Številka 189 TRST, v četrtek II. julija 1907 Tečaj XXXI) g^" Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah In praznikih «b 5., sb'ponedeljkih •! 9. zjutraj Tosamifne storilke se prodajajo po 3 nvfi. (6 stotink) v mnogih tohakarnab t Prstu in okolid, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, PoBtojni, Dornberga, Solkana Itd. CEHE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2 V« mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 ftotink ; za o mrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 Flot. Za ogla*e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-cfaljoa vrptf K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi .^Edinosti". Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mod t Harofinina sn&ia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. tis naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laiočilia ta »dsllsKo izdamie .Edinosti' staie: celoleao K 5-20, pol leta 2 6o Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrarb vaur pisma se ne sprejemajo ln rokopiai se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravu lista UREDNIŠTVO: al. Glorrfo Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ,»Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica GKorgio Galatti št. 18. s^css; PoStno-hraullnlčnl račun 5t. £41*653. --——— TEL uro* št« V. 1157. ■ — Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". 3RZOJAVNE VESTI. Nadvojvoda Leopold Salvator v Ljubljani. LJUBLJANA 10. Včeraj popoludne je dospel semkaj nadvojvoda Leopold Salvator inspicirat topništvo. Danes je vsprejel deželnega predsednika knezoškofa in deželnega glavarja. Nagodbena pogajanja zaključena. BUDIMPEŠTA 10. Glasom neke tukajšnje korešpondence so bila nagodbena pogajanja začasno zaključena. V petek se pogajanja zopet prično. Štrajk pometačev v Lvovu končan. LVOV 10. Strajk tukajšnjih pometačev, tlakarjev in drugih mestnih uslužbencev je končan. Delavcem so povišali plačo za 10°/o* Požar. KOŠICE 10. V vasi Osta je izbruhnil požar, ki je upepelil mnogo hiš. Izgorel je tudi neki triletni otrok. Škode je 200.000 kron. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 10. Na današnji seji je bilo rešenih več peticij. Veča debata se je vnela pri peticiji mesta Segedin v stvari radi dogodkov o priliki okrašenja Košutovega spomenika po honvedih leta 1903. Kakor znano, je vojaška oblastnija ukazala tedaj odstraniti vence s spomenika. Peticijski odsek je predlagal, naj se peticijo izroči vladi z nalogom, da se ob sestavljanju ustavnih garancij skrbi za to, da se slični dogodki več ne pripete. Ob enem je peticijski odsek, vzlic svojemu nazoru, da se vojaštvo ne sme udeleževati političnih demonstracij, izrazil svoje začudenje, da je vojaška oblastnija žalila narodno pije-teto in samoupravne pravice mesta Segedina in svoje ogorčenje o postopanju segedinske vojaške oblastnije. Posl. Jurij Nagy je predlagal, naj se pred meritorično rešitvijo peticije naloži honvendskemu ministru, da predloži vse tozadevne spise zbornici. Pravosodni minister Giinther je rekel, da se je slučaj pripetil leta 1903. Od tedaj so se politične razmere spremenile, vsled česar je prišla na krmilo sedanja vlada. On meni, da se o takih slučajih pač ne more preiti na dnevni red, v tem slučaju naj se pa zbornica zadovolji s predlogom peticijskega odseka ter odkloni predlog posl. Nagy-ja. Na glasovanju je bil vsprejet predlog posl. Nagy-ja. Glasovanje o predlogu peticijskega odseka je bilo odgodjeno. Pri razpravi interpelacije glede reinkor-poracije Dalmacije je peticijski odsek predlagal, naj se isto izroči vladi. Posl. Dezider Nagy (stranka neodvisnosti) je izjavil, da ni dvomiti o upravičenosti reinkorporacije Dalmacije. To priliko hoče le porabiti, da se slovesno zavaruje nasproti izjavi, ki so jo dalmatinski poslanci početkom zasedanja uložili v avstrijski poslanski zbornici. V tej izjavi je govora o veliko-hrvatskem kraljestvu, ki je ne pozna niti ogrsko niti avstrijsko državno pravo. (Pohvala.) Predlog peticijskega odseka je bil vsprejet, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpoludne. Mednarodni kongres stavcev. PARIZ 10. Mednarodni kongres stavcev je na predlog nemških in avstrijskih delegatov s 44 proti 10 glasom sklenil, da zamore generalno tajništvo posredovati o priliki gibanja radi plače. Italijanski in nemško-švi-carski delegatje so predlagali, naj se osnuje mednarodno glasilo črkostavcev. Ta predlog PODLISTEK. so hudo pobijali t'rancoski in nemški delegatje, posebno pa generalni tajnik Stanter. Minister baron Aehrenthai v Italiji. RIM 10. „Italie*4 poroča, da odpotuje jutri minister vnanjih stvari baron Aehrenthai v Italijo, kjer se v Desiju sestane s Tittonijem. Nezgoda z avtomobilom. MACON 10. V Bricuni pri Cuisery je včeraj neki avtomobil, ki ga je vodil neki Krupp z Dunaja, zadel v drevo. Krupp, njegov nečak in nečakinja so močno poškodovani in so bili odvedeni v bolnišnico. MACON 10. Orožništvo v Cuiserv, kjer se je pripetila nesreča z avtomobilom, se brani dati podatke o ponesrečencih, izjavlja pa, da ni prej navedeno ime Krupp pravo. Ranjenci, katerih stanje se je zboljšalo, se odpeljejo jutri v Lyon. Šofer, ki je bil vržen z voza, a je ostal nepoškodovan, je šel nazaj k stroju ter je odstranil signaturo voza, da bi preprečil identihkacijo, vzlic temu je še videti številke 1614. Stroj ni več za rabo in so ga odposlali v Nemčijo. Zdi se, da je ranjena deklica Angležinja. Ravnatelj varSavskega vodovoda umorjen. BEROLIN 10. Iz Varšave poročajo : Včeraj predpoludne so štirje neznani možje ustrelili inženirja Edvarda Szymanskega, ravnatelja varšavskega vodovoda. Morilci so pobegnili. Roparski napad na vlak. BRUSELJ 10. Na kolinskem vlaku med Litibom in Lavanijo je bil izvršen predrzen rop. Roparji so udrli v poštni voz ter so prerezali vreče za pisma, namenjene na Angleško. Kakšen pomen je pripisovati ropu, ni še znano. Potres. HAMBURG 10. Aparati tukajšnje glavne postaje za preiskovanje potresov so zabeležili včeraj hud potres v daljavi kakih 13.000 kilometrov. Potres je pričel ob 8. uri 3 min. 27 sek. zvečer, najmočneji sunki so bili okoln 8. ure 53 min. Mirovna konferenca v Haagu. HAAG 10. Sinoči je municipalni svet priredil banket na čast delegatov mirovne konference. Nemiki cesar obiftče Albanijo ? FRANKOBROD 10. „ Franck f. Zeitung" poroča iz Skadra : Cesar Viljem namerava o priliki svojega potovanja po Sredozemskem morju, obiskati tudi Albanijo. Ta vest je provzročila veliko pozornost po vsej Albaniji. Srbska skupščina. BELIGRAD 10. Skupščina je sklicana na 18. t. m. R U S I J A. VOHUN 109 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. ..Zlomil si je nogo, ko ste drvili za menoj," je brž odgovoril hajduk. ,.A vem Vam povedati, kje dobite konja, ki je desetkrat več vreden." „Lažnivec ! Priporoči se rajši Bogu — kajti tvoji trenutki so šteti." Pri tem tolažilnem izreku je brcnil sod z nogo, in hajduk je zacepetal v zraku. „In Vi, gospod krošnjar," je dejal zdaj častnik z glasom, ki vidno ni trpel ugovora. „Jaz Vaše družbe ne potrebujem. Vaša pot gre skoz ta vrata. Marš! Ne predrznite se, da bi se doteknili tega psa, ali pa bodete bingljali na njegovem