SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 10
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 30 de marzo - 30. marca 2006
UPANJE IN ZAUPANJE
Papež je umestil nove kardinale
JOŽE HORN
Ljudje upamo v mnogo različnih stvari. Dostikrat vse drugo odpove, samo upanje pe ostane. In to drži človeka pokonci. Upamo v veselo in boljpo prihodnost.
Važno je to, kaj upamo, ali bolje, v koga zaupamo.
Sveto pismo pravi: preklet človek, ki v človeka zaupa in svoje srce oddaljuje od Gospoda.
Res je težko zaupati v človeka, ki je tako nestalen in nestanoviten. Danes pravi da, in jutri ne. Ne moremo zaupati niti samim sebi. Tako smo slabotni.
Isto sveto pismo pa tudi pravi: Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda. Torej je On tisti, ki mu smemo in moramo zaupati in upati v Njegovo pomoč. On je stanoviten in nespremenljiv. Kar je pri Njem da, je da, in kar je ne, je ne. V njem ni nobene dvojnosti.
Slovenci imamo že velike izkupnje in te dobre, ker smo upali in zaupali v Gospoda. Vse želje se nam sicer niso izpolnile. Na primer, ko smo po vojni bežali misleč, da bomo čez 14 dni doma. A kar je bilo, je bilo gotovo dobro za nas. Napa pota niso božja pota in božja volja je gotovo najbolja.
Kar se tiče napega zveličanja je gotovo vseeno, kje živimo po svetu. Bog bo vedno izpolnil svoje obljube, ker je zvest in zato lahko samo Njemu zaupamo in upamo vanj.
Upamo v božjo pomoč in v božje usmiljenje. Imamo lastne izkupnje. Kot je repil Izraelce iz egiptovske sužnosti in jim dal deželo, ki jim jo je obljubil, bo enako postopal tudi z nami. Zato upamo v večno plačilo in ga pričakujemo. Tega upanja nam ne sme vzeti nobena ustvarjena dobrina in ga tudi ne nadomepča.
Upanje, kot nadnaravno krepost, smo prejeli že pri krstu. Zato je kristjan vedno poln upanja in zaupanja v Boga.
Upamo, da bo svet postal boljpi, če bo namreč človek postal bolj človepki do samega sebe in do bližnjega. Pa ne samo bolj človepki, tudi bolj božji mora postati. Vse mora storiti za Boga, bolj Ga mora upoptevati in ubogati, ter izpolnjevati Njegovo voljo. Tako bo bolj po božje usmerjen.
Spoptovati mora svojega bližnjega, njegovo življenje in njegove stvari. Če bomo poskrbeli za kulturo ljubezni, bomo postajali boljpi in z nami ves svet. Če pa nam kultura ne bo veliko pomenila, ne upajmo na leppo prihodnost.
Upamo, da bodo napi potomci, z napimi žrtvami in njihovim prizadevanjem, imeli tako prihodnost, ki si jo kot ljudje zaslužijo in ki jim jo vsi želimo.
Papež Benedikt XVI. je na svojem prvem konzistoriju umestil 15 novih kardinalov, med njimi tudi Slovenca Franca Rodeta, prefekta kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Novi člani kardinalskega zbora prihajajo iz enajstih držav s ptirih celin: Amerike, Afrike, Evrope in Azije. Trije novi kardinali so že dopolnili 80 let in zato niso elektorji.
Dan po umestitvi novih kardinalov je bilo v vatikanski baziliki svetega Petra slovesno somapevanje, med katerim je sveti oče novim kardinalom podelil kardinalske prstane.
Pred petkovim konzistori-jem so se v Vatikanu zbrali vsi kardinali, vključno z novimi, ki naj bi na srečanju za zaprtimi vrati po napovedih razpravljali o težavah, s katerimi se sooča
Kardinal Rode sprejema prstan iz papeževih rok
Slovenski par v narodni nopi na svečanosti
katolipka cerkev. Po mnenju poznavalcev Vatikana gre za poskus papeža doseči več posvetovanja znotraj Cerkve.
Na konzistoriju je bilo prisotnih kakih 7000 tujih državnikov, sorodnikov novih kardinalov in romarjev. Slovesnosti v Vatikanu sta se udeležila tudi slovenski minister za polstvo in pport Milan Zver in direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar. ^V imenu slovenske pkofovske konference (SŠK) pa so v Vatikan odpotovali mariborski pkof Franc Kramberger, ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran, koprski pkof Metod Pirih ter ljubljanska pomožna pkofa Andrej Glavan in Anton Jamnik.
Nadpkof Franc Rode je tako kot ostali novi
kardinali na konzistoriju prejel papežev blagoslov, nato pa pe značilno pkrlatno rdeče pokrivalo in listino ob imenovanju. V soboto je Benedikt XVI. novim kardinalom na slovesnem somapevanju v vatikanski baziliki svetega Petra podelil pe kardinalske prstane.
Sveti oče je ob umestitvi novih kardinalov pozval k okrepitvi prizadevanj za oživitev Cerkve ter dejal, da je služba kardinalov sodelovati s papežem pri vodenju cerkve. ,,Gradim na vas, spoptovani bratje, gradim na celotnem kardinalskem zboru," je v krajp pridigi pe izpostavil sveti oče in dodal, da morajo biti kardinali za zgled v Cerkvi.
Rode je prvi kardinal iz Slovenije in tretji
slovenskega rodu. Pred njim sta bila za kardinala imenovana pe dva Slovenca. Prvi je bil ljubljanski knezopkof - goripki nadpkof Jakob Missia, ki je bil imenovan na konzistoriju 18. junija 1899, drugi pa torontski nadpkof Alojzij Ambrožič, imenovan 21. februarja 1998.
Slovenski premier Janez Janpa je umestitev slovenskega nadpkofa Franca Rodeta, ki je postal tretji kardinal slovenskega rodu, pozdravil kot priznanje in priložnost. ,,Za Slovenijo je to priznanje, pe posebej pa za slovensko cerkev," je dejal Janpa v Bruslju, kjer se je udeležil dvodnevnega vrhunskega zasedanja Evropske unije. ,,Je pa tudi priložnost, da prek človeka slovenskega rodu, ki se je že izkazal kot zagovornik narah interesov, v hierarhiji zelo pomembne institucije Slovenija uveljavi določene interese. Gre za organizacijo, ki ima velik neposreden vpliv na dogajanje v svetu, in vsaka država si želi, da bi imela v njej svojega predstavnika," je pe dejal Janpa.
,,Z odločitvijo, da me pokliče v kardinalski zbor, mi papež daje priznanje za sedemletno služenje v ljubljanski nadpkofiji in za delo, ki ga od leta 2004 opravljam v Vatikanu kot prefekt," je zapisal novi kardinal Franc Rode v sporočilu ob umestitvi.
Dostojanstvo, ki je vezano na kardinalski naslov, pa je zanj nov poziv k vse večji predanosti ,,v služenju bratom in sestram in k neomajni zvestobi Cerkvi in njenemu vrhovnemu pastirju".
Jan pa pisal Berlusconiju
Slovenski premier Janez Janpa je poslal italijanskemu kolegu Silviu Berlusconiju pismo, v katerem izraža zaskrbljenost nad odločitvijo italijanske vlade, da ne potrdi seznama občin v Furlaniji-Julijski krajini (FJK), v katerih naj bi se izvajala zapčita slovenske manjrane.
„Dejstvo, da se zakon o zapčiti slovenske jezikovne manjrane iz leta 2001, ki naj bi po več desetletjih končno uredil položaj slovenske manjpine v skladu s sodobnimi evropskimi standardi, tudi pet let po sprejemu ne izvaja, povzroča skrb v vrstah slovenske manjpine."
,,Slovenska država povsem razume to skrb in bi rada v konstruktivnem in partnerskem dialogu z institucijami italijanske države prispevala k repitvam v skladu z evropskimi standardi," so zapisali v Janpevem kabinetu.
Premier je tudi izrazil pričakovanje, da bo italijanska vlada v celoti upoptevala določila in postopke, ki jih določa zapčitni zakon iz leta 2001, in spoptovala zakonodajo, ki jo je Italija sprejela za zapčito ene od svojih zgodovinskih manjpn.
Italijanska vlada ni potrdila seznama 32 občin v FJK, v katerih naj bi se izvajal zapčitni zakon za slovensko manjrano, ki ji ga je posredoval paritetni odbor za vprapanja slovenske manjrane. S tem je znova odložila polno izvajanje zakona, ki ga je italijanski parlament sprejel februarja 2001, večina njegovih določil pa ostaja le na papirju.
Seznam občin je paritetni odbor v vladno obravnavo poslal že dvakrat. Drugo zavrnitev je Rim prejpnji petek utemeljil s tem, da je seznam v primeru občine Trst v nasprotju s predlogom tamkajpnjih občinskih svetnikov, v primerih občin Čedad, Milje in Gorica pa zato, ker ni pripo do preverjanja, ali je slovenska jezikovna manjrana tam dejansko tradicionalno prisotna.
