Leto II.
Fsltsltsa litima o sgIbbIbI.
Ljubljana, četrtek 11. novembra 1920.
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Stev. 256.
Cane po pošti:
23 celo leto . H BS'— za pol leta . H SZ'— za četrt ieta. H Elza 1 mesec. . H T— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za inozemstvo mesečna 11 IZ-—
Uredništvo in uproua: Hopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon šteo. SO
Posamezna številka @0 vin.
^r- A. Gosar.
Kakor ob vsakih volitvah se tudi sedaj vse strarke polaščajo najbolj vabljivih ln Privlačnih gesel. Taka gesla so pogosto Prazna in nesmiselna, plod premišljene ali Nepremišljene demagogije, pogosto pa tudi “ranijo v sebi zdravo jedro, novo, do tedaj se ne dovolj spoznano misel. V tem zadnjem slučaju se prav rado dogodi, da ostane ravno vsled prepogoste in presplošne rabe novega gesla bistvo v njem izražene rdeje veliki večini ljudi še nadalje prikrili da postane iz izraza nove misli navadna fraza brez vsebine.
Tako nekako se godi topot z zahtevo sPlošne dolžnosti dela. Popolnoma naravno je, da se je po vojni, ki je bila mnogim Prava visoka šola lenobe in delamržnosti, Pričelo povdarjati, da si mora vsak človek, olikor je delazmožen, z delom zaslužiti ^voj kruh. Ker je število tistih, ki lahko v orezdelju razkošno žive, med vojno in po ^ojni močno narastlo, je našla beseda o dolžnosti dela sprejemljiva srca, zlasti v ®*rokih masah delavnega ljudstva, katero le vojna kljub njegovemu delu pahnila v
Pomanjkanje in bedo.
Nujna posledica tega je bila, da so mo-*a'e vse stranke, ki računajo na glasove ^lavnih ljudi, sprejeti v svoj volilni prošeni besedo o dolžnosti dela. Fako se je godilo, da je celo JDS, ki je zastopnica ti-. h krogov, ki žive predvsem od dohodkov }?, Svojega premoženja ter delajo samo, ko-‘kor se jim ravno zljubi, ali pa sploh ne delajo, spregovorila o dolžnosti dela. V nekoliko prikriti obliki je sicer povedala, da s« misli dolžnost dela tako, da velja Predvsem le za tiste, ki itak že delajo, pa bi še več delali, vendar smo pri nas, ko celo izobraženci najbolj berejo in verujejo tisto, kar je najbolj debelo tiskano, na ^jboljši poti, da izgubi geslo o dolžnosti dela v naši javnosti ves smisel in da prav mnogi ne bodo nikdar doumeli, kaj tiči v ^eh besedah. Zato se mi zdi umetno poudariti v tem oziru nekatere misli.
SLS zahteva v svojem volilnem programu, da se splošna dolžnost dela v jmtavi izreče. V ustavah iz predvojne doda, ki slone skoro izključno na liberalnih načelih, se pač naštevajo splošne državljanske pravice, kakor osebna svoboda, Nedotakljivost imovine itd., ne govori pa Se navadno o splošnih državljanskih dolžnostih, To je popolnoma naravno. Splošne državljanske pravice so najvažnejša pridobitev francoske revolucije. Zato se je zde-umestno in potrebno poudarjati jih ter Se tako zavarovati proti morebitnim poskusom jemati ljudstvu vnovič, kar si je moralo z revolucijo priboriti.
Doba od francoske revolucije pa do svetovne vojne in zlasti vojna sama je jasno pokazala, do kako krivičnih in nevzdržnih razmer vodi golo poudarjanje državljanskih pravic; enakosti pred zakonom ter zlasti osebne in gospodarske svobode, ako Se na drugi strani ne podčrta dovolj krepko pomen družabnih dolžnosti: v prvi vrsti dolžnosti dela in obveznosti, ki jih nalaga imetje. Tako je prišlo, da je med dru-S>mi družabnimi dolžnostmi stopila po vojni v ospredje zlasti dolžnost dela.
Na prvi videz se zdi, da vsaj naše delovno ljudstvo popolnoma razume, kaj tiči ^ zahtevi splošne dolžnosti dela. »Vsak nlovek naj dela; kdor ne dela, naj tudi ne je-« Tako nekako si večina to predstavlja m tako je dejanski tudi popolnoma prav. /oda na tihem, sam zase, misli vsakdo, ki irtia količlcaj upanja na boljše čase, kako ni si pridobil toliko premoženja, da bi mu No bilo treba delati, ali vsaj, da bi mu ne nilo treba veliko delati. To priča, da mislimo še skoro vsi od kraja, da premoženje Povezuje od dolžnosti dela, da je tisti, ki 'ma, upravičen lenariti, z drugimi besedami, to priča, da gesla o dolžnosti dela ne fazumemo prav, da ga še nismo doumeli m da tičimo še globoko v starem liberal-Nem naziranju.
