r PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAKODNE PODPORNE JEDNOTt Urošalikt te opraralikl hnMi HIT South L*wndslo Am. Offloo of PubllssUoat' 1467 South Umdili Am TtUphon«, Roekw«U 4804 -staje in hotela v Puigoerdu, ki ao ju razdejale fašistične bombe, SO včeraj potegnili 26 trupel ubitih prebivalcev in večje število ranjencev. Slednje eo odpeljali v francoske bolnišnice v obmejnem mestu Frontromeau. Vest španske vlade pravi, da so se njeni letalci maščevali nad fašisti z napadom na mesto Se-ville, ki ae nShaja 8*0 milj južno od Madrida. Vrgli ao pet ton bomb na mesto in se potem u-maknili na varno. Bombe ao u-bile sedem oseb, ranile 20 drugih in uničile veliko število poslopij. Vladni letalci Oo napad}! t bombami tudi Salamanco.kjer je glavni stan generala Franca. Headaye, Francija, 24. jan. — Bataljon ameriških prostovoljcev, ki se bori na strani španskih lojalkrtov, je V včerajšnji bitki na terueUki fronti porazil in uničil dva oddelka fašistične kavalerije, ki so ju tvorili Maro-čani. Komunike is Barcelone pravi, da ao se prostovoljci izkazali kot veliki junaki v tej bitki. Koliko prostovoljcev je padlo, poročilo ne pove. tičnem položaju. Star je 67 let in v isti tovarni (Union Salt Co.) je delal 80.let. Anglija v konfliktu s Sov j etuho unijo Moskva. 24. jan. aSfprlai odredbi sovjetsko vlade, da mora zapreti svoj konsulat v Leningradu In ga-premeitM v Moskvo. Anglija je obvestila sovjetsko vlado, da njen konzulat v Leningradu, edini v Vsej Rusiji, ostans in edino tamkaj se bodo odslej Izdajale angleške vise. Furusoth, vodja unijo mornarjev, umrl Waahlngton, D. C., 24. jan. — Andreur Furuseth. ki Jo bil SO let vodja unije ameriških mornarjev, jo 8adnjo soboto umrl v starosti 88 let. Njegovs poslednja želja jo bila, da se njegovo truplo sežge in pepel raztrese po morju. Sovjotšhi poslanik zapustil Rumunijo Bukarešta, 24. jan. — Sovjetski poslanik Mihasl Ostrovskf js odpotoval v Moskvo. Za nJim v poslaništvu je oetal skrbnik poslov. Odnošaji med Rumunijo in R unijo ao ae zadnje čaae precej poostrili. mfesnega izaeljevsnja rumunskih :idov v Palestino, da bi se tako izognili protlžidovski kampanji nove rumunske vlade, je bilo včeraj predloženo zionističnemu kongresu po JuMusu Berger ju is Jeruzalema. Polj^čilo pravi, da je Palestina ie natrpana. Le sa malo števflo arhitektov ln Inženirjev bi eo naš^ prostor, drugih intelektualcev pa Palestina ne more sprejsti. Berger je posvaril židovske IrRovce, da bi morajl vzeti s seboj tudi svoje premoŽenje, Če bi se izselili v Palestino, kar pa |e nemogoče na podlagi rumunskln denarnih zakonov. Zionistična 0*ganizacij«l (v Londonu jo infofinlrala Žide, da Palestina more na podlagi kvote prejšnjega leta sprejeti le 200 židov, toda vsak bi moral imeti najmanj 9800 v gotovini. Rumunska vlada je včeraj prepovedala objSvo uradnih dokumentov v, javnosti. S tem je udarila Nleolaaa Tltulesca, bivšega premierja in Zunanjega ministra, ki je nedavno naznanil, da bo kmalu izdarknjigo, v kateri je orisal avoje Izkušnje kot zunanji minister. On je moral izstopiti iz kabineta 1.1936 valed pritiska opozicijo, ki jo je Izzval z naznanilom, ds mirati vojaško munijo in 0pv, ZA OHRANITEV ŽIVUENSKEGA STANDARDA - Preiskava senatnega odseka odkrila zna* čilna dejstva ODPOR PROTI REDUKCIJAM MEZD eije, ki jo je izzval da namerava, for-:o svežo med Rii-vjetsko, unijo. tAmf4 eo in kupili Loviathan New York, 24. jan. — Ameriška vlada je na javni drašbi prodala ogrodje parnika Levia-thana — bivši nemški »parnlk Vaterland — ki jo bil vržen It prometa in kupili eo ga Angleži sa staro šaro za vsoto $800,000. Angleži so na fin način izigrali Japonce, ki bi ga bili radi kupili, a niso vedeli, da ogrodje att-rega parnika vsebuje ogromno zalogo niklja in drugih kovin za bojno opremo, ' Angleži ao pa vedeli. Ogoljufal vlado ta $84,000 in dobil Jest lot Washington, D. C./24. jan. — Federalni uradnik Rano E. Sti-tely, Id ie prisnsl, da je federalno vlado oeleparil za $84,000, ko je šAri leta vlekel plače za "kem-po" COC, ki ni nikjer ekstisti-rala, Je bil obsojen v zapor ob šestih do 12 Ist in v plačilo, $86,000. Denarja nima več, ker je veega zapravil na borzi. Waahington, D. C. — (FP) — Senatni odsek, ki preiskuje problem brezposelnosti in rolifa zdaj, ko industrije odpuščajo delavce, je odkril zanimiva dejstva. Ugotovil je, da je polovica avt-nih delavcev brez zasluika, do-čim se korporacija General Motors, najmočnejša enota v avtnl industriji, ponaša, da devet njenih direktorjev je v skupini 18 oseb, ki vlečejo najvišje plače v Ameriki. KavČukarska Industrija je povečala produkcijo sa deset odstotkov v zadnjih dveh letih, toda število upoelenih delavcev Je bilo 28% nižje nego 1.1985. Novi stroji izpodrivajo delavce, toda ti niso zlo sami na sebi, temveč dejstvo, da družba kot celota nima koristi od tehnološkega na* p redka. Izpoved nekaterih ekonomskih rojalistov pred člani senatnega odseka so pokazale, da niso tako modri kakor jih oglašajo. Mnogi so pri zaslišanju razkrili lgno-ranco o gospodarskih vprašanjih. Nekateri so trdili, da ao visoke mezde delni vzrok depresije in pa vladno vmešavanje. ' Krik. da je treba znlšati rosa- de, se