gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl
3fl
pol leta 2 fl. po pošti
i
1 fl.30 kr
Tečaj
XIII.
Ljubljani v saboto 14. julija 1855.
List
Nekaj
vinoreje v austrijanskem cesarstvu

Gosp. A. Schwarzer na Dunaji, ki se veliko po
ďa bi spravil austrijanske vina k časti tudi v
ganja,
ptujih deželah, osnoval kupčijo z vinom
ki je potoval v Ameriko in tam
Gospodarske skušnje.
Kompost ali mehani gnoj
v
Ce člověk pride na kmečko dvorišče, vidi pri prid
doljne Austrije in Ogerskega, JTkù^lSa alřm^S'^Sl . sveta, kjer se vino pride- P *»P	af"'
luj .
dajajo
on ki je obhodil veliko in mnogo dežel
kega gnoja, inalokterikrat
se mnogoverstne vina pro je z odkritoserčno besedo v poslednjem zboru
uajaju, Ji/ £J uunuvvoviviiu wi^o^uv »	v.
dunajské kmetijske družbe razložil vzroke : zakaj vi noreja in vinokupčija v vsem našem cesarstvu niste na tisti stopnji, na kteri bi lahko bile, ako bi se vinorejci,
čeravno se ta
prekosi, da
delj casa záleže na njivi kakor uni. Vsak moder
L" m P f nQi K! ci nonroril blin maaonon-Q rrn m'n ' T\Jo
y w aup auui puova oit uivoautga & J ** ? vt
še lože napravi kot uni, in ga tudi v tem
v v
okupci in vlada združili in bi vsak za svoj del pri
polaj
kmet naj riscu in smet ali cest
9
si napravil kup mešanega gnoja! Na dvo ! drugod, kakor mu bolj kaže, naj spravlja tanjke vsake baže, blato iz grabnov
9
ganJ
aj
pepel
sto druzih
pomogel k obilnému pridelku dobrega
in
sanj
prodaj
Gosp. Schwarzer je govoril sicer le od vina iz doljne
Austrije in Ogerskega ske teh dežel. Cujrno
9
in je
odkril
penosti
kaj je rekel, in sodimo
Otvc Itll	VUJIUU, IVOJ JV> ivrtvi, iu ov^.i^v,, ~
smo po Štajarskem, Krajnskem, Teržaškem in Gori škem kaj na boljem od unih dežel.
ali
verzenih reci na kiip. Ce vsak dan od vsacega tega le en funt nabere, bo zneslo to čez leto veliko centov in po vrednosti veliko goldinarjev. Zgoraj na kupu naj se naredi globina in v to naj vlije vsak dan gnoj nice ali kake druge mlakuže. Če ta kup čez leto kake trikrat premeće, da se vse dobro pomeša, si bo na-
ki je za vsak svet zlatega dnarja vreden
redil
ituu gnOJ , ivi je £jci »aaa isvci /jinir^a uiič
Truda ne bo imel veliko, dobička pa dosti
»
žlahno terto"
pravi
v
še ni vse oprav
um in trud mora tudi svoje storiti. Stara navada
je (in navada je železná srajca), da je tergatev vsako Deželne komisije ZaStran SlUŽnOSti ali SCrVitUtOV
leto ob svojem času in ob ravno tistem času za manjso ali večjo okolico dežele. Pri vsakem drugem sadu

9
preden se iz polja ali verta spravlja, se gleda nato
ali je
pri grojzdj
ali ne. Pri naj žlahnejsem sadu
to je,
je pa ljudem naj manj za to mar. Ka dar je přišel na vad ni čas tergatve, se terga in bere kar je Bog dal, in nobeden ne gleda na to
9
- ,	(Konec.)
'	Za Koroško.