Taka, v liberalnem smislu umevana dolžnost dela ni v resnici nič novega ter
Dolžnost dela.
bi je ne bilo treba posebej poudar jati. Že po
Upor ruskih mornarjev proti bolfševikom.
naših obstoječih zakonih se mora vsakdo, ki se brez opravila oziroma dela okrog potika ter se ne more izkazati, da ima dovolj j sredstev za svoje vzdrževanje, ali da si jih skuša na pošten način dobiti, kaznovati kot potepuh ter se lahko celo vtakne v prisilno delavnico.
Krivičnost in nedoslednost te določbe je očividna. Kje so tu enake pravice državljanov? Dolžnost dela velja samo za tiste, ki nimajo dovolj sredstev, da bi se mogli preživljati. Kdor pa ima premoženje, se sme svobodno klatiti koderkoli mu drago in lahko v brezdelju počne kakršnekoli nerodnosti, da le ne pride v navzkrižje s kazenskimi oziroma policijskimi predpisi. Pa še tu ima prav pogosto prednost, da se odkupi z denarno globo, dočim roma njegov enakovredni tovariš, ki pa nima denarja, — zapor.
Toda vse to se opravičuje in utemeljuje, češ, kdor se brez vsakega imetja v brezdelju potika po svetu, ogroža družabni red in mir, Te vrste ljudje so ponajveč tatovi, roparji itd,, kdor pa ima premoženje, pri tem nevarnost, da bi krenil na pota, ki nasprotujejo kazenskemu zakoniku, ni tako velika.
Ali ta utemeljitev drži? Prvi del, ki opravičuje kazen lenih, delamržnih postopačev brez imetja, velja prav gotovo. Samo, da bi bilo mnogo bolj enostavno in dosledno reči: Vsak človek rabi za svoje življenje hrane, obleke itd. Brez tega ne živi nihče in vsakdo, ki si ne prisluži vsega tega sam s svojim lastnim delom, oškoduje druge, ki morajo mesto njega delati zato, da on živi. To bi bilo brezdvomno bolj jasno in očividno, kot pa sklicevanje na verjetnost, da postane iz lenuha in postopača še tat in ropar.
Drugi del gorenjega vtemeljevanja, ki hoče pojasniti, zakaj se premožni in bogati lenuhi in postopači ne bi smeli že zaradi te svoje lastnosti kaznovati, ali celo vtakniti v prisilno delavnico, pa nas sko-roda ne more zadovoljiti. Najmanj, kar bi morali tu vprašati, je: Odkod ima tak postopač svoje imetje? In prav pogosto bi našli, da ga je podedoval, prigoljufal ali pa si ga je na kak drug lahek način pridobil; Ker pa vemo, da se z delom, našten na-v potu svojega obraza prislužil svoje premoženje. Jasno je, da bi vsaj vse tiste, ki se za svoje imetje niso nikdar trudili, z vso upravičenostjo prisilili s kaznijo k delu. ker pa vemo, da se z delom, na pošten način in brez izkoriščevanja drugih ljudi, v kratkem času sploh ne da več prislužiti kot človek potrebuje za svoje življenje/ bi bilo naravno in utemeljeno, ako bi zahtevali tudi od tistih, ki imajo obilo »prislu-ženega« imetja, da po svojih močeh produktivno ali sicer socialno koristno delajo. Kdor si v kratki dobi par let nagrabi toliko premoženja, da mu zadošča potem za dolgo dobo lenuharjenja, ogroža tedaj, ko zbira svoje zaklade, družabni red prav tako in še bolj kot postopač, ki ukrade sproti, kolikor potrebuje za svoje cigansko skromno in beraško življenje.
Jasno je torej, da je razlika med bogataši in nemaniči glede dolžnosti dela skrajno neutemeljena in krivična. Ker je za produkcijo vsakemu človeku neizogibnih potrebščin človeško delo nujno potrebno, je tudi nujno, da vsak človek po svojih močeh dejanski dela. Premoženje, pa bodisi veliko ali majhno, podedovano ali kakorkoli pridobljeno, ne odveže delovne dolžnosti nikogar brez izjeme in če bi koga njegovo imetje odvračalo od dela, ga je treba k temu prisiliti, ako drugače ni mogoče, pa na ta način, da se mu njegovo premoženje odvzame.
Predpogoj splošnega blagostajna je, da se produkcija pomnoži in pospeši. Zato pa je treba, da vsi od kraja delamo in zopet delamo. Edino tako umevana in dosledno izvedena dolžnost dela kot jo zahteva SLS v svojem volivnem programu, more voditi do boljših razmer.
LDU Kodanj, 10. novembra. (Wolff) >Ber-lingske Tidende« poročajo iz Halsingforsa: Večina semkaj dospelih ruskih časopisov jav-
lja, da je v Kronstadtu na križarki »Gromo-boj« izbruhnil upor. Moštvo je umorilo vse boljševiške častnike in potopilo ladjo v luki.
Pogajanfa z ifaiijo.
Istrska meja se določa. Položaj resen, a ne brezupen.
