NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

A

SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE
KNJIŽNICE V LETU 1990

(Posnetek po vprašalniku)

Silva Novljan

12. september 1991

BIBLIOTEKARSKI RAZISKOVALNI CENTER

SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE
KNJIŽNICE V LETU 1990

(Posnetek po vprašalniku)

Silva Novljan

12. september 1991

J/  14 -'b0 9h^f

'|| 430947

Vsebina

1 Uvod 2

2 Organiziranost knjižnične mreže 4

3 Pogoji dela 6

3.1 Prostor . 6

3.1.1 Prostorske zahteve na prebivalca. 6

3.1.2 Prostorske zahteve na obstoječe gradivo. 7

3.1.3 Prostorske zahteve na število sedežev. 8

3.2 Oprema. 8

3.3 Knjižnično gradivo. 9

3.3.1 Temeljna zaloga . 9

3.3.2 Prirast knjižničnega gradiva. 10

3.3.3 Odpis. 13

3.4 Strokovna ureditev. 13

3.5 Knjižnični delavci. 14

3.5.1 Primerjava števila zaposlenih delavcev v knjižnicah

Slovenije z zahtevami standardov. 15

3.6 Dohodek knjižnice. 15

4 Uporabniki 18

4.1 Člani. 18

4.2 Obisk . 18

4.3 Izposoja knjižničnega gradiva. 19

4.4 Prireditve. 20

5 Primerjava razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic od leta

1979 do 1990 22

6 Primerjava uspešnosti delovanja med samostojnimi in ne¬
samostojnimi knjižnicami 26

7 Posebne naloge 30

7.1 Domoznanska dejavnost. 30

7.1.1 Katere knjižnice opravljajo domoznansko dejavnost,

katera območja pokrivajo ter kako?. 31

7.1.2 Katere vrste gradiva knjižnice zbirajo in koliko ga imajo? 32

1

7.1.3 Kako je gradivo obdelano, postavljeno in kdo je za¬
poslen z nalogami domoznanske dejavnosti . 35

7.1.4 Uporaba domoznanskega gradiva in posredovanje in¬
formacij . 37

7.1.5 Predlogi knjižnic za opravljanje domoznanske dejavnosti 39

7.2 Matična dejavnost . 42

7.2.1 Posebni pogoji za občinske matične knjižnice. 42

7.3 Opravljanje matične dejavnosti (Posnetek stanja po vprašalniku) 51

7.3.1 Pogoji dela. 52

7.3.2 Izposoja strokovnega gradiva in posredovanje informacij 54

7.3.3 Spremljanje razvoja knjižnic na območju matičnosti SIK 54

7.3.4 Nabavna politika knjižnice. 55

7.3.5 Svetovalno in izobraževalno delo. 55

7.3.6 Ocenitev dela in predlogi . 58

8 Zaključek 61

9 Viri 62

2

Zahvala

Pri izdelavi poročila so sodelovali:

• delavci splošnoizobraževalnih knjižnic, ki so izpolnili vprašalnike,

• Melita Ambrožič, ki je računalniško obdelala podatke s pomočjo pro¬
gramskega paketa dBASE III,

• dr. Mirko Popovič s strokovnimi napotki ter računalniškim oblikovan¬
jem besedila s pomočjo programskega paketa lATgK,

• Jožica Kravcar z vnosom besedila v računalnik,

• NUK z razmnoževanjem in vezavo publikacije.

Vsem iskrena hvala!

Vnaprej pa hvala tudi tistim, ki bodo poslali pripombe in predloge za
boljšo izdelavo poročila in za rešitev problemov.

Silva Novljan

1

Poglavje 1

Uvod

Prikaz razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic (SIK), predvsem njihovih do¬
seženih pogojev za delo in uspešnosti njihovega delovanja, je izdelan na
osnovi podatkov, ki so jih republiški matični službi v NUK poslale vse (60)
SIK z vprašalniki Poročilo o delu splošnoizobraževalnih knjižnic v letu 1990.
Zbrane podatke primerjamo s standardnimi določili in dogovorjenimi pogoji:

1. Standardi za javne knjižnice (Budimpešta 1972, 38. generalna skupščina
IFLA)

2. Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice (Skupščina
I<SS, 8.5.1985)

3. Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic
(Ur.  list SRS, 2.8.1985)

4. Posebni pogoji za matično knjižnico (Strokovni svet za knjižničarstvo
SRS, 5.4.1985).

Podrobnejše primerjave so bile potrebne, ker se je z letom 1990 iztekel rok
za izpolnitev osnovnih pogojev za imenovanje matičnih knjižnic, hkrati pa
je pred nami preverjanje ustreznosti sedanje organiziranosti knjižničnega
informacijskega sistema in funkcij posameznih vrst knjižnic v tem sistemu.
Družbene spremembe, gospodarski položaj, predvsem pa razvoj tehnologije
in opremljenost knjižnic z ustreznejšimi računalniki, vplivajo tudi na delo
SIK in napovedujejo posameznim tipom knjižnic spremenjeno funkcijo pri
določenih nalogah. Ta prikaz oz. ocena stanja SIK v letu 1990 naj bi bila v
pomoč pri načrtovanju razvoja SIK.

2

Zbrane podatke je računalniško obdelala Melita Ambrožič, sodelavka
Enote za razvoj knjižničarstva, ki je opozorila na številne nepravilno in
pomanjkljivo izpolnjene rubrike. To je povzročalo težave pri obdelavi po¬
datkov, saj ni bilo moč narediti vseh primerjav, pri nekaterih pa smo si
morah pomagati s približno oceno podatkov. Pri prikazu razvoja smo, zaradi
primerljivosti razvoja z minulimi leti, obdržali metodologijo prejšnjih prika¬
zov. Pri tem pa pri primerjavah doseženega razvoja z določili standardov
navajamo v oklepaju zaporedno številko na prvi strani navedenih standar¬
dov, številke doseganja standardov pa zaokrožamo na cela števila.

3

Poglavje 2

Organiziranost knjižnične
mreže

V Sloveniji je 60 osrednjih občinskih knjižnic za 62 občin (v Mariboru je 1
knjižnica za 3 občine), ki glede na število prebivalcev v občinah spadajo v
naslednje tipe knjižnic :

• I. tip knjižnic za območja nad 100.000 prebivalci v kraju: Maribor (1,
samostojna)

• II. tip knjižnic za območje od 50.000 do 100.000 prebivalcev v kra¬
jih: Celje, Koper, Kranj, Lj.-Center (z manj prebivalci, a pomembna
za širše območje), Lj.-Bežigrad, Lj.-Moste, Lj.-Šiška, Lj.-Vič, Murska
Sobota, Nova gorica, Novo mesto, Ptuj, Ravne (13, od tega 12 samosto¬
jnih)

• III. tip knjižnice za območje od 20.000 do 50.000 prebivalcev v krajih:
Ajdovščina, Brežice, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Grosuplje,
Idrija, Jesenice, Kamnik, Krško, Lendava, Ljutomer, Piran, Posto¬
jna, Radovljica, Sežana, Slov. Bistrica, Slovenj Gradec, Slov. Konjice,
Škofja Loka, Šmarje, Tolmin, Trbovlje, Velenje, Žalec (25, od tega 12
samostojnih)

• IV. tip knjižnice za območje od 10.000 do 20.000 prebivalcev v kra¬
jih: Cerknica, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Izola, Kočevje, Laško, Lenart,
Litija, Mozirje, Ormož, Radlje, Ribnica, Sevnica, Šentjur, Trebnje,
Tržič, Vrhnika, Zagorje (18, od tega 5 samostojnih)

4

• V. tip knjižnic za območje od 7.000 do 10.000 prebivalcev v krajih:

Dravograd, Logatec, Metlika (3, nobena samostojna).

Te knjižnice imajo 231 stalnih izposojevališč (kar presega število krajev z
več kot 1500 prebivalci, ki jih je 124) in 179 izposojevališč kolekcij potujoče
knjižnice.

K temu lahko prištejemo še 376 bibliobusnih postajališč, ki jih v 18
občinah (Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Lenart, Lj.-Bežigrad,
Lj.-Moste, Lj.-Šiška, Lj.-Vič, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran,
Postojna, Sežana, Sl. Bistrica, Tolmin, Tržič) obišče 7 bibliobusov (Koper,
Ljubljana, Maribor, Nova gorica, Novo mesto, Postojna, Tržič). Skupaj je
torej v Sloveniji 846 izposojevalnih mest.  Knjižnice pa navajajo še 94 krajev,
kjer prebivalci s knjižničnim gradivom še niso oskrbljeni.

Med 60 knjižnicami je 30 knjižnic nesamostojnih.  Te so v krajih Aj¬
dovščina (III), Brežice (III), Cerknica (IV), Črnomelj (III,) Dravograd (V),
Gornja Radgona (III), Grosuplje (III), Hrastnik (IV), Kamnik (III), Krško

(III) , Laško (IV), Lenart (IV), Lendava (III), Litija (IV), Ljutomer (III),
Logatec (V), Metlika (V), Mozirje (IV), Murska Sobota (II), Ormož (IV),
Radlje (IV), Sevnica (IV), Slovenj Gradec (III), Slov. Konjice (III), Šentjur

(IV) , Šmarje (III), Trebnje (IV), Tržič (IV), Velenje (III), Zagorje (IV). Kot
vidimo so to predvsem knjižnice III., IV. in V. skupine, med njimi pa tudi
SIK II. skupine v Murski Soboti.

Odprtost  izposojevalnih mest oz. osrednjih knjižnic od 40 do 60 ur teden¬
sko (kot priporoča IFLA standard) dosega 54 knjižnic , 6 knjižnic pa ima
odprto knjižnico manj kot 40 ur (Črnomelj 36 ur, Dravograd 22,50, Izola 36
ur, Logatec 35 ur, Metlika 21 ur, Sevnica 31 ur).

Če pa primerjamo odprtost knjižnic z zahtevo, da mora biti knjižnica
odprta na prebivalca 10 sekund tedensko (standard 2), bomo med standard
dosegajoče šteli samo 27 knjižnic.

5

Poglavje 3

Pogoji dela

3.1 Prostor

Ob koncu leta 1990 so imele vse SIK v Sloveniji (osrednje in njihova iz-
posojevališča) 45-101 m 2  prostora.  Primerjava dosežene površine prostora z
nekaterimi standardnimi določili pa kaže podobo, ki je prikazana v nadalje¬
vanju.

3.1.1 Prostorske zahteve na prebivalca

Povprečne skupne prostorske površine na 1.000 prebivalcev (standard 2)
bi moralo biti za vso Slovenijo (kjer se šteje 28 m 2  na 1.000 prebivalcev
za območje nad 100.000 prebivalci) s 1.974.839 prebivalci 1  55.300 m 2 . Ta
prostorski standard torej dosega le 82%  knjižnic, saj jim manjka 10.199 m 2 ,
oz. na 1.000 prebivalcev so imele knjižnice v poprečju 23 m 2  prostora.

Med 60 SIK dosega to najmanjšo standardno zahtevo predvidenega pros¬
tora na prebivalca 8 knjižnic: Celje, Idrija, Lj.-Center, Logatec, Mozirje,
Postojna, Ravne, Tolmin. Tri od teh, Celje, Ravne, Lj.-Center, presegajo
prostorske standarde zaradi razširjene funkcije v svojem prostoru (regionalni
knjižnici z obveznim izvodom in specifičnost ljubljanskega centra z zgodovin¬
skim razvojem, z gravitacijo zaposlenega in šolajočega se ljubljanskega prebi¬
valstva). 28 knjižnic dosega ta standard le do 50%, 24 knjižnic pa v razponu

1  Pri primerjavah doseženega standarda na prebivalce Slovenije uporabljamo podatek

Zavoda RS za statistiko, ki navaja 1.974.839 prebivalcev na dan 23.12.1990. Ta številka
se malo razlikuje od vsote prebivalcev, ki jo navajajo posamezne občine (priloga str. V)
in je 2,005.855.

6

50% do 100%, pri čemer le knjižnici v Kranju in v Krškem dosegata standard
več kot 90%.

3.1.2 Prostorske zahteve na obstoječe gradivo

Za primerjavo smo vzeli samo eno standardno določilo: 15 m 2  prostora za
območje izposoje na dom na vsakih 1.000 knjižnih enot  (standard 1 in 2),
s tem da smo upoštevali | vsega knjižnega gradiva v prostem pristopu kot
območje izposoje na dom.

V vseh SIK je 4.183.526 knjižnih enot (knjige + brošure) oz. 4.821.761  ,če
prištejemo dokaj natančno ocenjeno število knjig, ki jih SIK v Ajdovščini,
Lj.-Centru, Novem mestu, Ormožu, Trbovljah in Žalcu vodijo le v skupnem
številu knjižničnega gradiva. | tega gradiva, tj. 3.214.507 enot, zahteva po
tem standardu 48.210 m 2  prostora za postavitev v prosti pristop. Za |
obstoječega knjižnega gradiva imamo torej 3.109 m 2  premalo prostora oz. ta
standard dosegamo le 94% ■  Taka knjižnica ima samo 14 m 2  prostora za
postavitev 1.000 enot knjig v prosti pristop. Nima čitalnice, ne referenčnega
oddelka, ne prostora za prireditve, temveč ima le zelo utesnjeno postavljeno
knjižno gradivo za izposojo na dom.

Če bi knjižnice imele temeljno knjižno gradivo v skladu s standardom,
ki zahteva 3 knjige na prebivalca (standard 1 in 2), bi moralo biti v Sloveniji
5.924.517 enot knjižnega gradiva. Za | tega gradiva (3.949.678 enot) bi tako
potrebovale 59.246 m 2  za postavitev v prostem pristopu. Tako bodo morale
knjižnice v prihodnje povečati prostore samo za v prosti pristop postavljene
knjige za 14.144 m 2 .

Posebni pogoji za opravljanje matične dejavnosti (določilo 4) navajajo,
da mora imeti knjižnica vsaj | prostora za obstoječe gradivo. Tu bomo po
vzoru analize pogojev dela SIK za leta 1980-1985 (vir 3) šteli 15 m 2  za 1.000
enot vsega knjižničnega gradiva.  V SIK je bilo ob koncu leta 1990 5.248.421
enot knjižničnega gradiva, za katerega bi potrebovale knjižnice 78.720 m 2 .
Imajo pa 45.101 m 2  in tako dosegajo standard le 57%  in ne 66% kot je
potrebno.

Te minimalne prostorske pogoje za imenovanje matičnih knjižnic dosega
24 knjižnic (Domžale, Idrija, Jesenice, Krško, Lj.-Bežigrad, Lj.-Moste, Lj.-
Vič, Ljutomer, Logatec, Metlika, Mozirje, Ormož, Postojna, Radovljica,
Ribnica, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šentjur, Šmarje, Tolmin, Tr¬
bovlje, Velenje, Vrhnika, Žalec).

7

3.1.3 Prostorske zahteve na število sedežev

Število sedežev v čitalnicah oz. v knjižnicah je še en podatek, s katerim
lahko ilustriramo velikost knjižnic. Število sedežev navajajo vse knjižnice,
ki imajo od 1 do 198 sedežev (skupaj 3.219 sedežev).

Vsaka osrednja knjižnica naj bi imela tudi čitalnico in v nji 1 sedež na
2.000 prebivalcev (standard 1). Tega določila ne dosega 7 knjižnic. Določilo,
da mora imeti 1 sedež v čitalnici na 1.000 prebivalcev (standard 2), pa
ne dosega 19 knjižnic. Obe standardni določili pa knjižnice presegajo, če
seštejemo vse sedeže v vseh knjižnicah in jih primerjamo z vsemi prebivalci
Slovenije. Zal ti sedeži niso v čitalnicah, ker zanje ni prostora. Ce bi te
sedeže šteli za čitalniške, bi se prostor, ki ga imajo knjižnice za postavitev
gradiva v prosti pristop, zmanjšal za 9.657 m 2  oz. najmanj za 2.962 m 2 ,
kolikor bi (po standardu 1) zavzelo 987 sedežev v čitalnicah.

3.2 Oprema

Računalniško opremo navaja 34 knjižnic; 31 od teh ima že tudi programsko
opremo, samo 11 knjižnic pa tudi komunikacijsko opremo.

Računalniško opremo uporablja za izposojo 13 knjižnic, samo 3 od teh pa
uporabljajo tudi komunikacijsko opremo.  To pomeni, da samo 3 knjižnice ta
hip posredujejo informacije o gradivu v drugih knjižnicah preko vzajemnega
kataloga. 6 knjižnic uporablja to opremo za nabavo, 13 za katalogizacijo
gradiva, 17 knjižnic pa še za druga opravila. V letu 1990 pa so že 4 knjižnice
sodelovale v vzajemnem katalogu.

Mehanografska in tehnična opremljenost knjižnic je zadovoljiva. Vse
knjižnice imajo telefon, računske in pisalne stroje. Razveseljivo pa je število
knjižnic, ki navajajo reprografske in projekcijske naprave, ki omogočajo
dostop do informacij na neknjižnih medijih. 6 knjižnic navaja gramofone,
17 knjižnic kasetofone in radie, 20 knjižnic televizije in videorekorderje, 2
knjižnici diaprojektorje, 2 grafoskopa, 17 knjižnic kopirne stroje, 10 knjižnic
pa omenja projekcijske naprave in 15 knjižnic reprografske naprave, ne da bi
jih podrobneje definirale. Posamezne knjižnice imajo tudi več istih naprav.

Oprema za knjižno gradivo je v večini primerov standardna, izboljšuje
pa se tudi z možnostjo nakupa industrijsko oblikovanih omaric, stojal za
neknjižno gradivo, katerih nakup pa zmore ta hip, glede na njihovo ceno, le
malo knjižnic.

Knjižnice bi potrebovale več opreme, a je pri tem potrebno upoštevati de¬
jstvo, da zanjo nimajo prostorov, kar velja še posebno za čitalniško opremo.

8

3.3 Knjižnično gradivo

3.3.1 Temeljna zaloga

V vseh SIK je bilo ob koncu leta 5.248.421 enot knjižničnega gradiva, od
tega: 4.821.761 knjig (približna ocena, ker 6 SIK ne vodi teh podatkov),
135.715 časopisja (približna ocena, ker 12 SIK ne vodi teh podatkov), 2.010
rokopisov in disertacij, ter 288.935 enot neknjižnega gradiva.

Po standardu naj bi imele knjižnice 3 knjige na prebivalca (standard 1 in
2). V Sloveniji bi moralo biti (za 1.974.839 prebivalcev) 5.924.517 knjižnih
enot (knjig in brošur), dejansko pa jih je 4.821.761, torej 1.102.756 enot
premalo. Knjižnice dosegajo standard le 81%  ali 2,44 knjige na prebivalca.

Ta standard dosega 10 knjižnic (Celje, Idrija, Koper, Kranj, Lj.-Center,
Nova gorica, Novo mesto, Postojna, Ravne, Vrhnika). Razen SIK v Idriji,
Postojni in Vrhniki imajo vse druge izjemen položaj; prejšnje študijske
knjižnice, ki prejemajo obvezni izvod, že omenjena specifičnost SIK v ljubl¬
janskem centru. Preseneča pa dejstvo, da tega standarda ne dosega Murska
Sobota.

