagrobnikih sc da razbrati, da tu počiva največ Štimcev (kar okoli 75 odstotkov), na ostalih nagrobnikih pa je še nekaj drugih priimkov.
TRIJE NEZNANI PARTIZANI -Na pokopališču v Bosljivi loki počivajo tudi trije neznani partizani. Za njihov grob skrbijo šolska mladina in vaščani.
NOV ASFALT - Okoli 300 m asfalta so položili pred kratkim skozi vasici Grintovec in Mirtoviči.
POPRAVLJEN MOST - Viseči most čez Kolpo pri Srobotniku je bil še pred kratkim močno poškodovan in nevaren za hojo. Zdaj so ga popravili in ga opremili tudi z novo žično ograjo.
Drobne iz Kočevja
25 LET PARTIZANA - Tc-lesnovzgojna in športna društva sc pripravljajo na proslavo 25-letnice ustanovitve TVD Partizan Kočevje. Leta 1951 so se ob ustanovitvi Zveze Partizana Slovenije preimenovala tudi vsa takratna Telovadna društva v telesnovzgojna društva Partizan. V Kočevju sta se pri tem preimenovanju vključila v Partizan še športno društvo „Triglav“ in Smučarsko društvo Kočevje. Tako so nastale resnične možnosti za množično telesno kulturo. Proslavo bodo zdiuži-
občan
vprašuje
&
medved odgovarja
- Mi se pridno kopljemo v pokritem bazenu za osnovno šolo.
- Mi pa v odprtem „baze-nu“ na asfaltni poti pred šolo, kjer nastane ob vsakem dežju prostrano jezero.
li	s proslavo dneva republike in razstavo o telesni kulturi v domu telesne kulture. Vse podrobnosti bodo objavljene na vabilih in plakatih.
LEPO VREME - Vreme sc je dokaj ustalilo, da ljudje lahko delajo po vrtovih. Vrtove pripravljajo na prezimovanje, urejajo sadovnjake pa tudi vrtove okoli novih hiš. Najbolj uspešno pa izrabljajo vreme gradbinci. Delo jim zelo hitro napreduje in vse kaže, da bodo nekateri objekti dograjeni do rokov. Pričeli so tudi pripravljati gradbišče za novo upravno stavbo podružnice Ljubljanske banke, in sicer na prostoru stare avtobusne postaje, ki so jo pred kratkim podrli.
PRED ZIMO ALI PO NJEJ? -Dela ,pri podiranju starih hiš proti domu telesne kulture so hitro napredovala, zataknilo pa sc je pri zemeljskih delih in pripravah za asfaltiranje, kjer ni pravega zaporedja del. Cc bo delo napredovalo tako počasi, asfalta ne bo pred zimo oziroma pomladjo.
NOVA ZAMISEL „Samoza-ščita" občanov proti divjadi, ki dela škodo na pokopališču, je pripeljala do originalne zamisli: občani pokrivajo grobove z zamreženimi okviri. Videti je, kot bi bili pokriti piščanci, so pa le sadike cvetja, da ne mr rejo do njih jeleni in srne.
povsem pravilen. Pri tem je poudaril, da bi morala mladina s takim delom in akcijami „prislužiti“ sama denar tudi za pomoč Posočju, pomoč vietnamskim šolarjem, slepim itd. To bi bila prava in resnična pomoč šolarjev samih, medtem ko zdaj kar preveč mladincev le „nažica“ starše za „jurja“ za Posočje in Vietnam, dinar za slepe itd. Tako starši razen v svoji delovni organizaciji prispevajo še v šoli namesto svojih otrok. Pravi prispevek mladine je torej tisti, za katerega je mladinec sam vložil nekaj koristnega dela.
Mladinci so spregovorili še o organizaciji kviza in drugem. Za njihovo uspešno delo jih je pohvalil predsednik občinske konference ZSM Stanc Gabrič.
J. PRIMC
Nekaj mladinskih
PROTESTNO ZBOROVANJE
-	12. novembra je bilo pred centralnim spomenikom v Kočevju protestno zborovanje zoper nepravično ravnanje Avstrije proti naši koroški manjšini. Zborovanje so organizirale družbenopolitične organizacije iz Kočevja, s pestrim kulturnim programom pa so sodelovali na njem mladi iz osnovne šole in gimnazije. Na zborovanju so prebrali tudi protestno pismo.
OSNOVNA ŠOLA DALA V KOŠ GIMNAZIJO - 6. novembra je bil v avli osnovne šole kviz „ Mladost v pesmi, besedi in spretnosti", ki ga je organizirala občinska konferenca ZŠM. Na njem je sodelovala ekipa osnovne šole in dve ekipi iz gimnazije. V vsaki teh treh ekip pa so bili tudi po trije vojaki iz posadke v Ribnici. Po hudem in napetem boju je zmagala ekipa iz osnovne šole, ki se bo udeležila območnega (regijskega) tekmovanja. Drugo mesto je zasedla I. ekipa gimnazije, tretje pa II. ekipa gimnazije. Na prireditvi so sodelovali tudi vojaki iz Ribnice, ki so skupaj s kočevskimi mladinci pripravili dober kulturni program.
SODELOVANJE Z VOJAKI -Pred kratkim je bila v domu JLA v Ribnici svečana prireditev za nove vojake. Program je pripravil „ Vojaški klub", v njem pa so sodelovali tudi kočevski mladinci, ki so poželi precej aplavza.
JURE PODRŽAJ
IZ KOLPSKE DOLINE
VEDNO LUKNJE - Še ni minilo tri mesece, ko je bila za silo popravljena glavna pot od hrvatskega Kužlja do slovenskega Kužlja in naprej do Lazov in Glad loke. Zdaj pa je ta pot spet pokvarjena, da kmalu ne bo več prehodna niti za pešce. Polna je lukenj, jam in ogromnih luž. Vemo, da jam ni napravil nihče drug kot naraščajoči avtomobilski promet in mokra jesen. Posebno so jo poškodovali tisti vozniki, ki se jim vedno strašno mudi, da leti izpod koles kamenje in pesek. Nekateri so začeli voziti že kar po obpot-nih ograjah, in to celo skozi vasi.
ASFALTA NI - Minilo je že več kot leto, odkar je bilo na sestankih raznih naših organizacij mnogo govorjenja in predlogov, da bi odsek poti od hrvatskega Kužlja do slovenskega Kužlja asfaltirali. Ta odsek je dolg okoli 150 metrov. Za asfalt je bil že obljubljen denar, vendar je vse ostalo na mrtvi točki. Tako imamo asfalt le na papirju.
POKOPALIŠČI- BREZ OGRAJE ~ Prav bi bilo, ko bi naše pokopališče v Kužlju ogradili z lepo žično mrežo. Zdaj je pokopališče na prvi pogled lepo urejeno, vendar je brez ograje. To ni naša nemarnosl, le stroški bi bili precejšnji, mi pa imamo malo denarja. Potrebna bi bila tudi vrata na pokopališki shrambi-ei, kjer je spravljeno razno orodje.
JOŽE KRIZ KUŽELJ
„Z vami bomo delili usodo!”
Protestnega zborovanja v Ribnici seje udeležilo preko 1.000 občanov — Enotni so si bili v zahtevi, da naj avstrijska vlada izpolni pogoje
Občinska konferenca ZSMS v Ribnici je v soboto pripravila protestno zborovanje ob najnovejših izpadih proti naši manjšini na Koroškem. Pred domom JLA se je zbralo veliko število občanov, ki so s številnimi transparenti izrazili svojo pripravljenost pomagati našim rojakom v Avstriji.
Okoli 1.000 udeležencev je najprej pozdravil Franc Ilc, predsednik SZDL, ki je nato prisotne v kratkih orisih seznanil s položajem naše manjšine na avstrijskem Koroškem. Kot govorniki so nato sledili: predsednik ZZB Ribnica Stane Nosan, Andrej Mate, učenec OŠ v Ribnici in predsednik ribniške
»Lesarji” bodo letovali na Lošinju
Izgubljati besede o ribniškem Inlesu je popolnoma odveč. Podjetje z izradno ve-. :im tržiščem posveča v zadnjem času vse več pozornosti tudi svojim delavcem. Potrdilo tega je nakup hiše in zemljišča na Malem Lošinju, kjer bodo navedeno stavbo preuredili v počitniški dom svojih delavcev. Več nam je s tem povedala Nada Blatnik, vodja kadrovsko-socialne službe v Inlesu:
„Potem, ko so bile nemalokrat izrečene zahteve vseh delavcev naših tozdov, smo se odločili za nakup prvega samostojnega doma. Počivališče bo imelo okoli 50 ležišč, lastno kuhinjo, zraven tega pa bo okoli doma še
3.000	kvadratnih metrov uporabne površine za morebitno postavitev šotorov in prikolic za naše delavce. Imamo tudi svojo plažo. Nakup objekta in zemljišča je veljal 500.000 din, seveda pa pri tej številki ne bo ostalo, ker bomo hišo obnovili. Delali bomo v lastni režiji, nekaj dela pa bo opravljenega že to zimo.
Skrb za delavce
Nedalje posvečamo v Inlesu vse večjo pozornost gradnji in nakupu stanovanj za delavce. Malce pretirano povedano: gradimo toliko, da nam že zmanjkuje denarja. Tako smo letos pridobili dvoje stanovanj v Dolenji vasi in 3 v Sodražici, ki so že vseljiva, ter 10 v Ribnici, ki bodo nared do konca leta. Ob tem moram povedati, da imamo v podjetju le še 10 nerešenih stanovanjskih prošenj, kar je za tako velik kolektiv zelo malo. Med prosilci so predvsem taki, ki so v podjetju kratek čas. Za naslednje leto pa načrtujemo odkup šc dveh stanovanj v Loškem potoku, kjer imamo svoj ‘obrat. Seveda dajemo nemalo sredstev tudi za individualne gradnje naših delavcev. Tako jih je letos kar 43 odstotkov dobilo posojila za obnOVo hiš in novo gradnjo."
B. B
mladine Albin Mikulič. V kulturnem delu zborovanja je nastopila godba na pihala, kije zaigrala nekaj borbenih pesmi.
Soglasna ocena vseh navzočil ob koncu zborovanja je bila: .,S tega protestnega zborovanja pošiljamo najostrejše obsodbe
avstrijski vladi, ki ne upošteva določil 7. člena državne pogodbe. Na ta način želimo pomagati našim manjšinam v tujini. Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati, mi smo z vami!“ je ob koncu vzkliknilo 1.000 ust.
M. G.
PROTESTNO ZBOROVANJE — OK ZSMS V Ribnici je v soboto organizirala v protest izpadom proti naši manjšini na Koroškem zborovanje, ki se gaje udeležilo preko 1.000 občanov. (Foto: D Divjak)
Še vedno premalo kadra
Čeprav se je število zaposlenih povečalo, je delovna storilnost vse manjša
Ribniško gospodarstvo že dalj časa tarejo težave t neustrezno izobraženim, pa tudi premajhnim številom kadra za določena delovna mesta. Tudi letošnji dosedanji rezultati ne kažejo, da se bo stanje kaj bistveno spremenilo. Poprečna zaposlenost se je dvignila le za bore 4 odstotke, ki pa jih v večini predstavljajo manj izobraženi delavci.
Navedene ugotovitve bo podprl tudi podatek, da se je produktivnost navzlic povečanju kadra v primeijavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 27 odstotkov. Nič bolje ni s poprečnim doseženim dohodkom na zaposlenega. Lani je ta dohodek znašal 43.874 din, letos pa le 31.916 din, kar je za celih
11.958 din manj.
Nadalje moramo zapisati, da je le 8 delovnih organizacij preseglo poprečno rast osebnih dohodkov in drugih prejemkov,
medtem ko so vse druge zaostale. Po mnenju večine pa ta zaostanek ni tolikšen, da se ga ne bi dalo do konca leta izboljšati.
ŽE POD STREHO - SGP Zidar iz Kočevja se je držal dogovorjenega roka in novi gasilski dom v Ribnici je te dni dobil streho. Gasilci bodo, kot so predvidevali, prezimili na toplem.
Ribniški zobotrebci
NEPRIČAKOVANA SPREMEMBA - Dušan Bižal, ki je, kot smo že poročali, pred kratkim prevzel novo delovno mesto direktorja delavske univerze v Ribnici, je dal odpoved. Ta novica je bila za marsikoga kot strela z jasrega neba. Vedeti pa moramo, da so bili delovni pogoji za opravljanje tako pomembne funkcije skorajda nemogoči, zato ta korak tistih, ki so vedeli za takšno stanje, niti ni presenetil. Sicer pa več o tem v prihodnji številki.
NOČNE „DEMONSTRACIJF“ -Vse več je v zadnjem času obtožb občanov zaradi kaljenja nočnega miru, posebno v zakotnih, manj razsvetljenih ulicah. Razgrajači, teh je vedno več, ponoči prevračajo smetnjake, zapojejo kakšno „narodno“ (seveda v svoji priredbi), tako da je nočni počitek mnogim onemogočen. Doklej, se sprašujejo ,,oškodovanci".
,.POGNOJENE" ULICE - Zima sc bliža s hitrimi koraki in vsi tisti, ki imajo vsaj košček zemlje, jo hočejo pred „zimskim spanjem" še pognojiti. Pri tem vozijo gnoj tudi po asfaltiranih ulicah in nemalokrat se zgodi, da ga nekaj tudi izgubijo. Le malokdo sc ob tem potrudi, da bi ulico tudi očistil.
NI VEC ZASTOJEV - Novi čevljarski most je za Ribnico velika pridobitev: promet poteka neprimerno hitreje kot prej, saj so pri prehodu čez stari most nemalokrat nastajale dolge kolone avtomobilov. Največ
so s tem pridobili delavci ribniškega ITPP, ki tako lahko brez zamude prihajajo na posel.
CESTO DO LOŠKEGA POTOKA UREJAJO - Kot smo videli prejšnji teden, so prečeli urejati cesto od Sodražice do Loškega potoka. Zad- ^ nje deževje je močno načelo že tako slabo makadamsko cestišče, ki je spominjalo na hudournik. Ko bodo zasuli največje luknje, bo cesta dobila prejšnjo, čeprav še vedno nič kaj lepo podobo.
- Mi lahko poveš, kako bo tujec, ki povsod ob poti vidi kažipote za Loški potok, prišel v ta kraj, ki pozneje ni označen z nobenim napisom?
— V Sodražici, kjer piše, da je do Loškega potoka še 12 km, bo moral vključiti števec, ki kaže prevožene kilometre, in po dvanajstih enotah se bo znašel v
-	Hribu.
KOČEVSKE NOVICE
REŠETO
TEDENS^.,
m
Četrtek, 18. novembra - Roman Petek, 19, novembra - Izak Sobota, 20. novembra - Edmund
Nedelja, 21. novembra - Marija
'eljek, 22. novembra - Cecilija Torek, 23. novembra - Klemen
Sreda, 24. novembra - Flora Četrtek, 25. novembra - Katarina
LENINE MENE
21. novembra ob 16.10 uri - mlaj
TTTO
ČRNOMELJ: 21. 11. ameriški barvni film Klan Duka Andersona. 23. 11. jugoslovanski barvni film
IBtfj
Kamor poči, poči. 25. 11. ameriški barvni film Irankenstcin mlajši.
KOSTANJEVICA: 21. 11. francoski barvni film Dve dekleti v eni pižami.
KRŠKO: 20. in 21. 11. ameriški film Povratek človeka Trinita. 24. 11. ameriški film Človek z avtoriteto.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 19. do 22. ameriški kriminalni barvni film Zločin v orientekspresu. 21. 11. matineja Robin Hood. Od 23. do 25. 11. domači barvni film Štiri dni do smrti.
RIBNICA: 20. in 21. 11. ameriški barvni film Poročilo o umoru.
SEVNICA: 20. in 21. 11. ameriški film Veliki diktator. 24. 11. ameriški film Bivši prijatelj Kid.
ŠENTJERNEJ: 20. in 21. 11. film Mož, ki je ljubil Cat Dancing.
TREBNJE: 20. in 21. 11. španski barvni avanturistični film Pirati -Bukanerossi.
Qg
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM dekle, ki bi želelo nadaljevati šolo, tečaj, izučiti se poklica ali se zaposliti v Ljubljani. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana.
SLUŽBO IŠČE
SPREJMEM otroke v varstvo. Ra-govska 16, telefon 23-955.
STANOVANJA
MIRNA ZAKONCA z enim otrokom iščeta enosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3306/76).
MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu, po možnosti z garažo. Naslov in telefon v upravi lista (3307/76).
DVOSOBNO stanovanje v 1. nadstropju v Bršlinu v velikosti 50 m2 zamenjam za enako ali večje v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (3309/76).
ODDAM opremljeno sobo fantu ali dekletu. Naslov v upravi lista _ (3348/76).
IŠČEM neopremljeno sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3330/76).
PRODAM trisobno komfortno stanovanje v strogem centru Novega mesta. Vseljivo takoj. Informacije pri N. Levičniku, Zagreb, Tilke Trnine 4.
ODDAM SOBO s centralno kurjavo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (3354/76).
Motorna vozila
PRODAM TRAKTOR Deutz, 18 KS, s koso, plugom in branami. Cena 3 milijone. Naslov v upravi lista (3318/76).
