11/18 Natecaj za najlepšo fotografijo oblakov Priprava znacilnega meteorološkega leta VSEBINA: 3 UVODNIK 4 V SPOMIN POD DROBNOGLEDOM 4 METEOROLOŠKA OPAZOVANJA V LETU 2018 11 STO LET OD USTANOVITVE ZAVODA ZA METEOROLOGIJO IN GEODINAMIKO V LJUBLJANI 19 O NEKATERIH ZAKORENINJENIH ZMOTNIH RAZLAGAH VREMENSKIH POJAVOV ZANIMIVOSTI 24 EVROPSKA KONfERENcA O APLIKAcIJAH V METEOROLOGIJI IN KLIMATOLOGIJI IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA 29 NATECAJ ZA NAJLEPŠO fOTOGRAfIJO OBLAKOV 38 VISOKO SPEcIALIZIRANE STORITVE V SLUŽBI SPREMLJANJA KAKOVOSTI ZRAKA 44 ZNANSTIVAL: OZRACJE V KOZARcU ŠTUDENTSKI KOTICEK 46 POVZETKI MAGISTRSKIH DEL 54 POVZETEK DOKTORSKE TEZE RAZPRAVE 57 PRIPRAVA ZNACILNEGA METEOROLOŠKEGA LETA NOVOSTI V MEDIJIH 64 PODNEBNA SPREMENLJIVOST SLOVENIJE V OBDOBJU 1961–2011 66 OcENA PODNEBNIH SPREMEMB V SLOVENIJI DO KONcA 21. STOLETJA UVODNIK Tokratna številka Vetrnice ne prinaša vodilne teme. Za zadnjih nekaj številk smo le s težavo nabrali dovolj prispevkov za vodilno temo, zato smo takšen nacin zbiranja prispevkov zacasno prekinili. Verjamemo, da je pomanjkanje prispevkov za vodilne teme odraz po­manjkanja energije in casa za pisanje in ne tega, da nimamo o nicemer pisati. V kolikor se bodo pojavile ideje in hkrati tudi pisci za vodilno temo, jo bomo z veseljem uvedli nazaj. Kljub izostanku vodilne teme smo zbrali veliko pri­spevkov, ki ponujajo zanimivo branje. Lahko recemo, da se je vodilna tema tokratne številke oblikovala kar spontano, ob nabiranju prispevkov. V rubriki Pod drobnogledom predstavljamo kar dva prispevka, ki ponujata vpogled v zgodovino naše stroke. Prvi predstavlja zgodovino meteoroloških merilnih postaj na slovenskih tleh. Drugi pa predstavlja zelo zanimivo zgodovino meteorološke stroke na Slovenskem. Drugo leto bo namrec minilo sto let od ustanovitve Zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani, hkrati pa se je zacel vzpostavljati tudi študij meteorologije na slovenskih tleh. Tretji prispevek v tej rubriki razkriva, kako se nekatere fraze v stroki nekriticno udomaci­jo, kljub temu, da niso najbolj primerne, še manj pa tocne pri opisu vremenskega dogajanja. V društvu se vseskozi trudimo povecati aktivnost. Leta 2017 smo Svetovni dan meteorologije, ki je bil posvecen oblakom, izkoristili za popestritev društvene dejavnosti z natecajem za najboljšo fotografijo obla­kov. Natecaj je bil zelo uspešen, saj ste se številni clani društva, pa tudi neclani, odzvali z lepo nabirko fo­tografij. V Vetrnici objavljamo nagrajene fotografije in zanimive intervjuje z njihovimi avtorji. Na naši spletni strani v galeriji oblakov na spletnem naslovu http:// www.meteo-drustvo.si/novicedogodki/galerija-obla­kov/ pa najdete še vec fotografij. Študentski koticek tokrat ni tako pester kot v prejšnji številki, kljub temu pa ponuja kar nekaj zanimivih povzetkov magistrskih nalog in doktorske disertacije. Prispevek v Razpravah povzema metodologijo priprave znacilnega meteorološkega leta. Lep primer prispev­ka, ki mogoce ni zanimiv za objavo v mednarodni znanstveni reviji, je pa pomemben za dokumentacijo razvoja meteorološke stroke v slovenskem prostoru. Spodbujamo vas, da za dokumentacijo vašega dela izkoristite to rubriko v cim vecji meri. V casu od izida zadnje številke pa sta nas žal zapustila kar dva vidna clana našega društva, ki sta v slovenski meteorologiji pustila viden pecat. Njunemu bogatemu življenju in delu namenjamo prve strani številke, ki je pred vami. Uredniški odbor Izdaja: © Slovensko meteorološko društvo Vojkova 1b, SI – 1000, Ljubljana http://www.meteo-drustvo.si Glavna urednica: Mojca DOLINAR Uredniški odbor: Jože RAKOVEC, Jožef ROŠKAR, Iztok SINJUR, Gregor VERTACNIK Tehnicno urejanje: Mojca DOLINAR, Jožef ROŠKAR Oblikovna zasnova: Sabina KOŠAK, Solos, d.o.o. Tisk: Ljubljana, DECEMBER 2018 ISSN 1855-7457 Fotografija na naslovnici: Pogled z Uršlje gore, Foto: Primož GREGOR Tiskana naklada: Naslov uredništva: Slovensko meteorološko društvo Vojkova 1b SI-1000, Ljubljana vetrnica.smd@gmail.com V SPOMIN DR. SILVO ŽLEBIR 1959 – 2018 Po hudi bolezni je 21. aprila 2018 v 60. letu umrl naš clan dr. Silvo Žlebir, nekdanji generalni direktor Agencije Republike Slovenije za okolje in priznan strokovnjak za kakovost meteoroloških, hidroloških in ekoloških meritev. Po izobrazbi je bil univerzitetni diplomirani fizik. Magistriral in doktoriral je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, leta 2000 pa je zakljucil specialisticni študij menedžmenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V letih 1981–1990 je kot raziskovalec in projektni vodja delal na razvoju merilnih sistemov v raziskovani enoti Iskre Kibernetika v Kranju. Je soavtor vec patentov v EU in ZDA, ki so bili osnova za proizvodnjo elektronskega Hallovega števca elektricne energije, proizvedenega za zahtevne tuje trge. Na izsledkih njegovih tedanjih raziskav še danes temeljijo proizvodi nekaterih slovenskih izvoznih podjetij. V letu 1992 je prejel nagrado Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo. V letih 1990–2001 je bil pomocnik direktorja na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Takoj po osamosvojitvi Slovenije se je lotil ustanavljanja umerjevalnega laboratorija za meteorološke, hidrološke in ekološke merilnike. Postavil je sodoben center za zagotavljanje kakovosti meritev teh merilnikov, akreditiran po mednarodnih standardih. Dejaven je bil v komisiji za merilnike in metode opazovanj Svetovne meteorološke organizacije (SMO). Znanje s tega podrocja je posredoval študentom kot visokošolski ucitelj na Katedri za meteorologijo Univerze v Ljubljani. V teh letih je med drugim vzpostavil mrežo samodejnih merilnih postaj in moderniziral meteorološke meritve širom Slovenije. Pripravil je idejni projekt za obnovo visokogorskega meteorološkega observatorija na Bjelašnici, ki je bil unicen med vojno v Bosni in Hercegovini. Postavil je mednarodni postaji za meritve ozadja onesnaženosti zraka na Krvavcu in Iskrbi. Leta 2001 je postal direktor Urada za monitoring v novo ustanovljeni Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). Nadaljeval je z razvijanjem sistema zagotavljanja kakovosti v merilnih mrežah, posodobil umerjevalni laboratorij in zakljucil vec EU PHARE projektov na podrocju meritev. Seizmološka mreža je postala z modernizacijo ena najsodobnejših v Evropi. Leta 2004 je postal generalni direktor ARSO. Na ARSO je uvedel sistem vodenja po mednarodnih standardih in si skupaj s sodelavci prizadeval za poenostavitev okoljske zakonodaje, ki bi omogocila poenostavitev postopkov za uporabnike, hkrati pa bolj odlocno omejevala škodljive vplive na ljudi in okolje. Upravne naloge s podrocja okolja so terjale drugacen pristop kot izvajanje nalog s podrocja meteorologije, hidrologije in okoljskega monitoringa. Držal pa se je istega nacela kot pri spremljanju naravnih pojavov. Kot so bili na eni strani temelji kakovostne meritve, so na upravno-okoljskem podrocju temelji predvsem evidence posegov in izpustov škodljivih snovi v okolje. Uspešen je bil tudi na podrocju mednarodnega sodelovanja. Vkljucil se je v delo Evropske agencije za okolje. Na njegovo pobudo je Slovenija postala polnopravna clanica v GEO (Skupina za opazovanje Zemlje, ki povezuje vsa opazovanja Zemlje za potrebe ukrepanja proti podnebnim spremembam). Uspel je, da je umerjevalni laboratorij postal Regionalni instrumentalni center (RIC) SMO. Skrbne priprave, pri katerih je sodelovalo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve, so pripomogle, da je bila Slovenija v konkurenci še treh držav izbrana za gostiteljico Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi. Zacel je z izvajanjem doslej najvecjega projekta ARSO »Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji« (BOBER), ki ga je pretežno financirala EU iz Kohezijskega sklada. Ker je kazalo, da je premagal bolezen, se je lotil novih izzivov. Od leta 2013 do 2015 je delal na projektu Copernicus v Bruslju. To je program Evropske unije za potrebe GEO. Dr. Žlebir je bil vkljucen v koordinacijsko skupino programa znotraj Evropske komisije. Njegova skrb je bila med drugim sodelovanje z Evropsko okoljsko agencijo. Dr. Žlebir je bil zelo uspešen projektni vodja. Vse projekte, ki jih je zacel, je tudi uspešno zakljucil. Bil je motiviran za uvajanje novih tehnologij. Pri tem je dajal prednost domacemu znanju tako znotraj svoje organizacije kot v sodelovanju z inštituti in razvojno usmerjenimi podjetji. Njegova odlika je bila skrb za strokovni razvoj mladih sodelavcev. Nekateri med njimi so postali mednarodno priznani strokovnjaki. Z neutrudnim in predanim delom je prispeval k mednarodni prepoznavnosti ARSO, na svojem ožjem strokovnem podrocju pa je z boljšo kakovostjo meteoroloških, hidroloških in ekoloških meritev prispeval k vecji varnosti pred naravnimi nesrecami in okoljskimi tveganji. Njega, njegovo znanje, izkušnje in razvojne pobude bomo kolegi pogrešali. Dušan Hrcek PROF. DR. ZDRAVKO PETKOVŠEK 1931 – 2018 Dne 9. julija se je s tega sveta poslovil profesor Zdravko Petkovšek, profesor ki je vzgojil na desetine diplomantov meteorologije v Sloveniji. Bil je steber študija in raziskav v meteorologiji v drugi polovici 20. stoletja pri nas. V meteorologijo ga je pripeljala njegova navezanost na naravo, saj je bil navdušen planinec in smucar, pa tudi deskar in potapljac. Verjetno pa ja bil glavni povod za njegovo posebno zanimanje za vreme in dogajanja v ozracju jadralno letalstvo. Rojen je bil 20. februarja 1931 v Šentjurju pri Celju, gimnazijo pa je obiskoval v Ljubljani in maturuiral leta 1950. Bil je v prvi generaciji študentov, ki so pri nas doštudirali meteorologijo po programu, temeljecem na fiziki in matematiki. Diplomiral je med prvimi po novem programu že leta 1954 in se potem, ko je odslužil vojašcino, za kratek cas zaposlil na Hidrometeorološkem zavodu. Od leta 1957 je bil na Katerdri za meteolologijo na Univerzi, najprej seveda asistent, potem pa vse do rednega profesorja za meteorologijo. Ko se je na hitro upokojil njegov predhodnik na Univerzi, prof. Oskar Reya, je Zdravko Petkovšek na Katedri za meteorologijo ostal sam, takrat še brez doktorata. Zato je imel poleg skrbi za mlado družino še dve veliki nalogi: hitro doktorirati in postati ucitelj ter ubraniti študij meteorologije, ki so ga nekateri na fakulteti hoteli kar ukiniti. Meteorologija naj bi po njihovo postala zgolj podiplomska specializacija po zakljucenem študiju fizike. Petkovškova trdna volja in trmasto vztrajanje sta ohranila dodiplomski študij in Katedro za meteorologijio. Vsi meteorologi smo mu za to hvaležni in lahko mu je hvaležna tudi slovenska družba. Seveda pa je za to placal svoj davek: ves svoj uciteljski cas je bil pedagoško mocno preobremenjen in glavne predmete je moral predavati ciklicno, vsako drugo leto. S profesorjem Petkovškom se je pricel neprekinjen študij meteorologije vse do danes. Vpeljal in predaval je vodilne meteorološke predmete: Osnove meteorologije, Dinamicno meteorologijo in Analizo in prognozo vremena. Kljub obilici pedagoškega dela pa je uspel najti cas za izpopolnjevanje, tudi v tujini: na Danskem, na Svobodni univerzi v Zahodnem Berlinu in v Kanadi. Napisal je vec strokovnih in poljudnih knjig o meteorologiji, prispeval poglavja v znanstvene monografije, s prof. Hocevarjem pa sta napisala tudi univerzitetni ucbenik Meteorologija – osnove in nekatere aplikacije, ki je izšel v mnogih ponovljenih izdajah. Prof. Petkovšek je Katedro za meteorologijo vodil okrog trideset let. Upokojil se je leta 1992, predaval pa je še do vkljucno leta 2000 - geografom na Filozofski fakulteti in sanitarcem na zdravstveni šoli (sedanji Zdravstveni fakulteti). Ker torej ni ucil samo meteorologov, je bilo njegovih študentov na tisoce. In še po upokojitvi leta 1992 je objavljal: v bazi COBISS ima po upokojitvi še 35 zapisov. Raziskovalno delo prof. Petkovška je predvsem s podrocja pojavov v ozracju nad goratim reliefom. Mnogi po svetu, ki se ukvarjajo s specificnimi razmerami v konkavnih reliefnih oblikah z jezeri hladnega zraka pod temperaturnim obratom, poznajo njegove teoreticne rezultate in spoznanja terenskih merjenj. Z izjemno skromno opremo je opazoval in meril dogajanja v meglenih jezerih v kotlini, npr. tako, da je na vsake pol minute z majhno filmsko kamero naredil po en posnetek in tako ustvaril filmcek o tem, kako valuje meja med spodnjim hladnim in zgornjim toplejšim zrakom, ali pa, kako ob dovolj mocnem vetru zgoraj postane turbulenca dovolj mocna, da od zgoraj nagrize spodnji stabilen hladen zrak. Nagrade za vecurno prezebanje in otrpel prst na sprožilniku kamere so bili njegovo osebno zadovoljstvo, da je ugotovil, kako se pozimi, ko ni dovolj dotoka soncne energije za termicni razkroj, sploh lahko razkroji tako jezero hladnega zraka, pa tudi zanimanje drugih za njegova spoznanja. Ker je v mirnem hladnem zraku pogosto zrak precej onesnažen, se je veliko ukvarjal tudi z meteorološkimi vplivi na onesnaženost zraka, zato naj omenimo tudi njegove raziskave o tem, kolikšni bi smeli biti najvecji izpusti onesnaževal v kotlinah ali pa množico ekspertiz v okviru skupine SEPO na Institutu Jožef Štefan. Filmanje s pobocij ni njegov edini nacin, kako brez opreme, kakršno so tedaj že imeli kolegi v tujini, kaj opazovati, izmeriti in ugotoviti. Kaj vse je meril in opazoval s svojimi študenti: z dimnimi bombami pobocne vetrove, tok gor in dol po pobocjih umetne kotline v stekleni posodi, vertikalni profil hitrosti burje s sledenjem napihnjenih vrec s teodolitom, ki jih je kolega metal z letala, s piezometricnim merilnikom tlaka spekter sunkov v burji, z opazovanjem smeri in debeline nabranega ivja okrog mesta toplotni otok tega mesta, itd. Res, prof. Petkovšek je znal tako rekoc iz nic pripraviti poskus v naravi ali v laboratoriju. Ko danes za nazaj ocenjujemo te eksperimentalne V SPOMIN meritve, se lahko iskreno cudimo njegovi iznajdljivosti, da je s tako preprosto opremo zmogel pridobiti marsikakšno koristno kvantitativno informacijo o dogajanjih v ozracju v mezo-meteorološki skali. Tisti v svetu, ki so že takrat imeli lidarje, merilnike vetrnih profilov, sonde za spušcanje z letal, zvocne anemometre itd. bi se morda celo nasmehnili njegovim poskusom. Iz omenjenih tematik so njegovi najbolj odmevni clanki: Night drainage winds, Turbulent dissipation of cold air lake in a basin ali pa Upper boundary of the bora as a stationary frontal surface. In po vsem tem, ga poznajo vsi, ki se zbirajo na konferencah o alpski meteorologiji, kot je ICAM. Omenimo še nagrade: leta 1981 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidrica (predhodnica sedanjih Vegovih nagrad) in leta 1983 nagrado Svetovne meteorološke organizacije iz Sklada B. Dobrilovica. Bil je veckratni predsednik Društva meteorologov Slovenije in glavni urednik strokovno-znanstvenega casopisa Razprave – Papers. V zacetnem obdobju je bil gonilna sila izdajanja Razprav – Papers, ki so bile takrat edini tovrstni casopis v takratni Jugoslaviji. Od svojega obširnega opusa preko 150 strokovnih clankov in razprav, knjig in ucbenikov je petintrideset strokovnih clankov objavil prav v Razpravah, kar pomeni, da lahko njegove clanke najdemo v skoraj vsaki številki. Bil je tudi clan uredniških odborov mnogih tujih publikacij, na primer Geofizike ter Meteorologische Zeitschrift. Bil je clan mnogih domacih in mednarodnih komisij in odborov ter vec let predstavnik SFRJ v skupini za varstvo zraka pri OECD. Sodeloval je z mnogimi tujimi univerzami v Evropi, Ameriki in na Japonskem ter seveda z vsemi univerzami bivših republik SFRJ. Prof. Petkovšek je bil prijazen clovek. Tako prijazen, da ga je imel osebno rad tudi njegov profesor, ki je npr. zanj zlezel na drevo po cešnje, da si »mladi asistent ne bi umazal svoje lepe svetle obleke«. In to kljub temu, da temu njegovemu profesorju sicer ni bilo všec, da bi sploh imel asistenta. Bil vedre narave in precej odlocen – brez odlocnosti ne bi obdržal Katedre za meteorologijo. Bil je toleranten: cetudi se s kom ni strinjal, mu ni vsiljeval svojega mnenja. Hvaležni smo mu za vse, kar je naredil za Slovensko meteorološko društvo in razvoj meteorologije v Sloveniji. Pogrešali bomo njegova razmišljanja in ideje. prof. dr. Jože Rakovec Jožef Roškar . Meteorološka opazovanja v letu 2018 Mateja Nadbath, Agencija Republike Slovenije za okolje Uvod Na zacetku leta 2018 potekajo meteorološka opazovanja1 v državni mreži meteoroloških postaj na 175 postajah z opazovalci in 172 samodejnih postajah. Zaradi velike podnebne pestrosti je vsaka meteorološka postaja zelo dobrodošla in prispeva k boljšemu poznavanju in razumevanju podnebja. Za Slovenijo je znacilna velika podnebna pestrost, saj se na zelo majhnem obmocju izmenjujejo in prepletajo trije zelo razlicni podnebni tipi: submediteranski, alpski in celinski tip podnebja. Struktura meteoroloških postaj Od klasicnih2 je najvec padavinskih postaj, 152, 18 je podnebnih, dve sta postaji 1. reda in štiri postaje na letališcih. Po uspešno zakljuceni posodobitvi mreže postaj v okviru projekta BOBER, ima Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) poleg klasicnih še 121 meteoroloških samodejnih postaj in 51 hidroloških in ekoloških postaj, na katerih merimo tudi nekatere meteorološke spremenljivke. Vreme po Sloveniji spremljano na 309 razlicnih krajih; v nekaj primerih sta namrec klasicna in samodejna postaja v istem kraju in delujeta vzporedno. Število postaj po njihovih vrstah (slika 1) nakazuje na spremembo v nacinu opazovanja vremena. Smo v prehodnem obdobju, ko pocasi a vztrajno prehajamo na samodejne postaje. Samodejna postaja pogosto nadomesti opazovalca, ko ta preneha z opazovanji. Število samodejnih postaj narašca, od prve samodejne meteorološke postaje, ki je bila postavljena decembra 1989 v Mariboru, do današnjih 121. S samodejne postaje v Mariboru bomo letos imeli tridesetletni niz podatkov, kolikor jih potrebujemo pri analizi podnebja za primerjalno povprecje. Leta 2017 so na postajah prvega reda, Murska Sobota, Celje Medlog, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Novo mesto, Bilje in Ratece, profesionalne opazovalce zamenjali prostovoljni, ki opravljajo opazovanja zjutraj, vecino podatkov o vremenu pa je s teh krajev sedaj s samodejne postaje. Profesionalni opazovalci so ostali še na Kredarici, v Ljubljani in na letališcih Jožeta Pucnika Ljubljana, Edvarda Rusjana Maribor, Cerklje in Portorož. Na vseh ostalih postajah, podnebnih in padavinskih, opazovanja opravljajo prostovoljni meteorološki opazovalci. Velike zasluge za dolge nize podnebnih podatkov v Sloveniji gredo meteorološkim opazovalcem, ki vestno meteoroloških spremenljivk po število vrstah in letih 1 Izraz meteorološko opazovanje pomeni tako merjenje meteorološke spremenljivke z instrumenti kot njeno opazovanje, kar opazovalec zazna z vidom in sluhom (megla, grmenje, bliskanje...). 2 Klasicna meteorološka postaja je postaja z opazovalci; imeno­vana tudi rocna postaja. Slika 2. Izsek iz casopisa Intellignz-Blatt zur Laibacher Zeitung Nro. 7 z objavo vremenskih podatkov za dneve od 15. do 21. januarja 1818. Za vsak dan so objavljeni jutranji, opoldanski in vecerni izmerki. Zracni tlak (Barometer) je zapisan v dunajskih colah (Z) in linijah (L) 1, temperatura zraka (Thermometer) v stopinjha Reaumur2 , za izmerke zracne vlage (Hygrometer) pa ne vemo zagotovo v katerih enotah so zapisani (arhiv ARSO). in vztrajno vsak dan opazujejo vreme in ga beležijo, mnogi med njimi po vec desetletij. Delo opazovalca na postaji 1. reda in na letališcu je, da opravlja meritve vsako uro med prisotnostjo na postaji, atmosferske pojave pa opazuje in beleži tudi med opazovalnimi termini. Na podnebni postaji opazovalec opravlja nekatere meritve trikrat dnevno, ob 7., 14. in 21. uri po krajevnem casu, vremenske pojave pa opazuje in beleži neprekinjeno. Z opazovanji pojavov je podobno tudi na padavinski postaji, meritve pa opazovalec opravi ob 7. uri, razen ob mocnih nalivih, ko ima še izredne meritve. Zgodovina meteoroloških postaj Število postaj z opazovalci upada. Najvec jih je bilo v obdobju šestdesetih in sedemdesetih let, ko jih je bilo cez 350; v toliko krajih po Sloveniji smo tedaj tudi opazovali vreme. Prve podatke s tovrstnih postaj imamo v našem arhivu od leta 1818, ko je z opazovanji zacel profesor Friedrich Anton Frank v Ljubljani (slika 2). Sistematicno in organizirano so meteorološka opazovanja v Sloveniji stekla leta 1850, kmalu potem, ko so v takratni Avstro-Ogrski ustanovili Centralni zavod za meteorologijo in Zemeljski magnetizem (Central-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus). Nizi podatkov s tovrstnih postaj so dolgi, marsikdaj 100 let in vec, za Ljubljano denimo 200 let. V vseh teh letih se je nabralo ogromno podatkov o podnebju Slovenije. ARSO je zato upraviceno ponosen na bogat arhiv podnebnih podatkov, ki je del zgodovinske in kulturne dedišcine naroda. Samo s postaj z opazovalci imamo dovolj dolge nize podatkov za analizo podnebja. Slika 3. Padavinska postaja Davca, september 1999 (Foto: arhiv ARSO). 1 Dunajska cola (oznaka Z ali ‘’) = 12 linij = 26,340 053 mm, dunajska linija (oznaka L ali ‘’’) = 12 Punkte = 2,195 004 mm, Punkt (oznaka P) = 182,917037 µm 2 Reaumur (oznaka °Re ali °r) T (°C) = T (°R) × 5/4, ledišce vode je pri 0 °r, vrelišce pa pri 80 °r Postaje z dolgimi nizi in njihovi opazovalci Pri prostovoljnih meteoroloških opazovalcih je veliko primerov, ko so se z opazovanji seznanili vsi v družini, saj je za tovrstno »stalno pripravljenost» potreben namestnik; s tem opazovanja prehajajo iz roda v rod. Kar 96 je delujocih postaj, na katerih vec rodov iste družine vrši meteorološka opazovanja 30 let ali dlje. Najdlje, kar 92 let opravljajo meteorološka opazovanja pri družini Prezelj v Davci, to je od leta 1925, ko so postajo prvic postavili v tem kraju. Od zacetka delovanja padavinske postaje opazovanja opravljajo tudi pri družini Dolinar v Lucinah, to je že 91 let. Prav veliko ne zaostaja družina Šneler na Sinjem Vrhu z 89 leti opazovanj, 88 let opazovanja opravljajo pri družini Rojc na Hribu v Loškem Potoku in družini Markelj v Zgornji Sorici, v Logatcu je postaja pri družini Meze87 let, v Železnikih pri družini Reya 86 let, v Kranjski Gori pri družini Žerjav 85 let in v Srednji Bistrici pri Lebarjevih 83 let. Podobno kot v Davci in Lucinah, kjer je postaja od svoje ustanovitve pri isti družini, je med delujocimi postajami, ki delujejo že 30 let, še osem takšnih Slika 4. Izsek mesecnega porocila s postaje Davca za maj 1944. Davca je bila takrat postaja Velikonemškega rajha, zato je obrazec v nemšcini. Poleg osnovnih podatkov o postaji in podatkov o vremenu pa je tudi zabeležka o poletnem casu (Sommerzeit). Že med drugo svetovno vojno so premikali ure (arhiv ARSO). (preglednica 1). To so postaje na Jeronimu (s 66 leti opazovanj), Javorniškem Rovtu (65 let), Pustih Ložicah (64 let), v Opatjem selu (62 let), Slapu (49 let), Dobrnicu (34 let), Zdenski vasi (34 let) in Cemšeniku (30 let). Velja izpostaviti tudi družine, ki so v preteklosti dlje od 30 let opazovale na še delujocih postajah. Družina Škvarca je na Vrhniki vreme spremljala 78 let, 63 let je to delo opravljala družina Kurnik iz Koprivne, 60 let pa družina Žitnik iz Crne vasi, v Podkraju je padavinsko postajo imela družina Kobal 54 let, v Hotedršici pa 53 let družina Nagode. Vsega skupaj je 32 takih družin. Zagotovo je bilo na postajah, ki so prenehale z opazovanji, takšnih družin še vec. Na nekaterih postajah najdemo vec družin, ki so vztrajale z opazovanji po vec desetletij. Tako sta po dve družini vec kot 30 let opazovali v Cirkulanah, Kadrencih, Kneških Ravnah, Morskem, Planini pod Golico, Ribnici na Pohorju, Solcavi, Šalovcih, na Vucji Gomili in Žusmu. Po naših evidencah je delo prostovoljnega meteorološkega opazovalca najdlje opravljal Ivan Slika 5. Padavinska postaja Lucine, maj 2007 (Foto: arhiv ARSO). Slika 6. Skica padavinske postaje v Lucinah iz leta 1937 s podpisom opazovalca (arhiv ARSO). Prezelj na postaji v Davci, kar 70 let. Sledi mu Ivan Pader iz Vojnika z 68 leti opazovanj, 61 let že opazujeta Filip Dolinar iz Lucin in Franc Škrabec iz Nove vasi na Blokah. V Sevnem Marija Vidgaj vreme opazuje 58 let, 55 let pa Vida Rošelj s Fužine, ravno tako dolgo je bil opazovalec tudi Ivan Dragar s Pokojišca. Po 54 let so bili prostovoljni opazovalci Elizabeta Praznik iz Kotelj, Anton Kobal iz Podkraja in Anton Trstenjak iz Starš. 