razlag* po deželt, s je še dobil odmev. Organizirani noga vičarski delavci v Philadelphlji so odločno odbili sugestijo tovar-narjsv, naj pristanejo na mttd-ne koncesijs, kar naj bi onemogočilo konkurenco tovarnarjev iz Južnih držav, ki plačajo nlske mezde. Unija Je zavsola etallftče, da je treba s viša ti mezde v Južnih državah, da ne bodo nižje kot v severnih. Slična situacija Je v avtni Industriji. Tovarnarji avtnlh pri-tiklin v Detroitu so pričsli z veliko kampanjo, da znižajo mesd-ni standard na stopnjo, ki prevladuje v manjših meatih, toda naleteli so na odpor pri avtnl u-nijl, ki pravi, da zdaj ni čas sa mezdne koncesije. Hudson Motor Co., ki plačujs relativno visoks mszde, je naznanila skspanzijo programa produkcije. Uposlila Je 6000 novih delavcev, kar Je dokaz, da vel tovarnarji še niso nasedli propagandi 8agovorni-kov nizkih mezd. r Borba za ohranitev življen«kt<-ga standarda je ponovno prinesla na površje zahteve po enot-LEWIS ZA ENOTNO CIO iz federacije FRONTO DELAVCEV, FARMARJEV Seja eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije M lami. Fla., 24. jan. — Tu se bo danes pričela eeja eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije, na kateri bo razprava o izključitvi rudarske, oblačilnih in drugih unij, ki,so hrbtenica Odbora za industrijsko organizacijo. Uniji United Mine VVorkers in Amalgamated Cloth-ing Workere sta bili euapendira-nI Iz federacije pred poldrugim letom. Ako bosta izključeni na tej soji ekeekutlve ADF, bodo ustanovljene nove unije, ki bodo skušale potegniti rudarje In oblačilne delavce v svoj krog. Gotovo jo« da bodo Člani eksekutivnega sveta ADF upoštevali apele glede premirja med na*' sprotnima al taboroma, ki ao jih objavili vplivni unijskl voditelji potem, ko eo se mirtvna pogajanja v VVashingtonu razbila. Wil-liam Grsen, predsednik ADF, je svojem včerajšnjem govoru pohvalil aktivnosti Davida Du-binsksga, predsednika krojaške unijo International Ladies G*r-ment VVorkers, ki je nedavno kritiziral Johna L. Lewisa, načelnika CIO, ln druge voditelje te organizacije. Dubinaky jih Je dbdolžll odgovornosti za polom mirovnih pogajanj. Vodje ADF odgovorni za polem tjr Predsednik unije voznikov podprl trditve CIO Waahington( D. C. — (FP) — Trditev reprezentantov Odbora za industrijsko organlsacijo, da ao, voditelji Ameriške delavske fedsracljs odgovorni sa polom mirovnih pogajanj, Je 8daj podprl Daniel J. Tobln, predsednik mednarodne bratovščine voznikov, ki je včlanjena v ADF. Tobln Je tudi Član eksekutivnega svsta ADF in kot tak ve, kaj se je delalo sa kulisami. Tobln je v glasilu evoje organizacije objavil članek, v katerem pravi, da člani pogajalnega odbora ADr sploh niso Imeli oblasti, da sklsnsjo dogovor i ro-prezentantl CIO. Eksskutiva jim Js zvezala roke pred ssstankom s predstavniki CIO. Instrulranl so bili, da ns smsjo odobriti no-I»enega dogovora brsz sankcije eksekutivnega sveta ADF. "Clanl ekeekutlvnega sveta so odbili predlog veeuključujoče e-notnostl, ki eo ga stavili zastopniki CIO," pišs Tobin. 'To ao storili iz bojazni prsd demokratičnim načinom likvidacija epor-nlh točk. Stavili so pogoj, da so prlprsvljsni sprejeti nasaj nekaj unij, ki so blls suspendirane iz fsdereclje, ne po voeh; še bi sprejsll vse, bi to ograšalo njihovo kontrolo nad Ameriško delavsko federacijo, fl tem so pokazali, da so proti vladi večine in proti zedinjenemu delavskemu gibanju." Voditelji Ameriške delsvske federacije še niso komentirali Tobinovs izjave. Farmarjem priporoča ustanovitev centralne organizacije VIDI VELIKO POLI-TICNO MOC Waahington. — (FP) — Organizirani farmarji, delavci, u-radniški uslužbenci in profeslo-nisti bi lahko livajali veliko politično moč, ako bi naatopall skupno. Enotno fronto teh ete-mentov propagira John L. Lswis, glavar CIO jn vodja ru* darjev, v farmfrskl publikaciji Country Home, za katero je napisal poseben članek. "Delavstvo hoče močne In strnjene vrete poljedelcev, obratno naj bi tudi poljedelci pomagali pri kreiranju močnega in enotnega delavstva, ker delavstvo Je najboljši prgatoU far« marjev," pravi Lawts. "Ako bomo močni, bomo lažje koope-rirali drug s drugim. Po številu močno in proaperno delavsko gibanje je nekaj, za kar ao farmarji lahko borijo. "Ako bi farmarji ustanovili centralno organlsacijo ln ako bi CIO dosegel svoje namene — kar »• bo agodllo — bi to dve organizaciji s skupnim nasto-panjsm imeli vslikanek! vpliv. Lahko si predstavljate, kaj bi ss zgodilo, ako bi ee odločili sa kakšno stvar. "Skupine, ki delajo po uradih, m+*ktb orgenlairajo, ker eo spoznale potrebo organisMiJe. Industrije so šs močno organi-sirene. Potrebno Je, da tudi farmarji ustanove solidno frof* to ln dslujsjo ramo ob rami 8 unijami. MKar je po mojem mnenju potrebno, Je centralna organisa-cija, ki bi zastopala vae farmarja, vse najemnikarje in vee farmske delavce. Vee farmeko prebivalstvo mora priti do be- "Vpliv take unije bi bil voli-kanski. Izginili bi jkonflikti, ki so glavna zapreka, ds ne moremo doseči, kar želimo. Bili amo še priča mre varjenju in porasu zvezne zakonodaja vsled konfu* sije in nespora8umov med ras> nimi farmerskimi skupinsmi. Enot ns organizacija bi kmalu zasenčile vso fsrsisrsks pridobitve v preteklosti ln jih prikazala za majhne. r : i "Js* se ns ogrevam ss tako organizacijo vsled toga, da bi Is* vlekla veš denarja oi svesse vladi-. To bi bilo kratkovidno, s Po mojem mnenju saj bi as s!l*» na farmerska organizacija kot Je CIO posvetila koragiranju In kontroli distribucijo In trga. "Kolikor časa so spominjam, so bili fsrmarjl vedno predmet izkoriščanja po prekupčevalcih in rasnih distribucijskih interesih, n« da bi si mogli dosti pomagati. So brez moči vsled pomanjkanja dovolj močne orga-nizatljs." UgrabUolj-moriloc tovarnarja v Chicagu Chieago, 24 Jsn.