PRODAM FIAT 750 za 5.000,00 din. Naslov v upravi lista (3326/76). Informacije v soboto in nedeljo.
PRODAM 101, letnik 1974, prevoženih 19.500 km. Naslov v upravi lista (3328/76).
PRODAM MAT 1100 R, letnik 1968, po delih ali skupaj. Marjan Šavoren, Dole 18, Suhor.
PRODAM AMI-8, letnik 1971. Vprašajte po telefonu 21 -019.
PRODAM osebni avto 850 special. Ul. Marjana Kozine 37, telefon 23-106.
PRODAM LADO, letnik 1972 (september), 43.000 km, telefon 068-84 -552.
PRODAM FIAT 850, dobro ohranjen. Dara 18, 68230 Mokronog.
PRODAM VOZILO Z 101, letnik 1973, po ugodni ceni. Informacije na telefon 22-667 od 17. ure dalje.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1975. Naslov v upravi lista (3300/76).
PRODAM traktor Zetor 25. Anton Dušak, Cerovec 10, Semič.
R 16, tip 1971 (83.000 km), v odličnem stanju, prodam. Ogled od petka dalje. Jože Cimski, Šentle-nart 2/1, Brežice.
ŠKODO 100 L, letnik 1970, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista (3316/76).
AVTOMOBIL VVARTBURG, letnik 1968, registriran do marca 77, ugodno prodam. Marjan Kruljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto.
PRODAM spačka, maj 1974. Brezovar, Gotna vas 44, Novo mesto.
PRODAM MAT 750 LUX, letnik 1973, registriran do novembra 1977. Naslov v upravi lista (3345/76).
SPAČKA, model 1974, poceni prodam. Cvelbarjeva 5, telefon 22-202.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije po telefonu 22-994 od 18. do 20. ure.
PRODAM ŠKODO, prevoženih 15.000 km, v dobrem stanju. Gorenc, Mirna peč 9.
PRODAM
POCENI PRODAM vrata „ Harmonika". Naslov v upravi lista (3343/76).
ZARADI SELITVE prodam kuhinjsko kredenco in kavč. Jožica Sav-kov, DoL Kamence 68, Novo mesto. Ogled popoldan.
PRODAM DOBRO ohranjeno spalnico (MONJO), kavč in dva fotelja, eno leto rabljeno. Dam tudi na kredit. Informacije v dopoldanskem času po telefonu 22-436.
PRODAM brejo svinjo ter prikolico za moped. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej.
POCENI PRODAM štedilnik (2 plin, 4 elektrika) in kavč z dvema foteljema. Naslov v upravi lista (3352/76).
PRODAM kombiniran plinsko-električni štedilnik po ugodni ceni. Justi Turk. Mala Cikava 10 (Slatnik), Novo mesto.
UGODNO PRODAM 7 mesecev starega nemškega boksarja z rodovnikom. Naslov v upravi lista (3324/76). Informacije po telefonu 22-632.
PRODAM novo ostrešje (grušt) za hišo. Dolžina 7,5 m. Naslov v upravi lista (3327 /76).
PRODAM malo rabljeno motorno žago 070 STH.Franc Novak, Osrečje 16, Šmarješke Toplice.
PRODAM dve zimski gumi 135X13. Naslov v upravi lista (3258/76), po telefonu 85-558 pa popoldan po 16. uri.
PRODAM slamoreznico in električni mlin (šrotar). Ignac Brulc, Gor. Kronovo 3, Otočec ob Krki.
PRODAM avtoradio Grundig na kasete. Naslov v upravi lista (3333/76).
POCENI prodam montažno metalno garažo, staro leto dni. Informacije po telefonu 21-040/76.
PRODAM zimske gume za škodo, dimenzije 155-14. Informacije: Ciril Novak, Nad mlini 21, Novo mesto.
PRODAM belo poročno obleko št. 40. Dragman, Dol. Kamence 2 a, Novo mesto.
PRODAM štiri malo rabljene zimske avtomobilske plašče z žeblji (175 x 13) in dva obroča (fcltne) za avto Fiat 125. Cesta herojev 33/a.
PRODAM novo prikolico nosilnosti 600 kg. Kristanova 32, telefon 22-554.
POCENI prodam zajce. Franc Strugar, Svibnik, Črnomelj.
KUPIM
NA potrošniški kredit kupim avto ŠKODO, PRINC ali MAT 1300. Naslov v upravi lista (3344/76).
UGODNO prodam gradbeno parcelo v Gor. Maharovcu. Naslov v upravi lista (3298/76).
NJIVO in travnik v Gotni vasi ter gozdove v k.o. Stranska vas prodam. Naslov v upravi lista (3308/76).
V Btl ZINI Vel. Malcne prodam njivo (16 arov) in gozd (25 arov). Ogled 28. novembra med 9. in 10. uro. Kodrič, Vel. Malcncc 43, Krška vas.
PRODAM MANJŠE posestvo ali posamezne parcele in kmečko hišo. Naslov v upravi lista (3325/76). Informacije v soboto in nedeljo.
UGODNO prodam visokopritlično enodružinsko hišo, zgrajeno do tretje faze, na lepem kraju blizu železniške postaje. Interesenti naj sc zglasijo pri Milki Jerneje, Levstikova 3, Krško.
PRODAM vikend (možnost stanovanja), 19 arov vinograda, 16 arov gozda v bližini Leskovca. Zglasite se pri Jožetu Molanu, Gorenja vas 25, Leskovec 68273.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Za lepa in moderna poročna prstana sc vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10odst. popusta!'
„ŽIVA" - ženitna svetovalnica, Ljubljana, Hranilniška 7/a (Bežigrad, za veleblagovnico ASTRA), vabi vsa preprosta dekleta v starosti od 18 do 28 let z zmanjšanim vplačilom vpisnine in veliko možnostjo, da ji najdemo primernega bodočega moža. Sprejemamo vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure. Telefon 235-865 ali 313-186. Naše predstavništvo v Mariboru, Krekova 19, (telefon 24-091), sprejema ob petkih in sobotah od 9. do 11. ure in od 15. do 18. ure. Sprejemamo tudi zdomce in izseljence.
V VARSTVO vzamem otroka na Drski. Naslov v upravi lista (3323/76).
INŠTRUIRAM angleški jezik. Telefon 21-360.
m
LJUBI mami MALČI KERIN iz Leskovca pri Krškem 74 iskreno čestitajo za 81. rojstni dan vsi njeni: hčerke Milena, Fani z možem Jankom, Zdenka z možem Dragom, vnuki Zdravko z ženo Jelko, Jani, Metka, Nataša, Tatjana ter pravnukinja Katja.
Dobri in skrbni mami VALERIJI ŠETINA želijo vse najboljše za njen rojstni dan in da bi se počutila srečna v krogu svojih otrok Valči, Jože in Ivan.
DOBRI ženi, mami in ljubljeni stari mami MARIJI KAVŠEK z Rakovnika pri Birčni vasi iskreno čestitajo za njen 57. rojstni dan ter seji zahvaljujejo za ves trud in dobroto, čeprav malo pozno, vendar iz srca, mož Jože, otroci Jože, Marija, Anica z družinami in Darinka z Jožetom. Vnučki Andrcj-ka, Saška, Dejan in Franci ji pošiljajo koš poljubčkov.
LJUBEMU možu in očku ALOJZU BRULČU, ki je na začasnem delu v Sindclfingenu, ob praznovanju 30. rojstnega dne želita veliko zdravja, sreče in izpolnitev tihih želja žena Milka in sin Igor.
DRAGEMU očetu JOŽETU GRANDOVCU iz Dol. Podboršta pri Trebnjem čestitamo za njegov življenjski praznik, zahvaljujemo se mu za vse in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Vsi njegovi.
mi
PREKLICUJEM besede, ki sem jih izrekla Tilki Pucelj, ker so neresnične. Jožefa Senica, Podgozd.
FRANC KOVAČIČ in I RANC LOKAR, Dol. Karteljevo 2, prepovedujeva vožnjo, hojo in pašo po najinih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
OBVESTI LA I
SERVISNA DELAVNICA ISKRINIH IZDELKOV PREKOPA (telefon 85-538) je odprta vsak dan od 7. ure do 14,30, ob sobotah pa od 7,30 do 12,30. Popravljamo tudi kotne brusilke in vrtalne stroje. Priporočamo popravila TV sprejemnikov na domu: torek -Brežice, četrtek - Novo mesto.
OBVEŠČAM stanovalce v blokih, da lahko zamenjam 1 cm široko „gurtno“ na platnenih zavesah. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673.
KOMISIJA delegacije skupnosti Pl Z za upravljanje s stanovanjskim skladom in za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev Kočevje bo do 15. decembra 1976 sprejemala prošnje za dodelitev stanovanj. Navodila o načinu vlaganja prošenj so na razpolago pri Društvu upokojencev Kočevje in pri poverjenikih na terenu.
&
Ob boleči izgubi mojega dragega moža, brata, strica in svaka
IVANA PIRNATA
upokojenca iz Črnomlja
sc iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebno vsem sosedom, društvu upokojencev iz Črnomlja, tov. Štraj-nu za poslovilni govor in duhovnikoma za opravljeni obred.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Tilka in drugo sorodstvo.
Ko je cesta terjala novo žrtev in je kruta smrt skalila naše družinske sreče mir, smo za vedno izgubili našo ljubo ženo, zlato mamico, snaho, svakinjo in teto
STANKO PRIBOVŠEK
iz Krškega,
Pot na Polšco 67
Ob tej tragični izgubi, ko se naša draga Stanka s poti na Obrež ni nikoli več vrnila, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh za nas najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno zahvalo smo dolžni tov. Milanu Klincu in družini Žura, zdravnikom in strežnemu osebju Splošne bolnice Brežice in Novo mesto, ki so si vsi skupaj prizadevali, da bi čimprej pomagali in rešili njeno življenje. '
Nadalje smo dolžni zahvalo dobrim sosedom in še posebej Kostrev-čevim, Lesovini, Šobatovim in Rim-čevim za nesebično pomoč in tolažbo. Iskrena hvala vsem za ustno in pismeno izražena sočustvovanja. Hvala za toliko vencev in cvetja, ki je blago prekrilo njen novi dom. Hvala učencem II. razreda osnovne šole Krško in tovarišici Desanki. Naša srčna zahvala Stankinim mnogim spremljevalcem na njeni zadnji poti, številnim vaščanom Zg. Obreža, sosednjih vasi in Krškega, častiti duhovščini za opravljeni obred, župniku Zorku in Minki Glogovškovi za ganljive besede ob slovesu.
V vaši tolažbi, Stankini nepozabni dobroti in blagem spominu nanjo iščemo naš mir in porečemo vsem še enkrat hvala!
Za našo ljubo Stanko, dobro ženo in mamico od velike bolečine potrti žalujemo: mož Franci, otroka Srečko in Suzana, mama Neža in sorodniki.
ZAHVALA
KOLEKTIV ZOBNE POLIKLINIKE v Novem mestu se zahvaljuje dr. Suzani Furlan in njeni družini, ki je v spomin na pokojnega predstojnika poliklinike dr. Antona Furlana podarila ustanovi rentgenski aparat Siemens. Plemenito darilo že služi v dobrobit pacientov zobne poliklinike v Novem mestu.
Delavci zobne poliklinike v Novem mestu
STARŠEM
TABORNIKOV!
V soboto, 20. novembra, prireja občinska zveza tabornikov izlet v Padež pri Birčni vasi. Starejši taborniki bodo šli tja peš (zbirališče ob 7. uri na parkirnem prostoru pri |x>družnici LB), medvedki, čebelice in mlajši člani pa sc bodo odpeljali z vlakom s postaje Bršlin oz. Kan-dija ob 6.50 do postaje Birčna vas ter se bodo od tam popoldne do 16.30 z vlakom tudi vrnili v Novo mesto.
Izleta sc bodo udeležili člani enot iz Šentjerneja, Straže, BrSlina in Novega mesta; namenjen bo počastitvi dneva republike in občinskega praznika ter medsebojnemu spoznavanju. Za igre, hrano in dobro vodstvo je poskrbljeno. Rosimo vas, zagotovite predvsem, da bodo otroci dobro obuti in toplo oblečeni!
OBČINSKA ZVEZA TABORNIKOV
Pišite v
I DOLENJSKI USTI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža
TONETA TOMŠIČA
upokojenega šoferja KGP Kočevje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom Valičevim, Artačevim, Skendrovim, Klaričevim, gosp. Zofki Pintar za vso pomoč. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, tov. Lubenku, sestram Zori in Berti ter dr. Rupniku za vso pomoč. Najlepše se zahvaljujemo njegovim sodelavcem ZKGP TOZD Transport Kočevje za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti, članom ZŠAM za tak-o lepo spremstvo, venec in poslovilni govor ob odprtem grobu, sodelavkam v Triko-nu Kočevje in celotnemu kolektivu za podarjena venca. Vsem skupaj še enkrat prav lepa hvala.
Žalujoča: žena Marija, sestri Malči in Manca ter drugo sorodstvo
Kočevje, dne 3. novembra 1976
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
FRANC KODRIČ
po domače MLINARČKOV FRANCE iz Dola št. 4
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnika v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma. Zahvaljujemo se dr. Erlanu, lovski družini Podbočje za organizacijo pogreba, praporščakom ZB Podbočje, ZB Kostanjevica, LD Cerklje, LD Krško in godbi na pihala iz Krškega. Posebno se zahvaljujemo tudi govornikoma tov. Mihu Burji in tov. Jožetu Zupančiču. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Jože z ženo Faniko, hčerki Zofka in Meri ter vnuki Vinko, Sandi in Nuška z družinami
V SPOMIN
19. novembra bo minilo eno leto, odkar naju je za vedno zapustila najina ljubljena mamica in žena
LADA - IVANA ŠTRUKELJ
Zelo, zelo jo pogrešava. Vsem, ki nama pomagajo njen grob krasiti s cvetjem, se iskreno zahvaljujeva.
Hči Jana, mož Janez ter vsi, ki so jo ljubili.
Novo mesto, 18. novembra 1976.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega urednika), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620 107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 cm na določeni strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 178 din. Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 8 od 15. 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
22
DOLENJSKI LIST
Št 47 (1426) - 18. novembra 1976
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 1.00,
2.00, 3.00, 4.00, 5.00, 6.00, 7.00,
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00,
19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Nočni program od 0.05 do 5.00 (razen ob torkih); pisan glasbeni spored od
5.00 do 8.00.
Četrtek, is. novembra:
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenske ljudske v zborovskih in solističnih priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janko Žust: Vitamini v prehrani zvali. 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Enajsta šola.
15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 „Vrtiljak“. 18.05 Iz domačega opernega arhiva. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Majhen recital pianistov Marjana Lipovška in Janka ^ctincs
PETEK, 19. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Štefan Erjavec: Izkušnje z letošnjim pridelovanjem soje na KPC Jablc. 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.14 Naši imetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost. 16.00 „Vrtiljak“. 18.05 Veliki interpreti. 19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Stop pops 20.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 20. NOVEMBRA:
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Tone Tanjšck: Uspeh letošnje akcije pridelovanja sladkorne pese v Sloveniji. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.45 S knjižnega trga. 16.00 ..Vrtiljak". 18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo ansambel Jožeta Privška. 19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Radijski radar.
21.15 Za prijetno razvedrilo. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 21. NOVEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.40 Skladbe za mladino. 9.05 Sc pomnite, tovariši... 10.05 Prvi aplavz.
11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Nedeljska reportaža. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razgled-
nice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program J RT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vse.
PONEDELJEK, 22. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti ing. Andrej Šertcl: Obnova gozda na pogoriščih v Mežiški dolini. 1 2.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 Kulturna kronika. 16.00 ..Vrtiljak". 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 23. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 1 1.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Marija Orešnik: Tudi perutnina potrebuje kuhinjsko sol ter precej drugih rudnin. 12.40 l’oxdomačc.
14.05 V korak z mladimi. 15.45 Svet tehnike. 16.00 „ Vrtiljak".
18.05 Obisk naših solistov. 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in bcscdL 20.30 Radijska igra. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Popevke sc vrstijo.
SREDA, 24. NOVEMBRA: 8.08
Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Milena Jazbec: Vpliv rezi na
sadno drevje. 1 2.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci pc-
stilajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 „l.oto vrtiljak". 18.05 Odskočna deska. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Ljubljanski umetniki. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
TELEVIZIJSKI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete
ALOJZIJE GRUBAR
iz Polhovice 5
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, posebno Zamidovim in znancem, ki ste ji darovali vence in cvetje. Hvala kolektivom No-voteksa, Industrije obutve, IMV za podaijcnc vence in župniku za opravljeni obred. Sc enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojnico v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Lojzka in Pepca z družinama, sinovi Martin, Jože, Franc, Maijan z družinami ter sin Tone in drugo sorodstvo
... SE JAZ ODPOVEDUJEM SVOJI ŽENI .. .
„Zaradi preselitve moje žene, ki bi hotela imeti vaš časnik, se jaz odpovedujem svoji ženi. Ženin naslov ..."