53 let so spremljali vreme Pavel Nagode iz Hotedršice, Neža Kalamar s postaje Martinje, Hugo Jesensky iz Podbrda in Ivan Skvarca z Vrhnike. Zadnja s seznama opazovalcev, ki so delali vsaj 50 let je Toncka Praznik, na Remšniku je bila opazovalka 52 let. Na seznam opazovalcev, ki so opazovanja opravljali 30 let, je danes vsega skupaj 99 opazovalcev, vendar seznam ni popoln, ker z raziskovanjem zgodovine postaj še vedno najdemo kakšne nove podatke. Številni opazovalci so s svojim delom zbrali obsežen arhiv podnebnih podatkov. Vecina tega gradiva je za obdobje pred letom 1961 še vedno le na papirju. Za lažjo uporabo in njegovo zašcito ga je potrebno še digitalizirati. Vsi podnebni podatki od leta 1961 do danes so v digitalni bazi podatkov in so osnova za analize podnebja. Poznavanje podnebja je pomembno, saj vpliva na mnoga podrocja clovekove dejavnosti: kmetijstvo, energetiko, gradbeništvo, promet, turizem...Vplive podnebja cutimo v našem vsakdanu, za kakršnokoli nacrtovanje ukrepov in prilagoditev družbe in njene dejavnosti na spremenljivo podnebje potrebujemo kakovostne podatke o podnebju. Podatki s klasicnih postaj so kakovostni, dolgi in v gosti mreži postaj; ti podatki so bili osnova za analizo podnebja Slovenije v obdobju 1961–2011, ki je bila objavljena v publikaciji »Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011«. Sto let od ustanovitve Zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani Jože Rakovec Uvod Ko je po koncu 1. svetovne vojne razpadla Avstro­ogrska monarhija, je Osrednjemu zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju (ZAMG) prenehala formalna odgovornost za meteorologijo na Slovenskem. Torej je bilo potrebno kar na hitro poskrbeti, da se dejavnost v novi Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov nadaljuje. Poverjenik Narodne vlade SHS za uk in bogocastje dr. Karel Verstovšek je dokaj hitro ukrepal in 4. marca leta 1919 izdal dr. Franu Cadežu tudi formalni akt glede meteorologije. Ime Zavod za meteorologijo in geodinamiko (ZMG) v njem sicer ni omenjeno, vsebinsko pa gre zanj. Obenem so se tudi takoj po razpadu monarhije pricele pobude za ustanovitev univerze v Ljubljani. Tako je bila že 23. novembra 1918. leta ustanovljena Vseuciliška komisija (VK) z idejo ustanoviti slovensko univerzo in že tri dni zatem, 26. nov. 1918 je bil pri telesu Narodnega sveta (Države SHS) sestavljen spisek njenih možnih uciteljev – predvsem »sposobnih za takojšnjo habilitacijo« (Mikuž 1969, Arhiv UL1). Med 24 takimi je bil tudi Novomešcan Ferdinand Seidl (Iv. Rakovec 1943). Verjetno je bil on tisti, na katerega je racunala iniciativna skupina za Tehniško fakulteto, ki je 30. maja 1919 v spisek predvidenih uciteljev na tej fakulteti zapisala tudi potrebo po honorarnem docentu za Meteorologijo/Klimatologijo. Izteklo se je tako, da sta se obe pobudi združili s tem, da je minister prosvete Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z odlokom V.N. Br. 4080 dne 25. nov. 1921 Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani postavil pod upravo Univerze in zanj konkretno poveril tedanjega profesorja geografije na Filozofski fakulteti. ZMG je do leta 1947 skrbel za operativno meteorologijo na slovenskem. O tem so sicer pisali že drugi, a ker so postali znani še nekateri novi originalni dokumenti, je vredno vse skupaj še enkrat opisati. Tu se omejimo samo na obdobje do leta 1950, ko je ZMG prenehal obstajati. V tem prispevku je torej opisano, kako je nastal ZMG in kako so na Univerzi v Ljubljani že od samih zecetkov predvideli tudi meteorologijo, kako je ZMG skrbel za meteorološke meritve, obdelavo podatkov ter za raziskave v meteorologiji, kako se je razvijal pouk raznih meteoroloških vsebin v okviru ZMG do leta 1950, ko je bila ustanovljena Katedra za meteorologijo na Matematicno-fizikalnem oddelku takrat na novo organizirane Prirodoslovno­matematicne fakultete Univerze v Ljubljani (UL). Nadaljnji razvoj študija in raziskovalno delo na univerzi po letu 1950 sta opisana v Zborniku UL FMF ob stoletnici Univerze v Ljubljani (Rakovec 2019). Zato tu omenimo samo, da je od tedaj do danes (poleti 2018) na tem študiju diplomiralo okrog 120 študentov, 14 jih je doseglo znanstveni magisterij, doktotrat znanosti pa 14. Operativna meteorologija deluje danes v Agenciji za okolje Republike Slovenije (ARSO), pred tem pa v Hidrometeorolškem zavodu Slovenije (HMZ). Študij meteorologije je v Sloveniji dandanes na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, razna predavanja iz meteorologije in sorodnih vsebin pa so na UL še na Biotehniški fakulteti (agronomija, gozdarstvo), Fakulteti za strojništvo (letalstvo), Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (hidrologija), Filozofki fakulteti (geografija), na Zdravstveni fakulteti (sanitarno inženirstvo) in na doktorskem študiju Varstva okolja. Meteorološke vsebine predavajo tudi na Univerzi v Mariboru (tehniško varstvo okolja) in na Univerzi v Novi Gorici (okolje). Kogar to bolj zanima, naj o meteorologiji na Biotehniški fakulteti prebere npr. opis Hocevar in Kajfež-Bogataj (2004). O Zavodu za meteorologijo in geodinamiko (ZMG) je torej pisalo že vec avtorjev (npr. Pucnik 1980, Borko 1989, Petkovšek 1992 in še nekateri). Borko je npr. natancno pregledal, uredil in popisal arhiv ZMG-ja (Borko 1989). Ob tem moramo žal opozoriti, da izgleda, da je originalni arhiv ZMG, ki ga g. Miran Borko predal v hrambo Hidrometeorološkemu zavodu, ta zavod (ali pa morda njegova naslednica ARSO) nekam založil ali celo izgubil. Upajmo, da je samo založen! Zamisli o meteorologiji ob ustanavljanjuUniverze Ker so dokumenti o meteorologiji na univerzi zgodnjejši od tistih o ZMG, zacnimo s pobudami o meteorologiji na Univerzi. Omenili smo že, da je bila 23. novembra 1918 – manj kot mesec po tem, ko je razpadla Avstro-ogrska monarhija – ustanovljena Vseuciliška komisija (VK) z idejo ustanoviti slovensko univerzo in že tri dni zatem, 26. nov. 1918 je bil pri telesu Narodnega sveta (Države SHS) sestavljen spisek njenih možnih uciteljev – med njimi je bil tudi Ferdinand Seidl, po študiju v Gradcu naravoslovec, matematik in fizik, sicer pa ob zacetku svoje znanstvene poti predvsem meteorolog, potem bolj seizmolog in kasneje geolog (Iv. Rakovec 1943). Pol leta kasneje, 30. maja 1919, je podkomisija VK za tehniško fakulteto, ki je že pred formalno ustanovitvijo univerze pripravljala prvi nekajmesecni tecaj (»skrajšani prvi letnik« še pred zacetkom jeseni tega leta) o cemer pricata dva tukaj priložena dokumenta (Arhiv RS 100 in Arhiv UL2). V prvem (dve strani dolg dokument) predlaga predmete za študij na tehniški fakulteti (v ustanavljanju), in sicer 22 predmetov, med njimi tudi meteorologijo/klimatologijo s privatnim docentom ter s po dvema urama predavanj. V drugem dokumentu z istim datumom (šest strani dolg dokument) pa konkretno za prvo šolsko leto (za cas od 1. jul. 1919 do 30. jun. 1920) tega predmeta ne navaja, kar verjetno pomeni, da meteorologija ni bila predvidena za prvo leto izvedbe – morda tudi zato, ker ni bilo še jasno, kdo bi to pouceval (glej nadaljevanje). Še tole: V Arhivu RS sta v originalu dokumenta AS 100 2/1/1-818 Meteorologija/ Klimatologija tudi na rahlo precrtana (kar se na kopiji v Arhivu UL ne vidi in na priloženi sliki komaj opazi). To morda lahko razumemo, kot da se prvo leto ne bo izvajala. Vendar to ni edina razlika med dokumentoma 2/1/1-818 in 2/1/2-781 – za dejansko izvedbo je bilo tudi za marsikak drug predmet predlagano manjše število profesorjev, docentov in asistentov, toda vec pomožnega osebja. Sliki 1. Predlog predmetov na Tehniški fakulteti (levo, list 818) in predlog za izvedbo v šolskem letu 1919 za prva dva semestra od Velike noci do jeseni (desno, list 781); oboje 30. maja 1919 (Arhiv RS 100: Vseuciliška komisija, 2/1/1-818 in 2/1/2-781, s pisnim dovoljenjem; kopiji tudi v Arhivu UL2) V tistem casu je meteorologijo na slovenskem najbolje poznal in razumel Ferdinand Seidl, ki je v Gradcu doštudiral prirodopis, matematiko in fiziko. Leta 1884 je objavil prvi, na sodobnih spoznanjih meteorologije zasnovan clanek napisan v slovenšcini: Napovedovanje vremena na znanstveni podlagi (Seidl 1894). V njem razloži osnove sinopticne metode na podlagi istocasnih opazovanj, pomen polja zracnega tlaka ter vpliv vrtenje Zemlje na vetrove (Coriolisov efekt) ter premešcanje vremenskih sistemov pretežno od zahoda proti vzhodu. V tem clanku pohvali tudi dunajski Osrednji zavod za meteorologijo in magnetizem Zemlje - ZAME, ustanovljen leta 1851, ki je skrbel za meteorološko službo, vkljucno s širjenjem mreže merilnih in opazovalnih meteoroloških postaj, ceš, da je leta 1875 za avstrijski del monarhije »izrekel 83,9 popolnoma in 11,2 deloma resnicnih napovedi vremena izmed 100« (a ni navedeno, po katerih kriterijih so dobljene te – za tiste case zelo ugodne – ocene). Sliki 2. Ferdinand Seidl, Napovedovanje vremena na znanstveni podlagi. (Iz Ljubljanskega lista 15.04.1894, https://www.dlib. si), levo zacetek clanka, desno stolpec, v katerem pojasnjuje vpliv vrtenja Zemlje (Coriolisov efekt) na vetrove. Leta 1898 je Seidl v dunajskem Meteorologische Zetrischrift objavil opis Luftwellen bei Bora im Golfe von Triest (Seidl 1898), v katerem opisuje, kako je od Miramara videl, da ob burji valuje slika grebenov na vzhodni in južni strani Tržaškega zaliva. Za razlago pojava se sklicuje na razlago valov na meji dveh razlicno gostih zracnih mas: »Lahko bi poskusili razložiti opazovano valovno gibanje kot Helmholtzov primer za valovanje v zraku.« Pri tem pa kljub pravilni osnovni ugotovitvi, da svetlobni žarki potujejo skozi valujoco zracno maso (»Indem die Lichtstrahlen … in Wellenbewegung befindliche Luftmasse passirten…«), naredi na koncu vseeno nekaj napacnih sklepov (glej npr. Petkovšek 1992). Tretja objava, ki jo je vredno omeniti, pa je zelo znana Klima Kranjske (napisana v nemšcini: Das Klima von Krain, Seidl 1892-1902). Opis klime Kranjske je izhajal postopoma od leta 1891 do 1902, potem pa še kot posebni odtis z naslovnim listom, kazalom in samostojno paginacijo – skupaj 649 strani. Te, pa tudi druge njegove meteorološke objave (Iv. Rakovec 1943) pricajo, da je bil Ferdinand Seidl z novimi spoznanji na tekocem in bi bil ustrezen ucitelj na podrocju meteorologije. To ga je pri pripravljalcih predloga za slovensko univerzo – ob vseh njegovih drugih seizmoloških, meteoroloških, geoloških, botanicnih dosežkih in objavah (kakih sto razprav, clankov in knjig) – že ob prvih pripravah 26. nov. Slika 3. Ferdinand Seidl, naravoslovec, fizik, matematik, meteorolog, seizmolog in geolog, (1856-1942). Iz https://www.dlib.si 1918 kvalificiralo za možnega ucitelja na novi univerzi. Kvalificiran je bil za geologijo – za ucitelja meteorologije pa je bil pravzaprav edini kvalificiran prav dr. Ferdinand Seidl. A kot pove Iv. Rakovec (1967): ucitelj meteorologije ni postal, ker 1) je bil predviden za geologijo in 2) »velika skromnost in bolehnost, ki je z leti nastopala, pa sta mu svetovali, da se vabilu ni odzval«. No, tako zelo bolehen vseeno ni bil, saj je kasneje, leta 1926, sprejel vabilo za sodelovanje pri Geološko­paleontološkem inštitutu Univerze ter bil leta 1940 izvoljen v slovensko Akademijo znanosti in umetnosti. Ali je bil Seidl bolj meteorolog, ali bolj seizmolog, ali pa morda geolog? Po njegovi bibliografiji (Iv. Rakovec 1943) sodec, je bil sprva predvsem meteorolog. Ko pa je leta 1895 postal porocevalec za potrese, so zacele prevladovati seizmološke objave in porocila – a ne izkljucno te; npr. že omenjeni opis v v dunajskem Met. Z. ali pa po prvi svetovni vojni objavljena razprava o dinarskogorskem fenu (v treh nadaljevanjih) itd. Ustanovitev Zavoda za meteorologijo ingeodinamiko -ZMG Ob prelomnem casu po prvi svetovni vojni je za meteorološko dejavnost za ozemlje nove države prenehal skrbeti Osrednji zavod za meteorologijo in geodinamiko (OZMG oz. po nemško ZAMG) na Dunaju in kar na hitro je bilo potrebno poskrbeti, da se dejavnost v novi državi nadaljuje. Tako se je ljubljanska meteorološka opazovalnica preoblikovala v Zavod za meteorologijo in geodinamiko (ZMG) in prevzela naloge dunajskega Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik ZAMG (dunajski zavod se je leta 1904 preimenoval iz ZAME – E za Erdmagnetismus v ZAMG – G za Geodynamik in tako se imenuje še danes). Pucnik (1980) poudarja velike Seidlove zasluge za ljubljanski ZMG, toda Miran Borko (1989, rokopis) ni nikjer našel navedbe o tem, da je prav Seidl vzpostavil ZMG. Po drugi strani pa bi bilo to možno, glede na to, da je bil Seidl že od 1895 pa do 1915 porocevalec za potrese Dunajski potresoslovni komisiji (Iv. Rakovec 1967). Ob pripravi tega opisa pa so »prišli na dan« še novi dokumenti iz osebnega arhiva prof. FMF Andreja Cadeža. Da je bil dr. fran Cadež vodja ljubljanskega ZMG vsaj od marca 1919 do decembra 1921 dokazuje vec dokumentov - tudi dva dokumenta iz osebnega arhiva prof. Andreja Cadeža. F. Cadež je študiral fiziko na dunajski univerzi in opravil rigoroze 1906. Leta 1907 je postal sodelavec (asistent) dunajskega ZAMG a postal tudi že 1. oktobra 1907 suplent na II. drž. Gimnaziji v Ljubljani (kasneje v Kopru, Gorici, Idriji in še kasneje na realki v Ljubljani). (Arhiv A. Cadež, Slovenec 1907 - dosegljivo na Digitalni knjižnici Slovenije – dlib, na Wikipediji,…) Prvi dopis Franu Cadežu v zvezi z ZMG je od Poverjeništva za uk in bogocastje v Ljubljani št. 1106 z dne 4. marca 1919 in je nekak »akt o ustanovitvi«, ki jemlje pod državno nadzorstvo ves inventar potresne opazovalnice in brezžicne postaje (kjer naj bi bila tudi meteorološka opazovalnica) v Ljubljani in zanj pooblašca dr. Frana Cadeža, profesorja na realki. Podpisan je Dr. Karel Verstovšek (poverjenik za uk in bogocastje Narodne vlade v Ljubljani – to je v tistem prehodnem casu pomenilo »minister«). Res ni omenjeno ime ZMG, vsebinsko pa gre zanj. Slika 4. Dr. Fran Cadež (1882­1945), prvi vodja Zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani iz https: //sl.wikipedia.org/ Drugi dokumenti so iz decembra 1921, ko je ZGM prešel na UL. Decembra – 10. in 19. decembra 1921 sta bila sestavljena zapisnika o predaji ZMG Gavazziju oz. Univerzi v Ljubljani (Borkov popis Arhiva ZMG, 1989) ter spet iz arhiva A. Cadeža dokument od 22. decembra 1921, ki pove, da je minister prosvete z odlokom V.N. Br. 4080 dne 25. nov. 1921 Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani postavil pod upravo univerze in zanj konkretno poverja tedanjega profesorju geografije na filozofski fakulteti, prof. F. Cadežu pa ponovno nalaga polno ucno obveznost na realki (Arhiv A. Cadež). (Podoben odlok je bil tri cetrt leta prej – sedmega februarja 1921 – izdan glede makroseizmicne službe, za katero je skrbel Seidl. O tem Seidl 10. oktobra 1922 piše Gavazziju – z domnevo, kdo je iniciator in s hvaležnostjo Cadežu, da je ta odlok zadrževal (Borko 1989 str. 72).) Posredni viri (Pucnik 1980, Petkovšek 1969) sicer navajajo, da naj bi ZMG prešel na Univerzo že leta 1920, a po dokumentih (Borkov popis Arhiva ZMG in Arhiv A. Cadež) je bil ministrski sklep o tem izdan 25. novembra 1921, predaja UL oz. prof. Gavazziju pa decembra 1921. Do sedaj so menili (Pucnik 1980), da si je ime ZMG izmislil F. Cadež. Sodec po pismih prof. Mohorovicica v Ljubljano (tudi on je bil najprej meteorolog in potem seizmolog), pa je prav možno, da je to ime vzpodbudil Mohorovicic, saj je dober teden pred Verstovškovo zadolžitvijo Cadeža (25. februarja 1919) namrec kot vodja zagrebškega Kraljevskega zemaljskega ZMG napisal pismo sorodnemu ljubljanskemu zavodu in ga naslovil na ljubljanski ZMG (po navedbi M. Borka dokument 1 v mapi V v Arhivu ZMG). Ime za zagrebški Kr. Zem. ZMG – po analogiji z dunajskim ZAMG – je nastalo leta 1911, ko se je tako preimenoval prejšnji zagrebški meteorološki observatorij (Penzar in Sijerkovic 2014). Ime se je ocitno »prijelo« tudi za ljubljanski zavod. Fran Cadež pa je tudi po predaji ZMG Univerzi še naprej izkazoval zanimanje za meteorologijo: tako je npr. leta 1927 v Avstriji patentiral svoj barometer (Luftdruckmesser) in leta 1931 v nemškem Reichu merilnik sprememb zracnega tlaka (Luftdruckänderungsmesser) (Arhiv A. Cadež), za pojave v ozracju pa navdušil tudi enega od sinov – kasnejšega prof. dr. Marjana Cadeža. Sliki 5. Dokumenta, ki ju je prejel dr. Fran Cadež v zvezi z Zavodom za meteorologijo in geodinamiko v letih 1919 (levo) in 1921 (desno) (Arhiv A. Cadeža) To pomeni, da je sicer možno, da bi Ferdinand Seidl sodeloval pri ustanavljanju ZMG, toda za meteorološka in seizmološka opazovanja je morda skrbel kvecjemu kakega pol leta – od razpada monarhije oktobra 1918 do marca 1919, ko ZMG prevzame prof. Fran Cadež. Vsekakor pa obstaja veliko korespondence, ki kaže na tesno in uspešno sodelovanje Seidla z ZMG. ZMG in meteorologija na UL v okvirugeografije Meteorologija kljub nacrtom Tehniške fakultete ni bila vkljuceno vanjo – morda tudi zato, ker (brez Seidla) ni bilo primernega ucitelja. Pucnik (1980) navaja, da naj bi vkljucitev v Filozofsko fakulteto predlagal prav Seidl, kar Petkovšek (1992) ocenjuje kot “nehote povzroceno znatno škodo in zaostanek razvoja te stroke…”. Ker Ferdinand Seidl kot naravoslovno ter matematicno in fizikalno izobražen strokovnjak ni postal ucitelj, je bila v prvih letih nove univerze meteorologija bolj opisna, kot bi bila ob njegovem morebitnem sodelovanju. Tudi vecina slovenskih meteoroloških opazovalnic ni obstala v ZMG, temvec je skoraj vse prevzel Hidrografski oddelek Generalne inšpekcije voda v Ljubljani. ZGM-ju so ostale zgolj štiri: Ljubljana, Celje, Maribor in Novo mesto (Pucnik 1980). Koroške, primorske in del notranjskih opazovalnic pa so tako ali tako pristale v drugih državah. Prof. Arturja Gavazzija so po Seidlovi odklonitvi povabili v novo Univerzo, ki je bila s petimi fakultetami potem 17. julija 1919 uradno ustanovljena na zasedanju v Beogradu s sklepom »zacasnega narodnega predstavništva«. Gavazzi je bil od že leta 1911 profesor na zagrebški univerzi. Ukvarjal se je s fizicno geografijo, predvsem s hidro(geo)grafijo, limnologijo in oceanografijo, z geomorfologijo in morfometrijo, pa tudi z meteorologijo in klimatologijo (FF UL 1999). Na Hrvaškem je prvi zacel s sistematicnim raziskovanjem sile teže in bil je eden od zacetnikov oceanografskih raziskav v Jadranu (Orlic 1985). Na ljubljanski univerzi je ustanovil Geografski inštitut in vodil v univerzo vkljuceni že omenjeni ZMG. ZMG imel poleg meteoroloških tudi seizmološko postajo. Gavazzi je ustanovil 7 meteoroloških postaj I. reda in povecal število vseh na 228 in je torej vestno skrbel za merilne in opazovalne postaje, sicer pa je klimatologijo predaval samo enkrat, v zimskem semestru 1920/21 (UL 1932), potem pa nikoli vec. Gavazzi je objavil nekaj meteoroloških clankov; še najpomembnejši je verjetno clanek Horizontalni raspored najvecih i najmanjih prosjecnih mjesecnih množina padalina na Balkanskom poluotoku (Gavazzi 1929), v katerem razlaga med drugim povezavo kolicine padavin z van Bebbrovimi prevladujocimi potmi ciklonov preko Jadrana in Balkana in regionalizacijo po mesecih za prevladujoce minimalne in maksimalne padavine. Slika 6. Dr. Artur Gavazzi (1861-1944), Ilustrirani Slovenec ga predstavi kot profesorja na geografiji ter »znanega našega meteorologa«. Ilustrirani Slovenec, 05.07.1925 iz https://www.dlib.si. Avtor karikature je bil Maksim Gaspari, ki se je, kot navaja Revija Srp 78/88, podpisoval z znakom X. Študij na filozofski fakulteti se je leta 1925 preoblikoval. Fakulteta je 24. junija 1925 uvedla nov red za diplomske in doktorske izpite: A) glavni predmet, B) predmetno ali strokovno sorodne pomožne vsebine in C) splošno znanje vzporednih pomožnih predmetov (UL 1929). Na geografiji so ob tem uvedli dve smeri: »fizicnogeografsko« in »antropogeografsko« in »Nekateri mlajši študenti … smo že študirali po novih študijskih skupinah, prevzetih po vzorcu beograjske univerze« (Ilešic 1969). Pri prvi smeri se je geografija kot glavni predmet (»pod A«) vezala na geologijo (»pod B«) in na meteorologijo s fiziko (»pod C«). Tako je ostalo kar nekaj casa – kar je vidno npr. tudi iz ene od diplom (št. 138/1936, izdana 25. junija 1936). To pomeni, da se je že prof. Gavazzi zavedal, da je meteorologija pravzaprav dinamika in termodinamika ozracja in da se mora navezovati na fiziko. Gavazzi se je 1927 vrnil v Zagreb in na geografiji ga je nasledil kasnejši prof. Anton Melik, ki je kot docent prevzel geografijo leta 1928. Predaval je razlicne geografske predmete (UL 1943) in zato je »klimatologija lahko pocakala« (Furlan 1990) – pred drugo vojno jo je tako predaval samo trikrat: v zimskem semestru 1930/31, poletnem semestru 1963 in zimskem semestru 1939/40. Je pa leta 1935 izdal obsežno monografijo Slovenija in v njenem okviru obdelal tudi njeno klimo. Prof. Oskar Reya je študiral geografijo in prirodoslovje v Ljubljani, zadnje tri semestre pa fizikalno geografijo in meteorologijo v Beogradu (Jevnikar (ur.) 1987). Bil je Gavazzijev asistent, ki pa ob Gavazzijevi vrnitvi v Zagreb še ni imel doktorata – doktoriral je pri njem v Zagrebu leta 1929 z disertacijo Letni tok temperature v Sloveniji. Po študiju je bil Reya torej fizikalni geograf, a je z doktoratom iz meteorološko-klimatološkega podrocja pridobil, skladno s tedanjimi študijskimi predpisi, naziv meteorologa. Ucitelj (kot privatni docent) je dr. Reya postal leta 1933 in je predaval meteorološke elemente in dogajanja v ozracju. V zimskem semestru 1933/1934 se v seznamih predavanj prvic pojavi podrocje Meteorologija (UL 1943) in privatni docent Reya je naveden kot ucitelj. Strokovno se je Reya izpopolnjeval na univerzah v Berlinu, Münchnu in Parizu ter v planinskem observatoriju na Zugspitze. Po drugi svetovni vojni je bil leta 1947 izvoljen za izrednega profesorja za meteorologijo. Prvi v zgodovini slovenske meteorologije je uporabljal sinopticne karte, ki jih je po pošti dobival iz Dunaja, Novega Sada in Splita. Študij sinopticnih kart so vkljucili tudi v študij rednih študentov meteorologije v okviru fizikalne geografije – študenti tehniških in drugih naravoslovnih smeri pa so njegova predavanja poslušali kot izbirna (Manohin 1968). Tudi za študente splošne geografije v okviru zgodovinske skupine je prof. Anton Melik uvedel enosemestrske vaje v tolmacenju tekocih vremenskih pojavov s pomocjo sinopticnih kart Zavoda za meteorologijo in geodinamiko. ZMG je skrbel za meteorologijo na univerzi in za mrežo meteoroloških opazovalnic vse do leta 1947, ko so bili po drugi svetovni vojni v vsej Jugoslaviji Slika 7. Prof. Oskar Reya pri odcitavanju meteoroloških podatkov na ladji Rog med plovbo okrog sveta (osebni arhiv njegovega sina g. Jureta Reye). ustanovljeni zvezni in republiški Hidrometeorološki zavodi (HMZ - imena so bila povzeta po sovjetskem nacinu: zato ne »hidrološki« in »meteorološki«, temvec »hidrometeorološki«). Ti so prevzeli vso operativno meteorologijo. Malo za tem pa je meteorologija zapustila geografsko okrilje in leta 1950 je bil ustanovljen Meteorološki inštitut univerze – prakticno brez inštrumentarija – razen knjižnice ni imel nicesar (Pucnik 1980). Prof. Reya je najvec objavljal v Geografskem vestniku (12 meteoroloških clankov), verjetno pa je njegovo najpomembnejše delo Padavine na Slovenskem Slika 8. Padavine na Slovenskem 1919-1939, iz (Reya 1940). Karta prikazuje razmere tudi preko meja tedanje Dravske banovine v Jugoslaviji. Na splošno je ta prostorska razporeditev padavin še danes veljavna. 