Za predstojnikove ga namestnika je izvoljen predsednik zakladnega vodstva zemljišne odveze Jož. Ko-sehaker, —izmed političnih vradoikov: za stanovitne
kakošen	komisijne ude: deželnega svetovavca viteza Karola Gold-a
je grojzd.~Da se grojzdje ravno"tako izbirati dá, ka-	okrajnega predstojnika Janeza Fischer-ja in vladnega kon-
kor vsak drug sad, in da se nezrelo, gnjilo ločiti dá	cipista Aug. baron Aichelbujg-a, — za namestnika: vlad
od zrelega, zdravega, ali da bi se moglo tudi ve	'	~
y
nega tajnika viteza Reinh. Bazzi-a
izmed s od niskih
y
krat tergati
• ♦ 1	•	v <
to je dosihmal le malo komu
prišlo
9
je kdo tudi že kadaj mislil na to
ces
ni mogel kaj tacega lotiti,
celo trikrat ukvarjal s tem! In vendar je znano,
misel vradnikov: za stanovitnega komis, uda: svetovavca deželne vendar sodnije Karola Glaes-a, za uda pomnožene dežel. komisije: kdo se bo dvakrat ali 8Vet» dez. sodnije zl. Joz. Haeber-ja in Joz. Feischinger-ja,
9
da
za namestnika: adjunkta dez. sodnije Jan. Drasch-a
y
noben sad ne zori tako mnogoverstno
9
kakor ravno za zastopnike posestnikov služnih zemljis: za sta
grojzdja, — pilinu «»i oittiuíji »viiv^ ii.^» »iuu^iuu
in še marsikaj druzega delà o tem velike razločke
pleme in starost terte
9
lega
inograda novitna uda: grajsaka žl. Autona Canal-a in skofijskega
.	• V	1	rr •	1	« • I	• V ft	rm m rsi	m
y
inspektorja Kirsch-a, za namestnika: grajsaka Ed. Gautsch
tudi na eni terti zorijo spodnj i grojzdi tikoma tal
y
za zastopnike vživavcov složnih pravic:
popred kakor zgornji. Ce so spodnji grojzdi popol- za stanovitna uda: župana iz Niederdorfel-a Janeza Sorgo
ma zreli in za tergatev pripravni
9
se
njaj
zori ti
9
kadar so pa ze
zreli
zgornj
9
so um
že manj ali bolj gnjili. Kdor pa hoče pridelati žlahno vino, mora tergati do dobrega zrelo grojzdje
9
ne
prezrelega ali že gnjilega. Kakor pa nasi vinorejci zdaj skor sploh ravnajo, ne more biti pridelk tako
žlahen. kakor
lahko bil
in slabo, kislo in sladko, zdravo in gnjilo
zakaj
se mesa dobro
tam tudi
v dobrih letinah ne more biti žlahna kapljica, tudi terta žlahna, lega prava, zemlja dobra. Če bi
je
kdo na dobiček porajtal bi pervikrat potergal
9
to
9
ga ne strašil trud, ako kar je popoinoma zrelega in iz tega prešal vino, pozneje pa bi tergal vdrugič in spet vino prešal. Po druzih deželah že zdavnej rav najo tako, in posebno vinorejci ob Rajnu si naprav
in notarja in posestnika dr. Herm. Môrtlitsch-a v Volkovcu, za namestnika: žapana Janeza Herndl-a.
Za Teriasko in Goriško.
Izmed političnih vradnikov: za stanovitne ude: svetovavca dež. pogl. viteza Janeza Bosizio, okrajna poglavarja Janeza Beck-a in Fr. Grossman-a, za namestnika : tajnika dež. pogl. Jak. Pallna; — izmed sodniskih vradnikov za stanovitnega uda: svetovavca teržaske ter-goveke knpčije dr. K. Porenta, za ude pomnožene dež. komisije: svetovavca dež. nadsodnije baron Karola Codelli-a in svet. dež. sodnije Aug. Peschle-a, za namestnika: svet. dež. sodnije Fr. Ostrogović-a, — za zastopnike služnih zemljiš: za stanovitna uda : predsednika kmetijske družbe goriske Jož. Persa, in gojzdaarja in prihodarja Jož. Koller-a
ljajo na to
• V
svoje žlahne vina".
za namestnika: grajsaka markija Joz. Gravisi-a
y
y
za
zastopnike
vživavcov
služnih pravic: za stanovitna
uda: Tomaža Mlekuž-a v Bovcu, in posestnika dr.
Egida
222
*
Mrak-a iz Pazna bornika Jarja Rumaz-a na Veprincu.
za namestoika: županijskoga od- sedaj 48 let star je visji poveljnik turske armade
in po
Zgođovinske řečí
9
Rimski ostanjki pri Ajdovšini
Da bi
m sk
to čez H
v •
do konca do
glial in zraven borišče med cesarjem Teodozijem in vstajni-kom Eugenijem bolj obilno pregleda!, sem potoval zopet na Vipavsko, in nisem se kesal, ker sem se marsikaj nasel, zlasti pri Ajdovšini, ker me je v moji prejsnji misli o teku rimske ceste čez Hr ušico popolnoma zaterdilo.