Tudi dobesedno taka sporočila in dopise prejema naš naročniški oddelek, ki se sicer prizadeva, da bi bilo čim manj napak in nesporazumov. Zatorej: dopisi naj. bodo natančni in nedvoumni, ne pa taki, kakršen je zgornji, iz katerega se da razumeti celo, da je naš list kriv za ločitev in razpad nekega zakona.
Josip Jurčič
med
dvema
stoloma
ZAHVALA
Po težki in neozdravljivi bolezni nas je za vedno zapustil naš oče, stari oče in stric
JOŽE JANKOVIČ
iz Jankovičev 6
Iskreno sc zahvaljujemo zdravstvenemu osebju splošne bolnice Novo mesto in zdravstvenega doma Črnomelj, društvu upokojencev Črnomelj, ZB Adlešiči in tov. govorniku Alojzu Cvitkoviču. Hvala tudi pevskemu društvu Adlešiči, župniku za opravljeni obred, sosedom za pomoč in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, ata, brata in strica
JOŽETA JERŠINA
iz Jelš pri Otočcu
sc iskreno zahvaljujemo pljučnemu oddelku, dr. Trobišu, primariju ter vsemu strežnemu osebju, ki so mu lajšali bolečine in daljšali ure življenja, vsem podjetjem za podarjene vence in cvetje, sosedom za pomoč, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. ’
Žalujoči: žena Francka, sinovi Jože, Janez, Tine, hčerke Slavka, Marija, Beti, Martina in Joži z družinami, sestri Nežka in Pepca, Novakovi, Jeršinovi, Ancona in Štamcar-jevi.
PETEK, 19. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli: Računstvo, Zajedalci, Učenci pred kamero, angleščina, TV vrtec, TV dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (do 11.05) - 14.10 TV v šoli, ponovitev - 16.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.35) - 17.05 Križ m kražem - 17.20 Pisani svet -- 11.55 Obzornik 18.10 Koroški zbori, barvna oddaja - 18.40 Mozaik 18.45 Socialistično samoupravljanje: Narodna obramba - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.00 Propagandna oddaja - 20.05 Filmski večer: Teden domačega filma v Celju - Prenos začetka in film Idealist - 22.45 Poročila — 22.50 Zabavnoglasbena oddaja
SOBOTA, 20. NOVEMBRA:
10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor - 11.05 TV v šoli: Znanost in tehnika, TV galerija -12.05 TV v šoli (do 12.35) Moderni izraz v umetnosti - 13.25 Nogomet:	Bcograd-Vojvodina,	prenos
(do 15.20) v odmoru Propagandna oddaja - 16.00 Košarka: Partizan-Jugoplastika (do 17.45), prenos. V odmoru Propagandna oddaja -18.-10 Obzornik - 18.25 Mozaik -
18.30 T. Hughes: Šolanje Toma Brovvna, barvni serijski film, nadaljevanje in konec - 19.15 Risanka -19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik
- 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Johny Mathis, barvna zabavnoglasbena oddaja - 20.50 Moda za vas, barvna oddaja - 21.00 Poletne želje Zimske sanje, celovečerni film - 22.25 TV dnevnik -
22.40 Propagandna oddaja - 22.45 625
NEDELJA, 21. NOVEMBRA: 8.25 Poročila (Lj) - 8.30 Za nedeljsko dobro jutro:	Festival
mladinskih zborov iz Zagorja - 4. del barvne oddaje (Lj) - 9.05 625 (Lj) - 9.45 A. Diklič: Salaš v Malem ritu, barvna nadaljevanka (Lj) -
10.40 Otroška matineja: Odprava zelenega zmaja, Beli delfin, barvni oddaji (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) -
11.30 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.30 Poročila (do 12.35) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Pisani svet -Pevski tabor Šentvid pri Stični -Okrogli svet - Poročila - 16.45 Zlati gong tekmovanje v boksu (Sk/Zgb II) - 17.30 Nogomet Budučnost:ČZ - posnetek (Ti/Zgb II) - 18.15 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 18.25 Siva obala -barvna nadaljevanka (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
- 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 A. Marodič: Beli križ, barvna nadaljevanka, Poti in stranpoti (Lj)
21.00 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.05 Kotor, barvna oddaja iz beograjskega cikla Mesta (Lj) -21.35 TV dnevnik (Lj) - 21.55 Športni pregled in reportaža z nogometne tekme Partizan: Hajduk (Bgd)
PONEDELJEK,	22.
NOVEMBRA:	8.10	TV v šoli:
Pravljica, Zajedalci, Vir življenja ' (Zg) -	9.00	TV	v	šoli:
Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (do 10.05) (Bgd) - 14.10 TV v šoli
- ponovitev (do 15.00) (Zg) -
16.20 Kmetijska oddaja	TV	Zagreb,
posnetek (Lj) -	17.20	B.	Cosič:
Nori besednjak, barvna serija TV Bgd (Lj) - 17.35 Žuželke - serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Nega bolnika (Lj) -18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (za J RT) (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Strindberg: Igra z ognjem - TV drama (Lj) - 21.10 Propagandna oddaja (Lj) -	21.55 Mozaik
kratkega filma	(Lj)	-	... TV
dnevnik (Lj)
TOREK, 23. NOVEMBRA: 8.00 TV v šoli: Najmračnejši meseci človeštva, Dan republike, Geometrija, Nemščina, TV vrtec, Kemija (Zg) — 10.00 XV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk (do 11.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.05 Šolska TV: Razpad kolonialnega sistema (do 16.25) (Lj) - 17.15 Zapojte z nami: Marjan Kozina (Lj)
- 17.30 Debelinko - serijski film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Koroški otroški zbori
- barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) -20.00 Diagonale (Lj) - 20.50 I. Silonc: Vino in kruh - barvna nadaljevanka (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 24. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli:	Kiparska zbirka,
Literatura (Zg) - 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Izobraževalni filmi (do 10.05) (Bg)
- 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.15 E. Peroci: Nina in Ivo - barvna oddaja (Lj) - 17.30 Italijanski muzeji - barvni dokumentarni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Po sledeh napredka, barvna oddaja (Lj) —
18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Glasbeni amaterji (Sk) - 19.15 Risanka (Lj)
- 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna (Lj) -. . Miniature: Kitarist Vladinih Mikulka (Lj) - .. .TV dnevnik (Lj)
ČETRTEK, 25. NOVEMBRA: 8.55 Prenos iz skupščine SFRJ (do pribl. 13.00) (Bgd, Lj) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg. - 15.00 Šolska '! V: Razpad kolonialnega sistema ponovitev (Do 15.20) (Lj) —
17.20 Beli delfin - serijski barvni film (Lj) - 17.35 Mozaik (Lj) -
17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Izumirajoči svet - barvni dokumentarni film (Lj) - 18.45 Odprava zelenega zmaja - barvna nadaljevanka (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55 Propagandna oddaja (Lj) -- 20.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.10 V živo (Li) - vmes Poročila (Lj)
Na mostu preko Save je na plošči zapisano v slovenskem in po nepotrebnosti tudi v nemškem jeziku, da se ima tod počasi voziti. To povelje izpolnjevaje, je premikala se tudi kočija mladega sodskega pristava gospoda Martina Kralja, počasi in neprijetno s posameznih bolj vzvišenih mostnic poskakovaje. Dve mladi dami, ki sta sedeli zadaj, gospodu pristavu nasproti, gledali sta z zanimanjem v vodo, dasi tam ni bilo nič posebnega videti.
„Tukaj pri Pridanu reci ustaviti, da nam bode ključe dal in da se dogovorimo ž njim" reče starejša izmed mladih dam, bledolična, suha žena pristavova, kateri se je že na glasu bolehnost in ona trudnost poznala, katero daje zavest bolezni.
„Veselim se že svojo Tončko zopet videti," pristavi druga dama, krasna, polna deklica, ter se na stran v odprtem vozu pripogne, da bi prej videla k Pridanovi hiši, krčmi, ki je stala precej
ftt. 4-* '\fU\ - 18. rovemfcro 1976
blizu na koncu mosta v mali vasici, kamor je mlada družba namenjena.
Pred Pridanovo veliko krčnjo voz obstoji. Gospod pristav izstopi, obema damama z voza pomaga in takoj tudi hišni gospodar iz veže pride.
„Ho, ho!" vpije že od daleč vesel. On ve, da je pripeljal gospod pristav Kralj svojo bolehno gospo na bližnje njeno posestvo za poletne mesece na stanovanje, on od lani sem pozna tudi že lepo gospodično Luizo, sestrično Kraljeve gospe.
„Vendar so gospoda prišli. Že smo se bali, da vas letos ne bode," pravi Pridan, pol kmetsko oblečen, velik, a ne debel mož skrčmarsko prijaznim obrazom.
Takoj za njim se iz veže prikaže dekliški obraz.
„Tončka!“ zakliče lepa mlada dama in sko-konožno ji priteče klicana vesela krčmarjeva deklica naproti; gospodična jo objame in poljubi.
„Kako ste zrasli in lepo spremenili se!“
„Tudi vi ste vedno lepši," reče naivno domača hči. ..Ostanete li dolgo pri nas? Kajneda, dolgo? “
„Luiza, jaz mislim, da z vozom lahko gre naprej in mi peš za njim pridemo, konči ni daleč," reče pristavova žena.
,.Kakor ti želiš; če ti lahko hodiš, jaz gotovo."
Voz odide. Krčmar in njegova hči Tončka spremita nove goste na mali vrtič pod kolibo. Tam posedejo. Tončka pogrne, Pridan prinese vina, njegova hči kmalu še okusne slanine, potem pak oče in hči prisedeta k znanim gostom, katerih nista videla leto in dan.
Izpraševalo se je sem ter tam. Bolehna gospa je hotela natanko vedeti: ali je in kdaj je Pridan bil gori na Podvinu na njenem posestvu, ali je zadnje dni res večkrat že vse odprto bilo, kakor je pisala, da ne bode letos tako zimski vzduh od st n udarjal, kakor je lani, ko so prišli sem ven; ali imajo tega in onega pripravljenega, kar je
potrebno za prijeten preživek tu na deželi. Vse je bilo v redu.
Tončko pak je izpraševala njena „prijatelji-ca“, gospodična Luiza, kaj je čez zimo počela, zakaj je v mestu ni obiskala, ali še lepi mladi kaplan pri maši ob desetih pridiguje, ali je letos bila že kaj pri kapelici na Brinovem brdu.
In ko je na vse odgovorjeno bilo, pripovedovala je gospodična Luzia, kako je žc pri odhodu z doma tudi nje domislila se jn ji s seboj prinesla nekaj lepih povesti, katere bode gotovo z veseljem in zanimanjem čitala. In preprosta Tončka jo je tako hvaležno pogledala, kajti to se ji ni zdelo majhna stvar, da se nje, deklice na kmetih, spominja tako lepa mestna gospodična in jo celo imenuje prijateljico.
Pridan ni bil le krčmar, on je imel tudi obširna posestva in kot priden živinorejec bil je dedno premoženje pomnožil tako, da ni bilo od njega v tem kraju nobenega premožnejšega moža razen njegovega sorodnika, starega Luke Kolodeja, ki je imel kakih deset minut hoda gori više na vodi največji mlin v tem kraju, nekaj više v brdo od vode proč pa veliko hišo z njivami ter daleč okoli mnogo gozdov in vinogradov.
Eina hči Pridanova je bila črnooka in plavolasa Tončka. Dasi zdrava in krepka, vendar je bila bolj nežna in šibka deklica, katere lepota je sto-prav potem prav vidna bila, ko jo je človek govorečo pred seboj imel. V mladosti je bila v mestnem kloštru in je nekoliko več omike dobila nego druge kmetske deklice v tem kraju. Oče Pridan je kot župan in povsod od kmetov voljeni zaupni mož dobro znal ceniti, kaj je dandanes vredno, da človek kaj zna, če je tudi samo ženska, kakor je rekel.
Gospodična Luiza Vit je bila drugačna. Če je bila Tončka prisrčna prikazen, mogla seje Luiza označiti kot ženska krasota, katera ima nekako v istini aristokratične oblike vseh delov telesa; imela je goste pepelnate lase, globoke, velike plave oči, smehljaj njen je očaroval, govor njen je bil prijeten in pridobljiv, a morda narejeno
preprost, vse na njej je bilo popolno razcvela mladost, katera takoj oko nase vleče.
II
Med pogovorom z gosti je bil Pridan zapazil, da za plotom nekdo proti hiši koraka. Takoj je moža spoznal, dasi seje samo glava videla.
„Luka!“ zakliče Pridan soseda. Glava za plotom se obme in stari bogati Luka Kolodej, videč tujo družbo, reče:
„Ne utegneš? Pridem pa drugič," in se obrača, da bi se vrnil.
„Hoj, sosed, ali ne vidiš, kdo je? Gospoda s Podvina. Prišli so zopet za nekaj tednov k nam. Ali ti nisem pravil? Pojdi sem, nismo li znanci? “ vpije Pridan preko plota.
„Pridite no k nam, sosed Kolodej," pokliče sedaj tudi gospod adjunkt Kralj. „Menda se nas vendar ne bojite; dobri ljudje smo in celo ženske imajo večino; potem bodemo vsaj na pare."
Oni za plotom ni bil odločen, ali bi šel naprej ali nazaj. A brezobzirni Pridan je podrl zadnjo zapreko.
„Pridi, pridi! Misliš li, da ne vem, kaj te nosi k meni? Pismo si dobil. Sin ti piše. Daj, da vidimo kaj. Ka brati ne znaš, čemu bi se sramoval; nisi sam tak."
Skrivnost je bila izdana, Kolodej gre torej naprej ob plotu.
Kolodej — kakor že rečeno — najbogatejši kmet v okolici, bil je korenit mož srednje postave, širok čez pleča in čez prsi, obilen in lepo okrogel čez dolnji del telesa, podoben hodečemu sodčku piva. Rdečelična, debela glava je bila široka, usta prav tako; nad nizkim čelom so bili gosti, že sivi lasje vedno na kratko ostriženi in ob navadnih dnevih je imel majhno zeleno kapico na glavi; sicer pa je nosil vedno po starem narejene kratke hlače iz irhovine, pod koleni pa volnate nogavice ali pa čevlje z golenicami do kolen. Sedemdeset let je bil star, a ni'se mu jih poznalo.
DOLENJSKI UST
23
sV*?*X* *>*
Strog do samega sebe
Vsako sedmo stanovanje v Sloveniji zgradi SGP Pionir Novo mesto. Pionir je drugo največje slovensko gradbeno podjetje. Pionir je v 30 letih dela zgradil v Jugoslaviji in v tujini več kot 3200 večjih industrijskih, stanovanjskih, turističnih, upravnih in trgovskih poslopij, šol, bolnišnic, mostov itd. SGP Pionir zaposluje danes 3200 delavcev. Če se število delavcev in število zgrajenih objektov postavita ob bok, prideš do podatka, da je vsak današnji Pionirjev delavec ali pa njegov predhodnik zgradil eno večje poslopje. Od snažilke do glavnega direktorja.
Glavni direktor SGP Pionir Novo mesto je Ivan Kočevar. „Direktorji smo nehvaležna snov pisanja,“ se pošali 55-letni v Beli krajini rojeni Novomeščan, ki ima gradbeništvo v krvi. (Gradbenik je bil že njegov ded). Besede so bile izgovorjene ob pol šestih zjutraj; Ivan Kočevar ima navado, da prihaja v službo ob tej uri. „Ne more in ne sme se zgoditi, da delovni dan ne bi bil načrtovan. “
Ne vem in najbrž nikoli ne bom vedel, kakšen človek je Ivan Kočevar. Na minute izmerjeno bežno srečanje da lahko samo utrinke. Tajnici je bilo nekoliko nerodno, da je prišel njen predstojnik na delo prej kot ona, ljubeznivo sta bili skuhani dve kavi, enkrat je med pogovorom zazvonil telefon. „Da, čez deset minut bom prost," je bilo slišati s te strani. Vmes nekaj generalnih podatkov o sebi: Da, član Zveze borcev, med vojno zaprt, gradbeni tehnik, inženir nisem, vojna prekinila šolanje, leta obnove, ministrstvo za gradnje, nato leta 1948 dodeljen Pionirju. Od leta 1959 glavni direktor.
Lupina se ne odpre. Ponesreči se tudi novinarska ukana z vprašanjem o njegovem konjičku. „Nič določenega, morebiti šport. Dvorano v Novem mestu smo zgradili v
71 dnevih. Rad vidim, če se mladina ukvarja s koristnimi stvarmi, “ mu uide.
Ves čas pa je pred njim zajeten fascikel Ivan Kočevar se'ga nenehoma dotika Morebiti med temi rutinskimi vprašanji in odgovori kar nekako podzavestno. Na svežnju papirjev piše „SGP Pionir Novo mesto". „Ali nebi bilo bolj preprosto,‘ vpraša Kočevar, „če dam fotokopirati vse te glavne podatke o Pionirju? “
Res je, morebiti bi bilo bolj preprosto. Sto štipendistov, milijarda in tristo milijonov dinarjev bruto realizacije, aprila 1950 prvi delavski svet, uspešen nastop na slovenskem, jugoslovanskem in tujem tržišču. Leta 1957, pred skoraj desetimi leti, je postala Dolenjska pretesna za zmogljivosti SGP Pionir Novo mesto. Na leto lahko zgradi 2500 stanovanj in prav toliko hotelskih ležišč. Poleg tega lahko Pionir izdela 200.000 kvadratnih metrov armiranobetonskih montažnih objektov.itd.