Zakon o vojnih žrtvah
Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in DeSUS so pripravljene nadaljevati pogovor o spremembah zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki so ga vložile v parlamentarno proceduro skupaj z SLS. SDS po besedah vodje poslancev Jožeta Tanka zagovarja, da bi se zaradi pomislekov oziroma nasprotovanja LDS uskladili glede izjave Social demokratov (bivpe partije), s katero bi natančno opredelili, komu omogoča novela pridobiti status žrtve vojnega nasilja. V poslanski skupini SDS so sicer za odpravo tega dvoma pripravili tudi svoj predlog izjave. Če je za SD izjava pogoj, da podpipe zakon, potem bo sodelovala pri oblikovanju vsebine takpne izjave.
Izjavo so pripravljeni podpisati tudi v NSi, vendar takpno, v kateri „sodelavci okupatorja" ne bodo omenjeni. Sprejemanje izjave, čep da po zakonu kot žrtve civilne vojne ne bodo proglapeni sodelavci okupatorja, po njihovem mnenju ni potrebno, ker teh že dolgo ni več med živimi, je dejal Alojz Sok. Prav zaradi tega so v NSi menili, da tega ni potrebno omenjati v zakonu. Menijo pa tudi, da je danes težko ugotavljati, kdo je bil kolaboracionist in kdo ne.
V koaliciji sicer niso nasprotovali pripravi izjave SD, dogovorjeno pa je bilo, da ta ni ovira, da zakon ne bi bil primeren za vložitev v zakonodajno proceduro.
Miran Potrč je v imenu Socialnih demokratov izrazil veselje, da je vedno več strank pripravljenih najti reratev in podpisati izjavo, v kateri bi bilo nesporno določeno, kdo je upravičen do pravic po noveli zakona in kdo ne. Ali bo ob tem pisalo, kdo do njih ni upravičen, pa se bo treba pe pogovoriti, je dejal.
Ura v Sloveniji
V	nedeljo so v Sloveniji kazalce premaknili za eno uro naprej in tako prepi na poletno računanje časa. Premik je v skladu z uredbo o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje časa in prehoda nazaj v letih od 2002 do 2006. Ure bodo premaknili zadnjo oktobrsko nedeljo (29. oktobra), ko bodo s poletnega časa prepli nazaj na srednjeevropski časovni pas.
V	Evropi je večina držav članic začela uvajati poletni čas v 70-ih letih, nekatere pa že prej, za daljpe ali krajpe obdobje. Prva direktiva ,,on summer time arrangements" je bila sprejeta 22. julija 1980.
BERI_
štirideset dni
brez alkohola.............
obisk parlamentarne komisije...........................
slovenska skupnost
2	v entre rios.......................4
za plesno sožitje
3	različnih generacij.........6
40 dni brez alkohola
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Od nagega dopisnika)
Na Škofljici sta med farani tudi dva sodelavca Slovenske Karitas. Na eni izmed sej ŽPS (župnijskega pastoralnega sveta) sta nas presenetila s pobudo, ki so si zamislili za postni čas, ki je bil pred vrati: 40 dni brez alkohola. In kot potrditev resnosti predloga, tisti večer ni bilo alkoholnih pijač na mizi.
Kot prva reakcija se vsak nasmehne in že so tu pale in dovtipi na račun takme situacije. Saj veste: ni dobrodopice brez ,,ta kratkega", ,,kačje sline" ali drugih domačih nazivov za žgano pijačo; ni klepeta brez kozarca belega ali črnega, ni srečanja brez steklenice piva — ,,pira", ,,bierce" —, ki bi pomagala k sproščenosti, k zbližanju.
Vendar nasmeh na ustih hitro zgine, ko Karitas postreže s številkami. Sodelavci so cela dva meseca preučevali statistike, podatke raznih ustanov in strokovnjakov, ki kažejo na strahotne posledice uživanja alkohola v vseh možnih procentih, embalažah in predstavitvah.
Nekaj podatkov:
-	v Sloveniji je vsaj 170.000 oseb, ki so zasvojene z alkoholom; to predstavlja četrtino vseh družin.
-	V cestnem prometu je v zadnjih petnajstih letih umrlo 1.777 ljudi in bilo povzročeno za 240 milijard tolarjev družbene škode. Kar vsako tretjo nesrečo s smrtnim izidom je povzročil voznik pod vplivom alkohola.
-	V letu 2003 je bilo zaradi zastrupitve z alkoholom in alkoholu pripis-ljivih bolezni 3.995 primerov hospita-lizacij, kar je povzročilo 1.980 začasnih odsotnosti z dela. Vsaka taka odsotnost je v povprečju trajala 43 delovnih dni. Skupaj je zaradi bolezni, ki so posledica prekomernega pitja
alkohola, v tem letu umrlo 608 oseb. Najpogostejša vzroka smrti sta alkoholna ciroza jeter in samomori.
- Povprečna poraba alkoholnih pijač na osebo (nad 15 let) na leto: 60 litrov vina + 25 zabojev (,,kišt") piva (25x0,5x20=250 L).
S to akcijo naj bi vsak, ki se odpove alkoholu v postnem času, ki se odpove strežbi alkohola tistim, ki pridejo k njemu na obisk, doprinesel svojo majhno žrtev za tiste, ki jih zasvojenost mori, ki mori njegove domače. Nenazadnje bo koristil tudi samemu sebi, pa ne zaradi odvračanja od alkohola, h kateremu morda ni tako zavezan, ampak kot način sam-opremagovanja.
Simbol pobude 40 dni brez alkohola je spomladanski zvonček, ki predstavlja pomlad in novo življenje.
Vsaka odločitev za tovrsten post predstavlja en zvonček. Pobudniki akcije upajo, da jih bo to pomlad res veliko in da bodo pobelili travnike ter prinesli vsem ljudem sporočilo upanja.
In kakšen je odziv? Pobuda je našla plodna tla. Te dneve sem imel priložnost biti na dveh srečanjih, kjer je ob koncu bilo nekaj postrežbe. Presenetilo me je, ko sem videl, da je veliko število moških odklonilo kozarec vina ali piva in si nalilo razne sokove.
So pa na Karitasu dobili tudi manj prijazne odzive. Po elektronski pošti so se oglasila nekatera združenja vinarjev, ki so protestirala proti tej akciji, češ da se z njo še bolj ogroža in otežuje preživetje kmetov in predelovalcev grozdja. (Na misel mi je prišlo, da še nisem slišal, da bi se mesarji kdaj pritoževali, ker kristjani ob petkih ne jedo mesa, ali ker muslimani in judje ne jedo svinjskega mesa). Iz Karitasa so jim potem odgovorili, da to ni naperjeno proti njihovi dejavnosti, obenem pa jim tudi dali strokovno lekcijo o preusmerjanju v današnji kmetijski proizvodnji: današnja težnja v vinogradništvu mora iti v smeri kvalitetnejših vin in razpoznavnosti znamk, ne pa v količine. In ne nazadnje se je v današnjem času moralo mnogo industrijskih delavcev tudi preusmeriti v čisto drugačne proizvode, torej naj tudi kmetijski proizvajalci poiščejo niše, ki stremijo k proizvajanju bolj zdrave prehrane. In če se v postnem času namesto vina popije nekaj več sadnih sokov — mar niso tudi kmetje proizvajalci sadja?
Po tako tehtnih odgovorih ni bilo nobenega pisanja več.
Kogar bi zanimalo zvedeti še kaj več o tej pobudi, si jo lahko ogleda na svetovnem spletu na naslovu http://www.karitas.si/40dni
GB
TONE MIZERIT
Slovenci se poročajo vse starejši
V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v oblikovanju družin; znižuje se število sklenjenih zakonskih zvez, povečuje število zunajzakonskih skupnosti, rastejo pa razveze. Z zniževanjem števila porok raste tudi povprečna starost mladoporočencev. Medtem ko je bila pred 30 leti povprečna starost ženina ob prvi poroki 25,8 leta, neveste pa 22,7, se je leta 2004 ženin poročil pri 30,3 leta, nevesta pa pri 27,8 leta. To pomeni, da se je povprečna starost ženina v tem obdobju zvišala za 4,5 leta, neveste za 5,1 leta.
Vzrok, da se mladi odločajo za poroko v višji starosti, je zagotovo treba iskati v tem, da želijo najprej zaključiti šolo, se zaposliti, potovati in v končni fazi za družino zagotoviti tudi stanovanje.
Da se sklepanje zakonske zveze pomika v višje starostne skupine, je razvidno tudi iz števila sklenjenih zakonskih zvez na tisoč prebivalcev po starostnih skupinah ženina in neveste. Pred tremi desetletji se je kar 96 ženinov na tisoč moških odločilo za poroko v starosti od 20 do 24 let, leta 1982 nekaj manj kot 70, leta 2004 pa le še 9,3. Leta 2004 je največ ženinov stopilo v zakonski stan starih od 25 do 29 let in od 30 do 34 let.
Tudi neveste so se leta 1974 najpogosteje poročale med 20. in 24. letom (106 na tisoč žensk). Zanimiv pa je podatek, da je kar 60 nevest na tisoč žensk v tem letu stopilo v zakon med 15. in 19. letom.
Predlani so se v tej starostni skupini poročile le tri neveste. Najpogosteje pa so se Slovenke poročale v starosti od 25 do 29 let.