—Peter An-ders, čiger pravo ima Js John \\enry Hesdiund, Js bil pripeljan Is St. Paula. Minn., v Chieago Michael L. Igos, federalni pravdnih, ae bo denes vrnil v Chieago Is Wsshingtons, ds osebno prevzema vodstvo proeskuelje Seed-lunda, ki je v sadnjem septembru ugrabil čikaškega tovarnarja Charlesa Kosaa In ga pozneje u-moril kakor tudi svojega tovariša Jamesa A. Grayja, ki mu Je Zornija plovo skoti magnotično bar jo Wa«hington, D. C„ 34. Jan.— Tukajšnji znanstveniki so poročali te dni, ds se neSe zemlja nahaja v ps«teh silnega magne-tlčnega viharja, ki Je paralislral radijske kratke valove In po-vzrojil enega največjih isbni-hov ver nege sija v zgodovini. Žarki nevarnega sija ao v noči od zadnje sobote na nedeljo dosegli Sen Diego, Cal, In lasvall paniko med gasiki, ki ao miallll, da eo tfotdovl v okolici v plamenu. Znanstveniki pravijo, da magnatičnl fenomen Isvlra 18 solnčnih peg, ki eo to pot nenavadno vsi I ko. * - pomairsl pri uirrabljenj*. Igoe ja naznanil, da bo zahteva! ekse- kucijo morilca. PROSVETA TUB IfVLIGRTENMBSfT • 1 i Ml O 0 LASTNIMA •U>VBMMU 0. PODTOČKB JSDNOTS « mI mm^il hp Km • Mrt Uto< a* la CUot |? M ««ltlM M.T» a* pri IM| M Im ntall tmr Um UaNatf Mm (mni p« r«ar, CMmp* m4 Omn 91M pm nar, M-M par raar. aa M vraMia. B4u»U Utarar»a «mMm <«i ■ paaai tU.) a« vtmJ* prtUjttalj« la * Aa Jp pvtlaili pa*MlM. aa nrwwt Miimrttli «f aa4 MMaUaMpS artialaa vlll Mt M MtrM pilili paaata. aM.. w|U M PROSVETA Mff-M S*. La«*MU Affc. 01 UMIM or TSS ■M telMP f *tep«J« M Pflmrr Ua Mtauaa« potakl« m-4 ni m. PpmvIM ia rrarM——. 4a aa »S t ^ Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Nacijska cenzura v Ameriki Novičarski film Msrch of Time, M prinaša na platnu najnovejše dogodke iz vseh krajev sveta, je zadnji teden tr«l ob policijsko cen^ zuro v Chlcagu zaradi serije prizorov iz nacijske Nemčije. Kaj ti prizori kažejo, še ne vemo, ampak policijski biro, Id si ogleda vsak film in pritisne svoj pečat dovoljenja za predvajanje, pravi, da omenjeni film "žali vlado prijateljske države." Neverjetno je, da bi se filmska cenzura v Chicagu spozabila tako daleč, da bi šla na ro-ko diktatorju Hitlerju, sli vendar je tako. Rezultat tega nedemokratičnega postopanja je bilo ogorčeno protestiranje z vseh strani in cslo od vplivnih osebnosti kot je bivši ameriški poslsnlk v Nemčiji, ki prsvi, da film kaže golo resnico in~ta resnica ne sme biti potlačena v demokratični Ameriki, čeprav strašno boli podpornike Hitlerjevega režima. Protesti so pomagali. Tri dni kasneje je bil odlok cenzure zavržen. Čudna je logika, za katero se je lovil čikaški cenzor. V Ameriki smeš tiskati v besedi in sliki vse, pa naj še tako žali vlado katerekoli prijateljske države, cenzure za to nI; stopiti smeš na javno tribuno in povedati vse, kar misliš o vladi katerekoli prijateljske države — in nihče te ne ame ustaviti. Ampak za film U svoboda ne sme veljati I Zatilm — in za radio — mora biti cenzura 1 Mi bi radi vedeli, po kakšni pravici se v Združenih državah cenzurirajo filmi. Kje so si vzsli to oblsst? Glede časopisa In govorne tribune velja staro pravilo, da se sama uničita, če zlorabljata svobodo tiska In govora. Zakaj ne velja Isto pravilo tudi za film? Mar js ameriško ljudstvo tako zabito in otročje, ds ssmo ns zna bojkotirati slabsga filma in js potreben neki vseveden cenzor, ki pita otročjo publiko ia svoje žllčice s tem, kar on misli, da je za gledalce dobro ?! Ce je ameriški filmski cenzor dosleden, potem bi moral prepovedati tudi filme, ki šalijo vlado 8ovjetake unije, Ipsnsko vlsdo in drugs vlade, ki jih na razne načine smešijo, Čeprav so v diplomatičnih, torej normalnih odnošajih z vlado Združenih držav. Zakaj izjema sa Hitlerjev diktatorski režim? Ali ima čikaški po-licijski cenzor kakšne ekstrs prijateljske stike s Hitlerjem ali njegovimi hujskarskiml agenti v Ameriki? Precej Je gnilobe v državi Danaki in ameriška demokracija, oauvana in opljuvana od vaeh strani, bi al morala dovoliti še eno preiskavo, ki naj pokaže, kje in kdo so ameriški javni uradniki, ki hote ali nehote pomagajo Hitlerjevi propagandi v Združenih državah. Ta oetud-na propaganda streže po življenju ameriške demokracije in zato je dolžnost te demokracije, da očisti svojo kožo vsega strupenega mrčesa. Konec ruske "čistke" Is Moskve Je prišla vesela vest, da je Stalin sam spoznal, da je njegova jeklena In svinčena "čistks" šla predaleč, pa je namignil centralnemu odboru rusks komunistične stranke, katera v teoriji vodi diktaturo, naj "čistko" omeji, iz tega sklepajo v Moskvi, da bo sdaj konec denuncljaclj, aretacij in eksekucij na debelo