Stroga, poslovno siva in neoporečna obleka Ivana Kočevarja govori: „Pri nas se vsi razumejo na gradbeništvo. Gradbeništvo je vedno na udarcu. Tisti, ki prevzemajo objekte, gledajo samo generalnega izvajalca. Vsak izvajalec ima do 25 kooperantov, ki ne bi smeli odreči Ne bi smeli. Nikomur ni do tega, da bi zamudil ali bil nesoliden. Prevečkrat samo na papirju. Vsemu navkljub smo danes druga gradbeniška firma v Sloveniji Pravzaprav tudi sebi navkljub. Vedno ni mogoče biti angelček. “
Ivan Kočevar vstane. „Če sem strog do samega sebe, sem lahko tudi do drugih. To je vse, kar bi lahko povedal o sebi. “
Milijone milijonov opek je SGP Pionir vgradil v poslopja po domovini in tujini, v novomeški občini je 3200 ljudi, ki jim pomeni Pionir kruh. Mnogim tudi kaj več.
MARJAN BAUER
Pozabljeni v grapi črni?
Padlim partizanom primernejše počivališče — Kostanjeviški jamarji pregledali brezno
Pred 34 leti so ustaši zagrešili enega največjih zločinov v naši novejši zgodovini: 14. septembra so na hrvaški strani Gorjancev v Prisjeki blizu Stojdrage pobili 16 ranjencev in bolniško osebje partizanske bolnišnice v tej vasi. Pobili so tudi vse tiste domačine, katerim ni uspelo pobegniti, vas pa so popolnoma požgali.
Do danes se ni še nihče zavzel, da bi posmrtne ostanke partizanov dr. Stanka Černelča, zdravnika prisješke bolnišnice, medicinca Martina Malenška iz Črmošnjic pri Novem mestu in bolničarke Nataše Zgonc prenesli na primernejši kraj, kar šo
POBEGNIL
9. novembra popoldne je 25-letni Franc Pintar iz Brežic vozil neregistriran moped, na katerem je imel tudi sopotnika Franca Vrečarja iz Brežine. V Šentlenartu je na lepem zapeljal na bankino, zadel v betonsko oblogo, nakar je moped odbilo in sta oba padla po tleh. Oba sta bila tudi poškodovana in prepeljana v bolnišnico, od koder pa je voznik Pintar pobegnil. Zakaj se je bal rednega postopka?
EDEN HUJE RANJEN
V Stari vasi pri številki 49 je 9. novembra zjutraj prišlo do nesreče, ki je razen treh ranjenih zahtevala še za 15.000 din gmotne škode. Lenart Bogovič iz Ma-vrače je vodil konjsko vprego, nasproti pa je hitro in še po sredini z avtom pripeljal Anton Krivec iz Brezovice. Z avtom se je zaletel v konja, pri tem pa so bili razen živali poškodovani še: huje voznik avta, laže pa voznik vprege in njegov sopotnik.
si nedvomno zaslužili z žrtvovanjem svojih življenj za svobodo.
Na pobudo brata padlega medicinca Alojza Malenška iz
JE BIL TUREK ZASPAN?
12. novembra ob 15.30 je bila pri Dobruški vasi spet huda nesreča s smrtno žrtvijo. Italijan Salvatore Lupo je vozil tovornjak proti Zagrebu in med potjo pri Dobruški vasi zapeljal na parkirni prostor. Takoj za njim je pripeljal z osebnim avtom Turek Saban Salar, zdomec iz Nemčije. Kaže, da je zaradi utrujenosti zapeljal kar za tovornjakom na parkirni prostor in tam silovito vanj trčil. Takoj po karambolu je Turkov avto začel goreti, vendar so ogenj pogasili. Voznik osebnega avtomobila, 40-letni Turek, je bil takoj mrtev, njegov sopotnik pa močno poškodovan in se zdravi v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 31.000 din.
Novega mesta so se v nedeljo, 7. novembra, kostanjeviški jamarji spustili v brezno blizu Prisjeke. Ugotovili so, da bi bilo možno posmrtne ostanke omenjenih treh partizanov odkopati brez večjih stroškov. V to humano jamarsko akcijo so bili vključeni Martin Baltek, Franci Cvelbar, Stanko Vodopivec, Branko Čuk in jamarski podmladkar Martin Baltek ml.
Zdaj verjetno ne bi več smeli predolgo čakati. Slovensko zdravniško društvo — sekcija za partizansko saniteto bi se lahko zavzelo za prenos ostankov mrtvih iz brezna. Novomeška borčevska organizacija bi s krško in samoborsko lahko zbrala potrebna sredstva. Dostojno zadnje počivališče je pač najmanj, kar moramo storiti za svobodo izkrvavljene tovariše!
POLDE MIKLIČ
SEDAJ PA SE PLOŠČA
Spominska plošča, ki so jo ob 30-letnici ustanovitve Slovenskega novinarskega društva vzidali m pročelje črnomaljskega gradu, je prejšnji teden padla na tla in se razbila. Novinarji v Jugoslaviji in na svetu sploh imajo od vseh poklicev najkrajšo življenjsko dobo (jugoslovanski novinar živi povprečno 45 let). Kaže, da tudi od marmornih plošč, ki govore o novinarjih in novinarstvu, ne moremo pričakovati kaj drugega.	.
K
TU POČIVAJO UBITI - Kostanjeviški jamarji pri pregledu prisje-škega brezna, kjer leže ubiti partizani.
Naenkrat veliko avtomobilov BMW
Novomeška UJV raziskuje okrog 30 primerov preprodaje avtomobilov
Novi carinski zakon, ki velja od 1. septembra letos, je ob olajšavah, omogočenih zdomcem pri uvozu avtomobilov, povzročil neupravičene apetite. Prekupčevalci so takoj stopili v akcijo.
Tl K PRED SAVO...
13. novembra okrog 16.30 se je v Dol. Boštanju osebni avto kotalil po strmini in se ustavil tik reke Save. V njem je sedel Alojz Pozderac iz Sevnice, ki je vozil proti Krškemu. V sicer blagem ovinku ga je zaradi nagle vožnje zaneslo naravnost čez rob ceste navzdol. Na srečo je voznik odnesel celo kožo, ima pa za 10.000 din škode.
VELIK PLEN V ŽUŽEMBERKU
V noči na 15. november je nekdo skozi okno vlomil v prodajalno kmetijske zadruge v Žužemberku. Vlomilec je iz trgovine odnesel dokajšen plen. Našel je 9.670 dinarjev, tranzistor, izbral si je več kosov ženskega in moškega perila ter oblačil, zadišala pa mu je tudi kava in je vzel s seboj več zavitkov. Zadruga je s tem vlomom oškodovana za 17.980 dinarjev, storilca pa iščejo.
Sprostitev človeka - po finsko
Ko so bile z novim zakonom zdomcem omogočene olajšave za uvoz avtomobilov, seje začela dirka za znanstvom. Nekateri so na vse načine iskali zdomce, ki jim gredo pravice za uvoz avtomobila, d jih niso izkoristili. Nagovorili so jih, da so si priskrbeli ustrezna potrdila, in plačevali zanje tudi po 5.000 dinarjev; prekupčevalci so dajali denar za nakup avta in povrnili stroške potovanja v Nemčijo — pa so prišli do uvoženega avta. Takoj po opravljenih carinskih obveznostih je tak avto menjal lastnika. Nemalokrat je bila pogodba o prodaji in nakupu sklenjena še isti dan in avto je bil registriran na novo ime. Nekaterim sc je zelo mudilo s temi opravili, kajti novi avto se je nato čez nekaj dni pojavil na sejmišču in je bil prodan z mastnim dobičkom. Podatki kažejo, da so posamezni prekupčevalci zaslužili pri enem avtu 25.000 do 30.000 dinarjev.
Novomeška UJV raziskuje že okrog 30 takih primerov, pri katerih gre očitno za nedovoljeno trgovino. Kazensko bodo odgovarjali prekupčevalci, pa tudi zdomci, ker so neupravičeno izkoristili zakon. Ugotavljamo, da se je te vrste kupčija z avtomobili razmahnila tudi na drugih območjih. Zdomcem bi bilo le priporočati, naj ne nasedajo našim dobička željnim posameznikom, saj
bodo imeli zaradi takih poslov hude težave. Gre za denar, ki so si ga v tujini težko prislužili!
PREHITRO MIMO BIFEJA
12. novembra popoldne se je na Cesti krških žrtev v Krškem zgodila nesreča zaradi sekanja ovinka med vožnjo z avtom. Hajrudin Nurčič iz Oračanice je prehitro pripeljal v desni ovinek pri bifeju Preskrbe in se znašel -na polni beli črti, ko je nasproti pripeljal avtomobilist Franc Resnik iz Leskovca. Prišlo je do trčenja in škode, ki jo cenijo na 10.000 dinarjev.
JE ZALIVAL MARTINA?
Novomeščana Muharema Šubaši-ča z Ragovske ceste so 12. novembra okrog 2. ure ponoči zalotili, da je vozil vinjen. Ker je bil balonček, ki ga je napihnil, močno zelen, so mu miličniki prepovedali nadaljevati vožnjo, on pa ni hotel nič slišati, ampak je znova sedel za volan in odpeljal Cez 15 minut so ga vnovič dobili, pa spet ni poslušaL Da ima prav, je skušal dokazati kar s pestmi Miličniki so mu potem na Jerebovi priskrbeli streho za eno noč, lahko pa se nadeja še srečanja s sodnikom za prekrške.
MLADOLETNA V TOVORNJAKU
14. novembra popoldne so na dvorišču Glihove hiše v Žužemberku videli dva fanta, ki sta se smukala okrog tovornjaka. Tam je stal in v njem so bili kontaktni ključi Okrog 15.30 sta fanta sedla v avto in se odpeljala proti Biču. Ko sta videla miličniško patruljo, sta avto pustila na stranski poti in jo peš ucvrla proti Cviblju, vendar so ju hitro dobili in sta morala povedati, kako in čemu sta hotela na izlet Eden je imel 16, drugi 17 let
Se pred leti, ko je bil pojem , savne" dokaj tuj in je to staro finsko 1 gibanje za sprostitev človeškega organizma k nam šele prodiralo, so lahko hodili v savne samo bogatejši ljudje. V zadnjem času pa skoraj ni modernega hotela brez savne, zelo pogoste so tudi v sklopu raznih športnih objektov.
Kaj sploh pomeni beseda savna? To je vrsta parne kopeli, ki izvira iz Finske. Nekoč je bila posvečen prostor, namenjen ljudskemu zdravju, higieni, posebno umivanju, znojenju in masiranju; trepljanju z brezovimi metlicami, puščanju krvi in ordinaciji padarjev. Znana pa je bila tudi navada, da so se finske matere zatekale v savno, kadar so rodile.
Pomen vse pogostejšega zahajanja ljudi v savne si lahko razložimo z ■nedicinskega stališča. &)Hjo tkivo, .^isičeno z odpadnimi produkti, ki ostanejo v človekovem organizmu .»»radi velikega telesnega dela, se jpočutimo utrujene. Postopek, ki sc nu podvržemo v savni, pa pospeši "resnavljanje in znojenje ter s tem ..udi izločanje odpadnih produktov :ozi kožo v obliki znoja. V kožo t>ride več krvi kakor pri masaži, po-eča pa se tudi prostornina kožnega
tkiva; zelo zdravilna je savna še pri preprečitvi vedno nadležnih prehladov.
Skoraj v,sc savne so si na prvi pogled enake, v bistvu pa je to zaprt prostor, v katerem so v različnih višinah klopi za ležanje ter peč, na kateri razžarimo granitne kocke. Ko
Savna na Otočcu, v kateri je prostor za 4 osebe. (Foto: M. Gošnik)
so le-te popolnoma rdeče barve, jih polivamo z vodo - in ustvarja se zdravilna para. Da pa se še pospeši krvni obtok, se morajo ..savnarji" po golem telesu narahlo udarjati z brezovimi metlicami. In kakšen je postopek, da deluje savna na človeški organizem čim uspešneje in koristneje? Najprej se oprhamo s toplo vodo, nato se do suhega izbišemo. Sledi ležanje v savni, v kateri je zrak segret na 70° do 95°C. Po 10 minutah se oprhamo s hladno vodo, zaplavamo v bazenu, ki je po možnosti na prostem, ali pa se povaljamo v snegu. Ko se po celotnem postopku nekoliko umirimo in do-počijemo, ves ciklus šc enkrat ponovimo. Savna je zlasti priporočljiva v zimsk;h mesecih, ko je naš organizem izpostavljen velikim toplotnim razlikam in je možnost za razne bolezni ter prehlade veliko večja kot v letnih.
Novomeščani lahko že dve leti hodimo v savno na Otočec, v hotel Garni. Odprta je vsak dan od 11. do 19. ure (za hotelske goste po dogovoru). K na oseba mora plačati za enkratno uporabo savne 20 dinarjev, za dve osebi pa 35 dinarjev.
MIHA GOŠNIK
ZAPOZNELI POPRAVEK -Letošnje poletje se je zelo slabo odrezalo z borovnicami; nabiralci jih skorajda niso niti videli. Slab vtis je gozd prejšnji teden vsaj malo popravil, ko so Kuplenkovi iz Malih Brusnic pri grabljenju listja našli polno jaso zrelih borovnic. Vsi so se jih najedli, en šopek pa je ostal, da ga je lahko dveinpolletna Barbara pokazala fotografu.
ŠE 131 NOVIH NAROČNIKOV V 7 DNEH
Mesec dni: 495 novih!
Po dobrih štirih tednih smo v torek opoldne vpisali v seznam naročnikov še 131 novih imen. Doslej smo v novi akciji pridobili 495 NOVIH NAROČNIKOV, ki so po občinah razdeljeni takole:
občina BREŽICE: .................... 27
občina ČRNOMELJ:..................   38
občina KOČEVJE:..................... 39
občina KRŠKO: ...................... 70
občina METLIKA: .................... 17
občina NOVO MESTO: ................ 125
občina RIBNICA: ..................   22
občina SEVNICA: .................... 65
občina TREBNJE: .................... 45
razne pošte v SRS in SFRJ: ......... 51
naročniki v inozemstvu:.............. 3
In kdo vodi izmed naših zvestih pismonoš? V vrh sta se v preteklem tednu uvrstila tovariša Jože Jankovič s Senovega in Maks Krevelj iz Sevnice: vsak je pridobil doslej po 27 novih naročnikov! Sledijo jima: Jože Trefalt iz Zabukovja in Anton Hren s pošte Trebnje: vsak ima po 17 novih naročnikov. Anton Šuštaršič s Semiča je pridobil 14 novih naročnikov, Ivan Voljčanšek izSromelj 11, Martin Kink iz Zabukovja 10 in Anton Omerza iz Dolenje vasi 8.
Po 6 novih naročnikov so pridobili: Terezija Zgonc iz Šentruperta, Pavel Kastelic iz Starega trga, Marica Topli-šek iz Koprivnice, Martin Švalj iz Kostanjevice, Jože Umek iz Stopič in Matko Stane iz Sodražice. Po 5 novih naročnikov imajo: Ivan Briški iz Kočevske Reke, Ladislav Plevnik iz Koprivnice, Milan Škoberne s Senovega, Jože Kuplenik z Otočca ob Krki in Anton Škrajnar z Mirne. -Po 4 nove naročnike so pridobili: Jože Povše iz Krmelja, Miha Kuplenik z Otočca, Franc Božič z Rake, Franjo Bajo iz Kočevja, Ivan Bogovič iz Brežic, Tatjana Hace iz Velike Loke itd.
VSEM: PRISRČNA HVALA ZA DRAGOCENO POMOČ! Zares smo vam hvaležni za vsakega novega naročnika, pa četudi pošljete ves teden morda samo eno naročilnico!
do prs Z3 ’
ior;
ti
enjsk' & ima vaš pisrr...
Lepo pozdravljeni!
ros d st b nša!
UREDNIŠTVO LISTA
'~(9'r!K;
munistov je sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc med drugim dejal:
—	Nekajkrat sem že dejal, da je Dolenjski list na področju obveščanja nepogrešljiv dejavnik. Se več: ima svoj obraz, svoj standard, svoje ime. S tem mu v ničemer ne laskam, ne nazadnje potrjujeta to njegova razširjenost in priljubljenost pri bralcih.
Odnos do Dolenjskega lista, do njegove naklade, kvalitete, ne nazadnje do njegovega poslanstva je v bistvu odnos do samoupravljalcev, katerim ta list daje informacije z vseh področij, je tudi odnos do nadaljnje preobrazbe te pokrajine. Zato boj za njegovo nadaljnje širjenje in krepitev ne more biti samo stvar novinarjev, uredniškega odbora, prav tako o njegovih potrebah ne morejo odločati posamezniki, ampak je to skupna stvar odgovorne politike v občinah, v katerih je razširjen. Občini ne sme biti vseeno, kaj je s tem listom, ne glede na to, da sofinancira le del njegovega obsega.