Tudi če to standardno določilo razširimo na vse knjižno gradivo in se
število enot s tem poveča na 4.959.486, se doseganje oz. preseganje standarda
ne spremeni. Nobena knjižnica ga zato ne doseže, še bolj pa ga presegajo
knjižnice, ki so ga že prej.

Vse knjižnice pa imajo več kot 10.000 knjig. Najmanj Dravograd, ki ima
10.046 knjižnih enot.

Po posebnih pogojih za imenovanje matičnih knjižnic (določilo 4) naj bi
bilo v knjižnicah prebivalcem Slovenije na voljo 3.949.678 knjig oz. 2 knjigi
na prebivalca. Ta standard dosega v Sloveniji 32 knjižnic , nekatere ga celo
presegajo (od 2-3 knjige), tako da pride na prebivalca Slovenije 2.44 knjige.

Ta standard dosegajo, poleg že 10 omenjenih knjižnic s 3 knjigami na
prebivalca, še SIK v Ajdovščini, Cerknici, Hrastniku, Ilirski Bistrici, Izoli,
Kamniku, Kočevju, Lendavi, Litiji, Logatcu, Mozirju, Murski Soboti, Pi¬
ranu, Ptuju, Radovljici, Ribnici, Sežani, Škofji Loki, Tolminu, Trbovljah,
Tržiču, Zagorju.

Doseganje standarda je enako tudi, če določilo s knjig razširimo na vse
knjižno gradivo.

Eno knjigo na prebivalca (standard 3) dosega 59 knjižnic. Izjema je
Sevnica, ki ga dosega 80%. Če pa določilo razširimo na vse knjižno gradivo,
ga doseže tudi Sevnica in tako dobi pogoj za verifikacijo.

9

3.3.2 Prirast knjižničnega gradiva

Prirast je prikazan v treh tabelah, ki pa se, tako kot leta dosedaj, razliku¬
jejo tudi zaradi nepopolnega vodenja in navajanja podatkov. Največ pri¬
rasta zajema tabela (priloga X), ki prikazuje izvode knjižničnega gradiva
po zvrsteh in jezikih (307.085 enot, od tega je 24.669 enot neknjižnega
gradiva ali 8%). V tabeli, ki prikazuje prirast po načinu nabave (priloga
XIII), je zajetih 282.416 izvodov knjižnega gradiva. V prirastu knjižničnega
gradiva po skupinah UDK (priloga XIV) pa je prikazanih le 103.280 naslovov
knjižničnega gradiva (nekatere SIK so prikazale le knjige, druge tudi os¬
talo knjižno gradivo, nekatere vse knjižnično gradivo; enako tudi izvode).
Prikazani podatki niso natančni, lahko pa služijo za upoštevanja vredno
oceno stanja.

Prirast knjižničnega gradiva v vseh SIK v letu 1990 je 307.085 enot, in
sicer: 282.416 enot knjižnega gradiva in 24.669 enot neknjižnega gradiva.

Z našo oceno (za SIK Lj.-Center, ki ne vodi ločeno podatkov za knjige in
periodiko) pa prirast zajema: 272.901 knjig, 9.307 časopisja, 208 disertacij,
nalog..., 24.669 neknjižnega gradiva.

Primerjava doseženega prirasta s standardnimi določili

Po standardu 1, ki zahteva prirast 250 enot knjig na 1.000 prebivalcev,
bi potrebovale knjižnice za 1.974.839 prebivalcev Slovenije 493.700 knjig
prirasta. Standard je bil s prirastom 272.901 knjig dosežen le 55 %.  V celoti
ga ni dosegla nobena knjižnica.

Po standardu 2, ki zahteva 200 enot knjig prirasta na 1.000 prebivalcev,
ki moral biti prirast 394.960 enot. Standard je bil dosežen 69 %  oz. 143 knjig
na 1.000 prebivalcev. Od 60 knjižnic sta dosegli ta standard le knjižnici v
Logatcu in v Ribnici.

Po določilih in pogojih za matične knjižnice (4), ki zahtevajo 100 knjig
prirasta na 1.000 prebivalcev, bi morale knjižnice kupiti 197.480 enot. Stan¬
dard je bil dosežen 138 %.  Ta minimalni standard oz. dogovor so knjižnice
presegle, saj so nabavile 143 enot na 1.000 prebivalcev.

Kljub znižanju standarda pa 11 knjižnic (oz. 8, če jim prištejemo še
pomoč bibliobusa) ne dosega nabavo 1 knjige na 10 prebivalcev. Te knjižnice
so v krajih: Gornja Radgona (66%), Jesenice (47%), Kamnik (74%), Lenart
(58%), Lendava (78%), Lj.- Moste (91%), Lj.-Vič (71%), Piran (98%), Sevnica
(23%), Slovenj Gradec (88%), Slovenske Konjice (59%), Šmarje (98%), Tolmin
(96%).

10

Če ta standard razširimo s knjig na vse knjižnično gradivo, doseže 250
enot prirasta na 1.000 prebivalcev le knjižnica v Lj.-Centru (njeno specifičnost
smo že omenili).

200 enot prirasta na 1.000 prebivalcev dosežeta poleg knjižnice v Lj.-
Centru, tudi knjižnici v Logatcu in Ribnici. Poleg teh pa doseže nad 100
enot knjižničnega gradiva na 1.000 prebivalcev še knjižnica v Novem mestu,
drugje pa se podatek ne spremeni. Doseganju standarda pa se zelo približajo
knjižnice Lj.-Moste (98% -f bibliobus), Piran (98% + bibliobus), Šmarje
(99%), in Tolmin (97% -f bibliobus).

Prirast po načinu nabave

Ta prirast lahko prikažemo le za nabavljeno knjižno gradivo, ki so ga knjižnice
prejele v 282.416 izvodih. Od tega je bil nakup 244.178 enot knjig in revij
iz republiških in občinskih finančnih virov, ostalo (38.238 enot) pa je pri¬
dobljeno z obveznim izvodom (21.896 enot), ki ga prejema 8 knjižnic (v
Celju, Kopru, Kranju, Murski Soboti, Novo Gorici, Novem mestu, Ptuju in
Ravnah), z zameno (890 enot) pri 31 knjižnicah in z darovi (15.452 enot)
pri 49 knjižnicah.

Če bi upoštevali samo nakup knjižnega gradiva, tj. 244.178 enot (z oceno
za SIK na Jesenicah, ki tega podatka ne vodi ločeno od ostalih načinov
nabave), bi se doseganje prirasta 100 knjig na 1.000 prebivalcev zmanjšalo
od 138% doseženega za vse načine pridobljenih knjig na 124%■  Še posebno
velik prispevek v prirastu daje obvezni izvod , ki pomeni za SIK v Ravnah
večji delež kot sam nakup, v Ptuju in Novi Gorici približno tretino nakupa,
v Novem mestu več kot polovico nakupa. Manj kot tretino oz. najmanj od
vseh prejemnikov obveznega izvoda, vključi v svoj fond obveznega izvoda
knjižnica v Murski Soboti. Knjižnica v Kranju vključi skoraj vsega (za
Novim mestom s 3.871 enotami, Celjem s 3.286 enotami) in predstavlja
več kot tretino nakupa. V Kopru in Celju pa dosega obvezni izvod skoraj
polovico nabave knjižnega gradiva.

Brez obveznega izvoda in darov bi naslednje knjižnice ne dosegle 100
enot knjižnega gradiva na 1.000 prebivalcev: Dravograd, Gornja Radgona,
Jesenice, Grosuplje, Kamnik, Lenart, Lendava, Lj.-Bežigrad, Lj.-Moste, Lj.-
Vič, Murska Sobota, Piran, Ptuj, Radlje, Ravne, Sevnica, Slovenska Bistrica,
Slovenj Gradec, Slovenske Konjice. Torej bi se k 11 že prej omenjenim
krajem pridružilo še osem krajev.

11

Prirast knjižničnega gradiva po skupinah UDK

Pet knjižnic teh podatkov ne zbira, druge pa jih prikazujejo tudi različno
glede na gradivo. Podatki so zato le približen prikaz razmerja med strokov¬
nimi knjigami in leposlovjem. Od skupaj 265.486 evidentiranih enot knjiž¬
ničnega gradiva (v resnici je prirast 308.095 enot) je 80.631 enot leposlovja
za mladino ali 30% (ne vemo pa, koliko je poučnih knjig za mladino) in
57.922 enot leposlovja za odrasle ali 22%. Tako je strokovnega knjižničnega
gradiva 126.933 enot ali 48%.

Med 126.933 enotami strokovnega knjižničnega gradiva (predvsem kn¬
jig), ki so ga knjižnice statistično prikazale, je ocena razmerja med posamez¬
nimi skupinami naslednja:

Tabela 3.1: Prirast knjižničnega gradiva po skupinah UDK

Razmerje med evidentiranimi naslovi in izvodi pa kaže, da so knjižnice
nabavile 1 naslov povprečno v 2,57 izvodih.

Prirast tekoče naročenih naslovov časnikov in časopisov

Vse SIK so prejele 8.201 naslovov časnikov in časopisov, in sicer 7.555
naslovov za odrasle in 656 za mladino.

12

Največ naročenih naslovov za mladino ima SIK v Murski Soboti (59),
najmanj v Slovenjskih Konjicah (0), sicer pa imajo knjižnice naročene nasled¬
nje število naslovov mladinske periodike: od 40 - 59 (Murska Sobota, Lj.-
Center, Maribor), od 30 - 40 (Lj.-Moste), od 10 - 20 (20 SIK), manj kot 10
(35 SIK), 1 SIK ne vodi podatka ločeno od naslovov za odrasle.

Največ tekočih naslovov periodike za odrasle ima knjižnica v Kranju
(745), sledijo knjižnice v Novem mestu (646), Kopru (553), Lj.-Centru (536),
Celju (529), v Novi Gorici (452).

Po standardnih določilih in dogovorih (2 in 4), tj. 5 naslovov tekoče
naročenih časnikov in časopisov na 1.000 prebivalcev, bi morale imeti SIK
Slovenije 9.870 naslovov. Imajo jih torej 1.669 premalo oz. standard dosegajo
83%.

Sicer pa ima 100 ali več procentov uresničenega standarda 13 SIK: v
Celju, Hrastniku, Izoli, Kopru, Kranju, Krškem, Lj.-Centru, Logatcu, Novi
Gorici, Novem mestu, Piranu, Postojni, Vrhniki.

Celo manj kot 40 naslovov (standard 2) pa ima 10 SIK: v Črnomlju,
Dravogradu, Gornji Radgoni, Jesenicah, Ljutomeru, Metliki, Ribnici, Sevnici,
Slovenskih Konjicah, Trebnjem. Te skupaj z ostalimi 37 knjižnicami ne
dosegajo standarda.

Od naročenih časnikov in časopisov je 79% naslovov v slovenskem jeziku,
11% v jugoslovanskih jezikih, 10% v drugih tujih jezikih.

3.3.3 Odpis

Knjižnice so lani odpisale 172.181 enot knjižničnega gradiva ali 3,3% temeljne
zaloge knjižničnega gradiva. Največji je bil odpis knjig (147.120 enot), kar
predstavlja 3% temeljne knjižne zaloge. Časopisje so knjižnice odpisale le v
višini 2,3% njegove celotne zaloge.

Knjižnice so dosegle s 3,3% odpisa najmanjši letni odpis temeljnega
knjižničnega gradiva, ki znaša (po standardu 2) 3 do 5%. Pri tem pa je
potrebno opozoriti, da niso dosegle zgornje meje s standardom določene
temeljne knjižnične zaloge, tj. 3 enote na prebivalca. Tudi zaradi slednjega
knjižnice ne izločajo gradiva v dovolj veliki meri. Ob tem je zanimivo, da 9
knjižnic ni izločilo nobenega gradiva.

3.4 Strokovna ureditev

Vse knjižnice so urejene po prostem pristopu, s postavitvijo gradiva po
skupinah UDK in ločenim oddelkom za mladino do 15. leta starosti.

13

Knjižnično gradivo je obdelano različno. V celoti je inventarizirano,
večina knjižnic ima tudi katalogizirano vse knjižnično gradivo, vsebinsko
pa je obdelano v celoti le knjižno gradivo.

Vse knjižnice imajo kataloge, večina vsaj tri tudi za bralce: AIK, naslovni
in UDK katalog. Prepis katalogizacije tuje literature pa pošilja v centralni
katalog le 9 knjižnic.

3.5 Knjižnični delavci

V knjižnicah je bilo zaposlenih 538 strokovnih in 115 upravno-tehničnih
delavcev (skupaj 653 delavcev). Od 538 strokovnih delavcev ima 426,50
delavcev opravljen strokovni izpit (79,60%).

Izobrazbeno strukturo strokovnih delavcev prikazuje Tabela 3.2.

Tabela 3.2: Izobrazbena struktura strokovnih delavcev

Visoko izobrazbo imata 102 strokovna delavca (18,95%), višjo 252,50
delavcev (46,93%), srednjo izobrazbo pa 183,50 strokovni delavcev (34,10%).

Razmerje med visoko in višje izobraženimi strokovnimi delavci ter med
delavci s srednjo izobrazbo je 66% : 34%, kar pomeni, da je standard (2),
ki pravi, da mora delati v knjižnicah polovica delavcev z višjo in visoko
izobrazbo in polovico s srednjo, presežen in se nagiba k 2/3 : 1/3.

Približno oceno razmerja med izobrazbenimi stopnjami lahko posredu¬
jemo tudi za vodje oz. direktorje SIK. Med njimi jih je 19 s srednjo izobrazbo

14

(17 jih ima opravljen strokovni izpit), 29 z višjo izobrazbo (20 strokovni
izpit), 11 z visoko izobrazbo (8 strokovni izpit) in 1 magisterij. Brez strokovnega
izpita je 15 vodstvenih delavcev.

Število tehničnih in upravnih delavcev je 115. To je manj kot dovoljuje
standard (1 : 3), saj pride na 1 upravnega ali tehničnega delavca 4,6 strokovnih
delavcev.

3.5.1 Primerjava števila zaposlenih delavcev v knjižnicah Slo¬
venije z zahtevami standardov

Po IFLA standardu (na 2.000 prebivalcev en strokovni delavec) bi moralo
biti v SIK 987 strokovnih delavcev. Imajo pa jih 538, kar predstavlja 55%
doseganja standarda. Ta standard ne dosega nobena knjižnica (razen v Lj.-
Centru, katere posebnost smo že omenili).

Po standardu (2,3 in 4) bi naj bila v SIK na 10.000 prebivalcev najmanj
1 strokovni in 1 tehnični delavec.

Vse SIK, razen Gornje Radgone (92%), Lenarta (58%), Radlje (87%),
Sevnica (52%), Žalec (76%), dosegajo oz. presegajo standard strokovnih
delavcev, saj pride na 10.000 prebivalcev 2,73 delavca.

Samo 38 knjižnic pa ima tudi tehničnega delavca, a samo 8 od teh dosega
100% zaposlenost tehničnih delavcev na 10.000 prebivalcev.

Knjižnice, ki so dosegle ta standard, pa bi morale imeti za opravljanje
nalog matične dejavnosti še dodatnega delavca.

Standard 2 določa, naj bi bil 1 strokovni delavec na 12.000 izposojenih
enot knjižničnega gradiva. Slovenske SIK so izposodile v letu 1990 7.935.763
enot knjižničnega gradiva. Na enega strokovnega delavca je prišlo 14.750
enot knjižničnega gradiva. Ta podatek postavlja hkrati vprašanje o kvaliteti
izposoje, še posebno, ker vemo, da je spodnja meja standarda 10.000 izposo¬
jenih enot na enega delavca.

Ta standard dosega 10 knjižnic: Črnomelj, Kamnik, Koper, Metlika,
Murska Sobota, Ormož, Ribnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice,
Trebnje.

3.6 Dohodek knjižnice

Skupni dohodek knjižnic v letu 1990, ki ga knjižnice prikazujejo v izpol¬
njenih vprašalnikih, je bil 243.892.566,80 din. Od tega je bil delež pris¬
tojnih občinskih finančnih virov 175.134.114.20 din ali 72%, delež repub-

15

like 37.611.099.90 din ali 15%, lastnih dohodkov pa so knjižnice ustvarile
12.753.164,70 din ali 5%.

Republiški finančni vir je svoja sredstva za delo knjižnic porazdelil dokaj
enakomerno po prebivalcih občine; na 1 prebivalca Slovenije pride 19,05 din
oz. na člana knjižnice 119,96 din. Prebivalci, ki ne zahajajo v knjižnice
in ne koristijo njihovih storitev, omogočajo članom knjižnice zadovoljevati
oz. bolje zadovoljevati njihove potrebe. Pri istih sredstvih in večjem številu
članov bi lahko bile potrebe zadovoljene na nižji ravni. Npr. na člana
knjižnice pride v Grosuplju, ki dosega standard članstva 143% oz. ima
včlanjenih 29% svojih prebivalcev, 62,29 din (na prebivalca pa 17,84 din).
V Izoli s 14% članov pa je vsota 129,42 din na člana pri skoraj istem re¬
publiškem znesku na 1 prebivalca, ki je 17,66 din.

To razliko lahko dodatno spremeni še občina, kar se je tu res zgodilo,
saj je občina v Grosuplju namenila 40,95 din na prebivalca (2,3-krat več
kot republika), občina Izola pa 86,63 din na prebivalca (4,9-krat več kot
republika). Prebivalec Grosuplja je imel 58,79, član pa 205,26 din. V Izoli
pa je imel prebivalec 103,96 din, član pa 764,13 din. Ali prebivalci oz. člani
izolske knjižnice zato dobe boljše storitve ali je samo delo knjižnice dražje?

Razponi zneskov, ki jih občine namenjajo za knjižnice v svojem območju,
so veliki, saj segajo od 14,71 dinarjev na prebivalca občine (Sevnica) do
179,82 din (Celje), pri čemer je narodni dohodek na prebivalca v Sevnici

10.348.00 din (leta 1989 je bila občina s tem dohodkom na 59. mestu), v Celju
pa 25.130,00 din (leta 1989 je bila občina s tem dohodkom na 5. mestu).
Republiški finančni vir podatkov o narodnem dohodku ni upošteval in je
obema občinama namenil približno enaka sredstva na prebivalca, Sevnici
17,96 din, Celju 18,21 din. Tudi zato Sevnica še sedaj ne dosega pogojev za
matično dejavnost.

Občina je glavni vir sredstev za knjižnico, ki ji namenja sredstva v
skladu z razumevanjem pomena knjižnice in v skladu s svojimi finančnimi
možnostmi. Zato so knjižnice tudi različno razvite. Povprečno pa so občine
prispevale 88,68 din na prebivalca Slovenije.

Z lastnimi dohodki knjižnice težko popravijo svoj dohodek v znesku, ki bi
bil prispevek za njihov razvoj, ampak je pogosto le simbolika. Npr. v Celju
je bil lastni dohodek knjižnice 850.896,00 din oz. na člana knjižnice 115,75
din, ali na prebivalca 12,93 din. V Sevnici je bil lastni dohodek knjižnice

10.899.00 din, oz. na člana 15,24 din ali na prebivalca 0,56 din.