Stare postaje „ad Frigidum", pozneje Castra, pač nihče ne bo drugej iskal kakor pri Hub lu, in sicer v Ajdovšini, kdor koli ali od krajnske ali od goriške strani čez Hrušico potuje. Vsa lega in lastina kraja za to govori. Vipavske reke od deleč skoraj znati ni, ker se njeui tek v oviukih prikriva; nasprot Hubel svoje valove prav vidno in šumeče vprek skozi ravnino pođi. Obe reki izvirate iz podzemeljskih jam, pa Vi pa va nizko in pohlevno od iz-hodne strani na dan prihaja, Hubel pa precej visoko in z močjo od severne straní iz jame huhlá, ob časih deževja pa še iz višje luknje svojo vodo toči. Tudi se potniku čez Hrušico ravnina proti Ajdovšini kaže odperta, krog Vipav-skega terga
Schoenleben (Apparatus str. 101) piše, da je ob njegovem času ondi še visok stolp stal, sled pa se še od druzih stol-pov znal, in sicer vsih skupaj šestnajst, samo lege kraja
ni dosti določil.
Mogoče mi je staro tukajsnje mesto dosti natanko popisati. Ondašnji gosp. fajmošter Volčič, sedaj v Divin-skega dekana izvoljeni, so me namreč o mojem pregledo-vanji prav prijazno podpírali, me tudi skozi vse hiše vo
dili, kjer se rimsko ozidje sledi Ijudje ondi
»
staro boštajno" ga
imenujejo; tudi tastarske mape pogledati, in
so mi naklonili
priložnost, ka
po teh staro primerjati z novim. Po takem je bilo staro mesto pri Ajdovšini v resnici Castra" ali vojaški stan, kakor je bil pri Rimljanih na-vaden; staro ozidje je namreč ravno na štiri vogle odmer-jeno,
V)
vsaka stran neka) cez 80 seznjev dolga, tudi na
tanko po štirih stranéh sveta
obernjena; izhodna
stran zidu
se še skoraj nepretergana zna, eden ali dva seznja visoko malo manj tudi
vzeta. južna je s hišami, dvorišči in cesto pretergana ; ve
9
zahodnja; severna
je bolj v nove hiše po
diti je nainreč, da večidel novega terga ravno v stari čve
terovoglini stoji. Stolpov, ako so bili enako razstavljeni, kakor na izhodni strani, je bilo ravno šestnajst; na izhodni strani namreč srednji stolp še stoji, čez deset sežnjev vi-
obćh
sok; dva druga sta do treh voslih se še ostanjki od
• V
sezujev znizana, in na
dvéh
znajo; ravno
tako se ostanjki
od dveh stolpov na zahodnih vo^lih in od drugih nekterih še lahko vidijo. Od rimskih kamnov z napisi je vendar le malo najditi, le odlomek se mi je pokazal s čerkami ...TRI ...MAR...; rimskih dnarjev pa še zmiraj dobivajo, nektere sem tudi v roke dobil, in sicer od cesarjev Maksencija in
grobe pa tudi semtertje, zlasti na južni
Konštancija; stare strani, odkopujejo, zidani stare urne
so
»
in kosti in lonci z ogljem
se v njih nahajajo.
Hicinger.
imenitnosti tretja oseba v carstvu turškem.
Omer-paša ni imel ne bogatih ne imenitnih staršev; rojen Horvat je pod imenom Latas služil kot podoficir v polku austrijanskih graničarjev. Ko se je enkrat sperl s svojim predstavljenim višjim oficirjem, jo je skrivaj pobegnil na turško Horvaško. Tù živeža iskaje pride v hišo turskega kupca, ki ga je z veseljem sprejel, ker je zual nemški jezik, sicer pa tudi lepo pisati; Omer je nastopil
nekega
službo kupcijskega pisarja. V štacuni se je tako ročno ve-del, da ga je Turčin prav rad imel in ga nagovarjal, naj prestopi k turski veri in vzame njegovo hčer za ženo. Omer ga uboga in se poturči. Al dolgo mu ni dopadlo v ti hiši. Eno noć se napravi in pobegne le s 30 piastri v žepu od
ter pride v Gôlhisan.
Tù
nekaj korakov pred
se ves izpehan po dolgi poti zgrudi na nekem kamnu
hise,
etOíll, MV » VO lUj^WUHU pv uvri^i puvi	Ulil 11U 11 Is n Is 111 liailiuu J
škornje so bile vse stergane, dnarja pa nič, da bi si bil nove kupil; popolnoma ptujec v vsi deželi ni vedil ali bi se obernil na desno ali na levo. Milo se zaćne jokati iu
bi saj enmalo mogel škornje zvezati
isce in isce
čim
9
a
pa zaperta in odložna; in tedaj se tudi za vojskine trume pot na Hubel nar bolj kaže primerjena.
Rimski zidovi pri Ajdovšini na zahodnem bregu Hubla so vendar posebno spričevanje, akoravno so doslej le premalo znani, če tudi v bukvah in časnikih imenovani, to (je|0
da saj bos ne pride v mesto. Najde res malo vervico, ktero si priveže šlebedre. Počasi se spravi na pot in si serce jači, dokler priJe v Vidin s pol piastrom v žepu.