Denar dajemo za marsikaj, pri informiranju pa često pomišljamo. To ni prav, saj s tem neposredno prizadenemo samoupravljalce, ki so jim te informacije pri odločitvah nujno potrebne. Ko pravite, da£i bilo materialnih vprašanj konec, če bi imeli posebne SIS za področje obveščanja, morate hkrati vedeti, da te samoupravne interesne skupnosti ne bodo imele pripravljenih vreč denarja za tisk, ampak bodo s sredstvi ravnale v skladu s politiko, ki jo bodo oblikovale za to področje. Ne gre tako, da bi, ko ugotovimo kritično materialno plat, zagnali krik in vik, češ: ustanovimo SIS in problemov ne bo več. Kajpak bo treba tudi to področje urediti na samoupravni podlagi ob poprejšnji .ugotovitvi skupnih interesov. Pričakujmo pa, da bodo s to samoupravno interesno skupnostjo prišli tudi najrazličnejši viharji, ustvarjalni nemir in ne samo denar.
Če se vrnem k začetku, naj dodam, da sem že mnogokrat slišal ugodne ocene o Dolenjskem listu, hkrati pa tudi, da je premalo angažiran. Sam menim, kolikor mi ga uspe poznati, da za bralca ni suhoparen, dejal bi, da je tudi privlačen.
V	tem pa je tudi njegova angažiranost, ne pa v naslovih, komentarjih, v tem, kolikokrat je v sestavkih omenjena partija.
Smo za neprisiljeno, nenarejeno angažiranost, za informacijo, ki je v službi družbenih interesov, humanih smotrov te družbe. Angažiranost lista ni stvar posameznika, ampak stvar koncepta uredniškega kolektiva. Časopis mora imeti koncept tudi za posamezna dogajanja in tega ne more oblikovati posameznik. Gotovo pa to ni le problem Dolenjskega lista, ampak tudi drugih časopisnih hiš.
Tudi kritika ni stvar posameznika, nihče nima pravice, da kritizira brez globlje ocene. Kajpak kritike tudi ni mogoče graditi na pomanjkljivih dejstvih. Ko pa gre za oceno pisanja in časnika kot takega, je to stvar vseh dejavnikov in za daljše obdobje. Sicer pa je o tem govoril že Todo Kur-tovič, sekretar v IK predsedstva CK ZKJ.
Ob tem naj pripomnim še to.^fcuje novinar poleg tega, da opravlja odgovorno 9rfJžbenopoli-tično poslanstvo, v svoji hiši tudi enakovreden in zavzet samoupravljalec in gospodar. To pomeni, da je tudi nosilec vseh odnosov, ki izvirajo iz delitve dohodkov, in pri temne more imeti izjemnega položaja. Ne sme pa biti prikrajšana njegova pravica (in dolžnost) biti v službi samoupravnega informiranja na račun dohodka.
Ne gre za likvidacijo
Na političnemaktivu občine (na Otočcu) je sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc med drugim takole odgovoril tistim, ki so s pesimizmom sprejeli novo kmetijsko politiko:
-	Ni razloga za strah, kaj bo zdaj s kmetijstvom, ko je svoje reklo predsedstvo CK ZKS. Dvomi in nezaupanja lahko izhajajo iz napačnih razlag. ..Komunist" je objavil veliko gradiva o tem, s tem pa je dana v javno razpravo nova kmetijska politika.
Poudarek je še vedno na družbenem kmetijstvu, vendar ne na račun zasebnega kmeta. Menimo, da je rešitev le v vključevanju dela in sredstev zasebnikov v družbeni sektor, v posodabljanju kmetijskega pridelovanja.
Po poti usmerjenih kmetij ni možno razrešiti vseh vprašanj kmetijskega razvoja, sodobne kmetijske proizvodnje, skrbi za prehrano. Seveda nima nihče v mislih likvidacije že doseženega, v tem primeru usmerjenega kmetijstva. Tako bo tudi vnaprej, čeprav morda v manjši meri. Glavni namen sedanjih prizadevanj je pokazati zasebniku, da je njegova perspektiva le v sodobnem pridelovanju in vzreji, kajpak v okviru kmetijskih zadrug, kombinatov in drugih kmetijskih delovnih organizacij. Po tej poti si bo zasebnik ne le izboljšal gmotni položaj, si poleg drugega pridobil tudi pokojnino, ampak bo enakopraven član združenega dela na kmetijskem področju.
Utrinki z Otočca
/tudi za odgovor/
JAKOB BERIČ, predsednik občinske skupščine: V krajevnih skupnostih si zelo prizadevajo za m urejanje kulturnih domov in za poživitev kulturnega ter drugega javnega življenja. To je vsekakor pohvalno,_ vendar pa je velika ovira pomanjkanje sredstev. Še posebna zagnanost je pri urejanju komunalnih zadev, za kar tudi ni denarja. Prepričan sem, da bi marsikaj uredili in pospešili, če bi imeli komunalno interesno skupnost. Vse bolj se kaže potreba, da bi te skupnosti ustanovili čim-prej. Takega mnenja so tudi delegati.
SLAVKO PLAVEČ, član občinskega komiteja ZKS: Delovni kolektivi so spoštovali in uresničili vrsto akcij skupnega pomena, od stabilizacijskih dalje. V tem smislu so marsikje prilagodili tudi svojo poslovno politiko. Posamezna nesoglasja pa zdaj nastajajo, ker ni usklajeno vsakoletno sprejemanje resolucije in samoupravnih sporazumov. Vse to prihaja prepozno, zato ni tistega reda in discipline, ki ju vsi želimo.
ŠTEFAN GALIČ, predsednik 10 TIS: Za vzgojno-izobraževalno dejavnost je premalo denarja, čeprav se stopnje povečujejo. Posledica so materialni in kadrovski problemi, ob tem pa zaostajajo še osebni dohodki v šolah. Mnogi iščejo izhod tako, da zapustijo učiteljski poklic in gredo na boljše. Tudi brezplačnih učbenikov še nismo fc mogli zagotoviti. Ugotavljamo, da imajo s tem največje težave predvsem slabše plačani starši, saj morajo ob začetku šolskega leta potegniti iz žepa nič manj kot 1.000 dinarjev za učbenike in druge šolske potrebščine svojih otrok.
JOŽE ŠKUFCA, Zavod za šolstvo: Veliko razpravljamo u usmerjenem izobraževanju, kaže pa, da so stvari obtičale v nekakšni slepi ulici. Po mojem zato, ker smo vprašanje premalo preštudirali in ga reševali predvsem na papirju. Tudi projekt za prehod srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje še ni tak, da bi ga lahko vsi sprejeli, to pa je za celotno preobrazbo izobraževanja nujno. Mislim, da stvari1 ne bomo premaknili, če ne bomo hkrati vedeli, kako bomo razrešili vprašanja sredstev in kadrov.
HERMAN MLAKAR, član občinskega komiteja ZKS: S tega območja gre na leto v prodajo po 6,5 milijona litrov mleka in 8.000 pitancev. Okoli 1.700 kmetov ima trajne pogodbe s KZ, približno 600 pa je včlanjenih v zadrugo. Kmetijske delavce pa je po objavi stališča predsedstva CK ZKS o nadaljnjem razvoju kmetijstva zajel nekakšen preplah, češ kaj bo pa zdaj. Boje se, da bi nova £ kmetijska politika razgradila dosedanja prizadevanja kmetijskih delovnih organizacij in usmerjenih ter sodobno urejenih kmetij.
STANE GORINŠEK, direktor KZ Žužemberk: Povezovanje dela in sredstev v agroživilstvu se ne premakne z mrtve točke, saj predvideni koncept ni tak, da bi obstoječim zadrugam odprl jasnejšo in zadovoljivejšo prihodnost.
FRANC ZAMAN, predsednik komisije za kulturna in prosvetna vprašanja pri ZKS: V novomeški občini smo se odločili, da klasičnega tedna Komunista ne bomo imeli, pač pa, da bo ta teden, ki se je začel s posebno partijsko konferenco o kulturi, raztegnjen tja do slovenskega kulturnega praznika prihodnje leto. V tem času so povsod dolžni poskrbeti, da bo kultura dobila ustrezno mesto v sleherni sredini - v tozdih in krajevnih skupnostih. Sprejeli smo tudi poseben akcijski program, izvajanje katerega pa je trajna naloga. Naj dodam, da je do premika že prišlo tudi v partijski bazi: polovica osnovnih organizacij ZK je sprejela in izvaja svoje akcijske programe.
' Odnos do lista, odnos do samoupravljanja
Na pogovoru s komunisti Dolenjskega lista oziroma s člani njegovega aktiva novinarjev ko-
SO PREMIKI, TUDI TEŽAVE
Sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc lista in političnega aktiva občine. Nekaj Šetinc in član Ludvik Golob sta 9. novem- izvlečkov iz pogovorov objavljamo na tej bra obiskala Novo mesto in se pogovarjala strani, s komunisti tovarne Krka, Dolenjskega
O pogovoru sekretarja IK predsedstva CK ZKS Franca Šetinca in člana Ludvika Goloba s komunisti „Krke" smo pisali v prejšnji številki. Gosta sta zatem v torek, 9. novembra, izmenjala misli o vprašanjih obveščanja s komunisti Dolenjskega lista, proti večeru pa sta sodelovala v razpravi na političnem aktivu novomeške občine.
Prav gotovo sodi obisk predstavnikov slovenskega izvršnega komiteja v Novem mestu med tista delovna srečanja, ki imajo namen preveriti uresničevanje partijske politike in prižgati zeleno luč tam, kjer ni bilo premikov zavoljo preslabo pojasnjenih stvari, hkrati pohvaliti dobro in zavrniti slabo prakso ter oblikovati stališča za ravnanje v zadevah, ki povzročajo dvome, preplah ali celo strah.
Kritičnih razmišljanj na teh srečanjih in pogovorih ni manjkalo, pa naj je šlo za uresničevanje kmetijske politike, razprave o temeljih skupne porabe v srednjeročnem obdobju, za akcije tedna Komunista, obveščanje ali za druga vprašanja. Prenekatera stvar je postala razumljivejša, laže rešljiva, prenekatera nejasnost se je razblinila in je splahnel strah.
Kakšna vprašanja so bila v ospredju, čemu so posvečali pozornost, kje so potrebni še posebni premiki in ob čem so se predvsem ustavljala kritična razmišljanja, je razvidno tudi iz izvlečkov razprav posameznikov, kar objavljamo posebej na tej strani.
IZMENJAVA IZKUŠENJ - Med razgovorom v tovarni zdravil Krka
H
Hudournik bi bil lahko zlata cesta
DRAGA
„Ker je Podplanina oddaljena od Drage devet kilometrov in smo brez prevoza, se današnjega uredništva v gosteh žal ne moremo udeležiti. Upamo, da nam tega ne zamerite in da boste naše pisanje novinarji sprejeli in tudi kaj objavili.
Prvič: Naša največja želja je, da bi podaljšali avtobusno progo od Trave do Čabra. V vasi smo le starejši, bolni, onemogli, v večini priklenjeni na dom. Hoja do Trave je za marsikoga prenaporna in starci hudih vzponov več ne zmoremo.
Drugič:	Zahtevamo	urejeno
poštno dostavo, zakaj nemalokrat moramo v Čabar sami ponjo. V vasi bi radi telefon, kajti pot do zdravnika je tudi poleti dolga: najprej 5 kilometrov do avtobusne postaje, nato vožnja na izredno slabi cesti, ki pa večkrat ukrade dragoceni čas...
Tretjič:	Vdove	se	počutimo
oškodovane, ker zdravil ne dobimo brezplačno. Naši možje so prelili kri za svobodo, zato menimo, da bi nam družba morala pomagati.
Četrtič: Želimo javno razsvetljavo in zadnji čas bi že bil, da bi odgovorni pomagali pri preganjanju divjadi z naših njiv. Že več let nam uniči skoraj ves pridelek, ki je sad dela obnemoglih starčevskih rok, kajti mladina si je boljši kos kruha poiskala v tovarnah ..."
HUDOURNIK BI BIL LAHKO
JENI
,T£S
Z LAT ATESTA
Prijetno je bilo sedeti tisti novembrski večer v topli Turkovi gostilni, ki je popolnoma taka kot pač vse prijazne domače gostilne. Bržčas tudi zavoljo tega, ker se v Drago ne pride po cesti, pač pa, kot so povedali kasneje udeleženci uredništva v gosteh, ki sva ga tokrat pripravila v odročni kočevski vasici Draga novinarja Bojan Budja in Janez Pezelj, po močno razdrtem hudourniku. In ko sva se po naporni vožnji takoj predala pogovorom s številnimi občani, nama je bilo žal, da v Drago ni prišlo še več novinarskih peres. Sama petdesetim domačinom, ki so prišli potožit, marsikaj tudi pohvalit, nisva bila kos. In tako sva v kratkih urah doživela, dasiravno so domačini v glavnem tarnali, lep večer, ki ga lahko obiskovalcu Drage in okoliških vasic pričarajo samo mogočni temni gozdovi, ki so v svoje varno nedrje radi sprejeli vaščane draaarske krajevne skupnosti, in sicer iz Črnega potoka, Pungerta, Podplanine, Trave, Srednje vasi, Drage, Podpreske, Lazca, Starega in Novega kota ter Glažute, in ki prav gotovo najbolj poznajo pestro zgodovino doline, po kateri je rad hodil tudi čabranski Peter Klepec.
MALO POTOMCEV OGLARJEV IN DRVARJEV
Draga po kočevskem urbarju iz 1574 še ni bila naseljena. Tam, kjer so danes domovi, so stali nekoč neprehodni pragozdovi, prve hiše pa so postavili v najbolj odročni slovenski del (to je tudi še danes) oglarji in drvarji. Žal se danes Dragarska dolina ne more pohvaliti s kopico njihovih potomcev. Slovenci so se deloma z Nemci „poko-čevili", pred vojno so domači odhajali na sezonsko delo v slavonske in ogrske gozdove in marsikateri se ni več vrnil domov. Po odselitvi Kočevarjev 1941 pa so prihajali ljudje iz vseh koncev in nekakšna značilnost doline je govorica, po kateri domačina, če bi ga srečal na primer v Kočevju, Ribnici ali Ljub-
ljani, ne bi vedel kam postaviti. Skratka — pravih domačinov je vse manj. Veliko jih je padlo v vojni, posebnost naštetih vasi pa je nedvomno tudi to, da so se vse po vrsti povezale s partizani. Na to lahko morebitnega gosta opozorita dva spomenika (v Dragi in Novem Kotu) ter šest obeležij. Med narodnoosvobodilno vojno je padlo ali pa umrlo v internaciji kar 176 domačinov.
Franc Žagar, Ivan Mihelič, Marija Stupica, Viktorija Šteblaj, Marija Volf, Francka Osvald, Kristina Turk in Marija Šelnik so največ besed namerile turizmu in trgovini. Medtem, ko so ženske menile, da je trgovin premalo in da so slabo založene, je poslovodja Ivan Mihelič pripomnil: ,,Več ali manj se strinjam z njimi. Gospodinje so vse bolj zahtevne, sam ne zmorem vsega. V Kočevju sem prosil za pomoč in upam, da jo bom dobil." Ko so ženske razpravljale o možnostih za razvoj turizma, so se spomnile na gozdna bogastva. „Če bi dobili od vsega lesa poplačan vsaj en odstotek, bi se lahko vozili po zlati cesti. Slišale smo, da bi pri nas lahko vzgajali kožu-harje, zlasti srebrne lisice. Prepričane smo, da bi na tem področju uspeli in lahko zaposlili najmanj deset parov rok."
OD LAZCEV DO ČABRA -PARTIZANSKO
Nekoliko podrobneje je krajevno skupnost predstavil njen predsednik Alojz Pantar: ,,Naša skupnost se razprostira na 8.140 ha, od tega imamo kar 5.823 ha gozdov, kar daje vedeti, da je tudi struktura zaposlenih prilagojena tej številki: od 726 prebivalcev jih dela v gozdarstvu in lesni industriji 90, v negospodarstvu 11, upokojencev je 108, v tujino pa je odšlo 50 Dragar-cev. Življenjske razmere so se le malo izboljšale, vendar so nas navzlic izredno slabi cesti, pomanjkanju zdrave pitne vode itd. postavili med razvite krajevne skupnosti. Ne razumemo, zakaj. Povedati moram, da so iz naših gozdov v povojnih letih odpeljali nič manj kot 680.000 kubičnih metrov lesa. Vsak skrben gospodar pravi nekako tako: ,Kar smo njivi vzeli, ji moramo vrniti v obliki gnojila/ Nihče pa se ne spomni, da bi vrnil kaj tudi Dra-garcem. Ni potrebno opozarjati, da smo Kozjansko številka 2. Skozi naselja se vije okoli 14 km medrepubliške ceste drugega reda, z asfaltom pa se lahko postavijo le Lazeč, Podpreska in Draga. Vsega skupaj je ,črne mase' le poldrugi kilometer. Cesta je slaba, še veliko slabših pa je 11 km občinskih cest, ki povezujejo ostale vasi."
Franc Ješelnik, upokojenec iz Starega Kota: „Velikokrat se zapeljem na Gorenjsko in vidim velik napredek. Od Lazcev do Čabra — vse je bilo partizansko, pa kljub temu toliko let po vojni nimamo niti zdrave pitne vode."