v Rusiji. Upajmo, ds bo tako. Da je bila "čistka" grdo zlorsbljena, priznava sama Pravda, centralno glasilo vseunljske komunistične stranke, katers se pritožuje, ds js bilo "ns tisoče in tisoče dobrih boljševiških delavcev odslovljenlh U industrij na podlagi lutnjivlh ovadb." Dragoceno je to priznanje! Seveda, Pravda zvrača krivdo na "tajns agente fsšlzms", ki so se savrtalt v sovjetske Industrije in (spodjedali zaupanje v boljševiško de-Isvstvo. Se razume, da vodilni Stalinovi ki-movci ne smejo biti krivi ničesar I A baš to s vračanje krivde na fašiste — katerih po njihovem govorjenju kar mrgoli v Rusiji — jih poatavlja v abaurdno luč. Kakšen sistem pa Je to, da fašisti lahko dosežejo tudi najzaupnejšf urad. v sovjetski Rusiji? Vprašsnjs ae prav aa prav mora glaaiti: Kakšni komunirtl so to, ki se čes noč p rele ve v fašiste? Ako Je rea, kar trdijo Stalinov! kimov-ci, tedaj je vsak najboljši boljševik lahko še drugi dan fašist! V začetku sovjetske revolucije Je bilo okoli Lsnlns 26, nJemu najbližjih voditeljev v Rusiji. Dane« sta v Rusiji na prostem *anv> še dva: Stalin In Kallnia. Kje ao ostali? Tretji (Trockl) j«* v tujini, oetalih Je pa \ <•< inoma mrtvih — ustreljenih, ker so . - . _ UM* v U delavskega življenja Primroee, Pa. — Zopet se o-giašam, enkrat na leto, kot je moja navada. Naj začnem z delom, kakor večina dopisnikov. Jsz se še zmerom ukvarjam z delom pri kontraktorjih na državnih cestah. Lansko poletje sem delal pri Harrison Construc-tlon Co. iz Pittsbupgha. Delali smo dolge ure. Plača je bila 60 do 75 centov na uro. Vse leto smo govorili, da se moramo organizirati, da bomo delali samo oliko In toliko ur in da bomo zahtevali primerno plačo, kot se za ubogega trpina spodobi. Toda menda smo se bali ali kaj—vse e ostalo pri starem. Novembra meseca sem pa dobil delo pri drugem kontraktor-_u. Takoj prvi dan pride k meni knjigovodja. Pokliče me, naj grem k njemu. MislI^sem, da me bo vprašal za ime, toda mi pravi: Stvar je taka, ako hočeš ukaj delati, moraš pristopiti v unijo. Ha, sem si mislil, takega pa Še ne, da bi me BOttS sflU v unijo. Po kratkih besedah se poslovim od njega s pripombo, da moram k delu. Stvar se mi je zdela sumljiva in ves tisti popoldan sem premišljeval, kaj vendar ti dobri Judje hočejo. Po končanem delu prideta k meni dva velika kom-NUiijska možaka in mi zopet raz-tolmačita, da moram pristopiti v unijo. Eden mi pravi: Saj veš, da se ne strinjam z unijo kakor se tudi ti ne. Jaz sem mu pojasnil, da se moti, če misli, da ne verujem v unijo. Rečem mu, da sem delal v premogorovih 17 let n sem bil vsa ta leta Član rudarske unije UMWA, Ko je zadnjič organizacija propadla, sem se tudi jaz poslovil d temnih jam, v katere, mislim, a ne grem več, kajti sem že v etlh. Revmatlzma pa imam to-iko, da ml vzame polovico spanja. Naj pojasnim, da smo v organizacijo International Hod Car-riers and Common Laborers ADF) pristopili po dolgem prerekanju. Unijeke prispevke že plačujemo, toda unija bo priznana šele 1. marca 1938. Sedaj nam plačujejo 50 In 56 centov na uro, po prvem marcu pa nam bodo plačali 65 centov, seveda, če bomo • tem zadovoljni. Delamo osem ur. Naj pojasnim, kaj je gnalo kompanijo, da nas Je spravila v zgoraj omenjeno unijo. Prvič so vedeli, da bodo prisiljeni prej ali alej priznati unijo, drugič so se pa bali, če se CtO vmeša. Ne vem, kaj je vzrok, da se Johna Lew!sa tako boje. Naj bo že cakor hoče. Resnica vseeno je, da nesporazum in boj med CIO In ADF nam delavcem veliko škoduje. Ako bi imeli samo eno močno oteaniaacijo, bi nam bilo lahko reševati naše probleme, dokler pa bomo raacepljenl na dve atrani, pa nam ni drugega pričakovati kakor večno prepiranje štrajkt. Z našimi sakonodajci je ravno tako. Ce ee dobi poslanec sli kon-gresnik (katerih je pa seveda j| ■Imelo), da pride s kakšnim predlogom na dan, ki je v korist delavcu. Ima takoj dovolj nasprotnikov, da spravijo predlog t dnevnega reda. Tako se bo nadaljevalo, dokler aa delavstvo ne nI dala. Družini naše sožalje. Tur k™,« »i« . ua. „ ^ di njenega pogreba se je udele- sdrešt, da bo imelo moč odločevati t svojo koriet. To pa Tihko dosežemo le, če se združimo, u-stanovimo delavsko stranko in izvolimo možake, ki se bodo v resnici bojevali v interesu delavstva. To ee lahko zgodi, saj smo delavci večina. In kjer je večina, tam je gotovo zmaga. Novic nimam kaj poročati- Z delom gre počasi. Premogarji v tej okolici delajo dva do tri dni v tednu. Kar se tiče napredka pri našem društvu, ga ni. Zavar rovani smo vsi pri različnih jed-notah. Tudi ni veliko Slovencev v tej naselbini. Bolj pa napredujejo pri sosednjem društvu Št. 80 SNPJ v Midwayju, kjer imajo svojo dvorano, v kateri se zbirajo in prirejajo veselice ter imajo seje. Pred par meseci sem se tam tudi jaz udeležil neke veselice— vinske trgatve. Izpod stropa je viselo grozdje, hruške, jabolka, bananusi in sploh vsakovrstno sadje, muzikantje pa sO igrali oJ krogle polke. Tudi jaz sem Vpra- iii Tedenski odmevi Anton Garden ^Tfrotnikl 1 William S. Knudsen, predsednik korporacije General Motors, pripoveduje reporterjem, da je korporacija odpustila 30,000 delavcev. Tudi moram poročati, da je žejo s prenočiščem. Izvedel sem, zadnje