novi KULTURNO društvo -i.trinko. ,J1A IX.AGOSTO 8 33043 DIVIDALE tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir Leto XII. št. 18 (282) • Čedad, četrtek 16. maja 1985 Velik napredek Socialistov Izvoljeni štiri Kandidati iz Nadiških dolin v pokrajinski svet. Zmaga občinskih list v Špetru, Grmeku in Fojdi. Ko gremo v tisk imamo dokončn izide volitev za videmski pokrajinski svet in za občinske uprave, vendar so ti nekoliko kontradiktorni in v določeni meri nepričakovani, zato se bomo nanje še vrnili z ocenami in analizami. Vsekakor pa prva ugotovitev, ki prihaja do izraza je, da kljub ostrim in protislovenskim napadom na napredne uprave in na enotne občinske liste so v Špetru in Grmeku volilci potrdili občinske uprave, ki so doslej upravljale. Vendar vrnimo se na volitve za pokrajinski svet. Najprej povemo, da je v celotni pokrajini glasovalo 87,2 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni 4 odstotk. več v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi volitvami toda 2 odstot. manj v primerjavi z deželnimi volitvami iz leta 1983. Krščanska demokracija je prejela 39,2 odstot. glasov, zgubila je torej 2,3 odstot. v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi volitvami in 1,7 v primerjavi z evropskimi. Zgubila je torej enega svetovalca v pokrajinskem svetu. Odločno so napredovali socialisti, ki so prejeli 15,1 odst., 5 let od tega so imeli 12,44 odst., lani pa 12,25. PSDI je prejel 7,6 odst., kar pomeni, da je zgubil 1,5 odstot. v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi, rahlo pa napreduje v primerjavi z volitvami za evropski in deželni svet. Furlansko gibanje je pred petimi leti prejelo 5,16 odstot., na deželnih pa 7,5 odstot.. Sedaj ima 4,88 odstot glasov. Poglejmo, kaj se je zgodilo v okrožju Nadiških dolin. KD je povsod nazadovala. Pet let od tega je imela 54,6 odstot., letos je prejela približno 5 odstotk. manj. Izreden uspeh je imela socialistična stranka in posebno njen kandidat, špeterski župan Giuseppe Firmino Marinig, ki je bil izvoljen v pokrajinski svet. Samo v Špetru je PSI prejel skoraj toliko glasov kolikor jih je stranka imela prej v celotnem okrožju. Leta 1980 je namreč PSI imel 8,7 odstot. glasov; tokrat je ta rezultat podvojil in dosegel 17,6 odstot. Socialdemokrati so v bistvu ostali na istem. Napredovali so v primerjavi z volitvami iz leta 1983 in 1984, niso pa dosegli za 1,2 rezultata prejšnjih pokrajinskih volitev. Vsekakor pa so v Nadiških dolinah izvolili svojega kandidata Alda Mazzola. Furlansko gibanje je v okrožju Nadiških dolin prejelo 6,5 odstot. glasov in je torej odločno napredovalo v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi volitvami, ko je zanj glasoval le 1 odstotek volilcev, zgubilo pa je v primerjavi z deželnimi, ko je prejelo 8,4 odstot. Tudi Komunistična partija je krep ko nazadovala. Pred petim leti je imela 16,5 odstot., leta 1983 10,5, lani 11,9, tokrat pa le 8,6 odstot. V okrožju Nadiških dolin so bili torej izvoljeni v videmski pokrajinski svet Giuseppe Chiuch (KD), Firmino Giuseppe Marinig (PSI), Aldo Mazzola (PSDI) in Giuseppe Blasetig (KPI), ki pa je bil izvoljen v okrožju San Giorgio di Nogaro. Na ravni občinskih uprav so stvari šle nekoliko slabše kot smo si pričakovali. Volilci so potrdili občinske liste v Špetru, Grmeku in Fojdi. Ponovno pa bo prevzela oblast KD v Tipani in Reziji, medtem ko se niso uveljavile tiste občinske liste, ki so že pred petimi leti zgubile le za nekaj glasov. Così il voto a REGIONALI 85 REGIONALI ’80 POLITICHE 83 EUROPEE 84 voti % »•99* voti % seggi voli % VOI. % DC 11.223.284 35.04 276 11.154 642 36.75 290 10 289.792 32.59 9.907.043 33.02 PCI 9.686.140 30.24 225 9.564.073 31.51 234 9 862.810 31.26 10.359.829 34.53 PSI 4.267 959 13.32 94 3.851.980 12.69 85 3.609.078 11.43 3.397 026 11.32 MSI-DN 2.087.404 6.52 41 1.787.386 5.89 37 2.089 646 6.62 J .886.087 6.29 PSDI 1.150.788 3.59 23 1.506.640 4.96 30 1 276.848 4.04 1 008.482 3.36 PRI 1.280.563 4.00 25 924.341 3.05 18 1.632 908 5.17 — — PII 702.273 2.19 13 818.220 2.70 15 932.746 2.94 — — PLI-PRI — — — — — — — — 1.845.861 6.15 PR — — — — — — 720.736 2.27 969.949 3.20 DP 470.626 1.47 9 274.911 0.91 3 472.082 1.50 429.267 1.46 LOCALI 36.546 0.14 — 13.236 0.04 — 360.540 1.14 196 095 0 67 ALTRI 1.125.531 3.59 14 455.363 1.50 8 324.298 1.04 — TOTALI 32.031.114 100 720 30.350.792 100 720 31.571.484 100 29 999 639 100 Riportiamo i risultati delle elezioni regionali che si sono tenute in tutte le 15 regioni a statuto ordinario. A pagina 3 / risultati delle elezioni per il Consiglio Provinciale di Udine e alle pagine 4 e 5 quelli delle C omunali. OB ZAKLJUČKU TEČAJEV SLOVENŠČINE Slovensko stalno N/ gledališče v Spetru Slovensko stalno gledališče iz Trsta, se tudi letos vrača k nam in sicer v nedeljo 19. maja, ob 20. uri, v Špetru, s komedijo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Linhartova veseloigra je postala prava uspešnica letošnje sezone SSG in o tem pričajo bodisi laskave ocene gledališke kritike kot tudi izreden odziv, ki ga ima predstava pri gledalcih. Zgodba o Matičku in njegovi ženitvi z Nežko, ki jo je Linhart napisal po znanem Beaumarchaisovem Figaru leta 1790 in s tem tudi postavil temelje slovenski dramatiki, je torej še vedno živa in človeško pristna komedija iz katere zveni neverjetna volja poi življenju, sproščenosti, veselju in smehu. Senjam se bliža «Senjam» se bliža. Zadnje dni miesca obrila so paršli blizu tudi tisti, ki čakajo do zadnjega za po-šjat njih dielo za Senjam an takuo se je zbralo tudi lietos puno pie-smi. Novi avtorij so an lietos nam parnesli nove ideje an četudi ne vse bojo piete na senjam — vič ku kajšno besedilo niesmo mogli spravt v muziko, za kajšno muziko pa nie bluo te pravega besedila —, muormo se zahvalit vsiem an jih vprašat, de nam ne zamierijo. Bo pa za napri. Novice na končajo: lietos se gre za napravi kasete za katere se Iro-štamo ušafal podpuoro od podie-tij, ki so po dolinah za de nam da- jo no roko za kar se tiče ekonomskih težav. Nove imena so tudi med pieuci, pa ostanejo zmieram na varsti, z veliko dobro vojo, tudi «stari» pieuci. Takuo bojo še med nam Franco an Guido, Ana an Martina, Francesca, Federica, Antonella, Anita, Marino, Rino Chinese a n njega pa rja tel ji iz Rezije an, se-vieda, Checco. Checco an njega skupina — Roberto, Aldo an Giorgio — bojo godli, ku po navad an jih muormo že seda puno zahvalit za veliko dieto, ki nam parpravjajo. Veliko dielo, kier mislemo de bo zapietih na telim 12. sejmu narmanj 16 novih piesmi. Takuo puojmo nazaj Keko an njega skupina. na tri vičer. Po parvi dvieh bi miele ostat deset piesmi, ki bojo piete na zadnji dan v nediejo 16. junija, sevie ku po navad na Liesah, če na pridejo napri kake nove težave. S takim velikim programom se bližamo sejmu, pa senjam nie sa-muo program pa puno druzih reči; samuo an par misli, ki so mi paršle napri. Parvo bi pogledu na besedilo od piesmi, kakuo se je spremenilo od lieta nazaj. Temi so drugačni, guore od naše Benečije, kuoje lie-pa pa tud kuo je ležkuo živiet v nji za te mlade brez diela. Pa tudi Iju-bezan ima nje prest or, kuk imajo njih prest ore tudi veliki problemi kot so mier med ljudmi, ljubezan do svojega rodu an takuo napri. So se skor zgubili lemi kol emi-gracjon ah boj za naše pravice. More bit se čujemo ohranjeni od lelih težavah, al mislemq,. de tele boj nam na bo dau sadja? Al pa mislemo, de naši ljudje so se na-š tuf al takih problemu? Tudi muzike imajo kiek novega: se zgubjajo polke an valceri an se gre na piesmi, ki buj lahko opišejo naše živlienje donas v dolinah. Tele piesmi nam morejo dat no roko za buj jasno videt, kuo čujejo živlienje naši ljudje, Aldo Clodig In prav v to veselost, v ta optimizem je režiser Jože Babič usmeril predstavo, o kateri se je pred premiero tako izrazil: «Iz vsega Linhartovega pod-teksta zveni neverjetna volja po življenju in neverjetno veselje do življenja, kjer si želi vsak še enkrat srečati z ljubeznijo, kjer ni nič manj aktiven ljubimec baron in kjer se tudi baronici pojavljajo podobne želje. Tako ni to samo problem Matičkove ženitve z Nežko, ali ljubezen Jerice in Tončka, ali pozno srečanje kanclista Žužka z neznano bivšo ljubeznijo, ampak vse, kar hodi, kar živi, je neskončno veselo, da živi. Mislim, da sem hotel v tej uprizoritvi zasledovati predvsem neki vitalizem, ki ga povezujem navsezadnje tako simbolično tudi z vitalizmom našega gledališča, s potrebo po zagnanosti, nekemu veselju, vsem bridkostim in težavam, ki nas obdajajo, navkljub». Z režiserjem Babičem so sodelovali scenograf in kostumograf Klavdij Palčič, glasbenik Lado Jakša, lektor Jože Faganel in Nadja Kriščak kot koreo- corsi di sloveno. La brillatile commedia di Linhart non è siala scella a caso, infalli proprio questo autore è consideralo l'iniziatore della drammaturgia slovena, il primo che negli anni 1780/1790, considerò la lingua slovena altrettanto adatta per il teatro (pianto quella tedesca o italiana. Nacquero così «La figlia dei sindaco» (Zupanova Micku) e « Una giornata allegra ovvero le nozze di Matiček», per cui Linhart trasse ispirazione da una celebre commedia francese di Beaumarchais, ambientandola naturalmente nella realtà slovena del tempo. Il testo sviluppa una serie di situazioni che vanno ad intralciare le nozze tra Matiček e Nežka ed offre così vari momenti di