LDU S. Margherita, 10. novembra. (Dun. KU) »Corriere della Sera« doznava, da se je na drugi seji jadranske, konference razpravljalo o vsem problemu. Jugoslovenski delegati bodo zatorej mogli danes dati svoj konč-noveljavni odgovor glede istrske meje. Usoda pogajanj da je odvisna le od sprejema ali od odklonitve pravičnih zahtev Italije glede meje Istrije. Upati je, da bo Jugoslavija vedela prav ceniti vrednost iz lastnega nagiba izvirajočega sporazuma z Italijo. Na političnem in gospodarskem skupnem delu osnovan sporazum bo mogel biti eno izmed najtrdnejših jamstev za mir in procvit v Srednji in Južni Evropi.
LDU Rim, 10. novembra. (Stefani) Ministrski predsednik Giolitti odpotuje zvečer v S. Margherito.
LDU S. Margherita, 10. novembra. (Stefani). Minister dr. Trumbič je imel danes opoldne porazgovor z ministroma Sforzo in Bonomijem. Nato se je naznanila plenarna seja za popoldne. V italijanskih diplomatskih krogih se izražajo jako udrž-ljivo o konferenci, vendar smatrajo, da je sporazum mogoč.
LDU Belgrad, 10. novembra. (ZNU) Ako tudi se iz Rapolla čujejo glasovi, ki niso povoljni, kakor se je pričakovalo na prvi mah, vendar je po zadnjih vesteh upati, da bo prišlo do nekega sporazuma. V nasprotnem primeru bi nastalo strašno stanje, ki ne bi spravilo v neugodno stanje ne samo obeh pogajajočih se strank, temveč bi streslo tudi vso Evropo in naše ameriške prijatelje. Belgrajska »Tribuna* pravi, komentirajoč te vesti, da bi menda v takem primeru, v najkrajšem roku prišlo do kakršnekoli intervencije. Vsekakor pa so sc take predpostavke prezgodaj postavile na dnevni red. Pretirane zahteve, ki se stavijo začetkoma, ne smejo iznenaditi, ker se vedno zahteva veliko, da se dobi
malo. Sicer pa se vsa situacija lahko izpre-ineni v enem dnevu.
LDU Belgrad, 10. novembra. (ZNU) Posebni poročevalec »Pravde« piše iz S. Margherile; Ponedeljek je bil prvi dan pogajanj ki so se vršila od 10. do 12. in od 15Vij do 19. Pri seji so bili samo pooblaščeni delegati brez ekspertov. Vodila se je neobvezna diskuzija brez zapisnika. Načelno sta obe stranki razložili ves problem vsaka s svojega stališča in poudarjali potrebo sporazuma Glavni predmet razgovorov je bila meja na kopnem. Zahteve Italije se morejo smatrati za pretirane, celo napram onim od meseca januarja. Nocoj pričakujejo italijanski delegati instrukcij iz Rima in bo jutri usodni dan. Grof Sforza je izjavi! : »Hočemo sporazum in prišli smo z najboljšo voljo, da ga dosežemo«. V komunikeju agencije Stefani se veli, da so govorili tudi o mejah Istre.
LDU Pariz, 10. nov. (ZNU) Franc, časopisje je začelo prinašati prve italijanske brzojavke o pogajanjih. Poleg glavnih že navedenih točk italijanskih pretenzij se domnevajo tudi še nastopne: Čres in ‘udi še nekateri drugi otoki morajo pripasti Italiji; strategične meje za Italijo na dalmatinski obali; uničenje gotovih utrjenih točk na obali kraljevine SHS. Prvi dve seji nista podali nikakega rezultata. Delegati kraljevine SHS so razložili svoje gla mc težnje, da se Italiji zagotovi gospodarska podpora, braneč čim najbolj svoje stališče v teritorijalnem vprašanju. Dopisnik agencije Ilavas pristavlja, da nevarnost restavracije Habsburgovcev resno skrbi politične kroge kraljevine SHS; oni bi želeli, da dobijo v Italiji naravno podporo proti tej restavraciji. »Corriere della Sera« smatra po svojih inofrmacijah, da pogajanja ne bodo dolgo trajala. Ako v prvih treh dneh ne bodo prišli do povoljnega rezultata, se bo konferenca razšla.
•»BoRnl naj zdravega nosi!'* Tako vele liberalci, ki hočeio, naj bedno ljudstvo nosi liberalne kapitaliste in bankirje!
Rdeče gbspodslvo nad delavstvom v Dugiresi na Hrvatskem.
Dugaresa, 9.novembra.
Našim svoječasnim vestem o delavskih razmerah v tukajšnji tovarni želimo danes dodati še nekaj o komunističnem vodstvu, ki tu že skoraj dve leti strahuje in terorizira delavske reveže ter jim otimlje krvavo zasluženi denar.
