List 13 Tečaj LIX I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tisliaini. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. ) trikrat 30 vir. , — po Za prinašanje na dom v Ljnb-Oglase (inserate) vzprejem]je npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic". V d H i »S- i' } i v % Ljubljani 29. marcija 1901. Kakor i profesor Neue ireie Presse" razni profesorji ruskih vseučilišč priporočali vseučiliščih Revolucijonarni pojavi v Rusiji. uve ročila liberalneiše atute vsa svarila vladajoči pripo- krogi kar se godi zadnji č^v-^siji, zakaj revolucijonarni pojavi v raznih mestih svedočijo, da so tam razmere postale tako neznosne, da je prišlo do eksplozije. zadnjih tednih prišlo v raznih mestih do ka pravih pravcatih revolt. Uprizwili so jih vis^k^^lci terim pa so se pb nekod pr|^už|]i_tudi delavci, kar se « A tt ' ^ * m m m m m « ^ m ^ ' v. m, ^im « m ^ 4psl^j^e^jiikd§r^ni.^odilo. Najprej je prišlo do revolt v kijevu, od. tod pa se je zaneslo to gibanje v Odeso in potem tudi v Moskvo in v Petrograd ter je doseglo svoj vrhunec v atentatih na umrlega naučnega ministra skrajno reakcijonarnega mišljenja in v svoji antipatiji zoper zapadnoe^ropske uredbe in ideje nedostopni vsem argumentom moderno mislečih ljudij. Nasprotje mej novodobnimi nazori djjaštva, kateri nazori so sad njihove omike, in mej zastarelimi reakcijo-narnimi javnimi uredbami je provzročilo sedanje gibanje kaže to, da so ki so a če so se mu pridružili zadeve niso brigali. Visokošolci v zadnjih javne pet- Bogolepova sinoda Pobedonosceva. desetih letih uprizorili že mnogo revolt, ali delavstvo doslej ni bilo nikdar na njihovi strani nego vedno na strani vlade. Sedaj prvič so delavci in to posebno od Naša naloga ne more biti, da bi popisovali posa- ločno v najbolj ruskem vseh ruskih mest mične izgrede, ki so se primerili obzirnost in krutost. ) v Moskvi na 1 in pa stopili roko v roki z visokošolci. Vladajoče kroge so revoke navdale z velikim ampak poiskati nam je samo vzro revolt njih morebitne posledice. tem sicer ni dvoma, da bo vlada revolucijo ta resnobo na nevarnost da je r^i letovišče. strahom. f 'f narno gibanje brez težav zadušila in že sedaj se ve ima namen storiti to z nečuveno krutostjo, kajti da kakor postopa ruska policija Odesi pripisujejo odločilni krogi Eetrogradu v nastalemu r.evolucijonarnemu gibanju. Tega gibanja prvi vzrok so določbe zastran poatopazuijL^vispkošdci Moskvi Airj^ xp olicij narne store kj^r^h nastalo ) tistih 1 iz katerih se je % arno gibanje razvilo, -^fidušijo^. kak političen pregrešek, v prvi vrsti določba, da se taki Kaj je pomagalo, da se je po smrti Aleksandra II. uvedel « visokošolci za kazen uvrste v armado, s čimur se jim za. uprav barbarski despotizem, to kaže sedanja revolta, ki vse življenje uniči njih karijera. Ta uprav v nebo vpijoče» največja, kar jih je Rusija doživela v zadnjih 150 letih? ^brutalna odredba se je izvrševala z' vso krutostjo in se Sedanji car to menda sam uvideva, tako vsaj kaže je v,.,^niihjetih ^a_3ta^n^isokoäQlc^:.utakpilo mej sklep, ki ga je storila ruska vlada glede premembe vse- vojake samo zaradi neprevidne besede. In kaj je učiliškega statuta. Ruska vlada je namreč sklenila od na ravne j še, kakor da modernih idej nazo napojena praviti iz statuta to isto določbo 1 neposredni povo mladina ostro kritikuje uredbe in razmere, ki so v rektnem nasprotju z njenimi ideali. revoltam 1 določbo M' da se visokošolci zaradi politiški prestopkov uvrste v armado. To je korak, katerega bi Q Stran 122. Letnik LIX ruske vlade ci]onarnega tovo ne bili storili, caiL-sam. ki bi ga zuki preganjajo m pobijajo Bolgare, žene dekleta amote napolnjeni ruski državniki go- ropajo po hišah aŽigaj Solunu je proglašeno vojno da se ni zanj odločil vsemi sodišče, predseduje pa mu turški krvolok Turkan-paša prišel ki je Carigrada. To je povprečna slika sedanjih žalostnih tovo Vsekako ieJ;a..^QriyL_d(^ znamenje ua ui oc prenaglil, äuui ui uuiti sKiepau :z lega, ^«oij puivuaju, ua su uaie iuiormiraii na viru, a da s« da se bo Rusija kar čez noč izneverila svojim tradicijam slfde^i odgovor: V Macedoniji ni prav nobenega vstanka Sicer razmer v Macedoniji, kakor poročaj njih go list. A sedaj kdor hotel sklepati :z tega le došlo med svet neko drugo presenetljivo poročilo. „Narodni Li sty poročajo, da so se dale informirati na viru, a da so in se postavila na stališče modernih držav ali upati se vsaj sme, da bo počasi delala modernim idejam tudi na marveč livanju kr vse tiho mirno. Vse, kar so listi poročali o pre druge grozne reči Časnikarske izmišljotine naročene najbrže od Angležev in Nemcev v ta namen da polju politike koncesije, kakor je to storila na polju kul- se natvezilo Rusiji neko veliko vprašanj ture in narodnega gospodarstva. naredilo pot Nemčiji in An v Evropi in bi tako Kitajskem kakem resnem vstanku vsega naroda v Macedoniji pa že radi tega ni govora ker so macedonski Bolgari in Srbi mirno in pohlevüo ljudstvo Politični pregled. Italija in trozveza. Poročevalec pariškega izdanja % Državni zbor Zadnj dni t mirnemu parlamentarnemu delovanju je žugala nevarnost Ker ni hotelo pred nemški radikalci z ob sedništvo dovoliti, da se v javni seji čitajo nekatere interpe lacije zoper duhovščino, zažugali so strukcijo, ki se je imela pričeti že v petkovi seji. V ta namen 80 pripravili dva nujna predloga, katera so nameravali staviti v predzadnji seji ter tako preprečiti obravnavo o točkah, od strani pred- „New-York Heralda" je imel z italijanskim ministrskim predsednikom Zanardellljem pogovor, ki se je sukal o trozvezi in stališču Italije nasproti istej. Zanardelli je povdarjal, da bo ministrstvo vršilo vse obveze Italije, naložene jej od trozveze. Ali za bodočnost vsprejme Italija obveze še le pomisleku. Interesi dežele, da morajo izključati obzire. In ministrstvu se ne bo baviti po tehtnem druge vse samo stoječih na dnevnem redu. Mala kapitulacija sednika, ki je nemškim radikaleem obljubil, da se prečitaj dve njih interpelacij v javni seji, je pomagalo, da so nemški radikalci odnehali od obstrukcije. Poslanska zbornica je zadnji godbami, ampak tudi s trgovinskopolitiškimi. z zveznimi po- Sum nasprot- nosti do Francije treba odstraniti. Italija in Francija morata na vsaki način ostati prijateljici! Sploh je sebnim ognjem govoril o svojih simpatijah do teden rešila več važnih predlog Sprejela se odpravijo mitnice, ali upanja ni, da izrekel Zanardelli s po- Francije in je bi zakon, vlada s katerim ta zakon svoje prepričanje, da bo sestanek v Toulonu v novo predložila cesarju v odobrenje. Vzrok je ta, da bi vsied od prave mitnic odpadlo 120 milijonov kron državnih dohodkov kateri niso pokriti zakon. Nadalje je radi tega se. je vlada izrekla zoper poslanska zbornica sprejela zakon o rentnem davku in pa zakon o kumulativnih sirotinskih blagajnah V jamstvo prijateljstva med obema narodoma. Tu mora vsakomur pasti v oči nenavadna toplota, s katero je Zanardelli govoril o Franciji, in hladna rezerva, za katero se je skrival nasproti trozvezi. Saj zatrdila, da bo Italija spolnjevala svoje obveze, vsprejete nasproti trozvezi, dokler ista obstoji, vender ne bo se je nedavno Ko sredo Opozicija nemški se )e v posebni večerni seji vršila volitev delegacije volitvi nasprotovala V zadetku so bili tudi cije pred Veliko nočjo proti temu, da bi se vršila volitev delega nikdo smatral kakor navdušenje za isto. doznalo, da se je italijanski minister za vnanje stvari, Prinetti, izrazil v zmislu. neugodnem