FOR Freedom AND Justice No. 61 Ameriška I jjg.T, a a >i ST803 aw "'aSWHO AA3H0 S - 80£3 ’idy "3Ay ayyniM stsi? oisaaisns 3Nyj.s "da AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, August 22, 1 989 VOL. 91 -Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Komunisti na Poljskem pritiskajo na lastno vodstvo zaradi popustljivosti do Solidarnosti — Walesa komunistom: Ne delajte težav! VARŠAVA, Polj. — Preteklo soboto je poljski predsednik Wojciech Jaruzelski res poveril mandat za sestavo vlade prvaku Solidarnosti, 62-letnemu Tadeuszu Mazowiecki-ju. S tem imenovanjem bo Poljska dobila prvo res svobodno nekomunistično vlado v svoji povojni zgodovini. Mazowiecki sedaj skuša svojo vlado sestaviti, vendar je naletel na težave, ki mu jih povzročajo ravno komunistični poslanci v parlamentu in tudi komunistična stranka sama. Čeprav je Jaruzelski še vedno dejanska številka ena v političnem oziru, mnogi partijci mu zelo zamerijo, da je bil tako popustljiv do Solidarnosti. V zadnjih se je sestal centralni komite partije, ta je Pa zahteval veliko večjo vlogo za partijo v novi vladi, kot ji želi dati Mazowiecki oziroma Solidarnost. Med Jaruzelskim in vodstvom Solidarnosti je namreč bil sklenjen sporazum. Po tem sporazumu je bila Solidarnost pripravljena sestaviti poljsko vlado, v kateri bi imela večino, v zameno pa je obljubila, da bosta dva ključna resorja ostala v komunističnih rokah in sicer obrambno in notranje ministrstvo. To je baje tudi bila cena, da so Sovjeti pristali na ta sporazum in na dejstvo, da bi se v svojem vzhodnoevropskem imperiju poja-nekomunistična vlada. Konec koncev torej bi imeli Sovjeti garancijo, da bi ostala Poljska trdno v sovjetski vplivni sferi. V centralnem komiteju, kjer je menda bila debata precej odkrita in tudi burna, je bilo izražena zahteva, da bi morali komunisti v novi vladi obdržali tudi zunanje ministrstvo. Na komunistične zahteve je reagiral Lech Walesa, ki je sam odklonil, da bi postal Predsednik vlade in predlagal Mazowiecke-8a, da naj komunisti ne delajo v tem za Poljsko in tudi zanje zgodovinskem trenutku nepotrebnih težav glede sestave vlade. Če bi komunisti namreč ne spoštovali sporazuma 'Ped Jaruzelskim in Solidarnostjo, bi ta sporazum propadel in bi lahko komunisti bili Popolnoma izključeni iz vlade. Če bi pa ko-Prunisti hoteli obdržati oblast s silo, bi jim ne uspelo. ' V vodstvu Solidarnosti se zavedajo, da bo njihova vlada pod ogromnim pritiskom, ne samo od komunistov in njihove odkrite in Prikrite sabotaže, ampak tudi zaradi kata-strofalnega gospodarskega položaja, v kate-rern se nahaja Poljska. Potrebne bodo res te-P'eljite reforme, izvajanje le-teh bo pa goto-v° Še hujše prizadelo itak nizek življenjski standard prebivalstva. Vprašanje je, ako bo P'ogla Mazowieckijeva vlada take reforme Uzakoniti, izvajati do kraja, ne da bo pri tem ^ulgoročnem procesu izgubila podpore Prebivalstva. Tudi ni jasno, da vedo pri Solidarnosti, katere reforme so potrebne, in kako jih izvajati. V Sovjetski zvezi so uradni viri dok Pasivni do dogodkov na Poljskem, vsaj Javnost, Sovjetska sredstva obveščenja por ajo o razmerah na Poljskem dokaj objek ''Po. pri tem poudarjajo pripravljenost So urnosti sprejeti dejstvo, da je Poljska po\ žuna s SZ preko Varšavskega pakta. Sovji s u tolerantnost do dogodkov na Poljske Je 'Zraz politike Mihaila Gorbačova, ki je p P°vno dejal, da morajo najti rešitve za last Ptobleme države vzhodne Evrope san uhodni opazovalci sovjetskih razmer ne |.lJO Pobenih znakov, da se Sovjeti pripre Jajo za neposredno intervencijo na Poljsk Kolumbijska vlada končno odločno ukrepa zoper trgovce z mamili — V zadnjih treh dneh aretiranih več kot 11.000 oseb BOGOTA, Kol. — Obsežni policijski in vojaški ukrepi zoper izredno obširno mrežo trgovcev z mamili v tej deželi je zajelo več kot 11.000 aretirancev samo v zadnjih treh dneh, ukrepi pa se nadaljujejo. Do tako odločnega ukrepanja je prišlo po atentatu pretekli petek na vodilnega predsedniškega kandidata Luisa Carlosa Galana. Galan je v svoji kampanji obljubljal, da bo vodil borbo zoper trgovce z mamili, zaradi tega so ga pa le-ti dali ubiti. Vendar je bila njih akcija, ki so jo v posebnem komunikeju tudi priznali, le predrzna. Predsednik Kolumbije Virgijijo Barco Vargas je dejal, da bo obnovil pogodbo med Kolumbijo in ZDA glede izročitve vodilnih trgovcev z mamili, to kljub temu, da je kolumbijsko vrhovno sodišče razveljavilo to pogodbo. ZDA so mnoga leta zahtevali od Kolumbije, naj ta država ukrepa zoper trgovce z mamili, ki so znani kot »medellinski kartel«. Ti trgovci imajo obsežno mrežo pajdašev, razpolagajo z milijardi dolarjev, s terorjem in podkupnino kontrolirajo mnoge policiste in sodnike v Kolumbiji. Tudi v trenutnem valu aretacij ni bilo priprtih z eno samo izjemo nobenih vodilnih trgovcev. Nekateri so baje našli zatočišče v Panami. ZDA so pripravile seznam kakih 100 vodilnih trgovcev z mamili, ki živijo v Kolumbiji, ki bi bili sojeni zaradi tega trgovanja, ako bi bili izročeni ZDA. V Združenih državah, računajo v Beli hiši, bi lahko bilo sojenje obenem pravilno in brez pritiska trgovčevih z mamili pajdašev, kar nikakor ni res v Kolumbiji sami, kjer so sodniki, priče in drugi, ki si upajo sodelovati v sodnih procesih pogosto in skoro zanesljivo žrtve maščevanja. Pomembnost Kolumbije je v tem, da tkim. »kartel Medellin« kontrolira precejšen delež vsega kokaina, ki je pretihotapljen v ZDA. Mnogi v ZDA, ki kljubujejo prodaji in uporabi mamil, so pa skeptični, da bodo imeli zdajšnji ukrepi v Kolumbiji dolgoročnejši učinek. Francija poslala letalonosilko in druge bojne ladje v vode blizu Libanona — O kaki neposredni intervenciji baje ni govora BEJ RUT, Libanon — V zadnjih dneh je Francija poslala letalonosilko Foch in druge bojne ladje v vode nedaleč od Libanona. Takoj so grozile razne muslimanske skupine, da bodo ubile nekatere talce, če bi Francozi neposredno intervenirali v Libanonu. Francoska vlada je dejala, da o kaki intervenciji ni govora, da bi omenjene ladje samo sodelovale v evakuiranju francoskih državljanov iz Libandna, ako bi to bilo potrebno. Krščanska skupnost v Bejrutu in okolici je menila, da nameravajo Francozi prebiti blokado, ki so jo postavili Sirijci in njihovi libanonski zavezniki z namenom, da preprečujejo pošiljanju vojaške opreme in življenjskih potrebščin krščanski skupnosti oziroma vojski, ki ji poveljuje gen. Michel Aoun. To vojsko namreč podpira Irak. Policija na Češkoslovaškem brutalno strla demonstracijo ob obletnici sovjetske zasedbe PRAGA, Češ. — Včeraj je bila 21. obletnica od Sovjetov vodene vojaške zasedbe Češkoslovaške. Invazija je napravila konec liberalizaciji pod vodstvom Aleksandra Dubčka. Stalinistično vodstvo je z brutalnimi ukrepi preprečil demonstracije tistih, ki tej invaziji obžalujejo. Iz Clevelanda in okolice Sestanek— Mesečni sestanek Upokojencev Slov. pristave bo v sredo, 30. avgusta, ob 2h popoldne na Slov. pristavi. Vsi člani prisrčno vabljeni! Zahvala— Ga. Tinka Kanalec, Willoughby Hills, O., se zahvaljuje vsem, ki so poslali voščilne kartice, darila, darovale za sv. maše, molili za njeno zdravje v času, ko je bila v bolnišnici in po vrnitvi domov. V St. Vincent bolnišnici se je morala nahajati kar trikrat, a sedaj okreva in se boljše počuti z vsakim dnevom. Posebna zahvala Primorskemu klubu za vso dobroto in pozornost. 90. rojstni dan— Ga. Frances Kovačič, 4546 Plymouth Ridge Road, Con-neaut, O. 44030, obhaja jutri, 23. avg., svoj 90. rojstni dan. Do svoje upokojitve je delala pri Addessograph-Multigraph v Euclidu, na Ameriško Domovino je bila pa naročena vse od prihoda v Ameriko pred skoro 70 leti. Ker že dolgo ne more nikamor, bi bila vesela kake kartice. Novi grobovi Mary Zitz V soboto, 19. avgusta, je v bolnišnici sv. Luka po dolgi bolezni umrla 78 let stara Mary Zitz, rojena Vidmar, vdova po Williamu, mati Rosemarie Fulton, Beverly Ann in podpolk. Kennetha W., 9-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Josephine Justin ter že pok. Josepha, Victorja, Alberta, Anthonyja in Antoinette Modic. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, v cerkev sv. Vida dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Angela Zust Umrla je Angela Zust, roje-' na Kuhel, žena Johna, mati Violet Vihtelic, Delores Glen-denning in Virginie Zajc, 6-krat stara mati, 9-krat prastara mati, sestra Anthonyja Kuhla, Anne Pizem, Josepha, Charlesa (pok.), Edwarda, Mary Papesh, Dorothy Zupančič, in Raymonda. Pogreb bo danes, v torek, s sv. mašo v cerkvi sv. Felicite dop. ob 9.30 in nato na pokopališče Vernih duš. Carl A. Kodra Dne 18. avgusta je umrl Carl A. Kodra, mož Dorothy, oče Ernestine Mezga in Jackie Gavin, 4-krat stari oče, brat Johna ter že pok. Franka, Marie Zakraysek, Ann Urankar in Betty Yusko. Pogreb je bil včeraj, 21. avgusta, s sv. mašo v cerkvi sv. Felicite. Pokopan je bil na Vernih duš pokopališču. • KRES vabi— Folklorna skupina KRES vabi na praznovanje svoje 35-letnice, ki bo v nedeljo, 3. septembra v SND na St. Clair Ave. Vstopnice so v predprodaji in so po $15 (z večerjo), dobe se tudi samo za nastop. Kličite 481-5621 za rezervacijo in več informacije. Msgr. Leon Kristanc umrl— V Stockton, Kalif., kjer je živel 40 let, zadnja 4 leta in 9 mesecev pa v domu onemoglih Elnahaven Convalescent Hospital, je po dolgi in mučni bolezni umrl 14. avgusta msgr. Leon Kristanc, star 88 let. Pogreb je bil 18. avg. na pokopališče San Joaquin v Stocktonu. Pokojni je preživel starše, dva brata in dve sestri, zapušča pa več nečakov in nečakinj v Ameriki, Sloveniji, Angliji in Švici. R.I.P. Fantje na vasi vabijo— Letni koncert Fantov na vasi bo v soboto, 9. sept., zvečer ob sedmih. Vstopnice so po $6, zanje pokličite enega sledečih: Mark Jakomin (289-2559), Janez Sršen (946-9607), ali Tomaž Slak (881-1725). Po koncertu zabava in ples, igra Alpski sekstet. Poslovitev— Ta teden bo na univerzi Cleveland State poslovilna večerja za skupino tečajnikov iz Slovenije in Jugoslavije, ki so študirali ameriški sistem marketinga. To je bila že tretja taka skupina. Perk kandidira za župana— Danes bo uradno napovedal svojo kandidaturo za mesto župana mesta Ralph Perk ml., sin bivšega župana Ralpha Perka. Mlajši Perk je zadnja leta član šolskega odbora, nehvaležno mesto. Perk je republikanec in vse življenje živi v Clevelandu, kar je med kandidati izjema. Nima menda veliko upanja na uspeh, lahko bo pa škodoval kandidaturi Ben-nyja Bonnana in Timothyja Hagana. Kot republikanec bo morda dobil podporo sedanjega župana Georgea V. Voino-vicha. Izredna podpora— Herman Miller, Tibbets Rd., Kirtland, O., je nas tiskovni sklad obogatil za $150. Za izredno podporo in naklonjenost se mu iskreno zahvalimo! VREME Pretežno oblačno danes z verjetnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura bo okoli 80° F. Oblačno in deževno jutri, z najvišjo temperaturo okoli 86° F. V četrtek deloma do pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 82° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven’ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 — year; $21.00 — 6 mos.; $18.00 — 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 61 Tuesday, August 22, 1989 83 Andrej Rot Buenos Air?s, Argentina Vrata se odpirajo!? Predavanje na Kulturnem večeru SKA o obisku v Sloveniji I. del O tem obisku smo že pisali oziroma povzeli reportaže o njem iz drugih listov, sedaj pa govori g. Rot sam. Ko dobimo naslednje dele njegovega govora, jih na tem mestu objavljamo. Pred skoraj petimi leti sem prvič javno nastopil med slovensko publiko v Argentini v zvezi s potovanjem, ki mi ga je preko ZS omogočila Slomškova ustanova z Dunaja. Takrat mi je vodstvo pri SKA dalo nalogo, da podam nekaj vtisov o Sloveniji in o Slovencih po svetu, koliko sem jih pač srečal. Danes pa sam čutim potrebo, da sporočim, zaupam, kar sem sam doživel ob povabilu slovenskega Pen kluba na 22. Mednarodnem srečanju na Bledu. Željo, da bi tudi drugim posedoval izkušnje pa ne opiram na nikakršne osebne interese, ampak na dejstvo, da sem del te slovenske skupnosti in da sem v vodstvu njene osrednje kulturne ustanove. Kjerkoli sem namreč nastopal na slovenski zemlji, nisem bil samo Slovenec, ampak predvsem argentinski Slovenec z vsemi tozadevnimi značilnostmi. Vprašanje stikov s Slovenijo ni novo. V principu sploh to ni vprašanje, ker je naravna vez s sorodniki in prijatelji nevprašljiva; problematično pa je bilo in je še danes vse, kar je v neposredni zvezi z režimom in njegovim načinom vladanja. Vprašanja, ki nastajajo v zvezi s stiki z matično domovino, navadno rešimo ali osebno, glede ali neglede na to, kar sodi skupnost; ali pa po sklepu skupščine, sklepov organizacijskih odborov ipd. Pri SKA smo vezi s kulturnimi ustanovami v Sloveniji reševali načelno na odborovih sejah, in tako recimo sklenili pred kakimi 6 leti, da posameznik naše skupnosti skrbi za nabavo knjižničnega gradiva NUK; pred kakimi štirimi leti pa je odbor sklenil, da ustanova SKA drži zvezo in izmenjavo s SAZU. To le kot ilustracija za letošnji slučaj, ko sem na seji SKA predložil vabilo, ki sem ga bil deležen od slovenskega Pen kluba in DSP (= Društvo slovenskih pisateljev). Na razpravi je bilo sklenjeno, da kot posameznik naj delam to, kar po vesti čutim, hkrati pa priporočilo odbora, da se tega srečanja udeležim. In še več — da iz obiska ne bi bilo mogoče izločiti dejstva, da hkrati predstavljam SKA in sploh slovensko politično emigracijo v Argentini. V tej vednosti sem sprejel povabilo in se udeležil srečanja pisateljev na Bledu in dosledno branil in propagiral stališča, ki jih spoznavam kot svoje in kot reprezentativna za našo skupnost. In sicer: resničnost dogodkov, ki so vzrok naši skupnosti, zmotno zgodovino uradne SRS, nujnost demokracije, pluralizma in samostojnosti Slovenije. Pen klub Romanje v Frank, Ohio CLEVELAND, O. — Ze dolgo vrsto let organizira D.S.P.B. romanje k žalostni Materi božji v Frank, Ohio. Kakor vsa leta doslej, se bo tudi letos darovala sv. maša za vse žive in umrle Slovence, za bolnike med nami, prav posebno se bomo pa spomnili vseh, ki so med zadnjo vojno in med komunistično revolucijo borili pod zastavo pravice, in v tem boju izgubili svoja življenja. Romanje v Frank bo v nedeljo, 24. septembra. Opoldne bo romarska sv. maša, katero bo daroval škof dr. Edward Pevec s somaševanjem g. dr. Pavla Krajnika in p. Fortunata iz Lemonta. Ob 2.30 popoldne bo križev pot in pete litanije Matere božje. Dragi rojaki in rojakinje! Odzovimo se klicu D.S.P.B., poromajmo v Frank, da molimo za naše pokojne, ki so dali svoja življenja, da bi ohranili svobodo svojim družinam in vsemu slovenskemu narodu. Prosili bomo tudi žalostno Mater božjo, naj pri svojem Sinu izprosi, da bi bilo olajšano gorje, ki ga prenaša slovenski narod na svojih lastnih domačih tleh, saj posebno današnji čas potrebujejo molitve. Voznina za avtobus je $10. Ce bo kdo želel kosilo, bo le-ta $6. Odhod avtobusov na dan romanja bo izpred cerkve Marije Vnebovzete ob 8. zj., izpred Baragovega domd na St. Clair Avenue pa ob 8.30 zj. Ako želite res romati z nami, vas lepo prosimo, da se čim prej prijavite. Prijave sprejemajo sledeči: Viktor Tominec (531-2728), Mary Kokal (835-9417), Vinko Rozman (881-2015), župnišče Sv. Vida (361-1444). Mimogrede iz Milwaukeeja MILWAUKEE, Wis. - Mesec avgust jemlje že slovo in mesec kimavec je pripravljen prevzeti vodstvo nad lepoto in bogastvom razkošne jeseni. Letošnji veliki srpan ni bil prevroč, toda radodaren z nevihtami in zelo naklonjen piknikarjem in vsem kulturno-zabavnim prireditvam. Za mesec avgust imamo zelo malo vremenskih pregovorov, če pa jih je nekaj, zavzeto skrbijo za vinsko kapljico. Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno in neokusno. Mesec avgust je imenovan tudi prašnjek, velikomešnjek, mlatnik, osemnik in ostavnik. Če je Lovrenc (10. avg.) jasen, bo grozd strden in viničar vesel. — Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo jesen drži. — Kadar velikega šmarna (15. avg.) sonce peče, dobro vince v sod teče. — Velikega srpana lepo, tudi kimavca (september) ne bo grdo. Če zemlje meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. Proti koncu velikega srpana pa že opažamo, da se dan, čeprav proti našemu godrnjanju, skrajša za eno uro in pol. Iz valov Michiganskega jezera in iz nežnih valovčkov jezera v Triglavskem parku, pošiljamo vsem lep slovenski pozdrav. Vsem onim, ki imajo ta mesec svoje rojstne dneve in godove, prijateljske čestitke in zavedajmo se, da se je v zadnjem letu življenje v Jugoslaviji, posebno pa v Sloveniji, iz strašne moreče bolesti spremenilo v čas, da pozabimo bolečine, maščevalnost, pomiri jezo in zaduši sovraštvo, tako da je preteklost, kot da je nikoli ne bi bilo. Ali je to mogoče? Triglavski piknik v veselju in domačnosti Kljub nedelji, ki je padla na nepriljubljeno številko »13«, kljub grožnji k nevihti, in kljub temu, da je bilo na to nedeljo veliko drugih zabavnih prireditev — se je. 13. avg. v Triglavskem parku, na drugem društvenem pikniku, zbralo veliko število naših rojakov in rojakinj ter prijateljev. Prišli so od blizu iti daleč, iz daljnega Chicaga in Waukegana tudi. Ker je S.K.D. Triglav član USPEH-a (Združenje vseh slovenskih društev), so prišli na piknik z mnogimi svojimi člani zastopniki raznih slovenskih organizacij. Med njimi smo opazili Matta in Fani Smole, Mary in John Frangesch, Shirley in Stanley Vidmar. V tej družbi se je nahajal s svojimi domačimi tudi gl. predsednik SNPJ-a, Edward Hribar. Upajmo, da so piknikarji in gostje zadovoljni odhajali na svoje domove. Kot vedno, se je pričela v kapelici sv. Cirila in Metoda ob 11. uri sv. maša, katero je z lepo pridigo daroval rev. dr. Jože Gole. S petjem so mašo spremljali društveni pevci in pevke pod vodstvom Mare Kolmanove. Po cerkvenem opravilu je bilo kosilo, katerega so pripravile članice, med njimi veliko število mlajših mamic. Drugi so se dobro izkazali pri pečenju piščancev na ražnju. Za zabavo in ples je skrbel orkester »Dediščina« iz Chicaga. O sodelovanju na mednarodnem pisateljskem srečanju, ki ga organizira slovenski Pen klub na Bledu, sem dobil vabilo že za lansko srečanje in tudi to pot. Sami lahko ugibate, zakaj tako povabilo meni in ne drugim. Zase vem, da sem kot pisatelj šele začetnik, da bi mnogi drugi morali biti pred menoj; organizatorji pa so poznali mene in ne druge; in še dejstvo, da jim je bilo verjetno bolj sprejemljivo povabiti nekoga, ki se je že rodil zunaj Slovenije. Ze takoj, ko sem prišel v Ljubljano na DSP in se srečal z Idalje na str. 4) Na pikniku smo opazili župnika fare sv. Janeza Evangelista Rev. Lovrenca Groma z bogoslovcem Jankom, ki sta bila v prijateljskem razgovoru z župnikovo sestro in drugimi rojaki iz Waukegana. Tudi društveni vodja dr. Gole se je razgovarjal s člani in članicami, pogrešali pa' smo Don Ki-hota. Proti večeru, ko so piknikarji odhajali domov, se je vlila ploha, ki je prisilila še navzoče priti v notranjost doma, kjer se je potem zabavalo, pel° in plesalo še nekaj ur. Hvala za obisk vsem gostom in društvenim delavcem. P.S. Hudobna misel mi ae da miru! Mnogo let, nekako 30 let nazaj, ko smo mi bili v najlepših letih, smo se po pik' nikih drenjali okrog bare, pii' in peli ter se veselili. Otroci in mlajši pa so nas gledali skozi okna, se smejali in čudili našemu veselju in glasnemu govorjenju. Danes, po tridesetih le-tih, pa se je spremenilo samo v toliko, da so takratni otroci sedaj prevzeli oblast pri bari, pi' jejo in pojejo ter se zabavaj0 po sodobnem, modernem načinu. Mi starejši, odrinjeni od bare, pa jih danes gledamo in opazujemo skozi okna, se smejemo in čudimo njihovemu veselju v modernem stilu. snica pa je, da smo se vsi P°' starali in to me žalosti. Vabilo na Vinsko trgatev S.K.D. Triglav že danes vabi naše rojake in rojakinja na Vinsko trgatev, ki bo v nedeljo, 24. septembra, pop0^' dan v Triglavskem parku. lačne in žejne bo dobro preskrbljeno, ravno tako za plesal06' Torej na svidenje 24. sepL v Triglavskem parku! 40-letnica Arcadian parka V nedeljo, 27. avgusta, Pra znujeta 40-letnico obstoja cadian Inn in Park, last SNP-' Ta praznik bomo slavili s P^ nikom in slavnostnimi govof Za zabavo in ples bo igralo kar osem znanih godb. Pridite, nC bo vam žal. Vstopnina pri vr® tih bo $2, v predprodaji Pa C $1. Pevski zbor Uspeh vabi na zal trk. Članstvo zbora Uspeh Prl jateljsko vabi na zajtrk v ned6 Ijo, 10. septembra, v stav 1 Knights of Columbus, 1800 ' 92 St., West Allis, Wis. ZajirK bo na razpolago od 8. zj. d° ' pop. Dobiček gre v korist peV skemu zboru. Vsi vablje0‘ 1 dobrodošli. Starosta Jerko Grško'1 ca ic umrl. V začetku tega mesa v mestu Valparaiso, India113' bela smrt objela starosto Ju^j slovanskega Sokola v Amerl Jerka Grškoviča in ga iztrga iz naše srede na dolgo Poto' nje v večnost. Kot da je zas til smrtni piš, je še pred nj6^. vo smrtjo izšla njegova PeS ^ ška zbirka »Valometi«, v min njegovi materi, ženi otrokom. Žalujočim naše globoko s ^ žalje. Dragi Jerko, počiv^ miru v svobodni ameriški z6 trajni Iji. Ostal nam boš v lI‘,J'jnjj spominu. Izrekamo Ti zad sokolski pozdrav: Zdravo! ^ A o Ha-Hec-Hi' Ho'Humor! y' Skuhal ___ _ »»pogrel BggSi .if ‘i T* J NIČ SE NE ZGODI BREZ VZROKA Prikupna ženska stvar je sedela v avtu, ki se je kar na tepem ustavil na sredi ceste in nesrečnica je spoznala, da ni n'č bencina v rezervoarju. Na srečo sta prišla dva krepka mladeniča, ki sta bila pripravljena porivati avto do prve bananske postaje. Kp sta že vse premočena tako porivala do-knb pet minut, dvigne eden glavo in slučajno opazi bencin-sko črpalko za seboj. »Kako pa, da niste zavili notri, gospa?« je skoraj neje-voljno vprašal. »Jaz nikoli ne kupujem tam, ker so precej neprijazni in tudi zelenih znamk ne dajejo.« Vzgojiteljica se pritožuje: Včasih so otroci najprej spregovorili besedi »mama«, »ata«, danes pa najprej rečejo “niamo avto«. , r e i* e 'r i- e- i>i 5. •k !• v ifl j* ilf IH' 'P' (!>' )>Ko sva se spoznala, sem jo povabil v najboljšo restav-rJ^0- Naročil sem najdražji šampanjec in ji kupi! velik šo-■ Popil nisem niti kapljice alkohola, da bi jo čim-pripeljal domov... In veš kaj je rekla? »Ne.« »Kako pa to veš?« ^ vrtnic Prei varno - Seveda se lahko poročite z mojo hčerjo! Kdo pa ste? Je Popoln moški takle: biti mora lep, znati mora biti tihoU ^Ov0r'i'« če želim, m? mCTa žriSii zabavati, mora ne Sr_ ' se mi rte da, da bi se pogovarjala, in zvečer hoditi ven.« raga moja, to pa ni moški, to je televizor!« °brok pravopisnih napak,« reče jezikoslovec Pr’ nas nimamo,« odgovori natakar. ai Pa jih imate potem na jedilnem listu?« »Ti j »Tq o^aš rajšj nogomet kot mene,« se pritožuje žena. e s'cer res, ampak zato imam tebe rajši kot šah.« Na pisanje Jenšterleta o Slovencih v Argentini končno reagirala SIM V našem listu smo ponatisnili nekaj poročil o Slovencih, tako predvojnih kot tistih, ki pripadajo SPE, katera so izšla izpod peresa Marka Jenšterleta v ljubljanskem Telexu. Med drugim je Jenšterle pisal o tem, da je Slovenska izseljenska matica plačala polovico potnih stroškov Andrej Rota iz Argentine v Slovenijo (o svojem obisku je govoril Rot na Kulturnem večeru SKA, njegovo poročilo oz. prvi del le-tega boste našli na našem uredniškem mestu v današnji A.D.) ter o tem, kako naj bi prišlo do prepovedi s strani SIM gostovanja Ribniškega okteta v enem od domov SPE v Buenos Airesu. Jenšterle je tudi trdil, kot se bralci gotovo spominjate, da SIM podpira »jugoslavizacijo« društev slovenskih emigrantov vseh rodov. Pričakovati je bilo, da bo to Jenšterletovo pisanje naletelo na reakcijo SIM. To se je zgodilo v Telexu z dne 10. avgusta. Na članka Jenšterleta, ki sta izšla v štev. 26 in 30 in ki sta bila ponatisnjena v našem listu, ter na nekatera v A.D. neobjavljena pisma v Telexu revijinih bralcev, je odgovoril Jože Prešeren, eden vodilnih delavcev pri SIM in urednik tako Rodne grude kot Slovenskega koledarja. Njegova pojasnila so zanimiva in je prav, če smo brali Jenšterleta in njegove komentarje, da beremo tudi drugo plat. Prešernovo pismo Telexu zato objavljamo v celoti. Urednik Po več kot dvajsetletnem spremljanju raznovrstnih gibanj med slovenskimi izseljenci različnih generacij in kategorij — kot urednik izseljenske revije Rodna gruda, Slovenskega koledarja idr. — ne morem reči, da mi je popolnoma jasno, kaj kdo pomeni v slovenskem življenju na tujem, s pozornostjo in zadovoljstvom pa spremljam vsa pozitivna gibanja. Skupaj z Jolko Miličevo (ta je namreč objavila pismo v Telexu kot reakcijo na pisanje Jenšterleta, op. ur. A.d.) lahko M. Jen-šterletu samo čestitam, da se mu je tako hitro posrečilo razvozlati vse skrivnosti argentinskih Slovencev, vsi drugi smo pač še zelo daleč za njim. Omenjene publikacije, ki jim pomagam ustvarjati vsebinsko podobo, izdaja Slovenska izseljenska matica, zato dokaj dobro poznam njeno delo, čeprav ne mOfefil reči, da se vselej identificiram z njo. Nekatere misli v Jenšterleto-vem sestavku pa so me vendarle zadele v živo, saj so bile napisane prav tako pristransko, kot smo tudi sicer vajeni s strani tako imenovane politične emigracije, posebej še zaradi tega, ker sem ob lanskem obisku Argentine navezal tudi prve osebne stike z Andrejem Rotom, predsednikom SKA. Mirne vesti sem se skupaj z drugimi funkcionarji Matice zavzel tudi za to, da bi mu sofinancirali njegovo potovanje v Slovenijo, na pisateljsko srečanje na Bledu, za kar nas je zaprosil Drago Jančar, predsednik Slovenskega centra PEN. To je bilo v aprilu letos, ko proračunska ustanova, kakršna smo, nima več kje zaprositi denarja. In vendar je bila odločitev, da Rotu plačamo polovico letalske karte, v devizah seveda, — verjemite ali ne — samo naša, nobenega drugega namiga ali pritiska od »zgoraj« ni bilo in moglo biti, saj je šlo tudi sicer za naš denar. Jenšterletova namigovanja nas zato toliko bolj prizadevajo. Matična odločitev je bila konec koncev sprejeta prav iz razlogov, ki so v tesni zvezi z našim delovanjem: da bi končno prebili led, da bi začeli navezovati tudi bolj tvorne stike z življem, ki je vsa leta doslej sam odklanjal te stike z nami. Seveda si ne delamo utvare, da bo odslej steklo vse kot po maslu. Povem naj še to, da bi lahko na prste ene roke prešteli izseljence, ki smo jim v vseh povojnih letih plačali pot v domovino. Ni moj namen zagovarjati vse dosedanje odločitve SIM, najbrž je bila storjena tudi kakšna napaka, kljub temu pa menim, da smo s skromnimi denarji, ki so nam na voljo, vendarle opravili kar veliko dela, tudi v imenu širše slovenske družbene skupnosti. Večina naših sil je bila u-smerjena na ohranjanje slovenske narodne zavesti med izseljenci, na učenje slovenščine, na pomoč pri ohranjanju in negovanju slovenske kulturne dediščine, obenem pa smo v številnih oblikah pomagali tudi pri predstavljanju izseljenskih dosežkov javnosti v matični domovini. Za marsikoga od naših prijateljev ali naročnikov naših publikacij lahko rečemo, da izhaja pravzaprav iz vrste tako imenovane, politične emigracije, pa nihče tega niti omenja ne. Zatrdno tudi vem, da nismo bili nikoli izvozniki nobene od ideologij, nikoli nismo postavljali vodstva nobenega izseljenskega društva, nikoli se nismo vpletali v njihove notranje razprtije. M. Jenšterle pogosto omenja društvo Triglav v Buenos Airesu, kjer naj bi »Matica podpirala jugoslavizacijo tega društva«. S tem društvom imamo res dobre stike že vse od ustanovitve, kot smo jih imeli tudi s prejšnjimi društvi, ki so se združila v Triglav. Na njihove volitve pa nismo nikoli niti poskušali vplivati. Tudi danes vodi društvo legalno izvoljen odbor, ki ga lahko zamenja le članstvo samo. Trenutno pomagamo društvu s tem, da jim omogočamo s pomočjo iz domovine poslane profesorice tečaje slovenskega jezika. Še beseda o turneji Ribniškega okteta v Argentini v .oktobru 1988, ki sem jo spremljal tudi sam. Matica je turnejo organizirala po nekajmesečnih pripravah in ob velikih stroških, akcijo pa je, kot običajno, sofinancirala KSS (Kulturna skupnost Slovenije, op. ur.). Šele tik pred odhodom smo izvedeli, da" naj bi oktet nastopil tudi v enem od domov povojne emigracije, vendar pod določenimi pogoji: med drugim ne bi smela biti nikjer kot organizator turneje omenjena Slovenska izseljenska matica, njeni predstavniki ne bi smeli pozdraviti publike, bili naj bi tako rekoč anonimni ipd. Pobudniki tega nastopa so se o tem dogovarjali z jugoslovansko ambasado v B. Airesu, v nobenem primeru pa se niso želeli s tem v zvezi povezati s SIM. Ni nam bilo vseeno, pod takimi pogoji pa vendarle nismo mogli začeti sodelovanja. (Tu bi rekel, da je imela SIM popolnoma prav, če so bili postavljeni pogoji takšni, kot jih opisuje J. Prešeren. Ur.) Društvo Triglav je bilo res koordinator te turneje po Argentini, odločitev, da ne gremo nastopat v omenjeni dom, pa je bila iz opisanih razlogov — naša. Konec koncev pa sta bila mešani publiki namenjena tudi dva koncerta v uglednih buenosaireških dvoranah (Te-atro Colon, kulturni center San Martin). V stikih s slovenskim izseljenstvom po vsem svetu je bilo v povojnih letih storjenega zelo veliko —in to ne samo s strani Slovenske izseljenske matice. Samo veseli smo lahko, da se končno bolj odpira proti domovini tudi povojna slovenska skupnost v Argentini. Zavedamo se, da bo to odpiranje težavno, marsikatero zamero bo treba odpraviti, premagati nezaupljivost, zaupati v poštene namene obeh partnerjev. Na žalost pa so vse prepogosto časnikarsko zanimivi samo ekscesni pojavi. Tudi M. Jenšterle, ki »mu je po dobrem letu opazovanja vse popolnoma >»'7.0«, vse PrCVcc posluša samo eno plat. Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 28890 Chardon Rd. 944-8400 1053 E. 62 Street 431-2088 V družinski lasti že 86 let P. IN. Krasnov Pri podnožju Božjega prestola — Roman — Vrata se odpirajo!? (nadaljevanje s str. 2) organizatorji, sem spoznal, da jim ni toliko šlo za osebo, ampak za korak naprej pri njihovem delovanju. S povabilom so namreč lahko začeli oz. nadaljevali detabuizacijo SPE (Slovenske politične emigracije) in predvsem reševali svoje lastne probleme. To zadnje težko dokažem, a zdi se mi precej verjetno in popolnoma upravičeno, da so z uvedbo emigrantske problematike v slovensko javnost posegli javno v stvarnost, ki je bila nekako pozabljena in problematična, ter z njo preizkušali, pisatelji namreč, lastno moč; to je kon-sens, ki ga lahko dobijo v javnosti, njihovo izbiranje tematike in še celo, koliko daleč lahko segajo s svojo dejavnostjo, ne da bi jih oblast ovirala. Na tem 22. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu nas je bilo okrog 90 povabljenih. Pri referatih nns je bilo v Hotelu Park ob Bledu nekaj čez sto udeležencev. Takoj ob začetku sem bil obveščen, da so srečanje finančno podprli IMP, Inženiring in občina Radovljica. Organizacija je bila izvrstna: simultano prevajanje referatov in debat v tri uradne jezike: angleščino, francoščino in slovenščino. Vsi povabljeni so bili opremljeni z lično delovno mapo s tremi referati v treh jezikih, značko PEN in seveda s slušno napravo za poslušanje prevedenih prispevkov. Formalno se je srečanje začelo 16. maja z odhodom udeležencev na blejski otok, kjer je zanje slovenski center PEN pripravil cocktail: medico, obaro z ajdovimi žganci in seveda ostalo cocktailsko postrežbo. To je bil uradni informalni pozdrav Pen kluba in DSP, da se udeleženci seznanimo med seboj, zlasti pa da slovenski pisatelji kot gostitelji skrbijo za tujce. Tako sem se tudi jaz sprva držal bolj Slovencev: Branka Hofmana, Borisa Pahorja, a se počasi tudi sprijaznil z nalogo, da je to bilo mednarodno srečanje pisateljev. Tako sem se v prihodnjih dneh bolj srečaval s Kubanko Exilio Molino, z Baskom Pablom Sastre, Katalonko Pilar Raholo, s Francozom Charlesom Malamou-dom, s Cehom Ivanom Klimo, z Latvijko Velto Snikere, z Albancem Ibrahimom Rugovo. V tem duhu pobratovanja so zlasti tri ženske izvrševale važno nalogo. Alenka Puhar, Anja Uršič in Elza Jereb so skrbele za organizacijo, se posvečale gostom, da niso kje samevali, in jih medseboj seznanjale. V sredo ob 9. je Drago Jančar, predsednik Pen kluba, odprl 22. mednarodno srečanje pisateljev. Udeležence sta pozdravila tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Marko Bezjak in generalni direktor IMP, ki je glavni pokrov'" telj pisateljskega srečanja. Nato je Jančar nakazal tematiko'-Kako preseči deficite preteklosti med Vzhodom in Zahodom-»Morda v vsej svoji zgodovini človeštvo ne pozna tolikšne" ga števila ljudi, ki so bežali ali še bežijo pred svojimi srečno in manihejsko urejajočimi se domovinami, kot ga je doživelo in ga doživlja v 20. stoletju. Pojav ni nov... Toda v današnjem svetu, ki je eksplicite razdeljen na Vzhod in Zahod, so diaspore in izgnanstva postala planetaren pojav. Fenomen, ki je spremenil civilizacijsko in kulturno podobo sveta.« Nato sem prebral svoje predavanje. (Se nadaljuje) Svob. Slov., 27.7.1989 Samovar je kipel in spuščal bela kolesca pare, pojoč o Rusiji. Na mizi je stal jutranji čaj in v vazi so bili šopki rumenih cvetov divjega barbarisa, modre perunike in zimzelena iz preteklega leta sredi belih in nežnih vetrnic. Odkod se ji je posrečilo dobiti vse to? — Kako ste spali, Feodozija Nikolajevna? Fanica mu je z malo pestjo zagrozila radi tega veličastnega naziva. Zopet je stal — kljub kitam kodrastih las, ki so ji padale na čelo, in krilu — pred Ivanom Pavlovičem predrzni fantič, večni prepirljivec. Kakor gospodinja je sedla za samovar in mračni Zapjeva-lov je užival, kako se je obnašala za čajno mizo kot gospodarica. — Kdo vodi pri vas gospodinjstvo, stric Vanja? — je vprašala, medtem ko je mazala marmelado na kruh in ga s tekom spravila v usta. Ivan Pavlovič vprašanja niti razumel ni. Kakšno gospodinjstvo? Boršč (= ruska kuhinja iz pese in zelenjave) iz vojaškega kotla. Včasih sluga .speče ali skuha kaj drugega: ovčjo nogo, fazana ali srnjakovo meso ali kos divjega prašiča. Kruh pripeljejo iz polkovne pekarne; tako tudi čaj, sladkor in riž... Rum, ki ga rad priliva čaju, je edina njegova skrb v gospodinjstvu. — No, mogli bi imeti tudi mleko in maslo — je rekla Fanica, ko je Ivan Pavlovič razložil,' kako gre njegovo gospodinjstvo. — Mogli bi tudi pripraviti naše donsko mleko in kajmak... (Kajmak = posebna vrsta oslajene smetane.) — Odkod? — Jaz ga dobim, — in spet je samozavesten, trmast dečak gledal nanj izpod kodrov lepe gospodične. — Ali vas smem danes poprositi konja za Caranko? Odšel bo po mojih opravilih. — Kakih opravilih? — Hočem vam urediti gospodinjstvo. Tudi so mi potrebni konji za moja raziskovanja. Upam, da bom našla zlato. — Ali ga mislite tudi sami izpirati? — je posmehljivo rekel Ivan Pavlovič. — To bomo videli. Lahko da prodam zlatonosno zemljišče. če najdem pripravnega kupca. — Tu ni zlata. — Pa jaz ga bom našla. — A za kaj vam bo? — Hočem biti bogata. Bogastvo daje svobodo. Potem bom lahko šla, kamor bom hotela. Potovala bom. — Povejte, prosim: če bi bilo to tako lahko, bi mnogi obogateli. — A jaz imam srečno bodočnost. — Ali vam je to prerokovala kaka ciganka? — Ne, ampak neka žena, ki napoveduje po roki. Jaz ver-jem, da se prihodnost razbere iz dlani. Prepirljivi deček je stal pred njim. Prožil mu je svoje majhne dlani in govoril, zasopel od naglice. Ročice so bile pred njegovim obrazom, kostanjevi kodri so ga šegetali v lice, sveži vonj mlade devojke ga je omamljal. — Glejte to, to je življenjska črta. Vidite, kako je jasna in globoka. A tu, koliko malih črtic jo preseka. Tu — dogodivščine in nevarnosti; tu — sprememba kraja, tukaj — potovanja. Blizu, prav blizu so sevale temnomodre uporne oči, videti so bile nežne dlačice, ki so pokrivale lice in rožnati dih pod njimi. Ivana Pavloviča je objela toplota. — Ali je res moč ženske tako silna, — se je vpraševal, — ali bom tudi jaz, ki mi je tako malo mar njene lepote, tako neumno padel in strmoglavil v vrtinec ljubezni? No, ona je že odšla od njega. Njeno pozornost je obrnil nase orel, ki je krožil nad hišo in katerega senca je risala čudna znamenja na peščino pred verando. — To je orel? — je vzburjeno kot dete vprašala Fanica, vtaknivši prst v usta. — Planinski orel, — odvrne Ivan Pavlovič. — Pa ga morem ustreliti? — Poskušajte. To ni tako lahko. — Jaz! — Faničine oči so zagorele in spet je stal pred njim dečak v modri, volneni suknjiči. Fani je prijela svojo puško, priložila in ustrelila. Orel je napravil nagel krog, se dvignil više in spet mirno krožil. — Dovolite mi vaše orožje, — je rekel Ivan Pavlovič. Molče mu je dala puško. Ivan Pavlovič je pomiril, izstrelil in orel je kakor kamen padel na breg Koljdžatke. — Ah! — je vzkliknila Fanica in v solzah, ki so ji pridrle radi ponižanega samoljubja, stekla v svojo sobico. »Ne, to je pravo dete,« je pomislil Ivan Pavlovič in nekako nehote je dogovori! svojo misel do kraja: — In more biti dober tovariš. VI. Caranka je pripeljal konje. To so bili izvrstni karakirgi-ški gorski konji, lahki, mršavi, živi in odločni. Imeli so majhne, lepe glave, z velikimi, hudobnimi očmi, suhe, čvrste noge in prekrasne, lahno ukrivljene hrbte. Bilo jih je troje. Pa kje jih je dobil? Ivan Pavlovič in kozaki so prav dobro vedeli, da je na sejmu težko in skoro nemogoče dobiti dobre konje. Caranka pa jih je vendar iztaknil! — Caranka, kje si dobil konje? — so ga izpraševali Ivan Pavlovič in kozaki, ki so obstopili konje. Kalmik je samo smehljaj z zadovoljnim nasmehom. — Dobil sem jih, — je ponosno govoril. — Jaz za mojo gospodično vse dobim. Reci: »Dobi ptičje mleko!« in dobim ga. Tak je Kalmik. A konje — Kalmik ve, kje dobiti. — Da, a kje, kje si jih dobil, čudak ti! — so spraševali Si-birci, zadeti v svojem samoljubju, ker jih je včeraj došli človek posekal. — Daleč! — se je smehljal Caranka. — Pa kje? V Karkari? Ali v Prževaljsku? — A ne vem kje. Tam nekje. — In Kalmik je mahnil proti kitajski strani. — Tako, ti si torej bil na kitajski zemlji? Ti norec ti! — Ljudstvo je dobro. Pa tudi konji so dobri. Uh, kako lepi! Majhni so. Naši kalmiški so boljši. Pa so vendar dobri. Konji so bili drago plačani, zato pa so bili pravi torganti, — privedeni iz globin Osrednje Azije, in so bili prav v bližnjem sorodstvu z divjimi konji, zato so bili močni, ognjeviti in zelo zdržljivi. Konje so odpeljali pod lopo. Fanica in Caravanka se nista maknila od njih. Osnažila sta jih in ne meneč se za vse njih upiranje, sta jim pristrigla grivo in rep. Caranka jih je omil z milom, očistil s krtačo in konji so zasijali, boki in križ so se jim temnorjavo prelivali. Na enem so se nn temnozlatem dnu pokazale črne pege. Dala sta jim imena: Murzik, Manič in Aksaj. Fanica je ves dan prebila v lopi poleg njih, sedeč na snopu slame, in je dosegla, da so ti divji konji dopustili, da se jih je taknila in jih gladila. A na večer so dolgo obvohavali njeno ročico, ki jim je ponujala kruh, ga nezaupno vzeli, ga podržali v gobcu in ga slednjič, na veliko veselje Fanice, požrli. Skočila je s kupa slame in vsa sijoča od sreče šla k Ivanu Pavloviču, veselo kličoč: — Stric Vanja! Stric Vanja! Glejte, že jedo kruh iz roke. Caranka je videl, kako je Murzik vzel in Manič. Najdalje se je upiral Aksaj. — Aksaj bo najboljši, gospodična, — je govoril Caranka. — To je že znamenje. Konj, ki je najbolj nezaupen, ta bo najmočnejši. — Pa je Murzik najboljši. On ima, striček Vanja, tako dobre oči. Ivan Pavlovič je moral iti pogledat, da ima Murzik res dobre oči. Da, bila je otrok, ne ženska. Tako je bilo treba gledati nanjo ko na dekletce, in skrbeti, da se ne obrača nanjo pažnja kakor na žensko. No, kako ga je ona motila! S svojo osebico je napolnila vse čuvstvovanje Ivana Pavloviča in prevrgla njegovo sanjavo in mirno življenje fanta in tihega premišljevalca. Vse seje spremenilo. Zatopiti se popolnoma v prirodo, pogrezniti se v vsemir, kar je Ivan Pavlovič tako rad delal, — je bilo zdaj nemogoče. Ona je bila vedno kraj njega. Kakor živo dopolnilo narave, kot njen najbolj čudovit stvor, je sedela Vu i." njeni jasni in navdušeni vzkliki in vprašanja so mu budili misli in bliskoma razsvetljevali mrak v njegovi glavi. — Tam je Venera, ta zvezda tam, vem; ta pa je Mars. A te tri zvezde v vrsti, kaj je to? — Ozvezdje strelca, — je medlo odgovoril Ivan Pavlovič, ki je po čaju z rumom zadremal. — Stric Vanja! Vi spite! V taki noči! Poglejte, kako zvezde žarijo. Kakor žive... K3-) mislite, ali so na njih živa bitja? — Pravijo, da so na planetih, premičnih zvezdah. A kdo ve? Tam ni še nihče bil. Le domišljija pisateljev je poletela na luno in na Marsa. — Mislim, da bodo nekoč tam naše duše. Ko gledam v te globočine modrega neba, začenjam umevati to »večno življe' nje«, o katerem se poje pri z3' dušnicah... Glejte tja, še ena in še ena se je vžgala. Prav nad našima glavama. Koliko jih je' Glejte tam te plejade zvezd! To so milijoni majhnih svetov in vse se vrti in leti nekam '3 mi z njimi. Dragi stric Var.jS-ali vas dolgočasim? — Ne... Zakaj pa? — Vem, da radi pomolčite... A tam vzhaja mesec h1 one začenjajo ugašati, te mde zvezdice. (Dalje prihodnji torek) Ameriška Domovina je Vaš lisi! Kanadska Domovina Torontski nadškof-koadjutor dr. Alojzij Ambrožič pod napadi kanadske levice TORONTO, Ont. - V »Magazine«, sobotni prilogi torontskega dnevnika »The Toronto Sun« od 28. julija 1989, je bil priobčen daljši članek pod naslovom »A Cardinal for Conservatives« izpod peresa neke Judy Steed, v katerem zelo negativno in poniževalno piše ter Prikazuje nadškofa Ambrožiča- Z raznimi citati iz izjav nadškofovih kritikov vzbuja pomisleke o papeževi modrosti, ker je Alojzija Ambrožiča izbral za naslednika sedanje-mu torontskemu kardinalu Enunetu Carterju, ki bo v kratkem stopil v pokoj. Že na naslovni strani Magazina s karikaturo dr. Ambrožiča in potem z uvodom v svoj članek, Judy Steed skuša nadškofa prikazati kot avtokrata *n reakcionarja. Pravi: »V Jugoslaviji rojen nadškof Ambrožič bo naslednji, ki bo vodil katoliško Cerkev v Torontu. On predstavlja avtokratsko *n reakcionarno gledanje, ki je zavladalo v Vatikanu.« Steedova nadaljuje: »Strah 'n preplah v torontski nadškofiji: Za zaprtimi vrati se odigrava dramatičen boj v najbogatejši katoliški skupnosti na ^vetu. Središče tega konflikta je polemična osebnost nadškofa Alojzija Ambrožiča, moža, po besedah vernega katoliškega učitelja ‘hoče vrniti Cerkev v stari vek’.« Nadškof Alojzij Ambrožič Je bil maja 1986 od papeža imenovan za nadškofa-koad-jutorja s pravico nasledstva. je med »progresivnimi« cerkvenimi voditelji povzroči-lo »potresne sunke«, kot je zapisala Steedova, zlasti še, ker Je baje papež ignoriral listo z |meni tteh kandidatov, ki mu J1b je poslala Konferenca ka-[tudskih škofov in na kateri ni uo Ambrožičevega imena. Med kanadskimi »osvobo-unimi teologi« je to seveda Povzročilo ogorčenje, med ka-toliškimi levičarji pa izzvalo naPade na Ambrožiča in celo Papeža. Ne vem, če se bodo ralci K.D. spomnili, da sem o s 'čnih napadih na Ambrožiča Sv°j čas že pisal (takrat je bil jmenovan za pomožnega ško-aT Zdaj se je to ponovilo, Š,amo še v širši in v še bolj po-dl> obliki. Pisateljica se trudi, da bi z ualizo Ambrožičevega ozadja )>° azala, zakaj je nadškof Reakcionar« in ne hodi v ko-s »progresivno severno-meriško« Cerkvijo. Med dru-8'm piše: »Ambrožičev hit ^ak osebnega o, im JSke8a Papeža: ^ta veliko sku, Amu11 dru8e svetov ^brožičeva druži Av"'"* Jugoslavije mVstriJo, ko je v I BeT"11 zavladal k< 8Unsko življenje prenašali v begunskem taborišču, dokler niso 1. 1948 emigri-rali v Toronto, ko je bil Ambrožič star 18 let. Dozorel je v torontski slovenski skupnosti, izven področja dominantne angleške ustanovljene družbe, vzgojen v strastnem protikomunizmu in v času, ko so bili katoličani manjšina v strogo protestantskem mestu. Duhovniške študije je završil v semenišču Sv. Avguština in bil 1. 1955 posvečen v duhovnika. Na župnijah je deloval samo dve leti, potem pa je kot profesor poučeval se-meniščnike in napredoval po lestvi hierarhije.« Na drugem mestu pa Steedova takole primerja nadškofa Ambrožiča s kardinalom Carterjem: »Kardinala Carterja montrealsko-irske korenine naenkrat izgledajo bolj sorodne kot pa Ambrožičevo zatirano vzhodnoevropsko ozadje. Tu je občutek, da je Carter svetno-moder kardinal, ker razume prilagoditve, ki jih severni Amerikanci delajo s svojo religijo; katoličani končno tudi težijo po rabi protirojst-nih sredstev in trpijo razporo-ke v domala isti meri, kot ostali prebivalci. Ambrožič, po drugi strani, je strog moralist, ki odkrito zavrača severnoameriški materializem in duhovno praznoto. Carter je igral tenis z vodilnimi industrialci, Ambrožič je jim bolj pripravljen dajati lekcije. Carter je izreden politik z zaslugo, da je od prejšnjega ontarijskega predsednika vlade Bill Davisa izsilil financiranje katoliških šol 1. 1984 in ustvaril največji — državno financiran — katoliški šolski sistem v Severni Ameriki. Ambrožič ni razvil Carterju podobnih ostroumnih spretnosti. Nadškof je gledan kot trd, avtokratski, izzivalen trdoli-naš, ki s svojim nastopom zna na dolgo roko zadobiti Cerkvi novih sovražnikov. Njegovi oboževalci smatrajo njegov tradicionalizem »preroški«, dočim ga njegovi kritiki postavljajo nazaj v čas prvega Vatikanskega koncila pred 100 leti.« Judy Steed svoj članek gradi predvsem na izjavah katoliškega učitelja Ted Schmidta, ki ga večkrat citira in ki si je, kot meni izgleda, vzel za »poslanstvo«, da meče polena pod noge novoimenovanemu nasledniku kardinala Carterja. On je bil najglasnejši tudi, ko je bil Ambrožič imenovan za "nmožnega škofa. Naj iz članka povzamem nekaj njegovih izjav: »Celoten konfliki 50 suče okoli vizije Cerkve. Jezus je križani prerok, ki ni dočakal svojega 34-ega rojstnega dneva, ker je preje umrl zaradi svoje vizije. Učenje Jezusovo Kje se mišljenje ni spremenilo TORONTO, Ont. — Posebni poročevalec londonskega »Ekonomista«, ki je nedavno obiskal razne dežele Vzhodne Evrope — med temi tudi Jugoslavijo —, je za to revijo pripravil obširno analizo o trenutnem gospodarskem in političnem stanju v teh deželah, in se v krajšem sestavku dotaknil tudi razmer v Jugoslaviji. Ker so njegova odkritja in ugotovitve predolge, da bi jih v celoti prevedel, čeprav bi to bilo potrebno, sem se omejil zgolj na njegovo gledanje na položaj v Jugoslaviji. Vsem, ki se zanimate za razvoj v vzhodnoevropskih deželah v teh usodnih trenutkih človeške zgodovine pa priporočam, da preberete to skrbno pripravljeno in realistično prikazano analizo sedanjega stanja v Vzhodni Evropi, ki jo je Ekonomist prinesel v svoji številki od 12. avg. 1989. Članek je dolg kar 15 tiskanih strani. — Otmar Mauser pomeni učiti popolno preob-novo sveta. Zajeti moramo siromašne, končati oboroževalno tekmo, ustaviti uničevanje našega planeta, pomagati ljudem, ki se bore proti vojaškim režimom... Zahodne kapitalistične tradicije cenijo bogastvo, oblast, privilegije. Mi se ne moremo strinjati s takim sistemom.« O sebi pove: »Vse budne ure preživim v katoliških inštitucijah. Ne želim biti smatran za nezvestega katoličana ali za levičarskega bedaka. Smatram se za resničnega konservativca, podprtega po duhu Jezusa Kristusa.« Ambrožiča pa vidi — tako tudi Cerkev pod papežom Janezom Pavlom II. —, da gre nazaj, da sili k molku napredne duhovnike, aktiviste, ženske in vse skupine, ki so bile mobilizirane po letu 1960 z II. vatikanskim koncilom. »Ambrožič ustvarja ozračje, v katerem se morajo ljudje u-klanjati in truditi, da ga zadovoljijo. Celo šolski odbori se vračajo k nadškofu z vprašanjem: ‘Kako smo Vam lahko na uslugo?’. Takega zadržanja jaz ne morem sprejeti,« je dejal Schmidt. Pisateljica Steed je poskusila dobiti tudi kakšno izjavo od duhovnikov. Obrnila se je na Rev. Dan Donovana, pomembnega teologa, ki poučuje na St. Michael kolegiju torontske univerze. Pridige tega gospoda večkrat poslušam v cerkvi Blessed Sacrament, kamor zahajam k nedeljski službi božji, ker je čisto blizu mojega doma. Ob priliki papeževega obiska v Torontu mi je celo dal kopijo svoje pridige, ki jo je o tem obisku imel. Po svojem gledanju, zlasti glede razmer v Nikaragvi in El Salvadorju, zastopa precej »osvobodilno teologijo«. V svoji izjavi, ki jo je dal Steedovi, pa se je previdno izognil spornemu vprašanju. Dejal je le, da »stanje med kleriki ni najboljše« in da se vrši »globoko prizadevanje za katoliško identiteto v svetu«. Skrbi ga pomanjkanja »dobrih ljudi v cerkvenem vodstvu« in neuspeh Cerkve vzbuditi ljudi k obnovljenemu verskemu življenju. V Ambrožičevo obrambo pa navaja Steedova izjave Janet Somerville, vdane cerkvene delavke in navdušene-Ambro-žičeve podpornice. Ta je izjavila: »Ambrožič je v nemilosti pri tukaj rojenih, izobraženih, srednjemeščanskih liberalcih. Ta skupina je navajena zapovedovati (call the shots), toda zdaj so v manjšini v naši metropoli.« Navdušuje se, da bo TofumO dobi! imigrantskega, begunskega nadškofa, ki bo vodii nadškofijo, ker večina sedanjih katoličanov ni bile rojenih in izobraženih v Kanadi. Druga nadškoteVd zagovornica je Suzanne Scorsone, kčl- (dalje na str 6) O jugoslovanskih razmerah piše komentator takole: Druge vzhodnoevropske dežele niso v stanju, da bi se primerjale s Poljsko in Madžarsko. Ena iz napol dobrega razloga, druge iz številnih slabih razlogov. Napol dober razlog ima Jugoslavija, kjer precej li-* beralna komunistična partija vodi eno najohlapneših federacij na svetu. Ohlapnost pa pomeni težave. Različni narodi, zbrani skupaj pod imenom Jugoslavije — Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in dve vrsti Muslimanov — imajo težave živeti drug ob drugem, tako da Jugoslavija v gospodarskem oziru komaj še eksistira. Beograjska centralna banka ne more več kontrolirati dobavo denarja, in centralna banka je odgovorna za manj kot eno tretjino javne potrošnje. Med tem ko gre čas svojo pot naprej, stvari postajajo vse bolj ohlapne. Med jugoslovanskimi republikami je manj trgovanja kot ga je bilo 1. 1970; manj podjetij ima podružnice izven meja svojih republik; prekomejske investicije so malenkostne. Razpadanje javnega sektorja je šlo tako daleč, da mnoga »samoupravna« podjetja zdaj svojih načrtovanj ne vodijo več niti z Beogradom, niti z vladnim za*stop-stvom ostalih jugoslovanskih republik, temveč le z okrajnimi partijskimi šefi. Jugoslovanski komunisti se sklicujejo v teh okolnostih, da bi vsak nagib k večstrankarskemu sistemu pomenil politični razpad. Vsaka republika bi prišla na dan s svojo popularno stranko; te stranke bi predstavljale številne majhne Osvobodilne fronte; centrifu-galizem bi zmagal. Petim manjšim nekomunističnim gibanjem je bilo dovoljeno eksistirati v Sloveniji in enemu na Hrvaškem. Toda tudi v teh tolerantnih severnih republikah se komunisti bojijo pluralizma. Srbj upajo, da bo Slobodan Miloševič kmalu prevzel oblasi nad vso deželo. Tako bo nacionalizem postal opravičilo za nadaljevanje enopartij-S.keea sistema. To bo vzpostavilo meje H« daljnim gospodarskim reformam. Nekateri jugoslovanski komunisti imajo špekulantske ideje,- kako urediti javni sektor in izpeljati prehod v privatno lastništvo. Toda partija, ki hoče ohraniti svoj monopol, ni pripravljena te ideje praktično izvesti. Kar je še slabše, Jugoslavija ni pripravljena pri »koreninah in vejah« ocenjevati svoj položaj, da bi iz federacije nekaj napravila. Vprašanja, ki bi se jih moralo vprašati, so: kakšna ustava bi te narode držala skupaj? Ali je vredno te narode še držati skupaj? — ta vprašanja pa verjetno ne bodo postavljena in odgovorjena v udobnih klubih sedanje politične strukture. Tako poročevalec Ekonomista. Vidno je torej, da se v današnji Jugoslaviji komunisti ne prizadevajo resno, da bi rešili problem nezadovoljstva, gospodarske stagnacije in medrepubliških razprtij. Izgleda, da se Slobodan Miloševič poslužuje starega reka: Razdvoji in vladaj. V razprtijah navadno močna roka vselej prevlada, in na to Miloševič računa. Za Jugoslavijo, če hoče ostati še federacija v komunističnem okviru, je edino izhodišče ponovna stalinistična ali titoistična diktatura. Na Kitajskem se je to vsaj začasno izkazalo za uspešno, čas pa bo slej ali prej pometal tudi s temi ostanki revolucije in z nasilnim vladanjem. Nacionalizem v posameznih jugoslovanskih republikah je postal že tako močan, da so pripravljene odpovedati se jugoslovanski federaciji in zato tudi Miloševiču ne bo uspelo rešiti Jugoslavije kot države. Za nas Slovence se pri razpadu Titove Jugoslavije nudi izredna prilika, da se popolnoma osamosvojimo in okličemo svojo lastno državo Slovenijo, ki bi bila za Karantanijo prva suverena, samostojna in neodvisna država Slovencev ob zaključku krvavega in prosvetljenega 20. stoletja. Uresničile bi se naše stoletne želje in vsi naši boji za slovensko svobodo bi bili poplačani! Zaživeli bi v nobo dobo vsesplošnega evropskega napredka, za katerega je bil naš narod prikrajšan v času stalinizma in titoizma ter sedaj zgolj še od partijskin DifokfStOV, ki se oklepajo oblasti in katere HC izpuste iz rok, ne iz kakšne (dalje na str. 6) Nadškof Ambrožič tarča napadov (nadaljevanje s'str. 5) — Koledar prireditev — teri imponira Ambrožičeva odprtost in odločen nastop in ga prikazuje kot »Slovana, ki udari po mizi«, da da poudarka svojim besedam. »On ni navdušen za drobno besedičenje. Vnet je in pričakuje sličen odziv,« je dejala Scorsone. »Naučiti pa se bo moral občevati z bolj plahimi Anglo-sak-sonci,« je s smehom dodala. Svoj članek Judy Steed zaključuje z izjavo Somervillove, kjer ta pravi: »Ljudem se ni treba bati Ambrožiča. On je goreč katoličan in lahko postane ljubljenec ljudstva. Do korena je pošten, nestrpen je za liberalno govoričenje, glede moške oblasti nima pomislekov in je dober bojevnik. Enkrat na leto ga vidim in se vedno prepirava. Toda te konfrontacije vselej vzame z bratsko ljubeznijo.« Kardinal Carter odgovoril na članek o Ambrožiču Najbolj učinkovit in viden je bil zagovor nadškofa Ambrožiča, ko se je v istem časopisu naslednjo soboto, 5. avgusta 1989, oglasil sam Emmet kardinal Carter. V svojem pismu je uredništvu lista in Judy Steed dal vedeti, kaj misli o njihovem senzacionalizmu. Takole jim je pisal: »Vaša karikatura nadškofa Alojzija Ambrožiča avtorice Judy Steed, priobčene v vašem sobotnem »Magazine« od 29. julija, je bila nevljudna, neumestna in zvodljiva. Ne bom se ukvarjal s komentarjem o tem, kar ste o meni napisali, razen v enem slučaju, k čemer se bom povrnil. Vaš članek je nevljuden zato, ker se posebej trudite, da bi naslikali nadškofa v kar najslabši luči. Uvodne besede so ‘strah in preplah’, kar gradite kot glavno in dominantno stanje v torontski nadškofiji. Vsak, ki je blizu dogajanj, bi lahko povedal Steedovi, da je to skrajna neumnost, toda človek ima vtis, da bi bolj umirjena in bolj točna sodba ne bila primerna za senzacionalizem, ki ga ona išče. Vselej se bodo našli ljudje, ki ne bodo imeli radi enega ali drugega škofa v eni ali drugi škofiji. Toda ‘strah in preplah’ pred Alojzijem Ambrožičem? Nehajte vendar, Steed! Članek ni pravičen, ker človeku ne daje prilike. To je v naprej ustvarjati sodbo! Naslov je ‘Kardinal za konservativce’. Povrnil se bom k tej napaki, toda kako se more presojati zmožnosti moža, ki do zdaj še ni bil preizkušen? To ni slučaj ladijskega kapitana, ki se je napil in zapustil svoje mesto v nevarnih vodah. Alojzij Ambrožič do zdaj še ni položil roke na krmilo. Vem, da sem vzel prekomeren čas, da mu grem s poti, toda dokler to ne storim — dajte mu možnost! Kje je vaš čut pravične igre, ko moža obsojate, še predno se je spustil v igro? Uničevanje karakterja ni nikoli prikupno, in to v naprej? In končno, od kdaj ima To- ronto Star sposobnost nastavljati kardinale? Vaš članek, v pompozni ‘vse vemo’ ignoranci, je določil rdeč klobuk za nadškofa Alojzija Ambrožiča. To je dogodek, ki si ga iskreno želimo. Ne bo pa odločal Toronto Star. Naj omenim, da sta bila v približno 150 letih, odkar je nastala samostojna torontska nadškofija, imenovana samo dva kardinala. Upam, da ste svojo odločitev poslali papežu. Zmanjšalo mu bo breme — ko se bo nehal smejati, ne nad vašim čislanjem nadškofa Ambrožiča, ampak nad vašo nesramnostjo in ignoranco. Zdaj pa še besedo o citatu, ki se tiče mene. Zapisano je, da sem v govoru pri Katoliški ženski ligi rekel, da je govoriti o pravicah žensk do duhovništva ‘teološko smešno’. Steed seveda, pričakovano, ni nakazala, da je naglas na besedi važen. Ključna beseda tu je ‘pravica’ in vsebina to jasno nakazuje. Spoštujem ljudi, ki zagovarjajo posvečevanje žensk v duhovnike. Toda noben resen teolog ne govori o ‘pravici’. Tudi moški nimajo ‘pravice’. Vsako leto posvetim določeno število mož za duhovnike. Vsak mora prej vložiti ponižno prošnjo, da sprejme to čas in naslov. Če bi kdo zahteval, da je to njegova ‘pravica’, bi nikoli ne bil posvečen. Steed bi lahko dobila svojo zgodbo s telefonskim klicem. Pa to bi pokvarilo njeno veselje, ali ne?« G. Emmett kardinal Carter torontski nadškof.« Lahko se zgodi, da bo prav to ostarelega in od kapi nekoliko pohabljenega kardinala Carterja pripravilo, da bo stopil v zasluženi pokoj, in vodstvo torontske nadškofije prepustil mlajšemu, energičnemu in »polemičnemu Slovanu«, Slovencu, nadškofu Alojziju Ambrožiču. To se bo slej ali prej zgodilo, zato naj bi Slovenci povsod, doma in v svetu zanj mo- Councilman Gus Frangos with wile Christie and daughter, Arianna. • Primary Election October 3,1989 • General Election Nov. 7,1989 lili, da bo modro vodil našo torontsko nadškofijo in v službi katoliške Cerkve z ognjem oznanjeval Kristusov evangelij in s svojimi dejanji poveličeval Boga očeta v nebesih v naše skupno odrešenje. Otmar Mauser Kje se mišljenje ni spremenilo (nadaljevanje s str. 5) ideološke uverjenosti (ta je že zdavnaj zamrla), pač pa iz popolnoma egoističnih nagibov, katerim pritekajo vsi privilegiji vladajoče kaste. Milovan Djilas ni zastonj imenoval to vladajočo kasto »novi razred«. Kot se naši komunisti niso borili v opevajoči NOB za »narod« in »svobodo« (razen iskrenih rodoljubov, ki so se tej borbi pridružili), se tudi danes komunistom ne gre za »narod, svobodo in demokracijo«, pač pa za nadaljnji partijski monopol, predvsem pa za njihove zadnjice, ki so si jih udobno namestili na oblasti po zmagi svoje revolucije. Zanje revolucija še vedno traja. Še vedno jo živijo in uganjajo, ker bi sicer že zdavnaj propadli. Po vsem tem pa je danes vidno, da je revolucija končana, da je opravljena in propadla. Narodom Jugoslavije ni prinesla tega, kar so obljubljali in pričakovali. Namesto raja na zemlji jim je prinesla pekel, uničevanje življenj, ječe, nesvobodo, politično nasilje in gospodarsko propast. Zato se številni nekdanji partizanski borci upravičeno sprašujejo: ali smo se za to borili? Ni še prepozno! Slovenski narod ima v sebi še toliko zdravih moči in moralnih sil, da se bo otresel tudi te rdeče kuge v tem obdobju naše narodne zgodovine ter stopil nazaj na začrtano pot krščanstva, resnične svobode in demokracije, in se tako uvrstil med ostale svobodne in demokratične, krščanske in civilizirane narode Evrope. Otmar Mauser SEPTEMBER 3. — Folklorna skupina Kres praznuje svojo 35-letnico z večerjo in folklornim sporedom v SND na St. Clair Ave. Večerja bo servirana ob 4. pop., nastop bo ob 6.30 zv. Za ples in zabavo igra Tone Klepec orkester. 9. — Fantje na vasi prirede koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — ADZ priredi Pečenje školjk na svojem letovišču v Leroy, O. 17. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v svetovid-ski dvorani. 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Triglav parku. OKTOBER 1. — Konvencija Ohio-Mich. podružnic SŽZ, v cerkvi sv. Kristine. Sv. maša ob 12., konvencija ob 3. pop. 14. — Glasbena Matica priredi koncert in nato ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Napačna integracija Washington, D.C. — Trinajst ameriških črnskih škofov je urgiralo suspendiranega črnega duhovnika, ki je ustanovil svojo versko sekto Afriški-Ameriški katoličan, da se vrne v katoliško versko skupnost. Duhovnik George A. Stoll-ings, prejšnji evangelist nadškofije Washington, je bil suspendiran 3. julija, potem ko je opravil verske obrede v Imam templu kljub izrecni prepovedi kardinala James A. Hickey v Washingtonu. Suspendirani duhovnik Stoll-ings trdi, da je katoliška Cerkev v Ameriki rasistična in da katoliška Cerkev ne vključuje afriške-ameriške kulture pri cerkvenih obredih, zato je separatna cerkev za črnce v Ameriki potrebna. 21. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 22. — Slov. dom na E. 80 St. priredi letno pečenje školjk in stejkov. Pričetek ob 2. pop. Igra Eddie Rodič orkester. 28. — Štajerski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. NOVEMBER 11. — Belokranjski klub prireja martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester. 11. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester. DECEMBER 1. — Slovensko ameriški kulturni svet prireja predbožično srečanje s škofom Pevcem na semenišču Borromeo. MALI OGLASI V najem se odda moškemu mala hiša s pohištvom ali brez blizu vzhodne 185. ceste. 481-3768. (60-61) FOR SALE Euclid, Brick ranch. 3 bdrm. 2 baths. 2 car garage. Mint cond. $76,900. Call Theresa Manjas at 943-1814. Smythe Cramer 291-4330 (60-61) Gospodinjo iščemo Willoughby Hills. 3 do 5 dni na teden. $5 na uro. Kuhanje, čiščenje, pranje. Kličite čez dan 289-7700, zvečer 944-7875 (57-63) Housekeeper Needed Willoughby Hills. 3 to 5 days a week. $5 an hour. Cooking, cleaning & laundry. Daytime call 289-7700 or eve. 944-7875. (57-631 Naprodaj Triangle Cleaners 1136 E. 71 Street Cleveland, Ohio 361-5518 (57-61) House For Sale Older double. Good income. Grovewood area. Call 481-6247 after 5 p.m. (58-61) iše barvamo zunaj in zno-raj. Tapeciramo. (We wall' paper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNlK Pokličite 423-4444 Re-Elect Councilman Gus Frangos Democrat, Ward -13 • Council’s Leading Housing Code Enforcement Legislator • Secured and Kept Increased Police Visibility in Ward 13 • Dedicated To Preserving Neighborhood Police Stations, Schools, Fire Stations and Neighborhood Services • Most Accessible - Has Maintained TWO Neiehhn»r.p.r..J. Offices in Ward 13 • Honest, Ksidworking, Most Qualified VOTE TO RE-ELECT COUNCILMAN i/ Gus Frangos Paid for by Friends of Gus Frangos, C. Frangos. C # Co-Chair.. 1700 E. Hih Sireel. Cleve., Oh. Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bobnar; preds.: Joseph Baškovič; pod-preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: Frank Zupančič. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 dopoldne pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se prične pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški list in karto. Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebo); preds.: Joseph L. Fortuna; pod-Pteds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-5201; zapis.: Mary Ann Sray; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., Maple Hts., OH 44137; nadzorniki: Anthony B. Lausche, Olga Sray, Vir-9inia Fortuna; zastopnika za SND na E. 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph Godec; zastopnika za SND na Maple Hts.: Joseph Fortuna in Ralph Godec; zastopnika za atletiko in »booster« klub: Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in dr. F. Jelercic. Seje so na 25.-ega v mesecu v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob 2.30 zv. Novi člani sprejeti od roj-stva do 60. leta starosti. Bolniški asesment je 65 centov na mesec in Plačuje $7 bolniške podpore na te-den, če je član bolan 5 dni ali več. Hojaki v Nevburgu, pristopite v dru-$tvo sv. Lovrenca! Društvo SV. ANE št. 150 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-b°l; Preds.: Angela Winter; pod-Pteds.: Helen Krofi; taj.: Josephine Winter, 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-ra ®erdyck. Nadzornice: Anna Win-ter- Theresa Zupančič, Helen Krofi; *aPis.: Katherine Zabak; zastopnica ia SND na E. 80.: Laura Berdyck; ^stopnica za SND na Maple Hts.: e en Krofi; zastopnici za Federaci-W ^n9ela Winter in Josephine "tier. Zdravniki: Vsi slovenski in fužinski. Seje so vsaka prva sreda mesecu ob 2.30 popoldne v šolski vorani šole pri Sv. Lovrencu. Društvo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162 } Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-r- preds.: Frances Nemanich; MarPre-dS Anna Zakrajšek; taj.: Euclid, Sett V Ann Mott, 760 E. 212 St., OH, tel. 531-4556; blag.: Va, y Orehek; zapis.: Frances No-j0 ' nac*zorr>ice: Frances Macerol, rej613^'116 Gorencic in Mary Palčič; Ce 'teli'ca: Rosalia Palčič; zastopni-2a|^a. Ohio KSKJ Federacijo: Anna ^^er'la^e,<• Frances Novak, Frances zdravnyh; *dravnil'i: vs' slovenski eie se vršijo vsako prvo sredo v Sohi8cu' ob 1-30 pop. v društveni uvditorija pri Sv. Vidu. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Charles Eržen Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bož-nar Predsednica: Ludmila Glavan Podpredsednik: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič, 19831 Locherie Avenue., Euclid, O. 441 19 tel. 531-5678 Blagajnik: Jože Melaher Zapisnikarica: Draga Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Gabriela Kuhel Vratar: Frank Tominc Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer od novembra do aprila v Baragovem dorpu, 6304 St. Clair Avenue, ob 6. uri zvečer. Od maja do oktobra se pa seje vrše na domu predsednice na 13307 Puri-tas Avenue, ob 6. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRAIJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Ivan Cugelj, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše’ na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 641 7 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union Podružnica št. 10 SŽZ PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje; Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: - Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid,. Ohio. Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Duhovni vodja: Rev. John Kumše Predsednica: Marie Gombach Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel, 9965 Knollwood Dr., Mentor, OH 44060 Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 441 10, tel. 531-7635 Nadzornica: Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro, Joyce Le Nassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december PODRUŽNICA st. 14 Duhovni vodja: Rev. Francis Sterk Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Vera Bajec Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Marilyn Fitzhum, Antoinette Zabukovec, Diane Varney Poročevalka: Alice Kuhar Sunshine Ladies: Irene Collins, Frančes Eržen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Martha Koren, Mary Jane Stanič, Ruth Kurilec. Seje vsak prvi torek ob 7.30 zv. v SDD na Recher Avenue PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! BRANCH tfo. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Membership Secretary: Evelyn Pi-poly, 23330 Williams Ave., Euclid, OH 44123, tel. 731-1175 Recording Secretary: Ann Winter ’ Treasurer: Mary Jo Rom Auditors: Mary Maxim, Mary Miller Sentinel: Dorothy Ann Winter Reporter: Vera Šebenik Historian: Josephine Smith Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except in July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association ST. ANNE No. 4 President: Ann Zak Vice Pres.: Josephine Novak Secretary: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 441 23 tel. 486-2735 Treasurer: Josephine Ambrosic Rec. Secy.: Frances Novak Auditors: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Youth Coordinator: Marie Orazem Reporter: Madeline D. Debevec Meetings are every second Wednesday of the month, 1 p.m., in Social Room at St. Vitus, E. 62 St. and Glass Ave. New members may go to any Slovenian physician for their physical. Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 1 8975 Villaview Rd., Cleveland, Ohio 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Pauline Skrabec, Joseph Skrabec, Myra Jerkič Mladinski koordinator: Joseph Skrabec Seje: 2. četrtek v mesecu ob 7. zv. v Slov. domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Fodpreds.: Stanley G. Ziherl Tajnica: Pat Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531-8468 "" Blagajnik: Robert Menart Zapisnikarica: Mary Ziherl Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Andrew Champa koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v glavnem uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. dopoldne. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gina llacqua Nadzorniki: Louis Sile, John Cen-do, Gina llacqua Seje v 1 989 bodo ob 2. pop. 1 9. marca, 1 6. julija, 22. oktobra in 17. decembra, na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O., 44094. Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. donx— John Cen dol. SDD, Recher Ave'! — Louis Sile, Gina llacqua; Slov. dom za ostarele Louis Sile, Carole Czeck. (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Rreds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni šobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRAUICA MIRU št. 24 Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnic^: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Sile; taj.-blag.: Jean McNeill, 7539 Ruth St., Mentor, OH 44060, tel. 1-255-2798; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Steple, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski. Seje so vsak prvi torek v mesecih feb., apr., jun., sept. in nov., ob 1,30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Jane Royce, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Representative: Joanne Fordyce Medical Examiner: Any physician recommended by AA/ILA Board Meetings: Third Tuesday in January, April, June, and November (additional meetings as scheduled) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ur^ molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 10. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Dan Postotnik Rec. Secy.: Mike Mivsek Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of Sl. Mary Parish Spiritual Director: Rev. John Kumse President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and yigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. John M. Kumse Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Hank Skarbez Past Chief Ranger: Hank Skarbez Rec. Secy.: Joe Sterle Fin. Secy.: John Spilar, 715 E. 159 St., Cleveland, O., Tel. 681 2119 Treasurer: Vickie Skafbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, Tel. 951 9775 Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice Pres.: Helen Urbas 2nd Vice Pres.: William Snyder Financial Secy.-Treas.: John Jackson Recording Secretary: Helen Kon-koy Corresponding Secretary: Rose Mary Toth Executive Secretary: Jim Kozel Auditors: Gus Petelinkar, Rudy Jaksa, Charles Femec Historians: Ella Samanich (Ch.), John Habat (Asst.) Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6400-17 St. Clair Avenue Cleveland, OH 44103 Phone: (216) 361-5115 President: Edward F. Kenik Vice Pres., Rec. Secy.: June Price Secy.-Treas.: John N. Perencevic Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Comm.: Antonia A. Žagar, Ann Opeka, Sophia Opeka, John Vatovec House Comm.: Mary Batis, John E. Leonard, Don Mausser, John Trin-ko, Stanley Frank, Anthony J. Tom-se, Frank Stefe, Ron Genovese Ways & Means Comm.: Jean Križman, Marceline Mausser, Patricia Ipavec, Julia Pirc, Ann Marie Zak Alternates: Marilyn Genovese, Frances M. Tavčar Meetings are held on 2nd Tuesday of each month in Rm. 1, Old Bldg., 7:30 p.m. Office hours: Tuesday thru Friday, 10 a.m. to 4 p.m.; Saturday, 9 a.m. to 1 p.m. Closed Sunday and Monday. SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: John Jackson V. Pres.: Gus Petelinkar Treas.: Ray Sterle Rec. Secy.: Jennie Tuma, 29437 Vinewood Dr., Wickliffe, OH 44092 Fin. Secy.: Frank Ferra Auditors: Mary Podlogar, Chuck Femec, Joe Krann House Comm.: Jack Videtič, Frank Podlogar, Chuck Femec Fed. Reps.: Gus Petelinkar, John Jackson, Chuck Femec Other Directors: Leroy Koeth, Bob Ryan, John Habat, Joe Hrvatin, Matt Kajfez Meetings for Directors are every fourth Monday of the month, at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMAN’S HOME .153335 Waterloo Road President: Anthony Sturm Vice President: Joe Frollo Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Reg. & Corr. Secy.: John Vicic Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Mauric, Al Meglich, Frank Smerke, Paul Šibenik, Stanley Grk, Frank Zgonc, Joyce Plemel Alternates: Dorothy Silc, Ernest Tibjash Reps, to Fed. of Slov. National Homes: Anthony Sturm, Joe Frollo, Millie Bradač Officer hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m., or by appointment. Phone Millie Bradač: 481-5378 or 481-0047 SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Reciter Avenue, Euclid, Ohio President: Al Novinc V. President: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Secy.: Dorothy Kapel Auditor - Chrm.: Max Kobal House Comm. - Chrm.: James Kozel House Comm.: Edward Marinčič Auditor: Mary Ster Director: Joseph Petrie Director: Rose Mary Toth DOM 7.APADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikarica: Nancy Kadar Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikar: Joseph Habjan Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvar Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bbb Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan. Joseph Glivar, Eugene Vercek, Emma Urbančič Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zv., v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O., tel. 662-9731 Upravni udhor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavriša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel. št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Ine. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann L podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Branko Pogačnik Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta-nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-1725 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvo upokojencev Slov. pristave ' Pensioner’s Ciuh of Slov. Pristava Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982 Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar S.N.P.J. KARM, Heath Road Ladies Auxiliary President: Betty La Macchia Vice President: Wilma Tibjash Rec. Secy.: Rosemary Toth Financial Secy.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481 6247 Auditors: Dorothy Gorjup, Sophie Matuch, Eleanor Zevnik Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian homes, at I o’clock, the months of March, June, September and December. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV — ST. CLAIR OKROŽJE Predsednica: Antoinette Krajc L podpreds.: Irene Toth II. podpreds.: Angela Bolha Tajnik-blagajnik: Stanley Frank, 5919 Prosser Ave., Cleveland, 0., 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Anna Mack Nadzorni odbor: Jewel Karpinski, Frances Kotnik, Mary Turk Planning Coordinator: Edward Karnak Sestanki se vrše vsak tretji čelt' tek v mesecu ob 1.30 pop. v prizid' ku Slov. nar. doma na St. Clair AW- SLOVENE PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice Pres.: John Kausek 2nd Vice Pres.: Rose Lewis Rec. Secy.: Helen Levstick Fin. Secy.: Eleanor Pavey, 112& E. 174 St., Cleveland, OH 44119' tel. 531-4445 Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Car-olin® Lokar, Josephine Trunk Tour Guide: Rose Lewis Meetings: 1st Wed. of evefV month, beginning at 1 p.m. at the Slovenian Society Home, Recher Avenue CLUB OF RETIRED SLOVENE® OF HOLMES AVENUE Hon. Pres.: Gus Petelinkar President: John Habat Vice Pres.: Frank Zgonc Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Louise Fujda Auditors: Caroline StefanciC’ Lena Pavšek, Ed Fujda Federation Representatives: GuS and Mary Petelinkar, Frank and M8® Fabec, Henry and Emily Kersman' alternate: Mazie Princ Sgt.-at-arms: Cecilia Rozman Sunshine Chairlady: Jenni® Schultz, 19501 Pasnow Ave., ^ did, OH 441 19, tel. 481-0339 Meetings every 2nd Wednesd8 of the month at 1 p.m. at the Slo^8 nian Home on Holmes Avenue Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društevl AMERIŠKA DOMOVINA druži Slovence po vsem svetu!