Te primerjave so samo primeri, kako različno je financiranje splošnoizo¬
braževalnih knjižnic, ki je sicer temeljno za njihov razvoj. Lahko pa to
primerjavo ilustriramo tudi s tem, da prikažemo, koliko stane 1 izposojena

16

knjižnična enota. Za celo republiko je povprečna cena 1 izposojene enote
30,89 din, v Celju stane 1 izposojena enota 44,83 din, v Sevnici pa 36,61 din.
Je izposojena enota v Celju kakovostnejša, ali je samo knjižnična storitev
dražja?

Od skupnega dohodka knjižnic (243.892.566,20) din je bilo 55.143.191,20
din ali 4,50% vsote namenjene nakupu knjižničnega gradiva. Od te vsote je
približno 53,00% nakazala knjižnicam za nakup Kulturna skupnost. Knjižnice
so porabile za nakup knjižničnega gradiva 50.780.935,00 din in kupile 243.827
enot s povprečno ceno 209,00 din na 1 enoto. Po standardu, prirast 200
knjig na 1.000 prebivalcev, bi morale knjižnice kupiti 394.800 knjig, torej
150.973 več, za kar bi potrebovale še 31.553.357 din oz. zaradi 4,362.256,20
neporabljenih din še 27.191.100,80 din.

17

Poglavje 4

Uporabniki

4.1 Člani

V letu 1990 so imele SIK 313.518 članov oz. 15,87% prebivalstva Slovenije
(standard 20%). Od članov je bilo 136.204  mladih in 177.314  odraslih.
Razmerje med odraslimi in mladimi člani je 56,56% : 43.44%.

20% in več včlanjenega prebivalstva na svojem območju so dosegle knjižnice
v krajih: Domžale (118% doseganje standarda), Grosuplje (143%), Jesenice
(125%), Lenart (140%), Lj.-Center (316% - vpliv drugih 8. občin), Lj.-Moste
(109%), Ljutomer (100%), Mozirje (121%), SL Bistrica. (132%), Škofja Loka
(131%), Vrhnika (150%).

Med članstvo SIK je vključenih samo 32% mladih prebivalcev Slovenije.
Ta procent pa bi bil še nižji, če bi vse knjižnice štele mladino do 15. in ne
do 18. leta. 50 in več procentov mladih prebivalcev so med svoje članstvo
vključile SIK v Domžalah, Grosuplju, Jesenicah, Lenartu, Lj.-Center, Mozirju,
Sežani, Sl. Bistrici.

Odraslih prebivalcev je vključenih 11%.

4.2 Obisk

Knjižnice je obiskalo 3.247.543 obiskovalcev, kar pomeni, da je vsak član
prišel v knjižnico približno 10 krat. K tem obiskovalcem moramo prišteti
še 198.966 obiskovalcev prireditev (niso vsi šteti), tako da je slovenske SIK
obiskalo najmanj 3.436.509 obiskovalcev.

18

4.3 Izposoja knjižničnega gradiva

Tabela 4.1 prikazuje izposojo knjižnic v lanskem letu (izposoja v čitalnici ni
celovito beležena):

Tabela 4.1: Izposoja v letu 1990

V povprečju si je član v lanskem letu izposodil 25 enot knjižničnega
gradiva (pretežno knjig), kot obiskovalec pa 2 enoti oz. knjigi.

5.248.421 knjižničnega gradiva se je obrnilo 1,51-krat (verjetno pa je
obrat večji, saj vse knjižnice ne morejo beležiti izposoje, še posebno ne
čitalniške, ter uporabo gradiva pri prireditvah).

3-krat se je obrnila zaloga knjižničnega gradiva v petih knjižnicah (Gro¬
suplje, Kočevje, Lj.-Moste, Lj.-Šiška, Lj.-Vič), ki imajo blizu 20% včlanjenega
prebivalstva in številčnemu standardu neustrezno temeljno zalogo knjižničnega,
gradiva (žal pa tudi premajhen prirast, saj je ob takem obratu tudi obraba,
gradiva večja).

V 9 knjižnicah (Brežice, Ilirska Bistrica, Krško, Lj.- Bežigrad, Lj.-Center,
Maribor, Postojna, Tržič, Vrhnika) se je gradivo knjižnice obrnilo v enem
letu v skladu s spodnjo mejo standarda, 2-krat.

V 31 knjižnicah seje temeljno knjižnično gradivo obrnilo od 1 do 2-krat,
manj kot 1-krat pa v 15 knjižnicah. Med slednjimi je tudi 6 knjižnic, ki
prejemajo obvezni izvod, medtem ko je Novi Gorici uspelo obrniti knjižnično
gradivo 1,5-krat, čeprav tudi sodi v II. tip knjižnic. Ostale knjižnice, ki so
obrnile knjižnično gradivo manj kot 1-krat, (v Črnomlju in Kamniku sta bili
knjižnici v adaptaciji), Ormožu, Radljah, Ribnici, Sevnici, Slovenski Bistrici,

19

Sl. Konjicah, Trebnjem), bodo morale knjižnice iskati vzrok v knjižničnem
gradivu, v odprtosti, v delavcih in se potruditi za povečanje članstva.

4.4 Prireditve

V preteklem letu so bile v knjižnicah naslednje prireditve (Tabela 4.2):

Tabela 4.2: Prireditve v SIK-ih v letu 1990

Razen SIK v Ribnici in Sevnici so imele vse ostale knjižnice prireditve.
Na eno prireditev je prišlo povprečno 31 obiskovalcev, na 1 knjižnico pa 106
prireditev. Največ prireditev so imele knjižnice v krajih: Lj.-Moste 513 s
10.973 obiskovalci, povprečno 22 obiskovalcev na eno prireditev, Maribor
478 z 21.546 obiskovalci, 45 obiskovalcev na 1 prireditev, Ljubljana-Center
456 prireditev s 6.093 obiskovalci, 13 obiskovalcev na 1 prireditev, Šentjur
404 prireditev s 4.951 obiskovalci, 13 obiskovalcev na prireditev.

Od 200 - 300 prireditev so imele tri knjižnice: Domžale z 29 obiskovalci
na 1 prireditev, Nova Gorica 68 obiskovalcev na 1 prireditev, Ravne 44
obiskovalcev na 1 prireditev. Od 100 - 200 prireditev je imelo 12 knjižnic,
manj kot 100 prireditev pa 39 knjižnic.

20

Prireditve so bile v povprečju dobro obiskane, še zlasti če pomislimo, da
knjižnice ne morejo zmeraj beležiti števila obiskovalcev.

Razveseljivo je, da so imele vse knjižnice, ki imajo prireditve, vodene
oglede knjižnic. Teh je bilo 1.702, ki se jih je udeležilo 41.099 obiskovalcev
(pretežno mladih). Skupina je štela povprečno 24 obiskovalcev. Temeljna
za vzgojo mladih obiskovalcev knjižnice je tudi ura pravljic, ki jo je imelo
52 knjižnic, in od tega kar 32 knjižnic več kot 20-krat v letu. To pomeni
določeno rednost, ki je za ure pravljic tudi bistvena.

Smisel prireditev v knjižnicah je, poleg kulturnega in izobraževalnega
učinka, tudi pridobivanje novih članov, novih uporabnikov knjižničnega gra¬
diva. Pravzaprav bi moral biti poleg vzgoje dobrega bralca to glavni cilj
prireditev in merilo za uspešnost posamezne prireditve. Število prireditev pa
narašča hitreje kot število članov oz. kot raste bralna kultura in funkcionalna
pismenost prebivalstva, na kar nas opozarjajo različne študije med njimi tudi
raziskava Knjiga in bralci III. Marsikatera knjižnica bo morala prireditve na
novo ovrednotiti in jim postaviti cilje, ne pa jih prirejati zaradi prireditev
samih.

21

Poglavje 5

Primerjava razvoja
splošnoizobraževalnih
knjižnic od leta 1979 do
1990

Analizo razvoja knjižnic je potrebno ilustrirati tudi z daljšim časovnim raz¬
dobjem. To nam omogočata študiji A. Korže-Strajnar za leto 1978 in Miše
Sepe za leto 1985, katerih rezultate lahko primerjamo z letom 1990.

V zadnjih 12-tih letih, ko je bil še pred tem trdno dogovorjen koncept
razvoja po vzorih UNESCO oz. priporočilih IFLA in vgrajen v Zakon o
knjižničarstvu (1982), je ostala relativno nespremenjena mreža SIK.  Med
60 osrednjimi občinskimi knjižnicami je bilo leta 1979 31 samostojnih, leta
1985 27, leta 1990 pa 30 samostojnih knjižnic. Število izposojevalnih mest
je rastlo od 770 preko 788 do 846.

Opaznejše razlike nam nudi primerjava kvadrature prostora , ki je za SIK
že vsa leta eden večjih problemov. Leta 1979 so imele SIK 23.193 m 2  in so
s tem dosegle najnižji procent standarda za postavitev obstoječega gradiva
v prostem pristopu (46%). Leta 1985 se je prostor povečal na 34.537 m 2
in dosegel 85% standarda za obstoječe gradivo in 61% standarda povprečne
kvadrature na 1.000 prebivalcev.

1990 se kvadratura prostora povzpne na 45.101 m 2  in s tem dosežejo SIK
standard na obstoječe gradivo 94%, na prebivalca pa 82%.

Prostor se je v dobrem desetletju povečal za 22.000 m 2 . Pri tem pa se je
povečevala tudi temeljna zaloga knjižničnega gradiva (ki še vedno ne dosega

22

100% standarda, 3 enote na prebivalca), hkrati pa so knjižnice tudi krepko
prerasle osnovno podobo knjižnice - izposojevališče knjig, na kar jih ome¬
jujeta zgornji standardni določili. Razširile so svoje dejavnosti, za katere
je potreben večji, predvsem pa funkcionalnejši prostor, čemur pa ta hip vsi
obstoječi m 2  tudi ne ustrezajo. Tako bo, kljub sedanjemu relativno velikemu
povečanju prostora, potrebno ta standard doseči prej kot v naslednjem de¬
setletju ter razširiti prostor tudi za ostale dejavnosti SIK.

Tabela 5.1 prikazuje porast temeljnega gradiva po letih.

Tabela 5.1: Temeljno knjižnično gradivo po letih

Tabela 5.1 nam prikazuje kar enakomeren porast na področju knjižnega
gradiva, ki pa z letom 1990 ne doseže standarda 3 knjig na prebivalca, ampak
le 2,44. Leta 1979 je doseglo standard 1 knjiga na prebivalca 33 knjižnic,
leta 1990 pa je bilo teh knjižnic kar 59. V tem razponu pa so knjižnice že leta
1985 dosegle v povprečju 2 knjigi na prebivalca. Malo hitreje je naraščalo
neknjižno gradivo, čeprav predstavlja majhen procent knjižničnega gradiva,
leta 1979 - 4,7%, 1985 - 4,9%, 1990 - 5,8%.

Temeljna zaloga pa se ni krepila v skladu s standardom, ki predvideva
rast temeljne zaloge ob izločanju zastarelega, obrabljenega gradiva, z us¬
treznim prirastom  novega, in sicer najmanj 2 knjigi na 10 prebivalcev. Leta
1979 je prirast dosegel 1 knjigo na 10 prebivalcev oz. 198.574 enot knjižnega
in 9.022 enot neknjižnega gradiva. Leta 1985 je bil prirast 228.258 enot
knjižnega gradiva (ali 1,19 knjige na 10 prebivalcev) in 10.003 neknjižnega
gradiva. Leta 1990 se je prirast knjižnega gradiva dvignil na 282.416 enot
(oz. 1,43 knjige na 10 prebivalcev) in 24.669 enot neknjižnega gradiva, ki
predstavlja 8% vsega knjižničnega gradiva. 1985 predstavlja prirast neknjižnega
gradiva 4,4%, 1978 pa doseže 4,5%. Tudi s povečanim prirastom neknjižnega
gradiva v zadnjem petletnem obdobju se da sklepati na posodabljanje dela

23

knjižnic, ki z dobro tehnično opremo v zadnjih letih omogočajo uporabniku
“branje” vseh vrst informacij tudi v knjižnici in ne samo doma. Prirast
neknjižnega gradiva se je lahko povečal, ob povečani ponudbi trga, tudi z
boljšo tehnično opremljenostjo knjižnic.

Prirast naslovov periodike  lahko primerjamo z letom 1985, ko je bilo v
vseh knjižnicah 8.551 naslovov. V letu 1990 je bilo teh naslovov manj, 8.201.
Zato pa so bili bolj enakomerno razporejeni, saj v letu 1990 beležimo le še
10 knjižnic z manj kot 40 naslovi periodike, leta 1985 pa je takih knjižnic
16. Periodika še ni dobila prave veljave v vseh SIK oz. v knjižnicah niso
zaživele čitalnice. (Vzrok verjetno ni samo v pomanjkanju prostora, ampak
tudi v vsebinskem izboru in pomanjkanju tujih periodičnih publikacij).

Vzporedno z rastjo kvadrature prostorov in temeljne zaloge knjižničnega
gradiva seje dvigalo število zaposlenih strokovnih delavcev  SIK, z zahtevnos¬
tjo potreb uporabnikov pa tudi izobrazbena struktura. Leta 1979 je bilo v
knjižnicah 364 strokovnih in 79 upravno tehničnih delavcev, leta 1985 se je
število strokovnih povečalo na 433 in 97 upravno tehničnih, leta 1990 pa se
je število povzpelo na 538 in 115 upravno tehničnih delavcev.

Zelo pa se spreminja razmerje med visoko, višje izobraženimi delavci in
srednje in nižje izobraženimi. Leta 1979 je bilo razmerje približno 50% :
50%, leta 1985 je bilo 57% : 43%, leta 1990 pa 66% : 34%. Preseganje stan¬
darda, ki ga dosegajo SIK 100% v letu 1979, kaže, da se knjižnice razvijajo
tudi kvalitativno. K temu se pridružuje tudi povečanje števila opravljenih
strokovnih izpitov, ki jih ima leta 1985 75% leta 1990 pa 80% knjižničnih
delavcev. Tu ne gre samo za preseganje standardov, ampak za potrebo, ki
je prerasla standard in ga bo potrebno spremeniti.

Lepo bi bilo, ko bi dosegli tudi standard števila delavcev na izposojo.
Povečane izposoje ne dohaja število delavcev, saj je prišlo v letu 1985 na

1 delavca 15.000 izposojenih knjig (zgornja meja standarda je 12.000), leta
1990 pa je 1 delavec izposodil 14.750 enot. Prav tako število strokovnih
delavcev ni skladno s številom knjig (1 strokovni delavec na 6.000 knjig).
V letu 1979 dosežejo SIK ta standard 76%, 1985 64% in v letu 1990 pade
doseganje celo na 61%. Rahlo pa se je dvignil minimalni standard, ki določa

2 delavca na 10.000 prebivalcev, 1985 dosežejo knjižnice 2,16 delavca, 1990
pa 2,73 delavca.

Uspešnost razvoja knjižnic najbolj izrazito kažejo uporabniki. Članstvo
v knjižnicah narašča,  a je še zmeraj krepko pod standardom, ki zahteva 20%
včlanjenih prebivalcev. Leta 1979 je 6,67% odraslih in 6,12% mladih članov,
oz. 236.500 članov. 1985 se je članstvo dvignilo na 278.445, kar je pomenilo
13,9% včlanjenega prebivalstva, leta 1990 pa je članstvo poraslo na 313.518

24

članov in je zajelo 15,87% prebivalstva - število, ki ga standard določa za
manj razvita območja. V zadnjem letu je razmerje med odraslimi in mladimi
člani do 15. leta starosti 56,6% : 43,44%. V resnici pa je včlanjenih 32%
mladih prebivalcev in 11% odraslih prebivalcev.

Člani so knjižnice obiskovali  8,8-krat v letu 1979 (2.071.312 obiskoval¬
cev), v letu 1985 9,2 krat (2.562.245 obiskovalcev) in v letu 1990 10,3 krat
(3.436.509 obiskovalcev).

Krepko pa je porasla tudi izposoja  knjižničnega gradiva. Leta 1979 so
SIK izposodile 4.859.404 knjig ali 2,63 knjige na prebivalca ali 20,5 na člana.
Obrat temeljne knjižnične zaloge pa je bil 1,61 (standard 2 do 3-krat). Leta
1985 se izposoja poveča na 6.531.441 enot knjižničnega gradiva ali 23,5 kn¬
jig na člana, leta 1990 je izposoja 7.935.763 enot obrnila knjižnično zalogo
1,51 krat oz. knjižnice so izposodile 4 enote na prebivalca ali 25,3 knjige na
člana. S povečanjem članstva je teklo vzporedno povečanje števila obisko¬
valcev, bolj izrazito pa je naraščalo število izposojenega knjižnega gradiva,
kar lahko pripisujemo izboljšanju ponudbe. Knjižnice si bodo morale še bolj
prizadevati za dvig članstva, saj so člani potem tudi vse pogostejši obisko¬
valci, ki si izposodijo zmeraj več gradiva.

Učinkovito k temu pripomorejo tudi prireditve , katerih število seje vsako
leto povečevalo. Leta 1979 je bilo 1.351 prireditev ali 22 na 1 knjižnico, leta
1985 4.757 prireditev ali 79 na 1 knjižnico, leta 1990 pa 6.338 prireditev ali
106 na eno knjižnico.

Knjižnice se razvijajo in dokazujejo, da z izboljšanjem delovnih pogojev
izboljšujejo storitve in pritegnejo zmeraj več članstva, ki jih vse pogosteje
obiskuje in vse bolj izkorišča njihovo gradivo.

25

Poglavje 6

Primerjava uspešnosti
delovanja med samostojnimi
in nesamostojnimi
knjižnicami

Polovica slovenskih osrednjih občinskih knjižnic je še zmeraj nesamostojnih.
Stanje je torej približno enako kot leta 1984, ki ga prikazuje študija Irene
Marinko. Z obdelavo podatkov, ki jih je zbirala matična služba NUK od
leta 1976 do 1982, je analizirana uspešnost poslovanja knjižnic II, III, in
IV. skupine (zaradi objektivnosti primerjave, ker so v I. skupini samo samo¬
stojne, v V. skupini pa samo nesamostojne knjižnice). Uspešnost delovanja
je primerjala z doseganjem standardov in ugotovila prednost samostojnih
knjižnic skoraj na vseh področjih:

Tabela 6.1 prikazuje uspešnost dela knjižnic (-f pomeni boljše; - pomeni
slabše; 0 pomeni enako doseganje standardov):

Da bi preverili stanje po nekaj letih, smo naredili primerjavo doseganja
standardov za nekatera področja na osnovi podatkov o delu knjižnic v letu
1990 (glej Tabela 6.2). Prav tako kot prejšnja študija, smo tudi tu primer¬
jali samostojne in nesamostojne knjižnice III. in IV. skupine. Izpustih
smo II. skupino, ker je tu nesamostojna le še knjižnica v Murski Soboti.
Povprečni rezultati doseganja standardov kažejo podobno sliko kot prva
študija; le da smo to primerjavo naredili za 8 in ne za 12 področij.