za obnovljenje trozveze, je še možno misliti, da je to bilo m so zahtevali, da naj se šele s bilo njegovo zasebno mnenje, svojim* zasebnim mnenjem po Veliki noči. Bali so se, da vlada po Veliki noči državnega zbora dlje časa ne skliče, toda vlada jim za talno oblj bila, da se to ne zgodi in vsled tega so se udali. Volitev je bila viharna, ker so radikalne stranke zahtevale, da se mora prej odpraviti § 14. predno se vrši volitev. No, volitev se je Kranjsko je izvoljen dr. Šusteršič. ne pa ministrovo, in da je tudi osamljen v ministrstvu. Sedanje izjave Zanardellijeve pa ovrga-vajo to domnevanje in vzbujajo drugo: da se oficijelna Italija res pripravlja na možnost drugačne vnanje politike. Dogodki na Vstoku. Odnošaji med Rusijo in Japonsko postaj radi korejskega vprašanja vedno bolj napeti vzlic temu izvršila. Za je vsled agitacije od strani Japonske, te Rusiji skraj Zadnj seja pred Veliko nočj danes v petek vražae stranke, bati da se ta prepir zaključil z m se o so-rusko- Nemški prestolonaslednik se baje zaroči s hčerjo japonsko vojno. Te vesti so provzročile rapidno padanje kurzov prestolonaslednika Rudolfa, nadvojvod Elizabeto. Tak ima na japonski borzi. Vlasti delaj na pretege na to, da bi biti namen določenemu štiridnevnemu bivanju nemškega cesarja rusko-kitajski dogovor ne stopil v veljavo. Angleški viri ho na Dunaju čejo vedeti, da je grof Lamsdorff Na Portugalskem se nemiri nadaljujejo ter 80 razšir- jeni že na več mest Lizboni zapirajo oblasti ljudi tako stvari grofu Waldersee privolil v to da ruski minister za vnanje se rešitev tega vprašanj jih nimajo nikamor več djati. Deputacije silijo ga pouče o vzroku nemirov kralj da da Angležev verjetno pa je, da to njih prijatelj i poveri pobožna želja Vojna v južni Afriki Angleži ne morejo na noben Macedonija. — Organu macedonskega revolucijonarnega da bi bili zakop način doseči kakega večjega uspeha in č,o vedno tam, kakor odbora „Reformi" poročajo o strašnem vse vesti, ki prihaj južne Afrike preganjanju, kateremu Angležem v prilog, so samo za to, da jih je mogoče poznej so izpostavljeni Bolgari v Macedoniji. Že tri tedne uprizarjajo preklicati. Novejša poročila nam tudi ne prinašaj Turki pravcati lov na Bolgare nič až nevarnosti. Največja grozodejstva se vrše v solunskem okraj Oadi se ne spoštuje ne cerkev, ne šola, ne javna poslopja ii in areto vanja, pri katerih Turki nastopajo nad vse nečloveško z Bol vsled tega žive vsi v silni nejšega, nego to, da so si Buri zopet preskrbeli novih živil in sicer po svoji stari navadi; s tem, da so napadli sploh ničesar. Noč in dan se vrše hišne preiskave nili angležki vlak če ple bodo Angleži še dolgo tako skrbeli za živila svojim sovražnikom potem res ne bo še tako kmalu gari Vse ječe so že prenapolnjene, tako da morajo ujetniki konca temu krvavemu plesu Ako bi hoteli Angleži sestradati Bure prebiti noč in dan pod milim nebom ob vojni straži. Ako se Ali to morali bi prenehati s pošiljatvami živil v južno Afriko kje prikaže kak Bolgar, zgrabijo ga ter ga tiraj zlomek, da bi na ta način sestradali se a brez izjeme jih mučijo in sramote po manjših mestih, trgih in vaseh. v zapor prej svoje lastne vojake čudno da se v angležkem mnogo parla Vojaki mnogo huje se godi mentu ni našel še nobeden hudomušnež, ki bi vojnega ministra žandarji, bašibo- interpeliral da postavil v proračun tudi stroške za Letnik LIX Stran 123 i I- živila Burom ?! Angležke vesti poročajo zopet da bila pri Haartebestfonteinu huda bitka ne pravijo pa spehom. To se pravi, da so bili Angleži skoro gotovo s kakim zopet okoličan le malo briga za svoj napredek, a Nemci ga radi pustijo pri starem kopitu da se še mleko sedaj tepeni ker se bili sicer, po svoji navadi, gotovo pobahali prodaja bokal po 10 kr. je že tu druga in večja izguba kako da so Bure zapodili v beg v tem, da bo ta cena tako dolgo ostala ) dokler se ne poprimemo nove postavne mere. Med tem > ko na pr v Gradcu I mleka po 10 kr., ne pride nobenemu na um zahtevati za n firkel u i 12 skega leta, ko so po 13 kr. In vender se je od lan raznih tovarnah delavci štrajkali 1 Bokal ali liter. vse blago, nekatero za 30 odstotkov in še več podražilo da mora kmet vse dražje kupovati kakor včasih » tako ) Kdor je živel v ( in vaga javno upeljala «firkle" časih > ko se ie nova mera ostala je naša mlekarica pri svojem bokalu. Kam kmet videl kako so kramarji svoje pobili in poskrili! Zakaj? Prelivali in merili so bokalov jadra kmet J kazal nam je račun kolike izgube ima pa naš proti graškemu okoličanu, ee razvidi ko bilo tako dolgo, da so iztaknili, da natočijo iz mleko po 10 kr liter > nekaj več ko 7 litrov. In akoravno so bckal po 24 kr., liter pa po 20 kr. predajali, so imeli še vender pri 2480 bokalov po 10 kr tedaj kar Celje nsmesto sedaj 3500 litrov po 10 kr. kar vsakem litru 6 kr. več dobička. Zato pa se ti preklicani moralo namesto 90.520 gld. 127.750 gld. plačati, torej letnega razločka 37.230 gld. To so zneski, za ka » firkli tt sedaj še kje na podstrešju sušijo in pokorijo tere se živa duša ne zmeni, a vsled tega tudi kmet zato, ker so krčmarjem preveč škode, a veselim preobilo dobička delili. In uboga 1 pivcem skrbna kmetica. zakaj tudi ti nisi tedaj s premetenim krčmarjem potegnila in zamenila novo mero za staro pri svoji prodaji? Znabiti se ti je smilila posoda? Toda naslednji računi bodo ti pokazali, kaico grozno škodo ti vsled tega že od L 1877. trpiš že samo pri prodaji mleka in gotovo vedno bolj in bolj hira. Dragi rojaki, kateri stanujete v obližju mest, ali pa tudi po mestih, premislite malo te številke in sprevideli boste, kolika škoda se godi ubogim okoličanom že _ • vsled tega na videz tako malega razločka med staro in novo. mero. « če pomislite, da se ta krivica godi zgolj slo boš razbila svoje bokale. En bokal je 1-41 litra; 40 bo- venskim še nezavednim kmetom, poravnajte jo s tem da kalov ali 1 vedro je okroglih 57 litrov. Za 40 bokalov ne boste pustili več v mesto s starim, ne več veljavnim Ako pomislimo ) da je firklom" mleko nositi in ga tako nezakonito prodajati, tem si boste gotovo okoličane na svojo stran pridobili na pr. v Celju 7000 prebivalcev, kakor tudi s tem, da ga boste malo bolj izobraževali v mleka bi se dobilo 9 kron 12 vin., torej ima prodajalka mleka pri 40 bokalih ali pri enem vedru 56 kr. zgube. ter da vsak povprečno na dan pol litra mleka použije, gospodarskih stvareh. Kaj nam pomagajo vse tiste, sicer ni veliko računjeno, ako se upoštevajo razna močnata drugače tudi dobre veselice in predstave, ako pa pustimo jedila in prihajajoči tujci, 3500 litrov, ali pa blizu tedaj 62 se ga na dan použije okolico mest in vse njene prebivalce v temoti nevednosti! vedrov. Kakor pa nam Po deželi se snujejo povsod kmečka bralna društva zgoraj naveden račun kaže, je pri vedru 56 kr. zgube, v povzdigo siromašnega ljudstva in pa kmetije torej na dan 61 X 56 kr. ali 44 gld. 72 kr. in na okolicah mest po ) kjer moglo kmetijstvo vsled višjih tir leto 16.322 gld. 80 kr. Ta čudno velik znesek uboge jatev od strani inteligence, bivajoče v mestih, in kjer bi mlekarice vsako leto našim meščanom popuste! Ko se jim lahko najbolj pomagalo t nimajo zanj dovolj srca se bil ta znesek vsako leto sproti nalagal v posojilnico glede izobrazbe in boljše bodočnosti. Zdi se mi, da se na obresti po 4 odstotke, narastel bi že bil do danes torej v teku samo 20 let za Celje pozabi v veselem hrupu na najvažnejši fakt, na katerega na samo za- pol milijona gld. mogli „Narodni