Koliko so koristili komunisti temu delavstvu s svojim nepremišljenim štrajkom, ki so ga zavlačevali dobre tri mesece, nade-jajoč se nekakim izrednim dogodkom, je znano že vrabcem na strehi. Sedaj dela tovarna že nad mesec dni, toda še vedno je lepo število delavcev nezaposlenih, kar je istotako zasluga premodre komunistične organizacije, njene kultur n e vzgoje kakor tudi njenega vodstva. Kljub vsemu temu žele komunisti, da bi še dalje vodili delavske reveže ter zopet na vso silo vpisujejo delavstvo v svojo organizacijo in pobirajo članarino. Ce se opazuje to prisilno vpisovanje delavcev v komunistično organizacijo, mora človek tudi nehote verjeti glasovom, ki pripovedujejo, da so komunistični voditelji v neki gostilni pili na račun delavstva — na upanje in napravili več sto kron dolga. Saj tudi ni mogoče, da se je za časa štrajka noč in dan popivalo, ne da bi se bil napravil dolg. Nekateri > zavedni« sodrugi so postali v resnici zavedni in se ne dajo več'vpisovati v take organizacije, kjer se na račun delavstva toliko in tako brezkoristno trosi za voditelje, a delavstvu se ne daje niti podpora, kakor bi bilo treba. Ža-
lostno je samo to, da mora ubogo delavstvo tako drago plačevati šolo, v kateri prekasno opaža, kam ga vodijo njegovi požrtvovalni voditelji!
Se en primer! Dne 31. oktobra je bila tukaj sokolska zabava, katero je priredil tukajšnji Sokol s svojim naraščajem. Zabava je trajala do drugega dne, kar ni nič nenavadnega. Vsekakor je zanimivo, da je neki gost iz Karlovca po zabavi izgubil lepo vsotico 9500 kron -- kar se more nazadnje zgoditi vsakemu človeku, ki ima polno kaso. No, v tem slučaju je najzanimivejše to, da se na vsa ustil pripoveduje, da ta denar ni bil last dotičnega nesrečnika, ampak da so to bili delavski žulji, dotični gospod pa da spada v kolo rdečih sodrugov. Zares — lepo gospodarstvo z delavskim denarjem! Upati je, da bo delavstvo samo spoznalo, kje so pravi njegovi prijatelji in da se ne bo dalo več dolgo voditi in strahovati svojim izkoriščevalcem!
Enkrat se je tu razširil glas, da se pripravlja krščanska organizacija delavstva. Komunisti so se zelo razburili ter se je \sled njihovega terorja komaj petorica ljudi upala priti na tisti prvi sestanek. Komunisti so bili namreč zasedli vse poti in vogale okoli hiše. kjer se je sestanek vršil in tako pokazali, česa se najbolj boje! Vemo tudi, zakaj! Dobre vedo, da potem ne bi mogli več tako lepo gospodaidti z delavskim denarjem! Krščanska organizacija ima pa tu kljub temu bodočnost kar s tem sporočamo rdečim junakom!
Najhujša šiba za ljudstvo Je kapitalistična gospoda! Pri volitvah se bo odločilo, alt naj kapitalizem še dal^e odira ljudstvo alt pa naj se ljudstvo osvobodi svojih oderuških pijavk! Kdor je za kapitaliste, bankirje, vojne dobičkarje in oderuhe - bo volil liberalno slranko!/
Stran 2
»Večerni list«, dne 11. novembra 1920.
Štev, 25&
Lfiscistvo v bofm za svojce pravice.
KANDIDATNE LISTE.
Danes so stranke začele vlagati svoje kandidatne liste. Poleg Ljudske Stranke so jo vložile do 9. ure dopoldne še: JDS, Samostojna in Narodni socialci. Komunistov in socialdemokratov še ni bilo s svojimi kandidati.
ŠE VEDNO SMOLA!
Narodni socialisti so kandidirali »primorskega begunca« dr. Rybara. Ta se je odpovedal. Potem so kandidirali »koroškega begunca« dr. Ravnika. Kakor pciočajo demokratski listi, se je tudi ta odpovedal. Koga so konečno postavili za kandidata, sicer ne vemo; vemo pa, da bodo volivci prav tako bežali pred narodno socialno in liberalno škatljo, kakor so bežali kandidatje pred narodno socialno listo.
SGCIALDEMOKRATIČNI KANDIDATJE.
Današnji »Naprej« prinaša naslednjo kandidatno listo za mesto Ljubljano in p'a okrožje Ljubljana-Novo mesto. Za kranjsko okrožje kandidirajo:
1. Etbin Kristan, pisatelj, Ljubljana. 2. Anton Kristan, ravnatelj, Ljubljana. 3. Ivan Tokan, strokovni tajnik, Ljubljana, 4. Josip Pintar, žel, skladiščnik in posestnik, Jesenice-Kranjska gora. 5. Jožef Košir, posestnik, Gozd pri Tržiču. 6. Karel Mr-šek, posestnik, Ravnik pri Cirknici. 7, Alfred Pičinin, železničar, Radeče, 8, Janez Kerhavec, posestnik, Gradec, Bela Krajina. 9. Vencel Malavašič, dimnikar, Vrhnika. 10. Josip Ravnik, železničar, Selo pri Mostah. 11, Franc Kreli, posestnik, Virje pri Medvodah. 12. Ivan Bedina, čevljar v Tržiču.
II.
