PRIMORSKI dnevnik !• zaCei Izhajati v Trstu '3. maja 1946, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž Pad Cerknim, razmnožen «a ciklostil. Od 6. do 17. •eptembra 1944 se ja ti-•kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-”• od 18. septembra <944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1946 pa v osvoboje-p* *p Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil Je edini J*kanl partizanski DNEV-NIK v zasužnjeni Evropi i> H C-'3 !_i 0- X - Vi O O C X o i-i rn o "i r* y m :r :z x -c i> t_ c o A." i> ”■ r~ c. m c 2- x X' o z I—i £_ !_ M rn h--: o 2> JSEsarrKST* Cena 500 lir - Leto XL. št. 140 (11.863) Trst, sreda, 13. junija T o X- J> o- o 1 M I Včeraj živa reka v mimohodu k njegovi krsti na partijskem o o o Milijonska množica in delegacije z vsega sveta na današnjem pogrebu tajnika KPI Berlinguer ja Jugoslovansko delegacijo bo vodil predsednik CK Markovič, sovjetsko Gorbačev, kitajsko Zhao Ziyang Resen in zavzet do vprašanj Slovencev MILOŠ BUDIN V tem trenutku mi ni do tega, da 1 razmišljal, če je prav ali ne, da Slovenci presojamo in ocenjujemo Rednost velikih osebnosti tudi po stopnji njihovega poznavanja naših Problemov, naše zgodovine in kulturo- ali sploh obstoja naše manjšine. K^s je pač, da se večkrat pri tem obnašamo kot oni, ki presojajo npr. Rednost novega zemljevida po tem, ce i® na njem njihova majhna vas označena, ali ne. Res tudi v lastni Notranjosti terjamo v prvi vrsti od italijanskih političnih voditeljev, da *° J- našimi vprašanji seznanjeni. Zadoščeni smo pred tistimi, ki nas v go-y°ru omenijo in z besedami podprejo. grenkobo v ustih nam pustijo ta-£'» ki na nas pozabijo tudi takrat, *o si to najmanj pričakujemo, raz-oarijo nas oni, ki nas negativno o-jUvnavajo. Prisotnost ali odsotnost lc aekaj besed zadostuje torej, da smo Zadovoljni, oziroma zadoščeni ali pa Jezni oziroma razočarani. Težavne in utesnjene življenjske razmere manj-S|nske duševnosti, na žalost! Spominjam se, kako mi je pred nekaj leti Slovenka z različnim političnim prepričanjem od njegovega ponosno rekla o Berlinguerju, čigar televizijsko politično tribuno je poslu-snla večer prej: »On pa se ni bal spregovoriti o Slovencih po televiziji 'n cela Italija ga je slišala, kar mi-S|- to pove!« . Ko sem v teh dneh prebiral vrsto c|ankov in izjav o Berlinguerju ter s nadaljevanje na 2. strani SKGZ na pogrebu Pogreba preminulega generalnega tajnika KPI Enrica Berlin-Stierja se bo udeležila delegacija Slovenske kulturno - gospodarske ?veze, ki jo bo vodil predsednik ®oris Race, sestavljali pa Duško Udovič, Mirko Primožič in Bogo Samsa. BOJAN BREZIGAR RIM — Ogromna množica se bo danes poslovila od Enrica Berlinguer-ja. Na Trgu san Giovanni, kjer je bil Berlinguer tolikokrat protagonist političnih bojev komunistične partije in delavskega razreda in kjer bi moral prav on pojutrišnjem zaključiti volilno kampanjo za evropske volitve, se bodo od njega poslovili stotisoči, morda milijon aktivistov, članov, simpatizerjev in volivcev komunistične partije, pa tudi ljudi, ki se na volitvah izrekajo drugače, a čutijo dolžnost, da se zadnjikrat poklonijo velikemu italijanskemu političnemu voditelju, človeku, ki je bil vedno na strani delovnih ljudi, ki ga je odlikovala velika skromnost, ki bo še dolgo ostal zgled predvsem kot moralno neoporečna osebnost, kakršnih v vrhovih italijanske politike ni mnogo. Na Trgu san Giovanni se bo od Berlinguerja zadnji poslovil Giancarlo Pajetta. Človek, ki je z Berlinguer jem sodeloval štiri desetletja in ki je bil, ves ta čas, ključna osebnost pri snovanju mednarodne politike KPI, tiste politike, ki se najbolje odraža i «otto S tnmpagjfc, Enrico Berlinguer v avtonomiji, v samostojnih pogledih na svetovna dogajanja, ki jih je partija osvojila pod Berlinguerjevim vodstvom. Prav to značilnost poudarjajo nekateri vidni predstavniki iz tujine, v številnih sožalnih brzojavkah, ki prihajajo v Ulico Botteghe oscure, nedvomno pa je tej značilnosti Berlinguer jeve politike in ugledu, ki si ga je italijanski voditelj pridobil v svetu, treba pripisati izredno visoko raven tujih delegacij na današnjih pogrebnih svečanostih. Če naj začnemo s sovjetsko delegacijo, naj povemo. da jo bo vodil Mihail Gorbačev, »številka dve« kremeljskega politbiroja, tako visoke delegacije sovjetska partija ni poslala niti na Togliattijev pogreb. Kitajsko delegacijo bo vodil NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ugibanja o možnem Berlinguer j evem nasledniku Najverjetnejša rešitev začasno tajništvo Alessandru Natti RIM — Kdo bo naslednik Enrica Berlinguerja? To vprašanje, ki so si ga postavljali šepeta je v žalostnih urah njegove agonije, je postalo najpomembnejše v urah pred pogrebom in bo postalo še bolj v prihodnjih dneh in tednih. Kot je znano, Berlinguer ni pustil naslednika, ker v zadnjih letih KPI ni imela podtajnikov, sam tajnik ni določil, v jasnejši ali manj jasni obliki, nikogar. Prvo rešitev bi lahko označili za prehodno. V pričakovanju notranjega političnega razčiščenja bi lahko imenovali Alessandra Natte, dolgoletnega »človeka številka dve« v KPI in sedanjega predsednika osrednje nadzorne komisije za tajnika ad interim. Tako bi ostal sedanji organi-gram nespremenjen : Pecchioli in Tortorella koordinatorja tajništva, Cicchetto, Pajetta, Minucci, Zangheri, An gius in Reichlin člani najvišjega vodstvenega organa. Druga možnost bi terjala korenit preokret partijske linije in zmago »desne« težnje: v tem primeru bi postal tajnik načelnik poslancev Giorgio Napolitano. Ta rešitev m lahka, saj bi Napolitano nasprotovala večina stranke in aparata, ki je vezan na Berlinguerjevo linijo. V tem okviru bi bil prestižni kandidat tudi Luciano Lama. Tretja možna rešitev je tajnik po Berlinguerjevi liniji. V tem okviru sta favorita odgovorni za gospodarsko sekcijo Reichlin in »notranji minister« KPI Pecchioli, Berlinguer jev osebni prijatelj. Manj možnosti imata Pajetta, ker je prestar, in Cicchetto, ker je premlad. Pietro Ingrao, najbolj prestižen voditelj, pa ni sprejemljiv za vse, ker je preveč vezan na svojo »operaističrio« preteklost. Zadnja možnost, o kateri se šušlja, je da prevzame tajništvo bivši bolonjski župan Zangheri, ki je zelo izobražen in ima velike upravne izkušnje. V zadnjih časih je bil Berlinguerju zelo blizu, po izvoru pl prihaja s partijske »desnice«. R. G. Pred evropskimi volitvami Spet polemike med KD in PSI RIM — Politična pozornost je seveda še vedno osredotočena okrog tragične smrti tajnika KPI Berlinguerja, toda ob bližan ju nedeljskih volitev za evropski parlament se spet prebuja stara polemika med KD in PSI. Demokrščanski tajnik De Mita ubira sicer bolj umerjene tone in v članku za današnje strankino glasilo le ponavlja, da sta si KD in KPI alternativni, ne pa ideološko ali programsko nezdružljivi in pri tem daje prinzanje Berlinguerjevemu iskanju dialoga. Mnogo bolj pa je razburil duhove članek v istem glasilu načelnika De Mitovega političnega tajništva Riccardo Misasija. V daljšem članku Misasi ugotavlja, da KD sicer ni zahtevala povolilnega preverjanja med vladno večino in podarja, da so za razdore krivi socialisti, zlasti Formica. Nato pa zatrjuje, da bi volilni poraz KD, zlasti če bi jo KPI prehitela, pomenil poraz vladne koalicije in poziva socialiste, naj se ne potegujejo za glasove KD, ampak za ošibitev KPI. Izjava je seveda močno razburila socialiste, ki trdijo, da hoče KD zvračati posledice svojega morebitnega poraza na druge. Nepojmljivo : prijavljena reditelja z naše manifestacije na Travniku GORICA — Nihče ni pričakoval, ker pač ni bilo Povoda ne razlogov za to, da bo mogočna in omikana vjanifestacija Slovencev na goriškem Travniku, 20. ma ra- e*OS' ™e^a tudi epilog na sodišču. Računali smo na nzumevanje in - na tisto običajno mero strpnosti, ki je gT takih dogodkih nujno potrebna. Toliko bolj, ker je _nptna delegacija pred samim shodom obiskala naj-predstavnike oblasti in jih seznanila s cilji in samim potekom zborovanja. Na žalost smo se tudi tokrat zmotili, kajti lahko X*0 ugotavljamo, da so varnostni organi tokrat na-xharna dobesedno aplicirali pooblastila, s kakšnimi JrUeni, najbrž ni treba posebej ugibati. Tako sta dva ^jpdinca, ki sta bila 20. maja zadolžena za rediteljih0 službo, te dni prejela sodni poziv. Zagovarjati se sta morala zaradi kaznivega dejanja, prisvojitve funk-ki je sicer v pristojnosti javnega funkcionarja . *en 347 kazenskega zakonika). Ker sta oba obtoženca mladoletna, bo kazenski postopek pred sodiščem za mladoletne v Trstu. Kako in kje naj bi se mladinca pregrešila? Podrobnosti bodo prav gotovo prišle na dan med samim procesom, vendar bralcem in celotni javnosti dolgujemo že zdaj pojasnilo o dogodku, za katerega smo sprva menili, da je šlo za nesporazum. Mladinca sta kot člana rediteljske službe usmerjala promet na eni od glavnih upadnic. Tu pa sta doživela dokaj aroganten, da ne rečemo surov nastop karabinjerske ob hodni ce. Prizoru je prisostvoval domačin, ki je nastop karabinjerjev tudi slikal, vendar je bil takoj za tem tudi sam žrtev surovega nastopa. Karabinjerji so mu menda zaplenili tudi film. Morebitne odgovornosti bo osvetlila sodna obravnava. Ob tem pa se ni mogoče izogniti občutku, da gre pravzaprav za hoteno dejanje. Že sam način nastopa karabinjerske obhodnice je imel ustrahovalen prizvok. Prijava sodišču in kazenski postopek pa ta občutek samo potrjuje. Včeraj Francija premagala Dansko Drevi Jugoslavija-Belgija PARIZ — V u-vodni tekmi evropskega nogometnega prvenstva je Fremei ja z 1:0 premagala Dansko. Zadetek so Francozi dosegli šele v 78. minuti iz avtogola po strelu Pla-tinija. Drevi pa bo na evropsko sceno stopila tudi Jugoslavija, ki se bo v prvi tekmi na stadionu v Lensu ob 20.30 pomerila z Belgijo, to je s finalistom zadnjega EP v Italiji in eno najmočnejših reprezentanc sploh v Evropi. V jugoslovanskem taboru je pričakovanje za današnje srečanje veliko. Veselinovič je na zadnji tiskovni konferenci jasno dejal, da bo uvrstitev v polfinale odvisna prav od rezultata drevišnje tekme. Naj omenimo, da bo v jugoslovanski vrsti tokrat kot edini Slovenec igral tudi član ljubljanske Olimpije Srečko Katanec, ki pa nam je v posebnem intervjuju (ki ga objavljamo danes na športni strani) izjavil, da ne misli več igrati za Olimpijo. Še včeraj, na dan samega začetka tega evropskega prvenstva pa kaže, da domačin ni vložil preveč napora za to prireditev. Organizacija je bila namreč do včeraj še zelo pomanjkljiva, pa tudi vzdušja »evropskega prvenstva« do včeraj še ni bilo, čeprav je zanimanje za to manifestacijo po vsej Evropi dokajšnje, kar kaže tudi veliko število prisotnih časnikarjev. BRANKO LAKOVIČ NA 10. STRANI u& m Resen in zavzet Po 5 letih in 2 mesecih od aretacij in po 1 letu in 4 mesecih zasedanj NADALJEVANJE S 1. STRANI tesnobo spremljal njegov tih odhod, sem se večkrat spomnil tistega enostavnega stavka: v njem je bilo'jasno izpovedano spoštovanje do resne, premišljene, natančne in poštene politične osebnosti ter indirektno izrečen ponos manjšinskega človeka, ponos, ki je zrasel tudi s pomočjo En-ricovega iskrenega javnega nastopa. Pa vendar bi bilo zgrešeno, če bi iskali le v zunanjih odzivih potrditev zase, če bi se čutili vredne ali enakovredne le takrat, ko nas važna o-sebnost »povzdigne« z nam namenjeno besedo. Nočem pripisovati Berlin-guerju (ne drugim) takih zaslug, kot se ne morem sprijazniti z mislijo, da bi bili Slovenci res tako negotovi, da bi bila naša samozavest tako odvisna od besed in dejanj drugih ljudi. Ta spominski utrinek sem omenil zato, ker bi rad podčrtal v Berlin-guerjevem odnosu do nas zadržanje, ki je omačevalo tega človeka vselej in povsod. V njegovem odnosu do nas želim podčrtati značaj normalnosti in resnosti. Naš vsedržavni tajnik je govoril o naših vprašanjih normalno in neprisiljeno, tako kot je govoril o vseh drugih problemih; dajal je neoporečen vtis, da ne obravnava ne našega ne drugih vprašanj instrumentalno, da jih ne uporablja le iz politične oportunosti, marveč da se jih loteva resno, prepričano in prizadeto in da mu zato lahko brez skrbi zaupaš. Ta je vtis, ki ga je zapustil v vseh, ki so imeli kdajkoli opraviti z njim Globoko pripravljen, premišljen in »oddaljen« politik, a istočasno resen, občutljiv človek s tenkočutnostjo za velike in male probleme človeka v razvrvani italijanski družbi ter v napetem svetu. Ni bil niti prvi niti edini vsedržavni komunistični voditelj, ne edini med visokimi italijanskimi politiki, ki bi se resnično in iskreno zanimal za našo manjšino, a ga je njegova visoka moralnost delala pred nami vendarle bolj zanesljivega. Ko smo ga pred * dvema letoma spremljali od Trsta do Doline k spomeniku padlim in nato v Trebče v Ljudski dom, sem si želel, da bi ga (utrujenega) čimbolj zadovoljili, da ga ne bi naveličali z našimi pesmimi in številnimi besedami... Pa nas je spravil k ugodnemu počutju, čim je prosto spregovoril in dokazal, da razume, kaj sestavlja našo narodnostno intimo, dokazal, da ne posluša samo naše govore, ampak da je pozoren tudi na tisto, kar leži za našimi tolikokrat ponovljenimi besedami, v naši duševnosti in življenjskosti. Nekdo je te dni zapisal, da je bil Berlinguer žalostnega izraza, ker je bil tesno povezan z resnico pomanjkljivosti, krivic in nevarnosti današnje družbe in sveta, a je bil njegov videz obenem odločen in močan zaradi neomajne zavesti, da je mogoče krivice in napake premagati in premostiti. Ker je jemal stvari resno in prizadeto, je res štcdil z nasmehom, a ga tudi ni zadržal, ko se je znašel pred pristnostjo, pred »zdravimi silami te družbe«, kot je imel navado večkrat reči, pred spontano in veselo življenjskostjo. S temi kratkimi mislimi nisem hotel obravnavati političnih vprašanj, povezanih z Berlinguerjevim likom; za to bo še veliko priložnosti. V teh dneh imam Berlinguerja pred očmi tako vedrega, kakršen se je poslovil od nas na Krasu pred dvema letoma, s takim nasmehom na obrazu, s kakršnim je sprejel šop cvetja od mlade Trebenke v narodni noši, kot priča slika na nedeljskem dnevniku. MILOŠ BUDIN Včeraj se je končal proces prve stopnje proti Organizirani avtonomiji: za Negrija 30 let ječe RIM — Včeraj se je končal proces prve stopnje proti 71 domnevnim pripadnikom Organizirane avtonomije (autonomia organizzata), ki je znana tudi po 7. aprilu 1979, se pravi po dnevu, v katerem so aretirali večjo skfipdno obtožencev. V nabito polni dvorani, v kateri pa je bil prisoten le ducat obtožencev, je dr. Santiapiti prebral razsodbo, za katero so sodniki potrebovali kar 13 dni posvetovanja. Kazni, ki so jih sodniki določili, so precej milejše od tistih, ki jih je predlagal javni tožilec Antonio Marini. Glavni obtoženec, padovanski vse-učiliški profesor Toni Negri je bil obsojen na 30 let zapora, medtem ko je javni tožilec zahteval zanj dosmrtno ječo. Odgovoren naj bi bil za vrsto zločinov, kot so soudeležba pri umoru karabinjerskega podčastnika Andrea Lombardinija, soudeležba pri ugrabitvi in umoru inž. Carla Sa-ronia, poskus umora karabinjerja Gennara Scia-retta, kraje, požigi, posest orožja. Razsodba predvideva težke kazni tudi za E-gidia Monferdina in Gianfranca Pancina (25 let ječe), za Silvano Marcili (21 let) in Oresteja Scal- zoneja (20 let). Tudi ti naj bi bili soudeleženi pri umorih in poskusih umora ter krivi vrste drugih zločinov. Sodniki so 47 drugih obtožencev obsodili na različne kazni, ki gredo od 14 do 2 let ječe. Šest izmed obsojencev bo lahko prestalo kazen v hišnem priporu, medtem ko sta bila dva nekaznovana v skladu z zakonom o skesanih teroristih. Sodišče je nadalje oprostilo zaradi nezadostnih dokazov 11 obtožencev. Tako se je po 188 zasednajih, po 1 letu in 4 mesecih trajanja, zaključil proces prve stopnje proti pripadnikom ultraleve organizacije Organizirana avtonomija. Vseskozi so ga spremljale ostre polemike, v katerih pa so prišle na dan predvsem številne in splošne hude pomanjkljivosti italijanskega sodstva. V tem smislu je zgovoren že podatek, da se je proces zaključil, potem ko so številni obtoženci presedeli kar 5 let in 2 meseca predhodnega zapora. Omenjene pomanjkljivosti so gotovo bolj zaskrbljujoče od dejstva, da so Toni Negri in drugi obsojenci trenutno nedosegljivi roki italijanske pravice. Potem ko so se poklonili spominu Enrica Berlinguerja V CK ZKJ začeli razpravo o idejni in akcijski enotnosti komunistov BEOGRAD — Centralni komite ZKJ je prve trenutke včerajšnje seje posvetil spominu na preminulega Enrica Berlinguerja, generalnega sekretarja italijanske komunistične partije. »Novica o nenadni bolezni in zatem o smrti tovariša Berlinguerja je povzročila žalost v vsej državi,« je rekel predsednik predsedstva CK ZKJ Dragoslav Markovič. »Odšel je eden izmed velikanov ne samo italijanskega političnega prizorišča, temveč tudi delavskega in drugih naprednih gibanj v svetu. Dovolite mi, da v imenu vseh nas, v imenu ZKJ še enkrat izrazim italijanski komunistični partiji v tem težkem trenutku našo solidarnost in naše globoko sožalje ob smrti tovariša Berlinguerja.« Dragoslav Markovič je zatem pozval člane CK ZKJ, da z minuto molka izrazijo spoštovanje velikemu komunističnemu borcu. Tema, zaradi katere so se sicer včeraj sestali člani jugoslovanskega centralnega komiteja, ima precej dolg naslov: krepitev idejne in akcijske enotnosti v delovanju zveze komunistov. Čeprav je naslov suhoparen, pa javnost precej pričakuje od te seje, saj je jasno, da se ne da reševati temeljnih zagat družbenega in političnega življenja v državi, če ne bodo uredili razmer komunisti v svoji organizaciji. V tem smislu je tekla tudi razprava, ki je sledila uvodnemu govoru Alija Sukrije. Tako je, na primer. Trpe Jakovljevski ocenil, da je ZKJ v nevarnosti, da postane nacionalni zastopnik oziroma zastopnik interesov republik in pokrajin. Spopad interesov, ki pelje k različnim razlagam enotno sprejetih stališč, pa po njegovem mnenju ni nič drugega kot stihijska in neformalna opozicija. Nujno je, da tudi ZKJ dobi svoj program stabilizacije, je dejal Vlado Janžič, zato tokratni sklepi ne bi smeli biti splošni. Miloš Minic pa je menil, da predlog sklepov, ki so ga dobili z gradivom, ne bo izpolnil pričakovanja članstva in javnosti. Glavna napaka namreč je, da bodo sklepi spet prišli od »zgoraj«, namesto da bi o njih najprej razpravljali v bazi, šele nato naj bi jih obravnaval zvezni CK. Prvi del razprave, ki smo ga na kratko povzeli, obeta vročo in najbrž tudi dolgo sejo. Pričakujejo, da se bo nadaljevala tudi danes, (dd) Oskrunjeni srbski grobovi na Kosovu PRIŠTINA — Za zdaj še neznane osebe so v noči med 9. in 10. junijem poškodovale 29 nagrobnih spomenikov na srbskem pokopališču v vasi Vorane v občini Suva reka. To vandalsko dejanje so ocenili kot najhujše sovražno dejanje in brutalen napad na bratstvo in enotnost. Prištinska »Enotnost« piše, da so poleg 29 spomenikov, katerim niti kovinska podnožja niso pomagala, da bi ostali na svojem mestu, izruvali in razmetali tudi vse lesene križe. Podobno so še neodkriti vandali naredili tudi z venci, (dd) □ MOSKVA — Z enominutnim molkom v počastitev spomina na Enrica Berlinguerja se je včeraj v Moskvi začelo zasedanje Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, ki se ga poleg vzhodnoevropskih držav udeležujejo še Kuba, Mongolija in Vietnam. Libanonska vlada prejela zaupnico parlamentarcev BEJRUT — Libanonska vlada narodne enotnosti premiera Rašida Ka-rameja je včeraj prejela prepričljivo zaupnico v parlamentu. Karatne ju pa ni uspelo v celoti prepričati parlamentarce, naj mu dajo izredna pooblastila za prihodnjih devet mesecev. Včerajšnja Karamova zmaga je torej po mnenju večine opazovalcev le polovična, da bo vlada le s težavo vsilila svojo voljo nasprotujočim si milicijam, kljub dejstvu, da so voditelji teh oboroženih skupin ministri v vladi narodne enotnosti. Libanon je bdi vse predolgo priča trpljenju in brezsmiselni bratomorni vojni, da bi si obetal skorajšnji mir. V Bejrutu je včerajšnja splošna stav- ka v znak protesta zaradi predvčerajšnjih topniških spopadov, ki so terjali več kot 93 mrtvih in 300 ranjenih, popolnoma ohromila vso produktivno dejavnost. Libanonci so siti bratomorne vojne, a njihova volja je prešibka pred interesi voditeljev družinskih klanov in političnih skupin. Šiiti in maroniti so včeraj drug na drugega valili krivdo za predvčerajšnje spopade. Karatne ne bo imel torej lahkega dela, kljub podpori vsega miru želne-ga prebivalstva. Domači, in ne navsezadnje tudi tuji interesi (predvsem izraelski), ne bodo dopustili, da bi si Libanonci z lahkoto priborili mir in spravo. X Papež na obisku v Svici Papež Janez Pavel II. je včeraj v Ziirichu začel svoj šestdnevni obisk > Švici. Kasneje je odpotoval v Lugano in od tu v Ženevo (Telefoto AP) • Milijonska množica na pogrebu NADALJEVANJE S 1. STRANI sam prvi minister Zhao Ziyang, ki se v teh dneh mudi na obisku v Italiji, prisotni bodo tajniki vseh zahodnih partij, med njimi Marchais in Iglesias (v španski delegaciji pa bo tudi Ber-linguerjev prijatelj Santiago Carrillo in, kot avtonomna komponenta voditelji katalonske partije, s katerimi je Berlinguer, ki kot Sardinec obvlada tudi katalonščino, sodeloval na številnih volilnih manifestacijah) ; jugoslovansko delegacijo bo vodil predsednik CK ZKJ Dragoslav Markovič, ki se je decembra lanskega leta sestal z Berlinguer jem ; skoraj gotovo bo prišel tudi palestinski voditelj Ja-ser Arafat, med 40 delegacijami iz tujine so tudi delegacije latinskoameriških komunističnih partij, med temi čilske partije. Kako ljudje občutijo smrt Enrica Berlinguerja so pokazali že včeraj, ko se je ves dan vila živa reka ljudi od Trga Venezia po Ulici Botteghe oscure, da se v veži partijskega sedeža, pred krsto, poslovijo od voditelja KP1. Obrazi so bili žalostni, vidno prizadeti, številni objokani. Dokaz več — če je bil sploh potreben — o priljubljenosti Enrica Berlinguerja. Prišli so tudi politiki, številni ministri, predstavniki strank (demokri-stjansko delegacijo je vodil Piccoli, socialistično pa Martelli in Spini, prišel je tudi Abiurante, katerega sta sprejela Jottijeva in Pajetta — to je bilo prvič, da je predstavnik MSI prestopil prag palače v Ul. Botteghe oscure), sindikatov, drugih organizacij, tudi številni Berlinguerjevi politični nasprotniki, torej, ki pa so hoteli s svojo prisotnostjo poudariti visok moralni lik tajnika KPI, »trdega, vztrajnega in nepopustljivega, a lojalnega nasprotnika,« kot ga je orisal De Mita. Danes bodo vsi pospremili Berlinguerja k zadnji poti, na Trg san Giovanni, kjer bo zadnje množično slovo, in nato v zasebni obliki na pokopališče Primaporta, v družinski grob, kjer počiva že Berlinguer jev oče, in ne na Verano, v grobnico velikih voditeljev KPI, Paimira Togliattija in Luigija Longa. Počival bo skromno, kot je skromno živel. BOJAN BREZIGAR Poročilo ZIS o gospodarstvu v Jugoslaviji Ugoden razvoj proizvodnje in izvoza še vedno precejšnje težave z inflacijo BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je