dom bi si še lahko tudi novo okoliško šolo, ki namerava ogromno število se znamo jedenkrat prepozno ozirati. tem zneskom bi ne bili ' v Celju postaviti, ampak postavili Skrajni čas je torej, da se pomisli tudi na kmeta, „Kmetijske bralne ter da se ustanovijo v okolicah in mlekarske družbe*". mest ) da ne govorim o drugih! Znabiti pa bi znal kdo miti o istinitosti teh računov? « če so postavki neki 40.000 gld. stati. To velja za malo mesto Celje dvo-(kar so) neovrgljivi, gotovo ni dvomiti več o sklepu računa. Iz tega se pa tudi vidi, kako grozno se še mi redi od 11. do 14. aprila pogrešamo v narodni ekonomiji, ker se ne oziramo dovoli prostorih, Keplerstrasse 104. Na ta vinski trg, ki je združen Obrtnijske raznoterosti. IV. vinski trg v Gradcu. Mestna občina Gradec pri- . vinski trg, ki bo v mestnih na neovrgljive posledice računskih resnic Taki in jed naki računi naj bi bili pri kmetijskih zborovanjih na dnevnem redu razprav, kajti oni nas uče umno in varčno gospodariti. s poskušnjo vin, se zlasti opozarjajo oni, ki kupujejo štajerska vina, kakor vinski trgovci in gostilničarji, ker bodo tukaj gotovo najboljša štajerska vina na prodaj razpostavljena. Na-tančneji spored trga se lahko izve v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ni pa samo ta zguba da se mleko posebno v mestih, ki leže v slovenskem ozemlju kjer se kmet ne \ stran 124 Letnik L1X Gospodarske drobtine. Driska telet. Dostikrat se prigodi, da napade sesajoče teleta bolezen, bela driska imenovana. Ako se je loti z močjo, in ■ se bolezen za časa zanemarja, labko je, da tele v kratkem tudi pogine. Vzrok bolezni je navadno v slabi krmi krave. Prehod od suhe krme na svežo, večkrat pokvarjeno, pre-hlajenje krave, kakor tudi teleta, pa še mnogo drugih vzrokov lahko to bolezen naključi. Razume se, da se morajo najprej ti vzroki poiskati hitro se lotiti zdravljenja teleta. in odstraniti 1 nato pa Takšno bolno tele se mora najprej odstaviti od sesca. Mesto mleka se mu naj skuha juha od pražene Ta mogoče se ržene moke, kateri se primeša kumine in nekaj soli tekočina se mora vselej precediti, da ne bi iz moke naredili svalki, koje bi ne moglo tele požreti Seveda se mora teletu to rabiti, pa vselej toplo. S kraja se daje po vsaki dve uri za pol litra primerno » sčasoma po nekoliko več od omenjene tekočine, samo sili se napravi tudi klistira da se takrat tekočina ne sme soliti, nego se jej prida nekoliko kamiličnega čaja. navadno samo piti omenjeno dokler popolnoma ne Kadar tele okreva jame pijačo, če ne treba mu zalivati ozdravi. > II. Soliter, kako spoznati je pravi? Dostikrat se zgodi, da kakor pri vsakoršnem drugem blagu, se tudi solitru primešavajo razne tvarine, na pr. sol, kajnit itd. Hočemo spoznati je soliter pristen 1 denimo ga nekoliko v žlico, ter držimo nad žrjavico Ce pravi 1 raztopi se v petih minutah, nato pa začne z modrim plamenom goreti. če pa primešana kakšna sol pa se ne taja, temveč prasketa vsled vročine. III. Odstavljanje telet, oziroma njih hrana brez mleka. nekem češkem gospodarskem listu opisuje skušen živinorejec, kako se naj tele vzreja brez sesca. „Koj po otelitvi denem tele v malo pregrajo, toliko da se more v njej po volji gibati. K sescu ga ne pustim se kuhovine po mlačna teletu. do litrov, katera se daje nekoliko Stroški tega krmljenja se računajo 100 kg ovsa = 7 gld. 200 kg dobrega sena za 100 dni: 13 gld Pri krmljenju z mlekom pa gld. vkup se v tem času porabilo od 1000 do 1200 litrov mlekn. Po ono od 50 do 60 gld. kr. znese Seveda je v tem velika razlika na računu vender mi dvomimo ali 1 da tele pri omenjeni krmi tako uspevalo, nego pri naravni pri mleku Ako se nam to dokaže, potem je gotovo svetovati ta način krmljenja zlasti še ondi » kjer se mleko lahko drago prodaja. 1 Pač pa svetujemo zraven dojenja ali krmljenja z mlekom kot najprvo hrano od ovsa. dajati teletu gori priporočano kuhovino IV. Deteijno seme, kako shraniti? Zgodi se večkrat, da nam preostane deteljnega se katero hočemo shraniti potem za prihodnje leto. Da bi pa v tem času ne trpeli one škode od plesnja ali suše, priporoča se jo dati v čedno vrečo, katero je treba mena obesiti na suhem pa temnem kraju. Tako shranjeno seme ne bo zgubilo ali trpelo kaj na kaljivosti. V. Da črv ne gloda lesa. Mnogokrat se zgodi, da skoraj novo po m in lepo hištvo jame glodati črv, tako da ga kmalu skvari uniči. Kaj je vzrok, da se nekaterega lesa tako kmalu loti, med tem, ko ima drugi les v obližju mir pred njim se še ne ve natanjko. Ljudje menijo takšna 9 da vrsta lesa J drugi pravijo, da_]e bilo drevo „v takem času Da se to zabrani vsekano" in še več vraž^dostavijo svetuje se sledeče sredstvo: Kadar je pohištvo narejeno, treba v gorki vodi raztopiti nekaj alve, ter parkrat s to tekočino pohištvo izribati. , kadar se posušilo, velja pohištvo izlikati (politirati). VI to dobro Oteklina od udarca, kako se ozdravi? Večkrat se zgodi, da se človek udari, ali kako drugače poškoduje, na kojem mestu se napravi boleča modro rudeča oteklina. Ako ni pod njo kaj ranjeno ali celo zlomljena kost, temveč je samo na mesu in koži, ozdravi se kmalu z naslednjim sredstvom: Stol0 v možnerju nekaj strokov česna, ter ga pomešaj s strdjo: to zmesjo se boleči ud maže po trikrat na dan, dokler ne ozdravi. Pohorski. temveč v prvem tednu dobiva tele po trikrat na «JUJ* dari^ • /j j • v • f mleka maternega v posodi. drugem tednu dobiva tele Korist ptičjega gnjezda "CZ t«? C pevk. še mleko, pa se zraven začne hraniti s kuhovino od na tem času, ko brezbožna svojat zlasti v naši po-polsmeletegaovsa. S kraja se daje teletu po liter krajini neusmiljeno zasleduje ptice pevke, jih lovi, strelja po drugi da te kuhovine, v kateri meri se pa jemlje mu strani mleko. Tako se v tretjem tednu ravna naprej že v četrtem se mleko popolnoma odvzame, pa nadomesti z ovseno kuhovino in seveda z dobrim senom » zraven. Tako se ravna po cele tri mesece. in ukončuje, da je joj, treba spregovoriti nekaj besedi) z nova o koristi ptic pevk in ptičjega gnezda. Mnogi ljudje nimajo niti pojma o koristi ptičjega gnezda ker jih sicer ne razdirali. Mlade ptice jemati Razume se da treba kuhovino napraviti pri memo redko, da jo tele more piti. \ kg ovsa napravi so bili mladiči ter jim razdirati gnezda more samo človek brez srca. prišel kdaj v bližino ptičjega gnezda, v katerem kako sta stara nad glavo Kdor 1 in slišal 1 t •I . I- Letnik L1X Str 125 plašljivo cvrčala, kakor bi ga prosila s « t J naj Jima ne raz- iz nekoliko kalijevega hipermangata. Od teh sestavin more dira njurie sreče, ta gotovo ni mogel biti tako hrastovega veöjemu bakrena galica delovati kot semensko močilo, vendar srca da zadal malim stvaficam tako težko rano. Ptičja gnezda v gozdu in na polju so pogostoma plen dečakov-potepuhov, pa tudi neumnih odrašenihi Gorje pa oni je njegova množina tako neznatna, da more upoStevati. Druge sestavine so se brez nje uplivanje ne vsacega vpliva. vale f okolici, kjer pe ne mazijo gosenice Vzemimo n. pr., da se v jednem gnezdn nahaja pet jajec in pozneje pet mladičev in da vsako teh mladih Kdor bi kupil ta skrivni pomoček. bi za kilogram bakrene galice, stane drugače 70 h, plačal 60 kraje C. kr. po- bitij • « potrebuje na dan 50 gosenic ptice-pevčice, a mesto njih go- Ijedelsko-kemično poizkuševališče na Dunaju je že lansko leto svarilo v strokovnih časopisih pred nakupovanjem animalina. Me sar o s delka in nahaja, kakor se žalibog vidi, v širnih gospodarskih krogih verno občinstvo. Pred nakupovanjem