\
^	^ s 'I i C k'
1 3
.n -š a Ö ^
PuS i ni
GLASNIK
Stanovsko in strokovno siasiio Zveze poštnih orsanizacij za Slovenijo v Mubljani.
Uhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej I Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	I	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. ^
Letnik IV.	¥ Ljubljani, dne 15. septembra 1924.	18. številka
Še nekaj o pojavu posebnih društev posameznih kategorij ptt. uslužhenstva.
K izvajanjem .predsednika T. Jovanoviča v gornji zadevi (glej »Poštni! glasnik« št. 17) bi dodali njegovim resnim in zanimivim besedam še nekaj svojih misli.
T. Jovanovič je iprav pogodil, ko je ožigosal one tovariše, (ki bolujejo na osebnih amibicijah. Najprej moramo ugotoviti, kje tiči vzrok nezadovoljnosti in kje je ognjišče te nevarne bolezni osebnih ambicij. Odgovor je kratek:
Prvi in poglavitni Vzrok te bolezni je nevoščljivost, drugi vzrok je častihlepje, tretji pa pomanjkanje resne in globoke naobrazbe.
Opazujemo mizerno stanje višjih in nižjih ptt. uslužbencev in, ko analiziramo izjave :n raz. lične nastope nekaterih gori omenjenih bolnikov, se moramo nehote vprašati, kako je sploh mogoče, da nismo že zdavnaj omahnili pod težo gornjih treh grehov.
Ko so Mii svoj čas nižji ptt. uslužbenci maksimirani, ni bil njihove težke (prizadetosti nihče drugi kriv, kakor prokletstva vredna nevoščljivost. Videli smo takrat obupane obraze trpinov, ki so se morali vsakemu smiliti, kdor ima količkaj »rca in socialnega smisla. In vendar se je našel takrat neki upravnik, ki je ves vesel in zadovoljen vzkliknil: »Hvala Bogu, da se je vendar enkrat zgodila (pravica s tem, da so se prikrajšali prejemki nižjih uslužbencev-«
Ko «o po dolgi dobi prejeli letos uslužbenci po zakonu zajamčeno službeno obleko, se je neki drugi gospod izrazil, kako sploh je to mogoče in kako pride nižje ptt. uslužbenstvo do tega, da ise mu podeljuje obleka.
To sta samo dve izjavi višjih gospodov uradnikov, da ne govorimo o drugih, iki so sem in tja zbadali ter kazali škodoželjne obraze svojemu sočloveku in sotrpinu.
Prišla je prevedba. Ko je bilo ptt. uslužbenstvo prevedeno, se je zbog prevedbe, pri kateri so nekatere kategorije in posamezniki nekaj pridobili, vnela pravcata gonja enega proti drugemu z namenom, kolikor mogoče drug drugemu Škodovati. Slišalo se je, kako je sploh mogoče, da so ti in oni, pa ta in ona kategorija mogli tako in tako napredovati.
Seveda onim, ki bolehajo na osebnih ambici. jab, ni bilo to prav, ker ti so si želeli — meni vse, tebi nič.
[Nadalje, ako se ozremo na drago polje, tam, kjer se daje nekaterim piti iz grenkega keliha na podlag1! kazenskih postopanj, včasih pa tudi nepotrebnih šikan, takrat nas mora srce boleti, ko opazujemo razen različnih zbadanj judeževske in škodoželjne obraze dobrih tovarišev, ki ne vidijo ure, ko se bo ta ali oni zgrudil pod težo gori označenih treh grehov.
iše mnogo drugega bi se dalo navesti v dokaz, toda ostanimo pri tem, saj je že to dovolj značilno glede na to, da so se opazovali ti pojavi v ožjem krogu ene same pošte. In če se je moglo v tako omejenem krogu toliko tega konstatirati, kako mora izgledati potem cela stvar po širni domovini? Do sedaj opisano spada večinoma k (poglavju nevoščljivosti. Ozrimo se še na drugi greh, to je častihlepnost.
Opazujemo tovariše tega in onega tabora, pa vidimo, da je nekaterim več za višji čin in visoko doneči naslov in sploh za zunanje znake njegove veličine, kakor pa za vse drago, česar potrebujemo za naš in naših družin obstanek. Večkrat sli. čimo tega ali onega, iz te ali one kategorije prav
milo tarnati, kaj smo in kam smo prišli, kje so naši lopi prejšnji naslovi in čini?
Tudi o tem poglavju bi se dalo dosti napisati, pa pripomnimo samo tole. Kako malo je zanimanja za dobro in enotno organizacijo, ki naj hi nam bila naša dobra in Skrbna mati. Koliko premalo se tarna o grozni bedi, ki nas tare. če se pa ta ali oni tovariš vendar enkrat osokoli ter zastoče, da mu ni mogoče več živeti, pa da je sicer najboljši patriot in narodnjak, ga na osebnih ambicijah bolan človek zavrne, češ, vi se obnašate kakor boljševik. Ko se osramočen okoli ozreš, te (presunejo škodoželjni pogledi tvojih so. tovarišev, ki dokazujejo s .svojim obnašanjem sa. mo niako naobraabo.Ker smo že pri tem, ostanimo malo pri naobrazbi. Glede naobrazbe je težko očitati, ker vemo, da se bomo vsem zamerili. Ali pravična stvar ima povsodi svoj prostor. Ako simo primorani o tem pisati, je to znamenje, da je potrebno, da se začnemo resno sami sebe spoznavati česa smo zmožni in kaj smo prav za prav kot inteligentni ljudje dolžni storiti za celokupnost.