Pri tem Slovenija ne odstopa od drugih držav Evrope, saj se po pozni prvi poročnosti počasi približuje skandinavskim državam, kjer hkrati z zniževanjem števila zakonskih zvez raste povprečna starost nevest ob sklenitvi prve zakonske zveze. Po statističnih podatkih so namreč velike razlike povprečne starosti neveste ob prvi poroki med državami severne in zahodne Evrope ter državami vzhodne Evrope. Za skandinavske države je značilna pozna prva poročnost. Kar v treh državah je bila povpreč-
na starost nevest ob prvi poroki leta 2003 nad 30 let (Švedska 30,5, Islandija 30,5, Danska 30,6).
Sorazmerno mlajše (pod 26 let) pa so neveste, ki so se prvič poročile v skorajda vseh državah vzhodne in južne Evrope. Leta 2003 so bile najmlajše neveste v Rusiji (22 let). V sosednji Hrvaški je bila nevesta, ki se je prvič poročila v povprečju stara 25,6 (torej skoraj leto mlajša od slovenske neveste 27,5 let), v Avstriji 27,7, na Madžarskem 26 let. Za Italijo pa je zadnji podatek iz leta 2000, ko je bila nevesta ob sklenitvi prve zakonske zveze v povprečju stara 27,4 let.
Zato pa Slovenija med evropskimi državami odstopa po upadu števila sklenjenih zakonskih zvez. V primerjavi z drugimi evropskimi državami leta 2003 Slovenija s 3,4 sklenjene zakonske zveze na tisoč prebivalcev sodi med države z izjemno nizkim številom porok. Na tisoč prebivalcev je bilo manj porok kot v Sloveniji le v Andori (2,8) in v Gruziji (2,9). Manj kot štiri poroke na tisoč prebivalcev sta med evropskimi državami poleg Slovenije imeli še Belgija in Bolgarija. Največ porok na tisoč prebivalcev je bilo leta 2003 na Cipru, in sicer 13,9. Ciper je med evropskimi državami tudi edina država, kjer število sklenjenih zakonskih zvez narašča. V zadnjih dvajsetih letih se je njihovo število kar podvojilo.
,,Poleg že omenjenih razlogov, zakaj se v Sloveniji tako intenzivno znižuje število sklenjenih zakonskih zvez, je odločanje mladih za življenje v zunajzakonski skupnosti. Čeprav sta zakonska in zunajzakonska skupnost v Sloveniji zakonsko izenačeni že od leta 1976, pa podatke o številu zunajzakonskih skupnosti zbirajo le ob popisih prebivalstva. Prvič so jih popisali leta 1981 in evidentirali 10.345 zunajzakonskih skupnosti ali 2 odstotka od vseh družin. Deset let pozneje je bilo zabeleženih 17.374 zunajzakonskih skupnosti, ki so predstavljale že 3,1 odstotka vseh družin. Ob zadnjem popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta 2002 je bilo popisanih 40.092 takih skupnosti, kar pomeni 7,6 odstotka od skupnega števila slovenskih družin.
Obletnica je mimo in življenje se je vrnilo v normalni tek. Vsi pa vemo, da „normalnost" v Argentini ne pomeni vedno red in mir.
Sedanjost (in še marsikaj) jih loči. Trideseta obletnica zadnjega državnega udara je mimo. Ostal je zakon, ki določa, da bo vsakega 24. marca državni praznik. Če je ta poteza sprožila polemiko na sami levici, ni bilo slavje nič manj zapleteno. Na sam petek je z vladno pobudo potekala spominska slavje, ki je na majskem trgu zbrala vso levico. Pokazala pa je, da vsi obujajo spomin na padle in pogrešane za dobe protigverilske vojne, a še boj jasno, da je to edino, kar jih druži. Že od samega začetka se stvari niso normalno razvijale. Nasprotujoča si gesla so kazala na razkol. Ta se je še povečal, ko so v imenu organizatorjev začeli brati izjavo, ki je napadala delo in zadržanje vlade. Kritike so padale predvsem na gospodarski plan, a tudi na socialno in politično plat. Presenetljiva je bila trditev, da je sedaj več političnih zapornikov kot pod diktaturo. Spričo teh izjav je organizacija Mater z majskega trga javno izrekla svoje nesoglasje in njena kolona je zapustila zborovanje. Zatem in še naslednje dni je sledila polemika in medsebojne obtožbe med vlado in levičarskimi organizacijami in notranji minister Anibal Fernandez je govoril o „grozljivi levici". Je pa predsednik Kirchner izrabil to obletnico, da je Vrhovno sodišče zaprosil, naj se izreče o ustavnosti pomilostitve odgovornih za kršenje človekovih pravic v dobi zadnje diktature.
Ofenziva države. Pretekli teden je vlada razveljavila koncezijo za vodne storitve v prestolnici in Velikem Buenos Airesu. Privatna skupina ,,Suez" (francoski in španski kapitali), ki je že nekajkrat namigovala, da bo sama odstopila od te koncezije, je sedaj dokončno izločena. Razlog, ki ga objavlja vlada je, da družba ni izpolnjevala pogojev dogovora. Omenja se tudi slaba kakovost pitne vode, kjer prisotnost nitratov ogroža zdravje prebivalstva. Vodne storitve je vlada naravnost podržavila, kar pa seveda vsaj zaenkrat ne zagotovi bolj čiste vode. Potrebne bodo investicije v višini 500 milijonov pesov, da se položaj normalizira. Vendar je vladni korak takoj prižgal alarmne luči na gospodarskem področju. To je že drug primer podržav-ljenja privatiziranih podjetij. Prva je bila pošta in vsaj delen uspeh tega posega je gotovo vplival na ta nov korak vlade. Nekateri ekonomisti pa sploh svarijo
pred državno ofenzivo na podjetniško področje. Zadnje čase se namreč vztrajno govori tudi o namenu vlade, da od petrolejske družbe Repsol odkupi nekatera ležišča, ki so bila prej last državne družbe yPf. Me-men je na debelo in kaotično privatiziral. Bo Kirchner opravil nasprotno pot?
Sporazum na reki? Končno so ambientalistične organizacije province Entre Rios prekinile vse blokade med Argentino in Urugvajem. Za tem je tudi podjetje Botnia napovedalo, da bo za 90 dni ustavilo gradnjo tovarn za proizvodnjo papirne paste. S tem so se odprla vrata dialoga. Ta teden se bosta sestala predsednika obeh držav. A rešitev je še zelo daleč. Najprej se bo treba zediniti, kdo in na kakšen način naj izvede nepristranski in dokončni študij o vprašanju, če bosta veletovarni povzročali okuženje okolja ali ne. Spomnimo, da je dvostranska komisija že obstojala, a so bili njeni zaključki nasprotni. Tudi ostaja vprašanje, kaj bodo storili ambientalisti, če študij končno dovoli nadaljevanje gradnje po sedanjih načrtih.
In ob Andih? Nova čilska predsednica Michelle Bachelet je obiskala Buenos Aires. Bila je priložnost medsebojnih poklonov, prijateljskih izjav in podpisa sporazumov. K temu pomaga tudi skupen ideološki predznak, pa dejstvo, da ima argentinski predsednik čilski izvor, čilski predsednici pa so odkrili argentinskega deda. A ni vse zlato, kar se sveti. Res je, da so te prijateljske geste daleč od stanja, ki je zaradi mejhnih vprašanj obe državi porinilo na rob vojne, ki jo je preprečil poseg pokojnega papeža Wojtile. A bratski državi morata še premostiti sumičenje in nesporazume na obeh straneh kordiljere in nastopiti pot integracije. Zaenkrat pa Argentina niti ni mogla obljubiti Čilu normalno dostavo plina. Vlada je izjavila samo, da bo ,,storila kar bo mogla".
Nevarna protislovja. Vlada je te dni ugotovila, da se je rast cen ustavila Beleži tudi večjo davčno nabirko in državni presežek, ki je bil januarja kar 37% večji kot pred enim letom. Pada zaposlitev na črno in se niža brezposelnost. Januarja je gospodarska rast dosegla 9,1%. Državna ustanova za statistike je tudi objavila, da je v zadnjem letu kar dva milijona in pol prebivalcev zapustilo kategorijo „revnih". A obenem ista ustanova ugotavlja, da je v prestolnici in Velikem Buenos Airesu socialna razlika rekordna. 10% najbogatejših zasluži 35krat več kot 10% najbolj revnih.
SLOVENCI V ARGENTINI
Obisk parlamentarne komisije
Ni pe dobro odpel minister za polstvo in pport RS, dr. Milan Zver, ki nas je obiskal, že je prispel v Argentino drug važen obisk. V napi skupnosti smo sprejeli delegacijo komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Običajno je že, da v vsakem parlamentarnem, obdobju delegacija komisije obipče posamezne slovenske skupnosti po svetu. Tudi v prejpnji zasedbi je komisija vedno obiskala tudi Slovence v Argentini; enako sedaj. Ta obisk pa je imel pe poseben pomen, saj je sovpadal z obravnavo v slovenskem parlamentu zakona o Slovencih po svetu.