Samostojne knjižnice III. in IV. skupine so še zmeraj uspešnješe pri
temeljni knjižni zalogi, prirastu, številu strokovnih delavcev, članstvu, pri

26

Tabela 6.1: Uspešnost dela knjižnic

obratu knjižne zaloge in pri dohodku. Pri tem je razlika uspešnosti večja za
prostor, članstvo in dohodek v knjižnicah III. skupine, za temeljno zalogo,
prirast, strokovne delavce, obrat pa v knjižnicah IV. skupine.

Nesamostojne knjižnice IV. skupine pa prekašajo samostojne pri doseganju
standarda prostora in pri številu prireditev.

V primerjavi z letom 1982 se je stanje nesamostojnih knjižnic izboljšalo,
še posebno z zahtevkom po izpolnjevanju minimalnih pogojev za matičnost.
Standarde pa so v večini primerov dosegle samostojne knjižnice, in sicer 3
knjižnice III. skupine prostorski standard, 3 knjižnice III. in IV. skupine
standard temeljne zaloge, 14 od 17 knjižnic presega standard prirasta, Med
nesamostojnimi pa jih 17 dosega, 7 pa ne dosega standard prirasta. Standard
števila delavcev ne dosega samo 1 samostojna knjižnica, med nesamostojnimi
pa 2 in v tej skupini je standard doseganja tudi veliko nižji kot v skupini
samostojnih knjižnic obeh tipov.

Standard članstva je doseglo 5 od 16 samostojnih knjižnic, pri nesamosto¬
jnih pa 4 od 25, a tudi ostale samostojne knjižnice imajo višji procent

27

približevanja standardu kot nesamostojne. Pri obratu knjižne zaloge so
knjižnice dokaj izenačene, standard pa dosegata le 1 nesamostojna knjižnica
IV. skupine in 1 samostojna knjižnica V. skupine.

Financiranje knjižnic iz občinskih virov lahko ilustriramo s povprečnim
zneskom na 1 prebivalca Slovenije, ki iz tega vira znaša 88,68 din. Temu
povprečju se veliko bolj približujejo samostojne knjižnice (85,82 din in 77,98
din) kot nesamostojne (51,18 din, 49,21 din), presega pa ga samo 5 od 17
samostojnih knjižnic.

V letošnjih pogovorih o problematiki SIK je osem direktorjev izjavilo, da
želijo biti združeni z drugimi dejavnostmi (4 izjave pripadajo direktorjem
teh združenih zavodov, ne pa vodjem teh knjižnic), 5 direktorjev je bilo
neodločenih (eden od teh je bil tudi predstavnik združenega zavoda). Še
zmeraj večina (17) nesamostojnih knjižnic pa bi se rada osamosvojila.

28

Tabela 6.2: Primerjava delovanja samostojnih in nesamostojnih knjižnic

29

Poglavje 7

Posebne naloge

7.1 Domoznanska dejavnost

Vprašalnik o domoznanski dejavnosti v letu 1990 je bil poslan 60 SIK-om
in Slovanski knjižnici v Ljubljani. Vrnjenih je bilo 62 vprašalnikov, ker v
Mariboru opravljajo domoznansko dejavnost v skladu z dogovorom poleg
Mariborske knjižnice še Univerzitetna knjižnica Maribor, zato podatke obeh
seštevamo. Pri ljubljanskih SIK pa navajamo podatke Slovanske knjižnice,
ki opravlja del te dejavnosti za ljubljansko območje (ki ga ne definira), čeprav
brez dogovora s SIK-i. SIK v Mozirju navaja, da opravlja zanjo dejavnost
Zgodovinski arhiv v Celju, a ne navaja podatkov, SIK v Metliki pa navaja,
da to dejavnost zanjo opravlja SIK v Novem mestu in Belokranjski muzej
in pri tem tudi ne navaja podatkov.

Vprašalnik ima 17 vprašanj, s katerimi želimo prikazati, katere knjižnice
opravljajo domoznansko dejavnost, za katera območja, katere funkcije te
dejavnosti opravljajo, koliko in kakšno gradivo imajo, kako je bibliografsko
in vsebinsko obdelano, koliko delavcev je zaposlenih s to dejavnostjo, kolikim
uporabnikom so posredovali informacije in gradivo in nazadnje še njihove
predloge za organiziranost te dejavnosti.

Prikaz stanja (vsaj ocena) naj bi bil v pomoč pri organizaciji mreže
domoznanske dejavnosti in določitvi nalog, ki naj bi jih na tem področju
prevzeli posamezni tipi SIK, zato da bi bila vsa območja Slovenije pokrita,
da bi se delo ne podvajalo, ampak racionaliziralo in dejansko zaživelo v
svojem pomenu:

1. tekoče informiranje prebivalcev z aktualnimi dogodki in dogajanji na
njihovem območju,

30

2. zbiranje, obdelava, hranjenje (za izposojanje in informiranje) gradiva
za kontinuiran prikaz zgodovine in razvoja njihovega območja

3. zbiranje referenčnih informacij in razvid dosegljivosti gradiva o nji¬
hovem območju.

7.1.1 Katere knjižnice opravljajo domoznansko dejavnost,
katera območja pokrivajo ter kako?

Ad/1. Ali vaša knjižnica opravlja domoznansko dejavnost?

• da - 32 knjižnic

• ne - 19 knjižnic

• za nas jo ... - 9 knjižnic

Ad/3. Če opravljate domoznansko dejavnost, označite prosim, katere
njene funkcije opravljate?

1. Evidentiranje gradiva: 27 knjižnic

2. Pridobivanje gradiva: 34 knjižnic

3. Bibliografska obdelava: 18 knjižnic

4. Vsebinska obdelava: 19 knjižnic

5. Posredovanje gradiva: 30 knjižnic

6. Posredovanje informacij o in iz gradiva: 31 knjižnic

Da se ne ukvarja z domoznansko dejavnostjo, je odgovorilo na 1. vprašanje
19 knjižnic. 9 od teh je tudi navedlo, kdo jo opravlja zanjo (Črnomelj, Gornja
Radgona, Izola, Laško, Litija, Metlika, Radlje, Šmarje, Radovljica in Žalec).

Pri pregledu vprašanja št. 3 je dejansko razvidno, da se 25 SIK ne ukvarja
z nobeno od naštetih funkcij domoznanske dejavnosti, 35 knjižnic pa našteva
vsaj eno. ( Jesenice (2), Ljutomer (6), Cerknica (2)), 2 funkciji navajajo
Črnomelj (1,2), Logatec (2, 5), Šentjur (2,6), 3 funkcije Škofja Loka (2,5,6)...

Z domoznanstvom (z nobeno od 6 nalog) se ne ukvarja naslednjih 25
knjižnic:

• ker jo zanje opravlja z njihovo vednostjo v celoti druga SIK: Aj¬
dovščina, Dravograd, Gornja Radgona, Izola, Metlika Piran, Radlje,
Radovljica, Žalec (9),

31

• ker jo opravlja brez njihove vednosti ali dogovora v celoti druga SIK:
Ilirska Bistrica, Ribnica, Slovenske Konjice, Velenje (4),

• ker jo opravlja druga SIK delno, a brez njihove vednosti ali dogovora:
Litija, Sevnica, Šmarje (3),

• jo opravljajo drugi brez dogovora, a le delno: Lj.-Bežigrad, Lj.- Center,
Lj.- Moste, Lj.- Šiška, Lj.- Vič in Mozirje (6),

• jo ne opravlja nihče: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje (3).

Kraji, kjer je domoznanska dejavnost opravljena z vsemi 6 funkcijami
(40):

• samostojno: Brežice, Celje, Koper, Kranj, Murska Sobota, Nova Go¬
rica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Ravne (10),

• opravljajo druge knjižnice vse funkcije za: Ajdovščina, Dravograd,
Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Izola, Metlika, Piran, Radlje, Ra¬
dovljica, Ribnica, Slovenske Konjice, Velenje, Žalec (13),

• opravljajo vse druge knjižnice + knjižnice same: Domžale, Jesenice,
Kamnik, Kočevje, Laško, Lendava, Maribor, Oromož, Sežana, Slovenj
Gradec, Škofja Loka, Tolmin, Trebnje, Tržič, Črnomelj, Ljutomer,
Šentjur (17).

Kraji, kjer je domoznanska dejavnost opravljena delno (17):

• samostojno: Cerknica, Idrija, Logatec, Slovenska Bistrica, Vrhnika (5),

• opravljajo delno druge knjižnice v krajih: Lj.-Bežigrad, Lj.-Center,
Lj.-Moste, Lj.-Šiška, Lj.-Vič, Mozirje, Litija, Sevnica, Šmarje (9),

• opravljajo delno druge in same SIK: Grosuplje, Krško, Lenart (3).

Kraji kjer domoznanske dejavnosti ne opravljajo (3): Hrastnik, Trbovlje,
Zagorje ob Savi.

7.1.2 Katere vrste gradiva knjižnice zbirajo in koliko ga imajo?

35 SIK in Slovanska knjižnica, ki se ukvarjajo z domoznansko dejavnostjo
zase ali pa jo opravljajo tudi za druge knjižnice, bi moralo odgovoriti na to
vprašanje. Odgovorilo je 29 knjižnic, in sicer 29 knjižnic zbira sekundarno

32

gradivo, 28 knjižnic vodi (vsaj delno) podatke o številu naslovov in številu
izvodov (o zadnjih ne vse) nekaterih vrst primarnega gradiva.

Primarno gradivo  (vsebinsko vezano na kraj) z nekaterimi številčnimi
podatki navaja 28 knjižnic. 5 od teh ne vodi števila naslovov in izvodov
za vse vrste gradiva, ampak le za nekaj (Koper, Nova Gorica, Novo mesto,
Ravne, Tržič).

Podatkov o naslovih (in tudi izvodih) domoznanskega primarnega gradiva
ne vodi 9 knjižnic (Kranj, Logatec, Murska Sobota, Škofja Loka, Tolmin,
Črnomelj, Ljutomer, Slovanska knjižnica. Zato so brez podatkov tudi knjižnice
Radovljica, Škofja Loka (popolnoma), Jesenice, Tržič, Kamnik, Domžale
(delno) zaradi Kranja, Gornja Radgona, Ljutomer (popolnoma), Lendava
(delno) zaradi Murske Sobote, Ljubljansko območje (popolnoma) zaradi
Slovanske knjižnice. Za Tolmin pa vodi podatke delno Nova Gorica, za
Črnomelj pa prav tako delno Novo mesto.

44 SIK ima vsaj delno evidenco o številu naslovov in izvodov primarnega
domoznanskega gradiva in o njegovih vrstah (le 10 med 44 navaja popolno
evidenco): Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravo¬
grad, Grosuplje, Idrija, Izola, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kamnik, Kočevje,
Koper, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Maribor, Metlika, Nova Gor¬
ica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje, Ravne, Ribnica,
Sežana, Sevnica, Slovenska Bistrica, Šentjur, Slovenj Gradec, Slovenske Kon¬
jice, Šmarje, Tolmin, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Žalec.

13 knjižnic nima nobenih podatkov: Kranj, Logatec, Murska Sobota,
Škofja Loka, Radovljica, Ljutomer, Gornja Radgona, Mozirje, Lj.-Bežigrad,

- Center, - Moste, - Šiška, - Vič.

Vse vrste primarnega gradiva ima samo knjižnica Ptuj.

Tabela 7.1 prikazuje vrste in število gradiva v knjižnicah (v oklepaju
je naveden podatek o število knjižnic, ki ne zbirajo evidence o naslovih
gradiva).

Iz Tabele 7.1 je razvidno, da je evidenca o številu primarnega gradiva
nepopolna, da ni vsklajenosti med naslovi in izvodi, da jo knjižnice ra¬
zlično vodijo. Največ naslovov gradiva navajajo: Maribor (577.160), Novo
mesto (63.230, ne vodi vseh podatkov), Ravne (54.083, ne vodi vseh), Ptuj
(29.867), Celje (15.570), Koper (12.039, ne vodi vseh), oz. od 2.000 do 3.000
naslovov imajo: Postojna, Slovenska Bistrica, od 1.000 - 2.000: Domžale,
Krško, od 100 - 1.000: Idrija, Jesenice, Kamnik, Laško, Lenart, Lendava,
Ormož, Slovenj Gradec, Trebnje, Vrhnika, Brežice.

29 knjižnic zbira tudi sekundarno gradivo , in sicer če je:

33

Tabela 7.1: Vrste in število gradiva v knjižnicah

1. založnik z območja: 13 knjižnic

2. izdajatelj z območja: 17 knjižnic

3. tiskarna z območja: 9 knjižnic

4. avtor rojen na območju: 27 knjižnic

5. avtor živel na območju: 26 knjižnic

6. avtor umrl na območju: 14 knjižnic

Še nekaj značilnosti zbiranja sekundarnega gradiva v SIK-ih:

• vse vrste sekundarnega gradiva zbirajo: Idrija, Koper, Nova Gorica,
Novo mesto, Tolmin, Tržič (6),

• pet vrst gradiva zbirajo Maribor, Postojna, Slovenska Bistrica, Kranj
(4),

• štiri vrste: Krško, Lenart (2),

34

• tri: Celje, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Lendava, Logatec, Ptuj,
Ravne, Sežana (9),

• dve: Vrhnika, Oromož, Murska Sobota, Jesenice (4).

Prirast primarnega gradiva  ne vodijo vse knjižnice, ki opravljajo do¬
moznansko dejavnost. Navaja ga 21 knjižnic, ena od teh le oceno. Prirast
navaja manj knjižnic kot zalogo primarnega gradiva (-7). Največ prirasta
naslovov ima Maribor (13.170), Ptuj (25.000), Novo mesto (3.156), Celje
(1.008), Domžale (868), Postojna (851), Slovanska knjižnica (900), Ravne
(625), Idrija (246) do 100 pa: Brežice, Cerknica, Grosuplje, Kamnik, Krško,
Lenart, Lendava, Ravne, Trebnje, Tržič, Šentjur.

7.1.3 Kako je gradivo obdelano, postavljeno in kdo je za¬
poslen z nalogami domoznanske dejavnosti

Tako kot pri številu in vrstah gradiva so težave tudi pri navajanju obdelanega
gradiva.

28 knjižnic je navedlo (vsaj delno) podatke o številu naslovov primarnega
gradiva, po čemer bi lahko sklepali, da vse te tudi bibliografsko obdelujejo to
gradivo. V resnici pa pri vprašanju št. 3 le 18 knjižnic navaja, da opravljajo
bibliografsko obdelavo gradiva, vsebinsko obdelavo gradiva pa navaja 19
knjižnic.

Pri vsebinski obdelavi navajajo knjižnice naslednje načine (vprašanje št.

8 ):

1. UDK brez anotacij: 15 knjižnic

2. UDK z anotacijami: 7 knjižnic

3. gesla brez anotacij: 4 knjižnice

4. gesla z anotacijami: 5 knjižnic

5. drugače (opišite): 2 knjižnici

Teh knjižnic je 28, pri čemer 9 knjižnic uporablja samo en način obdelave
gradiva, 19 pa dva načina.

13 knjižnic ima jasno razvidne oz. ločeno postavljene podatke o domoz¬
nanskem gradivu v AIK katalogih-.  Celje, Idrija, Koper, Kranj, Krško, Laško,
Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Sežana, Škofja Loka,
Ravne. V vsebinskem katalogu pa ločeno vodi podatke o domoznanskem

35

gradivu 18 knjižnic (Celje, Cerknica, Idrija, Koper, Kranj, Krško, Laško,
Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Postojna, Ptuj, Ravne, Sežana,
Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Vrhnika).

35 SIK + Slovanska knjižnica je odgovorilo na vprašanje o postavitvi
gradiva , in sicer:

• 16 knjižnic ima domoznansko gradivo postavljeno med ostalo gradivo:
Brežice, Grosuplje, Idrija, Laško, Lenart, Ljutomer, Maribor, Murska
Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Postojna, Škofja Loka, Tolmin,
Trebnje, Vrhnika, Slovanska knjižnica. Od teh knjižnic ima več kot
3.000 enot gradivo: Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in
Ravne.

• Ločeno oz. posebej postavljeno gradivo ima 19 knjižnic: Celje, Cerknica,
Domžale, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Lendava,
Logatec, Ormož, Ptuj, Ravne, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj
Gradec, Šentjur, Tržič. Od teh knjižnic ima več kot 3.000 enot: Celje,
Koper, Ptuj, Kranj.

23 knjižnic je odgovorilo, da ima s to dejavnostjo (vsaj delno) zaposlene
delavce.  V knjižnicah so zaposleni:

• 1 višji bibliotekar (Koper)

• 12 bibliotekarjev (Celje 3, Domžale 1, Koper 1, Ormož 2, Nova Gorica
1, Novo mesto 2, Ptuj 1, Ravne 0,5, Murska Sobota 0,5)

• 9,26 višjih knjižničarjev (Celje 1, Kamnik 1, Krško 0,01, Lendava 1,
Maribor 1, Murska Sobota 0,5, Nova. Gorica 1, Ormož 1, Postojna 0,5,
Ravne 1, Sežana 1, Slovenj Gradec 0,25)

• 3 drugi (Idrija-kustos, Piran-knjižničar, Slovenska Bistrica?)

• SIK Vrhnika ne more oceniti zaposlenost delavca, SIK Kranj navaja,
da se 3 delavci delno ukvarjajo, v Slovanski knjižnici pa sta s to de¬
javnostjo zaposlena delno 2 delavca.

Po številu ima največ zaposlenih s temi nalogami:

• Maribor (5)

• Celje (3 bibliotekarji in 1 višji knjižničar)

36

• Koper (2), Nova Gorica (2), Novo mesto (2),

• Ravne (1,5),

• 1 delavec: Domžale, Idrija, Kamnik, Murska Sobota, Lendava, Ormož,
Ptuj, Sežana, Piran, Slovenska Bistrica,

• manj kot en delavec: Krško, Postojna, Slovenj Gradec.

7.1.4 Uporaba domoznanskega gradiva in posredovanje in¬
formacij

Število uporabnikov

Tabela 7.2 prikazuje knjižnice, ki beležijo število uporabnikov:

Tabela 7.2: Število uporabnikov domoznanskega gradiva

37

Število uporabnikov beleži le 12 knjižnic, od teh imajo samostojne oddel¬
ke Koper, Kranj, Logatec, Ormož, Slovenska Bistrica, delavce za opravljanje
domoznanske dejavnosti pa imajo Domžale, Idrija, Koper, Kranj, Ormož,
Ravne, Maribor, Slovenska Bistrica.

9 knjižnic je navedlo, da tega ne beleži. Tudi med knjižnicami, ki beležijo,
so podatki bolj ocena kot natančno dejstvo.

Izposoja gradiva

Tabela 7.3 prikazuje oblike izposoje domoznanskega gradiva.

Tabela 7.3: Izposoja domoznanskega gradiva

Še nekaj dodatnih podatkov:

• 11 knjižnic redno beleži, ostale navajajo le oceno.

• Šentjur in Celje beležita samo izposojo ne pa obiskovalcev.