Tù v Vidinu se vsede v kavarnico in sliši, da Ibrahim-paša bi rad dal obris mesta Vidina napraviti, pa nobe-nega člověka ni, ki bi se podstopil tega delà. Omer stopi
Turkom in se jim ponudi za to delo. Turki veseli tega berž naznanijo pasatu, da so našli člověka, ki prevzame
Omer se ga res loti in tako doverši, da je bil Ibrahim ž njim popolnoma zadovoljin. Omeru dá novo obleko in si ga udinja za inženirja. Ko je bil Ibrahim-paša pozneje v Mostar prestavljen, ga prosi Omer, naj mu dá službo v armadi. Kar je prosil, je dosegel; na svèt Ibrahima mu
Kmalo je bil povzdignjen
je
vojni minister dá službo kol-agassi-a (namestnika majorja).
za majorja i o kot major je šel na vojsko v Kurdistan; tù je postal polkovnik (obrist) in ko
je bila vojska končana, je přišel že kot poveljnik nekega pešnega polka v Carigrad. Tù je postal brigadir, prestopil potem v rumelako kardelo in pride pozneje v Mostar. Tù pa so ga zvijače mnozih pašov prisilile, da je službo zapustil. V Drinopolji je živil skozi 3 leta z majhno
■■	HHHHHH I |
davi in Vaiahíi začela, ga pokliče sultan v Carigrad nazaj in ga povzdigne za feldmaršallajtnanta; zdaj gré v Moldave in Valahijo in pozneje v Bosno. Po končani bosniški vojski mu sultan daruje 3 milijone piastrov, da poplaća svoje dol-gove, kterih ima Omer zmiraj dosti. Pozneje je šel nad
s 15 cekini na mesec. Ko se je ustaja v Mol
Černogorce in v dařilo je prejel od sultana drago sabljo damaščanko. Potem je šel v S u m! o in v rusovski-turški vojski je bil za višjega poveljnika turške armade iz-voljen.
Dosihmal je Omer imel že 10
zen
, ktere (večidel zale Čerkesinje) so popřej njegove sužnje (robkinje) bile. Sedanja njegova žena je Němka, ki jo je iz Valahije pripeljal bila je v hiši nekega boljarja izrejiteljca otrok.
Ko je v bosniški vojski enkrat do tistega mesta přišel
y
kjer se je pred več leti zapusen in ubozen s sterganimi skor-njami mudil, je pokazal svojim tovaršom tisti kamen, na kterem je takrat sedel in jokal. Omer-paša jezdi 18 let staro arabsko kobiljo, ktero je pred već leti za 80.000 piastrov
kupil
5
pa bi je sedaj za milijoo ne prodal, tako rad ima
to živinico
y
ktera ga spremlja v njegovih vojskab.
Ozir
svetu

V
Čertice iz življenja Omer-paša, višjega poveljnika
turške armade.
Kratkočasno berilo
Dolžnišnica.

Mnogokrat je bil Omer-paša že v našem listu ime- sreča zadene ali se kaj druzega
Pri Rusih je lepa navada, kadar jih nenadoma kaka
rodo vi ai
veselega v njih
novan, in enkrat že so tudi „Novice" nekaj povedale od pripeti, ali ob velicih praznikih, da tudi ubozih jetnikov
njegovega življenja, marsikaj povedanega
?
V kojigi „Eisenbahnbiicher" je pa še se spominjajo in ozarjajo njih tužne dneve s kakim dobrim
je	I MHHHBHH|||
manj znanega od tega moža, ki
delom.
223
Lavočnikova (kramarjeva) zala hčerka je nevesta bila. Pribodnji zet je pravi korenjak, hćeri io staršem ves po volji. Tedaj veli gospodar svoji ženi, mešok (kakih 12 funto v) naj bolje pšenične moke popeči. In ona razbeli veliko krasno peć, ter povabi sosede in prijatle; nevesta skiiće
Novičar iz austrftanskih krjgev
#
lz Dunaj a 10. juliji
prošnjo patriarbaRaj
a
Presvetli cesar je blagovolil na novem prostora mestnem
svoje dražice, vse žene in device se jamejo ročoo gibati. Stara mati grozdinke zbirajo, mala sestrica z velikim trudom cele deže tvargov znaša, nevesta mandeljne luši, mati 6 sosedami testó mesi, v tem ko „svatka" (teta), perva oseba v nevestini hisi, lonce z medom prinaša — ravno
pred vratmi Šotenskimi odkazati tadi prostor za cerkev pravoslavno z bogočastjem v staroslověnském jeziku posebno zavoljo Serbov, ki jih živi na Danaji veliko zlasti kupcov.
i
lz Gradca. *
9
kakor da bi že jatri ženitnino obhajali. Gospodar pride z žeoinom in nekterimi pomagači ravno iz terga, kjer sta rib in mesa nakupila.