včeraj obravnaval poročilo e uresničevanju gospodarske politike v letu 1984. Pri tem so omenili več konkretnih statističnih podatkov, ki pričajo o gibanju proizvodnje, porabe in izvoza. Tako se je, po omenjenem poročilu, industrijska proizvodnja v Jugoslaviji v prvih štirih mesecih povečala za 4,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pri tem so omenili še to, da se je nadpovprečno povečala proizvodnja v energetiki ter pri surovinah in na področjih, ki so izvozno usmerjena. Tudi zunanjetrgovinska menjava, meni ZIS, dobro teče. Skupen izvoz se je povečal za 8 odstotkov, od tega izvoz na konvertibilno področje kar za 16 odstotkov. Močno se je povečal tudi izvoz v razvite industrijske dežele (35 odstotkov), medtem ko se je uvoz povečal le za 3 odstotke. To je pripomoglo k zmanjšanju primanjkljaja v zunanjetrgovinski menjavi ter povečalo pokritje uvoza z izvozom na konvertibilno področje z 80 na 90 odstotkov. Iz poročila Zveznega izvršnega sveta nasploh veje zmerni optimizem, čeprav so omenili, da vse še ne gre tako gladko, kot bi moralo in da so še vedno do- ločene težave. Prav o teh »določenih težavah«: pa je včeraj tekla beseda na sestanku predstavnikov občinskih izvršnih svetov s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem. Tako je bilo slišati tudi nekaj podatkov in ocen glede gibanja cen v državi in republiki (o tem v zisovem poročilu ni veliko govora). Ugotovili so, da se mesečna rast giblje tam nekje okoli desetih odstotkov (številka velja tako za republiko kot za državo), kar pa pomeni, da bi do konca poletja praktično že dosegli in prebili planirani inflacijski zid. To bi seveda nevarno ogrozilo ali celo izničilo stabilizacijska prizadevanja ter spet »razjezilo« Mednarodni denarni sklad. Zato so se včeraj tudi dogovorili, da bi bilo treba za vsako ceno preprečiti namere gospodarstva, da prebije planirani okvir cen ter da podražitve razporedijo tako, da načrtovanje inflacije do konca loto ne bi presegli. Takšno »razporejanje« podražitev P° mesecih bi utegnilo biti statistično učinkovito, saj vemo, da je bila lani največ ja eksplozija cen ravno v avgustu in letošnji avgustovski odstotki v primerjavi z njimi ne bi tako vpili v nebo. Z. Š- Velik udarec za delavstvo Umrl je iskren prijatelj in borec za enakopravnost MITJA RIBIČIČ Veliko ljudsko zborovanje je bila Poslednja zveza Enrica Berlinguerja z italijanskimi delavskimi množicami, z zadnjimi močmi je končal svoj govor, potem pa mu je usodna bolezen ustavila razum. Njegova smrt, smrt Berlinguerja, danes prav gotovo e-nega vodilnih sodobnih marksističnih mislecev in prvega italijanskega komunista, poimen|i velik udarec za evropsko in svetovno delavsko gibanje, za italijanski narod in republiko Italijo. To je vefik udarec tudi za našo deželo, za Zvezo komunistov Jugoslavije, ki je v Enricu Berlin-guerju spoznavala iskrenega prijatelja, lahko bi ga imenovali zvestega zaveznika, s katerim smo gradili skupna stališča v najtežjih časih in velikih preizkušnjah. Naj posebej o-menim naše skupne napore za gradi tev novih enakopravnih odnosov med komunističnimi in delavskimi partijami, skupno zavzemanje, da bi berlinski dokument pomenil začetek procesa idejne strpnosti in spoštovanja razlik med partijami, brez vodilnega centra in dominacije večjega in močnejšega. s Enrico Berllinguer je s svojim u-gledorn in seveda tudi z velikim u-gledoon stranke Gramsci ja, Togliattija in drugih velikanov, stranke, na katere čelu je bil polnih dvanajst let, mnogo prispeval k ureditvi odnosov med Jugoslavijo in Italijo, k razrešitvi hipoteke odprtega tržaškega vprašanja, k zglednemu urejanju obmejnega sodelovanja in sodelova n ja med komunističnimi partijami. Njegova stranka je izdelala napreden dokument globalne zaščite slovenske narodnosti v Italiji. Vendar je bil vpliv Enrica Berlinguerja znotraj Jugoslavije in v vrstah Zveze komunistov tudi direkten, kajti njegove sveže ideje in pogledi fa notranje demokratične odnose v Partiji in v mednarodnih odnosih so Wli prisotni tudi v našem političnem Prostoru in v Zvezi komunistov kot vpliven faktor. Srečanje in razgovori našega političnega vodstva z njim 80 bili redni, kar tradicionalni. Tudi sam sem imel mnogo zanimivih srečanj in razgovorov z njim. Na zadnjem milanskem kongresu komunistične partije in na našem 12. kongresu Zveze komunistov v Beogradu smo temeljito soočili naše poglede 'n stališča in ponovno potrdili njihovo sorodnost. Enrico Berlinguer se F tudi zatekal k nam na naše morie. na počitek, kajti bil je slabotnega zdravja, ves krhek. Vendar taksen človek, ki ni štedil sebe, ki je. nenehno deloval in izgoreval v političnih akcijah za uresničenje zgodovinskih ciljev komunistov. Za Berlinguerja je bil značilen razum in pogum. Njegov razum, njegova misel je prodorno raziskovala rapletene sodobne di’eme ali kakor se je sam izrazil, »da bi o soncu bodočnosti ne diskutirali samo znanstveniki, ampak tudi komunistk« Zahteval je od partije, naj svoje dejavnosti ne omejuje na vsakodnevno partijsko politiko, temveč naj uvaja v politiko dalekosežna razmišljanja. Tako kot Kardelj je tudi on videl perspektivo komunistične avantgarde v njeni povezanosti z znanost- NADALJEVANJE NA 12. STRANI V dobi preračunljivega politikantstva je bil svetel zgled mladi generaciji DARKO BRATINA Kaj ti je pomenil določen človek, odkriješ pravzaprav še e ko ga ni več. Nekaj podobnega sem občutil tudi ob presenetljivi novici, da je Enrico Berlinguer nehal živeti. Če tudi z njim nisem imel osebnih stikov, sem pa doživljal njegovo prisotnost kot nekaj neposrednega in dejansko tovariškega. Brez retorike rečeno, ta oseba je zame pomenila ogromno. Predvsem kot človek, ki je ob vsaki priliki stalno izražal globoko humanost. Prepričljivost njegovih jasnih in pogumnih političnih formulacij je prav gotovo izhajala iz njegovega še posebej strogo skromnega pristopa. V težkih ]etih za italijansko družbo je skušal stalno presegati konjunkturno politiko, prepolno sekta-štva, s tem, da je ponujal nove razvojne vizije, tesno vezane na posebnost in specifičnost konkretne sestave italijanskega in evropskega družbenega konteksta. Politične smernice postavljene v formulacije kot »zgodovinski kompromis«, »evrokomunizem« ali »demokratična alternativa«, to bomo šele odkrili, so v bistvu vizije, ki težijo po združevanju in po enotnosti, a ne za vsako ceno, iskreno naprednih sil ne glede na ideološki nazor ali na versko pripadnost, da bi uresničile v duhu miru in sožitja zares pravičnejši svet. Tak »političen jezik« je zame Sfovenca bil in je še posebej prepričljiv in domač. Če se ozrem na našo zamejsko stvarnost, pa tudi na matico, ugotavljam nekaj skupnega, ali vsaj podobnega, kar se tiče globokega političnega izvora in političnih teženj v širšem smislu. Prav ob tem razmišljanju ne morem mimo Edvarda Kardelja - Speransa. če dobro pomislimo, tudi ta naš velikan se je na podoben način soočal z zgodovinsko stvarnostjo. Pte-pričan sem, da oba spadata k istemu »ustvarjalnemu marksizmu«, ki skuša stalno odgovarjati na izzivalnost spreminjajoče se družbe z upoštevanjem virov klasikov marksizma, a brez dogmatskih pogojevanj. Pa tudi življenjska skromnost, zgledna moralnost in preprosto vedenje obeh je nekaj, ki da misliti. V dobi narcizizma, potrošništva in preračunljivega politikantstva, so taki ljudje pravzaprav izjemno svetli zgledi, upam, še posebej za mlajše ge- * nerad je. Smrt je presunila množice IZGUBA VODITELJA KOMUNISTIČNE PARTIJE MOČNO ODJEKNILA TUDI MED ITALIJANI V SFRJ V Ul. Botteghe Oscure v Rimu se je zbrala množica ljudi, da bi pričakala poslednji piihod Enrica Berlinguerja na osrednji sedež KPI. (Telefoto AP) Tudi navadni ljudje se v velikem številu poklanjajo Enricu Berlinguerju, ki leži na parah na osrednjem sedežu KPI v Rimu (Telefoto AP) Izjava Silvana Saua, predsednika U-nije Italijanov iz Istre in z Reke: »Italijanska narodna skupnost v Jugoslaviji je izkazala svoje spoštovanje in prijateljstvo do tovariša Enrica Berlinguerja tudi v soboto na slovesni proslavi ob 40-letniri Unije Italijanov iz Istre in z Reke. In to ne samo zaradi vtisa, ki ga je Berlinguer vzbudil v nas na zadnjem srečanju v Trstu, ampak tudi in predvsem zaradi njegove dosledne zavzetosti, pozornosti in poznavanja, ki jih je dokazal v odnosu do naše narodne skupnosti. Šlo je za srečanje, ki predstavlja eno najpomembnejših etap v razvoju naših stikov z matičnim narodom in še zlasti z njegovimi demokratičnimi silami. Smrt Enrica Berlinguerja pomeni veliko izgubo za demokratično Italijo in za celotno mednarodno delavsko gibanje, toda pomeni veliko izgubo tudi za nas, ki smo v njem vedno videvali neutrudnega borca za pravičnost, za svobodo, za pravičnejše in člo-večnejše odnose, za čedalje bolj odprte odnose tudi na mednarodni ravni. To so načela, ki združujejo ne samo Komunistično partijo Italije in Zvezo komunistov Jugoslavije, ampak se izražajo nasploh tudi v odnosih med našima državama.« Predsedstvo Unije Italijanov iz Istre in z Reke je naslovilo na direkcijo KPI tole brzojavko: »Čeprav vesti o hudi bolezni, ki je zadela tovariša Enrica Berlinguerja, niso nikoli dopuščale veliko upanja, nas je oznanilo njegove smrti globoko presunilo in užalostilo. Z Enricom Berlinguer jem odhaja velik protagonist naših dni, politični voditelj svetovne pomembnosti, iskren prijatelj Jugoslavije, neutruden borec za delavske pravice, za resnično družbeno pravičnost: za napredek, mir, demokracijo ter za sodelovanje med narodi in državami. Tem plemenitim ciljem je znal posvetiti sleherno svojo energijo, celo preko svojih fizičnih meja. V tem žalostnem trenutku predsedstvo Unije Italijanov iz Istre in z Reke izraža italijanskim tovarišem svoje sožalje. Pri tem tolmači občutja italijanske narodne skupnosti in vseh ljudi na tej zemlji, ki so gojili do tovariša Enrica Berlinguerja globoka čustva prijateljstva in spoštovanja.« Berlinguer je iskal odgovore na vprašanja časa JOŽE PIRJEVEC Enrico Berlinguer se je s tiho naglico iztrgal *z življenja in političnega dela, povsem drugače kakor oblastniki tega sveta, smrt katerih je mo-<~erita medicina spremenila v pošasten špekta-kel, ki se vleče tedne in mesece, ker je vodja po-stolmit, brez katerega, tako se zdi, ne bo mogo-ie živeti. Berlinguer je bil brez dvoma vodja, a Ves njegov bivanjski stil je bil nasproten tiste-mu baročnemu povzdigovanju predsednika, Olavnega tajnika ali kar je še takih zvenečih naslovov, ki ga je naše stoletje še prepogosto videlo in sprejemalo kot samo po sebi razumljiva dejstvo. Odšel je, kakor je živel: brez pom-preprosto, na človeški način. . Ob slovesu se spodobi, da še zamislimo nad njegovo nenavadno življenjsko izkušnjo in skušamo razumeti, kakšna je bila njena vloga in Pomen v dobi in družbi, v kateri smo. Mislim, aa nečesa ni mogoče spregledati: Berlinguerje-vo življenje in delo je vključeno v obdobje socialističnega gibanja, o kateri ne moremo reči avugega, kot da je bilo tragično. In te tragično . * je Berlinguer zavedal ter iz nje skušal iskati izhod. Ne samo, imel je tudi dovolj pogu-via. da je svoja spoznanja na glas izpovedal, wkrat na primer, ko je ob poljski krizi 1982 lavno ugotovil, da je v Sovjetski zvezi oktobrska ^evolucija izgubila svoj zagon in izčrpala svoje . Leta 1948 je Stalin v enem od pisem, ki jih je Poslal Titu v mesecih pred izključitvijo KPJ * Ivformbiroja, zapisal, da italijanski komu-msti pred revolucijo nimajo manjših zaslug od Jugoslovanskih, temveč večje. Če imajo »za se-aaj« italijanski komunisti manj uspeha, je to amo zaradi tega, ker »na žalost« sovjetska rmija ni mogla nuditi takšne pomoči italijanski vmpartiji, kakršno je lahko nudila jugoslovan-rvV Stalin je preveličeval vlogo, ki jo je imela a armada pri osvoboditvi Jugoslavije, in , tej zmoti vztrajal tudi v letih po vojni. Neiz-ežvo je prišlo do spora med Moskvo in Beogradom, iz katerega so Tito in njegovi prišli kot zmagovalci samo zato, ker na jugoslovanskem ozemlju leta ’48 ni bilo Rdeče armade. A poigrajmo se s hipotezo, da je Rdeča armada ne samo osvobodila Jugoslavijo, temveč priskočila, kakor je Stalin želel, na pomoč tudi italijanski komunistični partiji. Danes bi bila Italija ali hlapčevsko tiha, kot je Češkoslovaška, ali nemočno uporna, kot je Poljska, ali delavna in zvesta, kot je Vzhodna Nemčija, ali bizantinsko satrapska, kot je Romunija, ali zagnana v iskanju blagostanja, pa obenem ponižna, kot je Madžarska, ali poslušna »perinde ac cadavere, kakor je Bolgarija. Ali pa bi bila še kaj drugega, v vsakem primeru pa uklenjena v nek političen in socialen red, ki nima s socializmom dosti sorodnosti, razen če ne enačimo socializma z ideološko nestrpnostjo, gospodarsko zaostalostjo in birokratsko okostenelostjo. Pri tem je nekaj gotovo, glavni tajnik italijanske komunistične partije bi ne bil še do včeraj Enrico Berlinguer, kakršnega smo poznali in spoštovali v zadnjih desetletjih, temveč siv apa-ratčik brežnjevskega tipa. Enrico Berlinguer bi lahko v takih razmerah izbiral dvoje: lahko bi previdno molčal in oportunistično gradil svojo kariero, lahko pa bi izpovedal svoje misli in v najslabšem primeru končal na vislicah, kakor Imre Nagy, v najboljšem pa kot uradnik na žagi kot Dubček. * To je tragedija, s katero se je morala spoprijeti Berlinguer jeva generacija in s katero se mora soočati tudi naša. Spoznanje, da je socializem marksistično - leninističnega tipa, kakršnega je oblikoval Stalin v Sovjetski zvezi in kakršnega je skušal vsiliti deželam, nad katerimi mu je uspelo pridobiti oblast, v bistvu propadel. Množicam ni prinesel ne svobode ne enakosti, še blagostanja ne. In vendar, če se je ta poizkus ponesrečil, ali se je mogoče odpovedati težnji, ki je v osnutku socialistične misli, da mora biti namreč človek človeku tovariš, če ne že brat? Ali je zaradi Stalinovih »Gulagov« in Čemjenkovih izgnanstev v domovini mogoče zapirati oči pred hibami družbe, v kateri živimo, pa čeprav ji priznavamo, da je znala ohraniti vsaj tiste »meščanske« svoboščine, brez katerih tudi socializem ne more v polni meri živeti: svobodo misli, svobodo besede, svobodo združevanja. Berlinguer je te pozitivne plati naše družbe priznaval in cenil. V nekem intervjuju je celo dejal, da se počuti bolj varnega za ščitom atlantskega zavezništva kot za ščitom varšavskega. Pa vendar se z njo ni mogel sprijazniti, ker je pravilno tolmačil težnje širokih ljudskih slojev, težnje vsakega mislečega človeka, da je treba danost spreminjati, jo izpopolnjevati in graditi na novo. Enrico Berlinguer je bil graditelj, ki ni zavračal kamnov, ki so jih izklesali drugi. Mislim, da mu ne delam krivice, če celo rečem, da v svojem iskanju socializrna, ki naj bi bil drugačen od sovjetskega, ni bil originalen, saj je pogosto šel po že izhojeni poti. Tezo, da socializem ni dogma, ki jo je mogoče presajati na katerakoli tla brez sprememb in brez obzira na značilnosti dežele, je postavil že marsikdo pred njim, še najbolj jasno in odločno pa Josip Broz -Tito v svoji polemiki s Stalinom. Ugotovitev, da komunistična partija v sodobni, tako razvejani družbi ne more ostati samo proletarska, temveč da se mora odpreti na široko vsem delovnim ljudem, je zakoličil že Moša Pijade. Berlinguer jeva zasluga je, da se pri tem ni ustavil, temveč da je šel še dalje: priznal je upravičenost in smotrnost parlamentarne demokracije in čutil nujo po iskanju zavezništev s tistimi silami, s katerimi je mislil, da bo mogoče zasnovati dialog, pa čeprav so mu bile ideološko in zgodovinsko zelo daleč. Ne moremo reči, da je v svojih naporil povsem uspel. Svoje stranke ni rešil iz karantene, v katero-jo je pahnila ideološka razklanost povojnega sveta in njena lastna dolgoletna vdanost ukazom, ki so prihajali izza kremeljskih zidov. Vprašljivo je tudi, kolikšen odjek je njegov tihi, pa vendar dramatični razkol z Moskvo imel znotraj samih vrst italijanske komunistične partije, ki ima, tako se včasih zdi, še vedno dva obraza: enega, ki gleda v naprej in skuša misliti v sozvočju s potrebami sodobnega sveta, drugega, zagledanega v preteklost in v njene mite. še danes je mogoče slišati trditve, kakršne je na primer zapisal pokojni Vi-dali, da je enotnost delavskega razreda pogla- vitna vrednota in da ji je treba podrediti vsak pomislek, vsak moralni in politični ugovor. Berlinguer je stal pač na povsem drugačnih položajih in se v imenu internacionalne solidarnosti proletariata ni bil pripravljen odpovedati svoji misli in svoji moralno-politični sodbi. V člankih, ki jih je bilo o njem te dni brati v italijanskem časopisju, je bila s poudarkom izrečena tudi misel, da je bil Berlinguer politik, ki ni spadal v pisano druščino, tipično za špagetar-sko Italijo. S svojo etično pokončnostjo, s svojo intelektualno zrelostjo in resnobno zavzetostjo je v rimski politični srenji zares izstopal kot bela vrana. Nemalo je prispeval k temu, da danes javno mnenje smatra KPI, kot je dokazala pravkar objavljena anketa, za najbolj pošteno in od korupcije nenačeto stranko v italijanski politični pahljači. Gre za ugotovitve, ki so brez dvoma točne, nikakor pa ne razveseljive, saj kažejo, v kolikšni meri je atmosfera, v kateri živimo, zatohla in kako nezdrav je politični razred, ki nam vlada. Glejte poštenega, pokončnega in moralno čistega človeka: proglašajo ga za čudo, zanj ne znajo najti primernejše oznake kot da je — tako je zapisal Giorgio Bocca — anti-ltalijan! Celo priznanja, ki jih je ta pravični človek deležen, dokazujejo, kako prav je imel, ko se je boril proti ureditvi sodobne Italije, ki s fašistično preteklostjo in miselnostjo v marsičem ni znala pretrgati, temveč je dovolila, da so klice črne bolezni okužile marsikateri nevralgični center družbenega telesa. Danes, ko se od njega poslavljamo, ne moremo izreči boljše hvale, kakor da priznamo, da se zaradi njegove izgube počutimo bolj sami in izpostavljeni nevarnostim, ki so še vedno na preži. Moramo pa tudi pribiti, da nas ni strah. Verjamemo v življenje in v njegova večna nasprotja, a gojimo tudi prepričanje, da si s težavo, z neskončnim naporom v razvoju človeške zgodovine razum utira pot. Razum, ki pravi, da je treba trgati vezi lažnih resnic in iskati na vprašanja časa odgovor, ki naj bo v sozvočju v vestjo, pa čeprav to ni vedno lahko in prijetno. Enrico Berlinguer se tega napora ni bal. Predsednik pokrajine Marchio v programskem poročilu Vprašanja slovenske manjšine pomebna za razvoj demokracije V svojem programskem poročilu, ki naj vodi delo novega odbora (sestavljajo ga LpT, KD, PRI, SSk in PSDI, je predsednik pokrajinskega odbora Marchio (LpT) v 34 tipkanih straneh podrobno obdelal politično-ekonomske probleme tržaške pokrajino in sektorjev, za katere je pristojna njegova uprava. O slovenski manjšini, o kateri je Marchio spregovoril na nekoliko bolj tehtni osnovi kot tržaški župan Richetti, verjetno tudi zato, ker je teža Slovencev in slovenskih občin v pokrajini otipljivejša, je govor v treh odstavkih: »V boju za demokracijo v Trstu imajo posebno vlogo problemi, povezani s prisotnostjo slovenske narodnostne manjšine. Smatramo, da je razvoj odnosov med kulturo italijanske večine in slovenske manjšine tako v Trstu kot v vsej Furlaniji - Julijski krajini izredno pomemben dejavnik pri uveljavljanju vloge miru, prijateljstva in sodelovanja s sosednimi državami, za kar si Trst prizadeva. Tržaška pokrajina bo sprožila pri vladi ustrezne pobude, da bi le-ta v kratkem predložila parlamentu svoj zakonski osnutek za zaščito manjšine, upoštevajoč, da je enakopravnost italijanskih državljanov slovenske narodnosti v vseh družbenih sektorjih pogoj za nadaljnji doprinos slovenske skupnosti k razvoju republike, nastale iz odporništva, in ki izhaja tudi iz precizni!) ustavnih določil.