Stev. 205 TRST, v torek 25. julija 1911 Tečaj XX>VI IZHAJA VSAK DAN tu4l ob nedeljah in praznikih ob ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakaman v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini. Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toiljivo « Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost14 za Primorsko. „V edinosti je moč!'1 NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane narcluine, se uprava ne ozira, laroooma na nedeljsko izdanje „EDINOSTI ' atane: s« oelo leto Kron 5*20, za pol leta Kron S-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranllni?nl račun Stev. 841-652. TELFF0N 5t. 11-57 BRZOJAVNE UE5TI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 24. Zbornica je nadaljevala debato o brambni predlogi. Ob splošni pozornosli zbornice je povzel besedo grof Tisza in je takoj ob začetku govora izjavil, da se hoče v svojem današnjem govoru baviti izključno s predlogo, ki je na dnevnem redu in z vojaškimi vprašanji, ki so s tem v zvezi. Po govoru grofa Tisze je bila debata odgodjena na jutri. Srbska princesinja Helena se zaročila. BELI GRAD 24. Včeraj se je v Racco-nigi srbska princesinja Helena zaročila s princem Ivanom, sinom velikega kneza Konstantina, bratranca carja Nikolaja. Zrakoplovstvo. BADEN-BADEN 24. Zrakoplov „Schwa-ben", ki se je ob 5 30 zjutraj v Friedrichs-h^fenu z 8 pasažirji dvignil v zrak, je ob 9 33 dospel v Oos. Silna vročina. DUNAJ 24. Že nekoliko dni je tukaj neznosna vročina. Mnogo oseb se je onesvestilo, več jih je umrlo za solnčarico. Konji padajo po ulicah. — Včeraj je utonilo osem oseb, ki so se kopale v Donavi. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o silni vročini. Iz Opatije poročajo, da je obolelo vsled vročine mnogo oseb, prav iako v Pragi. — Tudi iz Nemčije poročajo o hudi vročini. V Berolinu so umrle štiri osebe za solnčarico. Na Angleškem imajo veliko sušo, v Londonu je vsled vročine umrlo tudi več oseb. — Pričakovati je, da bo vročina v prihodnjih dneh še hujša. V Opavi vlada izredna vročina, Temperatura je dosegla popol. 44 stopinj. Včeraj je solnčarica zadela več oseb. LONDON 24. Tukaj je 38 stopinj v senci. Za solnčarico je umrlo osem oseb. Velik požar v Carigradu. CARIGRAD 23. (ob 11. uri po noči). Velikanski požar v Stambulu traje dalje. — Vsako gašenje je zaman. Sedaj gorita mestna dela Akseraj in Laleki. Doslej je pogorelo skoraj 2000 hiš in prodajalnic. Pogo- sultanu. Zvečer je vojni minister priredil relci so večinoma mohamedanci. Požar sma-, diner, na katerem so bili tudi inozemski trajo za veliko nesrečo, ki napravija tem veči j atašeji. Nogi odpotuje baje danes v Be-utis, ker je izbruhnil na večer velikega na-;r°lin- rodnega praznika. — Pravkar je izbruhnil! Rim 24. Papež |e nekoliko zagrljen, požar v mestnem delu Vianga. — Splošno; zato se ne vrše običajni vsprejemi. je razširjena govorica, da je bilo zažgano in j da se je hotelo to nesrečo izrabiti za ne- ■ Hri/utclffl . clni/oncL i triu K mire. Vojno ministerstvo stražijo močni vo-i m OIU¥OIWRI ItlUU. jaški kordoni. j „Slovenski Narod" je priobčil naslednje CARIGRAD 24. Požar je trajal do 5. i pismo : ure zjutraj. Obrežni mestni del Vianga jej Slavno uredništvo! popolnoma pogorel. Govori se, da je pogo-1 Vsled povsem neresničnega poročila li-relo 10.000 hiš in prodajalnic. Upepeljenih' sta „Jutro" od prošle srede o ustanovitvi je več mošej, šol in ena cerkev. Pravno fa- j „Hrvatsko-slovenskega kluba" je bila slo-kulteto so redili. Škode je milijon funtov, — j venska javnost tako mistificirana, da je mo-Pogorišče napravija utis kilometer dolge raz- \ rala udobiti o mojem in mojih kolegov iz valine. Gasiti so pomagali tudi gasilni od-j „Narodnega kluba" nastopu popolnoma dčlki inozemskih vojnih ladij, ki so tukaj krive vtiske. Ker so najbrž one neresnične stacijonirane. Več gasilcev in tudi drugih; vesti zakrivile tudi različne resnici ne odgo-oseb je bilo ranjenih. Doslej ni še u gotov - varja joče trditve v člankih objavljenih o na-Ijeno, ako je bilo tudi človeških žrtev. Veliki šem postopanju v Vašem cenj. listu od srede, vezir je prišel na pogorišče, sultan je poslal apeliram na vašo objektivnost z vljudno enega svojih komornikov. Govori se, da je prošnjo, da objavite sledeča pojasnila o tej ogenj nastal v nekem prenočišču vsled ne- stvari. previdnosti nekega Arabca, ki je pripravljal kavo. Aretiranih je bilo tudi nekoliko oseb. CARIGRAD 24. Kakor zatrjajo uradne osebe, je policija zaprla dvanajst požigalcev. Četa požigalcev je štela vsaj 30 oseb, ki so nameravale najprej zažgati vojno ministerstvo. Požigalce bo sodilo vojno sodišče. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 24. Torgut Šefket paša je brzojavil, da so v noči na 19. t m. ustaši in Črnogorci pri Lešnici napadli čete četrte divizije. Bili pa so odbiti izgubivši mnogo mrtvih in ranjenih. Na turški strani je bil ranjen en vojak. Turčija. CARIGRAD 23. Povodom današnjega narodnega praznika je sklenil ministerski svet, da se pomilosti več oseb, ki so bile obsojene radi ustaje meseca aprila leta 1909. Kolera. CARIGRAD 24. Včeraj je tukaj obolelo za kolero 8 oseb. Ustaja na Haiti. NEW-YORK 23. „New-York Herald« poroča iz Kap Haitiena, da je prišlo v četrtek do boja med obema revolucionarnima strankama, pristaši Pa mina in Lecontesa. — Leconte je prišel včeraj v Kap Haitien in se je proglasil predsednikom. PORT au PRINCE 23. Revolucijonarji so vjell generala Thomasa in ga obglavili. Vse vladne čete so zbrane v Port-au-Princu. V Croix-des Conquettes so ustaši oplenili presbiterijansko cerkev in francosko samostansko šolo. Zagreb 24. V procesu proti Savi Drago vicu, ki je bil obdolžen roparskega umora, je bila danes razglašena razsodba. Dragović je bil spoznan krivim roparskega umora in obsojen na 15 let težke ječe in v povračilo sodnih stroškov z izjavo, da jih ni možno iztirjati. Bari 24. Tukajšnje varietetno gledališče „Margerita" je v noči od četrtka do petka popolnoma pogorelo. Zgorela je tudi vsa oprava in vsi kostimi igralcev. Carigrad 24. General Nogi si je ogledal vojno šolo in je prisostvoval vežbanju čet. Včeraj je bil sprejet na avdijenci pri PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoužek Poslovenil H. V Kosovo polje. Bil je to mlad junak, ki je vodil deklico v objemu, ki je s svojo zunajnostjo tudi pri luninem svitu prisila vsakega v občudovanje njene krasote. Njeni pogledi, žareči od ljubezni, so se vpirali v moško lice junaka, ki je ljubavnim šepetom pomirjeval svoj in ljubice vihar. Šum, provzročen po skritju Brankoviča in Bazajeta v goščavo, je predramil devojko iz sladkega sna, da se je stresla celo v objemu junaka. „Kaj je to ?" je vprašala, zroč boječe okoli, „Milane, dragi Milane, vrniva se! Tako žalostna sem in bolestno razpoložena in zdi se mi, kakor bi vsak šum listja prinašal neznano nevarnost." „Ne tako, svetnica moja I* je del junak ognjevito, stiskajoč devojko tesneje k svojemu boku, „že davno se nama ni nudila slična prilika, in se zopet ne ponudi tako kmalu. Hrepenel sem že davno po tej uri, kakor ne hrepeni morda niti duša v vicah : po glasu angelja, ki oznanja osvobojenje. — ! In česa se bojiš ? Kazančić, zvesti moj po-1 bratim, straži vhod, in pred vsako drugo J nevarnostjo te varuje moja roka in moj handžar!" Pri tem je udaril z levico na i handžar ob levem boku za dragocenim i pasom. Toda, umaknil se je vendar na stransko i stezo, odjenjajoč strahu ljubice. „Da," je go-| voril naprej, „moj handžar te brani, on te j tudi pridobi za-me, Tako je, ljubica draga, i trdno verujem v Boga in tvojo ljubezen, j zanašam se na srečo junaško in naklonjenost Obilica. On ve vse in dejal je sam, da J si ne želi nikogar druzega za svata in za ; tretjega zeta Lazarja." „Moj Milane! je vskliknila devojka vzradoŠčeno. Stezica se je naglo zavila v ostrem kotu in zginila sta za grmovjem.-- Pred vhodom iz gradu vodečim je stal | drug mož, oprt ob steber, in je počasoma hodil nestrpno sem in tja. Od zgoraj je do-tnela godba, doneli so vskliki vzradoščenih | gostov; junak se je včasih hrepeneče ozrl ■ tja gori, toda, takoj zopet je oprezno zrl na j vse strani. „Le se veselite", je spregovoril pri tem, „in ker moram eno uro stražiti tajnost ljubezni pobratima, zavriskam pa dvakrat tako, ko se bomo bili s bisurmanom 1" Nijeden od članov sedaj ustanovljenega „Narodnega kluba* ni mislil na vstop t Šušteršičev klub. NI torej res, da so to skuhali v Trstu in da so se tam neke mero-dajne osebe že pred mesecem ogrevale za vstop v omenjeni klub. Kar so omenjeni primorski poslanci nameravali, se vjema popolnoma s tem, kar je tudi vaš cenj. list v različnih člankih in sosebno toplo še na predvečer ustanovitve „Hrvatsko-slovenskega kluba" priporočal, namreč zvezo vseh jugoslovanskih parlamentarnih skupin po vzoru skupnega češkega kluba in nemškega „National verbanda". Žalibog to vsled odpora dalmatinskih poslancev ni bilo mogoče. Omenjenih pet poslancev je zato smatralo za najprimerneje, da se konstituirajo v poseben klub. Ta klub pa ni bil samo začasno ustanovljen, temveč obstoji še danes. Ne odgovarja nadalje resnici, da je skupina, ki tvori ta klub, for-melno vstopila v klerikalni Šušteršičev klub, temveč se je kot samostojen klub zvezala v svrho enotne taktike v narodnih vprašanjih s „Hrvatsko-slo vensko zajednico". In tej oba kluba vbsegajoči formaciji Je bilo dano ime „Hrvatsko-slovenski klub". „Narodni klub" je torej ohranil svojo politično iudividualnost in je na ta način vsaj deloma uresničil namen stvoriti narodno zvezo po vzoru češkega kluba. M res nadalje, da je pri tem dr. Susteršič izjavil, da sprejme omenjene hrvaške in slovanske poslance, da pa ne sprejme dr. Ravnikarja. Ravno nasprotno so primorski poslanci izrecno poudarjali, da smatrajo za svojo prvo in najvažnejšo nalogo, zvezo spopolniti s tem, da prit ;gnejo tudi ostale jugoslovanske poslance, seveda ne v Šušteršičev klub, temveč v Zvezo. O sprejemu pa se ni moglo sklepati, ker ni bilo še nobene priglasitve za vstep. Ne odgovarja resnici, da sem se jaz s tržaškim škofom glede volitve ali sploh glede našega parlamentarnega postopanja po-gajc l ali celo sporazumel. P-imorski poslanci so pri svoji akciji nastopali z najčistejšim namenom koristiti narodni stvari in so se glede potrebe skupne zveze razlikovali od dalmatinskih poslancev le v tem, da so to potrebo smatrali za za nujno in aktualno, dočim so hoteli dalmatinski poslanci ustanovitev zveze odložiti na poznejši čas, ne da bi pa določili niti približnega roka. V ostalem pa so tudi dalmatinski poslanci, kakor tudi vaš cenj. list priznali potrebo take zveze. Dosledni svojim nazorom smo storili prvi korak za vresni-Čenje naše ideje v nadi, da s tem olajšamo tudi ostalim jugoslovanskim poslancem odločitev. Nismo torej zaslužili, da se nas sedaj sumniči. Svojega prepričanja nismo spremenili in ga tudi nikomur na ljubo ne spremenimo. V nadi, da izvolite te vrste objaviti, bilježim z odličnim spoštovanjem Dr. Otokar Hybhf. Dunaj, 20 20. julija 1911. Proti brezobzirnemu postopanju orožnika. Interpelacija posl. dr. Mandič-a v seji poslanske zboornice dne 21. julija 1911. Povodom državnozborskih volitev dne 13. 6. 1911 v I. volilnem okraju Istre je bil Hitri koraki, bližaječi se skozi vrt, so naenkrat poojstrili njegovo pozornost: stopil ; je naprej, polagajoč roko na meč, kajti bistro uho je spoznalo v prvem trenotku, da to niso koraki pobratima. Visoka, močna postava se je pojavila v senci dreves. „Branković" je vskliknil junak na straži. „ Kazančić!" je za vpil leta, nič manj presenečen, in oziral se je plašnim pogledom okoli, kakor bi se bal vsakega šuma vej in listja. „Odpusti, vojvoda," je rekel mladi junak, stopivši na stran, „da sem ti zaprl pot; nisem se nadejal tebe." I „In kako to", je prašal Brankovič, ne meneč se za opravičanje mladega junaka, „da Kazančić zapušča družbo naklonjenih mu junakov in krasotic, in da se plazi v mesečini za stopinjami Brankoviča ?" Ponosno je dvignil Kazančić glavo: „Ta vprašanja opraščam samo Branko vicu, katerega častim kakor slavnega vojvodo, kajti često sem ga videl, kako razkraplja čete bisurmanske kakor čredo . ovac. Toda tudi častenje ima svoje meje. Da mi je večerni hlad in svit meseca sedaj ljubši, nego bratje junaki in naklonjene mi krasotice, kaj to briga koga ? Niti tebe, vojvoda; da, sveti Sava mi je priča, niti cara samega!" „Beži, beži je odgovoril Branković neki Peter Cupin iz Dolenje Škofije št. 239 obdolžen, da je na volilni sekciji Dolenje Škofije zagrešil prestopek v smislu zakona od 26. januvai^a 1907 drž. zak. št. 18, vsled česar je dobilo orožništvo nalog, naj ga prime. Politični nasprotniki imenovanega Petra Cupina so trdili namreč, da je Cupin izpolnjeval svojim somišljenikom glasovnice z imenom svojega volilnega kandidaia. Ko je Cupin doznal, da ga iščejo orožniki, se je takoj sam In iz lastne volje prijavil orožnikom, iz česar izhaja, da se Cupin ni hotel odtegniti aretaciji, ker je bil uverjen, da ni zakrivil nikakega prestopka. Vzlic temu ga je dotični orožnik ukle-nil s tako silo, da je na levi roki zadobil rane, ki so bile glasom priloženega zdravniškega spričevala *) ddto 18.6 konstatirane celo po 5 dnevih, in vsled katerih je bil Cupin za 2 tedna popolnoma nesposoben za delo in Je obolel radi prevelikega razburjenja. Zdravniško spričevalo se glasi: Cupin (Zupin) Peter pok. Ivana iz Škofij dolnjih štev. 239 ima na zapestju leve roke lobjemajočo (cirkularno) 3—5 entm. široko oteklino z modrikastimi lisami vsled krvne ' podplutve in četvero podolgastih odrtin površnih plastij kože (epidermis) istotam. Te poškodbe odgovarjajo povsem izjavi poškodovanega, da so provzročene potom silnega stisnjenja z verigo okolo roke, ko so ga orožniki dne 13. 8. 1911 vklenili. Vsled i bolečin ostane ovirana njegova zmožnost za j delo vsaj 2 tedna. Razven tega se čuti Cupin bolnim radi velikega razburjenja, ki ga je takrat prestal in njegovo bilo prekaša še sedaj po 5 dnevih poškodbe 100 utripov na minuto. V Trstu 18. 6. 1911. Dr. Just Pertot." Ko je Cupin z dotičnim orožnikom dospel v Koper, je bilo tako hudo vreme, ds je bilo vsled neurja le z nevarnostjo za življenje možno dospeti peš s postaje v Kopru do sodišča. Vsled tega je prosil Cupin orožnika, da bi mu dovolil, da na svoje stroške najme voz do sodišča. Ali tudi ta prošnja je bila odklonjena. Cupina je gnal orožnik ob najhujšem vremenu peš do sodišča, kjer so ga zaprli vsega mokrega, tako, da je moral vso noč prebiti v mokri obleki. Kedaj je uklenjatl v verige, je določeno v dodatku k službeni instrukciji orožništva. V tem slučaju uklenjenje pa ni bilo potrebno, ker ni šlo za nevarnega zločinca, ne za poskus bega; in tudi če je bil dotični orožnik mnenja, da je nadetje verige potrebno, je moral to storiti tako, ne da bi bilo ovirano kroženje krvi in ne da bi bil uklenjeni poškodovan. Ker pa se tiče prošnje prijetega, da bi se vozil v ječo, je bila odklonitev te prošnje od strani dotičnega orožnika popolnoma neopravičena, ker se je na ta način zdravje aretiranca stavilo v nevarnost, in bi bil — po mnjenju podpisanih — dotični orožnik moral, Če že ni hotel ustreči prošnji aretiranca, moral vsaj počakati na kolodvoru tako dolgo, da bi se bilo vreme zboljšalo. Z ozirom na gori opisani dogodek si podpisani dovoljujejo staviti do njegove ekscelence gospoda ministra za deželno brambo nastopni vprašanji: trpko, „znam jaz ceniti hvalo iz tvojih ust; Brankoviča imenuješ in na Obiiica misliš. In kar si tukaj govoril o carju, si se gotovo naučil iz razgovorov z Obilićem ?" „Izkazal sem čast, vojvoda, kakor sem jo čutil v srcu," je odvovoril Kazančić isto tako trpko, „toda priznati ti moram, da je meni Obilic ljubši in slavnejši, nego ti in tvoji predniki." „Ha, pobalin I" se Je raztogotil Branko-vić, vsled neizmernga sramotenja skoro brez zavesti; meč se je zabliskal v njegovi pesti in zamahnil je z njim proti nasprotniku, toda jeklo je odskočilo od meča junaka, ki je, opazujoč vsako kretnjo Brankoviča, skoro v istem trenotku izdrl svoje orožje. Pok na pok so sledili sedaj ostri udarci, oba slavna bojevnika, orožja vešča ; resnično ni eden drugemu popustil, in le zaman sta sekala škrbine v ojstrino svojega orožja. Ženski krik je zadonel iz daljne notranjosti vrta med drevjem, in takoj na to je kričal možki glas: „Bazajet !" Oba nasprotnika sta naekrat zadržala sredi mahljaja. „Snideva se spet, vojvoda I" je vsklik-Kazančić hiteč v ono stran, odkoder sta za-donela vsklika: „Milane, tu sem, tu!" je kričal pri tem. (Pride še.) »EDINOST« št, 205. V Trstu, dne 25. julija 1911. 1) Je-li njegovi ekscelenci znan gori opisani slučaj, ki je bil priobčen tudi v tržaških listih? 2) Je-li njegova ekscelenca pripravljena strogo preiskati ta dogodek, krivca pozvati na odgovor in ukreniti potrebno, da se taki tragični slučaji ne bodo več dogajali ? ! Prebivalstvo na podlagi občeval-nega jezika glasom ljudskega štetja. Minolega četrtka smo prinesli statistične pcdatke o razdelitvi prebivalstva po narodnosti na podlagi ljudskega Štetja. Glasom teh podatkov je v Trstu in okolici z vojaštvom vred 37.063 Slovencev, 1422 Hrvatov in Srbov, 142.113 Italijanov, 9689 Nemcev in 663 drugih narodnosti. To prebivalstvo se razdelja na: Mesto Sp. okol. Gor. okol. Slovenci 10.555 19552 7738 Italijani 108.886 31.591 1032 Nemci 7.294 1.840 105 Po posameznih okrajih je razmerje med Slovenci in Italijani sledeči: I. Mesto. Slovenci Italijani I. (Sv. Vid) — 2.299 13.912 II. (Staro mesto) 672 12.711 III. (N. mesto) 2119 15.359 IV. (N. mitnica) 1428 17.707 V. (St. mitnica) 1389 31.343 VI. (Sv. Jakob) 2342 17.854 V vsem mestu so torej gospodje na magistratu našteli 10.555 Slovencev. Glasom volilnih rezultatov pa nas bi moralo biti v razmerju s Številom oddanih glasov 23.412, ako bi se vse socijalistične glasove štelo za italijanske! II. Spodnja okolica. Slovenci Italijani I. (Kjarbola) 847 4160 II. (Skedenj) 2298 2377 III. (Sv. M. M. sp.) 2083 1253 IV. (Sv. M. M. zg.) 1376 2712 V. (Kjadin) 447 3942 VI. (Lonjer) 803 69 VII. (Rocoi) 1487 4192 VIII. (Kolonja) 556 928 IX. (Vrdela) 3773 3780 X. (Rojan) 1541 1788 XI. (Škoiklja) 1756 3347 XII. (Barkovije) 1706 849 XIII. (Greta) 789 2194 Kdor ne pozna tržaških razmer, mora kar strmeti kako je mogel imeti magistrat toliko drznosti, da se je upal priti na dan s takimi številkami! Zakaj v očivid dejanskim razmeram je treba pač žev velike porcije drznosti za to, da se v Skednju, Sv. Mariji Magdaleni, Sv. Ivanu, Rojanu itd. — prikorigirajo italijanske večine. V gornji okolici so našteli: Slovencev Italijanov Bane 204 31 Bazovica 830 38 Kontovelj 873 125 Sv. Križ 1337 370 Gropada 418 4 Opčina 1802 304 Padriče 293 — Prosek 1107 116 Trebče 757 35 Lipica 86 — Miramar 29 9 Od kje so prišli gori našteti Italijani, to bodo znali pač le na anagrafičnem uradu tržaškega magistrata! Umeje se, da se bomo še vračali na ta zanimivi predmet in mi se hočemo potruditi, da osvetlimo te Številke izčrpno in od vseh strani. Domače vesti. G g. odborniki in namestniki Pol. društva „Edinost" ter slovenski mestni svetovalci in zaupniki iz okolice so naprošeni, da pridejo danes, v torek 25. t. m. ob 3. uri popoldne v „Slovansko PODLISTEK. Aeroplan. Anton Stekar. Že je bil udelal Lilienthal v svoje dr-kalno letalo motor, ko ga je zadela usoda ; pri nekem drkalnem poletu je padel, si zlomil tilnik in umrl posledni dan, 13. avgusta 1896. * * « Linienthalu je vstalo mnogo navdušenih učencev. Po načinu kakor so rešili ali reševali problem stojnosti (stabilizacije), to je vzdrževanja ravnotežja, se razdelijo v ame-kansko in francosko šolo. Amerikanska šola bratov Orville in Wilbur Wright stoji na stališču, da mora ležati vzdrževanje ravno -težja v roki letalca, francoska pa stremi za avtomatično stabilnim aeroplanom, kateri se vzravnava sam od sebe, ako ga hoče spraviti sunek vetra iz ravnotežja. Stvar stoji kakor pri biciklih. Automa-tično stabilni so oni s tremi kolesi, in vsakdo Čitalnico" na zelo nujno važno posvetovanje. Prosim najuljudnejše, da naj nihče ne izostane. Predsednik. Odlikovanje avijatika VVidmarja. — Mestni odbor je v seji, ki jo je imel včeraj opoludne, sklenil izročiti avijatiku Widmarju, ki je v Trstu napravil prvi polet v aeroplanu, svetinjo občine s posebno posvetitvijo. Grenak kruh. Prejeli smo: Srečen oni, ki še ni okusil grenkega kruha, kakoršnjega morajo jesti n. pr. oni telefonski mojstri pri c. k. telefonski sekciji v Trstu, ki jih je slučajno rodila slovenska mati. Tako se postopa žnjimi, da se morajo opravičeno vpraševati, imajo-li sploh pravico do tega grenkega koščeka kruha? V zavesti, da služijo se svojimi kolegi druge narodnosti, oziroma slovenskimi odpadniki, enega in istega gospodarja — to je: državo — morajo gledati, kako jih načelnik sekcije do zadnjega delavca zapostavlja v službi na vse možne načine. Posebno od tedaj, ko sta „Piccolo" in „Indipendente" proglasila po Menesiniju izdano parolo: Fora i Ščavi, so postale razmere za nas naravnost obupne. Rečeno načelo se je začelo praktično izvajati. Tako sta bila dva tovariša že premeščena — eden v Ljubljano, drugi v Postojno —, drugi pa menda pridejo kmalu na vrsto. Razlog se seveda glasi: aus Dienstesriicksichten, — to je tisto sredstvo, s katerim avstrijska birokracija navadno odpravlja neljube jej osebe in ubija često najboljše moči. Soprogi obeh premeŠčencev — obe materi več otrok — sta s solznimi očmi — sklicevaje se na zdravstvene razmere svojih malčkov — prosili, ali ni bilo pomoči ni usmiljenja. Pa da ni to grenak kruh takih uslužbencev ?! Obračamo se do naših ljudskih zastopnikov, da bi oni skušali vplivati, da bi se ne postopalo tako z nami. Obračamo se tudi do načelnika tehničnega oddelka, g. višega stavbenega svetnika Waldecka, naj ukrene potrebno, da ne bosta komisar Lanzinger in nas tovariš Falegiarda tako objestno postopala proti nam. Ta zadnji se celo ponaša, da je premeščenje slovenskih tovarišev njegovo delo. Tudi ni prav, da moramo trpeti radi očitnega protežiranja bratov Gollob (eden je predpostavljeni, drugi podrejeni). Svarimo pa gospode, naj radi tega dopisa ne tirajo — kakor je že to navada — po krivem koga na protokol, ker krivice je bilo že dovolj! — Naša zahteva je: enaka pravica za vseh in nič druzega. Sicer bomo prisiljeni več in jasneje 'govoriti. Mestni svet tržaški bo imel jutri v sredo dne 26. julija ob 7. url zvečer XV. javno sejo. Rodoljubi z Vrdelce dr.u Rybaru in dr.u Gregorinu. Popolnoma se vjemamo z delovanjem svojega državnega poslanca dr.a Rybara in tovariša mu dr.a Gregorina. Saj že danes deloma žanjemo sadove njiju delovanja v minolosti. Posamični Slovenci naj si le zastopajo doma vsak svoje osebno prepričanje in nazore. Ali na Dunaju bodimo vsi Jugoslovani — zjedinjeni! Skupno zidajmo skupno hišo, in še le potem, ko bo ta hiša dozidana, pride čas, ko bomo razpravljali, kdo bo stanoval v I., kdo v IL, kdo v III. nadstropju. Tako naj postopa vseh 37 jugoslovanskih poslancev. Če pa bodo razcepljeni in needini, ne bodo nič dosezali in tudi ne bodo nikjer vpoštevanL, Tu treba narodne požrtvovalnosti, nesebičnosti in tudi samozatajevanja nasproti drugače mislečemu bratu. Zato odobrujemo mi na Vrdelci postopanje državnih poslancev dr.a Ryb£ra in dr.a Gregorina in smo jim to svoje soglasje hoteli sporočiti brzojavno; a smo rajši nabrali svoto 12 K 60 stot. za podružnico CM družbe na Vrdelci. (Posebej pošlje ta podružnica 200 K za obrambeni sklad.) — Darovali so: Fran Godina 1 K, Ivan Baretto 60 stot., Ivan Godina 60 stot., Anton Godina 50 stot., Anton Godina 1 K, Fran Miot 40 stot., losip Višnjevec 60 stot., Emil ve, da se z njimi slabo dirka. Oni z dvemi kolesi so pa izvrstni za dirkanje, toda kolesar mora paziti, da ne pade na desno ali na levo, čemu se pa hitro privadi. Letalec v zraku mora pa paziti, da ne omahne na desno ali na levo in vrhutega mora gledati, da se vzdrži v letalni smeri (v kurzu), ker ga skuša veter zanesti. Stojnost letala mora biti torej trojna: podolžna, poprečna in pobočna. Iz tega sledi, da mora biti krmarje-nje aeroplana, pri katerem leži vzdrževanje ravnotežja v roki letalca, kakor je to Wrigh-tov biplan dokaj težka stvar. Vendar to ni tako. Wrightovo letalo zahteva res nekaj spretnosti za krmarjenje, več nego avtomatično stabilni francoski aeroplani, ima pa prednost, da se čuti v njem letalec zjedinjen z letalom, kakor ptica s svojimi krili, ter počuti vsled tega vse uplive zračnega morja in jim zamore kljubovati vse bolj sigurno nego letalec v automatično stabilnem letalu, katero mu je takorekoč tuje. Wrightovemu aeroplanu se torej ni treba bati tudi precej močnega vetra. Automatično stojnost aeroplanov dosežemo s pomočjo posebnih priprav, katere opišemo pozneje. Vse te priprave so pa za 'Baretto 50 stot., J. Stanko Godina 1 K, Anton Baretto 50 stot., Andrej Gropajc 60 stot., Anton Grmek 40 stot., Albert Godina 50 stot, Josip Godina 20 stot., Jakob Žgur' 30 stot., Avgust Godina 10 stot, Ivan Bran-! dolin 10 stot., Andrej Rebek 30 stot., Ivan Marija Mikeluc 60 stot., Štefan Godina 40, Peter Rebek 50 stot, Fran Čarga 50 stot.,! Anton Gropajc 40 stot., Fran Gropajc 40 stot., Ivan Mijot 60 stot. Nov Lloydov parnik. Včeraj predpo-ludne so v Lloydovem arzenalu spustili v morje nov brzi parnik „Helouan". To je 126. parnik, ki je bil zgradjen v Lloydovem arzenalu. Parnik ima 9110 ton., in prostora za 150 pasežirjev I razreda, 80 II razreda in 60 III. razreda. Parnik je namenjen za brzo vožnjo v Aleksandrijo. Dramatično dfuStvo v Trstu. Dramatična šola izvrstno napreduje. Obiskuje jo 28 zelo marljivih in navdušenih učencev in učenk. — Vodstvo pričakuje, da bodo tvoriti ti velik kontingent tudi vporabnega naraščaja, če bodo vsi vstrajni. Slovensko gledališče v Trstu. Drugi teden se pričnejo pogajanja za angažma. Intendant vabi vse, ki so dozdaj že igrali in ki reflektirajo na angažma, da se od pone-nedeljka naprej zgiasijo pri njemu. Naš domači polk hočejo premestiti prihodnjo spomlad nekam daleč od tukaj, čuje se imena Bos. Brod in Belovar, semkaj pa pride baje neki madžarski polk. Tako gre govorica in tudi listi so to že prinesli. Naš polk je bil do sedaj v garnizlji v mestih: Pula, Gorica in sedaj že petnajst let v Trstu, izkazal se je kakor jako veščega in sposobnega za naš kameniti Kras, ki navadno dela vsakemu tujemu polku pri vajah težkoče ; ker vojaki niso tacega terena vajeni, se zgodi navadno, da ljudje nevajeni tacih tal jako hitro opešajo ali pa raznih skalo-vitih ovir sploh premagati ne morejo. Sedaj pa naj bi bili naši fantje naenkrat določeni za same ravnine in eventuelno za ogrske puste. To se nam zdi jako čudno, ta premestitev mora imeti še kako drugo ozadje, kajti vojakov, ki bi bili sposobni, ni za naš teren, in se ga tudi tuji ne privadijo, kar se je že mnogokrat z raznimi poskusi konstatiralo. Torej zakaj pa hočejo premestiti naš polk iz domačega okraja, izven okoliša III. vojnega zbora? Pa ne morda radi tega, ker se boje, da naši fantje niso zanesljivi za slučaj vojne z Italijo ? No, če je to povod, potem pa dotični gospod, ki je naš polk opisal, pač ne "pozna ljudi, ki žive po naših slovenskih deželah, iz katerih se nabira polk št. 97. Da bi bili tržaški okoličani, Goričani, Istrani in Notranjci nezanesljivi in boječi vojaki, o tem bi morali naši sedanji generali poprašati Šefa generalnega štaba Conrada, FML Schemua, FML Lovetto in druge, kateri so vsi živeli v Trstu s tem polkom, ga dobro poznali in £ga vedno hvalili. Ta premestitev je pa v nasprotju z določbami glede bivališča, ki naj ga ima moštvo, kajti svoj čas se je obljubilo, da bodo polki nameščeni večinoma v svojih domačih deželah, kar ima posebno še sedaj več pomena, odkar se je doseglo, da dobivajo vojaki za dobo žetve dopust. Kaj pomaga vojaku dopust, če se pa mora domu voziti po dva dni in nazaj zopet toliko časa in to kar bi doma z delom pomagal, pa še za vožnjo ne bi zadostovalo. Ako pa sedaj pomislimo, da taka selitev stane ogromnega denarja, katerega ravno sedaj naši državi tako primanjkuje in če pomislimo, da stane vsako leto vožnja rezervistov in rekrutov k polku velike svote, potem pač ne moremo odobravati tacih selitev, ki niso v korist državi in tudi ne vojaštvu. Bi bilo pač dobro, da bi se poslanci vseh omenjenih dežela zavzeli za to, da ostane naš polk še nadalje v Trstu. Na semnju podružnice CMD pri sv. Jakobu, ki bo dne 6. avgusta bo nekaj posebnega tudi to, da se bo vse razstavljeno blago prodajalo na korist Cirilmetodove družbe. Razstavljeno bo n. pr.: milo, čistilo, sveče itd. V prid stavbenem skladu nove CM šole v Trstu je sklenila včeraj moška po-druzhica družbe sv. CM v Postojni prirediti aeroplan to, kar je tretje kolo za bicikelj: obtežujejo ga in ovirajo letanje. Brata Wright sta rešila problem stabilizacije v smislu ptice, pristaši francoske Šole pa v smislu strelice. Zatorej je polet Wrightovega letala, svoboden in siguren kakor polet ptice, polet Bleriotovega monoplana ali Voisinovega biplana pa nekako prisiljen, nemiren, kakor frčanje strelice. (Pride še). * * * 7 V nedeljski Številki v zadnjem stavku prvega odstavka je čitati: ... kateri tehta 36 kg; pravilno pa je: ... kateri tehta 3 6 kg. — V tretjem odstavku se mora glasiti drugi stavek: „Wrightov biplan ima dva vijaka..." in ne „Biplan ima dva vijaka.." Izpuščen je na koncu nedeljskega, oziroma na začetku ponedeljskega podlistka sledeči odstavek: „Pobočno krmarjenje, to je spremembo letalne smeri dosezamo s pomočjo pobočnega krmila, katero se nahaja za nosilnim krovom ter učinkuje na isti način, kakor krmilo Iadije." V ponedeljski številki sodi zadnja vrsta prvega razpredelka v tretji razpredelek, na prostor druge vrste. na vrtu „pri kroni" 8. septembra t. 1. pop. veliko "ljudsko slavnost. — Vsa notranjska pa tudi primorska društva in narodno občinstvo se že danes opozarjajo na to prireditev, s katero misli Postojna najboljše prolaviti 25-letnico svoje moške podružnice, ki je bila ena prvih podružnic naše šolske družbe. Ohranitev in pomno-žitev Slovenstva v Trstu je v najbližjem interesu Notranjske, zato hoče Notranjska zbrati nekaj močnih kamenov za novo trž. Šolo. Pozor torej na 8 sept. Prihranite ga za Postojno! Absolventi Grma iz Notranjskega, Primorskega in dr. so vabljeni na sestanek, ki se bo vršit dne 29. julija t. 1. v Št. Petru na Krasu ob 4.30 uri pop. v gostilni „Pri reškem mestu". Tu se udeleženci domenijo o 25-Ietnici obstanka šole, stanovski organizaciji itd. Pripraviti je treba gradivo za 20 avg.! Ker polagamo veliko važnost na sestanek, so uljudno vabljeni vsi absolvenii, ki jim čas pripušča. Veselica v Lonjerju, ki se je vršila preteklo nedeljo, je vspela v vsakem pogledu. Obisk sicer ni bil prevelik, ker je solnce preveč pripekalo, a, kar je razveseljivo, bilo je polno do-načinov in sosedov na veselici. Izvajanja pevskega društva so zadovoljila popolnoma. Priznati se mora, da je pevsko društvo „Zastava", čeprav razpolaga Črez malo moči, vendar discipliniran zbor. V tem pogledu se tudi odlikuje od mnogih drugih okoličanskih društev. Društvo izvaja poleg navadnejših in narodnih tudi umetne zbore. Tako smo slišali preteklo nedeljo tudi Aljažev svež in krepek zbor „Na dan"; ki ga je „Zastava" izvajala dovolj precizno in natančno. Vedno lepa Adamičeva „Lipa" je po zares občutka polnem izvajanju zelo ugajala. Oba zbora, mešani in moški se lepo spopoinjujeta. V znak hvaležnosti in pripoznanja je bil pevovodji poklonjen krasen šopek cvetlic s slovenskimi trakovi in napisom. Za srečolov, ki je prinesel lonjerski podružnici CM skoro 70 kron, so darovali : Čok-Mihael-Pušar 5 botiljk refoška, Čok Ana-Pušarjeva razne galanterije, Čok Rozalija otroški povoj, Čok Ivan Marija-Goiidnik 2 botiljki. finega rizlinka, Čok Marija učit., 2 vazi, Čok Andrej-Župan več botiljk raznega vina. Za par zlicitiranih smodic K 10. Preplačali pa so vstopnino: Lovrenčič Mihael K 1, Josip Vatovec K 1, 0ok Andrej c. k. učitelj K 5, Josip BJekar, Boco in N. N. po 50 st., Josip Maver Kl, N. N. 30 st., Lovro Pečar 10 st. Hvala vsem ! Tržaška maia kronika. „Rencontre" med častniki in civilisti. Včeraj zvečer ob 8. in pol so se trije častniki 97. pešpolka sprehajali po pomolu sv. Karla. Neki Robert Andero, star 28 let, zasebni uradnik, se je prišedši jim nasproti baje navlašč obregnil s komolcem ob enega častnikov. Dotični Častnik — nadporočnik — je opozoril s par besedami Andero na njegovo nespodobno ravnanje. Andero je odgovoril arogantno. Tedaj ga je častnik — oklofutal. Civilist ni reagiral, ali več oseh, ki so bile priče tega prizora, se je zavzelo za Andero proti častnikom. — Množica je kmalu narasla na kakih 100 ljudi. Častnici uvidevši sovražno jim razpoloženje množice, so krenili v Dreherjevo restavracijo. Množica je šla za njimi in se demonstrativno postavila pred vhodom restavracije. Slednjič pa je redarski nadzornik s 6 redarji razgnal množico. Zdelo se je, da je s tem konec incidenta. Častniki so se pozneje podali v restavracijo hotela „Evropa". Kmalu za njimi je bilo pred hotelom kakih 20 ljudi, katerih četvorica je stopila v restavracijo, da provocira častnike. Ti so tedaj telefonirali na inšpekcijskega častnika v veliki vojašnici, od koder se je opozorilo policijo. — Kmalu so bili redarji na licu mesut, ki so aretirali omenjeno četvorico, mei katero se je nahajal Andero, ki je r e g n i k o I. Samomor v bolnišnici. Matej Klamic, star 52 let, delavec, ki se je nahajal bolan v IV. oddelku velike bolnišnice, se je moral podvreči kirurgični operaciji. Iz strahu pred operacijo je Klamic skočil z okna II. nadstropja na ulico Boschetto. Nesrečnež je obležal na cesti z razbito črepinjo. Ta samomor v bolnišnici kaže, da bi bilo treba več pažnje na nekatere bolnike. V po-sledjem času smo imeli že več samomorov v bolnišnici, ki morajo grozno vplivati na duševno stanje ostalih bolnikov. Poskušeni samomori. — Ana Kozak, stara 23 let iz Pule, stanujoča v ul. Scuole israelitiche, je hotela storiti konec svojemu življenju s tem, da je izpila kafrinov špirit. Mihael Čibej, star 30 let, voznik, stanujoč v ul. Molin a vapore št. 11, je tudi predvčerajšnjem pil v samomorilno svrho karbolno kislino. Josip Dimarco star 40 let stanujoč v ul. Barriera št. 16 je pil v samomorilno svrho octovo kislino. V Trstu, dne 25. julija 1911. »EDINOST« St. 205. Stran Ul Franica Rankovič stara 16 leta je hotela s tega sveta tudi pomočjo omenjene kisline. Vsi štirje so bili sprejeti v mestno bolnišnico. Ker mu niso dali žveplenk. V lopi openske železnice na trgu Caserma se je predvčerajšnjem nahajal med drugimi 36-letni dninar Filip Pečenko iz Rihemberga. Vprašal je nekega gospoda ki se Je tam nahajal, naj mu da žigico, da si prižge cigareto. Ko je gospod rekel, da žigic nima, je Pečenko potegnil kar nož. Za srečo je tretja oseba s silnim udarcem ustavila roko besneža, ki je pa sedaj planil proti rešitelju. Redar je prihitel in aretiral nasilneža. Tudi redar je dobil svoj del. Psoval je nanj in se mu je zoperstavljal. S silo ga je redar spravil v luknjo. Solnčarica je zadela včeraj 4s-letnega Valerija Delbello stan. v ul. Giustinelli št. 3 in nekega moža v ul. Vinc. Bellini, katerega ime je pa še neznano. Oba sta bila sprejeta v mestno bolnišnico. S tramvaja je padel včeraj 20-letni Ivan Perhavc, stan. na Acquedottu štev. 38 ter si pri tem pretresel možgane. Prenesli so ga v mestno oblničnici. Kolera. V Magdalenski bolnišnici je zbolela za kolero tudi Olga Hansich, ki je skupno živela z očetom na koleri umrlega dečka Mariani, istotako je obolela Marija Zorn, ki je prišla v stiko z omenjeno Hansich. V drugi diviziji mestne bolnišnice so preiskali dejekte tamkaj interniranih malih otrok in so pri tem ugotovili, da je 2-letna Karmela Mozetič nositeljica vibrionov. Prav tako so konstatirali vibrione pri raztelesenju male, na tuberkolozi umrle Evgenije Marega. Bolniki kakor tudi postrežnice so v kontu-macu, sobo so temeljito desinfecirali. Fran Manduso, mornar italijanske jadre-nice Bandiera Moro, ki je obolel za kolero in je interniran v lazaretu Sv. Jerneja, se je počutil včeraj bolje. Ostalo moštvo je zdravo. Koledar in vreme. — Danes: Jakob, ap. — Jutri: Ana, mati M. D. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4-31° Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, tendenca za nevihte, lokalni vetrovi. Društvene vesti. Odborova seja trž. podr. Glasbene matice se vrši jutri v sredo ob 8.30 uri zvečer v gornjih prostorih restavracije „Balkan". Radi važnosti prosi predsedstvo pol-noštevilne udeležbe. Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-ljah priredi skupno s pevskim društvom „Nabrežina" v nedeljo 6. avgusta t. 1. veliko veselico pod milim nebom v Na-b i e ž i n i. Čisti dobiček te veselice je namenjen naši prekoristni CMD. K slavnosti 1 Obletnice in razvitja zastave Št. Jakobške Čitalnice dne 13. avg. so se nadalje priglasila sledeča bratska društva : 7. „Sokol" iz Postojne po deputaciji. 8. „Velesila*, Skedenj korporativno z zastavo. Prosimo bratska društva, da nam najdalje do 30. t. m. javijo svojo vdeležbo, da nam bo možno sestaviti pravočasno vspored. Pevsko društvo „Gaj" v Banah javlja da priredi dne 3. septembra t. 1. svojo prvo vrtno veselico v prostorih „Konsumnega društva" v Banah. Zategadelj so naprošena društva, da bi ne prirejala rečenega dne veselic, oziroma slavnosti. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi kakor je bilo že objavljeno, dne 6. avgusta II. jugoslovansko dirko ob že namenjeni progi. Popoludne ob 4. uri se pa na veselici pri sv. Ivanu v Nar. domu razdeli nagrade dirkačem in se izsrečka novo dvo-kolo. Po veselici svobodna zabava. Naprošena so interesirana jugoslovanska športna društva, da se udeležijo te slavnosti v čim večjem številu. Kolesarska društva naj prijavijo svoje dirkače čim prej. Srečke za dvo-ko!o so na razprodaji pri ge. Biček v Nar. domu v Trstu. Mar. del. organizacija« Pripravljalni odbor skupine „proste luke" ima jutri v sredo svojo sejo. Odsek za prireditev tombole na domu bo imel važno danes v torek dne 25. t. m. točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Člani odseka so naprošeni, da se iste j polnoŠtevilno udeleže. Delavci „mestne plinarneu so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki bo jutri v sredo ob 7. uri zvečer v prostorih NDO pri sv. Jakobu. _ DAROVL — Iz Gorenj pri Divači poslali so znesek K 50, kakor prebitek njih prireditve v v korist družbe sv. Cir. in Met. G. Vida; Ferluga iz Boršta poslala K 14.80, katere je j nabrala v nabiralniku za moško poddružn.! sv. Cirila Metoda. — Te svote hrani uprava. — O priliki poroke gosp. Ukmarja nabrali svatje 6 K, za novo šolo pri sv. Jakobu. Proces „Bane i Popolne Gorlzlano" pred goriško poroto. V suboto, 22. julija. (Nadaljevanje). Država je dala 2 milijona kron banki „Commerciale" v Trstu kakor posojilo proti, obresto vanj u po 2°/«> ker pri minister-stvlh se je slikalo goriško deželo v nevarnosti radi poloma B. P. Omenjena banka je namreč dobila ta denar od države zato, da lažje likvidira ban-kerotno „Popolare". Dejanski pa je od teh dveh milijonov imela dobiček samo „Commerciale". Da bi bila del dobička odstopila B. P., o tem ni hotela ničesar vedeti, češ, da je samo njena zasluga, da se je ta denar dobil. Oglasi se porotnik Senigaglia, ki zahteva pojasnila, dali je povzročila primanjkljaj samo igra na borzi, ali da so vmes mogoče tudi kaka poneverjenja ? Priča odv. Cesciutti pravi, da mu to ni natančno znano. Vsekakor je izgubljen velik znesek. Natančno da bo to povedal ravnatelj likvidacijskega odseka g. Schvvarz. Bran. Pincherle vpraša pričo, da-Ii mu je znano, da je uradnik Piani zapisal znesek 3000 K priči v škodo? Bran. Robba (razburjen) : Piani, povejte zadevo o tistih 10.000 K! Drž. pravdnik: Vi, g. Cesciutti, ki ste predsednik neke banke v Gorici, menite-li, da je mogoče igrati skozi leta in leta, izgubiti milijone in milijone kron, ne da bi predsednik tega opazil ?! Cesciutti: To je izključeno ! Drž. pravd.: V tej dvorani se je zatrjevalo, da različne banke falsificirajo svoje bilance. Ali se vam dozdeva to verjetno? Cesciutti: Ne verujem. — V moji banki gotovo ne. Zadeva 10.000 kron. Obizzi (porotnik) zahteva, naj Piani pojasni, kaj je hotel reči poprej branitelj Robba omenivši „tistih" 10.000 K? Branitelji nekaj mečkajo, Piani pa pravi, da potrjuje to, kar je izpovedal pri preiskavi. Drž. pravd, vstraja pri tem, da mora Piani povedati o računu, ki je v reportu kazal 14.000 K dolga za Luzzatta, a da je pozneje prišel Luzzatto v banko z neko izjavo od Colleta, češ, da oni račun znaša samo 1000 K? Omet', da je Piani v preiskavi sam izpovedal, da omenjeni izjavi ni dati vere. Velikonja in drugi porotniki glasno zahtevajo : „Od Pianija hočemo pojasnil. Piani pa opravi to s tem, da izjavi, da je vse, kar je izpovedal že v preiskavi, resnično. Drž. pravd.: Vi g. Piani ste v preiskavi rekli, da z omenjeno izjavo je bila banka oškodovana za 8000 K; resnično pa je oškodovana samo za okoli 10.000 kron. Teh 10.000 se je Luzzattu odpisalo. Priča Ermin D dr f les, star 63 let, posestnik v Gorici, je bil član nadzorstva B. P. O večkratnih revizijah, ki jih je napravil, pove, da se je vse strinjalo. Namreč številke in tudi množina menic in vrednosti. Seveda nihče ni preiskoval, če so bile menice pristne. Gojil je zaupanje v uradnike in posebno v Colle-ta. Prilog k posameznim računom mu niso pokazali. Svote so se ujemale in v blagajni je bil dotični znesek. Če bi se bilo hotelo vse natančno pregledovati, bi ne zadostovali celi dnevi. Da se v banki igra, tega ni vedel. Če je kaj povpraševal, mu je Piani odgovarjal, naj se obrne na predsednika. Drž. pr. povdarja, da je bila dolžnost Pianija opozoriti revizorje na to, da je bila bilanca ponarejena in da se je izgubilo pri igri. Piani priznava, da je zamolčal, a zanika da bi bil kedaj rekel eno stvar za drugo, j Pangrazi: Revizorji morajo imeti že čut, | da dobe v računih nepravilnosti. Drž. pr.: Ali ne bi bilo bolje, da jei oni, ki vodi kak zavod, poštenjak ? Tako ne ■ bi bilo nepravilnosti 1 Pangrazi in Robba: Potem bi ne bilo treba revizorjev. Saj so za to tu, da pregledujejo. Te besede provzročijo splošno veselost. Na to prekine predsednik obravnavo. Prihodnja razprava bo v ponedeljek, dne 24. zjutraj. _ Obravnava v ponedeljek, 24. julija. Predsednik naznani, da je porotnik Ma-rocco zbolel. Tako tudi priča Alojzija Ca-nestrini. : Sodni dvor sklene poklicati porotnika — namestnika g. Comar iz Fiumičela. Priča Marni, star 60 let, iz Krmina je član nadzorstva banke od začetka do zadnjega. Izpove, da ni nikoli opazil kake ne- DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit& 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri dne 26. t. m. od 9. do 11. predpol. j Chiffonier, mramornati umivalnik z zr-: calom za 1 osebo, obešalnik za obleke, nočna mizica, železna postelja, žimnik, ka-; nape z naslonjači, peresa za posteljo, kuhinjska omara, sodi od 5—670 1, damižane, prazne steklenice, polica, miza pokrita s cinkom, učna tabla. POHIŠTVO S0U0N0: in : ELEGANTNO SV PO ZMERNIH CENAH "M RAFAELE ITALIA TRST - V -vrHtoa dela. Blago prve vrste, delo solidne, cene zmerne Na obroke! JAKOB DUBINSKV Na obroke ! TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, n. nadstropje — Trst Vela izDera iziotorliet oblet za gospode in maMttnega blaga BV tir moftke In ženske suknje. 107 i UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNI6 :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko SDadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE ; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene. Parketna tvornica ESr^MZSKZ ščlce iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I Singareti oddelek M\ m t strojarsko stroko spadajoče izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in atrokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka - Interesentom brezplačen. —--329 isa V Tr&tu 25. julija 1911 rednosti. Imel je zaupanje v uredništvo in n&čelstvo. V tem zaupanju je tudi podpisal bilanco. Menice Vidmarja in Confortia da so se mu dozdevale pač za previsoke zneske, a poučilo se ga je, da so z hipoteko zavarovane. O izgubah je izvedel pozneje. Pojasnila revizorjem je dajal Piani. Priča izpove, da so bili revizorji jednostavno opeharjeni. Priča grof Delmestri, star 50 let, iz Medeje je bil tudi član nadzorstva. Izpove ^cakor prejšnji. Pravi, da so ga predsednik In drugi dovedli v zmoto in napačno informirali. TrdiM so, da je vse v najboljšem redu. Nobeden mu ni povedal, da se je igralo in da so bile izgube. Priča notar Ballaben je tis//, ki je napravil ovadbo na drž. pravdništvo. Izpove, da kakor hitro je bil imenovan likvidatorjem se je natančno informiral najprej pri bivšemu ravnatelju Marina, potem pri Ba-derju. Na podlagi teh poizvedeb je podal ovadbo. Ker niso likvidatori vedeli za prave krivce goljufij, so ovadbo omejili na načelnike. Leta 1901 je bil priča član eskomt-nega odseka. V začetku je šlo vse dobro. Pozneje je doznal, da se je dovolilo Nag-losu iz Krmina kar 250.000 K kredita. To je bil previsok iznesek. Takrat je bil iztopil iz odseka in ni imel več posla z banko. Še-le I. 1909 je izvedel da stoji banka pred konkursom. Ni bilo drugega izhoda kakor napraviti likvidacijo. Likvidatorji so iskali vzroke tolikih izgub, še niso jih dobili ker j uradniki so vendar zatrjevali, ea ne vedo j ničesar. Polagoma pa se je posrečilo po- j izvedeti o igri, o kreditu Vidmar, Conforti itd. Prepričan je bil tedaj, da je za delni-1 čarje vse izgubljeno. Na to je zahteval od Luzzatta in Lenassija, naj poskrbe za odškodovanje deiničarjev. Troški likvidacije so veliki, a bili so neobhodno potrebni. Preds, Koliko znašajo konečno izgube! po likvidaciji? t Ballaben ; Okoli dva milijona vsega skupaj I Preds. Vam je znano o državni podpori ? Ballaben : Da. A od te ni imela B. P. nobenega dobička. Denar je potegnila B. Commerciale v Trstu. Dr. Bader in Orzan sta sprejela ostanek likvidacije z aktivi in pasivi. Imela bosta veliko škode. Tu se vname med drž. pravdnikom in branitelji diskusija na temelju § 486, češ, da li-je je bila za akcijoniste bolj ugodna likvidacija nego bi bil konkurz. Zaslišan je bil še bivši uradnik B. P. Delchin, ki je izpovedal že znane stvari. Ob koncu obravnave se je vnelo ostro prerekanje med braniteljem Pangrazijem in drž. pravdnikom. Ballaben je namreč očital Pan-graziju, da sploh se ni nič pripravil za svoj posel branitelja. Drž. pravdnik se je tej opazki nasmehnil, na kar je Pangrazi rekel, da nikjer ni še videl tako neolikanega drž. pravnika, kakor je goriški. Drž. pravnik je ostro in glasno protestoval proti tem besedam. Prih. obravnava v torek zjutraj. Vesti iz Goriško. Iz zapadnih Brd. Spomladi letos, ko je sadno drevje cvetelo, zdelo se je — radi neprestanega deževnega vremena — da bomo imeli letos jako slabo letino. Isto se je kazalo, ko je trta cvetela. Toda nehalo je deževati in solnce je začelo pripekati. Vse se je obrnilo na boljše; sadja je še precej in je jako lepo. Prav lepo Je grozdje, koder ni dosegla toča. Sklepa se lahko, da bo, če ne pride posebnih vremenskih nezgod, letos dobra letina. Vina ni več dobiti, k večjemu pri kakem boljšem posestniku, kakšen sod. Cena mu je od 65 do 75 K hI. Že sedaj se ugiba po Brdih, kakšna cena bo letos našim vinom. Sodi se od 50 do 60 K. Ker sem ravno pri tej stvari, dovolite mi g. urednik, nekaj besedi. Meni se zdi, da se mi Brici dokaj premalo, da ne rečem ravno nič — brigamo za naše blagostanje.; Vsi naši dohodki so le od vina. Res je, da imamo tudi sadja, a le v manjši meri, kar je tudi — po mojem mnenju napačno. To-j rej glavni produkt je vino, takozvana »briska j rebula". Res je, (in to mi mora priznati vsakdo), da je „briška rebula" daleč znana. Ali žćlibog, to večinoma le po imenu, po kakovosti pa le malokje. In kdo je tega kriv? Morda oni prekupčevalci, ki kupujejo vino oa nas ? Ne, krivi smo sami, ker si ne znamo pomagati, ali pa bolje rečeno, ker si nočemo pomagati. Kdor zmore, noče, ker dela na svojo roko, kdor ne zmore, sploh ne more in tako je stvar precej pri kraju. Da pa bi prišla naša „briška rebula" enkrat do one veljave, ki jej pritiče, treba je samopomoči. In po mojem mnenju, bi bilo to tako-le: Združili naj bi se za sedaj le boljši briski posestniki ter naj bi si ustanovili svojo „briško vinarsko zadrugo". Napravili naj bi si zadružne kleti oziroma krčme v Trstu, v Ljubljani itd., koder se sedaj izvaža največ briske rebule. Pozneje, ko bi si naša vina že pridobila priznanja, bi se dala izvažati dalje gori proti severu Za vse to bi moralo biti, kar je samo ob sebi umevno, strokovno vodstvo. Naša vina so dobra, to je pokazala vinska razstava na Dunaju pred dvemi leti. Vsa od Bricev razstavljena vina so bila obdarovana, čeprav niso bila za razstavo niti najmanje pripravljena. Ko bi se izkazalo, da stvar napreduje, bi se dalo združiti v.;a Brda v eno ali dve zadrugi, in stvar bi bila gotova. To mi je ležalo na srcu, ker sem imel prilike videti, kako se naša vina zlorabljajo. Marsikje sem vprašal po „briški rebuli", ali nisem bil poslužen, ali pa tako, da me je bilo sram. Tako n. pr. sem bil pred kratkim časom v Trstu. V neki krčmi (imena so na razpolago) nisem dobil „briške rebule", v drugi pa neko mešanico pod imenom „briška rebula". Istotako se mi je pripetilo v Gorici. Bodi omenjeno, da v dotične lokale zahaja dosti Bricev. Nič boljše ni v Ljubljani. Stvar je taka, da mešajo „Štajerca", „Vipavca" in „Brica". Potem pa pije Štajerc „Štajerca", Vipave „Vipavca", Bric pa „Brica". Toraj Bric na dan, ker v naših rokah spi naše blagostanje! Trije bratje odlikaši. Bratje Emil Kuret, gojenec c. kr. moškega učiteljišča, Marij Kuret učenec I. gimn. razreda in Milan Kuret, bogoslovec v osrednjem semenišču v Gorici, vsi trije sinovi upokojenega nad-učitelja Ivana Kureta, dovršili so minolo šolsko leto z odliko. To je res redek slučaj v sedanjih strogih časih, ko se na učečo se mladino stavljajo skoraj pretirane zahteve ter služi v ponos starišem in v čast sinovom. Hvala vam, mladi junaki I Vzgledovali se bodo v vas tudi drugi mladi učeči se Slovenci! TržnšlM posojil, in hranilnica V Ustni hlSi. reglstrovana zadruga z j :: omejenim poroštvom :: | Telefon št. 952. 1 Trst, Plozzn.Casenno Z, i. n-( ohotl po Slaanlh stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in 1| 01 jih obrestuje iS j4 | O Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovora 5"/0—6°/0t na menjice po 6%, na zastave po 5l',% in na amortlsaoljo za daljšo dobo po dogovora o o o o o Ura dre ure : od 9.—12 ure dopolodne in od 3.—5. popeludne. IzplaSoJe ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Pi;žimi - hranilničai račun 816 004. I- ■ajmoderneje srtjeno varnostno oelloo za shraniti« vrednost, papirjev, llstla itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi ae najuapešneja navajaStediti avojo deco. BI HALI OGLASI B MALI OQLASI se rtčunijo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. Najmanja pristojbina znala 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku. PrnHo CQ popolno kuhinjsko pohiStvo, vol- I rUtlcl Ov nen žimnik, regmator. Manzoni 4 pritličje. __1251 |XXa!« a a rezitelji za milo — 'i o arna mila iscejo se P()iij Pekarna-mlekarna d*; proda takoj K 1800. — Petronio, kavavna Oliatpo. ____1294 Prnrla CO trg°7'na mešanim blagom na do-i I U Ud OC brem kraju. Naslov pove „Edinosti_ 1295 priložnost, žest novih šivalnih IZ v a IIU Na stroiev „Sineer" kron 62 jamstvo tri leta S. Caterina 7 ivorišče. 1296 Poroah zemljišča 385 m □ pri ev. Ma I al IfUld rljl Magdaleni zg-o Djt »e proda 4 Kr mt □ Hiša ln «40 alf □ zemljišča v Kolonjt oena 7500. Rndolf Može, Campo S. Olaoomo 3 II._1^69 Mi fotograf le Anton Jerklž, Trst, Via delle Poite 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 Josip Trampuš IZ.Tm™3S5 priporoča sv«.Jo pekarljo. Večkrat na dan ■vet *ruh. — Zaloga moke vaake vrsatg is prvih mlinov. Vino In likerji v steklenicah. Sladčloe in blikoti. _ lf miocl/ori Q P°močn'ka malih kosov iščem. l\rUJdv>Kcyd Anton Gregoret Č, Repen-abor p. Občina _1270 Pvinn*-nP£k CD miztir M- Ma'ctn< ul Bel" rripu* Ubil OC vedere 28. vogal Toiquato Tftsso. Izdeluje spalne Bobe in vsakovrstno pohištva. CARLO LENARD Trst, S. Giacomo in Monte št. 12. Žiro-račnn pri Živnostenski banki. P. T. Podpisani si dovoljuje naznaniti Vašemu blagorodju, da je otvoril v tukajšnjem mestu z vsem komfortom urejeni t slikarski atelje, r Sprejemajo se v izvršitev vsa umetniška, slikarska dela: hišna pročelja, sobe, cerkve, napisi, grbi, slikarije na steklu itd., kakor tudi pozlačenja, barvarska in lakirska dela. Vsa naročila se izvršujejo z največjo skrbnostjo po absolutno konkurenčnih cenah. Za naročila zadostuje dopisnica. — Jamči se za vsako delo. Posebno se priporočam cenj. stavbenim podjetjem. Plačilo sled! po izvrš. delu. S prošnjo, da se mi izroči delo v poizkušnjo se beleži z odličnim spoštovanjem Carlo Lenard, slikarski mojster Trst, ulica S. Giacomo in Monte 12. Sprejemajo se tudi naročila izven mesta. — Specialist za reklamske načrte. PRODAJALNA manufaktur. blaga Izbera borgeta. perila In drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 nasproti cerire it. Antona novega | Bogat izbor ur vcake vrete, kakor tudi uhanov, prstanov z dijamanti in brez dljaman-tov, žetske verižice, zlate in srebrne za moške, vse po Konkurenčnih cenah. pr* ST a obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. Najzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II. zo ar cr. 5* ^ o* • rt 3 OB g. " O. co 3 n » kolero flko se hočete obvarovati pred pite samo pristne mineralne vode — katere prodaja velika zaloga — GIOVANHI CIZiLIA fu Giov. Trst - ulica Felice Venezian štev. 23. Dohod je direkten in konsmn velikanski. — >'ad 50 vrst, med njimi Giesshubler, Kog*š£a Sfattna Freblau, Krondo-f itd. Trgovina v ]\Tabrežini je bogato založena z vsakovrstnimi mrtvaškimi predmeti in z vsem potrebnim: krste, sveče, obleke, pajčolani, razni venci iz umetnih Točna postrežba. CVetliC itd. itd. Ugodne cene. Prodaja tudi cvetlice in vence za zaročence, birmance in druge slučaje. Zastopstvo Nouega Pogrebnega Podjetja o Trstu, Corso 47. T. VITEZ v N?brežini, glavni trg pri cerkvi. TOVARNA VOZOV KERSIC Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobaratelj vseh poštnih voz c- kr. avstr. poste. — Postili vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uraČunajo rabljeni vozovi. Irevliarniea „Alla Sartorella", Trst; I ^ >f VIA VBOOgj iT, 10 (1AIPB0H ILADftĆAlIB OATT3 - Velika izbera vsakovrstnih čevljev za ^ moške, ženske in otroke. — BIago_iz- vrstno in cene zmerne. 1