• Kranj, Ravne, Logatec pa beležijo samo obiskovalce.

38

Število posredovalnih informacij iz gradiva in o gradivu

Tabela 7.4 prikazuje število posredovanih informacij iz domoznanskega gradiva:

Tabela 7.4: Število posredovanih informacij iz domoznanskega gradiva

Vse delo z uporabniki (število uporabnikov, izposoja gradiva, posre¬
dovanje informacij) beležijo SIK: Domžale, Grosuplje, Koper, Maribor, Sloven¬
ska Bistrica.

7.1.5 Predlogi knjižnic za opravljanje domoznanske dejavnosti

Ad/7. Katero sekundarno gradivo se vam zdi potrebno zbirati za domoz¬
nansko področje?

Na to vprašanje je odgovorilo 32 knjižnic in predlagalo zbiranje gradiva:

1. če je založnik z območja: 14 knjižnic

2. če je izdajatelj z območja: 14 knjižnic

3. če je tiskarna z območja: 12 knjižnic

4. če je avtor rojen na območju: 30 knjižnic

39

5. če je avtor živel na območju: 26 knjižnic

6. če je avtor umrl na območju: 14 knjižnic

Ad/17. Ali se pri opravljanju domoznanske dejavnosti povezujete z
drugimi ustanovami na svojem področju, da ne bi prišlo do podvajanja del?

• 16 knjižnic se povezuje,

• 34 knjižnic se ne povezuje,

• 7 knjižnic navaja, da takih ustanov ni,

• 4 knjižnice niso dale odgovora.

Ad/15. Koliko enot bi po vaši oceni lahko vaša knjižnica prispevala letno
v vzajemni katalog s področja domoznanskega gradiva, česar NUK ne bi bilo
dostopno?

Odgovor na to vprašanje prikazuje Tabela 7.5.

Ad/16. Predlogi za organiziranost, ki so jih knjižnice navajale:

• SIK občine literarno gradivo,

• sedanja organiziranost ustreza,

• bivše študijske knjižnice za regijo, po svoji možnosti pa vsaj delno tudi
občinska matična (5-krat),

• občinske matične le vse sekundarno gradivo,

• vse matične občinske s strokovnim delavcem, z zbiranjem vsega gradiva,
ki opisuje to območje ali izhaja na njem,

• knjižnice, ki imajo urejene delovne pogoje; pokrita bi morala biti
celotna Slovenija z zamejstvom; zbiranje primarnega in sekundarnega
gradiva,

• matična knjižnica z zaposlenim delavcem (4-krat),

• knjižnice naj zbirajo knjižno gradivo, muzeji ostalo (2-krat),

• opravljajo naj regionalne knjižnice, zbirajo predvsem primarno gradivo,

40

Tabela 7.5: Potencialni prispevek domoznanskega gradiva v vzajemni kata¬
log

• občina, regija, NUK. Občina vse primarno in del sekundarnega gradiva.
Regija ali NUK naj pošilja katalogne listke občinski knjižnici o gradivu,
ki se nanaša nanjo,

• matična knjižnica za občino, univerzitetne za regijo,

• SIK Velenje sama + za Mozirje,

• Litija delno sami + ena od ljubljanskih knjižnic zanje

• za Ljubljano predlaga SIK Šiška dogovor s Slovansko knjižnico in NUK,
zadnja naj bi vodila dogovarjanje,

• Slovanska knjižnica bi opravljala domoznansko dejavnost s področja
humanistike za ljubljansko območje,

• regionalne knjižnice (6-krat),

• arhivi in študijske knjižnice,

41

• matične z delavcem, ki bi 50% opravljal matično dejavnost in 50%
domoznansko dejavnost.

7.2 Matična dejavnost

7.2.1 Posebni pogoji za občinske matične knjižnice

Na 6. seji Strokovnega sveta za knjižničarstvo, 5.4.1985 so bili sprejeti “Posebni
pogoji za občinske matične knjižnice”, ki naj bi bili knjižnicam v pomoč
pri doseganju osnovnih pogojev za delo knjižnic. Opredeljujejo jih najnižje
še strokovno sprejemljivi standardi, ki zagotavljajo štartno osnovo za delo
knjižnice in njeno hitrejše doseganje dogovorjenih standardov in normativov.

Strokovni svet je hkrati s sprejetjem teh posebnih pogojev pregledal tudi
doseženo stanje razvoja SIK v Sloveniji, ki gaje pripravila M. Sepe na osnovi
podatkov za leto 1982. V skladu s tem je imenoval le eno knjižnico za
matično, ker je le ena ustrezala pogojem. To je bila SIK v Postojni. Ostale
knjižnice je, s soglasjem občinskih skupščin, ki so se zavezale za ustrezno
financiranje svojih knjižnic za doseganje teh pogojev, imenoval za pogojno
matične. Te bi morale izpolniti manjkajoče pogoje do konca leta 1990.

Matična služba je v tem petletnem obdobju spremljala razvoj knjižnic.
Po njihovih podatkih o pogojih ter delu v letu 1990 so te knjižnice dosegle
razvoj, ki je prikazan v nadaljevanju.

Knjižnični delavci

(Po standardu 2 strokovna knjižnična delavca na vsakih 10.000 prebivalcev
v občini). V letu 1990 samo 7 SIK ne dosega tega standarda (Dravograd
86%, Gornja Radgona. 92%, Lenart 58%, Mozirje 75%, Radlje 30%, Sevnica
26%, Žalec 76%), v analizi za uveljavljanje pogojev pa je bilo takih knjižnic
43. Med temi 7 pa so SIK v Radljah, Sevnici in Lenartu ostale z istim
številom kadra, delno se je stanje zboljšalo v Mozirju, izrazito pa v Žalcu,
Dravogradu in Gornji Radgoni.

Temeljno knjižnično gradivo

(Po standardu 2 knjigi na prebivalca). Ta standard dosega leta 1990 32
knjižnic, leta 1982 pa je ta standard doseglo 12 knjižnic. To pomeni, da so
se krajem Celje, Izola, Koper, Kranj, Lj.-Center, Nova Gorica, Novo mesto,
Piran, Postojna, Radovljica, Ravne in Vrhnika pridružili še naslednji kraji:

42

Ajdovščina, Cerknica, Hrastnik, Idrija, II. Bistrica, Kamnik, Kočevje, Len¬
dava, Litija, Logatec, Mozirje, Murska Sobota, Ptuj, Ribnica, Sežana, Škofja
Loka, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Zagorje.

80% do 100%  pa dosegajo standard SIK v krajih: Brežice, Črnomelj,
Domžalke, Grosuplje, Jesenice, Laško, Lenart, Ljutomer, Maribor, Metlika,
Slov. Bistrica, Slovenj Gradec, Trebnje, Tržič. Med temi 14 knjižnicami
so zelo nepredovale SIK v krajih: Brežice, Črnomelj, Domžale, Grosuplje,
Laško, Metlika, Slovenj Gradec, Trebnje, ki so pred tem dosegale standard
40% do 60%, SIK v Slov. Bistrici pa celo samo 20% do 40%.

60% do 80%  pa dosegajo ta standard SIK v krajih: Krško, Lj.-Bežigrad,
Lj.-Moste, Lj.-Šiška, Lj.-Vič, Ormož, Radlje, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje.
Med temi 10 knjižnicami dosegajo dejansko večjo temeljno zalogo ljubljanske
knjižnice, ki jim bi morali prišteti še 45.717 enot bibliobusonega knjižničnega
gradiva.

Manj kot 60%  standarda dosegajo knjižnice v krajih: Dravograd (59%),
Gornja Radgona (52%), Sevnica (40%), Žalec (50%). Te knjižnice v vseh
petih letih tudi niso napredovale, razen Gornje Radgone, ki je pred tem
dosegala standard 47%.

Letni prirast knjižnega gradiva

(100 knjig na 1.000 prebivalcev). Ta standard dosegajo naslednji SIK-i:

100% in več  v 47 občinah (leta 1982 samo v 19 občinah). Tako so se kra¬
jem Lj. Center, Ravne, Celje, Kranj, Nova Gorica, Idrija, Koper, Trbovlje,
Vrhnika, Litija, Logatec, Mozirje, Postojna, Tržič, Ajdovščina, Novo mesto,
Škofja Loka, pridružili še kraji: Brežice, Črnomelj, Cerknica, Domžale,
Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, II. Bistrica, Izola, Kočevje, Krško,
Laško, Lj.-Bežigrad, Lj.-Šiška, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Murska
Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje, Radovljica, Ribnica, Sežana, Slov. Bistrica,
Šentjur, Trebnje, Velenje, Zagorje in Žalec.

Tega polovičnega standarda prirasta niso dosegle  v letu 1990 knjižnice
v krajih: Gornja Radgona (67%), Jesenice (48%), Kamnik (74%), Lenart
(61%), Lendava (87%), Lj.-Moste (98%), Lj.-Vič (72%), Piran (98%), Sevnica
(24%), Slovenj Gradec (92%), Slovenske Konjice (59%), Šmarje pri Jelšah

43

(99%), Tolmin (97%).

Med temi 13 knjižnicami se standard doseganja poveča pri SIK ljubljan¬
skih občin zaradi 3.074 knjig njihovega bibliobusa. Prirast pri knjižnicah
vsako leto niha, ni enak, npr. v Kamniku in Lendavi knjižnici v letu 1990
nista dosegli 100% standarda, čeprav sta ga na začetku akcije. Pod 50% je
bil prirast v letu 1990 v SIK Jesenice (48%) in Sevnica (24%).

Med knjižnicami, ki ne dosegajo standard prirasta, so tudi knjižnice, ki
ne dosegajo standarda temeljne zaloge v naslednjih krajih: Gornja Radg¬
ona (52%), Jesenice (91%), Lenart (87%), Lj.-Moste (72%), Lj.-Vič (74%),
Sevnica (40%), Slovenj Gradec (80%), Slovenske Konjice (73%) in Šmarje
( 66 %).

Prirast periodike

(5 naslovov na 1.000 prebivalcev). Tudi ta kriterije se nahaja med posebnimi
pogoji za imenovanje matičnih knjižnic. Čeprav ga v analizi ni, ga bomo
navedli za leto 1990, ker zgovorno prikazuje razvitost čitalnic v SIK.

100% in več standarda  prirasta naslovov so dosegle SIK v 13 krajih:
Celje, Hrastnik, Izola, Koper, Kranj, Krško, Lj.-Center, Logatec, Nova Gor¬
ica, Novo mesto, Piran, Postojna in Vrhnika.

80% do 100%  knjižnice v 9 krajih: Idrija, Kočevje, Litija., Metlika,
Murska Sobota, Ormož, Ravne, Slovenj Gradec, Tržič.

60% do 80%  knjižnice v 14 krajih: Ajdovščina, Brežice, Cerknica, Domžale,
Dravograd, Laško, Lenart, Lj.-Moste, Mozirje, Radlje, Sežana, Škofja Loka,
Tolmin, Tržič.

J0% do 60%  knjižnice v 12 krajih: Grosuplje, II. Bistrica, Kamnik, Len¬
dava, Lj.-Bežigrad, Lj.-Vič, Radovljica, Ribnica, Šentjur, Šmarje, Trebnje,
Zagorje.

20% do 40%  knjižnice vil krajih: Črnomelj, Gornja Radgona, Jesenice,
Lj. Šiška, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slov. Konjice, Ve¬
lenje, Žalec in v Sevnici samo (14%).

44

Prostor

Ustreznost velikosti prostora  smo primerjali na 2/3 obstoječega gradiva in
glede na število prebivalcev. Ta sicer ni zapisan med posebnimi pogoji, je
pa v analizi M. Sepe in ga zaradi možnosti primerjanja razvoja upoštevamo
tudi v tem tekstu).

100% in več na prebivalca  so dosegle v letu 1982 knjižnice v občinah:
Celje, Lj. Center, Postojna, Ravne, Tolmin. Leta 1990 se jim pridružijo še
občine Idrija, Logatec in Mozirje. Skupaj 8 knjižnic.

100% na obstoječe gradivo pa 2j knjižnic v krajih:  Domžale, Idrija, Je¬
senice, Krško, Lj.-Bežigrad, Lj.-Moste, Lj.- Vič, Ljutomer, Logatec, Metlika,
Mozirje, Ormož, Postojna, Radovljica, Ribnica, Slovenska Bistrica, Slov.
Konjice, Šentjur, Šmarje, Tolmin, Trbovlje, Velenje, Vrhnika, Žalec.

Samo knjižnice v krajih Postojna, Tolmin, Idrija, Logatec in Mozirje
dosegajo oba prostorska standarda 100%. Več knjižnic dosega standard na
obstoječe knjižnično gradivo tudi zato, ker ga ima premalo, in sicer tudi po
srednjem standardu (2 knjigi na prebivalca, namesto 3). To so knjižnice
v krajih: Domžale, Jesenice, Krško, Lj.-Bežigrad, Lj.-Moste, Lj.-Vič, Lju¬
tomer, Metlika, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje,
Velenje, Žalec.

80%> do 100%  prostora:

• na prebivalca dosegata standard leta 1982 knjižnici v Kranju in Kopru,
1990 se jim pridružijo še knjižnice v Krškem, Radovljici in Slovenski
Bistrici. Skupaj 6 knjižnic.

• 2/3 na obstoječe gradivo pa dosega 13 knjižnic v krajih: Brežice,
Celje, Cerknica, Hrastnik, Laško, Lenart, Lendava, Lj.-Center, Lj.-
Šiška, Sežana, Slovenj Gradec, Škofja Loka in Trebnje.

Manj kot 100% temeljne zaloge imajo od teh knjižnic knjižnice v krajih:
Brežice, Lenart, Lj.-Šiška, Slovenj Gradec in Trebnje.

Če pa primerjamo prostor teh knjižnic z doseganjem standarda na pre¬
bivalca, vidimo, da ga knjižnice dosegajo v krajih: Brežice 60%, Laško 37%,
Lenart 39%, Lendava 54%, Lj.-Šiška 32%, Sežana 52%, Slovenj Gradec 39%,

45

Škofja Loka 59%, Trebnje 38%.

60% do 80%  prostora glede na prebivalca so v letu 1982 dosegle knjižnice
v krajih: Trbovlje, Velenje, Vrhnika, Idrija in Radovljica (ki sta medtem
izboljšali pogoje). Tem se v letu 1990 pridružijo še knjižnice v krajih:
Domžale, Hrastnik, Jesenice, Lj.-Moste, Nova Gorica, Novo mesto, Šentjur,
Žalec. Skupaj 11 knjižnic.

• Prostor za 2/3 obstoječega gradiva pa dosega 16 knjižnic v krajih:
Črnomelj, Gornja Radgona, Grosuplje, II. Bistrica, Kočevje, Kranj,
Litija, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Radlje,
Ravne, Sevnica, Tržič.

• Med njimi so knjižnice, ki ne dosegajo v enakem procentu prostor
glede na prebivalce: Črnomelj (30%), Grosuplje (26%), Ilirska Bistrica
(33%), Kočevje (38%), Litija (41%), Maribor (35%), Murska Sobota
(47%), Ptuj (48%), Radlje (24%), Sevnica (18%), Tržič (41%). Pre¬
segajo pa knjižnice v krajih: Kranj, Novo mesto in Ravne.

40% do 60%  prostora na prebivalce je doseglo leta 1982 7 knjižnic. Od
teh so še Brežice, Ptuj, Slov. Konjice, Tržič v tej skupini. Leta 1990 pase jim
pridružijo še knjižnice v krajih Cerknica, Litija, Lj.-Vič, Ljutomer, Metlika,
Murska Sobota, Ormož, Ribnica, Sežana, Škofja Loka, Šmarje, Trbovlje.
Skupaj 17 knjižnic.

Ta procent standarda za 2/3 prostora za obstoječe gradivo pa je doseglo
7 knjižnic v krajih: Ajdovščina, Dravograd, Izola, Kamnik, Koper, Piran in
Zagorje.

Le Koper pa ima več prostora po standardu na prebivalstvo, v primer¬
javi z ostalimi kraji, ki imajo manj prostora na prebivalstvo kot na 2/3
obstoječega gradiva.

20% do 40%  standarda na prebivalca dosegajo od 29-tih knjižnic v letu
1982 še 15 v krajih: Ajdovščina, Črnomelj, Grosuplje, Ilirska bistrica, Izola,
Kamnik, Kočevje, Lenart, Lj.-Šiška, Maribor, Piran, Radlje, Slovenj Gradec,
Trebnje in Zagorje. 1990 se jim pridruži Laško. Skupaj torej 15 knjižnic.

Potreben prostor za obstoječe gradivo pa ne dosega v teh procentih
nobena knjižnica.

Manj kot 20%  prostora na prebivalca je leta 1982 dosegla le 1 knjižnica,
Lj.-Vič, ki pa je že izboljšala pogoje. Leta 1990 smo zabeležili 3 takšne

46

knjižnice: Dravograd (12%), Gornja Radgona (17%), Sevnica (18%). Pri
tem pa Dravograd dosega 46% prostora na obstoječe gradivo, Gornja Radg¬
ona kar 62%, Sevnica pa 74%.

Celotno doseganje standardov prikazuje Tabela 7.6.

Iz Tabele 7.6 je razvidno, da minimalno število strokovnih knjižničarskih
delavcev dosega 53 knjižnic (88%), temeljno knjižno zalogo 32 knjižnic (53%),
prirast knjig 47 (78%), prirast naslovov periodike 13 (22%), prostor glede
na obstoječe gradivo 24 (40%), prostor na prebivalca pa 8 (13%) knjižnic.

Število posameznih pogojev, ki so jih dosegle knjižnice (v oklepajih so
navedeni manjkajoči pogoji):

1. Vse pogoje (5) za matičnost izpolnjujejo 3 SIK v krajih:

(a) Postojna

(b) Vrhnika

(c) Logatec

2. Po 4 pogoje izpolnjuje 13 knjižnic v krajih:

(a) Hrastnik (prostor 99%)

(b) Idrija (prirast periodike 84%)

(c) Izola (prostor 50%)

(d) Koper (prostor 56%)

(e) Kranj (prostor 65%)

(f) Krško (temeljna knjižna zaloga 73%)

(g) Lj.-Center (prostor 95%)

(h) Mozirje (prirast periodike 67%)

(i) Trbovlje (prirast periodike 37%)

(j) Nova Gorica (prostor 63%)

(k) Novo mesto (prostor 66%)

(l) Radovljica (prirast periodike 51%),

(m) Ribnica (prirast periodike 58%).