dni nanagiome umrla da leži na mrtvaškem odru br. Mary Miklaučič, ki bi se imela v,Rudy Zupančič, član društva 118 kratkem poročiti, toda ji usod* SNPJ. Pogreb se je vršil nasle- če greva plesat. Komaj sva se sssukala parkrsty je moja plesalka že začela krasti od stropa vi* seča jabolka. Pograbi me policaj in me tira pred sodnika, ki< je namah izrekel kazei* Plačati sem moral cel bufalski nikel. Po tem dogodku sem jo ubral v spodnje prostore, kjer nem čakal konec veselice. Kdaj ee je ključila, se dobro ne spominjam. Vseeno sem naredil tale sklep: Ako bom še kdaj v takem položaju, ne bom več po nedolžnem plačal kazni. Zamera gor, zamera dol, plačati jo bo morala moja plesalka, če bo imeJa predolge prste. ■Ne smem poaabiti pridnih dopisovalcev iz Sharona, Pa^~Ter-ta, ValentinčičA in Proevetinega "očeta" Zidaoška. Ubogi Zldan-šek! — pardon: ubog* ženice, ki imajo toliko opraviti z njegovo dušo. I>e oglaaite se še z novicami in dobrimi nasveti, kajti večina čitateljev rada čita dobra, dopise. — Fortunat Maček, 231. dnji dan. Pokojnik je bil star šele 32 let in zapušča mlado vdo- ________... .... vo in enega sinčka. Naj v miru V zadnji pozdrav. Obeh p<*rebev počiva, sorodnikom moje iskre- Se o rudniški nesreči v Hanvkku Chsew!ck, Pa. — Ker ss nihče ne oglasi od tukaj, bi mogoče mislili, da nas je vse ubila eksplozija, ki se je nedavno pripetila v premogovniku v Hanvlcku. Sreča je res bila, da tisti dan rov ni obratoval, drugače bi jih bile ia več ubitih, Kakor Je bilo že poročano, smo v tej nesreči izgubili dva Slovenca, Podlesnika in Koprivnikarja, od katerih pa nI bil noben član SNPJ. Podlesnik Js bil hišni* pri klubu SND, za Jcaterega se je Jako zanimal. Njega bomo zelo pogrešali tudi kot pevca. Bil je vesele narave in povsod prepival, kamor je prišel. Bil je moj doi ber prijatelj — sploh Je imel dosti prijateljev, kar je/pokazal, tudi pogreb. Koprivnikar, ki je opravljal delo revskega i nipek torja (fire boesKi m aa Slovence nI dosti sanimahiBIl je mirnega značaja. Na Podlesnika niso pozabili niti. 'tm - "'m skl Slavček, ki so mu v slove Sa- še je udeležil tudi Prosvetin Če" Anton Zidanšek. Toda naj preidem k bolj veselim dogodkom. Eden teh je bil imensko praznovanje petih Tonetov, ki se je, vršilo na predvečer sv. Antona. Ko smo prišli skupaj, je zagrmelo: Živijo, Toneti ! Seveda ni bilo brez izvrstne zabave in imenitne večerje. Gostili sAio se s srnjakovino, ki je nekaj dni prej prišla z gore Ran-dal, to je iz pennsylvanekih hribov. Torej vedite, da imamo tudi v Cheswicku dobre lovce. Jelena je ustrelil sin mojega švogra in ga 50 funtov tudi meni podaril, tako da se moram »tudi njemu zahvaliti. Anton Klemenčič, 686. Poizvedovanje , | Cleveland, O. — Da se uredijo pravne ded^činske zadeve pO umrli Ivani Hudolin (Smuklec), poizveduje sodišče v Ribnici za bratoma Janez in Alojz Hudolin, ki se nahajata v Ameriki bres mala že trideset let. Ako se njuno bivslišče ne ugotovi, bosta proglašena, da se zanju ne ve, kar utegne povzročiti izgubo njunih pravic do zapuščine. Njuna sestra Frančiška Skodlar v Rožni dolini, c. ni|14, Ljubljana, prosi rojake v Ameriki, da obvestijo brata o poizvedovanju in da ji sporočijo njuno bivanje, frdevne informacije se lahko SUljejo tudi na naalov podpisanega: 6601 Bonna ave. Frank Skodlar. Zidanšek med rojaki Sharon, Pa. — Na 18. dan v januarju, sem se spet podal v pRtsburSko okolico. Kljub neugodnemu vremenu sem se ustavil v LR>raryu in Coverdalu. Pjsčlarji v Libraryu so ml postregli a dobrim pivom, kakršnega preskrbi naš trgovec Jakob, Dolenc, nato pa hajd na Co-verdale, kjer pa je bila večina ro- _____________ _ Jakov pA nočnem delu, dobil pa pevci društva Planin- sem Toneta Cipčiča, reavsževak ________k, ki so mu v slovo ta- ea piva, ki je ponovil celoletno peli žalost in ko. Zahvala gre tu- naročnino. On je dolgoletni na-di njih pevovodinji mTS. M*y, ki ročnik Plavate in rad postreže Je Izvrstns učiteljica. Pev*i so !«1 jemalcem % dobrim pivom, bili še prenehali s vajami, toda Zmračilo te je in jaz sem Jo jih je dobro organisirala Is so ucvrl proti PRtsburghu k Smre-lepo zapeli. J? karjevim, kjer mi vselej postre- no sožalje! Naslednji dan me je pot peljala na Chestvick in Harwick, kjer se je pripetila v rovu velika razr strelba, ko sem odpotoval zdoma. Prizor je bil tako grozen in ljudstvo tako zmedeno, da ni mogoče opisati. Deset rudarjev je bilo ubitih in nekateri so bili te&kO ranjeni. Med ubitimi sta bila dva Slovenca, Jože Koprivnikar, ki je delal v rovu kot zažigalec smodnika (fireboss) in zapušča ženo in 5 otrok, drugi pa je bil Jože Podlesnik, član JSKJ fn zvesti naročnik Prosvete. Star je bU 52 let. Naj v miru počivata, preostalim pa moje sožalje. Dne lf6. januarja sem se udeležil slovenskih pogrebov. Med umrlimi je bila tudi mlada slovenska nevesta, Mary »fiklaučič stara 29 let, ki se bi imela poročiti dne 18. feb. Umrla je na-gloma. Da je bila spoštovana pri ondotnih rojakih, je pričala velika udeležba pri pogrebu in pa številni venci svežega cvetja ob njeni krsti. V dneh 15. in 16. jan. se je vršilo kar pet pogrebov. Ker niso ljudje delali, jih je prišlo mnogo na pogrebe vseh strani. Prečitani so slovenski