takih, navadno pa nadaljuje s hvalisanjem tega ničvrednega iz- to znašalo vsak samo izumitelju uspeh obetajočih skrivnih pomočkov, se ne dan 250 gosenic in v 30 dneh 7.500 gosenic. Ena sama zadosti živo in resno svariti. gooenfca požre vsaki dan toliko listja in cvetja, kolikor sama tehta. Ako torej ena gosenica 30 dni živela in vsaki dan požrla samo en cvet, tedaj 30 9 in onih 7500 gosenic 225.000 cvetov požrlo ona v 30 dneh izgubo m m m www Poučni zabavni teh 225 000 cvetov bi morda . da sadov. Redko pa se zgodi uničila samo jeden cvet. da dečaki lovijo senice v seničarke mi izgubili ravno toliko kaka gosenica na dan je tu in tam grda navada ko jih vjamejo so pa največkrat žrtev mačke. Ravno tako lovijo škvorce Spomina vreden dogodek. ^ » Ruski spisal Viktor Nikolajev. - Poslovenil Krutogorski. (Dalje). t Novi prišlec ni nobenega pozdravil, ter se vsedel ------ ------- -------o --------J — ter jih uče brbljati. Ako bi ljudje poznali korist senice "^'^e na klop. Ogledavši si ga natančneje 1 sem se in škvorca in ptic-pevk sploh gotovo jih ne bi lovili takoj spomnil, da sem nekje pred nedavnim videl ta Ena sama senica I pr. potrebuje na leto 300.000 original Ko sem tako v mislih prebiral vse ljudij 1 s raznega mrčesa za hrano in škvorci pohrustajo za časa l^oj^i sem se sešel zadnji čas J prišel mi je slednjič na valjenja neizmerno množino gosenic, polžev in škodljivih i®^®^ zloglasen tolovaj, ki je slovel za grozovitega črvov. Kako mrzijo in sovražijo ljudje tudi ubogega pri teperica vrabca, češ, da jim na polju dela škodo roparja po VSI pod imenom Troška Rižak ali Res « p Troška Bezpali, ter nedavno zbežal iz emisejske kaznil vrabec dela • ' škodo ali koliko večja je njegova korist! dalje sem ga opazoval, tem bolj bolj se Prirodoslovci nam zatrjujejo, da en sam par vrabcev na- i® vsiljevalo prepričanje, da imam pred seboj dotič nosi svojim mladim v jednem tednu preko 2000 gosenic. zločinca; trebalo se je samo prepričati, če mu ne Friderik Veliki je ukazal v enem delu dežele vse vrabce dostaja dveh prstov na pravi roki. iztrebiti, ker so jih smatrali škodljivim v v kratkem je Med tem je starka prinesla večerjo in vsa družina bir prisiljen skleniti mir ž vrabci, ker ni hotel prepustiti je začela večerjati. Ozrvši se v Ahmeta 9 sadjarstva popolnemu poginu sem zapazil J da Korist, ki jo imamo od ptic pevk, ne da se popisati. Pa če nam one koristijo moči pomagati. ) ]im moramo tudi mi po svoji tudi on nekako sumljivo ogleduje rudečobradatega fanta, katerega je lahko spoznal, ker je često pohajal emisejsko jetnišnico in hodil mimo jetnišničnega dvorišča, kjer so se dan na dan izprehajali ujetniki. Fantu ni bilo nič kaj Lahko je pticam po leti, veselo je njih življenje, a najino motrenje, nemirno je plazil po klopi sem in druga jim poje po zimi. Mraz tira ubogo ^ , ^ W T malo žival v ^i®» ^^^ ^^ v®^ ^^^ skušal izogniti se najinih pogledov. človeško bližino in iz njih oči čitaš tiho prošnjo: dajte nam vsaj vi jesti ! Bodimo Po juhi so prišli na mizo cmoki. Hlapec, zanimajoč torej milosrčni do ptic in naju z Ahmetom, je zares jedel z levico, kar je naposled dajmo jim po zimi hrane. Glasoviti nemški pesnik pravi: potrdilo mojo sumnjo. Ne vem, kako dolgo bi bil trajal ma Najbolj usmiljeni človek je tudi najboljši, in mi dostavljamo ta neodločen položaj, da ni jeden priprost značaj še to: Usmiljenost se kaže najbolje v ravnanji z živali, homa razjasnil naše vzajemne odnošaje. Je nalašč ali se sosebno s pticami. je primerilo, no Ahmet 1 de^aje na krožnik cmoke 1 Kmetijske raznoterosti. trčil tako močno v TrofimuSko^'i» skledo, da bi bila skoraj padla na tla; hlapec je instiktivno pomolel Slepar z zdravilom Neki M Freundgasse 4. prodaj neko Dunaj IV An i m rastlinsko zdravilo pod imenom desnico pod J da prijel skledico, a takoj jo izpod spet mize skril mizo, čeprav je bilo že prepozno, vsi smo jasno ki ga v svojih reklamacijskih okrožnicah hva- njegovo kruljevo roko, na koji sta manjkala dva lisa kot „pravi blagoslov božj za reveže in bogatine Pro dajna cena znaša približno 1 K 50 h za kilogram. V resnici pa ima preparat vrednosti 20 h za kilogram, in njegova moö tolika, ali vsaj blizu tolika kakor. ni&. Po analizi, izvršeni poljedelsko-kemičnem poizkuševališžu na Dunaju, prsta Videč najine začudene vzore, in spoznavši svojo pomoto, prišel je v tako divjo jezo da ga bilo strah kr na C. obstoji iz 3 o/o bakrene galice dalje iz sadra, ugašenega apna > kuhinjske iz amonijevega sulfata gledati; s penečimi ustmi, s krvjo nalitimi očmi je skočil izza mize, zavihavši do lakti žilaste svoje roke, na ka- ■ * terih so bili vidni rudečkasti obroči okovov, hipoma soli, natronsolitra in potegnil izza pasu širok mesarski nož in s krikom » jaz Scran 126. Letnik LIX. že pokažem, prokleta tatarska opica"! se Ahmeta Ahmet ni dremal vrgel na hoteč izvršiti svojo namero zlasti nanjo in se vsaj za Toda zdajci se je zgodilo nekaj nenavadnega, nekaj časa rešiti preganjanja najinih strašnih sovražnikov bistro in odločno je pograbil z obema Ahmet je bežal za menoj. Že sem bil pritekel do podrte rokama za mizo, uprl se s hrbtom v steno, ter s tako silo in urnostjo odrinil od sebe mizo, da so vsi okolo cedre od sedeči krikoma se zvalili na tla in ugasnila; v sobi je nastala tema ko je hipoma pridrvil neki jezdec iz lesa 1 obstal kakor okovan pri najnem praznem vozu, se ozrl na bregu Sveča se je prevrnila in zazroč naju na skali, jo krenil proti nama 1» Skoči skozi okno » šepnil Ahmet. In res, zdajci ni kazalo tratiti časa; slišno Le urno plezaj gospod! Jaz ga sam počakam"! jaz skočim za teboj", mi je mi je zaklical Ahmet, pobravši iz tal debelo mecesnovo katero je odčesnila burja. Jaz sem ga ubogal, ter plezal spretno kot opica vejo bilo ' - J - --------w — ----o^ kako so se iz pod težke hrastove mize stokaje in ječe po poševnemu deblu cedre. plazili najini gostoljubni gospodarji Nisem še bil prišel čez dva Jaz sem skočil na klop sežnja daleč po tem nevarnem in vrtoglavem potu 1 ko sedel 1 na kateri sem ravnokar obstanem in se ozrem na Ahmeta. razbil s pestjo okneni okvir in pomolil glavo skozi okno. Okno ni bilo visoko in padel sem na mehko travo; bil je starec — je kakih t Toda koj se je predstavilo mojim očem; jezdec i zatorej sem takoj bil zopet na nogah in stekel h konjem, skočil s konja, potegnil izza Zdajci me je napadla neka zverina, izvlekel sem samokres deset korakov pred Abmetom p&su sekiro, ter se vrgel in ustrelil spevši do 1 žival konjev se cvileč zvrnila na zemljo Do ) sem jih hipoma odvezal od stebra 1 nosečega streho, skočil na kozla na Ahmeta, no Ahmet ga je mirno pričakoval ter tako silno in spretno udaril z gorjačo starca po desnici je sekira žvenkljaje zletela po kamenju in da mu izbil po in konje, jih pognal proti vratom, ki so bile na srečo od udarši z vajetmi slednje orožje. Ni še utegnil Ahmet z nova zamahniti prte bržkone še nekaterim drugim gostom na ljubo Zunaj vrat sem obstal. To vse se je vršilo v jedni mi nuti Ozrivši se nazaj ) sem videl da z gorjačo, da bi pobil nasprotnika, že ga je starec zgrabil s svojimi močnimi rokami. Zdajci je Ahmet zavrgel gor- jačo in pograbil starca. Starec je bil bržkone kot silač v izbi že za mizo stala luč daleč okoli na glasu 1 kajti » a čez dvorišče proti vratom teče na vso nadejal najti v Ahmetu toli zaupajoč v svojo moč se ni moč, držeč v roki mizino nogo nanj se vrgel drugi nevarnega nasprotnika ter se mu dal prejeti od spodaj, kar mu je hipoma pomoglo