3. Knjižnice, ki izpolnjujejo 3 pogoje—teh je 22—so v krajih:

(a) Ajdovščina (prirast periodike 78%, prostor 40%)

(b) Cerknica (prirast periodike 70%, prostor 95%)

47

Tabela 7.6: Primerjava doseganja standardov v letih 1982 in 1990

48

(c) Domžale (temeljna knjižna zaloga 89%, prirast periodike 77%)

(d) Ilir. Bistrica (prirast periodike 55%, prostor 65%)

(e) Kočevje (prirast periodike 94%, prostor 66%)

(f) Litija (prirast periodike 80%, prostor 72%)

(g) Lj.-Bežigrad (temeljna zaloga 79%, periodika 41%)

(h) Ljutomer (temeljna zaloga 95%, prirast periodike 34%)

(i) Metlika (temeljna zaloga 92%, prirast periodike 88%)

(j) Murska Sobota (prirast periodike 98%, prostor 62%)

(k) Ormož (temeljna zaloga 77%, prirast periodike 81%)

(l) Piran (prirast knjig 98%, prostor 55%)

(m) Ptuj (periodika 37%, prostor 62%)

(n) Ravne (periodika 94%, prostor 75%)

(o) Sežana (periodika 67%, prostor 86%)

(p) Slov. Bistrica (temeljna zaloga 89%, periodika 32%)

(q) Šentjur (temeljna zaloga 71%, periodika 49%)

(r) Škofja Loka (periodika 68%, prostor 86%)

(s) Tolmin (prirast 97%, prostor 71%)

(t) Tržič (periodika 83%, prostor 67%)

(u) Velenje (temeljna zaloga 94%, prirast periodike 32%)

(v) Zagorje (periodika 47%, prostor 57%).

4. Knjižnice, ki izpolnjujejo 2 pogoja, teh je 15, so v krajih:

(a) Brežice (temeljna zaloga 93%, periodika 76%, prostor 92%)

(b) Črnomelj (temeljna zaloga 81%, periodika 39%, prostor 77%)

(c) Grosuplje (temeljna zaloga 86%, periodika 56%, prostor 60%)

(d) Jesenice (temeljna zaloga 91%, prirast knjig 48%, prirast peri¬
odike 21%)

(e) Kamnik (prirast knjig 74%, periodika 48%, prostor 47%)

(f) Laško (temeljna zaloga 85%, periodika 61%, prostor 92%)

(g) Lendava (prirast knjig 87%, periodika 53%, prostor 83%)

(h) Lj.-Moste (temeljna zaloga 72%, prirast knjig 98%, periodika
64%)

49

(i) Lj.-Šiška (temeljna zaloga 60%, periodika 35%, prostor 81%)

(j) Lj.-Vič (temeljna zaloga 74%, prirast knjig 72%, periodika 44%)

(k) Maribor (temeljna zaloga 81%, prirast periodike 22%, prostor

66 %)

(l) Sl.Konjice (temeljna zaloga 73%, prirast knjig 59%, periodika
32%)

(m) Šmarje (temeljna zaloga 66%, prirast knjig 99%, periodika 49%)

(n) Trebnje (temeljna zaloga 91%, periodika 55%, prostor 86%)

(o) Žalec (kader 76%, zaloga 50%, prirast periodike 24%).

5. En pogoj izpolnjujejo knjižnice:

(a) Slovenj Gradec (temeljna zaloga 80%, prirast 92%, periodika 86%,
prostor 94%)

(b) Dravograd (kader 86%, temeljna zaloga 59%, periodika 61%, pros¬
tor 46%)

(c) Radlje (kader 30%, temeljna zaloga 79%, periodika 71%, prostor
76%).

6. Nobenega pogoja ne izpolnjujejo knjižnice v:

(a) Sevnici

(b) Gornji Radgoni

(c) Lenartu.

Med pridobivanjem osnovnih pogojev za delo knjižnic oz. za imenovanje
matičnih knjižnic so knjižnice najbolj okrepile število strokovnih delavcev
sedaj 53 knjižnic dosega standard, prej le 17. Prirast je doseglo 28 knjižnic
več (prej 19, sedaj 47). Manj seje izboljšalo doseganje standarda pri temeljni
zalogi, prej 14 knjižnic sedaj 32 knjižnic. Prirast je bil kljub povečanju še
zmeraj premajhen in ni v zadostni meri vplival na temeljno zalogo. Temeljni
problem pa je še vedno prostor. Kljub povečanju kvadrature dosega mini¬
malni standard prostora na prebivalce le 8 knjižnic, prej 5. 2/3 prostora na
obstoječe gradivo pa 4 knjižnice več (prej 20, sedaj 24 knjižnic).

Prostora imajo knjižnice še zmeraj veliko premalo in še ta je nefunkciona¬
len. To dokazuje tudi relativno velik porast knjižnic, ki dosegajo minimalni
standard knjižničarskih delavcev. Število delavcev so morale povečati tudi

50

zaradi nefunkcionalnosti prostorov npr. nivojsko razporejeni prostori, pros¬
tori v različnih stavbah. Pomanjkanje prostora vpliva tudi na zelo nizek
standard prirasta periodike, saj knjižnice nimajo ustreznih čitalnic.

V letu 1991 so povečale svoje prostore SIK v Kamniku, Lj.-Šiški, Ribnici.
Povečanje prostora pa v dopisih obljubljajo občine v Ajdovščini, Brežicah,
Celju, Cerknici, Črnomlju, Gornji Radgoni, Ilirski Bistrici, Kopru, Kranju,
Lenartu, Lendavi, Litiji, Lj.-Bežigradu, Lj.-Mostah, Mariboru, Murski Sobo¬
ti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, Ptuju, Škofji Loki, Tržiču, Trebnjem,
Vrhniki. Te prostore naj bi posamezne SIK dobile že v letu 1991, nekatere
do 1993, druge do 1995 leta. Vse te knjižnice tudi prosijo za podaljšanje
imenovanja pogojne matičnosti.

Občina Hrastnik obvešča, da je njihova knjižnica izpolnila vse pogoje.
Jesenice obljubljajo ustrezen nakup in prosi za imenovanje matičnosti. Krško
pravi, da izpolnjuje vse pogoje (v resnici knjižnici manjka temeljna zaloga
gradiva). Lj.-Center želi trajno imenovanje matičnosti, saj ji manjka le malo
prostora za gradivo, Piran trdi, da izpolnjuje vse pogoje, a knjižnici manjka
prostor za obstoječe gradivo. Tudi Logatec, Mozirje, Velenje pravijo, da so
izpolnili pogoje in si želijo naziva matična knjižnica. Knjižnica v Ribnici
pa želi biti pogojno matična. 18 knjižnic oz. občin na dopis republiške
matične službe o izpolnjevanju pogojev za imenovanje matičnih knjižnic ni
odgovorilo.

7.3 Opravljanje matične dejavnosti (Posnetek stanja
po vprašalniku)

Ob preverjanju doseganja posebnih pogojev za imenovanje matičnih knjižnic,
smo želeli izvedeti tudi, katere knjižnice opravljajo naloge matične službe,
ali vsaj nekatere od njih, zato smo SIK poslali dodaten vprašalnik s 34
vprašanji. Vprašanja zajemajo osnovne značilnosti matične dejavnosti: kader,
strokovno knjižničarsko literaturo, spremljanje razvoja knjižnic, izposojo
strokovne literature, strokovno svetovalno in izobraževalno delo v letu 1990
in na koncu mnenje o delu ter problematika.

Vse knjižnice so vprašalnike vrnile.

49 knjižnic odgovarja, da opravlja matično dejavnost, 11 knjižnic, da je
ne. Slednje pa so vseeno odgovorile na nekatera vprašanja, ki jih pri prikazu
upoštevamo.

51

7.3.1 Pogoji dela

Knjižnice same ocenjujejo izpolnjevanje svojih osnovnih pogojev za delo svo¬
jih knjižnic, ki so hkrati tudi pogoji za imenovanje matičnih knjižnic, a v
zmanjšani verziji (prostor, kader, knjižnično gradivo), zelo različno. Npr. 5
knjižnic meni, da izpolnjujejo pogoje, a so med njimi kljub temu precejšnje
razlike. Npr. SIK v Celju v resnici ne dosega prostora za svoje gradivo.
Tudi SIK Lj.-Center manjka prostor za obstoječe gradivo, čeprav samo 1%.
V celoti dosega posebne pogoje za imenovanje matičnih knjižnic SIK v Pos¬
tojni, SIK v Tolminu ima premajhen prirast in doseže le 71% prostora za
gradivo, Ravne pa 75% za gradivo. Npr. Vrhnika in Logatec, ki po naši
analizi izpolnjujeta vse pogoje za imenovanje matičnih knjižnic, pa sta se
uvrstili med pogojno minimalne, kar pomeni, da sta v skupini knjižnic, ki
so pogojno imenovane za matične knjižnice.

Podobne razlike smo opazili že pri mnenju občin in knjižnic o doseženih
pogojih, ki so ga v pismeni obliki poslale matični službi. Do teh razlik
prihaja predvsem zaradi različnih razlag standardov oz. zaradi primerjanja
različnih standardnih določil.

Samo 3 knjižnice od 13, ki ne opravljajo matične dejavnosti, navajajo
knjižnico iz sosednje občine, ki to delo opravlja zanje, ena pa se dogovarja.
3 knjižnice pa navajajo razloge, zakaj se niso povezale z razvitejšo občino,
pri čemer navajajo kot vzrok sredstva in nerazvitost knjižnic v regiji.

Strokovni delavci

17 knjižnic od 49, ki opravljajo matično dejavnost, ima za to delo poseb¬
nega delavca, ki je v 7 knjižnicah zaposlen s polnim delovnim časom (Celje
VI. stop.izobrazbe, Koper 2 delavca VI. stopnje izobrazbe, Lj.-Center VI.
stopnja izobrazbe, Maribor VI., stopnja izobrazbe, Murska Sobota VI. stop¬
nja izobrazbe, Nova Gorica VI. stopnja izobrazbe, Novo mesto VIL stopnja
izobrazbe).

V 10 knjižnicah pa je posebni delavec zaposlen z določenim procentom
delovnega časa s to dejavnostjo (s 50% v Postojni, Ptuju, Slovenj Gradcu,
Velenju vsi s VI. stopnjo izobrazbe, 30% v Lj.-Moste VIL, 25% v Domžalah
VIL, 20% v Hrastniku in Lj.-Šiška, 10% v Šentjurju in Žalcu VI.). Skupaj
opravlja 10 delavcev po delovnem času delo 3,15 delavca.

39 knjižnic pa je skupaj navedlo še 80 delavcev, ki opravljajo nekatere
naloge s področja matičnosti. V nekaterih knjižnicah so te naloge z določenim
procentom delovnega časa. poverjene tudi več kot enemu delavcu (Lj.-Center

52

in Maribor 6 delavcem, Lj.-Šiška in Ptuj 5 delavcem, Ravne na Koroškem
in Žalec 4 delavcem).

Posebni pogoji za imenovanje matičnih knjižnic pa zahtevajo, da mora
imeti knjižnica, poleg doseganja standarda 2 strokovna delavca na 10.000
prebivalcev, še posebnega delavca za opravljanje matičnih nalog. Od 7
knjižnic, ki imajo takega delavca, dosegajo 2 strokovna delavca na 10.000
prebivalcev vse knjižnice. Vsem tem pa manjka za izpolnjevanje posebnih
pogojev za imenovanje matičnosti samo prostor za obstoječe gradivo, ne pa
na prebivalce, ker so to vse knjižnice z razširjeno funkcijo delovanja.

33 delavcev, ki se ukvarja z matično dejavnostjo, v celoti ali delno, ima
opravljen strokovni izpit iz knjižničarstva.

Od 56 knjižnic, ki so odgovorile na to vprašanje, le 1 knjižnica (Maribor)
oz. njen delavec redno (1-krat mesečno) obiskuje in si izposoja gradivo iz
Enote za razvoj knjižničarstva pri NUK. Iz 3 knjižnic (Koper, Lj.-Center,
Lj.-Moste) pridejo v ta oddelek občasno (4-krat na leto), iz 21 SIK redko
(1-krat letno), iz 31 knjižnic pa ta oddelek z novejšo strokovno literaturo in
tekočimi informacijami ne obiskuje nihče. Med temi, za katere lahko tudi
sklepamo, da ne poznajo dovolj dobro najnovejših trednov razvoja knjižnic
in knjižničarstva, je tudi 25 knjižnic, ki navajajo, da opravljajo matične
dejavnosti.

Strokovna literatura

Čeprav samo 49 knjižnic opravlja (vsaj nekatere) naloge matične službe, pa
strokovno literaturo - zbirke predpisov s področja knjižničarstva - navaja 53
knjižnic. Te knjižnice ne navajajo natančno podatkov o naslovih in izvodih
te literature (ker jih ne vodijo ali ker določenega gradiva nimajo), a za
ilustracijo lahko prikažemo naslednje seštete podatke vseh 53 knjižnic:

• 40 knjižnic navaja 1.476 naslovov, 41 knjižnic 4.148 izvodov knjig in
brošur

• 35 knjižnic navaja 180 naslovov, 33 knjižnic 931 izvodov periodike

• 19 knjižnic navaja 61 naslovov, 18 knjižnic pa 77 izvodov mag., dipl.nalog,
separatov

• 2 knjižnici 15 naslovov in 3 knjižnice 394 izvodov neknjižnega gradiva.

Na revijo Knjižnica  je naročenih 59 knjižnic (po vsej verjetnosti pa tudi SIK
v Sevnici, ki je to rubriko pustila prazno). Enako je z Obvestili republiške

53

matične službe,  z zdajšnimi Knjižničarskimi novicami,  na katere je naročeno
60 knjižnic. Na Signalne informacije  NUK pa je naročeno 39 SIK.

Financiranje

Samo 5 knjižnic (v Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in
Postojni) je navedlo, da jim občina to dejavnost v celoti posebej financira.

7.3.2 Izposoja strokovnega gradiva in posredovanje informa¬
cij

Od 53 knjižnic, ki imajo svoje zbirke strokovne literature, je 44 knjižnic
odgovorilo, daje na dom ali v čitalnico izposodilo 1.356 izvodov knjižničnega
gradiva. Tudi ta podatek je približna ocena, saj tako kot stanja gradiva
tudi uporabe knjižničnega gradiva knjižnice ne beležijo natančno, nekatere
pa sploh ne.

51 knjižnic pa je odgovorilo, da oskrbi uporabnika z želenim gradivom s
področja knjižničarstva tudi z medknjižnično izposojo.

Pri izposoji 43 knjižnic navaja 546 izvodov izposoje revije Knjižnica.
11 knjižnic si je 25 krat izposodilo strokovno literaturo na osnovi Signalnih
informacij  iz Enote za razvoj knjižničarstva pri NUK.

56 knjižnic je obveščalo knjižnice na svojem območju o dogajanju na
področju knjižničarstva. Tega niso opravljale SIK v krajih: Brežice, Dravo¬
grad, Jesenice, Ribnica in Sevnica.

7.3.3 Spremljanje razvoja knjižnic na območju matičnosti
SIK

49 knjižnic, ki so odgovorile, da opravljajo naloge matične službe, vodi tudi
razvid knjižnic na svojem območju. Samo 23 od teh pa ga vodi tekoče
oz. posodablja njegove podatke in jih dopolnjuje.

20 knjižnic se je lani lotilo tudi analiziranja dela posameznih knjižnic ali
pa posameznih področij dela. 10 SIK navaja analizo lastnega dela, 4 pregled
dela osnovnošolskih knjižnic, 5 SIK je realiziralo mrežo knjižnic na svojem
območju, posamezne pa so opravile tudi analizo specialne knjižnice, pregled
oz. analizo nabave v lastni knjižnici, analizo periodičnih publikacij v DO,
pregled socialne strukture bralcev, stanje društevnih in vzajemnih knjižnic.

54

7.3.4 Nabavna politika knjižnice

To politiko je usklajevalo z drugimi knjižnicami 39 SIK, z nobeno knjižnico
pa 21 SIK. Pri usklajevanju nabave knjižničnega gradiva so se knjižnice
najbolj povezovale s šolskimi knjižnicami (33). S specialnimi knjižnicami na
svojem območju seje povezovalo 7, z visokošolskimi 2, s SIK sosednje občine
pa 6 knjižnic. 3 knjižnice so navedle tudi usklajevanje nabave z nacionalno
knjižnico, 1 je usklajevala nabavo s krajevnimi knjižnicami v svoji mreži, 1
knjižnica pa tudi s specialnimi SIK v svoji mreži.

Pomoč pri oblikovanju nabavne politike je knjižnicam na svojem območju
posredovala 33 SIK, in sicer 23 šolskim, 8 specialnim, 2 visokošolskim, 3
splošnoizobraževalnim in 5 zamejskim splošnoizobraževalnim knjižnicam.

V skladu s predpisi o izločanju knjižničnega gradiva je 25 SIK preusmerilo
tudi 34.552 enot knjižnega gradiva na različna izposojevalna mesta.

7.3.5 Svetovalno in izobraževalno delo

SIK so bile na tem področju v letu 1990 zelo aktivne. Izvedle so 231 različnih
oblik izobraževanja knjižničarjev, ki se ga je udeležilo 2.617 knjižničarjev
(Tabela 7.7):

Tabela 7.7: Svetovalno in izobraževalno delo

Nobenih skupinskih oblik izobraževanja niso izvedle oz. priredile SIK v

55

Brežicah, Celju, Črnomlju, Dravogradu, Gornji Radgoni, Grosuplju, Hrast¬
niku, II. Bistrici, Izoli, Jesenicah, Kočevju, Krškem, Lenartu, Lj.-Moste,
Radovljici, Ribnici, Sevnici, Slovenj Gradcu, Škofji Loki, Tolminu, Trbov¬
ljah, Trebnjem, Vrhniki. Skupaj 23 knjižnic.

Poleg teh skupinskih oblik izobraževanja so knjižnice nudile strokovno
pomoč oz. nasvete 775 posameznikom, in sicer:

• 44 knjižnic 404 posameznikom iz šolskih knjižnic

• 16 knjižnic 76 posameznikom iz specialnih knjižnic

• 1 knjižnica 4 posameznikom iz visokošolskih knjižnic

• 16 knjižnic 149 iz SIK iz druge občine

• 18 knjižnic 142 drugim

Knjižnice, ki niso opravljale te naloge, so iz krajev: Ajdovščina, Dravo¬
grad, Kranj (ne beleži), Lenart, Logatec, Metlika, Ormož, Radovljica, Rib¬
nica, Sevnica, skupaj 8 SIK, če ne upoštevamo knjižnice v Kranju.

Z individualnim svetovanjem se je ukvarjalo veliko več knjižnic (52), kot
pa s skupinskimi oblikami izobraževanja (37).

Individualne nasvete in pomoč nudijo tudi knjižnice, ki se sicer z nalogami
matične službe ne ukvarjajo. Največ je bilo teh oblik pomoči deležnih šolskih
knjižničarjev v krajih: Slovenj Gradec (50), Sežana (34 ), Lj.-Bežigrad (30),
Lj.-Center (28), Murska Sobota (24), Novo mesto (21).

Od 10 - 20 šolskih knjižničarjev je obiskalo SIK v krajih: Cerknica,
Domžale, Ilirska Bistrica, Litija, Lj.-Šiška, Maribor, Nova Gorica, Novo
mesto, Velenje. Od 1 - 10 knjižničarjev pa SIK v krajih: Celje, Črnomelj,
Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Izola, Kamnik, Kočevje, Koper,
Krško, Laško, Lendava, Lj.-Vič, Mozirje, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje,
Slov. Bistrica, Slov. Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Šmarje, Tolmin, Trebnje,
Tržič, Vrhnika, Zagorje, Žalec.