žalibog, večina nas misli, da se neha naobrazba pri kakem detektivskem romanu ali pa pri čitanju »lajbžurnala« te ali one stranke. Ne, dragi tovariši, izobraževanje se začne z rojstvom in ce neha is smrtjo. Najbolj naobražen je oni, ki razume In je spoznal svojo mater naravo, ker le kot tak se bo zavedal svete dolžnosti do svojega bliž. njega, kateremu bo vedno dober tovariš, svetovalec in učitelj.
Ker se premalo zavedamo revščine naše širše naobrazbe in ker smo zato nezmožni, da bi presodili, kaj bi bilo v dosego Izboljšanja našega položaja potrebno, moramo opažati prežalostne posledice naše domišljavosti. Zbog neukosti nas močnejši izrabljajo, a mi nismo zmožni niti toliko, da bi se resno medsebojno podpirali v dosego najpotrebnejšega za sebe in svoje družine. Pred nekaj tedni smo slišali, kako je bil neki uslužbenec okaran s temi.le značilnimi besedami: »Meni je ljubši najsiabši uslužbenec, ki ne zna ničesar delati, samo da je tih, kadar mu uka. zujem, kakor pa najboljše kvalificiran, ki mi dela opombe.«
Mi smo odločno na tem, da obstoji disciplina, ali discipline ne smejo izkoriščati na osebnih ambicijah bolni ljudje v to, da zamerijo podrejenemu uslužbencu, če je ta toliko brihten, da razloči, kaj je prav in kaj ni prav. Pri dobri volji se da mnogo koristnega doseči, največ pa se doseže z lepim ravnanjem, to pa najdemo le pri resnično in srčno izobraženih ljudeh.
Poslušali smo nekoč pogovor par poštnih uslužbencev in nekega starejšega finančnega stražnika, pa smo dobili drugo žalostno sUko niz. ke naobrazbe.
Ko se je med imenovanimi sukal pogovor o bedi drž. nameščencev, je neki poštni uslužbenec pripomnil, kaj ko bi se tako organ'ziraii, da ni se osnovalo enotno močno društvo, ki bi obsegalo poleg dragih državnih nameščencev tudi finančno stražo. Modri in brihtni finančni stražnik je pa odgovoril: »Kaj, mi naj bi se organizirali skupaj z Vami, ko je pa vsak finančni stražnik profesor?« Neki naš poduradnik je na to odvrnil, da ima skoraj res prav, češ, da se pri nas tudi nekas terim mučno zdi, ko moramo biti organizirani skupaj z onimi, ki niso bili nič. Komentarja k temu ni treba.
Potreba pa je, da začnemo poleg drugega delati tudi na to, da dvignemo naobrazbo svojih članov. Bilo bi to res koristno in plemenitoIdelo, morda se oglasijo v tej stvari tovariši, ki imajo dobro voljo in smisel za celokupnost.	M. V.
Dopisi.
IZ MARIBORA.
Več tovarišev z dežele se je obrnilo name z vprašanjem, ali imamo poštni nameščenci v Maribora kak lastni denarni zavod, ki daje posojila in ki sprejema event. prihranke kot hranilne vlo. ge. Vsem tem in vsem drugim, ki se za to zanimajo, sporočam sledeče:
Mariborski poštni nameščenci sm0 si osnovali skupno s tukajšnjimi železničarji že pred 3 leti lasten denarni zavod: »Jugoslovansko hranilnico in posojilnico r. z. z o. z. v Mariboru«, Frankopa. nova ulica 2. Ta zadruga se je tekom svojega kratkega obstoja nad vse lepo razvila in šteje že preko 800 zadružnikov. Hranilnica, koje prvi namen je, služiti javnim nameščencem, sprejema hranilne vloge od 10 Din naprej od vsakogar ter jih obrestuje po 10% brez odpovednega roka (take vloge se lahko vsak trenotek brez predhodne odpovedi dvignejo), one vloge pa, ki so vezane s 3 mesečnim, polletnim ali daljšim odpovednim rokom, obrestuje celo po 12% ido 14% oziroma po dogovora. Svojim zadružnikom (zadružnik postaneš, ako vplačaš zadružni delež 50 dinarjev, ki ostane tvoja last) dovoljuje zadruga tudi posojila proti primernemu jamstvu in odplačevanju v obrokih. Razen denarnega poslovanja ima zavod tudi svoj lastni blagovni oddelek, v katerem dobe zadružniki izgotovljene moške in otročje obleke, perilo, blago itd. pod ugodnimi pogoji po zelo nizki ceni. Zadruga dobavlja vse svoje blago neposredno iz prvovrstnih tu. in inozemskih tovarn, vsled česar so cene izredno nizke.
Vsem tovarišem priporočam, da pristopijo kot zadružniki k temu našemu lastnemu zavodu (delež 50 Din ise lahiko vplača tudi v 5 obrokih) ter se z zaupanjem obračajo nanj. Kdor ima kak dinar prihranjen, naj ga plodonosno naloži v našem lastnem zavodu, ki obrne hranilne vloge zopet v prid takim tovarišem, ki potrebujejo posojila. Istotako priporočam vsem, da se poslužujejo blagovnega oddelka zavoda, ki razpolaga z dobrim blagom ter se stalno izpopolnjuje. V kratkem bo lahko zalagal člane zadruge tudi z vsemi drugimi gospodarskimi potrebščinami (izvzemši živila).
(Denarni oddelek zadruge posluje v novoadap-tiranih prostorih Frankopanska ulica 2, dnevno (razen sobot, nedelj in praznikov) od 18. do 20., blagovni oddelek pa ob delavnikih od 17. do 20. ob nedeljah in praznikih pa od 9.—12. v istem po. slopju.