1. Zvonimir Bernot, zasebni uradnik, Ljubljana. 2. dr. Ljudevit Perič, odv. kon-cipist, Ljubljana, 3. dr. Anton Sagadin, ravnatelj Nezgodne zavarovalnice, Ljubljana.
Namestniki;
1, Stanko Likar, koncipist, Ljubljana, 2. Vinko Zorc, uradnik, Ljubljana, 3. dr, Milan Korun, odvetnik, Ljubljana,
Za mesto Ljubljana so kandidati:
1. Etbin Kristan, pisatelj, Ljubljana. 2. Albin Prepeluh, publicist, Ljubljana. 3. Ignacij Mihevc, strok, tajnik, Ljubljana, 4, Josip Udovč, železničar, Ljubljana,
NESREČA.
Današnji »Naprej« prinaša poročilo o »nekem shodu, ki se je vršil nekje na Dolenjskem«, na katerem se je kandidat volivcem tako-le priporočal:	»Ali	hočete
most? Če ga hočete, volite mene! Ali hočete cesto, volite mene! Ali hočete poceni obutev in obleko, volite mene! Ali hočete občinskega bika, volite mene!« Tudi mi smo prejeli poročilo o tem s. o c i aldemokratičnem sho-
NEMŠKA OBSTRUKCIJA V ČEŠKOSLOVAŠKEM PARLAMENTU.
LDU Praga, 10. novembra. (ČTU) Na današnji seji narodne skupščine je bil proračunskemu odseku z rokom 48 ur odkazan predlog glede pomoči civilnim in vojaškim državnim nastavljencem. Nemški poslanci so zahtevali, da se ugotovi število navzočih poslancev. Predsednik je izjavil, da bi zahtevi ugodil, ako bi se stavila v dostojni obliki. V nemških klopeh je prišlo do velikega hrušča. Predsednik Tomašek je nemška poslanca Be-rana in Kallino izključil od petih sej. Nemški poslanec Panner je izjavil, da smatra pod svojo častjo, govoriti v češkem parlamentu, za kar je dobil ukor. Češki poslanec dr. Stran-sky vsled nemške obstrukcije ni mogel govoriti. Seja je bila prekinjena.
STAVKE V BERLINU.
LDU Berlin, 10. nov. (Wolff.) Delavci plinarnice na Gdanski cesti so odstavili politični delavski svet in se zopet podali na delo.
LDU Berlin, 10. nov. (DunKU.) Predsednik državne vlade je danes izdal na-redbo, v kateri se določa, da je dovoljeno dclavcem v obratih, ki preskrbujejo prebivalstvo s plinom, vodo in elektriko, stavkati šele tedaj, če kompetentni spravni odbor izreče svojo sodbo in če je preteklo od izreka te sodbe najmanj tri dni. Kdor bo hujskal delavstvo k nedovoljenim stavkam, bo kaznovan z zaporom in globo do 15.000 mark.
LDU Berlin, 10. nov. (DunKU.) Skupina komunističnih delavcev je poizkušala danes na raznih krajih mesta preprečili delavcem mnogih obratov nadaljevati delo in je zahtevala, da se delo ustavi.
KRITIČEN POLOŽAJ V BUDIMPEŠTI.
LDU Budimpešta, 10. nov. (MKU) Mesto Budimpešta se nahaja v težki krizi glede preskrbe z gorivom. Uprava mesta je bila vsled pomanjkanja goriva primorana, zapreti šole. V bolnicah ležijo težko bolni v nezakurjenih sobah. Domača gospodinjstva so brez goriva. Mestni svef je sklenil, naprositi evropsko premogovno komisijo, naj preskrbi premog za budim-peštanska domača gospodinjstva in za plinarnice.
du. Ugotavljamo pa, da je s o c i a 1 d e -mokratični kandidat (ime žal nezna-no) govoril le zadnji stavek svojega programa. Stavki o mostu, cesti, obleki in obutvi so mu padli v Krko, iz katere jih je rešil socialdemokratični urednik in jih še mokre in zmrznjene prinesel v Ljubljano,
KAKO MERIJO DEMOKRATI SEM IN KAKO DRUGIM.