Svilorejna družba štajarska je unidan razglasila, da po gospodu T. Rochel-a et Comp. v Gradca nakupuje na Štajarskem pridelane in u m or jene kokone (svilne mešičke) po sledeči ceni: funt plačuje po 1
Vse je doděláno
vse je gotovo. Piroge (paštete)
>
sajke (nekake žemlje), kolači so napolnjeni, pomazani in pokrižani. Skerbno jih sadé gospodinja in starejše žene v peč, ktero s težkim pokrovom zapró. Vse potihne in pričakuje kaj bo. Kar malo izbo proveje prijeten duh, ki močneji in močneji prihaja, da se žene prijazno pogledujejo in smeh-
ako so kokoni tako težki, da jih ne gré več ko k večem
300 na en fant, — po 55 kr., če jih gré čez 300 do
po
ce

po 50 kr., če jih gré cez 350 do 400
V
350
45 kr., če jih gré čez 400 do 450
9
9
in po
40 kr.
9
jih gre već kot 450 na en funt. Ce kokoni ali galete niso umorjene, se odbije desetina od imenovane cene.
ljaje prikimljujejo. Le nad gospodinjiuim obrazom se oblak skerbi visi, le njeno serce še negotovost tare. Velika pi-
lz Vidma na Laškem se piše od
z
t. m. mast
roga
»
v kteri se cela nerazdeljena zlatoka pece
9
se skazila! Kolika sramota za njeno gospodiojenje!
ko
Ven
plesnína se pri nas čedalje bolj razširja; spirani grojzdi pa se precej zdravi kažejo. Kokono sihmal še malo prišlo na sejm; cena jim je visoka
Grojzdna
o vodo
je do
dar
9
serčnost velja! Nekako hudo znamenje se ni prikazalo;
lz Gorice. # V našem
ter
niki
kakor njega dní Peter Veliki med zaklet- sta ga pred 3 leti žandarja v istiiskih gojzdih našla.
vserci se, „v..,
zakliče pomembno besedo: „Pora!" (čas jel)
izrejalisču mutastih je fante, ki
Ko
9
Peč se odprč; vse je po volji izteklo; potice so lepo
sta ga pervikrat zagledala, je nag po vsih štirih okoli la-, tako, da ništa vedila, kaj je to; berž pa, ko ju tadi
zil
ramene, sajke in kolaci rahli in lepi, in celo velike mesne on zagleda, běží kot plaha zver v bližnje germovje
Ona
nic se ni razpok- gresta hitro za njim, ga izvlečeta iz germovja, in ko vi
in ribje piroge so se dobro obnesle, nilo, nič ni odstopilo
oberne gospodinja k nevesti rekoč: „Pověj gospodarju, da dolge kremplje in se živil od trave, ki jo je z
in z olajšanim sercem se sedaj dita, da je človek, ga peljeta v bolnišnico. Imel je takrat
rokama ali
je z Božjo pomočjo vse po volji izteklo, in ga tedaj pro- naravnost z ustmi ruval. Pozneje so ga dali v izrejališče
#	J	•	• J	_ rt.ln/1 A	i	4 • 1	Q 1 ♦ V	«	«	ff	V,	*
simo, da naj sam pride pogledat
mutastih. Sedaj že zna po koncu hoditi in se čedno der
9
Prepoznol Ste li spregledali, da je že mala sestrica žati; s svojimi tovarši vred rad jé karonijedó, pa po travi
poprej od vas sernila, oznanit očetu veselo novico
2
ga se zmiraj mika. Ceravno je že 10 ali 11 let star, ven
In gospodar pride ter reče: „Pokaj me iz stacune kli
češ?
vem, da moji ženi
dar še nič ne govori
, sliši pa precej dobro in razume, kar
Kaj nek se je zgodilo tukaj čudovitega? Kdaj ze mu gospod vodja po slovensko rekó ali storiti ukažejo. Ver
naši
verli gospodinji
kar peko jetno je tedaj, da je sin slovenskih starišev. Kako dolgo
potic in pirog zadeva, v celi okolici ni para, da se ji taka	se je po gojzdih klátil, je těžko prav za gotovo povedati,
pekarija nikdar ne izverže!"	vodja mislijo, da eno leto, in da ni po kaki hudobíi zapušen
Tako pohvaljena gospodinja se nasmehlja ter gospo-	bil, ampak da se je sam zgubil. Dosihmal ni bilo še mo-
darja rahlo k mizi potisne, kjer mora še vse posamez po-	goče njegovih starišev izvediti. Sicer je pa fant tako suh
hvaliti, vsacemu posebej počuditi se. Na to prinese se ne koliko lonc z vmešenimi rebikami in drugimi jagodami,
9
ga ni druzega kot kost in koža; navadni živež mu nič
»To,
7)
batjuška
(očka)
>
ter
je
jih postavi k poticam rekoč: pa za bolnike ali betežnike".