Interesenti dobe vse potrebne ustmene ali pismene informacije ali naravnost pri: »Jugoslovanski hranilnici in posojilnici r. z. z o. z. Mari. bor, Frankopanova ulica 2«, ali pa ipri tov.: Majer Antonu, pt. čin. Maribor 1, Koser Vojtehu, pt. čin Maribor 2, odn. pri podpisanem.
Naše težko prislužene pare spadajo v lastil denarni zavod, ne pa v žrelo bank in dragih (pijavk.	Vaclav Kunst.
Organizatorično gibanje.
Z A P IS N I K
rednega občnega zbora »Zveze poštnih organizacij , ki se je vršil dne 17. avgusta tl. v Mestnem domu v Ljubljani.
(Dalje.)
Vlada se 'je tudi odločila, da izpremeni in enotno uredi za vise resore uredbo o razvrščanju državnih nameščencev, predno pride v pretres v zakonodajnem odboru. Kakor znano, ta uredha še ni zakon, ker Je ni odobril parlament, temveč jo je izdal ministrski svet. Pragmatik© in uredbo bo predelala posebna
komisija, da bosta prišli najkasneje v oktobru v zakonodajni odbor in potem v parlament. Ta namen Ylade najtopleje pozdravljamo, posvetiti pa moramo tej nameravani reviziji vso pažnjo, da ee ne bo za naš resor kaj na slabše izpremenllo, gledati moramo, da nam ostane neizpremenjeno, kar smo s tem zakonom pridobili, kar se pa da Izboljšati, naj se izboljša in krivice poravnajo. Naša glavna zahteva pa je, da se za naš resor napravi specialna pragmatika in zniža službena doba od 35 na 30 let za vse osobje, za ambulan-carje pa na 25 let. Splošna zahteva vseh organizacij je, da se črtajo sledeči členi:
1.	) čl. 234, po katerem bomo vsi stalni šele s
I.	septembrom 1926,
2.	) čl. 239, po katerem se vsakdo, ki nima polne službene dobe, upokoji po starem.
3.	) 240 glede pokojnin vdov in sirot, po kate. rem se jim pokojnine, ki so jim pripadle pred uveljavljenjem nove ragmatike, ne morejo zvišati.
'4.) čl. 246 glede upoštevanja kadrskega roka oziroma službe preko kadrskega roka v mirni dobi in v vojni.
Nadaljne zahteve tvorijo predlogi, ki smo jih stavili na letošnjem kongresu Saveza v sporazumu z vsemi zastopniki pokrajinskih organizacij, ki naj bodo deloma podlaga za naš specielni zakon, deloma naj se upoštevajo pri reviziji pragmatike In deloma naj jih ministrstvo upošteva za izbolj. Sanje naših službenih razmer. Smatram, da so ti predlogi tako važni, da vam jih navedem in, če bo imel k tem točkam kdo kaj dostaviti ali iz-premeniti, naj to stori pri zadnji točki današnjega dnevnega reda.
Te točke so:
1.	) Vsi uradniki II. kategorije, ki imajo preko 20 službenih let, naj se uvrste v I. skupino analogno uvrščanju učiteljstva.
2.	) Da se otvorita v II. kategoriji še 2 skupini, da se zmanjša prevelika razlika med I. in
II.	kategorijo in se tako ustvari primerna razlika, ki postoji med II. in III. kategorijo.
3.	) Da se upravniki pošt I. reda, odnosno glavnih pošt uvrste v I. kategorijo V. skupino.
4.	) Glede na dejstvo, da je število delovnih ur dnevno za ptt. osobje veliko višje, a služba veliko napornejša, kakor katere koli druge stroke, naj se zniža službena doba za ptt. stroko od 35 let na 30 let, za ambulancarje pa na 25 let.
5.	) Vse pisarniško in manipulativno osobje naj se na podlagi šolske kvalifikacije, kakor tudi zvaničniki z manipulativnim izpitom, uvrste v
III.	kategorijo, ako so bili 1. sept. 1923 že v ptt. službi.
6.	) Naj se vsi oni služitelji, ki so bili 1. sept. 1923 v službi, prevedo. za zvaničnike na podlagi položenega strokovnega izpita.
7.	) Naj se povišajo vsemu ambulantnemu osobju dnevnice v istem razmerju, kakor jih prejemajo ostali državni nameščenci, če so na službenem potovanju.
8.	) Naj se poviša in izenači nagrada za nočno službo vsemu ptt. osobju, ker je absolutno krivično, da prejema uslužbenec pri pošti manjšo nagrado, kakor pri telegrafu in telefonu.
9.	) Kadrski rok naj se za vse osobje popolnoma upošteva, ker je velika krivica, da se ta rok odbija onim, ki stoje za kralja in domovino v veliko večji nevarnosti, kakor ženske in oni, ki so za vojake nesposobni. Odbijanje kadrskega roka izgleda kot nekaka kazen, čim bi bilo mnogo logič-nejše, da se nagrade oni, ki stoje pod orožjem na braniku države.
10.	) Zaradi pomanjkanja osobja naj se sprejme nazaj v službo vse ono osobje, ki je bilo reducirano in ki prosi za zopetni sprejem, če se Izkaže, da je za službo sposobno.
11.	) Naj se čimpreje izvrši napredovanje vseh ptt. pripravnikov iz pripravljalnih skupin v pomožne, ki so dovršili 3 leta službe.
12.	) Naj še daje vsem ptt. uslužbencem, ki iso službeno premeščeni, primerna dnevnica skozi 30 dni, da morejo v novem službenem kraju vnaprej plačati stanovanje.
13.	) Prehod uradništva iz pripravljalne skupine v pomožno, Odnosno iz pomožne skupine v glavne, naj se izvrši brez polaganja posebnega izpita za vse ptt. Uslužbence, ki so bili 1. sept. 1923 že v službi.