poslovilni govori in po* tem obredi UMW, nato pa je zapel žalostinko pevski zbor "Pla nineki slavček" pod spretnim vodstvom mrs. Josephine May Oni dan, namreč dne 17. januarja, so Toneti slavili svoj god tako seveda jaz z njimi. Tone Klemenčič in Tone Leskovec sta tudi slavila svoj imendan. Kle-menčičevka je pripravila res o-kusno pečeno srnjakovino. Klemenčič je namreč pogodil roga ča, ki je bil dokaj velik, pa sta povabila k večerji vse pogrebni Joka Lan«. hl y se I je Ml ranjen, ke se Japonci napadli Je rešila m breg rešw Jaagtae. , Panay, s sfci ke in mnogo drugih, ttfitd tml vašega zastopnika in nekega ixJ vrstnega muzikanta. Družba je bila zelo vesela in zadovolJnaL Dobro sva se naplesala s Klemen-čičevko, domači možakarji pa tudi niso zaostajali v plesu. Vse je bilo židane volje. Takih i — lih sestankov se ne bi nikdar branil in se jih tudi ne bom, tna-gari če Živim, da bom sto let star. Anton Zidanšek, zastopnik Vesti s^B^ Hetper, Utih — Ker le malokdaj vidim kakšen dopiš iz naše naselbine ali okolice, naj se Jsz nekoliko oglasim in poročita, kako se imamo. Na društvenem polju smo precej dobro preskrbljeni. Imamo več društev raznih JS-dnot in sves, ki še dobro napredujejo v današnjih razmerah. Kar se tiče starke Zime, nas je zelo prijazno In milo objela, tako da smo božič in novo leto obdajala skoraj bres snega, kar tukaj ni navada. Ce bodo tako NP pi in topli dnevi kakor do sedaj, bomo kmalu lahko zapeli: mIV* Springtlme In the ^H^JHHiMiB Ludloivov amendment in njegovi III Se ni dva 'tedna po porazu LudlowovJ| vojnega amendmsnta, že je razvidno, da bo to vprašanje postalo dominantno politično vprv šanje ali pa eno najvažnejših. V vrste pro^ gatorjev vojnega referenduma je zadnj« ^ stopila tudi avtea unija, kateri skoraj go^ diodi tUdI rudarska in druge. RoosevčRov argument, da ta amendment "ogražs demokracijo", sploh ni vreden p^j. sednika. V ta "argument" Zigurno tudi 8** ne verjame. Poslužil se ga je le za slepila Slično je tudi z nekaterimi drugimi argumen. ti in "argumenti", na primer, da je treba "kon. gresu zaupati" — in# to kapitalističnemu kon. gresu! Prav ta slučaj pokazuje, da mu ni a. Upati, Ako administracija lahko napravi nanj tabo močan pritisk v mirnem času, da zavri« celo saHlcato razpravo o vojnem referendumu, be sigurno tudi dovolj močna, da ga bo v res« mednarodni krizi prisilila, da bo glasovali napoved Vojjie. Nasprotovanje vojnemu referendumu, ki i nobena panaceja, marveč le zavora, je vse k* drugega kakor pa skrb za —. "demokracijo", Njegovi asortirani nasprotniki, ki so zavesti* ali podzavestno zs vojno politiko administri. cije, instinktivno čutjjo "nevarnost" in "ne-umestnost" referenduma..; amendment bi administraciji in kongresu definitivno Vetil Lbi bil le pr* vara, slepilo, kakor pravijo trockisti, ker lahko bi se z njim prav tako zgodilo kakor se ju nevtralnostnim zakonom, katerega sta pred. sednik in kongres enostavno igriorifala, kakor da bi ga ne bilo v zakoniku. Toda kljub tej možnosti'« se morala pret sednik ih državni tajnik več ali manj oziral nanj pri usmerjanju zunanje politike. Z p tovostjo bi vlada lahko vodila le mirovno . nanjo politiko. Politike mednarodnega bl» fanja bi bilo definitivno konec, Iker bi lahk vsaka država v njenem ali pa nasprotnem t* boru pokazala na ta amendment iti bi z blufs-njem ameriške vlade resno ne računala. (R» sevelt je moral imeti to v mislih v svojem pismu glede "ogražanja demokracije", kari drugo besedo pomeni tudi to, da je vsa kapi-talistična "demokracija" v veliki meri le Mt farija — dobra, dokler shiži vladajočemu m redu, kakor hitro pa postane ovira, pa v M ali na smetišče z njo.) Za imperialistične države je blufarija mm na potreba. Imperialisti to tudi dobro velo vsled teka toliko opozicije proti temu am«i mentu in cinično režanje s strkni Mussoliniji Sploh se lahko reče, da je ves imperiali zgrajen n% UMI domačega in^olonijil« ljudstva. In v današnji svetovhi politiki ipi blufarija, oborožena bhifarija, še posebno liko vlogo. ■ In mar se naj Amerika, najmogočnejša to pitalistična in imperislističn* država, odpe prilikam za blufanjc svojih Imperialistični tekmecev, predvsem Japonske? Sigurno M To dobro ve Roosevelt in vsa reakcija ljudje, ki vodijo zunanjo politiko, lahko i*pd no blufajo le, ako imajo odprte roke in moč« oboroženo silo. Odprte roke pa pomenijo ml nost, da lahko vržejo deželo tudi v vojno, Im Je logičen korak in posledica mednarodne* blufanja in provokacij. To je posebno resai ca, ako imperialisti vadljajo za velike interni in ako imajo opraviti z močnim nasprotnik« Tako vidimo danes, da se administraciji I vsa,ameriška reakcija na vse kriplje upia "najvažnejši zakonodaji v zadnjih dvajseti letih" — amendmentu aa vojni referendtm Upira se možnosti, da lahko poljubno vri« ^ želo v pogubonosno vojno, ne da bi pri *l ljudstvo imelo najmanjše .besede. In čsl ljudstvo hoče vzeti to možnost* takoj zskm da je "demokracija v nevarnosti". Prej sem Še omenil, da tk amendment ni a bena garancija proti vojni. Vladajoči raj razpolaga s tako«' močnim propagand aparatom, da nHzttJtič«io> dif fi* bi i*^ i referendumu pridobiti 4ečitte *a tojno. ■ W tega ne more biti