Povodom Demetrovičeve volivne nezgode dvigajo hrvatski demokrati velikanski krik o terorju in zahtevajo od oblasti izredne odredbe — uvedbo komisarijata, nekako obsedno stanje. V nasprotnem slučaju groze s terorjem od svoje strani. Kdo se ob tej priliki ne spominja napada demokratske drhali v Dubrovniku na poslanca Ljudske stranke Stanka Baniča. Tudi tedaj so demokratski listi zagnali velik hrup — toda ne, da bi dejanje obsojali, ampak so ga slavili kot imeniten čin, ploskali in se smejali napadenemu nasprotniku. Pred par tedni je nositelj demokratske liste v zagrebški županiji, Bradica, v Prekrižju navalil na dr. Šimraka, da ga ubije. Že je dvignil roko za usodni udarec, ko je zaklical kmet iz bližnje hiše: »Ne ubijaj človeka pred mojo hišo!« Tedaj je Bradici za hip omahnila roka, kar je izkoristil dr. Šim-rak in ubežal. Bradici se seveda ni zgodilo nič in demokrati se niso nad njegovo lepo namero, da bi nasprotnika v pravem pomenu besede pobil, niti najmanj razburjali. — Dobrovoljci demokratskega mišljenja prihajajo na nasprotne volivne shode pogostoma z revolverji in bombami, kar ni čudno, ker jih je Pri bi če vic sam pozval, naj »pregazijo nasprotnike centralizma«, kakor so pogazili sovražnike pri Solunu. In ti isti demokrati kličejo sedaj, ko se je njihovemu Demetroviču na agitacijskemu potovanju zgodilo nekaj podobnega, kar se tolikrat zgodi političnim nasprotnikom od demokratskih somišljenikov — za pričo nebo in zemljo in zahtevajo od države odredbo, kakor bi šlo za zadoščenje najvišjemu veličanstvu. Prav od te strani poznamo demokrate tudi pri nas. Kadar njihovi pristaši vrše nasilja proti političnim nasprotnikom, ploskajo in se vesele, kadar se pa to kopje obrne, pa kriče in kličejo na pomoč vraga in biriča. Demokrat ima pač zmerom dve meri: eno zase, eno za političnega nasprotnika. Tak znak nosi tudi vse njihovo delo na vladi. Gorje zemlji pod njihovim žezlom!
KANDIDATNE LISTE HRVATSKE LJUDSKE STRANKE.
»Narodna Politika« objavlja kandidatne liste Hrv, ljudske stranke za Zagreb in tri velike županije: V Zagrebu je nositelj l*.sfe ^r*,	Deželic,	ravnatelj vseu-
čiliške pisarne, v zagrebški županiji dr, Josip Andric, urednik »Seljačkih No vin«, v varaždinski županiji dr. Velimir Deželič, v bjelovarsko-križevski pa Tomo Štefa-nac, kmet iz Gjurgjevca.
/.ili od 1. januarja dalje poštni avtomobili w prevoz pošle in potnikov.
UMORI NA MADŽARSKEM.
LDU Budimpešta, 10. nov. (DunKU.) V današnji seji narodne skupščine je zahteval poslanec Hussak pojasnil glede sodnega zasledovanja morilcev, ki so včeraj umorili stražnika. Trgovinski minister Ru-binek je izjavil v imenu vlade, da bo imel ta zločin težke posledice. Vlada je mnenja, da se mora mir in red končnoveljavno vzpostaviti.
Politične novice.
“H Pašič v Zagrebu, 9, t. m, se je vršil v Zagrebu zaupni sestanek srbske radikalne stranke, katerega se je vdeležil tudi načelnik stranke Nikola Pašič, Predsedoval je dr. Medakovič. Pašič je v svojem govoru podal zgodovino radikalne stranke in uspehe njenega dela. O naših zahtevah nasproti Italiji je rekel med drugim: ^Gledali smo, da rešimo Trst kot vrata naše dežele in če ni drugače, naj bi poslal svobodno mednarodno mesto. Ako se pogajanja z Italijo ne izvrše povoljno, bomo vedeli, kdo ni hotel, da jih dovrši.«
-j- Simpatije francoske vlade. Rumu-nom priznava francoska vlada vse pravice do Besarabije, Poljakom pa odločno prepoveduje pridobivati si Litvo, ker to zna-či, aa je Poljska imeprialistična,
-j- Čehoslovajki državni proračun je v ravnovesju; izdatki so kriti z rednimi dohodki. lako je izjavil 3, novembra optimistični minister dr, Engliš v proračunskem odboru. Za vsak izdatek nad 150.000 čeho-slovaških kron treba dovoljenja in vednosti finančnega ministrstva. Dočim je bilo treba preje za prekoračenje proračuna le naknadnega odobrenja ministrskega sveta z dovoljenjem najvišjega kontrolnega urada, se zahteva v bodoče odobrenje parlamenta. To ostro normo zahteva položaj državnih, deželnih, okrajnih in občinskih financ. V razpravi se je ugotovilo, da se bo položaj države gotovo izboljšal in draginja začela ponehavati, ako se dvigne produkcija, posebno v premogokopni in železni industriji. Pogoji boljših časov so torej predvsem: red in mir v državi, pridno in redno delo, pa zmernost v uživanju.
HARDING novoizvoljeni ameriški predsednik,
V Ameriki so se pred par dnevi izvršile volitve delegatov za novega predsednika. V boju sta pokazali vse svoje sile dve veliki stranki, demokratska in republikanska. Demokrati so vladali državo do seda; S let, toaa ljudstvo, ki je šlo v svetovno vojno, da bi odpravilo samodrštvo in militarizem sveta, je bilo razočarano nad uspehi, ki so samo ognjišče novih grozodejstev; Wilsonove ideje so padle, padla je z njim tudi demokratska stranka. Sploh so Amerikanci pokazali veliko nezanimanje za volitve, pri oddaji glasov pa so se odločili po ogromni večini za republikance, ki hočejo gledati na ameriške koristi in se ne marajo vtikati v evropske zadeve. Število.delegatov (večina ni bila za eno stranko pri volitvah ameriškega predsednika še nikoli tako velika), ki so republikanskega prepričanja, je zagotovilu Hardingu ogromno večino. V političnem oziru ta izvolitev za nas ni ugodna, ker so Wilsonova načela na tleh, veselijo pa se Italijani in Nemci Pa tudi v socialnem oziru se izida ne veselimo. Harding, ki je izvoljen, je kandidat najbolj kapitalistične stranke republikancev, v kateri imajo moč trusti in veleban-ke. Wilson je moč trustov in bank hotel počasi omejiti. Sedaj je njegov kandidat propadel.