14.	) Da se čimpreje Izvrši povišanje stanarine v smislu člena 37 uradnikega zakona.
15.	) Naj se čimpreje Izplača z zakonom zajamčena razlika plač od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924, ker se Je uslužbenstvo na račun tega zadolžilo.
16.	) Naj se prevedo vsi služitelji pri tehničnem oddelku v smislu zakona za zvaničnike.
17.	) Upokojitev ptt. uslužbencev naj se izvrši po novem zakonu neglede na službeno dobo, kakor tudi, da se vsakem upokojencu istočasno nakaže pripadajoča mu pokojnina in se tako prepreči, da morajo po mesece in mesece čakati in v pravem pomenu besede gladovati, kakor se to še danes dogaja.
18.	) Naj se čimpreje povišajo plače nekvalificiranim odpravnikom v Dalmaciji in Sloveniji, ker s 400 Din na mesec absolutno ne morejo živeti.
19.	) Vsemu ptt. osobju naj se računa službena doba od navršenoga 18. leta starosti, če so s tem letom vstopili v drž. službo.
20.	) Glede na dejstvo, da so draginjske razmere v Zagrebu, Skoplju, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Mariboru in Celju iste, kakor v Beogradu, naj se uvrste ta mesta v I. draginjski razred.
21.	) Naj se prevedo vsi konceptni uradniki pri ptt. direkcijah, ki imajo 14 službenih let, v I. kategorijo.
22.	) Naj se da vsem nižjim uslužbencem, ki so bili do sedaj za obleko ali obutev prikrajšani, nadomestilo v denarju ali v naravi.
23.	) Naj se draginjiska doklada za zvaničnike in služitelje poviša na ono višino, kakor so jo prejemali pred uveljavljenjem novega zakona.
24.	) Naj se poročenim uradnicam dajo draginjske doklade v isti višini, kakor jih prejemajo neomožene uradnice.
25.	) Naj se podeli vsem ptt. osobju neomejena ugodnost znižane vožnje po železnici, a ne samo za trikratno vožnjo.
Tovariši in tovarišice! že samo iz teh predlogov uvidite, koliko vprašanj imamo še nerešenih, ki se pa morajo rešiti, da bodo člani zadovoljni, kar je pa tudi v največjem interesu služ. be. Zato bo treba še mnogo požtrvovalnega dela in sloge v organizaciji. Žal vidim, da se naša sloga ruši, vsaj poizkusi so tu, da se zruši. Tovariši in tovarišice! Dotekniti se moram najžalost-nejšega poglavja v kroniki naše organizacije, to je ostudnega denunciantstva, katerega so se poslužili nekateri ljudje v naši stroki, da bi dosegli mojo premestitev in še nekaterih drugih tovarišev, bodosi iz političnih, kakor tudi iz stanovsko organizatoričnih vzrokov. Tem ljudem je občni dobrobit popolnoma postranska stvar, samo da dosežejo svoj smoter. Dokazali so s tem, da so brez vsake srčne kulture in plemenitosti, ker so z lahkim srcem hoteli uničiti svoje tovariše z družinami vred, ki jim nikdar niso nič žalega storili. Jaz za svojo osebo vem, da nisem nikdar j nikomur nič hudega storil in da nisem dosedaj in j tudi ne bom nikdar hudo s hudim povrnil, ker mi I je maščevanje tuje. Svaril sem vedno in tudi ! danes dvigam svarilen glas, tovariši in tovarišice, ne ustvarjajte političnih organizacij v stroki, ki so prehodnica pogina vsake strokovne organizacije, ker se ne da zabraniti, da bi se politika ne utihotapila tudi v organizacijo. Naša Zveza mora biti brez vsake politike, da se obračamo lahko vsak čas in na vsako politično stranko v naših stanovskih In strokovnih zadevah. Ako bomo politično organizirani, tedaj nas bodo vse druge stranke zavrnile in nas napotile k oni stran, ki, pri kateri je naša stroka organizirana. Pa še drugo zlo ima politika v stroki. Ona seje razdor v naše vrste, ruši prijateljstvo in kolegijalnost med nami, da je postalo službovanje naravnost neznosno.
Tovariši in tovarišice! V interesu nas vseh vas rotim, proč s politiko iz stroke in organizacije, če ne, vam prerokujem, da se bo organizacija razbila. Izven urada in organizacije naj se udejstvuje vsakdo po svoji mili volji v kateri stranki se hoče in gre tja, kamor ga srce in razum vleče. Izven urada in organizacije lahko vsakdo dela kar hoče, v uradu in organizaciji pa ne, če hočemo sami sebi dobro. V strokovni organizaciji se morate v lastnem Interesu pokoravati samo strokovni disciplini, nikakor pa ne politični disciplini, ki zahteva od vas, da se v stanovsko strokovnih zadevah nji pokorite, kar je vse obsodbe vredno.
Tovariši in tovarišice! Ne razlagajte si mojega apela tako, da nasprotujem kaki politični stranki, to mi niti na um ne pride, temveč verujte mi, da sem ga izgovoril edinole v skrbeh za našo organizacijo. Iskreno želim, da se povrne zopet mir in prijateljstvo v naše vrste in urade. Naj zopet zaveje duh pravega, odkritosrčnega In brezzavlstnega prijateljstva med nami, kar bo
nam vsem v blagor. Končam tovariši in tovarišice z željo, naj bi padle moje odkritosrčne besede na rodovitna tla, da vzklije iz njih novo, bratsko življenje v naši stroki.