Delegacijo so sestavljali predsednik komisije mag. Janez Kramberger, člana Drago Koren in Boptjan Zagorac, sekretarka Breda Mulec, v zastopstvu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa gospa Suzana Martinez.
SREČANJE Z MEDORGANIZACIJSKIM SVETOM
Za nas je bil gotovo osrednji dogodek v petek 1 7. ko se je delegacija srečala z razpirjenim Medorganizacijskim svetom, ki ga sestavljajo predsedniki in delegati vseh ustanov povojne skupnosti. To so krovna organizacija Zedinjena Slovenija, pest krajevnih Domov, Slovensko dupno pastirstvo, mladinske organizacije, Zveza mater in žena, Slovenska kulturna akcija in pe deset drugih druptev. Prisotna je bila tudi odpravnica poslov na veleposlaniptvu RS v Buenos Airesu, Jana Strgar in sekretar veleposlaniptva Igor Šef. Po predstavitvi gostov, ki jo je opravila ga. Jana Strgar, je predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj na goste naslovil poseben programski nagovor (v celoti smo ga objavili na uvodnem mestu v pretekli ptevilki).
V imenu delegacije je zbrane pozdravil njen predsednik, mag. Janez Kramberger. Zahvalil se je za sprejem, obrazložil delo komisije in se posebej ustavil ob zakonu, ki je v obravnavi v slovenskem parlamentu in ki bo, po potrditvi, pravni okvir za stike in sodelovanje države Slovenije z izseljenci. Zahvalil se je tudi zbranim predsed-
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Predavanje ministra dr. Zvera
Glavno omizje med srečanjem
nikom in odbornikom za vse delo, ki ga opravljajo za ohranitev slovenstva in vzpodbujal k nadaljnjim naporom. Za tem sta kratke besede na zbrane naslovila tudi Drago Koren in Boptjan Zagorac.
Nato se je razvil razgovor o različnih medsebojnih temah. Prisotni so stavili razna vprapanja o delu komisije in zadržanju slovenske vlade do izseljencev, o pripravi zakona in o težavah, s katerimi se srečuje slovenska skupnost v Argentini in tudi posamezniki. Padlo je vprapanje tudi o podeljevanju državljanstva. Člani delegacije pa so pojasnjevali in osvetljevali posamezne točke in beležili mnenja in propnje. Tukaj je v razgovor posegla tudi svetovalka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa gospa Suzana Martinez, ki je pojasnila predvsem okolipčine podpore in sofinacijacij Urada za projekte, ki jih ob razpisu predstavijo druptva in Domovi. Celotno srečanje je potekalo v zelo spropčenem in prijetnem vzdupju, posebej pe po končanem formalnem delu, ko se je pogovor nadaljeval ob prigrizku in polnih kozarcih.
PROGRAM OBISKA
Delegacija se je v ponedeljek in torek (13. in 14. 3) mudila pri Slovencih v Braziliji, v sredo pa je pripla v Argentino. Še isti večer je imela v slovenskem podpornem druptvu Triglav srečanje s predvojnimi priseljenci, ki se zbirajo v Triglavu in v člani Prekmurskega druptva iz Bernala. Četrtek 16. je bil namenjen obiskom argentinskih vladnih ustanov, v petek pa je potekalo že omenjeno srečanje z Medorganizacijskim svetom.
V soboto dopoldan je delegacija obiskala Balantičevo polo v Napem domu v San Justu, opoldan bila na radijski oddaji Okence v Slovenijo, potem je obiskala Rožmanovo zavetipče. zvečer pa pe Slovensko Pristavo.
Nedelja dopoldan je bila posvečena srečanju s skupnostjo v Slovenskem domu v San Martinu.
V ponedeljek je Komisija obiskala Slovence v Urugvaju, v torek pa pohitela v Bariloče, da spozna pe skupnost ob južnih jezerih. S tem je bil program dovrpen in v sredo je delegacija odpla nazaj, v Slovenijo.
Obisk in medsebojno spoznanje nam vzbuja upravičeno upanje, da se bodo medsebojni stiki, sodelovanje in zlasti odkritosrčno razumevanje in medsebojno spoptovanje v prihodnje le pe povečali.
Vsi udeleženci z gosti iz Slovenije
SLOMSKOV DOM
Novo pričevanje
Kdor se je v decembrskih dneh vozil ali sprehajal po ulici Castelli v mestu Ramos Mej^a, je lahko opazil na obnovljeni steni ob Slompkovem domu zanimive spremembe. Na steni je nastala orjapka slikarija (mural obsega 12m x 4m), ki predstavlja v živih barvah Buenos Aires z obeliskom in pampo, ki se preliva v Blejsko jezero z
gorami v ozadju in Ljubljano z gradom.
V nedeljo 19. marca takoj po mapi je bil mural uradno otvorjen. Predsednik Doma cont. Gregor Hribar je najprej izrazil, da ta mural simbolično prikazuje proces asimilacije in integracije dveh kultur, ki sta se v 60. letih napega bivanja v Argentini medsebojno izpopolnjevali. Prosil je
Slovenska kulturna akcija je pričela letopnje večere z izrednim in zanimivim predavanjem ministra za polstvo in pport Republike Slovenije dr. Milana Zvera. Težko bi bilo si zamisliti leppega in bolj kvalitetnega večera za začetek letopnjega delovanja nape organizacije.
Kljub zahtevnemu in natrpanemu programu si je minister Zver izbral čas, da se je odzval vabilu SKA in pripravil predavanje na temo ,,Aktualne razmere v Sloveniji".
Ob ptevilni in izbrani publiki v soboto 11. marca ob devetih zvečer smo pričeli s programom v mali dvorani Slovenske hipe. Dr.
polah, kvaliteta srednjih pol, problematika slovenske univerze v okviru evropskega kulturnega sveta, državni proračun za vzgojo, itd. Pri večini analiz slovenskih problemov je predavatelj vzpostavljal primerjave z ostalimi državami v Evropski uniji.
Publika je sledila predavanju z zanimanjem in pozornostjo.
Potem ko je minister dr. Zver posredoval svoje misli in poglede na slovensko stvarnost, nje spremembe, zakonodajne projekte o radikalnih spremembah, je sledila debata — bolje rečeno razgovor.
V svojih podajanjih kl-
Katica Cukjati je otvorila večer. Najprej je pozdravila ministra dr. Zvera in pefa kabineta ministrstva Petra Debeljaka. Gosta se spremljal v zastopstvu veleposla-niptva Republike Slovenije Igor Šef. Po iskrenih pozdravih je sintetično opisala pestro delovanje ministra kot znanstvenika, publicista in politika. Nato je povabila ministra dr. Milana Zvera, da prične s svojim predavanjem.
Minister je podal svoje misli spropčeno, jasno, nepristransko z globokim in temeljitim poznanjem slovenske gospodarske in politične situacije.
Paleta tem, ki jih je nanizal predavatelj, je bila piro-ka: pokojnine, proizvodnja, konkurenčnost na gospodarskih trgih, vloga sindikatov, privatne investicije, situacija različnih industrij, obdavčenje, finančna politika, primerjave z ostalimi evropskimi državami itd. Na pols-kem področju nam je minister dr. Zver podal svoje misli in zaključke o osnovnih, privatnih in verskih
jub raznolikosti tematike so vsa področja imela močno gospodarsko ekonomsko oznako. Poslupalci so stavili ptevilna vprapanja, na katera je minister prepričljivo in načelno odgovarjal. V razgovoru pa je pripla do izraza potreba analize vzrokov celotne problematike slovenskega naroda, kjer pa je za gospodarskimi in političnimi problemi zaznati pomanjkanje vzgoje, iskanje pristnih vrednot, tragične posledice sekularizacije, vloga krpčanske vzgoje, vloga starpev, pomanjkanje narodne zavednosti, hedonizem itd.
Tako predavanje kot zaključek razgovora je publika nagradila z močnim aplavzom.
Po zaključku so obiskovalci tega večera v osebnih razgovorih z ministrom dr. Zverom pe stavili kakpna vprapanja in pripombe. Odhajali smo s tega večera obnovljeni z informacijami, optimistično razpoloženi in v upanju, da je Slovenija na pravi poti.
K. C.
tudi Sv. Duha, naj nas navdihne, da bomo pravilno presojali katere vrednote matične Slovenije je vredno ohraniti in katere vrednote nape nove domovine sprejeti, obenem pa naj nam pomaga, da bomo zmožni izločiti izmed nas obojestranske neprimerne navade.
Spomnil se je tudi pokojnega Andreja Koželnika, ki je prvi sprožil idejo o muralu in se ponudil, da bi projekt uresničil, čeprav so bili zanj božji načrti drugačni.
Zahvalil in čestital je otrokom in mladcem, ki so navdupeno pomagali pri barvanju različnih delov murala ter Odboru starpev pole, ki so projekt spravili v pogon. Posebna zahvala pa je pla napim umetnikom, ki so si mural zamislili, ga mojstrsko narisali in vodili izvedbo: Andrej-ka Dolinar Hrovat, Andrea Quadri Brula, Helena Klemenc Reyes, Jože Lenarčič in Janez Urbančič. Udeleženci so jim z navdupenim ploskanjem izrazili svoje priznanje.
Lepa slika sedaj krasi mesto Ramos Mej^a kot pričevanje slovenstva v Argentini.
J.T.
Visokopolski ptudij in osebna formacija
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
V soboto 11. marca je v Slovenski hiP predaval skupini visokopolcev dr. Andrej Fink o vprapanjih osebne formacije in univerzitetne izobrazbe. Zanimivi temi, s katero se pričenja letos vrsta predavanj za slovenske visokopolce, je prisluhnilo tokrat okrog trideset ptudentov.
Večer se je pričel s pozdravom mons. dr. Jureta Rodeta, ki je razložil navzočim ptudentom namen ciklusa predavanj, ki se bo vrpl vsako prvo soboto v mesecu. Nato je podal tudi duhovno misel, ki je ustvarila med prisotnimi potrebno zbranost.
Dr. Andrej Fink je nato v svojem aktualnem predavanju prikazal poslupalcem, zakaj je danapnjih časih pe posebno potrebna, poleg visokopolskega ptudija, tudi dodatna osebna formacija. Ta stoji na ptirih stebrih in sicer: na duhovnem življenju, na
samodisciplini, na vrednotah povezanimi s kulturo, ter na univerzalnosti, ki je povezana s svetovnim nazorom. Univerzalnost je prav v tem, da smo zmožni gledati na svet iz različnih zornih kotov.
To nam pomaga rasti kot osebe in nas hkrati zbliža z drugimi ljudmi, ki nimajo istega poklica ali mipjenja. V takih primerih nam prav razgledanost omogoči povezanost tudi z njimi.
Po predavanju je dr. Fink odgovarjal na vprapanja in tako pojasnil poslupalcem nekaj dodatnih dvomov.
Pred koncem je dr. Rode sporočil navzočim, da bo naslednje predavanje za visokopolce v soboto 1. aprila. Predaval bo arh. Jure Vombergar o načrtnem napadanju družine, ki se dogaja v sodobnem svetu.
JMR
ENTRE RIOS
Slovenska skupnost v novo leto
V provinci Entre Rios živi in deluje najmlajpa, a tudi najstarejpa slovenska skupnost.
Najmlajpa, ker je druptvo Triglav, ki povezuje
Predsednik Carlos Cesar Bizaj nagovarja člane, zbrane na proslavi tretje obletnice druptva.
potomce	Slovencev,
lanskega 16. novembra doživelo tretjo obletnico obstoja. Najstarejpa, ker so ti rojaki potomci članov pr-
vega slovenskega migracijskega toka v Argentino, iz leta 1878-1880. Glavnina članstva druptva je v mestu Parana in v kraju San Benito in okolici, ki so ga skupaj s Furlani ustanovili njihovi predniki.
Dupa in motor druptva in njegovega delovanja je gotovo notar Carlos Cesar Bizaj, ki je izvedel več zgodovinskih ptudij o slovenski prisotnosti v tej provinci in o tem napisal že dve knjigi.
Slavje je potekalo 20. novembra in mu je načeloval notar Bizaj. Po pozdravih je imel predsednik slavnostni govor, v katerem je poudarjal dosežke preteklega leta in vzpodbujal člane k nadaljnjemu delu. Na programu je bila tudi predstavitev logotipa (grba) druptva in slavnostno kosilo. Istočasno je tudi potekala razstava raznih tradicionalnih slovenskih ročnih del.
NASA SKUPNOST ZIVI
V	vročem argentinskem poletju v napi skupnosti ni bilo veliko prireditev. Pred božičem so se zbrali ministranti in so pod vodstvom g. Francija Cukjatija preživeli lepe dni. Po božiču pa je bilo taborjenje mladenk in mladcev.
Konec leta so rojaki priredili silvestrovanje v raznih domovih, povsod s pestrim programom.
Po božičnih koncertih in lepo doživetih božičnih praznikih so rojaki odhajali v gore ali k morju.
1. januarja je otropka kolonija, ki jo organizira Zedinjena Slovenija, odpotovala na počitnice v Hanželičev dom v kor-dobskih gorah. Vodila jo je Ani Klemen s sodelavci.
Na Napi domačiji je prof. Jure Urbančič s sodelavci vodil kolonijo za otroke.
V	Slompkovem domu se je vrpil tečaj za namizni tenis. Poučeval je prof. Alberto Constantino, bivpi južnoameripki prvak.
V	sredo, 22. februarja, je bila prva učiteljska seja voditeljic napih polskih tečajev.
V	soboto, 25. februarja je bila pustna veselica v Napem domu v San Justo — organizirala sta jo SDO in SFZ.
V	soboto, 4. marca so bili sprejemni izpiti na Slovenskem srednjepolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Slovenski hipi.
V	nedeljo, 5. januarja je bila tradicionalna tombola na Pristavi.
V	četrtek, 9 marca je bil redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski
Triglav
Skupnost okoli druptva Triglav je zelo aktivna. Javnost seznanja z zgodovino slovenske naselitve, o njeni prisotnosti skozi čas in seveda o nastanku, razvoju in sedanjosti slovenske države.
V	notranjem delovanju je treba omeniti tečaj slovenpčine za odrasle, ki ga vodi profesor Jose Pablo Bizaj. Temu se bo v letopnjem letu pridružil pe tečaj slovenpčine za otroke.
Poudariti je treba tudi, da je vlada RS junija 2005 ustanovila častni konzulat za provinco Entre Rios in je bil začasno za častnega konzula imenovan notar Bizaj.
V	novo delovno leto stopa druptvo Triglav z optimizmom in ptevilnimi načrti. Med temi je gotovo izredne važnosti namen, da za svoje delovanje poskrbijo stalen prostor, v čigar območju bi razna delovanja, srečanja in tečaji zado-bili pe večjo dimenzijo in utrdili slovensko prisotnost v tej provinci.
,,Oj Triglav, moj dom, kako si krasan
Triglav, visok 2864 metrov, je najvipji vrh Julijskih Alp in Slovenije. Gora in z njo povezana zgodovina sta simbol slovenstva, saj je pripel celo na državni grb. Okrog Triglava je nastalo tudi nepteto bajk in pravljic.
Pot na Triglav naj bi bila skoraj obvezna za vsakega Slovenca. Vrh je bil prvič osvojen že leta 1778, iz bohinjske strani. Na Zoisovo spodbudo so se nanj namenili lovci Luka Koropec, Matevž Kos, Štefan Rožič ter Zoisov ranocelnik Lovrenc Willomitzer. Spomenik imajo v Ribčevem Lazu.
Leta 1895 je župnik iz Dovja, Jakob Aljaž, dal postaviti na samem vrhu Triglava po njemu imenovani stolp, za kar je zemljipče na vrhu odkupil od občine. S tem je poudaril, da je Triglav slovenska gora, saj je moral tekmovati z nempkimi planinskimi druptvi, ki so hotela dati Julijskim Alpam svoj pečat.
Iz vasice Dovje, ki leži nad cesto speljano ob Savi Dolinki, kjer je Aljaž župniko-val od leta 1889 pa do svoje smrti 1927, se odpre lep pogled na napega očaka.
Pod Dovjem je malo večje naselje
so pe Tominpkova pot in Čez prag. Manj turistov si izbere pot po najbolj vzhodni dolini Krme, mimo Kovinarske koče, ki te po več ur hoje, brez nevarnih mest, pripelje do Staničeve koče.
V poletnih mesecih se vzpenja na Triglav na stotine turistov, domačih in tujih, katerikrat prave procesije. Razgled iz vrha je res veličasten in če je zrak čist lahko vidip se celo Veliki Klek (Grossglockner) v Avstriji.
Koče: Dom Valentina Staniča, od koder je do vrha pe 2 do 3 ure. (Časom, ki so napisani na tablicah ob poteh, mora „ravninski" turist, kot smo mi, dodati vsaj pe 50
% ).
Dom na Kredarici: Od tu je do vrha 1 do 2 uri (Pipe 3/4 ). Tu je tudi meteorolopka postaja, ki deluje vse leto. V bližini doma je obnovljena kapelica. Stara je bila ,,osvoboditeljem" v napoto in so jo požgali.
Kredarica že ni več koča ampak kar pravi hotel, z vsaj 60, morda zdaj že več ležipči, ki ga oskrbujejo s helikopterji. Zato lahko tam srečap potem ko si po dobrih pestih urah hoje ves prepoten in zbit vendarle prilezel do koče, elegantno, lepo počesano gospo v visokih petah, ki se je
hipi. Vodila ga je predsednica Pavlina Dobovpek.
Isti dan zvečer je bila redna seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije. Vodil jo je predsednik Lojze Rezelj.
V	soboto, 11. marca so bili popravni izpiti, vpisovanje ter začetna sv. mapa Srednjepolskega tečaja ravn. Marka Bajuka.
Isto soboto je bilo v Slovenski hipi predavanje dr. Andreja Finka ,,Visokopolski ptudij in osebna formacija" za univerzitetne ptudente.
V	nedeljo, 12. marca je bila v Slovenski hipi otvoritev slovenskih osnovnih pol. Pričela se je s sveto mapo, ki jo je daroval delegat prelat dr. Jure Rode. V dvorani pkofa Rožmana so imeli učenci nastop z naslovom ,,S pesmijo do srca".
Obiskal nas je minister za polstvo in pport Republike Slovenije dr. Milan Zvez. Bil je prisoten na začetni mapi srednjepolskega tečaja, na otvoritvi osnovnih pol, obiskal med drugim Slovensko vas v Lanusu, Mendozo, bil v Rožmanovem domu in se v ponedeljek 13. marca vrnil v Slovenijo.
Konec februarja je skupina upokojencev potovala^ v Bariloche. Vodila jo je Pavla Kovač Škraba.
Tudi letos je v založbi Dupnega pastirst-va izpel stenski koledar z barvnimi fotografijami nape Slovenije.
Priredila D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije.
Mojstrana (naglasi Mojstrana), ob kateri se odpre dolina Vrata in je pomembno izhodipče planinskih poti v Triglavsko pogorje, saj ta dolina sega prav do vznožja severne triglavske stene. Cesta, ki je speljana po dolini nas pelje mimo slapa Peričnik do Aljaževega doma, kjer se odpre pogled na steno. Župnik Aljaž je postavil prvo kočo v Vratih že leta 1896, dom pa 1904, a ga je odnesel plaz, sedanjega so pa odprli leta 1910.
Ta dom je tudi izhodna točka za vzpone na Škrlatico, drugi najvipji vrh, 2740 m in na Stenarja, 2501 m.
Znana severna triglavska stena je ena najmogočnejpih sten v Vzhodnih Alpah. Največja vipinska razlika je ok. 1200 m, piroka je pa kar 3 km in ima več stebrov: Slovenskega, Nempkega, Triglavskega.
Verjetno jo je prvi preplezal leta 1890 trentarski -
lovec, po smeri, ki se imenuje Slovenska. Osrednji del stene so leta 1906 preplezali nempki plezalci in od takrat naprej so se kar množile nove zahtevne smeri. Ena najtežjih je, skupaj s ,,Sfingo" ,,Čopov steber", ki sta ga leta 1945 preplezala Joža Čop — stric Čopovih iz Castelarja — in Pavla Jesih. Kot anekdoto bi navedel, da je njegov brat, nap castelarski Gustelj, prinesel na vrh v nahrbtniku svojo 4 letno hčerko Sonjo, ki je bila gotovo do takrat najmlajpa ,,hribolazka", ki je stala na vrhu.
Stena se lahko prečka po vsej pirini po Zlatorogo-vih policah.
Bolj običajne smeri iz Vrat, za ne-plezalce, saj so nevarna mesta zavarovana,
pripeljala po zraku.
Tržapka koča na Doliču, 3 do 4 ure do vrha.
Na bohinjski strani: Vodnikov dom na Velem Polju in koča pri Triglavskih jezerih, kamor pridep če sestopap s Triglava po slikoviti ledenipki dolini sedmerih jezer. Najvipje jezero leži na vipini 2000 m, sedmo, črno jezero pa na 1320 m. Največje je četrto, Veliko jezero ali ledvica — zaradi oblike. Od te koče te pelje pot čez strmo Komno v Bohinj.
Ne smemo se pa posloviti od Triglava ne da bi držali minuto molka v spomin na nekdaj mogočni triglavski ledenik — svojčas ponos napih Alp — ki je pe leta 1946 meril čez 15 ha, leta 1995 le pe 3 ha, pred par leti je pa popolnoma izginil.
Minister Zver v zaveti pču
Med svojim obiskom v Buenos Airesu je minister za polstvo in pport, dr, Milan Zver pohitel tudi na obisk slovenskega zavetipča. V Rozmanovem domu si je v spremstvu odgovornih za vodstvo in tudi obnovo ogledal prostore in se zanimal za delovanje te na pe socialne ustanove. Obiskal je tudi domovalce in se z njimi spustil v iskren in prijazen pogovor. Ob koncu se je pe z nekaterimi fotografiral — za spomin.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Z LENTA V MENDOZO
Na mariborskem Lentu je bila tradicionalna turistična prireditev Rez Stare trte. Mestni viničar Tone Zafopnik je poskrbel za strokovni rez, da bo več kot 400 let stara "dama in Guinnessova rekorderka", ki je ime ptajerske prestolnice ponesla po celem svetu, čim boljpe obrodila. Mariborski župan Boris Sovič, ki je gospodar najstarejpe trte na svetu, je simbolične cepiče izročil predstavnikom občin Kamnik, Turnipče in Hoče-Slivnica, Gorenjskega muzeja iz Kranja in Krajinskega parka Goričko. Ena potomka Stare trte pa bo na željo rojakov iz Argentine napa rastipče v mestu Mendoza, ki je eno najpomembnejph vinorodnih sredipč Južne Amerike.
PODATKI IZ MORJA
Mareografska postaja bo merila virano in temperaturo morja, s pomočjo GPS sistema pa tudi geodetske parametre, je ob odprtju postaje v Kopru dejal Janez Polajnar iz Agencije RS za okolje. Postaja je pomembna predvsem zato, ker pomaga pri napovedovanju plimovanja morja, ki zaradi globalnih podnebnih sprememb vse bolj pogosto, približno 20- do 30-krat letno, poplavlja predele ob slovenski obali.
BREZPOSELNOST V FEBRUARJU
Konec februarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 94.132 brezposelnih, kar je za 1,1 odstotka manj kot januarja in za enak odstotek več kot februarja lani. Delež žensk med brezposelnimi je znapal 53,6 odstotka, iskalcev prve zaposlitve je bilo 23 odstotkov, dolgotrajno brezposelnih pa 46,4 odstotka. Na novo se je februarja na zavodu prijavilo 6460 oseb.
ŠE ČETRTA UNIVERZA?
S preoblikovanjem novogoripke zasebne visokopolske ustanove Politehnika v četrto slovensko univerzo - preoblikovanje je prejpnji teden potrdil svet za visoko polstvo RS (SVŠ) - bo pripo le do minimalnih sprememb v delovanju ustanove, je na časnikarski konferenci v Rožni Dolini povedal predsednik Politehnike Danilo Zavrtanik. Gre namreč le za spremembo statusa in naziva, preimenovanje dosedanjih pol v fakultete, medtem ko vsebina ustanove ostaja enaka. Svet za visoko polstvo RS je po letu dni le soglapal z ustanovitvijo ptirih fakultet - za znanosti o okolju, za slovenistične ptudije, za aplikativno naravoslovje, za podiplomske ptudije - in preoblikovanje Politehnike, ki je lani praznovala 10-letnico obstoja, v univerzo.
PO SVETU
ENOTNO VOZNIŠKO DOVOLJENJE
Prometni ministri Evropske unije, med njimi resorni slovenski minister Janez Božič, so pretekli ponedeljek v Bruslju dosegli dogovor o uvedbi enotnega evropskega voznipkega dovoljenja. Glede na potrjeno direktivo bodo države članice novi dokument morale v celoti uvesti najkasneje do leta 2032, z izdajanjem pa začeti najkasneje leta 2012. Enotno dovoljenje bo nadomestilo preko sto različnih voznipkih dovoljenj, ki so trenutno veljavna v povezavi. Novo voznipko dovoljenje bo imelo obliko kreditne kartice, njegova veljavnost pa omejena na 10 do 15 let. Ministri so potrdili tudi direktivo o plačilu cestnin za tovornjake na velikih avtocestnih oseh, s čimer želi Evropska unija uskladiti sistem cestnin v evropskih državah.
KONEC NASILJA ETE?
Španska vlada pripravlja načrt mirovnih pogovorov z baskovsko separatistično organizacijo ETA, ki je prejpnji teden razglasila trajno premirje. Če bo ppanska vlada ugotovila, da je ETA dejansko položila orožje, bo premier Jose Luis Rodriguez Zapatero junija zaprosil ppanski parlament za odobritev začetka mirovnega procesa. Vlada se bo nato s separatistično organizacijo pogovarjala o položaju njenih zaprtih aktivistov.
PROGRAM PALESTINSKE VLADE
Palestinski parlament je začel izredno zasedanje, na katerem bo glasoval o vladi skrajnega gibanja Hamas. Hanija je v govoru, v katerem je predstavil program svoje vlade, mednarodno skupnost pozval, naj ne kaznuje palestinskega naroda, ker je na volitvah glasoval za Hamas. Med naptevanjem glavnih točk iz svojega programa je izpostavil pravico do obrambe pred okupacijo, do odstranitve naselbin, do ločevalnega zidu ter pravico do nadaljevanja boja za ustanovitev neodvisne države. Hanija je pe dejal, da njegova vlada zavrača izraelski enostranski načrt ločitve.
LATINCI ZAHTEVAJO
V večjih mestih Združenih držav Amerike so ta konec tedna potekale demonstracije priseljencev iz latinske Amerike, ki se zavzemajo za svoje pravice. Protesti se bodo nadaljevali dokler ne bo senat aprila glasoval o zakonodaji ilegalnih priseljencev.
Vse naročnike Svobodne Slovenije prav lepo prosimo, da poravnajo čimprej vso zaostalo naročnino. Nikar naj ne čakajo opomin in novih propenj uprave. Poravnajo naj tudi naročnino za tekoče leto. Uprava lista z velikimi napori zmaguje finančne težave.
Kot smo poročali so se tiskarski stro pki meseca novembra lanskega leta zvipali za več kot deset odstotkov. Sredi februarja leto pnjega leta so se tiskarski stro pki znova povečli za 10 odstotkov. S 15. marcem je stopila v veljavo tudi občutno zvi pana poptna tarifa, predvsem za inozemstvo. In to za tiskovine, kakor tudi za pisemsko po pto. Tudi to povipanje je za upravo lista hud udarec, ker se bodo občutno zvipali izdatki za poptnino korespondence, ki je potrebna za zbiranje gradiva za list.
Spričo vsega tega znova apeliramo na vse naročnike, da nemudoma poravnajo vso zaostalo naročnino tudi za tekoče leto 1956. Prav tako prav lepo prosimo za prispevke v tiskovni sklad lista.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Srečka Beliča in
njegove žene ge. Ane, roj. Groznik v San Justo so dobili hčerko. Srečni družini nape čestitke.
Poroka. V župni cerkvi sv. Julije v Buenos Airesu sta se poročila v soboto 24. marca 1956 g. Mirko Vombergar in gdč. Justina Cvajnar iz Clevelanda v USA. Mladi par je poročil g. direktor A. Orehar, za priči sta mu bila g. Franc Lipar in njegova žena ga. Cilka, roj. Vombergar. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
LANUS
Materinski dan. Na cvetno nedeljo je bila prisrčna družinska prireditev: poklon narah otrok mamicam. Da ste jih videli, te okorglolične fižolčke! Pester program je segal do srca. Marsikatera solza veselja in hvaležnosti, sočutja in davnih spominov je pričala o zadopčenju, ki ga je doživela napa slovenska družina.
Farna dvorana odlično služi za take prireditve.
Šolske sestre v Lanusu. Dne 24. marca smo doživeli težko pričakovani dan prihoda sestra. Sestra provincijalka je predstavila ptiri sestre, ki bodo vodile otropki^vrtec in poučevale ročna dela. Prednica je sestra Štefanija, ki je pripa pred tremi leti iz Evrope.
V nedeljo dne 11. marca smo imeli redni letni občni zbor druptva ,,Slovenska vas", ki nas je vsestransko razveselil. Na njem so odborniki podali poročila o minuli poslovni dobi. Člani so jih odobrili. Sklenjeno je bilo, da naj dobi dom v kratkem času potrebno streho. Repeno je bilo tudi vprapanje lastninskih pravic skupnega zemljipča ter ustanovnega in rednega članstva.
Novi odbor sestavljajo sledeči gg. predsednik Janez Lužovec, podpredsednik Jože Rome, tajnik Maks Jan, blagajnik Franc Vilfan, gospodar Tone Gorpe. Odborniki pa so gg: Jernej Kalan, Stane Jemec, Slavko Reven in Franc Jager. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg: Mirko Špacapan, Jakob Supnik in Tine Draksler. V razsodipču so gg: Jože Virant, Alojzij Podržaj in Hernik Bregar.
V založbi Slovenske kulturne akcije je izpel najdaljp leposlovni tekst — prvi slovenski roman v Argentini -, ki obsega 317 strani in ga je napisal
M a r j a n M a r o l t
ZORI, NOČ VESELA
je roman, ki nas popelje v domače kraje, med vape očete, v čase, ko so vkljub lapkim vojskam in koleri mladi pa tudi stari ljudje znali ceniti srečo ljubezni. Knjigo je opremil Andrej Makek.
Velja broprana 30 $. Dobite jo pri SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia, v Dupnopastirski pisarni, V. Martinez 50, in pri poverjenikih.
Svobodna Slovenija, 29. marca 1956 - vt. 13.
SLOVENCI IN ©PORT
NAJBOLJŠI MED VELTERJI
Tridesetletni Ptujčan Dejan Zavec ni več le medcelinski boksarski prvak v velterski kategoriji (do 66,7 kg) po verziji WBO, ampak tudi po verziji IBF. Slovenski profesionalni boksar je v Oranienburgu po prekinitvi v 6. krogu gladko po sodnipkih ocenah s 3:0 premagal izzivalca Čilenca Joela Maya, ki nastopa za Avstrijo in v 20. poklicnem nastopu dosegel pe 20. zmago.
Mayo je imel v dvoboju z Zavcem srečo, da je sodnik predčasno prekinil dvoboj, ko je Zavec nasprotniku z nenamernim rahlim udarcem z glavo vnovič odprl rano na arkadi, ki mu jo je razbil že predčasno. Čilenec je bil enakovreden nasprotnik namreč le v uvodnih dveh rundah, kasneje je Zavec popolnoma prevzel prevlado v ringu, nasprotnik je nato poskupal z nekontroliranimi udarci na silo in se izčrpal, zato je bil v zadnjih dveh rundah le pe tarča za slovenskega boksarja, ki so ga več kot 1.000 kilometrov od doma pripi bodrit tudi ptevilni slovenski navijači.
DVA PRVAKA V JADRANJU
Najboljpa slovenska jadralca v olimpijskih jadralskih razredih Gapper Vinčec in Vasilij Žbogar sta na mednarodni regati Expert Olympic, ki je potekala na^ italijanskem jezeru Garda, zasedla končni drugi mesti. Žbogar je bil drugi med 80 jadralci v laserju, Vinčec pa med 34 jadralci v finnu. Med sedmimi posadkami v ženskem razredu 470 sta bili drugi pe sestri Teja in Alja Černe, tretja pa sta bila med 40 posadkami v mopkem razredu 470 Karlo Hmeljak in Luka Verzel. Med 330 jadralkami in jadralcev iz 27 držav je bilo 19 slovenskih predstavnikov, dve jadralki in 1 7 jadralcev.
ŠE TRETJIČ NAJBOLJŠI NA BRADLJI
Slovenski telovadec Mitja Petkovpek nadaljuje z izjemnimi predstavami na bradlji v sezoni 2006. Po slavju v Teheranu in Lyonu se je tudi na svetovnem pokalu v nempkem Cottbusu povzpel na najvipjo stopničko. Petkovpek je za svoj nastop zbral 1 6,075 točke, drugi je bil Kitajec Zhe Feng (15,500), tretji pa Grk Vasileios Colakidis (15,300). Z jubilejnim 30. turnirjem prvakov je končan spomladanski del sezone svetovnega pokala, tri zaporedne zmage Petkovpka pa so lepa popotnica za majsko evropsko prvenstvo, ki bo v grpkem Volosu.
ŠE TRETJIČ NAJBOLJŠA NA TATAMIJU
Slovenska judoistka Lucija Polavder je na tekmi svetovnega pokala v Rimu zabeležila nov lep uspeh. V kategoriji nad 78 kg je bila v finalu boljpa od Nemke Sandre Koeppen in je tako osvojila prvo mesto, že tretje v letopnjem svetovnem pokalu, potem ko je bila najboljpa že v Hamburgu in Sofiji. — Dan poprej se je pa z bronom okitila Petra Nareks.
OSEBNE NOVICE
Krsta
V	cerkvi Inmaculada Concepcion v Bariločah je bila krpčena Klara Lucija Bertoncelj hči Bogdana in Veronike roj. Vivod. Botrovala sta Irena Oblak in Marjan Vivod, krstil pa je g. Branko Jan.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v soboto 25. marca krpčen Tadej Tomaž Filipič, sin Tomaža in Monike roj. Zupanc. Botra sta bila Janez Filipič in Marija Urbančič roj Zupanc. Krstil je delegat dr. Jure Rode.
Srečnima družinama iskreno čestitamo!
Smrti.
V	Ramos Mej^a je umrla Prijateljeva mama ga. Kristina roj. Rotovnik (99); v Villa Adelina pa ga. Marija Vrečič roj. Benčak (75).
Naj počivata v miru!
Nova diplomantka
V	petek, 3. marca je na medicinski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu dokončala ptudije in prejela diplomo zdravnice Marija Fernanda Rome iz Slovenske vasi.^
Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marko Vombergar, Jernej Tomazin, Katica Cukjati, Jožko Rožanec, Pavlina Dobovpek, Francka Tomazin Vester. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A šič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
PORAVNATE NAROČNINO!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
28. marca 2006
Izredni občni zbor Rožmanovega doma
Nedelja 2. aprila ob 10. uri v Slovenski hiš. Ramon L. Falcon 4158 — Buenos Aires. Obravnavala se bo sprememba društvenega pravilnika.
Vsi prisrčno vabljeni!
SLOVENSKO ZAVETIŠČE ROŽMANOV DOM
VABI 9. APRILA
NA CVETNO NEDELJO
- Ob 11.30: blagoslov butaric in oljk, ter blagoslov obnovljenih prostor,
-	sv. maša za dobrotnike;
-	skupno domače kosilo. Martin Fierro 4246 — San Justo
Podprimo Rožmanov dom!
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personeria Juridica: Decreto N° 1933/62 - Registro C 3754-59
C O N V O C A T O R I A
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria N° 59, que se realizara el dia 23 de abril de 2006, a las 9.30 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1)	Designacion de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretario, el Acta de la Asamblea.
2)	Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3)	Consideracion de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondientes al Ejercicio comenzado el 1 de Enero de 2005 y finalizado el 31 de Diciembre de 2005.
4)	Aprobacion de la cuota social, a partir del 1 de Enero de 2006. Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se
realizara conforme al articulo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
Z vzpenjačo na Ljubljanski grad
PISMA BRALCEV
EVRO US dolar
239,6 SIT 200,2 SIT
S pomladjo so v Ljubljani oživela gradbišča, med drugim tudi gradbišče na Krekovem trgu, kjer SCT gradi tirno vzpenjačo na Ljubljanski grad. Pričeli so s pripravo gradbišča in transportne poti ter prvimi gradbenimi deli. Projekt že dobra tri leta spremljajo težave, neuspešni razpisi, očitki o nesmotrnosti projekta in podražitve, nekaj časa je bil projekt celo zaustavljen. Zdaj vse kaže, da bo vz-penjača prve obiskovalce na Ljubljanski grad popeljala to poletje.
Vrednost projekta je v tem trenutku ocenjena na 1,5 milijarde tolarjev, skupaj z odkupom zemljišč. Sredstva za dokončanje projekta, v višni 828,5 milijona tolarjev, pa so po besedah podžupana Miloša Pavlice predvidena v
OBVESTILA
PETEK, 31. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski hiš
(prestavljena zaradi državnega praznika 24. marca). SOBOTA, 1. aprila:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hiš.
Predavanje arh. Jureta Vombergarja: ,,Napad na družino" ,
za mladino, ki je že zaključila srednjo šolo; ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. NEDELJA, 2. aprila:
Izredni občni zbor Rožmanovega doma, ob 10. uri v Slovenski hiš.
Zveza slovenskih mater in žena s Pristave bo imela po
maši svoj prvi sestanek, z uvodno duhovno mislijo. TOREK, 4. aprila:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v
Slovenski hiš. ČETRTEK, 6. aprila:
Redna seja Zveze slovenskih mater in žena ob 15. uri v
Slovenski hiš. PETEK, 7. aprila:
Na Pristavi bodo delali butarice, ob 15. uri; in tudi 8.
aprila ob 9. uri. SOBOTA, 8. aprila:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hiš. NEDELJA, 9. aprila:
V Rožmanovem domu ob 11.30: blagoslov butaric in oljk, ter blagoslov obnovljenih prostor; nato sv. maša za dobrotnike in skupno domače kosilo. ČETRTEK, 20. aprila:
Sestanek Zveze slovenskih Mater in žena iz San Martina .
Ob 16. uri nam bo lic. Emi Urbančič Marušč dala koristne napotke za duševno in duhovno zdravje. NEDELJA, 23. aprila: Občni zbor dru šiva Zedinjena Slovenija. ČETRTEK, 27. aprila:
Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v Slovenski hiš.
letošnjem mestnem proračunu.
Do povišanja stroškov celotnega projekta v letu 2005 je prišo deloma zaradi prekinitve projekta in razmer na trgu v tem obdobju, deloma pa zaradi nujnosti izvedbe po novih direktivah EU in naš implementirani zakonodaji. Dokončno gradbeno dovoljenje bilo izdano 1. februarja letos.
Projekt gradnje vzpen-jače sega v leto 2001, ko so mestni svetniki sprejeli predlog o razglasitvi mestnega jedra - stare Ljubljane in grajskega griča - za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost. Omenjeni predlog je med drugim predvideval gradnjo vzpenjače v ,,panoramsko-razgledni" izvedbi na grajskem pobočju, ki naj bi začela obratovati junija 2002.
Prvi razpis za gradnjo vzpenjače je bil objavljen že januarja 2002, nanj pa so se prijavili štirje ponudniki, vendar je razpisna komisija vse predloge zavrnila. Drugi razpis je bil objavljen maja, nanj pa sta se prijavila Garaventa in Rudis v sodelovanju s francosko družbo Pomagalski, ki sta se sicer prijavila že na prvi razpis. Tudi v drugo je razpisna komisija ugotovila, da sta bili ponudbi nepopolni, zato je bil razpis razveljavljen.
Na tretji razpis, ki je bil objavljen v začetku avgusta, so se prijavila tri podjetja - Garaventa, Rudis in Riko. MOL je izbrala švicarsko podjetje Garaventa, ki naj bi projekt izpeljalo za približno 565 milijonov tolarjev. Junija 2005 pa so mestni svetniki sprejeli odlok o podelitvi 40-letne koncesije za upravljanje s tirno vzpenjačo Festivalu Ljubljana.
Na MOL so leta 2003 ocenjevali, da se bo investicija v vzpenjačo povrnila v 20 letih, saj bi ob številu obiskovalcev, ki so grad obiskali v letu 2002 ob ceni vozovnice en evro zaslužili 300.000 evrov letno, kar v desetih letih znaša tri milijone evrov. Dve leti kasneje
pa so smotrnost projekta utemeljevali^s študijo družbe DeloitteČTouche, ki je pokazala ekonomsko upravičenost gradnje vzpenjače, saj se lahko investicija povrne že v 15 letih.
Vzpenjača, ki bo na 118 metrov dolgi progi premagala višnsko razliko skoraj 70 metrov, bo lahko vsako uro v eno smer prepeljala približno 500 oseb, kar naj bi bilo dovolj, da bi v pol ure iz mesta na grad prepeljali obiskovalce povprečne prireditve, torej najmanj 250 potnikov. Možni naj bi bili različni načini vožnje, in sicer počasnejš panoramski ali hitrejš za obdobja konic, kabina pa bo v celoti zastekljena, kar bo omogočalo razgled v vse smeri. Najkrajš interval za eno vožnjo na grič oziroma v mesto pa bo približno štiri minute.
Spodnja postaja vzpenjače bo sicer urejena ob vznožju grajskega griča na Krekovem trgu, zgornja postaja pa bo pod obhodno razgledno potjo, ki bo vodila obiskovalce okoli Ljubljanskega gradu. Trasa vz-penjače bo potekala po os-talinah srednjeveškega mestnega zidu.
Proga bo enojna, vz-penjača pa bo imela eno sorazmerno veliko kabino za 33 potnikov, ,,s močjo" katere naj bi posegi v brežini grajskega
Drugi časi!
Radi obujamo spomine, ko smo se v slovenskih domovih in v domači družbi lepo zabavali na pustnih prireditvah.
Še vedno se radi zavrtimo, a je vedno manj priložnosti v našh domovih.
Mnogo je parov srednjih let in malo čez, ki bi se radi zavrteli in razvedrili, a časi se preveč spreminjajo. Ko stopiš v dvorano, kemični sneg, ki ga otroci pršjo z navdušenjem, pada na vse strani in tla so mastna preden se začne veselica. Je možno tako plesati?
Mnogi od nas smo se tudi radi močili s sosedi na pustne dni in razumemo, da se otroci zabavajo, ko se sipajo s snegom, a mislimo, da lepo pripravljena dvorana ni primeren prostor za to. Igrišča so bolj primerna in na ta način bi se vsi lahko zabavali.
Poleg tega, zakaj se mora ples tako pozno začeti? Če ravno mlajš želijo posnemati tukajšnje navade, naj pustijo možnost razvedrila tudi odraslim, ki se ne strinjajo s tem.
Tudi za Silvestrovo se opaža, da skoraj ni možnosti, da se odrasli naplešemo, ker je kmalu po polnoči glasba absolutno za mlade in nam ne ostane drugega kot da gremo domov.
Ali ni lepo, da se vsa družina pozabava? Saj ni potrebno, da posnemamo vse tukajšnje navade! Dobro bi bilo, da se malo ustavimo in premislimo. Kaj se vam zdi?
Prepričani smo, da se mnogi strinjajo z nami, a jim ne pride na misel, da bi to dali v svet. In tako veselje do razvedrila ugaša in postajamo mrki. Bog ima rad vesele ljudi!
Francka Tomazin Vester in skupina parov srednjih let
pobili
poslopja najmanj opazni.
Grajski grič je sicer razglašen za naravno znamenitost, vendar pa so pristojni organi s „stališča varovanja in ohranjanja narave ob upoštevanju naravovarstvenih pogojev"
gradnjo vzpenjače označili za sprejemljivo.
Na MOL ves čas poudarjajo, da bo tirna vzpen-jača predstavljala turistično atrakcijo, ki bo prispevala k večji razpoznavnosti prestolnice.
,,Jaz pa zaupam Vate, Gospod; ponavljam: Bog moj si Ti." (Ps. 30)
V petek, 24. marca 2006 ob jutranjem svitu v 100. starosti je Bog poklical v nesmrtno življenje mamo
letu
KRISTINO PRIJATELJ roj. ROTOVNIK
Prisrčna zahvala g. msgr. dr. Juretu Rodetu, ki je mami podelil sveto maziljenje, opravil zanjo pogrebno sv. mašo in vodil pogrebne obrede.
Vsem, ki ste mamo v bolezni obiskovali, zanjo molili in žalujočim izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči:
sin Ivo z družino;
hčere Kristina, Olga, Alenka, Terezka z družinami; hči Vera karmeličanka in Marija, zdravnica; vnuki in pravnuki in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Bariloche, Cleveland, Cordoba, Heilbronn, Slovenija