Edini slovenski dnevnik ® •i ▼ Zedinjenih državah :- Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta____, . $1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian Daily -: in the United States. Issued every day except Sundays at —: and Legal Holidays. III 50.000 Readers. :- TSLXFOH PIBAMTE: 4687 COETLANDT. Entered as Becond-Clam Matter, September 21, 1903, at the Port Offioe aft Now Yorit, H. Y„ under the Act of of March I 191». «687 CORTLAND? NO. 271. — STEV. 271. NSW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 17, 1916. — PETEK, 17. NOVEMBRA, 1916. VOLUME IHV. — LETNIK XXIV. Boji pri Kampolungu. Z macedonske fronte. S kmvMcije. Zahodna fronti. Konvencija Ameriške delavske fe- Nemci so bili pognani nasaj, ko je deracije ie pričela govoriti o med- prišel na sommesko bojišče sam na-odnih vprašanjih. — Delavstvo kajser Viljem. — Hudi bcQi. in vojna. ! - London, Anglija, 16. novembra. PET OBSTRELJEVALI BUKAEEŠT. — RUMUNI SE i frderaeij UMIKAJO V DOLINI REKE ALUTE. — ARTILERIJ aaljčasa vrši tukaj, se je danes ve-«««« » » -rrr rmiv/iAVT qa nnnA liko razpravljalo o politiki, kate- SKI SPOPADI OB DONAVI. - FRANCOZI SO ODDA- n bi se m delavstvu vseh de. LJENI SAMO ŠTIRI MILJE OD BITOLJA. — BOLGA _ ! lov sveta oprijeti, da ne bi mogli RIV SVOJIH POSTOJANKAH. — USPEHI SRBSKIH j ff0tovi interni na svojo roko pri-ČET. _ NEPRESTANO OBSTRELJEVANJE. j Četi nadaljne vojne in pognati na- __j rode V klavniee. predsednikom — Na zapadni meji Moldave je vprizoril sovražnik več vročili napadov^ ki se mu pa niso prav posebno obne- IZ LONDONA POROČAJO, DA JE V KARPATH ŽE Baltimore, Md., 16. novembra. Poročila, ki so nocoj prišla v Lon- PADEL SNEG. _ NEMŠKI ZRAKOPLOVCI SO ZO-lNa kovenciji Ameriške delavske i don, se glase, da je kajzer na sum- ki se kot znano že meskem bojišču. l>a je temu tako. je razvidno tudi iz tejra. ko Nemci kot s podvojenimi silami napadajo zavezniške postojanke na več točkali sommeskega bojišča. Vsi nemški napadi na franco ____ske postojanke so odbiti. Včeraj | Med predsednikom Ameriške! so Nemci nekoliko prišli v Saili-Bukarešt, Rumunsko, 1(3. novembra. — Današnje po- i delavske federacije, Mr. Goinper- SC1I, toda francoske čete so jih da-roeilo ruiuilliskega generalnega štaba Se glasi: som, in Karlom Legienom, pred- nes zopet ven pognale. Ob Ancri se Angleži pripravljajo na drugo ofenzivo. Artilerija je v akciji cel dan. ne da bi kaj prenehala. Zakopi so že razdejani. Popolnoma gotovo je. da bo general Haig pričel še eno hudo bitko za Bapaume. Cele te dni so se vršili grozovito hudi boji. Izgube so imeli Nemci velikanske. Nad 6000 nemških vojakov je bilo samo vjetili. medtem pa poročajo s fronte, da so bile najmanj tri najboljše nemške divizije čisto vničene. Nemški generalni stan, Zahodna fronta, 15. novembra. — preko Berlina, 16. novembra. — Včeraj ie bil menda najbolj tragičen dan v tej klavni industriji na somine sekm bojišču, kar jih je bilo odkar se je pričela velika zahodna ofenziva. Možje, nemški in zavezniški, so bili razstreljeni v mnogih slučajih na drobne kosec. Izgube so veli kanske na angleški, kakor tudi ua nemški strani. Angleži pravijo, da so imeli velikanske uspehe, toda po mnenju nemških vojaških izvedencev ti uspehi niso vredni žrtev, ki so jih morali utrpeti v teh bojih. — (Tako poroča ameriški časnikar William B. Hale). sednikom Federacije obrtniških unij v Nemčiji, se je vršilo zadnje .. - - . ,ii-i . a i čase zanimivo dopisovanje glede sli. Na par mestih se mu je posrečilo nekoliko napiedova- L važliej?a mednarodne 11. novembra je pa Gompers do- silo obstreljevati nase pozicije. Nasi artilensti so ji izbor- |bU o(J Lij?iraa kabeM)rzojavko> da no odgovarjali m jo slednjič prepodili. j se naj kongres iz gotovih vzrokov Petrograd, Rusija. 16. novembra. — Ruski general- \ preloži na pozneje in da pismo, v tli štab je izdal danes sledeče poročilo: i katerem bo navedel vzroke in raz- — Sedmograška fronta: Južno od Dome Vatre je sto-i * ti . . . ., - •» i. • t» , Ti -1 • r, . . Mr. Gompers je govoru, da je pil sovražilik v ofenzivo. Po hudih naporih m z velikimi j uk konffers nCobhcdno potreben. kajti to bi bilo velikega mednarodnega pomena. Razume se, da bi se morali vdeležiti takega kongresa vsi zastopniki delavcev iz vseh dežel. Navajal je. da bi imelo delavstvo na svetu tako moč. ako bi bi-j lo dovolj poučeno, da bi ne mogli izgubami je za par sto metrov napredoval. Toda ta nje gov uspeh je bil le začasnega pomena. Kakorhitro so zaceli vojaki streljati s strojnimi puškami, se je v divjem neredu umaknil in pustil na bojišču veliko vojnega inateri-jala ter veliko mrtvih in ranjenih. Vjeli smo 180 mož. nekaj častnikov in zaplenili dve strojni puški. Pri Kainpoluilgu se boji nadaljujejo. Dozdaj SlIlO od-j gotovi interesi pričeti z nobeno bili še vse sovražniške napade. voino ve*'- Treba bi bn° napraviti Burnimi se še vedno nahajajo v svojih starih pošto- uuijo narodov in mednarodno so-jankah. Boji v dolinama Alute in Jiul sc nadaljujejo. Kot vse kaže, se bo vnela v najkrajšem času odločilna bitka. London, Anglija. IG. novembra. — V četrtek zjutraj se je pojavilo nad glavnim mestom Rumunske zopet nekaj nemških aeroplanov, iz katerih so metali zrakoplovci bom be na hiše. Mrtvih je bilo 24 oseb. Povzročena škoda je precejšnja, vendar ne tolika, kot pri prejšnjih napadih. London, Anglija, 1(3. novembra. — Iz Bukarešta poročajo. da je v Karpatih zapadel sneg in da je zavladal silen mraz. V Dobrudži neprestano dežuje. Berlin, Nemčija. lb. novembra. — Poročilo vrhovnega poveljstva nemške armade se glasi: — Fronta avstrijskega prestolonaslednika: V Gozdnih Karpatih se artilerijski boji nadaljujejo. Vzhodno od doline Put ne so se izjalovili vsi ruski napadi. Severno od ljulte so vprizorili Avstrijci napad na goro Alunis. Boji severno od Kampolnnga se za nas prav ugodno razvijajo. Sovražnik nudi le malenkosten odpor. Včeraj smo„zopet nekoliko napredovali in vjeli 1.2000 rumunskih in ruskih vojakov. A' Dobrudži se vj-še samo boji med našimi in sovražnimi prednjimi stražami. Sofija, Bolgarsko, l(i. novembra. — Bolgarsko arma-dno poveljstvo razglaša: — V splošnem se ni pripetilo ničesar ]>osebnega. Pri Tutarkanu in Silistriji se vrše vroči artilerijski spopadi. Parix, Francija, Iti. novembra. — Francosko vojno ministrstvo poroča sledeče o operacijah na zapadni fronti: — Ob reki Strtimi so zavzeli Angleži po hudem boju vas Karakasko. Bolgari se umikajo ob levem bregu potoka Bihor. Srbi so izkoristili svoj napad severno od Tepavsti in začeli prodirati' proti Jarošiku. Severno od Kenali se sovražnik neprestano umika. Naše čete so oddaljene samo p#r milj od Bitolja. Vasi Pa-rodin in Velušina sta v naših rokah. London, Anglija, 16. novembra. — Renter jeva brzo-j javna agentura poroča, da so zavzeli Srbi vas Tepevsti. j Vjeli so l »00 mož in dva častnika. Solun, Grška, Iti. novembra. — Srbsko uradno poročilo se glasi: — Včeraj smo zasledovali sovražnika na levem bregu reke Cerne. Po dolgotrajnem naporu se nam je posrečilo tudi proti vzhodu nekoliko napredovati. Sofija, Bolgarsko, 16. novembra — Bolgari so ostali v svojih pozicijah. Srbom so se vsi napadi izjalovili — Bitka, ki se je bila pred par dnevi ob reki Černi, se še sedaj nadaljuje. Ob obeh bregovih reke Vardar je artilerija v akciji. d išče, o katerem se je že dovolj razpravljalo. Parada v Washington*!. Washington, D. C.. 16. nov. — Washington je priredil zopet izvoljenemu predsedniku Witeonu pravo staromodno parado. Mr. Wilson je stal na stopnjieah Bele hi-še s svojo družino in kabinetom, ko so korakali mimo. V sprevodu so bili tudi železniški delavci v delavskih hlačah in čepicah. Te železničarje je ob cestah stoječa množica zelo pozdravljal^_ Pozor, pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja poŠte, ki je namenjena iz Amerike ▼ Vvstrljo tn Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošlljatve do preklica fe pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa. da se izplača ua določeni naslov. Isto-tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi sigurnosti pri p«, šiljanju denarja. Gene: Poljaki. Delavsko gibanje. " Deutschland" jo j« odkuii&. — ! U-čolni V ameriškem vodovju? — VSE AMERIŠKO DELAVSTVO JE ZELO RAZBUR-Tirpitzova stranka. JENO, KO SE PRIPRAVLJAJO KAPITALISTI NA --BOJ PROTI DELAVSKEMU GIBANJU. — VELIKA New Lodon, Conn., 17. novem- KAPITALISTIČKA ORGANIZACIJA. bra. (Petek). — "Deutschland". _ nemški trgovski subinarin. je danes tiho ob 1.-J0 ponoči odplnl iz pristanišča. Po celi deželi je nastalo med delavskimi voditelji, ka-; kur tudi med delavstvom veliko razburjenje, ko se je vee-Koeuitf je obljubil, da bo v ja- raj raznesla vest. da so se vse ameriške korporaeije zdru-naurju zopet tukaj. žile v eno organizacijo, in bodo kot take pričele hud boj Washington, I). <\. 16. nov. — proti unijam, ki se potegujejo za osemumi delavnik in Informacije, ki jih je dobil držav- jdl izboljšanja za delavce. ni department. sr «rlase. da bo ' „ . 'If . . . . ^ . .. . ... . , pričela Nemčija najkasneje v treh ' F™uk Momsoil, liaclOliallU tajlilk Ameriške delav- tednih potapljati parnike, ki bodo ■ ske federacije, jc včeraj v Baltimore, Md. rekel, da bo to vozili kontraband za zaveznike, postopanje kapitalistov le še bolj združilo delavce in jih Nekateri so celo prepričani, da napravilo jacje v boju za svoje pravice. Drugi delavski bo vlada celo v amvriško vodovje | ^i^ ji v'xew Vorku in drugod so se izrazili nekako rav- poslala več submaruiov. ki bode kar tukaj potapljali zavezniške ir ' " . . • . nevtralne parnike. — 8i«ruruo je Momsoiiova izjava .]e bila kratka: da bo prišla Tirpitzova stranka v j — Ta korak kapitalistov bo imel ravnotake posledi- Nemčiji kmalo k polni moči. Te ce kot so jih že imeli slični ukrepi. Ko je bila vstanovlje- dni bo enkrat prišel v Belo hiši lia kapitalistična organizacija National Association of poslanik Gerard, ki *e bo posveto-, MaimfacturcrSt St. je pridružilo naši organizaciji takoj še val 7. W nsouom. i ... , , _ .........., par mil ionov delavcev. Berlin, Nemčija, lo. novembra. Tl *, . .. . ... . , , .. š, . . Uradno j, bilo naznanjeno, da jej Vrvdsediiik Ameriške del. federacije, Gompers. ki se poveljnik oiin^a submarina, ki je i tudi nahaja v Baltimore, m hotel dati tozadevno nobene potopil 4 * Ko wa umore *' odločno izjave, tinla je obljubil, da bo prihodnjič kakšno rekel, zanikal, da bi streljal na rešilne j Doznalo se je, da se je v New Yorku organiziral ta- | kozvani National Industrial Conference Board, v katerem j je 15,000 največjih kapitalistov v Združenih državah, ki majo kapitala $8,000,000,000. V tej novi kapitalistični organizaciji je zdaj združenih dvanajst dozdaj največjih Belgija in Združene države. Washington, D. C.. 16. nov. . ... ... Državni department je danes dal ^gaillZ*Cl.] raznovrst mil magliatov. Splošno mnenje je. da bo ta boj med delavstvom m kapitalom tako hud. da bo za deželo velikanskega pomena, cija. poklala Združenim državanr i Tvrdke. ki so zastopane v novi organizaciji, imajo zapos-nekak noziv. da bi vlada Združe-1 v javnost, da je belgrijska vlada ki ima zdaj sedež v Havre. Fran- Židovaka vera bo na Poljskem državno priznana. — Poljski leglo-narji in njihova proklamacija. London, Anglija. 