« Marchio je tudi poudaril, da se bo pokrajinska uprava zavzela za vse pobude, ki naj prispevajo k integraciji in solidarnosti med različnimi etničnimi komponentami Trsta, tako da se pospeši dialog, brez katerega je težko doumeti soočanje z bližnjo Jugoslavijo in ustvariti ob meji ozračje miru, dobrega sosedstva in vzajemnega razumevanja. Prav zato, je podčrtal Marchio, mora Italija poskrbeti za zakon, ki naj uredi odškodnine za imetje, ki so ga istrski begunci zapustili v Jugoslaviji, okrepiti je treba stike z italijansko skupnostjo, ki živi v Istri in na Reki, potrebno pa je tudi, da se reši vprašanje »fojb«, pri čemer bi bilo dobro, da bi sodelovale tudi manjše občine. Še prej je v svojem uvodu predsednik odbora ocenil novo večino na občini in pokrajini kot edinstveno in neponovljivo priložnost Trsta, da se po desetih letih tudi ostrih nasprotij med političnimi in družbenimi silami, ki jih je po osimskem sporazumu povzročila verjetno neustrezna politična linija, resno začne politični in gospodarski preporod. Osnovna skrb novega odbora bo v tem smislu zahteva, da vlada in deželni odbor sprejmeta sklepe, ki upoštevajo specifiko in vlogo ki jo Trst in tržaška pokrajina" imata v deželi in državi. V podrobni analizi je Marchio nato naštel pobude pokrajine za razvoj vseh raznih panog in zajezitev krize v industrijskem in trgovinskem sektorju. Obravnaval je tudi vprašanja, kot so kmetijstvo, turizem, ekologija, javna dela itd., ki so v. pristojnosti odbora. Naj pri tem omenimo, da bo pokrajina priredila posvet o gospodarstvu in etničnih manjšinah, na katerem naj bi poglobili teme Mednarodne konference o manjšinah iz leta 1974. Razprava o programskih smernicah bo stekla na jutrišnji seji. • Konzorcialno podjetje za prevoze ACT sporoča, da stopi s koncem šolskega leta v veljavo poletni umik mestnih prevozov. • Krajevna zdravstvena enota se o- prošča za nevšečnosti, ki jih je včeraj med 9. in 12. uro povzročila okvara na telefonski centrali. Samo še do petka odprta zanimiva razstava ob 40-letnici prvega bombnega napada na Trst Pred dnevi smo poročali o tiskovni konferenci, ki jo je Odbor za mir od Sv. Jakoba organiziral na sedežu Krščanskega združenja italijanskih delavcev AGLI na šentjakobskem trgu. Tedaj smo tudi povedali, da se je odbor odločil za ureditev razstave, namenjene 40. obletnici prvega bombnega napada na Trst, pri katerem je največjo škodo, pa tudi največ človeških žrtev, utrpel prav omenjeni okraj. Organizatorji so svoj načrt uresničili in v nedeljo, 10. t.m. točno na dan 40. obletnice to razstavo tudi odprli prav v prostorih AGLI pri Sv. Jakobu. Že otvoritev razstave je bila pomembna in slovesna, vsebina razstave pa je resnično vredna ogleda. To pa ne samo zaradi tega, ker je zbranega kar precej zanimivega gradiva, ki priča o tem dogodku in ki jasno govori, zakaj je potrebna odločna borba za mir, temveč tudi zaradi števila organizacij, društev in posameznikov, ki so pri zbiranju in ureditvi razstave sodelovali. Med temi naj na prvem mestu omenimo Kulturno društvo »Ivan Cankar« ter Krožek za politične vede »Rinko Tomažič«, potem pa še številne posameznike, med temi našega fotoreporterja Maria Magajno, ki je prikazal slike Trsta med takratnim bombnim napadom, ki jih je napravil v Križu, pa še posameznike, kot na primer domačinko Olgo Ban, Tatjano Smuč - Koren, Stojana Spetiča, ki so se spomnili tega dogodka, vsak s svojo osebno noto. Predvsem pa je dragocen fotografski material, ki kaže, kaj vse je bilo tedaj uničeno in porušeno v Trstu (tovarne, Arzenal, lesno pristanišče pod Skednjem, predvsem pa Sv. Jakob) in pa nekateri dokumenti, med temi na primer tudi primerek glasila protifašistične ženske zveze »Slovenka«, ki je objavilo članek o tem dogodku s 'svojim komentarjem ob pokopu žrtev napada, primerki časopila »H Piccolo«, ki je o dogodku Jutri 24-urna deželna stavka nameščencev v javnih upravah Več kot 15 tisoč uslužbencev javnih uprav, občin, pokrajin, zdravstvenih ustanov, gorskih skupnosti, javnih konzorcijev in skrbstvenih ustanov iz vse dežele bo jutri prekrižalo roke. Uradi in okenca bodo zaprti, delo v zvezi z evropskimi volitvami se bo prekinilo, zelo okrnjeno bodo delovale le službe, kot so vodovodna, pokopališka in podobno. Štiriindvajseturno stavko je oklicala sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL za javne uprave, katere predstavniki so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili, da hočejo tako protestirati proti zavlačevanju deželnega odbomištva za javne uprave in deželnega odbora pri spoštovanju lani sprejete delovne pogodbe. Sicer so sindikalne organizacije in predstavniki javnih uprav (ANCI, UPI, UNCEM) že naredili korak naprej marca letos, ko so sporazumno podpisali dogovor za re- organizacijo in notranji preustoj javnega aparata, tako da bi nameščenemu osebju zagotovili večjo profesionalnost, javnim ustanovam pa učinkovitejše službe. Dogovor je bil velikega pomena, saj so se predstavniki nameščencev in upraviteljev prvič sporazumeli za upravno preureditev, ki bi veljala in poenotila vse javne uprave. Sindikalne organizacije pa ugotavljajo, da je kljub njihovemu pritisku že minilo nekaj mesecev, ne da bi deželni odbornik za javna dela Vespasiano (PSDI) izdal okrožnico za uvajanje dogovora in ne da bi koordiniral pokrajinske nadzorne odbore, ki bi se o njem morali ugodno izreči. Stavka bo v Trstu in Gorici trajala 24 ur, v Vidmu in Pordenonu pa bo razčlenjena po kategorijah. Enotna manifestacija bo jutri ob 10. uri v Gorici pred občinskim odbomištvom za javne uprave. poročal tako, kot so pač nacifaši-stične oblasti to ukazale in zahtevale in pa primerek revije »Adria Dlustrierte«, ki so jo izdajale takratne nemške okupacijske sile, ki pa ima vse fotografije o takratnem bombnem napadu komentirane v nemščini, italijanščini, slovenščini in hrvaščini. Na razstavi so tudi nekateri podatki v zvezi s takratnim bombnim atentatom: 112 hiš je bilo povsem porušenih, 300 poškodovanih, 378 je bilo človeških žrtev, 800 težje ranjenih, 1000 lažje, okrog 4000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Pri organizaciji te razstave, ki bo odprta le do petka, 15. t.m., vsak dan od 17. do 22. ure je sodelovalo kar 10 društev in organizacij, nameravajo pa jo prikazati tudi na šolah, v raznih društvih in podjetjih. Razstavo si je ogledalo že veliko ljudi, prav je, da si jo ogledajo še drugi. Prav pa bi bilo, da bi svoje prispevke, pričevanja in slike dali na razpolago še tisti, ki tega še niso storili, saj gre za stvar, ki ne sme že jutri v pozabo, temveč za gradivo in material, ki bo moral o-stati kot del zgodovine tega kraja. Posebna {»hvala gre z naše strani organizatorjem te razstave, ki so vse slike in ostalo gradivo opremili tudi s slovenskimi podnapisi in prevodi tako, da je geslo, ki pozdravlja vsakega obiskovalca »Skupno se borimo za mir in prihodnost in prijateljstvo med narodi« tudi v skladu z usmeritvijo razstave ter daje le-tej še večji zgodovinski, pa tudi politični pomen. Učenci in dijaki se poslavljajo od letošnjega šolskega leta Od Milj do Devina vrsta zaključnih šolskih prireditev Konec preteklega tedna so imele številne naše osnovne In nižje srednje šole zaključne šolske prireditve, s katerimi so se učenci in dijaki poslovili od letošnjega šolskega leta, V soboto so se z zaključno prireditvijo predstavili staršem otroci osnovne šole Josip Jurčič iz Devina, osnovne šole iz Milj, šole Franc Milčinski s Ratinare in šole Marica Gregorič - Stepančič, ki so nam kar sami poslali članek o prireditvi. V nedeljo je bila zaključna šolska prireditev na Pesku, dijaki nižje srednje šole Fran Erjavec iz Rojana pa so pripravili prireditev v Marijinem domu. Izvirna prireditev šole Jurčič v Devinu Učenci zadnjih treh razredov devinske osnovne šole so pripravili zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del v soboto. Prisotna sta najprej pozdravili Sabina in Tanja, ki sta povezovali program. Marko, Dean in Erik so se predstavili z recitacijami pesmi o morju, zeo doživeto in sproščeno so nato Nataša, Fabijan, Katja, Erik, Irina, Marjanka, Sabrina in Erik zaigrali igrico »Zrcalce«. Pred nastopom šolskega zborčka je Michele recitiral pesmico vsem mamicam. Zborček je povzročil tudi mnogo »hrupa«, saj so ga otroci spremljali z igranjem na bobenčke, flavte, metalofon in ksilofon. Walter, Kristjan, Tomaž, Pavel in Silvijo so se nato poskusili v lutkovni igrici o žabi, ki ni marala v vodo. Na sporedu so bili še prikaz aerobike, poslovilo petošolcev (v imenu 5. razreda se je poslovila učenka Nataša Crociati) s predajo ključa četrtošolcem, in zaključna pesem. Program, ki so ga vestno pripravile učiteljice Sonja, Morana, Jadranka in Elena, je bil dokaj izviren, saj so učenci podali več sklenjenih prizorčkov s kostumi, glasbo in sceno. V Miljah pravi »musical« Otroci indijskega otroškega vrtca in osnovne šole so se tudi letos predstavili s svojo zaključno prireditvijo na tradicionalni Veselici, ki jo prireja Društvo Slovencev miljske občine. Po nastopu malčkov iz otroškega vrtca (najstarejšim je predsednik društva Kil jan Ferluga podelil »diplome« za vstop v osnovno šolo) so o-snovnošolski otroci priredili staršem in domačinom lepo presenečenje. Glasbena igrica »Zgodbica o goski Gagici« je bil pravcati »musical«, v katerem so otroci peli, plesali in z mimiko prikazali gosjo zgodbo. Nad 30 otrok osnovne šole je prejelo bralne značke, na prireditvi pa so podelili tudi nagrade natečaja o starih navadah in običajih v Miljah. Nagrajeni so bili: v 1. razredu Martina Colom-bin (1. nagrada), Katja Barič (2. nagrada), Milan Viola, Nadja Miloš in Cotzia Tiziana (vsi 3. nagrada); v 2. razredu: Aleksandra Fonta-not (1. nagrada), Luka Grbec (2. nagrada), Sandra Grizancich in Valentina Marassich (obe 3. nagrada); v 3. razredu: Katerina Spengano (1. nagrada), Marko Cossi (2. nagrada), Dimitrij Novak (3. nagrada) ; v 4. razredu pa Diana Colombin. Zajčja šola in Butalci na katinarski šoli Na katinarski osnovni šoli Fran Milčinski so nastopili- na zaključni šolski prireditvi učenci vseh razredov. Program je bil res pester in domiselno pripravljen. Najprej so se s prizorčkom iz zajčje šole in pravljico »Ogledalce« predstavili najmlajši, to je učenci prvega in drugega razreda. Tretji in četrti razred sta predstavila duhoviti točki o Butalcih in Poldrugem Martinu, povzeti po delih Frana Milčinskega, ki so pri katinarskih otrocih še posebno priljubljena. Petošolci so prikazali igrico o Jakcu, ki si ni hotel umivati zob in so mu zato zobni gusarji ukradli ščetko. Ob koncu res prijetnega nastopa je šolski pevski zbor pod vodstvom učiteljice Novelle Carli in ob spremljavi Nadje Udovič zapel štiri pesmi. Občinstvo, ki je napolnilo do zadnjega kotička osnovnošolsko telovadnico, je seveda Z zaključne prireditve šole "Marica Gregorič -Stepančič pri Sv. Ani prav vse nastopajoče nagradilo z zasluženim toplim aplavzom. (Inka) Vtisi učencev šole od Sv. Ane Celo šolsko leto smo se marljivo pripravljali na zaključno prireditev. Vsak torek smo se zadnjo uro zbrali v prvem razredu, kjer smo peli. Ob sredah smo igrali na flavtico. Z učiteljico Nives Košuta smo tudi vadili ritem s tolkali, ob petkih pa je prihajal profesor Tine Kraševec. Z njim smo telovadili. Naučili smo se tudi smešno recitacijo. Nekaj dni pred nastopom smo z učenci četrtega razreda narisali smešne lepake. Nesetrpno smo pričakovali soboto, 9. junija. Na dvorišču pred šolo smo pripravili stole, g. Jakomin je nastavil zvočnike in mikrofone. Prišli so starši in prijatelji. Vreme je bilo najprej oblačno, ko pa je posijalo sonce, smo bili veseli. Ob 10. uri in nekaj minut se je končno začela prireditev. Peli smo, deklamirali, igrali na flavtice in spretno telovadili. Aleksander nas je spremljal s harmoniko. Vsi so navdušeno ploskali. Starši so nas pohvalili, nato pa so obdarovali naše vaditelje. Bilo je zelo lepo. Mi smo bili zelo veseli, ker so nam učiteljice kupile sladoled. Nataša, Vanja," Marko, Elena M., Sandra, Aleks, Štefan, Elena Z., Dimitrij - učenci in učenke H. r. os. šole M. Gregorič pri Sv. Ani Prisrčna prireditev šole na Pesku Šolska prireditev osnovne šole na Pesku je bila v nedeljo dopoldne pravi vaški praznik. V prostorni šolski. telovadnici so se zbrali starši otrok in vaščani s Peska in iz Gročane, ki so jih učenci izrecno povabili z vabili, ki so jih sami oblikovali in razdelili, od hiše do hiše, po obeh vaseh. Poleg staršev in drugih vaščanov so bili prsotni še učenci, ki so prejšnja leta dokončali šolanje na domači šoli in malčki, ki bodo še stopili v klopi šole na Pesku. Šola na Pesku šteje letos štiri učence, ki so združeni v enorazrednico. Adriana, Zaira, Viljem in Diego so se predstavili staršem z igrico »Zrcalce«, za katero so začeli že od februarja sem oblikovati maske iz lepenke in tudi sceno za gozd so pripravili sami s pomočjo nasvetov učiteljice Nevje Vitez in pomožne učiteljice Ksenje Dobrile. Poleg igrice so popestrili program s telovadnim nastopom, v katerem ni manjkalo pravalov in elementov aero- Štirje učenci iz šole na Pesku po nedeljski zaključni prireditvi bike, ter zapeli in zaplesali kolo. V nedelj^ so tudi odprli razstavo slik in ročnih del, ki je, upoštevajoč majhno število učencev, i*' redno bogata. »Pika Nogavička« rojanskih dijakov V prepolni dvorani Marijinega doma so se dijaki rojanske nižje srednje šole Fran Erjavec s prisrčno prireditvijo poslovili od letošnjega šolskega leta. Po nastopu šolskega pev" skega zbora, ki ga je vodila prof. Nada Žerjal Zaghet in podelitvi bralnih značk več kot 30 dijakom, so trije dijaki, Uliks Bravar, Robert Mosetti in Ivana Brecelj, prejeli posebno pri' znanje za njihovo zanimanje za slovenski jezik. Osrednja točka prireditve je bila prav g°; tovo igra v dveh dejanjih »Pika Nogavička«, ki jo je po znanem delu Astrid Lindgren priredila Marija Peterlin. V igri je nastopilo skupno 32 dijakov iz vseh razredov. Vsi so se zelo dobro odrezali še posebno pa Erika Buzečan v glavni vlogi ter Robert Mosetti in Lara Gulič-Dijaki so se zelo intenzivno pripravljali n£ igro. Dva meseca so 3-krat tedensko vodih popoldne, izven šolskih ur in so sami, P°® vodstvom prof. Anamarije Tretjak pripravili sceno, medtem ko je za glasbo poskrbel prof-Tomaž Simčič. Aplavz, ki so ga poželi ob koncu predstave, je bil najlepša nagrada za njihov trud in požrtvovalno delo prof. Marije Peterlin, ki jih je pri tem vodila. V dokaz, da je bil Berlinguer zelo cenjen tudi pri nas Občutena žalna svečanost na sedežu KPI Dvorana tržaške federacije KPI je bila včeraj popoldne pretesna, da bi sprejela vse komunistične aktiviste, partijske simpatizerje, predstavnike demokratičnih strank in organizacij ter navadne državljane, ki so se u-deležili žalne svečanosti v spomin na Enrica Berlinguer ja. Mnogi so bili zato primorani poslušati govore po hodnikih palače v Ul. Madonnina, spet drugi pa kar na dvorišču federacije, kjer je tudi mrgolelo ljudi. Množična udeležba na včerajšnji slavnosti samo ponovno dokazuje kako je bil generalni tajnik KPI priljubljen med tukajšnjimi komunisti in demokrati in kako veliko praznino je pustila njegova prerana smrt v vseh tistih, ki so ga spoštovali in cenili. Žalno svečanost je odprl bivši predsednik deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine in sedaj član vodstva federacije Mario Colli, osrednja spominska govora pa sta imela Stojan Spetič in pokrajinski tajnik Ugo Poli. Spetič se je uvodoma zahvalil vsem organizacijam, strankam in posameznikom, ki so v teh žalostnih trenutkih izpričali KPI sožalje in solidarnost, v svojem posegu pa je s posebnim poudarkom osvetlil Berlinguer-jev odnos do manjšinske problematike. Umrli voditelj, je med drugim Podčrtal govornik, je bil med italijanskimi politiki najboljši poznavalec slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Id jo je vedno smatral in obravnaval kot subjekt družbenega dogajanja. Poleg tega pa je Spetič označil Berlinguerja tudi kot velikega in iskrenega prijatelja predsednika Tita in jugoslovanskih narodov. Ugo Poli pa je v svojem posegu Prehodil Berlinguerjevo življenjsko P°t, od leta 1943, ko je pristopil v Partijo do usodnega volilnega shoda v Padovi. "Tudi včeraj ves dan je bil sedež KPI cilj solidarnostnih obiskov zastopnikov strank in raznovrstnih u-stanov ter seveda navadnih ljudi, ki so podpisali žalno knjigo. Med prvi-je v jutranjih urah izrekel sožalje ob Berlinguerjevi smrti generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, žalno knjigo pa so nato med drugim Podpisali še predsednik dežele Comel-b. tajnik PSI Seghene in številni drugi ugledni predstavniki tržaškega javnega življenja. Žalne knjige so podpisovali tudi na vseh komunističnih sekcijah, ki so bile včeraj odprte do poznega, niedtem ko so marsikje v pokrajini Plapolale zastave na pol droga. V nekaterih tržaških tovarnah so delavni Počastili Berlinguerjev lik s kraj- Današnjega Berlinguerjevega Pogreba v Rimu se bo udeležila tudi množična delegacija komunistov iz Furlanije - Julijske krajine. Računajo, da bo na Trgu San Giovanni zastopalo našo deželo približno tisoč ljudi, Tržačanov pa bo skoraj štiristo. S tržaške železniške postaje je ponto ponoči odpotoval vlak, ki ga je organizirala tržaška federacija KPI, v Rim pa je odpotovalo tudi nekaj avtobusov. V posebnem vlaku so bili v veliki večini mladi. Pogreba, ki ga bo kot znano neposredno prenašala televizija, se bodo udeležile tudi delegacije tržaške CGIL in okoliških občin. «JI P Komemoracije tajnika KPI se je udeležilo veliko ljudi širni svečanostmi. Psebno občuteno so to storili v Arzenalu, ki ga je tajnik KPI obiskal pred dvema letoma. Včeraj se je na izredni seji sestal zgniški občinski odbor, ki je naslovil KPI naslednjo brzojavko: »Ob nepričakovani smrti tovariša Berlinguerja, velikega prijatelja delavskega gibanja, zagovornika pravic slovenske manjšine v Italiji in dolgoletnega tajnika KPI, izrekamo družini in stranki svoje globoko sožalje«. Odbor je tudi pooblastil župana Jožeta Guština, da se osebno udeleži današnjega Berlinguerjevega pogreba v Rimu. Sindikat CGIL je sinoči sporočil, da bodo danes popoldne uradi v Ul. Pondares zaprti v znak žalovanja. Vodstvo te sindikalne organizacije je včeraj zjutraj na posebni seji počastila Berlinguerjev lik. Zastopstvo FRIULGIULIA v Južni Afriki ? Deželni konzorcij uvozno - izvoznih podjetij FRIULGIULIA namerava od- preti lastno zastopstvo v Južni Afriki, sicer v Johannesburgu. Odločitev u-temeljuje z okoliščino, da afriška država tehnološko in gospodarsko stalno napreduje in da bo v prihodnjih letih potrebovala vse več potrošnih in trajnih dobrin iz uvoza. Čemu se v ugodni trend ne bi vključila tudi podjetja iz Furlanije - Julijske krajine? Stroški za odprtje predstavništva in seveda za njegovo vzdrževanje so veliki in konzorcij jih bo kril lahko samo v 35-odstotnem razmerju; preostala sredstva bi si FRIULGIULIA o-skrbel na podlagi zakona Manca, ki predvideva financiranje takšnih in podobnih pobud do 85 odstotkov predvidenih stroškov po znižani obresti 15,50 odstotka. Z južnoafriškim uradom seveda ne bo nič, če med deželnimi podjetniki zanj ne bo dovolj zanimanja. Župan avstralskega mesta jutri tržaški gost Župan Richetti bo jutri sprejel Her-ba Leytha, župana mesta Innisfail, ki leži v pokrajini Queensland na avstralskem otoku. Innisfail je znano turistično središče nedaleč od koralnih grebenov in ima tipično tropsko podnebje. Med potovanjem po Evropi si Leyth želi vzpostaviti stike za gospodarske, turistične in kulturne izmenjave. Kljub krizi v vrhu KZE se upravno delo nadaljuje Kljub politični krizi v vrhu Krajevne zdravstvene enote, nastali po odstopih odbornikov LpT, KD, PRI, PS Dl in SSk, ker je po mnenju nove občinske in pokrajinske koalicije potrebno obnoviti sestav upravnega odbora KZE, se upravno delo tega organa nadaljuje. Vodi ga socialist Ro tondaro, ki vrši kot najstarejši odbornik funkcijo predsednika. Na ponedeljkovi seji je upravni odbor sprejel ostavko šestih odbornikov, o novih porazdelitvah v okviru koalicije in opozicije pa bo govor na skupščini 21. junija. Medtem je odbor sprejel kakih 300 upravnih sklepov, s katerimi je med drugim odredil bonifikacijo kardioki-rurškega oddelka, ugodno rešil vprašanje tečajev za rekvalifikacijo bolničarjev, preusmeril sedež nočne zdravniške službe od Ul. Femeto v glavno bolnišnico. Sprejel je tudi sklep, da bodo pacienti lahko plačevali davek na zdravila kar na sedežu zdravniških ambulant (Saub). Večkrat se je sestal tudi Posvetovalni tehnični odbor, ki je preučil probleme v zvezi s preureditvijo glavne bolnišnice. VOLILNI SHODI SSk Ob 19. uri v Bazovici, ob 19.30 v Padričah, ob 20. uri v Gropadi, ob 20.30 v Trebčah in ob 21. uri na Opčinah. Govorili bodo Ivo Jevnikar, Edi Krapež in Sergij Pahor. Prispevek SDGZ k razpravi o problemih obrti v Trstu V obdobju hudega gospodarskega zastoja, ki je še posebno prizadel našo pokrajino in ki ni prizanesel niti občutljivemu področju obrtniških dejavnosti, so še posebno dobrodošla srečanja, kakršno je v torek na tržaški Trgovinski zbornici priredilo Vsedržavno obrtniško združenje CNA in o katerem smo na kratko poročali že včeraj. Danes naj se ustavimo pri posegu direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Vojka Kocjančiča, ki se je dotaknil nekaterih najbolj perečih problemov obrtništva oziroma storitvenih dejavnosti v tržaški pokrajini. Poudaril je njihovo posebnost, saj so te dejavnosti za razliko od proizvodnega značaja obrtniškega sektorja v Furlaniji, v Trstu predvsem storitvenega tipa. Prav to področje pa najbolj občuti nelojalno konkurenco ilegalne obrti in črnega dela, kj škodi tako uporabnikom kot obrtnikom samim. Drug nerešen problem je vprašanje lokacij in prostorov za obrtne dejavnosti: njihovo pomanjkanje in vrsta pretečih izgonov zaradi zamrznitve najemnin namreč večino dbrtnih podjetij in delavnic sili k umiku v predmestja, s čimer se hudo siromaši mestno središče. SDGZ zato predlaga, naj bi tržaška občina posvetila večjo pozornost temu vprašanju, morda tudi z ustanovitvijo posebne delovne komisije, ki bi preučila možnosti javnega posega na to področje in pripravila poseben simpozij o obrtnih storitvah za prebivalstvo. S podobnim problemom se srečujejo tudi proizvodna obrtna podjetja, ki se zaradi visokih stroškov le težko dokopljejo do prostorov na območju industrijske cone. Poseben problem našega obmejnega območja pa predstavlja dejstvo, da si obrtni sektor ni znal zagotoviti kooperacijskega sodelovanja s sosednjo Jugoslavijo. Pomanjkljivost je še toliko hujša z ozirom na plodno blagovno izmenjavo v teku in z ozirom na pred časom cvetočo trgovino na drobno z jugoslovanskimi kupci. Res je, da so se ti v veliki meri posluževali naših obrtnih storitev, vendar se to sodelovanje ni nikoli razširilo na storitve naših obrtnikov na jugoslovanskih tleh. Razloge gre iskati predvsem v zelo pomanjkljivi mednarodni ureditvi tovrstnega sodelovanja, ki ga posebej ne obravnavajo avtonomni računi in niti osimski sporazumi. Malo podjetje pa samostojno le težko prevzame finančen breme vključitve v mednarodno izmenjavo, zato bi kazalo zadolžiti Zavod za razvoj obrtništva ESA, naj preuči mošnosti, ki jih v tem smislu ponujajo dvostranski sporazumi z Jugoslavijo in sporazumi med Jugoslavijo in EGS. Le z združevanjem sil bo moč u-spešno stopiti na pot reševanja številnih problemov, ki dušijo obrtni sektor našega gospodarstva — je ob zaključku poudaril Kocjančič — zato je SDGZ pripravljena sodelovati pri vseh skupnih pobudah in po svojih močeh prispevati za njegovo oživitev. V soboto otip rije 36. mednarodnega sejma TRŽAŠKI SEJEM ŠIRI OBSEG RAZSTAVLJALCEV Pred sobotnim odprtjem letošnjega 36. mednarodnega tržaškega sejma je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Velesejemske u-stanove Piero Toresella predstavil program in udeležbo posameznih držav na tej mednarodni manifestaciji. Glavna značilnost letošnjega sejma je novo povečanje števila držav udeleženk, ki je z lanskih 12 poskočilo na 18. Poleg tradicionalnih razstavljavcev kot so Avstrija, Zveza republika Nemčija in Jugoslavija, bo letos številna udeležba z afriške celine, prvič bo nastopila daljna Tajska, svojo navzočnost bo okrepila LR Kitajska, vidna pa bo tudi udeležba Združenih držav Amerike ter Argentine in Urugvaja. Od vzhodnih držav bo letos po nekajletni prekinitvi poleg Češkoslovaške in Romunije znova nastopila Madžarska, medtem ko bodo kot opazovalke svoje delegacije poslala Japonska, Burundi, Slonokoščena obala, Uganda in Rwanda. V času sejma, ki bo trajal od 16. do 28. junija, se bo zvrstil niz spremljajočih manifestacij, kot so okrogle mize in delovna srečanja gospodarskih operaterjev, sejem pa bodo obiskali tudi veleposlaniki nekaterih sodelujočih držav, med njimi jugoslovanski ambasador v Rimu, Marko Kosin. Že v ponedeljek, 18. junija, bo namreč dan Jugoslavije, ki bo na sejmu predstavila predvsem izdelke svoje o-brtniške in male industrijske proizvodnje. Danes v Trstu predsednik komiteja za kmetijstvo SRS Na povabilo Kmečke zveze se danes na neuradnem delovnem obisku v Trstu mudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo SR Slovenije tovariš Kneževič, ki ga spremljata Spet tramvaj Po daljšem premoru bo openski tramvaj od jutri dalje spet vozil. Kot sporoča Konzorcialno podjetje za prevoze ACT bo prvi tramvaj odpeljal s Trga Oberdan ob 13.18, z Opčin pa ob 13.28 vozil pa bo vsakih 22 minut. ACT istočasno sporoča, da na tramvaju ne bodo več prodajali listkov, ki si jih mora zato uporabnik nabaviti, preden stopi na tramvaj. V dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu Zares lep zaključni nastop gojencev podružnice GM Gojenci podružnice GM Prosek-Kon-tovel so zaključili letošnjo sezono z Vstopom, ki je bil v soboto zvečer Y. dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu. Spored, ki ga je povezoval Bruno Kupel, je obsegal nastop treh duetov s klarineti Mitja Štoka in Aljoša Bla-®on, Davorin in Aljoša Starc, Marino Ukmar in Marko Štoka. S harmoniko sla se predstavila Igor Kante in Alex Ipavec, s kitarami Peter Križman in Jordan Pisani, v duetu trobent pa še Marko Prašelj in David Škabar. Prava