mestu, in če potrebuje dvajset Soer Henrikov Vaših uslug." To rekši se je vrnil s stražmojstrom k svoji četi in krošnjar je krenil v nasprotno smer. A ni šel dalje ko do bližnjega grmovja, kjer se je lahko skril — kajti ni se mogel premagati, da ne bi se prepričal, kako konča stvar tam v Šupi. Dementi glede potovanja carjevega v D ar ms tad t. DARMSTADT 10. O kakem obisku carja Nikolaja na tukajšnjem dvoru, o katerem poročajo berolinski listi, ni tukaj ničesar znano. Nov premogovnik. MINUSINSK 10. Blizo mesta so odkrili velike plasti premoga. Potovanje angleikega kralja v Avstrijo, LONDON 10. Kralj Edvard odpotuje v Marijine vari dne 10. t, m , v Anglijo se pa povrne prve dni septembra. Kmetski nemiri ob LadoŠkem jezeru. PETROGRAD 10. O kmetskih nemirih ob Ladoškem jezeru poročajo: Okolu 200 kmetov je napelo preko kanala vrv, da bi Hajduk se je trudil, da bi spravil roko med vrvjo in vratom skozi, in kmalu bi se mu bilo tudi posrečilo ; a moči so ga zapustile, roke so mu omahnile — krčevito se je streslo celo telo — bil je mrtev. Breza, ki je bil gledal kakor okamenel to strašno sliko, je dvignil zdaj roke k nebu in bežal dol na cesto. Kravarji so nadaljevali svojo pot, kakor da se nič ni zgodilo; truplo hajdukovo pa je ostalo vetru v igračo — morda divjim zverem v kosilo. DVAINTRIDESETO POGLAVJE. Med tem ko so se vršili dogodki, ki smo jih opisali, je peljal stotnik Lavton svoje čete v počasnih, previdnih marših sovražniku naproti. Dospevši v njegovo bližino, ga je znal nadlegovati tako vspešno, da se je sovražnik dal preslepiti glede števila malega krdela in se ga ni upal lotiti. Od majorja Dunvuda je imel stotnik določni ukaz. da se mora vzdržati napada, dokler ne dobi ojačenja s polkom pehote, odposlanim mu na pomoč. Stotnik je ubogal, dasi ga je stalo nemalo truda brzdati svojo divjo nestrpnost. A zdaj je bil prišel trenutek, ki je imel prinesti odločitev na bojišču. Oddelek bram-bovcev se je od severa bližal sovražniku. ovirali promet remorkerjev. Policijo so kmetje nagnali s kamenjem ter napali njenega voditelja. Ko je isti ukazal streljati, so kmetje zbežali, 2 sta bila ubita, 20 pa ranjenih. Štirje ranjenci so že umrli. Sedem jih je še v smrtni nevarnosti. Spalni vozovi na železnici iz Evrope do Tok^ja. PETROGRAD 10. Mednarodna družba za spalne vozove je uvedla direkten promet spalnih vozov iz Evrope v Tokijo. Vozove vozijo na Sibirski železnici preko Harbina, Mukdena in Vidšu v Fuzan, od tamkaj pa s parnikom do Simonoseki, in od tukaj po železnici v Tokijo._ HRVATSKA. Shod koalicijskih poslancev. BUDIMPEŠTA 10. (Ogr. biro) poroča iz Zagreba : Ob 10. in pol uri predpoludne so imeli poslanci koalicije plenarno sejo. : Predsednik, posl. Tuškan, je stavil vprašanje, jima li koalicija obstojati tudi nadalje v dosedanji obliki in hoče li tozadevno kak poslanec staviti kak poseben predlog. Shod je : soglasno sklenil, da ima koalicija obstojati še nadalje. Tozadevno ni bil stavljen nikak poseben predlog. Na to je posl. Supilo govoril i o poročilu, kakor ga je hotel podati o delovanju hrvatskih delegatov v saboru. O poludne je bil kratek odmor, nakar so pričeli poslanci razpravljati o novi taktiki. Danes ob o. uri popoludne se vrši konferenca poslancev Starčevićanske stranke. Nekateri listi poročajo, da bo imela danes shod tudi „narodna" (madja-ronska) stranka. _ ČKNAGORA. SkupIČina razpuŠčena. CETINJE 10. Vlada je razpustila skupščino. Nove volitve se bodo vršile dne 30. oktobra, nova skupščina se sestane dne 21. novembra t. 1. Dementi glede zarote proti knezu. CETINJE 10. Vesti razširjene v inozemskih listih o neki častniški zaroti proti knezu Nikolaju, so popolnoma neosnovane. Niti med častniki niti med prebivalstvom ni kake zarote proti knezu. Državni zbor. DUNAJ 10. Zbornica je nadaljevala prvo čitanje proračunskega provizorija. Posl. Stolzl je govoril za kulturelni in socijalni napredek. Govornik je naglašal potrebo saniranja deželnih financ ter je povdarjal, da so nemški nacijonalci zvesti cesarju, državi in zaveznikom, izlasti sorodnemu prebivalstvu v Nemčiji. Nasproti Ogrski treba energično varovati interese avstrijskih narodov. Z ozirom na to, da so v ministerstvu nemški zaupniki, bodo nemški nacijonalci glasovali za provizorij. Posl. Adler se je zavaroval proti temu, češ, da motijo socijalni demokrat je delovanje v zbornici, priporočal je izvedbo socijalno-reformatoričnega programa označenega v pre-stolnem govoru. Izjavil je, da so socijalni demokrati za reformo poslovnega reda, ki naj zagotovi voljo ljudskega zastopstva. Socijalni demokratje se bodo pa protivili reformi poslovnega reda, ki bo služila drugim namenom, ne pa povspeševala delovanje zbornice, ki bi bila le orodje kake uplivne stranke oziroma strankarske konstelacije, da upogne parlament. Govore o ogrskem vprašanju je dr. Adler menil, da je potrebno, da se Ogrska demo-kratizuje. Posl. Silberer je očital trgovinskemu ministerstvu, da je s povišanjem brzojavnih Lavton se je združil z njimi o polnoči in imel takoj z njihovim poveljnikom posvetovanje. Sklenila sta, da napadeta Angleže, kakor hitro zazori dan, ki omogoči rekognG-sciranje sovražnikovih postojank. Ta napad se je imel zgoditi, ne da počakata Dunvudove in njegove konjenice pomoči. Dragonci stotnika Lavtona so bili poskrbeli za svoje konje in zdaj so polegli po travi, da si privoščijo nekaj ur spanja. Dr. Pipec, stražmojster Holister in Liza so bili razgrnili na nizkem holmcu nekaj volnenih odej in legli nanje. Lavton se jim je pridružil, legel poleg ranocelnika, se zavil v plašč, uprl glavo v dlan in bil videti zamišljen v luno, ki je prijazno svetila. Stražmojster je sedel pokoncu, Liza je spala. „Torej stražmojster," je nadaljeval Pipec svoj govor, „če dirigirate udarce od spodaj navzgor, tedaj bodo manje smrtonosni, a imeli bodo isti učinek, ki je potreben, da napravite sovražnika nesposobnega za boj. — A povejte, stotnik Lavton, bomo-li imeli jutri vroč dan?" „Najbrže," je bil odgovor. „Ti brambovci skrbe zmeraj za krvavo bojišče, bodisi s svojo strahopetnostjo ali pa s svojo nevednostjo — in pravi vojak mora trpeti za to. , .*' in poštnih pristojbin naložilo prebivalstvu nova bremena. Posl. Biankini je predložil več pritožb Hrvatov ter se je podrobno bavil z zadnjimi dogodki na Ogrskem. Zavaroval se je proti temu, da je ogrski ministerski predsednik govoril o državni jednoti, dočim obstoja med Hrvatsko Slavonijo in Ogrsko le državna skupnost. Hrvatsko-ogrska nagodba je pod šovinističnim madjarskim gospodstvom postala komad papirja brez vrednosti. Govornik noče razložiti posledic obstoječega stanja, toda obstoja logika narodov in gorje onim, ki te logike ne razumejo. Nato je bila razprava prekinjena. Na vprašanje posl. Hlibovickega je predsednik dr. Weisskirchner izjavil, da ni ruski jezik v deželi navaden jezik. S postopanjem podpredsednika Začeka nasproti posl. Markovu v včerajšnji seji popolnoma soglaša predsedstvo. (Pohvala.) — Nato je bila seja ob 5. uri zaključena. Prihodnja seja jutri. Nova interpelaoija dr.a Rybafa. DUNAJ 10. Dr. Rybaf je vložil interpelacijo radi zavlačevanja imenovanj sodnih uradnikov v Trstu. _ Drž. poslanec dr. Kramar o pojavili vnaiije politike. „Den" prinaša iz peresa poslanca dra. Kramura zanimiv članek o pojavih vnanje politike, ki so vzbudili toli senzacije v mino-lem tednu. Ta zanimivi članek posnemamo tu doslovno • Poslednji teden se je vsa Evropa zopet pečala s svetovno politiko. Bivši minister g. Etienne, v ostalem važen činitelj v bančnem svetu francoskem, bil je v Kielu. Cesar nemški ga je zasipaval z ljubeznivostmi, vsa liberalna nemška žurnalistika na Nemškem in Avstrijskem je z uprav orijentalno fantazijo sanjarila o nemško-francoskem zbližanju. „Berliner Tageblatt" je ponovil idejo ljubljenko, da bi Nemčija dala Franciji v Maroku carte blanche proti temu, da bi Francija dovolila Nemčiji zgradbo bagdadske železnice in pomagala tako Nemčiji do staliSča prve svetovne velesil*,... Na vse te fantazije morala je priti mrzla douche, in sicer uprav temeljita! Hladni način, kakor je govoril minister Pichon v francoski zbornici o razmerju francosko-nem-škem, trenotno morda pomiri razburjene živce vseh teh, katerim je tako tesno radi osamo-čenja Nemčije. Pred kratkim časom se je potrudil za to odrešenje Nemčije iz izoliranosti neki urad za vnanje zadeve — in končalo je to z jako nevšečnim fiaskom. Ni torej čuda, da je Etiennov zlet slabo skončal. Ne sme se pozabljati, da centrum današnje zunanje politike je angleški kralj Edvard. Ta je znal Nemčijo tako popolnoma izolirati in tako približati k sebi Francosko, da je jako najiven, kdor bi si mislil, da se mu posreči raztrgati to predivo. Najmanjšega dvoma ni, da bo razmerje do Nemčije tako na Francoskem kakor Angleškem v prihod-njosti manj napeto. V dneh Viljemovega obiska v Angliji, — ako pride do njega — spregovori se gotovo mnogo jako prisrčnih napitnic, in v Maroku se morda nekoliko pomirijo spletke Nemčije proti Franciji; ali podlaga politike ostane ista: francosko-an-gleška ententa, ki bo morda prav kmalu spopolnjena po angleško-ruski e n t e n t i, za katero kralj Edvard, ta velemojster današnje diplomacije, dela s toliko trdnostjo. Angleška politika je bila vedno realistična. Dokler je bila brez konkurencije na morju, je mirno prenašala svojo splendid „Ali ste bolni, Žak ?" je mehko vprašal Pipec in potipal stotniku za žilo. „Bolan v srcu, doktor, zaradi neumnosti naših poveljnikov. Ti ljudje mislijo, da je mogoče dobiti bitko ali zmago s takimi junaki, ki ravnajo s puško kakor s cepcem .. . Da se moramo zanašati na take junake, to nas stane najboljšo kri domovine." Pipec je ves zavzet poslušal. Kaj je bilo stotniku ? Sicer je kazal vselej pred bitko tako slepo gorečnost, tako divjo nestrpnost, nocoj pa je bil tako hladnokrven, tako miren ... in vrhu tega je ležala v njegovem glasu taka brezupnost, v vsej njegovi naravi taka potrtost, kakor je ni bilo zapaziti na njem še nikoli! Dr. Pipec je molčal nekaj časa, premišljujoč, da-li bi se ne dala ta izprememba pri stotniku izrabiti v prilog njegove, Pipčeve najljubše ideje ... in je dejal nato ; „Modro bi napravili, Zak, ako opozorite polkovnika, da klanje z bajonetom —" „Povejte, Arhibald," ga je prekinil stotnik, ki ni slišal doktorjevih besed ali pa se ni menil zanje. ,.kaj mislite : je-li mesec svet kakor je naš in li živijo tam gori ljudje nam enaki ?" (Pride še.) 6iran II »JclDi^Obi.« Biv. 189 V i ram, ane ii. julija 1^07 isolation. DaneB, ko trgovinska in vojna sila hodom hrvatskih delegatov iz Pešte je rekel mornarska Nemčije rase tako divno, hoče tem neki madjarski poslanec: „Ne boste Anglija z neobičajno energijo in trdnostjo dolgo skupaj s Srbi. Do sedaj ste jih prega-Nemčije spraviti do take, od poslednje ne njali (kakor leta 1902), a sedaj jih boste zaželjene, splendH isolation. In to s e j e tnaravnost klaliu. Angliji posrečilo imenitno. Nem-i „Pokret* — iz katerega posnemljemo čija ima v svojo tolažbo le — nas...! Baron ta interesantna razkritja — opozarja na vlogo, Aelirenthal hodi v tem oziru zvesto po poteh ki jo igra Frank v tej intrigi, da ne bi ta svojih prednikov. j človek, direktno ali indirektno pod plaščem Ali glede kombinacij vnanje politike raznih formul rsloge" izvel te izdajalske vloge, spregovorilo se je tudi z Ruskega. „Novoje h ... A_rci.ftm Vrjemja", list znan po svojih včasnih navalih LJOgOClKI liđ UCjioKcm« v prilog zbližanju z Nemčijo, napisal je čla- Kako je postal Košut ogrski državljan, nek, v katerem izraža svoje pomisleke o V Čegledu je umrl te dni načelnik Fran francoskoruski zvezi. V tem ni nič čudnega. Gobodj-, kateremu se ima sedanji minister Med listom, ki je za časa, ko ruska družba trgovine Košut zahvaliti takorekoč za vso plava po naj8trastnejšem radikalizmu, imel svojo karijero. Ko je Košut svoječasno prišel poguma ostati zmeren, in med današnjimi iz. Italije na Ogrsko, ni bil niti ogrski držav-mogotci na Francoskem more težko biti dobro ljan, tako, da ni imel niti volilne pravice, razmerje. Toda ne sme se pozabljati, da vna- Gobody je dal svojo lastno hišo prepisati nja politika je povsodi nestanovitna; ali vna- [v gruntovnici na Košuta. S tem je dobil nja vprašanja so trdnejša, manj nestanovitna, Košut volilno pravico. Bil je izvoljen in za-in posebno v današnjem času so logična po- mogel je tedaj prevzeti vodstvo neodvisne sledica velikih sprememb v svetovni politiki stranke. od Sedana sem ter da se ne dajajo kar n .. - Dh«Uoiw spreminjati od dne do dne... In zunanje po- UOJ|OOKI na nllSKBIn« litike ne vodijo na Ruskem časopisi. Narobe: Sestanek ruskega carja Nikolaja rNov, Vrjemja" je v stalnem sporu z uradom i ^ in nemškega cesarja, za zunanje zadeve. Torej tudi to ne pomenja ! Kakor poroča berolinska „Morgenpost" veliko. In še manje korespondencija „Rusa" |iz Petrograda, se v ruskih dvornih krogih iz Pariza, da tam postajajo hladni . nasproti zatrjuje, da se prihodnje dni poda car Nikolaj zvezi z Rusijo. To ni nič novega. Že davno na pot po moiju in da se o tej priliki Bese Francozi bojijo za svoje milijarde, investo- , stane z nemškim cesaijem Viljelmom, ki kri-vane na Ruskem, in paralizovanje Rusije v žari sedaj s svojo jahto v Severnem morju. zunanji politiki jim dakako tudi ni prijetno. Ali HRusw piše to, da ostraši petrograjske kroge, naj ne gredo preveč na desno v notranji politiki, ravno kakor „Nov. Vrjemja" svoj članek, da bi se na Nevi iz strahu za Kraj sestanku še ni določen. Drobne politične vesti. Sklicanje deželnih zborov. V dunajskih socijalno-krščanskih krogih se francosko dvozvezo ne bali revolucije. Rusija govon, da bodo na jesen sklicani deželni in Francija sta ravno v najnovejši dobi do- j zbori na tritedensko zasedanje, kazali, da fundament njune politike ostane ! Novi a v s t r o - o g rs k i poslanik dvozveza — in ko bode spopolnjena po jv B e 1 e m g r a d u grof Forgach je v torek angleško-ruskem sporazumljenju glede Tibeta |v slovesni avdijenci izročil kralju Petru svoje in Perzije, bode vsakemu jasno, da sojpoverilno pismo. podlaga mednarodne politike:! Japonsko naseljevanje na- Anglija, Francoska, Rusija, in na drugi strani Nemčija z Avstrijo. Na tem ne spremene nič ni zleti gospoda Etienne, ni potovanje cesarja Viljema na Angleško, niti — poskusi za „novo državniško skušnjo" enega izmed evropskih ministrov za zunanje stvari. Dogodki na Hrvatskem. Kako dopisuje hrvatska vlada z madjarsko. Neki madjarski listi pišejo, da sta si nekdaj hrvatska in ogrska vlada dopisovali v nemškem jeziku. Pozneje se je uvelo dopisovanje v madjarskem jeziku. Ko je nastopil Pejačević, je zahteval, da dopisuje ogrska vlada ž njim hrvatski, in ogrska vlada je poleg madjarskega teksta dodala še hrvatski, dočim je Pejačević vedno odgovarjal hrvatski. Staroliberalno madjarsko časnikarstvo prinaša to .kakor strašno obtožbo proti ogrski vladi. Spor med Ogrsko in Hrvatsko. Zadnja nada Madjarov. Kar je najbolj peklo Madjare ves čas borbe v Pešti, to je bila sloga med Hrvati in Srbi. Ta sloga je bila najveća neprilika za Madjare in sedaj uvidevajo tudi mnogi trezni in — res rodoljubni Star-čevićijanci, da je sporazumljenje s Srbi do-neslo že veliko koristi v tej borbi ter da so se Srbi uprav sijajno držali. Ni pa znano javnosti, kako so Madjari uprav sirenskimi glasovi skušali Srbe zma-miti na svojo stran. Za časa obstrukcije in sedaj prihajali so pojedini madjarski poslanci k pojedinim srbskim poslancem ter jih skušali odvrniti od borbe na strani Hrvatov, obljubo vaje jim razne koncesije in ugodnosti. Srbi pa so se le smejali tej prozorni igri. Tudi AVekerlevi izjavi glede Bosne je bil namen zanesti nesoglasje med Hrvate in Srbe. Najznačilneje pa je to, da je zadnje dni (seveda v sporazumljenju z ogrsko vlado) neki madjarski poslanec že pripravljal interpelacijo v „prilog" Srbom v Hrvatski. V tej interpelaciji je hotel zviti Madjar predstavljati Srbe kakor proganjan narod. To je že brezobraznost, ki nima para, če se Madjari hočejo kazati kakor branitelje preganjani li — oni, ki ne poznajo ne sočutja, ne usmiljenja, ne morale v proganjanju narodnosti na Ogrskem. Vsa igra je bila zasnovana s satansko zlobnostjo. Madjarski interpelant je imel opozoriti ogrsko vlado, kako da bi Hrvatje zadušili Srbe, čim bi prišli do močneje pozicije, ter vprašati vlado, kaj misli storiti, d a ohrani Srbe v Hrvatski?! Na to interpelacijo bi dal Wekerle že dogovorjen odgovor, ki naj bi naščuval Srbe proti Hrvatom!! Ali interpelant je odstopil od svoje namere, ko je sondiral teren in se uveril, da Srbi nikakor ne bi naseli na to limanico ter da z indignacijo cdklanjajo tako pomoč in v take namene !! Tudi smešni Rakovskyjev opomin, da poslanec Popović ne sme govoriti „srbski", je bil s tem planom v zvezi. Tudi nekateri madjarski poslanci iz Banata in Bačke — po pokoljenju Srbi — so napadali srbske poslance, zakaj da podpirajo Hrvate! Toda brez vspeha. Ali vzlic tem nevspehom se Wekerle in tovariši še vedno nadejajo najti način, da zasejejo razdor med Hrvate in Srbe. S tem je v zvezi tudi koketiranje s frankovci, ki bi imeli v gotovem času začeti haranguo proti Srbom, razbiti koalicijo iu tako zlomiti odpor Hrvatske. Pred od- r a š č a. Ameriška statistika naseljevanja za mesec junij pokazuje zopet, da se je naseljevanje Japoncev močno pomnožilo nasproti prejšnjim mesecem. Poročajo, da vlada vsled tega veliko vznemirjenje. Japonci umevajo vzlic vsem zakonitim oviram vendar le naseljevati se v Severni Ameriki. V dokaz, da niso samo Kalifornci proti Japoncem, poročajo, da so potniki nekega brzovlaka pri Butte Montani. ko so zagledali na japonskih delavskih kočah japonske zastave, brzojavnim potom prosili oblastni je, naj dajo te zastave odstraniti. Kmalo potem je prišel predstojnik bližnjega kraja ter ukazal Japoncem sneti zastave. Združene države pomnože svojo mornarico. „Berliner Tageblatt" poroča iz Washingtona: Državni tajnik v miuisterstvu vojne mornarice Metcalf odpotuje v kratkem na Havajske otoke. Govori se, da se poda tjakaj radi utrjevanja Havaja. Uprava vojne mornarice bo zahtevala od kongresa nove kredite za gradnjo novih vojnih ladij. Dnevne vesti. C. kr. ljudska in meščanska šola za dečke in deklice na Lipskem trgu. Deška šola (od 1. do 6. razreda) ima 11 razredov, začetkom šolskega leta 1906/07. je bilo vspre-jetih 662 učencev, tekom leta jih je 65 izstopilo. Od učencev je bilo 139 Slovanov, 304 Italijani, 151 Nemcev, 1 Grk, 1 Madjar in 1 Armenec. Slovenski pouk je obiskovalo 52 učencev, italijanski 255. Z deško šolo je združena delavnica za rezbarska dela. Dekliška meščanska šola je imela 11 razredov, koncem leta je bilo 434 učenk, od teh 99 Slovank, 202 Italijanki;v 109 Nemk, 2 Grkinji, 2 Madjarkinji, 1 Španka in 1 Arabkinja. Slovenski pouk je obiskovalo 61 učenk, italijanski 238. Dekliška ljudska šola je obstojala iz 10 razredov, v katerih je bilo koncem leta 582 učenk, in sicer 130 Slo van k, 277 Italijank, 169 Nemk, 4 Grkinje in 2 Španki. Slovenski pouk je obiskovalo 89 učenk, italijanski pa 312. Dijakom in njihovim roditelfem ob priliki zaključka šolskega leta. Vsako ob zaključku srednjih šol vidimo mnogo dijakov, ki iz raznih uzrokov nimajo upanja, da bi zamogli nadaljevati študije. Ob tej priliki navadno niti dijak niti stariši sami ne vedo, katero pot nastopiti, da si preskrbi prihodnost; večina se zatekla v različne pisarne, hoteč se posvetiti pisarniškemu poklicu. Očividnojim imponira, da dobi takoj nekaj plačila, na kar ni bil vajen kakor dijak, a tega ne pomisli, da je skoro gotovo, da ostane pri tem zaključku, dokler ne osivi, — in tudi če se mu posteči, da se spravi do kaj boljšega, — je še vedno revež, — prave prihodnosti in samostojnosti sploh ne doseže. Svetuje se torej dijakom in njih stari-šem, da v tem resnem trenotku dobro prev-darijo, katero pot je nastopiti. Slovenci imamo še obširno polje odprto, ki Be mu je do sedaj vse premalo pozornosti obračalo, to je : največjemu svetovnemu stanu „trgovini". Ta stan je pri nas zanemarjen in to po naši krivdi, da, tudi v našo veliko, osebno in vsega naroda škodo, k^jti narod brez t r* govinein industrije je siromaški narod. Spočetka sicer gmotno stanje začetnikov v trgovski stroki nekoliko zaostaja za onim pisarjev, zato pa je, in kmalu, njih gmotno stanje nerazmerno boljše proti stanju pisarjev, tako, da se oni mali prispevki, s katerimi roditelji takega začetnika še podpirajo, obilno poplačujejo. Trgovski stan po vsem narodno gospodarskemu razvoju pridobiva vedno na pomenu, a bolj ko raste narodna zavednost in zahteva vsakega naroda, biti postrežen v svojem jeziku, toliko bolje je za Slovenca trgovca, katerem se obeta naravnost imenitna prihod-njost, ako se loti jezikov. Ob znani nadarjenosti Slovencev za jezike, prisvoja si z lahkoto poleg nemškega in italijanskega jezika tudi več slovanskih jezikov in tako mu je možno z nekolikim trudom priučiti se pet do šest jezikov. Danes se ne more več tajiti, da ima slovenska mladina prihodnjost na trgovskem polju, kajti opaža se prav pogosto, da so zasedene prav mastne službe pri tovarnah po Slovencih, ki potujejo po slovanskih zemljah. Neizpodbito pa ostane, da bodo zahteve po slovenskih močeh vedno rasle, kolikor zavednejši bo postal naš slovenski trgovec ter zahteval od tovarnarjev slovenskega potnika in slovensko korespondenco ; — kakor to zahtevajo že davno Čehi, Hrvati in osobito Madjari ; — pri zadnjih je naravnost izključeno v drugorodnem jeziku priti do sprejema. Kar se tiče teoretične trgovske izobrazbe, naj bode tukaj povedano, da je v Trstu, Gorici zagotovljena trgovska šola, kar naj bode v izdatno spodbujo naši mladini. Do tja pa se bo skrbelo, da bo dobivala ukaželjna mladina pouka raznih predmetov. Nikar naj torej dijak, ki je dovršil nižjo srednjo šolo, ne misli, da je preučen, da bi šel k trgovini, kajti še premalo mu bo, ako ne bode prav pridno nadaljeval svojih študij. V narodih, kjer trgovina cvete, sre-čavamo v trgovini prav pogosto može, ki so dovršili srednjo šolo in poleg tega trgovsko akademijo. Družba sv. C. in M. v Ljubljani naznanja, da nekatere podružnice svoje izkaze o doneskih za leto 1906 in poročilo o občnem zboru še do sedaj niso doposlale. Prosi se uljudno, da to nemudoma store, ker le na ta način bo možno družbini pisarni zglasnice za skupščino pravočasno odposlati. Za glavno skupščino sv. C. in M. Družba sv. C. in M. prosi uljudno vse čč. družbine pokrovitelje in pokroviteljice ter si. društva, ki imajo pokroviteljstvo, da blagovolijo čim preje, vsaj pa do 20. t. m. poslati naslove, da se jim pošljejo pravočasno zglasnice in glasovnice za glavno skupščino. Nov slovenski list v Ameriki. V Či-kagu je začel izhajati nov slovenski list pod naslovom: „Jugoslo venski Gospodar v Ameriki". Glasilo jugo slo venskih kmetovalcev, ob-tnikov in trgovcev. List izhaja vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, in stane na leto 75 centov. Urednik mu je Aleksander Toman. Tržaška tendenska statistika. Od 30. junija do 6. julija se je v tržaški občini poročilo 33 parov. Rodilo se je 118 otrok, to je 58 moških in 60 ženskih ; od teh 24 nezakonskih. Umrlo je 65 oseb, in sicer 28 moških in 37 ženskih ; od teh 15 izpod enega leta. Pogreb vmorjenega kočijaža. Včeraj v jutro ob 8. uri sta zdravnika dr. Menz in dr. Jellersitz v anatomični dvorani mrtvašnice pri sv. Justu izvršila obdukcijo pokojnega Frana Praznika, ki je bil predsinočnjim na zavraten način vmorjen na cesti „pri lovcu". Našla sta tri rane, provzročene po krog* Ijah iz revolverja. Ena teh ran je na desni strani nad tilnikom : krogija te rane je bila prodrla v možgani in je ravno ta rana pro-vzročila smrt. Druga rana je prav v tilniku, a tretja v levo ključnico. Vsi trije hitci so bili iz-strebljeni na pokojnika od za njim nahajajoče se osebe. Ran od vdarcev na glavi, o katerih se je govorilo predvčerajšnjim, ni imel pokojnik ni kakih, pač pa eno rano na čelu, dobljeno o padcu. — Obdukcija, ki se je vršila v prisotnosti preiskovalnega sodnika, je bila končana ob 10. uri in pol, na kar so mrliča oblekli. Obleko — črno — je bil poslal njegov gospodar, g. Janesch. Za tem so položili mrliča na oder v mrtvašnici, kamor so ga hodili ljudje kropit ves dan. Ob 5. uri in pol popoludne se je pa vršil pogreb. Vdeležilo se je istega ogromno občinstva in skoraj vsi izvoščeki, kolegi pokojnega Praznika. Ti so bili namreč v znak žalovanja in da se udeleže pogreba, suspendirali javno izvozarsko službo od 5. ure popoludne pa do 7. ure zvečer. Krsto so položili na pogrebni voz I. razreda, in sicer podjetja Zimolo. Pred vozom so izvoščeki nosili 2 venca, in sicer enega cd tržaških, a drugega od dunajskih izvoščekov. Tretji venec — od gospodarja pokojnikovega — je bil položen na voz. Krsta je bila blagoslovljena v župni cerkvi sv. Jakoba, na kar je šel sprevod na pokopališče. Od cerkve sv. Jakoba je sledilo vozu s krsto kakih 60 izvoščekov s kočijami, ki so imele svetiljke povite v črno. * * * Policija si sicer pošteno prizadeva, da bi prišla morilcem oziroma morilcu na sled. A dosedaj so bili vsi njeni poskusi brezvspešni. Loterijske številke izždrebane dne 10. julija 1907 : Praga 49, 54, 45, 76, 40. Lvov 6, 49, 67, 25. 20. Imiinlni Mož je tolažil ženo; „Nikar se ne boj, ti že ne prideš v pekel. Saj so gospod žapnik rekli, da je tam veano jok in škripanje s zobmi. Ti pa itak nimaš zob". Koledar In vreme. — Danes: Pij I. papež in mučenec; Medo; Miroslava. — Jutri : Mohor in Fortunat, mučenca; Saviša ; Jaroslava. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f-28® Celzius. — Vreme včeraj : deloma oblačno Daroi/i. Ciril-Metodijev dar so poslali „Možki podružnici družbe sv. Cirila in Metodijau p. n. gg.: Fran Matejčić, c. kr. deželni šolski nadzornik v Trstu 10 K, Anton Hrast, c. kr. vadniški učitelj v Trstu 10 K, Anton Kjuder. župnik v Barkovljab 4 K, Štefan Jenko, posestnik v Podgradu 2 K 80 v. Srčna hvala! Podružnici sv. C. in M. pri sv. Jakobu so darovali o priliki veselice dne 30. m. m. katero je priredilo Del. kons. društvo z vstopnino v korist podružnice, sledeči gg.: Josip Babič 2 K — po 1 K Peter Može. Fran Šuman, Josip Prelc — po 80 st. N. Perklič, Ivan Bolonič, Anton Mahne — po 60 st. Ante Kresevič, Cink Josip — po 50 st. Grk Štefan — po 40 st. N. Cvek, Juri-ševič Josip, Praielj Ivan, Smrdel Anton, Ko-bal Fran, Kranjc I., Anton Bezek, Dragotin Živic — po 30 st. Pavel Gulič, JA. Cesar — po 20 st. Blazič A., Umek, Smrdel Miha, N. N., Anton Metlika, Blažič Vekoslav — po 10 st. N. N., Zlobec. Nadalje se zahvaljuje obem pevskim zborom „Čitalnice'4 in „Ilirije" za blagohotno sodelovanje, gosp. Skrinjer-ju za njega trud pri pošti in po3ebna hvala gospicam razpro-dajalkam razglednic v prvi vrsti gosp. Antoniji Flandija. V nabiralniku v Delavskem kons. društvu se je nabrala svota 9. K. Za žensko podružnico sv. C. in M. je darovala gospa Zorn od sv. Jakoba 2 K. Denar hrani uprava „Edinosti". Tamburaškemu odseku „Kola" sta darovala gospoda Gracijan in Nicefor Ste-pančič po 5 K. iz Goriške. Furlanska županstva se navadno nič i ne brigajo za Gorico, ker smatrajo za svoje sredičče Gradiško ; pripoznavajo tudi, da po-' stane Gorica v doglednem času večinoma slovenska. Tudi se Furlani, (izvzemši nekoliko koristolovcev), ne ogrevajo za električni tram-way iz Gorice po Furlaniji, kateri jim vsilu-jejo goriški napetneži. Furlanska županstva se toraj tudi niso hotela odzvati klicu goriških liberalcev, da bi protestirala proti premešče-nju slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Da se pa vendar to doseže, zedinila sta se navidezno najhujša si nasprotnika Marani in Faidutti, ki se v svojih glasilih neusmiljeno : lasata in pobijata. Faidutti je dal klerikalnim j županstvom po Furlaniji nalog, naj sklepajo | omenjene proteste. Kakor dobri in pohlevni otroci ga župani tudi vbogajo, sklepajo eno-j glasno proteste in jih pošiljajo goriškemu žu-i panstvu. Javno pa ti modrijani pravijo, da j jih vsa stvar nič ne briga in da V3i njih pro- ■ testi premeščenja učiteljišča ne bodo prav nič | ovirali. Te dni so protestirale občine Kormin, Oglej in Zagraj. Zadnjima se ni čuditi, pač pa Korminu, kjer vlada baron Locatelli, ki vedno zatrjuje, da je v narodnostnem obziru popolnoma objektiven in tudi Slovencem pravičen. Liberalno goriško laško glasilo ga napada dan na dan in ne pušča niti enega dobrega lasu na njem. In vendar je on sam v petkovi občinski seji predlagal tak protest, kateri je bil enoglasno vsprejet. Ta uganjka se rešuje s Faiduttijevim imenom ; on je dal nalog, kateremu se ponosni aristokrat Jurij baron Locatelli pl. Eulenburg in Schonfeld ponižno pokori. Železničarji vseh kategorij bodo imeli v petek dne 12. t. m. shod v Gorici v gostilni Gorjupovi na Tršaški ulici. Sklicujejo ta shod: „društvo uradnikov", „strokovno društvo" in „društvo postajnih odpravnikov". Na dnevnem redu so važne točke. Uradniki imajo na dnevnem redu: 1) Položaj uslužbencev južne železnice. 2) določba sahtev in koraki za uresničenje zahtev. 3) organizacija na podlagi solidarnosti. 4) eventualija. — Postajni odpravniki (Stations - Expedienten) zahtevajo eden eventualni avanzma in imenovanje asistentom po 7 letih brez inteligenčne skušnje. Želja postajnih ekspedijentov je opravičena, kajti študij ima večina njih več nego mnogo uradnikov, ki so postali koj uradniki s pomočjo „švindlw-kursa; službo pa opravljajo ekspedijenti ravno tako kakor uradniki. Upati je, da se potom solidarnosti vseh uslužbencev kaj doseže. Krvav čin vojaka. Iz Kobarida, 8. julija 1907. Tukajšnjemu batalijonskemu štabu bilo je dodeljenih 13 mož konjeniške deželne brambe za batalijonske orožne vaje. 2 od teh sta ostala radi bolezni še nekaj dni v Kobaridu, češ, da nista sposobna za odhod z drugimi. V nedeljo dne 7. t. m. zvečer sta šla ta dva iz Kobarida v */< ure oddaljeno vas Mlinsko in se napila. V pijanosti je eden njiju petnajstletnega dečka, sedečega zunaj pred svojo domačo hišo, brez vsakega povoda vsekal z sabljo po glavi in ga prav nevarno ranil, da je v nevarnjsti za življenje, in nekega drugega tudi v glavo, ali bolj lahko. Vojaka so odpeljali v zapor v Celovec, kjer prejme plačilo za svoje hudobno delo. Vojak je doma s Tirolskega in italijanske narodnosti. Proti italijanski agitaciji radi učiteljišča. Županstvo v Šempolaju je odposlalo c. kr. namestništvu v Trstu protest proti ža- ■ litvam slovenske narodnosti od italijanske ' strani radi premeščenja slovenskega oddelka ' moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico, ter X uiio i i. jaiijci 1S)07 »EDLSGoT« žt. Ib9 Si ran Ilf prošnjo, da se to premeščenje izvrši čim prej, ker je Gorica središče slovenskega dela goriške dežele, v katerem tvori naše slovensko prebivalstvo dve-tretjinsko večino. Učiteljski penzijski zalog. V času minulega zasedanja deželnega zbora goriškega priobčena je bila notica, v kateri seje trdilo, da goriško mesto škoduje deželnemu učiteljskemu zalogu s tem, da v svojem področju nastavlja preveč učiteljskih moči v primeru z učenci. Nekomu se je zljubilo, da je prigovarjal tej trditvi, češ, da ni resnična. Sedaj je šolsko leto končano in je zaana Statistika tudi mestnih šol; iz te je razvidno, da je bilo na treh mestnih moških šolah, in sicer pod kapelo, na Rottovem trgu in v ulici Vogel 704 učencev z 19 učitelji, ne vštevši kateheta. Iz tega je razvidno, da na posamičnega učitelja ne prihaja niti 37 učencev. Koliko učencev prihaja pa na deželi na eno učiteljsko moč? In ti nepotrebni učitelji bodo prej ali slej vpokojeni. Ali* se ne pravi to po nepotrebnem izkoriščati penzijski zalog na škodo dežele ?! Slične razmere so tudi na ženskih mestnih šolah. Slovenska mestna šola brez učencev ima tudi štiri učitelje, katere mora zastonj plačevati. Kdor se le malo vglobi v te razmere, mu je tudi jasno, zakaj se goriško mesto protivi z vsemi štirimi ustanovitvi d e ž e 1 n e g a š o 1 s k e g a zaloga! ! O hudi uri in viharju v Komnu in okolici smo prejeli še nadalje nastopni dopis, napisan dne 9. julija: Včeraj proti večeru bilo je nebo jasno ; le nad Komnom nahajal se je oblaky oziroma bilo je nad Komnom nekoliko oblačno. Ker je bil večer hladen, bilo je po Komnu vse živo in otroci so skakali po vasi polni veselja. Kar naenkrat, v enem in istem trenotku je zabliskalo in je vdarila strela ravno v vas (v tako zvani „Egipt") v hišo Ivana Krajniger z neopisnim gromom tako, da so ljudje omedlevali od strahu in otroci so jeli jokati in vpiti, ne poznaj oči takih strašnih slučajev. Škode strela v hiši Ivana Krajniger sicer ni napravila, le Marija Krajniger je dobila vsled padca rane ter je vsled strrhu nekoliko slaba. Celo tisti, ki vedno „streljajo", so bili vsi poparjeni. Tiči, ki so se spravili po drevju spat, letali so omamljeni okolu in danes našli smo jih več mrtvih. Zahvaliti je, da ni večjih nesreč, ker v prvem trenutku mislilo se je na gotovo veliko nesrečo. Danes zjutraj od 1. do 2. ure razsajal je pri nas med bliskom in gromom strašanski vihar in ljudje, splašeni še od večera, so se bali najhujega. Nesreče vendar ni nobene, pač pa škoda. V ozki črti od Devina čez Komen proti Štanjelu izrul je vihar velika drevesa, ki so rastla leta in leta. V Komnu samem je vihar razkril na severno-zahodni strani na več krajih : popolnoma župno cerkev, ravno tako ljudsko šolo in drugod, kjer je napravil mnogo škode. Veliki orehi za cerkvijo ležijo izruti na tleh, istotako v vili dr. Kotnika in splošno drugod. Taka drevesa ležijo po tleh, da skoraj ni verjetno, da bi jih mogel vihar izruti. Ni dosti, da je drevje izruto temveč vrženo je daleč proč od mesta, kjer je rastlo. Dosedaj, od minolega septembra, so prihajali de zori vedno tiho in mirno. Zdaj taka sprememba ! Dalje nam pišejo iz Škrbine: Spodnji Kras ni imel že mnogo časa dobrega dežja. Radi tega nimamo letos nič sena; krompirja m fižola bo tudi zelo malo. Dne 9. t. m. okoli dveh zjutraj je prišumel od zahoda strašen močan veter, kakršnega ne pamtijo niti priletni ljudje. „Semunu je razsajal dobre pol ure : metal je opeko s streh, lomil drevje in njega vrhe ter hotel vse preobrniti. Trtam in drugim pridelkom pa ni napravil veliko škode, le omajal jih je nekoliko in nagnil na eno stran. Ob času tega „šemuna" pa ni grmelo, bliskalo in treskalo tako močno, kakor ob času navadne nevihte : oblaki so stali visoko na nebu ter niso bili prav temni. Dežja je padlo malo, ker zemljo le za je premočilo dva prsta. Tega ponočnega razsajanja su se žene in otroci zelo bali; po mnogih hišah je bilo glasno jokanje in ihtenje. Nam spodnjim Krašovcem primanjkuje že dolgo časa voda za živino in ljudi. Ako ne bo kmalu močnejšega dežja, bomo spodnji Krašovci tudi za turšico ubogi. Olupljene suhe češpe so se morale do sedaj prodajati po ceni, kakoršno so vsako jesen dol -čili goriški kupci Bombig, Venuti in drugovi. Ta cena je bila tako nizka, da prodajalec skoraj ni prišel na svoje stroške. Lansko leto je iznašala iz početka 30 kron za kvintal. Ko se je pa pojavil neki konkurent, poskočila je hitro na 45 kron, a to je vse premalo. Svetovali bi toraj posebno Bricem, ki se pečajo s tem pridelkom, naj bi osnovali za to trgovino posebno zadrugo, a še pametneje bi bilo, ko bi se zvezali z že obstoječo „Eksportno zadrugo za zelenjavo". Potem bodo Brici prav lahko sami določevali cene svojemu blagu, mesto, da jih sedaj določuje nekoliko goriških trgovcev, ki so med seboj sporazumljeni, a poleg tega še največi sovražniki Slovencev; (glej predlog Bombiga v zadnji seji trgovske in obrtne zbornice ter sploh vse njegovo nastopanje, kakor namestnik goriškega župana!) Brici, poglejte kake lepe vspehe pokazuje kupčija s krompirjem, koliko tisočakov imajo kmetje dobička, ki bi jih bili drugače vtaknili v žep naši narodni sovražniki ! Povsodi se ima Brice za prebrisane ljudi, ki poznajo svojo korist. Združite se toraj, organizirajte se. Na noge, da boste pripravljeni za jesen!! Vesti iz Istre. O to redarstvo v Pulit Hedarstvo v Poli je že proslulo po načinu, kakor — ne varuje javnega miru in reda. Za javni mir je nevaren (po mnenju tega redarstva) le tisti, ki ni prijatelj gospodarjem redarstva \ tak nesrečnež mora v kajho. S prijatelji gospodarjev je to seveda kaj drugega in Be — če so si slučajno napravili kaj nerodnega — pozablja na javni mir in red. Svoj dobri stari „glas" je puljsko redarstvo posebno utrdilo na zadnjih volitvah. Vestno je gledalo, da je ostajalo v najlepšem sporazumTjenju z njimi — ki so vršili nasilja, motili javni mir in red, stavljali v nevarnost zdravje in imetje političnih drugomišljenikov itd. itd. Posebno ob zadnjih občinskih volitvah so se ti čudni varuhi miru in reda povspeli visoko nad — same sebe ! Jako karakteristično dogodbico za te „redarje" pripoveduje zadnji „Polaer Tagblatt". Pred nekoliko dnevi je nekaj po-balinov, idočih mimo neke gostilne, zalučalo več kupic v lokal in le srečen slučaj je bil, da ni bil nikdo od gostov poškodovan. Lastnica lokala je prijavila zlikovce redarjem. Ti so si res „notirali" dotičnike. Ali kako resno je bilo to mišljeno, priča dejstvo, da so bili redarji kmalu na to — v zaupnem pogovoru z zlikovci, od katerih so sprejemali cigarete ter so se ob kadenju veselo zabavali žnjimi. O kaki ovadbi seveda ni bilo niti govora. To je pač že višek puljskih — turških razmer. In take razmere naj se konservirajo dalje v ime — občinske avtonomije ? ! Hvala lepa na taki avtonomiji! K velikemu narodnemu slavju bral-nega pevskega društva „Prešeren" v Bolj uncu. dne 4. avgusta t. 1. o priliki razvitja društvene zastave sta se nadalje oglasila za korporativno sodelovanje bratsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba v Trstu in „Vodnik" iz Doline. Svirala bo polnoštevilna godba iz; Trsta. Bratska društva! Uvažajte ta dan, dvignite se in corpore ter napravite majhen izlet v naš Boljunec! Sploh bi moral biti tudi naš IV. volilni okraj od vseh strani častno zastopan, ko se nam prvič predstavi naš dični. , ljubljeni državni poslanec, gospod profesor Matko Mandič ! Kumovanje je prepustila veleč, gospa Gregorič iz zdravstvenih ozirov svoji nečakinji, ljubki gospici Marici Primožičevi. lfesti iz Kranjske. Gimnazijo v Novem mestu je v mi- nolem šolskem letu obiskalo 219 učencev. Po narodnosti je bilo 209 Slovencev, 9 Nemcev in 1 Čeh. Med temi je bilo 200 Kranjcev. 13 Štajercev, 4 Primorci in 2 Ame-; rikanca. Na gimnaziju je [ o i 'cvalo 17 učnih i moči. Književnost in umetnost J Razpis častnih nagrad za nove slovenske, hrvatske ali srbske skladbo, j „Glasbena Matica" razpisuje v smislu odbo-rovega sklepa od dne 26. junija 1907 častne nagrade v skupnem znesku 600 kron za iz- \ vime slovenske, hrvatske ali srbske skladbe in sicer za moške, mešane ali ženske zbore,! dvospeve in samospeve, za klavirske in vijo-linske skladbe. Konkurence med skladatelji ne bo; kar bo vredno, da se izvaja, se primerno nagradi in izda. Termin do t. decembra 1907. Skladbe bo ocenjevala posebna jury. Imena skladateljev naj se pošiljajo v zaprtih kuvertili. „Glasbena Matica" želi s tem poživiti skladatelj sko delovanje, ob enem pa tudi dejansko vršiti jugoslovansko vzajemnost na glasbenem polju. Odbor „Glasbene Matice" Izšla je knjiga „Simon Gregorčič, življenjepis". Broširana stane 1 K 20 st. lično platneno vezana pa 2 K. Knjižici je jpridejana pesnikova slika z njegovim lastnoročnim podpisom. Čisti dobiček je namenjen i „Šolskemu domu" v Gorici. Knjiga se dobiva pri založniku Ig. Gruntarju, c. kr. notarju v Ribnici in večinoma v vseh knjigarnah. Želeti bi bilo, da bi se našla v vsakem večem kraju zaupna oseba, ki bi nabirala naročnike za knjižico in založniku naznanila, koliko izvodov da ima poslati. Gospodarstvo. Premog se podraži. Cena premoga znatno poskoči od 1. sept. t. 1. Cene se bodo povišale za 9 do 10 kron po vagonu. _ Razne vesti. Nemška prestolonaslednica je zopet v blagoslovljenem star\ju. i Bitna nevihta ▼ Italiji V noči od 8. na 9, t. m. je silna nevihta s točo razsajala po Toskani, Piemontu, Beneškem in v , Puljah. V Florenci je padala silno debela | toča, ki je provzročUa ogromne škode. Igralka Schratt v smrtni nevarnosti. Bivša igralka Karolina Schratt je 1 padla, kakor javljajo iz Gmundena, v Spodnje Achensko jezero in bi bila kmalo utonila. Posrečilo se je, jo rešiti. Najdebeleje drvo na svatu. Dosedaj je bilo kakor najdebeleje drevo na svetu znano drevo Taxodium macronatum Tenore, a raste na cerkvenem dvorišču v Tuli pri iVaksanu v Meksiki. Sedaj je objavljeno od- Generalni zastop banke Slavije v LJUBLJANI u soj a si opozarjati svoje p. n. gg. člene, da gosp. Hinko Giberti ni več nje zastopnik in se torej v nobeni banke tieoeej se zadevi ni več obračati nanj, temveč na sedanjega nje glavnega zastopnika, gospoda :::::::: Josipa Zi asfalti in drugi proizvodi is asfalta in k a trama, opolzla olja, mas* aa stroja, aa vosove,priznana in najbolje znamke (registrirsns) mast za vagona, mast-vaselina za koza, mast za orodje, voščilo za čevlje itd. Tormrnn in pimmrnm t TRŽIČU (Monfmlcone) pri Tratu. V Ti>iJ, fine 11. julija 1907. »EDINOST« btev. 18y Stran I V BALKAN HOTEL BALKAN kritje neruskega botanika O. Kuntze-ja, ki je že umrl; po njegovem preiskovanju obstaja to. drevo iz treh dreves. Ta drevesa so bila usa-1 jena v trokotu, a tekom časa so vsa tri debla j zrasla v eno. V višini 1 in pol metra meri | drevo v obsegu 33 in pol metrov, tako da j odpade na vsako deblo po 11 metrov. Izginil 1 milijon 750.000 kron. iz Budimpešte poročajo od 9. t. m. : Novo-peštanski viši notar Ivan Solgos je od pe-štanskega dvemilijonskega posojila uknjižil le četrt milijona kron. Drugi denar je izginil.— Solgosa so odpustili iz 9lužbe. Uvedla se je preiskava. Kedaj postane dekle — gospa. Vrhovno sodišče v Genovi je razsodilo, da se sme vsaka samska ženska, ko prekorači 30. leto, imenovati in tudi službeno podpisati rgospa". Poškodovana slika v muzeju Lou-vra. V pariškem muzeju Louvra je neka oseba razrezala sliko „Občni potop" odPous-sija. Skoda je zelo velika, ker ne bo možno slike več popraviti. Protuangleško gibanje v Indiji. Posebni poročevalec Reuterjevega biro poroča, da se nezadovoljstvo v Indiji čim dalje bolj širi. O priliki rojstnega dne angleškega kralja videlo se je jasno, kako mrzijo vrojenci Angleže. Organizacija „narodnih svobodo-mi-slecev" propagira povsod ustajo in bojkot angleškega blaga. Tur1 i se vedno bolj množe napadi na Evropejce, izlasti pa na železnico Asam-Bengal, na kateri je bilo v kratkem času izvršenih 15 napadov. Ženski kongres v Bolgarski. Dne 15. t. m. se bo v Sofiji vršil četrti kongres bolgarske ženske zveze. Na programu kongresa je tudi vprašanje, se ima li bolgarska ženska zveza pridružiti mednarodni ženski zvezi ter zahtevati volilno pravico za ženske. Kraljevske insignije vkradene. iz Dublina javljajo dne 8. t. m. : Sinoči se je razširila govorica, da so bile vkradene kraljevske insignije in dragulji irske krone, ki so bile shranjene v gradu v železnem zaboju. Govori se, da so ukradeni predmeti vredni okolu 1,250.000 frankov. Izmed predmetov imajo nekateri veliko zgodovinsko vrednost, kakor n. pr. meč Karola II. insignije reda sv. Patrika i. t. d. Zakaj je toliko vdov? S tem vprašanjem se je bavil neki švicarski list in prišel do nastopnih rezultatov : Čudno je, da ravno ženske, ki tvorijo šibki spol, dlje živijo in so dlje sposobne za delo nego li moški. Odgovor nahajamo v moževem položaju. Moški se morajo mnogo bolj boriti za obstanek nego li ženske. Oni so strojevodje, rudarji, tiskarji, trpe vročino v plavžih i. t. d. Dolge ponočne seje, burni shodi, pijančevanje in še mnogo druzega, kar je vsem znano, a se ne more povedati, vse to zamore moškega prej ugonobiti. In zato je toliko vdov ! Gg. Gostilničarji! ima na prodaj 25 hektolitrov izvrstnega terana po 32 36 K. Franko z želesnične postaje Pazin ali Poreč. Naročite naravnost. 776 Novi zavod za likacje na svetlo in brilantno ulica Gioachino Kossini 2. (704 Mož triintridesetih let, učil gimnazijo, kadetno, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo, vešč več a Ji manj slovenščine, erbo-hrvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; šest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst. 7t>2 Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod —— Angelo Devetok - Trst ulica Acqnedotto 22. — Tel. 1448 POZOR SLOVENCI! Podpisani naznanjam, da sem prevzel dobro-znano gostilno j — | — | — | — | — | — j — | — | „yil Juon Ritrovo" TRST, ulica Stadion it. 19, TRST s krasnim za zabavo jako ugodnim vrtom. Točim istrsko in dalmatinsko vino prve vrste in Dreherjevo pivo. Milja je dobro preskrbljena z gorkim in mrzlim jelom. Priporočeni se slavn. občinstvu za obilen obisk Andrej Furlan Svoji k svojim ! lastni t. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel — | — | — | — — j — | — S prodajalnico jestvin v ulici Glulia štev. 90 ter jo opremil z vsemi v to spadajočimi predmeti. Moka, kava, riž, olje, milo itd. = Vse po niskih cenah = Za mnogobrojni obisk se priporoča IVAN K LUN. V gostilni „Al Bivio u pri sv. Ivann 7 Milini tramvajske Dostaje, mi se ?saio nedeljo jn praznil javen ples na prostem v prostranem senčnatem vrtu. — V salonu je na razpolago občinstva najmodernejši veliki Orkontron. — Izbrana vina ; Dreherjevo pivo I. vrste. — Točna postrežba. Za mnogobrojen obisk se priporoča lastnik Nazarij Grižon. (Milnica „Ali* Acquila nera" Criusepps Macorin Trst — Piazza Carlo Goldoni št 6. Skladišče mineralnih vod, parfimov, barv, čopičev in povlakov. Petrolej dvakrat : : : : čiščen. : : : : :: Kirurgične potrebščine, gumijeve cevi, zdravilne kramenije, kemični izdelki, modra :: galica, žveplo, : prah za skisano vino itd. XWKX«KKXKKKXKXXK * BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur v TRSTU ''lica Vlnccnzo ItelliuE štev. 1:1 nasproti i-erkve sv. Autoua fiOft'{J> prodaja vsakovrstne ure in popravij* iste po zmernih cenah in z jamstvom HHXKH*KHHXKHXHKK ANTON S KER L mehanik, zaprlaeienl »vedeneo. Trst - Carlo Goldonijer trg iz. - Trat Zastopnik tovarne koles in mototsles Jier •■T Napeljava in zaloga električnih zvončkov. ~ V in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogr*.'or Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehacićal delavnica za popravljanje šivalnih btrojev, k <»'.«• motokoles itd. ly Sobni slikar in lakirar GIORGIO PFtlFTI, Trst ulica San Michele štev. 5 Slika sobe v rsakojakem umetniškem slogu, prevzema dela novih zgradb. Izvršuje tapecirarska dela CENE ZMERNE " Velika zaloga pr:p2dkov po tovarnllklh cenah TELEFON Stetf. 1734. SLtlKAR - DEKORATER de Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje vsakojako slikanje sob v različnem m oder te m skladu ■ Tapeciranje s papirjem. ^ DELO DOVB8NO. CEHE ZMERNI f Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 10. julija: Mende E. potovalec, Fenz E. zasebnik, Schaf F. uradnik, Bruck O. fab., Dworschak R. posestnik, de (Jantar M., DUNAJ ; Szepesy G. Pharm, BE-I-ATINE; de Grabski L, POZNANJ; Bliženec L uradnik in Iaerle K. svečenik, TABOR; Fajdiga Ig. Prop., LJUBLJANA; Heveroch B. inž.. PRIBRAM; Redner M. zasebnik in Scbneider O. Phar., KINIG-HUS; Swočoda M. zasebnik, TREBIČ; Maach E. trgovec. STETTIN; Čchrener A. zasebnik, NEW-VOBK; Hulla V. zasebnik, TRIPLIN; Wuyne L zasebnik, PRAGA; Torre R. svećenik, ZADAR; de Lulic I. offici., PTUJ. IU O VI Plll*lQI1 čevljar, Trst, ulica Nicolo I Vali ruridll Maccbiavelli štev. 32, izvršuje obuvalo vsake vrste, kakor tudi popravljanja, po zmernih cenah. Postrežba točna. Svoji k svojim! (786 Gostilna Sićllllič ^ ^p^gkem Trna'lepe eobe za prenočišče ptujcev, sprejema tudi letoviščarje na hrano in stanovanje. Kuhinja izvrstna. Cene zmerne. 785 0£ISeiTE!! Velika zaloga čevljev Cuigi Uoltan TRST, ulica Bar-riera vecchia 33 Največa trpežnost in eleganca. MT CENE ZMERNE. Cene določene, da se ni bati konkurence. Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan 500 parov čevljev katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki. Delo popravljivo ! Izvršuje se popravljanja ! DROGERIJA Josip Zigonitomai —•—•—r m « • • • • Filijalka na Prošeku štev. 14« g^- Izbor drog, barv, AopMov, poku« p&rfomov, A«, milo. — Zaloga minoralmo vodo, roiki u parkete, na mnlo pripravijo nega ■lrmpa tuuriado, mallmoToa Itd. Itd. f.pertote Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne nre najboljših tovarn Najnovejšo stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah <&» ifJ «&» <$» <&» «3» Odda Qp v najem štiri sobe in kuhinjo. Ga-sperčič, sv. Ivan št. 336. 616 USmo namizna iu buketna, bila in črna najtinejih V IIId vipavskih vrst od 56 litrov naprej. T r o -p i n o v e c naraven — oddaja Maks Ličen, velepos. v Rihemberku. "69 Gozdar v pokoju, ne star, vešč vseh deželnih ! jezikov, išče primerno službo- Dopise j «prejme ^Inseratni oddelek Edinosti•* pod „Stalno". ; 782 ! ———-————— - Vahilfl ^ javnemu plesu, katerega priredijo V dUIIU Skopelski mladeniči v gostilni gospoda Živica dne 14. t. m. Kakor dobro znano vsem. dobi se tam izvrsten kraški teran 777 ; če možno v središču mesta, pri pošteni družini, i išče gospodična. Ponudbe na ..Inseratni oddelek Edi- 1 costi" pod „Uradnica". Meblirano sobo SternitovSkrilj je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZAIiOGE V VSEH GLiAVNIH MESTIH-======== Vprašajte vzorce in kataloge v mm Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala JelveSere št. 1, £elejon 1057 jfSeiirsj J|iitieš, misar mmr in izdeiovaleo pohištva (ma vedno v zalogi zakonske la obedovala« aab» aajflnejfe in trdno delane v laatnl delalnlel. Posebna Izbora kuhinjske oprave. Specijaliteta: OMARE- LEDENICE Spzojemlje kakor 8no-koli naroČilo sa tu io m conaj, kakor tadi poprave. Velika zaloga istrijanakega in dalmatia-ikega vina, belega in črnega iz najboljih kleti, maršala I. vrat« na debelo in drobno Poiilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. TJ1. OIot. Boooaoolo 11 FRATELLI de GIOIA, Trat Odlikovana tovarna glasovirjeu E. Warbmek rrst, Piazza Carlo (ioldonl Corso - Via N'uova) ipsei^aliteta pianinov, glasovir-;e\/ svetovnih tvrdk Steinwey r Icns v flevv-Vorku, Schweighofer hd €kkt. nianini, orkestrom, harmoniji Upokojuje. — Xcujuje. — l>nj«' nn oi>roke-PoBraTijii. — Akordira do zmernih e^n.iu poprava in komisijska zaloga Svokoles pri Botiil-u GORICA, v.a Buomo 3 Prodaja tudi na mesečne obroke Ceniki od Waffenrad, Durkopp-Diana itd. franko.