Franc Kalič, upokojenec iz Starega Kota: „Nekoč smo prišli do kruha težje kot danes. Spominjam se Auerspergovega gozdu, kjer so nas sekače oderuško odirali. Na dan smo dobili po 30 din; liter vina je stal polovico manj. Danes je bolje, čeravno smo v primerjavi z nekaterimi kraji na Kočevskem močno zapostavljeni. Če bi imeli sodobno cesto, bi bilo bolje. Poznam nekaj šoferjev z juga, ki so s težkimi tovornjaki prišli v naš konec le enkrat Klanci, hudi ovinki, ozka cesta, vse to jih je odvrnilo od teh lepih krajev. Menim, da nam je družba dolžna 10 km asfaltne ceste, saj so naši ljudje med NOB precej žrtvovali. 20. julija 1941 smo imeli ustanovni sestanek terenskega odbora O F, na katerem je bil tudi Ljubo Šercer. Takrat smo ga štirje domačini — živ sem samo še jaz — videli prvič in zadnjič."
Mirko Dulmin, delavec iz Podpreske, je bil najbolj hud na slabo električno napetost. „Vsaj TV pretvornik," je dejal nekoliko užaljeno, „bi nam lahko postavili. Moti me tudi to, ker nas mladina zapušča. Vem, da je
bilo leta 1931 v dolini okoli 1.500 prebivalcev, sedaj nas je v tem koncu vse manj."
DRAGA NI VEČ - „DRAGA'
Niko Sikirič, delavec iz Drage: „lz Travnika izhajamo Sikiriči. Ker mi je v tem koncu Slovenije všeč, sem si postavil hišo. Muči me naslednje: dolga leta sem bil v hosti iznosilec. Do 1952 mi je tekla delovna doba, od takrat dolgih 16 let, čeravno plačujem davke, miruje."
Ivan Žagar, Lojze Poje, Ivan Stipič, Franc Erjavec in Milan Poje so povedali: ,,Hudimano zapuščen je naš kraj. Draga nam ni .draga'. Industrije ni, ceste so slabe, skupnost mladim ne nudi skoraj ničesar. Najbolj črnogledi pravimo, da so zamujene vse priložnosti. Tudi po 32 km moramo prevoziti do službe. Ob štirih iz postelje, mučna vožnja, ne najboljša služba in nato po dvanajstih urah odsotnosti pridemo ponovno domov. Ni časa za izobraževanje, razvedrilo. To žene mlade v svet Vračajo se konec tedna. Če bi imeli pri nas možnost za zaposlitev, bi umirajoča dolina postala dolina prihodnosti."
Rudolf Volf že petnajsto leto dela v Stuttgartu. V Dragi gradi hišo in upa, da bo čez dve leti odprl mizarsko obrt. V delavnici bi lahko zaposlil kar 5 Dragarcev. Kot mnogi drugi meni, da je edina ovira za razvoj doline cesta.
„Hudomušen je človek, ki je pot od Sodražice do Čabra poimenoval cesta," je potarnal avtoprevoznik Rudolf Malnar. „Najhujeje pozimi. Medtem ko ljubljanski radio oznanja, da so ceste prevozne in smučišča urejena, smo po štiri dni zaprti v sneženem obroču. Sprašujemo se, kje so spomladi cestarji. Namesto da bi delali na poškodovanem cestišču, brišejo na avtocesti stebričke."
TITOV DRAG SPOMIN
Šestinštirideset let neprekinjene delovne dobe učiteljevanja je presenetljiv podatek. Toda domačini, ki poznajo Nado Vreček, učiteljico iz Trave, dobitnico Žagarjeve nagrade, Šeškovega priznanja in nekaj pohval iz predsedniškega kabineta, so takoj povedali, da se lahko samo njihov kraj pohvali z „edinstveno" partizansko učiteljico. „Moja delovna doba s temi leti še ni končana," je dejala še vedno krepka prosvetarka. „Na šoli imam en oddelek. Izostankov je presenetljivo malo, le pozimi, ko mora nekaj izmed mojih 17 varovancev premagati tudi po šest kilometrov snega, nas ostane v razredu kaj malo. V dolgoletnem poučevanju se mi je najbolj vtisnil v spomin dogodek iz vojnih let. Na zimo 1944 so se učenci polegli v globok sneg in napisali besedo Tito. Ob tej priložnosti nas je poslikal Edi Šelhaus, posnetek pa je spravljen v kočevskem muzeju. Ob predsednikovi 80-letnici smo z istimi učenci ponovili prizor in tudi tokrat je za fotoaparatom stal Šelhaus. Obe sliki sta Titu verjetno drag spomin."
V	Podpreski 33 učencev poučuje zakonski par Nada in Marjan Klun. Imajo dvoizmenski pouk in šolo, ki je od krajevnega središča oddaljena dober kilometer. Osnovnošolci pešačijo. „Za učence imamo toplo kuhinjo, za kosilo pa otroci odštejejo štiri dinarje. Pomagamo si s šolsko zadrugo, ki na svojem vrtu pridela potrebno zelenjavo. Gojenci so v večini prepuščeni cesti, zavoljo tega smo večkrat predlagali, da bi uvedli otroško varstvo, zakaj starši učencev so po ves dan v gozdovih, matere pa v lesnem obratu. Žal za malčke nimamo primernih prostorov, da o strokovnih močeh sploh ne govorimo. Ena od rešitev bi bila uvedba celodnevnega pouka, ki ga pripravljamo v šolskem letu 1973/79."
Vse odrasle je podprl tudi komaj dvanajstletni Željko Štiglic. „Takoj po
končani osemletki bom nadaljeval šolanje v Ljubljani, nato se bomo preselili v Belo krajino. Iz doline nas je pregnala slaba cesta."
Milka Muhič, delegatka v zboru krajevne skupnosti: ..Samoprispevek
—	uvedli smo ga pred tremi leti — je malo prispeval k boljši podobi kraja. Obljubljeni denar je odšel za gradnjo bazena v Kočevju, nam je ostalo le nekaj tisočakov, s katerimi smo položili skromne metre asfalta skozi Drago. Kmetje so nezadovoljni z odkupom mleka in mesa. Odkupne cene so prenizke. Za liter radenske odštejemo več denarja, kot ga dobimo za mleko."
TRI MESECE BREZ KRUHA
Anton Marinčič, Slavko Janež, Anton Pajnič, Anton Stiglič, Franc Žagar in Franc Osvald so se hudovali zavoljo nizkih osebnih dohodkov, nenačrtnega dela z mladirn kadrom, slabe električne napeljave, preskrbe s kruhom, mesom in zaradi škode, ki jo povzroča divjad. Osebni dohodki so pod republiškim minimumom (tozd LIK Kočevje), nekoliko bolje je gozdarjem, na najboljšem glede osebnega dohodka so zaposleni v Ljubljani, Kočevju, Ribnici. Vsi so trdili, da bi morali nujno odpreti obrat za moške, saj imajo pred nosom obilo lesa. Razmišljali so tudi o obratu za izdelavo kovinskih in elektronskih izdelkov. Le tako bi mladim zagotovili boljše delovne pogoje, sebi pa tudi boljšo električno napetost, kajti v večernih urah je branje časopisov skoraj nemogoče, nič kolikokrat pa so se pokvarili gospodinjski in gospodarski stroji.
Franc Žagar: „Najhuje je bilo lani: kar tri mesece smo ostali brez kruha. Kdor je hotel nasititi lačna otroška usta, je moral ponj v Loški potok ali celo v Sodražico. Tudi sedaj ni dosti bolje. Kruh moramo plačevati po višji ceni, ker prodajalec iz Loškega potoka zaračuna tudi pot."
Ferdo Katem, Jože Mikulič in najstarejši domačin, 78-letni Franc Turk: „Veliko smo potarnali, nihče pa ni omenil škode, ki jo dela divjad, prigod okoli zdravstvenega doma. Je že tako, da kmetje z odškodninami ne morejo biti zadovoljni. Jelenjadi in medvedov je v gozdovih preveč. Kosmatinci so celo odraslemu nevarni, kaj šele ubogim šolarjem. Zadnje čase povzroča pri nas hudo kri zdravstvena postaja. Bojda jo hočejo ukiniti. Kakšen nesmisel! toliko smo žrtvovali med vojno, sedaj nam hočejo vzeti tisto, kar smo imeli vsa ta leta. Zahtevamo redno tedensko ordinacijo splošnega zdravnika, ki naj s seboj, kot nekoč, prinese vsa potrebna zdravila. Dogajalo se je, cfe smo morali ponje celo v Ribnico in Kočevje. Že pred leti smo za ordinacijo nakupili z lastnimi dinarji tudi zobozdravniške instrumente. Zakaj smo ostali brez vsega? Kje so ljudje, ki so našli pri nas med vojno drugi dom, matere, brate, ki so zajemali iz naših skled, nam po vojni obljubljali pomoč? "
Ni kaj: prijazni in zgovorni so Dra-garci, ki so navzlic vsem težavam pripravljeni ostati na domači zemlji. Le neenotni so. Primer sosednje Podpreske lepo kaže, da lahko le s skupnimi močmi zgradiš vodovod, gasilski dom. Potemtakem, Dragarci: svojo prihodnost si boste skovali — sami!
BOJAN BUDJA, JANEZ PEZELJ
Nada Vreček	Milka	Muhič
Alojz Pantar	Mirko	Dulmin
Franc Ješelnik Željko Štiglac
Ivan Žagar
Niko Sikirič
Ivan Stipic
Lojze Poje
Ferdo Katern Franc Osvald
Rudolf Volf
Franc Turk
w! M
Franc Erjavc	Franc	Žagar
Anton Pajnič Slavko Janež
Anton Štiglic Anton Marinčift
Regulacija potoka Bistrica pri Sodražici leta 1946
Gradnj^stanovanjske hiše MLO v Novem mestu leta 1950
*.
TRIDESETIM LETOM
ZAUPANJA V GRADBENIŠTVO
JE IME PIONIR
NAŠA MOČ SO PRIDNE ROKE IN SOOORNA TEHNOLOGIJA
SKROMNI KOT GRAMOZ, TRDNI KOT BETON
Močna in trdna zgradba kake organizacije ne zrase čez noč, ne postavi je golo naključje. Le vztrajno delo, samoodrekanje, velika in trdna volja, usposobljeni kadri, sprejemljivost za vse novo, močna in sodobna mehanizacija, red in disciplina so porok uspešnega razvoja podjetja.
In vsega tega se je zavedal kolektiv SPLOSNEGA GRADBENEGA PODJETJA PIONIR, ki je od svojega pričetka delovanja, to je od 29. januarja 1946, pa do danes sledil hitremu razvoju gradbene tehnologije in sodobne samoupravne organizacije, ki sta ga popeljali v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva.
Skromni so bili prvi koraki tega podjetja, vendar trdni in odločni. Pionirjevi strokovnjaki so hodili po svetu odprtih oči in med prvimi uvedli tako v jugoslovanskem gradbeništvu moderen industrijski način gradnje po sodobnih tehnologi-
In ko so jih pozidali, so odšli drugam — postali so stavbarji na tisočih gradbiščih po vsej Jugoslaviji in izven njenih meja.
ZNANJE JE BISTVENA MOČ
Snovanje gradbincev že dolgo ni več zgolj polaganje opeke na opeko. V sodobno organiziranem podjetju, kakršno je Pionir, je skupek sto in sto postopkov, raziskav in sestavin.,In tu je Pionirjeva moč. Zavest da je človek največje bogastvopmu je pokazala pot do tako naglega vzpona. Nenehna skrb za strokovne kadre, za uvajanje novih tehnologij, ki jim lahko streže le dobro izobražen delavec, je rodila sadove. Zato v lastnem izobraževalnem centru v sodelovanju z izobraževalnimi centri Slovenije in Jugoslavije iz dneva v dan usposablja veliko mladih' strokovnjakov. Na velikih gradbiščih pridobivajo neprecenljive izkušnje, ki jih potrebuje sodobno gradbeništvo. Ti strokovnjaki — pri Pionirju jih je že krepko preko 500 — pa se ne zadovoljijo le s pridobljenim znanjem iz šol, temveč se nenehno izpopolnjujejo ob delu.
metrov ločnih hal, dvokapnic rn hal z ravno streho. Klasični način gradnje je le spomin na preteklost. Da je tako, pričajo desettisoči kvadratnih metrov pri lesni industriji v Bosanskem Petrovcu ali v Zivinicah, deset tisoč kvadratnih metrov trgovskih skladišč v Slavonskem Brodu, gradnje v Ivangradu in drugod.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST PIONIRJA
Mar gre res pripisati te uspehe le tehnologiji? Pionir povezuje v združenem delu deset temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Mnogim vezem, ki združujejo v združenem delu, so poiskali ustrezno obliko tudi v samoupravni organiziranosti. Prek 500 delavcev sodeluje v številnih samoupravnih organih in skoraj 200 v delegatskih skupščinah in interesnih skupnostih. Tako na malih kot velikih gradbiščih, kjer sodeluje več temeljnih organizacij, so prerasli kupoprodajne in kreditne odnose, značilne za blagov-fio menjavo. Dohodkovni odnosi so se v praksi izoblikovali kot
sklepajo TOZD v teh okvirih, natančno določajo obveznosti in pravice, ki iz tega izhajajo. Pionirjevi gradbinci se predobro zavedajo, da so nove oblike združenega dela in povezovanja nujnost našega gospodarskega razvoja, da so to tisti mostovi, ki vežejo bregove in odpirajo poti jutrišnjemu človeku.
KOOPERANTI V VSEJ JUGOSLAVIJI
Da je Pionir dosegel v preteklosti tako velike rezultate, ne gre zahvala samo dobri notranji organizaciji, temveč tudi dobrim poslovnim odnosom z vsemi, ki sodelujejo pri gradnji objektov, kot je recimo soseska. Pionir je imel vseskozi organizirano dolgoročno poslovno-tehnično sodelovanje s številnimi kooperanti in delovnimi organizacijami širom po Jugoslaviji. Se več: Pionirjevi gradbinci so danes sestavni del združenj, kot so GIPOSS Ljubljana, Adriagradnja Reka, poslovne skupnosti in poslovno združenje Evroturist. To pa je v korist dobre delitve dela, večjega izkoriščanja tehničnih zmogljivosti, zmanjšanega rizika pri prevze-
manju del ali znižanja stroškov. Tako je Pionir med prvimi, ki se je povezoval v SOZD iz več republik in bil celo njihov pobudnik. Gradbeni sektorji v Novem mestu, Ljubljani, Krškem in Zagrebu so se oblikovali v sodelovanju s sorodnimi delovnimi organizacijami. Tako so se formirali Pionirjevi gradbinci. Tudi to je eno izmed obličij dela in betona Pionirjevih gradbincev. Tako v Ljubljani, kjer je Pionir že davno tega star znanec pri gradnji vseh velikih stanovanjskih naselij — danes zgradi skupno preko 1300 stanovanj — tako v Novem mestu in v Krškem, na Reki in v Zagrebu, danes v Posočju, kjer jih kliče potreba.
MRTVE SEZONE NI VEČ
Prihaja zima. Temu letnemu času pravijo gradbinci mrtva sezona. Vendar so Pionirjevi gradbinci že davno tega pozabili nanjo, saj jih v tem času srečujemo na obalah in otokih našega sinjega Jadrana. Ne, niso turisti. Že od 1967 se iz leta v leto vračajo sem gradit vrsto hotelskih lepotcev, kot so gradnje na Pelješcu in Hvaru, našli
DOLGA POT USPEHOV IN DELOVNIH ZM
\ ---------------
jah. Te tehnologije so se izpopolnjevale v Pionirjevih lastnih projektivnih in razvojnih birojih v tesni povezavi z znanstvenimi inštituti doma in po svetu.
PRIDNE ROKE - NAJVEČJE BOGASTVO
,,Pred tridesetimi leti," bi vedeli povedati tisti izpred tridesetih let, njih osemdeseterica, „so bile naše največje bogastvo pridne roke. Dela ni manjkalo: na vsakem koraku ruševine, reke brez mostov, razdivjani potoki, ljudje brez strehe nad glavo ... Morali smo pošteno pljuniti v roke in.marsikdaj stisniti zobe. In šlo je. Res, ni bilo lahko samo s krampom in lopato! Stroji so prišli šele veliko pozneje."
Daleč so za nami spomini na prva Pionirjeva gradbišča, tako na adaptacije porušenih šol na Dolenjskem, na regulacijo Bistrice v Sodražici pa na leto 47 in črnomaljski Belsad in številna druga gradbišča v Novem mestu in bližnji okolici. Minila so povojna leta: odtlej stopa PIONIR z velikimi koraki po poti napredka. Danes gradi po najsodobnejših metodah in uporablja pri gradnji najnovejšo tehnologijo, o čemer pričajo tisoči gradbišč, na katerih so Pionirjevi gradbinci vseh 30 let podjetja dvigali stavbe vseh vrst.
tako da so sposobni prenesti v prakso vse dosežke znanstveno-tehnične revolucije.
Nenehna skrb za strokovne kadre, za uvajanje novih tehnologij in moderno poslovanje je utrdila Pionirjev .azvoj. Kljub majhni porasti zaposlenih se bruto realizacija v letu 1976 približuje že dvema milijardama dinarjev, kar pomeni, da zavzema Pionir na področju visokih gradenj vodilno mesto v slovenskem gradbeništvu. Prav tako trdno kot modernizacija poslovanja in uvajanje novih tehnologij raste v zadnjih letih diagram bruto realizacije. Tako razpolaga danes Pionir s poslovnim skladom v vrednosti 350 milijonov dinarjev.