1919-1939 v Geografskem vestniku (Reya 1940; in Padavinska karta Slovenije kot samostojna publikacija iz leta 1946, 18 strani). Prof. Oskar Reya se je še dosti bolj kot prof. Gavazzi zavedal, da mora meteorologija na univerzi temeljiti na fizikalnih zakonitostih in matematicni obravnavi. Zato je 1950 ob reorganizaciji prvotne Filozofske fakultete na Prirodoslovno matematicni fakulteti, na njenem Matematicno fizikalnem oddelku vzpostavil Katedro za meteorologijo in samostojni meteorološki študij – približno pol je bilo matematike in fizike in približno pol specificnih meteoroloških vsebin. Na ta študij se je prvo leto vpisalo 11 študentov in prvih pet je diplomiralo že leta 1954. O tem študiju in o raziskovalnem delu na Katedri za meteorologijo so tudi že pisali razni avtorji (npr. Pucnik 1980, Petkovšek 1969 in 1992), pa tudi Rakovec (2019). Viri Arhiv UL1, Fond Visokošolske komisije, IV/592. Arhiv UL2, Fond Visokošolske komisije, IV/593. Arhiv A. Cadež: Dokumenti o dr. Franu Cadežu. Osebni arhiv prof. Andreja Cadeža, vnuka dr. Frana Cadeža. Arhiv Republike Slovenije, škatla AS 100 o Vseuciliški komisiji. Borko, Miran 1989: Razvoj meteorologije na Slovenskem. 119 str. (rokopisno, v arhivu ARSO). FF UL 1999. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zbornik ob 80-letnici, 1919-1999, http://slovlit.ff.uni-lj.si/ hp/ff/zbornik/o/GAVAZZI.html. Furlan, Danilo 1990. Anton Melik – klimatolog. Geografski vestnik 62, 39-41. Gavazzi, Artur, 1929. Horizontalni raspored najvecih i najmanjih prosjecnih mjesecnih množina padalina na Balkanskom poluotoku, Hrvatski geografski glasnik 1, 14­ 21. Hocevar, Andrej in Lucka Kjafež-Bogataj, 2004. Razvoj agrometeorologije kot samostojne vede na Biotehniški fakulteti (Od ustanovitve Agronomske fakultete Univerze v Ljubljani 1947 pa do leta 2004). Acta agriculturae slovenica 83, 261 – 272. Ilešic, Svetozar 1969. Geografija. str. 231-242 v zborniku Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, 661 str. IS, 1925. Ilustrirani Slovenec (05.07.1925, na zadnji strani), dosegljivo na Digitalni knjižnici Slovenije - dlib. https://www. dlib.si. Jevnikar, Martin (ur.), 1987. Oskar Reya, Primorski slovenski biografski leksikon 13. Snopic, Goriška Mohorjeva družba, Gorica. Manohin, Vital 1968. Zgodovina razvoja meteorologije v Sloveniji (do leta 1968), SMD, http://www.meteo-drustvo.si/ zgodovina/razvoj-meteorologije-v-sloveniji/. Mikuž, Metod 1969. Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945, str. 53-92 v zborniku Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, 661 str. Petkovšek, Zdravko 1969: Meteorologija, str. 383-384, v zborniku Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, 661 str. Petkovšek, Zdravko 1992. Ferdinand Seidl kot meteorolog. Dolenjski zbornik... : zbornik za humanisticne, družboslovne in naravoslovne raziskave, 44-56. Pucnik, Janko 1980. Razvoj vremenoslovja na Slovenskem. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike (Slovenska matica, 1979) 4, 9-104. Rakovec, Ivan, 1943. Ferdinand Seidl, Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 1, 1938-1942, 259­290, Ljubljana 1943 https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-FHJF9DZK/a16a6c69-225f.../TEXT. Rakovec, Ivan 1967. Seidl, Ferdo, akademik (1856–1942). Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967. http://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi557022/. Rakovec, Jože, 2019. Meteorologija, Zbornik UL FMF. Revija Srp 87/88, http://www.revijasrp.si/knrevsrp/ revsrp87/damgl87/portr87.htm. Reya, Oskar 1940. Padavine na Slovenskem 1919-1939, Geografski vestnik 19 (1940), 25-40. Seidl, Ferdinand 1984. Napovedovanje vremena na znanstveni podlagi. Ljubljanski list 1, št. 38, 15. aprila 1884 (https://www.dlib.si). Seidl, Ferdinand 1898. Luftwellen bei Bora im Golfe von Triest, Meteorologische Zetrischrift 15, 230-232. Seidl, Ferdinand 1892-1902. Das Klima von Krain, v nadaljevanjih v Mittheilungen des Musealvereines in Laibach in v knjigi 1902, 649 str. Slovenec, 1907. politicen list za slovenski narod (14.10.1907, letnik 35, številka 237, med Dnevnimi novicami), dosegljivo na Digitalni knjižnici Slovenije - dlib. https://www.dlib.si. UL 1929. Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, v Ljubljani, Rektorat Univerze kralja Aleksandra prvega, 1929, 533 str. UL 1932. Seznami predavanj na Univerzi v Ljubljani 1920­1932, UL, Ljubljana 1932. UL 1943. Seznami predavanj na Univerzi v Ljubljani 1933­1944, UL, Ljubljana 1943. O nekaterih zakoreninjenih zmotnih razlagah vremenskih pojavov Gregor Vertacnik, Agencija Republike Slovenije za okolje Uvod Vreme sodi med vsakodnevne in za množicno poslušalstvo zanimive teme. Vecja pozornost je vremenu posvecena ob nenavadnih vremenskih dogodkih ali ob dinamicnem, burnem vremenskem dogajanju. Razvoj medijev je v zadnjih letih vremenoslovcem omogocil sprotno in bolj obširno komentiranje vremena. Na žalost so vcasih strokovne razlage vremena in vremenskih pojavov netocne ali neprimerne, ceravno zvenijo logicno ali zdravorazumsko. V prispevku bomo osvetlili tri primere, kjer bi bile lahko razlage vremenskega dogodka tocnejše. Razlage smo ovrednotili s pomocjo statisticne obdelave uradnih meteoroloških meritev v Sloveniji in tuje strokovne literature. Pregretost ozracja in nevarnost toce V povezavi s poletnimi nevihtami in neurji se v medijih obcasno pojavlja izraz »pregretost ozracja«, ki se ponavadi povezuje z nastankom neviht, tudi mocnejših neurij. Dva primera pojavljanja izraza v medijih: Toca je malo verjetna, saj ni pregretosti ozracja. Nalivi so možni, kaj ekstremnega pa podatki ne kažejo. Trenutno vremenske karte kažejo, da naj bi že v soboto dopoldne zacel pri tleh dotekati zrak s severne strani Alp, ki praviloma vsebuje manj vlage in ni tako vroc. Zato pregretost ozracja in s tem povezani pogoji za nastanek mocnih predfrontalnih neviht ne bodo tako izraziti. Oglejmo si, kaj kažejo znanstvene raziskave o nevihtnih neurjih in njihovih dejavnikih (npr. Markowski in Richardson 2010; Púcik in sod. 2015). Nevihtna neurja so povezana z nevihtnim oblakom – kumulonimbusom, ki sega skozi vse sloje troposfere, zanj pa so znacilni mocni vetrovi v navpicni smeri. Osnovne sestavine za globoko konvekcijo, ki omogoci rast nevihtnega oblaka, so tri: zadostna kolicina vodne pare v prizemni plasti, pogojna nestabilnost ozracja v osrednjem delu troposfere in dvig zracne mase do višine proste konvekcije. Prvi dve sestavini sta potrebni za vzdrževanje konvekcije, zadnja za njeno vzpostavitev. Za dobro organizirano konvekcijo (supercelicne nevihte, nevihtne linije) sodi med kljucne dejavnike tudi izrazito vertikalno striženje vetra. Verjetnost za neurja (pojave, ki povzrocajo škodo) narašca tako s povecevanjem vetrnega striženje kot s konvektivno razpoložljivo potencialno energijo (ang. CAPE, slika 1). Vendar pa se ugodne razmere za nastanek posameznega nevarnega vremenskega pojava (npr. toce, mocnih sunkov vetra, naliva) med seboj znatno razlikujejo. Za nastanek debele toce morajo biti izpolnjeni štirje pogoji: mocan nevihtni vzgornik, veliko obmocje podhlajenih kapljic v vzgorniku, dolgotrajno nahajanje zametkov toce v vzgorniku in pocasno taljenje ob padanju toce (Vasquez 2015). Najvecja verjetnost za debelo toco nastopi ob hkratni veliki labilnosti ozracja in velikem striženju vetra – to so tudi razmere ugodne za nastanek supercelicnih neviht (Púcik in sod. 2015). Slika 1. Verjetnost mocnih neurij v odvisnosti od konvektivne razpoložljive potencialne energije (na vodoravni osi in v enotah hitrosti, ki ustreza teoreticno najvecji možni hitrosti dviganja zraka) in velikosti striženja vetra v debeli plasti (razliko med vektorjema hitrosti vetra pri tleh in šest kilometrov nad tlemi) na navpicni osi. Od leve zgoraj proti desni spodaj si sledijo toca (debeline vsaj 2 cm), mocni sunki vetra (vsaj 25 m/s), tornado in dež oziroma naliv, ki povzroci poplave. Crni crti znotraj grafikonov predstavljata aritmeticni sredini obeh spremenljivk v vseh zajetih primerih. Izracuni temeljijo na podatkih vremenskih sondaž in porocil o neurjih nad srednjo Evropo. Vir: Púcik in sod., 2015 (povezava za download: https://journals. ametsoc.org/na101/home/literatum/publisher/ams/ journals/content/mwre/2015/15200493-143.12/ mwr-d-15-0104.1/20151120/images/medium/mwr-d-15­0104.1-f5.gif). Toca se v Sloveniji najpogosteje pojavlja, ko je po nižinah dnevna najvišja temperatura pod 30 °C, torej ne v najhujši vrocini (Jarh 2015). Pogostost toce se glede na to spremenljivko med regijami znatno razlikuje; ponekod (npr. na Goriškem) je toca poleti pogostejša v sorazmerno svežem vremenu kot v vrocem vremenu. Med verjetnimi vzroki za to je vpliv zracne mase na taljenje toce, ko pade iz oblaka na tla (Medmrežje 1). Tudi ce v nevihtnem oblaku nastane toca, se lahko na poti do tal povsem stali – kar je bolj verjetno v toplem ali vlažnem kakor v suhem ali hladnem ozracju pri tleh. Po vsem povedanem bi torej težko dejali, da je »pregretost ozracja« pomemben dejavnik za nastanek toce. Izraz namiguje, da se je ozracje pri tleh toliko segrelo, da je prišlo do nastanka neviht. Mocno soncno obsevanje, ki vodi do »pregretosti ozracja«, je eden izmed prožilcev neviht, a za nevarnost toce so mnogo pomembnejši drugi dejavniki. Aprilsko nestanovitno vreme V spomladanskem casu, ko se ozracje od tal pocasi ogreva, v višjih delih troposfere pa je še sorazmerno sveže, so plohe in nevihte vse pogostejše. Spremenljivost vremena je v posameznih dneh precejšnja, tako po padavinah, oblacnosti, vetru kot tudi temperaturi zraka. Tako lahko v kratkem obdobju nekaj dni zadiši tako po zimi kot po poletju. Odtod morda izraz za nestanovitno vreme kot »aprilsko nestanovitno« ali »aprilsko vreme«: Ob koncu tedna bo vreme zelo primerno za vrtna opravila, že na zacetku novega pa bo spet aprilsko nestanovitno. (Tvit ARSO, 5. april 2018) Radarska slika kaže dogajanje s pogostimi plohami, tu in tam tudi zagrmi. Izgleda kot bolj aprilsko vreme. Ne še cisto obupati, bolj zimi primerne razmere se vracajo ponoci. (Tvit ARSO, 15. 12. 2017) Slovar slovenskega knjižnega jezika pojem »aprilsko vreme« razlaga kot spremenljivo, nestalno vreme (Medmrežje 2). Bi lahko s številkami opredelili spremenljivost, nestalnost vremena? Vsekakor gre za pojem, ki je vezan na podnebje, saj naj bi bilo za april takšno vreme znacilno. O spremenljivosti ali nestalnosti lahko govorimo pri vseh meteoroloških spremenljivkah (temperaturi zraka, padavinah, osoncenosti, vetru itd.). Vprašamo se lahko, po kakšni vrsti spremenljivosti naj bi april izstopal? Vzemimo pod drobnogled nekaj statisticnih kazalnikov za obdobje 1981–2010 in primerjajmo april s sosednjima mesecema na treh izbranih merilnih mestih (preglednica 1). Zbrani statisticni kazalci v splošnem ne kažejo, da Preglednica 1. Povprecne vrednosti izbranih statisticnih kazalnikov po mesecih meteorološke pomladi v obdobju 1981–2010. Ljubljana Bežigrad Statisticni kazalnik marec april maj Povprecna razlika med dnevno najvišjo in najnižjo temperaturo (°C) 9,6 10,4 11,2 Povprecna razlika najvišje temperature v dveh zaporednih dneh (°C) 2,6 2.8 2,6 Verjetnost za dnevne padavine >= 1 mm Povprecna oblacnost ob 7. uri (SEC) (desetine) 0,26 7,0 0,34 6,8 0,33 6,1 Povprecna oblacnost ob 14. uri (SEC) (desetine) 6,3 6,6 6,2 Povprecna razlika trajanja soncnega obsevanja v zaporednih urah med 12. in 16. uro (SEC) (minute) 6,8 7,5 8,8 Murska Sobota Statisticni kazalnik marec april maj Povprecna razlika med dnevno najvišjo in najnižjo temperaturo (°C) 10,8 11,8 12,1 Povprecna razlika najvišje temperature v dveh zaporednih dneh (°C) 2,7 2.8 2,6 Verjetnost za dnevne padavine >= 1 mm Povprecna oblacnost ob 7. uri (SEC) (desetine) 0,20 6,6 0,27 6,0 0,30 5,5 Povprecna oblacnost ob 14. uri (SEC) (desetine) 6,6 6,7 6,2 Povprecna razlika trajanja soncnega obsevanja v zaporednih urah med 12. in 16. uro (SEC) (minute) 7,6 7,5 8,1 Bilje pri Novi Gorici Statisticni kazalnik marec april maj Povprecna razlika med dnevno najvišjo in najnižjo temperaturo (°C) 10,8 11,2 11,7 Povprecna razlika najvišje temperature v dveh zaporednih dneh (°C) 2,2 2.1 2,0 Verjetnost za dnevne padavine >= 1 mm Povprecna oblacnost ob 7. uri (SEC) (desetine) 0,22 5,9 0,31 6,0 0,29 5,3 Povprecna oblacnost ob 14. uri (SEC) (desetine) 5,7 6,1 5,5 Povprecna razlika trajanja soncnega obsevanja v zaporednih urah med 12. in 16. uro (SEC) (minute) 6,5 6,8 7,9 bi april posebej mocno odstopal od marca ali maja. Povprecna velikost dnevnega hoda temperature, kar obicajno ustreza razliki med najnižjo temperaturo zjutraj in najvišjo popoldne, se spomladi postopno povecuje in dosežek višek poleti. Zaporedni dnevi so si po najvišji temperaturi zraka v vseh treh mesecih približno enako razlicni, v notranjosti države je april za odtenek bolj spremenljiv. Verjetnost dnevnih padavin v višini vsaj 1 mm se iz marca v april precej poviša, nato se približno ustali. Aprilska jutra so v povprecju manj oblacna kot marcevska, a bolj kot majska; so pa popoldnevi aprila bolj oblacni kot v sosednjih mesecih. Po spremenljivosti trajanja soncnega obsevanja iz ure v uro pa je v popoldanskem casu april nekoliko bolj stabilen od maja. Ce povzamemo zgoraj navedene ugotovitve, lahko recemo, da je splošna predstava o aprilski spremenljivosti vremena kot posebnosti aprila glede na druge mesece, pretirana. Besedo »aprilsko vreme« bi brez težav lahko zamenjali z »majsko vreme« ali celo »marcevsko vreme«, kadar imamo v mislih spremenljivost vremena. Hladnejša jutra avgusta kot julija zaradi daljše noci? Poletje je pogosto cas vrocine, ki pa se lahko pojavlja v razlicnih oblikah, na katere smo razlicno obcutljivi. Toplotna obremenitev lahko traja ves dan ali pa le za cas popoldanske temperaturne konice. Že hitra statisticna analiza pove, da so ob vrocinskih valovih proti koncu poletja (sredi in konec avgusta) jutra obicajno bolj sveža kot ob vrocini sredi meteorološkega poletja. Na to lahko sklepamo tudi iz naslednje izjave: Znacilnost avgustovskih vrocinskih obdobij je tudi ta, da so noci daljše kot julija in se zato ponoci zrak bolj ohladi. Vir: https://med.over.net/forum5/viewtopic. php?t=10548542, http://old.slovenskenovice.si/ novice/slovenija/opozorilo-vrocina-bo-vztrajala­temperature-nad-35. Dnevni hod temperature V naših krajih je ob lepem vremenu znacilen izrazit dnevni hod temperature zraka, ki je posledica pozitivne energijske bilance tal cez dan in negativne energijske bilance ponoci. Velikost dnevnega hoda je odvisna od številnih dejavnikov, med najpomembnejšimi so lastnosti površja (na primer kopno/voda), sklopitev z ozracjem in fazne spremembe vode (izhlapevanje, kondenzacija) (Betts 2003). Na kopnem se le majhen del neto sevanja uskladišci v tleh ali rastju, zato temperatura po vzidu Sonca hitro narašca in se ustali, ko se neto sevalni tok (sestavljen iz dolgovalovnega in kratkovalovnega sevanja) približno uravnovesi s tokom zaznavne toplote v ozracje in tokom latentne toplote. Po popoldanskem temperaturnem višku je neto sevanje manjše od omenjenih dveh tokov, zato temperatura površja in zraka pri tleh pada, obicajno vse do naslednjega jutra. Daljša noc nedvomno pomeni daljše ohlajanje, a kako je s tem kvantitativno? Nocna ohladitev zraka oziroma temperaturni padec od najvišje do najnižje tocke je poleg same dolžine trajanja ohlajanja – ki je nedvomno povezana z dolžino noci – odvisen tudi od hitrosti ohlajanja. Hitrost ohlajanja pa je odvisna od mnogih dejavnikov, na primer oblike površja, tal, temperature in vlažnosti zraka, hitrosti vetra itn. V znanstveni literaturi (glej npr. De Wekker in Whiteman 2006; Whiteman 2007; Kiefer in Zhong 2011) najdemo podrobne opise nocnega ohlajanja, tako z vidika spreminjanja temperature kot energijske bilance in vseh pripadajocih dejavnikov. S pomocjo uradnih meritev v Sloveniji lahko preverimo, kako velik je ucinek podaljšanja noci ob koncu poletja. Za podlago smo vzeli povprecno vecerno/nocno ohlajanje ob toplem oziroma vrocem in lepem vremenu v treh obdobjih leta: prvi polovici julija (1./2.–14./15. julij), drugi polovici avgusta (16./17.¬– 30./31. avgust) in prvi polovici oktobra (1./2.–14./15. oktober). Dodatno smo za Ljubljano analizirali obdobje 10./11.–24./25. april, ko je noc skoraj enako dolga kot v drugi polovici avgusta. Obdobja smo izbrali tako, da se medsebojno mocno razlikujejo v dolžini dneva oziroma noci, oktobrsko in aprilsko obdobje pa glede na poletje mocno odstopata tudi po temperaturi zraka. Zaradi primerljivosti oziroma uporabnosti statisticnih zakljuckov smo se omejili na dneve z znacilnim, enakomernim padanjem temperature v vecernem in nocnem casu, brez opaznejših motenj zaradi splošnega vetra v ozracju in oblacnosti. Iz analize smo izlocili skrajno vroce in sorazmerno sveže dni, saj nas zanima splošna veljavnost prej omenjene izjave. Tako smo subjektivno izbrali dneve oziroma noci, ki zadošcajo naštetim pogojem, in sicer v obdobju 2012–2017 na petih merilnih mestih z razlicnim podnebjem: Ljubljana Bežigrad, Letališce JP Ljubljana, Celje, Ratece in Letališce Portorož. Izbrana merilna mesta se nahajajo v spodnjem delu konkavne reliefne oblike (v dolini ali kotlini) in so podvržena izrazitemu dnevnemu nihanju temperature. Da bi še dodatno preverili veljavnost zakljuckov, smo za Ljubljano in Letališce Portorož obravnavali tudi podatke obdobja 2000–2008. Za analizo smo imeli na voljo polurne podatke (terminska, povprecna, najvišja in najnižja vrednost), izmerjene v meteorološki hišici, 2 metra nad tlemi. Na vseh analiziranih postajah temperatura zraka obicajno doseže višek sredi popoldneva, kasneje se vse hitreje ohlaja, v nocnem casu pa ohlajanje poteka približno po eksponentni krivulji, kar pomeni, da se proti jutru ohlaja pocasi ali skoraj nezaznavno (sliki 2 in 3). Ucinek dolžine noci med prvo polovico julija in drugo polovico avgusta lahko ocenimo iz odvoda temperature ob koncu noci. Odvod smo izracunali na podlagi dvourne razlike pred vzidom Sonca, v drugi polovici avgusta je to med 3. in 5. uro po srednjeevropskem casu. Dobljeno vrednost smo množili z razliko trajanja noci (casom med zaidom in vzidom Sonca na matematicnem obzorju) med julijsko in avgustovsko skupino noci – razlika znaša okoli 105 minut. V izracunu odvoda smo uporabili avgustovske podatke in s tem ocenili hipoteticno najnižjo temperaturo zjutraj, ce bi bila dolžina noci v drugi polovica avgusta enaka kot v prvi polovici julija. Po teh izracunih lahko sklepamo, da slabi dve uri daljša noc v splošnem pojasni manj kot polovico razlike v temperaturnem padcu med prvo polovico julija in drugo polovica avgusta (preglednica 2). To velja tako za obdobja od popoldneva do jutra, kakor od zaida Sonca do jutra (preglednica 2). Razlike med merilnimi mesti lahko pojasnimo z razlicno krivuljo poteka, ki je odvisna zlasti od lastnosti površja. V Ljubljani in na ljubljanskem letališcu je recimo jutranje padanje temperature obicajno mnogo hitrejše kot na portoroškem letališcu. Za Ljubljano in Letališce Portorož, kjer smo v analizo zajeli dve vecletni obdobji, se rezultati znatno razlikujejo, kar kaže na to, da bi morali za sorazmerno tocno oceno (z napako najvec nekaj odstotnih tock) deleža pojasnjene razlike vzeti nekaj desetletij dolgo obdobje meritev. Razlike v velikosti temperaturnega padca med posameznimi nocmi in tudi deli leta lahko v precejšnji meri pojasnimo z razlicno vlažnostjo ozracja pri tleh (slika 4). Velikost temperaturnega padca je opazno povezana z depresijo temperature rosišca. Razlicna vlažnost ozracja tudi pojasni, zakaj se oktobra v povprecju manj ohladi kot avgusta in zakaj je nocna ohladitev v Ljubljani sredi aprila mocnejša od oktobrske. Dodaten verjetno pomemben dejavnik pri temperaturnem padcu, ki pa ga v analizi nismo obravnavali, a ga navaja strokovna literatura, je vlažnost oziroma stanje tal (vkljucno z vegetacijo). Na letni ravni je ucinek vlažnosti zraka na temperaturni padec mnogo pomembnejši od dolžine noci. V splošnem pa letni potek temperature zraka oziroma razliko med poletjem in zimo v naših krajih najbolj doloca soncno obsevanje. Na podlagi analize meritev lahko obravnavano izjavo dopolnimo: Znacilnost avgustovskih vrocinskih obdobij je tudi ta, da so noci daljše kot julija in se tudi zato ponoci zrak bolj ohladi. Ohladitev je mocnejša v suhem v suhem kot v vlažnem ozracju. ura (SEC) prva polovica julija druga polovica avgusta prva polovica oktobra Slika 3. Povprecni potek ohlajanja na Letališcu Portorož v izbranih noceh v treh delih leta, v obdobju 2012–2017. 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 depresija temperature rosišca (°C) Slika 4. Odvisnost vsega temperaturnega padca (od najvišje temperature popoldne do najnižje temperature naslednje jutro) od depresije temperature rosišca ob casu najvišje polurne terminske temperature zraka v Ljubljani. Barva krogcev ustreza delu leta, crtkane crte pa predstavljajo linearno regresijsko zvezo. Preglednica 2. Povprecne znacilnosti temperaturnega padca (°C) v razlicnih obdobjih leta, obdobju let in na razlicnih merilnih mestih. Ves padec pomeni razliko med najvišjo temperaturo popoldne in najnižjo temperaturo naslednje jutro, padec ponoci pa je temperaturna razlika med zaidom Sonca in jutranjim minimumom. Ucinek dolžine noci na temperaturni padec v drugi polovici avgusta je izracunan na podlagi povprecne razlike v dolžini noci v prvi polovici julija in drugi polovici avgusta in hitrostjo temperaturnega padca v zadnjih dveh urah noci primerov iz druge polovice avgusta. Pojasnjena deleža pomenita razmerje med ucinkom dolžine noci in razliko v temperaturnem padcu med julijem in avgustom. Pojasnjen delež vsega padca za Letališce Portorož v obdobju 2000–2008 ni prikazan, saj je povprecni padec julija celo malenkost vecji kot avgusta. merilno mesto leta obdobje ves padec padec ponoci ucinek dolžine noci pojasnjen del vsega padca (%) pojasnjen del nocnega padca (%) Ljubljana 2012 - 2017 1. pol. julija 12,8 8,0 Ljubljana 2000 - 2008 1. pol. julija 13,4 8,3 Ljubljana 2012 - 2017 2. pol. avgusta 15,1 10,7 0,9 39 34 Ljubljana 2000 - 2008 2. pol. avgusta 15,0 10,2 1,0 63 54 Ljubljana 2012 - 2017 1. pol. oktobra 11,2 7,3 Ljubljana 2000 - 2008 1. pol. oktobra 11,3 7,9 Ljubljana 2012 - 2017 sredina aprila 13,7 9,4 Let. JP Ljubljana 2012 - 2017 1. pol. julija 14,3 8,6 Let. JP Ljubljana 2012 - 2017 2. pol. avgusta 16,6 11,0 1,0 41 38 Celje 2012 - 2017 1.pol. julija 15,3 8,5 Celje 2012 - 2017 2. pol. avgusta 18,2 10,7 0,7 24 31 Celje 2012 - 2017 1. pol. oktobra 14,2 8,2 Let. Portorož 2012 - 2017 1. pol. julija 13,3 7,9 Let. Portorož 2000 - 2008 1. pol. julija 13,5 8,3 Let. Portorož 2012 - 2017 2. pol. avgusta 14,2 9,5 0,3 36 21 Let. Portorož 2000 - 2008 2. pol. avgusta 13,4 9,1 0,2 / 29 Let. Portorož 2012 - 2017 1. pol. oktobra 11,6 7,9 Radece 2012 - 2017 1. pol. julija 15,1 7,6 Radece 2012 - 2017 2. pol. avgusta 17,5 9,8 0,7 31 32 Radece 2012 - 2017 1. pol. oktobra 15,1 9,0 Zakljucek Izbrane izjave o vremenu smo podrobno analizirali s pomocjo zbirke meteoroloških podatkov, ki jih hrani Agencija RS za okolje. Pokazali smo, da bogat meteorološki arhiv omogoca strokovno presojo številnih izjav o vremenu, ki se pojavljajo v medijih, tako laicnih kot strokovnih. Upamo, da bo ta prispevek spodbudil vedoželjne skeptike, da preverijo še kakšno izjavo o vremenu ter o rezultatih porocajo v strokovni literaturi. Viri Betts, A., 2003. Diurnal Cycle (objavljeno v Encyclopedia of Atmospheric Sciences, drugi zvezek, str. 640–644). Academic Press, 2780 str. De Wekker, S. F. J., Whiteman, C. D., 2006: On the Time Scale of Nocturnal Boundary Layer Cooling in Valleys and Basins and over Plains. Journal of Applied Meteorology and Climatology, 45, 6, str. 813–820 Jarh, C., 2015. Pogostost toce v Sloveniji v odvisnosti od dnevne najvišje temperature zraka. Vetrnica, 8/15, str. 65–68 Kiefer, M. T., in Zhong, S., 2011: An idealized modeling study of nocturnal cooling processes inside a small enclosed basin. Journal of Geophysical Research: Atmospheres, 116, D20 Markowski, P., Richardson, Y., 2010: Mesoscale Meteorology in Midlatitudes. John Wiley & Sons, Ltd, 430 str. Medmrežje 1: https://www.weather.gov/media/lmk/soo/ Hail_Size_Melting_Considerations_Web.pdf Medmrežje 2: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03. exe?name=sskj_testa&expression=vreme Meteorološki arhiv ARSO Púcik, T., Groenemeijer, P., Rýva, D., Kolár, M., 2015: Proximity soundings of severe and nonsevere thunderstorms in central Europe. Monthly Weather Review, 143, 12, str. 4805-4821 Vasquez, T., 2015: Severe storm forecasting. Weather Graphics Technologies, ZDA, 280 str. Whiteman, C. D., 2007: Effect of Dewfall and Frostfall on Nighttime Cooling in a Small, Closed Basin. Journal of Applied Meteorology and Climatology, 46, 1, str. 3–13 Evropska konferenca o aplikacijah v meteorologiji in klimatologiji Tanja Cegnar, Agencija Republike Slovenije za okolje Uvod Od 4. do 8. septembra 2017 je v kongresnem centru Helix v Dublinu na Irskem potekalo 17. Letno srecanje Evropske meteorološke zveze (EMS – European Meteorological Society) in Evropska konferenca o aplikacijah v meteorologiji in klimatologiji. Udeležba je bila tokrat rekordna, saj smo našteli kar 814 udeležencev iz šestinštiridesetih držav. Najvec udeležencev je bilo iz Nemcije, in sicer 115, po udeležbi je sledila Irska s 109 udeleženci, iz Združenega kraljestva je bilo 89 udeležencev. Številno je bilo tudi zastopstvo Španije (43 udeležencev), Ceške in Italije (iz obeh držav po 36 udeležencev), Nizozemsko je zastopalo 35 strokovnjakov. Iz ZDA se je konference udeležilo 17 strokovnjakov. Gostiteljico konference v letu 2018, Madžarsko, je zastopalo 9 sodelujocih. Slovenija je tokrat prispevala 3 udeležence. O konferenci Za tokratno konferenco so izbrali naslov: “Služiti družbi z boljšimi vremenskimi in podnebnimi informacijami”. Kljucni izziv meteorološke in klimatološke skupnosti je, kako najbolje izkoristiti množico razpoložljivih podatkov, tako izmerjenih kot modeliranih, za ustvarjanje in ucinkovito sporocanje pomembnih, prilagojenih in pravocasnih informacij, ki zagotavljajo najboljšo podporo odlocanju uporabnikov. V središcu konference je bilo zagotavljanje pomembnih in uporabnih meteoroloških in podnebnih informacij politikom, odlocevalcem, industriji in sploh vsem sektorjem družbe. Zajeli so celoten spekter uporabnikov, vkljucno s posameznimi skupinami uporabnikov, kot so: agencije za obvladovanje izrednih razmer, lokalni nacrtovalci in podjetja, katerih delovanje je obcutljivo na vremenske in podnebne razmere. V nadaljevanju je nekaj kljucnih vsebinskih poudarkov konference: • Opazovani in izmerjeni podatki: kako izboljšati osnovne sisteme državnih meteoroloških in hidroloških služb za spremljanja vremenskih in podnebnih razmer z (a) vkljucevanjem podatkov iz drugih omrežij ali virov in (b) uvedbo prožnih tehnoloških rešitev za podporo zbiranju, analiziranju, vizualizaciji in razširjanju visokokakovostnih in visoko locljivih (prostorskih in casovnih) podatkov, ki so združljivi z izboljšanimi sistemi priprave zacetnih stanj za poganjanje modelov v realnem casu? • Instrumenti: kako lahko meteorološka skupnost sodeluje v raziskovalnih in razvojnih projektih s proizvajalci merilnikov, razvijalci programske Levo: Otvoritveno slovesnost je povezoval Horst Böttger, desno: V okviru strateških predavanj je o pomenu razumljivosti meteoroloških informacij govoril direktor Met Éireann Eoin Moran (foto: Alan Rowlette). Levo je Florence Rabier, generalna direktorica ECMWF in desno Keith L. Seitter, izvršni direktor Ameriškega meteorološkega društva (foto: Alan Rowlette). opreme, ponudniki storitev in drugimi organizacijami, da bi z uporabo bolj kakovostnih merilnih sistemov zagotovila boljše vremenske in podnebne storitve na državni in mednarodni ravni? • Uporabniška usmeritev in orodja za podporo: kako lahko uporabniki dolocijo svoje informacijske potrebe, kako dostopati do orodij za dostop do podatkov in informacij in jih uporabiti ter kako podatke in informacije ustrezno uporabiti? Kako lahko uporabniki ucinkovito ugotovijo, kaj ponujajo meteorološke in podnebne službe? Katere tradicionalne in netradicionalne nacine razširjanja storitev želijo in potrebujejo uporabniki? • Množice podatkov: kako jih lahko izkoristimo; kaj lahko uporabnikom povedo; kakšne so strategije in platforme za njihovo združitev; kakšni so izzivi za dostop do in združevanje raznovrstnih podatkov? Kakšna je vloga novih možnosti za zbiranje podatkov iz netradicionalnih virov (npr.: energetika, promet, kmetijstvo, državljani prostovoljci)? • Prosto dostopni podatki: kako do brezplacnih podatkov, kakšne so omejitve in kdo odloca o dostopnosti? • Ali pridobljene in dostavljene informacije zajemajo potrebe posameznih uporabnikov in na podrocju ozavešcanja in sodelovanja)? • Posredovanje informacij: kako lahko vremenske in podnebne informacije uspešneje posredujemo razlicnim sektorskim in koncnim uporabnikom? Celo najboljši podatki in informacije so slabo uporabni, ce so dostavljeni na nacin, ki ga koncni uporabnik ne razume, ali ga ne more uporabiti. Uporabnike (in izvajalce) je potrebno bolje seznaniti z negotovostjo v izdelkih in kako jih vkljuciti v njihove sisteme odlocanja. • Odlocanje z upoštevanjem negotovosti: meteorologija in klimatologija sta po naravi vezani na neko stopnjo negotovosti. Tudi ce je negotovost v izdelku kolicinsko opredeljena, je ucinkovita uporaba lahko težavna. Kako lahko zagotovimo informacijo o negotovosti v uporabnejši obliki, da bo omogoceno ucinkovito sprejemanje odlocitev v stanju negotovosti? • Napovedi vremena in podnebja: izboljšanje zanesljivosti vremenskih in podnebnih napovedi ter s tem povezanih informacij, da bi bile uporabne in koristne pri soocanju z narašcajocimi potrebami družbe po ustreznih informacijah. Zagotoviti, da se bo operativna meteorologija in klimatologija zavedala narašcajocih potreb družbe in kako družbo najbolj ucinkovito obvešcati o naših storitvah in zmogljivostih. družbe na splošno? Ali obstajajo razlike? So Naslednja konferenca bo v Budimpešti na potrebni razlicni pristopi, oblike in koncepti (tudi Madžarskem od 3. do 7. septembra 2018. Evropska meteorološka zveza V nedeljo, 3. septembra zjutraj se je zacel sestanek Sveta EMS, kjer zastopam skupino za medije in komunikacijo. Na tem sestanku se dogovorimo o smernicah dela v naslednjem letu in pregledamo dosežke preteklega obdobja. V skladu s statutom predsednika EMS zamenjamo vsake tri leta. Za uspešno triletno vodenje zveze smo se zahvalili Horstu Böttgerju, predsedovanje pa je prevzel Bob Riddaway iz Združenega kraljestva, ki je tako postal sedmi predsednik EMS. V nedeljo popoldne je potekala letna skupšcina EMS, v odsotnosti predsednika Slovenskega meteorološkega društva sem zastopala slovenske meteorologe. Skupšcina je za delovanje EMS zelo pomembna, saj sprejema uradne dokumente in porocila ter doloca smernice za naprej. Med konferenco je profesionalna TV ekipa posnela nekaj intervjujev na temo delovanja EMS in dogajanja na konferenci. Video posnetki so objavljeni na spletni strani EMS in na YouTube. Na sestanku znanstveno programskega sveta za konferenco EMS 2018 v Budimpešti smo izpostavili uspešne in malo manj uspešne pristope na tokratni konferenci. Izkazalo se je, da z narašcanjem števila udeležencev nekatere dosedanje rešitve postajajo neustrezne. Tokrat so bili posterji razstavljeni le dan in pol, kar je po mnenju številnih clanov programskega sveta prekratko obdobje, a v tem konferencnem centru ni bilo druge možnosti. Vedno znova se odpira vprašanje razmerja med številom posterjev in številom predavanj. Vecini je ugajala nova razporeditev strateških predavanj, ki pa omejuje cas za redne sekcije na konferenci. Konferenco financirajo izkljucno iz kotizacij udeležencev, kar predstavlja veliko omejitev za strožji izbor sprejetih predlogov – izvleckov prispevkov na konferenci. Tudi veliko število vzporednih predavanj je za mnoge ovira, še posebej, ce socasno potekajo vsebinsko sorodne sekcije. Delavnica Svetovne meteorološke organizacije o posredovanju informacij Vsako leto poteka v okviru EMS konference tudi dvodnevna delavnica, na kateri se srecujemo strokovnjaki za posredovanje informacij. Michael Williams s Svetovne meteorološke organizacije (SMO) obicajno zagotovi sredstva za najem dvorane in izbere temo. Tokrat smo se osredotocili na obeležitev svetovnega dneva meteorologije 2018 in primere dobrih praks uporabe družbenih omrežij za širjenje vremenskih in podnebnih vsebin. Tesno povezana z delavnico SMO o posredovanju informacij je že tradicionalno tudi EMS sekcija o Levo: EMS nagrado za posebne dosežke je prejel Sylvain Joffre, vodja EMS odbora za konference in desno: ogled posterjev (foto: Alan Rowlette). Helga van Leur je bila nagrajena za najboljšo TV vremensko napoved (foto: Alan Rowlette). posredovanju informacij in medijih, ki jo organiziram in povezujem že vrsto let. Tako kot vedno so bila predavanja raznolika in na visoki strokovni ravni. Med povabljenimi sta bila Dick Dee in Peter Hoeppe. Prvi je predstavil ponudbo ECMWF Copernicus programa. Ta je zastavljen zelo ambiciozno in v skladu s smernicami Evropske komisije ponuja brezplacen dostop do podnebnih storitev, kar naj bi spodbudilo razvoj privatnega sektorja na podrocju specializiranih podnebnih storitev. Vlogo zavarovalništva v prilagajanju na podnebne spremembe je izpostavil Peter Hoeppe, ki vodi center za podnebne raziskave v okviru ReMunich. Predstavili smo tudi vse tri prejemnike medijskih nagrad. Helga van Leur, prejemnica nagrade za najboljšo TV vremensko napoved, ki je vkljucevala tudi podnebne podatke, je v svojem nastopu, ki je mejil že na šov v malem, na oder povabila publiko in nastala je zanimiva skupinska slika. Norveška novinarka Astrid Rommetveit je prejela nagrado za najboljše novinarske dosežke na podrocju ozavešcanja javnosti o teoriji zarote posipanja z letali in druge clanke na temo podnebja in vremena. Kako v poplavi najrazlicnejših informacij o podnebnih spremembah na inovativen nacin pritegniti pozornost širše javnosti, da prisluhne in se podrobneje seznani z vzroki in posledicami podnebnih sprememb? Francoski projekt “Le train du climat & ses messagers” je razstavo skupaj z razlagalci postavil na vlak in z njim obiskal številne kraje v državi. Za ta podvig si je prislužil najprestižnejšo medijsko nagrado za množicni projekt posredovanja informacij. V sklop predavanj o posredovanju informacij je spadalo tudi vabljeno vodilno predavanje gosta iz Ameriškega meteorološkega društva, ki ga je podal Keith L. Seitter, izvršni direktor Ameriškega meteorološkega društva. Onstran Atlantika posredovanju informacij namenjajo vec pozornosti kot v Evropi. fundacija Harry Otten in 25.000 € za najbolj izvirno idejo s podrocja meteorologije Fundacija Harry Otten je v Dublinu podelila nagrado za najbolj izvirno idejo s podrocja meteorologije že tretjic. Nagrado v višini 25.000 € fundacija podeljuje vsaki dve leti na konferenci EMS. Prvi dan konference so trije finalisti, ki smo jih izbrali izmed dvanajstih prijavljenih idej, predstavili širšemu obcinstvu svoje predloge, nato pa je komisija fundacije, v kateri sodelujem kot clanica upravnega odbora, izbrala zmagovalca. Tokrat je bila izbira zelo težka, saj so bile vse tri predstavljene ideje zelo enakovredne. Nagrado je prejel prof. Lee Chapman, profesor na Univerzi v Birmingamu. Predstavil je projekt za uporabo goste mreže nizkocenovnih senzorjev za spremljanje in kratkorocno napoved vremenskih vplivov na infrastrukturno mrežo z namenom izboljšati prometno varnost. Njegov sistem bo omogocal ucinkovite in varcne intervencije, na primer selektivno soljenje v primeru nevarnosti poledice na cesti ali odstranjevanja mokrega listja na železniški progi, za zagotavljanje varnosti na prometnicah. Levo: Harry Otten s prejemnikom nagrade Leejem Chapmanom (foto: Alan Rowlette), desno: Intervju s predsednikom fundacije Rickom Anthesom (foto: Tanja Cegnar) Po 2500 € sta prejela Gert-Jan Steeneveld in Tom de Ruijter. Obe ideji sta temeljili na množici razpoložljivih podatkov, ki jih nudijo moderne tehnologije. Vec informacij o fundaciji in nagradah je objavljenih na spletni strani fundacije www.harry-ottenprize.org. Harry Otten, ustanovitelj Fundacije Harry Otten, je na podrocju meteorologije dejaven že vec kot 40 let. Od tega je bil 25 let direktor podjetja Meteo Consult (zdajšnji MeteoGroup), ki ga je tudi ustanovil. V casu njegovega vodenja se je podjetje iz zacetnih 5 razširilo na 270 zaposlenih in je delovalo v 10 državah. Ko je podjetje prodal, je bilo to najvecje privatno podjetje s podrocja meteorologije v Evropi. Del izkupicka od prodaje je Harry Otten namenil fundaciji, ki spodbuja izvirne ideje s podrocja meteorologije. Po nekaj letih v pokoju, je Harry Otten pred kratkim v Berlinu ustanovil novo podjetje Wettermanufaktur, katerega tudi vodi. fundacija Solco W. Tromp Fundacija je tudi letos podelila nagrado za izvrsten clanek s podrocja biometeorologije v priznani mednarodni strokovni reviji. Prejela jo je Stéphanie Horion iz Univerze v Kopenhagnu za clanek “Revealing turning points in ecosystem functioning over the Northern Eurasian agricultural frontier”, ki je bil objavljen aprila 2016 v reviji Global Change Biology: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/ gcb.13267/abstract. Fundacija je podelila tudi tri nagrade mladim znanstvenikom za prispevke na konferenci s podrocja biometeorologije. Izbrani so bili: • Anastasia Bleta s prispevkom Cardiovascular admissions related to particulate matter from 2.5 µm to 80 µm in Heraklion, Crete Island, Greece. • Mikhail I. Varentsov s prispevkom Investigation of urban-caused mesoclimatic features of Moscow megacity. • Olga Gommershtadt s prisepvkom Modeling of summer thermal comfort conditions of Arctic city on microscale. Natecaj za najlepšo fotografijo oblakov Jožef Roškar Leta 2017 je Svetovna meteorološka organizacija svetovni dan meteorologije posvetila oblakom. Slovensko mete­orološko društvo je zato v zacetku maja 2017 objavililo natecaj za najboljšo fotografijo oblakov nad Slovenijo. Do konca septembra smo na razpis prejeli številne fotografije. Strokovna komisija za izbor najboljše fotografije je bila soocena s težko nalogo. Ni se mogla odlociti za eno samo, zato je izbrala tri fotografije. Izbrane fotografije so: Dejan PAHOLE: Altocumulusi in odsev v Slivniškem ribniku, Maribor, 22. oktobra 2016. Gregor SKOK: Lecasti oblak nad Ljubljano v jutranjih urah 30. decembra 2016. Matej ŠTEGAR: Pileus, pogled iz Orešja pri Ptuju 14. maja 2015. Na tradicionalnem prednovoletnem druženju smo vsem trem zmagovalcem izrocili posebna priznanja. Zmagovalne fotografije in izbor najboljših fotografij tudi drugih avtorjev smo objavili v galeriji na naši spletni strani http://www. meteo-drustvo.si/novicedogodki/galerija-oblakov/. Z zmagovalci je naša kolegica Tanja Cegnar opravila intervjuje, ki smo jih prav tako objavili na naši spletni strani. Avtorji zmagovalnih fotografij so v intervjujih povedali zanimive zgodbe, ki jih v nadaljevanju objavljamo tudi v našem glasilu. INTERVJU Dejan Pahole Vaša fotografija je med tremi najboljšimi fotografijami oblakov na natecaju Oblaki nad Slovenijo. Kdaj vas je zacelo zanimati fotografiranje? Fotografiranje me je zacelo zanimati pred približno 10 leti. Fotografiral sem že v najstniških letih. Dandanes veliko ljudi za fotografiranje uporablja samo še pametni telefon. Tisti, ki naokoli hodimo s fotoaparatom, smo v manjšini. Kaj pa vi? Zacel sem z aparatom Canon powershot SX 20 IS, nato pa kmalu izbral analogni fotoaparat. Canon FTb- QL. Kljub prehodu na digitalno fotografijo mi je film še vedno ljubši, saj se mi zdi tovrstna fotografija na pogled bolj naravna in pristna. Ker je uporaba filma vezana na precejšnje stroške, izdelava slik pa vzame precej casa, vecino slik naredim z digitalnim fotoaparatom. Za nakup profesionalne fotografske opreme sem se odlocil v casu, ko sem cakal na redno zaposlitev in sem si želel s fotografiranjem služiti kruh. Zavedal sem se, da brez kakovostne opreme ne bo kakovostnih fotografij. Tako kot kakovostna oprema je potrebno tudi znanje, pridobival sem ga z ogledom razlicnih strokovnih knjig in prirocnikov, video navodil, z ogledom dokumentarcev, pa tudi od znanih fotografov in inženirjev. Trenutno uporabljam fotoaparat znamke CANON EOS 6D in aparat Sony NEX-6. Z rezultati sem zelo zadovoljen, saj pogosto presežejo moja pricakovanja. Kako ste izvedeli za natecaj Slovenskega meteorološkega društva? Za natecaj sem izvedel od g. Gregorja Skoka. Nanj sem se obrnil, ker me je zanimalo, kaj vpliva na barvo oblakov. Takrat mi je povedal za natecaj. Rad bi prisluhnil kakšnemu predavanju ali se udeležil kakšne delavnice na to ali podobno temo. Ste se takoj odlocili za sodelovanje? Da, takoj, saj me je tema izredno zanimala. Ker imam bogato zbirko fotografij, sem na natecaj poslal fotografije, ki sem jih že imel, in mi ni bilo potrebno fotografirati posebej za natecaj. Pravite, da je vaša zbirka fotografij na temo vremena bogata. Kaj vse je v vaši zbirki? Zbirka fotografij na to temo je zelo bogata. Rad fotografiram pokrajino in naravo, vendar v zadnjem casu pogosteje dajem poudarek na oblake, soncne vzhode in zahode, strele, mavrico … Vse to me izredno navdušuje, me pomirja – vsakokrat so ti pojavi unikatni in jemljejo dih. Obstajajo motivi, ki pogosteje pritegnejo vašo pozornost? Najveckrat se na lov za zanimivimi motivi odpravim zgodaj zjutraj oz. uro do dve pred soncnim zahodom. Pogosto se držim nacela »golden hour«, saj mi je všec svetloba, ko je sonce nizko nad obzorjem. Najveckrat se odpravim na kakšno višjo tocko, na primer stolp ali kakšen hrib. Rad poišcem motiv ob ribnikih, jezerih, morju, gorah, potokih in poljih, išcem odseve in gibanje vodne gladine. Pogosta motiva sta tudi Luna in Sonce, seveda tudi voda. Najraje imam soncne vzhode in zahode, kadar so na nebu zanimivi oblaki, s pomocjo katerih dosežem zanimivo kompozicijo in harmonijo med nebom in tlemi ter okolico. Ker fotografija zamrzne trenutek, je zanimivejša, ce zajame gibanje narave, npr. hitro premikajoci se oblaki, valovita gladina, migetanje listov, vej…). Tako fotografija ponazarja življenjski tok narave. Narava me sprošca in umirja, vcasih navdaja s strahospoštovanjem in osuplostjo nad zakonitostmi, nepredvidljivostjo in harmonijo. Med kraji, kjer najraje išcem motiv, so Racki in Slivniški ribniki, Kamniška Bistrica, Placki stolp, Slap Pericnik in Šumik, tudi Rakov Škocjan in gore. Kje na svetovnem spletu si lahko ogledamo vaše fotografije? Trenutno moje fotografije najdete na https://500px. com/dejanpahole in http://dejanpahole.wixsite. com/mysite. V kratkem pa nacrtujem izdelavo lastne spletne strani. Fotografije objavljam zato, ker z drugimi rad delim lepe stvari. Fotografije si lahko ogledamo na vaši spletni strani, kaj pa razstave? Ste že razmišljali, da bi pripravili razstavo? Želja je velika. Zaenkrat še cakam na primerno priložnost, da bi javnosti predstavil svoje fotografije. Vendar je priprava razstave velik financni zalogaj, ki si ga trenutno ne morem privošciti, ceprav so vsi, ki so si ogledali moje izdelke, navdušeni nad kompozicijami in motivi. Ker nisem poklicni fotograf, sem svoje izdelke želel pokazati tudi strokovnjakom, da bi ga objektivno ocenili. Njihove pohvale so me prijetno presenetile. Kako gledate na crno-belo fotografijo? So vam ljubše barve? Barve name mocno vplivajo. Še posebej toplejše. Poživljajo. V obdobju neviht sem še posebej pozoren na dogajanje in adrenalinsko razpoložen. Crno-belo fotografijo uporabim pri zajemu minimalisticnih motivov ali takrat, ko želim poudariti teksturo in relief, tudi kadar barv ni veliko ali pa za poudarjanje sporocila fotografije. Kaj pa video? Vas je že pritegnil? Do sedaj le za spomin in zabavo. Za razliko od videa me timelapsi mnogo bolj mikajo. Pred kratkim sem pricel pripravljati vse potrebno, da jih nekaj naredim. V kratkem bova z ženo odpotovala v toplejše kraje in želim na vec nacinov zabeležiti obiskane kraje. Ce se bom izkazal v produkciji timelapsov, se gotovo ne bo koncalo zgolj pri vtisih s potovanja. Je fotografirati vremenske pojave poseben izziv? Seveda, saj se »scenarij« naravnih pojavov izredno hitro spreminja. Ob pravem casu moraš priti na pravo mesto, kar ni vedno mogoce. Zgodilo se je že, da bi lahko naredil cudovite posnetke, a sem moral zaradi lastne varnosti odložiti fotografiranje (npr. Dejan Pahole, foto: osebni arhiv Dejan Pahole Ko vreme pokaže svojo moc, foto: Dejan Pahole. fotografiranje strel, nevihtnih celic). Vremenski pojavi niso samo lepi, lahko so tudi zelo nevarni. V cem se vremenski pojavi razlikujejo od ostalih motivov? Ker vecinoma fotografiram pokrajino in naravo, ki je obicajno staticna, mi vremenski pojavi v fotografijo vnesejo dinamiko. Ce redek vremenski pojav vkljucim v lepo pokrajino, to fotografijo zelo popestri in ji da težo. Kaj vam pomeni vreme? Zelo rad bi bolje razumel vremenske pojave. Opažam zakonitosti, vendar jih ne poznam dovolj dobro, ker za to nimam ustrezne izobrazbe. Z veseljem bi se udeležil kakšnega predavanja, ki bi mi pomagalo razumeti vremenske zakonitosti. Preprican sem, da bi mi razumevanje vremenskega dogajanja pomagalo do boljših fotografij vremenskih pojavov. Fotografijam bi rad poleg estetske dodal tudi uporabno vrednost, da bi koristile tudi za razlago ali opis pojavov, saj vreme vedno bolj vpliva na nas in nam obcasno povzroca razlicne nevšecnosti. Bi v prihodnje še sodelovali v kakšni pobudi Slovenskega meteorološkega društva? Z velikim veseljem. Bilo bi mi v cast. Kakšno vlogo ima vreme v vašem vsakdanu? Vreme ima sorazmerno mocan vpliv na moje življenje. Takrat, ko se vecina ljudi poskrije v svoja domovanja, se jaz odpravim ven fotografirat. Velikokrat velja nacelo: »Bad weather – good pictures«. V tem pogledu bi se lahko še izpopolnil. Vcasih me kak pojav spravi v evforijo, dvigne adrenalin in enostavno moram iti fotografirat. Vremenske pojave bi rad bolje razumel. Imate kakšno posebno misel, ki bi jo radi delili z nami? Ko najdem primeren motiv, se kar zlijem s fotoaparatom. Postane del mene z motivom vred. Cutiti bitje srca na sprožilcu in cakati primerni trenutek je nadvse fantasticno in razburljivo. Cakam razplet. Sem zgolj gledalec. Ne morem vplivati na razplet. Kakor bo, bo. Svoje fotografiranje doživljam kot akcijsko dramo, vcasih pa kot poživljajoco, znanstveno-fantasticno dramo. Kot zacetek, jedro in zakljucek. Spet drugic želim vremenski pojav “zamrzniti v fotografijo” kot poezijo. Velikokrat me navdihne tudi glasba, seveda ustrezna »melodiji« motiva. Vcasih glasba, vcasih zvoki narave. V hrupnem okolju uporabljam slušalke, vendar pri tem pazim na varnost. Ob glasbi in pogledih na naravo doživljam unikaten prizor, vsakic nov, z novo zgodbo in razpletom. Me preseneti in nasmeji. Vcasih razocara, vendar je tudi to del predstave. Bi ljubiteljskim fotografom še kaj sporocili? Rad bi spodbudil vse, ki imajo »fotografsko žilico« ali pa jih je fotografiranje šele pricelo zanimati: ni potrebna profesionalna oprema, morate pa svojo opremo dobro poznati. Preizkusite se v razlicnih zvrsteh fotografiranja in našli boste svojo najljubšo. Dobra fotografija ni vedno odvisna od poznavanja teorije – ko pritisnete na sprožilec, posnamete unikatno fotografijo, ki je nihce drug ni in ne bo posnel. Sprostite se in uživajte v fotografiranju. Za dobro fotogarfijo se je potrebno potruditi, foto: osebni arhiv Dejan Pahole. INTERVJU dr. Gregor Skok Tvoja fotografija je med tremi najboljšimi fotografijami oblakov na natecaju »Oblaki nad Slovenijo«. Leta 2002 si diplomiral iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in se kmalu zaposlil na Katedri za meteorologijo. Najprej si bil zaposlen v okviru projekta pozneje pa kot asistent in si vodil vaje pri številnih meteoroloških predmetih. Iz meteorologije si doktoriral leta 2009 in leta 2014 postal docent. Trenutno predavaš meteorološke predmete na petih fakultetah Univerze v Ljubljani. Kdaj te je zacelo zanimati vreme in kdaj si se odlocil, da boš poklicno izobraževal nove rodove meteorologov? Za študij meteorologije sem se odlocil pri vpisu na fakulteto. Že prej sem vedel, da me zanimajo naravoslovne vede, predvsem fizika, ob prihodu na Fakulteto za matematiko in fiziko pa sem se odlocil za študij meteorologije. Ceprav prej z meteorologijo nisem imel izkušenj, se mi je podrocje zdelo zanimivo, hkrati pa sem ugotovil, da me druga podrocja fizike manj privlacijo. Razlog je, da so vremenski pojavi veliki in jih lahko vsakodnevno opazuješ in neposredno obcutiš – za razliko od npr. preucevanja osnovnih delcev, ki jih ne moreš neposredno videti. Kako bogata je tvoja zbirka fotografij na temo vremena? Je fotografiranje vremenskih pojavov poseben izziv? Moja zbirka vremenskih fotografij je majhna. Slike nastajajo predvsem tako, da fotografiram kakšen zanimiv vremenski pojav, ki ga slucajno opazim, seveda ce imam pri roki fotografski aparat. Fotografija, ki je bila izbrana na natecaju, je nastala, ko sem neko jutro ob soncnem vzhodu skozi okno opazil lep oblak nenavadne oblike. Iz omare sem vzel fotoaparat, stopil na balkon in posnel fotografijo – to je vse. Kakšno vlogo ima vreme v tvojem vsakdanu? Z vremenom se vsakodnevno ukvarjam v okviru svojega dela. Sem visokošolski ucitelj in študentom na razlicnih fakultetah univerze v Ljubljani predavam o meteorologiji. Pri tem se trudim, da bi študentje razumeli fizikalne vzroke za dogajanje v ozracju, saj je takšno razumevanje bistveno za pravilno razumevanje pomembnih tem, kot so npr. podnebne spremembe. Poleg pedagoškega dela opravljam tudi raziskovalno delo, katerega koncni rezultat je povezan z napredkom v napovedi vremena, analizi ekstremnih dogodkov, itd.. Kako pomembna je meteorologija za družbo? Kakšen je tvoj pogled na meteorologijo kot znanost? Meteorologija je zelo pomemba za družbo, saj ima dogajanje v ozracju velik vpliv na Zemljo in življenje na njej. Znacilen primer je vremenska napoved, ki ima veliko ekonomsko vrednost. Drug primer je Gregor Skok pri pregledu dežemera samodejne meteorološke postaje na fakulteti za matematiko in fiziko, foto: osebni arhiv. preucevanje podnebnih sprememb, ki se trenutno dogajajo na našem planetu, in se jim bomo morali prilagoditi. Znanstveni napredek na teh (npr. bolj natancna vremenska napoved) in drugih podrocjih meteorologije ima velik potencial, da pozitivno vpliva na družbo. Komu bi priporocil študij meteorologije? Študij meteorologije priporocam vsem, ki jih zanimajo naravoslovne vede in bi jim bilo všec ukvarjati se z vremenom. Podrocje meteorologije ima številna pod-podrocja; od napovedi vremena, klimatologije, agrometeorologije, onesnaženja in širjenja škodljivih snovi, do skrbi za meteorološka opazovanja, uporabe satelitskih meritev in dela na letališcu. Delo meteorologa je tako precej raznoliko in ponuja veliko izzivov. INTERVJU Matej Štegar Vaša fotografija je med tremi najboljšimi fotografijami oblakov na natecaju Oblaki nad Slovenijo. Kdaj vas je zacelo vreme zanimati? Vreme me je zacelo ljubiteljsko zanimati že v osnovni šoli. Mojo pozornost je pritegnil vsak vremenski dogodek, bodisi sneženje, nevihte, veter, temperature, itd. Vsak letni cas je bil zame nekaj posebnega, saj je ponujal veliko razburljivih vremenskih dogodkov, ki sem jih dokumentiral skozi objektiv ter z zapiski v vremenski dnevnik. Z zapiski sem zacel leta 2001 in jih še vedno pišem. V srednji šoli se je ob prihodu racunalnikov in spleta zanimanje za vreme samo še vecalo. In tako je tudi danes, ko nam lepota in hkrati moc narave krojita naš vsakdan. Kako ste izvedeli za natecaj Slovenskega meteorološkega društva? Ste se takoj odlocili za sodelovanje? So bile fotografije posnete posebej za natecaj? Za natecaj sem izvedel na vaši spletni strani, katero obcasno obišcem. Ker se predvsem v poletnem casu rad podim za nevihtami, da bi tako ujel najbolj zanimive strukture oblakov, sem se takoj odlocil, da nekaj svojih najboljših pokažem tudi na natecaju. Fotografije niso bile posnete posebej za natecaj. Imate bogato zbirko fotografij na temo vremena? Si jih lahko kje na svetovnem spletu ogledamo? Imam kar veliko zbirko zanimivih fotografij, razlicnih vremenskih pojavov. Najdete jih lahko v foto galeriji na koncu spletne strani http://ptuj.zevs.si. V bodoce nameravam narediti posebej spletno stran, kjer bodo zbrane najboljše fotografije vremenski pojavov. Kdaj ste se odlocili za lastno meteorološko postajo? Nam na kratko predstavite, katere vremenske podatke shranjujete in kje na spletu si lahko ogledamo predstavitev vaše meteorološke postaje? Matej Štegar, foto: osebni arhiv Matej Štegar. Leta 2005 sem kupil svojo prvo ljubiteljsko vremensko postajo, ki je beležila osnovne vremenske podatke (veter, temperaturo, zracno vlago, pritisk idr.). Vremenska ujma 15. avgusta 2008, je vremensko postajo precej poškodovala in moral sem kupiti novo. Ta postaja je bila veliko naprednejša od prejšnje, saj je poleg ostalih velicin beležila tudi padavine in shranjevala vremenske podatke, ki sem jih sproti vpisoval v vremenski dnevnik. Doma sem jeseni leta 2008 izdelal vremensko hiško, ki je omogocala še tocnejše meritve temperature in vlage. Ker sem vedno stremel k cim bolj tocnim meritvam, sem spomladi 2010 kupil polprofesionalno postajo Davis Vantage pro 2. Pri tej postaji vremenska hiška ni vec potrebna, saj ima sevalni zaklon, ki je primerljiv z vremensko hiško. Vsi podatki vremenske postaje Davis VP2, ki so prikazani na spletni strani http://ptuj.zevs.si, se prenašajo brezžicno. Podatki se zbirajo vsake 2 sekundi in stran se osvežuje vsakih 5 minut. Ta spletna stran in na njej objavljeni podatki se zbirajo s pomocjo programa WeatherLink. Sestavljajo jo notranja konzola, ki sprejema izmerjene podatke, oddajnik s soncnimi celicami in zunanji merilni senzorji (termometer, higrometer/vlagomer, pluviometer/dežemer- slednji ima tudi možnost ogrevanja ob sneženju - in anemometer/vetromer). Napajanje vseh merilnikov poteka preko baterije in solarnih celic. Podatki o temperaturi, kolicini in jakosti padavin se merijo v 10 sekundnih intervalih, podatki o hitrosti in smeri vetra vsake 2,5 sekunde, podatki o vlažnosti zraka pa vsakih 50 sekund. Izmerjeni podatki se preko zunanjega oddajnika, s katerim so povezane vse merilne naprave, prenašajo na notranjo konzolo postaje in nato preko IP povezave na racunalnik in spletno stran. Notranjo konzolo poleg elektricne energije napajajo še baterije, zato postaja deluje tudi ob izpadu elektrike. Poleg tega na vremenski postaji beležim novozapadli sneg ter skupno višino. Prav tako beležim podatke o številu dni z nevihto, slano, snežno odejo idr. Vsi letni in mesecni statisticni podatki so dostopni na spletni strani in na blogu http://vreme-ptuj.blogspot.si/. Sodelujete tudi z drugimi ljubitelji vremena? Konec poletja 2008 sem se vclanil v vremensko društvo Zevs, kjer sem pridobil kar nekaj znanja in koristnih informacij ter na društvenih srecanjih spoznal druge ljubitelje vremena. Z nekaterimi od njih hodim tudi na lov za ekstremnimi vremenskimi pojavi po Sloveniji in v sosednjih državah. V zadnjem letu sem se povezal tudi s kolegi s portala Neurje. si, s katerimi se tudi pogosto odpravimo na lov za nevihtami. V vremenskem društvu pomagam pri izdaji mesecnega biltena, v katerem so zbrani vsi zanimivi vremenski dogodki, v njem so zbrani tudi statisticni podatki z Zevs privatnih postaj. Prav tako izide tudi letna oblika biltena. Mesecni bilteni so dostopni na povezavi http://zevs.si/index.php/bilteni-zevs/ mesecni-bilteni, letni bilteni pa na povezavi http:// zevs.si/index.php/bilteni-zevs/letni-bilteni. Na portalu urejam foto galerijo, v kateri so zbrane fotografije po razlicnih kategorijah. Slike so prispevali uporabniki in clani foruma in so dostopne na povezavi http://zevs.si/index.php/foto-galerija. Poleg omenjenega urejam na portalu še reportaže z lova za nevihtami ter jih delim tudi prek Facebook racuna društva. Bi v prihodnje še sodelovali v kakšni pobudi Slovenskega meteorološkega društva? Vsekakor sem še pripravljen sodelovati tudi v prihodnosti. Konzola polprofesionalne vremenske postaja Davis, ki jo uporabljam od 30. aprila 2010 dalje, foto Matej Štegar. Kakšno vlogo ima vreme v vašem vsakdanu? Vreme mi vsakodnevno popestri prosti cas s pregledovanjem razlicnih meteoroloških izdelkov, ki so dostopni na spletu. Pogosto se odpravim tudi na teren fotografirat zanimive vremenske pojave, ki jih kasneje delim s kolegi na forumu ali družabnih omrežjih. Zakaj se vam zdi pomembno, da javnost obvešcamo o vremenskih razmerah? Obvešcanje javnosti o vremenskih razmerah je zelo pomembno, saj vreme vpliva na naš vsakdan, bodisi v službi kot v prostem casu in na potovanjih. Imate kakšno posebno misel, ki bi jo radi delili z nami? Ceprav obcudujem vremenske pojave in jih z veseljem ovekovecim na fotografiji, si želim, da te vremenske ujme ne bi imele tako katastrofalnih posledic, saj povzrocajo preveliko škodo za ljudi, živali, rastline in okolje. Program Weatherlink, ki zajema podatke, foto Matej Štegar. Zunanja enota: vetromer je na višini cca 5,5m, dežemer, vlagomer, temperaturni senzor pa na 2,3 m, foto Matej Štegar. Moja trenutno najlepša fotografija z lova na strele, okolica Lenarta 12. junij 2017. Visoko specializirane storitve v službi spremljanja kakovosti zraka Intervju z dr. Marijo Zlato Božnar V Sloveniji ima premljanje kakovosti zraka z merilniki že kar zgledno zgodovino. Državna merilna mreža je zasno­vana za državne potrebe spremljanja kakovosti zraka in ne spremlja onesnaženosti zaradi izpustov posameznih onesnaževalcev, kar odpira prostor za posameznike in strokovne skupine, ki ponujajo visoko specializirane stori­tve. Pogovarjala sem se z dr. Marijo Zlato Božnar, direktorico MEIS. Spremljanje in modeliranje kakovosti zraka je rdeca nit njene uspešne kariere. Leta 1990 je diplomirala z nalogo »Avtomatski merilni sistem za sprotno spre­mljanje koncentracij klora v ozracju«. Kot mlada raziskovalka je dve leti kasneje magistrirala z nalogo »Kratkoroc­no napovedovanje koncentracij SO2 v ozracju na osnovi vecnivojske perceptronske nevronske mreže«, tematiko pa razvijala dalje z doktorsko disertacijo »Izbira ucnih vzorcev za model napovedovanja onesnaženja ozracja na osnovi nevronskih mrež« leta 1997. S clanico našega društva je intervju opravila mag. Tanja Cegnar. Kaj vas je pritegnilo k spremljanju kakovosti zraka? Bilo je bolj nakljucje kot pa nacrtovana poklicna kariera. Že kot študentka sem po zakljucenem prvem letniku univerze poleti zacela delati na Institutu Jožef Stefan (IJS) v skupini dr. Šnajderja in se tam spoznala s sistemi za spremljanje kakovosti zraka. Takrat so že delovale avtomatske merilne postaje v okolici Nuklearne elektrarne Krško. Delo je bilo zanimivo in je ponujalo dovolj razvojnih izzivov, da me je pritegnilo in odlocitev za poklicno kariero na podrocju razvoja sistemov za spremljanje onesnaženosti zraka je bila samoumevna. Imela sem priložnost sodelovati z odlicnimi znanstveniki, odprte so bile razvojne možnosti. Želja po znanju in novih dosežkih je padla na plodna tla in dokler imam možnost raziskovati in snovati nove pristope, ki so v praksi tudi uporabni in koristni, me to delovno podrocje izpolnjuje. Je bila odlocitev za privatno podjetje težka? Delu v skupini na IJS je sledilo solastništvo privatnega podjetja AMES, ki je zaživelo v okviru Tehnološkega parka. Razhajanja glede vizije nadaljnjega razvoja med clani podjetja so pripeljala do odhoda in v zacetku leta 2007 ustanovitve podjetja MEIS, katerega direktorica in solastnica sem. Dr. Marija Zlata Božnar je ob posterjih izpostavila nekaj kljucnih dosežkov (foto: T. Cegnar) Kaj se skriva v imenu MEIS, gotovo ni izbrano nakljucno. V imenu MEIS je zaobjeto naše celotno delovno podrocje. M je za modeliranje, meteorologijo in meritve, E za ekološke informacijske sisteme, I za inženiring, izobraževanje in informatiko, S za storitve, študije, svetovanje in sisteme. To je izpisano tudi na naših vizitkah. Kako bi laiku na kratko opisali poslanstvo MEIS? Raziskujemo in razvijamo nove sisteme. S sodelavci si ne predstavljamo, da bi opravljali rutinsko delo, želimo in išcemo nove izzive. Deloma si to omogocamo z raziskovalnim delom, a vselej skrbimo tudi za to, da so rezultati raziskav na koncu raziskave koristni in uporabni, saj se s svojimi storitvami preživljamo na trgu. Raziskave predstavljajo tretjino do polovico našega dela. Samo z raziskavami ne moremo preživeti, poleg tega pa nam je v veliko zadovoljstvo in zadošcenje obcutek, da smo z raziskavo prispevali nekaj koristnega in uporabnega. Kakšna je prednost “biti na svojem”? So prednosti in tudi velika tveganja. Zavedamo se obojega. Za zdaj smo uspešni in se še vedno razvijamo in postavljamo cilje višje in višje. Seveda pa moramo skrbno izbirati raziskovalne projekte, da zadostijo kriteriju izziva ter na koncu pripeljejo do uporabnih rezultatov. V podjetju smo dobro usklajena ekipa, ki se medsebojno dopolnjuje. Izpolnjevati moramo stroge kriterije, ki nam jih postavljajo odjemalci naših storitev. Ceprav smo majhna skupina, mora delo po pogodbah teci v predpisanih rokih, kakovost našega dela in izdelkov je neprestano pod drobnogledom. Z znanjem, izkušnjami in kakovostjo storitev tekmujemo na trgu z drugimi ponudniki. Da, tveganje je veliko. Imamo izkušnje, zaupamo v svoje znanje, vase in v rezultate našega dela. Koliko let že nabirate izkušnje z avtomatskimi meteorološkimi postajami? Že od vsega zacetka. Zacela sem z razvojem sistemov za spremljanje klora. Nato pa v podjetju AMES z meteorološkimi postajami v okolici NEK, na letališcih, z merilnimi postajami v državni mreži spremljanja kakovosti zraka, z merilnimi sistemi v okolici velikih onesnaževalcev, kot sta npr. Termoelektratna Šoštanj, pa Termoelektrarna Trbovlje. A vse je nenehen razvoj in širjenje znanja ter izkušenj. Ni dovolj le meriti v tockah, potrebno je dolociti tudi prostorsko porazdelitev obremenjenosti zraka z onesnaževali, za kar so potrebni modeli. Modeliranje je prineslo nove izzive, predvsem zato, ker je slovenski relief tako razgiban. Veliko pozornosti namenjamo preverjanju izracunanih vrednosti. Zmotno je mnenje, da model lahko reši vse težave, poleg pravilno izbranega modela za razgiban relief potrebujemo tudi dobre vhodne podatke. Za napovedovanje vremena uporabljamo izvedenke modela WRF, za širjenje onesnaženosti v ozracju pa predvsem model SPRAY. Naše širše napovedi vremena zdaj sežejo 7 dni vnaprej, ožje, bolj podrobne pa 54 ur vnaprej, rezultate podajamo v obliki kart. Racunamo tudi prejete doze za prebivalstvo v okolici NEK. Za potrebe NEK segajo naši izracuni širjenja in stopnje obremenitve zaradi morebitnega izpusta 7 dni vnaprej. Imamo precišceno bazo meteoroloških podatkov s stolpa v NEK od leta 1977, za ostale merilne tocke pa približno 30-letne nize podatkov na katerih racunamo tudi povratne dobe posameznih izrednih vremenskih dogodkov. Zakaj avtomatske in ne samodejne, saj se je izraz samodejne že kar prijel v javnosti? Za nas je odlocilen Terminološki slovar avtomatike, ki je v Ljubljani izšel leta 2004. Poleg tega locimo med pomenom avtomatski in samodejni. Avtomatsko je podmnožica samodejnega. Kako skrbite za zagotavljanje kakovosti? Imamo ISO 9001:2015, ki nam je v veliko pomoc. Standard uporabljamo za optimizacijo dela, za zagotavljanje kakovosti storitev, za zagotavljanje sledljivosti. Standard nam ni v breme, ampak v veliko pomoc. Res pa je, da ga ne izvajamo birokratsko, ampak z namenom, za katerega je bil razvit. H kakovosti smo zavezani vsi zaposleni. Je narocnike storitev težko prepricati, da avtomatske meritve potrebujejo “nadzornika” in je clovek še vedno potreben za zagotavljanje kakovostnih in verodostojnih izmerkov? Avtomatika še zdalec ne pomeni, da ni potreben nadzor in je clovek odvec. Izmerke je potrebno redno in sproti preverjati, potrebno je oskrbovati merilnike, da delujejo pravilno, odstranjevati umazanijo in druge motece dejavnike ter zagotavljati vzdrževanje. Narocniki to vecinoma razumejo, vcasih pa jim je potrebno na zacetku pojasniti, zakaj je cloveški nadzornik potreben. Kako pomembno je, da je MEIS vkljucen v mednarodna strokovna združenja? Strokovna združenja so sicer pomembna, a še pomembnejša je vpetost v mednarodno znanstveno srenjo. Tako smo vedno na tekocem z razvojem drugod po svetu, svoje dosežke primerjamo s tujimi, spoznavamo niše, kjer lahko tudi mi s svojimi raziskavami prispevamo k napredku v mednarodnem merilu. Vkljucevanje v mednarodne raziskovalne projekte ponuja veliko tega, kar sem naštela, prav tako lahko s svojimi izkušnjami in znanjem ter primeri dobrih praks prispevamo k izboljšavi predpisov na podrocju zagotavljanja varnosti delovanja jedrskih elektrarn. Sodelujemo z Upravo za jedrsko varnost in v Sloveniji in Mednarodno agencijo za jedrsko varnost. Je bilo zaceti težko? Kaj je bil najtrši oreh? Zaceti z lastnim podjetjem je težko. Ideje, navdušenje, znanje in delovni elan so nujni pogoj, a potrebno je zagotoviti tudi financna sredstva in prav ta so bila v zacetku najtrši oreh. A kot vidite: uspelo nam je. Utrinek s predavanja na znanstvenem srecanju IAEA (foto: osebni arhiv M.Z. Božnar) Med razlago merilnih instrumentov, dr. Boštjan Grašic (levo) in dr. Primož Mlakar (desno), (foto: T. Cegnar) Kaj loci kakovostno spremljanje stanja okolja od povprecne storitve? Ponujanje celovite storitve od nacrtovanja in vzpostavitve sistema za spremljanje stanja do nadzora nad kakovostjo meritev, modeliranja in napovedovanja, seveda pa tudi tolmacenja in prikaza rezultatov uporabniku. Ponujamo tako programsko kot tudi strojno opremo, predvsem pa naše znanje in izkušnje. Že od vsega zacetka se zavedamo, da je potrebno rezultate prikazati na razumljiv in uporaben nacin. Ne skrivamo se za debelimi elaborati v tehnicnem jeziku, ki uporabniku ne povedo veliko, predvsem pa od njega zahtevajo veliko casa in znanja, da se prebije do relevantnih dejstev. Jedrnatost, razumljivost, uporabnost in preglednost so naše vodilo pri posredovanju rezultatov. Je ženski težje uspeti v tehnicnem poklicu in delovati kot menedžerka in strokovnjakinja socasno? V majhen podjetju se delo menedžerke in strokovnjakinje prepleta. A nikoli nisem imela težav zaradi tega, ker bi bila ženska v tehnicni stroki. Kakšne sodelavce si želite? Take kot jih imam. Vedoželjne, pripravljene raziskovati, snovati nove izdelke in zanesljive. Z malce izrabljeno frazo: take, ki so pripravljeni premikati meje. Razumljivo, da so taki le odprti, delavni in seveda inteligentni sodelavci s smislom za timsko delo, ki ohranjajo zdravo mero skepse in mislijo s svojo glavo. Kako pomembna je interna in zunanja komunikacija za vaše podjetje? Kljucna. Brez dobre interne komunikacije ne gre tudi v majhni skupini kot je naša. Zavedamo se pomena komunikacije in ji namenjamo dovolj pozornosti in casa. Pogosto imamo razlicne poglede na reševanje problema, kar je prednost, ki nam omogoca, da skupaj v procesu komunikacije izberemo optimalno rešitev. Ker moramo sredstva za obstoj podjetja pridobiti na trgu, je kljucna komunikacija z odjemalci naših storitev in izdelkov. Pogosto je s potencialnimi odjemalci potrebno skupaj razcleniti problem in poiskati optimalno rešitev. Moramo spoznati potrebe odjemalca, njemu pa moramo razložiti, kako lahko rešimo njegov problem ali nalogo. Pomembna je tudi osebna komunikacija, ker tako lažje spoznamo potrebe narocnika in mu tudi lažje svetujemo. Že veckrat smo se znašli v situaciji, ko nam je koristilo, da smo že vnaprej predvideli pomisleke in zadržke, seveda pa tudi protiargumente konkurence. Z znanjem in izkušnjami najdemo prave argumente, odjemalci pa cenijo izkazano kompetentnost. Za prikaz rezultatov naših izracunov smo razvili programsko orodje MUNGO. Ime je kratica za meisovo univerzalno numericno graficno obdelavo. Kako ocenjujete ozavešcenost o pomenu kakovosti zraka v Sloveniji? Na podrocju regulative je stanje dokaj dobro, težave nastanejo pri izvajanju v vsakdanjem življenju. Tu je še veliko prostora za izboljšave. Velikim onesnaževalcem, to je predvsem industrija, je skrb za okolje predpisana, inšpektorji pa opravljajo nadzor. Drugace je z gospodinjstvi, na primer s kurjenjem na prostem, pa z malimi kurišci za ogrevanje…. Pri slednjem se seveda zavedamo, da je prisoten tudi vidik energetske revšcine, ki bi jo morala država intenzivneje blažiti. Vremencice in soncnice so priljubljen prikaz dnevnega poteka vremenskih in ekoloških spremenljivk (foto: T. Cegnar) Kateri projekt je za podjetje kljucen? Stalnica naše dejavnosti so storitve za NEK, ki imajo že dolgo tradicijo. Poleg merilne mreže avtomatskih postaj že vec kot 20 let upravljamo meritve s SODARjem, z dodatkom RASS pa zdaj lahko spremljamo temperaturo, veter in vertikalno gibanje zraka do višine 500 m. Nismo omejeni zgolj na spremljanje vremenskih razmer, ampak tudi na modeliranje, napovedovanje in ocenjevanje letnega bremena radioaktivnih snovi v okolici NEK, ter orodja za lažje odlocanje v primeru nepredvidenih dogodkov. V sodelovanju z NEK se neprestano razvijamo in ponujamo vedno boljše storitve, kar potrjujejo tudi pohvale mednarodnih inšpekcij, naše storitve so pogosto izpostavljene kot primeri dobrih praks. Kateri projekti so vam ostali v najlepšem spominu? Veliko je projektov, ki so nam tako ali drugace ostali v lepem spominu. Med njimi je tudi projekt SONCEK z vremencicami (radialni frekvencni diagrami) za prikaz dnevnega poteka vremenskih in ekoloških spremenljivk, v katerem smo sodelovali z Univerzo v Sao Paolu. Z vremencicami zelo nazorno prikažemo dnevno spreminjanje izbranih velicin, intuitivni prikaz je podlaga za prilagajanje dejavnosti stanju okolja tekom dneva. V Braziliji smo lahko s pomocjo pogostih radiosondaž preverili izracune našega modela za opis vremenskega stanja ne le v spodnji plasti ozracja, ampak v vsej troposferi. Veliko naših projektov je vezanih na modeliranje gibanja onesnaževal v ozracju z Lagrangeevimi modeli delcev nad razgibanim reliefom. Ta pristop smo uporabili tudi za najzahtevnejše študije za pridobitev integralnega okoljskega dovoljenja za industrijske objekte. Z uporabo nevronskih mrež sem zacela že med podiplomskim študijem in še vedno se izkažejo za zelo uporaben pristop. Nazadnje smo jih uporabili za izboljšanje napovedi ravni ozona in razpršenega soncnega sevanja. V okviru projekta »KOoreg« smo z našimi modeli uspeli na testnem obmocju lociti, koliko onesnaženja prispevajo mala kurišca in koliko drugi onesnaževalci. Ukvarjamo se tudi z meritvami in modeliranjem difuznega (razpršenega) soncnega sevanja. To je trd oreh, ki se ga lotijo le redki. V okviru FP7 projekta N4C smo s partnerji razvijali internet za odmaknjena podrocja, kjer ni enostavno ali poceni ali je celo sploh nemogoce dobiti dostop do internetnih omrežij na klasicen nacin. V projektu smo uporabil tehnologijo odložljivih omrežij (DTN). Med domacimi projekti naj omenim meritve s SODARjem ob izgradnji viadukta Crni Kal, naša programska oprema je bila že pred krizo v Ukrajini uporabljena za spremljanje okolice jedrske elektrarne Cernobil. Na stenah imate poleg številnih posterjev tudi celo galerijo fotografij s strokovnjaki na gostovanju v vašem podjetju. Ponosni smo na obiske tujih strokovnjakov in znanstvenikov v našem podjetju. Z mozaikom fotografij obiskovalcev ohranjamo spomin na ta strokovna srecanja, ki so vezana tudi na skupne raziskave v preteklosti. S katerimi raziskovalnimi projekti se trenutno ukvarjate? Z meritvami v kraških jamah. Z našimi meritvami CO2 lahko spremljamo obremenitev, ki jo za jamo prestavljajo obiskovalci v Postojnski jami. Meritve v kraških jamah so precej zahtevnejše, kot bi si mislili. Najvecja težava je visoka vlažnost zraka in kondenz, ki škodi elektroniki. A tudi to težavo smo uspešno rešili. Z ultrazvocnimi merilniki gibanja zraka smo v jamah preverjali dotok zraka. Med izvajanjem meritev vetra na Crnem Kalu (foto: osebni arhiv M. Z. Božnar) Kakšna je vaša vizija prihodnega razvoja vas osebno zahtevnih meritev v okolju, med njimi meritve in podjetja? vertikalnih profilov s SODARjem. Ukvarjamo se z radiologijo, onesnaževanjem ozracja, povezavo Tržimo lastne izdelke in storitve, nismo in ne z GISom ter internetnimi tehnologijami za nameravamo biti posrednik ali zastopnik. Senzorje komunikacijsko zahtevna podrocja. kupujemo in jih ne izdelujemo sami. Poudarek bo tudi v prihodnje na razvoju in raziskavah. Vpeti smo v raziskave v Sloveniji in v mednarodne Podjetje je certificirano pri SIQ za ISO 9001:2015. raziskovalne projekte. Smo registrirana raziskovalna Kompetence na podrocju modeliranja širjenja skupina in imamo bogato znanstveno bibliografijo. onesnaženja v ozracju smo že velikokrat uspešno Naša vizija in cilj za prihodnost sta razvijati vsadokazali, ponujamo izdelavo in vzdrževanje navedena podrocja in nadaljevati z raziskavami. avtomatskih okoljskih merilnih sistemov in izvedbo Poleg direktorice so bili na pogovoru prisotni tudi vodja raziskovalne skupine dr. Primož Mlakar, vodja kakovosti dr. Boštjan Grašic in strokovni sodelavec Darko Popovic. S ponosom so mi razkazali svoje delovno okolje, simulacije širjenja onesnaženosti v ozracje, rezultate meritev in sisteme za kontrolo in zagotavljanje kakovosti podatkov v bazah podatkov. Skupina strokovnjakov, ki se zaveda, da delajo za skupne cilje, ki se z izzivi soocajo z veseljem in veliko željo po razvoju in raziskavah. Bili so prijetni sogovorniki, ki bi mi o svojem delu povedali še veliko vec, ce se cas mojega obiska ne bi prehitro iztekel. Med sprošcenim pogovorom, od leve proti desni: dr. Boštjan Grašic, Darko Popovic, dr. Primož Mlakar in dr. Marija Zlata Božnar (foto: T. Cegnar) Znanstival: Ozracje v kozarcu Živa Vlahovic, Agencija Republike Slovenije za okolje V sklopu Znanstivala – festivala znanosti, ki pod okriljem Hiše eksperimentov že deseto leto zapored poteka na razlicnih lokacijah v centru Ljubljane, smo z delavnico Ozracje v kozarcu sodelovali tudi predstavniki Slovenskega meteorološkega društva. Ta je bila namenjena vsem radovednim raziskovalcem, ljubiteljskim meteorologom in bodocim podnebnim aktivistom. S pomocjo kozarcev za vlaganje, vode, ognja in ledu ter z nekoliko improvizacije ob spoznanju, da bomo brez elektrike, so udeleženci spoznali nekatere temeljne lastnosti našega ozracja. Med najstniki sta najvec vzklikov navdušenja oziroma zacudenja bila deležna podhlajena voda in nastanek oblakov na vec nacinov, mlajši pa so se v vlogo znanstvenikov najraje postavili z mešanjem razlicno obarvanih toplih in hladnih tekocin in pridobivanjem ogljikovega dioksida iz osnovnih sestavin vsake kuhinje. Na ogled so bili postavljeni tudi razlicni meteorološki instrumenti, ki so pritegnili marsikateri pogled mimoidocih, meteorološki opazovalec Anže pa jim je postregel z dodatnimi pojasnili o njihovem delovanju in o opazovanjih. Zaradi daljšega obdobja neobicajno visokih temperatur, je pogovor nekajkrat nanesel tudi na dogajanje v ozracju tisti dan. Starejši obiskovalci, ki so želeli vreme in podnebje v Sloveniji preuciti natancneje in v svojem casu, so lahko domaco knjižno zbirko dopolnili z brošurami o podnebnih spremembah v prihodnosti in s posameznimi številkami Vetrnice. Kljub nekoliko oddaljeni lokaciji na Gallusovem nabrežju in zgodnji popoldanski uri smo zabeležili vec deset obiskovalcev, kar potrjuje, da je naše ozracje zanimivo tudi za laike, neodvisno od starosti. Meteorološka skupnost je majhna in naša znanja svojevrstna, zato lahko tovrstne dogodke s pridom uporabimo za promocijo našega delovanja ter vremena in podnebja tudi v bodoce. Vpliv vertikalne turbulentne difuzije v modelu cAMx na izracunane koncentracije onesnaževal Luka Matavž, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani Napoved kakovosti zraka je odvisna od meteoroloških pogojev, posebej v planetarni mejni plasti (PBL). Zato so modeli za kakovost zraka sklopljeni s meteorološkimi modeli. Posebnega pomena za uspešnost napovedi kakovosti zraka je parametrizacija turbulence v mejni plasti, tako v meteorološkem modelu, kot tudi v modelu za napovedovanje koncentracije onesnaževal. V sklopu magistrske naloge sem raziskal vpliv parametrizacije vertikalne turbulentne difuzije na kakovost napovedi koncentracije delcev PM10 v modelu CAMx (ang. Comprehensive Air quality Model with extensions) nad Slovenijo. CAMx je sklopljen z operativnim meteorološkim modelom ALADIN/ SI. Simulacije z modelom CAMx so bile izvedene za celoten januar 2015, ko so bile zabeležene 3 epizode s povecanimi koncentracijami delcev PM10 . Modelske rezultate sem primerjal z izmerjenimi vrednostmi na merilnih postajah po Sloveniji v prostoru in casu. Posebej sem analiziral koeficient vertikalne turbulentne difuzije Kv v razlicnih shemah parametrizacije. Uporabil sem 5 razlicnih shem (t.i. sheme Kv). Uporabljene sheme OB70, YSU, ACM2, CMAQ in MYJ se med seboj razlikujejo glede na lokalnost in metodo izracuna strukturnih funkcij za opis vertikalnega turbulentnega prenosa v razlicnih pogojih stabilnosti. Polja koeficientov Kv pridobljena z razlicnimi shemami so bila uporabljena pri dveh metodah opisa vertikalnega turbulentnega transporta, metodi ACM2 in teoriji K. Modelski rezultati so bili statisticno analizirani s pomocjo standardnih mer kot so statisticna napaka (BIAS), povprecna absolutna napaka (MAE), koren srednje kvadratne napake (RMSE) in koeficient korelacije (r). Statisticna znacilnost razlik med razlicnimi kombinacijami shem in metod je bila preverjena z Fisherjevim z-testom. Cilj je bil dolociti najbolj ustrezno kombinacijo za uporabo v operativni verziji modela CAMx na ARSO. Rezultati so pokazali, da je vertikalno turbulentno mešanje najbolj intenzivno pri lokalni shemi MYJ in koeficientu Kv iz modela ALADIN/SI. Pri vseh kombinacijah model praviloma podcenjuje izmerjene vrednosti koncentracij delcev PM10 vsaj za faktor 2. Domnevni razlog za podcenjevanje je predvsem slaba horizontalna locljivost modela in posledicno neustrezno predstavljena stabilnost in turbulenca v mejni plasti, ter povprecevanje virov emisiji znotraj modelske celice. Ce CAMx vrednotimo z RMSE in MAE, se kot najboljša kombinacija izkaže shema YSU v kombinaciji s teorijo K. V primeru uporabe koeficienta r kot merila uspešnosti, pa se kot najbolj uspešna izkaže kombinacija sheme MYJ in metode ACM2. Rezultati Fisherjevega z-testa za razlike med koeficientom korelacije r za razlicne sheme so pokazali, da so razlike med desetimi uporabljenimi kombinacijami v povprecju statisticno znacilne. Slika 1. Povprecni vertikalni profili koeficienta Kv casovno povpreceni za obdobje med 1.1.2015 in 10.1.2015, in krajevno povpreceni po modelskih tockah ki znotraj izbrane domene ustrezajo staticno stabilni PBL in izbranemu razredu višine PBL. Horizontalna crtkana temno rdeca crta predstavlja povprecno višino PBL, temno modra pa vmesni nivo, dolocen na podlagi dejanske povprecne višine iz modela ALADIN/SI. POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA Slika 2. Casovni potek povprecne dnevne koncentracije delcev PM10 na izbranih merilnih postajah po Sloveniji, ter povprecne dnevne koncentracije delcev PM10 modela CAMx, za vse kombinacije opisa vertikalnega turbulentnega transporta, na najnižjem modelskem nivoju v modelskih tockah, ki so najbližje izbrani merilni postaji. Slika 3. MAE, RMSE, BIAS, r za vse kombinacije opisa vertikalnega turbulentnega transporta na izbranih postajah. Preglednica 1. Povprecni MAE, RMSE, BIAS, r. Pri izracunu so bile upoštevane vse vkljucene merilne postaje in vsi casovni termini znotraj izbranega obdobja (celoten januar). Ucinek spremembe vodne pare na sevalni prispevek toplogrednih plinov Živa Vlahovic, University of Reading Uvod Sprememba vsebnosti vodne pare sodi med prevladu­joce mehanizme podnebnih povratnih zank v Zemlji­nem ozracju, saj povecuje prvotni sevalni prispevek za faktor med dva in tri (Myhre in sod., 2013). Kolicina vodne pare se v ozracju povecuje kot odziv na posto­pno višanje globalnega povprecja temperature zraka in pricakuje se, da se bo povecevala tudi v prihodnosti. Vodna para je zaradi visoke vsebnosti v ozracju in zve­znega spektra z izrazitimi spektralnimi crtami najucin­kovitejši absorbent infrardecega (IR) sevanja v ozracju, med valovnimi dolžinami 4–100 µm (valovno število 100–2500cm–1). Vse vecja vsebnost vodne pare (v nadaljevanju H2O) lahko zaradi prekrivanja njenega absorpcijskega spektra z absorpcijskimi pasovi glavnih antropogenih toplogrednih plinov, ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O) na njihov sevalni prispevek vpliva tako, da absorbira elek­tromagnetno sevanje na njihov racun in s tem zmanjša njihov sevalni prispevek. Omenjeni ucinek lahko deluje tudi posredno, saj lahko spremeni proporcionalno razdelitev in velikosti komponent sevalnega prispevka, kot je denimo atmosferska komponenta, za katero je znano, da vpliva na globalne spremembe padavin. cilj Cilj magistrske naloge je bil raziskati in oceniti ucinek spremembe vsebnosti vodne pare v ozracju na sevalni prispevek omenjenih glavnih toplogrednih plinov, ki se sprošcajo ob clovekovi dejavnosti. V casu izvajanja magistrskega dela omenjeni ucinek v strokovni litera­turi še ni bil sistematicno obravnavan. POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA Metoda Ucinek spremembe vodne pare je bil raziskan za se­valni prispevek dobro premešanih toplogrednih plinov (ang. well-mixed greenhouse gases – WMGHGs) CO2, CH4 in N2O z vsebnostmi predvidenimi s scenarijem znacilnega poteka vsebnosti RCP8.5 za leto 2100 gle­de na sedanjost (Prather in sod., 2013). Obravnavan je bil na podlagi modelskih izracunov za povprecno ozracje na svetovni ravni z uporabo visokolocljivo­stnega modela prehoda sevanja (ang. narrow-band radiative transfer model, posodobljen po Shine, 1991) in sicer na tropopavzi oziroma na vrhu ozracja za sevalni prispevek s prilagojeno stratosfero (.FTOA) ter na površini Zemlje (.Fs). Ucinek je bil najprej izracu­nan za primer idealiziranega povecanja vsebnosti H2O (dvakratno povecanje na vseh ravneh ozracja glede na sedanjost) in kasneje z uporabo izboljšanega oziro­ma nekoliko bolj realisticnega povecanja (povecanje vsebnosti H2O na podlagi zvišanja povprecne globalne temperature zraka za 4 °C v troposferi glede na seda­njost, kot so za leto 2100 ocene po scenariju RCP8.5). Rezultati Na vrhu ozracja dvakratno povecanje vsebnosti H2O povzroci sevalni ucinek v vecjem delu zemeljskega IR spektra, razen pri 15 µm (667 cm–1), kjer prevladu- Slika 2. Spektralni sevalni prispevek na vrhu ozracja (zgoraj) in na površini Zemlje (spodaj) vseh treh dobro premešanih toplogrednih plinov (zelena), sevalni ucinek dvakratnega povecanja vsebnosti H2O (modra) ter zmanjšan sevalni prispevek vseh treh dobro premešanih toplogrednih plinov ob dvakratnem povecanju H2O (rdeca). Navedene so tudi integrirane vrednosti po celotnem spektru je absorpcija CO2. Na vrhu ozracja je na povecanje vsebnosti H2O najbolj obcutljiv .FTOA (CH4), temu pa zaporedoma sledita .FTOA (N2O) in .FTOA (CO2). Obcutljivost sevalnega prispevka posameznega toplo­grednega plina na povecanje vsebnosti H2O je odvisno predvsem od intenzitete absorpcije H2O v prekrivajo­cih se obmocjih IR dela spektra. Vodna para najmoc­neje absorbira v pasu valovne dolžine okrog 6,3 µm (valovno število 1587 cm–1) ter v skrajnem infrarde­cem (ang. far-IR) obmocju, medtem ko so za toplogre­dne pline znacilni ozki absorpcijski pasovi. Pri CO2 se ti nahajajo pri okoli 4,3 µm in 15 µm (slika 1), kjer je pomembnejši slednji pas zaradi bližine vrha Zemljine­ga sevalnega spektra. CH4 ima pomembnejši absorp­cijski pas pri okoli 7,6 µm (1316 cm–1), N2O pa pri okoli 7,8 µm (1282 cm–1) in 17 µm (588 cm–1). Na površini Zemlje je sevalni prispevek dobro premešanih toplogrednih plinov precej bolj dovzeten za ucinek sprememb H2O kot na vrhu ozracja. Sprememba vseb­nosti H2O na energijsko bilanco Zemlje na njeni površi­ni namrec vpliva le v omejenem spektralnem obmocju med 700 in 1400 cm–1 (sliki 2 in 3), saj je absorpcija v preostalem delu spektra nasicena. Vecja intenziteta absorpcije IR sevanja v sicer šibkejših absorpcijskih pasovih CO2 skupaj z omenjenim omejenim vplivom H2O vodita do najvecje obcutljivosti .Fs (CO2) , ki mu zaporedoma sledita .Fs (CH4) in .Fs (N2O). Zmanjšanje skupnega sevalnega prispevka vseh treh toplogrednih plinov je zaradi delnega prekrivanja ab­sorpcijskih pasov med temi toplogrednimi plini nekoli­ko manjše v primerjavi z vsoto posameznih zmanjšanj. Znaten delež zmanjšanja povzroci zvezni spekter H2O, ki prispeva kar 37 % k zmanjšanju .FTOA in 73 % k zmanjšanju .Fs, preostanek zmanjšanja pa je posle­dica absorpcije v absorpcijskih crtah H2O. Izrazitejše zmanjšanje .Fs v primerjavi s .FTOA pomeni poveca­nje atmosferske komponente skupnega sevalnega prispevka vseh treh toplogrednih plinov (.Fa). .FTOA = .F + .F(1) sa Podobni so zakljucki ob uporabi bolj realisticnega povecanja vsebnosti H2O po Clausius-Clapeyronovi enacbi, kot posledici višanja globalne povprecne temperature v troposferi za 4 °C. Na vrhu ozracja je tako relativno zmanjšanje .FTOA (CH4) 7 %, zmanjša­nje .FTOA (N2O) 6 % in zmanjšanje .FTOA (CO2) 3 %. Na površini Zemlje se najbolj spremeni .Fs (CO2) z relativnim zmanjšanjem za 31 %, sledita mu .Fs (CH4) s 25 % zmanjšanjem in .Fs (N2O) z 22 % zmanjša­njem. Ob upoštevanju skupnega sevalnega prispevka vseh treh toplogrednih plinov se sevalni prispevek na vrhu ozracja ob zvišanju H2O zmanjša za 0,12 W m–2 (–2 %), na površini Zemlje pa za kar 0,49 W m–2 (–29 %). Tako na vrhu ozracja kot tudi na površini Zemlje k prekrivanju absorpcijskih pasov in ucinku H2O bistve­no prispeva zvezni spekter H2O. Spremembe .FTOA in .Fa vseh dobro premešanih to­plogrednih plinov vplivajo na spremembo globalne pri­zemne temperature zraka in na spremembo globalnih povprecnih padavin. Zmanjšanje sevalnega prispevka na vrhu ozracja ustreza zmanjšanju globalne pov­precne spremembe prizemne temperature zraka za okoli 0,1 °C pri srednji vrednosti parametra podnebne obcutljivosti . = 0,8 K (W m–2)–1 iz razpona podanega v Collins in sod., 2013. .Ts = . .FTOA (2) Majhen ucinek na .FTOA ter velik ucinek na .Fs skupaj delujeta tako, da povecata .Fa za 0,37 W m–2 ali 9 % (glej enacbo 1), kar posledicno zavira hitre globalne spremembe padavin. Tako povecanje .Fa, kot tudi zmanjšanje .FTOA, ki ju povzroca povecanje vsebnosti H2O, zavirata spremembo padavin in sicer prvi clen na tedenski casovni ravni ter drugi clen na vec desetletni casovni ravni. Z uporabo preprostega modela (Shine in sod., 2015) je bilo ocenjeno, da se ravnotežna glo­balna povprecna sprememba padavin ob realisticnem povecanju vsebnosti H2O zmanjša za 0,02 mm dan–1 (–9,4 % glede na ravnotežno spremembo padavin brez ucinka povecanja vsebnosti H2O, ki znaša 0,21 mm dan–1), k cemur hiter odziv na spremembe .Fa prispeva 64 % in pocasen odziv na spremembe .FTOA preostalih 36 %. Rezultati so pokazali, da je tudi sevalni ucinek H2O potencialno obcutljiv na narašcanje vsebnosti dobro premešanih toplogrednih plinov, zlasti pri njihovih višjih vsebnostih, zaradi širjenja absorpcijskih pasov in s tem širših prekrivajocih se spektralnih obmocij s H2O. Zmanjšanje skupnega sevalnega ucinka zaradi vecanja vsebnosti H2O in ostalih toplogrednih plinov se zato lahko zgodi na racun sevalnega ucinka H2O ali sevalnega prispevka dobro premešanih toplogrednih plinov. Za prepoznavanje prevladujocega absorbenta v prekrivajocih se posameznih spektralnih obmocjih so zato potrebne nadaljnje raziskave. Zakljucek Sevalni prispevek dobro premešanih toplogrednih plinov se tako na vrhu ozracja, kot na površini Zemlje, odziva na spremembe vodne pare, posledice pa se kažejo pri spremembi globalnega povprecja tempera­ture ter pri spremembi globalnega povprecja padavin. Na ucinek spremenjene vsebnosti H2O na sevalni prispevek toplogrednih plinov lahko vplivajo številni dejavniki, zato domneve in poenostavitve uporabljene v magistrskem delu služijo le za grobo oceno obravna­vanega ucinka. Viri eg Collins, M. in soavtorji, 2013: Long-term Climate Chan­ge: Projections, Commitments and Irreversibility. Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Inter­governmental Panel on Climate Change. Stocker, T.F., D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S.K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex and P.M. Midgley, eds., Cambridge University Press, 1029-1136. Myhre, G. in soavtorji, 2013: Anthropogenic and Natural Radiative Forcing. Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Cli­mate Change. Stocker, T.F., D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S.K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex and P.M. Midgley, eds., Cambridge University Press, 659-740. Prather, M. in souredniki, 2013: Annex II: Climate System Scenario Tables. Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Cli­mate Change. Stocker, T.F., D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S.K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex and P.M. Midgley, eds., Cambridge University Press, 1395-1445. Shine, K. P., 1991: On the cause of the relative gree­nhouse strength of gases such as the halocarbons. Journal of the Atmospheric Sciences, 48, 1513-1518. 10.1175/1520-0469(1991)048<1513:OTCOTR>2.0.CO;2. Shine, K. P., R. P. Allan, W. J. Collins, and J. S. Fuglestvedt, 2015: Metrics for linking emissions of gases and aerosols to global precipitation changes. Earth System Dynamics, 6, 525-540. 10.5194/esd-6-525-2015. POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA Analiza uradnih napovedi najvišje in najnižje temperature zraka v Sloveniji Benja Režonja, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani Temperatura je edina meteorološka spremenljivka, ki jo tudi uradno napovedujejo v številcni obliki. Temperatura zraka ima znacilen dnevni in letni hod. Dnevni potek temperature se od merilnega mesta do merilnega mesta zelo razlikuje. Te razlike so posledica mikrolokacije posameznega merilnega mesta. Napovedi najvišjih in najnižjih temperatur, ki smo jih obravnavali v tej magistrski nalogi, so pripravili prognostiki na ARSO. Temeljijo na modelskih izracunih in izkušnjah posameznega prognostika. Ker napovedi izdajajo v dveh oblikah, smo tudi nalogo razdelili na dva dela. V prvem delu smo analizirali tockovne napovedi temperature za merilna mesta, ki predstavljajo razlicne regije Slovenije. Verifikacijo tockovnih napovedi smo izvedli s pomocjo podatkov za obdobje od leta 1996 do 2015. Pri analizi smo izracunali povprecno absolutno napako, pristranskost ter korelacijski koeficient. Povprecna absolutna napaka se je z okoli 2 °C na zacetku obravnavanega obdobja zmanjšala na okoli 1,4 °C. Napake v poletnih mesecih so manjše kot v zimskih. Najvecjo napako pa imajo napovedi v najtoplejših in najhladnejših obdobjih.Zanesljivost rezultatov smo preverili z neparametricnim Mann-Kendallovim statisticnim testom, ki deluje tudi na nenormalni porazdelitvi podatkov. Znacilen trend je prisoten pri povprecni absolutni napaki in deloma tudi pri korelacijskem koeficientu. Pristranskost opaznega trenda nima. V povprecju znaša statisticno znacilen trend absolutne napake za najvišjo temperaturo -0,33 °C/10 let, za najnižjo temperaturo pa -0,27 °C/10 let. V drugem delu smo obravnavali besedilne napovedi. Tukaj je temperatura v obliki temperaturnega intervala, ki je podan za širše obmocje Slovenije. Glede na velikost odstopanja od tega razpona se lahko posebej izpostavi še kakšna regija (npr. Primorska). Zaradi obširnosti besedilnih napovedi smo obravnavali samo napovedi za leto 2015. Zanimalo nas je, v koliko dneh v celotnem letu oz. mesecu je bila (a) (b) (a) (b) (a) (b) Slika 1. (a) PovpreŁna absolutna napaka, (b) pristranskost in (c) korelacijski koecient povprecja devetih postaj. Slika 3: PovpreŁna absolutna napaka in trend za vse postaje skupaj za (a) maksimalno temperaturo in (b) minimalno temperaturo. v hladnejšem delu leta, je obmocje, ki je znotraj temperatura v napovedanem razponu. Ugotovili smo, napovedanega intervala, manjše. V povprecju pa ima da je pri najvišjih temperaturah najveckrat posebej najvišja temperatura delež slabih napovedi vecji kot izpostavljena Primorska. najnižja. Spodnja grafa prikazujeta koliko dni v letu je bila napoved temperature v napovedanem intervalu. Pri napovedi najvišjih temperatur zraka obicajno niso Rezultati so prikazani v relativnem deležu, število zajeti najviše ležeci kraji. Zaradi temperaturnega dni z izmerjeno temperaturno znotraj napovedanega obrata, ki je pogost pojav pri najnižjih temperaturah intervala smo delili s številom dni v celem letu. Za orientacijo smo za delež 0.5 na zemljevid vrisali crto. POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA Preglednica 1. Seznam posebej izpostavljenih obmocij v besedilnih napovedih ter število dni, ko je bilo to obmocje omenjeno. Izracunana sta tudi delež ozemlja in delež prebivalstva Slovenije, ki ga posamezno obmocje obsega. Slika 4: Prostorski prikaz deleža dni v napovedanem temperaturnem intervalu za celotno leto 2015 za najvišjo temperaturo (levo) in najnižjo (desno). Slika 5: Spreminjanje gostote prebivalstva z razlicnimi vrednostmi deleža ozemlja v intervalu za najvišjo temperaturo (levo) in najnižjo (desno). Za napoved najvišje temperature velja, da je na okoli temperatura res v napovedanem intervalu vsaj 80% ozemlja, na katerem živi okoli 98% prebivalcev polovico napovedanih dni. V splošnem vecinoma velja Slovenije, temperatura res v napovedanem intervalu da je napoved najveckrat pravilna za najvecji delež vsaj polovico napovedanih dni. Za napoved najnižje ozemlja in prebivalcev Slovenije poleti, najmanjkrat pa temperature pa velja, da je na okoli 90% ozemlja, pozimi. na katerem živi okoli 98% prebivalstva Slovenije, Lastnosti zracnega toka ob prehodu cez orografsko oviro Maruška Mole, Fakulteta za naravoslovje, Univerza v Novi Gorici Uvod Gorske pregrade mocno vplivajo na vreme in podnebje v svoji okolici. Zaradi dviganja zracnih mas ceznje pogosto povzrocajo padavine na svoji privetrni in mocne vetrove na zavetrni strani. Znacilen primer vetra, ki nastane zaradi prelivanja hladnih zracnih mas cez planote Trnovskega gozda, je burja v Vipavski dolini. Lastnosti burje tako kot tudi zracnega toka, ki jo povzroca, je težko dolociti, saj klasicne meritve z meteorološkimi baloni v vetrovnih razmerah ne omogocajo zajema navpicnih presekov nad izbrano tocko. Težave so tudi z opisom sunkov vetra ter dolocitvijo njihove periodike, saj so casovni intervali standardnih meritev vetra na meteoroloških postajah Agencije Republike Slovenije za okolje 10 minut. Disertacija predstavlja podrobno študijo vetrovnega dogajanja v Vipavski dolini, ki temelji na 3-minutnih meritvah vetra vzdolž Vipavske hitre ceste, 10-sekundnih meritvah hitrosti vetra v dveh linijah, pravokotnih na gorsko pregrado med Vipavo in Ajdovšcino, ter 1-sekundnih meritvah vetra v Ajdovšcini. Podatki, zbrani v letih 2012 ter 2015-2016 omogocajo oceno vpliva orografije na zracne tokove znotraj Vipavske doline, spremljanje razvoja hitrosti vetra po pobocju navzdol, ter analizo periodicnega dogajanja, povezanega s sunkovitosto burje. Troposferske stukture, opažene nad dolino z uporabo mobilnega lidarskega sistema Univerze v Novi Gorici, dopolnjujejo opis dogajanja, saj omogocajo vpogled v dinamiko zracnega toka v prizemni mejni plasti in nad njo. Slika 1. Vetrovne rože za vse merilne tocke v Vipavski dolini. Barvna skala rož je v Beaufortovi lestvici. V vecini primerov je prevladujoca smer vetra precno na smer orografije. POVZETEK DOKTORSKE TEZE Analiza meritev vetra v Vipavski dolini Prevladujoca smer vetra se na merilnih mestih v Vipavski dolini spreminja glede na orografijo. V vecini primerov je prevladujoca smer precno na dolino, razen v primerih, ko je anemometer postavljen znotraj izrazitega kanala (Lozice, Lijak, Selo). Posebej zanimiva je vetrovna roža za obe merilni mesti v Ajdovšcini (DARS in UNG). Anemometer Ajdovšcina UNG je postavljen na strehi poslopja Univerze v Novi Gorici, znotraj strnjenega naselja, na višini 13 m, medtem ko se anemometer Ajdovšina DARS nahaja na nadvozu cez Vipavsko hitro cesto na višini 12 m. V obeh primerih prevladujoca smer vetra ustreza pricakovani smeri burje (SV), poleg tega pa se pogosto pojavlja še zahodnik, ter predvsem v primeru Ajdovšcine UNG tudi jugovzhodnik. Nadaljna anliza hitrosti vetra je pokazala, da dosega jugovzhodnik v Ajdovšcini hitrosti, ki so primerljive z burjo, prav tako pa se pojavlja tudi primerljiva sunkovitost vetra. V povprecju je hitrost vetra v Ajdovšcini najvišja v februarju in marcu, takrat so najmocnejši tudi sunki vetra. Razporeditev hitrosti vetra lahko v Ajdovšcini opišemo z bimodalno Weibullovo porazdelitvijo, pri kateri je sekundarni vrh pri višjih hitrostih izrazit predvsem v zimskih mesecih. Meritve na postaji Ajdovšcina UNG (od tu dalje Ajdovšcina) so pokazale, da je smer vetra ob hitrostih nad 10 m/s bodisi SV (burja) ali JV. Analiza obdobij z mocnejšim vetrom (10-minutno povprecje nad 3.4 m/s oziroma razred 3 ali vec po Beaufortovi lestvici) je pokazala, da je ob pojavih, daljših od 12 ur, prevladujoca smer skoraj v vseh primerih SV, medtem ko je v pojavih, krajših od 12 ur, 11 % primerov pripadlo JV smeri in 9 % V smeri. Najmocnejši sunek v dvoletnem obdobju 2015-16 je imel JV smer. Mesecne statistike povprecnih dnevnih vzorcev vetra so pokazale, da je znacilen dnevni cikel vetra v Ajdovšcini sestavljen iz Z v dnevnem casu in SV v nocnem casu. Ta vzorec je izrazitejši v poletnem casu, medtem ko se v zimskih mesecih tudi v mesecnih povprecjih izrazito pozna prisotnost burje. Analizirali smo tudi dnevne vzorce vetra, kjer smo ugotovili, da lahko vetrovno dogajanje v Ajdovšcini razdelimo na štiri tipe – miren dan z znacilnim dnevnim ciklom, vetroven dan s prevladujocim SV, vetroven dan s prevladujocim JV, ter vetroven dan, v katerem pride do spremembe smeri vetra iz SV v JV ali obratno. Atmosferske strukture nad Vipavsko dolino Poleg meritev vetra z ultrazvocnim anemometrom smo v Ajdovšcini v obdobju 2015-16 izvajali tudi lidarske meritve z uporabo mobilnega lidarja Univerze v Novi Gorici, ki meri povratno sipanje laserskih pulzov z valovno dolžino 1064 nm. Lidarske meritve omogocajo analizo atmosferskih struktur, saj se svetloba siplje na mikroskopskih delcih v ozracju, za katere lahko privzamemo, da so dovolj majhni, da se gibljejo skupaj z zracnimi masami. Meritve smo izvajali v razlicnih vremenskih pogojih, ki so vsebovali jasne, oblacne in meglene dni. V polovici vseh primerov smo opazili periodicne strukture, ki so se pojavljale znotraj in tik nad megleno plastjo, v plasteh oblakov, v jasnih dnevih pa predvsem na vrhu prizemne mejne plasti in tik nad njo. V dnevih z burjo smo v nekaterih primerih opazili tudi prisotnost Kelvin-Helmholtzovih valov. Analiza periodike vetra in atmosferskih struktur v primeru burje Burja je najbolj znacilen vetrovni pojav v Vipavski dolini, njena prepoznavna karakteristika pa je sunkovitost vetra. Analiza periodike vetra ob pojavu burje je pokazala, da so najbolj znacilne periode sunkov med 3,5 in 4 minutami, ter med 6 in 7 minutami. Pri tem velja izpostaviti, da druga znacilna perioda ni vedno višji harmonik prve, ter da se znacilna perioda s casom spreminja. Kadar je smer vetra stabilna, ima periodogram hitrosti vetra manj izrazitih vrhov, medtem ko se ob nestabilni smeri oziroma ob spremembi smeri vetra pojavi vecje število vrhov. Slika 2. Porazdelitev smeri vetra v februarju za vse meritve Zaradi primerjave periodike hitrosti vetra in (modri in rdeci histogram) ter za meritve s hitrostmi nad atmosferskih struktur smo za analizo periodike 10 m/s (zeleni in oranžni histogram) na postaji Ajdovšcina uporabili Lomb-Scarglov periodogram. Ta omogoca UNG. Pri hitrostih nad 10 m/s se pojavljata zgolj SV in JV, pri analizo periodike tudi v primerih, ko meritve niso cemer je SV bolj pogost. Slika 3. Lidarske meritve za dan z valovanji v megleni plasti (zgoraj) in valovnimi strukturami v oblacni plasti na dan z burjo (spodaj). Barvna skala predstavlja logaritem velikosti izmerjenega signala. enakomerno porazdeljene v casu, prav tako pa poda tudi statisticno znacilnost posameznih vrhov v periodogramu. Analiza atmosferskih struktur je pokazala, da se perioda valovanj spreminja z oddaljenostjo od tal. V prizemni mejni plasti in na njenem zgornjem robu je perioda najkrajša, v vecini primerov med 1 in 2 min. Nad prizemno mejno plastjo se najpogosteje pojavljajo valovanja s periodo med 3 in 6 min. Spremembo v periodiki lahko pojasnimo s prisotnostjo strižne plasti, ki se pojavlja nad prizemno mejno plastjo. V nekaterih primerih smo nad prizemno mejno plastjo opazili prisotnost Kelvin-Helmholtzovih valov, kar se sklada s prisotnostjo strižne plasti. Zakljucek V Ajdovšcini se burja pojavlja kot severo- ali jugovzho­dnik z znacilnimi pulzacijami hitrosti vetra s periodami med 1 in 7 minut. Periodicne strukture se pojavljajo tudi višje nad tlemi, tako v primeru burje kot tudi sicer. Med burjo smo v primeru vetrovnega striga opazili Kelvin-Helmholtzove valove s periodami med 3 in 6 minut na mejah strižne plasti, valovanja pod in nad strižno plastjo pa so imela periode med 1 in 2 minuti za spodnjo ter nad 3 minute za zgornjo plast. V prime­ru stabilne atmosfere smo prav tako opazili periodicne strukture, ki so bile posledica gravitacijskih valov. Priprava znacilnega meteorološkega leta Matija Klancar, Katja Kozjek, Gregor Vertacnik, Agencija Republike Slovenije za okolje Povzetek Motivacija za pripravo znacilnega meteorološkega leta je bila potreba po meteoroloških urnih vhodnih podatkih za modeliranje energijske bilance zgradb. Glavni namen modeliranja energijske bilance stavb je ocena rabe ener­gije za ogrevanje in hlajenje ter izracun potrebne moci naprav za hlajenje in ogrevanje. Pregledali smo trenutne obstojece metode, ki so se uporabljale v preteklosti za pripravo znacilnih meteoroloških let in se na podlagi tega odlocili za prilagojeno metodo Sandia (Marion in Urban, 1995). Znacilno meteorološko leto smo izracunali za vse postaje, ki so imele meritve petih meteoroloških spremenljivk in sicer, temperature zraka na dveh metrih, relativne vlažnosti zraka na dveh metrih, gostote toka globalnega sevanja na vodoravno ploskev in hitrosti ter smeri vetra. Iz tega izbora smo izlocili tiste postaje, ki so imele prevec manjkajocih podatkov v dolocenih mesecih. Na koncu smo izbrali 23 meteoroloških postaj. V 365-dnevnih polurnih nizih smo za vse izbrane postaje skupaj pregledali in interpolirali 386 manjkajocih vrzeli, daljših od dveh ur. Dolocili smo reprezentativna obmocja postaj z nizom za znacilno meteorološko leto. Kljucne besede: znacilno meteorološko leto, testno referencno leto, reprezentativno obmocje, energijska bilanca zgradbe, temperatura zraka, relativna vlažnost, gostota toka globalnega sevanja, hitrost vetra, smer vetra Abstract Weather is the main exterior factor that governs the energy balance of buildings. Buildings protect us against undesired outer influences, especially unsuitable air temperature, precipitation and wind. If we want to have con­stant suitable room temperature in the building we are planning to build or renovate, we need to access the ener­gy balance of the building. Then, we can calculate the required power of heating and cooling devices, which are used for regulating the room temperature on a desired value. One-year time series of half-hourly meteorological data, which serve as input data into building energy balance model, is needed for this purpose. Testing the energy response of a building on specific weather types of climate usually requires the so-called Test Reference Year. The existing methods that were used in the past were examined and it was decided to use the Sandia method (Marion in Urban, 1995) to calculate Test Reference Year (TRY). TRY was calculated for all meteorological stations with five observed variables: air temperature at two meters, relative humidity of air at two meters, global horizontal irradi­ance and the speed and the direction of the wind. Stations with too much missing data in individual months were eliminated from the process. Finally, there were 23 selected stations which met the requirements. Minor gaps were interpolated, while 386 missing gaps longer than two hours were examined and interpolated for all selected stations. Test reference year representative station area was also calculated. Keywords: : test reference year, reference area, building energy balance model, air temperature, relative humidity, global horizontal irradiance, wind speed, wind direction Uvod bilance izracunamo potrebne moci naprav za hlajenje in ogrevanje, s katerimi uravnavamo Vreme je glavni zunanji dejavnik, ki doloca sobno temperaturo na želeno vrednost. V ta konstrukcijo in strukturo zgradb. Zgradbe nas šcitijo namen potrebujemo letni niz polurnih vrednosti pred neželenimi zunanjimi vplivi, predvsem pred meteoroloških spremenljivk, ki so vhodni podatki pri neustrezno temperaturo, padavinami in vetrom. modeliranju energijske bilance zgradbe. Za testiranje Ce želimo imeti v zgradbi, ki jo nacrtujemo, stalno energijskega odziva zgradbe na dolocen tip vremena primerno sobno temperaturo, moramo poznati ali podnebja se uporablja t.i. znacilno referencno leto energijsko bilanco zgradbe. S pomocjo energijske (v literaturi najdemo tudi izraze testno referencno leto, standardno in tipicno meteorološko leto). Znacilno meteorološko leto je 365-dnevni niz polurnih povprecnih vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk, ki so potrebne za izracun energijske bilance izbrane zgradbe. Pri izbiri meteoroloških spremenljivk smo upoštevali razpoložljivost, kakovost in uporabnost podatkov. Izbrali smo temperaturo in relativno vlažnost zraka dva metra nad tlemi, gostoto toka globalnega sevanja na vodoravno ploskev ter smer in hitrost vetra. Casovne nize smo sestavili po prilagojeni metodi Sandia (Marion in Urban, 1995), kjer je znacilno meteorološko leto sklop 12 mesecev obicajnega vremena v nekem kraju in obdobju. Pri izbiri najbolj primernih mesecev smo poleg povprecnih mesecnih razmer upoštevali tudi spremenljivost vremena na dnevni ravni, saj tudi ta pomembno vpliva na energijsko bilanco stavbe ter na odziv ogrevalnih in hladilnih sistemov. Glede na razpoložljivost in kakovost podatkov smo se pri izbiri mesecev omejili na obdobje 2001–2015. Pri nekaterih meteoroloških postajah so na voljo podatki le za dobro polovico tega obdobja, zato je koncni rezultat zaradi omejenega nabora podatkov lahko nekoliko slabše kakovosti, saj je bila izbira mesecev bolj omejena kot pri postajah s popolnim nizom podatkov.. Izbor postaj Pred izborom postaj je bilo potrebno pregledati nize podatkov, ki so nam bili na voljo. Iz pregledanih postaj smo izlocili tiste, ki niso imeli meritev vseh petih opazovanih meteoroloških spremenljivk, ki so potrebne za izracun znacilnega meteorološkega leta. Prav tako smo izlocili tiste mesece, v katerih je bilo prevec manjkajocih podatkov. Ce je v mesecu 31 dni, smo morali imeti vsaj 28 dni podatkov, za mesece s .... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .... .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Slika 1. Izplen podatkov (število dni) po mesecih za merilno postajo Bilje (pri Novi Gorici). Z rdeco so oznaceni meseci z nezadostno kolicino podatkov. Figure 1. Monthly data availability (number of days) for meteorological station Bilje (pri Novi Gorici). Red indicates months with an insufficient amount of data. 30 dnevi vsaj 27 dni podatkov in za mesec februar vsaj 26 dni podatkov. V izbor za pripravo znacilnega meteorološkega leta je bilo izbranih naslednjih 23 meteoroloških postaj: Let. Jožeta Pucnika Ljubljana, Ratece, Iskrba (pri Kocevju), Let. Edvarda Rusjana Maribor, Krvavec, Škocjan (na Krasu), Doblice (pri Crnomlju), Kredarica, Let. Bovec, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Murska Sobota, Ilirska Bistrica, Bilje (pri Novi Gorici), Koper, Podcetrtek, Ljubljana Bežigrad, Lesce, Malkovec, Boršt (pri Gorenji vasi), Rogla, Sotinski breg, Novo mesto in Let. Portorož. Število podatkovnih vrzeli po postajah Skupaj smo pregledali in interpolirali 386 manjkajocih vrzeli, daljših od dveh ur (preglednica 1). Od tega je bilo 41 vrzeli temperature zraka dva metra nad tlemi, 39 vrzeli relativne vlažnosti zraka dva metra nad Preglednica 1. Število podatkovnih vrzeli po postajah in spremenljivkah. T pomeni temperaturo, V vlago, G gostoto toka globalnega sevanja na vodoravno ploskev, Hv hitrost vetra in Sv smer vetra. Table 1. The frequency of missing data by stations and variables. T denotes temperature, V humidity, G global radiation, Hv wind speed and Sv wind direction. Postaja T V G Hv Sv Krvavec 3 3 2 3 3 Let. Jožeta Pucnika, Ljubljana 0 0 5 0 0 Kredarica 0 1 0 32 32 Ratece 3 3 0 26 26 Bilje (pri Novi Gorici) 3 3 0 3 3 Ljubljana Bežigrad 2 1 0 1 1 Malkovec 3 3 1 3 3 Novo mesto 1 1 0 1 1 Doblice (pri Crnomlju) 2 2 2 40 40 Let. Edvarda Rusjana, Maribor 1 0 0 0 0 Šmartno pri Slovenj Gradcu 2 2 0 2 2 Murska Sobota 3 3 0 3 3 Koper 1 1 0 1 1 Lesce 0 0 2 0 0 Rogla 1 1 2 1 1 Letališce Portorož 3 3 0 2 2 Iskrba (pri Kocevju) 6 5 0 5 5 Škocjan (na Krasu) 0 0 0 0 0 Letališce Bovec 2 2 0 18 18 Ilirska Bistrica 1 1 0 1 1 Podcetrtek 2 2 0 2 2 Boršt (pri Gorenji vasi) 1 1 0 1 1 Sotinski breg 1 1 0 1 1 SKUPAJ 41 39 14 146 146 tlemi, 14 vrzeli gostote toka globalnega sevanja na vodoravno ploskev in po 146 vrzeli hitrosti in smeri vetra. Opis metode za dolocitev znacilnega meteorološkega leta Sestavljanje znacilnega meteorološkega leta Prvi korak pri izbiri mesecev, ki so najbolj primerni za referencno leto, je primerjava porazdelitve dnevne vrednosti spremenljivke v posameznem mesecu s celotnim obravnavanim obdobjem (podnebnim povprecjem). Povprecni odklon v porazdelitvi merimo s Finkelstein-Schaferjevo statistiko (Finkelstein in Schafer, 1971): kjer je fi vrednost kumulativne porazdelitvene funkcije (z zalogo vrednosti med 0 in 1) do vkljucno razreda i, n pa je število dni v mesecu. Klimatološko povprecje kumulativne porazdelitvene funkcije do vkljucno i-tega razreda je fi precna. Bliže kot je vrednost FS dolocenega meseca klimatološkemu povprecju, tem bolj primeren je ta mesec za referencno leto. V našem primeru racunamo FS za povprecno, najnižjo in najvišjo temperaturo zraka, relativno vlažnost zraka in gostoto toka globalnega soncnega sevanja. Za vsak mesec z vsaj 90-odstotnim izplenom podatkov (za vsaj 90 % dni v mesecu so na voljo podatki vseh spremenljivk, ki jih potrebujemo za pripravo znacilnega meteorološkega leta) smo izracunali vrednost FS za vsako od spremenljivk. V preglednici v dodatku so prikazane te vrednosti za postajo Lesce. Ker racunamo FS za vec spremenljivk, zanima pa nas primernost meseca po vseh spremenljivkah, je potrebnost vrednosti FS združiti v novi meri WS (ang »weighted sum«). Ker je standardni odklon FS odvisen od lastnosti spremenljivke same, smo vrednosti za vsako