PoStntna DlaČana ▼ eotovitM Leto UD. itev.2E5 v toreh 19, novembra 1929. Ceno Din r- Izhaja *rak dan popoldne, iavzemfi ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 250, večji ineerati petit v»ta Din 4.—. Popusti po dogovora. In eratni davek posebej. »Slovenski Narode ▼eJJa letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 900— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Senzacijonalna odkritja o prevratni akciii „Heimvvehra ci Akcija za restavracijo habsburške monarhije - Kampanja proti mirovnim pogodbam - Tesno sodelovanje „Heimwehra" „Stahlhelma" madžarskih nacijonalistov, frankovcev, makedon- stvujuščih in italijanskih fašistov Zagreb, 19. novembra. »Novosti« objavljajo naslednje zanimivo poročilo iz Beograda: Intenzivna akcija »Heimvvehra«, ki izziva le slab ali skoro noben odpor sedanje avstrijske vlade dr. Schobra, predstavlja nenadoma, čeprav ne novo nevarnost za sedanji red in mir, ustvar: jen z mirovnimi pogodbami v central* ni Evropi. Dolgoletna in odkrita akcija Bethlenove Madžarske za revizijo sta* nja, ustvarjenega z mirovnimi pogod* bami, se sedaj potom fašističnega »Heimwehra« in nemških fašistov razširja tudi na doslej miroljubno AvstrU jo. Potrpežljivost avstrijske vlade nas pram prevratniški akciji »Heimvvehra« kakor nehote izdaja njenih ali vsaj enega dela njenih vplivnih ljudi željo, da se čeprav za ceno službene uvedbe fašizma krona in tudi z Dunaja započne ista kampanja o nevzdržljivosti mirovnih pogodb, ki se odkrito sluz* beno ali pa prikrito zahteva iz Budim* peste, Sofije in Berlina poleg toleran* ce ter moralne in materijelne podpore italijanskega fašizma. Gre za veliko zaroto, ki ima za cilj restavracijo bivše avstrotogrske monarhije s Habsburža* ni na čelu. Glavna kampanja vseh zgo* raj omenjenih krogov je naperjena proti Jugoslaviji in njeni naglo napre* dujoči konsolidaciji. Mogoče se baš za* to vrši tudi forsiranje prevratniške ak&jc »Heimvvehra«, da bi se iako za* vrla konsolidacija Jugoslavije. Vse to, kakor se pozitivno ve in povdarja zla* sti v krogih »Heimvvehra«, »StahlheU ma« in službenih madžarskih krogih, predvsem pa v njim nasprotnih krogih avstrijskih socialistov podpira neka ^lika sosedna država z namenom za* gotovitve prehoda svojih čet preko avstrijsko*štajerskega ozemlja po drav= ski in savski dolini. Akcija »Heim* \vehra« se nahaja sedaj v zaključni fa* zi. Vodje »Heimvvehra« niti malo ne prikrivajo svojih odkritih simpatij pro* ti fašistični Italiji in zvez, ki obstoje med njimi in italijanskimi fašisti, Beth* lenovo Madžarsko, hrvatskimi separa* tističnimi krogi in onimi krogi, ki iz Sofije vodijo akcijo makedonskega komiteja ter streme po izpremembi mirovnih pogodb, torej akcijo, ki stre* mi vsestransko po obkrožitvi Jugosla* vije in ki jo vse te stranke potencirajo s povdarjanjem potrebe revizije seda* njih jugoslovenskih mej. V sedanjem trenutku je najvažnejši problem med* narodne politike centralne Evrope ak* cija »Heimvvehra«. Ta akcija se je to-liko ojačila da se v ostalih mednarod* nih diplomatskih krogih gleda z naj* večjo skrbjo na dogodke, ki jih pri* pravij a jo Heimvvehrovci in njihov vodja dr. Seipet. Položaj v Avstriji je tako težak, da »Heimvvehr« odkrito ra* Čuna, da bo mogel za nekaj mesecev priti do prevzema oblasti. Italijanski fašisti odkrito podpirajo »Heimvvehr« v njeni akciji, in sicer moralno in ma* ierijelno. Ta pomoč se posebno izraža \> maierijelni podpori velenemških in heimvvehrovskih strank, zlasti pa listov »Die Freiheit«, »Deutschoesterreichi: sche Tageszeitung«, »Neues Wiensr Journal« in cele vrste manjših in večjih heimvvehrovskih listov, zlasti na Štajerskem. Krogi iz bližine voditeljev »Heimvvehra« v Avstriji tudi ne pri* kriva jo zvez. ki obstoje med »Heim* wehrom«, Bethlenovo Madžarsko in italijanskim fašizmom. Tako se trdi, da madžarska vlada na veliko pošilja orožje za »Heimvvehr« na Štajersko. Heimvvehrovci polagajo tudi največje nade na dr. Seipla, o katerem se po* ■a¥a'Ja, }e P°P°lnoma njihov človek i.n» t a Ja os"ovanje katoliškega bloka v srednji Evropi. Ta blok naj bi po nacrtu dr. Seipla pomenil restavra* cijo avstro=ogrske monarhije toda v Izpremenjeni obliki. V tako kombini* rani avstrijski monarhiji, ki bi ji stal na čelu kak Habsburgovec, bi po ras čunu Seipla in »Heimvvehra« ter ostalih nemških, madžarskih in fašističnih kro: fiov, ki delajo na to, bile Avstrija, Madžarska, Bavarska, Slovaška^ Hrvat; ska in morda tudi Poljska. Ta akcija, ki se danes vodi na gotov način tudi s službenih mest avstrijske mednarodne politike, je imela znaten refleks tudi v naši državi, zlasti v zvezi s terori* stično organizacijo, ki je bila baš pred kratkim po zaslugi zagrebške policije odkrita v Zagrebu. Vsi omenjeni kro* gi podpirajo akcijo dr. Paveliča in Per* čeca kljub temu, da nikogar ne pred* stavi jata niti v Zagrebu, še manj pa v Hrvatski in Jugoslaviji. Nadalje podpira to akcijo general Sarkotič. ki baje slučajno stanuje v isti hiši, kjer se nahaja pruski major Papst, znani nemški pučist, ki je eden izmed glav* nih organizatorjev »Heimvvehra« ter vzdrževateljev zvez z Rimom in Bu* dimpešto na račun »Heimvvehra«. V tej smeri je značilna pozornost, ki jo po= sveča jo omenjeni avstrijski velenem* ški in fašistični listi dogodkom v Ju* goslaviji, zlasti v zvezi s preiskavo po* vodom umora predsednika »Jugoštam* pe« v Zagrebu Toni j a Schlegla. Vsi ti krogi, ki vodijo akcijo za restavracijo avstrijske in habsburške monarhije v omenjeni obliki, polagajo velike nade tudi na akcijo in zadržanje frankov* cev. V tej smeri so značilne tudi naj: tesnejše zveze vseh teh krogov z ma* kedonskim komitejem, čigar predstav* niki imajo važno centralo za svojo ak: cijo proti Jugoslaviji na Dunaju. Nemška vlada je odkrito proti ak* ciji »Heimvvehra«. Znano pa je tudi to, da nemška desnica, zlasti pa monarhist ični in fašistični krogi s Hugen: bergom ter »Stahlhelmom« na čelu od* krito materijelno in moralno podpirajo akcijo »Heimvvehra« in načrtom drja. to z namenom, da bi ob primerni pri* liki dobil v fašistični Avstriji podpo* ro za svoje prevratne operacije v Nemčiji. Prav tako je tudi Bethleno: va Madžarska ustvarila stike s »Heim: vvehrom«. Eden od glavnih medžarskih osebnosti je minister, prelat Vass. Ge* neral Sarkotič, ki vzdržuje najintims nejše zveze z vsemi temi prevratniškU mi krogu vetja v njihovem »general* nem štabu« kot specijalist in svetova* lec za balkanska in »hrvatska« vpraša: nja v revanžistični revizijonistični po: litiki Dunaja in Budimpešte. Da se v službenih mestih avstrij* ske politike skrivaj želi vse, kar faši* stični »Heimvvehr« odkrito podvzema in dela, najbolje dokazuje pisanje lista »Reichspost«, glavnega glasila največ* je vladne stranke, ki se nahaja na ob: lasti že deset let. Vpliv lista »Reichs: post« je zelo znaten v Avstriji in ta list ob vsaki priliki kljub temu, da se mora smatrati kot oficijelno glasilo avstrijske vlade, skuša predstavljati položaj v Jugoslaviji kot neposredno pred razsulom. Korektnost našega ti: ska se smatra od strani »Reichsposte« in ostalega velenemškega in heimwelu rovskega tiska kot slabost. Tako pisa* nje »Reichsposte« je tem značilnejše, ker dr. Seipel ne prikriva svojega de* janskega razpoloženja kadar gre za ne* oficijelne osebnosti, čeprav inozemske, da se Jugostavija nahaja pred razsu* lom in da se ima ustvariti nov red; drugačen, kakor je določen v mirovnih pogodbah. To se popolnoma strinja z akcizo »Heimvvehra« in načrtom drja, Seipla za osnovanje katoliškega bloka v centralni Evropi. Dr. Seipel in Heinu wehr hočeta aktivno zunanjo politiko, prav tako, kakršno vodita Madžarska in Italija. Ta se bo mogla pričeti šele tedaj, ko se bo rešila notranja kriza Avstrije, oziroma, ko se bo likvidiral problem socialističnega »Schutzbunda«. Značilno je, da se v fašističnem »Heim: vvehru« delajo kombinacije glede na bodočo in bližnjo fašistično oblast v Avstriji. »Heimvvehr« kandidira za predsednika take vlade Vagoina, se: danjega vojnega ministra v vladi drja. Schobra, ki je povsem človek nazira* nja dr. Seipla. Značilno je. da je baš poslednje dni italijanski fašistični tisk nastopu v obrambi »Heimvvehra« in tako morda tudi nehote izdal zveze, ki med njima obstoje. . Arbeiter Zeitung" o habsburški zaroti v Zagrebu Frankovce so podpirali komunisti po naročilu iz Moskve Povzročitelji zločinov črnorumeni prevratnik! Dunaj, 19. novembra. »Arbeiter Zei-tung« je objavila iz Zagreba vest o senzacionalnem odkritju zarote Habs-bugovcev v Zagrebu. List pravi, da je vest absolutno avtentična in da ima