zmagati nasprotnika. Izpoznavši svojo napako, je starec s svojima debelima rokama, ter ga skušal Pobivši psa, je Ahmet na moj klic stekel k vozu povreči na tla; ali Ahmet je trdo stal kakor okamenel pes, no Ahmet ga je udaril s hrastovo gorjačo tako močno, da je zavedno umolknil in urno stekel vanj. In bil je skrajni čas, iz veže so se na mestu, in napete žile na čelu in sencih so pričale vsuli s krikom in preklinjanjem najini gospodarji s sve- o onem velikanskem telesnem naporu tilkami v rokah, oboroženi s sekirami in kolmi. se vršil v njem. Ahmet je udaril po konjih; odpočiti konji so naglo Starec je bil strašen; raz njegovega smelega od zdirjali. Sode po velikosti, je jeden gospodarjevih sinov lojnega lica je odsevala sama besnost, oči so se nalile dohitel najin voz in se hotel nanj obesiti jaz sem s krvjo, žile so izstopile 1 liki vrvi in posiveli » SIVI 1 raz ustrelil in oni se je z vpitjem zvalil na zemljo. Ne vem naršeni potni lasje so se svetili na so-li konji sami zavozili, se je-li Ahmet, ali midva se naenih; glasno in strašno je psoval Čelu v groznih prater suval Ahmeta nisva peljala po istem potu, po katerem sva se pripeljala, ^^^ a peljala sva se vedno globeje v les, v čem je naju pomagalo. da ga premaknil z mesta, toda nič ni Naposled Ahmet, uporabivši starčevo ne kmalu uverila luna, veličastno plavajoča po razjasnivšem premišljeno gibanje, bistro podstavil desno nogo za njega nebosklonu. Konji so tekli po ozkem kolov^izu; voz je ^^ ^ vsem telom nazaj ... odskakoval po koreninah lesnih velikanov > ropotal škripal, hoteč se vsaki trenotek polomiti in zvrniti. m Ta besna vožnja je trajala gotovo dve uri Neposiljena borba z mladim in močnim protivnikom je utrudila starca, da ni prenesel poslednjega pritiska, J kajti mesec je ter se zvalil, kakor bil dolg in širok na zemljo ) jel že polagoma bledeti in gozd razsvetljevati jutranja udarivši z zatilnikom ob oster kamen, s katerim so bila zarja, ko sva v naglem diru dospela na piano. No zdajci posejana tla. Gosta struja črne krvi je brizgnila iz rane si predstavite najin obup; kolovoz reko! 1 peljal naravnost v a on je z votlim ječanjem izpustil Ahmeta iz oslabelih Pripeljavši se tik vode, so utrujeni konji obstali rok. Ahmet je kakor blisk skočil na nogi, pobral star tresoč se na vsem životu; z Ahmetom sva urno poska- čevo sekiro in s tem znamenjem zmage v roki ubral za kala z voza ter skušala skriti se pred razbojniki, kateri menoj. Jaz sem spešil končati mojo hojo so, kar nisva dvojila, podili «e za nama. Motreč okolico po nevarni 1 lestvi 1 ki je grozila vsako minuto drkniti raz skale pod so moje oči obvisele na granitni skali, ki je stala kakih težo dveh človeških bitij, ter se nahajal na gladki 1 z poldrugosto korakov od naju osamljena v reki. Debela mahom črničjem porasli plošči 1 veliki približno deset stoletna cedra, podrta od burje, je naslanjala svojo težko kvadratnih sežnjev. Jedva sem utegnil stopiti na ploščo glavo, liki lestva na skalo. Prevdarivši vse ugodnosti te ko je iz gozda na vse kriplje priropotal voz, bitkom pozicije, sem jo pokazal Ahmetu in urno stekel njej nabit z najinimi nedavnimi gospodarji. Ostavivši hipoma Letnik LIX. Stran 127 telego poleg najinega voza, so poskakali z .^nje in za radostila, kajti imela dasi malo, vsaj nekoliko živeža. zrivši mene vrh skale z grožnjami in divjim upitjem. Med tem je soince priplulo dokaj visoko ter jelo grozno mabaje s sekirami, stekli proti cedri, po koji je še lezel pripekati. Da bi se vsaj nekoliko skrila pred grozno Ahmet. No zdajci so mahoma zagledali mrtvo starčevo vročino, razobesila vsa najino vrhnjo obleko na grm 9 telo i plavajoče v luzi temne krvi. glasnim krikom seme katerega je kakšna burja na to skalo, ter se vleglo bridkosti in zlobe se je vrgel starši sin k očetu, ga pre- pod ta površni šotor. Tudi najini sovražniki so si zbili vidno vzdignil s pomočjo ostalih telegi 1 ne nehaje po- nekake šotore v senci stoletnih ceder. strani je stala šiljati nama strašne grožnje in rotenja. Zbeganje, vršeče se v sovražniku telega in okoli nje so se pasli trije konji, z najinim čas umakniti se na skalo, a meni obsoditi okolščine, v dalo Ahmetu vozom se je odpeljal jeden roparjev. Videč mirno sovraž nikovo vedenje, sem mislil tudi jaz pridružiti se Ahmetu 1 kojih sva se znašla. Soince je že bilo na nebu in zlatilo ^^ je že dolgo ležal izleknjen v mehkem mahovem okolico z nesmelim bledim jutranjim sijajem. Skala na žišču, ter počival od napornega nočnega in jutranjega koji sva se nahajala, je stala na poluokrogli poljani dela. Ali komaj sem se vlegel, že se je vsipalo na naju obdani s treh stranij z gostim pragozdom. Zadaj za skalo kamenje, prst in veje iz nasprotniškega tabora. Poska je brezšumno močno nesla svoje vode, široka, mogočna kala sva po koncu in pozdravila neprijatelje prav z reka; onkraj je bilo videti, vrsto od naju, nizek, blaten istim strelivom. Nekaj sovražnikovih kamnov je priletelo in puščoben breg. v gnezda galebov, kjer je ležala najina dragocena hrana. Jaz še nisem bil končal svoja opazovanja, ko sta To naju primoralo prenesti jajca iz vseh gnezd za me kričanje sovražnikovo in preklinjanje uverHa 1 da se začenja nova vojna. Pet sovražnikov je bilo tukaj: fant z rudečimi brkami, dva gospodarjeva sina (jeden, pri- jevši od mene svinčeni dar ) izvestno ostal doma) in grm in jih prikriti z mahom. Slednjič je jelo sovražniku presedati to brezuspešno streljanje, in pustil je naju na miru, ranivši naju in prejevši od naju nekaj ran. (Dalje sledi.) še druga dva kaznjenca z obritima zatilnikoma, ki sta bržkone skrito gostila pri roparjih. Najina sreča je bila ) da niti jeden ni imel pri sebi puške, sicer strelili kakor vrabce. naju po ■ ■ i^/N AAA ^ Prvi je napadel najino trdnjavo starejši sin starčev, odločnim in mračnim pogledom, imajoč za pasom se- Osebne vesti. Cesar podelil ritmojstru cesarske kiro in držeč v zobeh velik širok nož, je splezal deblu telesne straže, gospodu Jerneju Andrejku na Dunaju plemstvo cedre po bistro preprijemljaje veje z velikanskima z naslovom Livnogradski. PremeSöena sta deŽelnovladna inženerja gg. Leon Bloudek iz Postojne v Novo mesto in svojima rokama. Že ]e bil prišel do sredine, ko sva z Ivan Jaksche iz Kranja v Postojno. Obč. svet ljubljanski Ahmetom videč njegovo namero, ga skušala skupno mo titi sva je imenoval konceptnega praktikaLta gosp. Frana Š vi gel j na mestnim koneipistom. podložila pod deblo, ter Petelin je imenovan akcesistom v Logatcu. — Železniški Okrajni narednik v Celju, gosp. A ; odlomljeni vrh cedre na vso moč začela porivati raz skale. Razbojnik je oficijal pri državni žekznici v Ljubljani» gosp. J. Klobauk že blizu skale; še nekaj minut — in on stopi na ploščo; no ta hip sva s poslednjim obupnim naporom vzdignila votlim treskom in bobnenjem je padel su- je premeščen v Slane na Češkem. ) Promocije. Zadnje am so bili promovirani delo Ivan M r b a r, nazijski suplent v Trstu, doktorjem filozo- hoten velikan na zemljo s smelim krvolokom hlepečem fije, Josip Stroje doktorjem medicine, Anton vitez Pant z po osveti. Nečloveški krik je bil takoj zaglašen s hrusčem človeško telo. doktorjem prava Matej Osen j ak doktorjem bogoslovja, Anton Brecelj in Just Pertot za doktorja medicine. lomečih se vej, in le mrtvo, razmesarjeno človeško telo, — Mestna hranilnica v Novem mestu je izvolila še minuto preje cvetoče in močno, pokopano pod hlodi svojim predsednikom gosp. Simona Sladovica pl. Sladojeviča. Slovenke mesta Kranja so darovale za zavod sv. Nikolaja v Trstu 190 kron. čast jim! v Ljubljani namerava ustanoviti društvo, katerega namen je da lesnega orjaka, je pričalo o nesreči. Sovražniki videč, nama ne morejo z javno silo do živega, sklenili so naju umoriti z gladom, in se razpoložili na bregu kakih petdeset korakov od skale. Zdajci sem imel priliko ogledati si natančneje najino trdnjavo. Predstavite si šest sežnjev vsestranska organizacija ženstva na podlagi popoln^ednakopravnosti nosti_vseh stanov. Naöelnica pripravljalnega » raven granitni stolp, stoječ za reko na poluokrogli Berta 'STrTrillerjeva, odvetnikov.a soproga v Ljubljani. gospa visok rogljati planoti; površje plošče, na koji sva se nahajala, - Skladišče surovin za črevljarsko obrt ustanovi je bilo skoraj štirivoglato, a v njeni sredini bliže reke novoosnovana zadruga örevljarjev. Skladišče se bo nahajalo v je zijala laket velika, okrogla votlina. Spustil sem vanjo Mayerjevi hiši na sv. Petra cesti in se otvori 1. aprila. kos granita čez trenutek se čulo votlo plivkanje vode; dencu stala tako visoko kakor v reki ter bila z jasno je bilo, da je voda v tem naravnem stu v Tržiču. Nova hranilnica in posojilnica se je ustanovila bržkone v dotiki Kraj njo Sodni uradni dnovi se bodo vsled odredbe višje- plošče, tu pa tam v jamicah so ležala jajca galebov in čapelj ki so s presumljivim sodnega predsedstva v Gradcu vršili Št. Vidu pri Zatičini. po dvakrat na mesec v vriščem krožili nad nama. Ta iznajdba me Delavski shod se je vršil v Idriji dne 24. t. m. jako raz- Udeležile-so se ga vse stranke. Shod se je soglasno izrekel, Stran 128. Letnik L1X. na] ostanejo rudarjem drva in žito kakor doslej, temeljne vensko akademijo ne more glasovati, ker bi bil tak zavod plače pa naj. se zvišajo za 30 krajcarjev na dan. nepraktičen sploh ni upanja da se kdaj oŽivotvoril V V Knežaku na Pivki se je ustanovila nova po- trgovini pridejo v poštev le svetovni jeziki, zatorej on vztraj družnica c. kr. kmetijske družbe kranjske, h kateri je pristo- P" svojih nazorih. Ko je gosp. L manjšini še jeden pilo takoj prve dni 51 ölanov. Načelnikom je bil soglasno v nemškem jeziku pojasnil, da bode nameravana akade izvoljen gosp. Dragotin Če sni k. « ustanov. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko podelila je izpraznjeno ustanovo za nadaljevanje mija posebno pozornost posvetila nemškemu jeziku je brez študij na dunajski eksportni akademiji slušatelju omenjene akademije, gospodu Ludoviku Boštjančiču iz Trsta. Nadalje podelila je trgovska in obrtniška zbornica za leto 1901. ustanova nawlednjim nženoem, odroma uŽenkam tubajsnih strokovnih obrtnih šol in sicer: Josipu Grčarju, Iv. Cedilniku in dvojbe velike važnosti v mednarodni trgovini, prestopilo se je odsek za ustanovitev akademije bili so poleg tajniKa izvoljeni glasovanju predsednika K o I Im a n, Urbane. m Anton K , Jos. Lenarčič, Filip Supančii Nemška manjšina oddala je prazne gla m Fran Feliks Slovenski odvetnik na Dunaju Gosp dr Ro gumil Krek se je naselil kot odvetnik na Dunaj Jos. K a st e1 C u po 100 kron; Josipu Zo j ku, Mariji Ažman, Mariji Pire in Mariji Sušni k pa po 50 kron. — Obrtna zadruga se snuje za radovljiški okraj, so pravila že predložena. Pasji kontumac je vlada razglasila za sodnje okraj L) ubij 400 Hrvatov se na Prusko. peljalo dne 21. marcija skozi m Srečolovi. primeri, da se naprav Ker 1 se v najnovejšem času množij srečolovi (igre na srečo) so njih prireditelji prejeli oblastveno dovolj predn kr. finančn Krško, Kostanj Novo mesto in Žužemberk ter za ves ministrstvo v sporazumlj s C. kr. ministrstvom za notranj politični okraj Kočevje. Povod tej odredbi je, da je v kratkem stvari izdalo nastopna ukazila: Prošnje za dovoljenj da času izredno mnogo psov steklo ter je tudi bilo 21 oseb se smeli ugrizenih " napraviti srečolovi, je vselej vložiti pri pristojnem političnem oblastvu I. stopnje ter jih kolkovati s kolkom za Trgovska akademija v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko bavila se je v plenarni seji kroni Obsezati morajo take prošnj zlasti napoved o šte vilu in o ceni srečk, o načinu dobiteljic in o namenu mu zopet z ustanovitvijo slovenske trgovske akademije v Ljubljani. Na dnevnem redu je bila izvolitev odbora, kateri ima zadevo pretresati ter zbornici staviti konkretne predloge. Kakor že znano, dovolila je zbornica v slavnostni seji dne 12. januvarja posvečen čisti donos Pri srečolovih z igralnim kapitalom v znesku 10.000 kron in več je tudi dokazati potrebno poroštvo, da se bodo izvršili brez vsega zadržka Srečolovi se ne smejo napravljati prej dokler ni dospelo dovolj letos v ta namen znesek 20.000 kron ter ob jednem sklenila da se ima voliti peterih članov, odsek obstoj naj potrebno 3 IZ dožene predsednika, tajnika stojnega oblastva, drugače , bi se moralo zoper prireditelj četi postopanje po dohodarstvenem kazenskem zakonu. pri-za- ter zbornici poroča Umrli. V Novem mestu je umrl ondotni inžener Predno pa sa je volitev odbora vršila, izjavil je zbornični svetnik Baumgart da se mu zdi tem povodom umestno gosp. Tomaž Valk Ivan Tavčar. Ljubljani je umrl podjetnik gosp. V Gradcu je umrl bivši štajerski deželni pojasniti postopanje zbornične manjšine in to tem bolj ker slovenski listi o stvari baje niso objektivno poročali Baumgartner prereka, da Gospod glavar in trgovski minister v Windischgraetzovem koalicijskem ministrstvu, grof Gundakar Wurmbrand. Dne 23 marca bila manjšina v odseku spora umrl na Klošterski gori velespošto zumna z namero večine, naj se ustanovi slovenska trgovsk B posestnik Gašp P v m akademija, v slavnostni seji pa se je najedenkrat proti d. Avžuh v 65. letu svoje dobe. Parnik na Ljubljanici. Gospod Fr. Kotnik r na taki akademiji ter proti istej tudi glasovala. Govornik omenja, da je v mednarodnem prometu potrebna v prvi vrsti nemščina ali pa kak drugi svetovni jezik biti vsaj utrakvistična. Za tako zatorej morala akademij slovensko pa ne. glasoval on tudi danes za tem smislu izjavil se je baje tudi v od Vrhniki, ki je, kakor znano, po dolgih in težkih bojih dobil koncesijo za vožnjo s parnikom po Ljubljanici, namerava svoj projekt izvršiti tekom prihodnjega meseca. Za sedaj bo vozil jeden parnik vsak dan z Vrhnike v Ljubljano in nazaj. « Nesreča. V Celju je zblaznela soproga sodnega seku. Odgovarjal mu je zbornični svetnik Lenarčič. Danes svetnika Gregorina, ter skočila z druzega nadstropja na cesto, ni več v razpravi vprašanje, je li naj se ustanovi slovenska i® obležala mrtva. Potres. Tekom zadnjih dni so se v raznih krajih na Slovenskem čutili več ali manj močni potresni sunki. Naj- na akademija ali ne; to vprašanje je že rešeno, in danes dnevnem redu volitev odseka, ki se ima pečati z ustanovitvij akademije. Gospod Lavrenčič omenja, da je bila dotična raz- i® ^^^ ^^^^^^ P^^®^ ^ Ljubljani. Večina prebivalstva ga prava v odseku povsem mirna gosp Luckmanu odšel je bil sicer niti opazila ni, ali v gledališču je vender provzročil zaradi nujnega opravila pred glasovanjem, gosp. Baumgartner [•jal nasvetu, ko se mu je zagotovilo, da se bode malo paniko. pa ugova samokresom napadla sta 19. t. m. brata skrbelo za to, da bodo slušatelji popolnoma vešči ne samo slovenskega, ampak tudi nemškega, eventualno tudi laškega ali kakega drugega svetovnega jezika. Tembolj nas je prese- netilo in ogorčilo postop manjšine v slavnostni seji, v ka Anton in Martin Pevc hlapca Janeza Lenarčiča v neki gostilni v Beli cerkvi. Jeden je Lenarčiča ustrelil dvakrat v trebuh in ga nevarno ranil. Požar, teri gosp. Luckmann ni govoril kot mandatar manjšine, ampak noči od 23 na 24. t. m. sta goreli v Postojni hiši gosp. Jos. Lavrenčiča. Škode je 12.000 kron. kot mandatar svoje stranke tem se je manjšina podala na politično polje, kar je v interesu uspešnega delovanja zbornice obžalovati. če nam vržete bojno rokavico, jo poberemo, a za — Pozabljena straža. V velikanskem carskem parku nasledke odgovorna bode manjšina. Govornik izjavlja, da se se je sprehajala nekoč v zgodnjem pomladnem Času avstrijska večina nikdar ne more zadovoljiti z utrakvistično akademijo, cesarica Marija Terezija. Ko hodi semtertja, zagleda v travi nemška; ljubljanska realka bodi nam v prvo cvetko, ki je vzrastla na prostem, malo vijolico. Ta ivo skromna cvetlica dopadla se je cesarici tako, da jo je sklenila bi faktično bila tem oziru svarilen vzgled. Gospod Luckmann se je razžaljivo izrazil o slovenskem jeziku, a sodil je kakor slepec o barvah, darovati jednej svojih vnukinj, katera praznovala drugega zatorej njegovih izvajanj pač treba posebej zavračati. Svetnik dne svoj rojstni dan. Da se cveta ne polasti v teku dneva Luckm je rekel, da pač ni zaslužil takih očitanj ker kedo drug, zapove poveljniku straže, naj nastavi na tem mestu ni nikdar stopil na strankarsko politično stališče, a za slo- vrta stražo, ki naj hodi ob gredici gori in doli. Straža zav- ur Letnik LIX. Stran 129. r K r t v I ; .u w zame takoj odkazano mesto ia čuva skrbno, ne da bi znala, velika, zato je moral „Saint Simon" nadaljevati svojo pot, Čemu stoji tukaj. Toda prišlo je drugo jutro, prešli prešli pustivši „Jupitra'' svoji usodi. Vender je stanje parnika še so dnevi, ne da Minulo poletj prišlo zima povelje, naj se straža odstrani, precej dobro, zato je poveljnik „Jupitra" izjavil, da ne za-vže pokrila s svojo belo odejo vrt pusti parobroda, ker se nadeja, dopeljati ga v kako luko ali in ono gredico, a straža je še vedno vestno stala na onem pa srečati veöji parobrod, kateri bi ga vzel za seboj in ga prostoru. Marsikdo mimoidočih vprašal nehote po vzroku, speljal na bližje otoke Azzore. ki bi opravičeval nastop straže na tem samotnem prostoru Boj zoper alkoholizem v Švici. celi • • vici se ne da bi našel odgovora. Niti sam poveljnik straže ni znal pričela kiepka organizacija proti žganjepitju, katera bilježi po povedati druzega, kakor da mu Marija Terezija pozabila je cvetko, ki povcijo in naročeno stražiti mesto, nepričakovanih uspehov. Na čelu podjetja stoje najodličnejši onem pomladnem dnevu na možje in gospe, kateri ga podpirajo z izdatnimi sredstvi. V jo je namerila svoji vnukinji, pozabila na dano največjih mestih je 455 „restavracij zmernosti". Ker se v teh tako ostala jo etraža zvoeta danemu povelju. Nekega gostilnah za prodano pijačo in jed ne zahteva prav nobenega ceno, je dne pa je prišel po naključbi v oni del vrta cesar Jožef, dobička, marveč se jih prodaja le za pravo naslednik cesarice čajem odgov( Marij Terezij s svojim odličnim zna- ubožnejše ljudstvo to napravo spoznalo za kupno pravcato rešitev. hotel vedeti, kaj "to pomeni Toda nikdo mu ni znal Kajti ljudje, si prej niso mogli privoščiti požirka zdrave dokler se ni obrnil naravnost na svojo mater Marijo vinske pijače, ker so krčmarji točili vina predrago, in je ljudstvo Terezijo z vprašanjem o zadevi. Tisti hip še spomnila segalo po cenenem žganju, so pričeli pogostoma obiskavati te se cesarica onega dogodka, pozabljenega cvetu in straže in ' „restavracije brez špekulacije". V Cürihu je cel „hotel zmer-takoj dala povelje, da se odstrani iz onega mesta, kjer je že nosti, katerega vodijo švicarske dame, katere so prve začele dolgo ni bilo več treba boj zoper izkoriščevalce hotelierje. V tem hotelu, ki ne odira Bestialen roparski napad. Siska poročajo, da svojih obiskovalcev, ni nikoli v celem letu prazna niti jedna sta pred več tedni po noči napadla dva oborožena moža spe- čega posestnika Jovanoviča ter zahtevala denarja. ni hotel dati ničesar. Eoparja sta nato sežgala postelj, Napadenec žu- pa gaje mu, da ga sežgeta. A Jovanovič je ostal neustrašen. Nato sta ga pekla z razbeljenim železom, a vender nista do- soba. Večina kantonskih vlad pä tudi krepko podpira ta podjetja zmernosti s tem, da jim daje brezplačne koncesije in ne naklada na iztočene pijače nikakih davkov. No, in kar je v vici mogoče, to naj bi v Avstriji ne bilo? 4205 ženskih src se je raztužilo v Bremenu radi bila denarja. Jovanovič je bil nad štiri tedne v bolnišnici znanega atentata na nemškega cesarja. Zato so mu poslale na smrt bolan in je te dni ozdravil. Med tem pa so orožniki krasno spomenico s posebno žensko deputacij zgrabili jednega roparja, ki je povedal, da se imenuje Štefan Sopič Portugalski kralj don Carlos je velik prijatelj ptic. Njegov ponos je, da ima ysaj jedno Posebne vrste poroka je ptico vsake vrste, bila nedavno v vasi kar jih je na svetu. Učenjaki vsega sveta mu pomagajo pol- Graholice ob rusko-poljski meji. Ženin Marel Vojczak, 831etni niti kletke in omare. starec, peljal altarju ISletno hčer svojega uslužbenca. Kralj Edvard VII. Žid? Angleški list n Black Starec ima 11 otrok, 63 vnukov, 38 pravnukov in končno and Withe" prinaša zanimiv članek, v katerem dokazuje, da 4 prapravnukov; komaj 190 kmetiških deklic, šteje zahaja seveda ne nosijo niti modrca, niti Ruska gimnazija za ženske. V Orlovu, 3.256 prebivalcev, imajo gimnazijo, v katero bila kraljica Viktorija židovskega pokoljenja. Vojvodinja Kant, mati pokojne kraljice Viktorije je bila iz popolnoma židovske družii^e Saalfeld in je bila čistokrvna Židinja. „Black klobuka, nego priprosto kmetiško obleko iz domačega blaga. ovčje kožuščke in visoke suknjene čevlje. šolnina znaša and White"* dostavlja, da se je Viktoriji pozpajo^^ da-bUa_žiiQvstke_ixvi. B^v^-d^i^SJI , njenemu sinu, ^0i^skö,,^kQlienJe še^J[olj^QZ|ja v obrazu. — Židje se seveda rublje na leto. Tudi svojo „menso academico" imajo. De- kleta^ se uče skoro vse predmete gimnazije Nesreča na morju. Blizu otoka Capraia dni tega meseca udaril v kopno francoski parnik r» prve Marie Lu- vesele tega, da po tolikih stoletjih zamorejo pokazati na eno kronano glavo, v kateri se pretaka Abrahamova ker je nemški cesar vnuk kri In ise . Dne 17. t. m. popoldne je skoraj vse moštvo bilo na kopnem, in ravno tedaj je vihar najhuje razsajal, in valovi so čedalje z večjo silo udarjali ob ladjo KoneČno se je zaletel proti brodu „Marie Luise" strašanski val, kateri je brod odtrgal iz mesta, na katerem je bil usidran, ter ga potegnil v globočino. Na brodu je bil takrat samo poveljnik Anton G. Giuli in dva mornarja. Brod je bil sicer v zelo slabem stanju, angleške kraljice in se torej tudi po njegovih žilah pretaka judovska kri, potem pač ni čuda, da gre nemška politika roko v roki z židovsko politiko, lepe reči! Pač Hrvatski konji za južno Afriko. Prejšnji, teden so vkrcali na Reki zopet 700 konj, namenjenih za angleško vojsko v južni Afriki. Dosedaj so odpeljali iz Hrvatske in Ogrske v južno Afriko že 15 000 konj. Kineško novo leto v Londonu! Kinezi praznu- ker mu je vihar polomil in raztrgal jadra, a tudi krmilo ni ii^stop novega leta in tako so ga praznovali pravilno delovalo. Laški poveljnik v Capraio je odredil precej, da se pripravi parnik „Earico", kateri naj pojde iskat pone- tudi oni. stanujejo v Londonu, seveda v svojem oddelku mesta, ob reki Temzi, kateri kraj se odlikuje s posebno snaž-srfčeni^brod. Šele drugi dan zjutraj je parnik „Enrico^ dobil nostjo in redom. No, to pa Kitajce prav nič ne moti. Kakih brod na globočini in ga speljal v Portoferraio. Grenoveški- trideset zbralo se jih je v domu- svojega višjega, kjer so parnik „Jupiter" je v Oceanu prestal hude viharje, kateri so mu pokvarili stroj in je tudi vsled daljnega potovanja ostal se radovali, jedli in pili in s tem proslavljali novo leto več dnij zaporedoma. Kadar je došel kak nov gost, vsikdar so brez kuriva (premoga) Med otoki Bermuie in Azzore v Oce- vstali s svojih sedežev, dvignili posode z rižom ter pevali: anu je veČina moštva zapustila parnik in se s čolni podala Gro-ne forČoj, go ne forčoj" ! t. j. obogati se, obogati se. Ko po Oceanu, da dobi brod, kateri bi jih spasil. Na parniku Te n SO se dovolj pozabavali, zažgali so na čast' njihovemu ku- je ostal le poveljnik „Jupitra", drugi mašinist in kuhar. hinjskemu bogu sveče in razne ostrižke pisanega popirja Vsi dni je francoski parnik n Saint-Simon" srečal ta, na pol za- so bili zelo veseli, in zadovoljeni s svojim praznikom, menda puščeni parnik in se mu približal. Ko je izvedel, da potre- buje pomoči, so zanesli nanj debelo vrv, s katero ga je r» Saint mnogo bolj, kakor njih angleški sosedje, dnij poslušati njih so morali več neprestani: „gone forčoj"! Simon" hotel peljati do bližnje luke, ali vrv se je vsled veli- Koliko je na svetu denarja? Ravnatelj kovnice kega morja utrgala, in nevarnost postala za oba parnika denarja v Washingtonu v Ameriki je sestavil svoto denarja Stran 130, Letnik L1X. celega sveta Na 1 600 milijard dolarj vsem svetu je. bilo koncem leta lv900 J toliko tisoö milij % - smrtni postelji poročilo, da mu je žena rodila dolarjevi). prorošfeo vzkliknil f;Žena sina, pa je Od tega je komaj četrti del nepokritega papirnatega denarja, ženo pade tudi kraljestvo Leta 1873 je bilo na svetu denarja 4.600,000.000 dolarjev, a je bilo nad polovi Marij konÖala je je bila prva nositeljica krone In tako se je tudi zgodilo a z hči morišču papir] ni bil pokrit v kovinski vrednosti. Ako bi se izločil iz papirnatega doiga ves kovani Kako se ustavi krvotok iz denar tedaj je narastel denar v a rja jo zdravniški krogi ? Na to odgo 3,600,000.000 na zlatu, za 8,760,000.000 na srebru vsega sveta od leta 1873 za krvotok iz noea sledeče: Najboljše sredstvo ostalo prirastek prirastka 650,000.000 dolarj epokritega papirja znašal torej 7,000,000.000 dolarjev bilo od leta 1893 za 940,000 000 zlata Od m je ves tega zrak katerega v prvi vrsti sveži, kolikor možni zoper mizli treba globoko in naglo sopsti v nos, nekaj časa zadržati v pljučih, potem pa ga hitro puhniti skozi usta To se ponav 20 30krat. Tako soplj prestavlja na ta način ^ jako razširjenem sobranjem pljuč nekako sesalko ima vleče nase v večjih množinah kri, katera potem ne sili v žile Klodvku bi^lnm -»adoÄtayala srebrnega denarj bilo že 1. 1896. 4,250,000.000 a se manjša od leta do leta v nosu in glavi. Ta sesalna moč pljuČ je tako velika, da se čuti nje učinek notri v noge. Ako položimo prislušno cev človeku, ki je tako nategal sapo, na vranico, uprav slišimo, kako drvi kri po žilah. Pa tudi skozi nos potegneni zrak zadržuje že sam na sebi kri. Eoke je pri tem držati visoko nad glavo znamek Napredek ženstva v Ameriki. Statističen zb- Ako se nahajaš v trenutku, ko ti začne teči kri iz nosa, v ga je sestavil de Chelin o različnih službah, katere topli sobi, odpri hitro okno, ter se postavi pred isto na zrak 80 opravljali prej v Ameriki možki, pa so sedaj v njih na- Grlave pri krvotoku ne smeš nagibati naprej, ker to še pospeši kako je napredovalo ameriško krvotok. Dihanje kot sredstvo proti krvotoku podpiramo tudi meščene ženske nam pove ženstvo V zädojih 20 l6tih. Tukäj nekoliko podatkov iz tega ® tem^ da z drgnenjem nog, ali če je mogoče z gorko ko Šte zaznamka dobi narastlo od 412 na podobaric in slikaric je v Ameriki v tej 10.810 oseb; ženskih inženerjev pelj iste razgrejemo in s tem odvajamo kri od To 80 } ažnejša sredstva proti krvotoku iz nosa, in teh sredstev je bilo v tem času 127, zdravnic in kirurgi narastlo od se treba takoj poslužiti Tudi pomaga, ako denemo mrzle 527 na 4.555, ženskih propovednikov v cerkvah od 66 na ohlapke na nos in čelo, a tople na tilnik. Ako se kri še ne 1235 ženskih zobozdravnikov od 24 337 Te še mnoge ustavi uštrca se s posebno štrcalnico sok od limone v jedno druge službe opravljajo v Ameriki ženske v označenem številu, nosnico, katero treba za ^ isti hip očistiti krvi. Naposled se sme Toda mnogo drugih poklicov pa statistik niti ni navel na pr se pripetilo, da ]e neka Tako devojka v državi Kanzas priporočati še vročo vodo (53 stopinj Celzija), takorekoč vrelo; tako vodo treba vštrcati v nos, pri tem močno sopsti po imenu Asther Šearle nedavno prevzela kovačnico po svojem i^s^a, da se tako zapreči pristop vode v grlo. Basanj očetu. Od tega časa ima kovačnica vse polno naročnikov, od z vodo pomaga skozi nosnice tedaj ako je rana, iz katere teče kri blizu katerih mnogi prihajajo iz radovednosti, da vidijo, kako vihti spredaj; ako pa je rana zadaj nežna ženska roka težko -ko^aČica" teče kovaško kladivo. Ta interesantna öasih biti celo nevarno. kri v grlo in to utegne pripoveduje vsakemu, kogar to zanima, da «e v teku treh mesecev zredila za utrdile Čudovito. palce in njene mišice so se Dragocen maček. Američan KaroT Wead ima Loterijske srečke mačka angorskega plemena, ki ga ceni na 125.000 frankov. na vseh razstavah dobil prvo nagrado. Wead je V Lincu dne 23. marcija t. 14 9 Ta maček za tega mačka priredil posebno stanovanje. Malokateremu člo V Trstu dne 2 marcija t. 58, 60, 72, 17. 86, 84, 42, 36. veku se godi tako dobro kakor mačji zveri I V Pragi dne 27. marcija t. 87, 61, 44, 78, 26, Perzijski šah rad riše karikature. Stene njegovih zasebnih sob so prevlečene zato z gladkim papirjem, in kadar steno. Tako si slika na mu pride kaj na misel, pa nariše sam svoje sobe, a s samimi karikaturami. Kadar pa je stena že preveč pomazana, prevleče se z novim papirjem.. Zadnje besede vladarjev. Zanimivo je vedeti. Tržne cene. v Ljubljani dne 29. marcija 1901. Pšenica K 7. ječmen oves 6.80 česa se spominjajo umirajoči vladarji ob svoji zadnji uri. proso fižol turSMca nova 6.50 stara 8.30 ajda 6.50 7.20 10. Angleški kralj Karol IL je izdihnil z besedami: „Ne j.ustite umreti moje NelČke" I (njegova ljubica igralka). Henrik IV. je rekel sir Walterju: „Dragi, kaj je to: — smrt? ' Viljem III. je mirno vprašal svojega zdravnika: „Kako dolgo še traja ta položaj stoječ". Karol IX, pod čegar vladanje Vse cene veljajo za. 50 kilogramov. Ljudovik XVIIL je dejal: „Kralji bi morali umirati spada ona grozna Jernejeva noč", je vzkliknir navzoči sestri : „Sestra, sestra, glej ubiialce, glej kri! Strašno sem grešil! Bog mi odpusti! Zadnje besede nesrečnega Maksimilijana, brata našega cesarja, v Mexiki so bile: „Uboga moja Karlota"! (njegova soproga). Neapoljski kralj Murat brat Napoleona I, je dejal, ko so ga. I zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih zamorejo kraju gotovo in pošteno kapitala ustrelili, vojakom: „Le ne v glavo, v srce pomerite! Bog z vami!" Rihard ter rekel: „Bratca, jaz vama odpuščam!" Aleksander skušal potolažiti ženo z besedami: „Vidim, da te ta dogodek ukončuje, a mora biti".. Jakob V., škotski kralj, dobil je na je odpustil svojima morilcema na zadnjo uro . je • papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. I 10) Odgovorni urednik: Aygngt Pacihar. — Tisk in založba: J. Biasnikori nasledniki.