16. novembra. Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Amsterdama rilog. Skoro vsak prebivalec Združenih držav se danes zalima, kaj bodo naredile železnice proti Adamsonovi osem-irni postavi in proti štirim velikim železniškim organise i jam. Uradniki vseh ameriških železnic in vsi največji od-*etniki so se posvetovali včeraj v New Torku, v Grand Jentral Tenniual in hotelu Biltmore. To sta bila dva največja "vojna posvetovanja"', kar •ili je držal ameriški kapital v boju proti delavstvu, ki si :eli izboljšati svoje razmere. Magnati in njihovi i 'post a voda jni izvedencise zdaj posvetujejo in kujejo načrt, kako jim bo mogoče uspešno uprizoriti napad na Adamsonovo osemurno postavo, kate-•a je bila v naglici predložena in sprejeta od kongresa, kot "e gotovo še vsem živo v spominu, da se je preprečilo grozečo stavko, ki so jo hotele napovedati štiri velike že-ezniske unije. Medtem ko so magnati v Xew Yorku belili svoje glaze, kako bi uničili to njim škodljivo postavo, so bili pa tuli uradniki v justičnem departmentu na delu. Xa stotine • )rzojavk se je vsi pal o v department od raznih strani deže-e od odvetnikov, ki so jih najeli železniški magnati. št iri velike železniške unije se ne bodo vmešavale v *:e tožbe, kajti zdaj. ko je postava, je skrb vlade Združenih iržav, da jo obdrži kot postavo. (ien. George W. Goethals, predsednik komisije, katero je imenoval predsednik Wilson, da bo preiskala kakšne posledice bo imela osemurna postava, bo prišel v soboto ali v nedeljo v New York, da bo otvoiil svoj urad v Kostumni hiši. Vse zadeve, ki se tičejo teh železniških toek in osemurne postave, se bo pričelo zaslišati prihodnji teden v njegovem uradu. Kongresnik M. London, socialist, je včeraj rekel, da se zadeva Adamsonove postave ne bo končala pred vrhovnim sodiščem, temveč, da bo to rešilo ameriško delavstvo. Ako bo vrhovno sodišče reklo, da je postava neustavna, potem bo delavstvo samo obračunalo s kapitalisti in na drugačen način doseglo, da se bo na železnicah, kakor tudi na vseh drugih industrijah vpeljalo osemurni delavnik. TVBDBA HAIX SASUB* Santa Fe ae pripravlja na štrajk. Dallas, Tex., 16. novembra. — ''Santa Fe bo pripravljena na vsak štrajk do 1. januarja", je danes rekel Ripley, predsednik Santa Fe Pet regimentov bo prišlo z mejo domov. San Antonio, Tex.. 16. nov. — Na priporočilo generala Funs to na, je vojni department danes naročil, da pride za Zahvalni dan do< m mov pet milirarskih regimentov. OTiAS VAPnni 17 VAF IQIIi GLAS NARODA (Doraiu Difly.) Owned and pabliahed by thš PUILI8HIIQ ntAFTK 8AKST3K. President, LOUTS BBNEDIK, IKOT1VIO O O M P A H V knjigi, kjer so zapisani zločini Nemčije, je nastalo ri te«?a divjega zapada planili po s tem novo poglavje. Dozdaj so se borili za Nemčijo samo koneu zagnali nek indijanski vojaki. To je vedel vsak, 111 tega se ni /delo nemški vladi k,rik\1^i bif v;se druzega kot blagočutno je svojo rod- -niti vredno posebej omenjati. Zdaj. ko je to javno razšla- eIoveskl. kako bIa » ,f. i i •» * i spoznanje, kako človek sila. mora bni malo nujse kot smo si mislili. MO ^^ 1^,1,: of Boatnew of the Corporation and addresses of aborw offloeia: «2 Oortlandt Street. Borooch of Manhattan, New Tort City, N. T f Na bojišču bo operirala ena armada, druga pa doma. 11a domačih tleli. Naloga prve bo osvajati oziroma braniti: ! naloga druge pa skrbeti,da prvi ne bo manjkalo ne kru- 110 grudo ljubi. Dežela ljuj)a. kje ležiš, Ki jezik inoj mi govoriš! <*>!«> teto velja Hat am Ameriko in iZa pol leta za mesto New York.. 2.00 : lia, lie stl'eljiva, ne dl'Ugill potrebščin. j Oanado----------m* [z. Crropo « r« leto «0, Prej je'bila samo prva armada organizirana, zdaj so L Z ^ sva nedavno pol leta..................mm 1.50 Za Evropo «a pol leta.....'...— 2JSB \ r.,J„ \ 1. ^ 7 37 *' . popihala v slovensko naselbino e^n tMo « m^to New Točk.. 4.0C Za Evropo «at getrt leta.......... 1.70 VStai lOVlil se dl'UgO 111 JO Organizirali s pravo liemsko lia- v G lobe vile. to je nekako pred- I tailčliostjo. j mestje in je še preeej obljudeno, i Kako žalostno je, če se pomisli, da so vsi ti napori či- vkljub temu pa se ti oko zradosti. j sto brezplodni, da so le olje v ogenj. 1 Mir hočejo imeti pa se koljejo; blagostanje žele debeli, pa črpajo zemljo do skrajnosti in sproti uničujejo vse, kar jim more dati. Vse svoje moči vladi, vse svoje prihranke vladi! Ys< tiLA« nahoDA" tafaaja raak dan farvgemH nedelj In praznikov DLA8 NABODA* ("Voice of the People") mil trk? day except Sundays and Hollflin _Bttbaerlptlon yearly <3.00._ Advertisement avi agreement. Oopial brea pudplaa In tieebnoetl ae ne prlobCnjeJo. Denar nal ae blagovoli pošiljati po — Money Order. i- i -t i ,.irn-. . . , , .hi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prajtaje fcMUfe Vladi, kar ima količkaj vrednosti! To ]e deviza, pod tO za-; Ko «rledaš priliene hišice z malimi vrtovi, katere posedujejo naši čvrsti rojaki, reče se. da jih je približno 30 slovenskih, a veliko več hrvatskih družin. naznani, da hitreje najdemo naslovnika. In kamor se oko ozre Povsod se mi nov svet odpre! Dopisom ln.pofiiUatvam naredite ta naalor; % L A 8 NABODA" n r^rfiandt to Raw Tort qty. Otefob t«X7 OcirtlaiMli v'JTlyivn i.m Neozdravljiva blaznost. n-t-uii, ičtiviji naporov, laKin znev: i nasproti plavzov ali šmt Ne za razširjenje ozemlja, ne čast. za mir se bori jo... j *»k>ue, najmodernejše opr Torej za cilj, ki so ga že imeli. Iz najfinejšimi pijačami, Ali ni to ravno tako kot če bi se človek zanalašč vrezal'zvamml "Soft*D,Hnks"' stavo trpe, stradajo, borijo se in umirajo. Pa da bi bila že vsaj v bodočnosti kaka stvar, kaka! . , . .. , . . i svetla točka, po kateri bi feepeneB,.« kojo bi se borili 11 ^t^^o^a^ Je ena sama edina.. . mir. — In da se doseže mir, je žaka, ta dva gospoda imata ravno treba takili naporov, takili žrtev? {nasproti "plavžov ali šmelcov" 1 ......—1----opremlje- ralni 4. u* i j i j.' i • i -t i i . iJameeuo ne zapuščajo nikakega v roko ter bi roko dve leti negoval m zdravil samo da bj Llavobola _ prcživela sva nekaj bila ozdravljena. Ali ima vse to kak zmisel in pomen l j veselih ur v njih domaČem krogu. Po našem mnenju ga nima. j za kar se njima, oziroma soprogam Ako pravijo, da je pohlepnost vlad dovedla narode do :'a n'd\m gostoljubni sprejem naj- te strašne usode, se mora zdaj reči, da jili ne pusti iz nje toplejše zahvaliuJem- | kilova samozavest vlad in strali pred ponižanjem. Prej smo delili slovenski narod v Ameriki v več sku- ' Ves nemški narod bo moral tratiti sile za končni us- strank in razredov. Svetovna vojna nam je prinesla peh. In vendar je ves nemški narod globoko v srcu prepri- sikaj novega. čan, da tega uspeha nikdar ne bo. Vsi trudi in vsi napori Plot, ki je prej delil razne skupine, stranke in razre-jbodo zastonj, vse prizadevanje in vse delo bo brezuspe- de smo hvalabogu odstranili. j šno. Vojna nas je bila za hip nekako združila in malo je j V prijetno zavest naj nam bo. da bo temprej konec, manjkalo, da nismo postali vsi ena družina, ki je skoraj ičimmanj bo neporabljenih sil, neižčrpane energije in za- istili misli in istili željah. Žal, da je bil ta sporazum le hip- upanja v svojo lastno moč. Amerika in mir, pni, mar nega pomena. Med nami, ameriškim Slovenci je pičlo število rojakov ki so po naravi omaliljivei in jih lahko vsak s priliznjeno j besedo pridobi zase. To je prav dobro vedel nek italjanski slepar, in se ta- j ko j poslužil ugodne prilike. Par sto naših ljudi mu je je tudi na limu obsedel. Ta italjanska propalica je osleparila slovenske in hrvaške delavce skoraj za miljon dolarjev. Tedaj, ko so delavci izgubili svoj. s krvavimi žulji težko zaslužen denar, so kleli laškega lopova in bi ga zmrcvarili, če bi jim prišel v roke. Lopov se je skril in v samoti začel delati načrte. In v njegovi duši se je porodil peklenski načrt: Ker ne morem javno tolažiti, bom tolažil od strani, ker ne morem s prosto roko krasti, bom kradel v rokavicah. Začel je torej izdajat^ list ter je pri tem brenknil na struno, ki je našemu narodu najljubša — na domovino. To brenkanje je slišal marsikdo in začel brati. Ker je že takoj v prvem stavku bral samo hvalo o sebi, je bral naprej ter postal pristaš. Mi smo vedeli, kaj je v tem slučaju naša dolžnost. — Opozarjali smo kolikor se je dalo, klicali v spomin dogodke, ki so se izvršili pred nekako desetimi leti, odstavili smo kulise in pokazali pravega krivca. Toda brenkanje o naši lepi domovini, o slavnih zmagah avstrijskega orožja, o nepoštenosti poštenjaka, je marsikomu zaglušilo ušesa, odvezelo vid in zmešalo pa. met. Mi smo nadaljevali z delom in smo se v svojo žalost začudili, da je vse dokazovanje zastonj. Nismo se jezili, ampak čudili smo se, ker smo naleteli na odpor. Zdaj pa enkrat za vselej posvečujemo tem ljudem sledeče vrstice: —k. Dopis. I bodo pripravili vedno dovolj ma-I terijala, ki se ga potrebuje na bo- __i jišču. Moon Run, pa. — Delavske raz-' Pariz, Francija, IG. novembra, j mere ne bom ravno dosti opiso- J'01"* Malvy, minister za notranje lo na lilll ill večji del lljill j val- koda privedla v to kristalnočistb ozračje, tedaj ni moja naloga, se za procvit tukajšnje slovenske naselbine zanimati. pač sem pa siguren, da so si tukajšnji rojaki popolnoma sve-sti njih početjem, in tudi dobro vedo, eesar bi jim najbolje tre-balo, saj je več veljakov a la gg Jare, Perjatu, Lesar itd. v njih sredini, želeti bi pač bilo, da bi se kaj pripravnega ukrenilo v korist razvitja te krasne — cvetoče slo-vensko-hrvatske naselbine. Vsem rojakom v tej okolici kličem krepki: "Na zdar!" Vam prijateljem iz greater newyorske naselbine, posebno pa stari gardi z starosto na čelu gosp. Frank 8ak-ser-jn pa klicem s pesmico: Tam kjer beli so snežuiki Ilolmci mali in veliki itd. Na veselo svidenje! Kari Adamič. (Vredno se nam zdi pripomniti, da je g. Kari Adamič, glavni knjigovodja svetovno znane tvrdke mu-zikalij Karl Fisherjeve. — Mr. A-daniiea prosimo, da nam še kaj sporoči iz Denverja. — Op. ur.). Sienkiewicz je nmrl. Iz Berna, S vie a. se poroča, da je umrl slavni poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz. Rnj natančnejšega ni znano. Nek italjanski državnik, ko je rekel. da se vojna raditega nadaljuje. ker manjka vladam evropskih držav poguma, je imel popolnoma prav. Vlade v Kvropi so skoro gotovo tako željne nehati z boji kot ljudstva. Vsaka vlada je pa svoja ljudstva tako daleč pripravila, da =jo zdaj vsi narodi prepričani, da se borijo za svojo, sveto in pravično stvar, in da >o vsi narodi prepričani. da se borijo z uspehom, da >e jim bliža zmaga. Vsi vrjamemo. da bodo zmagali. Ker so povsod ti vladarji napravili to mnenje, se zdaj boje stopiti pred narod in reči: takole in ■ akole je. najboljše je. da sklene-no mir. saj vidite, da je vse zastonj. Vlade ne morejo napraviti dru-rega kot nadaljevati boj znd-ijt^ira moža. ako se ii"«Vjo pripra-•iti v strah. dy bodo morale iti s :rmila. Tega se vlade bi»jr; boje d« im boilo potem narodi vzeli vaje ti z rok. Vlade, ki zdaj vladajo evnip -kim narodom bodo svoje države *"ako daleč spravile. «la ne hudo mogli narodi najmanj st«» let plakati vseh dolgov, ki jih napravile, ako bodo taki bebci, da jil bodo hoteli plačati. Evropske dinastije in birokracija se boje narodne roke. ki bodo pričele padati po njihovih hrbtih, 'vo l. uri zvečer. Vstopnina 'a gospMe centov. Dame s,j pi">u vstopnine. V^iored: 1. D«-4clamaeija. izvaja ga. Koza Biber iz South Fork. Pa. •J. "Mi vstajamo*' .J. Lahar-nar'. j»oj.- moški zbor. ■t. "Divja rožica lir. Voia-rič . ženski dvosj»ev. pojeta .-Viii-ea Dol«*z in Karolina Kočevar. *4. "1'igaaii" F. A. Vog. 1). poje moški zb«>:. ■*». "Kaj ne i»: a bi vesela" (Ig. Hladuik . ženski dvo-:n v. pojeta A. Dol« z in K. Kočevar. (I. "Slovanski br-.ni" Fran Gibi«'-.. moški zbor. 7. "Večerna pesem" i Dr. A. Schwab4. četverospev. jnjjo bratje Naglic. •S. "V Ljubljano jo dajmo", veseloigra v :!. «!«-janjih. 9. "Dekliška tožba" illr. V« larir- . poje ga. K. Kočevar. "Dekliški vzdihi" (lir. Vo-poj» ^a. K. K<»čevar. larič; 11. "Na pev. poj« 12. Sre« morju • uničilo i dvojo.- in -lotin Nagli«"*. >!>»v. šaljiva poki tamburaški zon- po».«-t pr»po-Olbor. Rela aH pa rdeča 4-Ielua viška..... B<»la ali i»a rthM'ti t*-letna viška ____ l»ela aH pa nleTu 10-letna ržena vlskji Vsak ve, • la ziisjim-niti »iruvuiki jirij««>ro<"-ajo uživati do-bre likerje. >Vnshiu^U»u in JefftT-^jii sta imvla ž^aiijekulie in Lincoln I«a tr«>stiln«». Stiira Ivrd-\ca MUKKIS FOKST .'OMI'ANV prodajajo C-i-ste likerje in vina najnižjih • SI.IMt šiami .<:{.( k i s i.iMi jR-I.oo i &L0O .<•_'.%< i $3.00 «.50 -I.- J4.00 Pri naročilu od $.">.00 in vee ]>lačani<> mi ek>pres. in si.-.„*r: na vzhod do New Yorka ali pa na zai>a«l do Chiva^«'. Vse jiošUjatve oilpu&ljeuio >e isli »lan. ko duhinio naročil««., /a i^|«i>lijt> zadovoljstvo vam jamčimo, ali pa vrnemo deuar. Pilni cenik. Pišite v svojem matemeni jeziku. Morris Forst Company, JOS. HOROWITZ, predsednik 200 Smithfield Street, IMttsburgh, Pa. Brin je vee. £iu...... Slivovka.......... Tropin je ve«-........ »'isti fini špirit____ Najfinejši ruui .... Sl'.oo Kimt'1 — Kuuinov«-«* ?•_'.« h » Port vfno - I*ort Wine .elo vino Kdor* želi poslati svojcem v staro domovino kako svoto denarja za na to takoj stori in sicer naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja. ■V* Za cene glejte v listu na prvi strani. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N Y. mtum - _ GLAS NARODA, 17. NOV. 1916. 15. - Zemlja in delo. Dr. BOGUMH. VOSNJAK. i * Mnogo loči Jugoslovane, pa to kar je glavno, najbolj važno, kar > tiče svojega socijalnega razvoja, so Jugoslovani danes že kakor iz enega kova. To bo siluo pospeševalo narodno in državno unifika-« ijo. Mali posestnik je med Slovenci. Hrvati in Srbi oni sloj. ki je v pravem smislu naroden. Jugoslovani so nacija malih posestnikov. Na tej zdravi podlagi je treba zasnovati naše bodoče državno in gospodarsko življenje. Slovence, Hrvat in Srb je kmet: veleposestnik je pa Italijan, \Vmec. Madžar in Mukainedanec. Neizmerno naše zemlje je v tujih rokah. Nun- mu kmetu so vzeli zemljo, potrebuje je več. Ker je nima, mora s,, izseliti preko morja in si iskati kruh v daljni tujini. Ako mali pos.-*tnik nima dovolj zemlje, gre mu eelo posestvo rakovo pot. Po->tvo mora biti zaokroženo, mora imeti neko izvestno velikost, da se l/pla.-ii trud iu delo. Zalo je treba našemu malemu posestniku dati /miljo, ki je neplodna v rokah veleposestnikov. Vsak od nas čuti. tla bo velikih besed o svobodi in jednakosti nas kinet skoro sit, ako ne bo imel dovolj zemlje, ako mu ne bo pro-pevalo njegovo gospodarstvo, ako bo uprava slaba in podkupljiva. Rešitev agrarnega vprašanja je temeljni kamen jugoslovanske osvoboditve. Nič ni zanimivejfte kot dejstvo, da ni dežele, ki bi bolj radikalno postopala v vprašanju nacionalizacije to je podržavljenja zemlje. k<»t Anglija. Ta starokopitna Anglija z najčastitljivejšimi tradicija-iii i I. radikalna, kadar s,- <_m-i- za blagobit onih, ki nimajo dovolj zem- i.i- Angležko zakonodajstvo pozablja, da je lastnina nedotakljiva. 7 . ilo. iio roko sega v lastninske razmere veleposestnikov in ureja agrarne razmere edino le z stališča občnega interesa. Nič ni zanimivejšega kot dejstvo Na Irs-kem je ust\aril angležki parlament kmetska posestva z agrarnim zakonom, ki določuje razlastitev. Angležki parlament si je bil v sv.Mi. da je edino z odločnimi agrarnimi odredbami mogoče ustvariti zdrav kmetski stan. š,. bolj br«*zobzimo so Angleži postopali v kolonijah. V Avstra-i i i: no bila ojrromna zemljišča v posesti veleposestnikov, ki so zemljo [»uš.-ali neobdelano. Avstralijska agrarna zakonodaja je posegla vmes Kfi/l.istitev teh zemljišč v korist malim posestnikom — kolonistom ■silno pospeševala gospodarski razevit tega kontinenta. Anglosak-m nix., v takih vprašanjih prav nikaki formalisti, nego realisti. — S kn pko roko uvedejo reformo in vprašajo samo. ali je reforma celoti v korist ali ne. Ka/laščena zemlja postane občua državna last in država daje '.■niljn posestnikom v najem. Najemnina, katero skuplja država, je lep del državnih "lloliodkov. Nikjer ni rešitev agrarnega vprašauja bolj potrebna kot v Bosni Hercegovini. Neizbrisljiva sramota za Avstrijo je, da je ona iz umazanih političnih razlogov pustila agrarni problem nerešen. Osta lo je kakor pod turško vlado. In zakaj? Se ve Nemci in Madžari so mislili, da jih bo rešil turški velepo-s.-sfuik pred jugoslovanskim nacionalizmom. Steber avstrijsko-mad za i -- kega vladnega sistema so bili muslimanski bogataši, ne musli nunski kmet in siromaki. Radi tega je bilo treba držati ta sloj izko-ris, - valeev. ga konzervirati; ni se smelo dopuščati, da bi propadel i i bosanski kmet je moral naprej rabo tati, ker je to hotela dunajsko-l>< štanska politika. Skoraj štirideset let so bili Avstrijci in Ogri v de-m neznosne agrarne razmere se niso izpremenile. Ni hujše ob sodbe za avstrijsko-švabski režim nego je ta. I'...sni in Hercegovini mora zmaga nad Nemčijo in Avstrijo prinesli gospodarsko in soeijalno rešitev. I'a >o še druge jugoslovanske dežele, kjer je madžarski sisteir -j"»■1:11--k« ga izkoriščevanja globoko ukorenjen. To je plodna Sla • rnj i '' kieeni Krem" — jugoslovanska Mesopotamia. — Tam sr o treba narodu velike eneržije. Treba je. da se jasno in razločno govori — je rekel, — kajti poslanika zbornica iu časopisje sta imela sdaj nagobčnike, ki jima jih je lataknila vlada. Tako se je izra-:il sam Beresford. 'Ako bi se bilo precej od kraja >ravilno zablokiralo Nemčijo, zdaj ue bi meli pred seboj te krize". — je rekel lord Beresford. Obenem pa prihaja iz Nemčije poročilo, da so nemški diplomati izjavili. da bodo nemški submarini uotopili vse nevtralne in sovražne ladje, ki bodo vozile kontra-bant. Kai se to pravi za Anglija, si aliko vsak predstavlja. Ako bo Nemčija res vodila strogo in tako jspešno submarinsko politiko kot io zdaj in kot pravijo nemški diplomati. je položaj Anglije zelo ua prijeten — to mora vsak videti in pripoznati. celo angleški diplomati sami. Sydenham je zahteval, da se Nemčijo posvari, da bo morala ona po vojni plačati za vse potopljene parnike. Ne vrjamemo, da bi kaj takega strašilo Nemčijo. Nemčiji je zdaj glavno, da se dodobra znese nad Augljjo. Kako to stori, jc seveda njena stvar. In ona se ne bo ozirala na angleške grožnje, da bo morala plačati po vojni za izgubljene parnike. Nemčija hoče doseči zdaj to. da ne bo mogla Anglija dobivati od zunaj nobene hrane. In to ji bo mogoče doseči, kot izgleda. Anglija in Francija se bosta naj-brže znašli v prihodnjih mesecih v položaju, katerega jim razven Nemcev nihče ne privošči. bema narodoma, in da bi nam dal zasipu ran je. da se ne bo nikdar pošiljalo preko drugih kot prijateljskih poslanic. Da bi kmalu prišel ilau. ko bo šel ure k o te zveze glas. da je prišel na svet zopet mir. Wood row "Wilson." •Japonski vladar ril: mu je odgovo- "Zelo me veseli, da se je najprej vporabilo to novo zvezo zato. da ste mi sporočili vaše pozdrave iz Združenih držav. V zameno vam izražam svoje zahvale in dobre želje, ki jih izkazujete napram našemu ljudstvu. Obenem pa izražam svojo iskreno željo, da bi bili vedno prijateljski odnošaji med nami in Združenimi državami. Jošihito." so se borili s takim og- tični socijalizem. to je naš ideal. Socijalizem nam ni nič drugega, ko l>oboljšanje življenskih pogojev delavskega stanu in uvel javi jen je interesov delavstva v javnem življenju. Proti delavskemu razredu ne stojijo drugi razredi, ki ga hočejo uničiti. Skupno z drugim razredi upa delavski stan prispevati k blagru državne zajednice. Ne razredna borba, ampak razredno tekmovanje bodi smoter našega socijalizma. V taki državi se pa morajo vsi sloji zavedati dolžnosti, katere imajo napram delavskemu sloju, napram delu. Ta ne sme biti tole : Brezžičen brzojav med A-meriko in Japonsko. Predsednik Wilson je v sredo poslal japonskemu vladarju brezžično poročilo potom ravnokar napravljene brezžično-brzojavne zveze med Ameriko in Japonsko. Poleg tega poročila med predsednikom in Mikadom, je bilo tudi več drujrih. namreč med raznimi uradniki tukaj in na Japonskem. kakor tudi med Marconije vim i uslužbenci tukaj in na postaji na Ortentn. Prvo uro je Šlo preko nove brezžične zveze 52 čestitk raznim japonskim vladnim uradnikom, med njimi so tudi newyoraki časopisi poslali vsak po eno brzojavko japonskemu ministrskemu predsedniku Teraučiju. j Poročila se je odposlalo v San Francisco, odkoder so jih potem od poslali naprej v Honolulu. Od San Francisco do Honolulu so šle brzojavke 2087 milj, in od tam naprej do Tokio pa še 3355 milj. toraj supaj 5422 milj. To je najdaljša brezžična brzojavna zveza na svetu. — Predsednik Wilson je brzojavil Izseljevanje iz Avstrije in Nemčije po vojni. Zadnji in ta teden prinaša ncw-vorški list World" zelo zanimive članke iz Nemčije, kakor tudi nekaj malega iz Avstrije, ki jih piše znani časnikar Herbert Bayard Swope. V članku, ki je bil priobčen v št. od 16. novembra, čitamo na nekem mestu tudi sledeče: I made the statement that Germany and Austria were both certain to restrict if not prohibiting emigration after war. Austria has put this into practical effect already by throwing such difficulty in the way of any one seeking to leave the empire that it is almost impossible to do so. Of even more importance is the plan Austria has evolved of causing immigration into her lauds of many of her subjects now in the United States. I was able to confirm this remarkable information upon my return to America, where the Austro-Hungarian Consul Generals are ready to put the,scheme into execution just as soon as the end of the war is reached. There are three or four million people in this country of Austro-Hungarian descent. A portion of these are to be tempted back by the promise of flattering wages and special living concessions, while others are to be urged back by more forceful means. This method will apply especially """ho have failed to take out American citizenship papers and who are therefore still Austrian subjects and. as such, aineuable to Austrian law. Much the same system is to be employed with these as Russia has used to force back her subjects to fight for her. Austria will notify her subjects resident ui this country to return to the motherland. and that if they do not they wfll be punished vicariously through the fining or imprisonment of relatives stili living in the old country. Austria expects. 1 was told, to recover almost a million of her subjects in this way. most of them iron and steel workers and miners. Their nationalities are Huns. Poles, Slovaks. Croatiaus, Slovenians and Ruthenians. V slovenščii se naj bi ti odstavki giasili nekako takole: "Pisal sem že, da sta bili Nemčija in Avstrija za gotovo namenjeni omejiti ali pa še celo popolnoma preprečiti izseljevanje. Avstrija je to že praktično udejstvila, in sicer s tem. da je odredila več otež- da se ne ustavljajo vladnemu ko-kočenj za one. ki žele zapu- raku glede mobilizacije civilnega stiti deželo, in sicer v taki mc- ljudstva. ri. da jim je to skoro nemo-; Iz vsega tega se vidi, da je nem-1 goče storiti j ška vlada pričela resno misliti' na Se veliko večje važnosti p« vse ono, o čemer smo že pisali v je, da ima Avstrija načrt, s mnogih člankih, da Nemčiji ne pomočjo katerega bo prisilila,' bo pričelo zmanjkovati drugega kot človeškega materijala — in to je glavno. Da smo imeli prav, zna-čijo zadnji ukrepi kajzerjevi. da se bodo njeni podaniki zdaj v Združenih državah preseljevali nazaj v njena osemlja. Jaz sem bil v stanu te informacije potrditi, ko sem se vrnil v Ameriko, kje? so av-stro-ogrski konzuli že pripravljeni, da bodo ta naklep vres-ničili in ndejstvili, ko bo prišel konec vojne. Tukaj v tej deželi je tri do štiri miljone ljudi avstro-ogr-skega pokol jenja. Del teh S3 bo izkušalo pripraviti nazaj, da se jim bo obljubovalo visoke plače, specialne življenjske koncesije, medtem ko se bo druge pripravilo nazaj z nasil nimi sredstvi. Te metode se bodo poslužili zlasti nad onimi, ki niso tekom i\jihovega bivanja tukaj dobili ameriških državljanskih papirjev, ki toraj so še vedno avstro-ogrski podaniki, in vsled tega tudi podvrženi avstrijski vladi. — Skoro ravno istega sistema se bo Avstrija posluževala kot se je Rusija, ko je z nasiljem spravljala domov svoje podanike. da so se šli za jo borit. Avstrija bo svoje ljudi tukaj obvestila, da se naj vrnejo v domovino, in ako se bodo. jih bo indirektno kaznovalo s tem. da se bo naložilo kazei: na njihove sorodnike, ki bodo še živeči v stari domovini. Avstrija pričakuje, tako se mi je povedalo, da bo dobila tempotom najmanj en miljon svojih ljudi nazaj, največ teh je delavcev v jeklarnali in že-leznanarnah. kakor tudi premoga rjev. Te narodnosti so: Huni ( ? ? ? lepo ime za Madžare! Op. ur.). Poljaki. Slova ki, Hrvati. Slovenci in Rusi-ni Tako piše ameriški časnikar, ki se jc dalj časa mudil v Avstriji iu Nemčiji, kjer je proučeval razmere. — Ako je vse to res. si smatramo za svojo dolžnost, da naše rojake po Združenih državah še enkrat resno opozarjamo, da se potrudijo, da dobijo državljanske papirje. Pomislite vendar, kaj se vse lah ko zgodi, ako ni vaš namen več nazaj v Avstrijo. Ako ne boste imeli ameriških državljanskih pa pirjev in ako ne boste hoteli pa-zaj v Avstrijo/se bodo znašli vaši sorodniki — kot pravi ta časnikar — v ječah, oblasti jim bodo zaplenile posestva itd Toraj. rojaki, po državljanske papirje! Nemški narod bo mobiliziran. Krpan odgovori: "Vsak delavce je vreden svojega plačila." (Lev-stik).__ NAZNANILO. Članom društvu sv. Barbare postaja št. 55 v Conemungh, Pa., se tla je na znanje, da se vrši na prihodnji seji dne deceu^bin volitev novega odbora Ka lelo 1017. Dolžnost vsakega člana je, da se te seje vdeleži. da potem ne bode PRIDOBIL JE PRIZNANJE List "The National Labor Tribune"', ki je skozi petdeset let glasilo pittsburških delavcev, je vprizoril pravo gonjo proti nepriporočljivim oglasom patent zdravil. Zastopniki so preiskali na tisoče pisem, v katerih hvalijo Bolgarski Krvni Ca j oni, ki so ga rabili. Odpravi večkrat prehlad pre ko noči in se ga lahko priredi za vsakega v družini. Josip Stiinae. 2426 E. 29 St. So Lorain, Ohio je pisal sledeče pi smo: "Iz dna srca se Vam zahvaljujem na Vašem Bolgarskem Krv- kaJcšnik postranskih opazk. Tudi neDi Čaju, ker odkar ga vživam. naj vsaki viH^teva pravila, kajti se čutim popolnoma zdravim", kdor se glavne letne seje ne vde-j Eno veliko -kat,jo .ezi. moiia plačati kazen. Odbor postaje št. 55, Conemaugh. Pa. (17,23,27,29—11) NAJBOUA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V AMKKTKT Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese v liio. . ^ ___ Kot se glase zadnja poročila iz Berlina "o resni nemški volji za zmagati", bo cel nemški narod mobiliziran. — mobiliziran v pravem pomenu besede. Nemška vhkda bo mobilizirala vse civilne delavec, ki bodo morali potem kot taki sodelovati z armadami: in kot take se jih bo povsem lahko smatralo za del nemške armade. Vstanovljen je bil pri nemški vladi nov department, ki je znan kot Vojni biro. kateri je del voj-nejra ministrstva pod vodstvom generala Groenerja. katerega naloga je ojaeiti vojaške sile s civilnimi. To početje vlade bo Ifreichstajr popolnoma jrotovo odobril pri eni prihodnjih sej. Popolnoma gotovo je. da vlada ni to storila vsled tega. ker ji ni bilo treba. Gotovo bi imela rajše. da ji lie bi bilo treba. Vsi sposobni inožki bodo morali odzdaj naprej biti v službi vlade, da bodo delali muuicijo. Zdaj ne bodo smeli več delati na polju. Nemška vlada se je v tem ožim že tudi preskrbela, namreč, da je pričela zasužnjievati Belpijee. jih goniti iz Belgije na nemške njive in travnike, kjer bodo morali delati. To je perfidnost prve vrste. Papež je menda že protestiral, vlada Združenih držav je kajzerja posvarila, kardinal Mercier je izdal svoj protest na civilizirani svet. Cel svet mora to početje nesramne nemške vlade obsojati iz dna svojega srca. Kot se poroča, je berlinsko časopisje izdalo pozive na delavstvo, / Bolgarskega Krvnega čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli. v Canado za $1.12: Marvel Products Go. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja-ev oeimirati. po"T iite 10c. vpA Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Bum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel........... $2. $2.50 $3.00 Anisette........ $2. $2.50 $3.00 Rozolijo.........$2. $2.50 $3.00 Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00 Vina sladka ali kisla__________ $1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whi-skeya, vina, okrepčujočih pijač itd. Mi plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naročite za $5.00 ali več. Naročte tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti ali v priporočenem pismu. C. F. ZARUBA & GO. 313 THIRD AVENUE. Dep. G. N. PITTSBURGH, PA. so vabilo na PLESNO VESELICO. katero priredi društvo is V. RARLAKE št-. White Valley. IV. na Zahvalni dan (30. nov.) v slovenski dvorani. PriČettek <-b 2. uri popoldne. Vstopnina S<1.00, pivo prosto, u.-s in petelin. boduta za dobitke, tudi prosta. Dame v spremstvu moškega ne plačajo vstopnine. Tenipotom vljudno vabimo vs;i sosedna društva ter posamezne rojake in rojaikiiije iz okolice White Valley. Ex port a. Delnion-ta, Claridge in Pleasant Valley. C'e bo katerega zeblo. 1h> iitie>l lepo priliko, da so zavrti, ker skrbeli bodo trije rojiiki za godbo: eden bo vlekel meh, drugi bo kline grizel iu tretji bo pa žim-ptfkal. Zato naj jih pride vsak poslušat. Za prigrizek bodo dobile prave kranjske klobase in Še več drugih reči. Zato naj nih.-e ne ostane doma dne 30. nov. Zaeno pa naznanjam vsem članom omenjenega društva, da je bilo pri seji dno f>. nov. skl< nje.n«». da plača vsak član. toraj tudi oni s potnim listom, 50c v blag;ijri". če se veselice no vdeleži. Jurij Previč, tajnik. 13.ir.J7—11) ^BiHaanianiaiaiaiBiim^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. V. BiaaiaBiiMiiBiBiaf^^ POUČNE KNJIGE: «-.25 —.50 —.70 —.50 $100 —J2Q —.25 Abecednik nemiki Ahnov nemškoangieiki tol mač, vezan Cerkvena zgodovina Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvo, vezan Postrežba bolnikom Sad j ere j a ▼ pogovorih Šlov.-angleaki in anffL- alov. slovar —.80 Slov .-an gl. in angl.-alov. slovar 1.50 Trtna nI in trtoreja >—.40 Umna živinoreja »—.50 Umni kmetovalci r—JK) ▼•liki elovenako-angieiki tolmač tUQ ZABAVNI IN RAZNI DRUGS KNJIGI: Doli s orožjem I Božični darovi Bubad, pripovedke, 1. Sn S. svesek po Qnstrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Na različnih potih O jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilik«, raki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkana, 18. svei Zgodovina e. in k. peipolka it 17 ■ slikami Zgodovina dor. naroda ft. t svesek «—.4t 1 Življenja trnjeva pot —.M ; Življenje na avstr. dvoru ali j Smrt cesarjeviča Rudolfa • (Tragedija v Meyerlingn) —.75 ] KAZGLEDNICS: j Newjorike s cvetlicami, h amorist ične, božične, novoletne in velikonočne, komad po *—.0t ducat po »—.39 Album mesta New Torka ■ krasnimi slikami, mali i-.M —JO —.15 —.90 —.20 —.20 —.15 --80 —.25 —.30 —.50 $1.85 Zdmienib drtav mali veliki Aatrijako-Italijaneka vojna mapa Balkanskih drihT Evrope Evrope, veaan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, nifnois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po Avstro-Ogrske Mah veliki vena Geti svet Velika stenska iMpa U. & na drogi ptmft pa —JI —Ji — «01 —.50 *L50 —.10 vrednost, bodisi t go-Poitnlart It yd iN GLAS NARODA. 17. NOV. 1916. t ifiP jagtslovanska B : ■a n. m KatiL iidmta ■■ 1 la! Inkorpori-ana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA flunn uximnm mednuh & a. lux, m in MA dock Pa- Mpredaadnikj ALOIS BALANT, Box lit. Peed A Ohio. •Umi tajnik: GEO. L. BBOZICH, By, Ud, PUgajnik: JOHN GOUŽK, Box 109, Ely, Mtrn*. flfcapaikj LOUIS COSTELLO, Box 588, Solid*. Mi* TOHOVNI ZD&iTH|] MAXTIB IVBO. 900 N, Ghieago BL, Jollii QL MADZQ1HIK2) M0Di IUNICH, ill m 7th St., Calumet, FIT. EB ŠPEHAB. 422 N. 4th St., Kansas City, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. p020thiki) FBAN JUSTIN, 1708 B. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH FIBULAR, 808—6th St., Bock Spring«, Wji, J, POBENTA, Box 701, Black Diamond. Wtflh. POMOŽNI ODBOEl ' fOfflPH MEBTXD, od društva pv. Cirila in Metod*, k Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva ar. Srca Jesusa, Iter. 1, By, Hn, JOHN GRAHEK, ct, ed druitva Slovene«, ttev. 114, Ely. Minn. V«i dopisi, tikajoči «e oradnih sadev, kakor tndl dniM .o4iljatve, naj ie pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, tw pri toffee pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna plima od ptraxi ikiot | H)||l0| Djrultveno glasfloi Vil IlBODi^ listnica uredništva. !rokoval. rekoč; Ti ne prides v Za-'ki obstoji k 17 p&čal- Stni! ;«reb. ampuk v Bosuo. kjer bo& še m> imata "roto"' in - - biva IŠČEM luo/.a. »ki zna dobro ža>jre brusiti. i .. . . ... , . ------- -----'" t jiiujru. »ki /.ua uwuru urwui («kot. In res se je godilo tako. Sa- kaka Ura s štirimi strunami. Ve- Stalno delo in dobra plača za pra M B Johnstown Pa Kilo V^' T ^ * ^"^V*! ^ben se rmmuje "tajtor'. vega moža. $2.75 na dan. Katere m. o., jonnsto* n ra. _ Kilo- Je bil po tej .pro^ji opozorjen na mali boben pa 'jmlzii ni^ter — 3.280 čevljev; — aiigl. dr. Jegliča, kakor je to sam pri-^---- mrija — 5,280 čevljev. jZ!ial 8. kiiuovca 181*7 pri slavnostiiRada bi zvedela naslov svojih , M Steelton, Pa. — Na Vaše priliki, ko je dr. Jegliča po-| dveh bratov JANEZA in AN-vpra&anje glede ljubljanskega svetil v škofa. Ko je bil namreč! DB£JA GROŠELJ. Oba sta bi-škofa Autona Bona venture Jeg-li- !. 18 SO. imenovan liadtiislnirvmn j "ekje v Callt'orniji; od Au-ča podajtuno tu naslednji članek Baker. nadbiskupom la uekie v Callt'orniji; od vrbbosanskim s »sedežem v Sara-j ^reja zadnjih slišala L ki tra je spisal dr. Josip Marinko' jevu, hnel je izbrati Štiri tkanoni-m ki je bil priobčeu v 5. .številki ke za nadbi>kui>siki kapitel. Med "Dcmui in sveta" leta 18'J8: |tremi Hrvati je poklieal v imenit V prekrasni bleski okolji, pod no. a težavno službo tudi Sloven-visoko Be«xuijšico v Regnnjah je'ea Jegliča. v kar je tedanji ljirb-,zag-ledal 29. velikega travna 1850. Ijanski škof Pogačar. ki je kar 'leta v preprosti -liiši pri •• Po(go-jgorel za pros]>eh slovanskega ju-relčku"' luč sveta Ajiton Jeglič, ga, privolil z veseljwu. Odslej je Roditelja mu nista bila premožna' bil Jeglič Stadlerju najljubši kana svetnem blagu; z obdelova-Jnonik. da. njegova desna roka. trjem tnmlegta posestva, z vožnjo in Zaupa val mu je najvažnejša, ,pa neznatno trgovino z gorenjskim'tudi najtežja opravila. Bile so te-suknom sta si pridobivala toliko,1 >.ave in nevarnosti na različnih jio- ega moza, -r-MO na aan. jvaiere-j ga veeli. naj piše na naslov: Joe Pelan, Camp 38. Cheat Bridge. W. Va. (17-1S—11 > Potujočim Slovencem priporočam svoj d^bro urejeni m SALON® 190i>. da je bil v San Franeiseo, in od Janeza pa leta <1915 iz Kresno, Cal. Prosim ecii^cns roiake. če kdo ve za nju niislov, da ga mi! naznani, ali naj se pa sama ja- ter snažna prenočišča, vna svoji sestri: Barbara Gro- Prodajam dobra domaea vina po ■ zmerni ceni. šelj. omožena tledey, Box 127, Jamestown, Cal. (15-17—11) Denarne pošiijatve za ujet-liki v Rusiji in Italiji, Labko m poilj« tov sorodml prijateljem ta nueia, fa. _____t«rl m nahajajo v ajctatttrm « •znal njegov bistri nan. V tretji brate.'.katoličane bosanske. Mesta Italiji Potrebno kft. •c-kzred je šel v ljubljansko glavno j J>u naj. Praga, Brno. Pariz. Bru-*** ** pošlje, da N prfloi! tudi vjetnikova doplinise «11 pismo In m nam tako caofoii QniTttno —eteilll naslov. vau podati Prijetno shajališče Slovencev! Jos. Birk, 6006 St. Clair St., Cleveland, O. Dr. KOLER, «38 Penn Ave., PitUburgb' Pa. I>r. Koler J» uj*tnre Oi slo venakl xdrnvntk * p « c I J al i a t t Pltt»bur»hu ki ima 13ietn< prakso v »lrav IJtiJu tajnih me ■ki h bolezni. Sifilis &U m fftni[>I Jenje krvi zdravi a sla»ovi-tlm 606. ki ea. Je izumel dr. prof. Erllch Ce ima t-? mozolje ali mehurčke po telesu. v *rlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčletil vam bo kri. Ne čakajie. ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac all tri* p«r in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrat'ljivanja samega seb«. Eufienje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem č-asu. Hydrocele all kilo ozdravim v 30 urah In sicer bres operacij«. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu In hrbtu in včasih tudi pri »puifanju vode, ozdravim s soto-vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, Skrofie in druge kotne bolezni, ki na*taJ»-jo n^e-ist«- krvi ozdravim v kratkem času ip nI potreb-nf. šolo: tu jo hodil tusdi v gimnazijo, selj i. dr. bila po večkrat na- Konet-iu drugega te»e«ja prve latinske Šole 1. 1SG2. je razveseli! svoje roditelje z -odliko ter jim prinesel na dom prvo šolsko darilo. Rndi tega ni bilo težavno men njt-goveuiu |K>tovanju. Ob tolikih naj m »rili jo kanonik dr. Jegjrie vendar vedno deloval tudi M na slovstvenem j>o!ju slovenskem' P®0^ *» ^koj. ko in zlasti še na hrvatskega. 'Slo ajtP* mrilOT, ker ako kaloJijM odlafaM, bi «• lahko doffo«Ulo, spraviti \i-Iega deeka v škofijski venska Matica", "Glasi- k*„„. 4 deški zavod Alojzijevišče, C-egar'^ke družbe i. dr. so donašali plo-'** ^ ** •• «a|M v«i na vodstvo je isto leto prevzel dr. dove njegovega peresa; prirtfdil Mm »Ofil VOittl do* Gogala. pozneje imenovan ljnto-jje slovenski prevod Stadilerjeve _ Ijanskim škofom. Mlademie, živa- knjige "Ljubimo Jezusa". V hr j TVRDKA FRANK SAKS Tilt, lien jh> duhu in telesu, je dobil v j vaškem jeziku .pa je ]>oLa.gal v j85 Cortlandt St^ New York. N. Y tem zavodu vzgojo kakoi^sua je: list '"^l-ee Isusovo" bi pozneje v ]>npr gimnaziji rad poigral s svojimi Preveliki napori «o nokaterikryt tovariši, kadar je bil eas za t-o po zrahljali njegovo zdravje. L. 1890 dnevnem redu; a v višjih raiza-edih se je -dalje časa zdravil v Woris-je bil eimdalje resnejši. V šol.skili hotenu pri znanem .-»relaj Š> nikdar poprej v hvetovni /go-• loviui se ni zahtevalo toliko "rdeče '' koviiit* kot ravno zailnje dve leti, ko se vrši v Evropi veliko klanje. Kljub temu, da obratujejo vsi ruiiuiki v Ameriki, kakor tudi v drugih deželah s jk»1uo paro, s«1 n«' more prinlucirati toliko bakra, kolikor ga j«' treba, oziroma kolikor bi m- tr«i lahko |>orabilo, ako bi ga bilo v izobilju. Cena bakra se je grozovito zvišala. Z'laj se prodaja funt ]m> o3<\ Frain-ija ga potrebuje — kot se po-roču — 22T»,U00.0()0 funtov.'ako bi sra mogla dobiti. Druge države pa ie veliko vee. Štirje ruduiki na Daljnjem Zahodu — namreč Utah, Kay, Chino iu Nevada — zaslužijo baje toliko, .la jim pride približno ^0,000,000 čistega dobička. Med temi kapitalisti if tudi nek še primeroma mlad človek, eegar velika zasluga je, da i«* mogoče tej deželi produeirati v» liko vee bakra kot bi ga lahko sieer; razume se, da ima sam o.l lega največje oziroma skoro vse dobičke. To je 1). < \ Ja«-kl in g. Njegovo življenje s*' ^
  • xaosveti kakemu svetnemu poddlieu; t<«ia on jih ni sluial ter je jeseni L 1869. stopil v ljubljansko ibogosl-ovnico. Devetnajst -letni mladenič je bil tu kar zrel mož. s tako resndbo. s toliko odločnostjo in .pridnostjo se jo olkle-pal dela. Nekoč si je zaupal celo preveč. Pojprijel se je filozofije teko vneto, da je pozabil tudi ■»kib za. zdravje. Zaradi prevelilke-g«. napora je ofcolel na živcili. Moral je nokaj mesecev učenje pust iti, da .se je zoijK^t okrepčal v zdravem gorenjskem ii-a'ku. Po do\ršeauih bogoelovsikili študijah .je bii leta 1873. posvečen v mas-uika. Se isto jesen so gj^i poslali na Dunaj, da je v oodotuem Av-guištiueju nadaljeval bogoalo\-sko učenje. Leta 1877. je bil pramo-viran doktorjem bogoslovja. Zapusti vši Dunaj, jo jprišel naprej v rojvtveno žu^mijo Begunje za kurata v ženski kaznilnici. A nje-goveum po vednosti hrepeiiiečemu duhu taka služba ni .prijaia, o-slal ga je leta 1877. na Neanško, da si na ondotnih imenitnih visokih »olash .sjKHpodni svoje znanje. Mudil te je 1. 1877—78 netooliko časa v TVurzburgu, kjer je jx»lu-šal zlasti učenjaka Bergenrother-ja in Hettiugerja; dbiskal je Kau-leua in druge vedjalke v bogoeffov-skih vedah. Domov se je vračal skozi Italijo, da je videl glavno mesto km-anstva. Od ipotnl ad i 1. 1878. je bil pod vodja in ekonom v Ijubljauukexn Ijogoslotvtfkem «e- mesnišču. Med tem časom je po- JAPONSKA GODBA, učeval nekaterikrat tufcK v cer- Eduiond Ja4oux pripoveduje o k veni .agodavini in v cerkvenem japonski godbi zanimiva podatke.' pravu. L. 1881. je napravil izpit Japonci so v slikarstvu in v knji-J za stoiieo splošne in >posdhne dog-,ževnosti že :preeej napredovali, a' tttatike ter začel začehkoftn Sofeflce-' njihova .gOdba je kg jalko .aao«ta!aJ ga leta 1881^-82 pouee\»ti oba 0 taiktu nimajo Japonci niti fwj ' pi^dmeita: a ni ju učil dolgo. Ne-' ma, o intervalih pr»v malo. Nji ka tdtiivna moč gu jo gnala na ho ve melenečo za Teboj. Kri ni voda. (N. pr.). Kolikor glav. toliko misli. Žalost in veselje za ljubeznijo. (Cegnar). IZUMITELJI Selite li informacije kako da IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE SVOJ IZUM, pičite v SLOVENSKEM JEZIKU in Vi b odete takoj dobili natančen odgovor T slovenskem jeziku. Knjižico zastonj vsakemu, ld jo cahteva. Pišite na naslov: A. M. WILSON, 30» Victor Bid*. Washington, D. O. wwmmmwa Posebno poročilo Frofesoija Doktor SLOAN. S seboj je prinesel v Pittsburgh w svoje čudovite stroje In aparat*«, ki so jih rabi pri zdravljenju možkih in ženskih bolnikov in tu bo nadaljeval svoje uspešne metode, ki jih rabil z veiikim uspehom na glavnih klinikah v Evropi, poleg vsega teca pa ne bo računal nič za preiskavo in nasvete PROSTO PRKISKANJE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI je na razpolago vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. Di.klor Sloan pravi: Predno se zauiore koga zdraviti, je neobhodno potrebno. «la se ga natančno preLšče, ker ravnotako je potrebno zdravniku vedeti za pravo bolezen bolnkta. kakor pa ziniti, kako zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete: preiskalo se vam bo vodo. kri in želode«-, še eelo rabilo se 1h> električne žarke. Potem šele se prične zdravljenje (če se bolezen prouajde ozdravljivim) in pravnik pove prili^no. kako ie TH>tr»^-no z«lraviti in koliko bo stalo. njegovi uradi so eni izmed najboljših. Tu boste videli čudovite stroje, potom katerih se večkrat doseže znatne uspehe, ki se jih ni doseglo po drugem načinu. Čudili se boste, kako vse na vas učinkujejo ti stroji in aparati. Ako ste bolni Pridite takoj, da vam ta specialist pokaže, kaj zamore za vas narediti, povedal v um bo ako r»-morele bili ozdravljeni. Ako ste že rabili vse druire Mnoga priznanja in uspehe ima radi znanstvenega naC-ina, ki ga pri vsakem bolniku u]>orabL Nič ne opusti, kar zamore i>o-magati bolniku v najkrajšem času Osebno zdravljenju in ]x>polno ugodnost se jum-či bolnikom. načinu brez vspeha. ni kar ne obupa'te. l<-:nveč pri 1'tc in puhtite prof« -sor;j in dnktor u. ča rabi svoie čudov te ;iri-pr^v.-. ki jih dobil i^; raznih det.ir »veta. pri ____nj<.*m bo«ie 1'ideli priprave za zdravljenje vs«?h boleznt. ki jih e mogote zdraviti. Ni* pora Mporaba »*aVr.vrstni!i $1000.00 X ŽARKE se rabi pri preiskavi in zdravljenju. priprav je potleliea večletnrira učeni«. t , je brez vsak n bole«' n a!i >knde. 1 er Ijenje je prijetno in ni potrebno (rubiti »roječ« delavnega fasa. 1 »• ^ torj»-v ramen j«-, da nihče ne troši svoj težko pri»luže:.i denar L:•.■z.oaptrhov. tcre; po kratki up.»rafci n rabina st«* t-a potu do nfmiiln»ga zdrava'' ____ Ali imate nered v želodcu, katar, bronehiti«. nered v ledicah ali mehurju, renmatizem. bolr.a jetra, zaprtje, glavobol, neči-to kri. ture ali mazule'.' Otrpnelost. b^!ei■ine. zha-;ar>-ali zvijanje, nervjznosl ali ot-lalx-k'-t Kakršnokoli bolezen ali onemc-ulost? Bolre pliuC-a? Bolno erre'.' Kašelj? Spolne bolezni, možke ali ženske? Vaša prilika. Zuaj je vai:a prilika. •!.•» •■••l-'ete vel'ke^a da va prei^"-'z X žarki poi>oI-rKm« brezplačne. Nisdar i.rejtf m; t»i -e nudila taka pnlika bolnikom, ki r« znaj nudi Žentkatn rr!*>-i m v *ern mestu. Sver -je mo vam. da jra ** ^ ete. Uradne ure vsak dan od i), ure zjutrej do 8. ure zverer. V nedeljah od y.20 1. ure popoldan. Prof. Doktor Sloan 303 Srni o nastar itthfle! Id SL. *>a^-proti po^te. Pit tabu rs H. P« POZOR ROJAKI! LOVKO MESIC, Hudelov, iz.Kovt |>ri Sv. Lenartu, sodni ofepaj Skofja Loka na Ivraujafketn, rta j ce zgi&ki pri spodaj navadeneu: zaradi dolino po poSrajxtein bratu Jolmu Mdsict onirtein dne 28. oktobra t. 1. v Oakley, Wyo. — Math. Tobir, 21C —Otii bil vrodar odiotHon ca njegtrro de na I'ljih kaj GIsatm St., Rastr-9htt~~Rwk> 0iAumM,tbifdo^e ddoranje. Kjegor tefej japotMks gMb** mz oče mu je to nekako pre- (flavta^H?1$i£icSfci*' (oboa) m Nov uzoren pisalni stroj!! KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! Ra?no je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil slieen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem »troja, kontrolira vse Oliver. Celo na« prejsni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača. Ta daje celo kontrolo črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam posti, da jih pišete le ■ 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroja. Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje. SVARILO! Ta krasni novi Oliver prt-baja po stari ceni. Ne stane več kot zastareli ▼ primeri t novim razkritjem. Dočiin §o novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti im umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drngega, se prepričajte, koliko ve& stori ta. Če rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši modeL 17 CFNTftV NA ft AN T z*?0™*** d» p« * ^o- II l/BilIUT 11/1 l/Ail. vejši Oliver "9" največja vrednost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in y2 unče touch ter dodatno poljubni premikafi, lzmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po nefora slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, a slavnim PBIN-TYPE, ki piše kot tisk. Se danes pišite za vse posameznosti jTj^t^ do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, sakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odposljite dopisnico takoj. Nikakih obvea* oostL Veselilo nas bo pojasniti vam vse. ' THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 BROADWAY, NEW YORK, N. Y. ml. m. ■ •.....—-■ : t, . . • t_____ - GrDAS NARODA. 17. NOV. 19141 ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Am* n. Junija IMS v UITI pMMrhrnb. fiLATNI URADNIKI t JOŽmr PRTHBNHL, Box OS WUlocS. Vb I sodpradMdnlk: KABOL ZALAR. Box 547. Foreat City. Pa. n pcdpradwdnik: LOUIS TAUOHAR. Box 830. Bosk Bprtaff, Wf% Tajmk: JOHN TBLBAN. Box 707, Forect City, Pa. EL tajnik: JOHN OSOLIN, Bex 492, Forest City, Pa. Wssijnlk: RABUN RUHIČ, Box 637. Foreat City. Pa. JOSIP gA T. SB. 1004 Nortk Chicago 8t„ JaUflfe. Ok TRHOYNI IDEATNIR] Hk som ITWO, m onims« Bt, JsiislI Vk ■ADZOKN1 ODBOEl PreAaednlk: IGNAO PODVASNIK, 6325 Station 8L R Plttatergk. Fa. L aadnornlk: JOHN TOBNlC, Box 622, Tonit City, Pa. (L aadaornlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemansh, Ps. nil nartaoratfc; ANDRBJ SLAK, 771* I—Tar Arm^ Oteralaafl, POROTNI ODBORI VvMaMnlX? RABTIN OBBEŽAN. Box 72, But Mineral, I parutalk: MARTIN ŠTEFANČl^I, Box 78, Fxanktln. Wk RMOtalk: MTHAWT. KLOpClC, 528 Davson A?«., R F. D. 1. 0H4. Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOli FkMMdnlk; ANTON HOfiBYAR R F. D. N«. 2 Box 11%. 1 m«ra«nik: ANTON DEMŠAR, Box 185, Bronchtoa, Pa. EL svramlk: PA VRL OBBBQAR Box 402, Witt. HI. Depiel aaj m poBlJaJe L tajnik« Iran Talbaa, P. a m. ClsflUe: EX■ IIIOD pri sliodu sem poizkušal izvedeti, kaj nameravajo. Prigovarjal sean j Hostnik veliko število jim, naj bodo mirni in naj grredo do g-opoda baroma. Ali voda je pij u&knila že eez bregove — moje besede so bile brez veljave. Vesel sein pa tega zato, ker se je nres- Xeko popoldne je zbral Miklavž mladeni- eev in šel žnjimi pred tovarno. Množica je ostala zunaj, sam z dvema tovarišema je sel k ravnatelju. Sprejem je .bil kratek. Nebo se je inračilo. Kšrvava zarja je svetila, na zaiiodu. Oroi-ništvo se je združilo Ln zavarovalo veliko pisarniško poslopje, kjer so bili uradniki in baron. Delavci so se razlili po velikem prostoru pred hišo. Vse je bilo natlačeno — vse sse je gibalo in ničilo, kar sem napovedal. Velika; Mrzlo in mirno je po-vedal rav- mlasa je bila pritisnjena prav do iiatelj ukaz baronov, da se mora- pijusknilo. — Na levi, blizu ogra-1 tal — in sedaj je ka-iknila ter se jo vsi izstradati in da se jim ne je ob reku so se zbrale delavke in I dvignila. Tega ne bi mogel nihče sme dovoliti ničesar. | ženske. V sredi je vihrala zasta- 'zabraniti." Množica je stala mirno in tihojva. krog nje delavci in dalje še "Dovolj! Fraze! — Sedaj go-! pred tvornieo. Ko se vrnejo od-j proti parJku na desni strani. Ko spodarim samo jaz. Tvor ni« a ima poslanci, pove jim glasno Has 'dosti reservnega zaklada, da igra- ni k ukaz bamnov. je preboli nekaj beraskih tisoča- Kakor bi zatulil nenadoma vi-j kov. Jaz ostanem tu in ukažeun. har, tako je buiknilo v množici, da se nepokomo delavstvo izstra- Krik in kletev, grožnje in zabav-da. Do mene ni treba nikogar; če Ijice so sieale in donele ]»roti to-I pridejo k drugemu, naj »e jim] varni. Pesti so se dvigale in krči-; naznani ta odgovor!*' le. Ravnatelj .se je bal in hitro za- Barou je pogledal tpikro ravna-j klenfl vrata. Prepričan je bi!, da telja. Seimenu so trepetale satan- navale na tvornieo in da vse uni-J ' sko vesele poteze krog ustnic, j e-ijo. /kar bodo dosegli. Kakor najjol iblazeci jc »pokleknil Ali Hostnik je množico pomiril so delavci hoteli dalje ur at i vratom. zastavili so jim pot orožniki. Peter je naznanil željo, da hočejo' govoriti z baronom in da naj bodo prepričani, da se ne zgodi naj-j manjši nered, da ne rabijo nikake >ile. (Konec prihodnjič.) krojaško delavnico iz Ohio St. na .506 Central Ave., to je ravno pri J NAZNANILO. Rojakom v Jolinstovvnu. Pa., na eno koleno pred barona in nuujšn naglo so se vsi razkropili. Po- ozizroma .v Moxham in okolici napol j ubil roko ter vzkliknil: jsl-al jih je kakor hitre sle na vse i znanja m, da sem preselil svojo "'Kako nedosežno velik je go- kraje, naj razodenejo baronov1 i spoti baron!" * ! sklep. j Po tem vzkliku je zavladal; Kamor so prišli, povsod se j«1 postaji poulično Ohio Street že moLk. Vsi uradniki so čutili v dla- dvigala nevolja. oglašal jo:k žena. lezniee. Rojakom se toplo pripo-nih nekaj takega, ki dvigne roko grome!e kletve in se krčili (prsti; roeam za naročila zimakili oblek in udari podlega človeka. v c-sveto. Maso je razdivjala ta j hi »površnikov. Zdravnik se je obrnil in odšel, novica in Pe-teir je videl, da je' Anton Fortuna | Baron je čutil, da ga dr. Sluga stvar dozorela do vrhunca. Vsaka rjQg Central Ave.. Johnstown. Pa. prezira.. Ali niti z najmanjšim j njegova beseda je bila odveč.-------------— j živcem ni pokazali, da se meni za j Mladina ga je psovala, da je stra- j^j« sta LOUIS OBEBlC in FRAN Iz modernega sveta. Roman. Spisal Fr. S. Finžgar. vzbujalo! S tem premagati od navadne te:u bi bila disciplina — delavci ne bi bili varne, ampak tov kla. to in da ga boli to preziranje. liopetaiež. ženske so mu očitale liatron je prezirljivo odpustil da je zapeljivec mož. matere uradnike in nato nareka val rav- mu nudile dojenčke, češ, ti jih liatelju pismo glede sklenjene po- redi, ti skrbi zanje, da ne pomre-godbe. mo gladu. * * * Novica o silnem razburjenju je Preteklo je osem dni stavke.! dospela v mesto. Delavci so skr- Deia vci so se vedli vzorno. Nikdo beli .po gostilnah, da se je ta vest ni popival. nibee ni razgrajal-j hitro širila. Tumtani se je čula; vendarle da Obrali so se nekaterekrati v na-i opomba- da se jim iprav godi, ali tolpe, s vdušenih shodih in se potem vse-!velika večina je bila ogorčena in uničena; j lej niirno razšli. Čaikali so, kdaj j niso bile redke opaake, da naj vee v službi to-j jih pozove baron. Nič. Petra je žejrazbijejo tvornieo. blagajno nai ■ ama bi bi1 a de- začelo dkrbeti. Imel je sicer vsak j oropajo, barona naj ubijejo. (Nadaljevanje.) xxxr. Popoldne tistoga dne. ko se je pričela splošna stavka, se je oglasilo delajvsko odposlanstvo pri ravnatelju. .Med njimi j»- bila tudi Maretka in dve delavki. Ravnatelj je sprejel (Kli>oslaiice zelo prijazno. Predno so še Jiiogli izraziti svoje želje in zahteve, jili j«- izknša! z 1 jn.be/.nivimi besedami pnigovorit i. naj >.«» vrnejo 11a delo. (Sovoril jim je, naj pomislijo. slušali. Ko jc dokončal ravnatelj opomine, s«-je ojflail Peter Rozman. "Ravnateljstvo naj Ih» prepričano. da delavstvo dobro ve. kako undo s- pozna bogati tovarni velika svota denarja. Ali ravnateljstvo naj pomisli, tla stavkajo v »poraztrimi z delavstvom na ^lal*^: in ogIedi bridka resnica, kater.* je po-lal l*e1er, je globoko učniko- DIMC? Oba sta doma iz škoc-jansko fare na Dolenjskem. Nahajata se nekje v okolici Pitts-buj-gha. Ker ne vem za nju naslov, zato prosim, da se mi ja-vita. ali pa če kdo ve zza nju naslov, da ga mi naznani. — Anton Dime. 3817 E. 78th St. Cleveland, Ohio. (15-17—11) Rad bi zvedel za naslov JOHNA PRINC- Delala sva skupaj v tovarni vooov na West Pullman, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za; njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — J oseph Sternberg«!-, 10325 Wav Ave.. Cleveland, O. (13-17—11) "Ne moremo!'' delavci .>0 odgovoril krat. te se žnjim! Dela v-i «.wl>li j'oiiosniji kora Blaž Kovačič. Moon Run, (16-18—11) in ve va . ^ kate.ro bi v kratkem pošto-■ malega 11a strani, ali v dru-; Ravnatelj je dogodek sporočil! pah se huje. i žinah je tprrhranek naglo giniL baronu in pripomnil, da je treba Ravnatelj se je naenkrat usta- žene so začele vzdihovati — m o- j orožniške pomoči. On da se boji vn pred Petrom: j žem so očitale, da so se dali zapa-j večera. Bodite pametni! Ne liujskaj- ]jati retru in da sedaj trka stra- Baron je izoosloval .pri vladi te! \ mite se na delo! O zahtevali daveč na vrata samo zato, da je.pomoč, obveščeno je bUo voja- OPOMIN. pomenimo kasneje! Peter dosegel svoje maščevanje, '»tvo. da mora hrti (pripravljeno.' Vsem. ik mi dolgujejo okroglo Večina mož je potolažila žene. a^ko bi ga trebalo -pozvati. dve leti, v naznanja in -prevdarek! naen- Marsikoga se je >pa vendar lotila Baron je bil pa predrzen. Nihče Ako ne poravnajo svoj dolg meni , . nejevolja. Pomanjkanje in lakota m-u ni mogel dokazati, da bi ti Blažu Kovačič u do 1. januarja kavna:«-, j je skouii/.gnil z i "-.sta pričela ubijati dobro voljo iiijčrvi, ta nizka tolpa imela kaj ipo- 1917 mirnim in lepim potom; jih : . v navdušenje. Mladeniči, ki so bili guma. Dal je zapreci in se peljal pozneje priobčim s polnim ime- "Meni prav. ee ne bo za vju.!^,; svoji, so pa bili vedno bolj popoldne v tvornieo, da bi bil noon, glejte sami! Brzojavtl sem po go-: navdušeni. Iskali so dnine drugod sa.m priča. Če »e pojavijo naj-spoda barona Pinkelesa; >oiue:ii-\'m prislužke delili z rodbinami. | manjS nemirL Box 238. Bili so vzorni v i>ožrtvovraliits.ti Delavci so se zbirali v gručah. . . . in raje so si pritrgaii, sanro da so povsod je bilo mnogo glasnih ~ kov. Ko bi n:c«sar ne dosegli, zde- IlteŠHi glad otrok katerekoli de- p rt .p i rov, po\"sod hiranja in je/^i: lo > • jim je ze to velikanski lavske družine. nekateri so besneli, dixisi so ob- uspeh, da so sploh mogli govoriti petra se jc polagala groza. Do- upavali in sklepali, da -gredo dre-, razgtvta kri. iki je jc ssredi med njo, govoril navdu-stv«» je ginilo in z vso odločnostjo! v!vlu v Vcd'no ve,-inn nenm-u, 111. šeno, kakor človek, k.i igra igi-o! je odklonil baronovo .sikanje, kot zadovoljna. Zahtevala je ve-'ali — ali. Vse je naedkrtrt. zedi-da je on česa kriv. Povedal je za-'!ikl ^I'tevala je, da nastopi- nilo. Peter je bil njih vodja, na-; lite ve delavstva in rekel 55,000 mož je našlo dobro, ugodno plačano, stalno službo, ki so se pridružili East McKeesport Če ni nič drugega, je že to dokaz, ki zagotavlja bodoči napredek, da tako hitro narašča. East McKeesport ni le mesto bodočnosti, ker to je že ZDAJ. Tu stanuje velik del dobro plačanih delavcev, znanih AV est i n gli 011 se delavnic v Wilmerding in East Pittsburgh. To je največja in najbolj napredna okolica MeKees-porta. Pride se tja iz Pittsburgha v petindvajsetih minutah z P. R. R. ali pa s kar*) za 15e., ki veže MeKeesport z \Vil-merdingom in East Pittsburghom, odkoder je le malo odalje za iti peš. Delavske razmere so ugodne. Tovarne od Westing-house v "Wilmerding in East Pittsburgh in delavnice National Tube, McKeesport Tin Plate ter mnogo rudokopov v okolici zajauiči stalno in dobro plačano delo skozi celo leto / Ceste v East Pittsburgh so tlakovane — kanali --plin — električna razsvetljava in telefon, vse je že vpeljano. Mnogo dobrih šol. vštevši tudi višjo šolo. cerkve raznih vero izpovedi j, dobre trgovine, hoteli, salooni iu prostori za zabave so na razpolago. Izplača se vam. da obiščete MeKeesport. Ako kupite tam en lot si boste vstanovili srečen dom v prijaznem in zdravem kraju, kjer so povsod naokrog kraji, kjer se vedno dobro dela, kjer so najvišje plače, ki se jih zamore dobiti v tej deželi, in kjer ste svojim sosedom dobrodošli ter se takoj čutite kot res doma. Torej, če se zanimat6, ne odlašajte takoj pisati za nadaljna pojasnila v svojem lastnem jeziku ali pa se oglasite pri podpisanem, da se preskrbi prosta vožnja, kadar boste hoteli pogledati posestvo. A. Schwarzenberg, 314 House Building, Pittsburgh, Pu, Brat, pomagaj trpečemu bratu I u voditi množice. Ravnat« lia so bolele skrite osti na rav-1 Peter jo odgovoril: '"Zahteve s. 1 to: Prvič zahteva delavstvo, da se ravna žiljiiu človeško in se mora zaradi teiga odpu*4iti se«lajni nadzornik gospod Seine, ki je največ kriv opravičene nejevolje. r>mgič, naj se sikrči delavni čas za erio uro. Saj bo Se potem delavnik uro daljši kot po drugih velikih tovarnah. T reft j ič, ne sme se noben delavec siliti, da dela nad do ločeni čas. Smo pa vsak prostovoljno delati, in sicer za na tan* no pogojeno plačo. To so naše tri yt.varue in skromne zahteve, od kat'-rih ne moremo nehati za las!" RavTiarfelj je šel nekaterekrati po sobi in je razmišljal. Kot čio-veJs. bi bil najraje rekel: Prav imate! Vrnite «e na delo, vtme hteve m ispokiijo jo bučno, z grožn jaiini, da gredo j vdušeuo pozdravljen, (kalkor prej. nost, če bi imel odločilno besedo, v mecsto P1^ stanovanje barono-; Zarotil jih je se, naj bodo mirni, da jim pritegne. V njem se jena- vo in da P0^ "je- naj brzdajo sami sebe. naj nihče enkrat vzbudila vesela želja, da "ov'ul oknom tako grozni krik, da j ne naredi najmanjše škode, nitij bi >» »znebil Semena, katerega bo slrese iu ^»'g^a dovolil[vejice naj ne odlomi v .parku -preti težko krotiti, ko mu'je doslej to-tzaJlteve" jejtovamo. liko dovolil in ga razvadil. 1 Miklavž Hostnik. Osvojil si je; Navdušeni vzkliki so zagroanelL t> ,.. i -, - ,> (vsa srca razburjenih niladeničev!orjaški tkovač je prinesel in dvig-! l.aron ie on presenečen. Popra- - r» u. - - , , > j . j 1 . jV . , • 1 ; . V ■ j , -im Peter je ze skoro stal med dve- nil zastavo, množica se je razlila; Ml je zlati nanosnik in po dolgi ^ , . . . . , . . , , ,' , _ J •. it ,,,,.„ 111 - • - ma taboroma, ki sta hotela hoditi, kakor velelok po cesti proti to- •dAzi pogledal vprašujoče ravna-! , ,,, .v. , - ' - , ... , ,; .- , , vsak svojo pot: Starejši, dr.uzni- Varni. Pridružile se niso samo de- telja ki je staa mir ji o i>red 1111311 , • . . - L-,. , , , , i. , ,, , . _ . „ ;„ ,-, , - J iski očetje so bdi od dne do dne,lavke. Matere so nesle dojenčke; m bil pripravljen na vse. . - - • ^ 1 . 1 . . bolj prem orani, da .primejo za de- v naročju in stopale za trumo, j • Saj menda .govorim z ravna-ilo. miaj^i so besneli in burno ho- lz mesta je doslo mnogo nado-j tel jem t tej- jzgjiiti, kaa- so zahtevali. Pe-ivedatili post.opačev, mnogo ljudi; liaron ga je pogledal skoro za-} ter je moral ene krotiti, drugim'z ulice, ki preže na dogtodke, 3d lučljivo. da jati poguma. Nasprotstva so j se zabavajo ob nesreči in nezgo- "Da, gospod baron! In ta si ne vedno bolj rasti a. Pied kratkim di. ki so veseli, kadar nastane vi-'1 more kaj, če je j>ovedal med št i-j je še vse gorelo zanj — sedaj je har. Dasi nihče ni vedel nič gotx>- rhni očmi svoje mnenje!" . pa že slikal maa^ikako očitanje, i vega, ali tSiril se je glas, rastla je| Doba-o. da je med štirimi oč ; Pretekli so ztxpet štirje dnevi.;slutnja, da se nekaj dogodi mi. t e bi povedal taisto na shodu Napetost je bila čedalje večja. Pri ograji, .ki je stala nad viso- iiezadovoljnežev. bi bil lahko de-1 Peter je dobro izprevidel, da je; kim zidom, kjer jc v g-loboki sstm- magog, katerega bi nosila množi- sfkoro uničen. Noči so se mu vlek- j gi bobnela voda in drla brez dela ca na ramah! Ako je van? jc dra-il« bis-iz spanja, A-se hrepenenje po dalje — rak a j zatvortnice na ra- go, liaj ostane stvar med štirimi pravici, vse njegove žrtve. — vse. kaih so bile še zatprte — se je na- očmi. Pokličite takoj vse uradni- je videl, kako pada v brezdno in i slanjalo mnogo sumljivega obežn- ke! Tudi zdravnik naj pride!" da moa*a tudi sam za njimi v po-;stva. Orožniik niso pustili ni'ko- Ravnatelj je takoj izpolnil ba gibelji Imel je že svoje stvari v j g»r blizu tvorniee. Odganjali so ronovo zahtevo. kovčegu in izJcušnjava ga je sili- jih. nakar so jim odgovarjali « Hitro so bili vsi uradniki prod Ia, da bi čez noč izginil. I raznimi opazkami, češ, da. so pri- baronom. Ali njegov ponos mu je branil, šli na iaprehod. ' troapod doktor, ali ste kaj ve-j Sklenil je, da raje pade, da je za.-1 "Že gredo!'*' seli tega uspeha ? " j emehov^an in oara^no«}«!, kakor bi! Ta rvzkfik je rajziburil radJted- Baron je iroaiično gledal zdrav- zapustil armado, katero je on po- j neie. NeHraten po ji« Mt^d'na- nika Slugo ter se 'komodno presedel po fotelju. "To insirmacijo odklanjam najstrožje. Slovesno izjavljam, da mi zval, pozval v »vetem ognju za! sproti in radovedno ogledali mno- Ali koliko ixrmjwltikoy tie mu je jo b>k> vse to nesanano. be >vuraj kdar. dcrtwo stvar. — se uničijo vsi njegovi vzori, če ga potepta armada — naj ga. Ne zapusti j«, ni- žico, ki se je valila nem« proti tovarni. Slišal.se je tumtam jok otrok, veklik »enake, smeh in ne- VPOSTEVAJTE. Ako izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan- eev. itd. _ Ako želite prodati posestvo, liišo, trjtroviin.» itd. AkO želite objaviti krst, ženile v žalost 111 k o itd. AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe ^ . J AkO želite objaviti društvene iiaznaiiihi -v RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list "GLAS NARODA" VGlas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini: v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki znali vasiei v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. ''Glas Naroda" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri hi pol miljone (4.500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo.za oglaševanje. Cehe oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane.. . .-$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane......................................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00 Enkratno iskanje dela stane..................... $0.30 Enkratna objava ženit ne ponudbe, žalostinkc ali kaj enakega stane.............................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane -.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše gešlo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je* vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da še prepričajo Če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj lii. Posebno Velike važnosti je za vsakega pri naroČilih po GIjAS XAROOA. 17. NOV. 1916. 'A* Z 1 !• !• Kraszewskli UMIRAJOČI. ZGODOVINSKI ROMAN. (Za "Glaa Naroda" prirodil>*-2T*) J'J *krbi. vati. Nadaljevanje). * * Vum povelje bi bilo vsemogočno. Oh. bi bilo mogoče osvoboditi brata, očeta bi strica vseh Ti>ti. ki lii to >toril. bi imel pravieo od mene vse zalite- Te bt s'Mie j«' i/prejrovorila premišljeno, počasi in s svečanim triajsoiii. — l*ri t»ui je jrlfdula Sipinundu neprestano v oči, kot da bi mu hotela r<-< i: - Razumi prav mojv besede in jih ohrani zase! Zattni mil je /uuva ponudila roko. katero je on zopet poljubil, .la/- bom takoj odpotoval. — Storil bum vse, kar bt/m mogel, muho da va- boni rešil. — CV se mi ne posn^-i, >e ne bom več vrnil. Mladi Garbovski j*- odšel in kmalo nato je vstopila Antonija. Štela ji je vs<- pojasnila. Za božjo voljo, kaj >i -storila, draga Štela ' — C'e se mu resft.no karto in izgubil? Čudno, čudno — je rekel slednjič. Zembrinski sc je obrnil in hotel oditi, toda gospodar um je zastavil pot. Več kot tri ure sta se pogajala in slednjič odšla navsezgodaj k notarju. — Kupčija jf* bila sklenjena. — Zembrinski je dal Liski veliko nagrado in jo odpustil iz službe, iz svojega skrivališča je pa spravil vsi listine v kočijo in je bil opoldne pripravljen na pot. — Kaj bo pa zdaj z menoj? — je vprašal Jalovea. — Če se ti ljubi, sedi na kozla, in se pelji z menoj! — Kam se bova peljala? — Ne vem. — To se ini dopade. Zembrinski se je odpeljal najprej k Popaneu. -- Kaj je novega, pan Zembrinski? — Poslovit sem se prišel, jaz bom odpotoval. — Odpotoval? — Kam pa? — Hm. še sam ne vem. — Morda v to. morda v ono smer. . — Kdaj se boš vrnil? — Hm. Morda nikoli. - Kaj pa Nagelniea? — Vsega sem se naveličal in vse skupaj seni prodal. — Kako? — Prodal si? — Da. — Pred eno uro. — V Nagelnici že gospodari Zelma-li o vi č. Popa ne ni vedel, kaj bi odgovoril. Ali si znorel, kali? — Kaj ti je? — V imenu Boga Očeta in Sina! —< Ali se ti je res zmedlo v glavi? — Mogoče, mogoče, moj dobrotnik. — Vse je mogoče. — Ali je uiorda kaj čudnega, če /.nori človek, ki je stavil eelo življenje na -Jaz sni star in nisem več tako občutljiv, — mu res posreči prositi. draga Štela. prosil Drugače ne moivni vaz- pos»reei m et — C Vsa ? — Roke te bo uiueti tvojih besed. C e me hoče za ženo. se bom poročila ž ujini. — Ne samo te--M svoje življenje bi žrtvovala, samo da bi rešila oeeta. — Olu če t»i jih mogla rešiti. Ko j-- prišel Siguiund k Robertu in generalu, se je general še vedno branil podati zapriseženo izjavo. — Šele po dolgem prigovarjanju ^e je vdal. -— Toda v tem trenutku se je zopet premislil. Čakajta, prijatelja! — Nič ne bo. — Ker dragocenosti niso moje. ne morem priseči, da so moje. Sigmund uo uredil. Odkraja boni začel in zato moram odpotovati. (Dalje prihodnjič). Slovensko-Amerikanski Koledar bo tekom par dni izšel. Vseboval bo najraznovrstnejše članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerim; ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKE FRONTE in prizori iz PORUŠENE GORICE. Ker smo ga tiskali le omejeno število, svetujemo ro jakom, da ga PREJKOMOGOCE NAROČE. Cena 35 centov. Naročite ga še danes! --SLOVENIC PUBLISHING CO., je ostal >anio toliko časa. da je pojasnil Zenonu ge-;82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Takoj zatem se je odpravil k očetu v predmestje je odpotoval. — Prepričan je bil. da bo vse pravočas-i pa očeta ni bilo doma. — Starec je šel proti večeru V Lublinu neratov sklep. Skoki. K nesreči vrnil. Za božjo voljo oče. kod pa hodiš? — Cel dan te že iščem. Lzvanreduo važna zadeva! — Gotovo potrebuješ denar IŠČEJO SE PREMOGARJI. Za unijske in neunijske majne blizu Pittsburgh a. Premog je 6 čevljev širok, nikakih ovir, delo vsak dan, toliko vozov, kolikor morete nakladati. Plača po tonu. _ Xe, oče. — Ravnokar sem se vrnil iz Branska. — Tam sem ^Prazne hiše za poročene ljudi- uuvoril /. gospodieno Štelo. — Prepričan sem. da bo moja. če rešimo Možje, ki hočejo dobro zaslužiti, knezom posestvo. — Govori, oče! — Moja usoda je zdaj v tvojih, naj pišejo ali pa pridejo k: rokali. Starec ga je začuden pogledal. - Lažeš! — je vzkliknil slednjič. — l)am ti častno besedo, da govorim čisto resnico. — Knopjinja Štela mi jv *>ama rekla. -- Od zlodja si. otrok. — Samo če bi ti smel vrjeti. — Saj se lahko prepričaš. Prokleto, to bi bilo nekaj! — To bi se povspeli. — Pelji se v ... takoj v Lubliu h knezovemu pooblaščencu. — (.c pa njega ni, pa k jrotipodii Zenonu Zurbu — Toda gorje, če me varaš. — Oh oče, oče. kaku sem ti hvaležen. — Spomenik ti bom postavil v Lublinu. S< isti večer je bila odposlana v Bransk brzojavka, da je pripravljen Garbovski prevzeti ves dolg. OTROKE na dom. da jih čuvam, meisee. UNITED COAL CORPORATION Employment Dept. Room 105 424 Fourth Ave., Pittsburgh, Pa. Uradne ure: od 8.30 predpoL do 12. opoldne. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam tvoja MA&AVHA VIHA. vz^mtaiii Plačo nil leden ali A in if! ia .Talušič. 40!» F. iti. si.. New York. X. V (iT-is—m SVARILO m ALI $1000.00 NAGRADE I^3 Xelka lainjiva oseba si je izmislila, da je biio pri meni spo-daj podpisanem Franku -Turjo v-cu po roki -pravice izpuščenega vee sodov vina. Z5f* Opomniti maram, da je to gorostasna laz. ter hočem vsakemu, ki mi more dokazati gori orne njeno obrekovanje, plačati tisoč dolarjev na roko. I^iF* Vsakdo pa. ki ga zasačim, da me kaj takega po krivem obsoja. se bo moral pri sodi-^*-u zagovarjati. pa na j bo Peter ali Pavel, ter vsak, kdor še ne ve. kakšna, kazeu ga čaka za obrekovanje in odškodnino trgovine. 1 ali ko pri meni poz ve. Jr^F* Sicer pa mislim, da sva z istim strupenim jezikom, ki si je to izmislil, že blizo. ZPr* VSKM v SVARI I/O: ^ S apofštnvanje.iu Prank Jurjovec, 181)1 \\\ 22. St.. Chicago. 111. _(16-1S—11)__ VABILO na WB* VBSELICO. ki jo priredi j dr. .lul raiija Zarja št. S.D.P.Z. na Zahvalili dan 30. novembra j v majnarski dvorani. Začetek točno ob 2. uri pojKildne. j Temi|>ot oin vabimo \ -sa sosedami a d rušit va ter jvosamezne rojake iu rojaiknje iz Meadow Traudx, Pa.,; in okoCiee. dn se te naše veselice j potnoštevihio vdeležo. Olane tega društva pa otpozar-|jam. da bo moral -\-satk plavati en j dolar v društveno blagajno, če se I prav veselice ne vdeleži. i Toraj na sedenje 'i0. nov.! Andrej Posega, tarjnik. Motorji olajšajo delo. Mali motor v vaši prodajalni ali delavnici vam bo večkrat pomagal iz zadrege in pomnožil do hodke. Xajsi bode vaše delo že kakršno koč«.. pronašli bodete, da električni motor olajša delo in pomnoži dobiček. Kdisou delo v zvezi z električnim motorjem daje štiriindvajset urn o rabo iu popolno zadovoljil ost. The New York Edison Company At YouScnHce General Office*: IrvingPlare -nd I5th Street nranch Officc Show Rooms tor tbc Coavcnirace ol the P ib!«c «24 Broadway ! j '151 F. *>th Street 12k Deltncfv Str.t: * 13* West Street 'T7 F. liSth Sttm 10 Irv ins Ptacc "\>pen un:: lidniiht •3«JE >4»tn Street lio- Meadow Lands. Pa 16-17—11) Vsi ljudje vse vedo. ("N. pr. EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL * ▼ RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica. Jos. Starčevič, lastnik SLOVENCEM dobro znan še s Butler St., Pittsburgh, Fa, Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in ) \ [M) dkMši mrzel prigrizek vedno na razpolago, g Rojakom se priporočam. T»ri«r je kako drnfitvo namenjeno kropiti bander©, ustav«, regtlK sod bene Inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verlilco, priveska, »ratane Itd., ae kupite prej nlkje-, da tndl nas sa cene vprašate. Upratenje Ya» e je takoj odpravil Na^elnico. Medpotoma m.' je pridušal. da bo kaznoval izdajalskega Judeža. Ker mu ni hotela Liska odpreti, je razbil vrata in začel razbijati po hiši -- Liska je šla po polieijo, nakar so lovca zopet aretirali. Zembrinski se je šele tedaj >plazil iz svojega skrivališča, ko mu „e njegov špion Jalovca zatrdil, da Vincentoviča ni vee v Lublinu. Se i.^ti dan je i>osial po Popanca, pt-sal je Hartknoehu v Varšavo in s'- je zečcl pripravljati na odločilen trenutek. Popanc je ninalo prišel. Kapo je vrgel v kot in se zakroho-tal: — — No, kakt» je7 — I pam. da si prestal dovolj strahu? — Vse je končano — - Garbovski b».» plačal dolgove. — li.irbov^ki T — >e je začudil Zembrinski. — To ni mogoče. Tako je in nič drugače. — Ti boš odnesel dolgi nos. In knezova hči se bo poročila s sinoni mešetarja? — je vpra-4h\ Zembrinski. — To ni mogoče! — To je neumnost! — Če l i pa rečem, da je. — Kes? — je vprašal Zembrinski in prebledel. -- Kes. res. — Jaz se ne šalim. Starec jc začel nekaj mrmrati in skomignil z rameni. — Slednjič je vstal. — Ali iiuaš črno na belem; — Da. tukaj imaš listine. — Kai hočeš še več? — Seveda, če je (iarbovski tako neumen, nič ne pomaga. — Čakajmo. bomo videli, kaj sc bo zgodilo. — Knez ne bo dal tako izlepa hčere svinjskemu pastirju. Zatem »c je starec nasmehnil. - - Piidi jutri k meni. — Jaz se moram še premisliti. — Igro bomo morali nekoliko izpremeniti. — Če pa tudi to ne bo nič pomagalo? — Jaz sem prepričan, da bo. Ko se je Popanc poslovil in odšel, je poklical Jaloveo. - Sedi. Jalovca. — mu je rekel — nekaj morava pisati. — Meni se trese roka in mi miglja pred očmi. Vzel v roko pero in čakal. — Zembrinski je začel »diktirati: dolgo pismo advokatu Hartknoehu. Ko je bilo pismo končano, mu je rekel gospodar: — Zdaj pojdi in naroči dva konja ter kočijo. — Kočija naj bo velika, ker moram vzeti seboj vse papirje. Ko je Jalovea odšel, je poklical Zembrinski Lisko. — Vstani, skuhaj mleko, jaz moram odpotovati. Predno je bilo zakurjeno in predno je mleko zavrelo, se je ( rec že napravil. Pogledal je skozi okno in videl, da ima Zelmanovič še luč. Oblekel je suknjo in ae odpravil k njemu. Zelnianoviča je ta obisk zelo presenetil. — Pan Zelmanovič. zastran neke važne zadeve sem prišel k j vam. — Jaz moram za dalj časa odpotovati. — Zakaj bi Nagelniea; čisto razpadla. — Že večkrat ste rekli, da jo hočete kupiti. — Zdaj te vam nudi najugodnejša prilika. — Kupite. Žid mu najprej ni vrjel. — Premišljeval je in slednjič vpra-1 šal: — j — Kaj bi s to razvalino? — Dragi prijatelj, jaz ne smem izgubljati časa. — Kupite, če hočete. — Jaz vam poceni prodam, gema. la najboljiega grozdja. Najbolj ie ataro belo vino Uo« 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče dno Zinfandel 27 do 28 galon 114, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon <25, rdeče vino 27 do 28 galon 112.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 4% gaL 112,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vitet tudi vojni davek ca vino. — Potovalni agent je to-jak M. ŽugeL 8 cpoitoTanjeM 9. JACKS®, Box 161_St. Helena, CaLj HARMONIKE sodlat kakršnekoli vrste popravljan po najnlijlh lo trpelno In sanesljlvo. V poprav« ssnnsljlro vsakdo poBJa. ker sms Ss nad 18 let tukaj v tem posla la sedaj r svojem lsstneia doma. T popravek rsaaess ksanjske kakor vse drags harmonike ter računaš po deta ka* korita« kdo sabtsva besa vpraisaj. _ JOHN WINUL ini Bast Ud BI Dr. LORENZ, VINA! VINA! VINA! VINSKO ŽGANJE (TROPINJEVEC) Za samo $26.00 pošljemo 52 galon sod caiifornijskega rdečega vina in za samo $37.50 pošljemo pa sod 52 galon Rieslinga(belega) vina Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na: DALMATINSK0-KALIF0RNUSK0 VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki želo dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne iuformauije glo-de datuma izkreanja ali imena paroika. Obrnite se zaupno na njega, kjer bost*: točno in solidno postreženi. MAGNETIC COMB povspesi rast iu za bra ni izpadanje las. Odstrani luske, okrepi iu izboljša kožo £ ter uživi rsat las. Ozdravi glavobol. Cena temu Prof. Long's Ma- ® guetie glavniku on dolar. Pošljite ponj danes. Naslovite• S NOVELTY SALES COMPANY P. 0. Box 1352 PITTSBURGH. PA. misntfaiiSfssfiiJiaigfHigiafa^ ANTHONY KRZEN|TIH, STAVBENIK IN K0NTIAKT0R izdeluje risbe iu proraeune. Njegova posebnost je popravljanje in prenavljanje poslopij. LES OPEKA CEMENT Pisarua: HOTEL MUCH1TZ, Forest City, Pa. Jaa mšprn --*----*-- nuatrargnn. 4t.IL Uradas od ». do & Ub od S. do 2. Wsyjo od ig^dcii Kdor triurni se na ves »las. naj" Če noeete vi, bom prodal dru-jn