Nevesta in svatka ste v tem potice in koláče s tankimi hlebnicami pogernile, obvarvati jih muh; tù in tam tudi ka-kega
in varno, da bi dobrodejnih živalic
da
kaj ne tekne, in iz vsega se
vidi, da ne bo starosti dosegel.
lz Braslovč 1. julija. St.— Nesreća, ki je danes
v
ze
99
tarakana in prusaka" (šurka) odpravite, toda skerbno
9
9
'if
ne poškodile.
Tedaj gospodinja okna odpre, ker je, kakor meni
9
V
mali izbi vendar enmalo
da
>
prevroce.
memoidoči
Sladké blagovonja se postajajo in zvědavo v
razpuhté čez cesto izbo pogledujejo.
To pripravni ženici kaj dobro dene. AI še slajše ji je pri sercu, ko drugi dan nje mož v svojem dolgem „arm
jakuu
stiri tedne več sosesk blizo nas zadela, so „Novice" nekoliko naznanile. Bil bi jo bil rad ročno sam naznanil
vendar je preteklo nekaj časa, prej ko sem bil v stanu resnico v celi obsegi oznaniti. Govorilo se je namreč tako in tako, toraj sem raji celó molčal, ko kaj ne zavsem go-
, da je
toča na svoji poti po naših bližnjih soseskah tako škodo naredila, kakor še jaz enake nikdar vidil nisem, pa tudi celó
tovega povedati.
In zdaj naj častiti bravci zvedó
stari možje pravijo, da enake vidili niso. Sreča v nesreći
9
(suknji iz veljblodje dlake), prepasan
99
z novim ;,ku
cakom" (pašom), z ženinom vred ponosno po ulici koraka in za njima oba štacunska hlapca, ki v svojih pisanih praz-
je, da ni silno na široko segla; na širokém polji slabo uro po hribih in gričih pa precej ožje. Tudi ni bila v celi širokosti enako huda; po sredi, slabe pol ure na široko
9
9
JO
9
Dičnih srajcah velike jerbase na glavi neseta, napolnjene s poticami in praseti in ribami. Sosedje se čudijo in okna odperajo, otroci po cesti svoje igrače popuščajo, ter željnih očí k sladkarijam povzgledujejo.
To viditi častivredno mamico radosti solze polijó
vse do čistega pokončala kodar je tolkla
tu ne vidi okó na celi poti
9
9
ne enega klasu sternenega, čisto po sredi še kositi ni kaj bilo; ni se razločilo, kje je pšenica, in kje
9
in
skor na glas jokaje objame ljubo hčerko nevesto:
99
Dete
moje!" pravi ihté se, „gotovo bodeš srečna v svojem zakona; nikako zlo znamiuje se ni pojavilo, in pekarija je lepa
U wu IVI UA im«« j VIB V/ r* JL JI A KJ V JL «i 1 U Vlil/ ^	J	J	I	>	J
rež stala, sternišče je pustila, kakor bi otroci bili žito po želi, stebla pa ne enega; četert ure (na vsaki strani pol) so žito pokosili, in ob koncéh te strašne rajde, spet četert ure (na vsaki strani pol)
9
bojo
v
se
želi
9
toda komaj seme
9
da si ne moreš lepše želeti". (Dalje sledi.)
U obrod ej ne živalice jih imenujejo, ker mislijo, da je ,,Du mavoj" nekak hišen duh, posebno ljub, v kterega še prosto ljudstvo v svoji praznoveri veruje.	Pis.
dobili. Ta strašna sredina zadeva od krajnske meje v Smeklavški soseski, Lóben v Reški fari, ene hiše verh
m»
Grajske vasi Sen-Pavlske fare, Selo, vštric Grajske vasi, Občino ob veliki cesti, Ternovo in nekoliko Šeut-Rupret v Gomilski fari, polje med Orio vasjo in Topovljami, ki last-nikom teh dveh sosesk sliši, v Braalovški fari, unkraj Sa
v _	_	______ _
vine
9
Breg
>
Polzelo, Šarek, Založe pri Novem kloštru v
224
Polzelski fari
potem je storila svojo grozovitno pot po rediti, da jim je na prosto voljo dano ali prestopiti v službo
5
ravni cesti po južni strani Sent-Andrejske fare, prišla na	tistega družtva, ki je železnico v najem vzelo, ali pa otfati Sent-II, zadeia nekaj Šent-Janžke fare
bila še v Vitansko faro segla. Na tej poti (slabe pol ure	kam drugam vmestila. Do konca leta se ima pa vsak ogia-
na široko) ni sternenega stebla. Postranske soseske te steže,	siti za tega voljo, — Vra dno oznanilo v teržaškem cas-
in pravijo, da bi v cesarski službi; vlada bo že skerbela, da jih bo pećari
Grajska vas, Rezana v Gomilski soseski, Šent-Rupret in
niku „Osserv.
triest." poterjuje, da žeieznica med Lja
Orla vas na spodnji strani, Topovlje na gornji gorni strani, bljano in Terstom se bo konec prihodnjega teta
bodo
imele
deloma še nekoliko, toda silno slabo žetev
sternenega
1856 od perla.
bli
Dunajskému dmžtvu, ki izdaja bukve
sredine so tudi te soseske jo pokositi morale; za ljudsko omi ko, je ministerstvo kupćijstva dovolilo,
precej škode pa še imajo soseske ob krajih te poti
Go
da mu za dopisovaoje z vradnijami, farami in županijami
milska, Kapla vas v Sen-Pavlski, Zakel v Gomilski fari, ni treba poštnine plačevati.
—m 9	m	• V i	-m &	1	V « • /»	•	i	l	1	t . •	■ •	•	• V	•	_ ...
Ie vojske v Krima
Polće in Parizle v Braslovski fari, vendar le lastniki, ki
e seme zgubili, dalejni teh sosesk
ni
• V
nic
so bližej sredine
bojo
posebnega novega. Pelissier piše od 10.
t. m. : „An-
gleži in Rusi i z velikega Redana so se hudo strelali, sa
so že brez škode odleteli. Cisto po sredi je tudi travnike, večer pa so omolknili rusovski topovi in Angleži grejo s deteljo in sploh vse pokončala, še celó krompir se obu^ svojimi deli naprej. Goršakov želí, da bi se vjeti naaproti
« •	i	«	t V i	r>i •	i	i • a	• i •	• « « fl	— .	^	_
tavlja
more na kvisko
Sirote so hitro zasejali prosa, za me nj ali".
Zdaj se je
y
se
9
nasadili fižola
še ostalo.
slane, da bi tudi to upanje ne bilo zastonj
le za gotovo zvedilo, da v
med turšico, ki je tam pa tam steblice bitvi 18. junija je padlo 7200 Francozov. Verjetni račini
Zaapanje stavijo zdaj v ajdo, Bog nas varuj
pravi
Drugače se
angležki časuik ?,Globe"
vanim
kažejo, da od jeseni
1853 so Turki zgubili okoli 130.000 vojakov Francozi od začetka vojske 70.000, Angleži pa 28.000. Če se se število padlih Rusov prišteva (tudi Sardincov je že pomerlo
Iz Horjula. V sredo zvečer 11. t. m. proti devetem blizo *900 brez vojske), je vojska ta blizo 600.000 ljudi
pa vidi sploh volja sosesk okolj
ako
odletijo, poskod
makom pomagati, da bodo zamogli ozimino sejati
se je od severja bliskati jelo in cerni oblaki so se prav naglo proti burji valili. Stali smo ravno proti jugu ober*-
njeni, kjer je bilo pa vse
ze požerla
in vendar se nobene vojske ni bilo
9
jasno; na
da bi mesec
posvětil, in
enkrat se posveti, kot vidili smo lepo belo kroglo, ki je
v kteri bi se bilo tako neprenehoma in v eno mer le od mirú govorilo, tako, da je že res smešno
slisati od tacega mirú! In še zmiraj se naberajo nove ar-
počasi od burje proti jugu letala. Bila je viditi tako debela, made n« vsih stranéh. Iz Rusovskega se tudi spet sliši od kot precej debelo jabelko; od začetka čisto bela in popol- nove rekrutirenge, ceravno je perva komaj pred 3 tedni
že
končana bila; spet se ima od 1000 duš 12 vojakov vzeti; tudi stařeji možaki, ki so že dolgo doslužili svojih 25 let
9
noma okrogla, na sredi pota je zadnji konec se potegnil in
vedno daljši in tanjši prihajal, sprednji pa se razpoči bolj rumeno in poslednjič rudeče v iskre, ki pa kmalo zgi- se sopet jemljejo v vojsko, in naj novejsi ukaz cara Ale-
Zdelo se nam je, kot spušena raketa *). Vse to je kaandra zapoveduje, da kardelo donskih kosakov se ima
dopolniti z dobrovoljci kakoršnega koli stanu. Turkom že
nejo.
terpelo kakih 10 do 15 sekund. Svitloba je bila tolika so stvari senco delale.
da
Mora biti že zlo dve leti, kose si,° dnarja manjka ; pod porost v o m franc»zke in angležke
je ravno tako visoko pa sama krogla, tudi tako svitla v,ade b°j° z« same vojskine potrebe vzeli 120 milijonov na
Truplo Ra glana so 5. t. m. pripeljali v Ca-
Deržavni zbor v Parizu je „po svoji službini
vidila.
Janez.
I% Ljubljane. V četertek zvečer je sestra gosp. mi-
aionarja Pir ca zapustila krajnsko deželo in se s svojim
možem in 4 otroci po zeleznici cez Dunaj podala v Ame
riko
9
ž njimi je šel tudi mladi kmet Pogačnik, pri-
tako se imenuje mož
hodnji ženin starejše hçere. Noc gosp. Pircove sestre — je imel v Podbrezji nad Krajnom grunt,
pósodo. rigrad
dolžnosti" dovolil nov zajem in sar Napoleon se mu je zato lepo zahvalil. deržavnem zboru podaja zdaj ta zdaj uni poslanec ministre; naj huje pa jih bo prije! Roebuk 17. dan t. m., kteri dan
naprej napovedal in prosil, naj bojo vsi pričujoči.
novo nabero vojakov; ce-
V angležkem
jim je
ze
■ v
movini
9
9
ga je, ker zena ni imela več ostanka v svoji dona vrat na nos prodal in komej toliko za-nj skupil kolikor jim bo za pot v Novi Jork potreba. Ker imajo gosp. Pire veliko zemljišča v Ameriki in precej dobre dohodke
Na Španjskem, posebno v Katalonii hudo
vre;
>
bojo
že
živeli
»
al gosp. Pire so že stari in če jim jih
Bog vzame, kaj pa potlej ? Kaj bo prosti krajnski kmetič začel samotež v Ameriki? s čim bo svoje pravice branil? Sicer pa mora v ženinu precej velik plamen Ijubezni go-reti, da gré za ljubico celó v Ameriko! Bog daj, da bi
pravijo, da trojna stranka rogovili tam in v Londonu: ru-sovski rublji, politični beguni in pa francozki legitimisti; ti poslednji mislijo, da tudi v letu 1813 in 1814 je Špa-
nija prekucnila cesarski tron v Parizu io to mislijo tudi zdaj od te strani doseći. Kaj bo konec španjskih pretucij,
Parižka obertnijska razstava je bolj ime-
nihče ne vé. nitna, kakor je bila londonska.
se preselniki prezgodaj ne kesali! — Gosp. Schmidt v Šiski
jim je dal 3 od gosp. Piree za 3 nove cerkve naročene in po gosp. Langus-u malane altarske podobe seboj, za ktere so darovali milostljivi škof ljubljanski 50 i!.; 40 še na dolgu ostalih gold, čaka še druzih dobrotnikov.
Serbska vlada bo dala
na svoje stroške novo (pervo) katoljško cerkev v Belem gr adu zidati in bo duhovnu plačevaia 600
na

tudi protestantiška bo pozneje prišla na versto.
. •	■	V*»,**	m	i
Kolera se je jela po svetu zlo razširjati in se bo vdoma-
čila v Earopi, kakor
mnogo
druzih bolezen, kterih nekdaj
nismo imeli, kakor kozé, ospice, francozi itd.
Novičar iz raznih krajev

V
Iz Krakove in Cernovice je razglasil presv. cesar
ondašnjim prebivavcem svojo zadovoljnost za verno udanost, ki se mu je povsod skazovala; v Černovici je pomilostil nekoliko jetnikov popolnoma, nekterim pa je odpustil polovico
Svitli nadvojvoda Ja-
5
tretji ali peti del določene kazni, nez bo potoval na Tiroljsko in obiskal tište kraje, ktere je unidan strašna povodinj pokončala. — Vsim vradnikom,
ki so na cesarskih železnicah služili, je dala vlada
■ ■ ■ . ■ ■ ■ ■ - ■ ■»
*) Tudi v Ljubljani smo vidili to prikazen (svetinjo), o kteri so ravno poslednji listi „Novic" veè povedali.	Vred.
Meglenica.
Po grobih sem hodil
zelena
starost leži polože v prahu počiva lepota nekdanj
S trohljivosti, upanja znamnje, poganja Po grobih
Pogledal sem v jamo pred kratkim skop Šest čevljev globoko, tri čevlje široko, Pogledal sem v postljo člověku postláno Jez mislim njegovim letečim visoko.
In britke glasove serce je zdihvalo, Roke so se s silo na persih sklenile. Trohnobi pa grozno zakričal sem hvalo, Da votel odglas so dajale gomile.
i
9
Odg
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik
x.