Dnevna novice.
— Poziv beguncem! Begunci se obveščajo, da je kreditiranje vožnje za one, ki se za stalno vrnejo na svoja domovja, podaljšano od centralne vlade le do 31. dec. 1920. Ta rok se pod nobenim pogojem ne bo več podaljšal, zato je v interesu beguncev, ki se mislijo vrniti, da se vrnejo do konca leta, ker bi sicer morali sami plačati selitvene stroške. — Urad za zaščito beguncev.
— Vozni red Kamnik-Ljubljana, V izvlečku voznega reda se nahaja na progi Kamnik-Ljubljana zaznamovan vlak, ki sploh ne vozi, pač pa je vozil letos morda par mesecev začetkom tega leta. To je vlak, kojega prihod v Ljubjjano je nazia-čen krog pol 8. ure zjutraj. Tega vlaka ni, pride le prvi zjutraj (menda 6.30). Nekateri se vsled tega motijo, zato bi bilo pač treba izvleček v toliko popraviti.
— Dalmatinski izseljenci za otroška zavetišča. Dalmatinski izseljenci, ki žive v Južni Ameriki, so darovali mestu Dubrovniku vsoto poldrug milijon kron s pripombo, naj se uporabi ta denar za zgradbo otroškega zavetišča in obrtnih šol v Dubrovniku. Tudi so obljubili izseljenci, da bodo pomagali še nadalje, posebno, če bo dubrovniška občina hotela graditi sirotišnice za otroke.
— Cankarjevi »Obiski« izidejo v krasni opremi v Novi založbi te dni. To bo zopet ena najzanimivejših knjig, kar jih je zadnji čas izšlo.
— Podkovstvo, Pouk kovačem in ko-njerejcem, sestavil živinozdravnik Lovro Tepina, vodja drž. podkovske šole v Ljubljani. Cena K 45. Knjiga je izšla v času; ki je vse prej nego knjigotržtvu ugoden; že iz tega lahko sklepamo, kako zelo nujno smo jo potrebovali. Izvrstno bo služila vsem konjerejcem, posebno pa kot učni pripomoček na podkovskih tečajih, civilnih in vojaških. Pa tudi vsak podkovski kovač bode primoran poseči po njej, da si svoje znanje spopolni. Navodila, kako negovati zdravo in bolno kopito bodo v prid vsakemu, ki ima posla s konji in voli. Vsebina knjige je zelo bogata: kratek opis živalskega telesa; anatomija kopita, hoja in stoja, kopitni mehanizem, ravnanje s konji med podkovanjem, različne podkve in njih lastnosti, podkovni žreblji, kovalno orodje, presojanje konja pred podkovanjem, snemanje podkve, porezovanje kopita, izbira, umerjanje, priprava in pribijanje podkev, napake pri podkovanju, podkovanje konj, ki napačno hodijo, negovanje žrebečjih, nepodkovanih in podkovanih kopit; kopitne bolezni, preiskava šepastih konj, zakova-nje in poškodbe, podkovanje parkljev. Knjigi je pridejanih mnogo slik (104), ki so vse zelo dobro uspele. Knjiga bode zvesta in neobhodna svetovalka vsakemu konjc-rejcu, kajti najboljši in najlepši konj utegne postati za delo nesposoben in malodane ničvreden, če ste mu zanemarili kopito.
— Avtomobilna pošta v Črni gori. Na progi Kotor — Njeguši — Cetinje in na progi Cetinje—Rijeka—Podgorica—Nikšič bodo vo-
Uul&Usffsske Mvfce. j
ŠENTJAKOBSKI KRAJEVM ODBOR St&| Sestanek odbornikov in zaupnikov,'®* roma odbornic in zaupnic se vrši danes zve®6* ob 7. uri v Prosveti. Povabljeni tudi dW naši somišljeniki in somišbenice! Zelc vazno-Nihče naj ne izostane!
lj Martinov večer V nedeljo 14. t, ®' se vrši v vseh spodnjih prostorih I. ‘P5’ ; Ijanskega delavskega konsumnega društva v Zvezdi Martinov večer z najzaniniivej' Šim sporedom, ki bo po svojih posebnosti« našemu delavstvu in prijateljem vsega na' šega delavstva brez dvoma ljub večer, na kojem se bo vsak med svojimi prav sijajn°l in domače pozabaval. Vstopnine ni, Zace' tek ob 5. uri popoldne.