Samo 15 SIK ni imelo obiska šolskih knjižničarjev, število obiskov v
drugih knjižnicah se pa ne ujema vedno s številom šolskih knjižnic in z
njihovo razvitostjo.

Razmeroma veliko obiskovalcev iz specialnih knjižnic sta imeli SIK v
krajih: Murska Sobota (19), Novo mesto (22), sledi Lj.-Center (6), po 3 pa
Celje, Nova Gorica, Piran, Ravne.

V primerjavi z ostalimi knjižnicami so nudile veliko individualno strokovno
pomoč knjižničarjem drugih SIK knjižnice v Domžalah (30), Lj.-Center

56

(15), Lj.-Moste (36), Novo mesto (23). Veliko tudi zato, ker je med temi
knjižnicami samo 16 SIK.

SIK pa so se individualno posvetile tudi knjižničarjem volunterjem (SIK
Jesenice, Maribor) in študentom knjižničarstva (Lj.-Center).

Podobno razmerje kot za obiske posameznikov v SIK velja za obiske
knjižničarja iz SIK v drugih knjižnicah. V letu 1990 so SIK izvedle 435
obiskov v različnih knjižnicah, in sicer:

• 42 knjižnic je obiskalo 216-krat šolske knjižnice

• 18 knjižnic je obiskalo 60-krat specialne knjižnice

• 2 knjižnici sta obiskali 2-krat visokošolsko knjižnico

• 17 knjižnic je obiskalo 55-krat SIK v drugih občini

• 10 knjižnic pa je 102-krat obiskalo druge ustanove

Šolske knjižnice niso v tem letu nobenkrat obiskali knjižničarji iz SIK v
krajih: Ajdovščina, Črnomelj, Dravograd, Izola, Jesenice, Kočevje, Kranj,
Lj.-Moste, Ljutomer, Maribor, Ravne, Ribnica, Sevnica, Tolmin, Trbovlje,
Trebnje, Tržič, Vrhnika.

Nobenega stika s šolskimi knjižnicami, tudi pri koordinaciji nabave ne, pa
ne navajajo knjižnice v krajih: Ajdovščina, Jesenice, Lj.-Moste, Ljutomer,
Ravne, Sevnica in Trbovlje.

Največ obiskov v drugih knjižnicah so opravile SIK v krajih: Ptuj (69),
Maribor (45), Murska Sobota (43), Lj.-Center (24, ta je tudi edina v tem letu
obiskala vse vrste knjižnic), Domžale (20), Ljubljana-Bežigrad in Lj.-Šiška
(18), ostale pa so opravile manj kot 10 obiskov.

V izobraževanje pa so se delavci SIK aktivno vključili tudi izven svojega
območja, saj je iz 8 knjižnic 12 knjižničarjev 13 krat posredovalo svoja znanja
predvsem v obliki predavanj. To so bile knjižnice iz krajev: Domžale, Koper,
Lj.-Bežigrad, Lj.-Center, Lj.-Moste, Ljutomer, Maribor, Sežana.

Iz SIK v krajih: Grosuplje, Koper, Lendava, Lj.-Center, Lj,- Moste,
Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Ptuj, Ravne, Tržič in Velenje pa je
34 delavcev objavilo tudi 74 prispevkov s področja knjižničarstva.

Z različnimi oblikami so SIK posredovale (po njihovi oceni) 2.894 infor¬
macij s področja knjižničarstva, in sicer:

• 37 knjižnic 425 informacij s področja nabave

• 43 knjižnic 212 informacij s področja obdelave knjiž.gradiva

57

• 25 knjižnic 84 informacij s področja obdelave neknjiž.gradiva

• 37 knjižnic 174 informacij s področja postavitve gradiva

• 31 knjižnic 285 informacij s področja poslovanja

• 28 knjižnic 1176 informacij s področja posredovanja gradiva in infor¬
macij

• 34 knjižnic 172 informacij s področja evidence, statistike

• 14 knjižnic 52 informacij s področja oblike dela z odraslimi

• 26 knjižnic 262 informacij s področja oblike dela z mladimi

• 12 knjižnic 52 informacij s področja branja, bralni interesi

Največ informacij je bilo posredovanih s področja neposrednega dela z
uporabnikom. Te informacije je posredovalo manj knjižnic kot je bilo število
knjižnic, ki so posredovale informacije s področja del, ki so za uporabnika
skrita.

Zelo močno je posredovanje informacij o gradivu, ki si jih knjižnice iz¬
menjujejo za pomoč pri izposoji gradiva uporabniku, kjer močnejše knjižnice
oz. njihovi oddelki nabave in obdelave delujejo kot informacijska središča
knjižnice. Preseneča pa nizko število posredovanih informacij s področja
branja in bralnih interesov, pa tudi majhno število informacij s področja
dela z odraslimi, čeprav vemo, da ima večina knjižnic premalo odraslih
članov in da bralna kultura ni najboljša oz. da je funkcionalna nepismenost
pri nas velika. Več informacij bi pričakovali tudi na področju obdelave
neknjižnega gradiva. Če pa premislimo, jih ne more biti, ker je to področje z
določenim segmentom še neznanka in knjižnice informacij ne morejo posre¬
dovati; potreba pa je prav gotovo večja.

7.3.6 Ocenitev dela in predlogi

7 knjižnic (v krajih: Piran, Mozirje, Lendava, Kranj, Kočevje, Kamnik,
II. Bistrica) je menilo o svojem delu, da je bilo v letu 1990 bolj teoretične
narave. Pri tem pa samo dve knjižnici navajata strokovne analize, opravljene
v tem letu, pa še te gredo na rovaš lastnega dela. Dve knjižnici sta ocenili
svojo dejavnost na področju matičnosti za teoretično in praktično, 7 knjižnic
ni odgovorilo, 44 pa jih meni, da je bil večji del njihovega dela na tem
področju praktične narave.

58

Da bi svoje delo bolje opravljali, pogreša največ knjižnic strokovne delavce
(50 knjižnic), 24 knjižnic navaja med pomanjkljivosti ustrezne materialne
pogoje, nekatere od teh pa jih konkretizirajo, in sicer 8 knjižnic finančna
sredstva, 2 knjižnici prostor, 5 knjižnic pa strokovno, predvsem metodično
literaturo za opravljanje teh del. 11 knjižnic navaja, da potrebuje več znanja
s področja opravljanja matičnih nalog in tu konkretizirajo spet načine, metode
dela in pomanjkanje znanj o posameznih vrstah knjižnic.

Sodelovanje z republiško matično službo ocenjujejo knjižnice 3 krat kot
zelo dobro, 25 krat kot dobro in kar 22 krat kot slabo. 10 knjižnic pa
sodelovanje ni ocenjevalo.

Tu bomo združili pričakovanja knjižnic in konkretne predloge za sodelo¬
vanje z republiško matično službo. Potrebno je omeniti, da je večina knjižnic
pozabila na naslov vprašalnika, da jih sprašujemo o pričakovanjih in o sode¬
lovanju na področju opravljanja matične dejavnosti in je zato navajala svojo
delovno problematiko, ki pa se seveda posredno dotika tudi opravljanja
matične službe. Pri predlogih za sodelovanje pa so prepogosto navedene
naloge, ki jih mora, brez njihovega sodelovanja, opraviti republiška matična
služba predvsem zato, da bi se delovni pogoji posamezne SIK izboljšali.

48 knjižnic je navedlo več pričakovanj in predlogov za sodelovanje, ki jih
posredujemo v povzeti obliki.

Največ predlogov sodi na področje izobraževanja. Knjižnice želijo biti
tekoče obveščene o novostih knjižničarske stroke, želijo si tečaje, seminarje,
na katerih bi pridobili znanja o opravljanju matičnih nalog, o posameznih
tipih knjižnic, za katere pa želijo tudi konkretna, natančna navodila.

Za reševanje problematike in izmenjavo izkušenj predlagajo sestanke 1-
krat letno, ki naj bi bili vsaj regijski ali pa naj bi se jih udeležili vsi.

Želijo si več strokovne pomoči in sodelovanja pri reševanju njihove prob¬
lematike npr. pomoč pri odpiranju izposojevališč, pomoč pri doseganju samo¬
stojnosti, pomoč pri uvajanju računalniške tehnologije, pri reševanju prob¬
lemov manjših knjižnic, pomoč pri uveljavljanju standardov oz. pogojev za
imenovanje matičnih knjižnic.

Knjižnice želijo tudi poenotenje poslovanja SIK, posodobitev tečajev za
strokovne izpite, usklajeno nabavno politiko strokovne knjižničarske litera¬
ture za SIK, ureditev opravljanja domoznanskih nalog in financiranje teh
nalog, koordinirano nabavo tuje literature in neknjižnega gradiva, izdelavo
strokovnega programa za delo s šolskimi knjižnicami, natančna navodila,
obrazec za spremljanje razvoja knjižnic, skupno nastopanje za boljše finan¬
ciranje knjižničarstva, poenotenje statistike, posodobitev standardov.

Med predlogi pa so tudi zahteve po izdelavi jasnih navodil o obveznostih

59

matične službe v SIK, o določitvi statusov teh služb in njihovih obveznosti
do drugih knjižnic in celo nadzor nad izvajanjem matičnih nalog v SIK,
predvsem pa verifikacijo za opravljanje teh nalog.

Čeprav večina knjižnic ne izpolnjuje posebnih pogojev za matično knjižni¬
co (z upoštevanjem vseh kriterijev samo 3 knjižnice), opravlja naloge matične
dejavnosti 49 knjižnic, 11 knjižnic pa izjavlja, da teh nalog ne opravlja. De¬
jstvo pa je, razvidno tudi iz vprašalnika, da se vse SIK trudijo opraviti vsaj
tiste naloge, ki so jim dorasle po delovnih pogojih in po znanju. Del teh
nalog sodi celo samo v kolegialno pomoč, ki je v navadi med delavci ene
dejavnosti.

Pregled izpolnjenih vprašalnikov nam ne ponuja natančne slike opravl¬
jenih nalog, ne po številu, še manj pa po kakovosti. Na mnogo vprašanj
knjižnice niso mogle odgovoriti, ker ne beležijo oz. ne vodijo ločenih evidenc
s področja matične dejavnosti, ali pa so dale le grobo oceno.

Nekatere knjižnice je vprašalnik spomnil, kaj vse bi morale spremljati,
nekatere pa tudi, kaj bi morale opravljati, pa tega ne počno. Že v času
od razpošiljanja vprašalnika do vrnitve izpolnjenih vprašalnikov pa smo v
republiški matični službi beležili več obiskov in pogovorov s področja, opravl¬
janja matičnih dejavnosti, več obiska in izposoje v knjižnici enote za razvoj
knjižničarstva in vse knjižnice so se naročile na Knjižnico in Knjižničarske
novice. Ni se pa še povečalo sodelovanje pri reševanju posameznih proble¬
mov na določenem področju, ki si ga knjižnice v predlogih zelo želijo. Za to
morajo namreč SIK svojo problematiko tudi pismeno predstaviti, oz. če ne
že nakazati možnosti reševanja, pa vsaj zbrati o tem vse potrebno gradivo.

60

Poglavje 8

Zaključek

Nedvomno je, da so knjižnice dosegle določen napredek v razvoju (prire¬
ditve, tehnološka opremljenost, izobrazbena struktura zaposlenih), a so kljub
temu prepočasi povečevale procent včlanjenih prebivalcev. Razlogi so v stan¬
dardom neustreznih pogojih (temeljna zaloga knjižničnega gradiva, število
delavcev, še zlasti pa prostor in prirast gradiva).

Rešitve za hitrejši in družbenim potrebam ustreznejši razvoj bodo morale
knjižnice iskati (razen v izboljšanju delovnih pogojev) tudi v sodobnejši,
učinkovitejši organizaciji dela, v sodobnejših metodah dela z uporabniki, ki
bodo uporabnika privabile v knjižnico in s katerimi bodo oblikovale uporab¬
nika v stalnega in rednega obiskovalca knjižnice. Zato bi morale dobiti
poudarek na razvoju vsakomur dostopne, tudi nečlanom, čitalnice, ki potre¬
bujejo tudi boljši in večji izbor tuje dnevno informativne in poljudno strokovne
periodike.

Pri posodabljanju dela knjižnic se ne sme prezreti organizacija in razdelitev
posameznih nalog in njihovega obsega v knjižnični mreži (domoznanska in
matična dejavnost). Tudi to je potrebno funkcionalizirati, seveda ob hkrat¬
nem ustreznejšem financiranju.

Ne glede na to, kako se bo ob tem prikazu delovanja in pogojev dela
organizirala domoznanska dejavnost, mreža matičnih knjižnic, katere od teh
bodo verificirane in koliko se bo ob tem upošteval tudi dosežen strokovni
razvoj knjižnic in ne samo doseženi pogoji, pa bi bilo dobro, da ostanejo vse
SIK središča srečevanja knjižničarjev za izmenjavo problemov, informacij in
spodbud za delo.

61

Poglavje 9

Viri

1. Korže-Strajnar, A.: Splošnoizobraževalne knjižnice v Sloveniji 1970-
1980. Lj.: KSS, Študije in gradiva 11/1982

2. Marinko, I.: Problem nesamostojnih splošnoizobraževalnih knjižnic
(NUK 1984, tipkopis)

3. Sepe, M.: Splošnoizobraževalne knjižnice v Sloveniji v petletnem ob¬
dobju (1981-1985) in smer razvoja v prvih dveh letih tekočega petlet¬
nega obdobja (NUK 1988, tipkopis)

4. Sepe, M.: Posebni pogoji za občinske matične knjižnice - osnovna za
izgradnjo sodobne splošnoizobraževalne knjižnične mreže v Sloveniji
(NUK 1984, tipkopis)

62

TABELA: PROSTOR, MREŽA SIK IN IZDATKI ZA NAKUP GRADIVA

I

Sedeži bibliobusov

STANDARDI: PROSTOR (glede na število prebivalcev)

II

STANDARDI: PROSTOR (v osrednji knjiž. in izposojevališčih) IN OBSEG KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

III

OBČINA STANDARD 1+2 dejans. t vsaj STANDARD 4 dejans. %

STANDARDI: ODPRTOST - SKUPAJ ŠTEVILO UR NA TEDEN

IV

TABELA: SAMOSTOJNOST, CENTRALNI KATALOG, PREBIVALCI, ČITALNIŠKI SEDEŽI

V

STANDARDI: ŠTEVILO ČITALNIŠKIH SEDEŽEV

VI

TABELA: TEMELJNO KNJIŽNIČNO GRADIVO

VII

Ocene, knjižnice ne vodijo podatkov.

STANDARDI: TEMELJNA KNJIŽNA ZALOGA (knjige, brošure - skupaj v slov. in drugih jezikih)

VIII

OBČINA STANDARD doseganje * STANDARD dosegenje * STANDARD doseganje *

STANDARDI: TEMELJNA KNJIŽNA ZALOGA (knjižno gradivo - skupaj, v slov. in drugih jezikih)

IX

OBČINA STANDARD * STANDARD X  STANDARD X

1 + 2 dejansko doseg. 3 dejansko doseg. 4 dejansko doseg.

1. Ajdovščina

2. Brežice

3. Celje

4. Cerknica

5. Črnomelj

6. Domžale

7. Dravograd

8. Gornja Radgona

9. Grosuplje

10. Hrastnik

11. Idrija

12. II. Bistrica

13. Izola

14. Jesenice

15. Kamnik

16. Kočevje

17. Koper

18. Kranj

19. Krško

20. Laško

21. Lenart

22. Lendava

23. Litija

24. Lj. Bežigrad

25. Lj. Center

26. Lj. Moste

27. Lj. šiška

28. Lj. Vič

- Lj. bibliobus

29. Ljutomer

30. Logatec

31. Maribor

32. Metlika

33. Mozirje

34. Murska Sobota

35. Nova Gorica

36. Novo mesto

37. Ormož

38. Piran

39. Postojna

40. Ptuj

41. Radlje

42. Radovljica

43. Ravne

44. Ribnica

45. Sevnica

46. Sežana

47. Slov. Bistrica

48. Slov. Gradec

49. Slov. Konjice

50. Šentjur

51. Škofja loka

52. Šmarje

53. Tolmin

54. Trbovlje

55. Trebnje

56. Tržič

57. Velenje

58. Vrhnika

59. Zagorje

60. Žalec

TABELA: LETNI PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (V SLOVENŠČINI IN DRUGIH JEZIKIH)

X

272902*

Ocena.

9307

STANDARDI: PRIRAST - KNJIGE V SLOVENŠČINI IN DRUGIH JEZIKIH (ne glede na vrsto nabave)

XI

STANDARD stanje * STANDARD stanje t STANDARD stanje %

1  doseg. 2 doseg. 4 doseg.

STANDARDI: PRIRAST - VSE VRSTE KNJIŽNEGA GRADIVA SKUPAJ (ne glede na vrsto nabave)

XII

TABELA: LETNI PRIRAST KNJIŽNEGA GRADIVA PO NAČINU NABAVE

XIII

+ 187

Ocena

TABELA: PRIRAST KNJIŽNIČNEGA (KNJIŽNEGA*) GRADIVA PO UDK (enote)

XIV

TABELA: NASLOVI TEKOČE NAROČENIH REVIJ IN ČASNIKOV

XV

V SLOVENŠČINI V DRUG. JUGOSL. JEZ. V TUJIH JEZ. SKUPAJ

OBČINA odras. mladina skupaj odras. mladina skupaj odras. mladina skupaj odras. mladina SKUPAJ

1 .

2 .

J.

4.

5.

6 .

7.

8 .

9 .

10 .

11 .

12 .

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20 .
21 .
22 .

23.

24.

25.
25.

27.

28.

29.

30.

31.

32 .

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44 .

45.

46 .

47 .

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

SKUPAJ:  5939 519 6460 875 30 905 740 107 847 7555 656

8201

STANDARDI: PRIRAST - ŠTEVILO TEKOČE NAROČENIH NASLOVOV ČASNIKOV IN ČASOPISOV

XVI

TABELA: ODPIS GRADIVA

XVII

TABELA: KNJIŽNIČNI DELAVCI (redno zaposleni)

XVIII

STANDARDI: KADER (strokovni delavci v redne« del. raz«erju)

XIX

STANDARDI: KADER - UPORABA KNJIŽNICE (izposoja: 1 strok. knj. delavec na 12.000 enot
izposojenega knjižničnega gradiva na dom, v čitalnico in medknjižnično)

XX

PRIMERJAVA: SKUPNI DOHODEK KNJIŽNICE (NA PREBIVALCA OBČINE IN NA ČLANA KNJIŽNICE)

XXI

SKUPAJ:

243892566.80

PRIMERJAVA: PRISPEVKI OBČIN ZA CELOTNI PROGRAM KNJIŽNIC (NA PREBIVALCA IN ČLANA)

XXII

SKUPAJ:

175134114.20

PRIMERJAVA: PRISPEVEK REPUBLIKE ZA CELOTNI PROGRAM KNJIŽNIC (NA PREBIVALCA IN ČLANA)

XXIII

SKUPAJ:

37611099.90

TA8ELA: LASTNI PRIHODKI KNJIŽNICE (ZA CELOTEN PROGRAM)

XXIV

SKUPAJ:

12753164.70

PRIMERJAVA: SREDSTVA ZA NAKUP KNJIŽNEGA GRADIVA (OBČINSKA IN REPUBLIŠKA) NA PREBIV. OZ. ČLANA

XXV

SKUPAJ:

19232930.60

35910260.60

TABELA: ČLANI, OBISK, IZPOSOJA

XXVI

število Izposoja Izposoja Izposoja Medbibl

OBČINA članov Obisk na dom v čit. SKUPAJ izpos.

a b a + b

1. Ajdovščina

2. Brežice

3. Celje

4. Cerknica

5. Črnomelj

6. Domžale

7. Dravograd

8. Gornja Radgona

9. Grosuplje

10. Hrastnik

11. Idrija

12. II. Bistrica

13. Izola

14. Jesenice

15. Kamnik

16. Kočevje

17. Koper

18. Kranj

19. Krško

20. Laško

21. Lenart

22. Lendava

23. Litija

24. Lj. Bežigrad

25. Lj. Center

26. Lj. Moste

27. Lj. šiška

28. Lj. Vič

Lj. bibliobus

29. Ljutomer

30. Logatec

31. Maribor

32. Metlika

33. Mozirje

34. Murska Sobota

35. Nova Gorica

36. Novo mesto

37. Ormož

38. Piran

39. Postojna

40. Ptuj

41. Radlje

42. Radovljica

43. Ravne

44. Ribnica

45. Sevnica

46. Sežana

47. Slov. Bistrica

48. Slov. Gradec

49. Slov. Konjice

50. Šentjur

51. Škofja loka

52. Šmarje

53. Tolmin

54. Trbovlje

55. Trebnje

56. Tržič

57. Velenje

58. Vrhnika

59. Zagorje

60. Žalec

SKUPAJ:  313518 3247543

6679151

1251726

7896355

4886

STANDARDI: ČLANI (odrasli in mladina skupaj; standard 20»)

XXVII

STANDARD: ODSTOTEK MLADINE MED ČLANI KNJIŽNICE XXVIII

Ocena

STANDARDI: ODSTOTEK ČLANOV KNJIŽNICE GLEDE NA ŠTEVILO PREBIVALCEV OBČINE

XXIX

STANDARDI: ODSTOTEK MLADIH ČLANOV KNJIŽNICE (glede na število mladih prebivalcev)

XXX

%  mladih članov so približne ocene.
Nekatere knjižnice štejejo med mlade
člane mladino do 18. in ne do 15. leta.

SKUPAJ:

421570

136204

32

STANDARDI: OBRAT KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (3x)

XXXI

OBČINA STANDARD *

1 dejansko doseg

1. Ajdovščina

2. Brežice

3. Celje

4. Cerknica

5. Črnomelj

6. Domžale

7. Dravograd

8. Gornja Radgona

9. Grosuplje

10. Hrastnik

11. Idrija

12. II. Bistrica

13. Izola

14. Jesenice

15. Kamnik

16. Kočevje

17. Koper

18. Kranj

19. Krško
2D. Laško

21. Lenart

22. Lendava

23. Litija

24. Lj. Bežigrad

25. Lj. Center

26. Lj. Moste

27. Lj. Siska

28. Lj. Vič

- Lj. bibliobus

29. Ljutomer

30. Logatec

31. Maribor

32. Metlika

33. Mozirje

34. Murska Sobota

35. Nova Gorica

36. Novo mesto

37. Ormož

38. Piran

39. Postojna

40. Ptuj

41. Radlje

42. Radovljica

43. Ravne

44. Ribnica

45. Sevnica

46. Sežana

47. Slov. Bistrica

48. Slov. Gradec

49. Slov. Konjice

50. Šentjur

51. Škofja loka

52. Šmarje

53. Tolmin

54. Trbovlje

55. Trebnje

56. Tržič

57. Velenje

58. Vrhnika

59. Zagorje

60. Žalec

TABELA: PODATKI O PRIREDITVAH

XXXII

TABELA: DOSEGANJE POSEBNIH POGOJEV ZA MATIČNO KNJIŽNICO

XXXIII


53

32

47

13

24

TABELA: MATIČNOST - POGOJI DELA

XXXIV

TABELA: MATIČNOST - IZPOSOJA, RAZVID KNJIŽNIC. NABAVA

XXXV

TABELA: MATIČNOST - SKUPINSKE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA

XXXVI

TABELA: MATIČNOST - SKUPINSKE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA

XXXVII

VPRAŠANJA 22b 22fl 22h

DELAVNICE HOSPITACIJE DRUGO

OBČINA OBLIKE OBISK. OBLIKE OBISK. OBLIKE OBISK

1. Ajdovščina

2. Brežice
J. Celje

4. Cerknica

5. Črnomelj

6. Domžale

7. Dravograd

8. Gornja Radgona

9. Grosuplje

10. Hrastnik

11. Idrija

12. II. Bistrica

13. Izola

14. Jesenice

15. Kamnik

16. Kočevje

17. Koper

18. Kranj

19. Krško

20. Laško

21. Lenart

22. Lendava

23. Litija

24. Lj. Bežigrad

25. Lj. Center

26. Lj. Moste

27. Lj. šiška

28. Lj. Vič

- Lj. bibliobus

29. Ljutomer

30. Logatec

31. Maribor

32. Metlika

33. Mozirje

34. Murska Sobota

35. Nova Gorica

36. Novo mesto

37. Ormož

38. Piran

39. Postojna

40. Ptuj

41. Radlje

42. Radovljica

43. Ravne

44. Ribnica

45. Sevnica

46. Sežana

47. Slov. Bistrica

48. Slov. Gradec

49. Slov. Konjice

50. Šentjur

51. Škofja loka

52. Šmarje

53. Tolmin

54. Trbovlje

55. Trebnje

56. Tržič

57. Velenje

58. Vrhnika

59. Zagorje

60. Žalec

0  0  0

0 0 0

0  0  0

0 0 0

0  0  0

0 0 1

0 0 0

0 0 0

o o o

o o o

o o o

0 0 0

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

0 0 4

o o o

o o o

o o o

o o o

O O 6

0  0  2

o o o

ooo

0  0  0

o o o

ooo

0 o o

1 1 0

o o o

o O 2

o o o

o o o

O O 72

O O 1

ooo
o o o

o o o

ooo

0 o o

1 12 1

O O 1

O O o

O O o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

ooo
ooo
ooo
3  0  0

ooo
ooo
o o o

o o o

ooo
ooo
o o o

o o o

ooo
o

o o o

o o o

o o o

o o o

48 O O

OOO

o o o

O 2 15

o o o

9 O O

34

OOO

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

O - 8

2 O O

o o o

o o o

0

1 o o

o o o

o o o

o o o

o o o

0 o o

1 o o

11 o o

ooo
o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

o o o

SKUPAJ: 2 13 90 109 2 23

TABELA: MATIČNOST - STROKOVNA PONOC, OBISKI KNJIŽNIC, IZOBRAŽEVANJE KNJIŽNIČARJEV, PUBLICIRANJE

XXXVIII

SKUPAJ: 404 76

4 149 142

216 60 2 55 102

12 13

34 74

TABELA: flATIČNOST - INFORMACIJE

XXXIX

TABELA: MATIČNOST - OPRAVLJENE ANALIZE, OBČ. FINANCIRANJE, SODELOV. Z REP. MATIČNO SLUŽBO, XL

IZLOČENO GRADIVO

SKUPAJ:

20

5

34249

NARODNA IN IJNIVIKZITEINA KNJIŽNICA
LJUBLJANA, Turjaška 1

Datum: 28.1.1991

Knjižnica (naslov) :

pošta:

VPRAŠALNIK  0 DOMOZNANSKI  DEJAVNOSTI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC (LELO 1990)

1. Ali vaša knjižnica opravlja domoznansko dejavnost?

1. Da

2. Ne

3. Za nas jo opravlja knjižnica (napišite, katera)

2. Ce jo opravljate, napišite območje  (občine), za katero zbirate in dokumentirate
domoznansko dejavnost:

3. Ce opravljate domoznansko dejavnost, označite prosim, katere njene funkcije
opravljate?

1. Evidentiranje gradiva

2. Pridobivanje gradiva

3. Bibliografska obdelava gradiva

4. Vsebinska obdelava gradiva

5. Posredovanje gradiva

6. Posredovanje informacij o in iz gradiva

- 2  -

4. Katere vrste in koliko PRIMARNEGA gradiva (vsebinsko vezano na kraj) imate
v temeljni zalogi na dan 31.12.1990

Vrsta gradiva

število število

naslovov_ izvodov

1. Monografske in serijske publikacije _ _

2. Polpublikacije (gradivo, ki ni dostpono _ _

3. Članki (deli publikacij oz. period. _ _

publikacij)

4. Rokopisi (tipkopisi) __ _

5. Kartografsko (geografsko gradivo) _ _

6. Muzikalije (notna gradiva) _ _

7. Video gradivo _ _

8. Audio gradivo _ _

9. Slikovno (fot., razgl., plak., _ _

graf. listi)

10. Drugo (drobni tiski) _ _

5. Kolikšen je bil prirast naslovov  vsega primarnega  gradiva iz vprašanja št. 4
v letu 1990?

_ število naslovov primarnega gradiva.

6. Katero sekundarno domoznansko gradivo tudi zbirate? (Obkrožite ustrezne številke)

ZBIRAMO GRADIVO:

1. Ce je založnik z območja

2. Ce je izdajatelj z območja

3. Ce je tiskarna z območja

4. Ce je avtor rojen na območju

5. Ce je avtor živel na območju

6. Ce je avtor umrl na območju

7. Nobenega

7. Katero gradivo iz vprašanja št. 6 se vam zdi potrebno zbirati za domoznanske namene?
Napišite, prosim, ustrezne številke iz vprašanja 6.

- 3 -

8. Ce opravljate vsebinsko obdelavo gradiva, delate to s pomočjo (obkrožite ustrezno):

1. UDK brez anotacij

2. UDK z anotacijami

3. Gesla brez anotacij

4. Gesla z anotacijami

5. Drugače (opišite) __

9. Ali imate v katalogih podatke o domoznanskem gradivu ločene oz. jasno razvidne
(Obkrožite ustrezno)

1. AIK : da, ne

2. Vsebinski katalogi : da, ne

10. Domoznansko gradivo je postavljalo:
(Obkrožite ustrezno)

1. Med ostalo gradivo knjižnice

2. Rot posebna zbirka

11. Koliko delavcev je zaposleno z domoznansko dejavnostjo? (Ce je med več delavcev razporejeno
to delo, seštejte, prosim, njihov čas v cele zaposlitve)

število stopnja kvalifikacije

_ bibliotekar specialist

_ bibliotekar

_ višji knjižničar

_ drugi

12. Število uporabnikov  domoznanskega gradiva v letu 1990?
1- _ število individualnih uporabnikov

2. _ število ustanov, DO

3. Ne beležimo

- 4 -

13. Število izposojenega gradiva v letu 1990!

4. Ne beležimo

14. Število posredovanih informacij o gradivu in iz gradiva:

1. _ pismenih (tudi fax, telex...), povprečno št. strani je

2. _ osebnih

3. _ po telefonu

4. Ne beležimo

15. Koliko enot bi po vaši oceni lahko vaša knjižnica prispevala letno v vzajemni katalog
s področja domoznanskega gradiva, česar NUK-u ne bi bilo dostopno?

_ število monografij

_ število člankov

_ neknjižno gradivo

16. Vaši predlogi za organiziranost:

kdo naj opravlja domoznansko dejavnost, za katero območje (lokalno), katero gradivo
naj zbira...

Napišite, prosim: __

17. Ali se pri opravljanju domoznanske dejavnosti povezujete z drugimi ustanovami

(npr. muzeji, arhivi ipd.) na svojem področju, za razdelitev nalog, da ne bi prišlo do
podvajanja del? (Obkrožite ustrezno številko)

1. Da

2. Ne

3. Takih ustanov ni.

narodna in  iMVERzrrem knjižnica

LJUBLJANA, Turjaška 1
Datum: 28.1.1991

Knjižnica (naslov)

VPRAŠALNIK 0 MATIČNI  DEJAVNOSTI SPLOSNOIZCBRAŽEVAINIH KNJIŽNIC (I£P0 1990)

1. Ali vaša knjižnica izpolnjuje pogoje za opravljanje matične dejavnosti: prostor,
kader, knjižnično gradivo? (»krožite en odgovor)

1. Da

2. Ne

3. Minimalne

4. Pogojno minimalne

2. Ali opravljate naloge in dela matične dejavnosti?

1. Da

2. Ne

3. Ce vaša knjižnica ne opravlja matične dejavnosti ali opravlja to delo tudi za
vaše otmočje druga knjižnica?

1. Da, katera _

2. Ne, zakaj ne

4. Imate v knjižnici posebnega delavca  za opravljanje del in nalog s področja matične
dejavnosti? (»krožite ustrezno številko, oz. črko)

1. Da

1. Da, stopnja strokovne kvalifiakcije _

a) zaposlen s polnim delovnim časom

b) zaposlen_% delovnega časa

2. Ne

5. Ali ima delavec, ki opravlja matično dejavnost strokovni izpit iz knjižničarstva?

1. Da

2. Ne

- 2  -

6. Koliko delavcev knjižnice opravlja tudi delo s področja matičnosti (svetovalno,
izobraževalno...) in koliko odstotkov delovnega časa ima povprečno eden?

Število delavcev_, odstotek delovnega časa enega delavca_?

7. Imate v knjižnici zbirko strokovne literature in pravnozakonodajnih predpisov,
normativov... s področja knjižničarstva?

1. Da

2. Ne

8. Ce jo imate, kakšno je število?

9. Ali uporabnika oskrbite z želenim gradivom s področja knjižničarstva tudi z
medknjižnično izposojo?

1. Da

2. Ne

10. Ali obiskujete (oz. si izposojate gradivo) iz knjižnice Biote za razvoj knjižničarstva
pri NUK?

1. Redno (lx mesečno)

2. Občasno (4x letno)

3. Redko (lx letno)

4. Je ne obiskujem

11. Ste naročali na Signalne informacije Biote za razvoj knjižničarstva pari MJK?

1. Da

2. Ne

12. Kolikokrat ste naročili strokovno literaturo po informaciji Signalnih informacij iz
knjižnice Biote za razvoj knjižničarstva pri NUK, zase ali za druge uporabnike v letu 1990?

krat

- 3 -

13. Imate reviji Knjižnica in Obvestila republiške matične službe (z letom 1991 so to
Knjižnične novice)?

1. Knjižnica da ne

2. Obvestila da ne

14. Koliko izvodov revije knjižnica ste izposodili v letu 1990 v čitalnici in na dan?
{Napišite vsaj oceno)

_ število izvodov

15. Koliko enot gradiva ste izposodili v letu 1990 v čitalnici in na dami iz svoje zbirke
strokovnega knjižničarskega gradiva?

število izvodov

16. Vodite razvid knjižnic na vašem področju?

1. Da

2. Ne

17. Ce ga vodite, ali je popolen, z ustrezno posodobljenimi podatki?

1. Da

2. Ne

18. S katerimi knjižnicami ste v letu 1990 usklajevali nabavno politiko svoje  knjižnice?
(Obkrožite ustrezno;

1. S šolskimi

2. S specialnimi

3. Z visokošolskimi

4. S splošnoizobraževalno sosednje občine

5. Z drugimi, (napišite, katerimi) _

6. Z nobeno

19. Katerim knjižnicam iz vprašanja št. 17 ste pomagali oblikovati nabavno politiko v
letu 1990?

vpišite številko(e) iz vprašanja št. 17.

20. Koliko gradiva ste v letu 1990 usmerjali v skladu s predpisi o izločanju gradiva?
_ število enot

- 4  -

21. Kolikokrat ste v letu 1990 informirali knjižnice svojega področja o dogajanju
na področju knjižničarstva? (Napišite številko)

_krat, _število knjižnic

22. Koliko in katere skupinske oblike izobraževanja ste izvedli v letu 1990 za
knjižničarje na vašem področju?

število število

oblikobiskovalcev

1. Predavanja

2. Skupinski ogledi

3. Okrogle mize (strokovni sestanki)

4. Seminarji

5. Tečaji

6. Delavnice

7. Hospitacije

8. Drugo (napišite kaj)

23. Koliko individualnih strokovno svetovalnih in izobraževalnih pomoči ste nudili
v vaši knjižnici v 1990 letu?

Število ____ Delavcem _

_ šolske knjižnice

_ specialne knjižnice

________ visokošolske knjižnice

_ SIK druge občine

_ drugim (komu) __

- 5 -

24. Katere knjižnice in kolikokrat ste obiskali  v letu 1990 za ocenitev njihovega
dela in za strokovno svetovanje

šolske   krat

specialne  krat

visokošolske   krat

SIK druge občine   krat

drugo (katere)  krat

25. Koliko vaših delavcev je sodelovalo v letu 1990 v izobraževanju knjižničarjev izven
vašega področja matičnosti (npr. predavalo za društvo, predavalo na izobraževalnih
oblikah v republiškem merilu)

__število delavcev _število sodelovanj

26. Koliko vaših delavcev je v letu 1990 publiciralo na kakršenkoli možen način svoje
strokovne knjižničarske prispevke?

_število delavcev _število prispevkov

27. S katerih področij knjižničarskega dela ste dajali informacije in koliko (Napišite
prosim številko, ki bo natančna, ali vsaj temu strežno oceno)

PodročjaŠtevilo (ne glede na obliko informacija, svetovanja)

1. Nabava gradiva _

2 .  Obdelava knjižnega gradiva _

3. Obdelava neknjižnega gradiva _

4. Postavitev gradiva _

5. Poslovanje _

6. Posredovanje gradiva in informacij _

7. Evidenca, statistike _

8. Oblike dela z odraslimi _

9. Oblike dela z mladimi obiskovalci

10. Branje, bralni interesi

- 6  -

28. Ste v letu 1990 opravili kakšno strokovno analizo dela knjižnic?

1. Da, kakšno? (Napišite, prosim) _

2. Ne

29. Ocenite prosim, kakšna je bila vaša dejavnost na področju strokovno svetovalnega in
izobraževalnega dela v letu 1990? ((»krožite ustrezno)

1. Bolj teoretične narave

2. Bolj praktične narave

30. Ali vam občina to dejavnost posebej financira (celoto, ne samo delavca)?

1. Da

2. Ne

31. Kaj na področju matične dejavnosti najbolj pogrešate, da bi delo dobro opravljali?
1. Znanje (katere vsebine) _

2. Ustrezne materialne možnosti, katere? (upoštevajte tudi strokovno literaturo)
Napišite, prosim: __

3. Kader

32. Kako bi ocenili sodelovanje vaše matične službe z republiško matično službo?
sodelovanje je:

1. Zelo dobro

2. Debro

3. Slabo

- 7 -

33. Kaj pričakujete od republiške matične službe? (Napišite, prosim)

34. Napišite, prosim konkretne predloge za sodelovanje z republiško matično službo!

HVALA ZA SODH/JVANJE!

narodna in univerzitetna
knjižnica

/