od spremenljivk pred izracunom WS normalizirali. Po zgledu iz literature (glej npr. Levermore in Chow, 2003; Song, 1989; Marion in Urban, 1995) smo uporabili linearno kombinacijo normaliziranih vrednosti FSn(s) Pri dolocanju uteži k(s) smo se oprli na literaturo (glej npr. Levermore in Chow, 2003; Song, 1989; Marion in Urban, 1995), kjer pa se vrednosti razlikujejo od avtorja do avtorja, vendarle obicajno avtorji postavljajo na prvi dve mesti temperaturo in sevanje. Tako za vse tri temperaturne spremenljivke in relativno vlažnost izbrali utež 1/6, za globalno sevanje pa 1/3. Podatkov o vetru v izracunu WS nismo upoštevali, saj veter v vecini Slovenije ni bistven za energijsko bilanco stavbe, poleg tega so podatki o vetru sorazmerno pogosto nepopolni ali izrazito nehomogeni. Z izracunano statistiko WS smo za vsak mesec v letu zožili izbor na tri najprimernejše kandidate (leta). Tako izbrani meseci so bili po kumulativni porazdelitvi vseh petih spremenljivk zadovoljivo blizu klimatološkemu povprecju, a po ostalih statistikah so nekateri manj, nekateri bolj primerni za referencno leto. Kumulativna porazdelitev namrec ne zajame mesecnega poteka vrednosti, zato smo si pri izbiri najprimernejšega meseca pomagali s potekom dnevnih vrednosti skozi mesec. Izracunali smo linearni trend povprecne temperature skozi mesec in povprecno absolutno razliko povprecne temperature zraka in globalnega obseva v zaporednih dneh (to je mera za velikost nihanja iz dneva v dan). Vse tri statistike smo primerjali z dolgoletnim povprecjem in jih normalizirali. Normalizirane vrednosti Sn smo z utežjo k(v)=1/3 dodali prej izracunani vrednosti WS in dobili koncno vrednost (TS) za izbor znacilnega meseca: Mesec z najmanjšo vrednostjo TS je bil izbran za znacilni mesec znacilnega meteorološkega leta.. Ko smo izbrane mesece zložili skupaj, smo morali zaradi nezveznosti popraviti prehode med meseci iz razlicnih let. Koncne vrednosti, y_i , za zadnji dan prvega meseca in prvi dan drugega meseca smo izracunali z linearno kombinacijo vrednosti v obeh letih: kjer se indeks 1 nanaša na leto prvega meseca in indeks 2 na leto drugega (naslednjega) meseca v referencnem letu. Zacetni termin (17:45 zadnjega dne v mesecu) je oznacen s t1, koncni (5:15 prvega dne v mesecu) pa s t2. Z linearno kombinacijo casovno odvisnih uteži dobimo gladek prehod med dvema casovno nepovezanima dnevoma. Zaradi nepopolnih merilnih nizov je bilo znacilno meteorološko leto posejano z manj ali vec podatkovnimi vrzelmi. Krajše vrzeli, dolžine do dveh ur, je z linearno interpolacijo zapolnil program, daljše smo zapolnili rocno. Slika 3. Del znacilnega meteorološkega leta za Mursko Soboto: prehod temperature zraka iz novembra v december; Figure 3. Part of test reference year for Murska Sobota station: change of air temperature from November to December Interpolacija manjkajocih polurnih vrednosti Pri interpolaciji vsake izmed spremenljivk smo izbrali pet geografsko najbližjih postaj. Izjema so bile višinske postaje, kjer smo iskali postaje s podobno nadmorsko višino. Postopki interpolacije za posamezno spremenljivko so opisani v naslednjih podpoglavjih. Temperatura zraka Na zacetku smo za pet izbranih sosednjih postaj pridobili podatke za vsaj tri dni. Nato smo izracunali temperaturno razliko med postajami. Sledil je izracun standardnega odklona razlik za izbrane postaje. Postaja z najnižjim standardnim odklonom je bila izbrana za interpolacijo. Sledil je izracun povprecnega dnevnega poteka temperature za obe postaji (tisto z manjkajocimi podatki in tisto s polnim nizom). Dnevna poteka temperature z obeh postaj smo med sabo odšteli in jih v nadaljnjih izracunih upoštevali. Izvedli smo še linearno interpolacijo, da smo se znebili skokov temperature na zacetku in na koncu vrzeli. Na koncu smo v posameznem manjkajocem terminu sešteli naslednje prispevke: • terminski podatek izbrane postaje za interpolacijo, • ko med povprecnima dnevnima potekoma temperature za manjkajoc termin, • delež, ki smo ga dobili z racunanjem linearne interpolacije. Relativna vlažnost zraka Podoben postopek kot pri interpolaciji temperature zraka smo izvedli tudi pri interpolaciji relativne vlažnosti zraka. Za pet izbranih sosednjih postaj smo pridobili podatke za vsaj tri dni. Nato smo izracunali razliko relativne vlažnosti med postajami. Sledil je izracun standardnega odklona razlik za izbrane postaje. Postaja z najmanjšim standardnim odklonom je bila izbrana za interpolacijo. Sledil je izracun povprecnega dnevnega poteka za obe postaji (tisto z manjkajocimi podatki in tisto s polnim nizom). Dnevna poteka relativne vlažnosti zraka z obeh postaj smo med sabo odšteli in jih v nadaljnjih izracunih upoštevali. Izvedli smo še linearno interpolacijo, da smo se znebili skokov relativne vlažnosti na zacetku in na koncu vrzeli. Na koncu smo v posameznem manjkajocem terminu sešteli naslednje prispevke: • terminski podatek izbrane postaje za interpolacijo, • razliko med povprecnima dnevnima potekoma temperature za manjkajoc termin, • delež, ki smo ga dobili z racunanjem linearne interpolacije. Koncni rezultat smo preverili z logicno kontrolo in v primerih z daljšim casovnim obdobjem manjkajocih podatkov tudi izrisali graf poteka relativne vlažnosti zraka po interpolaciji. Globalno sevanje Za razliko od interpolacij temperature in relativne vlažnosti smo za pet izbranih postaj pridobili podatke za casovno obdobje desetih dni. Nato smo izracunali razliko gostote toka globalnega sevanja na vodoravno ploskev med postajami. Sledil je izracun standardnega odklona razlik za izbrane postaje. Postaja z najmanjšim standardnim odklonom je bila izbrana za interpolacijo. Sledil je izracun povprecnega dnevnega poteka za obe postaji (tisto z manjkajocimi podatki in tisto s polnim nizom). Dnevna poteka gostote toka globalnega obsevanja z obeh postaj smo med sabo odšteli in jih v nadaljnjih izracunih upoštevali. Izvedli smo še linearno interpolacijo, da smo se znebili skokov gostote toka globalnega sevanja na zacetku in na koncu vrzeli. Na koncu smo v posameznem manjkajocem terminu sešteli naslednje prispevke: • terminski podatek izbrane postaje za interpolacijo, • razliko med povprecnima dnevnima potekoma temperature za manjkajoc termin, • delež, ki smo ga dobili z racunanjem linearne interpolacije. Koncni rezultat smo preverili z logicno kontrolo. V primerih, kjer je bila interpolirana vrednost gostote toka globalnega sevanja vecja od nic, a teoreticno ta vrednost ni bila mogoca (noc), smo interpolirano vrednost popravili na 0. Hitrost in smer vetra Na koncu smo se lotili še interpolacije hitrosti in smeri vetra. Na zacetku smo izbrali pet sosednjih postaj in pridobili podatke za vsaj tri dni. Nato smo izracunali razliko hitrosti in smeri vetra med postajami. Sledil je izracun standardnega odklona razlik za izbrane postaje za obe spremenljivki. Postaja z najmanjšim standardnim odklonom je bila izbrana za interpolacijo. Iskali smo postajo, kjer je bila hitrost vetra oz. smer vetra v manjkajocem obdobju najbolj primerljiva s postajo, kjer smo izvajali postopek interpolacije manjkajocih podatkov. Pri hitrosti vetra smo v posameznem manjkajocem terminu pripisali terminski podatek iz izbrane postaje seštet s povprecno razliko hitrosti vetra med izbrano in interpolirano postajo v obdobju, ki smo si ga izbrali za pregled podatkov. Na koncu je sledila še logicna kontrola podatkov. Tiste podatke, ki so se nam po interpolaciji zdeli sumljivi, smo popravili subjektivno. Podoben postopek smo uporabili tudi pri interpolaciji smeri vetra. Manjkajocemu terminu smo pripisali terminski podatek z izbrane postaje seštet s povprecno razliko hitrosti vetra med izbrano in interpolirano postajo v obdobju, ki smo si ga izbrali za pregled podatkov. Sledila je logicna kontrola podatkov. Pri smereh vetra nad vrednostjo 359 smo upoštevali periodicnost merske skale smeri vetra. Ostale sumljive vrednosti smo popravili subjektivno. Dolocitev reprezentativnih obmocij postaj z nizom za znacilno meteorološko leto Izracunani casovni nizi znacilnega meteorološkega leta na 23 postajah pokrivajo vecino podnebne oziroma vremenske spremenljivosti v Sloveniji, zaradi razgibanega reliefa pa je za obicajnega uporabnika izbira najprimernejše postaje težavna. Samo razdalja med krajem, za katerega nas zanima znacilno meteorološko leto, in postajo z izracunanim znacilnim meteorološkim letom, je obicajno nezadosten podatek, saj je vpliv nadmorske višine ali izoblikovanosti površja pogosto odlocilen na podnebje kraja. Za lažjo uporabo izracunanih casovnih nizov smo dolocili reprezentativna obmocja posameznih postaj. Na Agenciji za okolje so bili, v okviru drugega dela, nedavno pripravljeni podnebni podatki v pravilni mreži locljivosti 1 km za vso Slovenijo, za obdobje 1981– 2010 (Dolinar, 2016). Za vsako od izbranih 23 postaj smo poiskali najbližjo celico te kilometrske mreže in jo oznacili za centroid. Ce se je nadmorska višina celice, ki je bila najbližje postaji, precej razlikovala od nadmorske višine postaje, smo izbrali eno izmed sosednjih celic, oziroma tisto, ki se je po nadmorski višini najbolje ujemala z referencno postajo. Za izbranih 23 centroidov smo iz zemljevidov izpisali dolgoletne povprecne vrednosti naslednjih spremenljivk: trajanje soncnega obsevanja marca, trajanje soncnega obsevanja julija, trajanje soncnega obsevanja oktobra, trajanje soncnega obsevanja decembra, povprecje dnevne minimalne in maksimalne temperature najhladnejšega in najtoplejšega meseca v letu (januar in julij). Poleg meteoroloških spremenljivk smo v nabor spremenljivk dodali še geografski koordinati in nadmorsko višino. Vrednosti vseh spremenljivk smo najprej standardizirali (npr. Kachigan, 1991). Nato smo za vsako tocko kilometrske mreže (20916 tock) in vsako spremenljivko izracunali evklidsko razdaljo do vsakega izmed 23 centroidov. Ker smo imeli opravka z 11 spremenljivkami, smo racunali 11-dimenzionalno evklidsko razdaljo. V n-dimenzionalnem evklidskem prostoru izracunamo razdaljo med tockama A (a_1,a_2,…a_n) in B (b_1,b_2,…b_n) po formuli (Deza in Deza, 2009): V naslednjem koraku smo za vsako tocko kilometrske mreže dolocili najkrajšo razdaljo med vsemi 23 evklidskimi razdaljami. Posamezno mrežno tocko smo tako pripisali centroidu, do katerega je imela ta najkrajšo razdaljo. To je bila za izbrano tocko reprezentativna postaja. Na koncu smo na zemljevidu Slovenije izrisali reprezentativna obmocja (oz. nabor tock), ki pripadajo vsaki od 23 postaj. Na ta nacin je mogoce za katerokoli obmocje Slovenije najti primeren niz za znacilno meteorološko leto, ki opiše podnebne znacilnosti tega obmocja. Opisana razdelitev Slovenije po reprezentativnih obmocjih mocno olajša izbiro primernega niza za posamezni kraj, na primer pri nacrtovanju novega objekta. Rezultati Koncni rezultat interpolacije manjkajocih polurnih vrednosti temperature za eno izmed 23 izbranih postaj lahko vidimo na sliki 5. Vsi izracuni so bili opravljeni s programskim jezikom R. Koncni zemljevid reprezentativnih obmocij, ki pripadajo vsaki od 23 postaj smo izrisali s pomocjo paketa ggplot2() v R-u (slika 4). Zakljucki Glavni namen izdelave znacilnega meteorološkega leta je potreba po vhodnih podatkih za modeliranje energijske bilance zgradbe. Za obmocje Slovenije smo po prilagojeni metodi Sandia pripravili 23 casovnih nizov znacilnega meteorološkega leta, ki odražajo znacilno vremensko dogajanje v obliki petih spremenljivk. Pri pripravi smo upoštevali razpoložljivost in kakovost polurnih meritev s samodejnih merilnih postaj v nedavnem 15-letnem obdobju. Pri nekaterih merilnih mestih ali spremenljivkah je bil izpad meritev znaten, a smo z interpolacijo manjkajocih vrednosti nize dopolnili, da vsaj v grobem odgovarjajo dejanskemu casovnemu poteku vremena. Ti nizi skupaj s pripadajocimi reprezentativnimi obmocji omogocajo enostavno uporabo vremenskih podatkov pri izracunu energijske bilance stavbe v posameznem kraju v Sloveniji. Zaradi sorazmerno majhnega nabora postaj, ki ne zajame cisto vseh posebnosti podnebja na razgibanih obmocjih, obstaja še znaten prostor za izboljšave znacilnega meteorološkega leta z vidika prostorske primernosti. Z razširitvijo mreže merilnih mest v okviru projekta Bober bodo že cez nekaj let na voljo casovni nizi meritev mnogo vecjega števila samodejnih postaj, kar je lahko podlaga za povecanje števila nizov znacilnega meteorološkega leta in še vecjo zanesljivost pri uporabi teh podatkov. Slika 4. Reprezentativna obmocja postaj z nizom za znacilno meteorološko leto. Figure 4.Test reference year representative station area. Viri Deza, E., Deza, M. M. (2009). Encyclopedia of Distances. Springer, Berlin, 94 p. Dolinar, M. (2016). Monthly gridded data sets for temperature and precipitation over Slovenia. Proceedings of GeoMLA – Geostatistics and Machine Learning, Belgrade, Serbia. Finkelstein, J.M., Schafer, R.E. (1971). Improved Goodness-of-Fit Tests. Biometrika, 58(3), pp. 641–645. Kachigan, S. K. (1991). Multivariate Statistical Analysis (Second Edition). Radius Press, New York, 252 p. Kajfež-Bogataj, L., Hocevar, A. (1986). Standardno meteorološko leto oblikovano na historicen nacin in omejitve Slika 5. Primer interpolacije temperature zraka za postajo Krvavec od 22. 7. do 24.7. 2003 Figure 5. An example of an air temperature interpolation for the Krvavec station for the period from 22nd to 24th July 2003. njegove uporabe, 6. Posvetovanje o racionalni rabi energije, Ljubljana, 16. 5. 1986, Zbornik ref. str. 78–89. Levermore, G., Chow, D. (2003). Climate change Test Reference Years for Buildings and the Urban Environment. Fifth International Conference on Urban Climate 2003 Proceedings, (1st-5th September, Lódz, Poland), 2, pp. 445–448. Marion W., Urban, K. (1995). User’s Manual for TMY2 (Typical Meteorological Years) – Derived from the 1961­1990 National Solar Radiation Data Base. NTIS/GPO Number: DE95004064, NREL Tech. Report TP-463-7688, 1995. Song, K.D. (1989). Optimization of building shape with respect to building orientation and local climatic conditions. Master’s Thesis, University of Oklahoma, pp. 178. Dodatek Preglednica. Mesecne vrednosti Finkelstein-Schaferjeve statistike (FS) za postajo Lesce. Za mesece z manjkajocimi meteorološkimi podatki FS statistika ni izracunana. Table. Monthly values of Finkelstein-Schafer statistics (FS) for meteorological station Lesce. For months with missing data the FS values are not calculated. jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2004 2,396 0,773 -0,134 -0,046 0,254 -0,576 2005 -0,407 1,406 -0,802 -0,774 0,339 1,201 -1,076 -0,256 0,612 2,178 2006 1,096 0,499 0,925 -0,535 0,015 1,580 1,391 2,232 -0,090 -0,542 -0,514 0,047 2007 0,164 1,759 -0,396 1,118 -0,686 0,240 -0,731 -0,815 1,476 0,775 0,510 2008 -0,112 -0,849 -0,744 1,360 -0,990 -0,867 -0,936 -1,042 0,875 -1,134 -1,218 -0,197 2009 0,257 -1,146 -0,495 0,467 0,471 2,020 -0,805 0,228 -0,346 -1,110 0,024 -0,361 2010 1,061 -0,914 -0,895 -0,309 -0,489 -0,240 -0,847 0,454 0,683 -0,890 2011 -1,199 -1,015 -1,073 -0,145 0,249 0,407 0,203 -0,095 2,004 1,566 1,986 -0,265 2012 -1,199 0,744 0,883 0,217 -1,102 -0,593 -2,124 0,388 -0,922 -1,275 0,838 2013 0,145 1,746 -0,686 1,172 -0,023 0,382 -0,902 -0,791 -0,579 -0,951 -0,826 2014 1,486 -0,137 0,862 -0,697 -0,443 -0,494 0,821 -0,066 -0,759 1,592 0,673 2015 -1,148 -0,795 -1,611 0,030 -1,006 0,928 -0,281 -0,691 0,327 -1,324 povprecje -0,001 0,000 -0,001 -0,001 0,001 0,001 0,001 0,001 0,000 0,001 0,000 0,000 Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011 Mateja Nadbath, Agencija Republike Slovenije za okolje Na Agenciji Republike Slovenije za okolje smo 5. marca 2018 predstavili rezultate projekta Podnebna spremenljivost Slovenije 1961–2011. Izdali smo pet knjig, v katerih podajamo oceno sprememb našega podnebja v zadnjih petdesetih letih, predstavljamo bogato zgodovino naših merilnih postaj ter objavljamo metodologijo kontrole in homogenizacije podatkov. To je bil obsežen projekt, s katerim smo zaceli konec leta 2008. Podnebje vpliva na procese v okolju in na mnoga po­drocja clovekove dejavnosti. Spreminjanje je splošna znacilnost podnebja, vendar je hitrost spreminjanja v zadnjem stoletju izjemna, v zgodovini Zemlje poznamo le nekaj podobnih primerov. Vplive že cutimo v našem vsakdanu, zato za kakršnokoli nacrtovanje ukrepov potrebujemo kakovostne podatke o spreminjanju podnebja pri nas. Da bi jih zagotovili, smo na Agenciji za okolje konec leta 2008 zaceli obsežen projekt Pod­nebna spremenljivost v Sloveniji. Na podlagi dolgoletnih meritev lahko ugotovimo, kako se podnebje v Sloveniji spreminja in kako se na njem izražajo globalne spremembe. Priprava analiz stanja Ce smo želeli zanesljivo homogenizirati casovne nize, smo potrebovali zelo dober opis zgodovine po­staj. Sistematicno zbiranje metapodatkov o zgodo­vini naših postaj je bil casovno najbolj zahteven del projekta. Predvsem za obdobje pred digitalno dobo je bilo potrebno podatke o postajah zbrati ali celo poiskati po razlicnih zgodovinskih virih, jih digitalizi­rati in sistematicno urediti. Produkt tega dela so kar tri knjige Meteorološka opazovanja I, Meteorološka opazovanja II (A–O) in (P–Ž) s podrobnim opisom zgo dovine postaj, ki ne bodo koristil le našim strokovnjakom, ampak tudi drugim raziskovalcem, ki pri svojem delu uporabljajo podnebne podatke. V treh zvezkih je predstavljenih 270 meteoroloških po­staj pred obdobjem intenzivne posodobitve mreže postaj. Tovrstni podatki govorijo tudi o zgodovini in razvoju meteorologije na ozemlju Slovenije. Raziskave podnebnih sprememb na obmocju Slo­venije so bile doslej omejene na skromno zbirko ca­sovnih nizov izbranih postaj. V okviru projekta smo izkoristili bogat arhiv meritev uradne meteorološke mreže, tako da smo s sodobnimi metodami kontrole ponovno preverili vse podatke in odstranili umetne vplive iz casovnih nizov podnebnih podatkov. Po casovno zahtevni kontroli podatkov je nize homoge­niziralo vec naših strokovnjakov, kar je celo v sve­tovnem merilu edinstven pristop. Tako metodologija kontrole podatkov kot homogenizacije je opisana v knjigi naslovom Kontrola in homogenizacija podneb­nih podatkov. Šele na precišcenih nizih smo lahko analizirali spremenljivost slovenskega podnebja in ugotovili, kako se globalne podnebne spremembe izražajo na podnebju v Sloveniji. Rezultati analiz so zbrani v knjigi Znacilnosti podnebja v Sloveniji. podnebja je zahteven postopek. Spremembe merilnih mest in merilnih tehnik skozi zgodovino meritev lahko pomembno vplivajo na izmerjene nize podnebnih spremenljivk: bodisi zabrišejo ali pa okrepijo naravno ali cloveško pogojeno spremenljivost podnebja. Zato mora analiza spremenljivosti podnebja vedno temeljiti na homogenih nizih, v katerih so prej omenjeni umetni vplivi v cim vecji meri odstranjeni. Analiza je omejena na obdobje do leta 2011, ko smo zaceli s homogeni­zacijo. Povprecna temperatura se je od 60. let do danes dvignila že za okrog 2 °C (sliki 1 in 5), z najvecjim trendom temperature zraka poleti (0,44 °C/desetle­tje, slika 1). Jeseni so bile v obdobju 1961–2011 spr­va postopno hladnejše, od konca 70. let pa beležimo pocasen dvig temperature, zato trend jeseni še ni sta­tisticno znacilen. Zaradi velike naravne spremenljivosti padavin, dolgorocne spremembe v višini padavin niso tako gotove kot spremembe temperature in soncnega sevanja. Najbolj gotovo je zmanjševanje višine pada­vin samo na nekaterih obmocjih Slovenije pomladi in poleti, na letni ravni pa zmanjšanje višine padavin v zahodni polovici države (slika 2). Tudi spremembe v snežni odeji so že znatne (slika 3). Medtem ko se skupna snežna odeja statisticno znacilno spreminja bolj v višjih legah (do 20 % na desetletje), se kolicina novozapadlega snega znatno zmanjšuje tudi v nižjih Slika 4. Trend letnega trajanja soncnega obseva v urah/de­setletje v obdobju 1961–2011 legah (do 15 % na desetletje). Trajanje soncnega obsevanja se je v obdobju 1961-2010 povecevalo za okrog 30-40 ur na desetletje (slika 4), najbolj na racun povecanja pomladi in poleti. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja Mojca Dolinar, Agencija Republike Slovenije za okolje Novembra 2018 smo na Agenciji Republike Slovenije za okolje pripravili predstavitev podnebnih projekcij za temperaturo, padavine in hidrološke spremenljivke do konca 21. stoletja. V preteklih desetletjih smo že dobili izkušnjo, kako lahko spremembe v podnebnem sistemu vplivajo na številne vidike našega življenja. Glede na to, da podnebnih sprememb ne moremo ustaviti cez noc, tudi z zelo drasticnimi omejitvami izpustov toplogre­dnih plinov ne, se bomo morali nanje prilagoditi. Pri tem seveda potrebujemo védenje o tem, na kakšne razmere se bomo morali prilagajati. To je bila glavna motivacija, da smo leta 2016 v sodelovanju z Mini­strstvom za okolje in prostor zaceli obsežen projekt priprave podnebnih projekcij za Slovenijo, ki smo ga poimenovali Ocena podnebnih sprememb za Slovenijo v 21. stoletju (OPS21). V preteklih dveh letih smo pripravili projekcije podneb­nih znacilnosti temperature zraka in tal, višine padavin in hidroloških spremenljivk do konca 21. stoletja. Rezultate smo zbrali v porocilu, kjer smo predstavili najpomembnejše ugotovitve projekta. V nadaljevanju projekta, ki še vedno tece, ocenjujemo še vplive na ne­katere druge pomembne vidike podnebnega sistema. Ti rezultati bodo objavljeni v drugem delu porocila. Kakovostni podatki so temelj za ucinkovito nacrtovanje ukrepov prilagaja­nja spremenjenim podnebnim razmeram. Z njimi se lahko hitreje in ucinkoviteje odzivamo na potrebe naše družbe ter prispevamo k vecji varnosti in blaginji ljudi, zašciti okolja, narave in premoženja, trajnostni oskrbi z naravnimi viri ter ucin­kovitejšemu gospodarstvu. Rezultati projekta so zelo obsežni. V po­rocilu smo izpostavili samo spremembe, ki se bodo ob dolocenih pogojih zgodile z veliko gotovostjo. Pripravili pa smo še do­datek, ki je porocilu dodan na zgošcenki, kjer so v obliki razlicnih graficnih prikazov in preglednic zbrani prav vsi dosedanji rezultati projekta. Kako se bo spreminjalo podnebje v pri­hodnosti, je odvisno od uspeha cloveštva pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Ocene sprememb smo pripravili za tri scenarije izpustov toplogrednih plinov. Optimisticni scenarij izpustov se najbolj približa ciljem Pariškega dogovora in predvideva, da nam bo uspelo hitro in drasticno omejiti izpuste toplogrednih pli­nov. Zmerno optimisticni scenarij predvi­deva postopno zmanjševanje izpustov od sredine stoletja in njihovo ustalitev konec stoletja. Pri pesimisticnem scenariju pa se vecjih uspehov pri omejevanju izpustov ne predvideva. SPONZORJI, KI SO OMOGOCILI IZID VETRNICE: Solos d.o.o. Klaro d.o.o.