siguren, ker bi »koral tf ve • kem primeru napadalne ali imperialistične v^ ne računati z veliko opozicijo. Glavno pri ta pa Je, da bi bil v mednarodni politiki ob oroj blufanja. Ameriška plutokracija se tudi» stinktivno zaveda, da Je veliko lažje vreči < smetišče navaden zakon kakor pa del usU* na katero se ob vsaki priliki sklicuje, keri tem bi preveč razkrinkala svojo hlinjeno "demokratičnost". , Pred dvajsetimi leti Iukaj kaJjt Mpadaa^ sslo počasi. Tukaj ______ Je le premogovne Indu- strija, katera navao kateri je bil napeljan tok pre-ej visoke napetosti v motorja. lo je poskusil popraviti defekt, s je dotaknil voda. Tok ga je rgil s strehe voss na tla, kjer boMsial v nezavesti. V bolnici sdravniki kmalu potem o? > ili. da si je nakmiil tilnik In obil šs druge nevarne poškodbe, ostale je tudi kakšnih 10 manj požarov, ki so jih pa '*> pravem času obvladali. Burjs tudi 28. dec. nI Po bolnicah pa se je sgiasllo 7 laž j« poškodovanih ljudi in gasilcem sploh ni bilo treba nikamor na pomoč. Toliko bolj pa je veter razsajal v pristanišču, iz katerega so se morale umakniti večje ladje, da jih sunki burje ne bi zaganjali ob kamnito obala Neki jadrnici, so se pretrgale veal in jo je veter že zanašal po pristamr, vendar so tudi to vlačilci še pravočasno »pravili na varno. Z Gradežem in deloma tudi s Tržičem ter drugimi bližnjimi mesteci je bil pomorski promet že v ponedeljek prekinjen. Hudo je burja divjala po Krasu. Ponekod je odnašala strehe s hiš in trgala brzojavne in tele* fonske zveze ter električne vode. Sneg, ki je zapadel zadnje dni, je ves spihan. Po globelih in kraških dolinah so nastali zameti. Burja je tudi v Puli in po drugih večjih krajih v Istri deloma zadrževala promet. Izpred tolminskega sodišča. Tolminski karabinjerji so pred nekaj tedni prijaviti sodišču v Tolminu Loj za Jana in Jakoba Trušnovca, češ da sta brez dovoljenja oblasti priredila javen ples. Pred dnevi ee je vršil proti njima proces. Sodišče ju je o-prostilo, ker je dognalo, da ples ni bil takega značaja, da bi ga bile mogoče smatrati za javno prireditev. Obnova otfrtnih listov. V listih je bilo te dni že več pozivov na trgovresposelnosti in relifa, ni zdaj na dnevnem redu." 'fZ ozirom na narsščs-Jočo armado breaposelnth je u mestno vprašanje, kaj je prav za prav na dnevnem redu/' pra vi Lasser v svojem pismu. "Izgovor, ki ga je podal odsek, je brez vsake podlage. To potrjuje dejstvo, da je odsek zaslišal med drugimi tudi Char-leea Tafta, kl je odseku svetoval, naj federalna vlada ustavi gradnjo rsllfnlh projektov in jsvnih del In razpusti rellfno administracijo, breme oskrbe revežev pa naj prevzsmejo državne, okrajne- in mestne vlade." 4| Vlada udari po 'hol- ding' kompanijah Ob steno jih pritisne * novim davčnim zakonom WasklngCsn. — (FP) — Vlada namerava udariti po tako zvs-nlh "holdlng" kompanijah z novim deVfcnlm zakonom, ki pride v bližnji1 bodočnosti pred kongres. "Holding" kompanljs igrsjo ns splošno slično vlogo kakor trotjs v psnju čebel. Poleg tsgs, da le žrejo, omogočajo malim skupl-nsm plvotno zasidranih kapitalistov kontrolo nad industrijami. m Ti u Ml ras je«, ke ss letalci ki A. B. Andrsvrs, povelju* HpsItsrU Psasy. potopili tepalgarfce m reki Jaagtss. Slika kaže majorja Imberta Galleanlja. urednika Italijanskega pretlfaAlatlčnsga lista U 8tsm-pa Libera, kl Izhaja v N*w Yorku, na španski fronti. Polsg njsga se dragi častniki mednarodne brigade, kl ss borijo ns strani Apsnake armade. Kakor poh>čaJo, dela davčni odsek nižje zbornice na oenut-ku, kl bo določal drastično zvišanje davkov na medkorporaclj-ske dividende, kl so med za "holdlng" kompanije, to je na "zaslužek" ali dividende, katere Srejemajo od podružnic ali o-rat oval nih kompanij. Po zakonu, ki je sedaj v veljavi, je 8S% medkorporacij« sklh dlvidend prostih davka. Korporacija, ki na primer izplača $100,000 dividend matični družbi ("holdlng" kompanlji), plača kofporacijski davek le od 915,000. Po novem zakonu oziroma o-snutku bi bile vse korporacijeke dividende podvržene 80% da v-ku, od 85% medkorporacijskih dividend, ki so zdaj prosts davka, pa bi lahko odblls Is 16^, vse drugo bi bilo podvrženo dsvku. Davčni eksperti pravijo, da bi bile • tem davkom "holdlng" kompanije, Id se rede le od dividend obratovalnih družb, pritis-njene ob steno, tako rekoč zadavljene. Najbolj bi bile udarjene begate "holding" kompanije. : , Koliko se bo ta skema obnesla v primeru, da jo odobri tudi kongres, je seveda drugo vpra-šsnjs. Sigurno J s to, da si k pttalistišni zmaj ns bo pustil sskati glav brsz trdsgs boj«. Sploh pa navadno vedno najde luknjo ali pogrunta novo skemo in končno je smsj večji kakor je bil pred "operacijo", Enako si bo zgodilo tudi v tem {primeru V zadnjih Istih bi se ljudje še Ishko naučili, da ss s "poboljša vanjam" kapitalizma ne i>rhl« nikamor. Borba za ohranitev živ-1 jeiukef a standarda (Nsšalisvems s h tirani.) nem dslaelksm gibanju, da pri dsts skupaj Ameriška dslsvnka fsdsrscijs in Odbor za Industrijsko organizacijo, Čeprav Js kon-trovsrss vročs In padajo ostrp besede, js prsv to snamenje, da js Asljs po sprsvl ftiva. Upanj« je, da se bodo mirovna pogajs-nja, ki so bila prod neksj tedni pretrgsns, obnovila. Mogočni