VSESTRANSKE MONTAŽNE HALE
Beton ni mrtev, če je vanj vlita človeška ustvarjalnost. Postane živ in nam v neštetih variacijah kaže svoje obličje. Eno izmed teh obličij so montažne hale iz armiranega betona, ki jih Pionir izdeluje, bi lahko rekli, po tekočem traku, saj se gradnja tako rekoč preseli v moderno opremljeno tovarno, kjer pod nadzorstvom le nekaj strokovnjakov nastajajo elementi montažne hale. Pionirjeva tovarna TOGREL v Krškem izdela nad 200 tisoč kvadratnih
osnovni družbenoekonomski odnos ter temelj združenega dela, v katerem TOZD združuje delo in sredstva pri ustvarjanju skupnih nalog. Med gradnjo vlagajo sredstva in delo v posebno delovno enoto, prihodek pa delijo v sorazmerju z vloženim delom in sredstvi, upoštevajoč pri tem udeležbo minulega dela. Samoupravni sporazumi, ki jih
Pionirjevi gradbinci so letos opravili vrsto zahtevnih del v tovarni Djuro Salaj v Krškem
Sodobna arhitektura z lepim okoljem bo podoba novega kulturnega centra Doma JLA v Novem mestu.
jih bomo med hoteli Solarisa v Šibeniku, hoteli v Poreču, kot so Materada, Mediteran, Delfin in Lotosi, sredi hotelov kvarnerske riviere. Povsod jih bomo spoznali: so kot marmorna plošča, v katero so vklesane besede: PIONIR - graditelj.
TURISTIČNI OBJEKTI DOMA IN V TUJINI
Pa ne samo na Jadranu, tudi v celino je Pionir ponesel sloves izredno dobrega graditelja turističnih objektov, kakršni so: hotel Donat v Rogaški Slatini, imenovan „mladenič", Garny in restavracija z bungalovi na Otočcu, hotel Kasprowy v Zakopanem na Poljskem in vrsta motelov, restavracij, bifejev in
menz. Ni skromno: Pionir je največji graditelj turističnih objektov v Jugoslaviji. Zato ni čudno, da se iz leta v leto vrača na naš Jadran.
Kakor so se vračali v pusto in brezpotja poreških zalivov, tako odhajajo proti Červarju, odhajajo tja dol v Sončni zaliv Malega Lošinja. Velika, zahtevna gradbišča, dostojna svojega imena. Tam, kjer se danes bohotita le grm in skala, bo v prihodnji sezoni nekaj tisoč turistov v valovih uživalo v veselju in ne malo pohvalnih besed bo izrečenih. Morda se bo kdo izmed vas za-
zrl v marmorno ploščo z imenom PIONIR — graditelj. Morda bo le za trenutek pomislil nanje in na vse te dni premagovanja narave, morja, skal, vetra, mraza in samega sebe.
TRDO DELALI - VELIKO ZGRADILI
Mimo je trideset let. Kaj bi lahko zapisali ob tem tako visokem jubileju? Odveč bi bilo pisati, kako so rasli, ustvarjali, kdaj jim je bilo težko in kdaj ne. To je preteklost, ki ostaja za
njimi in pušča neizbrisne sledove v neštetih naseljih, tovarnah, mostovih, hotelih, šolah, vrtcih... Toda ne samo v zgradbah, ustvarjenih v 30 letih, tudi v ljudeh so ostale sledi teh tridesetih let. Nešteto trdih žuljev v dlaneh in prenekatera guba na njih obrazih nam pove: „Trdo smo delali — veliko zgradili."
PIONIRJEVE ZMOGLJIVOSTI
PIONIR - ima kapaciteto na leto zgraditi: 2500 stanovanj ali skoraj 7 stanovanj na dan
200.000	m2 industrijskih montažnih hal
2500 ležišč hotelskih kapacitet
izdelati: 50.000 m2 harmonika in preklopnih vrat tipa PIONIR opraviti: 20.000 servisov za avtomobile znamke FIAT, RENO, TAM
PIONIR — zaposluje nad 3000 delavcev, in sicer:
108 inženirjev, arhitektov, pravnikov, ekonomistov
235 tehnikov vseh smeri
130 ostalih strokovnjakov raznih smeri
125 delovodij
350 tesarjev
560 zidarjev
110 železokrivcev
190 strojnikov
280 mehanikov, ključavničarjev, mizarjev, šoferjev
400 PK delavcev
262 NK delavcev
330 vajencev
110 štipendistov
PIONIR ima komercialna predstavništva v LJIBLJANI, na REKI, v ZAGREBU, SARAJEVU, NOVEM MESTU ter komercialne predstavnike v BEOGRADU, SPLITU, SKOPJU
PIONIR je do sedaj zgradil več kot 4200 večjih objektov
ZNANJE JE MOČ IN NAPREDEK
„V vse temeljne družbene dokumente zadnjih let smo zapisali ugotovitev, ki je bila obenem tudi zahteva: raziskovalna dejavnost je kot potreba in sestavina družbenega dela posebnega družbenega pomena, ker je znanost gonilna sila družbenega razvoja. Biti svoboden v sodobnem svetu pomeni tudi, morda celo predvsem, biti gospodarsko neodvisen od tistih, ki skušajo posegati po sadovih našega razvoja, torej: znati uporabljati domače surovine, razvijati lastne postopke, ki bodo zamenjali licenčne, posodabljati tehnologijo itd. Raziskovalno delo z znanstvenimi dosežki je prvi pogoj za to." Tako je med drugim zapisala dr. Aleksandra Kornhauser v eni od lanskih številk Teorije in prakse.
Imeli smo leto inovacij, poudarjali smo nujo po združevanju znanosti in prakse, z uspehi teh prizadevanj pa ne moremo biti zadovoljni, čeravno jih ne kaže podcenjevati. Toliko bolj pa je zato pomembno, da ljudje, ki so na tem področju uspeli, ne ostajajo v senci. Naj zanje izvemo in naj bodo njihove izkušnje za zgled, kako je mogoče meč znanosti in poglobljenega dela preliti v prakso, kjer se pokažejo za nas vse vidne koristi.
Prav zato tokrat predstavljamo tri domače inovatorje, ki so ob nedavnem občinskem prazniku Novega mesta prejeli nagrado za svoje dolgoletno in uspešno delo: docenta dr. Miho Japlja iz tovarne zdravil Krka, Karla Željka, delavca iz Iskre v Bršlinu, in inž. Martina Severja iz IMV.
V svetu formul
Skromna pisarna. Na mizi dva telefona, ena stena do vrha obložena s strokovnimi knjigarno, nasproti Titova slika. Na vratih tajnica, v sobi mladenič z modro mapo, ki bi jo rad odprl in pokazal, pa ne pride do tega. Docent dr. inž. Miha Japelj po telefonu govori o substancah, kapsulah in antibiotikih.
Tajnica: „Čez eno uro morate na Bled na posvetovanje o biofiziki..."
Mladenič:	„Nalogo	sem	prine-
sel ..
Na tako ozračje sem naletela v delovni pisarni dr. Mihe Japlja, šefa oddelka za kemijo v institutu novomeške tovarne zdravil Krka. En dan v tednu ima rezerviran za Ljubljano, ker na univerzi predava, ostale dni preživi povsod po svetu, med drugim tudi v Novem mestu, kjer ima tako rekoč službo in družino.
Dr. Japelj je bil letos prav tako dobitnik občinske nagrade Novega mesta za dosežke pri znanstveno raziskovalnem delu. Nagrad je docent dr. Japelj vajen: med drugim je bil trikrat s skupino sodelavcev med nagrajenci iz Sklada Borisa Kidriča, dobil je še vrsto drugih priznanj, zato me je toliko bolj presenetila njegova izjava:
..Priznam, da me je najbolj ganila ravno novomeška nagrada. Kot Novo-meščana in Dolenjca me veseli, da je moje delo cenjeno tudi na domačih tleh.”	________
Dobitnik letošnje novomeške nagrade in eden naših najvidnejših znanstvenikov s področja kemije je povedal, da m ne ve, koliko patentov je prijavil, s kolikimi se je ukvarjal, ve pa, da jih je 36 že podeljenih oz. nekaj jih je še v postopku.
..Poudaril bi rad, da sam, brez sodelavcev in brez Krke, ki mi je to omogočila, ne bi nič naredil..
Dr. Japelj pravi, da je srečen človek.
,,Kemija je moj svet in moje življenje. Srečo imam, da lahko združujem službo in tako rekoč hoby ter obrat-
__ tl
no.
Takoj po diplomi leta 1959 je začel z raziskavami na področju kemičnega
razvoja. Sprva je bil poldrugo leto zaposlen v Tekstilni tovarni Majšperk, po prihodu v novomeško tovarno zdravil pa je prišel v okolje, ki mu je omogočalo poglobljeno delo na znanstveno raziskovalnem področju in nadaljevanje študija. Postal je magister in doktor kemije, docent na fakulteti.
Kdor pozna docenta Japlja, ve, da mu ni za kariero ne za pridobljene naslove in da je povedal iz srca, ko je rekel:
„Po mojem je edino prav, da strokovnjaki iz industrije najdejo pot na univerzo, med študente in obratno, ker je to najboljši način za ustvarjanje sodelovanja med znanostjo in prakso." Tako se dogaja, da študentje druge in tretje stopnje s področja kemije delajo v Krkinih laboratorijih, in tako sem naletela na mladeniča, ki je v tovarno prinesel docentu svojo diplomsko nalogo.
Dr. Japelj mi je zabičal, naj bo o njem čim manj napisanega, da pa je potrebno poudariti vso pomoč, ki so mu jo pri več patentih nudili sodelavci:	dr. Oklobdžija, dr. Hohnjec,
inž. Vitezičeva, inž. Fajdigova, inž. Globokarjeva, inž. Kompanova, dr. Povše in še nekateri.
Morda pretirana skromnost, značilna pa za večino ljudi ostrega uma.
Tri milijone prihrankov
„Aa, našega Korla bi radi? Da ne bo aparat počil... Da se ne bo film strgal..." in podobne opazke so za šalo, morebiti pa tudi kanček zares letele med malico v novomeški Iskri. Morda sodim po krivem, vendar se mi zdi, da 39-letni Karel Željko, dobitnik letošnje nagrade Novega mesta, v kolektivu nima ravno s cvetjem posute poti. Nagrajenec je doma v Cegelnici 78, po poklicu je elektroinstalater, zaposlen pa kot elektrotehnolog v bršlinski Iskri. Bil je med prvimi tremi zaposlenimi v tem podjetju leta 1962 in je prvih osem let delal kot mojster v proizvodnji, potem pa ...
„lmam žilico in veselje do iskanja novih stvari. Videl sem, da bi se dalo pri našem delu marsikaj prihraniti, pa sem se lotil. Največ težav je bilo spočetka z uvozom regulacijsko-stabiliza-cijskih elementov, ki smo jih dobivali od Siemensa iz Nemčije. Uvoz ni bil reden. Kadar delov ni bilo, je vsa proizvodnja stala. Sam sem se pozanimal za ceno in materiale teh uvoženih delov — transduktorjev — pa brž spoznal, da bi jih zlahka delali doma. Naredil sem prototip, v tovarni so mojo zamisel lepo sprejeli in v letu dni smo te dele že proizvajali. Naši transduk-
torji so bili popolnoma enokovredni nemškim in uvoz ni bil več potreben. Malo kasneje sem naredil še drugi tip transduktorja, ki sem ga tudi uveljavil v proizvodnji."
— Koliko je tovarna prihranila z vašim tehnološkim postopkom in ali so vam bili zanj hvaležni?
„Za prejšnja leta ne vem, v zadnjih treh letih pa je tovarna po mojih izračunih pri transduktorjih prihranila več kot 3 milijone deviznih dinarjev. Prva leta je bilo za novatorsko delo pri nas veliko razumevanja, več, kot ga je zdaj."
Karel Željko pri iskanju novega in boljšega ni ostal le pri transduktorjih, marveč je od leta 1962 do danes prijavil čez 20 tehničnih izboljšav, od teh jih je 18 že sprejetih. Lotil se je raznih izboljšav, ko je videl, da proizvodnja zaradi neustreznih ali premalo kvalitetnih posameznih delov trpi.
— Opišite vsaj nekaj vaših izboljšav, ki so v Iskrinem kolektivu naletele na ugoden odziv.
„Hude težave smo imeli zaradi Sl stavkov, ki se uporabljajo pri galvanskih usmerniških napravah. Posamezni
deli teh stavkov so se neenakomerno pregrevali, posledica pa je bilo veliko reklamacij izdelkov. Razen tega prejšnja izvedba teh delov ni bila primerna za servisno delo na terenu. Jaz sem izdelal poseben Sl stavek, tako da so bile vse diode na istem toplotnem potencialu, in prej omenjene težave v proizvodnji so spet same po sebi prenehale. Ta izboljšava je v zadnjih treh letih dala najmanj 500.000 dinarjev prihranka. Za toliko je bila cenejša proizvodnja. Podobnih primerov in izboljšav je bilo še več. Vsako leto sem kaj naredil, v letu 1975, v letu inovacij, pa sem v tovarni predložil naši komisiji 4 izboljšave in vse so bile sprejete. V glavnem gre pri teh za izboljšave izolirnih vložkov, zbiralk Sl stavkov, nove transduktorje in izboljšave polnilnikov. Pri slednjih sem delal s skupino tovarišev, ki jih moram vsekakor imenovati: inž. Jože Fink, Rudi Schoch in Pavel Košir."
-	Kaj imate v načrtu za letošnje leto? Ste že spet sredi novih zamisli?
„Letos nič!" Odgovor je bil kratek in jedko izrečen. O tem nagrajenec Željko ni hotel govoriti, omenil je le, da so trenutno slabi časi za inovatorje in slabi odnosi od njih. Ni interesa, da bi delali. Še noben avtor za leto 1975 ni dobil odškodnine, ki mu sicer po pravilniku pripada. „Pravijo, da nobeden od predlogov ne spada med tehnične izboljšave, da delamo to, kar je naša dolžnost."
Čudno: če je to dolžnost vsakega, kako da je doslej le Karel Željko z nekaterimi sodelavci „pogruntal" izboljšave, ki so prinesle kolektivu veliko korist? A morebiti ostali niso izpolnili te svoje dolžnosti?
Željko trdi, da je še veliko stvari, ki bi jih lahko izboljšali, in da so v takih drobnih stvareh velike notranje rezerve, „toda če ni ne rroralnega in ne materialnega priznanja — ja, kdo bo pa delal..."
Za avtom še prikolica
„Za izredne zasluge pri razvoju tovarne IMV," je rečeno v obrazložitvi nagrade Novega mesta inž. Martinu Severju. Je Ljubljančan in se vsak dan vozi v našo tovarno na delo. V tovarni avtomobilov je že od leta 1958, ko je bila še prav na začetku poti, in med člani kolektiva je znan pod imenom „oče prikolice". Mlajši delavci morda pozabljajo, da je bil inž. Sever tudi „oče" znanega dostavnega avtomobila.
„IMV je imel sprva v Ljubljani svoj razvojni biro, katerega vodja sem bil. Od vodstva tovarne smo dobili najprej nalogo konstruirati dostavno vozilo za hiter prevoz in dostavo manjšega tovora, hkrati pa naj bi bil to avto, v katerem bi lahko prepeljavali vsaj osem ljudi. Tako je skupina naših konstruktorjev izdelala tip dostavnega vozila IMV, ki je postal kasneje zelo znan in je v naslednjih letih proizvodnje doživel 30 variant, od avta za pomoč-informacije do gasilskega kombija, reši Ica, itd.
Prišlo je reformno leto 1965, ko je postal uvoz vezan na izvoz, in spet smo v biroju dobili nalogo: najti tak
poiščite ga
prodajnem
mestu
pivovarna laško
izdelek, ki bo interesanten za zahodni trg in bi ga lahko izvažali v takih količinah, da bi z izvozom krili uvoz za motorje in menjalnike dostavnega avtomobila. Dobili smo namig, da bi bila morda to stanovanjska prikolica, ki se začenja uveljavljati na Švedskem. Ta naloga je bila trd oreh. Morali bi zadovoljiti najbolj zahtevnega kupca v Evropi, pri konstrukciji z lesom in sploh pri tovrstnih vozilih pa ni bilo nobenih izkušenj.
Takrat sem maja meseca 1965 odpotoval na Švedsko k potencialnemu kupcu grosistu, izvedel za njegove želje. Rekel mi je: „Če bo vaša prikolica avgusta na našem sejmu razstavljena in če bomo z njo zadovoljni, boste dobili večje naročilo..Vsega je bilo dva meseca časa. Delali smo, razmišljali, se posvetovali. — Šli so dnevi in šle so noči, toda avgusta je stala prikolica dva dni pred rokom pred tovarno. Zapel sem jo kar na svoj avto in jo odpeljal v Stockholm na sejem. Kljub nekaterim predlogom za izboljšave so bili z izdelkom zadovoljni in naročilo za serijsko proizvodnjo smo imeli v žepu. Januarja in februarja 1966 je šlo prvih sto prikolic Adria na Švedsko. V kasnejših letih je ravno ta izdelek doživel izredno zanimanje po Evropi. Najprej so se kot interesenti oglasili Holandci, za njimi Nemci in tako dalje."
Tovarna avtomobilov je hitro rasla in proizvodnja se je tako naglo širila, da je moral inž. Sever z delovnega mesta v Ljubljani kar naprej švrkati v Novo mesto. Vedno večkrat je moral sem, tako da so končno razvojni biro kar preselili v Novo mesto, in že peto leto se „oče prikolice" vozi iz slovenske v dolenjsko metropolo.
— Obe nalogi: konstrukcija dostavnega avtomobila in prikolice sta bili najbrž zahtevni in težko izvedljivi. Bi hoteli o tem povedati kaj več?
„Dobil sem nalogo in jo izvršil, to je vse. Uspeh ni rezultat mojega dela, temveč vse skupine. Res pa je, da v prejšnjih letih nismo gledali na ure in ne na nadure in ne toliko na osebne koristi. Dokler ni bilo delo opravljeno, smo delali vsak po svojih močeh."
Inž. Sever ima v Trnovem družino. Hčerka srednješolka in sin osnovnošolec očeta sicer bolj malo vidita, vendar zadnje čase le več kot pred leti, ko je največkrat sobote in nedelje namesto za počitek porabil za službena potovanja. Moral je po vsej Evropi, ker so bile velike težave, preden so se prikolice v takih množinah prebile na tržišče.
..Tolikokrat sem bil na Švedskem, da sem se tega jezika že kar za silo naučil. Kajpaj je potrebno znanje še drugih evropskih jezikov, sicer se s kupci ne sporazumeš," je dejal sobesednik.
— Po vsem, kar ste mimogrede povedali, je gotovo res, da imajo nekateri žilav organizem. Vi že. Kako zdržite, kdaj in kako si počijete?
..Kadar le imam prosto soboto — zadnje čase jih je več — rijem na vrtu kot krt. Imam tudi sadovnjak. Fizično delo na prostem me prerodi, da sem spet za ves teden dober."
— Ste torej tudi v prihodnje s srcem in dušo zapisani IMV?
..Družina mi raste v senci tovarne, vendar sem na IMV tako navezan, da bi se težko odločil za delovno mesto morda kje drugje v Ljubljani. Rad bi le toliko izpregel pri vsakdanji dirki, da bi imel malo več časa za morebitne nove ideje. Pogrešam mlajše in izkušene ter delavoljne sodelavce."
Pogovore zapisala: RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
31
NEDERi AND
NEDERLAND
,+io c
/r «3
fLK
NEDERLAND
Upokojena učiteljica Lucija Budna iz Novega mesta je ena od milijonov ljudi, ki se ukvarjajo s filatelijo, zbiranjem in proučevanjem znamk. Filos pomeni v grščini prijatelj, ateleia pa oprostitev plačila. Pred letom 1840 je namreč moral pošiljatelj pisma ali poštne pošiljke plačati poštnino v gotovini, nato pa se je Anglež Rovvland Hill domislil, da bi lahko gotov denar nadomestili z znamkami. Ideja je rodila pravo poštno revolucijo, čeprav je še danes sporno, ali je znamko „po-gruntal" Rovvland Hill. Vse namreč kaže, so dokumenti, po katerih je mogoče soditi, da je oče znamke Slovenec Lovrenc Košir iz Spodnje Luše pri Selcah nad Škofjo Loko. Vendar o tem kasneje.
Lucija Budna zbira torej znamke. „Po pravici povedano," pravi Budno-va, „ne vem natančno, koliko jih imam. Moralo bi jih biti okoli
200.000	v 40 albumih. Po rojstvu sem Tržačanka, na Dolenjsko nas je privedel begunski val po prvi svetovni vojni. Pisalo se je leto 1918, takrat sem imela 10 let. Začela sem zbirati znamke. Pravih albumov seveda ni bilo, v ličen zvežček sem znamke lepila z moko. V naši soseščini je živela ruska družina. Otroci so bili mojih let, tudi oni so zbirali znamke. Svoj prvi ,album' z znamkami sem izgubila na nenavaden način. Nekdo iz Amerike je pisal, da zbira znamke. Pa so mu poslali moj ,zvežček'. V zameno sem dobil rutico in še nekaj drobnjarij. Veliko rutic bi danes dala, da bi imela tisto revščino. Ne zaradi filatelističnih posebnosti, zaradi spomina.
DRUGI ALBUM JE ODNESLA VOJNA VIHRA
Ko sem hodila v meščansko šolo, mi je dal oče narediti skoraj pravi album za znamke. Spet sem imela srečo: v soseščini je živel zapriseženi filatelist inž. Rendel. Ta me je naučil, da znamk ne smeš lepiti in še marsikaj drugega. Ta album z znamkami, ki je bil na že dokaj visoki ravni, je odnesla vojna vihra: ukradli so ga Nemci. Vojna se je končala, jaz pa sem bila spet brez znamk. Takrat sem se odločila, da jih bom začela zbirati sistematično. Zbiram jih že več kot tri desetletja. Mož, otroci in vnuček niso nikoli v zadregi za darila ob obletnici poroke, rojstnem dnevu itd. Kupijo mi znamk^. Z nobeno drugo stvarjo bi me ne mogli bolj razveseliti."
OCE ZNAMKE JE UMRL V HIRALNICI
Zdaj moramo začasno prekiniti Budnovo. Treba je namreč povedati nekaj na splošno o znamkah in zbiranju znamk, filateliji. Po svetu velja, da je znamko izumil že omenjeni Anglež Rovvland Hill leta 1840. Tako bo najbrž tudi obveljalo, čeprav kažejo listine drugače. Slovenec Lovrenc Košir — po poklicu je bil uradnik — je že leta 1836 predlagal dunajski dvomi komori, naj zamudno in nevšečno plačevanje poštnine v gotovini nadomesti z znamkami. Predlagal je še nekatere druge poštne reforme, vendar se dunajska birokracija za njegove ideje ni zmenila. V Bernu so v našem stoletju našli dokumente, iz katerih je razvidno, da je imel Košir v mislih nalepke, na katerih je označena vrednost. To pa je znamka. Še danes je v bistvu prav taka. Lahko si mislimo, kako nesrečen je bil Lovrenc Košir, ko je 1840. leta zvedel, da je Rovvland Hill prodrl s popolnoma enako zamislijo.
Znamka je pomenila revolucijo v poštnem poslovanju. Znamko so za Angleži prevzele vse dežel. Zbiralci so Koširjeva Avstro-Ogrska. Takrat se je Lovrenc Košir spomnil, da je leta 1835 v Zagrebu omenil idejo o znamki nekemu drugemu Angležu; pisal se je Galway. Seveda ne moremo dokazati, da je Galway o znamki pripovedoval Hillu, ve pa se, da je Košir preostanek življenja porabil za dokazovanje očetovstva poštne znamke. Neuspešno in zaman. Leta 1868 je Lovrenc Košir umrl v dunajski hiralnici. Ohranjen je tudi dokument, da je bil ob življenje zaradi starostne oslabelosti. Leta 1948 so izdali v Jugoslaviji znamko z njegovim likom.
Filatelija se je rodila z znamko. Ko so za Anglijo prevzele enostaven način plačevanja poštnine tudi druge države, so začeli pisani papirčki vzbujati splošno pozornost. Znamke so predstavljale glasnike daljnih dežele sveta, tudi znamke najprej razvrščali po vrednosti in risbi, z lepilom iz moke so jih pritrjevali v zvezke. V petdesetih letih
19.	stoletja je zašla filatelija celo v tako bizarnost, da so iz znamk sestavljali slike in tapete.
Danes razlikujejo znamke po letu izdaje, nominalni vrednosti, po tehniki, v kateri so narejene, po risbi, vrsti in barvi papirja, vodnem žigu, vrsti perforacije, obliki itd.
VSE JE TUDI NA ZNAMKAH
na svetu. Najnižja pošta pa je v nekem pensilvanskem rudniku; poštno okence je 1200 metrov pod morsko gladino.
NAJVEČJO SO NATISNILI AMERIČANI
Lucija Budna
Lucija Budna, ki je tudi predsednica Filatelističnega društva Novo mesto, ki ima okoli 60 članov, ima v svoji zbirki tudi vse znamke, ki so izšle v novi Jugoslaviji, ter večino tistih, ki so jih izdali v stari. Ne manjka veliko, da bo kompletna tudi „stara Jugoslavija". „Zbiranje znamk svoje domovine," pravi Budnova, „je stvar ponosa in odnosa do filatelistične stvari. Sramota bi bila, da filatelist ne zbira znamk svoje dežele. Poleg jugoslovanskih zbiram tudi znamke Švice, Nizozemske in ZR Nemaje. Seveda se ne branim tudi drugih držav, moja ljubezen, kar se tako imenovane tematike tiče, pa je umetnost. Zbiram vse znamke, ki imajo za motiv umetnost."
Prvi znamki — izdali so jo Angleži
—	je ime Črni penny (Black penny). Kot že ime pove, je nadomestila poštnino v višini enega pennyja. Znamka je začela veljati 6. maja 1840. Čeprav so jo izdali v nakladi nekaj milijonov kosov, je dandanes precejšnja redkost. Zanimivo je tudi to, da je žigosana z malteškim križem.
KAKO JE SONCE VZŠLO NA ZAHODU
Znamke so tudi sicbr razburljiva stvar. Ali veste, da je znamka kriva, da je prvič v zgodovini Zemlje vzšlo sonce na zahodu in ne na že zglajeni vzhodni strani neba? Svobode željni Čehi in Slovaki so po prvi svetovni vojni izdali znamko, na kateri je bila upodobljena Praga. Pravzaprav del Prage, Hradčani. Ker je sonce simbol svobode, so vrli češki poštarji nad Hradčani dali na znamko narisati tudi sonce. Žal se stvar ne izide, sonce še nikoli ni vzšlo nad Hradčani, ki so na zahodni strani neba. Stvar so poštarji kasneje seveda popravili, izdali so nove znamke, brez sonca nad Hradčani. Stvar je tedaj izzvala veliko smeha, danes nekoliko manj. Vsekakor pa je sonce, ki vzhaja na zahodu, danes med filatelisti zanimiva redkost.
Ko smo z eno nogo že pri politiki, je treba povedati, da je lahko znamka, ki naj bi združevala ljudi sveta, tudi politično sredstvo. Avstrijska zvezna vlada je 28. marca 1950 sklenila, da bo 10. oktobra istega leta izdala posebno serijo znamk, posvečeno 30-let-nici koroškega plebiscita. Z izkupičkom naj bi zgradili nekaj novih šol na območju, kjer je bil plebiscit Popolnoma jasno je, da so imeli namen graditi samo nemške šole. Jugoslovanski filatelisti so poslali avstrijski vladi odprto pismo, v katerem je med drugim pisalo, da doslej med ljudmi, ki znamke izdajajo ali pa se z njimi ukvarjajo, ni bilo v navadi, da bi sosednjo ali tujo državo žalili z znamkami.
Še nekaj zanimivosti. V kraju Phari Jang na Tibetu (3877 metrov nadmorske višine) je najvišja poštna postaja
,,Čeprav moram povedati, da je zbiranje znamk postalo tudi donosna trgovina, se vedno in povsod trudim, da bi ostalo zbiranje v mejah ljubiteljstva. Zbiranje znamk plemeniti človeka. Spoznava svojo in tuje države, rastline, živali. Poznam nekoga (je Novomeščan), ki zbira samo jadrnice. Filatelija uči človeka potrpežljivosti, natančnosti in reda. Saj morebiti veste, da z znamkami ravnamo „v rokavicah", s pinceto in lupo. So tudi nekateri zbiratelji, ki so natančnost in pedantnost pripeljali do nesmiselne skrajnosti. V normalnih okvirih pa je zbiranje znamk lep, vendar drag konjiček. Tako učim tudi pionirje. Nekateri med njimi imajo zelo bogate zbirke, i zanje so že dobili priznanja ali pa jih še bodo. Predvsem pa otroke učim, da znamka ni denar ali sredstvo za kopičenje denarja, čeprav ni mogoče zanikati, da znamka pridobiva vrednost. Slednje pa ni poglaviten namen zbiranja. Znamke so, enostavno rečeno, strast in ljubezen."
POMAGAL JE TUDI DOLENJSKI LIST
„Kako znamke združujejo ljudi, lahko povem s primerom. Po naključju je imel pri tem določeno vlogo tudi Dolenjski list. Pred leti sem dobila iz VVuperthala v ZR Nemčiji pismo, v katerem mi je starejši gospod pisal, da bi rad zamenjeval znamke, nemške za jugoslovanske, vrednost za vrednost.
V	Dolenjskem listu je bil filatelistični kotiček in neki naš zdomec je Nemca opozoril nanj. Pisal nam je. Z Nem- . cem je zamenjeval znamke neki naš • član, ki je zdaj že pokojen, po njegovi smrti pa sem to vlogo prevzela jaz. Čeprav ne zbiram nemških znamk, vendar je človeku težko odreči. Podobne stike imam tudi z neko Poljakinjo. Ne boste verjeli, kako trdni so ti stiki. V pismih poklepetava o rožah, vnukih, dopustu in seveda o znamkah. Tako učim tudi svoje pionirje. Znamke so ena od vezi, ki zbližujejo človeštvo. Strast pa ne sme postati prehuda, ne sme se zgoditi, da bi človek zaradi zbiranja znamk kradel, da bi zaradi tega konjička trpela njegova družina. So namreč tudi taki primeri. Redki, vendar so."
ISTO KOT DENAR V BANKI
„Če pogledamo s čisto praktične strani pa znamke niso samo konjiček, ampak tudi pametno vložen denar. Nekateri vlagajo denar v banko, drugi kupujejo slike, tretji pa znamke. Združujejo prijetno s koristnim. Današnja cena kompleta znamk, ki smo jih po drugi vojni natisnili v Jugoslaviji, je
25.000	dinarjev. Kompleta ni težlo prodati. Jugoslovanske znamke so v svetu zelo cenjene, nekatere stvaritve se lahko postavijo ob bok najboljšim svetovnim dosežkom. Jugoslavija velja za resno državo znamk, nasprotno od nekaterih šejkatov, emiratov in žepnih državic, ki tiskajo znamke samo zato, da bi napolnili državno blagajno. Primer takega početja sta San Marino in Monaco. O znamkah lahko človek govori dneve in dneve. Nekateri zbirajo samo znamke z napako, drugi samo trikotne znamke. K zbiranju znamk spadajo tudi poštni žigi, kuverte itd. Miren, zanimiv, vendar tudi drag konjiček."
Na tej naši Zemlji je nekaj milijonov ljubiteljev znamk. Nekaj torej mora biti v tej znamki, ki si jo je prvi zamislil Slovenec Lovrenc Košir.
MARJAN BAUER
Vse do prve svetovne vojne so zbirali največ žigosane znamke, po državah ali skupinah držav. Pozneje so se filatelisti navdušili tudi za zbiranje ne-žigosanih znamk. Zbiranje nežigosanih znamk ima nekatere prednosti: znamka je nepoškodovana, risba je jasna, lepilo nedotaknjeno. Začelo se je tudi zbiranje po tematiki. Ljubitelj se odloči, da bo zbral vse znamke, na katerih so, recimo, letala ali vse, kar je v zvezi z letali. Drugi zbirajo živali, cvetlice, slike pomembnih mož, tema zbiratelja je lahko mir v svetu, šport, varstvo okolja._ Seveda so tudi ožje specializacije. Če kdo zbira živali, se lahko odloči samo za metulje, samo za ribe, samo za zveri itd. Prva filatelistična društva so ustanovili v sedemdesetih letih minulega stoletja, združuje jih Mednarodna filatelistična federacija (FIP),
Največjo znamko na svetu so seveda natisnili k megalomaniji nagnjeni , Američani. To je tako imenovana časopisna znamka; meri 51 krat 95 milimetrov, uporabljali so jo za razpošiljanje časnikov in revij. Žigosali so jo s plutovinastim pečatom ali pa njeno vrednost enostavno uničili z v barvo namočenim čopičem.
Ve se tudi, da je najmanjšo znamko na svetu velela izdati vojvodinja Meck-lenburška, ki se je navduševala (zlasti po naših krajih) tudi za arheologijo. Mer te znamke v dostopni strokovni literaturi (žal je ni veliko, vsaj v slovenščini ali srbohrvaščini ne) nismo našli. Morda se bo oglasil kakšen filatelist in razjasnil zadevo.	4
Besedo ima spet Lucija Budna. Poleg tega da je predsednica novomeškega filatelističnega društva, vodi tudi dva pionirska krožka zbirateljev znamk: na osnovni šoli „Katja Rupe-na" in na osnovni šoli Grm.
OŠTNO ZNAMKO JE IZUMIL SLOVENEC
1941 * 27. IV. * 1951 OSVOBODILNA FRONTA SLOVENIJE
Z oblikovanjem znamk se ukvarjajo tudi priznani umetniki. Dolenjski rojak Božidar Jakac je med drugim izdelal tudi osnutek za znamki ob obletnici Osvobodilne fronte.