poslastica večera pa je bil Oastop harmonikaškega ansambla podružnice GM Prosek - Kantovel, ki F\ v°di Loredana Kočevar. Ansam-"dl se je tokrat predstavil s popolno-■ua novim sporedom, ki je obsegal moderno madžarsko skladbo »Czardas«, Pansko »Malagueno«, Vom Suppejevo *7 .det in kmet«, ter šopek dalmatin-plesov v priredbi A. Gotza. An-"dfioel je s svojim nastopom res navdušil občinstvo, ki je napolnilo dvo- rano do zadnjega kotička in z burnim aplavzom izrazilo svoje zadovoljstvo ob izvajanju posameznih točk. Pozdrav nastopajočim in vaditeljem (harmonike Loredana Kočevar, klarineti Silvio Pibrovec in Marcello Mannelli, kitare Tulio Možina, trombe Evald Krevatin) je prinesel ravnatelj GM prof. Sveto Grgič. Spored je kot gost sklenil domači pevski zbor Vasilij Mirk, ki že več let tesno sodeluje s harmonikarskim ansamblom. Zbor je pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel pet pesmi. Po končanem sporedu so se nastopajoči zbrali v Soščevi hiši na Proseku, kjer so marljivi starši gojencev pripravili za vse nastopajoče zakusko. Ob prigrizku in domači kapljici je večer potekal v res prijetnem in veselem razpoloženju, za kar seveda gre zaslug», pohvala in vse priznanje prijaznim staršem gojencev podružnice GM Prosek - Kontovel, ki so pripravili ta res čudovit večer. B. R. Pridržana prognoza za žensko ki jo je povozil avtobus Včeraj zjutraj so okoli 9. ure sprejeli v nevrokirurški oddelek bolnišnice na Katinari 61-letno Giovanne Clari vd. Petrucci iz Ul. Cereria 12. Ko je prečkala cesto na Šentjakobskem trgu v višini'Ul. del Rivo izven prehoda za pešce, jo je povozil avtobus štev. 10, ki ga je vozil 26-letni Gianpaolo Jellussig iz Ul. Margherita 4/3. Nesrečna ženska je zadobila pretres možganov in udarce po vsem telesu, v bolnico pa so jo sprejeti s pridržano prognozo. Zaslišanje za odgovorne šestih zasebnih radijskih postaj Tržaški sodnik dr. Piervalerio Reinotti je pozval na zaslišanje v petek šest mladih Tržačanov, ki so pravno odgovorni za šest tržaških privatnih radijskih postaj. Obtoženi so, da niso plačali avtorske pravice za tiste pesmi, ki so jih predvajali prek svojih valov. Raziskavo so sprožili predstavniki Italijanskega združenja avtorjev in založnikov (SIAE), ki so prijavili več radijskih postaj zaradi nedovoljene uporabe avtorskih pesmi. Prijavljeni odgovorni ravnatelji tvegajo 200 tisoč lir globe. Požar v stanovanju na Borznem trgu Včeraj zjutraj okoli 5.30 so tržaški gasilci posegli v nekem stanovanju v stavbi na Borznem trgu 3 na telefonski poziv nekega prestrašenega soseda, ki je izjav#, da v stanovanju poleg njegovega gori. Gasilci so takoj prihiteli z dvema ekipama, cisterno in lestvami ter se takoj lotili gašenja, sicer bi se požar nevarno razširil. Gasilci so trdo delali skoraj dve uri, kljub temu pa je bila škoda velika in so jo ocenili v višini petdesetih milijonov lir, saj so zgorele celo perzijske preproge, pohištvo in drugo. Po pričevanju gasilcev naj bi se ogenj iz še neznanih razlogov vnel v nekem naslanjaču v stanovanju, od tu pa se razširil na vse vnetljive predmete. njegov namestnik Stanko Renčelj in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. V jutranjih urah se bodo gostje srečali z odborniki Kmečke zveze in s predstavniki SKGZ, nato pa si bodo ogledali Kraški zadružni hlev v Praprotu, Kraško zadružno mlekarno na Repentabru, Kmetijsko zadrugo v Trstu in zadrugo Dolga krona v Dolini. Obisk bodo zaključili sklepni pogovori. T Dne 11. junija nas je zapu- I stil dragi stric dr. Alojz Antonac - Pogreb bo danes, 13. t.m„ ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: nečakinji Gina in Karla. Trst, 13. junija 1984 Ob smrti dr. Alojza Antonaca bivšega dolgoletnega odbornika, podpredsednika upravnega sveta in predsednika nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice na Opčinah, izražajo svojcem iskreno sožalje. Upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter osebje hranilnice Ob izgubi očeta prof. Jožeta Sera-žina izrekata občuteno sožalje Antku in družini cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana in pevski zbor Marij Kogoj- Koprski šolarji v Rižarni Ravnateljstvo šole Janka Premrla - Vojka iz Kopra je tudi letos poskrbelo, da so učenci osmih razredov ob koncu šolskega leta obiskali tržaško Rižarno. Z dvema avtobusoma je prispelo v Rižarno kakih sto šolarjev, katerim je spregovoril o tem kraju trpljenja in smrti časnikar Franc Udovič. Dve učenki sta pred ploščo, ki krije žaro s pepelom zadnjih žrtev, recitirali dve priložnostni poeziji, nato so pred žaro položili šopek cvetja ter z enominutnim molkom počastili spomin padlih v boju proti nacifašizmu. Danilo Žerjal 50-letnik Danes se je Danilo Žerjal od Domja srečal z Abrahamom, ki mu je že takoj po polnoči priščipnil vstopnico v krog petdesetletnikov. Danilo Žerjal je je pri Domju in v Bregu poznan in cenjen kulturni de-delavec. Kadarkoli je potrebno kaj postoriti, ali za Dom jo ali za širko skupnost v občini, je Danilo med tistimi, ki so vedno prisotni. Vedno najde čas za vse, tudi za kozarec vina s prijatelji. Danilo je danes zaposlen v tovarni Grandi Motori. V mladih letih je bil športnik, leta 1972 je vstopil v zbor Fran Venturini in postal njegov tajnik, nato še tajnik društva. Poleg tega, da je aktiven pevec, se tudi dru gače nesebično razdaja naši skupnosti. S svojo požrtvovalnostjo in čutom odgovornosti je postal in je še pravi steber družabnega in kulturnega življenja pri Domju. Ne nazadnje pa je zaradi svojega voljnega in veselega značaja močno priljubljen pri vseh, ki ga poznajo. Vsi, ki ga poznamo in cenimo, mu kličemo še na mnoga zdrava in delovna leta v krogu družine, prijateljev in KD Fran Venturini, (ris) včeraj-danes Danes, SREDA, 13. junija ANTON PAD. Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 21.10 in zatone ob 4.51. Jutri, ČETRTEK, 14. junija METOD Vreme včeraj: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1023,1 mb narašča, veter severovzhodnik 15 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Damijan Mihe, Elia Pisani, Roberta Macchi, Devan Sancin, Robin Passante, Sara Mezza villa, Marcello Girardi. UMRLI SO: 73-Ietna Laura Antoni, 68-letni Raimondo Braini," 84-letna Maria Lettis, 68-letni Fortunato Grandis, 66-letni Giuseppe Licciardello, 83-letni Luigi Antonaz, 77-letna Ida Bagattin vd. Suard, 78-letni Fulvio Scabar, 61-letni Egidio Marini, 74-letna Paola Bunc por. Blasina, Maria Giurco vd. Tomicich, 70-letna Ecaterina Ogrezeanu por. Ma-strovalerio, 52-letna Erminia Decataldo por. Gorelli.' DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, UI. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do-8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor Opčine, KD Prosek - Kon-tovel in Glasbena matica vabijo na klavirski recital mladega pianista Alojše Starca, ki bo v soboto, 16. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Mladinski pevski zbor Glasbene matice bo imel zaključni koncert v petek, 15. junija, ob 20.30 v miljski stolnici. Dirigent Stojan Kuret, solista Jasna Corrado Merlak, harfa. Nastopi šole Glasbene matice: v petek. 15. junija, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini; v torek, 19. junija, ob 20.30 v dvorani I. Grbec v Skednju; v sredo, 20. junija, ob 20.30 v šolskem centru v Miljah. Cerkev sv. Martina. Petek, 15. t.m., ob 20.30 koncert dua Slama - Pahor s sodelovanjem Irene Pahor. Šola Glasbene matice - Trst priredi v ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, OSREDNJO AKADEMIJO z nastopom gojencev vseh oddelkov šole Glasbene matice in harmonikarskega ansambla Synthesis 4. Vabljeni! KD Vesna vabi v petek, 15. t.m., ob 20.30 v Dom A. Sirk v Križ na JUNIJSKO SERENADO. Koncert, ki bo na odprtem, izvaja Obalni oktet iz Izole. Pred tem bodo odprli razstavo slik Vilme Padovan in Liane Drašček, ki ju bo predstavil Franko Vecchiet. šolske vesti Osnovna šola 1. maj 1945 vabi na zaključno prireditev, ki bo v šolskih prostorih jutri, 14. junija, ob 14. uri. Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na razstavo risb in ročnih del. Razstava bo neprekinjeno odprta še danes, 13., in jutri, 14. t.m., do 12. ure. Osnovna šola na Proseku toplo vabi prijatelje in znance na ogled razstave, ki bo odprta danes, 13., in jutri, 14. t.m., od 15. do 20. ure in na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 14. junija, ob 11. uri. Osnovna šola K. širok - Trst vabi starše, prijatelje in znance na ogled razstave ročnih del in starih predmetov, Stare predmete je dal na ogled zbiratelj Rudi Olenik iz Trsta. Razstava je odprta še jutri, 14. t.m., od 8.30 do 12.30. Celodnevna osnovna šola Mara Samsa -1. Trinko - Zamejski ter otroški vrtec od Domja in iz Ricmanj vabijo starše in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo na šolskem dvorišču pri Domju danes, 13. junija, ob 20. uri. Srednja šola S. Kosovel na Opčinah vabi na zaključno prireditev, ki bo v jutri, 14. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu nagrajevanje in vesela igra »športni dan«. Učenci in učiteljstvo šole F. Bevk z Opčin vljudno vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 13. junija, ob 19. uri v Prosvetnem domu. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois v Trstu sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1984-85 za oddelek za knjigovodje in geometre od 18. t.m. do 7. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Na oddelku za zunanjo trgovino v Gorici poteka vpisovanje ob torkih, četrtkih in sobotah od 9. do 12. ure. Otroški vrtec in osnovna šola I. Grbec iz Skednja vabita na zaključno šolsko prireditev in razstavo, ki bo v petek, 15. t.m., ob 20. uri v škedenjski kinodvorani. Osnovna šola J. Ribičič sporoča, da bo zaključna šolska prireditev jutri, 14. junija, ob 9. uri, sledila bo šolska maša ob 11. uri. Srednja šola F. Levstik na Proseku vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 13. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu na Kontovelu. Na sporedu bodo glasbene in pevske točke ter nastop članov gledališkega krožka. Srednja šola F. Levstik - Sv. Križ vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 13. junija, ob 11.30 v šolskih prostorih v Sv. Križu. gledališča VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 — V petek, 15. t.m., ob 20.30 (red A) petnajsti koncert. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana Jutri, 14. junija, ob 20. uri: Requiem (G. Verdi). Mala dvorana Danes, 13. junija, ob 10. in 12. uri: Gledališki kulturni dan za srednj. mladino. Okrogla dvorana V petek, 15. t.m., ob 24. uri: Lol Cox-hill — 25. mednarodni festival Jazza, Ljubljana 84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 13. junija, ob 20. uri: M. Ogri-zovič »Hasanoginica«. Gostovanje Narodnega pozorišta iz Tuzle. Predstava za red premiera in izven v gledališki dvorani v Solkanu. kino Ariston 17.00—22.00 »Tradimenti«. Režija David Jones. Igra Ben Kingley. Eden 17.30 — 22.15 »Nel profondo del delirio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 18.00 — 22.15 »La donna che visse due volte«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Sweet sexy slips«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Bocche vogliose«. Prepovedan mladini Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Morti e sepolti«. Za vsakogar. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Condannato a morte per mancanza di indizi«. Mignon 17.00—22.15 »Miele di donna«. C. Spaak. C. Goldsmith. Aurora 17.00 — 22-00 »Professione giustiziere«. Moderno 17.30 »Un lupo mannaro americano a Londra«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Hard love, le porno adolescenti«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Merilyn l’insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00—22.00 »Led Zeppelin: The song remains the same«. Alcione 16.00—22.00 »Ormai non c’è più scampo«. P. Newman, W. Holden. razstave V soboto, 16. t.m., ob 18.30 bodo v galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, odprli razstavo slikarke Pedre Zandegia-como. V galeriji Torbandena bodo v soboto, 16. t.m., ob 18.30 odprli razstavo slikarke Marioline Amato. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20. razstavlja Desiderij Švara svoja novejša dela. V Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku. V občinski galeriji — Palača Co-stanzi — je odprta razstava tržaškega slikarja Giovannija Zangranda do 30. junija z naslednjim umikom : ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah ali praznikih od 10. do 13. ure. V galeriji Babna hiša v Ricmanjih je do 16. junija odprta razstava Azada Karima in Hamida Tahirija. Umik; torek, četrtek, sobota od 20.30 do 22. ure. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira srečanje z goriškimi upokojenci 23. junija v Gorico. Vpisovanje bo jutri, 14. junija, od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu, Ul. Cicerone 8. SKD Slavec - Ricmanje priredi od 31. julija do 4. avgusta 5-dnevni izlet na Češkoslovaško. Cena izleta 241.000 lir. Vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20.30 do 21.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. razna obvestila Občina Devin - Nabrežina razpisuje obvestilo o predložitvi prošenj za vključitev v prednostno lestvico za dodelitev začasnih in nestalnih mest pomožnega osebja (čistilka) na podlagi katere bo občinska uprava lahko zadostila morebitnemu pomanjkanju pomožnega perso-naia v obdobju 1. 7. 1984 — 30. 6. 1985. Pogoji: starostna meja najmanj 18 in največ 45 let, italijansko državljanstvo; spričevalo o opravljeni osnovni šoli. Interesenti morajo do 23. junija 1984 predložiti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu, soba št. 20. Občina Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ ja, ki ga bo dodelila domu za ostarele »Bratov Stuparich« v Sesljanu. Začetna neto plača približno 850.000 lir mesečno. Pogoji : starostna meja 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon, italijansko državljanstvo, spričevalo splošne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 23. 6. 1984. 50-letniki občine Dolina so vabljeni na sestanek, ki bo jutri, 14. junija, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Godbeno društvo Nabrežina prireja 16. in 17. junija SAGRO na travniku Sokola v Nabrežini. Oba dneva bo igrala domača nabrežinska godba, zvečer ples, v nedeljo pa bo tudi koncert godbe Filarmonica iz Turriaca. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in domačo kapljico. JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI 1984 KD Valetin Vodnik - Dolina vabi danes, 13. junija, ob 20.30 v galerijo Torkla na otvoritev razstave Bogomile Doljak. Nastopa moški zbor Valentin Vodnik. URNIK SPREJEMANJA OGLASOV IN RAZNOVRSTNIH OBVESTIL: Vsak dan — od 8. do 13. ure: Oglasni oddelek PUBLIEST - tel. 040/77-52-75 Samo osmrtnice in sožalja — do 20. ure: Redakcija Primorskega dnevnika tel. 79-46-72 POTOVALNI URAD >AtJROHAc prireja letovanje na MALEM LOŠINJU in sicer z odhodom 1. in 8. julija. Cena 1-tedenskega bivanja v hotelu Belveau 195.000 lir (vožnja vključena). Na razpolago so še 1-tedenska bivanja v BOVCU. Informacije in «vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« Ul. Cicerone 4, Trst - tel.: 60261. menjalnica 12. 6. 84 Ameriški dolar . 1.665.— Kanadski dolar . 1.280.— švicarski frank . 741.— Danska krona . . 167.— Norveška krona . 215.— švedska krona . 207.— Holandski fiorini . 548.- Francoski frank . 199.50 Belgijski frank . . 27.50 Funt šterling . . 2.320,— Irski šterling . . 1.880.— Nemška marka . 618.— Avstrijski šiling . 87.50 Portugalski eskudo 11.— Japonski jen . . 6,- španska peze ta . 10.- Avstralski dolar . 1.450.— Grška drahma . . 15.— Debeli dinar . . 11.50 Drobni dinar 11.80 HffiD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A. TnU T - ULICA 1- ’ FiLZI 10 - G1-d«3G Prispevajte za Dijaško matico mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure JOSIP ŽERJAL, Dolina 161, je odprl os-mico. Toči belo in črno vino. PRODAM FIAT 127 — troje vrat, pet prestav, letnik ’82, prevoženih 20.000 km. Tel. 040/227-284. V BLIŽINI šempolaja sem izgubila zlato zapestnico z imenom Clarissa. Nagrada za poštenega najditelja. Tel. 040/200-865. PRODAM 126 Giannini, letnik ’78, v dobrem stanju. Tel. 040/226-233. KNJIGOVODJO/KINJO z najmanj petletno prakso išče priznano slovensko podjetje. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Knjigovodja«. VČERAJ ZJUTRAJ sem pred pekarno na Proseku izgubila zlati uhan. Pošten najditelj prejme nagrado. Telefonirati med 13. in 14. uro na tel. štev. 630-685. 48-LETNI MOŠKI, vdovec, želi spoznati žensko 40-45 let za prijateljstvo, možnost tudi poroke. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Sporazum«. NOVA GOSTILNA v Velikem Dolu - Severin Hovelja. Domača jedača in pi- PRODAM 2 komfortni stanovanji in skladišče s pisarno v Gorici. Špacapan, Ul. Rossini 17. PRODAM servis iz porcelana Limoges, 70 kosov, originalno perzijsko preprogo, različne manjše predmete. Naslov na upravi Primorskega dnevnika v Gorici. PRODAM nezazidljiv teren na Krasu. 2.000 kv. m. TeL 213-787 od 17. do 19. ure vsak dan od ponedeljka do petka. JADRNICO tipa Flyn junior, dolžina 4 m, za 4 osebe, prodajam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 040/299-360 od 19. do 20. ure. REDITELJA za društveni sedež v Sesljanu išče jadralni klub Čupa za obdobje od 5.8. do 16.9. v tedenskih presledkih. Telefonirati na št. 225-478 od 19.30 do 20.30. PRODAM FIAT 850 v dobrem stanju z opravljanim tehničnim izpitom. TeL na št. 814-212 od 15. do 21. ure. PROSTORNO MANSARDO sredi mesta prodam. Telefonirati od 12. do 13. ure na št. 53874. OSMICO ima Robert Pipan v Mavhi-njah št. 22/D. PRODAM zemljišče v Frankovcu, delno zazidljivo. 1.875 kv. m. TeL 228-190. PRODAM Ford Sierra GHIA 1600, popolnoma nov, barva champagne, 0 km prevoženih. TeL 727-654. PRODAM prenovljeno stanovanje v Drev. XX settembre, 75 kv. m: kuhinja, 3 sobe, kopalnica, stranišče in avtonomno ogrevanje. TeL 749-774. 53-LETNA VDOVA, Primorka, že nekaj let živeča v Nemčiji, želi spoznati iskrenega prijatelja, po možnosti Primorca. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Primorska«. PRODAM Alfa Sud 1200 s petimi prestavami. TeL 910-148. ELEKTRIČAR Ezio Mauri sprejema naročila za zasebne in industrijske napeljave. Tel. 825-506. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. OSMICO pod 200-letnim hrastom je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran. PLESKARSKA DELA opravljam po u-godni ceni. Predračuni na licu mesta. TeL 910-148. STAVBO IN ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE prodajamo na Kontovelu. Telefonirati na št. 817-325 od 14. do 16. ure vsak dan od torka do petka. darovi in prispevki Ob 40-letnici junaške smrti Maria Magajne, komandanta Gortanove brigade, daruje žena Gizela 50.000 lir za kriško godbo na pihala. V spomin na Ivana Lavrenčiča in Vi-kota Schillanija darujeta Avgust in Marija Castellani 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V počastitev spomina očeta Dina Ro-nerja daruje Darko Švab z družino 50.000 lir za Dijaški dom v Gorici. Ob 40. obletnici smrti Karla Kobala daruje družina Siega 30.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na mamo Antonijo Petaros daruje sin Danilo z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Boršt - Zabrežec in 50.000 Ur za PD Slovenec. V spomin na nono Antonijo Petaros darujeta Jasna in Žarko 50.000 Ur za PD Slovenec in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Antonije Petaros darujeta Anita in Bruno Mattioli 30.000 lir za Društvo prostovoljnih gasilcev Breg. V isti namen darujeta Divna in Drago Ilič 15.000 lir za Društvo prostovoljnih gasilcev Breg. Namesto cvetja na grob Josipa Pangerca darujeta Josip Bolčič in žena 15.000 Ur za sekcijo VZPI-ANPI Boljunec in 15.000 Ur za sekcijo VZPI-ANPI Dolina. V počastitev spomina Petra Vidaua darujejo člani Slovenskega stalnega gle-daUšča 211.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na preminulega prijatelja Jožeta Seražina daruje Janko 30.000 Ur za Dijaški dom in 20.000 lir vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V počastitev spomina Ivana Lavrenčiča daruje Marija Gombač 15.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V isti namen darujejo Lana in Diomi-ro ter Lidija in Edi 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Antonijo Hrvatič daruje Nada Hrvatič 20.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca. Namesto cvetja na grob Ivana Lavrenčiča daruje prof. Ksenija Levak z družino 30.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Staneta Maliča darujejo Davorinovi prijatelji z Opčin 20.000 lir za SKD Tabor in 20.000 Ur za Finžgarjev dom. Ob 6. obletnici smrti Ferdinanda Škabarja se ga spominja družina (VeUki Repen 30) in daruje 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Albina Križmana daruje družina Kraus 50.000 Ur za ŠD Polet. V spomin na Draga Pahorja daruje žena Minka 25.000 Ur za KD I. Grbec, 25.000 Ur za KD I. Cankar in 25.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Ob svoji 80-letnici daruje Alojz Bri-ščik 30.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 4. obletnici smrti nepozabnega brata Draga Pahorja darujeta Marčela in Vida 30.000 Ur za KD I. Grbec - Skedenj. V spomin na pok. Pepino Mahnič darujeta Svetka Upanje in družina Cijak 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Albina Križmana daruje Rozina (Repen 130) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Andreja Tavčarja daruje Pina Tavčar 100.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve. Namesto cvetja na grob Albina Križmana darujejo družina Doljak (Repen 11) 10.000 Ur, Guštin (Repen 71) 10.000 Ur, Purič (Repen 13) 15.000 Ur, Milič (Repen 49) 10.000 Ur, Milič (Repen 93) 10.000 Ur, Raubar (Repen 2) 10.000 Ur ter čok (Repen 95) 20.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve. Namesto cvetja na grob Juste Purič darujeta družini Škabar (Repen 135) 10.000 Ur ter Škabar (Repen 104) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. Namesto cvetja na grob Ivice in Jožefa Mahniča daruje Boris čok 20.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve. | I ti in morje radiotelevizija Težka izbira motorja za turistična plovila Ligurski guc je dosegel kritično hitrost, ko je dolina vala enako dolga kot dolžina vodne črte V naši rubriki smo vam občasno ocenili zapleteno vprašanje namestitve primernega motorja, ko smo Predstavljali razne jadrnice, motorne čolne in gliserje. Do potankosti Pa tega vprašanja nismo razčlenili, ?aj je vezano na zapletene formule, *?