3.) Poročilo tajnika Jakšeta:
Ofücielno tajniško poročilo bi lahko odpravil z enim samim odstavkom: Zveza je imela v zadnjem poslovnem letu okrog 200 dopisov In 14 sej širšega odbora. Dovolite pa mi, da se pomudim malo dalj časa pri treh točkah, ki sem si jih bil zastavil kot program pri sprejetju tajniškega mesta in ki so mi bile smernice mojega delovanja v Zvezi. Te tri točke so 1) finančna in strokovna okrepitev »Poštnega glasnika«, 2) nova pravila odnosno reorganizacija Zveze in 3) vzpostavitev Zvezine enotnosti in skupnosti v prejšnji stan.
1) Ko sem prevzel tajništvo Zveze in s tem tudi souredništvo »Poštnega glasnika«, je bil list skoro na tem, da izdihne. Naročnikov je bilo vedno manj, pa še ti niso vsi redno plačevali naročnine. Vneti agitaciji, posebno pa sklepu »Sekcije ptč. člnovniEov«, da mora biti vsak njen član naročnik lista, se moramo zahvaliti, da se je list opomogel in da je zdaj trajno aktiven. Po vsebinski plati vem, da niso z listom vsi zadovoljni, toda tega ni krivo uredništvo lista, nego člani, ki ne dajo listu dovolj sotrudnikov iz svoje srede, žalostno izpričevalo za poštarje, kojih organiza. cija šteje 1500 ljudi, je dejstvo, da morajo skoro vse 'številke lista napolniti vedno eni in isti 2—3 tovariši. Jasno je, da pogreša list potem potrebne pestrosti in zanimivosti. Vsak poštar ima toliko povedati potožiti; ko bi se dobro od tega odbralo in napisalo, bi bil list lahko vedno bogato preskrbljen s prispevki. Pogrešamo prispevkov z dežele, posebno pa iz druge naše centrale iz Maribora, kjer je sicer najboljše organizirano članstvo. Naš Savez v Beogr. je pričel izdajati svoje lastno glasilo »Poštanski Glasnik«, ki naj bi nadomestil vse majhne pokrajinske lističe poštnih organizacij. Ali se bo naša Zveza uklonila zahte. vi Saveza in prenehala z izdajanjem sedanjega našega »Poštnega glasnika«, o tem bo razpravljal sicer novi odbor Zveze, vendar mi dovolite, da vas opozorim na veliko važnost lastnega, samostojnega glasila, ki se sicer z lahkoto ustavi, pa silno težko obnovi. Zato novemu odboru na srce polagamo, da Ust za vsako ceno obdrži, kajti, kaj se pravi tako velika organizacija, kakor je naša Zveza, brez lastnega lista, bi Občutili šele tedaj, kadar bi ga izgubili, članstvo pa pozivam, da se lista oklene, da si ga po možnosti vsakdo naroči, redno plačuje, čita in vanj piše, potem bo tako finančna kakor vsebinska stran »Poštnega glasnika« zasigurana.
2.) Kot eno prvih del sem si bil določil osnutek novih pravil za Zvezo. Sedanja pravila so silno pomanjkljiva in slaba. Ne isme se smatrati to za očitek tistim, ki iso ta pravila sestavili, ker mi je znano, da so bila sestavljena v 24 urah; vendar dejstvo je, da so pravila za nič. Kmalu pa so se začeli oglašati glasovi, naj bi se Zveza sploh preustrojila, reorganizirala na novi, edino pravilni in zdravi podlagi enotne, necepljene organizacije vseh poštnih nameščencev v Sloveniji. Razpustila naj hi se vsa mnogoštevilna poštna društva ter ustanovili samo dve sekciji, ena za uradnike in ena za neuradnike. Jasno je, da sem takoj pustil pravila in se z vso močjo zagrizel v glavni cilj: reorganizacija Zveze na podlagi enot. ne, edinstvene, centralizirane organizacije. Da nimamo danes ne novih pravil, ne reorganizirane Zveze, gospoda moja, verujte mi, da ni moja krivda. Brez domišljavosti tu javno trdim, da se ni za to stvar nihče tako odkrito in pošteno boril kakor jalz. Vodil sem pogovore in konference z zastopniki juristov, maturantov in računarjev, skušal dokazati edino pravilno pot, ki jo je ubra. lo vodstvo Zveze, toda čas, v katerem so se vršili ti razgovori, je bil moj najhujši nasprotnik. Takrat so bili zaradi prevedbe in še drugih stvari duhovi med posameznimi kategorijami poštnih uslužbencev tako razburjeni, da ni bilo mesta za pametno, trezno besedo, zato so se morali razgo. vori kot trenotno brezuspešni prekiniti. Hvala Bogu, samo prekiniti, kajti uverjen sem, da se bodo tl razgovori pod novim odborom nadaljevali in privedli do pozitivnega zaključka, do Ideala vsakega pravega poštarja: do enotne, skupne, močne organizacije slovenskih poštarjev.
3) Tisto uro, ko sem vstopil v vodstvo Zveze kot njen glavni tajnik, sta Izstopili dve društvi Iz Zveze, eno društvo pa je bilo sploh Izven Zveze. Ironija usode je bila pač to, da se je moj
ralo zgoditi to ravno ob mojem nastopu, ki sem bil vedno vnet in neutruden propovednik enotne organizacije. To žalostne dejstvo — manjkanje treh poštnih društev v Zvezi — nas je bolelo, ni nas pa zmalodušilo. Kot največji in glavni cilj smo si bili postavili geslo: vsi poštarji v Zvezo za vsako oeno, pa tudi, če je ta cena glava tega ali onega voditelja! Kajti ni poglavitno, kdo je predsednik, kdo je tajnik, nego ali je Zveza enot. na, ali je Zveza složna in močna, oziroma, če ni, zakaj ni? Naš cilj — enotna, močna Zveza — nam mora biti tako trdno in določno pred očmi, da moramo korakati do tega cilja vztrajno in brezobzirno, če treba tudi preko trupel. V veliko zadoščenje mi je, da vidim dane® tu pred seboj zopet dve društvi, ki sta se povrnili k materi — Zvezi. Trdno sem overjen, da vstopi v najkrajšem času že društvo poštnih računskih uradnikov, na kar bo Zveza na zunaj zopet enotna in popolna. Pravim »na zunaj«, kajti na znotraj, v srcu, je še daleč do sloge in edinosti. Vse je prepojeno z nezaupanjem, s starimi mošnjami, z osebnimi naJsprotstvi, a političnimi razlikami, in tako manj iščemo skupne brvi v boljšo bodočnost, nego bolj z nezaupanjem in ljubosumnostjo pazimo drug na drugega, da nas ne bo prevaril, ali pa ise celo urimo, kdo bo bolj koga opeharil. Manjka poštenosti, dobre volje in zaupanja, ki je podlaga složnemu in a tem uspešnemu delu. Nas čakajo velika, važna in res življenjska vprašanja, vredna dela in žrtev. Oitali ste velikopotezni osnutek tov. Stauta za zgradbo poštnega doma, ali smo premišljali o tem načrtu, ali imamo kakšne pomisleke in pripombe, ali se hoče 1500 poštarjev zavzeti za to, da bo istal v treh letih poštni dom, shajališče, ognjišče in pribežališče vseh slovenskih (poštarjev? Vse velike organizacije imajo podporne sklade za pomoč v slučaju smrti in za podporo v primeru smrti svojih članov. Mi vsega tega nimamo, pač pa se kregamo in koljemo med seboj za malenkosti, zaradi katerih se organizacija ni nstanovila in ki niso namen organizacije. Kajti namen organizacije je — storiti dobro vsem in vsakemn posamezniku, kolikor je možno. Niko. mnr škoditi, nikogar zavidati, nego združiti sile, zmožnosti in pošteno voljo nas vseh v korist in v dobro nas vseh, to bodi naš cilj in naša naloga!
(Dalje prihodnjič).
ZAPISNIK
širše odborove seje Zveze od 8. avgusta 1924,
Predsednik otvori sejo, katero je bil sklical tajnik z nastopnim dnevnim redom: 1) došli dopisi, 2) predlogi k občnemu zboru Zveze, 2) poset predsednika Saveza Tomo Jovanoviča na občni zbor, 4) predlogi in vprašanja.
Predsednik: Današnjo sejo je sklical v moji odsotnosti tajnik, in to brez moje rednosti in ne da bi bil jaz določil dnevni red. Kolikor je stvar nujna, zadeva samo razgovor o pričakovanem obisku predsednika Saveza Tome Jovanoviča na naš občni zbor. Zato predlagam, da se obravnava 'danes samo ta točka, ker o ostalih točkah nisem poučen in pripravljen, zato naj se te obravnavajo na prihodnji seji, ki je že od zadnjič določena na 16. tm. Proti temu protestirata tov. Vesenjak in Jakše, ki zahtevata, da se mora vršiti seja po napovedanem dnevnem redu. Ta predlog obvelja.
1.	) Tajnik prečita dopis mestnega magistra, ta, da je dvorana Mestnega doma za občni zbor Zveze 17. tm. proti odškodnini! 50 Din prosta in Zvezi na razpolago. Dalje prečita prijavo »Maturantskega društva poštnih prometnih uradnikov v Ljubljani«, ki javi svoj vstop v Zvezo. Tov. Čampa predlaga, da se vzame danes ta prijava samo v vednost, obravnava pa naj se na prihodnji seji, ker je pričakovati, da se bodo do takrat priglasila še druga društva. Po predlogu se vname burna, dolgo časa trajajoča debata, v katero posežejo tov. Vesenjak, Matjašič, Jakše, Urbančič, Jereb in čamba. Zastopniki »Društva poštnih koncept-nih in tehničnih uradnikov«, zastopnik »Društva poštnih prometnih uradnikov« lin I. tajnik zahtevajo, da se sprejmejo maturantje že na današnji seji v Zvezo. Ker vstraja tov. Čampa pri svojem predlogu, da se odloži ta točka iz dnevnega reda, se da predlog na glasovanje,, ki se z večino glasov sprejme. V znak protesta zapuste zastopniki juristov in prometnih uradnikov sejo.
2.	) Tov. Martimšek predloži predloge »Osrednjega društva poštnih nižjih uslužbencev«, ki naj jih stavi Zveza v svoji resoluciji na občnem zboru. Sprejeto.
S.) Predsednik Izvaja: že prej enkrat sem bil povabil predsednika Saveza g. Tomo Jovanoviča,
da se udeleži letošnjega Zvezinega občnega zbora, zadnjič na kongresu smo ga pa še enkrat nujno povabili, da sigurno pride na našo skupščino. Obljubil mi je, da pride, če mn bodo posli dopuščali. Letos obhaja Zveza tudi petletnico» svojega obstoja. Zato in še zlasti zaradi Jovanoviča je potrebno, da se vrši letošnji občni zbor bolj sijajno nego druga leta. Predlaga, da se priredi banket v čast g. Jovanoviču. Tov. Čampa, Martin. šek lin Apih predlagajo, da se vse pripravi in preskrbi za čim najbolj dostojen in časten sprejem našega zaslužnega predsednika. Sklene se, da se rezervira mala dvorana v restavraciji Zvezda in pripravi večerja za kakih dvajset oseb, h kateri bodo povabljeni oficijelni zastopniki Zveze, posameznih društev in pokrajinskih (podružnic. V ta namen se določi 3000 Din, katero vsoto naj zlože blagajna Zveze, Sekcija in nižji uslužbenci vsak po 1000 Din. Izvoli se ožji pripravljalni odbor, ki naj preskrbi in pripravi vse potrebno.
4.) Tov. Čampa stavi naslednji predlog glede izpremembe pravil Zveze:
člen 7 pravil Zveze poštnih organizacij naj se izpremeni tako, da se bo glasil v novi štiliza* ciji takole:
»Vsaka včlanjena organizacija (društvo) ima pravico:	*
a)	da imenuje v širši odbor Zveze za vsakih začetih svojih 50 članov po enega delegata, a najmanj tri delegate z glasovalno pravico,
b)	da se udeležuje po svojih izvoljenih delegatih odborovih sej Zveze,
c)	da stavlja na odborovih sejah in občnih zborih predloge.
Dalje naj se Izpremeni člen 15 pravil tako.le:
Odbor Zveze je širši in ožji.
Predsednik Zveze je ob enem predsednik širšega in ožjega odbora, istotako tudi oba podpredsednika.
(širši odbor je sklepčen, če je navzočih več ko polovico delegatov. Sklepa se z nadpolovično večino glasov. Organizacije (društva), ki so čez tri mesece na dolgu s članarino, nimajo glasovaL ne pravice na sejah širšega in ožjega odbora.
Organizacije (društva) morajo najkasneje v 8 dneh po svojem občnem zboru javiti Zvezi v širši odbor imenovane delegate. Delegati glasujejo v imenu organizacij. Njih sklepi so obvezni za vse organizacije, če pa hi katera organizacija čutila prikrajšano v svojih stanovskih interesih, ima njen zastopnk pravico, da takoj ali na prihodnji seji proti takemu sklepu protestira, če organizacija na seji ni bila zastopana, tedaj ima pravico, da vloži protest na prihodnji seji. O protestu mora širši odbor sklepati, če odbor prizna upravičenost protesta, tedaj protestujoča organizacija m vezana na tisti sklep.
če širši odbor protest odkloni, se mora organizacija sklepu odbora pokoriti ali pa izstopiti iz Zveze.
Seje širšega in ožjega odbora sklicuje predsednik pismeno ali v strokovnem listu najmanj enkrat v mesecu. Na zahtevo treh organizacij (društev) mora sklicati predsednik odborovo sejo v 6 dneh.
(Predlog se brez debate sprejme.
Tajnik prosi pojasnila, kaj naj ukrene glede polovične vožnje na železnici za udeležence občnega zbora, še 1. tega meseca je poslal tozadevno' prošnjo na železniško ministrstvo, boji se pa, da prošnja ne bo pravočasno rešena, all vsaj ne tako zgodaj, da bi mogel to objaviti v prihodnji številki Poštnega glasnika, katero namerava izdati že par dnli prej, kajti najboljša reklama za obilno udeležbo občnega zbora bo pač polovična vožnja in navzočnost Tome Jovanoviča, to mora vsekakor čim preje objaviti, da Imajo člani list že nekaj dni pred občnim zborom. Tajniku se na. roči, da odpošlje takoj brzojavko g. železniškemu ministru z nujno urgenco naše prošne po znižani vožnji, kakor tudi g. T. Jovanoviču, da takoj brzojavno odgovori, ali pride sigurno v Ljubljano ali ne, da vemo pripraviti zaradi banketa.
Dnevni red je izčrpan, seja se zaključi ob 22.45.
To in ono.
Iz pisarne Nj. Veličanstva kralja je dobila Zveza tole pismo: »Gospodinu Urbančiču, predsedniku Zveze poštnih organizacij za Slovenijo, Ljubljana. Gospodine, Prijatno dirnut izrazima odanosti, podnesenim u ime organizacije poštanskih nameštenlika prilikom društvene skupščine. Njegovo Veličanstvo kralj blagovoleo Je narediti.
da se izjavi Njegova srdačna zahvalnost. Beo-i grad, 18. avg. 1924. V. d. šefa Kabineta Pravo-močnl ministar Jankovič.
Na poziv ministrstva pravde z dne 7. tm. št. 50.454, s katerim se poživljajo vse etrokovbe organizacije drž. nameščencev, da pošljejo ministrstvu pravde svoje predloge, ki se tičejo revizije zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih ter uredbe o razvrstitvi, je sklicala Zveza delegate vseh poštnih organizacij, da skupno izdelajo vse izpreminjevalne predloge k uradniške, mu zakonu, odnosno k uredbi o razvrstitvi. Na sejah so razpravljali delegati o onlih členih zakona, vsled katerih so bili drž. nameščenci najobčut-nejše prizadeti. Izpreminjevalne predloge pošlje Zveza Osrednji Zvezd drž. nameščencev za Slove, nijo in po Savezu ptt. nameštenika v Beogradu. Naše predloge objavimo v eni izmed prihodnjih številk Glasnika.
Nadaljni izkaz prostovoljnih prispevkov Sekciji ptč. činovnikov: UradništVo pošte Maribor; prvi obrok 680 Din, drugi obrok 680 Din. Po 100 Din: Modic Karla, direkcija pt. Ljubljana in Win_ discher Marija, Kranj. — Posti Marija, Dobrovnik 50 Din; po 30 Din: Pondelak Amalija, Strnišče pri Ptuju, šuen Roza, Loče pri Poljčanah in Deda Mea Albin, Jurklošter. — Po 20 Din: Mohar Ivan ni Kržišnik Mara, Kresnice, Vavpotič Franc, Grobelno. — Kramar Ana, Škofja Loka 15 Din; Fink Joslipina, Trbovlje 10 Din, Zadnjič Izkazano 8452 Din, danes 1811 Din, skupaj 10.263 Din. Iskrena hvala! Zahtevajte položnice za nadaljne prispevke in poravnajte članarino do konca leta. Blagaj, nik Sekcije ptč. čin., Ljubljana 4.
Opozorilo. Pri napredovanju v višjo stopnja-osnovne plače je bila nakazana razlika samo od maja tl. če ho ministrstvo dovolilo kredit, bo naknadno izplačana tudi razlika od oktobra do maja. Zato čisto po nepotrebnem pošiljajo neka. teri v tej zadevi prošnje na direkcijo.
Zahvala. Za podporo, ki mi jo je nakazalo ob smrti mojega moža pogrebno društvo nižjih poštnih uslužbencev, se podpisana najlepše zahvalju. jem. Ivana Cuderman.
Popravek. V zadnji številki Glasnika objavljeni dodatni izkaz prostovoljnih prispevkov Sekcije ptč. činovnikov se mora glasiti pravilno: Dodatni izkaz prostovoljnih prispevkov Zvezi poštnih or. ganizacij. — V zapisniku širše odborove seje Zveze od 25. julija 1924 (glej »Poštni Glasnik« št. 16 od 15. avgusta 1924) je v zadnjem odstavku 1. točke pomotoma navedeno, da je govoril tovariš Mayr za uvrstitev pisarniških služiteljev v zvaničnlike. V resnici je zahteval, da se prevedejo zvaničniki čekovnega zavoda v III. kategorijo.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Zaloga: Kongresni trg št. 12
Tovarna pohištva
1.1. NAGLAS
Tovarna: Trnovski pristan št. 8-10
Pošt. tek. zav. št. 11.226
LJUBLJANA
Telefon številka 196
Ustanovljena leta 1847
se priporoča za vsa pohištvena dela, kakor tudi za oblazinjeno pohištvo. Izdelava solidna in najnižje cene.

Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
— „ORIENT“ —
družba z o. z.
tovarna oljnatih bärv, lakov, firnežev in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin.
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Gniliapo nabrežje štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga jtudi v Ljubljani.
Pri nakupu Iblaga
: za moška obleke :
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kam-garna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. Niklsuc, Ljubljana
Lšngapjeva ul., Medena in Pred Škofijo
Zbližane cene. Solidna postrežba I
družb« z o> z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje iu šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev „GRITZNER“ v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
DOtlJA-FOKSIER
zavarovalna in pozavarovalna Ma v BEOGRADU Osnovni kapšlal ü,000.000 dinarjev.
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1.	Zavarovanje proti požaru.
2.	Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod.
3.	Zavarovanje proti škodi po toči.
4.	Zavarovanje proti vlomu in tatvini.
5.	Zavarovanje vss h transportov.
6.	Zavarovanje jamstvene dolžnosti.
7.	Vse vrste zavarovanj življenja pod najugo nej-šimi pogoji.
8.	Zavarovanje stekla.
PodružniEa n Slovenijo v Ljuiiljnni, Sodno ulico 2/1.
„z o m n«
družba se o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
V
modna frgovina za dame
in gospode
UUBLJANA, Mestni trg števšika
Prodaja po konkurenčnih cenah
Elektrotvnlka HEfTOJS
Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - inštalacijskega, materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žic, aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr. zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetilik) itd. itd.
Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnižjih cenah. Načrti in proračuni na zahtevo
Poštni vox
nov, ze!o močan, čisto pokrit, dvovprežen se takoj ceno proda.
Marija Sarb, trg. Gornji grad — Sav. dolina.
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 inf. — Ustanovljeno 1906. Špecijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke»
Konfekcijska tovarna
N m 8 CIE. LMaia
Pisarna	d. z o. z.	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
Kuhinjsko posodo, orodje, okovje, raznovrstno železniško blago kupite najceneje in najboljši kakovosti le pri znani tvrdki z železnino
BREZNIK & FRIRCH, IMana
Stritarjeva ulica štev. 7
J
Es®'
Državni nameščenci dobijo primeren popust.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Etnajlnl laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
Čevlji z znamko
so najboljši. Zahtevajte |jih povsod!
Prodaja na malo v Ljubljani:	Na tležell
Aleksandrova c 1 v vseh	s
Prešernova ul. (Selfak) trgovinah s Cevlp
Na veliko pošilja tovarna
PETER KOZINA & Ko. Tržič.
prvorstni bencin in petrolej amarikanska strojna, mazil-na in cilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro palico, žveplo itd.

Slovenska banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
v lastni palači.
Delniška glavnica Din 7.500,000’-Rezerve	Din 1.500,000'—
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Afilijacija:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana 5ra,er Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnice, štance, modeli za predtiskanje perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
Ljubljanslia gradbena družba m.
LJUBLJANA, Rimska cesta 13. telefon 327
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo xa stavbe in pohištvo.
Specijalna trgovina na roko izdelanih, posebno trpežnih čevljev za delavce in lovce, kakor tudi luksuznih čevljev, ki jih nudi proti kakršni konkurenčni ceni
razpošiljalnica „G A R A N C IJ A'*
J. Gagel, Ljubljana sv. Petra c.?
Ceniki na zahtevo zastonj!
Zahtevajte cenik!
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA		
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10,000.000 —	Centrala: LJUBLJANA • DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	(Sorica	Metković	Sarajevo Celle	Kran)	Novi Sad	Split Trst Črnomell	Maribor	Ptu|	Agencija: Logatec SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE	Brzojavni naslov : Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 In 504