interss! so pognali \ tek propagandlstieno mašlno, da letos tukaj, Čevlji ob kaminu Po starem preizkušenem vsakoletnem običaju je Jacquelina odpotovala s svojima rodltelji-nin za božične praznike v Bre-tagno, kjer je imela njena teta, madame Lebrinova graščino, v kateri so se vsako leto ob tem času sbirslf sorodniki in prijatelji. Gospa L^brinova je bila Še starejša, a selo prijetna dama. Njeno največje zadovoljstvo je bilo glodati, kako je družba, ki se Je na njeno povabilo obrala okolu bošičns mite, čebrljtla In se zabavala, Zakonca Rlgol s hčerko Jaokuelino sta se vsako leto pripeljala iz Pariza, drugi so prihajali is province. Obednica je bils v ogromni pritlični dvorani, oblošsni s poli* ranim marmorjem. V dnu te dvorane je stal velik kamin. V njegovi neposredni bližini j« družba kramljala ob Žaru velikih polen, kl so jih sluAabnlkl metali na ogenj. To leto je Imela gospa Lebrlno* va pet in Atajeet gostov, poleg nekaterih Maršev večinoma sinove in hčere sorodnikov in znati« cev v starosti osemnajst do dvajset let. Mladina je bila povabi Ijena na graščino prav la prav edino zaradi Jaojueline. Kajti teta Magdalena Je imela svojo nečakinjo od srca rada in ji je vsako leto u bošič hotela napraviti posebno veselje. Oodba Je svirala, mladi pari so se vrteli, sluge pa so gostom na' takall šampanjec, ki se je penil v ketiheetlh čašah s visokimi vratovi. Tods Jscquellna ni bila topot nič kaj na volji. Nekaj tešilo — teta Magdalen« FtmaJu čutila. Je bila ta mladenka še lani razigrana in vesela I Letos pa se zdi nekam utrujena, brez rssdsjajoče radosti I Gospe Le-brinov! j« bilo silno žal, da ss njena nečaktnj« tako strašno dol« gočssl. Htopils Je torej k nji In jo pH-Ma ogovarjati. A na miadsm II* cu Jscqusllne se dolgo nI žari* sal topel nasmeh, Me ko js Ista zsšspetala aa uho: "OleJ, da ne pozabiš postaviti čevljev h kaminu 1" — se JI Je zdelo vse to, kar Je doživi Jelš tsko starinsko In (iinkr#ditlrsjo dsisvske orgsfti- smešno, da se ni mogla ubraniti zacije. Slišijo ss zahteve, da'js,smahs. Kamin ps js Igral v bo- trebs unljs Inkorporirstl In jim žičnem življenju ns grsščln! gin tsko nsložlt! vsčjo odgovornost. I>e6rtnove vsžno vlogo: tsm Intereil, M priporočajo lnkor|M)-'je čakslo JsetruHino vssko leUi rirsnje unij, so dobili le oporo ob tem čssu prijetno iznenade« prt nekaterih klanih kotigr«sa. nje Možnost je, da bodo dossgli U cilj, Šs ss ns bodo vrste orgs-nizirsnih delsveev strnil« In skupno ns«topile proti sovrstniku. Nova, tiara grobnica najdona v Egiptu Ksiro. Egipt, 24. jsn. — An-egiptolog W. B. Kni«ry , ds js odkopai v Kak k uri 1100 let staro grobnico Is d*>\* druge dinastije faraonov. Erns-ry pravi, da je gnrtmics po «vo-jsm arheološkem bogsstvu naj* znsmenltejšs, ofikjpso pred 15 Isti našli grob kraljs TuUnka Ali tte naročeni na dnevnik Proiveto? Podpirajte tvoj llet! denke oelih dvanajst mssscev v pričakovanju velikega doživetja, kakršnega je človek delešen samo enkrat v življenju. Nečakinja gospe Lebrinove je bila preverjena, da se ji bo letos nekaj odkrila Zdaj pa ni bilo Andreja od nikoder , . . Na božični dan sta vstala oče in mati JaoquelJne selo zgodaj. Hotela sta pripraviti daroVs za hčer po naročilu tate Magdalen«. Htopivša v veliko dvorano pa sta oba čutila, da js njuna hči doživela prožil večer v teh prostorih svoje prvo veliko rasoča-ranje. Toda v jutranjem somraku Je stal ob velikem kaminu nekdo, ki ee ga nista ob tej uri niti najmanj nadejala. Ah to je torej bilo tieto, kar Js msnlla dobra teta Magdalena, ko je naročila Ja-oquetlini, naj nikakor ne poaabi postaviti fevljev h kaminu I Mati Je odhMela vsa srečna od razburjenja v spalnico svoje hčere in poavala Jacquellno, naj hitro pride doli , . , Ob ognju, na kater um so prasketala debela polena, se Je grel Andrej ter dr-žal# v rokah čeveljček svoje drs-žsstns znsnks Izzs lanskega božiča pri gospe l*brlnovi. Jscqu-elina Je planila v obsdnico in ko ga Je uzrla, Je veselo zavriskalat "Kaj, v| ste tuksJT Kdaj ste prišli? In kaj delater Andrej ji Je podal roko in rekel! "Hal vidite, da ogledujem vaš ..............-..................društva ......... Naakv ------ --------------------------------------- Ustavite tednik la*n pripišite k moji nnrošalal od eledečih flaa« BMje družine: ®..........................................ČL društva "........................................../CL društva št*........ ....................M,..,..,.,,,,,,,,,.^ društva it........ I1MI,„M„......MM,.MM»...„„.,,..,1ft1 de trenotek sekira is rok. Začel Je bežati. >•••••••••• •••••••Država *•••«•»«»•••• Nov naročnik ••••••••••••••••• pgp I——***' TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VIA Trav/' pravi Magdalena. "To-I a *pina makih vojakov aa t tiskarsko obrt »padajoč«deli Tiska vabila sa veselice In shode, visitnice, ftssn» knjige, koledarje, letalu Itd. v slovenskem, hrvstik^ slovaškem, deškem, nemškem, angleškem jetiku in dnU* VO TISKAKNIS APELIRA NA CLANST* N.PJ, DA TISKOVINE NASOCA V SVOJI TISKARNI Vaa pojatniln daje vedetvo tiskarne Cene smerne, unijako dele prve vrste Pišite po informacij« na naslov: S.N.P.J. PRINTERY 2M7-M 80. LAWNDALB AVENUB Telefon Reekwell 4904 CHICAGO, ILL. .J