* služijo načrtovalcem in proizvajalcem plovil, za praktično rabo dopustniških kapitaflov pa so skoraj neuporabne. Vseeno pa bomo skušali danes poenostaviti te formule in dati nekaj napotkov, da se bo lahko vsakdo Prepričal, ali ima primeren motor. Kot prvo moramo navesti, da izbiro motorja pogojuje tip plovila. Uporabili bomo že klasično delitev j*® izrivne in drsne čolne, opustili •»mo torej sodobnejšo razdelitev na težke in lahke izrivne čolne, pol-te"sne in drsne čolne, saj bi s tem Vso zadevo še zakomplicirali. Izrivni čolni . Pri izbiri motorja za izrivni čoln }Sra glavno vlogo tako imenovana kritična hitrost, ki je v bistvu maksimalna teoretična hitrost. Naj še zyeni tako čudno, ta hitrost je od-Vlsna le od dolžine vodne črte in ne °d moči vgrajenega motorja. Med plovbo nastane pri premcu val, ki se s hitrostjo daljša, dokler ni enako dolg kot dolžina vodne črte. V bistvu sta premec in krma na vrhu dveh valov, razdalja med obema je Za malenkost krajša kot dolžina vodile črte. Ob tem lahko navedemo, da koko tudi z dolžino vala izračunamo približno hitrost. Tri metre dolg l?1 nam pove, da se čoln giblje s hitrostjo nekaj manj od štirih vozlov . 1 osmih kilometrov. Dolžina vala j!e kirej matematično odvisna od hitrosti čolna. V nobenem primeru pa h® more biti val daljši od dolžine •odne črte. Če skušamo razdaljo še Ppvečati. pade krma v »dolino med obema valoma, se vgrezne, da čoln Pmje nekako »navzgor«, ne pridobi Pa niti stotinko vozla na hitrosti. maksimalne ali kritične . . -ecej enostavno, saj po- množimo 5,25 s kvadratnim korenom dolžine vodne linije in dobimo kritično hitrost v vozlih, ki pa jo čolni *e s težavo in neekonomično dose-zeJo. V bistvu lahko rečemo, da koko izrivni Čohi pluje z neverjetno šibkimi motorji. Osemmetrska jadrnica Se že premika z motorjem 2 KM, kdveda bi bil tak motor nesmiseln, ^ KM pa nedvomno zadostuje za Plovbo tudi v nekoliko slabših razmerah, 25 KM pa je maksimum, kar lahko vgradimo na 8 metrsko jadrnico. Navsezadnje pa rabimo mo-lor na jadrnicah le v zatišju, da je v teoriji 4-konjski motor čisto dovolj za 7-metrske in celo 8-metrske jadrnice. § tako motorizacijo seveda bomo dosegli kritične hitrosti, a čisto dovolj za manevre v prista msčih. Povsem drugačni kriteriji vejajo za vse tiste, ki rabijo motor v Računanje hitrosti ie c izrednih vremenskih neprilikah, tedaj je vsaka konjska moč izredno dobrodošla. V takih pogojih bi moral motor v čolnu s 5-metrsko vodno črto razvijati 6 KM, s 6-metrsko vodno črto 9 KM, s 7-metrsko 16 in z 8-metrsko pa 25 KM. Ker pa večino dizelskih motorjev lahko neprekinjeno ure in ure rabimo le nekako pri treh četrtinah plina, 80 odst. maksimalnih obratov, je popolnoma razumljivo, da bi moral biti motor nekoliko močnejši. Prav zato imajo motorne jadmiqe ali motjorsailerji neprimerno močnejše motorje, saj je predvidena stalna raba, prav tako ribiči, a tu gremo že v profesionalno rabo, ki ne zanima dopustniške kapitane. Ob vsem tem lahko upravičeno trdimo, da so v večini primerov na izrivnih čolnih vgrajeni premočni motorji, saj z njimi prodajalci za-zlužijo več kot s šibkejšimi. Napihljivi čohi Poglavje zase so drsni čolni ali gliserji. Zaradi posebno oblikovanega dna se gliser ob kritični hitrosti ne »vkoplje s krmo, temveč prehiti svoj val, ker se v bistvu dvigne na vodi in je ne izriva. Pri takih čolnih dolžina vodne črte ne igra v bistvu nobene vloge. Tu pride v poštev izključno oblika dna, njegova kvadratura (ploščina), in seveda teža. Izdelovalci sodobnih gliserjev že sami določijo maksimalno, minimalno in najprimernejšo moč motorja glede na morebitno rabo čolna, da bi bili tu nasveti popolnoma odveč. Poglavje zase pa predstavljajo napihljivi čolni. Proizvajalci navadno navedejo le maksimalno moč, ne pa minimalne in optimalne. Ne da bi se spuščali v zapletene formule bomo vso zadevo poenostavili. Kdor je kupil napihljivi čoln mora le sešteti težo motorja, goriva, gumenjaka, o-seb in opreme, vsoto dehti z 20 in bo ugotovil moč motorja. Zgovornejši je praktični primer : štiričlanska družina (starši in dva otroka), kupi 70 kilogramov težak napihljivi čoln, k tej teži mora dodati težo potnikov 220 kilogramov, motorja 40 kilogramov, 30 kilogramov goriva in 40 kilogramov opreme, skupna vsota znaša 400 kilogramov, teža deljena z 20 pa nam da 20 KM. Če pri tem deljenju nam ne pridejo cele številke, bomo vedno zaokrožili navzgor. Po vsem tem je popolnoma jasno, da je moč motorja pri napihljivih čolnih v glavnem odvisna od teže, saj so razlike glede oblike dna malenkostne. Vseeno pa je treba navesti, da omogočijo bolj ploščata dna pri gliserjih lažje drsenje, seveda ob mirnem morju. Kot zadnje naj še omenimo, da lahko tudi gliserji plujejo kot izrivni čolni, v takem primeru pa je skoraj obvezen majhen pomožni motor, saj bi z glavnim motorjem ob počasni vožnji ob minimalnem številu vrtljajev prej ah slej zamazali sveče. ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Kosilo na TV 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Kosilo na TV - telefonski pozivi 14.05 D ritorno del santo - TV film 15.00 Tom e Jerry - risanka 15.20 Un’età per crescere - L’amico Billy 15.30 Šolska vzgoja 16.00 Secret Valley - 22. epizoda 16.25 Bra - kolesarstvo 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Jack London 18.00 Dnevnik 1 - Kronike Sever kliče Jug Jug kliče Sever 18.30 II gran teatro del West - TV film CANALE 5 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.30 Alice TV film 11.35 Help!, glasbena igra 12.15 Bis, nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV film 16.50 Hazzard - TV film 18.00 La piccola grande Nell - TV film 18.30 Popcorn, glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Ziz Zag, kviz 20.25 Superazzurro, glasbena oddaja 22.25 Prima pagina speciale Europa 23.25 Le ultime 36 ore, film RETEQUATTRO 8.30 Alberto il ciccione, risanke 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Per sempre con te - film 12.30 I superamici, risanke 13.00 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Bolero, film 16.50 II magico mondo di Gigi, risanke 17.20 Masters, i dominatori dell’universo 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M'ama non m’ama, nagradno tekmovanje 20.25 Bolero, film - 2. dal 22.25 Europa parla 24.00 La spia che venne dal freddo, film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 L’assassino viene ridendo, film 11.20 Magnetoterapia, rubrika 11.30 Evropske volitve 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn: Laura, E tulipano nero, risanke TELEVIZIJA 13.30 Politična tribuna za evropske volitve 13.40 La dinastia de! potere - 23. nadaljevanje 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti V teku oddaje nagradno tekmovanje in risanka 16.30 šolska vzgoja 17.00 Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 18.30 Športne vesti 18.40 Starsky in Hutch TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.25 Evropsko nogometno prvenstvo: Belgija - Jugoslavija 22.15 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.25 Hill Street giorno e notte - TV film 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV firn 16.00 Bim Bum, Barn: Lalabel - risanke, Strega per amore - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.40 Italia 1 - kratke vesti 19.50 I Puffi, risanke 20.25 OK il pranzo è giusto, vodi Gigi Sabani 22.30 Speciale Europa 23.30 Quest’uomo non racconta storie, film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - TV priredba 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Lupin IH., risanke 18.30 Sampei, risanke 19.00 Sam, ragazzo dii! West 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 Tutto suo padre, film 22.00 La sfinge d’oro, film TRIVENETA 12.45 Rumpole - TV film 13.30 Risani filmi 14.30 E principe Azzurro, film 16.00 Filmski spored 16.30 TV film 17.30 Top Oat, risanke 18.30 Dokumentarec 19.00 Govorimo o ribolovu 20.30 Saladino, film 22.00 n re del quartiere - TV film 22.30 Izložba preprog TELEFRIULI 14.30 Cara, cara - TV firn 15.45 Film 17.15 Starainger, risanke 18.15 Cara, cara - TV film 20.00 Mariama, il diritto di nascere, TV film 21.30 Film 23.30 Quel maledetto ponte sull’erba, film IlAKIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Dopoldanski zbornik: — Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni Usti; 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki; 12.30 Glasbeni potpuri ; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbene raznolikosti; 14.10 Radijsko popoldne: — Roman v nadaljevanjih : Joseph Archibald Cronin : »Angeli noči«; 14.30 Tja in nazaj; 16.00 Iz dnevnika odvetnika Angela Kukanje; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba : lanski 15. mladinski festival v Celju: nemški zbor »Braunschwei-ger Jugendchor« iz Braunschweiga (vodi Manfred Ehrhom), poljski zbor »Studium« iz Ostrowa (vodi Jerzy Wojtaszek) in slovaški zbor »Mladost« iz Levoče (vodita Martin Šafar ter Igor Grega) ; 18.00 »Poezija slovenskega zapada« — primorski pesniki v a-nalitičnem prikazu Tarasa Kermaunerja; 18.30 Glasbene podobe: jazz. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Prometni servis; 13.00 Danes na valu radia Koper — Med glasbo; 13.45 Iz dela Glasbene mladine Koper; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost — Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Iz zborovske zakladnice: Koncert ob 15-letnici »Primorska poje«; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,. 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 La girandola; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Controluce; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Popevka tedna; 15.00 Brez meja; 16.00 Kino danes; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Dvojni tir; 18.45 A. Skerjabin: »Le poeme de l’extase«; 19.00 Jazzovska glasba; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu; 8.30 Tribuna elettorale europea; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 Martin Luther King, 12. nadalj.; 11.30 ABC Rock; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 13.56 Informacije za turiste; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Habitat; 16.00 II Paginone; 17.00 Evropska volilna tribuna; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba ; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 Radijski oder: A San Francisco; 20.44 Glasbeni odmor; 21.00 Utopia di una rivoluzione; 21.30 Nočna glasba; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.45 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 5.30 Prva jutranja kronika — Obvestila, promet; 5.50 rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ah poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča ; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 S slovenskimi interpreti — Jan Sibehus in njegov »Voces intimae« za godalni kvartet —- Igra Ljubljanski godalni kvartet; 21.05 Giacomo Puccini : Odlomki iz opere »Dekle z Zahoda«; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno — Slavko Jendričko: Higiena zvezd; 23.15 Jazz za vse. 19.00 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Uno sceriffo extraterrestre poco extra e molto terrestre - film Nastopa Bud Spencer 22.05 Dnevnik 22.15 Politična tribuna za evropske volitve 23.05 Športna sreda Firence: atletika Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai mangi? - oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 23.20 La festa brasiliana 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 16.05 Šola in vzgoja : Tečaj o ribolovu 16.35 Soia in vzgoja : Razvoj Nepala 17.00 II giudice - Inchiesta in casa Kluger, 2. del detektivke 18.05 Sto mest Italije 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Tribuna elettorale europea 20.05 šola in vzgoja: mladina 20.30 La violenza è il mio forte, film 22.05 Delta, dokumentarec 22.55 Dnevnik 3 23.30 Fino 'all’ultimo stadio JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.05 Teletekst RTV Ljub’jana 18.20 Poročila 18.25 Ciciban, dober dan 18.40 Mozaik kratkega filma 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Animirani film 20.15 Lens: EP v nogometu: Belgija -Jugoslavija 22.15 Dnevnik Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Gusarji kapitana Kavlja 18.15 Koledar 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Glasbeno-humoristična oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Evropsko nogometno prvenstvo 20.15 Lens: EP v nogometu: Belgija -Jugoslavija 22.15 Dnevnik Koper 12.30 Nogomet: Francija - Danska ( posnetek ) 14.00 Odprta meja - Videoteleks Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Žalna seja za Berlinguerjem UK VE — Zaključna prireditev glasbene šole DOBERDOB — »Pesem ne pozna meja« TRST — Razstava Zangrando TRST — Gimnastična akademija 17.00 Odprta meja - Videoteleks 17.30 Poročila 17.35 Ponovitev filma 19.00 Princeska Zaffiro, risanke 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Festival filmov o gorah: »Vodne kapljice« 20.20 Nogomet: Lens: Belgija - Jugoslavija med odmorom : Turistični vodič 22.20 TV D - Vse danes 22.30 Folk art - iz prejšnjih oddaj 23.00 Zeit im Bild - Čas v sliki ZASEBNE POSTAJE Na rob manifestacije Slovencev na Travniku Karabinjerji prijavili sodišču mladinca ki sta opravljala rediteljsko službo Interpcjacija KPI na pokrajini Sredi turistične sezone zaprta cesta proti Gradežu Vsi, ki smo bili 20. maja na Travniku, smo prišli tja trdno prepričani, da bo manifestacija potekala disciplinirano, mirno in dostojanstveno. Vsi smo si za to tudi v največji meri prizadevali. Istočasno pa srno, zaradi predhodnega informiranja najvišjih predstavnikov raznih ustanov in odgovornih za javni red, kakor tudi zaradi zagotovil, ki so bila dana, računali na razumevanje in na običajno (naravno) mero tolerance. Manifestacija je izpadla tako, kakor smo si zamislili in kakor je pravzaprav morala izpasti. Tako smo ugotavljali že 20. maja popoldne, neposredno po shodu in še nekaj dni zatem. Tistih nekaj nesporazumov — v glavnem prekrškov zaradi lepljenja lepakov na nedovoljenih mestih — krajših besednih spopadov med pripadniki varnostnih sil in nekaterimi reditelji in aktivisti se nam je zdelo povsem obrobnega pomena. Nihče ni pričakoval, saj ni bilo povoda niti razlogov zato, da bodo karabinjerji ali pripadniki državne policije koga prijavili sodišču. Na žalost smo se ušteli, kajti tiste stopnje običajne tolerance in razumevanja, ki je ob takih množičnih manifestacijah nujna, pri orožnikih ni bilo. Sodišču so ovadili dva mladinca, ki sta bila kot reditelja zadolžena, da na eni od glavnih vpadnic dajeta napotke kolonam avtobusov in avtomobilov, kje naj parkirajo. Na rokavu sta imela razpoznavni znak rediteljske službe. Kljub temu sta bila s strani karabinjerske ob-hodnice deležna dokaj arogantnega, da ne rečemo ustrahovalnega pristopa, kar bo nedvomno prišlo na dan med procesom. Izvedeli smo tudi, da je prizoru sledil naš človek, domačin, ki je poseg karabinjerjev menda tudi slikal, vendar bil takoj zatem sam žrtev dokaj arogantnega nastopa z zaplembo filma. Zaenkrat še ni znano, če je bil tudi proti njemu vložen kazenski postopek. Zadeva je torej zelo resna, ker je mogoče sklepati, da so pripadniki varnostnih organov v tem primeru hoteli dobesedno aplicirati pooblastila. S kakšnimi cilji, ni treba posebej ugibati. Tako sta dva mladinca te dni prejela na dom sodni poziv. Zagovarjati se bosta morala zaradi prisvojitve funkcije, ki sicer pripada javnemu funkcionarju (člen 347 kazenskega zakonika in člen 110 k. zak.). To naj bi zagrešila s tem, da sta usmerjala promet — kolone avtobusov in avtomobilov — na vnaprej določena parkirišča. Z ozirom da sta mladoletna, se bo e zadevo ukvarjalno sodišče za mladoletne v Trstu. Enotna delegacija je v soboto o-biskala goriškega prefekta ter mu izrazila ogorčenje in začudenje nad ravnanjem varnostnih organov, ki so sprožili sodni postopek. Delegacija je opozorila na v tem primeru skrajno netolerantno obnašanje varnostnih sil, kar se pri različnih manifestacijah, posebno določenih organizacij in združenj, običajno ne dogaja, pa čeprav gre pogosto za dosti hujše prekrške. Komunistični svetovalci v goriškem pokrajinskem svetu so v ponedeljek vložili nujno interpelacijo v zvezi z zaprtjem državne ceste št. 352 pri Gradežu. Cesto so zaprli pred kratkim zaradi nevarnosti. Dvižni most, tik pred Gradežem, je namreč močno načet in je potreben rekonstrukcije. Zadeva niti ne bi bila tako nujna, če ceste ne bi zaprli prav na začetku turistične sezone, kljub temu, da se o problemu razpravlja že dalj časa. Tako je področno ravnateljstvo podjetja AN AS že novembra lani izdalo ukaz o omejitvi hitrosti na omenjenem odseku ter priporočilo čimprejšnjo izvedbo del, vsekakor v zimskih ali pomladanskih mesecih, pred ali po glavni turistični sezoni. To se na žalost ni zgodilo, menda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki menda še zdaj niso bila nakazana. Ceste pa so iz varnostnih razlogov zaprli prav te dni, ko se začenja glavna turistična sezona. V interpelaciji komunistični svetovalci vprašujejo, kaj namerava storiti pokrajinska uprava, tudi v sodelovanju z drugimi ustanovami (občino v Gradežu, podjetjem AN AS in deželnim odbomištvom za javna dela), da sc vprašanje zadovoljivo in predvsem hitro reši. Dostop v Gradež je zdaj mogoč samo z vzhodne smeri, po pokrajinski cesti iz Tržiča. Protest carinarjev Tudi na Goriškem je v teh dneh za tovorni promet skozi mejne pre- ; hode nekaj težav, ki jih povzroča protest carinskih uslužbencev. 'le-ti so se namreč odločili za protest, ki ni stavka, saj v dopoldanskem času redno opravljajo svoje službene dolžnosti, pač pa se vzdržujejo oprav- I ljanja nadur v popoldanskem času. S tem je popoldne ohromljena vsa carinska dejavnost. Doslej ni protest povzročil posebno hudih težav ali zastojev, ampak samo nevšečnosti šoferjem, ki privozijo na mejo v popoldanskem času. Počakati morajo namreč do naslednjega dne, ko lahko carinske formalnosti opravijo v dopoldanskem času. Protest carinarjev bi se moral nadaljevati .vsaj do konca tedna. Revija pevskih zborov v Doberdobu dokaz, da pesem združuje narode Prodoren uspeh nastopa desetih zborov Gorica se pripravlja na sprejem kolesarjev dirke po Jugoslaviji NA DIA PRIMORSKI 84 »Pesem ne pozna meja« ni samo naslov prireditve, ki se. je odvijala v nedeljo popoldne v Doberdobu, niti ni retorično geslo, pač pa pristno spoznanje vsakega, ki je prisostvoval tej letošnji reviji pevskih zborov. To zato ker *ko pojemo, smo navadno vsi bolj prozorni, naravni, iskreni« — kot je lepo povedal predsednik domačega društva Jezero Viljem Ger-golet »zato lahko prav s pesmijo najbolje izpričamo naše želje po mirnem sožitju med vsemi narodi in po humanem, demokratičnem razvoju vsake družbe.« Revija, ki jo že več let prirejajo v raznih krajih v Sloveniji in v zamejstvu, je dokazala, da uspešno u-resničuje cilje, ki si jih je zastavila ob rojstvu: povezovat» in omogočiti prijateljsko sodelovanje med društvi in zbori, ki jih ločuje birokratska formalna meja, ki pa jih združuje močnejša vez, t.j. zavest o pripadnosti istemu slovenskemu narodu in ljubezen do petja. Letos je o pravilnosti te zamisli pričala prisotnost desetih zborov, med katerimi prvič tudi slovenska zbora s Koroškega in italijanskega iz štarancana. V Doberdobu so se zbrali mešani pevski zbor Svoboda II. iz Trbovelj, moški in dekliški zbor Vesna iz Križa, moški in ženski zbor Franc Zgonik iz Branika,. trboveljski oktet Svoboda II., mešani zbor Primorec iz Trebč, moški zbor SPD Edinost iz Pliberka, moški zbor Edi Forza in Štarancana in domači moški pevski zbor Jezero. Najprej so z domačo godbo na pihala na čelu šli v sprevodu skozi vas in položili vence pred spomenik padlim v NOB. Revija se je nato odvijala na prireditvenem prostoru o občinskem parku. Po pozdravnih besedah, ki sta jih izrekla že omenjeni predsednik domačega društva in prof. Milko Re-ner kot predsednik goriškega dela ZSKD, so najprej nastopili vsi moški zbori v združeni sestavi. Nato so si sledili nastopi vseh posameznih zborovskih skupin, vsaka od katerih se je predstavila s po dvema pesmima. Številno občinstvo je celi dve uri s pozornostjo sledilo temu prazniku zborovskega petja in vsako skupino nagradilo s toplim ploskanjem. Navdušenje publike je doseglo višek, ko so ob koncu vsi pevci in pevke v združeni sestavi intonirali Simonitijevo »Vstajenje Primorske«. Poslušalci so petje spremljali z ritmičnim ploskanjem, ki se je na koncu sprevrglo v hrupen aplavz in zahtevo po ponovitvi. Z zaključkom uradnega programa pa petja ni bilo še konec, prav tako ne veselja, saj je bil v nedeljo poletni praznik domačega društva in so zato mnogi izkoristili priložnost, da so še kako zapeli ob kozarčku domačega vina. Kopališče spet odprto V goriškem kopališču se bo konec tedna pričela poletna sezona. V soboto bodo spet odprli odkriti bazen, ki bo v poletnih mesecih odprt s sledečim urnikom: ob delavnikih od 13. do 20. ure, ob sobotah in praznikih pa od 10. do 20. ure. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ulica Romana, tel. 40497. Gorica in večji del njene pokrajine bosta v petek in soboto prizorišče pomembnega mednarodnega športnega dogodka. V petek popoldne bodo pripeljali na Travnik, kjer bo postavljen cilj prve etape, kolesarji, ki sodelujejo na letošnji 40. dirki po Jugoslaviji, naslednji dan bodo kolesarji iz našega mesta odpeljali proti Tržiču, nato pa vedno skozi našo pokrajino in Benečijo do Bovca. Neglede na športni pomen prireditve, na kateri sodeluje 170 tekmovalcev v predstavništvu 14 držav, dobiva izbira Gorice tudi neko politično razsežnost. V dveh dneh bodo kolesarji od Škofij do Stupice prevozili približno 150 kilometrov na italijanskem o-zemlju, šli pa bodo skozi vse tri pokrajine, kjer živimo Slovenci v Italiji. Pričakovati je torej, da bodo športniki in ostala slovenska javnost z zanimanjem spremljali dirko. V goriško pokrajino bi morali kolesarji pripeljati v petek kmalu po 15. uri. V Jamljah bo postavljen leteči cilj. Nato bodo vozili skozi Dol, Rupo, v Gorici pa po Tržaški ulici, Ul. Duca d’Aosta, Sauro, De Gasperi in Roma do Travnika, kamor naj bi po predvidevanjih pripeljali okrog 15.30. Ob 18.30 bo goriški župan sprejel vodje ekip in organizatorje dirke na goriškem županstvu. Kolesarji bodo prenočili v Slovenskem dijaškem domu in salezijanskem zavodu v Ul. Dan. Naslednji dan se bodo zbrali ob 9. uri na Travniku. Tu bo neuradni start ob 10.30, uradni start pa bo malo kasneje na koncu Tržaške ulice. Točnejši spored dirke bomo še objavili na športni strani našega dnevnika. Omenimo naj še, da bo Gorica v nedeljo, 17., prizorišče druge pomembne kolesarske prireditve: 2. kolesarskega maratona Gorica - Celovec (skozi Soško dolino in Predel), ob 20. letnici pobratenja med obema mestoma. Lep uspeh dveh goriških fotoamaterjev Na nedavni razstavi fotografije Nova Gorica 84, sta tudi dva fotoamaterja iz Gorice dosegla lepo uvrstitev in uspeh. Na republiški razstavi oziroma projekciji barvnih diapozitivov so sprejeli tri diapozitive Alda Bauzona, prav tako pa so tri njegove diapozitive sprejeli in predvajali na razstavi Diapozitivi Primorska 1984. Viktor Selva, tudi naš ljubiteljski fotograf iz Gorice pa je prejel drugo nagrado za posamezen diapozitiv na projekciji Primorska 1984. Gre za delo z naslovom »Pozor na jutri«. Rafael Podobnik, ki je eden izmed najbolj aktivnih likovnih umetnikov in fotografov v Novi Gorici, pravi, da bodo v okviru Foto - kino kluba v Novi Gorici kmalu organizirali predvajanje diapozitivov naših avtorjev iz zamejstva v Italiji-Interesenti naj se čimprej prijavijo Foto fino klubu v Novi Gorici. razna obvestila KD Oton Župančič vabi člane jo prijatelje društva, da se jutri zvečer, ob 20.30 zberejo v Domu Andreja Budala za ureditev in čiščenje zunanjosti tega športnega in kulturnega središča. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Pomobolero: quando l’amore è mušica«. Prepovedan mladini pod 18. letam CORSO Zaprto. Nad 600 Goričanov bo na pogrebu tajnika KPI Enrica Berlinguer ja Nad 600 ljudi z Goriškega se bo udeležilo danes v Rimu pogreba glavnega tajnika KPI Enrica Berlin-guerja. Okrog 300 ljudi je sinoči, nekaj po 22. uri odpotovalo s posebnim vlakom iz Tržiča, dva avtobusa je organizirala delavska zbornica CGIL, veliko ljudi je za prevoz poskrbelo z lastnimi sredstvi. Udeležba bi bila najbrž še bolj množična, vendar kaže, da so bile precejšnje težave za najetje avtobusov, oziroma dodatnih posebnih vlakov. Na pokrajinskem sedežu KPI v Gorici so tudi včeraj ves dan sprejemali izraze sožalja. Težko bi našteli množico preprostih občanov, delavcev, upokojencev, gospodinj, ki so včeraj obiskali sedež KPI v Ulici Bocchi in se vpisali v žalno knjigo. Niso bili samo komunisti ali somišljeniki te stranke. Med tistimi, ki so se prišli poklonit velikemu voditelju, doslednemu borcu za mir in socialno pravičnost, so bili številni predstavniki drugih strank, ustanov, in organizacij. Težko bi podrobno navedli imena vseh, ki so bodisi ne- posredno, bodisi s telegramom izrazili globoko žalost ob izgubi, ki je globoko prizadela ne samo komunistično partijo, ampak celotno italijansko in mednarodno skupnost. V ponedeljek zvečer je sožalno brzojavko poslal teritorialni odbor SKGZ za Goriško, včeraj zjutraj je prispela brzojavka ZKS iz Nove Gorice, brzojavke pokrajinskih tajnikov sindikatov CGIL, CISL in UIL, predsednika pokrajine itd. Bralne značke danes v Doberdobu Za učence osnove šole v Doberdobu in tiste iz šole v Romjanu bo danes prijeten dan. Ob 10. uri se bodo namreč zbrali v telovadnici osnovne šole v Doberdobu, na podelitvi bralnih značk. Prijetna slovesnost tik pred iztekom šolskega leta. Podobna slovesnost je bila v soboto v Jamljah, kjer so se zbrali otroci tamkajšnje osnovne šole iz Dola. Splošna skupščina v ladjedelnici Kriza v tržiški ladjedelnici se mora rešiti še v tem mesecu, sicer bo prepozno. Brez hitrih ukrepov bo že v prihodnjih tednih brez dela večina od 3.500 uslužbencev. Ostaja torej le malo časa za sprejem nujnih ukrejov, za zagotovitev premostitvenih naročil, ne da bi čakali na začetek izvajanja načrta za ladjedelništvo in preureditev pomorskega gospodarstva. Na to so vnovič opozorili delavci in sindikalni predstavniki na včerajšnji splošni skupščini. Zbrali so se v tovarniški menzi v popoldanskem" času, skoraj istočasno s pričetkom novega srečanja v Rimu med predstavniki vlade, ustanove IRI in sindikatov. V trenutku, ko poročamo, skupščina še zmeraj traja, v pričakovanju vesti o poteku rimskega srečanja. Prejšnje dni je bil govor o tem, da bi oklicali neprekinjeno skupščino, vendar bodo delavci najbrž zaradi Berlinguerjeve smrti in nekaterih drugih okoliščin tako namero opustili. Včeraj je bila v ladjedelnici tudi enourna stvaka. Zemeljski usad pokopal dva delavca Med delom za postavitev vodnih cevi v Ulici Chiese Antiche v Ločniku se je včeraj okrog 15.30 pripetila nesreča na delu, ki le po srečnem naključju ni imela tragičnih posledic. V skoraj 5 metrov globokem jarku, nedaleč od železniškega prehoda, sta bila v tistem trenutku dva delavca podjetja PA-BAR s sedežem v Rimu: 47-letni Davide Gardin iz Ldgnana in 45-letni Giancarlo Bernardi iz Štarancana. Nenadoma se je udrl rob jarka in usad je pokopal oba delavca do vratu. Pri tem sta imela dvojno srečo: prvič, da zemlja ni pokopala tudi glav, sicer bi se zadušila, drugič pa, da ju je cementni blok, ki se je usul z zemljo, le rahlo oplazil. Posegli so gasilci, ki so ju takoj povlekli iz neprijetnega položaja in pospremili v bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da sta dobila le lažje poškodbe, zaradi katerih se bosta zdravila samo nekaj dni. V teku je preiskava, ki naj ugotovi, če je podjetje upoštevalo pravila o varnosti pri delu. VERDI 18.00—22.00 »Thunder«. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Dekleta s plaže«. SVOBODA Zaprto. DESKLE 19.30 »Leteča giljotina«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972 POGREBI: ob 11.30 nuna Anna Defend iz ur-šulinskega samostana na glavno pokopališče. ZAHVALA Globoko ganjeni se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Andreja Ronerja Žalujoči žena Ana in sinova Dino in Marjan z družinama, sestra Marij* In drugi sorodniki- štandrež, Gorica, 13. junija 1984. j I j Ob objavi alpinističnega vodiča »Arrampicare a Trieste« Plezanje po Tržaškem in okolici ali iskanje izgubljenih priložnosti DUŠAN JELINČIČ Pred kratkim je v založbi L1NT Trieste izšla knjiga tržaškega alpini-sta Tullia Piemonteseja z naslovom »Arrampicaré a Trieste« (Plezanja ne Tržaškem). Takoj pod naslovom na piše še: Devin, Sesljan, Obalna cesta, Napoleonska cesta, Glinščica, Osp, nižje pa še »Guida alpinistica« (alpinistični vodič). Knjiga je že še-sta v seriji »Andare sul Carso per vedere e conoscere« (dobesedni pre vod: Sprehoditi se po Krasu za spoznavanje in opozavanje), ena od značilnosti te zbirke pa je prav gotovo to. da zelo hitro poide in da se v hitrem tempu vrstijo nove izdaje. Na naslovni strani je zelo sugestivna fotografija plezalca, ki se spopa-*to z gladko steno, ki pa ni ne . .. v Himalaji, ne v Andih in ne v Julijcih. To je vsem dobro znana stena v Sesljanskem zalivu imenovana »SIonov trebuh«, lepa, klasična in ne Posebno težka. Knjiga stane 18 tisoč dr, je v prodaji tudi v Tržaški knjigami, in je popoln vodič vseh sten in stenic na Tržaškem, od Glinščice, hi zaobjema v knjigi levji delež, pa do »morskih sten« nad Sesljanom in Hevinom, tistih, ki jih poleti naj-Pfcj preplezaš, nato pa se po opravljenem »trudu« še kopaš v morju, hi si ga le malo prej gledal »zri ska«, ter še do sten nad Ospom, ki So sicer v Sloveniji, najprej pa so se jih lotili prav tržaški alpinisti, ki 30 prvi zaslutili mogočen alpinistični Potencial osapskih sten. Knjiga je razdeljena po »zemljepisnih« poglavjih, sistematično pa o-hravnava vsako preplezano smer v sc tako neznatni skalci. V tem smi-““ je to popoln vodič, boljšega si res težko lahko zamislimo. Opazi se, da 90 je sestavil nekdo, ki s skalo živi *z dušo in srcem«, saj je iz vodiča razvidno, da je sam Tullio Piemon tosi (ki trenutno živi iz delovnih razlogov v Libiji in se je prav daleč °d »svojih« skal lotil tega vodiča) Prvi preplezal nekaj smeri tako v Glinščici, kot tudi v ostalih tržaških *Plezalskih vrtcih«. Prvo poglavje je posvečeno skalam Pri Devinu, torej tistim pečinam, ki Se vlečejo nad morjem od Sesljanske-Oa zaliva tja do devinskega grada, drugo pečinam nad bivšim sesljan-skim kampingom v zalivu, tretje pa redkim pečinam nad Obalno cesto. Daljše poglavje opisuje vse mogoče smeri Napoleonske (Vižintinove - Šte-fanske) ceste, seveda s proseške strani, več kot dve tretjini celotnega dela pa sta seveda posvečeni Dolini Glinščice z njenimi neverjetno raznolikimi stenami, smermi, variantami in drugim. Na zadnjih desetih straneh knjige pa so opisane vse smeri Ospa. V listanju po knjigi te prevzame prijeten občutek, ko pa berež toliko imen slovenskih alpinistov, ki so preplezali nove smeri, od Angela Kermeca pa do Lucijana Cergola, ki je dal ime prav dosti novim variantam in docela novim smerem. Poleg tega je bil Cergol eden izmed prvih, ki je sistematično odkrival Osp, saj je npr. že pred nekaj leti prvi pre plezal »Magično gobo« ali pa smer »Osp 77«. In sedaj k stvari. Mnenja sem, da je izid te knjige, ki je le ena od tolikih, ki obravnavajo Dolino Glinščice, ponovna delno izgubljena priložnost za Slovence. Zakaj? Samo po sebi je seveda umevno, da je vsaka nadaljnja italijanska knjiga o tej dolini tudi nadaljnje izmikanje Doline slovenski stvarnosti in slovenskemu enotnemu kulturnemu prostoru. Dolina se nahaja v slovenski občini, v njej so delali (mlinov sicer ni več, spomin nanje pa še ostaja pri starejših domačinih) in stanovali, in še stanujejo, v Botaču, slovenski ljudje. Delna izgubljena priložnost zato, ker je bil eden izmed tistih, ki je prvi osvajal Glinščico tudi Jože Cesar (njegovo ime je sicer seveda večkrat omenjeno, vendar kdo si lahko predstavlja, da je G. Cesar naš Jože Cesar?), kasneje pa tudi Sandi Blažina in drugi. In vendar to slovenstvo ne pride do izraza. Pa morda niti ne more v italijanski knjigi, v kateri je avtor prevzaprav ravnal pošteno in dosledno, v knjigi, ki je pravzaprav le vodič, nikakor pa recimo zgodovinska knjiga. In celo Jugove stene, ki jih je tako poimenoval Cesar, saj jih je prvi vztrajno obdeloval, ne prihajajo do izraza. Stopile so pač v rutinsko izrazoslovje vsakdanjega tržaškega plezalskega žargona. Slovenstvo bi prišlo do izraza le v slovenski knjigi. Knjiga? Brošura! Leta 1979 je v Ljubljani avtor mnogih plezalskih vodičev Tine Mihelič izdal »skoraj v lastni režiji« vodičelc »Glinščica - (Val Rosandra)« - plezalski vodniček - AAO 1979. Na tem mestu bi objavili prvi delček uvoda, ki ga je spisal avtor: »Slovenskemu plezalcu pomeni beseda Glinščica pač ime vežbališča tržaških alpinistov. Ker pa gre v resnici za precej več kot navadni plezalski vrtec, naj pri čujoči vodniček -približa to imenitno področje tudi našim plezalcem. Najprej lekcija zemljepisa. Dolina Glinščica (ital. Val Rosandra), tako se imenuje soteska, skozi katero si je potok istega imena utrl pot skozi kraške planote pod Kozino in Bazovico. Dolina leži tik onstran meje, blizu vzhodnih predmestij Trsta. Obdaja jo venec docela slovenskih vasi, tudi ledinska imena v sami dolini so slovenska. Stene in smeri pa so v novejšem času poimenovali plezalci zvečine italijanskega rodu. V vod-ničku navajamo ta imena v prostem prevodu...« To je prvi korak. Bistveni prvi korak. Važno se mi zdi, če plezam v stenah nad prvim predorom, da plezam »Sokole«, in ne samo steno »Falchi«, da plezam »Bele stene« in ne samo »Bianco« in ko se premaknem proti Dragi, naprej od čuvajnice, in se lotim najdaljše smeri v Glinščici, da plezam »Veliki raz« in ne samo »La Grande«, .pa čeprav so jo prvopristopniki tako imenovali. Vendar imenovali v dolini, kjer živijo in delajo slovenski ljudje. Drugi, bistven korak, pa bodo o-pravili predvidoma prihodnje leto, ko bodo pri Planinski založbi v Ljubljani tiskali gor omenjeni planinski vodniček Tineta Miheliča, ki je bil namenjen le ožjemu krogu alpinistov in razmnožen s fotokopijo, v razširjeni izdaji, predvsem pa v knjižni izdaji v večji nakladi. To bo torej knjiga, no, pravzaprav knjižica, zaslugo za katero ima njen avtor s svojim navdušenjem, ki bo vsaj delno zapolnila nekatere vrzeli, ki se žal kopičijo dan na dan. Torej hvalevredna pobuda za objavo te slovenske knjižice o plezalnih smereh v Glinščici, kakor je, brez najmanjšega dvoma, hvalevredna pobuda tudi izdaja popolnega vodiča »Arrampicare a Trieste«. na knjižni polici Marinka Pečjak: Kuhajmo v mikrovalovni pečici Najprej je človek užival surovo hra no. Nato jo je pripravil na ognju, kjer jo je skuhal ali popekel. Potem so prišli na vrsto plinski in električni kuhalniki, za vse pa je značilno, da dovajajo toploto in segrevajo hrano od zunaj. Zdaj je na vrsti nova revo lucija, nov način kuhanja, ki pomeni taksen preobrat kot odkritje ognja; to je kuhanje z mikrovalovi. Prvič v zgodovini segrevamo hrano od znotraj in po vsej notranjosti. To je bistvena novost kuhanja, ki ima mnoge predno s ti, pa tudi pomanjkljivosti in težave. Te pa moramo poznati, če nočemo o-stati razočarani. Mikrovalove so uporabljali že med zadnjo vojno v radarjih za odkrivanje sovražnih letal. Kuhanje in pečenje s temi pečmi se je zadnji čas razširilo tudi pri nas, zato bo dobrodošla knjiga strokovnjakinje Marinke Pečjak, ki se je izpopolnjevala tudi v Ameriki in zdaj napisala knjigo z naslovom Kuhanje v mikrovalovni pečici. Na trg jo je dala Državna založba Slovenije. Knjiga Marinke Pečjak ima dva dela. V prvem delu je povedano vse, kar moramo vedeti o bistvu delovanja teh peči, o načinu uporabe, o kuhanju, pečenju, čiščenju, o posodah. V drugem delu pa bo bralec našel 200 receptov za prav toliko jedi, ki jih kuhamo ali pripravljamo v teh mikrovalovnih pečeh. Praktičnost in uporabnost knjige dopolnjujejo ilustracije. Sl.Ru. Glasbena skupina Gruppo Incontro v Dolini Skupino, ki je nastopila v okviru 3. junijskih glasbenih in likovnih večerov? vodi Marija Susovsky Semeraro Vokalno - instrumentalna skupina Gruppo Incontro, ki jo vodi Marija Susovsky Semeraro je v nedeljo, 10. junija, nastopila v cerkvi sv. Marti na v Dolini na 3. junijskih glasbenih in likovnih večerih. Skupino sestavljajo mladi pevci in inštrumenta listi, ki iščejo v glasbi nove razsežnosti in nove izrazne možnosti. Ansambel se je že od same listano vitve (1971) posvetil odkrivanju manj poznanih antičnih polifonskih skladb in ljudske glasbe; kar zadeva ljudsko glasbo, si je ansambel zastavil zelo široko področje, ki zajema vseh pet kontinentov. Po načelu, ki jo vodi pri raziskovalnem delu, je dirigentka Mana Susovsky Semeraro oblikovala tudi nedeljski program. V prvem delu smo poslušali naslednje skladbe; De la crudel morte anonimnega skladatelja iz 13. stoletja, Sie ist mir lieb Prae-toriusa, Now is thè month of maying Thomasa Morleya, Moti coeur se recomande a vous Orlanda di Lassa, Engels nachtegaeltiye (za flavto solo) Van Eycha, Saranda volde Gabrieli-ja in Greensleeves po irskem napevu anonimnega skladatelja iz 15. stol. V drugem delu pa smo slišali: čilsko Guricito, grško Se perivoli mbe-no, srbsko Rukovet. izraelsko Je-rušalajim, poljske napeve, ameriško The little drummer boy in popular- no no pevko G. Becauda L'important c’est le rose. Večina pesmi iz drugega dela je harmonizirala dirigentka sama. Umetniško močnejši in zahtevnejši je bil seveda prvi del, ki je pokazal vrsto odlik ansambla. Gruppo Incontro poje disciplinirano in pevci pozorno sledijo dirigentkinim hotenjem Pesmi so učinkovale vsebinsko dobro preštudirane in v podajanju je bilo čutiti, da so pevci njihovo vsebino do potankosti asimilirali. Zbor se opira na solidno tehniko petja, zvok pa bi bil bolj uravnovešen, ko bi bila tenorska skupina številnejša. Od ostalih skupin pa prijetno izstopajo basi s toplim in barvitim zvokom, kar pa ne velja za solista, ki preveč duši glas v masko. Zelo uravnovešeni sta sopranska in altovska .skupina, predvsem alte lahko štejemo kot najboljši del zbora. V celoti je bilo petje vseskozi ubrano, niansirano, izrazno plastično, podano z žarom in zanosom, nikoli pretirano forsirano. Zbor je lepo zvenel v vseh dinamičnih razponih od pianissima do fortissima. Od manj prepričljivih plati koncerta bi navedli prehitre zaključke pesmi. Z daljšim vztrajanjem na končni noti bi bile fraze bolj zaključene in izpete. Nekaj nihanj je bilo tudi v intonaciji, predvsem pri začetnem vstopu v Gabrielijevi Serenada volde; prav pa bi bilo tudi, da bi se zbor takšne kvalitete in tako izrazi tega umetniškega profila nekoliko bolj posvetil tudi estetskemu učinku garderobe (pa brez zamere!). Drugi del programa je bil grajen bolj na efektu, čeprav je občudovanja vreden napor in namen, s katerim dirigentka zbira in obdeluje ljudsko literaturo narodov sveta. Pri Rukoveti je zboru z mediteranskim temperamentom uspelo ujeti slovanski duh pesmi; nežno, mehko, zasa- njano, a zvočno zelo prijetno, je učinkovala predvsem zadnja pesem, ki je z delikatnostjo izvajanja in z blagoglasnostjo akordov docela osvojila občinstvo. Gruppo Incontro je dokazal kvaliteto petja in programsko zrelost, po kateri bi se lahko zgledoval marsikateri tukajšnji zbor obeh narodnosti. Za instrumentalno spremljavo skrbijo pevci sami, kot gost pa nastopa virtuoz blok flavte Stefano Casaccia. (ris) Konec meseca se v Miljah prične festival mladinskih gledališč V Miljah se bo odvijal od 29. do 7. julija tradicionalni gledališki festival mladinskih gledališč »Teatro ragazzi«. Tudi' letos bo imel festival mednarodni značaj. , Festival prireja Miljska občina v sodelovanju z gledališko skupino La Contrada. Poleg številnih italijanskih gledaliških skupin, ki se ukvarjajo z gledališčem za otroke in mladino, naj zapišemo, da je v Italiji takšnih gledališč veliko, bodo nastopile še skupine iz Katalonije, Belgije, Francije, Češke, Jugoslavije itd. Ob predstavah bodo »odprli« nekaj gledaliških »laboratorijev«, kjer se bodo lahko gledalci seznanili s tehniko jezika, s commedio dell’arte, z mimiko itd. Vaje za gledalce bodo prikazale različne skupine in posamezniki. V okviru festivala so predvidene tudi tri okrogle mize, kjer bodo razpravljali o odnosu med gledališčem in otroki. TONE SVETINA Med nebom in peMom ____________166_____________ Italijanski ujetniki so omahovali. Na svoji koži so občutili, kaj morajo prestajati partizani. Major V anelli io globoko zajemal sapo. Vzeli so mu breme, ki ga je nosil, iix si ga porazdelili. Vse pogosteje je prosil za Počitek. Dvanajsturni nočni marš, v katerem sta še Menjavala upanje, da bodo naleteli na vojsko, in brez-UP. ker so se partizani tako uspešno umikali vsem zasedam, tudi manj kot streljaj oddaljenim, ga je popolnoma strl. Poročnik Fulvio in narednik sta bila mlada, pa sta komaj vzdržala napor tega pospešenega marša. Partizani so bili takih pohodov vajeni in so se jim zdeli Sami po sebi umevni. Fulvia, ki je v sencah noči zaslutil pogubo, je ime-°' da bi kriknil, pa si ni upal. Tudi pognal bi se lahko y gozd in noč, saj ga najbrž ne bi zadeli, če bi strelah za njim. A vseeno si ni upal tvegati. Vsi trije so se vdali v usodo, prepričani, da si jih Pe bodo upali ubiti. Proti jutru se jih je lotila zaspanost. Veke so se jim kar same zapirale. Major se je premikal, kot bi bil na lesenih nogah. Pri naslednjem počitku, sredi travnih čistin, ni hotel, pravzaprav ni mogel vstati, ker so ga v noge prijemali krči. K njemu je stopil komandir Karlo in mu rekel: »Potrudite se, gospod major, sicer vas bomo morali ubiti. « »Saj je vseeno, če nas ubijete tu ali kje drugje,« je skušal major izzvati usodo in zvedeti, kaj nameravajo z njimi. »Peljemo vas na višje poveljstvo. Najbrž je odvisno tudi od vas samih, kakšna bo vaša usoda.« Iskra upanja, da bodo preživeli, je živahno vzplamtela. Major Vanelli je vstal in nadaljevali so pot prek zadnjih čistin v zavetje strnjenih gozdov. Hodili so še štiri ure samo skozi gozd in večkrat počivali, preden so brez nezgode prišli v koritniške gozdove in zavili k taborišču nad Črnim studencem. V taborišču je bilo kot vsak dan. Stari Samsa in Krigs sta se vrtela okoli ognjišča, kjer se je že grela voda za mesno enolončnico. Kristina in Kostja sta pomagala lupiti krompir. Komisar Aleš Sorta je pred šotorom pisal poročila za štab Zidanškovega bataljona. Saksida in Ivan sta čistila orožje, nekateri, ki so bili ponoči na akcijah, pa so še spali. Kalc, ki je bil dežurni, je na vsem lepem spravil vse pokonci. »Italijane peljejo!« Te besede so učinkovale kot alarm. Tovariši so obstali pri ognju, metali težke nahrbtnike s pleč in odlagali orožje. »Kriks, daj črne kave, da se odžejamo,« je ukazal Karlo. »Ampak najprej našim gostom, ki so še bolj utrujeni kakor mi,« je pokazal na upehane Italijane. Ti so zvedavo gledali fante, katere so iskali in gonili po gozdovih skoraj leto dni. Kuhar jim je dal zajemalko. Majorju je kar teklo po bradi, ves je bil presušen in zdelan; tudi Fulvio in narednik sta hlastno pila. »Kje pa ste jih, Karlo?« Vprašanja so kar deževala, zato je moral komandir povedati, kako se je to zgodilo. Medtem ko se je komisar Aleš Sorta zapletel v pogovor z jetniki, sta Trenta in Kostja pripravila bivališče zanje. Poleg taborišča so med drevje ob dveh skalah razpeli platno; na tleh so jim iz svežih smrekovih vej napravili ležišče, deke pa so imeli s seboj. »Tako ne bo kot v kakšnem rimskem hotelu. Spali in jedli boste kot mi,« je dejal Karlo, ko so jih privedli k novemu bivališču. Ukazal je, da jetnikom zvežejo roke in noge, pa še stražarja je postavil na vzpetinico tik ob šotoru, da jih je imel stalno na očeh. Major Vanelli se je zvalil na ležišče, kot bi ga podrla krogla. Še svoj živ dan ni bil tako utrujen. Čutil je vsako mišico posebej, vse kite so bile pretegnjene, vsako vlakno boleče. 10 □ šport Evropsko nogometno prvenstvo v Franciji (od 12. do 27.6.1984) Za uvod posrečena zmaga Francozov Reakcije po tekmi FRANCIJA — DANSKA 1:0 (0:0) STRELEC: avtogol v 79. min. FRANCIJA: Bats, Battiston, Leroux (Domergue v 59. min.) Bossis, Amoros, Tigana, Femandez, Gir esse, Platini, Lacombe, Bellone. DANSKA : Qvist, Bušk, M. Olsen, Nielsen, Lerby, Ber-telsen, Simonsen (v 45. min. Laurisen), Amesen (v 77. min. J. Olsen), Bcrgreen, Laudrup, Larasen. SODNIK: Roth (ZRN). KOTI: 6:6. GLEDALCEV: 47 tisoč. PARIZ — Le z avtogolom po stre-. lu Platinija je Francija sinoči v Parizu v uvodni tekmi evropskega nogometnega prvenstva odpravila žilavo Dansko. Francozi, ki so glavni favoriti za končno zmago in bi bili morali sinoči brez težav premagati svojega nasprotnika, prav gotovo niso zadovoljili navijačev, ki so do zadnjega kotička napolnili pariški stadion. Danci so jim bili povsem enakovredni in si poraza nikakor niso zaslužili, saj so imeli približno enako •število priložnosti za gol kot Francozi, morda celo kakšno več. V prvem polčasu je bila igra izenačena in brez pravih akcij, nevarnejši pa so bili vsekakor Danci. Njihov trener Piontek je s spretno potezo Platiniju postavil za petami Pizi nega napadalca Bergreena, ki je o-dlično omejil francoskega asa. Ta se je v drugem polčasu odločno pomaknil v napad in je bil tudi dejansko najnevarnejši mož svoje ekipe sku-,paj z Giressem. Drugi del tekme je bil prav gotovo bolj razburljiv, čeprav je bila igra mnogo bolj raztrgana. Danci, ki so ob polčasu izgubili težje poškodovanega Simonsena, so morda mislili da lahko premagajo Francoze in ti so jih kaznovali prav v protinapadu, ko je po strelu Giressa Platini pred odbito žogo poslal proti danskim vratom. Žoga se je odbila od branilca v gol, vratar pa je bil brez moči. Igra se je tedaj še bolj razživela, vendar so bile razne priložnosti bolj sad posameznikovih potez kot dobro izpeljanih akcij. Skratka, uvodna tekma EP je potrdila veliko izenačenost prvenstva, v katerem tudi Danska lahko odigra vidno vlogo. Njen poraz pa konec koncev ustreza tudi Jugoslaviji, ki bo v zadnjem kolu izločilnega dela igrala proti domačinom. Trener francoske reprezentance Hidalgo: »Zares sem presenečen nad sojenjem zahodnonemškega sodnika, ki je bilo po mojem mnenju nezadovoljivo in tudi menim, da ne bi smeli določiti tega sodnika, kajti splošno mnenje je, da bosta v finalu igrali prav Zahodna Nemčija in Francija. Bilo je to za nas izredno težko srečanje, sicer pa sem z dvema točkama zelo zadovoljen, žal pa mi je za Simonsena, ki se je poškodoval. S to zmago smo napravili lep korak na poti do polfinala.« Trener Danske Piontek: »Žal mi je ne samo, da smo izgubili, temveč tudi in predvsem, da smo zaradi poškodbo izgubili našega sijajnega Simonsena, ki za našo igro ogromno pomeni in ki ga bodo že ponoči operirali. Mislim, da smo si zaslužili neodločen izid. Francija pa je tokrat imela več Iznajdljivi Jugoslovani proti organizirani Belgij i TAKO DREVI (OB 20.30) JUGOSLAVIJA — BELGIJA JUGOSLAVIJA: Simovič, Stojkovič, Katanec, Zajec, Hadžibegič, Gudelj, Razdarevič, Šestič, Susič, Halilovič, Vujovič. BELGIJA: Pfaff, Grun, De Gref, Clijstars, De Wolf, Scifo, Vandereychen, Vercauctren, Ceulemans, Claesen, Vendeberh. SODNIK : Fredriksson (Švedska) LENS — Jugoslavija bo drevi na stadionu Felix Bollaert ob 20.30 igrala svojo prvo in obenem izredno pomembno tekmo v izločilni skupini proti Belgiji. Stadion v Lensu, ki bo prizorišče drevišnjega srečanja, sprejme lahko 51.098 gledalcev (samo mesto Lens pa jih šteje komaj 50.000). V obeh taborih je pričakovanje za dre višnje srečanje izredno. Tako Belgijci kot Jugoslovani namreč dobro vedo, da bi poraz imel težke posledice za uvrstitev v polfinale, ki je tudi cilj obeh reprezentanc. Jugoslovanski nogometaši so v ponedeljek v Lensu imeli lažji trening, na katerem so tudi poskusili postavo in neke variante v igri za tekmo proti Belgiji. Po treningu je bila tiskovna konferenca, na kateri je jugoslovanski zvezni trener med drugim dejal: »Srečanje je za nas še kako pomembno. Proti Belgijcem moramo iztržiti uspešen izid, za uspešen izid pa mislim, da ne smemo izgubiti. Ko bi namreč izgubili, potem bi bilo izredno težko, da bi v ostalih dveh srečanjih lahko popravili naš položaj.« »Po katerem načelu ste sestavili moštvo proti Belgijcem?«. »Prva ugotovitev je bila ta, da so Belgijci trenutno vzdržljivejši od nas, pa tudi hitrejši. Mi jih lahko premagamo le s strumnejšo in taktično zrelejšo igro. Ojačili smo zato sredino igrišča, da bomo nasprotnika lahko uspešno parirali. Sicer pa zaupam svojim fantom, saj je vzdušje v e-kipi zares dobro in razpoloženje tako, kot si lahko samo želimo.« Po treningu Jugoslovanov v Lensu smo urno s skupinico jugoslovanskih časnikarjev odpotovali v belgijsko mestece (približno 50 km od Lensa) Kortrik, kjer so bili nameščeni belgijski reprezentanti, od koder bodo tudi danes neposredno prišli na stadion v Lens. Čeprav nismo bili najavljeni nas je belgijski selektor Thys takoj in ljubeznivo sprejel. Thys nas je kar presenetil s svojo samozavestjo. »Tudi za nas je prvo srečanje proti Jugoslaviji še kako pomembno. Francozi so domačini in seveda glavni favoriti. Ostale tri ekipe v tej skupini pa imajo enake možnosti, da osvojijo .drugo mesto. Ko pa bi tudi Francozi izgubah kako točko po poti, tudi to ne bi bilo presenečenje. Vprašujete me, če" se koga posebno bojim od Jugoslovanov. Bojim se predvsem Jugoslavije kot moštva, kajti ne verjamem, da v nogometu o-dločajo posamezniki. Tudi Maradona sam ne more ničesar. Proti Jugoslaviji bomo predvajali svojo igro, ki teži na maksimalnem sodelovanju vseh nogometašev. Še pred kratkim je bila obramba naše najnevarnejše orožje. Od starih branilcev pa skoraj ni več nikogar, zato našega protinapada ne bomo mogli več tako uspešno izvajati. Od te tekme in od vsega prvenstva pričakujem predvsem fer in športno igro,« je dejal Thys. Tukajšnji tisk seveda posveča največ prostora francoski reprezentanci. Srečanje Jugoslavija - Belgija pa so nekateri časopisi označili s posrečenim naslovom. »Bo jugoslovanska iznajdljiva igra boljša od belgijske kompaktne in organizirane igre?« Odgovor — drevi v Lensu. sreče od nas, upajmo pa, da bomo v bodoče imeli tudi mi malo sreče.« Trener jugoslovanske reprezentance Todor Veselinovič: »Danci so igrali odlično in bi si po mojem mnenju celo zaslužili zmago. Zelo žal mi je za Simonsena, ki se je težko poškodoval. Sicer pa moram priznati, da nam ta rezultat povsem odgovarja.« Na sinočnji tekmi je bil tudi Gianni Agnelli, ki je takole dejal: »Prvi polčas je bil dokaj dopadljiv. Francija je odlično igrala v prvih dvajsetih minutah. Platini v tem delu se ni najbolje odrezal, ker ga je odlično pokrival Bergreen. Vprašujete me, če se potegujemo za Maradono? Zanj smo bili zainteresirani, ko je bil še mlad, sedaj pa je jasno, da je Ma-radonova »usoda« vezana na Barcelono ali Napoli.« Francoski nogometaš Giresse: »Bilo je to za nas izredno pomembno srečanje in seveda smo povsem zadovoljni, da smo osvojili točki proti močnemu nasprotniku, proti kateremu smo bili v velikih težavah vse do zadnje sekunde. Zelo žal mi je za Simonsena in mu želim, da bi čimprej okreval.« Juventusov nogometaš in kapetan francoske reprezentance Michel Platini: »Danska ni bila pred kratkim naključno izbrana kot ena najboljših evropskih reprezentanc. Tudi proti nam je dokazala, da je odlično moštvo. Proti Bergreenu sem bil v dokajšnjih težavah. Sploh pa so nam bili Danci povsem enakovredni, sicer pa je bil naš cilj zmagati in v tem smo tudi uspeh. To sta za nas zlata vredni točki.« spored in tv prenosi IZLOČILNI DEL Danes, 13. 6., v Lensu 20.30: BELGIJA - JUGOSLAVIJA Sodnik: Fredriksson (Šve.) (TV: RAI 2, KP, LJ) Iz Francije poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ S. Katanec: »Ne bom več igral za Olimpijo« LENS — Srečko Katanec (rojen 16. 7. 1963), član ljubljanske Olimpije s petimi nastopi za jugoslovansko reprezentanco nas je na vprašanje, kaj sedaj z Olimpijo, kar presenetil. »Z Ohmpijo ne bom igral. Mislim, da je klub tako fer, da me pusti, nasprotno grem v vojsko, nato pa bi moral dobiti izpisnico.« »Zares si nas presenetil, mislili smo namreč, da boš še ostal z O-limpijo,« smo dodali. »Ni govora, tako sem odločil! Sicer kaj bi v Olimpiji? Moštvo bo potreba obnoviti, saj je v ekipi toliko starih igralcev, ki jih bo tudi težko zamenjati. Mislim tudi, da se Olimpija ne bo vrnila med prvoligaše vsaj štiri - pet let.« »Katanec, kaj s tekmo proti Bel-gi ji?« »Mislim, da bo to za nas najtežja tekma, poleg seveda srečanja s Francozi. Glede na to, da smo pred kratkim že premagali Portugalsko in Španijo, menim, da lahko premagamo tudi Belgijce.« »Katerega posameznika najbolj ceniš na tem evropskem prvenstvu?« »Toliko je tu šampionov, da težko lahko omeniš tega ali onega posameznika. To so Platini, Tigana, Vercau-teren, Rummenigge in drugi.« »Tvoja kariera je bila zares bliskovita: po dveh sezonah si že standardni član državne reprezentance ...« »Pri tem moram reči, da Jugoslavija ni imela takega tipa nogometaša, kot sem jaz. Moram priznati, da so me »farsirali« v reprezentanco, nasprotno gotovo ne bi bil tu.« »Kaj pa ti še primanjkuje, da bi se razvil v vrhunskega nogometaša?« »Kar precej mi še manjka, predvsem pa osnovna hitrost.« »In poglejmo še, kaj o Katancu mislita zvezni trener Todor Veselinovič in njegov pomočnik Ivan Toplak. Veselinovič: »Katanec je nogmetaš, ki je podredil svoj vehk talent skupni igri. Izredno je prilagodljiv, tako da bi si vsaka ekipa želela takega nogometaša. Mirne duše lahko rečem, da je Katanec trenutno eden najboljših jugoslovanskih nogometašev in o-sebno mu iskreno želim, da bi še napredoval in da bi se razvil v nogometaša evropskega formata.« Tplak : »Kaj bi še rekli o Katancu kot to, da je to izredno resen nogometaš, pravi profesionalec, ki se takoj prilagodi vsakemu sistemu igre in ki hitro napreduje.« Peno po telefonu... Thysj^ Scifo je Belgijec Na naše vpra-* šanje, ali je Scifo Belgijec (ta igralec je namreč italijanskega porekla), se je zvezni belgijski trener skoraj razjezil in odgovoril: »Scifo je Belgijec in konec. Sam sem si močno prizadeval, da dobi belgijsko državljanstvo in v tem sem tudi uspel. To je odličen nogometaš, ki verjetno svojega velikega talenta tu v Franciji še ne bo pokazal, ker je mlad, za svetovno prvenstvo pa bo za ms izredno koristen.« Spet težave z dresi Včeraj smo v Lensu srečali predstavnika Adidasa, ki se je malce potožil, da se nekateri jugoslovanski nogometaši ne mislijo resno držati pogodbe z njegovo tvrdko. Kaže, da afera iz Mundiala v Španiji ni bila dovolj poučm ... Slaba reklama Da je Pariz svetovno središče in da je za Parižane EP le ena od tolikšnih prireditev, to je še kar razumljivo. Preseneča pa, da tudi v majhnem mestecu, kot je Lens, ni letakov, ki bi propagirali EP. Značk ni, drugih suvenirjev tudi ne. Sušic, kralj »pare de princes« Zmna francoska revija »France football« piše, da ko bi Jugoslavijo igrala v finalu v Parizu, bi marsikateri Parižan mvijal za Sajeta, ki igra pri Parisu St. Germain, ne glede na to, če bi »plavi« igrali tudi proti Francozom. turnir mladinskega centra 1984 šport na primorskem MOŠKA ODBOJKA Ekipa Naš prapor 1 je tretji polfinalist turnirja mladinskega centra. Igralci z vznožja Brd so osvojili prvo mesto v 3. kvalifikacijski skupini po izredno ogorčenem boju s Kmečko banko, ki je v svojih vrstah uvrščala le enega aktivnega odbojkarja in le malo je manjkalo, da bi poskrbela za pravcato presenečenje. Ekipa Mladinskega krožka pa je bila prešibka, da bi lahko posegla v boj za zmago. IZIDI . Kmečka banka — MK-G 2:0 (15:0, 15:12) Naš prapor — MK-G 2:0 (15:2, 15:5) Naš prapor — Kmečka banka 2:1 (15:8, 11:15, 15:10) POSTAVE NAŠ PRAPOR: Mužič, Komel, Vogrič, Bevčar, Sošol, Prinčič, Sfihgoj. KMEČKA BANKA: Baša, Klanjšček, Gergolet, Ferfolja, Kuštrin, Kobal, Corva in Marvin. MK - G: Špacapan, Marassi, Bello, Pahor, Košuta, Waltritsch, Ter-čič. (MAL) DANAŠNJI SPORED SREDA, 13. 6.: MOŠKA KOŠARKA, SKUPINA B: 19.30 Mark - MK Gorica; 20.30 Pri Tildi - poraženec; 21.30 Pri Tildi - zmagovalec v prvi tekmi. 1. MOŠKA DIVIZIJA Italcantieri — Soča 3:1 (10:15, 15:8, 15:7, 15:10) Italcantieri — Val 3:1 (15:11, 15:8, 9:15, 15:6) Val prvak Na pokrajinskem prvenstvu mini-odbojke, ki je bil sinoči v Štandrežu, so mladi igralci Vala (letnik 1972) osvojili prvo mesto in si priborili pravico do nastopa na državnem finalu v Sieni. O turnirju bomo še poročali. Danes balinarsko prvenstvo Danes bodo odigrali tekme 7. kola zamejskega balinarskega prvenstva. Osrednja tekma bo vsekakor v Zgoniku, kjer se bo vodilni Kras A pomeril z openskim Poletom. Ostale tekme: v Gropadi: Gaja - Kras B; v Repnu: Kraški dom - Zarja in v Doberdobu: Gradina - Sokol (bs) Simčič zmagal na domači stezi Najpomembnejša in najbolje obiskana športna prireditev konca tedna na Primorskem je bila nedeljska dirka v motokrosu na prenovljeni stezi v Šempasu pri Novi Gorici. Novogoriško Avtomoto društvo je tokrat gostilo tekmovalce v razredu 125 ccm, ki so se merili v dirki za državno prvenstvo, in tekmovalce v razredu 250 ccm, ki so nastopali za točke republiškega prvenstva. V središču zanimanja je bil nastop domačina Saše Simčiča, ki sodi med najboljše jugoslovanske tekmovalce v razredu do 125 ccm. Svojo vlogo favorita je odlično opravil, saj je na prvi dirki zmagal, le za mesto pa je bil slabši v drugem nastopu, kar mu je prineslo končno zmago. Konec tedna so imeh pomembno preizkušnjo tudi veslači, ki so se pomerili na mednarodni regati na Bledu, tekmovanje pa je veljalo kot ena zadnjih preizkušenj pred nastopom na svetovnem prvenstvu na švedskem. Izolski dvojec s krmarjem, ki je med najresnejšimi kandidati za reprezentančno vrsto, se je tudi tokrat dobro uvrstil: prvi dan je zaostal le za posadkama iz Romunije in češkoslovaške, drugi dan pa je bil drugi za veslačema iz Prage. Še uspešnejši so bili jadralci Koprskega Jadra, ki so na odprtem državnem prvenstvu v Pulju v razredu 470 osvojili naslov državnega prvaka v članski konkurenci (Cergonja - Pistotnik) med mladinci pa sta bila Antončič in Vrčon druga. Vedno pomembnejše uspehe pa dosegajo primorski lokostrelci. V Ljubljani so člani postojnskega in ankaranskega kluba nastopih na mednarodnem turnirju v disciplini »field and hunter« ter zaostali le za odličnimi lokostrelci iz Trsta. Med ljubitelji nogometa sta bila konec tedna v središču zanimanja dogodka v Izoli : na tradicionalnem Mikijevem in Vladovem memorialu v malem nogometu je koprski Ciciban pred poldrugim tisočem gledalcev v velikem finalu premagal Pivnico z 2:1, ekipa ZSŠDI pa se v svojem prvem nastopu na tem turnirju ni mogla e-nakovredno kosati s tekmeci in je pristala na začelju lestvice desetih ekip. MIRAN KLJUN ZA TURNIR V LENDAVI Trener G. Marson zbral elane ZSŠDI Za nastop na nogometnem turnirju ob 8. srečanju slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki bo v Lendavi 23. in 24. t.m., sklicuje trener Gianni Marson na skupni trening sledeče igralce: Dario Zanier, Fabrizio Lakovič, Damjan Vižintin, Zdenko Černič, Damjan Jarc, Ugo Tomšič, Juh jan Čaudek, Marko Fait, Ivan Lavrenčič, Aleš Fait, Boris Nanut, Boris Frandolič, Štefan Černič, Mitja Fran-dohč, Fabio Sambo, Mauro Gerin, Marko Paulin, Li vi jo Vižintin, Marko Černigoj. Treninga bosta jutri, 14., in v sredo, 20. junija, ob 19. uri na nogometnem igrišču v Sovodnjah. POPRAVEK V včerajšnjem članku o 6. trofeji balinarskega kluba Kraški dom, sestava ekipe Kraškega doma ni bila povsem točno navedena. Postava je bila namreč naslednja: Egon Škrk, Milan Milko, Ninko in Vojko Škabar ter Mario Šuc. Za napako se oproščamo. Na poligonu »2. srečanja otrok openskega didaktičnega ravnateljstva« Kar 307 parov umih mladih nog v Stari ogradi DEČKI Na Opčinah je v soboto zjutraj v Stan ogradi tekmovalo kar 307 parov urnih mladih nog. Poligon »2. srečala otrok openskega didaktičnega ravnateljstva« je privabil na start kar ”• odst. vseh učenk in učencev pri cerner gre omeniti popolno udeležbo S°1 iz Trebč in Križa. O športnih uspehih te ali one šole ne hi mogli govoriti, kajti šlo je Predvsem za igranje. Gre vsekakor omeniti štiri prva mesta proseške šo-ie ter dve zmagi predstavnikov re-Pentabrske občine. iz radovednosti je bila sestavljena tudi lestvica, ki je zaobjela prvo deseterico v vsakem razredu in za komaj 7 točk razlike so bili prvi domačini, ki pa so tudi nastopili z naj-yeèjim številom tekmovalcev, čeprav Je bil odstotek udeležencev šole »F. pevk« pod poprečjem. Sorazmerno s številom nastopajočih so bili najbolj-?l predstavniki šole »K. D. Kajuh« ‘z Padrič in Gropade, pred Proseča-Repenči in Bazovci. Posamezne proge so vsebovale tek, skoke, plazenje, ciljanje in vaje v spretnosti. Posebno posrečen je bil prehod med hrastovimi vejami (5. razred), pladnje navzdol in postavljanje ploče-vh'k v piramido. vreme je sprva ponudilo nekoliko erosene travo, pred prvimi starti pa J® posijalo sonce in zadevo rešilo. urgamzacija tekmovanja je bila ob Pomoči učiteljic in staršev tekoča, jskrena zahvala pa gre družini Mala-lan, ki je za to prireditev nesebično Posodila prelepi travnik Velike c-grade. DEKLICE !• razred 1- K. Husu (P) 27"2 2. A. Limbeck (P) 27’'2; 3. T. Tensi (B) 28”; 4. £■, Prelec (B) 29”; 5. L. Štor (B) f 2; 6. J. Jejčič (G) 31”; 7. - 9. 4 Rustia (P), T. Bergamo (Tr.), K. Primosi (Tr) 31”2; 10. - 11. T. Emili vP) . M. Tence (S) 32”2; 12. - 14. P Bole (P), V. Guštin (B), N. šker-‘avaj (B) 33”; 15. - 16. D. Bolčina M. Feri (B) 34"; 17. T. Peta-(B) 34”2; 18. L. Cebron (B) * ’2; 19. A. Metlika (Tr) 37"; 20. E. doglia (P) 40”; 21. J. Carli (B) 41”; 22. D. Brissi (B) 42”2; 23. - 24. P- Stara (P), G. Di Felice (S) 2. razred 1' - 4. Mojca Milič (B), S. Čuk S. Perini (B), E. Bogateč (S) 51 ’i 5. - 6. K. Kalc (K), V. Matild (Tr) 53”; 7. K. Riolino (P) 54”; **• D. Ciocchi (B) 55"; 9. K. Sto-Par (Tr) 56”; 10. ‘11. D. Seferovič )2 * * S *X V. Ferluga (B) 58”; 12. - 13. TV Zuccoli (P), I. Križmančič (K) i,: 14. D. Radetti (B) IT”; 15. M. ^rli (T) 1’2”; 16. - 17. V. Tence Uv. E. Bezin (S) 1’333; 18. - 19. Jv Bogateč (S), S. Semec (S) 1*4”; 2°- T. Kodrič (P) 1’6”; 21. M. Ko-vacich (Tr) 1T0"; 22. J. Pertot (P) i,12”; 23. L. Furfaro (B) 1T6"; 2A. h-- Lorenzutti (P) 1’21”; 25. J. Alfa-ran° (P) r28"; 26. B. Toros (B) L.29”; 27. D. Gomizelj (G) V34"; M. Budal (B) 1’38”; 29. N. Luxa (P) 1*39”; 30. M. Mezgec (Tr) 1’45”. razred ]■ T. Komar (G) 42”93; 2. S. Mi-Smessi (B) 49"98; 3. T. Čeme (P) 78; 4. B. Maglica (T) 52"80; 5. Škabar (G) 55”80; 6. T. Spacal (B) “7 * * * * 55: 7. A. Bizjak (B) 58"69; 8. “\,Ciuk (T) 58’ '72; 9. I. Marc (Tr) 7 13; 10. C. Cornino (S) 59”90; 11. Hrovatin (B) 10’0”33; 12. B. Ška- bar (G) 1’1”40; 13. A. Gojča (K) 1’3”59; 14. L. Agelli (B) 1’5”18; 15. D. Verše (K) 1’6”89; 16. K. Švagelj (G) 1’7”05; 17. E. Mihani (B) 1’7”19; 18. K. Ferluga (B) d’7”91; 19. M. Kosmina (B) 1T0’ 40; 20. M. Carli (T) 1’12”74; 21. D. Vitez (B) 1’13’TO; 22. Sara Mahnič (B) 1’14”02; 23. D. Bogateč (B) 1’14”95; 24. L. Tensi (B) 1’16”58; 25. M. Petaros (Tr) 1’17"08; 26. F. Škabar (G) 1’17”14; 27. K. Zotti (S) 1’21”17; 28. M. Brišnik (B) 1’23”70; 29. T. Race (B) 1’27”43; 30. A. Spetič (B) 1’29”03; 31. T. Bogateč (P) 1’32”54; 32. T. Kalc (K) 1’34”99; 33. K. Cossutta (P) 1’38 ”43; 34. K. Bogateč (B) 1’41”08; 35. R. Pauluzzi (B) 1’42”12. 4 razred 1." Maja Pečar (Tr) 38”74; 2. M. Gojča (K) 47’'02; 3. J. Kalc (K) 49”22; K. Taučer (B) 49”73; I. čač (Tr) 50”94; 6. K. Križmančič (Tr) 52”13; 7. H. Križmančič (Tr) 52”35; 8. I. Kocjan (Tr) 53”54; 9. T. Bra-toš (B) 53”76; 10. A. Del Coco (T) 54”37; 11. M. Marc (Tr) 54”77; 12. A. Palcich (K) 54”85; 13. E. Do-ljak (Tr) 55”22; 14. S. Sossi (S) 55’'72; 15. K. Kocman (P) 57”92; 16. A. Fabi (B) IT'84; 17. E. Sossi (B) 1’2”81; 18. N. Križmančič (Tr) 1’3”36; 19. E. Bogateč (S) 1’6”38; 20. L. Ravbar (G) 1’8”50; 21. N. Sedmak (S) 1’8”97; 22. B. Ravbar (G) 1’10"38; 23. M. Mosetti (P) minuta 10”57; 24. J. Fabjan (P) 1’13”70; 25. T. Colja (P) 1’20”31; M. Presselli (P) 1’21”68; 27. E. Zenič (G) 1’22"18; 28. S. Maghca (T) 1’26”92; 29. K. Žerjal (Tr) 1’28’Tl; 30. N. Grizonič (G) 1’28”21; 31. M. Grgič (K) 1’29”73; 32. I. Leuz (T) 1’33”63; 33. V. Gojča (K) 1’37”07; 34. K. Regent (P) 2T6”19. 5 r&zrcd 1. T. Purič (G) 41”01; 2. T. Ražem (Tr) 43”13; 3. D. Regent (P) 44”; 4. V. Buscemi (G) 44”06; 5. J. Škerk (G) 45”07; 6. L. ‘Cossutta (S) 45”09; 7. B. Zotti (S) 47”06; 8. A. Puntar (P) 47”09; 9. D. Grgič (K) 51”07; 10. G. Pieri (B) 52”; 11. T. Škabar (G) 52”03; 12. M. Micali (Tr) 52"05; 13. A. Ciuk (T) 52’’07; 14. E. Kocman (P) 53”; 15. M. Bucavelli (P) 54”a02; 16. V Cossutta (S) 55”Q2; 17. B. Pavat (B) 55”06; 18. I. Tence (S) 56”03; 19. T. Cibic (P) 57”; 20. I. čebulec (B) 59”01; 21. N. Sedmak (S) 59”02; 22. J. Drassich (S) 1.1”; 23. S. Stegel (P) 1*2”; 24. E. Scabar (T) 1’4”08; 25. I. Vidali (Tr) 1’6”04; 26. T. Stopar (Tr) 1’10”07 ; 27. K. Starec (P) 1’21”06. 1. razred 1. P. Marc (Tr) 23”; 2. M. Metlika (Tr) 25"; 3. E. Luksa (P) 25”2; 4. . A. Rizzante (P) 26”; 5. - 6. B. Plesničar (B), R. Čufar (Tr) 27”; 7. - 9. D. Taučer (B), P. Kralj (P), R. Volčič (B) 27”2; 10. A. Kralj (T) 28”; 11. - 13. D. Spazzai (P), M. Deste (G), M. Rustia (P) 28”2; 14. - 16. K. Hrovatin (B), M. Lachi (S), D. Seiatti (S) 29”; 17. - 18. P. Emili (P), M. Lavrenčič (B) 29”2; 19. L. Jerman (B) 30”; 20. A. Suligoi (B) 30”2; 21. . 22. L. Družina (Tr), F. Cocevari (Tr) 32”; 23. - 26. I. Hrovatin (B), M. Vremec (B), A. Carli (G), A. Antonič (K) 33”; 27. I. Colja (G) 34”; 28. D. Starec (P) 34”2; 29. - 30. I. Daneu (S), P. Križmančič (Tr) 35”; 31. V. Zotti (S) 35 ”2; 32. S. Calzi (T) 37"; 33. A. Štoka (P) 38”; 34. K. Kocjan (S) 39”; 35. F. Ded Coco (T) 40”2; 36. P. Franco (B) 42”; 37. - 38. R. Čuk (T), Š. Škabar (G) 43”; 39. M. Ferfoglia (G) 47”. 2 rflzrcd l‘. M. Husu (P) 45”; 2. M. Clari (B) 49”; 3. - 4. P. Križman (P), D. Ivancich (T) 53”; 5. - 10. P. . Raseni (Tr), M. De Giorgi (K), M. Granzotto (Tr), D. Tretjak (B), L. Braini (G), A. Purič (G) 54”; 11. - 13. M. Vidah (Tr), M. Emili (P), M. Bellafontana (B) 55”; 14. E. Bogateč (S) 58”; 15. J. Danev (B) 59”; 16. D. Danieli (P) 1’; 17. E. Guštin (G) 1’2”; 18. - 19. M. Čuk (B), D. Grgič (Tr) 1’3”; 20. A. Purič (G) 1’6”; 21. I. Malalan (B) 1’8”; 22. V. Doglia (Tr) 1’9”; 23. A. Sartori (P) 1T0”; 24. S. Ražem (B) 1’24”; 25. D. Gregari (Tr) 1’33”. 3. razred 1. M. Cingerla (P) 39”06; 2. D. Radetti (B) 40”25; 3. E. Tence (S) 43”03; 4. M. Sossi (B) 45”04; 5. B. Vremec (B) 47”42; 6. D. Širca (B) 47”63 ; 7. M. Milič (B) 48” 14; 8. P. Ferluga (K) 48”39; 9. M. Košuta (S) 50”51; 10. M. Crispini (T) 50”71; 11. P. Carli (T) 55”99; 12. D. Brundula (B) 57” 19; 13. K. Doglia (P) 59”27; 14. S. Miot (Tr) 1’0”55; A. Bandelj (B); M. Stopar (Tr); 15. D. Gher-bassi ((P) 1’2”15; 16. A. Plehan (B) 1’2”18; 17. E. Cossutta (P) 1’2”81; 18. K. Čufar (Tr) 1’3”15; 20. M. Emili (P) 1'3”61; 21. K. Mahnič (Tr) 1’5”25; 22. G. Mendola (B) 1’5”68; 23. S. Carli (Tr) 1’6”25; 24. D. Čeme (P) 1’6”94; 25. M. Ravbar (G) 1T3”07; 26. V. Cvelbar (B) 1’16”50; 27. P. Berzi (K) 1’18”20; 28. S. Lokatos (T) 118 ”58; 29. M. Carh (T) 1’21”04; 30. A. Bratoš (B) 1’34”74. 4. razred 1. R. Renčelj (Tr) 40"08; 2. A. Pavatich (B) 43”49; 3. I. .Emili (P) 44’'08; 4. M. Ferluga (B) 45'”82; 5. O. Marucelli (G) 47”55; 6. M. Puntar (P) 48”68; 7. D. Berdon (T) 49”49; 8. I. Križman (G) 52”01; 9. M. Maver (B) 52”63; 10. D. Guštin (B) 53”13; 11. E. Ban (P) 53”40; 12. D. Simo-nettig (B) 54” 16; 13. A. Danieh (P) 54 ”41; 14. M. Ravbar (G) 55”07; 15. M. Križmančič (Tr) 58 ”88; 16. G. Vremec (B) 59” 15; 17. M. Verše (K) IT’90; 18. W. Reggente (P) 1’2 ”29; 19. D. Križmančič (Tr) 1’6 ”81; 20. R. Ferluga (P) 1’6”89; 21. A. Cijak (Tr) 1’7”09; 22. L. Carh (T) 1’7”14; 23. M. Natahcchio (B) l’U”14; 24. M. Možina (B) 1’12”95; 25. A. Limbeck (P) 1’13 ”45; 26. J. Volčič (B) 1’14”69; 27. P. Canciani (G) 1’16 ”17; 28. K. Signoracci (B) 1’19”61; 29. I. Čuk (T) 1’24”43; 30. M. Rustia (P) 1’27”05; 31. J. Pontari (B) 1’50”20; 32. T. Ban (B) 1’52”99. S razred L D. Riolino (P) 33”; 2. P. Stocca (P) 35”09; 3. D. Taučer (P) 38”01; 4. T. Milič (B) 40”02; 5. I. Badahč (P) 40”05; 6. K. Rebula (P) 41”; 7. M» Škabar (G) 43”; 8. A. Maver (B) 43”05; 9. I. Bizjak (P) 43”07; 10. A. Debenjak (Tr) 44”; 11. M. Andoišek (B) 44"04; 12. M. Tavčar (B) 44”05; 13. D. Križman (B) 47"; 14. C. Malalan (B) 47”; 15. D. eBrdon (T) 47”05; 16. A. Taučer (P) 47”07; 17. B. Stopar (Tr) 47”08; 18. M. Krevatin (B) 49”09; 19. P. Sedmach (S) 51”Q2; 20. D. Guštin (G) 52”01; 21. A. Rupel (P) 53”06; 22. S. Fraglia (Tr) 53”08; 23. R. Škabar (G) 55”; 24. K. Mesar (Tr) 56 ”08; 25. S. Cossutta (S) 58”01; 26. A. Kapun (P) 1’0"06; 27. M. Petaros (Tr) 1T”01; 28. D. Slobic (P) 1’5”09; 29. P. Škabar (G) 1T8”. KRATICE: B — »F. Bevk« Opčine; Tr — »P. Trubar« Bazovica; K — »K. D. Kajuh« Padriče - Gropada; T —■ »P. Tomažič« Trebče; G — »A. Gradnik« Repentabor; P — Prosek; S — »A. Sirk« Križ. SZ Bor sklicuje v ponedeljek, 25. t.m. IZREDNI OBČNI ZBOR ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju z naslednjim dnevnim redom: 1. predložitev in odobritev novega društvenega statuta; 2. izvolitev novega društvenega vodstva; 3. razno. Občni zbor bo v prostorih Borovega športnega centra v Trstu, Vrdelska cesta 7. Košarkarska zveza sporoča, da se tečaj za zvezne trenerje prične jutri, 14.6., ob 19. uri na stadionu »1. maj«. ŠZ Sloga sklicuje v petek, 15. junija, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah redni občni zbor. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo, ob 20.30. Dnevni red: 1. predsedniški pozdrdv, 2. tajniško poročilo, 3. poročilo planinske sekcije, 4. blagajniško poročilo, 5. volitve, 6. zaključki. TPK Sirena prireja julija meseca štiri Jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj Je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK St- MLAJŠI CICIBANI BREGA Še ena zmaga Breg - Fortitudo 2:1 (2:1) STRELEC ZA BREG: Ravel Gombač (2). BREG : Gilli Fanò; Mando, Strajn, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara (Punis, Handler in Bandi). Tekma je bila zelo izenačena in obe ekipi sta imeli celo vrsto odličnih priložnosti za gol. Izkazala sta se tako zlasti vratarja obeh ekip. Prvi so povedli gostje, naši pa so reagirali in z lepima goloma Gombača tudi zasluženo zmagah. Za lepo igro velja pohvaliti celo ekipo. ZAČETNIKI Breg - Costalunga 1:1 (1:1) STRELEC ZA BREG: Cah. BREG : Kotar, Andreuzzi, Zupin, Kozina, Sancin, Vodopivec, Glavina, Slavec, Pintus, Kraševec, Cah (F. Grilanc, Pelicon). V predzadnjem nastopu tolažilne skupine so Brežani zamudili lepo priložnost za zmago. Imeli so najmanj pet dobrih priložnosti za zadetek, Kraševec pa je z glavo celo zadel prečko. Gostje pa so bili nevarni le enkrat in so ob tej priliki tudi zadeh v črno. Kljub delnemu spodrsljaju treba pohvaliti vse Brežane. 10. KRAŠKI POKAL Brežani četrti Bregovi začetniki so v okviru 10. kraškega pokala osvojili solidno četrto mesto. Potem ko so se v kvalifikacijah dokopati do polfinala so naleteti na zelo dobre nasprotnike proti katerim, klub porazom, niso odigrati podrejene vloge. Prav zato velja pohvaliti vse igralce in trenerja Zano-na, ki so dokazati, da se lahko enakovredno kosajo z boljšimi ekipami IZIDI Breg - Ponziana 0:2 (0:1); S. Andrea - Supercaffè 0:1; finale za 3. mesto: S. Andrea - Breg 1:0; finale za 1. mesto: Ponziana - Supercaffè 0:1. POSTAVA BREGA: Kotar, Cah, Zupin, Pelicon, Sancin, Kozina, Glavina, Slavec, Kraševec, Pintus, Vodopivec (Alberti, Starec, Andreuzzi in F. Grilanc) . rena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim urnikom. Jadralni klub Čupa prireja v Sesljanu od 18. 6. do 21. 7. 3 jadralne tečaje na OPTIMISTIH za otroke od 8. do 14. leta ter 5 tečajev za višješolsko mladino in odrasle za upravljanje WINDSURFOV. Prijave sprejemajo na sedežu ZSŠDI — tel. (040) 767-304 do 16. junija. Vsak tečaj bo trajal 1 teden, udeleženci tečaja bodo lahko uporabljali društvena plovila brezplačno vse poletje. ŠD Dom prireja v sodelovanju s Klubom prijateljev košarke v Novi Gorici in drugimi mladinskimi organizacijami 24-umo mednarodno košarkarsko tekmo, ki bo v Gorici 22. in 23. t.m., med ekipo iz Nove Gorice in ekipo zamejskih Slovencev. Čeprav bo ekipa pretežno goriška, prireditelji vabijo košarkarje s Tržaškega, ki bi radi nastopali na tem maratonu, naj se najkasneje do danes, 13. t.m., prijavijo na sedežu ŠD Dom v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33029. obvestila 3 KRAT MUNDIAL FIFA founded 1904 Saša Rudolf (i.) Pričenjamo s podlistkom, v katerem Saša Rudolf Pripoveduje o izkušnjah in spoznanjih na zadnjih treh Svetovnih nogometnih prvenstvih, ki jim je sledil kot P°sebni poročevalec Radia Trst A in torej v sklopu sP°rtnega poola italijanske radiotelevizije RA1, v ka-erega je bil vključen l. 1972 ob munchenskih olimpijskih igrah. Svoje vtise o igrah v Munchnu, Ins-rPcku, Montrealu, Moskvi, Sarajevu in bližnjih v 0s Angelesu je zbral v knjigi »Svet petih krogov«, 1 po izšla v knjižni zbirki Jadranskega koledarja za Pripodnje leto. Za naš poletni podlistek pa je zbral °živetja na svetovnih nogometnih prvenstvih v Zve- Zvezna republika Nemčija je v polnem izkoristila poskus mehiških I organizatorjev, ki so v dvoletnem razdobju (1968 in 1970) gostili obe najpomembnejši svetovni športni pri- -----------1 reditvi: olimpijske igre in svetovno n°gometno prvenstvo. Organizacijski stroški so se s tem seveda zmanjšali, saj so strukture, ki so jih zgradili, ali obnovili za olimpijske igre, s pridom uporabili dve leti kasneje za nogometni Mundial. Tudi organizacijskega stroja, ki je bil že vpeljan, ni bilo treba dve leti kasneje na novo sestavljati. Ko sem se dve leti po olimpijskih igrah v Munchnu leta 1974 znova vračal v iste kraje, sem pričakoval, da se bom v Nemčiji počutil kot doma, toda gospodarska kriza v Italiji je že zahtevala prve protiko-njunktume ukrepe, pri menjavi lira-marka pa je vsakdo še bolj zapazil, kako nezadržno nas pesti inflacija. Res je, da se cene v Nemčiji bistveno niso spremenile v zadnjih dveh letih, toda kupna moč lire je že padla za dobro tretjino. Če smo pred dvema letoma kupovali marko po 180, je bilo zdaj treba odšteti že 265 lir. Tako je v turističnem pogledu Zvezna republika Nemčija postala za nas Amerika in neposredni ogled nogometnega prvenstva je postal domena zgolj petičnih navijačev. Toda to je bil le eden od aspektov očitnih sprememb. Če smo se v olimpijskem Munchnu pred palestinskim napadom na izraelske športnike povsem neovirano lahko povsod sprehajali, se družili in se povsem prosto brez formalnosti razgovarjali z nastopajočimi, je bil zdaj že sam dohod v radiotelevizijske centre, kakor tudi hotele, kjer so bile nastanjene reprezentance, dokaj težavnejši. Ključne objekte so za-strazili z oklepnimi vozili, okrog hotelov je bil kordon oboroženih policistov, na stadionih pa so se agentom pridružili še zdresirani psi. Z gumijasto žogico v gobcu so volčjaki le čakali na vodnikov ukaz, da bi namesto v žogico zasadili svoje ostre čekane v meča osumljenega. Vse pod stalnim nadzorstvom torej, kajti bojazen, da se ne bi ponovil munchenski 5. september, je bila stalno pred očmi vseh, ki so bili zadolženi za varnost. Nič čudnega, saj je terorizem razpredel svoje mreže povsod, celo pri nas. Na misovskem shodu v Trstu je Almirante pozval na obračun s »slovenskim bacilom« in že devet dni kasneje je bombni atentat povzročil dokajšnjo materialno škodo na poslopju slovenske šole pri Sv. Ivanu, k sreči brez žrtev. Tudi s političnega vidika ni bilo v Bonnu in drugih mestih čutiti tiste žilave volje, ki je Nemčijo iz povojnih ruševin popeljala do gospodarskega čudeža. Bilo je leto škandalov in zamenjav na naj višjih mestih. Ameriški predsednik Nixon je moral odstopiti zaradi škandala Watergate, umrla sta argentinski diktator Peron in francoski predsednik Pompidou, v Grčiji so končno zrušili fašistično vojaško diktaturo, v Nemčiji je moral odstopiti kancler Willy Brandt. Naj vnete j šega zagovornika »Ostpolitik« je pokopala naivna izbira najožjih sodelavcev, ko se mu je za osebnega tajnika vrinil poklicni vzhodnonemški vohun. Ozračje med blokoma se je znova ohladilo. Deloma je k temu pripomogel tudi kremeljski ukrep proti Nobelovemu nagrajencu za književnost Aleksandru Solženicinu, ki so ga februarja izgnali iz domovine in mu odvzeli državljanstvo. Nemčija, ki se je pred prihodom zdela tako domača, se je pokazala v povsem novi luči. Naročnino Mesečna 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 din, za orgo-mzaciie in podietia mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm Poštni tekoči ročun «o Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Zo SFRJ - Ziro ročun 50101 603 45361 ADIT • DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljevo 8/11 nad ■ telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18'^ Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije" Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski M. dnevnik 13. junija 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 -85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja LJZTT IKiìJÌI &an Italijanske m tiska Trst || ||jm *vwe Časopisnih I založnikov FIEG Berlinguerjeva smrt močno odmeva v zavesti ljudi Preminil je častno in dostojanstveno tako kot je bilo vse njegovo življenje e Smrt prijatelja NADALJEVANJE S 3. STRANI jo. Zavzemal se je za združevanje posameznih marksističnih študijev v različnih vejah in na raznih področjih. Na kongresu komunistične mladine je predlagal, da organizirajo posebni seminar o futurologiji. Zavedal se je in opozarja', da znanstvena in tehnološka revolucija odpira nove možnosti, predstavlja pa tudi nove nevarnosti za človeka, za človeštvo. Njegov znameniti intervju z »L’Unità«, ki je bil povezan z njegovo ofenzivo miru, me je spomnil besed Miroslava Krleže o razumu človeka, ki se je visoko dvignil in razrešil človeški rod dnevnih skrbi, a je povsem nemočan ko gre za politiko. Enrico Berlinguer je bil pogumen. Z vso od'očnostjo se je zoperstavljal pritisku dogmatskih tradicionalističnih struj, ki so v partiji videle predvsem državno silo in boj za oblast. Zoperstavljal se je sodobnemu stalinizmu in recitiranju zaostale komin-ternovske zavesti. Obenem pa je pogumno in odločno preprečeval potiskanje partije v revizionistične socialdemokratske vode. Ni se hotel prilagoditi modnim tezam tistih, ki so zaradi vse manjše udeležbe fizičnega dela v industrijskem izdelku, zaradi uvajanja robotov, zaradi kom-pjuterske revolucije in spremenkih področja v strukturi delavskega razreda izgubili vere vanj, ga odpisali in mu odrekli vodilno vlogo v dražbi. Pisial in govoril je, da delavski razred ni mrtev. Komunisti moramo znati pridobiti vse sloje prebivalstva, inteligenco, kmete, raziskovalce, tehnike, žene in mlade, da bi vsi postali delavsko gibanje. Tudi elektronska demokracija, ko bodo ljudje lahko iz svojega stanovanja postavljali vprašanja vladam, ne more zanimati vseh oblik demokratičnega združevanja ljudi. Svoj pogum je Berlinguer izpričeval v težkih političnih borbah znotraj italijanske tradicionalistične katoliške družbe, v katero so bili vgrajeni mnogi elementi protikomunističnih predsodkov. Berlinguer se je pogumno postavljal po robu nasilju, terorizmu, novemu fašizmu, nacionalizmu vseh barv in odtenkov. Zavračal je nove izraze ideološkega in verskega fanatizmu, zavzemajoč se obenem z vso širino in strpnostjo za sodelovanje s katoliškimi množicami, kot odraz specifične politične kulture italijanske družbe. Ni odobraval kapitulacije, pasivnosti, miselnosti, da je treba sprejeti obstoječe stanje in se predati zaradi težavnosti v svetu gospodarski politiki vojaških trendov. Izrekel je geslo, da ni moč samo preprečiti vojn, pač pa je treba tudi že danes v tem trenutku živeti drugače. V novih oblikah izražanja protesta ljudi, ki nočejo vedeti, da bi o njih in njihovi bodočnosti odločale vlade, birokratski aparati, industrijski vojaški kompleksi, transnacionalne družbe, je spoznaval veliko moč in novo napredno vojsko, ki bi jo komunisti morali ceniti, upoštevati in vključevati v svoje napore za spreminjanje sveta. Pred desetimi leti teh zelenih, ekoloških in mirovnih gibanj še ni bilo, danes pa se njihova aktivnost čuti povsod po svetu. Za Berlinguerja so bili socialistični smotri jasno začrtam in z vsem svojim razumom in pogumom se je boril za njihovo uresničenje. Hotel je, da bi presegli vse oblike eksploatacije človeka po človeku, razreda nad razredom, rase nad drugimi rasami, moškega spola nad ženskim, naroda nad dragimi narodi. Bil je pobomik humanizma, samoupravljanja in partecipacije, politične kulture in mira, bil je na čelu kolone milijonske množice italijanskih delovnih množic, ko je umrl v orwel-lovskem letu, sredi ustvarjalnega napora, zato da se strahotne napovedi o kataklizmi človeštva in razpadu civilizacije ne bi nikoli uresničile. To sporočilo iz Padove je z njegovo smrtjo obšlo zemeljsko oblo, posta’o je zaprisega vseh italijanskih naprednih ljudi in napotilo za akcijo marksistov, komunistov in naprednih ljudi in narodov po vsem svetu. MITJA RIBIČIČ BORIS ISKRA Tovariš Berlinguer je umrl častno in dostojanstveno, tako kot je živel. Ob taki priložnosti ni lahko zbrati misli, ki se porajajo. Misli se zaustavljajo na plemenitosti njegovega lika, na zgodovini in pomembnosti Komunistične partije Italije, na pomenu, ki ga ta partija ima v zgodovini primorskih Slovencev od svojega nastanka do danes. Tovariš Berlinguer je odražal vtis plemenitega gospoda v pravem pomenu teh besed: gospod, ker ni bilo nič prisiljenega pri njem, plemenit pa, ker je priznaval in iskal v vsakem človeku in v vsakem dejanju plemenitost in dostojanstvo. To ga je prikazovalo na nek način vzvišenega, kakšenkrat skoraj hieratičnega, ampak sam je zavrgel različne liturgij-ske oblike, ki so še označevale naše vsedržavne in krajevne kongrese partije. Berlinguerja sem poslušal, ko je poročal na 13. kongresu v Rimu in ob nekaterih vsedržavnih manifestacijah. V njegovih govorih ni bilo niti tiste nedolžne demagogije, ki kakšenkrat zanese govornika in ki dovoli poslušalcu, da sj oddahne. Berlinguer ti ni dopuščal prostora, da bi mu zaploskal. Tudi v tem se je morda kazala tista njegova zadržanost, skoraj boječnost, ki jo vsi omenjajo. Njegovi govori so zahtevali od nas komplet- no pažnjo in niso izgubljali niti trohice svoje intelektualne moči, ko si jih kasneje prebiral. Pretresali so te s svojo racionalno napetostjo, ampak izhajali so iz globokega prepričanja srca in volje, da je mogoče napredovati, uresničiti boljše pogoje življenja, da je mogoče doseči mir in premagati različne težave in nerazumevanja. Meni se zdi, da je ta človek, ki je izhajal iz aparata partije bil nepristranski in nestrankarski. Prizadeval si je kot vsi, da partija napreduje po moči in po volilnih rezultatih, zato ker sta njena politična linija in program nesebična in obrnjena k dosegi in zaščiti vseh pravičnih interesov v Italiji in v svetu. V času velikih zapletljajev in sprememb, ko se preurejajo in utrjujejo veliki razredni in mednarodni interesi, iskanje take poštene in široke politične linije ni venomer lahko in večkrat naleti na nerazumevanje. Sredstva javnega obveščanja, različni mediji, kulturna zmeda navajajo današnjo družbo na poenostavljanje, na delitev v črno ali belo, na površnost. Berlinguer si tega ni dovoljeval in tega nam ni dovoljeval. Iz vsakega njegovega stavka je bilo mogoče razbrati, da je nastal iz nekega racionalnega truda, kjer je bila vsaka beseda točno namenjena vsebini, ki jo je hotel podajati. Meni se to zdi zelo važno in lepo. Prepričanje, da svetovni propad ni neizbežen; da je mogoč pravičnejši napredek, ki ne bo nalagal žrtev ubogim in izkoriščanim, da socialna pravica, demokracija in svoboda, ki naj bodo za vse, niso miti; da se je za vse to vredno boriti; da vsakega poštenega človeka lahko prikličemo k temu boju, ker mu bo nekaj izvirnega doprinesel in bo duševno in umsko obogatil njegovo zavednost; vse to je Berlinguer našel in podkrepil v tej naši veliki partiji. Ampak s svojim osebnim stilom in s svojim zgledom nam je stalno pri-kliceval k spominu, da pri politiki komunistične partije in pri političnem dogajanju niso dopustni odkloni od splošnih moralnih načel, poštenosti in zvestobi svojim zgodovinskim koreninam. Nobeno prilagajanje začasnim modam, nobeno igranje na izmišljanje privlačnejše podobe, ne pomaga k uresničitvi stvarnega napredka za celo družbo. Manevriranje, pa čeprav tako prefinjeno, majhne zvijače, u-stvarjanje obstranskih interesov, vse to ne bo dalo nikdar velikih in trajnih rezultatov; nasprotno to nas bo lahko samo zaslepilo pri dosegi velikih ciljev. Pri tem razmišljanju mi pridejo v spomin besede, ki jih pripisujejo Matiji Gubcu: »Ne okreni se ne na levo ne na desno, glej naprej, pred tabo je cilj; dosegel ga boš s svojim umom in s svojim srcem!« Zdi se mi, da bi te domače besede lahko sintetizirale smisel in pomen nauka našega generalnega tajnika. Bil je spoštovan in priljubljen, ker je spoštoval ljudi. To smo občutili tudi mi Slovenci ob različnih prilikah. Mislim, da sta njegovo zadržanje do nas in naš občutek do njega izhajala iz neke skupne značilnosti pri Slovencih in Sardincih: velik čut lastnega dostojanstva, neka potrpežljiva trma. da ohranimo, kar je častnega in ukoreninjenega v nas, naš jezik, našo kulturo; poleg tega pa še veliko spoštovanje do sočloveka. Zvesti sebi, svojim ljudem in svoji zgodovini; iz te podlage lahko nadaljujemo boj za naše pravice in tudi za priznanje naših narodnostnih manjšinskih pravic. Do pred kratkim smo bili še manjšinska družba delavcev in kmetov. Danes ni več tako in je prav, da ni tako. Ampak, če so mnogi od nas danes zdravniki, podjetniki, inženirji in če danes nekateri pišejo tudi te vrstice, je zato, ker so nas večinoma neuki starši, izkoriščani in dostikrat ponižani, a vendar zavestni, pošiljali v šolo. Tem ljudem nekaj dolgujemo človeško, razredno in narodnostno. Mislim, da bi tovariš Berlinguer razumel na ta način smisel enotne manifestacije slovenske manjšine 20. maja v Gorici in da če bi bil takrat z nami, bi bil vesel, kot smo bili tisti dan veseli in ponosni vsi. Zbogom, tovariš Berlinguer. Z vsega sveta živa priznanja pokojnikovemu zaslužnemu delu RIM — Ob prerani smrti Enrica Berlinguerja sta vsedržavno vodstvo KPI in pokojnikova družina prejeli ogromno sožalnih brzojavk z vseh strani sveta. Obenem je mednarodni tisk posvetil tragičnemu dogodku izredno pozornost, tako kakršne si morda sama italijanska Partija ni pričakovala. Izjavam jugoslovanskih osebnosti, ki smo jih objavili v včerajšnji številki, so se pridružile še druge in med temi gre omeniti besede člana predsedstva SFRJ Staneta Dolanca : »Berlinguer sodi med največje osebnosti sodobnega komunističnega sveta ter delavskega gibanja v Evropi in na svetu. Bil je nasprotnik dogmatizma ter eden tvorcev teorije in prakse evrokomunizma«. Predsednik zvezne skupščine Dušan Alimpič je poslal sožalno brzojavko predsednici italijanskega senata Jottijevi, a član predsedstva SZDL Jugoslavije Aleksandar Grličkov je brzojavil CK KPI in Berlinguerjevi vdovi. Vodja KP SZ Čemenko je v brzojavki Letizii Berlinguer izrazil mnenje, da pomeni Enricova smrt veliko zgubo za bratsko Komunistično partijo Italije s pripombo: »V naših srcih bomo za vedno ohranili Enrica Berlinguerja v dobrem spominu«. V sovjetskem tisku in televizijskih poročilih je bilo poudarjeno, da je pokojni namenil vse svoje življenje in delo boju za življenjske interese italijanskega delovnega ljudstva, za mir, demokracijo in socialni napredek. In še: »Berlinguer je bil aktiven in genialen organizator množic, s Togliattijem in Longom je Partijo spremenil v mogočno, pristno množično narodno silo«. Kitajski tisk naglaša, da je rajni vztrajno poskušal dopolnjevati univerzalno resnico marksizma s konkretno prakso v Italiji, da je podedoval in razvil Gramscijeve teorije in branil načelo o avtonomiji in enakosti med partijami. V prvih komentarjih iz Bonna je razbrati priznanje Berlinguerju kot karizmatični osebnosti z veliko moralno avtoriteto. Generalni sekretar CK KP Bolgarije Živkov je dejal, da globoko ceni pokojnikova prizadevanja za utrjevanje vezi med italijanskimi in .bolgarskimi komunisti. Portugalski premier Soares je v imenu socialistične stranke označil pokojnika kot veliko mednarodno politično figuro, medtem ko so portugalski komunisti izrazili globoko solidarnost z italijanskimi. KP Španije vidi v Berlinguerjevi smrti hud udarec za evrokomunizem, a sožalje KPI so poslali tudi japonski komunisti, dalje CK poljske zenotene delavske stranke, argentinski komunisti, alžirski predsednik Benjedid, CK enotne socialistične stranke Mehike, Fidel Castro (ki je zlasti poudaril pokojnikov prispevek na mednarodni ravni k boju za mir in solidarnosti z državami tretjega sveta), ameriški in grški komunisti. Grški ministrski predsednik Papandreu je Berlinguerja označil kot eno najbriljantnejših evropskih političnih osebnosti, kot pravo zgodovinsko figuro. Generalni tajnik KP Romunije in državni poglavar Ceausescu je izrecno poudaril bistrino pokojnega v političnem analiziranju mednarodne stvarnosti in problemov delavskega gibanja, sicer pa Berlinguerjev prispevek v boju za mir in varnost na svetu. Palestinski voditelj Arafat je naglasil, kako zelo si je pokojni prizadeval v korist palestinskega naroda proti imperializmu in sionizmu, a šef misije Zveze arabskih držav v Rimu Maamouri je rekel, da vsi svobodni narodi zgubljajo z Berlinguerjem velikega prijatelja. Spomin na intervju s tov. Berlinguerjem v Trebčah, ko se je srečal s Slovenci Ko se v teh dneh klanjamo spominu komaj preminulega generalnega tajnika KPI Enrica Berlinguerja, ve sama vračam s spominom na najino zadnje srečanje. Bilo je to 4. julija 1982, ko je bil Enrico Berlinguer na našem področju, kjer je v enem samem dnevu opravil vrsto uradnih govorov — v Trstu, v Miljah, Dolini, proti večeru pa je bilo najavljeno še njegovo srečanje s slovensko manjšino in njenimi organizacijami v Trebčah, ki se je potem zaključilo še z obiskom Križa. f Obrnila sem se še prej na tajništvo partije v Trstu, da bi mi organizirali možnost kratkega intervjuja za Radio Koper s tov. Berlinguerjem prav v Trebčah. Dobila sem odgovor, da bo to mogoče in da je vse urejeno. Prišla sem, kot toliki, ki smo napolnili dvorano in pozorno poslušala govore in pozdrave posamez- Vi- za- nih predstavnikov naših ustanov in organizacij in nato kratek, a zelo precizen in jasen odgovor Berlinguerja, ki je takoj pokazal, da je z našimi problemi zelo dobro seznanjen, da pa ga poročanje o posameznih dejavnostih kljub temu zanima. deti je bilo, da je zelo utrujen, a njegovo vzeto poslušanje se ni zaradi tega zmanjšalo. Po končanem srečanju sem se mu približala s svojim magnetofonom. Bala sem se, da mi bo rekel, da je preutrujen za kakršnokoli izjavo. »Vi ste že tukaj« me je prijazno ogovoril. »Vem, da sem vam obljubil kratko izjavo. Ni mi preveč dobro, precej sem utrujen. A, če bgste lahko malo počakali, bova že vse uredila.« Obrnil se je do svojih spremljevalcev in jih povprašal, kot sem razumela, za zdravilo, ki je verjetno ostalo v avtu. »Imam težave z želodcem« mi je dejal. »Vnm lahko kaj pomagam s tableto alka - selzer«, ki sem jo slučajno imela v torbici. »Hvala vam, no nekaj bomo že našli, da mi bo odleglo«. Res se je za nekaj minut vsedel na stol, kot bi razmišljal. Nato se je dvignil in mi rekel-»No, pa dajva napraviti še ta intervju. Prosim vas samo, da bi bili z vprašanji kratki.« Res je bilo moje vprašanje kratko, njegov odgovor, o vtisih s tega srečanja v Trebčah pa tudi kratek, a poln topline in prijateljstva, ki ga je občutil ob tem srečanju s Slovenci. Ko sem se mu zahvalila, mi je dejal »Naj se vam tudi jaz zahvalim. Ponavadi ste novinarji zelo razdvojeni. Vi pa ste svojo besedo držali in ste bili kratki, kot ste mi obljubili.« Počakal je še, da so naju slikali, mi stisnil roko in se mi z rahlim nasmeškom še enkrat zahvalil in me pozdravil. NEVA LUKEš