viva brillantezza comica. Il regista Jože Babič ha arricchito questa sua messa in scena con canti, balli e suggestivi effetti scenici. Con il regista Jože Babič hanno collaborato per le scene ed i costumi Klavdij Palčič, mentre la colonna musicale è stata scritta da Lado Jakša. tosati® graf plesov, ki jih izvajajo člani folklorne skupine Stu ledi. V Matičku nastopajo igralci Anton Petje, Lidija Kozlovič, Tone Gogala, Miranda Ca-harija, Boris Kobal, Vladimir Jurc, Lojze Milič, Adrijan Rustja, Maja Blagovič, Silvij Kobal, Stojan Colja, Mira Sardoč in Bogdana Bratuž. Il Teatro stabile sloveno di Trieste festeggia quest 'anno la sua quarantesima stagione di attività ininterrotta. E per festeggiarla alla grande ha allestito un classico della letteratura slovena, la celebre commedia di Anton Tomaž Linhart «Una giornata allegra ovvero le nozze di Matiček», che verrà presentata domenica 19 maggio alle ore 20 a San Pietro a conclusione dei Tečaji slovenščine, ki sojih priredili tudi letos po vsej Benečiji, gredo počasi proti koncu. V tem okiru bo v nedeljo ob 20. uri v Špetru predstava Slovenskega stalnega gledališča. Ta veseli dom ali Matiček se ženi, Tornata Linharta. V nedeljo 2. junija pa bo na vrsti za vse tečajinike in učitelje izlet na Dolenjsko. Predvideni so obisk Baze 20, Novega Mesta in Kostanjevice. Odhod je iz Špetra ob 6,30 uri zjutraj. Za podrobnejše informacije obrnise na tel. štev. 727490. Spoznavajmo Andrea Rudi: un pianista naše kraje affermato a livello nazionale ŠČIGLE (it. Cicigolis), v Ščiglah, iz Scigli, ščigliški, Ščiglanji. Vas leži na desnem bregu Nadiže, nasproti Pod-bonescu in Briščami. Nadmorska višina 187 m. Skozi vas pelje asfaltirana cesta, ki povezuje vasi na desnem bregu Nadiže od Mosta do Podvršč pri Logu. Skozi vas, ki šteje 26 hiš, teče potok Javorščak, ki prihaja dol z Javorjih. Sestavljena je iz pet delov, ki imajo naslednja imena: Čez patok, Dvor, Podbrieg, Pot in Vas. Ščigle je kot Laze kmečka vas, a ima malo polja (predvsem pod vasjo proti Nadiži), zato so morali zgraditi majhne njivice na bližnjih obronkih. Na zahodu se dviga hribovit svet (je del slemena, ki se drži od Črnega vrha do Čedada in ima v tem delu dve značilni vzpetini, Kapun in Kraguenca). Avtobusna postaja, tu; fara Laze 1 km., občina, pošta, zdravnik, šola 5r., lekarna Podbonesec 0,7 km., ka-rabinierji Brišče 1,5 km., sodnija, železniška postaja, bolnica, policija Čedad, 12,5 km. Vas je brez trgovine, brez cerkve in gostilne; edina gostilna je obratovala pri mostu, ki povezuje Podbonesec z desnim bregom Nadiže. Tu se je rodil znani zbor (oktet) «Ne-diški puobi». Ob cesti, med Ščiglami in Podvrščem stoji novo nogometno igrišče za občino Podbonesec, kjer igra nogometna ekipa «Pulferese», ki je sestavljena z igralci celotne podbo-neške občine. Ob Nadiži sta nekoč obratovala dva velika mlina, ki sta zdaj v razvalinah, v vasi je bilo več obrtnikov (dva mizarja, kovač čevljar in krojač). Ščigle je ena redkih beneških vasi, ki je znala ohraniti po potresu prvotno zunanjo podobo. Hiše so bile popravljene in posodobljene, a iz njih niso izginili značilni elementi kmečke beneško - slovenske arhitekture. Ledinska imena okrog vasi: Ravan, Laborca, Puoje, Par malne, Rojca, Polica, Na kopile, Pan, Za pan, Ka-munja, Rebra, Kamanje, {Jša, Čela, Pod čela, Ronk, Za ciesta, Krajac, Uarbje, Mikievca, Sovinjak, Juščak (potok), Farnažja, Lata, Briežnjak (studene), Klin, Baba, Pod babo (pri Nadiži), Melina, Selišča, Lot. Primki v Ščiglah: Clignon, Chiabu-dini, Gusola, Raiz, Bressan, Saffigna, Piatta, Gubana, Birtig, Manzini, Bo-naz, Crucil, Cedarmaz, Cont, Saccu, Bertagnin. Od tu doma: Zaccaria Gubana; imel je talent za glasbo, doma je igral na klavir, v farni cerkvi pa na harmo-nium. Postavil je na noge cerkveni zbor in naučil veliko nabožnih in narodnih pesmi, ki še zdaj pojejo v vasi in v cerkvi. Umrl je na Siciliji med 2. svetovno vojno. Clignon Alojzij, duhovnik, rojen 27.1.1859, umrl 30.XI.1942. Posvečen v duhovnika 1. 1882. Eno leto je bil kaplan v Viškorški, pet let v Čeneboli in 44 let v Arbeču (1889 - 1933). Zadnja leta je preživel doma v Ščiglah. V prvi svetovni vojni je bil osumljen av-strijakanstva, kot drugi slovenski duhovniki in interniran v Stra in v Vid-nu. Bil je dober pridigar in je izdal knjižico Križova pot, ktera se moli u cerkve S. Andrj u Erbeču (Čedad, 1921). Zbiral je pravljice in pisal pri-godnice ob raznih priložnostih. Vse njegove zapiske je odnesel rajnki g. Anton Cuffolo in se ne ve, kje so zdaj. Chiabudini Luciano, rojen 1. 1931; njegov poklic je železničar (vlakovodja), a se je močno uveljavil tudi na kulturnem področju. Je kantavtor (večkrat je nastopil na Sejmu beneške piesmi na Lesah z izvirnimi pesmi in melodijami, ki so natisnjene v knjigi «Pustita nam rože po našim sadit...» / Trst, 1984 (in žel velik uspeh), pesnik (piše v slovenščini in furlanščini), pripovednik (več let je imel na DOMU znano rubriko «Piha Ponediščak»), napovedovalec in kabaretist (imel je več oddaj na radiu Trst A / Beneški kabaret /). Za Beneško gledališče, kjer je nastopil tudi kot igralec, je napisal dve varjetejski gledališki predstavi (Same pravce, 1. 1982 in Preklete grabje 1. 1984), ki so jih predstavili na Dnevu Emigranta v Čedadu. Nekaj člankov, ki zadevajo našo zgodovino je napisal v DOMU (v italijanščini in slovenščini) ter se podpisal s pseudonimi (Pon., Ponediščak) ali s kraticami (Lu. Chi.). Luciano Chiabudini je najboljši varjetejski pisatelj in humorist, ki jih premore Benečija. Njegov brat Bepo Chiabudini (rojen 1. 1933) je učitelj in je bil pokrajinski svetovalec v Vidnu v vrstah Krščanske Demokracije. Je ustanovil zelo poznani pevski zbor (oktet) «Ne-diški puobi», ki seje uveljavil doma in po svetu (Belgija, Kanada). Ta zbor, ki ga vodi sam Chiabudini goji domačo slovensko ljudsko pesem iz Nadi-ških dolin in je posnel tudi LP ploščo. B.Z. Terra di contadini ed emigranti, economicamente depressa e culturalmente marginale. Questa è l’immagine — ed in parte risponde a! vero — che tanti hanno delle Valli del Natisone. Eppure anche qui, oggi come ieri, ci sono enormi potenzialità solo parzialmente sfruttate, persone, che malgrado le difficoltà e con un grosso impegno personale, sono riuscite ad emergere ed imporsi all’attenzione generale. È questo anche il caso di Andrea Rudi, 24 anni, di Scrutto (S. Leonardo) dove è ritornato a vivere con la famiglia all’età di 12 anni, pianista già affermatosi a livello nazionale. Con Andrea abbiamo parlato de! suo lavoro, dei programmi per il futuro e delle difficoltà che ha incontrato finora. Innanzi tutto, come ti sei avvicinato alla musica ed in particolare ad uno strumento d’elite come il pianoforte? Debbo dire che c’era già una certa tradizione in famiglia. Mio nonno, che amava molto la musica, istintivamente, aveva fatto poi in modo che tutte e tre le figlie suonassero il pianoforte. Quando avevo circa 9 anni ci regalò un vecchio pianoforte piuttosto scassato sul quale ho iniziato a suonare. A 11 anni ho sostenuto e superato l’esame di ammissione a! Conservato-rio di Udine, allora ancora liceo musicale. Qui ho proseguito gli studi fino a quando, finito il liceo classico di Ci-vidale, mi sono trasferito a Firenze. Ho continuato così a studiare al Conservatorio Luigi Cherubini sotto la guida di uno dei migliori maestri italiani, Alessandro Specchi. Con lui mi sono diplomato tre anni fa, nell’estate de! 1982 con il massimo dei voti e la lode. Poi, ottenuto il diploma... ...ho continuato a studiare e perfezionarmi. Da due anni studio con un grande maestro russo che abita a Belgrado, Konstantin Bogino. Per il mio «pianismo» l’incontro con lui è stata la cosa più importante e sono veramente orgoglioso di essere suo amico. Da quest ’anno inoltre sarò anche suo assistente. Per la prima volta, quest’anno inoltre insegno pianoforte principale al Liceo musicale pareggiato di Gallarate. Quali sono stati i momenti più importanti della tua carriera finora e quali i programmi per il prossimo futuro? Ho già tenuto con successo diversi concerti in varie parti d’Italia. Il più importante comunque è stato quello con l’Orchestra sinfonica di S. Remo con cui ho suonato il 30 concerto per pianoforte e orchestra di Beethoven. Nel 1981 ho vìnto il concorso di Al-benga in seguito al quale, l’anno scorso, sono stato invitato a suonare in TV (Rai 1). Per le prossime settimane ho in programma alcuni concerti a Roma, Pordenone ed in altre città italiane e jugoslave. Quest’estate seguirò inoltre dei corsi di perfezionamento con il mio maestro sia in Italia che in Jugoslavia. Il prossimo anno forse parteciperò a qualche concorso importante come quello di Treviso, il «Casagrande» di Terni e altri organizzati all’estero. Per la tua attività artistica musicate, sei costretto spesso a «uscire», ma qual’è il tuo rapporto con le Valli? Abito qui e sto bene. È chiaro però che per crescere, migliorare e confrontarsi con altre esperienze, soprattutto per un artista, non è possibile limitarsi a Udine o solamente alla nostra regione, ma è necessario «uscire», appunto. Hai incontrato delle difficoltà ne! tuo lavoro? Se vuoi riuscire devi cercare ed avere molta volontà. D’altra parte non credo che ci sia qualche ragione fisio- logica — e mi preme molto sottolinearlo — per cui in Friuli nessuno sia riuscito ad emergere net campo musicale a livello nazionale. È evidente quindi che mancano le strutture e le possibilità per chi ha talento di svilupparlo. La ricchezza delle tradizioni anche net campo della musica popolare in Friuli del resto è una prova, sia pure indiretta, delle potenzialità che ci sono. Ancora una domanda. Conosci la scuota di musica di S. Pietro? Sì, la conosco, conosco anche alcuni che vi insegnano come A ndrea Mar-tinis per esempio. Penso che sia un ’i-niziativa positiva come lo sono tutte quelle che avvicinano i giovani alla musica. Scuole di musica così impostate possono contribuire a scoprire e selezionare chi ha talento. D’altra parte spesso queste iniziative spontanee e private possono correre il rischio di trasformarsi in un fatto commerciale. Non credo tuttavia che sia il caso della scuola di musica di S. Pietro. Per la sua bravura, volontà e determinazione non ci resta che complimentarci con Andrea Rudi, augurandogli ancora molte soddisfazioni sulla strada che ha intrapreso con successo e indicandolo — sperando di non cadere nella retorica — come esempio da seguire. Brošura Konzorcija SIFO iz Cedada Za prosto industrijsko cono vzhodne Furlanije», to je bila tema posveta, ki ga je v začetku februarja priredil v Čedadu konzorcij za industrijski razvoj vzhodne Furlanije SIFO. To je tudi naslov brošure, ki jo je predkrat-kim izdala le tista ustanova in vsebuje vse referate in posege v razpravo. Gre za zanimivo pobudo in pomemben dokument vsaj iz dveh razlogov: 1) V središču pozornosti so bila vprašanja izvajanja osimskih sporazumov na področju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ustanovitve proste industrijske cone, dogovorov med Jugoslavijo in EGS ter njihovih povezav z industrijskem razvojem vzhodne Furlanije; 2) Bila so izražena stališča strank glede tega vprašanja. Po uvodnem poročilu predsednika konzorcija SIFO, socialista Jacoluttija, so namreč spregovorili deželni poslanci Santuz za KD, Baraccetti za KP1, De Carli za PSI in Scovacricchi za PSDI. Brošura vsebuje dalje posege podpredsednika zveze videmskih indu-strijcev Spangara, predstavnika združenja obrtnikov Laurina, združenja videmskih trgovcev Piccolija in pokrajinskega tajnika CGIL Paludetta. Objavljeni so tudi posegi krajevnih upraviteljev, ki so se zasedanja udeležili. Med drugimi so spregovorili Giuseppe Chiuch, Giovanni Battocletti, Sergio Sinicco, Giuseppe Blasetig in Fabio Bonini. La leg e gli incendi Non è infrequente leggere sulle cronache giudiziarie di processi a carico di valligiani a cui si addebita di aver provocato colposamente incendi di boschi. L’imputazione, sotto l’aspetto penalistico, è quella dell’art. 449 del Codice Penale che prevede una pena che va da 1 a 5 anni di reclusione. La pesantezza della sanzione è evidente, ma le conseguenze per chi incorre in tale disavventura sono ancora più onerose. Vi sono infatti le sanzioni amministrative previste dagli artt. 12 e segg. della L.R. 18/2/77. Si procede di conseguenza alla valutazione del danno penale che va determinato in base alle tabelle annesse alle prescrizioni di massima di Polizia Forestale vigenti nella Provincia per specie legnosa, classe, diametro, ecc. Vi è il danno economico da risarcire ai proprietari dei fondi che viene valutato con altri criteri. Questa Legge poi disciplina, in modo organico, la difesa e la conservazione del patrimonio boschivo dagli incendi prevedendo un piano regionale per detta tutela articolato per aree territoriali omogenee con specifiche previsioni sugli indici di pericolosità degli incendi boschivi, sui divieti e le prescrizioni, per i dispositivi di prevenzione e d’intervento, l’organizzazione del servizio anti-incendio e le norme per la rilevazione dei sinistri. Le funzioni operative sono demandate al Corpo Forestale regionale che ha come compito anche quello di predisporre gli studi e le indagini, nonché l’attività di propaganda in materia di ditesa dei boschi dagli incendi. Rientra in tale finalità l’istituzione in ogni Comune dell’elenco dei volontari anti-incendio al quale può iscriversi qualsiasi cittadino, uomo o donna, ivi residente, senza vincoli o condizioni particolari. Si sono costituite così in molti centri anche le squadre operative alle quali spetta un’indennità di rischio secondo i criteri stabiliti con delibera della Giunta regionale e che godono altresì della tutela relativa agli infortuni sul lavoro. Al personale volontario impiegato nelle operazioni d’estinzione degli incendi viene corrisposto, oltre all’indennità di rischio, anche un compenso orario determinato in base alle recenti tariffe previste dal contratto nazionale di lavoro per gli operai qualificati delle imprese edili ed affini. La nostra Regione ha quindi il dovere di predisporre una molteplicità di interventi per la prevenzione di queste calamità, è autorizzata all’acquisto di attrezzature speciali fino al noleggio e all’affitto di aeromobili, nonché a concedere contributi per opere di tale natura e per la ricostruzione dei boschi percorsi dal fuoco. Accanto a questo supporto legislativo occorre però creare una coscienza forestale in tutti i cittadini perchè secondo le statistiche solo il 2,4% delle cause d’incendio sono naturali, mentre tutte le altre sono o dolose o colpose. Giovanni Battocletti A PROPOSITO DI ELEZIONI Maggioranza silenziosa Oggi, forse come non mai, occorrerebbe ritirar fuori un termine chiaramente negativo, che fu a lungo usato fino a poco tempo fa: maggioranza silenziosa. Un termine che oggi pare non esistere, che non si usa chissà per quale ragione. Forse perchè tutti ci crediamo «impegnati», dediti a battaglie sociali e politiche, personaggi attivi della vita nazionale. Semmai, è vero il contrario. La possibilità di attività del cittadino va sempre più diminuendo, in molti casi per ragioni economiche o sociali. Vedi per esempio l’aumento di popolazione nelle grandi aree urbane, ma sostanzialmente credo perchè è cambiato il cittadino, la sua psicologia, il suo modo di muoversi nell’ambito di gruppi sociali sentiti costantemente ostili. Quello che voglio dire è che il conformismo o il silenzio, ritenuto ormai diplomatico o giudizioso negli ambiti governativi, è lo specchio di quello del singolo, e viceversa. In altri termini l’appiattimento delle lotte politiche, determinato da quel «lasciar stare» tipico della nostra repubblica, quel non andar mai in fondo agli scandali, alle imputazioni ecc. ha fatto nascere una sfiducia del singolo non solo verso i partiti, ma anche verso forme di attività politica aperta (manifestazioni, scioperi, cortei, referendum), cioè lo ha portato verso un profondo e peri- coloso cinismo. La sua impotenza nei confronti delle leggi della giungla, che oggi pare sussistere a tutti i livelli lo porta per forza di cose in questa condizione di inferiorità, nella quale, per altro, pare trovarsi a suo agio diventando esso stesso membro passivo del sistema che provvede e muove le cose dall’alto. In questo senso il clientelismo dilagante, la delinquenza, la droga, sono i primi sintomi di un sistema democratico malato che priva l’individuo della sua partecipazione sociale. Così che oggi si protesta a «gran voce» contro «il sistema» (ormai divenuto una demagogica parola astratta), ma in realtà ci si sottomette ad esso, accettando tacitamente quel modo di fare che esso impone. 11 governo qualunque esso sia, non si sente certo minacciato da un popolo che abbaia, ma non morde: anzi questa situazione sociale permette al governo di usare sistemi di controllo sempre più capillari, che ne spostano l’asse sempre più a destra. E a ben vedere il popolo accetterebbe con sempre minor resistenza un sistema «forte» di governo, magari con la prudente scusa che almeno così le cose cambieranno. Non immaginando che qualsiasi sistema totalitario li priverebbe anche di quello stato apatico a cui in fondo, in tanti anni, si sono abituati. Antonia Massera Na volitvah za videmski pokrajinski svet štiri kandidati iz Nadiških dolin Parlili Provinciali 85 Provinciali 80 Politiche 83 Europee 84 voti o/o seggi voti % seggi voti % voti % PCI 70.730 19,32 6 72.343 20,57 6 72.101 19,59 77.081 21,67 MSI-DN 22.863 6,25 2 15.723 4,47 1 19.945 5,42 17.981 5,06 DP 6.486 1.77 — — — — 5.899 1,60 6.226 1,75 PRI 14.785 4,04 1 8.074 2,30 1 18.964 5,15 — — PSI 54.960 15,01 5 43.758 12,44 4 45.190 12,28 43.575 12,25 ME 17.860 4,88 1 18.160 5,16 1 19.283 5,24 — — PSDI 27.817 7,60 2 32.086 9,12 3 23.922 6,50 24.877 7,00 PLI 6.925 1,89 1 7.484 2,13 1 9.043 2,46 — — DC 143.644 39,24 12 146.021 41,52 13 142.645 38,76 145.484 40,91 PDUP — > — 5.008 1,42 — — — — — MORÀR — — — 3.040 0,87 — — — — — PR — — — — 8.757 2,38 12.306 3,46 PLI-PRI — — — — — — — 22.500 6,33 ALTRI — — — — — — 2.303 0,62 5.586 1,57 TOTALI 366.070 100 30 351.697 100 30 368.052 100 355.613 100 novi matajur Novi svetovalci Giuseppe Marinin (7’.S7>. Aldo Mazzola (l’SI)l). l'ino Illuselix (Kl'l). Giuseppe Chiudi IKI>). COLLEGIO PROVINCIALE DI SAN PIETRO AL NATISONE Partili Provinciali 85 Politiche 83 Regionali 83 Europee 84 Provinciali 80 DC 50,2% 57,4% 56,2% 58,7% 54,6% PCI 8,6% 9,9% 10,5% 11,9% 16,5% PSI 17,65% 9,6% 9,5% 8,8% 8,6% PSDI 12,71% 9,7% 8,8% 11% 13,9% MSI-DN 2,1% 2,4% 2,2% 2,9% 1,7% ME 6,57% 4,7% 8,4% — 1% PRI 1,07% 1,8% 1,5% 2,1% 1,3% PLI 0,46% 0,6% 0,6% (PR1-PLI) 0,7% OBČINA - COMUNE PCI 1980 1985 MSI 1980 1985 DP 1980 1985 PRI 1980 1985 PSI 1980 1985 Mt 1980 1985 PSDI 1980 1985 PLI 1980 1985 DC 1980 1985 Voti \ alidi 1985 Volanti 1985 Bianche 1985 Nulle 1985 DREKA 36 17 4 3 — 2 3 56 41 1 25 19 23 2 — 195 134 246 253 4 3 GRMEK 106 68 10 9 1 3 7 3 98 112 5 37 41 51 1 4 311 253 540 558 IO 7 PODBONESEC 121 46 18 14 6 7 6 36 63 8 140 249 189 10 5 785 667 1136 1191 34 21 ŠPETER 371 176 43 37 18 51 39 184 521 12 65 130 116 12 5 643 581 1558 1617 35 24 SOVODNJE 101 50 7 13 1 3 2 65 89 6 53 117 76 1 1 382 360 645 680 19 15 SREDNJE 78 43 7 5 — 8 3 24 33 4 34 137 128 2 1 295 249 496 519 10 13 SV. LENART 153 66 10 20 5 5 5 70 169 13 36 61 68 13 6 525 457 832 876 22 22 PRAPOTNO 108 70 14 29 3 5 5 28 64 15 16 155 135 3 6 426 406 734 760 23 9 ČEDAD 1299 1301 280 331 131 165 287 1148 960 143 351 482 537 223 164 3681 3638 7700 8159 263 193 TAVORJANA 431 252 32 39 11 20 16 134 485 44 28 107 111 7 27 781 624 1593 1684 32 58 SKUPNO - TOTALE 2804 18,2% 2089 13,4% - 425 2,7% 500 3,2% .. .. ... 178 1,1% 273 1,7% 369 2,3% 1843 11,9% 2537 16,3% 251 1,6% 785 5% 1498 9,7% 1434 9,2%' 274 1,7% 219 1,4% 8024 52,1% 7369 47,6% 15480 16297 452 365 OBČINA - COMUNE PCI 1980 1985 MSI 1980 1985 DP 1980 1985 PRI 1980 1985 PSI 1980 1985 ME 1980 1985 PSDI 1980 1985 PLI 1980 1985 DC 1980 1985 Vuli Validi 1985 Votanti 1985 Bianche 1985 Nulle 1985 BARDO 87 67 29 31 19 5 14 116 131 49 18 53 26 15 8 333 336 650 694 26 18 T1PANA 150 132 33 25 6 6 7 51 57 30 6 134 58 66 82 363 351 724 775 22 29 AHTEN 283 173 41 49 18 15 8 167 365 63 38 100 49 14 4 629 609 1313 1399 42 44 ČENTA 1100 1020 269 418 113 97 140 852 1324 641 342 446 365 150 108 2261 2373 6203 6532 93 235 EOJDA 419 383 62 80 28 15 25 201 235 213 286 102 101 21 19 1049 983 2140 2281 79 62 NEME 405 520 94 91 15 31 49 132 176 77 77 121 90 45 51 1028 932 2001 2135 76 . 58 SKUPNO - TOTALE 2444 19,3% 2295 17,6% 528 694 4,1% 5,3% 199 1,5% 169 1,3% 243 1,8% 1519 2288 11,9% 17,5% 1073 8,4% 767 5,8% 956 7,5% 689 5,2% 311 2,4% 272 2% 5663 5584 44,7% 42,8% 13031 13816 338 446 OBČINA - COMUNE PCI 1980 1985 MSI 1980 1985 DP 1980 1985 PRI 1980 1985 PSI 1980 1985 ME 1980 1985 PSDI 1980 1985 PLI 1980 1985 DC 1980 1985 Voti Validi 1985 Votanti 1985 ... Bianche 1985 Nulle 1985 REZIJA 149 165 59 75 21 6 10 84 96 63 61 99 55 19 5 598 597 1085 1158 45 28 NABORJET 65 65 35 58 10 2 9 64 25 17 23 219 233 7 10 294 286 719 762 25 18 TRBIŽ 496 555 451 547 62 25 33 252 215 96 62 1272 1520 39 53 1075 918 3965 4197 111 120 SKUPNO - TOTALE 710 12,9% 785 13,6% 545 680 9,9% 11,7% 93 1,6% 33 0,6% 52 0,9% 400 7,2% 336 5,8% 176 3,2% 146 2,5% 1590 1808 28,9% 31,3% 65 1,1% 68 1,1% 1967 1801 35,8% 31,2% 5769 6117 181 166 Volitve za občinske svete: v Špetru, Grmekui SPETER GRMEK V Špetru je zmagala za 245 glasov občinska lista, ki je pet let od tega zmagala za 317 glasov. Največ preferenc je imel župan Marinig (883). Na listi krščanske demokracije so bili izvoljeni Pietro lussig, Arnaldo Bacchetti in Giuseppe Chiabudini. Tudi v Grmeku je zmagala občinska lista tokrat za 11 glasov, pred petimi leti pa le za dva. Tudi v Grmeku je imel največ preferenčnih glasov župan Bo-nini (279). V občinskem svetu bodo še Giuseppe Chiuch, Ferruccio Floreancig in Iellina Giuseppe. Lista civica voti n. 747 Lista civica voti n. 260 Adami Claudio 796 Bonini Fabio 279 Blasetig Giuseppe 776 Canalaz Lucio Paolo 274 Blasutig Giorgio .771 Chiabai Natale 268 Borghese Elio 770 Gariup Marino 267 Chicchio Luigino 770 Gus Sergio 267 Dorbolò Bruna 783 Predan Albino 266 Dorbolò Danilo 774 Rucchin Alberto 265 Manig Walter 771 Rudi Renzo 269 Marinig Firmino Giuseppe 883 Scuoch Vittorio 266 Qualizza Renato 788 Trusgnach Maurizio 263 Tropina Giuliano 767 Vogrig Elio 263 Vogrig Lucio 777 Vogrig Sergio 263 DC voti n . 502 DC - PSDI voti n. 249 lussig Piero 551 Chiuch Giuseppe 261 Bacchetti Arnaldo 545 Floreancig Ferruccio 259 Chiabudini Giuseppe 543 Iellina Giuseppe 258 Votanti n. 1617 Votanti n. 557 schede bianche n. 34 schede bianche n. 4 schede nulle n. 42 schede nulle n. 4 PODBONESEC SOVODNJE SREDNJE V Podbonescu občina ostane v rokah krščanske demokracije, ki je prejela 289 glasov več od občinske liste, največ preferenčnih glasov je imel nosilec liste Specogna. V drugi listi so bili izvoljeni Camillo Melissa, Dorino Crudi in Claudio Domeniš. Leta 1980 je KD imela 569 glasov, občinska lista 162 in lista PSDI 83. Lista krščanske demokracije in socialdemokratov je v Sovodnjem zmagala za 173 glasov. Župan Cudrig je imel največ preferenc (413). Izvoljeni so bili na občinski listi Ezio Cernoia, Pietro Trinco in Pasquale Petricig. Za 56 glasov je KD zmagala tudi v Srednjem. Pet let od tega so predstavili tri liste: KD je imela 220 glasov, PSDI 165 in lista «Rinnovamento» 66. DC voti n. 242 DC voti n. 610 DC - PSDI voti n. 342 Crisetig Augusto 261 Specogna Giuseppe Romano 680 Cudrig Paolo 413 Balus Sergio 251 Manzini Antonio 659 Corredig Daniela 383 Bledig Amedeo 249 Battistig Argentino 679 Cudrig Luciano 371 Cernetig Italo 253 Battistig Bruno 652 Cudrig Pio 400 Dugaro Lino 256 Cencig Vito 661 Golles Mario 378 Dugaro Mario 244 Cernoia Armando 674 Golop Mario 386 Duriavig Gianni 251 Crucil Luciano 656 Laurencig Luciano 363 Postregna Luigi 250 Marseu Carlo 659 Martinig Paolo 374 Predan Aldo 249 Marseu Gualtiero 650 Maurig Giovanni 381 Qualizza Graziella 256 Melissa Mario 652 Periovizza Bruno 379 Qualizza Renata 254 Onesti Lorenzo 662 Petricig Giuseppe 372 Stulin Giuseppe 255 Trinco Natale 652 Vogrig Luciano 384 Lista civica Lista civica voti n. 321 Lista civica voti n. 169 PSDI - Ind. voti n. 186 Domeniš Claudio 368 Cernoia Ezio 205 Qualizza Romeo 209 Melissa Camillo 367 Trinco Pietro 204 Drecogna Claudio 208 Crucil Dorino 366 Petricig Pasquale 203 Stulin Adriano 207 Votanti n. 1188 Votanti n. 680 Votanti n. 519 schede bianche n. 21 schede bianche n. 14 schede bianche n. 9 schede nulle n. 16 schede nulle n. 13 schede nulle n. 6 SV. LENART Odločno je KD zmagala tudi v Sv. Lenartu, kjer je prejela 174 glasov več od občinske liste. Lista Furlanskega gibanja - kostanja je imela pa 22 glasov. Pet let od tega je KD imela 368, občinska lista pa 270 glasov. PRAPOTNO Za 56 glasov je KD zmagala tudi v Prapotnem, za 51 glasov pa je zmago-la leta 1980. V občinski svet so bili izvoljeni tudi Giuseppe Paussa, Pierino Marinig in Vincenzo Sirch. TIPANA —-—------------------------1 Po petih letih je KD, tokrat skupaj s socialdemokrati, spet pridobila občino Tipano. Občinska lista je prejela namreč 112 glasov manj. Pred petimi leti je imela 299 glasov, KD 165 in lista PSDI 62. Izvoljeni so bili Elio Berrà, Sandro Pascolo in Claudio Tomasino. BARDO V primerjavi z letom 1980 se je KD v Bardu še okrepila. Zmagala je za 54 glasov, pred petimi leti pa le za 14. V prejšnji mandatni dobi je manjšina imela na občini 4 svetovalce tokrat jih ima pa tri (Viljem Černo, Dario Mola-ro in Giordano Micottis). REZJIA V Reziji je krščanska démokracija ponovno prevzela občino. Prejela je 455 glasov, lista «Unione democratica resiana» 243 in tretja lista «Per la Val Resia» 154. Tudi na zadnjih upravnih volitvah so predstavili tri liste: občinsko listo «Unione democratica resiana» (458), KD (397) in PSDI (206). DC voti n. 423 DC voti n. 343 DC - PSDI voti n. 366 DC voti n. 302 DC + Ind. DC. voti n 455 Chiacig Valter 463 Bernardo Bruno 408 Filippig Adriano 408 Sinicco Sergio 340 Beltrame Pericle(DC) 510 Dugaro Luciano 464 Benet Fides ved. Marinig 359 Lo Presti Basilio 398 Pinosa Giorgio 350 Barbarino Sergio (Ind. DC) 498 Duriavig Daniele 464 Berdussin Luciano 360 Michelizza Giuseppe 409 Di Lenardi Felice 315 Buttolo Luigino (DC) 482 Lauretig Andrea 464 Clinz Giovanni 351 Micottis Maria 398 Lendaro Alessandro 331 Clemente Romolo (Ind. DC) 476 Osgnach Marco 464 Codromaz Olivio 359 Noacco Armando 410 Lendaro Andrea 325 Colussi Carlo (DC) 487 Predan Paolo 457 Duri Franco 368 Pascolo Sergio 396 Mizza Maurizio 326 Copetti Fabrizio (Ind. DC) 472 Rudi Daniele 459 Iacoletig Lauro 365 Sedola Ettore 388 Mizza Renato 321 Copetti Riccardo (DC) 475 Sidar Francesco 477 Lesa Ermenegildo 364 Spelat Roberto 402 Negro Franco 333 Di Bernardo Mario (Ind. DC) 473 Simaz Luciano 446 Macorig Olvino 359 Tomasino Paolo 406 Pinosa Enzo 329 Di Lenardo Diana (Ind. DC) 466 Simaz Renato 471 Marinig Danilo 362 Vazzaz Franco 403 Simaz Maria Lucia in Pascolo 312 Micelli Elio (Ind. DC) 462 Tomasetig Paolo 457 Paris Roberto 361 Vazzaz Rosanna 393 Sinicco Silvano 321 Micelli Giovanni (Ind. DC) 458 Cendon Egidio 463 Quercig Romano 360 Zussino Augusto 408 Vazzaz Alberto 316 Zuzzi Fabio (Ind. DC) 474 Lista Civica voti n. 249 Lista civica voti n. 287 Lista civica voti n. 254 Civica voti n. 248 Unione Democratica Resiana Crisetig Beppino 295 Paussa Giuseppe 325 Berrà Elio 309 (democrazia e progresso Val Torre) voti n 243 Chiacig Anna in Dorgnach 287 Marinig Pierino 306 Pascolo Sandro 288 Cerno Guglielmo 292 Di Lenardo Sergio 284 Carlig Michele 281 Sirch Vincenzo 305 Tomasino Claudio 285 Moralo Dario 276 Quaglia Renato 268 Micottis Giordano 273 Spendra Giorgio 267 Movimento Friuli - Castagno voti n. 22 Votanti n. 876 Votanti n. 766 Votanti n. 769 Votanti n. 694 Votanti n. 1145 schede bianche n. 12 schede bianche n. 17 schede bianche n. 6 schede bianche n. 17 schede bianche n. 26 schede nulle n. 12 schede nulle n. 5 schede nulle n. 17,. schede nulle n. 9 schede nulle n. 25 Volilna propaganda Tala zadnja volilna kampanija je bla še posebno huda an ostra. Videl an čul smo jih vsih sort še posebno za komunske eledone; take, de so nam šli lasje po konc, pa tud take, de so nas spravle u smieh. Tist volantin, ki je biu za giurio našega časopisa narbuj smiešan an šimpatik je tel ile. Napravla ga je občinska enotna lista u Podboniescu. Sambrijan Quund’ero bambino il nonno mi raccontava spesso la favola dei «Sambrijan». Per i bambini di oggi devo dire che questi non erano particolarmente acuti. I Šambrijan erano senza capo. Decisero cosi di procurarsene uno. Dopo ampie discussioni decisero che era meglio farselo fare. Precisamente di covarselo. Presero una zucca e misero uno di loro a covarla. Questi si addormentò sulla zucca e, durante la notte, arrivò una lepre che cominciò a mangiare la zucca. Alla mattina arrivarono tutti i Šambrijan. La lepre si spaventò e cominciò a correre, tutti dietro. Svoltò dietro un cocuzzolo da cui stava arrivando un forestiero. Oh, pensarono i Šambrijan, il nostro capo si è trasformato. Iniziò la nuova vita. La prima cosa da fare era sistemare la chiesa. Era troppo lontana. Il nuovo capo decise rapido. La spostiamo. Chiamò tutti i Šambrijan, fece togliere le giacche e seduti per terra iniziarono a spingere la chiesa. Oh - Op, Oh - op. Passò di lì un ladro e rubò le giacche. Ad un certo momento i Šambrijan si girarono: «Basta, !'abbiamo spinta abbastanza! Siamo così lontani che le giacche non si vedono piti». Guardarono il campanile: c’era un ciuffo d’erba. Come fare a toglierla? Salire sul campanile! Difficile. Il nuovo capo ebbe un 'idea. Mandiamo una vacca a mangiare l’erba. Detto fatto: presero una corda. La legarono a! collo della vacca e tirarono, tirarono. La vacca strozzata salì con la bocca spalancata: «Guardate come vuol man- giare», urlarono i Sambrijan. Il nuovo capo si era fatto la fama di prevedere lutto. Così un giorno un Šambrijan andò a chiedergli quando sarebbe morto. «Quando scoreggerai tre volte morirai». Un giorno il nostro uomo andò al mulino. Mentre risaliva al paese, con un sacco di farina sulle spalle, fece una scoreggia, un po ’ piti avanti un "altra, un 'altra subito dopo la terza. Si buttò per terra: «Sono morto», pensò. Il sacco cadde e si ruppe. Arrivò un maiale e cominciò a mangiare la farina. Il Šambrijan lo guardò con un occhio e pensò «Che randellata ti darei se fossi vivo!». Altri episodi vi racconterò un’altra voha. Renzo Gariup \Gato ni I COSA PROPONE LA DC PER LO SVILUPPO DEL COMUNE ? Fojdi so zmagale napredne občinske liste AHTEN Le za en las je KD zmagala tudi v Ahtnu, saj je prejela le 33 glasov več od občinke liste. Pet let od tega so predstavili 3 liste in sicer KD (581), občinsko (227) in listo «Alleanza democratica» (192). DC voti n. 550 Degano Enzo 670 Cerico Renzo 600 Emerati Emilio 598 Longato Ermano 594 Maraschin Virginia in Cisilino 596 Martinuzzi Renato 615 Petri Maurizio 634 Piccini Antonino 609 Poiana Silvano 586 Tomasino Marcellino 580 Verona Pio 629 Zussino Giovanni 598 Lista Civica Democratica voti n. 517 Brovedani Maria Lidia 610 Del Negro Aldo 598 Verona Valerio 579 FOJDA NEME Občinska lista bo upravljala tudi na- Svojo moč je KD ohranila tudi v Ne-slednjih pet let v Fojdi, kjer je zmaga- mah, kjer je zmagala za 371 glasov. Lela za 159 glasov, leta 1980 pa za 98. ta 1980 so tudi tu predstavili tri liste: KD (916), lista «Alternativa per Nimis» (330) in «Lista per Nimis» (149). Civica Grimaz Romano Armellini Marina Beccari Franco Bertolutti Roberto Cedermaz Rino Celledoni Bernardino Del Bianco Paolo lacobuzio Franco Miconi Dino Pinosio Claudio Saffigna Giovanni Sgiarovello Ennio Sione Claudio Stefanutti Luigi Tomat Manlio Ursella Enzo 976 DC voti n. 915 1140 Mattiuzza Giovanni Roberto 1130 1006 Berrà Elio 977 1033 Comelli Germana 1046 1013 Comelli Ivo 959 1024 Covazzi Cesare Mario 975 1014 Gallina Claudio 992 1032 Longo Giuseppe 969 1012 Mini Renato 986 1010 Nimis Enore 991 1011 Nimis Italo Giancarlo 963 1002 Tornada Giovanni 966 1008 Vizzutti Silvano 960 Votanti schede bianche schede nulle n. 1399 n. 30 n. 39 DC-PSDI Tracogna Franco Bertossi Franco Cois Franco Votanti schede bianche schede nulle 1033 1027 999 1023 voti n. 817 890 856 856 n. 2275 n. 58 n. 51 Votanti schede bianche schede nulle Volilna propaganda Impegno per amministrare il cambiamento - Tu lo puoi Tosolini Walter Lorenzoni Fabrizio Balloch Giuseppe voti n. 544 659 607 595 n. 2129 n. 81 n. 47 FORZA GRIMACCO! È ARRIVA TO IL MOMENTO DI SPENNARE IL GUFO. Auguri dagli amici di Savoqna C.I.P. Lista Civica Rinnovamento Comune di Grimacco «2.5.85» PISE PETAR MATAJURAC Rivista «Valli del Natisone» samuo za Cjuka! Kot vsi hišni al družinski gospodarji u naših dolinah in emigranti po svetu, mi je paršu na duom tudi mene giorno! - rivista, ki ga puhlikava na naše spete Gorska skupnost Nediških dolin (Comunità Montana Valli del Natisone) in nosi tudi ime « Valli del Natisone». Rivista pride uon usake tri mjesca an košla 34 milijonu lir na Ijelo. Bi muorla pisal takuo, da brani interese vseh naših ljudi, vseh kontribuenlu, vseh tistih, k plačjujemo davke, saj tistih 34 milijonu lir na beto jih zberejo, a! pa vetegnejo iz naših gaju/, iz gaju j nas vseh: belih, ardečih, zelenih, pla-vih an črnih! Zatuo bi ne smjela bit rivista strankarska, u rokah telega al pa drugega partita in bi muorla bit v poročanju, v informacijah objektivna do vseh in za vse glih. Pa ni bluo takuo in ni takuo. Čjuk (Chiuch Giuseppe za anagrafe), ki je glavni, generalni direktor riviste, je vse purjeu u svoje roke in vsako stran (pagina) riviste obarnu na svojo, na njega stran, za de mu parne-se vole, zak je biu kandidat DC za provincio in nosilec lisie (capolista) DC-PSDI v Grmeku, zak so ga pregnali iz njega komuna, ki je Sv. Lenart. Ko pišem tele reči, ne vjem še, kajhi so rezultati od votacionu, sigurno pa vam lahko napišem, da svečeniki nje-so par jat el ji našega Čjuka: Sv. Pelar -Špeter ga ne mara in ga ne mara tudi Svet Lenart, kjer se je rodiu, zatuo so ga pošjal u Ga r ma k! In če svečeniki ga ne marajo, imajo raion, zatuo, ker ne pozna kristijan-ske, politične in novinarske - giornali-stične etike. Prebrau sem editoria! od riviste, ki gaje napisu Čjuk, at pa odgovorni direktor, Manfredi, tisti, ki je biu sojen na tribunalih za katastrofo u Vajontu, kjer je zgubilo življenje nad dva lav-Žent ljudi. Zame njema pomjena, kduo je artikul napisu, parvi ali drugi. Je artikul za votacione takuo napisan, de lahko rečemo tistemu, ki ga je napisu, da je brez špota an sramu! Prebrau sem vse štiri rivište v zadnjih dvanajstih mjescih in vsaka od parve do druge se je uzd igo va la u hvaljenju velikega Čjuka. On in njega politični h lupe i so parpravljali teren za vol adone na naše stroške, za naše sude. Če bi ne biu Čjuk, bi mu jau egoist po našem starem pregovoru: «Sam zase, ku prase!» Skoda, da ne morem nucat do njega telega proverbja, ker ni u rimi. On ni prase, je Čjuk. Rimu gor, rima dol, je pa res, da je u svoji rivisti zanemarju, diškriminavu, tudi druge velike demokristiane, ki njeso manj urjedni ku on, posebno pa u nu-merju od mjesca Ijetos, ko je bla par-pravjena rivista samuo za Cjuka. O uvodnem članku (articolo di fondo, sem že povjedu). Polle sem začeu obračjut stran za stranjo (pagina dietro pagina). Zašleu sem dvanajst nje- ga fotografij, polle sem se nuštuju, naveliča. Lahko bi biu odkru še druge njega fotografije, pa mi je vsedno šlo v.ve gor - gor - čeglih je Ijep mož. Nu, vsedno, kar sem do sada napisu, mi se ne zdi, da sem zadeu u središče problema, zatuo muoram povje-dat mojim bralcem še tisto rječ, ki mi stoji narbuj na srcu an če bi jo ne napisu, bi mi huduo zamjerli moji parja-telji in brauci: Čjuk, publikavaš rivisto « Valli del Natisone» za naš dnar in na nji je bla publikana samuo toju fotografija, kot da bi biu samuo li kandidat za pokrajinski svet, kandidat za «Consiglio provinciale». Naš «Novi Matajur», ki ni štampan nu speže Gorske skupnosti, pač pa samuo s pomočjo naših bralcev in abonentov, je publiku, čeprav nu kratko, bijografijo in fotografijo od vsieh pet kandidatov za provincjalne votacjone naših dolin. Publikali smo tudi tvojo lepo fotografijo, Buog te žegni! In veš, dragi Čjuk, da jo ne mislim samuo jest takuo. Tvojemu giornalu so pošjal protestno pismo, podpisano od indipen-dentov, socialdemokratov, socialistov in komunistov, prav zavojo tega, ker ne poznaš žornalistične in politične etike. Kar se mene tiče, ti nurbuj z.u-mierim, da si nucu tudi muoj denar za tvojo politično propagando. Vse pozdravja lepuo in jezno Petar Matajurac Ko so znani rez novi matajur 16. maja Novi poetični iz Beneč Izidor Predan Med tistimi, ki najbolj globoko označujejo Beneško Slovenijo bomo predstavili Izidorja Predana, Antona Birtiča in Andreino Trušnjak. Izidor Predan je skoraj že simbol, inkarnacija neupogljivosti in pokončnosti beneškega človeka, ki išče svojo pravico in svoje mesto med enakimi. S strani Matajurja S strani Matajurja nebo se jasni, po temnih oblakih spet sonce žari. Pokonci, Slovenci! stopimo na dan, veselo zapojmo, odkrimo naš stan! Zanamy je trpljenje, ne bo več krivic, korajžno v življenje iz večnih temnic! Vsi bratje na svetu si dajmo roko, na nebu Očetu bo tudi lepo! Uglasbil jo je Ubald Vrabec in je postala himna pevskega zbora Rečan. Gre za pesnika angažirane poezije, ki pa poje tudi melanholijo, domotožje in ljubezen. Predan pa ni samo pesnik, pač pa tudi, in to v prvi vrsti, angažiran obmejni človek, kulturnik, ki se bori za osnovne pravice svojega ljudstva, to je za pravico do svojega pravega slovenskega obraza, do lastne in izvrine kulture, do svojega materinega jezika, ki ne more in ne sme obtičati v jezikovnem in kulturnem getu narečja. Predan je ustanovitelj in že dolga leta direktor Novega Matajurja, ustanovitelj Beneškega gledališča in še in še bi lahko naštevali ustanove, kjer je s svojim delom prisoten. Kot skoraj vsi Benečani ni obiskal slovenskih šol. Knjižne slovenščine se je naučil sam, doma. Teme njegovega pesništva so le tiste, ki so navdihovale Obalo, Podreko, Trinka in druge beneškoslovenske pesnike: ljubezen in navezanost na svojo zemljo, zvestoba lastni kulturni dediščini, tragedija izseljeništva in opredelitev za medsebojno razumevanje med narodi, sodelovanje in mir. Ljubezenska tematika ne izstopa v njegovih pesmi. Ko poje o ljubezni je to samo kratek trenutek življenja, ki teče dalje, trenutek v življenju izseljenca, ki mora iti v svet in nosi s seboj upanje v povratek. Ljubezen je samo sen, doživljaj, ki ga nosiš v seboj, da lahko nekje samo preživiš. Toda ljubezenska poezija je samo bežen trenutek v Predanovi poeziji, vse drugo je opredelitev, zvestoba sebi in svojim ljudem. Še drug aspekt gre podčrtati njegovega pesništva in sicer dejstvo, da piše bodisi v nadnarečni obliki bodisi v knjižnem jeziku, čeprav vedno uporablja narečno obarvane izraze, posebno ko gre za tematike, ki so blizu beneškemu človeku. Predan je dosti krat tako ljudski, tako neposreden v svojem pesništvu, da zdi se da poslušaš beneško ljudsko pesem, tako zna biti blizu kulturni dediščini svoje deželice. Anton Birtig Pisali smo že, da je bita Beneška Slovenija skozi stoletja stičišče med slovansko in romansko kulturo, medtem ko seje beneški človek opredeljeval za italijansko ali pa slovensko kulturno stran. Samo Ivanu Trinku je uspelo se vživeti v oba jezika, v obe kulturi. Drugi pesnik in sicer Anton Birtič je naredil nekaj povsem drugega: s skrajnega roba slovenskega kulturnega prostora je uspel presaditi v samo osrčje slovenskega narodnega telesa verz in melodijo rodne Beneške Slovenije. Ravno tako kot Rino Chinese je tudi Anton Birtič kant avtor, Z Antonom Birtičem se v slovenski narodno - zabavni glasbi pojavi povsem nov melos: harmonika stopi odločno v ospredje, medtem ko postane melodija sončna, odprta na zemljo sonca, morja in vina, tekst se pa približa cipresam, kamnu, obalam Nadiže in morju. To je vsekakor največja zasluga tega pesnika in skladatelja, rojenega v Nepozabni pogledi Oko se spogleda z očesom in v duši postane rosnò ko veš, da so časi prepozni in leta ti v prazno teko. A čustvo vznikne naravno kot cvetka pomladi močno, ne vpraša pravico nikogar, utira si srečo samò. Nebeške so tiste minute, ko «strelja» oko te sorodno, ko z vidom nahrani ti dušo in veš, da je daleč prepozno. Edino ostane nam misel na srečo, ki ni je bilo in morda nikoli ne vrne v srce se tak rajsko lepo. Mečani, ki se je prvi med beneškimi slovenskimi kulturniki, potem ko se je boril kot partizan, preseli! v Ljubljano, kjer je poglabljal slovensko kulturo in slovenski jezik. Tematika domotožja in ljubezni bosta od ljubljanskih dni dalje vedno prisotna v njegovi poeziji. Ljubezen pa je vedno nedoživeta, nikoli trium-fantna, nikoli zadovoljujoča, marveč občutena skozi filter spomina skupaj z grenkim spoznavanjem, daje življenje teklo svojo pot medtem ko nisi znal, mogel ati hotel srkati iz nje vse tisto, kar bi ti lahko nudilo Medtem ko hočejo Predan, Quaglia, Chinese in v manjši meri tudi Pa-lettijeva zapisati besedo konec neki podrejenosti, neenakosti, ki je ni današnji človek več pripravljen prenašati, sprašuje Anton Birtič svoj jaz, išče nenehno in strastno tisto srečo o kateri je vedno sanjat. Poteg Predana in Birtiča mnogi drugi pesnijo v Benečiji toda govoriti o vseh ni mogoče, bežno spregovoriti o njih pa je silno nerodno. Tako med vsemi bi omenil naslednje: Rinalda Luščaka, nadarjenega pesnika zelo blizu ljudskemu čustvovanju, ki je pel o minevanju letnih časov, o naravi, o bistrih vodah a tudi pogosto o pravici do enakosti svojih ljudi a ki žal ne poje več, ker se je njegovo življenje izteklo pred leti; Valentina Birtiča, ki poje v Trinkovem duhu o usodi beneških ljudi; A Ida Klodiča, angažiranega kulturnega delavca, Andreina Trušnjak O Andreini Trušnjak bi radi spregovorili nekaj besed, prvič ker je še zelo mlada, rodila se je namreč 1961. leta, drugič ker predstavljajo njeni izključno v domačem narečjiu (zadnjih časih tudi v italijanščini) napisani poetični teksti nekaj povsem novega v panorami sodobne beneškoslovenske poezije. Andreina poje namreč o osamljenosti, o tem kaj pomeni biti sam, o nečem torej česar ni beneški človek nikoli poznal na svoji zemlji, ker izobilja v beneški hiši prav gotovo ni nikoli bilo, toda tople besede in pristnih človeških odnosov pa ni manjkalo nikoli. In poleg osamljenosti še nekaj trdno izstopa v njenem pesništvu: odločno, pokončno ustvarjanje na svoji zemlji, globoko prepričanje, da samo na svoji zemlji lahko gradiš lepo bodočnost. «Ostanem za želiat na buojše dneve». S temi verzi polnimi vere v prihodnost se izteka naš ciklus o novi poeziji, o novem pesniškem izražanju, ki kot čista voda neštetih studencev in potokov izvira v senčnih dolinah Beneške Slovenije, ki noče živeti več samo v spominu in sanjah izseljenca. Beneška Slovenija hoče danes in tukaj graditi svojo sedanjost in svojo prihodnost v duhu lastne stoletne kulture, ki pa ne sme pomeniti folklora, getizacija pač pa valorizacija značilnosti tega prostora, ponovno pridobivanje slovenskega obraza, svoje identičnosti. Marino Vertovec Utargana zvezda Vietar vlieče za sabo vas prah an pusti tu mene samuo žalostne misli. Pada daž ku no lieto od tega. Gren cja uon an kapje se zmiešajo med moje kamanove suze. Hoden le napri tu tami an moje oči se vzdignejo. Gledajo tisto zvezdo, ki je padla, kar san šele veseje za ruoke daržu. Studieran previe, an mi store pru slavo. Ki kor živiet? Glih tuole na zastopen: so poti, ki se sreejajo an potle se zgubjo deleč: sanje, ki ti utiekajo proč, kar začneš zastopjavat. An vse življenje na dielamo druzega ku letat odzad za troštanj. Potle, kar jih ujememo, jih storemo uteč proč. Puj nazaj, padena zvezda, če moreš spliez se gu luht. Parnesi mi no malo luči za nuoč od mojga življenja. Zak tarna, vien, bo previe žalostna brez tebe. Te ejen prašat samuo no rieč: ušafi moje trošte, an parnesi rpi jih nazaj tle blizu. Pesem, muziko za katero je napisal Michele Tomasetig, je bila predstavljena lani na Senjamu beneške piesmi. Dragi otroci, vsi vesta, de je vsake lieto, miesca junija, u Špietre pre-miacion natečaja Moja vas. Tele krat, ker se Moja vas bliža, vam predstavimo pravco, ki jo je napisala 6 liet odtuod Silvia Comugna-ro iz Mažeruol, sevieda po TORKE sloviensko takuo, ki guori doma. Študijski center Nedi-Ža, ki organizava natečaj že 12 liet, je publiku telo pravco u slovenskem dialektu a n u knjižni slovenščini. Zbral smo te drugo. Vam povemo še tuole: disegne je nardiu Alessio Petricig. Moj nono mi je pravil, da so tu v Mažerolah nekoč živele Torke. On, k je živel zunaj vasi, jih je videl, ko so sušile denar na odeji, tudi solato in radič so kradle v njegovem vrtu. Stari ljudje pravijo, da so Torke stanovale v neki jami in da so bile zelo lepe, le na mestu prstov so imele pete, imele so nogo obrnjeno, zato, so jim govorili: «Kriva peta, stramba noga!» Neki mož iz Mažerol je šel v gozd sekat in je videl Torko, zelo mu je bila všeč in ji je rekel: «Daj sem roko, mi boš pomagala!» Torka je dala roko v precep, on pa je izvlekel sekiro in ji ujel roko v precep. «Pusti me, pusti me!» je vekala Torka in on ji je rekel: «Pustim te samo, če me oženiš!» Ona mu je rekla: «Ja, jaz te oženim, a ti mi nikoli ne reci ”kriva peta, štramba noga”, sicer ti utečem in ne pridem nikoli več.» Čez en mesec sta se poročila in Torka je delala kot druge žene, potem pa sta imela še lepo čečico. Nekega dne se je pripravljala velika nevihta in toča in Torka, ki je začutila, da bo slabo... ...Je šla na njih njivo in je požela pšenico še zeleno in jo je nesla domov. Ko je prišel mož domov in videl, kaj je naredila, je začel vpiti in ji je rekel: «Kriva peta, štramba noga, a si neumna, da si požela pšenico, ko je še zelena!» Takrat pa je prišla taka toča, da je pobrala vse, kar so ljudje posejali. Torka pa je zbežala v svojo jamo in nihče je ni več videl. Le vsako jutro, ko so vsi še spali, je hodila česat svojo čečico. novi matajur I RISULTATI la Categoria Maianese - Valnatisone 3—1 2a Categoria Audace - Sangiorgina 1—3 Savognese - Dolegnano 1—1 Under 19 Tavagnàfelet - Valnatisone 3—1 Esordienti Azzurra - Valnatisone 1—0 CLASSIFICHE la Categoria - Girone 1 Centro del Mobile 41; Spilimbergo 40; Cividalese 34; Flumignano 32; Pro Tolmezzo 29; Azzanese 28; Valnatisone 26; Julia, Maianese, Chions 25; Codroipo 24; Bressa 23; Olimpia, Bannia 22; Maniago 20; Sangiovanne-se 16. 2a Categoria - Girone C Tavagnàfelet 40; Sangiorgina 36; Corno 34; Natisone 33; Gaglianese 32; Dolegnano, Torreanese 31; Stella Azzurra 29; Pozzuolo 26; Azzurra 25; Audace, Reanese 23; Savognese 22; Buttrio 19; Aurora 17; Reai Udine 11. Under 19 Percoto 44; Caporiacco 42; Civida-le 39; Sangiorgina, Virtus Tolmezzo 37; Tavagnàfelet 32; Julia 30; Valnatisone, Passons 29; Ancona, Ciconicco 23; Buiese 21; Stella Azzurra, Natisone 19; Maianese 14; Flaibano 7. Giovanissimi classifica finale Manzanese 32; Percoto 27; Valnatisone 24; Serenissima 23; Azzurra, Cividalese 19; Buttrio 13; Gaglianese, Faedese 8; Linea Zeta 7. Esordienti Linea Zeta'27; Manzanese 24; Cividalese 21; Percoto, Gaglianese 17; Valnatisone 16; Azzurra, Serenissima 15; Buttrio 9; Stella Azzurra 5; Aurora 3. Valnatisone KO a Maiano La Valnatisone ha perso a Maiano con due reti di scarto contro la locale formazione. La squadra allenata da Beltrame ha subito tre reti nei primi cinquanta minuti, rischiando la disfatta contro una formazione che giocava un calcio alla «evviva il parroco» fino alle due sostituzioni. Con l’ingresso in campo di Giovanni Moreale nel suo ruolo naturale di libero, la squadra di Angelo Specogna si è ripresa mettendo un poco di amor proprio: è riuscita prima ad accorciare le distanze con una punizione alla Zico di Vosca e poi con Sedi che ha avuto l’occasione d’oro di un calcio di rigore a favore ad un quarto d’ora dalia fine. La conclusione dell’attaccante azzurro veniva neutralizzata dal portiere maianese. A tre minuti dal termine una conclusione del generosissimo Vosca colpiva il palo a portiere battuto. In conclusione una sconfitta che deve fare riflettere visto che per arrivare alla fine manca- Tuttocalcio no tre gare: due in trasferta e quella casalinga con lo Spilimbergo. Domenica prossima ad Azzano Decimo sarebbe utile per la squadra ottenere un punto per ottenere la salvezza matematica. arn m Terlicher Federico centrocampista Under 19, il più giovane della squadra, ha esordito in prima categoria nella sfortunata gara di Maiano dimostrando tutte le sue doti calcistiche. Capitombolo dell’Audace Brutto passo falso dell’Audace opposta alla Sangiorgina: la squadra di Chiuch contro la seconda della classe non è riuscita a ripetere la bella prova di Tavagnacco. Domenica prossima a Premariacco incontro contro Claudio Stulin & Me-saglio, un punto è alla portata degli azzurri valligiani. La Savognese ritorna sul suo campo con un pari Dopo aver scontato la squalifica del proprio terreno di gioco la squadra di Qualizza ha ottenuto un risultato di parità che le permette di mantenere inalterate a tre giornate dalla fine le distanze dal Buttrio. Domenica prossima nell'incontro con la Reanese, sempre a Savogna per la squadra allenata da Mulloni c’è la possibilità di portarsi a quota 24 punti in attesa del derby di S. Leonardo. Domenica a Savorgnano il Pulfero chiude l’annata 1984-1985 Giornata di riposo per i ragazzi del presidente Crudi, che hanno fruito un turno in quanto sono state recuperate tutte le gare sospese quindici giorni fa. La formazione arancione allenata da Cont chiuderà la sua avventura a Savorgnano al Torre contro la formazione locale. Under scalciata e sconfitta a Tavagnacco. Lo archivierei alla fine dell’attuale annata come il campionato più infelice per quanto riguarda gli ultimi ven-t’anni delle direzioni arbitrali. Perdere per proprio demerito alcune gare è giusto in quanto gli errori o la bravura degli avversari fanno parte del gioco, ma vorrei porre all’attenzione dei lettori la direzione delle gare Julia-Valnatisone e Tavagnàfelet-Valnatisone. Sono certo che i direttori di gara udinesi coinvolti in tali direzioni farebbero meglio a cambiare la loro passione domenicale, in quanto sono un pericolo incombente per l’incolumità dei ra- Mlinz Flavio centrocampista Under 19 -Ualnatisone, 5 reti. tisone, un gol concesso su evidente azione fallosa ai padroni di casa, la giustificazione al capitano azzurro «anch’io posso sbagliare» ed infine l’allontanamento dal terreno di gioco dell’allenatore Titi Miani, sono il fiore all’occhiello della giacchetta nera udinese. Sbagliare è umano, perseverare è diabolico. Dimenticavo le tre assurde ammonizioni rifilate agli azzurri, che hanno dimostrato correttezza esemplare nel rientrare negli spogliatoi, non cadendo nelle provocazioni del pubblico e degli avversari. Per finire in gloria domenica a S. Pietro ultimo impegno della stagione contro la Buiese. Non resta che elogiare tutti i ragazzi per la generosità dimostrata in questa sfortunata stagione. Sconfitti di misura gli Esordienti a Premariacco 11 recupero con l’Azzurra è stato ben giocato dai ragazzi sanpietrini che dopo aver sfiorato il colpaccio in due occasioni sono stati beffati dal gol dei padroni di casa. Buon lavoro svolto da Marco Marinig a centrocampo coadiuvato da un Emiliano Dorbolò generoso ed altruista. Per finire ottime le prove fornite da Massimo Barbiani e Mauro Scuderin; peccato che gli attaccanti abbiamo avuto le polveri bagnate, ma d'altronde dopo tanta pioggia caduta in settimana non poteva clic essere così. Sabatu per il derby con la Cividalese la formazione dovrebbe essere al completo. Luca Ceretti attaccante Under 19 - 14 reti. gazzi. Per non dimenticare l’arbitro di Valnatisone-Sangiorgina nel quale si infortunò seriamente Francesco Co-ceano. Tornando alla gara di oggi viene da pensare che certe gare siano pilotate da ex arbitri — che sono ancora nel giro — sono voci già rimbalzate per quanto riguarda la formazione udinese l’anno scorso nel campionato di 2a categoria (a Savogna ne sanno qualcosa) due rigori non concessi alla Valna- TROFEO I MARCATORI & 25 reti: 15 reti: 14 reti: 12 reti: 11 reti: 10 reti: 9 reti: 8 reti: 7 reti: 5 reti: 4 reti: 3 reti: 2 reti: 1 rete Liberale Carlo (Valnatisone); Servidio Gianfranco (Pilifero); Geretti Luca (Valnatisone); Miani Giuliano, Miano Massimo (Valnatisone); Rot Žarko (Savognese); Vertucci Emilio (Savognese); Urli Luca (Valnatisone); Vogrig Simone, Barbiani Cristiano (Valnatisone); Paravan Alberto (Audace); Vosca Lauro (Valnatisone); Mlinz Flavio (Valnatisone); Stulin Adriano (Audace); Becia Gabriele, Zuiz Andrea, Petrieig Diego (Valnatisone); Baltis Valentino, Cernoia Claudio (Savognese); Lombardi Antonello (Pilifero); Vogrig Bruno (Audace); Periovizza Bruno (Savognese); Cosson Gianni (Pulfero); Costaperaria Guido, Sedi Roberto, Birtig Roberto, Specogna Roberto, Coren Adriano, Floreancig Antonio, Osgnach Lorenzo, Mas-sera Dante (Valnatisone); Comugnaro Antonio, Chiaeig Valter (Audace); Busolini Vanni, Jussig Ezio, Manzini Gabriele (Pulfero); Szklarz Federico (Savognese); .lussa Mario, Maiolino Mario (Pulfero); Carbonaro f ranco, Marseu Paolo, Tomasetig Pio; Oviszach Vanni, Buonasera Corrado (Audace); Dugaro Stefano, Dugaro Antonio, Specogna Daniele, Terlicher Federico, Coceano Francesco, Mauri Moreno, Trusgnach Gabriele, Marinig Roberto (Valnatisone); Stulin Gianfranco, Jussig Marino (Savognese). MIGLIOR DIFESA 2 refi: Pulcini Valnatisone; 14 reti: Giovanissimi Valnatisone; 16 reti: Esordienti Valnatisone; 37 reti: Under 19 Valnatisone; 38 reti: G.S.I . Audace; 4(1 reti: A.S. Pulfero; 42 reti: U.S. Valnatisone 42 reti: A.S. Savognese ASFJR DI CIV1DALE Trasferta amichevole a Nova Gorica SAGRADO-SAN MARTINO Nel bel palazzetto sportivo di Nova Gorica hanno giocato domenica scorsa le due formazioni del Salonit-Kanal e dell’Asfjr di Cividale. È stata una partita amichevole ma che ha espresso un certo agonismo e soprattutto un alto livello di gioco. Il Kanal è squadra giovane e dotata sia fisicamente che tecnicamente (infatti sta disputando i play-off per la salita in serie B jugoslava), sicché l'Asfjr non è riuscita a bissare una vittoria che aveva già ottenuto poco tempo fa contro la stessa formazione: colpa un po’ di alcune assen- ze tra i biancorossi e per altra parte della grinta e della caratura tecnica di due giocatori sloveni assenti nella partita d’andata. Tre a zero per il Kanal è stato il verdetto finale, che forse sta un po’ stretto ai ducali, spesso vicini alla vittoria. Poi tutti a mangiare insieme, come tra amici: anche se la lingua è ancora per molti un ostacolo, e la cosa dispiace tra vicini di «casa», lo sport è riuscito un’altra volta a far sentire più unite e affiatate le due comunità, che tra non molto sì rincontreranno per la classica «bella». I valligiani a tutto Sagrado 28 aprile ’85 Dopo la pausa invernale le gare di velocità in salita riprendono a tutto gas con la Sagrado - S. Martino valida per la coppa CSA1 della montagna, per il campionato triveneto e per quello del Friuli-Venezia Giulia. 186 gli iscritti, tra cui i valligiani Cornelio Giuliano su VW Scirocco, Corredig Pietro su Fiat Ritmo 105 TC e Duriavig Graziano su Fiat Ritmo 105 TC. È la prima gara in regione ed è una gara molto importante, e se è vero che chi ben comincia è già a metà dell'opera per i portacolori delle valli è stato un ottimo inizio. Cornelio primo in gr. 2 cl. 1600 conferma la sua grinta e legittima le sue aspirazioni, Corredig secondo in gr. A cl. 1600 mentre Duriavig è quarto in gr. N cl. 1600. 11 tracciato tecnico ed impegnativo ha messo a dura prova uomini e mezzi. La prima manche, disputata con un cielo plumbeo e minaccioso, ha comunque consentito uno svolgimento regolare mentre la seconda nel finale ha stravolto la classifica con una grandinata che ha danneggiato gli ultimi partenti tra i quali Aguzzoni (uno dei favoriti) che è uscito di strada, mentre la fortuna ha sorriso a Baribbi vincitore su Osella PA 9 partito appena prima dell’acquazzone. Motocross Domenica 19 maggio appuntamento per gli appassionati a ( ’lenia dove, organizzata dal Molo Club Valli del Natisone, si terrà una gara di motocross (Trofeo Friuli-Venezia Giulia) con moto di 125 e 25(1 ce. Pcdallegra n. 3: appuntamento per gli amanti della bici Domenica 26 maggio si svolgerà l’ormai tradizionale cielolonga non competitiva, organizzata dalla Poli-sportiva Valnatisone e dalla Cooperativa libraria. La corsa, alla quale pos sono partecipare tutti indistintamente, prenderà il via alle ore 10 dalla piazza della Resistenza a Cividale e si snoderà lungo due percorsi, uno di 21 e l’altro di 37 kilometri. Per tutti ei sarà un’artistica medaglia ricordo. In caso di maltempo la manifestazione avrà luogo la domenica successiva. Ciclismo Il gruppo sportivo Gino Battali di Udine organizza dal I 5 al 18 maggio la 24'1 Edizione del gito ciclìstico nazionale a tappe dilettanti Regione Friuli-Venezia Giulia. La competizione prenderà il via il 15 maggio a Torreano di Martignaeeo con un prologo individuale a cronometro di km. 8,200 per proseguire poi con altre tre tappe (Udine - Villanova di Piala / Villanova di Piata - Maiano / Maiano - Scruno dì San Leonardo) nei giorni 16, 17 e 18 maggio. L’ultima tappa — Gran Premio Comunità Montana Valli del Natisone — potremo seguirla anche nelle Valli del Natisone. Prenderà il via sabato 18 maggio alle ore 12.30 a Maiano raggiungendo alle ore 15.01 Cividale, quindi Castelmontc, I ribiI ini. e slip. I.ombai, Clodìg per concludersi poi alle ore 16.01 a Scruno di San Leonardo. DREKA Milan - Brieg Tel liep puobič je Diego Zuodar, njega srečan an veseu tata je Rodolfo Vacjov iz Briega, njega mama pa Teresa Digravina. Tudi ona je puno vesela za tole rojstvo. Mali Diego se je rodiu v Milane, kier njega tata živi že 24 liet, v sriedo 6. febrarja, je pezu 3 kile an je biu duh 48 centimetru. Ka-mu pa je podoban? Tata die njemu, mama pa nji. Diego četudi je šele ta-kuo minen, je paršu že vič krat v našo Benečijo. Njega tata an njega mama pa se troštajo, de za an par liet pridejo za nimar stat tle h nam. Tuole se tro-štamo tudi mi. Tatu Rodolfu an mami Teresi čestitamo, malemu Diegu pa želmo srečno an veselo živlienje. ?> Hi ■■ »j SPETER Novi Matajur odgovorni urednik: Izidor Predan Izdaja in tiska ^ Trst / Trieste pr' 'N Fotokompozicija: Fotocomp Videm Settimanale - Tednik Autorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 13.000 + IVA 18% VAlLf Dl / A jflHtSSlh M I V V v——>• Lipa V pandiejak 29. obrila se je v čedaj-skem spitale rodiu liep puobič kateremu so dal ime Michele. Srečna mama je Marina Tomasetig iz Škrutovega, srečan tata pa Silvio Jussa iz naše vasi. Michele je parnesu puno veseja cieli družini, posebno sestrici Monichi, ki 4. junija dopun tri liet živlienja. Mi-chelnu an Monichi želmo puno veseja v živlienju, ki ga imajo pred sabo. A zla Umarla je Romilda Tomasetig Na vratih svoje hiše je na hitro umarla Romilda Tomasetig — uduova Scrignaro — Kozarinova po domače. Imela je samuo 60 liet. Rajnka Romilda se je rodila v De-benjem (Dreka) v Šemancjovi družini. Poročila se je še mlada v Ažlo. Nje mož je še buj mlad zapustu tele svjet. Mama Romilda je zapustila u žalosti sina in hči. Nje pogreb je biu u Ažli v nedeljo 28. aprila 1985. Ohranili jo bomo u lepim in venčnim spominu. SV. LENART Laška voda v Sv. Lenartu Pred kratkim so začel po vaseh Svetega Lenarta spejuvat vodo, ki so jo parpejal iz Laškega, vodovod (akve-dot), ki je koštu 16 milijardu lir. Pred par leti so tole vodo parpejal po vseh naših dolinah in parpravli glavne, principal strukture za dištribucion po vaseh in hišah. Sada opravjajo tuole zadnje djelo, de bomo pili laško vodo. Vse lepuo an pru, samuo tale laška voda nas bo puno koštala, naša slovenska voda pa teče zastonj u Laške. Vse družine, ki bojo muorle sparjet par sile laško vodo, bojo muorle plač-jat za «alačjament» puno sudu. Plač-javat jo bo potreba tudi vsako kapjo, ki jo bomo ponucal. Zatuo imajo ra-žon tisti, ki pravijo, da bo zlo «slana» tale laška voda. PODBONESEC Pomladni Koncert v Špetru V nedeljo 19. maja bo v Špetru ob 15. uri «Pomladni koncert» v glasbeni šoli. Na nastopu bodo sodelovale glasbene šole iz Tolmina, Kanalske doline, Trsta in seveda Špetra. V Čedadu posvet o tehnološkem in gospodarskem razvoju Furlanije Vprašanja tehnološkega razvoja, strokovnega usposabljanja in gospodarskih izbir na območju vzhodne Furlanije, so pred nekaj dnevi bila v središču pozornosti na posvetu, ki sta ga v prostorih srednje šole De Rubeis v Čedadu organizirala Združenje videmskih industrijcev in zavod Banca Popolare iz Čedada. Srečanja o bodočnosti, tak je bil namreč naslov posveta, ki je bil namenjen predvsem mladim, so se udeležili številni dijaki čedajskih srednjih šol. V dopoldanskih urah so na posvetu predvajali nekatere filme o gospodarski stvarnosti v videmski pokrajini. Sledila je razprava v katero so posegli tudi nekateri dijaki. Vprašanje razvoja vzhodne Furlanije so popoldne razčlenili univerzitetna profesorja Bruno Tellia in Giovanbattista Bozzola, podpredsednik videmskega združenja industrijcev Giovanni Spangaro, predsednik zavoda Banca Popolare iz Čedada Pelizzo, predsednik konzorcija za razvoj vzhodne Furlanije SIFO Giuseppe Jacolutti in drugi. Posvet je s svojim posegom sklenil deželni odbornik za industrijo Gioacchino Francescutto, ki je med drugim «potrdil izbiro deželne uprave razvijati gospodarsko šibka področja». Tarčeta Parve dni maja je v čedajskem Spitale pu dugim tarplienju umarla Gabriella Zuber poročena Mauro. Imiela je samuo 37 liet. Žalostno je, de mlada mama je pustila pet otruok, te nar-stariš ima 17 liet, te narmajš samuo 8. Pogreb Gabrielle je biu v nediejo 5. maja popudan. Puno judj ji je paršlo dajat zadnji pozdrav, tudi zak Gabriella, ki je bla iz Krede (blizu Kobarida), je že puno cajta daržala znano oštarijo «Ai buoni amici» v Tarčet. Pomlad v Špetru (foto P.P.). AVVISO Invitiamo i nostri abbonati, se ancora non Io avessero fatto, a mettersi in regola con l’abbonamento che per il 1985 ammonta a: Italia - 17.000; Estero - 27.000; Via aerea; Americhe - 50.500; Australia -67.000; Europa - 34.000. Modalità di pagamento: Italia: conto corrente postale n. 18726331 intestato a Novi Matajur - Cividale. Estero: vaglia internazionale. Invitiamo inoltre i nostri abbonati a indicare sul vaglia il nome, cognome ed indirizzo esatto della persona a cui è intestato l’abbonamento. La redazione Beneški študijski center Nediža 4. LITERARNA NAGRADA LASTRA LANDARSKE BANKE 1. literarno delo domačega avtorja 2. delo o ljudskem izročilu 3. literarno delo za otroke Nagrajevanje v Špetru dne 30. junija 1985 Predloge je treba poslati na: Študijski center Nediža 33049 S. Pietro al Natisone ČEDAD Kada greš lahko guorit s šindakam Sriednje - torak 18-20, sabota 9-12. Dreka - torak 10-12, sabota 10-12. Garmak - sabota 11-12.30. Sv. Lienart - petak 9-12, sabota 10-12. Savodnje - sabota od 10. napri. Špietar - Srieda 9.30-12, petak 16-18. Podbonesec - vsak dan 10-12; v saboto ga ni. Prapotno - torak - petak od 11. napri. Tipana - srieda - saboda 10-12. Bardo - torak 10-12. Rezija - pandiejak, srieda, petak od 10. napri. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha po-noč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od panjdiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 730791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: L Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Pediatra: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 11. do 16. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto San Leonardo: mercoledì 12.30-13.30 — venerdì 10.00-11.00 San Pietro al Nat.: lunedì, martedì, mercoledì, giovedì, venerdì, sabato 9.00-10.00. Savogna: mercoledì 10-12. Grimacco: lunedì 10.30-12.30. Stregna: martedì 10.30-12.30. Drenchia: giovedì 10.30-12.30. 33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel. 84206/7 - 85383 Telex 460412 AGRBAN Priznanje ANPI tovarni Italcementi iz Čedada Z lepo in ganljivo svečanostjo so pred nekaj dnevi podelili diplomo častnega člana VZB1-ANPI tovarni Italcementi iz Čedada. V prostorih tovarne, pred spominsko ploščo delavcema Emiliu Cicuttiniju in Attiliu Movii, ki sta padla pod streli nacistov, so spregovorili predstavnik tovarniškega sveta Gasparutti, čedajski podžupan Fantino in Aldo Calderini. Slednji je zelo učinkovito predstavil svoje iskušnje kot delavec, borec proti fašizmu in sindikalist med vojno, osvobodilno vojno in kasneje vse do današnjih dni in je s tem orisal zgodovino zadnjih 40 let same tovarne. Prispevek delavcev Italcementi k osvoboditvi je nato poudaril v svojem govoru tudi predsednik ANPI Gino Lizzerò. Svečanosti so se, poleg številnih predstavnikov družbeno-političnega življenja iz Čedada, udeležili delavci, člani tovarniškega sveta in bivši uslužbenci Italcementi. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini • pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četart od 11. do 12. ure. Vsak torak an četartak od 9 13.30 so odparti tudi uficihi pol bulatorja. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od. 18. do 24. maja Špeter tel. 727023 Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».