svetovno-ipoirtiani značaj. Niti zarote vidi v Avstriji, na Dunaju in v Gradcu, ter na Madžarskem v Budimpešti, zaradi česar j« jasno, da je pisanje jugoslovanskega tiska proti heimwehrov-skeonu pokretu ostro, ker kaže nevarnost za mir v centralni Evropi. Avstrijska glasila 3vHeimwelira« so naivno skušala zvaliti vso odgovornost na jugoslovanske kroge m na levičarske kroge v Avstriji, kafcor so svoječasno delali z angleškim tiskom. Tisk države, v kateri je diktatura, pa ne more priti pod tak vpliv. Glede na to je sedad razburjenje jugoslovenskih listov^ razumljivo. Jugoslaviji bi nikdar ne prišlo na misel, vmešavati se v notranje avstrijske razmere, aiko bi tisti krogi, ki so proti demokratskemu razvoju v Avstriji, ne prenesli svojega delovanja v Jugoslavijo. Kdor je hotel videti, je mogel v zadnjem času opaziti, da so dozdevni narodni pokreti usmerjeni k cilju restavracije Habsburžanov. Hrvatska revolu-cijonanna organizacija, katere voditelji so pristaši franJkovske stranke, bi hoteli na Hrvatskem voditi orno-rumeno politiko. Hrvatski narod pa v svoja zgodovini ni prijemal za orožje v politični borbi, niti ni vršil zaforfotnih umorov. V početku se je mislilo, da so zločini, ki so se izvršili, komunističnega značaja. Medtem na je policija prijela vse kroge komunističnih tajnih organizacij v Zagrebu in doznala, da imajo hrvatski komunisti nalog iz Moskve, podpirati vsakovrstne zarote in nofkrete, ki imajo razdiralne namene. Tako je policija slu-Čahio prišla na pravo not in odkrila omenjeno organizacijo- Voditelji te or- ganizacije se nahajajo v inozemstvu ki vodijo pokret po svojih eniisarjih. Policiji je prišla v roke celokupna lista te prevratne organizacije. Večina gre za politične obupance, pristaše nekdanje framkovske stranke, ki je svoječasno z avstrijskimi krščanskimi socialci hotela voditi na Hrvatskem črn o-rumen o politiko. Tudi danes pripadajo isti gojenci avstrijskih c. in far. kadetskih šol ter plemiških konvSrtov k tej čisto prevratniški organizaciji. Oni so bili v najožjih zvezah s somišljeniki na Dunaju, v Gradcu in Budimpešti. Preiskava je ugotovila, da HSS nikaikor ni sodelovala v tej habsbuški zaroti. Našlo se je orožje in ekapk>zrvmi materijal, ki izvira iz inozemstva. Istotako so našli listo oseb, ki so imele biti ubite. To listo so sestavili voditelji organizacije, ki žive na Dunaju in so organizaciji dobavljali tudi orožje in eksplozive. Ta družba je umorila novinarja Tonija ScMegJa hi izvršila tudi vse ostale zločine na Hrvatskem v zadnjih desetih letih. List pravi nadalje, da so bili zločinci le orodje v rokah Črno-rumenih prevratnikov, ki žive v inozemstvu m mirno motre, kako drugi izpostavljajo zanje svoje glave. Kaj pravijo fašistični zavezniki? Glasilo »He£mwehra« o politiki Prage in Beograda — Italijanski tisk sekundira avstrijskim fašistom Dunaj, 19. novembra- Glasilo Heimwehra »Die Freiheit« se bavi s pisanjem jugoslo-venskega in češkoslovaškega tiska ter pravi, da streme v Beogradu in Pragi za tem. da bi se Avstrija postavila pod oblast Male antante. Sedanje stan;e v Avstriji skušajo v Pragi in Beogradu predstavljati kot nevarnost za centralno Evropo, da bi s prevaro dobili mandat za »razorožitev«. Položaj gospode v Pragi ie tak. da žel© predstaviti se v Londonu kot podporniki socialnih demokratov, dočim v Parizu plaše z »Anschlussom«. Rim, 19- novembra. *GiornaIe d' Italia< je objavila pod naslovom »Avstrija obtožuje Jugoslavijo« izvleček iz članka »Reichsposte«, ki napada jugoslovenski tisk in navajajoč pisanje praških listov pravi: »Ho-teč demantirati polslužbeni organ zunanio-ga ministrstva potrjuje, da obstoji aktivna češkoslovaška politika, kj stremi po inter- venciji v notranjih zadeva.i Avstrije pod izgovorom da more njihov razvoj v Avstriji ogražati njegovo notranjo stabPn.^t ali ustvariti težkoče mednarodnega znaća-?a. Prepuščajoč teorijo preteksta. o dat bi se moglo razpravljati. ugotavi>Tnio dejstvo, ki dokazuje indentičnost zadržania manevrov Beograda in Prage. V obeh prestolnicah so v skrbeh zaradi vlade, ki z neobičajno energijo namerava vzposta\ ;i red. držeč se daleč od sistema, ki ga uporabljajo v Jugoslaviji- V obeh prestolnic'] se ustvarja umeten alarm, da bi se ustvari! še umetnejši razlog za intervencijo. »Giornalc d* Italia< se bavi na koncu z očitki jugoslovenskega tiska napram zadržanju italijanskega tiska in pravi, da se omeju;e samo na pripombo, da je italijanski tisk objavil le skrupulozno ugotovi j 2-na dejstva. Intervencija jugoslovenske vlade na Dunaju Jugoslovanska vlada bo zahtevala, naj se izženejo iz Avstrije inozemci, ki se bavijo s prevratnimi nameni — Dunaj, 19. novembra. »Wiener Allgemeine ZeBtung« nadaljuje svoja odkritja od sobote o habsburški legiti-mistični zarotntški akciii in trdi da bo interveniral jugosjovenSki poslanik pri kancelariu dr. Schobru in zahteval, naj se v interesu vzpostavitve prijateljskih odnošaiev med Avstrijo in Jugoslavijo predvsem izženejo iz Avstrije vse osebe, za katere bo predložilo jugosio-venSko poslaništvo primemo dokazno gradivo. Jugoslovenska vlada ne bo sicer zahtevala izročitev teh oseb ru-goslovenskim sodiščem, temveč, da se odpravijo na mejo one države, kamor se hočejo same izseliti Po informacijah »Wiener Allgemeine Zeitung« bo izjavil jugoslovenski poslanik na Dunaju, da trna jugoslovenska vlada popolno zaupanje v vlado dr. Schobra )n da se ne misli vtikati v notranie razmere avstrijske republike. Isti Ifst objavlja nadalje razgovor z nekim jugoslavenskim politikom, ki je izraz 3 svoje obžalovanje, da je no doSedanš preiskavi ugotovljeno, da so se nekatere avstrijske stranke vpletale v notranje zadeve Jugoslavije. Isti potitifc le izrekel prepričanje, da ie prebivalstvo Avstrije, zlasti prestolnice Dunaja, absolutno miroljubno, da pa se m žalost vidi. da stoje na čeki »Hefcn-wehra« {stj ljudje, kf so 1. 1914. zaneti* H svetovno vtrino. Demarša antante v Sofiji Včeraj popoldne so poslaniki antante izročili Ljapčevu svoje predloge o bolgarskih reparacijah Sofija, 19. novembra. Italijanski, angleški in francoski poslanik so včeraj opoldne drug za drugim posetili predsednika vlade Ljapčeva, ki so mu prigovarjali, naj bolgarska vlada pristane na bodočo konvencijo glede svojih reparacijskib plačevanj na podlagi načrta, ki določa 37 anuitet po 12 in pol milijona zlatih frankov in ki bodo v prvih letih manjše od 12 in pol milijona. Ce bi bolgarska vlada ta predlog zavrnila, naj pristane pri plačevanju svojih reparacij na načrt, sprejet po strokovnjaki komisiji, ki določa 37 anuitet po 15 milijonov zlatih frankov. Predsednik Ljapčev je izjavil poslanikom svojo zahvalo, da je bila Bolgarski prvič po vojni dana možnost preko svojih delegatov obvestiti stro-kovojaško komisijo v Parizu o 6voji!i tež-kočah in ekonomskih ter finančnih nepn-likah, v katerih živi. Ljapčev je obžaloval, da je strokovnjaška komieija pri svojem delu zavzela za podlago stanje, ki ne odgovarja dejanskemu položaju, ki pa odgovarja konvenciji iz L 1983. To je mogoče pojasniti a tem, da sede v komiteju ljudje, ki razsojajo, ne da bi poznali dejanski položaj v Bolgarski. Sedanji predlog brez dvoma olajšuje obstoječa bremena, vendar je še daleč od tega, Česar je Bolgarija v gospodarskem in denarnem pogledu znnoi-na. Naposled je Ljapčev izjavil, da čaka na povratek zunanjega ministra Barova in notranjega ministra Molova, ki bosta poročala ministrskemu svetu, nakar še-te bo mogel poslanikom odgovoriti. Beograd. 19. novembra. Po vesten iz Sofije bo tamošnji francoski poslanik izročil bolgarski vladi protestno noto radi včerajŠnHh demonstracij pred francoskim poslaništvom- Kakor se doznava, namerava tudi jugoslovenska vlada poslati bolgarski vladi protestno noto zaradi včerajšnjih demonstracij pred jugoslovenskim poslaništvom. Dijaški izgredi v Pragi Napad nemških dijakov na dom židovskih dijakov — Spopad med difaki in policijo Praga, 19. novembra. Dijaški nemiri so dosegli včeraj višek ob 7. zvečer, ko je prišlo pred židovskim dijaškim domom do novih demonstracij nemškega dijaštva- Izdana je bila parola, da je treba naskočiti dom, v katerem stanuje 400 židovskfh dijakov, ter obračunati z njimi in inozemci. Necnški dijaki so prihajali v manjših skupinami po 5 do 10 oseb in se zbirali v domu. Ko se je množica teh dijakov še bolj povečala, je uprava zaprosila policijo za posredovanje- Prišel je takoj manjši oddelek policije, ki je potisnil dijake na dvorišče. V tem trenutku je prišlo svojim tovarišem na pomoč več sto drugih nemških dijakov tako. da je bilo zbranih pred domom do 500 buršev, katerim je stalo nasproti le Poostreni varnostni ukrepi v Avstriji Vsa uradna poslopja močno zastražena od policije Dunaj, 19. novembra. V pretekli noči so bila vsa uradna poslopja močno zastražena od policije. Glavni brzojavni urad in slični zavodi so bili zavarovani z močnimi patrojami. Policija je v strogi pripravljenosti, ker so se razširile vesti o prevratnih namenih Hefmwehra- Iz mnogih pokrajinskih mest je bila dunajska policijska direkcija zaprošena za pOmoč, zaradi česar so bili znatno poostreni varnostni ukrepi nekaj stražnikov. Dijaki so s paiicami in kamenjem napadli policijo, ki je v zadnjem trenutku dobila oiačenje in nastopila proti demonstrantom z eumijevkaau" in golimi sabljami. Tej sili so se dijaki umaknili. Pred higijenskim zavodom so se skušali rešiti pred policijo na ta način, da so se zbrali na stopnicah zavoda in zatrjevali, da so na akademskih tleh. Policija tega izgovora ni priznala in je vse dUake razgnala- Za danes zjutraj so nemški dijaki napovedali nove demonstracije* Policija je ukrenila vse potrebno, da jih prepreči. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amstesdara 22.795, Bmjhi 1J 495 —13jS35 Bruse« 7.9068, Buni-mpc^a 936.75—9S9.75 (988-25), Cosrife 1094.4—1097 4 (1096.9), Donaj 79335—79635 (794.A5), Lond*^ 275.05-375.fl5 (275.45). N*wyork 5631—56.51 (56.4:1), Pariz 322.47. Fraza 167.05—167.85 (167.45), Tnst 29456—296.56 (29555). ZAGREBŠKA PRED BORZA. Devize: London 275u65, N«wyxxw. 56.42. Pariz 232,66, Mftan 295.65. Oumh 1095.90. Bor le 136150. Dnmuj 795/», Praga 16750. INOZEMSKE BORZE. Device: Loodno 26.135, Newyork 515.725. Pariz 20-395. Mila« 25.985. Madirid 72.15. B*r-tm 133.37, DonaJ 72.50, Boognad 9.137. Praza J6Jff», BotaAfcfc 3-0826, Mtofta 90.16. 34 Prevzem državnih cest v oskrbo cestne občine V Tjribjani je 10 km državnih cest« za katere mora po novem žabami deloma slabeti občina Ljubljana, 19. novembra. Po novem zakonu o državmfli cestah mora ljubljanska mestna občina plačevati stroSke za v^rževacije državnih cest v Ljubljani, v kolikor presegajo običajne stroške za državne ceste. Država ima v Ljubljani okoli 10 km cest. So to Coizova cesta, Plarjanska ulica, Kartovška in Doleniska cesta, Rožna ulica, Sv Jalkoba trg, Trubarjeva ulica, BmonsJka, Rimska, Tržaška, Bleiweiso-va, Gosposvetsfea, Dunajska in Celovška cesta. Slabo stanje veČine teh cest se rado pripisuje na račun mestne občine. Prevzem oskrbe državnih cest v Ljubljani po mestni občini z vsemi dolžnostmi in pravicami je v rokah gradbene direkcije. Sestavlja se elaborat, na podlagi katerega bo razvidno, koliko stane vzdrževanje državnih cest, da se bo mogla staviti mestni občini primerna 'ponud'ba pri bližnjih (pogajanjih. Občina bo, čim se zedmi z državno upravo glede prispevka, omenjene ceste po- lagoma spravila v tako stanje, da bodo odgovarjale vsem zahtevani mestnega in med/krajevnega prometa. Če se bo mestna občina odločila za tlakovanje državnih cest v svojem področju, jo bo stala modema ureditev, če bo uporabljala droben tlak, 150 Din za kvadratni meter. Ureditev vsakega kilometra ceste bi stala torej 150.000 Din ali za vseh 10 km državnih cest v Ljubljani poldrugi milijon. Ker pa vse niso še tako obrabljene, da bi bflo popravilo nujno potrebno, bi se ta izdatek nekoliko znižal. Mestna občina marljivo popravlja ceste, ki jih v glavnem posipava. V delu so sedaj: Einspielerjeva cesta, Vodnikova cesta, Pot na Bellevue, Ižanska cesta, Poljanski nasip, Resbeva cesta. Kolodvorska uKca, Baragova ulica, cesta v Hradedkega vas, Martinova cesta in Zvezdarska ulica. Zanimivo je. da izda občina letno samo za gramoz o/koli 1,300.000 Din, za delavstvo, zaposleno pri popravljanju, čiščenju in škropljenju cest in ulic pa 2,500.000 Din. Za celibat uradnic ali proti Edina pravilna rešitev tega problema je mogoča po strogo individualnem načelu 11 Naša površnost in dokaj pomanjkljivo poznavanje socijologije se kaže tudi v odgovoru na anketo o celibatu uradnic. Predno preidem k problemu samemu, naj mi bo dovoljena ugotovitev, da za javno obravnavanje tega ali onega perečega problema naša javnost v splošnem še ni zrela. Duhovi se razburijo, strasti razvnamejo, eni se čutijo prizadete in zamerijo drugim ali pa celo listu, ki je objavil nasprotno mnenje, pri tem pa trpi objektivnost, stvarnost in pogosto tudi logika- Pojave v družbi kot celoti je treba obravnavati mirno, trezno in brez kakršnegakoli osebnega momenta, sicer zaide javna diskusija na napačno pot- Zamera tu absolutno ni umestna, kajti če hočem pobiti nasprotnikove trditve, moram udariti po njih z močnimi protiargumenti. Gostilniški način debat©, v katero posežejo kozarci, stoli in pesti, če cd pove pamet In zmanjka argumentov, spada pač samo v gostilno, ne pa v javnost. Toliko v splošnem o pojmovanju javne diskusije pri nas- Vprašan e celibata uradnic sega do samih korenin strukture naše družbe. Je sicer samo sporedno vprašanje celega kompleksa izredno važnih in perečih socijalnih problemov, vendar pa zasluži, da se o njem v javnosti resno in temeljito razpravlja. Celibat sam po sebi je absurd in pomeni udarec po zobeh al; pljunek v lastno skledo družbe, urejene in Živeče po sistemu, načelih in tradicijah, ki zaenkrat še prevladujejo na svetu. Nelogično, da ne rečem jezuitsko je govoriti o celibatu, v isti sapi pa poveličevati zakonsko življenje, rodbino in materinstvo kot podlago družbe in države. Celibat, gledan skozi očala naše mentalitete in našega svetovnega nazi-ranja, ie pa tudi direktno navajanje v prostitucijo in že zato je treba zelo previdno manipulirati z njim tudi tam, kjer bi uteg-niK pridobitni Interesi govoriti zanj- Za primeri in dokazi nam ni treba noditi daleč, saj jih imamo vse polno pred nosom- To velja seveda samo za brezpogojni celibat, pa tudi pogojno poseganje v splošno priznano ureditev seksualnega življenja rodi lahko prej slabe, nego dobre posledice. V dosedanjih odgovorih na anketo prevladuje naziranje, da je treba s celibatom zapreti ženam vrata v državne urade in privatne ustanove, onim, ki so že v njih, pa vrata odpreti in postaviti jih pod kap. Kot glavni argument se navaja pregovor, da dvema gospodar;ema ni mogoče služIti, da torej poročene uradnice zanemarjajo dom ari službo- Recimo, da to drži. Recimo pravim, kajti na svetu je vse polno vzornih omoženih uradnic, ki vzorno služijo dvema gospodarjema in imajo energije, marl.ivosti in veselja do dela še za tretjega, če bi bilo treba. To zavisi od individualnih lastnosti. Imamo primere, ko postavi moški ali ženska v svoji stroki polnovredno moč za dva druga, so pa tudi lenuhi in nesposobneži, ki ne spravijo skupaj niti polovice srednje kvalificirane delovne moči. Toda recimo, da imajo prav oni, ki jahajo na pregovoru o dveh gospodarjih-Vprašam te apokaliptične jezdece, kdo je pa kriv, da morajo omožene uradnice garati doma in v službi, kdo je pa pognal tisoče in tisoče žen v državne urade in šole, v privatna podjetja, v tvornice, na tramvaje in vlake kot konduktenke in povsod tja, k.er se da zaslužiti kovček kruha? Ali Jm ni pognala družba sama, tista družba, ki zdei svetohlinsko zavija oči, češ, da jih je treba zapoditi nazaj v kuhinjo in posteljo? Koliko pa je takih omoženih uradnic, ki služijo za zabavo ali ki jim zaslužek oplodi moževe tisočake, da ležejo mladiče kakor sajkle? Presneto malo jih je in le Skoda, da jrh ni mnogo, kajti če bi jih bilo, bi bil problem celibata uradnic takoj in brez javne debate rešen. Pokazali bi jim rrata In vse neomolene - brezposelne bi bile preskrbljene. Ogromna večina pa shift dvema gospodarjema pc svojih najbol'-fih moče* «rto. ker mora. To Je katego- rični imperativ naših razdrapanih socijalnih razmer, naše bede in pomanjkanja. Plačajo može tako, da bodo lahko preživljali sebe in družino, uredite družbo po načelu enake delitve dela in jela, dovolite odpravo telesnega plodu pod težo kričečih socijalnih in evgenetičnih indikacij, da rešite družbo parazitov v podobi pohabljencev, paralitikov in bebcev, zaposlite vse postopače v tej ali oni izdaji, da bo proizvodnja gmotnih dobrin večja, vrzite med staro šaro okostene-io ogrodje našega prosvetnega aparata in postavite sistem šolstva na moderno podlago psihoanalitičnih preizkušenj, da odpade za naše razmere odločno previsoko število absolventov raznih šol, ki niso ne pravi intelektualci, ne ročni delavci, spravite števUo duševnih delavcev v sklad s povpraševanjem po njih, pomnožite strokovne šole na račun kovač-nic z razno teoretično navlako nagačenih glav, odprite našemu inteligentu s primerno izobrazbo in smotreno izseljeniSko politiko pot v širni svet, da si duševni proletarijat ne bo podajal po raznih državnih uradih in privatnih podjet'ih kljuk in moledoval za skromni zaslužek, raztepite na vse štiri vetrove armado onih, ki samo konzumiralo ne da bi kaj producirali, da se vrne ta plus v živlien:skih sredstvih tja, kjer je zdaj minus, potem pa lopnite po so-cijalnem komarju in zapodite iz državne in privatno službe vse omožene uradnice. Sicer bi jih pa itak ne bilo treba poditi, ker bi šle rade same, vsaj ogromna večina. Kaj mislite, da je tako velik užitek sedeti po S ur dnevno v pisarni ali vtepati dan za dnem v šoli otrokom pamet v glavo, opoldne in zvečer, ko pride žena-mati iz službe, pa skrbeti še za dom in gospodinjstvo? Ta kruh je grenak in kdor ga odjeda potrebnim, ne ve, kaj se pravi služiti ga. Nepobitno pa je dejstvo, da silijo pretežno večino uradnic v službo razmere same in da torej one niti najmanj niso krive, če morda zavzemajo mesta, ki bi jih sicer zavzemale neomožene- Krivdo moramo zvaliti na pravega krivca in to je naša družba z vsemi svojimi napakami, nedo-statki, okostenelimi tradicijami in predpo-topnimi načeli. Seveda brez izjeme ni pravila. Med omoženimi uradnicami so tudi take, ki bi Jim ne bilo treba služiti ali ki zanemarjajo službo na račun doma, odnosno narobe, ali pa oboje. Takim pa kar naprtite celibat, saj ga zaslužijo in koristil bo njim samim, pa tudi delodajalcem. Metati vse v en koš pa pomeni prevzeti veliko odgovornost za vse one družine, katerih eksistenca bi bila s celibatom uradnic resno ogrožena, če ne celo uničena. Po mojem mnenju ne samo država ali občina ne bi smela pomišljati na tako nevarno socijalno eksperimentiranje, temveč bi morala vplivati celo na privatna podjetja, da se raztegne morebitni celibat samo na primere, ko dotična uradnica res zanemarja službo ali če ie njen mož gmotno dobro situiran. Edina pravilna rešitev tega problema je mogoča po strogo individualnem načelu- Trditi pa, da vse omožene uradnice zanemarjajo službo ali da jih ne žene v njo boj za obstanek, je milo rečeno predrznost, izvirajoča iz zavisti aH pa Iz zelo površnega vpogleda v nase razmere- —Z. KOLEDAR. Danes: Torek, 19. novembra 1929; katoličani: Elizabeta; pravoslavni: 6- novembra, Pavao. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto-Opera: Beneška noč- E. Kino Malica: Modri de mam". Kino Ideal: Oporoka je izginila. Kino Ljubljanski Dvor: Japonska noč -v senci Yosjivare- DEŽURNE LEKARNE. Danes: Banovce, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. šiika. Orožniškim vpokojencem in sicer tistim, ki so bili vpokojeni od leta 1919 — 1922, v vednost In ravnanje: Ker so vsi vpokojenci te vrste prejemali plače v dinarjih, vpokojeni so pa bili v kronah, se jim je zgodila krivica- Na razne prošnje je notranje ministrstvo leta 1926 končno odredilo, da se ima ta krivica popraviti. Ko je bilo veliko županstvo Pooblaščeno urediti to krivično vpoknirtev, so se tamkaj izdelali novi dekreti. Ker pa posameznikom glavna kontrola teh dekretov ni potrdila, so nastale tožbe pri državnem svetu- Posledica tega je bila, da je bila nekaterim krivica poravnana od dneva vpokojitve, drugim od časa izstave novega dekreta, tretjim pa sploh nič in dobivajo še zdaj pokojnino v kronah, četrtim glavna kontrola odreka pravico na vohia leta, akoravno uživajo to boniteto vsi drugi vojaški in civilni državni vpokojenci itd. Soloh je med vpokojenci te vrste zmeda, kakršna ni pri nobeni drugi vrsti vpo-kojencev. Vsi v to kategorijo spadajoči vpokojenci so naprošeni, da sporoče društvu orožniških vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani, kaj so posamezniki ukrenili in kaj so doslej dosegli. Vse to pa s točnimi podatki prejetih sklepov in razsodb. Dotični, ki imajo še nerešene in sporne zadeve, naj tudi navedejo, ali so pripravljeni prispevati za stroške, ki bi nastali po pravnem postopanju za dosego tega, kar posameznikom po točnih zakonskih določili*! pripada. Cim zbere te podatke, bo društvo ukrenilo vse potrebno, da se krivica popravi in obvestilo posameznike- Posledice „martinovanja" LJubljana, 19- novembra Tudi včeraj in davi so prepeljali v bolnico več žrtev martinovanja iz raznih krajev Slovenije. Prepiri in pretepi so bili povsod na dnevnem redu in izkazalo se je, da je Martin res nevaren patron za naše I udi- Naj nesrečne j ša žrtev je gotovo 24-Ietni delavec Janez Marinšek iz Mekinj pri Kamniku. V soboto zvečer je bil v gostilni in se je vračal malce okajen domov. Spotoma ga je srečal na cesti France Kisovec in ga brez pravega povoda sunil z nožem v trebuh ter mu ga preparal. Marinškovo stanje je zelo kritično. Kisovca so prijeli orožniki. V Stari Loki pri Kočevju Je bil v nedeljo zvečer v gostilni napaden in preteoen 2SIetni posestnikov sin France Schneider-Nekdo ga je s tako silo med prepirom udaril po levi roki, da mu jo ie zlomil-. — Bartol Franc, 361etni tesarski mojster iz Dan pri Kočevju, se ie v nedeljo zvečer vračal domov, spotoma pa ga je napadel Alojzij Zidar in ga s tako silo treščil ob tla, da mu je zlomil levo nogo. V bolnico so prepelali tudi žrtev nesreče, 171etnega Stanka Puglja iz Ribnice, zaposlenega na žagi posestnika Frana lica, kateremu je žaga odtrgala vse prste na levi roki- Snoči je bila rešilna postaja obveščena, da se je na Viču nekdo zastrupil. Rešilni avto je prepeljal v bolnico 261etnega tesarskega pomočnika Ivana S., ki si je v samomorilnem namenu prerezal žile na desni roki. V bolnici so ga obvezali in je lahko zavod Že zapustil. Vzrok poskušenega samomora so baje družinske razmere. Proti davku na tujce V strokovnem listu »Hotel« je jzšel zanimiv članek o davku na prenočnino tujcev, ki se glasi: Malokateri davek je tako nerazumljiv, kakor ravno davek na prenočnino tujcev. Naj iščemo kakor hočemo, nikakor ne moremo najti zanj opravičila. Takse za avtomobile se na primer mnogo kritizirajo, toda te se dajo vsaj deloma opravičiti, ker avtomobili izrabljajo ceste in zato mora'o tudi doprinašati sredstev za njih vzdrževanje. Toda tujske sobe, ki jih mora lastnik od zidu pa do zadnjega žeblja opremiti in jih vzdrževati obdavčiti samo zato, ker jih uporablja tujec za prenočevanje, to je norazumljivo! Toliko govorimo, pišemo in debatiramo o povzdigi tujskega prometa, a Istočasno navijamo davščino na to, če pride kak tujec k nam. kot bi hoteli reči: »Komur ni prav, naj pa nikar ne prihaja k nam!« ali: »Kdor noče tujskih sob dati tu:-cem na razpolago, ga nihče ne sili!« Redki so danes taki, ki bi si upali zgraditi nov hotel, ker jim njinova finančna sredstva navadno tega ne dovoljujejo. Ce hoče kdo zdaj zgraditi hotel, si mora najprej najeti posojilo.. Toda komaj ga otvori, je že tu davščina na tujske sobe 20, 30, a ponekod celo 40%- Pri taki davčni politiki mora lastnik propasti, zlasti če ni finančno dobro podkovan* In potem se vrstijo novi lastniki kakor v procesiji, a stavba in oprema propadajo. A med tem pojemo visoko pesem o povzdigi tujskega prometa vsi, tudi tisti častitljivi občinski svetniki, ki smatrajo za svojo dolžnost najti kritje za svoj proračun neizogibno v tej davščini- In govorimo, kako dobe hotelirji v državah, ki bi nam lahko služile za najboljši zgled za razumevanje tujskega prometa, izdatne podpore, cenejša amortiza-ci ska posojila, oprostitev od občinskih davščin itd. Nekoč sem videl pri vojakih, kako je gospod »frajtar« ukazal skupini vojaških novincev pfnaii v električno farnico, da bi jo ugasnili. Tudi mi pihamo v električn j žarnico, ako kličemo po razvoju tujskega prometa, a smatramo, da je tuski promet mogoč brez dobrih hotelov ali če pomislimo, da je razvoj hotelov mogoč, če se j5h. namesto da se jim nudi vsestranska podpora, še obremenjuje z davščino. Hotelirstvo ni pri nas še niti v povojih, ampak je šele spočeta Žela za razvoj te panose. Zato bi bila nujno potrebna ne samo krat-komalo odprava davka na prenočišča, am- pak bi se morala iskati tudi možnost, kako temu, za razvoj tu?skega prometa absolutno odločilnemu faktorju, nnditi najiidit-nejšo gmotno in moralno pomoč- Tujske sobe naj bi bile okusno in s čim večjim komiortom opremJJene, vsi nedo-starki sproti popravljeni, izrabljeno naj se dokupuje, vse času primerno, modernizira. Vsak hotelir bo to z veseljem storil če mu bodo to le njegove razmere dopuščale. Pri že itak težkem gospodarskem položaja naših hotelirjev, zlasti v krajih s kratko težijo m poleg takih davščin, pa je to skoro nemogoče Kar poglejmo, koliko je hotelirjev, ki so si gospodarsko pripomogli do kakega omembe vrednega pridobitka, a koliko hotelirjev propada aH komaj klavrno životari! Je že res, da morajo dobiti občine za svoj proračun pač nekje kritje. Toda na to davščino bi se zlasti pri nas še daleč ne smelo misliti. S takimi eksperimenti bi se lahko začelo Šele takTat, ko bodo naši hoteli gospodarsko tako ureeni. da jim take trzavice ne bodo več mogle škodovati. Da jmo najprej hotelom možnost razvoja, pa se bo tudi tujski promet razvij tako, kot ga želimo, sicer bo šel mimo nas kljub vsem naravnim krasotam naše domovine. Kot prva se je k odpTavi teh davščin odločila celjska mestna občina. Vsa čast takemu občinskemu svetu! Ko bi si ga le vse prizadete občine vzele za zgled! Matija Dolničar V nedeljo je Matija praznoval še Martina v Kranju, kamor se je pred kratkim preselil iz Poljč, včeraj se mu je pa vlila kri in je izdihnil. Tako je padel že četrti brat po vsej Sloveniji slovite gosti ln iča roke dinastije Dolničarjev, ki ima ogromne zasluge za nas tujski promet Dolničar ji, ki jih med njihovimi vrstniki z vso upravičenostjo imenujemo gospode svojega stanu, namreč od nekdaj pravilno smatrajo svojo nalogo za sila važno, ker vedo, da je od stopnje našega gostoljubja odvisen ugled aasega naroda v svetu. To prepričanje so smatrali vedno za svojo patriotično dolžnost in so zato svojo obrt tako izpopolnili, da se njihova podjetja lahko merijo s prvovrstnimi lokali inozemstva. Napram tujcem so svoj narod vedno reprezentirali dostojno. Vedno kot šefi prvovrstnih lokalov in vedno kot Slovenci, kar njihovi kolegi le preradi zanemarijo. Po Matijevi smrti sta od šestih živa le še dva brata Vekoslav in Ignac. Kdo bi mislil, saj so vsi Dolničarji kakor rože. Usoda . . . Najbolj so so DolniČarji uveljavili kot restavraterji na naših najvažnejših postajah, kjer so v vednih stikih s kritičnimi tujci. Pokojni Anton je imel sedanji Park-hotel na Bledu in kolodvorsko restavracijo na Jeeenicah, pokojni Franc je bil na kolodvoru v Trbovljah, na Pragerskem in v Mariboru, pokojni Martin je bil na kolodvoru v Divača in je ustanovil tovarno sveč »Zora«, sestra Ivana gospodinji »pri Urbančku« v Stožicah, Ignac vodi vzorno kmetijo doma v šmartnu, Vekoslav je pa hotelir v Rogaški Slatini in v Ljubljani v Tivoli ter restavrater na velesejrnu. Vsi vedno strokovnjaki in celi možje na svojih mestih. Pokojni Matija je bil pred 54 leti rojen v šmartinu pri Ljubljani na trdni daleč okrog eloveči domačiji. Hotel se je posvetiti trgovini in je bil knjigovodja pri renomirani Skabernetovi firmi v Ljubljani ter se tudi osamosvojil, a kmalu ga najdemo že v kolodvorski restavraciji v Trbovljah, kjer je imel tudi obširno posestvo, šent Petru iu Ljubljani, končno je pa prevzel znano KerSičevo gostilno v Šiški. Kjerkoli je bil, je podjetje preuredil in povzdignil, zbral okrog sebe najodličnejšo narodno in napredno družbo, udejstvoval se povsod požrtvovalno in agilno pri naprednih društvih, zlasti pri Sokolu in Družbi ev. Cirila in Metoda, ki ji je bil tudi član glavnega odbora, bil je pa tudi član nadzorstva Kmetske posojilnice. V šmartnu pri Litiji je imel krasno posestvo, kjer so njegovi številni gostje posebno občudovali vzorne sadovnjake in krasne vrtove. Izvrstni družabnik in pevec je povsod vstvaril narodne krožke, ki so vzdržali tudd v največjem preganjanju, kakor je on vzdržal na Krasu sredi topovskega ognja in SrapneL Kakor svoje restavracije, tako je povzdignil tudi tvornico testenin >Pekatete« v prvo vrsto podjetij te stroke. Pred letom 6e ga je lotila j etika. Za-manj je iskal zdravja pri vseh specijalistih na Dunaju in v naravi v Poljčah, včeraj ga je strla v Kranju. Pokojnik zapušča sina Joška in tri omožene hčerke — ena s Slovencem, druga s Hrvatom, tretja s Srbom — in Se neporočeno Marico. Danes so njegovo truplo pripeljali iz Kranja v Ljubljano na Sv. Petra cesto 66, od koder bo jutri ob pol 4. popoldne pogreb k Sv. Križu. Ugledni družini naše sožalje, zaslužnemu možu pa Časten spomini — Ustanovila so se nova sokolska društva: Maribor I (župa Maribor), Valandovo (i, Skoplje), Beograd IV (ž. Beograd), Jajce (i. Sarajevo), Bosanski Svinjar (1 Banja Luka) in Pri most en (1 Mostar). — Rasnih telovadnih društev je na Češkoslovaškem po jubilejnem almanahu državnega statističnega urada 7O0S, od teh 5375 čeških in 1633 nemfikih. Češka druživa so imela skupno 748.493 Članov, nemška pa 236.096. Zelo zanimivo bi bilo, Če bi bila statistika ugotovila tudi Število telo-vadečega Članstva. — Za mednarodno telovadno tekmo ▼ Luxembourgu 1. 1930. so os dosedaj priglasili: Belgijci, Finei, Francozi, Nizozemci, Madžari, Poljaki in Ceboslovaki, torej z Luxemburiani vred 8 narodov. Glede naie udeležbe na tekmi pa ie ni odločitve. (Presveta Wagnerjeva „VaJkira" (Vsebina). »Valkirac je drugo opera WagnerjRensfco zlate* priprava b trojo vsebino tor s bogom Wotanoru in boginjo Frike razvoj dejanja ▼ »Valkirk ia nadalje ▼ »SiegMethi« ter fconrno ▼ »Somraku bogov«. >Nibelunšk» pesnitev« smo venein temeljito predelovali in prebirali na ©reda/i šoli. Starogermanska pripovedka in junaška pesem nam je pripovedovala silno krvavo in divje strastno romantiko, ki so jo preživljali v davni preteklo*h bogovi, boginje, velikani, povodne in zračne, goadne in bojne vile (varkire), junaki polbogovi, usodne žene, pa kralji in kraljice, vitezi in princese nadčloveških vrlin in nadčloveških zločinskih nagnjenj. Groza in vendar krasna je vsebina teh starodavnih p^mi in orjaški so značaji tistih molkih in žen-skih osebnosti. Usoda visi nad vsemi, jih vodi, dviga in ubija; borba med lučjo in temo je 6trašna in večna, žrtve te borbe pa so ne le ljudje, nego celo otroH bogov. V VVagnerjevem >I'rstanu N'ibelungov«, zajetem iz te germanske in sploh nordijsko mitologije, je centralni tragični junak bog Wotan, najmogočnejši, vendar tudi najmanj svobodni in najbolj žalostni t>og( zvezan v čustvih in dejanjih z lastnimi zapovedmi in lastnimi pogodbami. Kakor Zeus ali Jupiter je tudi \W.an oče mnogih nezakonskih božanskih in človeških otrok, a svoje hude žene Frikc s-e boji prav tako, kakor grški Zeus s*voje He-re in rimski Jupiter svoje — Juuone. K^r te žene so s svojo neizprosno logiko in 1 božjimi zakoni prisilile svoje le navidezno vsemogočne može, da *o morali celo ubijati sebi najljubša bitja, ali jih prepuščati usodi. Prav ua kratko povedano je vsvbina »Valkire< sledeča: Hunding je ugrabil Sieglindo in jo imel za ženo. Po dolgih letih pribeži Sieg-mund pred zasledovalci v Hundingovo nišo, kjer ga okrepi z vodo in medico Sieg-linda. Čudno sta si takoj dobra in amalu sta si vse, dasi se zavesta, da sta brat in sestra. Hunding daje Siegmundu gostoljubje le za eno noč, a za drugo jutro ga pozove na dvoboj. Sieglinda pa pokaže Siegmundu * drevo zadrt meč, ki ga je ostavil pred leti zagoneten tujec »junaku vseh junakove. Ta tujec je bil 6am Wotan, ki je oče Sieg-munda in SiegUnde! Z mečem pobegneta ljubimca: brat in sestra. Hunding ju lovi, da ju pobije. VVotan pa naroči svoji hčeri Brunhildi, naj pomaga Siegmundu zmagati nad Hundingom r rika, zaščitni ca zakonske zvestobe in spolne čistosti, strogo obsoja lepa in mlada dva presestnika in kivoekrunca. Takega dvojnega zločina proti svetovnemu redu bogovi ne smejo puščati brez kazni. F rika torej zahteva, naj VVotan prepove Brunhildi, do bi v dvoboju pomagala Siegmundu. VVotan, ujet v lastne zakone, se mora udati in prepove, dasi ga boli srce. Toda Brunhildi se Siegmunđ zasmili in mu pomaga vendarle. Ali tudi VVotan se udeleži dvoboja, podstavi sinu Siegmundu svojo palico, ob kateri se junakov (očetov!) meč razdrobi. Siegmunda za bode Hunding, toga pa z migom roke umori sam VVotan. Mrtva sta torej tekmeca. Ali Brunhilda resi Siegbndo, Jri je noseča. Njen sin bo >junak vseh junakove, Siegfried. Izroči jI Se ostanke meča, ki jih bo v naslednji operi »varil kovač Mirne in s katerim bo Siegfried ubil zmaja, ki Čuva NibelunSki zaklad in prstan, simbol vso moči nad svetom. VVotan obsodi nepokorno hčer Brunhil-do, da ne ostane več valkira v Valhali, nego da postane človeška žena. Njen mož pa naj bo, kdor prekorači okrožne plamene, ki obdajajo pod ščitom in v Slemu spečo Brunbildo. Pri vsem tem je najbolj nesrečen VVotan, saj Je dal ubiti sina junaka Siegmunda in je izgubil najljubšo hčer, BrunhiMo. RayoaAov »Grob neznanega vojaka« ac pooavtlia po daJU&em presledka spet v sredo 20. C m. BMPjpoJBo, dcio ie npuotiik) prd vseh dosedsoftn viraortovao "*jgM>l| vtis ki K bilo defcdno BOjM—tOj^pi pmksoat^a vsen po-alu&atoev. Vabimo občanstvo, da oe zamurib resice prAožaosti tet ai ogleda eo oajkooo urost-nmo vm povojm dkacnoke btoratur«. Sodeflu~ >ejo za. Sarfcovna, g. Debevec aa s. SkifciiUkfc. Režijo ama g. Ocil Debevec. Red A. Začetek ob osmi uri, konec po 10. ari. »Nevesta a krono«, prataaena &ve*talka pravtfona igra, prate na spored spet v nedelio, 24. c m. Ptredaterva |e koven abonma, m kar opoaariaroo slasti oAaoaSao ta podeželsko 00-čanotrvo. Sksonio aa Sc&JtfeHovo trassdtfo »Don Carlos« se meno pnhootatji todea. Frecra>eira je doabofina za prve za abonma C. Sodelurjeto za. BoSčeva, za. Đatafioorva, sna Sipao, Strniša t«r SK. Drenovcc, Goar*č, Peoefc, Povtie. Simon-Oii. R». JeWBcarw, »Valldra«, erandajoen« or*ra R. Wa-am*ir-ja se prvoč ponovi v pete* 32 t. m. Oocoa** jamo os »Otad. sat«, v katerem k ssoščen libreto opere, v svrho tožjegt in popolne'V ga 'Jmevanja tet* lcfesjoneaa deta. Krstna predstava Velraar Jankovičevc dramo »Brez Ifabecni« se vrSd v soboto 33. 1. m. v thJbfonsfc! ©Vami. Soov je zajeta iz Nvtje« nja ber*8t*49kšh intelektualcev in »ftka t izred- tMm občinjsra anadaje po«mc7.n.!h oash. Dramo 4« oosVovene.l oasaMli r\-*n AJbrcthi. Rotira )e pral. Sest Dnevne vesti. — Spomenik kralju Petru r Zagrebu. Koncem leta 1927 je bil izvoljen v Zagrebu odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Odbor je izdal proglas, katerega so podpisali vsi odlični zastopniki hrvatske javnosti. Zdaj je odbor ponovno pokrenil 6vojo akcijo in pozval javnost, naj prisoeva za spomenik. Nadškof dT. Ante Bauer je daroval za spomenik 10.000 Din. savski ban dr. Šilović pa 5000 Din. — \ Promocija. Za doktor a vsega zdravilstva je bil na dunajski univerzi promoviran g. Dušan Seber iz Postojne. Čestitamo! — Naša emigracija v septembru. Po statističnih podatkih izseljeniškega koraisari-jat« v Zagrebu je šlo v septembru i% Jugoslavije v prekomorske države 1529 izseljencev. Od 1. januarja do konca septembra je znašalo število iaseljenoev 2872 ali za 20% manj. nego v istem razdobju lanskega leta. Iz Hrvatske in Slavonije jih je šlo v septembru 954, iz Vojvodine 860, iz Dalmacije 324, iz Slovenije 188, iz Srbije 90, iz Bosne in Hercegovine 49, iz Črne gore 15 Od teh je bilo 766 kmetovalcev, 288 kvalificiranih, 194 nekvalificiranih delavcev, 60 svobodne profesije in 841 brez stalnega poklica. V Zedinjene države se jih je izselilo 665, večinoma povratnikov, v Argentino 611, v Kanado 159, v Urugvaj 74, v Brazilijo 55, v čile 30, v Avstralijo 17 itd. Od 1. januarja do konca septembra je šlo v Zedinjene države 3577 naših izseljencev, lani v istem razdobju pa 3716, v Argentino 4501, lani 4369), v Kanado 3652 (5562), v Urugvaj 797 (1484), v Brazilijo 462 (343), v Cile 284 (291), v Avstralijo 137 (433) itd. Izseljevanje iz Jugoslavije v Kanado, Urugvaj in Avstralijo je torej letos nazadovalo, v Argentino in Brazilijo pa napredovalo. V evropske države je šlo iz Jugoslavije v septembru 1550 izseljencev in sicer v Francijo 1042, v Belgijo 332, na Ho-landsko 138, v Luksemburg 26, na Češkoslovaško 10 in v Nemčijo 2. Od 1. januarja do konca septembra je šlo v evropske države 11.368 naših izseljencev in sicer v Francijo 6952, v Belgijo 2039, v Nemčijo 1146, v Luksemburg 834, na Holandsko 333, v Švico 35, na Češkoslovaško 28 in v Avstrijo 1. — Čirikov v Beogradu. Danes je prispel iz Prage v Beograd znani ruski pisatelj Evgenij Čirikov, ki priredi v ruskem znanstvenem institutu več literarnih predavanj, pod okriljem Zveze ruskih književnikov in novinarjev pa večer, posvečen največji ruski reki Volgi. Čital bo svoja dela, posvečena matuški Volgi. — Nenadna smrt. Davi je bila naša redakcija iz Jastrebarskega obveščena, da je umrl zadet od kapi posestnik in mesar Josip J e s f h iz Medvod. Pokojni ie bil znan daleč naokoli kot izredno soliden, značajen in simpatičen mož« Blag mu spomin! Tefko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Slovenci v Ameriki. Težka nesreča je doletela v novembru rodbino strojevodje Janeza Matijeviča v Chicagu- Ko ie bil strojevod'a v kleti, je v njegovem stanovanju eksplodirala petrolejska pečica, katero je notela žena zakuriti- Mož je čul eksplozijo in je takoj stekel v stanovanje. Posrečilo se mu je iz goreče hiše rešiti ženo in enoletnega sinčka, dočim so tri hčerke, ki so spale v zibelkah, zgorele. — V kraju La SaJIe je ucnrla Slovenka Puh-kova- — Dne 6. oktobra je v kraju Stra-bane preminula Ana Osevnikova. — V bolnici v Kanonsburgu je umrla 201etna Karo-lina Česnik. Zapustila je moža in dva otroka- — Dne 6- oktobra je v kraju Wauke-gan, država Illinois, v starosti 60 let umrl Andrej Cepon. Zapustil je ženo in 9 otrok. Pokojni je bil rodom iz Horjtrfa, v Ameriki je bdval že 30 let. —Smrtna kosa. Včeraj 're v Ljubljani umrla mestna uboga Marija Baloh v visoki starosti 90 let. Pokojna Je bila mati znanega istrskega pesnika - begunca Ivana Balona. Blag ji spomin! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in hladneje in da bomo imeli nekaj Časa lepše vreme. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16, v Beogradu 14, v Skopi j u 13. v Zagrebu 6\ v LJubljani 6.6, v Mariboru 5 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.9 mm, temperatura je znašala 3.6. — Tragedija v cirkusa Khidfcky. V znanem češkem cirkusu KIudsky, ki je pred leti gostoval v Ljubljani, se je te dni odigrala nenavadna tragedija. Cirkus le bil v GBdingu, nato pa je nameraval gostovati v Bratisl avi. Zadnji dan gostovanja pa se je v svojem vozu zastrupila in prerezalt žile na rokah lepa cirkuška artistka Oeor-gina Sanger, stara šele 18 iet. Prepelali so jo takoj v bolnico, pa :e že med prevozom umrla. Vzrok samomora ie bila baje nesrečna ljubezen. Mladenka se je zaljubila v nekega klovna, ki je bil odpuščen. Mož je hotel ostati kar v Godingu. Geor-£ina ;e bila prepričana, da se je hoče odkrivati in je v obupu izvršila samomor- — Naraščanje Save. Radi neprestanih nalivov v Sloveniji in na Hrvatskem Sava polagoma narašča. V Zagrebu Je bila včeraj poldrugi meter nad normalo, doclcn ?e v Brodu že 6 metrov nad normalo In preti velika nevarnost poplave, če bi deževje še trajalo- K sreči se je danes vreme spremenilo in zato je zaenkrat nevarnost poplav minila. — Radi nalivov sta začeli močno naraščati tudi Kolpa in Korana- Okolica Karlovca je deloma pod vodo. — Ugotovljena identiteta mrtve neznanke v gozdu pri Sušaku. V soboto so blizu SuSaka v gozdu HraSčina pri Kostreni našli truplo neznane ženske, ki je morala tam ležati že najmani tri mesece. Truplo je namreč že razpadalo. Policija je ugotovila, da gre za 201-etno M«ilico Polic, rodom iz Hreljina. Mladenka, ki je bila že de!j časa živčno bolna, ie 1- avgusta brez sledu izginila. Najbrž je v gozdu pila strup, ni pa izključeno, da je postala žrtev pohot ne^a zločinca- Truplo so cbducirali, pa m-so našli na njem nobenih znakov nasilja. — Mož pogodbeno prepustil svojo ženo priležnJku. Zagrebški listi poročajo o nenavadni ljubavni aferi, ki spomina na pokvarjeno velemestno moralo. Delavec Josip Selič se je nedavno oženil z brnko mladenko Pepico. Zakonca sta živela v slogi in miru in nič ni kazalo, da pride med njima do razdora. Mož se je pa kmalu naveličal zakonskega jarma in nekega dne je svoji Pepci predlaga!, naj si poišče ljubčka. Pripravljen je bil podpisati pogodbo, s katero se odpoveduje vsem pravicam do nje. Zenica je nekaj časa pomišljala, končno pa ie pristala, češ, da itak neki tramvajski sprevodnik škilj za njo- Mož ie bil zadovoljen, kajti izbral si je tudi sam ljubico v osebi kuharice Ančke. Par dni po tem razgovoru je Pepica že pripeljala svojega piiležnika domov m v proslavo radostnega dogodka so priredili gostio. Mož ie lepo podpisal pogodbo, da svojevoljno pre- Samo še danes! Mnog; so si ta tiim ogfedaM ie dvailorart! Danes zadtnja pri-Ifiika. da doživite JAPONSKO NOČ V senci Yoshivare! LampitooBl Krasna režira! Rezervirajte si pravočasno vsdoonžce! Ob 4., Yk1.% Yrt. m 9 uri. KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730. pušča ženo priležniku in da je noče nikoli nazaj. Potem so se prijateljsko razšli. Mož je šel po svojih potih, Pepica pa je začelo novo življenje s kondukter em Milanom Koričem- Tudi s tem se je prvo mesece prav dobro razumela. Nenadoma pa sta se začela prepirati in ženi se je začelo tožiti po možu- Nekega dne je sprevodnik opazil, da se njegova ljubica zopet sestaja z možem. Mislil je, da je to samo slučajno, toda zmotil se je. V nedeljo je namreč Pepičin mož vdrl v stanovanje in zahteval od sprevodnika, naj mu vrne ženo. Ta se je seve upiral, češ, da ima pogodbo v rokah. Nastal je prepir in pretep, v katerega se je vmešala tudi policija- Epilog nenava dne zakonske afere bo na sodišču. — Oče radi umora sina obsojen na 20 let Ječe. Pred sodiščem v Varaždinu se je te dni odigral epilog stiašne rodbinske tra-gedve. Radi umora lastnega sina se je zagovarja: 70!etn* posetnik Alojzij Gorsk; iz sela Gora Vetermčka. Ko se je sin Andrej nekega dne vrnil z dela v rudniku domov in utrujen legel spat, je pristopil oče s sekiro v roki k njemu in ga tako močno udaril, da mu je prebil lobano-Udarec je bil smrten, kri in možgani so brizgnili daleč naokoli. Živinski oče pa ni bil prepričan, da je sin že mrtev- Zato je vzel še nož in ga sinu porinil v vrat. Starec pri razpravi ni hotel povedati, zakaj je sina umoril. Državni pravdnik je predlaga! smrtno kazen, sodišče je pa upoštevalo obtoženčevo starost in je Gorskega obsod:lo samo na 20 let te-žke ječe. — Lepši zobovi, ki se belo se svetlikajoč vrstijo drug drugemu kot niz biserov, je uspeh redne nege z ekozi 40 let izkušenim Kalodontom, ker ta močno penajoca se krema temeljito očisti vsako najmanjšo razeedlino zobovja in zmaguje učinkovito proti zlokobnemu zobnemu kamnu. To je 88 milijonov ljudi po vsakodnevni uporabi Kalodont - zobne kreme potrdilo. Iz LJubljane —lj Državni izpit iz glasbe je položna 13. t- m- pred izpraševalno komisijo za drž. izpit iz glasbe v Ljubi ani gdč. L u b e c Roza iz violine kot glavnega predmeta z odličnim uspehom- Čestitamo! —lj Bratje! Zopet je poseda neizprosna smrt v naše vrste ter nam ugrabi'a našega zvesiega člana bral Matijn Dolničar-Ja, ki je bil pred ttesctletii tud: čian društvenega prednaškega zbora Naša dolžnost je, da ga spremimo aa poslednji poti v častnem številu- Zbirališče članstva jutri v sredo 20. t. m. ob 15.J0 pred hišo žalosti Sv- Petra cesta 66. Obleka civilna z znakom- — Odbor »Ljubljanikeg* Sokola- — Zdravo! 650-n —lj Pri Javni borzi dela v Ljubljani *e v času od 1- ianuarja 1929 do 16. novembra 1929 iskalo dela 6229 moških, 1298 žensk, skupaj 7527 brezposelnin. Prostih mest je bilo 6155 moškim, 758 žensk, skupaj 6913. Posredovanj se je izvršilo 3171 moških, 532 žensk, skupaj 3703. Odpotovalo ie 1S11 moških, 67 žensk, skupaj 18778. Ođp.idlo je 660 moških, 414 žensk, skupaj 10SO. Dne 16- novembra 1929 se nahaja v evidenci 581 moških. 285 žensk, skupaj 866 brezposelnih- — Delo išče: Moški: 18 hlapcev, 1 divar, 2 žebljarja, 1 pečar, 7 kovačev, 12 železostrugarjev, 4 kleparji. 1 brusač or\> da, 1 graver 1 str. tehnik, 14 str. ključavničarjev, 2 elektromehanika, 2 elektromon-terja, 1 lesostrugar, 1 rezbar, 5 urarjev, 17 mizarjev. 5 kolarjev. 6 Žagarjev, 1 pletar. 1 sedlar, 3 usnjarju 2 tapetnika, 27 kro'a-čev, 18 čevljarjev, 1 čevljarski prirezova-lec, 4 knjigovezi, 1 kart. delovodja, 6 mti-ricrjev, 15 pekov, 7 mesar'ev, 7 natakarjev, 2 slikarja, 2 gradbena tehnika, 1 črkosta-vec, 26 pisarniškin slug. 49 pomožnih tovarniških delavcev. 48 zasebnih uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 14 stavb, ključavničarjev, 6 vajencev. — Ženske: 14 pisarniških moči, 4 kontoristinje. 1 blagaj-ničarka, 14 prodajalk, 1 hotelska blagami-čarka, 12 natakaric, 1 gostilniška kuharica. 1 laborantka, 8 šivilj. 3 šivilje perila, 1 šteparica, 3 Šivilje slammkov, 3 pletilke. 1 vezilka. 1 zlararka. 1 črkoslikarica, 25 tovarniških delavk. 68 dninaric, 19 kuharic, 5 gospođini. 3 sobarice, 42 služkinj, 11 P^-strežnic, 1 kmečka dekla, o vaenke- — Delo Je na razpolago: Moškim: 7 hlapcem, 6 mizarjem. 25 čevljarjem, 1 kleparju. 5 navadnim delavcem, 50 tesačem, 35 rudarjem, l krojaškemu pomočniku, 3 pleskarjem, 1 mesarju. 3 elektromonterjem, 1 zlatarskemu pomočniku. 1 urarju, 1 mojstru za izdelovanje bonbonov, 2 črkoslikar ema, 1 dežnikariu. t pekovskem'! delovodji, 1 rekovekemu pomočniku, 1 instalaterju telefona, 1 orodnemu kovaču, 1 nožarskemu pomočniku. 4 zidarem. 1 graverju, 13 vajencem. — Ženskam: 2 pisarniškim prakti-kantinjam, I dežnikarici, 4 šiviljam perila, 1 pletilki, 1 sobarici, 7 služkinjam, 3 vajen-kam. —lj Pevsko dnrstvo »Ljubljanski Zvou<- V sredo zvečer ženski v četrtek moški, v petek mešani zbor. Ne zamujajte vaj! — Tanik. —lj Ye!Iowatone National Park. D revi bo kot tretje predavanje o Ameriki priredila ZKD predavanje g. prof. dr. Breznika, ki bo obravnavalo utiee iz ameriškega nacionalnega parka. Predavanje bo opremljeno s številnimi slikami. —lj Četrti družabni ve*er Trgovskega društva »Merkur* ▼ Ljubljani bo v ».redo dne 20. novembra ob pol 9. zvečer v reefov- Naigloblja filozofija v svetem pisanu stare zaveze je simbolična opazka o vzrokih in posledicah dejstva, da govori človeštvo različne ieziike in da Je razlika v jezikih raadelrk ljudi v dva večinoma sovražna tabora. Politično rečeno je defitev človeštva na lingvistične kaste oslabila enotno fronto Bodi na zemlji- Vsi ali vsai pretežraa večina pozna znake esperaritistov — bele zvezde na zelenem polju. Naši rodltelii se srpominjajo mnogo obetajočih začetkov dragega svetovnega jezika volapfika, ki je vzbudil v 80. letih Dretekleza stoletja veliko pozornost. Maai znano ie, da so si ljudje v zadnjih 300 letih tamislili okrog 300 umetnih svetovnih jezikov in da so zdaj že vsi več ali mani pozabi jeni. Vsi. ki so si izmislili nove svetovne jezike, so bili prepričani, da store s tem človeštvu zelo važno uslugo. Tudi med žmmi iezfki ie nelkaj takih, ki bi bili prikladni za mednarodno .'soorazaEmevanje. Toda izumitelji umetnih jezikov so si prizadevali poenostaviti jezik tako. da bi se ga lahko naučili vsi ljudje. Leta 1668 je Jzdal chesterslki šfkof John VVftkims učbenik univerzalnega iazika. WiBcins se ie lotil dela na pobudo kraljevskega znanstvenega društva im njegov svak, znani državnik CramweU za je izdatno podipiraL Temelj novega jezika ie bila razdelitev vseh pojmov v gotove sikupine. Vsaka skupina ie dobila karakterističen zvok. Zlo&u so se dodajale črke in tako je dobil točen pomeri. Začetek očenaša se ie glasil v univerzalnem jeziku: »Hal coba vgia vil dad. ha babi io svvmta ha salba io velca«. Kraljevsiko znanstveno društvo ie -pa ta jezik odklonilo, ker ie bil učbenik zelo okoren. Obsegal je namreč debelo knjigo zelo velik ega formata. Okrog leta 1830 se je pojavil nov svetovni jeziik solresol. Francoz Jean Francois Sudre, gimnazijci "profesor, je sestavil jezik, katerega elementi so bili nazivi glaslbenih tonov: do, re, mi. fa. so, la, si. Izumitelj >e trdil, da se da sciresol pisati s čnkamu notami in airabskiimi številkami, stenocaiirajti s sedmimi znaki, označevati z roko in tolmačiti slepcem ali giuhomemiim s trkanjem petili tKTStov ene roke m na dva orsta druge roke. Na eno ie bil pa raci jakih prostorih >Zveade<. Na vrsto pride izredno zanimivo in aktuelno prodavanje o predmetu »Radio in naprave ea radio*. Udeležnikom ne. nudi izredna prilika čuti o tem vprašanju naiega prvovrstnega »trokovnjaka na tem polju, ki je etvaritelj naprave v Domžalah. Predavanje bo imel g. ing. Mario Jeana, vseučiliški profeaor v Ljubljani. Po končanem predavanju je petje io godba. Družabni večeri *o *e hitro priljubili. Vstop je brezplačen. Gostje dobrodošli. 649/n —lj Odbor T. K. Skala pocivlja svoje člane na redno predavanje dne 21. t m. oh 20, t kJubovem lokalu. Tsma predavanja >Ter«nska orientacija v enague. —lj Druid večer TKD Atene o sigurnem nastopa doma in v družbi ie privabil ponovno nabito polno dvorano posl-ušalcev vseh slojev in raznih starosti- Govornik prof. O- Šest ie pre el po prvem nastopu več dopisov z raznimi vprašanji, katere je sinoči pojasnil in ki pričajo, da le dosezel zažel'en živ kontakt z občinstvom- V ponedeljek 25. t. m. ob pol 19. uri nadaljni večer. 650-n pozabil, da se namreč ni mogoče naučiti na pamet slovarja novega jezika, katerega re sestavljal Sudre celih 45 tet Profesor Sudre >e uniSkum med izumitelji. V življenju je biJ namreč deležen večje slave in prizmama, nego po smrti. Leta 1827 je dobil od Instituta de Framce pohvalno priznanje, za katero so glasovali tudi učenjaki, kakor Arabo. Fourier ter sfldadatelji Che-Piibini Boild^*eu in Aubert Na svetovni razstavi v Parizu L 1865 je dobri prof. Sudre 10.000 fradkov nagrade, na razstavi v Londonu 1862 pa zlato kolajno. Vrktor Hugo mu ie pisal pohvalno pišimo. Leta 1862 je Swdre umrl in z niiim je izginil tudi njegov jeziik. Kdor potuje na kako diplomatsko ali politično korrferetnco v Francijo, laibko postane za nekaj dini junak svetovnega tiska.. Zadostuje, če poišče v fcnuižnici liceja v Nancy brošuro, ki se imenuje lxes-sofre. To je svetovni Jezik na podla«! grSčine, S pomočjo tega učbenika naj sestavi oeka»j stavkov in če sreča na konferenci Poincarea, naj ga nagovori v tem jezSkiu m lahko je prepričan, da» pokliče Poimcare sJlnago in mu zašepeče: »Odvedite tega-le go-smoda, miislkn, da ima en kolešček preveč. Nato mu naj odgovori v omenjenem svetovnem ieziflcu: »Oprostite, gosooidi ta jezik ste izvoliH pred dobrimi 50 leti sami rzumiti. Bil sem takrat študent na liceju v Nancy«. Vsak reporter bo hvaležen, če bo lahko opisal ta prizor. Najnovejši svetovni jezik je pamkel, izum M. Wa3dta- Waldt pravi, da Je pajnkel najkrajši in najtočnejši nač'n izražanja. Za primer vzemimo stavek: Daj mi tole knjigo. V slovenščini ima ta stavek 1-4 Črk. V esperantu se gbs:: Donu al mi la Iibron in ima 16 črk. V volapuku ima 14 črk in se glasi: gi-volod obe buk i. V jeziku pankel ima pa samo 9 črk in se glasi: davu as buk. Učbenikov tega jezika so prodali 6000, statistika onih, ki so se ga naučili, pa ni znana. Zasebni in umetni Babilon je izumil neki Popp. rodom Saksonec. Njegov jezik je zemljepisen. Umetni jeziik sam po sebi ie zanj postram^kega pomena. On ima posebno šifro, po kateri polaga v črke smer poti, izhodišče poti, zemljepisno lego cilja, morsko višino, število prebivalstva itd- Recimo, da svojim n c š t c r i m prijateljem osigurati in ohraniti lepe cobe, temelj* r posrečeni sestavi, s kttero se o d I i k u j f SARGOv KAL0 D 0 NT Lepši zobje imamo nasredmja dva stavka: Prispeli smo v Glashiibte, ki šteje 1800 prebivalcev. Vas leži 22 km jiižno od I>raž-dam, 332 m nad morsko gladino ;n pripada svobodni saški državi. V P odpovem jeziku se pa glasita ta dva stavka: Agvvorrpiik gons)aw. Iz Celja —c Tura aa Matterhorn. Nocoj ob pol. 19- uri bo predaval v Mestnem kinu v Celju znani slovenski veleturist in planinski humoristični pisatelj g. prof- Janko MUkar iz Ljubljane o turi na znamenitega gorskega orjaka katerega so letos premagali tudi naši mladi Celjani, na Matterhorn in o Mooterosi. Predavanje, ki bo trajalo 1 uro. bodo spremlale krasne naravne skioptične slike- Prebitek predavanja se bo uporabil za Aljaževo kapelo v Vratih in za stavbo nove koče na Korošici. Zato, Celjani, napolnite dvorano do zadnjega kotička! —c Preureditve v Ubojskem premogovniku. Vodstvo premogovnika v Liboiah pri Petrovčah je sklenilo premestiti velik parni kotel, obenem pa bo zgradilo več modernih dvigalnih naprav za dviganje premoga. —c Droitvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino je imelo preteklo soboto dopoldne ob veliki udeležbi delegatov iz vseh krajev v klubovi sobi Celjskega doma svoj redni letni občni zbor. Pozna ga. ^ — Soseda Brnjača če poznam, praviš? Seveda ga poznam. Začel je Iz nič. a zdaj ima hišo, dva avtomobila, lepo posestvo in balerino* — Bogat je res, toda na dobrem glasu ni. — Saj to je tudi edjrno, kar je pošteno pridobil. * s.- « ■ 9 Tovarna testenin Pekatete dr. z o, z. v Ljubljani, naznanja pretužno vest, da je po daljšem bolehanju nenadoma preminul njen šef in družabnik, gospod Matija Dolničar Pogreb velezaslužnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 20. novem bra ob 15.30 iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo mu časten spomin. Ljubljana, dne 18. novembra 1929. Hai coba ygia vil dad Poleg volaoiika in esperanta so si Ifudje izm^sliK v zadnjih 300 letih že okrog 300 umetnih svetovnih Jezikov "V ^tna maska Calensai je Šinila kri v glavo. — To je poziv na boj, kaj ne? Mislite, da vas ne prisffim spregovoriti? Se več sito rim, dragi moj. Precino obračunam z vami, boste klecali pred menoj in prosili irsrnnljenja. V izbo ie vstopil p!ečat možakar. Co-lenso je stop*, k njemu in mu nekaj za-šepetaJ na uho. — Ali mi hočete povedali, kako se odklenejo vrata jeklene dvorane, riep-bum? Detitcr. fc zadržal sapo in zaškripal z zobmi. — Sleci-tc m-u siraico, — ie zapove-tlal. — Zadnjič vas vprašam, če se je vam že n /veza« jessk. — Jaz vam hoč&ni nekaj povedati, — se je oglasila Rosairnaiinda. Stopila je naprej in mož, ki jo je držal za roke, 5e stopil za arjo. — Jaz vam povem nekaj, Colenso. Vsi so se ozrli na njo. V izbi je za-•vfadala grobna tišina. Kmalu se je začulo še nekaj — nagli koraki. CoJeraso se je naglo ohranil. Kaose je zadul fcrilk, ki se je ponovil in zadane! po hiši. Glas je prihajal od zunaj. — Kaj ie bilo to? je vprašal Coleeso z drhtečim glasom. — Poj-dite pogledat, Brown. Brown je odšel. Vezna vrata niso bila zaklenjena. Brown je nenadoma obstal. Začuik) se je bobnenje, kakor da se je ne«kdo zaletel v vezna vrata. Po-«temi so se začela vežma vrata saima počasi od*r>:rafr. V izbi ie biJo še vedno vse tiho. Od mize, na kateri so gorele sveče, se je videlo v temo zamaj. Toda tam se ni nv gao'Io. — Kdo pa je, za vraga? — je zago-drnjal Colenso. — Kje je Cabot? In kje so vsi dnngi . . . Beseda so mu zastale v girtu. Počila «ta dva strela tako naglo drujg za drugim, da se je zdelo, da je drugi odmev prvega. Heptonmi se je zdelo, da je nekdo usrtreMJ na galeriji. Dotični je moral b:»ti izboren strelec, kajti sveče so padile na tla in v izbi je nastala te^a. Borba v temi Hepbuini je sEšal nagle korake. Skozi vezna vrata je prihajalo več mož. Koli'ko j9i je bilo, se na dalo dognati. Coleinsovi pajdaši so tiho odhajali. Co-lensu se je tresel gJas od jeze. Za hiip je zažareJa v izbi električna luč, toda tafkoj jo je neikdo izbil Colensu iz rok. Korakii so se bližali. Hejpburn je bil prepričam, da mu je prihitel na pomoč Saindv. Vse bo zopet v redu, a Colensovi pajdaši zibeže. Hep-tacd bi bil dal vse na sveifcii, če bi mogel statui Rosaimounfdi ob strani. Sam ni prav vedel kaj se godii. Dva moža sta ga še vedno krepko držala za rok-e. Kolčno se j'aia je žanteaL Kl>u •teimu si oa ni mogel pomagati, ker jc imel zvezane noge. Colensova pajdaša sta zr>ova p" ari: [a nanj » ga prijela za roke. Ka»r se je ggcdSk) nukaj čudovitega. Ndkdo se je na vso ^oč zaletel v H ce (burna. Začuli! so se težki udarci, ki •so padali na vse strani. Moža. ki sta ga držala, sta odskočila., Slišal ;c, ka»44alt og1asi< Vsaka beseda 50 par. Plača ae lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I Na vprašanja brez znamke n* —■ ndoovariamo. - tJajmanjši o£lcia IHb Želodčno tinkturo preizkušeno, proti raprtju in drugim težkočam želodca priporoča dr. G Piccolč lekarnar v LJub-Kani. 87-L Kuharico samosrtoijino, ki otpravlja trt*di vsa diniga hišna dela, išče manjša obiitelj. Mesto staJmo in lepo ravnanje. — Ljubica Jagodic, Hovska, Slarvo-ndja. 2533 Drva Dokler traj>a zafoga, prodajam hrastove odipadike po 15 Din 100 fcg ie skladišča in po 17 Dim 100 kg naložena na vaffoo. J- PojrajfindSc. Skoi-ia Loka. kolodvor. 2488 y* Premog in drva dobite najboljše vnste prti RUDOLT VELEPlCU, trgovima s k-ur'irvoim. Ljubljana VI!.. Sv. Jerneja cesta ft 28. Telefon 270S. 1014- 20odstotne kronske bone eupuje Pučka Stt&omci, zatožni zavod đ. d- Osijek. De«at*čfaM al. 37. Hrastovega lesa prodam večjjo moožano, pfTOvnst-aega, posc&aoegB in do vou sfpcav-fceoeigia. f*itt

voflai.i, ki prevTzaineoo polno odisovomos^. m so Timožm kavca^e ter vodstva to-varoe veA3cexa obseca, cv-'d.-«- > v postov. Lastnoročno cfcaoc po-aud'be s točno n&vmJbo đosedame-Sa delovanja in pdačDtKO zaJ«ev naj se poš$ejo na opetamn A. MuiW. Zaiffreb, Sa mosta^ievka ulica 3. 2S35 „KMETSKA POSOJILNICA ljubljanske okolice v Ljubljani' j; vlja tužno vest, da je preminul nje večletni član nadzorstva, gospod Matija Dolnicar tovarnar in posestnik na Viču-Glincah Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen in časten spomin. Ljubljana, 19. novembra 1929. Morske ribe! Srebrne krone Jutri, sreda, oa ribjem trsu paseb- vsakovrstno zlato. zLatofce kupuj« no sveže sardellce. 25391 F. Čuden. PreSeroova 1. 9611 "Orehova jedrca na dobno in na debelo nudi Asim Arslanaglč, Sara evo za engros pakovano v zabojih po 25 kg netto, en detail v poštnih zavitk'h do JO kg po ceni 32 za kg. POŠILIATEV P O POVZET T U. Ogromno zmanjšani izdatki za obleke ker dobite od danes naprej narejene obleke rnamke »Trvar« po tovarniških cenah, foijmodernejši kio'y„ dobro izdelane obleke za moške, vsake velikosti, od Din 290 Din, zimske suknje od 450 Dno naprej, za fante od 110 Din naprej. Ostejte si blaso rn redokavo, cene brez konfcmrenc«. Prodaja cdSoo Ivan Kos, družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 23. Založba »Luč« v LJubljani Za dolge jesenske večere priporočamo ljudski roman Iv. Podržaja •Martin fRrheie Cena Dio 30.—. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani in Mariboru Zahtevajte brezplačen prospekt Io čekovno položnico pri Za-^ tožbi »Luče, LrnW5aoa. pošto* pjedai V. UetMe: Joafc Zmočili. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jaeerfek. - Za opravo M u»eraatf del Asu: Oton Chratoi. - Vsi ? UotiftauL