lj Redna javna predavanja bo zopet pri* rejala S. K S. Z. v dvorani Ljudskega doma Predavanja se bodo vršila vsak torek od pol 8. uri zvečer ter se bo vršilo prvo pfe" davanje že prihodnji torek, nakar opoza*‘ jamo vse somišljenike, člane S. K. S, in sploh vse prijatelje našega prosvetni1 dela. Vstop k predavanju bo brezplačen Kot prvi predavatelj je naznanjen za torek 16. t. m urednik g. Fran Terseglav.
lj Promocija. V četrtek, dne 11- n°' vembra 1920 bode na češki univerzi v Pra' gi promoviral doktorjem vsega zdravilstva g. Zoran Jošt iz Celja, Mlademu rojak11 prisrčno čestitamo.
lj »Pretkani Scapin«, komedijo v tre» dejanjih, spisal Moliere, bodo igrali na tju" skem odru v nedeljo, dne 14.novembra osmi uri zvečer.	J
lj Igralci Ljudskega odra, posebno oni, k1 imajo vloge za novo igro, naj se sestanejo ' Ljudskem domu ob osmi uri zvečer.
lj Pevska zveza »Ljubljana«. Danes v četrtek zvečer po pevski vaji dogovorjs111 družabni sestanek.
lj Preselitev. Invalidski oddelek povef-jeništva za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo se preseli 11. t. m. iz dosedanji*1 uradnih prostorov v palači deželne vlade v Št. Petersko vojašnico, I. nadstropje (vhod 11,1 voglu proti deželni bolnici za St Petersk? cerkvijo). Istočasno se preseli tjakaj tudi oddelek za nakazovanje voj. pokojnin, invalid' nin in preskrbnin, ki je bil doslej nastanje® v barakah na Kodeljevem ter Komisija & preskrbo vračajočih se vojnikov iz dosedanje pisarne na Gradišču št. 4. Invalidski oddelek bo imel svoje lastno vložišče. Vse vloge, ld *e tičejo vojaških pokojnin, invalidnin, preskrb' nin (za voj. vdove in sirote), zdravljenja iD šolanja invalidov, oddaje trafik, podpor vsek ekonomskih in upravnih zadev invalidski!1 zavodov, vseh zadev dobrovoljcev in spl°k glede vseh vprašanj, ki spadajo v omenjene referate, je oddajati odslej v novih uradnik prostorih v Št. Peterski vojašnici. Naslov delka je: »Poverjeništvo za socialno skrb de* želne vlade za Slovenijo, invalidski oddelek'-Komisija za preskrbo vračajočih se vojnik°v' bo poslovala kakor doslej samostojno. Kad* ureditve pisaren bo mogoče sprejemati strafl" ke šele od ponedeljka, 15. novembra t. 1- d*1' lje ob dosedanjem času (od 10.— 12. ure)-lj Megleni dnevi so nastopiži, Sta** ljubljanska znanka se vlači po ulicah i« *! zapira pogled, tako gosta, da bi jo sko^l lahko rezal, kot se izražajo ljudje. Zdi se' da bo letošnja zima grša kot lani, ko si»° imeli v Ljubljani nenavadno visoko štev! lo jasnih in suhili dni; gotovo je bilo t0 mnogo ugodnejše za zdravje ljubljančau(,v' vsaj onih ljubljančanov, ki ob prostih ur2,*1 raje vživajo prirodo kot cviček. Za cvi~' karje pa je vseeno, ali je v Ljubljani mcg>a ali blato, Hudomušneži trdijo, da je te tnc!j' le kriva politična meglenost naših libera*' nih nasprotnikov, ki so jo zdaj v priliki lilev toliko izpustili v svet, da sega izven ljubljanskega barja. Naše ljudstvo ti megli že pokazalo pot tja, kamor spa^J' lj Dražba zaplenjenih konj. Dne 13-m, to je v soboto se vrši popoldne ob 3-113 Zelenem hribu poleg dolenjskega kol3' dvora dražba zaplenjenih konj. Konj* se bodo oddali proti takojšnjemu plačilu 119 licu mesta.
lj Tedenski izkaz za ljubljansko občino !Z kazuje 27 novorojencev in 20 umrlih. umrlimi je 11 tujcev. Nalezljive bolezni s° zadnji čas skoro popolnoma ponehale lj Brezplačna oddaja stenskih voznih dov. Inšpektorat državnih železnic v LJ11 ljani naznanja, da oddaja stenske vozne i'e“ za urade, zavode itd. brezplačno v liceju, so11 št. 24; po [Jošti se ne pošiljajo, vsakdo m01 priti sam ponje.
lj Radi beračenja, vlačuganja in ti je že 18 krat predkaznovani bivši brh’e Perko Ludvik je bil dne 9. nov. 1920 ponovno aretovan, ker je v gostilni LisP na Poljanski cesti beračil.
lj »Novo vino« je zmešalo dva slC,^ trezna in resna možakarja, oba čevljafl' da sta dne 8. nov. 1920 ob 21. uri raZ®^lJ( jala in se »premetavala« po Mestnem Odmerjeno globo sta spokorjeno placa^
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista*’ Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljub)