C. K. pošti! Vedostavljenc številke je poslati administraciji ..lOisenbaluier”. Dunaj V. Xenta{;a.H*c •*>. PROSTA hftDf Ipot n SVOBODI! ZEIEZNICM GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEHCEV fWiiiiiiiiMniiiininiimirii'iiT'i'ii[iminnfmumii»iiiiMiiiliiillll UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Madonnina 15, UPRflVNIŠTVO Dunaj V. — 7entagasse 5 Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Pnkopisi se ne vračajo, o o o Naročnina: za celo leto............4'40 K za pol leta..............220 K za četrt leta .... 110 K Posamezna številka 18 vin nas sklad za posmrtno odpravnino. Iz novo ustanovljenega sklada za posmrtno odpravnino se je izplačalo določene zneske zaostalim za posmrtne slučaje: Giittel Friderik, Ustje n/L.; Dubicky Fran, Toplice na Češkem; Denk Marija, Lunden-bitrg; Kinast Josip, Zellerndorf; Degelsegger Terezija, Slainach - Irdning; Knapil Ana, Dunaj II.', Zabernig Jakob, Beljak; Kemptner Cecilja, Klein-ReiJling. Smatramo kot našo dolžnost, da Vas še enkrat opozorimo na ugodnosti, ki jih postanejo deležni tisti člani, ki še do 31. marca 1912 pristopijo skladu za posmrtno odpravnino. Ugodnosti so sledeče: Vsi člani Spl. pravovarstvenega in podpornega društva, ki so v tem društvu včlanjeni s 1. januarjem 1912 že tri mesece, in pristopijo podpornemu skladu najkasneje do 31. marca 1912, nimajo karenčne dobe, to se pravi, da imajo takoj pravico do podpore zaostalim, ki pride nanje. Osebe, ki pristopijo Spl. pravovarstve-nemu društvu! tn podpornemu skladu za zaostale do 31. marca 1912, imajo trimesečno karenčno dobo, to je, da imajo pravico do podpornega deleža šele takrat, ko so že tri mesece člani podpornega sklada za zaostale. Isti, ki pristopijo Spl. pravovarstvenemu in strokovnemu društvu in podpornemu skladu za zaostale šele po 31. marcu 1912., imajo dveletno karenčno dobo, to je, da jim pritiče podporni delež šele po dveletnem članstvu v podpornem skladu. Za člane, ki umro vsled železniške nezgode še pred dovršeno karenčno dobo, se smatra karenčno dobo z dnevom smrti kot dovršeno. Ker se torej more kratko karenčno dobo nuditi le tistim članom, ki pristopijo skladu do 31. marca 191?, opozarjamo funkcijo-narje, zaupnike in člane, da se bo pri poznejšem pristopu brezpogojno vztrajalo na dveletni karenčni dobi. Nadalje naznanjamo, da prične plačevanje prispevkov v tistem mesecu, v katerem pristopi član podpornemu skladu. Vsi člani, hi so na primer imeseca januarja pristopili podpornemu skladu za zaostale, imajo od lega rasa plačevati prispevke. Ob enem prosimo blagajnike krajevnih skupin, da takoj vpošljejo izpolnjene pristopne izjave. Nove pristopne-izjave je naročiti, nemške pri cenh ali na Dunaju, slovenske in italijanske pa pri železničarskem tajništvu c Trstu. Centralno vodstvo. Solidarnost in organizacija. Out solidarnosti in iz njega izhajajoče solidarno ravnanje ljudi je utemeljeno že v človeški naravi. Solidarnost interesov, ki jo °pazujemo med pripadniki iste skupine ali istega razreda, je protiutež v boju proti vsem, je združujoč moment v boju za obstanek, moč, ki združuje ljudi medtem ko jih razganjajo osebni interesi. Boj za obstanek je dvojen. Na eni strani je proti sovražnim naravnim silam, na drugi pa boj tekmecev med seboj. Prva oblika boja tvori čut solidarnosti, ker le v tesni medsebojni združitvi, v tesni zvezi v svrho vzajemne pomoči v vseh nestanovitnih slučajih življenja, so bili pradobni ljudje v stanu zmagovito prestati boj z naravo. Kako pa naj bi bilo mogoče človeku boriti se proti pradobnim velikanskim živalim in razdejalnemu besu naravnih sil, če ne v tesni medsebojni združitvi? Druga bojna oblika, konkurenčni boj za korito ali pa boljši pašnik, je proizvajal egoizem, brezobzirno prodiranje lastnih interesov na stroške drugih. Tudi ta boj se je tekom časa razvil v skupno borbo za obstanek, ker bi bil boj posameznika brezuspešen. Tako vidimo, ki', o vodi boj za obstanek, ki vihra v naravi in ne da oddiha človeštvu od pradobe pa do sedanjega časa, do solidarnosti in organizacije. Čut solidarnosti se pojavlja iz človeških instinktov in celo v živalstvu nam je možno zasledovati njegovo sled. Že v začetku človeške zgodovine najdemo človeštvo združeno v skupine in verjetno je, da so ljudje v pradobi iz živalskega ali polživalskega stanja v skupinah vstopili v človeško žitje. V takih skupinah je gospodovalo temeljno načelo: »Eden za vse, vsi za enega!« in pripadniki skupine so trdno držali skupaj. Skupna tla, iz kojih so vzklili, skupni boj za obstanek, ki so ga bojevali, vse to jim je bila trdna vez, in ta solidarnost jim je dala trdnost na znotraj in moč na zunaj. Seveda je sprva gospodovala solidarnost le v notranjosti skupine, ker proti vsem tujim ljudem, ki so bili izven skupnosti, se je bil boj do uničenja. Tuje in sovražno je bil eden in isti pojem, kakor nas uči jezikoslovje in tako je tudi umljivo, da se je pristaša lastne skupine smatralo prijateljem in tovarišem, medtem ko se je pristaša tujih skupin smatralo smrtnim sovražnikom. Vsled tega je bilo dovoljeno tudi vsako poškodovanje tujega imetja in življenja, toda napram tovarišem je bila solidarnost sveta dolžnost. Kdor je oropal, okradel ali osleparil tujca, ali pa ga celo umoril, je bil v očeh svojih tovarišev in prijateljev junak. Kdor pa je ranil ali oškodoval tovariša, je bil smrtivreden zločinec. Ta dvojna morala, ki se je razvila v prvotnih človeških tolpah, se še dandanes ni popolnoma preživela. Tudi dandanes se smatra kot hujši in ostudnejši zločin, če kdo oškoduje svojega lastnega tovariša, kakor če to stori popolnoma tujemu človeku. Členi roparske druhali, ki so z vsem svetom v boju, vzdržujejo medsebojno zvestobo in izkazujejo skupinsko solidarnost v požrtvovalnosti do smrti. Tudi v skupini potujočih rokodelskih pomočnikov nikogar ne skli vest, če ukrade kakemu kmetu klobaso ali pa hlače; kdor pa svojemu lastnemu tovarišu kaj ukrade, se ga smatra lumpom in se ga splošno zaničuje. Toda povrnimo se zopet v pradobo človeške družbe. Posamezne majhne skupine, ki so se poprej najbrž brez miru klatile po svetu, so se tekom časa stalno naselile in razvile v ljudska plamena. Tu pa se pojavi plemenska, zavednost. K skupnosti tal pride še skupnost jezika, vere, navad itd., kakor tudi skupnost usode, ki sojo doživeli. Ljudje, ki so iz istega kraja in ki so mnogo skupnega doživeli, čutijo nekako privlačno silo do svojih ožjih tovarišev. Tako se je med plemenskimi tovariši pojavila medsebojna naklonjenost, ki vkljub vsem sporom nikdar ni popolnoma prenehala. V eno ljudstvo združena plemena je vezalo narodno čuvstvo in dasiravno gre dandanes naš pogled že čez meje, je vendar čut skupnosti enega ljudstva tudi za nas v sedanjosti še vedno močna vez. Posebno v časih nevarnosti in sile se ta čut pojavi z elementarno silo in potegne mase seboj. In naj se v teoriji še tako pov-darja stališče mednarodnosti, v praksi življenja in tudi v praksi delavskega gibanja se mora računati z narodno zavesijo. V normalnih časih je to seveda izgubilo mnogo svoje prvotne moči. To neovržno dejstvo nam je jasno s tem, da sta se v enem in istem ljudstvu razvila dva razreda, ki sta ločena po globokem prepadu. Nasprotja gospodarske, socialne in pravne vrste so ljudske tovariše odtujile drugega drugemu in jih obsovražila: raztrgala so ljudstvo v dva dela. Vsled brezobzirnega postopanja gornjih plasti napram spodnjim se je pojavilo razpoloženje, ki udušuje čut vzajemnosti in mnogokrat povzroči, da pozabimo, da smo otroci enega ljudstva. Prišlo je tako daleč, da pristaši izkoriščanega razreda ne vidijo v svojem izkoriščevalcu sodeželana in ljudskega tovariša, ki bi mu morali izkazovati solidarnost, temveč le svojega smrtnega sovražnika, proti kateremu se je boriti z združenimi močmi. Kdo bi ugovarjal, da povsod kjer so nepremostljiva nasprotja,' se izpodrinja plemenska solidarnost in da na njeno mesto stopa razredna solidarnost ? Izkoriščevalci raznih dežel se čutijo med seboj solidarne in se med seboj lažje sporazumejo, kakor pa z lastnimi delavci. Zlata Internacionala, mednarodnost denarnega Žaklja, se dandanes pojavlja tako jasno, da napram njej izpuhtijo vse nacijonalne (raze. Na drugi strani pa opazujemo, kako se med proletarci najrazličnejših narodov in dežel pojavlja mednarodna naklonjenost in kako sega solidarnost, medsebojna pomoč v sili čez deželne meje. Brezdvomno se je čut solidarnosti pojavil v prvi vrsti v najmanjših skupinah in se potem razširjal v vedno večjih krogih čez pleme in ljudstvo do mednarodnosti. Seveda je ta čut tem močnejši, čim manjši je krog, ki ga obdaja. Ravno tako je tudi z razredno solidarnostjo, ki se je razvijala in razširjala na isti način. Najprej so se čutili v medsebojni zvezi pristaši enega in istega rokodelstva. Enaki delovni pogoji in enaki stanovski interesi, enake zmožnosti in enako znanje, enak živelj in enako naziranje je bila vez, ki jih je združevala. Še v srednjem veku so se posamezna rokodelstva in obrti strogo ločile drugo od drugega. Vsako rokodelstvo je po možnosti imelo svojo lastno ulico v kateri je bilvalo, svoje lastne navade in cehovska pravila. Prištaši različnih rokodelstev niso imeli med seboj nobenega občevanja; njih edini stiki so bili medsebojni pretepi na ulici. Cehovstvo je pod pritiskom gospodarskih razmer polagoma izginilo. Odkar vprega kapitalizem delavce vseh poklicov v svoj jarem in jih združuje v istem obratu, je nastala proletarska razredna zavednost. Moderni delavci se čutijo kot člani enega edinega razreda in njih solidarnost sega čez okvire posameznih obrti, tudi na tovariše, ki niso istega poklica. Kolkovina. Čudne razmere vladajo pri upravi drž. železnice. Avanzma uslužbencev, ki bi moral biti objavljen s 1. januarjem, se še vedno destilira po raznih oddelkih slavnega tržaškega ravnateljstva. Kaj bi rekla javnost, ako bi se sistem, kateri vlada v upravi, raztegnil na eksekutivno službo. To ne bi bil pasivni odpor, ker pri pasivnem odporu se mora služba tako izvrševati kakor zahtevajo predpisi. Vsi pri železnici interesirani bi bili pa gotovo zadovoljni, ako bi začeli pri upravi drž. železnic tako delati, kakor dela eksekutivno osobje ob času pasive. Tudi bi se ne bilo treba bati, da dobe oblasti povelje, da naj vtaknejo zaupnike v zapore, ostale pa po možnosti v vojaške suknje, kakor pri zadnjem gibanju. Vsa stvar bi nas ne brigala, ako ne bi bili navsezadnje vselej delavci in nastavljenci na škodi; tisti pa, ki zagotavljajo venomer, da nosijo velikansko odgovornost in vlečejo mastne plače za to, tisti pa streljajo brez skrbi kozla za kozlom. Svojo odgovornost, ne plačo, pa zvračajo zmerom na uslužbence, ki naj se zagovarjajo pred sodnijo ali pa naj nosijo posledice nastalih deficitov. Posebno razburjenje pa vzbuja med železničarji odbitek kolkovnih pristojbin. Nezadovoljstvo uslužbencev pa je tudi upravičeno. Ravnateljstva trdovratno vztrajajo pri tem, da naenkrat odtrgujejo kolkovino, ki pride na zvišanje stanarine, koje se je doseglo potom zadnjega gibanja. Uslužbenci, ki dobivajo 50 odstotno stanarino, dobijo na mesec K 4T6 zvišanja in morajo, v kolikor so sluge, takoj plačati 5 kron kolkovine. Poduradniki in uradniki morajo od istega zneska plačati K 7‘50 kolkovine. Mnogi uslužbenci morajo torej pustiti precejšen del zvišanja, ki ga dobijo za prvo četrtletje, za kolkovino. Da to ni prijetno za tiste, ki so že komaj pričakovali teh par kron zvišanja, da so razočarani in da dajo duška svoji ne-volji, bi tudi ravnateljstva morala vedeti. Tako pa se odtegne vso kolkovino naenkrat. Drug vzrok vznemirjenja je ta, da mnogi uslužbenci niti ne vedo, koliko se jim pravzaprav sme po pravici odtrgati. K splošnemu vznemirjenju pa prispevajo nekatera ravnateljstva še s tem, da v resnici vporabljajo napačne nastavke in vsled tega preveč odtrgujejo uslužbencem. Vsled vzornega uradovanja bo plačal marsikateri železničar dvojno kolekovino (Dienstverleihungsgebiihroder Dekretstempel) Za zvišanje stanarine mora plačati kolekovino za desetletno svoto dunajskega povišanja, za avanzma pa ravno tako za desetletni znesek. Če dobi uslužbenec za 80 K povišano stanarino, mora plačati - ne za svoto 800 K, ki jo v desetih letih v resnici dobi — temveč za 1000 K, ki bi jih dobil, ako bi bil na Dunaju. Poleg tega je pa na vrsti, da se mu s 1. januarjem zviša plača za 100 K. Potem takem znaša zvišanje dohodkov, če računamo dunajske stanarine, vsa skupaj 200 kron na leto ali 2000 K na deset ler. Po skali II. znaša kolekovina za to svoto 7 K 50 v. Ker se pravočasno ne razglasi avanzma, se deli svota in se računa koleko vina za povišanje stanarine in za zvišanje plače posebej. Kakor navedeno znese kolek za vse skupaj 7 K 50 vin., če se pa svota deli, pa plača uslužbenec za zvišanje stanarine 5 K in za avanzma zopet 5 K, vsega skup za 2 K 50 v preveč. Ravno taka je razlika po skali III., ker znaša kolek namesto 12 K 50 v dvakrat po 7 K 50 v. Železniška uprava skrbi — na račun osobja celo s svojo nemarnostjo za fiskus! Častna dolžnost v$?k?ga delavca. Odkod pa pride, da vi, ki se pridružujete našim idejam in spremljate s svojo simpatijo naša naziranja in stremljenja, še niste vpisani člani ? O, saj dobro poznam staroznan vzrok tega pojava! Ploskate, simpatizirate, toda pustite stvarem njih tek in si pridržujete vdeležbo pri vživanju sadov gibanja, ki so jih drugi pridobili s svojimi močmi! Toda vprašam Vas, jeli to moško, delavca vredno obnašanje? Kakšen je razloček med delavcem in zajedavcem, če ne ta, da se slednji živi od tujega dela in da hoče žeti, kjer ni sejal ? Vas torej, ki nočete živeti od tujega dela in ki nočete žeti tam kjer niste sejali, Vas, ki me spremljate s svojim ploskanjem in odobravanjem, opominjam, da Vas naj bo sram ! Našim članom pa kličem : Ne zanašajte se pri agitaciji na naše poverjenike, temveč vsak izmed Vas bodi agitator. Ferdinand Lassalle. Z južne železnice. Zapisnik seje personalne komisije skupine postajnega, prometnega in progovzdrže-valnega osobja, sekcija slug. ' (Konec) Nato izjavlja predsednik, da hoče iz zapisni-ko‘v ravnateljskih sej prečitati sklepe, ki zanimajo navzoče člane personalne komisije. Nato čita: »Peticija prožnih obhodnikov glede jestvinske doklade za vse slučaje, kjer je prožni obhodnik primoran jesti izven doma, oziroma zvišanje prožno obhodniške doklade: Odklonjeno. - Peticija prožnih obhodnikov za podelitev nepremočljivih dežnih plaščev in usnjenih torb: Glasom okrožnice 465 A 1910, točka 24 dobijo prožni obhodniki lodnaste plašče. Torej je zahteva za podelitev dežnih plaščev neutemeljena; za podelitev usnjenih torb ni nobenega povoda. — Peticija prožnih obhodnikov glede odprave žensko službe na progah, kjer je uvedena obhodniška služba: Odklonjeno. — Peticija slug za enoletno skrajšanje vsem tistim, ki so bili svoječasno nastavljeni s plačo 720 kron: Okrožnica 465 A 1910 določa v 11. točki: Slugam, ki so bili svoječasno nastavljeni z začetno plačo izpod 700 kron, se skrajša čakalna doba za prihodnje napredovanje za eno leto, če niso v vpo-rabni kategoriji čuvajev in če jim ni na podlagi do-sedaj veljavnih določeb, izvzemši točko VIII. okrožnice 420 A 1910, ‘skrajšana čakalna doba za eno leto. Čakalna doba pa v nobenem slučaju ne sme biti krajša kot eno leto. Če se to leto ne more všteti pri prihodnjem napredovanju, se všteje pri drugem. Personalna komisija je izrazila, da so isti vzroki, ki so bili merodajni za ugodnost nastavljencev z manj kot 700 kron začetne plače, merodajni tudi za tiste, ki so bili nastavljeni z začetno plačo 720 kron. Uprava ne more izdati načelne odredbe, ki bi se jo objavilo in potom koje bi se s 720 kronami nastavljenim slugam vseskozi skrajšalo za eno leto, pač pa bo skrbela za to, da bodo sluge, ki opravljajo službo brez pogreška, za eno leto prej izvcnredno napredovali. Kfekt, ki ga želi personalna komisija, bo torej v celoti dosežen, pač pa posameznik ne bo imel pravice do izvenrednoga napredovanja. Ta ugodnost pase ne tiče tistih, ki so glasom 11. točke okrožnice 465 A 1910 bili izključeni. ( lan personalne komisije llerzig je mnenja, da bi v tem slučaju imela omenjena ugodnost pomen pri stavbnem ravnateljstvu kvečjemu le za nekatero pisarniške sluge ali vratarje. Težko je ljudem reči : »morda zadeneš v loteriji . Predsednik odgovarja, da se vendar ne more govoriti o dobitku v loteriji, če uprava reče: Dotični dobi podarjeno leto, če je vestno opravljal svojo službo. Namen uprave je, da je čim večje število uslužbencev deležnih te ugodnosti, llerzig vzame to na znanje. Predsednik še dodajo, naj počaka personalna komisija enega ali dva napredovalim roka, da vidi koliko slug je napredovalo, v e se personalni 'komisiji število dozdeva premajhno, je še vedno možno se pogovoriti in lahko se pomakne še nekatere uslužbence, ki so za sedaj ostali izključeni. Herzig je mnenja, da bo uprava s tem napravila sebi in personalni komisiji mnogo sitnosti. Tisti, ki bi dobili podarjeno leto, bi bili zadovoljni, ostali pa ne. Obžalovati je, da bi bili čuvaji pri tem zapostavljeni. Predsednik odgovarja, da vzrok za to odredbo ne tiči v nenaklonjenosti uprave napram čuvajem, temveč v tem, kor so le-ti že pod drugim naslovom nekaj dobili. Opazki, da bi na gornji način mogel nastati nesporazum, pritrjuje, toda ozir na vse prizadete uslužbence bi stal tako velike svote. da bi si uprava morala pridržati izbiro po predlogih strokovnih ravnateljstev. Vrhutega pa bodo člani personalne komisije od vseh uslužbencev zahtevali vestno izvrševanje službe. Herzig izjavlja, da bi osobje vse rado sprejelo kar pr de od državnih železnic, le * sistem križcev«, »posebne kvalifikacije« ne. Južna železnica naj se ozira na vse, da ne bo nezadovoljnosti. Predsednik odgovarja nato, da bo željo personalne komisije po razširitvi te ugodnosti predložil generalnemu ravnatelju. Člani personalne komisije so sicer res zato tu, da zahtevajo ugodnosti za vse uslužbence, toda uprava ne more vsem ugoditi. Nadalje naznanja predsednik, da mora zapustiti sejo radi prisotnosti pri razpravah z upniki južne železnice. \ personalni komisiji predložene želje pridejo vse v zapisnik in bodo čimprej možno formalno rešene. O vsaki točki se mora vprašati personalnega referenta in vsaka točka mora priti na ravnateljsko sejo in pred genenalnega ravnatelja. Kjer bo možno kaj storiti, se mora vprašati tudi upravni svet. Vsled teg-a ni mogoče določiti gotovega roka za rešitev vseh peticij. Herzig se zahvaljuje predsedniku za pojasnila in prosi, da bi se v prihodnje naznanilo personalni komisiji gradivo, o kojem se je razpravljalo na ravnateljskih sejah. Ravnatelj Fali je nato zapustil sejo, predsedstvo pa je prevzel dr. inž. Karol Schlbss. Član personalne komisije VVondl izjavlja, da bo predložil dosedaj še ne stavljeno zahtevo, ki je bila stavljena na sestanku v Ljubljani: Vse sedaj definitivne skladiščne nadzornike je s 1. julijem 1911 imenovati skladiščnim mojstrom s plačo 1200 kron. To zahtevo utemeljuje v sledečem: Skladiščni nadzorniki so izšli večinoma iz vrst skladiščnih delovodij Dotični so dolgo vrsto let službovali kot skladiščni delavci ali pisalci nakladnih listov in potem kot delovodje v skladišču ter postali nadzorniki Kot delovodje so vsi imeli že precej visok letni zaslužek; potem so bili z dnino K 2.40 imenovani namestnikom skladiščnih nadzornikov in z 640, oziroma pozneje z 900 kronami začetno plače postali skladiščni nadzorniki. Vsled tega bi imeli skladiščni nadzorniki še v plačilni stopnji 1100 . Definitivno nastavljenje za čuvaja naj se izvrši po enoletnem provisoriju kot pomožni čuvaj. Sprejem za pomožnega čuvaja naj se izvrši takoj ko delavec trajno opravlja službo, odnosno ko nastopi kot permanenten nadomestni čuvaj. Zboljšanje avtomatike. <>. Podelitev dveletnih napi edoralnih rokov in imenovanje bločno signalnih slug in kontrolnih čuvajev na večjih železniških obratnih uradih in skupnih postajah pod-uradnikom, ko dosežejo plačilno stopnjo 1200 kron. 7. Skrajšanje napredovalnih rokov (istim čuvajem, hi službujejo že nad 15 let, da bodo tudi oni mogli doseči naj višjo plačilno stopnjo. 8. Vsem čuvajem, vštevši bločno signalne in kontrolne čuvaje, ki so bili leta 1905 ali že prej nastavljeni z mesečno plačo 48 kron, oziroma letno plačo 570 kron, je skrajšati naslednja dva napredovalna roka ma.kega za eno leto. O. Vsem čuvajem in bločno signalnim ■slugam, ki so bili svoječasno stabilizirani v plačilnih stopnjah 018, 050 in 700 kron, je skrajšati prihodnji napredovalni rok za eno leto. 10. Skrajšanje nošne dobe za službeno obleko čuvajskega osobja po sledečih normali: Čepico od 2 na I leto, bluzo od 3 na 2 leti, plašč od 4 na 3 leta. Namesto dosedanjega golega kožuha je čuvajem podeljevali prevlečen kratek kožuh in kučmo kakor vlakovnemu osobju. 11. Podelitev plaščev ogibnim, ambulantnim in prožnim čuvajem, v južnih pokrajinah pa vsemu čuvajskemu osobja platnene hlače. Kakor čuvajem, je podelili službeno obleko tudi nadomestovalcem. 12. Nadomestitev golili kožuhov čuvajskega, osobja s prevlečenimi. Podelitev s kožuhovino podvlečenih sukenj bločnim in vlakojavnim čuvajem, ki so jih prej že dobivali. 13. Podelitev enake službene obleke čuvajem pri vratih, kakor jo že dobivajo nočni čuvaji. 14. Ureditev časa službe in počitka za čuvajsko osobje na vseli premikalnih postajah in dunajskih lokalnih progah na 12j24-urno, na ostalih progah na 16/24-urno in in končno na progah z rednim osemurnim nočnim počitkom na IBjlO-urno službo in počitek. 15. Splošno zvišanje premije za brzo-vlake na progah, kjer vozi mnogo brzo-vlakov, od 24 na 10 kron in od 40 na 80 kron za čuvaje in razdelitev iste po številu brzovlakov, ki vozijo po dotičnili progah. 10. Podelitev nočne doklade v znesku po 1 krono za vse čuvajsko osobje, vštevši bločno signalne sluge in kontrolne čuvaje. 17. Podelitev pavšala za obutev prožnim, ambulantnim m ogibnim čuvajem. 18. Razširitev predorne doklade na čuvaje. 19. Brezplačno dostavljanje kuriva 'prožnim čuvajem potom c. lir. progovzdr-ževalnih sekcij. 20. Povečanje starih čuvajskih hiš. Cimprej možno postavljenje čuvajnic in njih opremo z umivalniki, brisačami in pljuvalniki. 21. Podelitev primernega pisalnega pavšala ambulantnim čuvajem in čuvajem na rampah. 22. Podelitev podzemnih premij ambulantnim čuvajem železniških prog na pasu in v dunajskih, predkrajih. 23. Čuvajem lastna stranska poslopja kakor hleve, skednje itd. naj c. kr. državno-železniška uprava odkupi. Pri kupnih pogajanjih naj bo navzoč en član personalne komisije. Ti predlogi ko bili soglasno sprejeti, rav-notako tudi sledeči predlogi, ki so se jih predlagali uslužbenci južne železnice: a) Preskušanje čutnih organov {vid, sluh itd.)- naj se ne vrši v delovnih sobah, temveč praktično na kolodvorih, pri čemer pa ni vporabljati barvnih tabel, temveč prava signalna sredstva. b) Z ozirom na draginjo živil naj v svrho zenačenja ostrin napredujejo vzvratno s 1. januarjem 1912 vsi tisti uslužbenci, ki bi imeli napredovali 1. julija 1912, oziroma 1913. c) Vsem čuvajem, hi niso deležni zenačenja ostrin in so še bili na,stavljeni s plačo 000 ali pa 000 kron, je prihodnji napredovalni rok skrajšati najmanj za pol leta. Komisija za pregledavanje predlogov je priporočala sledečo resolucijo, ki je bila tudi soglasno sprejeta: Dne 12. februarja 1912 na Dunaju zborujoča konferenca zaupnikov čuvajskega osobja sklene po temeljitem posvetovanju svojih službenih in plačilnih razmer sledeče: Konferenca izraža svoje ogorčenje nad mnenjem, ki smatra kategorijo čuvajev kot manj vredno. Nadalje obžaluje konferenca, daje slavna c. kr. državnoželezniška uprava izjavila, in to vkljub sklepu parlamenta, da bode le 21 milijonov kron vporabila za zboljšanja osobju, ker se psled skrčenja 38-milijonskega zneska čuti ravno čuvajsko osobje najobčutljivejše prizadeto. 7, ozirom na to vztraja konferenca na izpolnitvi zahteve za ’ podelitev nočne doklade, kakor sploh na izpolnitvi vseh, na prejšnjih državnih konferencah slavljenih in c. kr. železniškemu ministrstvu potom personalnih komisij predloženih zahtev. Glede zasebnih železnic vrdržuje konferenca še nadalje prej storjene sklepe. Končno zahteva konferenca od enotne socialnodemokratične organizacije, ki ima polno zn upanje konference, še nadaljnje zastopanje zahtev celokupnega čuvajskega osobja. Konferenca mora pa obenem tudi obvezati vse zaupnike, da poučujejo čuvajsko osobje vsepovsod o pravih vzrokih zapostavljanja čuvajev in na ta način ojačevati enotno strokovno organizacijo avstrijskih železničarjev. Konferenca je nato izvolila deputacijo, obstoječo iz članov centralne personalne komisije, sodrugov Sommerfeld in Spielrnann, predsednika konference, sodruga llrandsliil-terja, potem sodrugov Škrdla, Sleschitz (Jesenice), in Poloszak. Ta deputacija ima nalogo v najkrajšem času se podati k železniškemu ministru radi želj čuvajev. Sodrug So mm er f e Id je z ozirom na organizatorične razmere na Češkem predlagal sledeči apel na češke čuvaje: Danes zbrani čuvaji vseh v Avstriji zastopanih narodnosti se obračajo na češke sodruge s pozivom, naj se le-ti ne dajo po separatistih nahujskati, temveč naj prej ko slej vztrajajo pri centralni organizaciji v svrho dosege svojih zahtev. Ta, apel je bil z vzemi glasovi proti dvema sprejet. Nato je sodr. Tomschik temeljito poročal o teku in izidu zadnjega gibanja železniškega osobja. Med drugim je izvajal sledeče: Konštatirati inoramo, da je naša organizacija pri zadnjem gibanju hodila pravo pot in da ni ničesar opustila, kar bi moglo železničarjem koristili. Meseca avgusta je centrala pozvala krajevne skupine naše organizacije, da pošljejo svoje zastopnike na konferenco, ki se je vršila 3. septembra, 1. I. Taje tudi sklenila potrebne korake. — Nato opisuje govornik vse važne momente tega gibanja, o katerem smo že obširno poročali, ter zaključuje svoj govor z besedami: »Treba je le, da ostane naša, orga-. nizacija enotna in tesno združena in da se je ne razbije. Ka r jev naših močeh, bomo storili. (Živahno odobravanje.) Po ognjevitem zaključnem govoru sodruga Snmmerfelda je predsednik zaključil ta važna posvetovanja. Bližajo se nam časi, ko bo treba na organizacijo in zaupanje uslužbencev v svojo organizacijo staviti visoke zahteve. Vsak posamezni naj sodeluje potom agitacije in pouka, da ne bo izostal sad organizacijskega dela. Konferenca strojevodij v Trstu. Dne 16. februarja t. 1. se je vršila v Trstu konferenca strojevodij iz tržaškega drž. žel. ravnateljskega okraja z dnevnim redom: 1. organizacija; 2. položaj strojnega osobja in zavzemanje stališča; 3. slučajnosti. Sodr. Supanz je kot sklicatelj otvoril konferenco ob 8. uri 20 min. zvečer ter pozdravil zborovalce. Centralo Spl. pravovarstVenega in strokovnega društva je zastopal sodr. Adolf Muller, dunajsko društvo strojevodij sodr. Kepnik,. praško društvo strojevodij Čaker t. Navzoči so bili tudi delegatje iz beljaškega drž. žel. ravnateljskega okraja in sicer iz Beljaka sodr. Koumtsch, iz Št. Vida. ob Glini sodr. Lokner. V predsednistvo konference so bili izvoljeni sodrugi Karol Supanz, Štefan Muller in kot zapisnikar Julian Juhardt. Sodr. Falk je predlagal, da se prvi dve točki združita v eno, kar je bilo soglasno sprejeto. Sodr. Supanz je pojasnil namen konference. Povdarjal je, da pripisujejo nekateri strojevodje krivdlO’ organizaciji, da se je zanje premalo pridobilo. Nekateri zahtevajo celo, da se strojevodje ločijo od centralne organizacije, kar gotovo- ni umestno. Sodr.. Adolf Muller je navedel, da so se strojevodje tozadevno obrnili na centralo, ki je baje zakrivila poslabšanje. Da se to pojasni, je centrala poslala svojega zastopnika na to konferenco. Sodr. Tomschik ni mogel priti, ker ima opraviti v odseku za državne nastavljence, Poživlja navzoče, da povedo jasno- in odkrito svoje mnenje. Sodr. Steiner (Gorica) navaja, da se v posameznih skupinah pojavlja nezadovoljnost, ki je skoraj ni več možno obvladati. Pritožuje se, da so celo* uslužbenci, ki se veselijo, da strojevodje niso več dosegli. Nadalje meni, da so strojevodje v lokalnem delovanju vselej več dosegli nego če so se obrnili na centralo. Potem navaja, da personalna komisija že dve leti ni imela nobene seje. Na ta način nima osobje nobenega za-! stopstva. Pripisuje krivdo centrali, ki je baje pustila, da so se zahtevo tako zavlekle, ter pravi, da je naša organizacija postala preveč gospodarsko društvo, namesto da bi ostala bojna organizacija. Sodr. Petrič povdarja, da je na stališču naj bi se stremilo po zboljšanju stalnih dohodkov in da se strojno osobje ne more zadovoljiti z regulacijo. Tu se naglaša zopet nekaj popolnoma novega, ter namerava ločitev od centralne organizacije in ustanovitev posebne organizacije. To pa gotovo ni na mestu, ker so železničarji itak že preveč razcepljeni v razne organizacije. — L. 1898. smo že zahtevali pavšaliranje postranskih dohodkov. Ce bi bili vštrajali na stališču praškega kongresa, bi že imeli pavšal. Od ljubljanskih tovarišev imam nalog, da tukaj zastopam zahtevo pavšaliranja. Goriški in tržaški sodrugi pa se potegujejo za uvedbo plače na uro. Pred tem pa svarim tovariše. Potrebno je, da kaj več izpregovorimo o organizaciji. Nato kritikuje govornik cepljenje v organizacije po kategorijah ter pravi: Moje mnenje je, da bi bilo primerno, če bi si organizacija na čisto drug način razdelila delovanje. V skupinah naj bi se napravilo sekcije po kategorijah ; to naj bi bilo tudi v tajništvih in pri centrali v večji meri izvedeno. V zadevah posameznih kategorij naj bi delovale dotične sekcije, v skupnih zadevah pa vse skupaj. Glede zabavljanja čez organizacijo in zaupnike pa povdarja govornik, naj se to kot neumestno opusti ter raje poišče pota, po katerih se izpopolni organizacijo. Sodr. Koivatsch (Beljak) zagovarja ustanovitev posebne organizacije, ki naj bi bila v zvezi s Spl. pravo varstvenim in strokovnim društvom. Potem se pritožuje, da strokovni list »Eisenbahner« premalo piše o strojevodjih. Nadalje navaja, da so strojevodje prej dobili po 70 kron premij na mesec, sedaj pa dobivajo le še 18 do ?30 kron. V zadnjih šestih letih imajo okoli 00 kron izgube. On je proti pavšaliranju, ki bi ga bilo sedaj lahko doseči, ker so dohodki slabši. Ce bi bili to dosegli pred petimi leti, bi bilo sprejemljivo, sedaj pa nc. Vsled tega je za uvedbo urnine po 8 vinarjev. Nato je povzel besedo sodr. Adolf Muller, ki je izvajal med drugim sledeče : Danes I smo tukaj slišali, da se je za strojevodjo premalo, oziroma prav nič doseglo. Hočem Vam zadevo pojasniti. Glede postopanja organizacije v zadnjem gibanju se ne more centrali in zaupnikom ničesar očitati, ker je konferenca 3. septembra sklenila kako naj se postopa. Na tej konferenci pa je bilo navzočih mnogo strojevodij, ki pa centrala ni nanje na noben način vplivala. Takrat smo izjavili: Vsled neznosne draginje sili vse v boj. Centrala vas ne bo zadrževala od boja. Če se hočete bojevati, pa se bojujmo, toda če padejo v boju žrtve, nam tega ne očitajte. Dne 26. oktobra je imel ministerski svet svojo sejo. Na tej je proglasil pasivni odpor kot nezakonito dejanje. To pa je ministerski svet storil raditega, da ima sredstvo, da lahko z vojaštvom poseže vmes. Nadalje je ministrski svet sklenil, da se ob izbruhu pasivnega odpora vrže zaupnike v zapor, ker vlada le predobro ve, daje gibanje brez vodstva že vnaprej brez vpliva. Vlada je že storila obširne priprave, da zaduši gibanje. .Vedeli smo že takrat, kako stoje stvari in izjavili smo na konferenci, da bo ta boj popolnoma drugačen in hujši kot vsi prejšnji. Strojevodje so takrat izjavili, da so za boj pripravljeni. Če je bil Kubiček, eden najradikalnejših proti boju v takih okolnostih, je s tem mnogo povedano. Na stavko na avstrijskih železnicah ni misliti. Že pasivni odpor je orožje, ki se gaje poslužiti v skrajni sili, kajti če enkrat izgubimo, se ne bo nihče več bal takega boja. Če nam danes očitate, da smo premalo dosegli, pomenja to, da ste mnenja, da bi se bilo le potom boja kaj doseglo. 17. decembra bi meščanstvo ne bilo razumelo, če bi bili železničarji stopili I v pasivni odpor. Treba je vpoštevati tudi javno mnenje. Če je to za nas, je dobro, če je pa proti nam, pa je za nas slabo. Saj Vam mora biti znano, da že vsak drugi podjetnik kriči, da se mora železničarjem izviti iz rok njih najskrajnejše orožje: pasivni odpor. Vse te okolnosti moramo vpoštevati. Poleg tega pa so še naciionalne organizacije, ki jim gre le za to, da bi uničile našo organizacijo. Za boj je treba po- j guma, ki ga pa nacijonalci nimajo. Dejstvo j pa je tudi, da imamo od 100 uslužbencev 22 organiziranih in če vzamemo državno železnico posebej, le 17. In ti naj bi za ostalih 83 šli v ogenj po kostanj ? Ne, to ne gre! Tudi če bi se ne bilo nič doseglo, kakor j zatrjujejo nekateri, naj-li raditega žrtvujemo organizacijo? Kje pa so mnoge intervencije in drugo? Ze v tem letu je centrala izvršila 335 intervencij, kojih velik del je imel uspeh. Kar se tiče vračunanja provizorične službene dobe pri zenačenju ostrin, to vendar ni slabo. Mnogo raznih drugih točk je zapo-padeno v tistih 17. milijonih, ki nam jih mora vlada še dati. Socialno demokratični poslanci so si stavili nalogo, da izsilijo od vlade še teh 17 milijonov. Sedaj Vas pa vprašam: Kaj pa je pravzaprav organizacija ? Koga pa zmerjate, če trdite, da nimate zaupanja do organizacije ? Vendar le sami sebe! S tem škodujete tudi sami sebi. S postopanjem, ki so ga prej navedli nekateri sodrugi, škodujete le sebi, namesto da bi branili svoje zadeve. Tem nezdravim razmeram pa je največ krivo strojno osobje državnih železnic, ker snuje razna majhna društva in društveca ter s tem razpršuje moči osobja. Dne 3. februarja je bila pri ministerstvu deputacija radi odloka glede premikalnega zaslužka. Sodr. Tomschik je v tej zadevi že štirikrat posredoval pri raznih inštancah, dosedaj seveda še brez uspeha. Vi pa hočete razbiti organizacijo, namesto da bi jo ojačili ter s tem dali večjo moč in podporo svojim zahtevam. V vseh drugih državah se združujejo posamezne organizacije v veliko celoto, Vi pa jo hočete šele raztrgati. Agitirajte za organizacijo in če ljudje izjavljajo, da se nočejo organizirati, pa jim enostavno recite, da strojevodjem ni pomagati. Sodr. Repnih, zastopnik društva strojevodij na Dunaju, se je v svojih izvajanjih popolnoma strinjal z izvajanji sodr. Mullerja. V nadaljevanju svojih izvajanj je še posebej razložil pridobitve organizacije za strojevodje ter omenjal, čeravno sedaj ni gmoten uspeh velik, smo ga vendar dosegli. Misel odločitve od centralne organizacije se ni še-le sedaj pojavila. To se Vam inspirira od Čisto druge strani. Koioalsch : Nisem rekel, da hočemo izstopiti iz centralne organizacije, temveč, da moramo poiskati pot, po kateri bi se moglo uspešnejše delovati za strojevodje. Po mojem mnenju bo bolje, če delujemo ločeno zase, toda na socialno demokratični podlagi. Steiner (Gorica) primerja dohodke strojnega osobja z dohodki ostalih uslužbencev. Nato omenja zadevo zloglasnega Rotter-Rauterja. Čakert (zastopnik društva strojevodij v Pragi) govori najprvo o izvajanjih sodruga Mtillerja, potem o splošnem položaju strojevodij in zahtevah, ki se jih je stavilo o priliki zadnjega gibanja ter dolži avstroogersko društvo strojevodij (na Dunaju), da se ni prodrlo z zahtevami strojevodij. Nato odgovarja sodr. Repnik ter pojasnuje celo zadevo kako se je razvila. Posamezne kategorije so prišle s posebnimi zahtevami, ki se jim pa ni moglo ustreči. In tu sem seveda nasprotoval, toda objektivno, za vse kategorije enako. Mogli smo vzeti le glavne točke in začasno opustiti postranske. Kopač pojasni najprej, da se sodrug Kremžar moti, če trdi, da je on (sodrug Kopač) rekel, da so železničarji lahko zadovoljni, če so dosegli 21 milijonov, ter pravi: Rekel sem, da imamo v koaliranih društvih 22 odstotkov organiziranih in za to število se je razmeroma precej pridobilo. Nato pojasnuje zadevo Rotter-Rauterja. Sodr. Lohner (St. Vid ob Glini) po-vdarja, da ni umestno, če se strojevodje med seboj prepirajo ter zabavljajo na orga- | nizacijo in zaupnike. Tembolj neumestno pa je, če celo zaupniki trde, da organizacija ni nič vredna, če ne vprizori stavke ali pa pasivnega odpora, kakor se je eden goriških zastopnikov izrazil. Govorilo je še več sodrugov, na kar so bili soglasno sprejeti sledeči predlogi: Predlog sodruga Steinerja, da strojevodje še nadalje ostanejo v organizaciji kot doslej. Predlogi sodruga Koioatscha: 1. Strojno osobje vztraja pri svojih starih zahtevah in sicer: 8 vinarjev urnine, 50 odstotne premogovne premije, poldrugo-kratno vračunanje službene dobe in v zenačenju z vlakovodji 25 odstotno gorsko doklado ter opustitev plačilne stopnje 1300 Iv. ! 2. Koalicija naj priredi in skliče protestni shod na Dunaju. 3. Centralo splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva se poživlja, naj ukrene potrebno, da bodo v centralnem odboru strojevodje v večjem številu zastopani kot doslej. K temu 3. predlogu sodr. Kowatscha povdarja sodr. Adolf Muller, da je to stvar občnega zbora. Imamo pa zaupniški komite, kateremu se bo ta predlog predložilo. Ker se ni nihče več javil k besedi, je predsednik ob 1. uri ponoči zaključil konferenco. Dopisi. Ljubljanski železniški kurjači so napravili korak naprej, ki bo gotovo le njim samim v i korist. Zavrnili so namreč z vso odločnostjo tiste pijavke, ki so jih hotele speljati na polzko pot separatizma in jim povedali, da za take oslarije v njih vrstah ni prostora pa tudi ne časa. Nasprotno so pa napravili na priporočilo sodr. Petriča sklep, ki bo za bodočnost kurjačev velevažnega pomena kar se bo že v najkrajšem času pokazalo, če se bodo tega sklepa tudi — držali. Sklenili so namreč, da ustanove v okviru splošne organizacije posebno sekcijo organiziranih kurjačev obeh železnic. Naloga te sekcije bo, da se v njej razpravlja izključno le o zadevah, ki se tičejo te najbolj izkoriščane kategorije in v njej ustvari v tozadevnih vprašanjih popolna edinost. To je gotovo važno in potrebno, kajti s tem bo olajšano tudi organizaciji delo, ker se ji ne bo treba tako dolgotrajno pečati z vprašanji, ki so za splošnost manjše vrednosti, ki so pa za kurjače življenjskega pomena. Tudi čut solidarnosti bo j napredoval in tista tujina, ki danes še vlada med južnimi in državnoželezniškimi kurjači, bo izginila. Mi želimo novoustanovljeni sekciji najboljši uspeh in ji zagotavljamo svojo pomoč ob vsaki priliki. Priporočali bi pa tudi tistim kurjačem, ki danes stoje še izven organizacije, da se čimprej pridružijo svojim naprednejšim tovarišem in skupno ž njimi ustvarijo moč, ki bo zopet koristila kurjačem samim. »V edinosti je moč«, to je geslo, ki ima priznano vrednost. Opazovalec. Domače vesti Iz Frančiškove ulice. Umazano glasilo žolte Z. J. Z. trpi na večnem pomanjkanju gradiva. Ko ga že nikjer več ne more dobiti, pa plane po nas in nas zmerja prav po rovtarsko. Če je tudi vse po vrsti zlagano, kaj zato, samo da so predali polni. Le mimogrede omenjamo, da bi to glasilce sploh ne moglo izhajati, če bi ne bilo oglasov, ki polnijo najmanj polovico vsake številke. V zadnji številki z dne 20. februarja pa si je to glasilce privoščilo našo organizacijo in zaupnike. T& številka obsega osem strani. Na prvi strani se peča z nami v dveh in pol stopnjah, na drugi v dveh, na tretji v dveh in na četrti v pol stopnji. Ostalo »gradivo« pa je razven par notic ciganska reklama za dr. Mandiča in pa oglasi. Pameten človek bi se vprašal: zakaj pa vse to? Odgovor je pač prav lahek. Naj-glavnejši vzrok smo že uvodom navedli. K temu pa še pride, da smo v zadnjih dveh številkah našega listega razkrinkali postopanje »slavnega« voditelja gospoda Johanna Škerjanca. In če se prav trdno stopi mački na rep, zacvili in se zvija, da je joj. Tako j je tudi z narodnjaško cunjo. Ker pa ne ve kaj stvarnega povedati, pa zavija resnico in laže kar na debelo. Na prvi strani pravi, da smo delavce na južni železnici nahujskali v pasivni odpor. Pri tem smo baje celo terorizirali, in kakor je že pri narodnjakih navada trditi, smo se baje »strahovito opekli«. Ali je ta gospoda res tako nevedna, da ne pozna dejstev ii. resnice, ali pa je tako hudobna ? Najbrž pa zadenemo z drugim pravo. Toda eno resnico pa vendarle najdemo v cunji. Med vsem drugim piše, »da se vsako bitje po svoje brani pred poginom«. Ros je to, ali bolje se da to vporabiti za Z. J. Z. in nje glasilo, kakor pa za koga drugega. Le bi se ta čedna družba ne bala pogina, ne bi toliko bevskala nad nami. Da izrečemo celotno sodbo o tem čečkanju glasilca, rečemo samo to: Koliko besed, toliko laži, in s tem je zadosti povedano. Nabrežina. Odbor naše organizacije je pri južnoželezniškem ravnateljstvu izposloval, da se je postajo Nabrežino pomaknilo v višji starinski razred. Dosedaj so uslužbenci dobivali 70 odstotno stanarino, odslej pa bodo dobivali 80 odstotno. — To je gotovo lep uspeh. Na delo sodrugi, da jih dosežemo še več! Vsakdo bodi agitator, ter vrši svojo dolžnost, dokler ne bodo vsi železničarji v organizac:ji! Obveznice „Zarje“. Založba »Zarje« je izdala obveznico po 10 K in po 25 K. — ! Izdala je obenem apel na vse sodruge. da vzamejo obveznice ter s tem zasigurajo »Zarji« tisti razvoj, ki je potreben. Pri zadnjih državnozborskih volitvah smo dobili slovenski socialni demokratje ca 20.000 glasov. Ako bo od teh le ena četrtina z 25% bilo sodrugov, ki so na jasnem o pomenu dnevnika »Zarje«, potem bi bil kapital .r>0.000 kron prav kmalu zbran. Opozarjamo vse sodruge na Slovenskem, da so obveznice izdane ter da jo prejme, kdor izplača 10 K ali 25 K. Vplačuje se lahko v obrokih. V obveznicah naložen denar je posojilo »Zarji«, ki se obrestuje. Natančnejša pojasnila daje uprava »Zarje« v Ljubljani in železničarsko tajništvo v Trstu. Vabimo železničarje, da v čim večjem številu vzamejo obveznice »Zarje« ter s tem pripomorejo edinemu slovenskemu socialističnemu dnevniku do trdne podlage. Za izobrazbo in pouk delavstva je naš dnevnik nujno potreben. Ne zadovoljite pa se samo z odjemanjem obveznic, temveč zbirajte povsod in ob vsaki priliki nove naročnike »Zarje«, meščansko poneumnjevalno časopisje pa preženite iz svojih stanovanj. Na delo torej, sodrugi! Nov vlak na progi Zidani most—Zagreb. Južna železnica uvede s 1. majem nov vlak na progi Zagreb—Zidani most. Vlak bo od hajal z južnega kolodvora v Zagrebu okrog 4. popoldne in bo prihajal v Zidani most okrog 7. ure zvečer. Železničarji! Zahtevajte povsod Vaš strokovni list „Že-lezničar“. INOZEMSTVO. Štirideset let agitacijskega dela socialno demokratične stranke v Nemčiji. Bodočnost socializmu, sedanjost nam in preteklost — mrtvim! Vsak posameznik inora delati za bodoč uspeh. Vsak posameznik mora biti živ, mora agitirati in organizirati, zakaj samo tako pridemo naprej. Požrtvovalnost slehrnega posameznika privede do moči skupnost. 0 tem priča nekak »obračun« nemške socialne demokracije za letošnji januar, ki nam kaže naslednje številke: Soc. dem. glasovi 12 januarja 4,250.000 soc. dem. državni posianci 110 soc. dem. deželni poslanci 211 soc. dem. občinski odborniki 8910 člani soc. dem. stranke 900.000 člani konsumnih zadrug 1,250.000 člani prostih strok, organizacij 2,440.000 naklada soc. dem. časopisja 1,450.000 naklada strokovnega časopisja 2,600.000 Tako je sedaj. In kaj so imeli predbo-jevniki te ogromne socialistične armade pred 40 leti, ko so pričeli leta 1871 v nanovo ustanovljeni nemški državi oznanjati vero socializma? Pri volitvah leta 1871 je odpadlo na obedve tedanji socialni demokratični stranki (Lassallejance in IZisenachovce) 101.927 glasov, še ne popolnoma trije odstotki vseh oddanih glasov. In leta 1912 je bilo 35 od-stotkaov vseh oddanih glasov socialističnih! Kako je bilo to možno? Ker je vsakdo storil svojo dolžnost! Na podlagi oddanih glasov sta prišla tedaj v parlament Bebel in Schraps. Tedaj dva poslanca, danes po 40 letih 110! Strokovne organizacije so štele meseca januarja 1871 na eisenachskem kongresu 9920 članov. Danes skoro poltretji milijon! Socialno demokratična stranka je imela tedaj okolo 25.000 organiziranih članov. Danes jih ima blizu miljona, med njimi nad 100.000 ženskih. Delavsko časopisje se je dalo leta 1871 sešteti na prstih obeh rok. Strokovnih listov je bilo samo pet in političnih osem. Vsi skupaj so imeli ti listi komaj 35.000 naročnikov. Danes ima politično in strokcismo časopisje nad štiri miljone naklade. K temu pa je treba dodati še znanstvene liste in v večijh presledkih izhajajoče agitacijske liste. Delavsko gibanje na Nemškem je zrastlo v moči in velikosti, ker jih je mnogo izpolnilo svojo dolžnost in ker so mnogi porabili vsako uro za dosego svojega ideala, silnega delavskega gibanja. Dolžnost slehrnega izmed nas je, da dovršinlo započeto delo! Tudi pri nas v Av-stiji! Tudi pri nas na Slovenskem! Karambol na železnici. V Ameriki, deželi brezobzirno izkorjščajočega kapitalizma, so nesreče na bojišču dela na dnevnem redu. Pri postaji Varriobridge v Pensilvaniji je skočil vlak s tira. Štiri osebe so bile mrtve, 25 težko ranjenih. Električni obrat na angleških železnicah. Tudi na Angleškem se je doslej omejil električni obrat samo na krajevne železnice in predvsem na podzemeljske železnice. Ugodni finančni uspehi električnih železnic in tehnični napredek električne industrije pa so povzročili, da se na Angleškem vedno bolj pečajo s problemom električnega obratovanja tudi po glavnih železnicah. V kratkem nameravajo uvesti električni obrat na vsej progi od Londona do Brightona. Druge železnice bodo naj-brže počakale, kako se bo obneslo to obratovanje; vendar ni izključeno, da ena ali druga železnica samostojno prične s tozadevno preosnovo. Poslabšanje življenja delavstva. Iz Moravske Ostrove je dobil list »Arbeiter Zeitung« sledeče poročilo: Po uradni Statistiki se je v Karvinu leta 1910. zaklalo 207 glav živine manj kot leta 1909. Število zaklane živine se je leta 1911 znižalo za nadaljnih 787 glav. Pri tem pa je pomisliti, da se število prebivalcev v tem času ni zmanjšalo, temveč znatno pomnožilo. Veliko zmanjšanje mesnega konzuma je znak delavske bede, ki v njej tiči Karvinsko delavstvo. Po goriomenjeni statistiki je bilo zaklanih: 1910 1911 manj za bikov 169 152 17 goved 412 - 299 113 krav 1070 925 145 inlade živine 489 290 199 telet 1549 1307 242 ovac 138 98 40 svinj 1489 1458 31 koz 18' 23 več za 5 Časopisje premogarskih baronov pa skuša opisovati položaj premogarskih delavcev, ki pridejo tu v prvi vrsti v poštev, kot izredno dober. Navedene številke nam kažejo resnico in kako je vsled neznosne draginje, posebno pa mesa, življenje delavcev vedno slabše. Izpred sodišča. Podjetnik je obvezan za odškodnino, če opusti naznanilo nezgode. Kakor je splošno znano, se mora obratno nezgodo tekom enega leta naznaniti tisti zavarovalnici za nezgode, pri kateri je bil prizadeti delavec zavarovan, ker sicer zavarovalnica ne plača nikake odškodnine. Nekega skladiščnega delavca državnih železnic je 13. novembra 1908 doletela nezgoda in ker jo je ta šele 18. decembra 1909 naznanil stanovsko zadružni zavarovalnici avstrijskih železnic, je le ta odklonila odškodninsko zahtevo. Ponesrečen železničar je pri praškem deželnem sodišču tožil železniški erm- za 'plačilo rente, do koje bi bil imel pravico pri zavarovalnici. Praško deželno sodišče je tožbi ugodilo ter obsodilo železniški erar v plačilo rente. Železniški erar pa s tem ni bil zadovoljen ter vložil priziv na praško višje deželno sodišče, ki pa je potrdilo sodbo. Toda tudi s tem še železniški erar ni imel zadosti, ter je spravil zadevo pred najvišje sodišče. To pa je s svojim odlokom z dne 10. oktobra 1911 potrdilo prejšnji sodbi in svojo razsodbo utemeljilo s tem, da ima podjetnik po S 29 nezgodno zavaralnega zakona dolžnost vsako obratno nezgodo tekom petih dni naznaniti politični oblasti. Če opusti izvrševanje svoje dolžnosti, mora plačati odškodnino. Gospodarski pregled. Stanovanja v Trstu se podraže. ('ujejo se vesti, da nameravajo tržaški hišni gospodarji po 24. avgustu stanovanja zopet podražiti. Naravno je, da bodo podražili najbolj taka stanovanja, po katerih je zahteva največja. To pa so mala, torej delavska stanovanja. Delavstvo naj se zaradi tega kar pridno pripravi, da poseže nekoliko globlje v žep. Taka grozovita draginja stanovanj je mogoča seveda samo zato, ker se. število malih stanovanj nikakor ne množi paralelno s številom prebivalstva. K temu pa prispeva še drug faktor, in ta je koalicija hišnih gospodarjev in njihovih administratorjev. Kljub odloku tržaškega namestništva se tržaški hišni gospodarji drže trdno navade, da se sme samo dvakrat v letu stanovanje odpovedati : 24. marca in 24. septembra. In tako se zgodi, da odpovedo vsako leto zlasti meseca marca hišni gospodarji dogovorno velikemu številu najemnikov stanovanja. Na ta način spravijo to ogromno število družin v medsebojno konkurenco. Zahteva po stanovanjih postane velika in cene se dvigujejo avtomatično. Poleg tega so prometna sredstva zelo slaba. Stanovanja izven mesta niso nikakor tako tesno zvezana z mestom, kakor bi lahko bila, ako bi bila tramvajska proga primerno razširjena in ako bi bile tramvajske cene tako nizke, da bi se delavstvo lahko posluževalo železnice. Zato je tudi močnejša zahteva po stanovanjih, ki so kolikor mogoče mestu najbližja ali pa naravnost v mestu. Zaradi vsega tega, pa zaradi dejstva, da se bo morala občina prisiliti, da začne bolj energično delo za delavska stanovanja, pripravlja naša stranka v Trstu energično akcijo, ne katero že sedaj opozarjamo naše delavce. Saj ni nikjer zapisano, da ne bi bilo mogoče streti oderuške akcije tržaških hišnih gospodarjev. Le resno se je treba dela poprijeti. Socialno-demokratičen davčni program. Finančni odsek zbornice je imel 26. m. m. popoldne sejo. V generalni debati o davčnih predlogah je poslanec sodr. Renner v imenu socialnih demokratov predlagal, da odsek začne s podrobno razpravo o naslednjih vladnih predlogah : 1. o premembi osebnega davka; 2. o pristojbinah od brezplačnih prenosov premoženja ; o davku na kipeča vina; 4. o pristojbinah od konjskih stav; r. o avtomobilskem davku. Nadalje je poslanec dr. Renner predlagal, da gre odsek k dnevnemu redu preko naslednjih vladnih predlog: 1. o davku na pivo; 2. o davku na žganje. Dalje je predlagal, da odsek pozove vlado naj čim prej predloži reformo zemljiškega davka, po kateri bodo kmetije izpod 1200 K čistega donosa zemljiškega davka proste. Za ostale male kmetije, ki niso davka oproščene, je znižati davčno stopnjo. Za srednje obrate naj ostane neizpremenjena, za veleposestva pa je davčno stopnjo progresivno povišati, da se zviša donos zemljiškega davka za 20 miljonov kron. Dalje naj odsek pozove vlado, da izdela načrt progresivnega davka na premoženja, načrt davka na prirastek zemljiške vrednosti in da predloži odpravo premij špi-ritnim žgalcem in prodajalcem. Končno je predlagal, da gre odsek k dnevnemu redu preko vladne predloge o državnem subvencioniranju deželnih fondov in da izvoli pododsek, ki naj izdela v 4 tednih zakonski načrt o detaciji deželnih fondov za povzdigo ljudskega šolstva po sledečih načelih : Učitelje je zenačiti z drž. uradniki od 8. do 11. činovnega razreda; deželam, ki vstrezajo tem zahtevam, je dovoliti iz drž. blagajne dotacije po številu trdno v deželi nastavljenih svetnih učnih oseb. RAZNE STVARI. Zmanjšanje števila katoliških praznikov v Avstriji. Časopisje javlja, da se je v zadevi zmanjšanja števila praznikov v Avstriji papež že odločii. Konference škofov, ki so se pečale s tem vprašanjem, se niso mogle zediniti, ter so ga predložile papežu, da on odloči. Po tem odloku bode v Avstriji odpravljenili šest praznikov na leto in sicer: drugi božični praznik, velikonočni in binkoštni pon-deljek, rojstvo Marije, svečnica in sv. trije kralji. Najplodovitejše pleme v Avstriji so redovniki. Brez porodov se z neznansko brzino Štev. 5. >ŽELESNICAR« Stran Vil. množe. Leta 1843. je bilo 499 kloštrov z 8404 člani, 1. 1875 800 samostanov z 11.895 redovniki in v letu 1910/11. 2956 samostanov s 38.505 člani. Če ločimo redovnike po spolu, kakor se v samostanih itak spodobi, je bilo leta 1843. le 416 zavodov s 6350 menihi, v letu 1875. le 451 zavodov s 5827 menihi in 1. 1910/11. 640 zavodov z 11.110 menihi. Do-čim se je število redovnikov od 1843. do 1875 skrčilo za 523, so se do danes podvojili. Še mnogo redovitnejše pa so redovnice. Leta 1843. je bilo v 83 zavodih 2054 nun. 1. 1875. v 349 zavodih 6068 nun. 1. 1910/11. v 2316 zavodih 27.389 nun. Te Kristusove neveste delajo zlasti konkurenco učiteljem s cenejšim in slabšim delom. O davkih. Lev Tolstoj pripoveduje naslednjo kratko in zelo poučno dogodovščino, v kateri nastopata vaški birič in mala sedemletna Gruška. Vaški birič (stopi v revno kmečko sobico, v kateri je Gruška sama, se ogleduje): »Ali ni nikogar?« Gruška: »Mamica žene kravo s polja in Fedka dela na dvorišču.« Birič: »No, potem torej reci tvoji mamici, da je bil vaški birič tu. Tretjič, ji poveš, jo že svarim in dajem ji na znanje, naj prinese na vsak način v nedeljo v meni davke, sicer ji vzamem kravo iz hleva.« Gruška: »Kravo vzameš? Ali si tat? Ali mi ti je ne damo.« Birič (se smehlja): »Ej, lej te si no, kako prebrisana mala stvar! Kako pa ti je ime?« Gruška: »Gruška mi je ime.« Birič: »Tako, Gruška — imenitno dekletce si. Čuj tedaj, Gruška: povoj svoji materi, da ji vendarle vzamem kravo, čeprav nisem tat. Gruška: »Zakaj pa jo vzameš, če nisi tat?« Birič: »Ker mora vsakdo plačati, kar mu nalože. Zaradi davkov jo vzamen.« Gruška: »Zaradi kakšnih davkov pa?« Birič: »Kako je mala stvar radovedna! Zaradi kakšnih davkov? No, zaradi davkov, ki jih je naložil car in jih mora ljudstvo plačati.« Gruška: »Komu jih mora plačati?« Birič: »To se že najde, komu jih mora plačati?« Gruška: »Ali je reven? Mi smo revni. Car je bogat. Zakaj potem še jemlje od nas?« Birič: »Saj vendar ne jemlje zase. On jih porabi za nas bedake, za naše potrebe. Za gosposko, za vojsko, šole, za našo korist takorekoč.« Gruška: »Kakšno korist imamo od tega, ako nam vzameš kravo? To nam vendar prav nič ne koristi!« Birič: »Kadar boš večja, boš to razumela. Torej povej materi, slišiš?« Gruška: »Ne, takih neumnosti ji ne povem. Ako česa rabita ti in car, napravita si sama! Ako mi česa potrebujemo, si tudi sami napravimo!« Birič: »To boš imela velika usta, kadar do-rasteš!« Čenstohovski cerkveni rop. 27. m. m. je pričel pred petrikavskim kazenskim sodiščem senzacionalni proces proti čenstohovskemu menihu Mačohu in njegovim tovarišem zaradi umora Mačohovega bratranca v sarnostanki kapelici, soproga gospe Helene Mačohove, ki je bila ljubica patra Mačoha. Državno pravd-ništvo je izgotovilo obtožnico, ki se bere mestoma kakor roman. Pred letom dni je zbujal rop v čenstohovski svetovno znani cerkvi po svetu največje zanimanje; izginile so bile cerkvene dragocenosti v vrednosti več miljo-nov rubljev. Poglavar banditov, ki so uganili ogromen rop, je bil neki Milosz, a ga še do danes niso mogli dobiti. Patra Mačoha in drugih dveh menihov Izidorja Starczewskega in Bazilija Olešinskega sicer niso mogli prepričati neposredne udeležbe pri cerkvenem ropu, pač pa so vsem tem menihom dokazali, da so pokradli velike svote iz cerkvenega zaklada in jih' zaveseljačili v razposajeni ženski družbi. Vsega skupaj je obtoženih osem oseb in sicer pater Damazij Mačoh umora, ponarejanja dokumentov, poneverjenja, tatvine itd., pater Izidor Starczevvski tatvine, soudeležbe pri umoru, Bazilij Olešinski tatvine, žena umorjenega Mačohovega sorodnika Helena Mačohova sokrivde pri umoru in soved-nosti pri tatvinah, razen teh še štiri druge osebe. Obravnava se bo vlekla gotovo več tednov; povabili so 88 prič, med njimi štiri duhovnike iz čenstohovskega samostana. Iz- t med teh štirih duhovniških prič je samostanski i prior Evzebij Reymann, ki so ga bili po odkritju škandaloznega samostanskega gospodarstva odstavili, že pobegnil; nevarnost je namreč, da ta vrli Kristusov vojščak sam pride na zatožno klop, ker je zapravljal cerkveni denar. Obtožnico bi bil imei sprva zastopati petrikavski državni pravdnik; ker pa je kazal preveč sumljivo prijateljstvo do patra morilca in tata, so mu to nalogo odvzeli in jo poverili varšavskemu državnemu pravdniku Niedz\vieckemu. Hudičeva hierarhija. V nemškem listu »Der Katholik« (1911, 12) se peča župnik dr. Zisterer z najresnejšim obrazom znanstvenega raziskov. z vprašanjem: »Ali se sme rabiti beseda »hudič« v množini?« Uspeh globoko zamišljenih raziskovanj, ki so porabile celih 23 strani imenovanega lista, je naslednji: Govorimo lahko o »hudobnih duhovih«, ne pa o »hudičih«. Kajti hudič, satan, ali lucifer je samo en surevereni vladar v kraljestvu hudobnih duhov, ki so njegovi ponižni služabniki in osebni pomagači. Kar se tiče države hudobnih duhov, smatra gospod župnik za dokazano: 1. da je država hudobnih duho\ enotna : 2. da so hudobni med sabo solidarni; 3. da hodijo po zemlji brez neposredne udeležitve njih poglavarja in kneza in lahko škodujejo ljudem in živini«. Priznati moramo, da je katoliški »znanstvenik .< dobro poučen o upravi peklenskega kraljestva. Iz organizacije. Skupina Trst II. naznanja svojim članom, da se vrši 4. vsakega meseca ob 8. uri zvečer društven shod v gostilni »Stadt Klagenfurt«. V ravno istem lokalu so vsako nedeljo od 10. do 12. ure diskusije, kjer se bo dajalo tudi pojasnila o organizacijskih zadevah. — Knjige iz društvene knjižnice, ki je v čitalnici železničarskih hiš, se izdaje vsak torek in petek od 7. do 8. ure zvečer. Ker je izobrazba delavstva jako važna in nujno potrebna, vabimo sodruge, da marljivo posečajo mesečne shode in nedeljske diskusije, kjer se bodo mnogo naučili. Posebno pa vabimo sodruge, da se v veliki meri poslužujejo naše knjižnice. Odbor. * H= * Ptuj. Tukajšnja krajevna skupina Spl. pravovarstvenega in strokovnega društva naznanja svojim članom, da se vršijo mesečni shodi vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri predpoldne v gostilni »pri slonu« (Roseg-gerstitbl). Ob enem se bo izdajalo tudi knjige iz naše knjižnice. Prihodnji mesečni shod se vrši v nedeljo 3. marca t. 1. in vabimo člane, da se ga v čim večjem številu vdeležijo, ker je po sebno važen. Končno se izreka zahvalo vsem, ki so sodelovali pri železoičarski veselici, ki je jako lepo vspela. »ršili so se sledeU shodi in zborovanja. Trst. Dne 17. m. m. se je vršil v Delavskem domu v Trstu jako dobro obiskan javen železnišarski shod. Navzočih je bilo najmanj 900 oseb. Shodu je predsedoval sodr. Palk, zapisnikar pa je bil sodr. Skobi. K dnevnemu redu: »Organizacija in njene pridobitve za železničarje« je poročal sodr. Adolf Mulle>' iz Dunaja. Govornik je jasno obrazložil zadnje gibanje ter njega razvoj in tek. Izvajal je med drugim sledeče: Pri tem gibanju je bilo treba vpoštevati okolnosti, v I katerih se je vršilo. Ni bilo mogoče kar tje-vendan pričeti z najskrajnejšim sredstvom: s pasivnim odporom. Podjetniki vedno kričijo, naj vlada izpuli železničarjem njih bojno sredstvo, pasivni odpor iz rok. Kričali so razni finančniki, naj vlada z vso silo zatre železničarsko gibanje, ker so se bali, da bi tudi oni morali zvišati dohodke svojim delavcem, ker sicer jim baje preveč uhajajo k železnici. Bilo pa je javno mnenje sploh proti nam. Tudi vlada ni držala križem rok. Sledila je klicu kapitalističnih podjetnikov in pripravila vse, da zaduši železničarje s kruto silo. Pripravila je tajne odloke in okrožnice, v kojih poživlja oblasti, naj v slučaju izbruha pasivnega odpora vtaknejo zaupnike in voditelje gibanja v zapor ter šikanirajo železničarje do skrajnosti. Da v takih okolnostih nismo mogli stopiti v pasivni odpor, je umljivo, in to tembolj, ker nismo bili zadostno pripravljeni, medtem ko je vlada ukrenila vse potrebno, da z brutalno silo zatre vsako gibanje. Moralo pa se je tudi vpoštevati razmere, ki so se tekom let mnogo predrugačile. Nekdaj je manjše število delavcev spravilo podjetnike v velikansko zadrego. Sedaj je to težavnejše, ker so se podjetniki učili iz vseh dosedanjih slučajev in se neprestano pripravljali na odpor proti delavskim zahtevam. Nasprotno pa delavstvo še vedno ne uvideva potrebe trdne organizacije, ki se ji pridruži le takrat, kadar se gre za izvojevanje novih izboljškov in ko je gibanje končano, ji pokaže hrbet. In če vpoštevamo še dejstvo, da je komaj 22 odstotkov železničarjev organiziranih, si moramo tembolj premisliti, predno napravimo skrajni korak. Izveden vojskovodja pregleda prej svoje čete, predno se spoprime s sovražnikom. To smo storili tudi mi. Vse te okolnosti smo povdarjali tudi na konferenci 3. septembra 1. 1. Po natančnem premotrivanju okolnosti smo se morali odločiti, da spravimo naše zahteve v parlament. Znano je, da so soc. dem. poslanci zahtevali 69 milijonov za železničarje. Meščanski poslanci pa so izjavili, da ne glasujejo za to svoto. Sodr. Tomschik, ki je v odseku za državne nastavljence zastopal železničarje, je bil vsled tega postopanja meščanskih poslancev primoran začasno zapostaviti svoj predlog 69 milijonov nakar se je odsek zedinil na 38 milijonov kron za železničarje. V tem predlogu pa so zapopadene le najnujnejše zahteve železničarjev. Zbornica je odsekov predlog tudi sprejela, a vlada ga ni izvršila. Dala je le 21 milijonov kron. Pri tem je žel. minister izjavil, da je vlada v stanu dati za sedaj le 21 milijonov kron, dočim bo izvedbi zboljšanj za ostalih 17 milijonov kron posvetila večjo pozornost. Nato je govornik navajal dosežena zboljšanja, ki smo jih objavili že v 1. in 2. številki našega lista. Potem je nadaljeval: 17. decembra, ko je bil znan izid te zadeve, nismo mogli stopiti v pasivni odpor. Da si pridobimo še ostalih 17 milijonov, je treba ojačiti organizacijo tako, da bo v stanu prodreti s to zahtevo. Zakaj pa izpolnjuje vlada zahteve in želje podjetniških organizacij? Zato, ker so podjetniki do zadnjega moža organizirani v svojih organizacijah, medtem ko je stoti-soče delavcev še izven svoje razredne organizacije. Mi seveda nismo zadovoljni s temi 21 milijoni in naši poslanci bodo v proračunskem posvetovanju zahtevali, da se postavi tudi teh 17 milijonov v proračun. Bodo-li meščanski poslanci glasovali zanje ? Moralično so dolžni, da glasujejo zanje, ker so v parlamentu glasovali za 38 milijonov, od katerih pa je dala vlada samo 21. Toda mi se ne smemo zanašati na meščanske poslance, ker so nas že premnogokrat izdali. Zanašati se smemo le na svojo lastno moč. Pri tem pa delajo državni železničarji veliko napako. Namesto, da bi izpopolnjevali vrste organiziranih, pa pravijo enostavno: »organizacija je kriva, da ostalih 17 milijonov še ni izvedenih«. Kdo pa je organizacija? Mar tvorijo samo Tomschik, Kopač itd. organizacijo? Nikakor ne! Organizacijo tvorite vendar Vi sami in mi smo le izvrševalni organi. Saj vam je znano, da železniški minister ni zato • tu, da zastopa železničarje. temveč, da zastopa kapitaliste. To bi se nam posmehoval, če bi mi prišli k njemu ter rekli: »Sedaj nam pa hitro dajte to in ono, sicer nam železničarji zbeže iz organizacije«. Kaj takega bi železniški minister le želel, ker ne samo, da bi ne bilo treba železničarjem dati novih priboljškov, temveč bi se jim lahko še kaj odvzelo. Organizacija ni le želodčno vprašanje, temveč oprašanje oblasti med železničarji in podjetniki. Vlada je vslcd sklepa zbornice dolžna, da izvede zboljžanja v znesku 38 milijonov kron in ne le za 21 milijonov. To zahtevati je naša pravica in dolžnost. Od 21 milijonov so poduradniki, sluge in uradniki že dobili svojih 11 milijonov, delavci pa svojih 10 še ne. Elaborat, ki je bil izdelan za razdelitev teh 10 milijonov med delavce, je bil nesprejemljiv. Izdelan je bil na podlagi takozvanih krajevno navadnih dnin. Mi smo ta elaborat odklonili, ker je bil krivičen. Izdelalo sc bo predlogo na novo in sicer na podlagi ureditve plač po razmerju krajevnih cen. Posebno pa se bo moralo zboljšati plače starejim delavce. Naša najbližja naloga je sedaj, da pridobimo še ostalih 17 milijonov, in tu je treba pokazati moč. Na delo torej sodrugi, da bo naša organizacija močna, ker le' v njej je jamstvo, da dosežemo kar zahtevamo. Nato je povzel besedo sodr. Kopač, ki je o istem predmetu govoril v slovenskem jeziku. Predsednik sodr. Falk je nato izjavil v imenu skupine Trst III., da so kurilniški delavci v zadevi odprave ključarjev z južne železnice Solidarni s skladiščnimi delavci, ki se nahajajajo v boju. Če bi se ta poostril, bodo tudi dejanski priskočili na pomoč. Ko je v tej zadevi, o kateri pišemo na drugem mestu današnje številke, govorilo še več sodrugov, je predsednik zaključil lepo uspeli shod. Ključarji na južni železnici. Shod tržaških skladiščnih delavcev dne 19. m. m. je sklenil, da gre 24. t. m. na Dunaj k generalnemu ravnatelju posebna deputacija o zadevi ključarjev. Sklep temelji na naslednji resoluciji, ki jo je bil sprejel shod: Obratnemu nadzorstvu c. kr. priv. južne železnice v Trstu. Dne 19. februarja 1912 v gostilni »International« v Trstu polnoštevilno zbrani skladiščni delavci južne železnice sklepajo v navzočnosti družbe za straženje in zapiranje naslednjo resojucijo: Sklep shoda z dne 15. februarja 1912, ki je izrazil nezadovoljnost tržaških skladiščnih delavcev z odgovorom glavnega ravnateljstva z ozirom na oklonitev čezur-nega dela, se je 16., 17., 18. in 19. februarja točno izvršil. Z ozirom na dejstvo, da se je iz protesta izločila stavka kakor tudi pasivna resistenca in da je bila solidarnost popolna, shod kon-statira, da se je sklep z dne 15. februarja izvršil v polnem obsegu. S tega stališča se prične 20. februarja zopet z rednim delom. Zborovalci izjavljajo, da vstrajajo slej kakor prej na odpravi škandaloznega sistema ključarjev z južne železnice in pooblaščajo centralo splošnega pravo varstvenega in strokovnega društva za Avstrijo, da pospeši vzajemno z delavskim odsekom končno izvedbo te zahteve. Izvoli se deputacija treh mož, ki odidejo pod vodstvom tajnika železničarske organizacije Josipa Kopača h gospodu glavnemu ravnatelju južne železnice na Dunaj, da se doseže ureditev plač in lažjega dela s posebnim ozirom na starejše delavce in da se doženejo predpisi o ravnanju ključarjev. Vsled izraženega nezadovoljstva se ne sme preganjati noben delavec ter še morajo oddajalci in prejemalci, ki so že odpotovali, postaviti na svoje stara mesta. Subakordan, to m naj se izplača določena minimalna plača-ki se jim še ni izplačala. Slednjič izjavljajo zborovalci, da je častna dolžnost slehrnega delavca, da se še tesneje oklene svoje stanovske organizacije kakor doslej in ojači moč železničarjev. Trst, 19. februarja 1912. V deputacijo so bili izvoljeni sodrugi Andrej Bahun, Friderik Žnidaršič in Ivan Makuc. * * * Trst I. Dne 27. m. m. seje v Delavskem domu v Trstu vršil shod skladiščnih delavcev južne železnice, na katerem se je poročalo o izidu deputacije pri južno železniškem ravnateljstvu v zadevi odprave ključarjev z južnega kolodvora. O podrobnostih je v imenu deputacije poročal sodr. Bahun v splošnem pa sodr. Kopač. Nato je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija. Skladiščni delavci južne železnice, zbrani na shodit, dne 27. februarja 1912 v Delavskem domu v Trstu sklenejo sledečo resolucijo: Poročilo delegatov o intervenciji pri generalnem ravnateljstvu južne železnice na Dunaju z dne 24. februarja t. I. v zadevi ključarjev, zvišanja delavskih plač, uvrstitev starejših delavcev v višje delavske kategorije, regulacije plač na železnici zaposlenih zena, ureditve nedeljskega dela, kakor tudi akordnega in subakordnega dela in provizijskega sklada, vzame sliod na znanje. Izreka pa začudenje nad krčevitim vzdrževanjem ključarjev na južni, železnici te-)' povdarja, da ne odneha s svojo zahtevo po odstranitvi sramotnega nadzorovalnega sistema na južni železnici. Ker pride po izjavi g. generalnega ravnatelja kontrolor, ki bo preiskal po deputaciji navedene nedostatke, naj stori to v prisotnosti delavske deputacije. Končno izjavljajo zbrani, da se v bodoče oklenejo svoje stanovske organizacije, potom katere si pridobijo moralno\in gmotno zaslombo. Vršijo se sledeči shodiš Ljubljana. Dne 3. marca 1912, ob 10. uri predpoldne shod čuvajev v gostilni pri Petriču. Poročevalca sodr. Petrič in Sojer. * * ❖ Ljubljana. Dne 4. marca 1912 v gostilni pri Petriču shod južnoželezniških delavcev. * * * Trst Dne 7. marca 1912 v gostilni »International, ulica Boccaccio 25, shod čuvajev in postajnih nastavljencev z dnevnim redom: Poročilo o državni konferenci čuvajev in o delovanju personalne komisije. 2. Predlogi in sklepi. ❖ * * Gorica III. Dne 8. marca t. 1. ob 8. uri zvečer se vrši občni zbor z dnevnim redom: l. poročila odbora; 2. volitev novega odbora; 3. slučajnosti. Ei$tnica uredništva. Škofjaloka. Potrjujemo Vam, da nam sodr. Fran Hafner, skladiščni delavec še nikdar ni poslal ali pa pisal kakšen dopis, tem manj pa te, radi kojih je g. Ogorevc tako razjarjen, da bi imenovanega najraje kar odpustil iz službe. Kadi delavnega časa prizadetih vrli-stavbnih delavcev v ^kotjiloki bo naše tajništvo posredovalo na merodajnem mestu. naznanilo tajništva. Vsem našim funkcijonarjem in članom naznanjamo, da se nahaja železničarsko tajništvo in uredništvo »Železničarja« od danes naprej v norem Delavskem domu ulica Madonnina 15, II. nadstropje. Usebina št. 4. z dne 15. februarja 1912. Članki: Vsem našim funkcijonarjem, zaupnikom in članom na znanje ! Trdnjava se ruši. Z južne železnice (Dalje). Proč s ključarji. Narodnjaška hinavščina, /železničarski dom. Državna konferenca čuvajskega osobja. P odi i s te k : Stavka v pustinji. I) o pis i : Narodnjaški veleum in strateg’Jaklič. Škofjaloka. Borovnica. Pragersko. Domače vesti: Pozdrav. Velika nesreča na nabrežinskem kolodvoru. Ponesrečen lov na kaline, železničarska usoda. Divača. Vlak ga je podrl. Raznoterosti: Lokomotiva morilka ptičev. Blagoslov' današnjega družabnega reda. Angleški katoličan o socialistih. Čudno vprašanje v } nagrado, Nesocialistična inakulatura.^ Opuščene železnice. Porod v letalnem stroju. Pobožen recept proti draginji! Zadružno gibanje: Od delavskih zadrug. Poročila o shodih: Trst I. Trst I. Jesenice. Ptuj. -Trst Ulica Caserma in ulica Torre Bianca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —— in časnikov v vseh jezikih. .--------------------— železničarji ! Zahtevajte v vseli gostilnah, kavarnah in b r i v n i c a 11 str a 11 k i n e _y liste kakor: j^ele^ničar m Marjet. r Pozor sodrujri! Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči strankino glasilo „Z A R J A“ ki izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina celoletna...................K 18' polletna...................,, 9' četrtletna . ,, 4 50 mesečna.......................... 150 za inozemstvo celoletno . . ,, 30'—- in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 6 vin. v administraciji in tobakarnah. Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na ,,ZARJO“. l ■ l QQQQQQQQQQQQQQPqQ Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru.