Leto LXXHI, st. 33 Uredništvo in uprava: Ljubljana Kopitarjeva 6 Telefon 23.61—23 64 Mesečna naročnina 32 lir. — Cek rač. Ljubljana 10.650 za naročnine in 10.394 za insorate. Izključno zn-etopatvo za oglase iz Italije in inozemstva: UPI 8. A, Mllano. Rokopisov Z&kchen Fiirstenberg und Ktistrin Feind mitar auf die ©dsr zuriiekgeworfen Im siidlichen VVestpreusscn crneute Angriffe der Bolschewistcn aulgefangen. — In Ostprciissen starker sowjetischer Durehbruclis-versueh verhindert. — Oberst Rudel erhohtc seine Abscliusserlolge auf 516 Panzer. — Amerikanische Angriffe in der Schnee-Eifel geseheitert An der R u r schcitcrtcn zahlreiehe Aufklfirungsvorstfisse und tibersetzver-suehe des Gcgners. Ani Olierlniif des Flusses ricgeltcn Panzergrenadiere in heftigen Kampfen den angreifenden Gegner ah, lievor er das Ostufer gc-vviunen konnte. Siidwestlich Schlei- IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE Cena DNB. Aus dem Fiihrerhauptqunrtier, 10. Februar. Das Obcrkoinmundo der ,Wehrmacht gibt liekannt: Die Verteidiger von Budnpest setzten in der Bnrg und in der Zita-delle ihren heldenhnften Kampf fort. Ustlich des Plattensees vvurden feindliche Angriffe bis auf einen in-zvvischen abgericgelten Einbruch vor unseren Stellungen zerschlagen. Nordlich der \V e s t - B e s k i d c n wird bei S a y b u s c h nnd B i e 1 i t z in Angriff und Ab\vehr liettig gckumpft. lm Briickenkopf von Bricg blieben alle Angriffe des Gcgners erfolglos. lm Kampfrauni von Breslnu-Lieg-n i t z - G 1 o g n u vvarfeii die Sowjets starke Kriiftc in die Schlacht und konn-ten trotz ziiher Gcgenwehr unserer Truppen nach Wcsten Rnum gevvinnen. Zvvisihen Fiirstenbcrg und K U -s t r i n \vurde der Feind aus seinen Briickenkiipfen >vcitcr uuf die Oder zuriickgcvvorfen. Im Siidteil von Pommern hiclt der feindlichc Drttck bei A r n s w n 1 d c und Deutsch-Krone nn, vviihrcnd nn den iibrigen Frontnbschnitteii unsere Abvvehrerfolge ein Abflauen der feindlichen Angriffe bewirkten. lm siidlichen VVestpreusscn nah-men die Bolschctvistcn nach starker Feucrvorbereitung mit nichrcrcn Scliiit-zendivisionen ihre Angriffe nordvvest-lich Schwctz und siiilvvestlich Grau-denz vvieder auf. Sie vvurden in harten Kiiinpfen nufgefangen. Von Oslen gegen Grnudcnz gcfiihrte Angriffe scheiterten. Die Besatzungen von Schneide-in ii h 1 und E 1 b i n g crfiillcn in sclnvc-rcn Kiimpfen und vorbildliclter Tapfer-keit die ihnen iibertragenen Aufgahen. Eine aus dem Panzerschiff »Admiral Schccr« und drči Torpedobooten be-stehende Kampfgruppe der Kricssma-rine griff vviikungsvoll in dic Kampfe um E I b i n g und Fraaenburg ein. In Ostprciisscn versuehten die Bolschevvistcn, mit starken Infantcrie-tind Pnnzcrkraflcn bei L a n d s b e r g und Krcuzburg unsere Front zu durchbrechcn. Nach anfanglichen Ge-lHndegevvinn wurdc dic Wucht der Angriffe (iurch den hartnackigen AVider-stand untl die Gcgennngrilfe unserer Divisionen gebroehen. In erbitterten Kampfen vvurden iiber 100 sovvjetisrbe Panzer vernichtet, davon 80 im Bercicli c!cs Fnllschirmpnnzcrkorps »Hermanu Giiring«. Auch im S a in 1 a n d scheiterten heftige Angriffe der Bolschewisten. Jagd- und Srhlnchtfliegerverbande griffen auch gestern in den Schvrer-punkten in die Erdkiiinpfe cin und vernichteten ansser Hunderten von Fahr-zeugen 37 Panzer und 28 Geschiitze. Oberst Hudel schoss in den letzten Ta-gen 11 sovvjetische Panzer ab und er-liohte damit seine Abschusserfolge auf 516 Panzer. Ans einem durch Jiiger geschiitzten britisehen Kampffliegervcrband schos-sen deutsche Jiiger nn der n o r w e g i -s c Kc n Westkuste 11 Torpedoflugzeiige und 3 Jiiger ab. Leichte deutsche Seestreitkriifte und Sichcriingsfahrzeuge der Kriegsmarine brachten vvcitere 9 der erfolglos angreifenden britisehen Bomber zum Absturz. Im Westen sind zvvischen dem N i e -'d e r r h e i n ostlich N i m vv e g e n und der M a a s bei G e n n e p heftige Ab-ivehrkampfe im Gange. Im Verlaiife starker Angriffe konnte der Feind im Reichswald Boden gevvinnen. d e n warf ein Gegenstoss die Ameri-kaner aus einer Einbruchsstelle. In der Schnee-Eifel blieben die angreifenden Verbiinde der 3. amerikanisehen Armee im zusammengefassten Fctier al-ler Wtiffen vor Oder in unseretn Haupt-kampffeld liegen. An der oberen Oure vvurden feindliche Bcreitsstellungen durch unsere Artillerie zerschlagen. Heftigen Kiinipfe sind um Briick-kenkiipfe an der unteren S a u c r ent-b ran nt, dic der Feind nach Zufiihrung von ncucn Kraften ausznweiten ver-surbte. Mehrcre Angriffe der Ameri-kaner siidostlich V i a n d e n brachen unter hohen blutigen Verlusten fiir den Gegner schon vor unseren Stellungen zusammen. Siidostlich R c m i c h nn der Mosel vvarfen unsere Panzer den angreifenden Feind vvieder auf seine Aus-gangsstellungcn zuriick. lm Unterclsass blieben feindlichc Aufkliirungsvorstosse vor unseren Gcfechtsvorpostcn liegen oder scheiterten in unserem Artilieriefeuer. Naeh schvvcren Kampfen gegen die bei Tng und Nucht angreifenden de Gnullc-Triippen vviirden nnscrc noch auf dem VVestufer des O h e r r h e i n s stehenden Kriiftc mit allen \Vaffen und Versorgungsgiitern auf das Ostufer iibergefiihrt und vor dem naclidriingen-den Feind die Briickcn bei N e u e n -b u r g gesprengt. Die 21-tiigige Schlacht um den Briickenkopf im oberen E1 -s a s s, in der unsere Truppen tapfer kiimpfend eine oft zehnfache feindliche Ubernmcht abvvchrten, ist damit ab-geschlosscn. Itn Vcrlaufe dieser Kampfe vernichteten unsere Trnppen 200 Panzer so\vic zahlreiehe Panzcrspahvvagcn und Krnftfahrzcuge des Feindes. An der ligurisehen Kiiste in Mittelitalien dauert die ortlichc Katnpf-tiitigkcit an. Feindliche Aufkliirungsvorstosse auf den lliihen ostlich des S c r c h i o scheiterten. In dem Gebiet vvcstlich Mosta r in der llerzegovvina dauern die feindlichen Angriffe nn. An der unteren Drina haben unsere Trnppen den Fluss nach Osten iiberschritten und den zah kSmpfenden Feind die Uferhiihen nordvvcstlich Z v o r n i k entrissen. Siidlich der D r a u stiessen deutsche Truppen und Kosakcnverbiinde ini Zusam-nienwirken mit kroatisehen Kampf-gruppen konzentriseh von Ostcn und Westcn vor nnd nahinen die Stadt V i r o v i t i c a im Sturm. Nordamerikanische Tcrrorvcrbande vvarfen am gestrigen Tage Bomben auf M a g d c b u r g sowie auf Orte in Tliii-ringen und VVcstfalen. Dabei entstanden GebaudcschBden und Personcn-verliiste, vor allcm in VV c i m a r und J e n n. \Veitere Angrirfe richteten sich gegen Stiidtc im siidostdeutschen Rnum. Tieflliegcr terrorisierten im wcstli-c h c n und siidwcstlichen Reichs-gebiet durch Bordwaffenangriffe die Zivilbevolkcrting. Das Fcuer linserer Vergeltungsvvaf-fen auf London dauert an. Hudi bunkerski boji na zapadu 10. febr. Vojni poročevalec zapadu Aleksander Schmal- Berlin, DNB-ja na fuss jtjvlja: Ogorčeni boji divjajo znova v Iltirt-genskem gozdu na aachenskem velo-|K)ilročju, polnem bunkerjev in Lojnih položajev. Hudi spopadi so vrše zopet ■tii kraj Schmidt, oziroma bolje le Se za nekaj razvalin, ki nosijo njegovo ime. Gozd, ki jo služil nekoč preVivnlcem KSlna in Aachena kot izletniški cilj, jc spil že mnogo krvi. Se ve« je bo spil v teh dneh, oklepniško pokonaMSfe pri Schmidtu pa bo posejano s še Številnejšimi razbitimi oklepniki. Bunkerski boji so trdi in krvavi, kot so bili prvega dne, ko se jo v borbah pozne jeseni prvič pojavilo ime tega kinja. Napadalci se hočejo tu prebiti skozi zapornice i« zapahe, da bi obkolili južno krilo in istočasno vezali nemške sile. Isti namen imajo tudi sedaj spneo odjuge zelo otežkočeni boji na gozdnatem ozemlju okrog Schloidena, na področju snežnega Eifla in v Vogezih. čeprav so boji izredno hudi in ogorčeni, Mzi Fiirstenbergom in Kiistrinom smo zavrnili sovražnika nazaj na Odro V južnem delu zapadne Prusije smo prestregli ponovne boljševiškfe napade. — V vzhodni Priisiji smo preprečili inočan sovjetski pre-dorni poskus. — Polkov. Rudel je zvišal število uničenih oklepnikov n a 516. Ameriški napadi v Schnec-Eifelu so sc izjalovili Grenko angleško spoznanje Stockholm, 10. febr. Neomejeni aine-niski načrti glede civilnega, letalstva vzbujajo v Angliji vedno večje bojazni. V Washinglonu sicer še niso spravili pod streho načrta o ogromni akcijski družbi, ki naj bi predstavljala pod vladnim nadzorstvom središče bodočega svetovnega letalskega prometa, vendar v Londonu ne dvomijo, da bo Bela hiša že na nek način uresničila svoje široko-potezne načrte. >Naj se to zgodi žo na kakršen koli način,< tako pravi britansko poročilo, »bo to vsekakor predstavljalo za Anglijo težko nevarnost.« V odločilnih britanskih letalskih prometnih krogih so zelo jesmi na odločilna britanska vladna mesta, ker niso obdržala prednosti, 1Arriba« označuje lokanje Nemčije s ta-kinvi triki kot utvaro in težko miselno napelo. Vsi Nemci so proti kapitulaciji in ktlor ,je poznal Nemčijo po prvi svetovni vojni z njeno lakoto, brezposelnostjo in inflacijo, bo pač razumel, kako so to izkušnje vplivale na Nemce. Zato so misli na nemško kapitulacijo popolnoma nesmiselne in brez izgledov. Fiihrerjev glavni stan 10. februarja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Branilci Budimpešte so se nadalje junaško upirali v trdnjavi in grndn. Vzhodno od Blatnega jezer« smo razen enega medtem že zajezenega vdora razbili sovražne napade pred našimi postojankami. Severno od zahodnih Beskidov se pri Saybuschu in Bielitzu silovito borimo v napadu in obrambi. Na mostišču B r i e g so bili vsi nasprotnikovi napadi brezuspešni. Na bojnem področju Vratislava-LiegnitzJ-G 1 o g a u so vrgli Sovjeti v bitko močne sile ter so kljub žilavi protiohrainbi naših čet napredovali proti zahodu. Med Fiirstenbergom in KUstri-nom smo zavrnili sovražnika iz njegovih mostišč nazaj na Odro. V južnem delu Pomeranske je sovražnik nadalje pritiskal pri A r n s -\valdn in Deutsch-Kroni, medtem ko so na ostalih liojiščnih odsekih zaradi lastnih obrambnih uspehov popustili sovražni napadi. V južnem delu zahodne Prusije so prešli boljševiki po močni topniški predpripravi severozahodno od Svieca in jugozahodno od Grudziadza z večimi strelskimi divizijami ponovno v napad. Prestregli smo jih v trdih bojih. Sovražni napadi z vzhoda proti Grudziadzu so se izjalovili. Posadki Schneidemiihla in E 1 b i n g a izpolnjujeta v težkih bojih in z zgledno hrabrostjo naložene jima naloge. Neka bojna sknpina vojne mornarice, sestavljena iz oklepne ladje »admiral Scheer« in treh torpednih čolnov, je učinkovito posegla v boje pri El-binguinSaldujn. V vzhodni P r u s i j i so skušali boljševiki z močnimi pebolnimi inoklcp-niškimi siiami prebiti naše bojišče pri Landsbt-rgu in Kreuzburgu. Po pričetnih sovražnih uspehih so naše divizije s trdovratnim odporom in s protinapadi zlomile silovitost napadov. V ogorčenih bojih so uničile preko 100 sovjetskih oklepnikov, od teh jih je uničil 80 padalski oklepniški zbor »llcrinnnn Gbriug«. Tudi v S a m 1 a n d u so se izjalovili silni boljševiški na- '" oddelki lovskih in borbenih letal so tndi včeraj na težiščih bojev posegli v boje na kopnem ter uničili razen stotin vozil 37 oklepnikov in 28 topov. Polkovnik Rudel jc uničil v poslednjih dnevih 11 sovjetskih oklepnikov. S tem jc uničil doslej že 516 oklepnikov. Iz nekega oddelka britanskih bojnih letal, ki so ga ščitili lovci, so sestrelili ncinški lovci ob norveški zahodni obali 11 torpednih in tri lovska letala. Lahke nemške pomorske sile in zaščitna vozila vojne mornarice so sestrelili nadaljnjih 9 brezuspešno napadajočih britanskih bombnikov. Na zahodu so med spodnjim Renom vzhodno od Nimvvegena in M a a s o pri Gennepnv teku silni obrambni boji. Med močnimi napadi je napredoval sovražnik v Reichs-waldu. .......... Ob R o e r j u so se izjalovili številni nasprotni izvidniški sunki in poskusi prekoračenja reke. Ob gornjem te- ku reke so zajezili oklepniški grenadirji nnpadnjočega nasprotnika v silnih bojih, preden je lahko dosegel vzhodno obrežje. Jugozahodno od Schleidcnn smo zavrnili Amerikan-ce s protisunkom iz nekega vdornega mesta. V Schnee-Eifelu so obležali napadajoči oddelki tretje ameriške armade v osredotočenem ognju vsega orožja pred ali na našem glavnem bojišču. Ob gornji Ouri je razbilo naše topništvo sovražne pripravljalne postojanke. Za mostišča ob spodnjem Sauerjn so se razplamteli silni boji, ki jih je skušal sovražnik po dovedbi novih sil razširiti. Jugovzhodno od V i and en a se je zrušilo z visokimi krvnvimi izgubami za nasprotnika več napadov Amerikancev že pred našimi postojankami. Jugovzhodno od Remicha ob Moscli so vrgli naši oklepniki napada-jočega nasprotnika zopet nazaj na njegove izhodiščne postojanke. V spodnji Alzaciji so se zrušili sovražni izvidniški suuki pred našimi prednjimi stražami ali pa se izjalovili zaradi našega topniškega ognja. Po težkih bojih proti noč in dan napadajočim de Gaullovim četam smo prepeljali naše čete, ki so bile še na zahodnem obrežju gornjega Rena, z vsem orožjem in oskrbo na vzhodno obrežje ter razstrelili pri Neuenbur gn mostove pred za nami pritiskajo-čim sovražnikom. S tem je zaključena 21 dnevna bitka za mostišče v gornji Alzaciji, v kateri so naše hrabro se boreče čete često odbile desetkratno sovražno nadinoč. Med boji so uničile naše čete 200 oklepnikov ter številne sovražne oklepniške izvidnike in motorna vozila. Ob ligurski obali v srednji Italiji se nadaljuje krajevno bojno delovanje. Sovružni izvidniški sunki na višinah vzhodno od Serchia so se izjalovili. Na področju zahodno od Mostar-ja v Hercegovini se nadaljujejo sovražni napadi. Ob spodnji Drini so prekoračile naše čete reko proti vzhodu ter iztrgale žilavo sc borečemu sovražniku obrežne višine severnozahodno od Zvornika. Južno od Drave so nemške čete in kozaški oddelki s sodelovanjem hrvaških bojnih skupin osredotočeno napadle z vzhoda in zahoda ter v naskoku zavzele mesto V i r o v i t i c o. Severnoameriški strahovalni oddelki so odvrgli včeraj bombe na Magde burg ter nn turinške in west-falskc kraje. Pri tem je nastala škoda na poslopjih in izgube med prebivalstvom, predvsem v \Veimnrju in Jeni. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni proti mestom v jugovzhodni Nemčiji. Nizko leteči letalci so v zahodni in jugozahodni Nemčiji strahovali civilno prebivalstvo z napadi s strojnicami. London nadalje obstreljujemo z ognjem našega povračilnega orožja. Berlin, 10. 2. Pri terorističnem napadu na prestolnico Boicha je padel dne februarja pwds?dnik nemškega ljudskega sodišča'dr. Rokuad Frejsler. Običajna prevara Stockholm, 9. febr. Prvo veliko prevaro nad narodi sveta sta izvršila Chur rhill in Itooeevelt z Atlantsko listino, s katero sta narodom svcč.mo obljubila pravico samoodločevanja. Ena prvih ž tev te prevaro je bila Poljska, ki so jo mirno prodati Stalinu, ne da bi' ee pri tem za prebivalstvo sploh zmenili. Usoda ob boljševikov zasedenih dežel pn je ra zen toga ena sama sramotitev svečano objavljenih načel one reklamne listine. Kos za kosom so trgali Atlantsko listino, potem ko so jo nekoč prikazovali narodom kot neko vrsto evangelija. Nn koncu pa so jo sploh zatajili ter trdili, da takšno formalne listine sploh ni. V britanski Spodnji zbornici so v sredo zopet razpravljali o Atlantski listini-. Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva, državni minister Law jo pri tem izjavil: »Britanska vlada ni mnenja, da ima katera koli mera Atlantske listine pomen, da ne bi mogla biti izvedena predaja tujega ozemlja drugim pod nobenimi okolnostmi brez privolitve sedanjih prebivalcev«. To ponovno priznanje, da ni bila Atlantska listina nič drugega kot ogromna prevara, je izzvalo tudi v Spodnji zbornici odgovarjajoč odmev. La-boristični poslanec Sorensen jo vprašal, ali ne spremeni sedanje podajanje Atlan-ske listine ta dokument v povsem običajno prevaro. »Daily konferenci Mirror« o treh Amsterdam, 10. febr. Konferenca treh zaveznikov Roosevelta, Churchilla in Stalina bo prinesla za 50 let svetovni mir alt bo pa vseiala senie za novo vojno, piše po Reuterjevi vesti I)re\v Pearson v »Daily Mirrorjii'. Roosevelt bo imel kaj težko nalogo, aiko bo hotel pripraviti Stalina k sprejetju v Dum-bairton Oaksu zamišljenega^ ustroja ter ga istočasno pridobiti za važne točke kot n. pr. udeležbe Sovjetske Rusijo v vojni proli Japonski in za sprejem kompromisne rešitve med bivšim poljsTdni ministrskim predsednikom Mikola jczykom ter po boljševikih podpirano lublinsko vlado. Glede dumbarton-oaškega načrLi jo prišlo že skoraj do razkola. Sovjetska Rusija bi lahko obvladala Balkan, Madžarsko, »Avstrijo* in »Češkoslovaško«: ter Nemčijo. Večina Evrope bo odvisna od Stalina. Zato si ne želi, da hi smatrali za agresivno dejanje, ako bi hotel urediti kak spor v Bolgariji in Romuniji. »Daily Mirror« piše, da so diplomati mnenja, da bo moral Roosevelt sprejeti Stalinove ugovore glede označbo »napa dalca« v dumbaa uničenjem, katerega bi jim prinesla zmešnjava angloameriške plulokrntske in židovske diktature. Na ta odločen boj pa je nemški narod pripravljen. Bcm 10. febr. DNB. Kakor javlja agen cija Excha>nge iiz Londona, je priredil Su-bašič v pelek eprojem, da bi so poslovil od britanskega časopisja. V bližnjih dneh namreč namerava odidi a svojo vlado v Beograd. Glede sestave regentskega sveta še nI bil dosežen sporazum. Subašič pa jc na povedal, da bo uredil to vprašanje v Beogradu s Tii tom. pa imajo na vseh teh odsekih v velikem strateškem pogledu zgolj značaj veznlnih napadov. Tudi delovanje, ki ga razvijajo de Gaullove čete s podporo ameriških oklepnikov in pehote v Alzaciji, hoče zgolj osvoboditi zavezniške četo za druge nnstope. Nemci so izgubili pri zoženju svojega predmostja ob zgornjem Renu zgolj težko hranljivo ozemlje. V ostalem so tudi tu izvršili odmikaln« premike načrtno in spretno. Čas močnih src Tri stvari so, ki spadajo med zna-čilnejše dogodke zadnjega časa, ki pa imajo vse neko notranjo medsebojno zvezo: sovjetska grozodejstva nn nemškem vzhodu, konferenca med Roose-vcltom, Churchillom in Stalinom na Črnem morju in angloamoriški strahovalni napadi na nemško civilno prebivalstvo. Ce si te dogodke ogledamo v njihovi medsebojni zvezi, dobimo naslednjo sliko: Časopisje in radijski oddajniki prinašajo že nekaj dni strahotna poročila o besnenju boljševiških vojakov na nemškem vzhodu. Vsa tu poročila so nemška oblastva strogo preiskala in overovila s pričevanjem zapriseženih očividcev. Tn poročilu obsegajo /e 9 zvezkov, katerih vsebina je bila doloma že objavljena: umor treh Švicarjev t. j. Ilnnsn llovvuld, lllrichn llo-vvald in Ericha llovvnld. umor 70 letnega gozdarja C.eorga Faltin iz Burg-vvasserja, umor treh redovnic istotam, živalsko posilstvo nad desetimi gospe-nii v istem kraju, posilstvo 13 letno Elizabete Mletzka in umor njene 70-letne stnre matere, oskrunitev gospo Line Achsel, Agncs Golla in mnogih drugih, posilstvo 70 žensk iz Kntovic — vse to je le drobec iz nepregledne verige grozodejstev, ki so bila točna ugotovljena. Na konfercnci treh govorijo med drugim tudi o novem redu, ki ga nameravajo uvesti v primeru znuige v Evropi in na svetu sploh. Predokus te-l'h že odseva iz Finske, Romunije in Bolgarije ter drugih zasedenih držav, še nolj jasno pa iz začasno podjarm-ljenegn dela nem^kegn vzhoda, ki mora preživljati gori omenjene strahote, v kolikor se prebivalstvo ni umaknilo pred podivjano sovjetsko soldatesko. Da je ostnli meščanski svet gluh in slep za vse te strahote, nam kiržejo divjaški strahovalni napadi na nemško prestolnico, kjer so Anglosasi po lastnih izpovedih skušali zadeti nemško begunce iz vzhodnih pokrnjin, in napadi na ostala mesta in krnje v Nemčiji ter drugod, kjer morn izključno trpeti samo civilno prebivalstvo. Iz tega se vidi jtiscn namen bogataških državnikov, dn hočejo nemški narod v trenutku, ko pritisknjo nn vzhodu boljševiške armade, prisiliti, da_ bi klonil. Tega svojega namena združeni nemški in evropski sovražniki nikdar ne bodo dosegli. Glasnik nemškega naroda, dr. Gobbels, ki ne govori le v svojem imenu, marveč ie glasnik vsega do skrajne borbe odločenega nemškega naroda, je v svojem zndnjem člnnku v listu >Das Reich« napisal: »Niti trenutek ne dvomimo, du nam bo uspelo končno zlomiti svetovno nevarnost z vzhoda, kako in kje, ostnnc pač pridržano pričetim in polacoma se razvijajočim vojaškim protiukrepom. Stepo bomo umirili, in sicer tnkrnt, ko bo dosegla nevarnost svoj višek ter bo postala vsem jasna... V večnem razvoju vojne stojimo nn strnži, se branimo s srdito žilavostjo pred vsako nevarnostjo, ki se pojavlja pred nami ter vemo, da bomo dosegli ob koncu tudi veliki cilj. Prišel jc čns močnih src. Vojna nas bo našla ob vsaki uri pripravljene. Ne bomo klonili pred njo, pač pa bo morala ona kloniti pred nami. To nnj bo naš sklep, ki je nespremenljiv in bo tak tudi ostal.« To so močne besede, prihajajoče iz močnega prepričanja in iz^ dobrega poznanja sedanjega položaja. Nič malodušnosti, nič oklevanja, marveč jnsen, premočrten pogled naprej v času, ko bi slabič ob nnvnlu stotin divizij iz vzhoda, ob besedni ofenzivi iz čmomorske konference ter ob silnih eksplozijah civilnemu prebivalstvu namenjenih bomb že davno omahnil. Usoda podpira le močne in je neomajno na njihovi strani, četudi so preizkušnje včasih tako velike, dn bi človek, ki gleda samo na zunanji videz, včasih za trenutek morda podvomil v resničnost tega preizkušenega pravila. Nemško vodstvo stoji neomajno ter bo vodilo nemški narod neoziraje se. nn levo in desno naprej do zaslužene zmage. Evropa mora biti Nemčiji hvaležna za to njeno neomajno stališče in zn njene žrtve. Res je, dn Nemčija brani najprej sebe, brani pa istočasno tudi Evropo. Ce bo Evropa razumela nemško poslanstvo in Nemčijo v njeni silni borbi podpirala, bodo tudi zanjo prikrajšani časi sedanjih vojnih stra-liot in bo tudi ona rešena pred uto-nitvijo v nečloveški boljševiški poplavi. Stockholm, 10. febr. Tass poroča iz Sofije, da se vrše sedaj v raznih bolgarskih mestih nadaljnji kazenski postopki proti narodnim Bolgarom. Tako so postavili v Pasardžiku pred takozvano »ljudsko sodišče« 111 oseh, v Plovdivu 145, v nekem drugem bolgarskem mestu pa 76. Nadaljnji poslopki v o«lalih delih dežele se "jim bodo priključili. Milijone ljudi bodo sestradali zbornici podaja iijava francoskega informacijskega ministra, objavljena v »Observerju«. V njej pravi minister, da živi Pariz k rok v usta ter da je preskrbljen vedno le m nekaj dni. Fram- Stockholm, 10. febr. Kaotične posledice, ki jih je povzročila angtoameriška zasedba v takozvanih osvobojenih deželah, so zavzele tak obseg, da je bila britanska vlada v četrtek v Spodnji zbornici tarča živahne kritike. Člani vseh strank so napadali namestnika ministrskega predsednika Attleeja, zlasti spričo slabega prehranjevalnega položaja v Franciji, Belgiji in Bonomdjevi Italiji. Attlee seje omejil na znane izgovore, o slabih prevoznih možnostih te* je priznal s tem nesposobnost Anglo-»meričanov za uresničenje svojih velikopoteznih obljub razočaranemu prebivalstvu. Kljub vsemu olepšavanju je moral Attlee vseeno priznati, da vlada na gotovih področjih resna prehranjevalna kriza. Odklonil pa je objavo poročila nekega britanskega zastopnika o nezadostni prehrani. Konservativec Eearl Wintorlon je raztrgal kopreno, s katero je skušal Attlee prikriti Angležem povzročeno bedo, z jasno ugotovitvijo, da bodo milijoni ljudi stradali ter da se nahajajo v mnogo slabšem položaju, kot pod nemško zasedbo. Laburistični po-slacne Bevan je opozoril na obsežne tatvine živil, ki so nastale v Belgiji in v Franciji zaradi obupnega položaja civilnega prebivalstva. Spor med vojaškimi in političnima ol»lastvi zelo zmanjšuje britanski prestiž. Uspešno dopolnitev debate v Spodnji Saj komunizem „*ah" ni etjn je podla v aaijgtoMjo rariSno, Motamo pa mora dati zavezatiktm armadam na razpolago blag« in prevoznih sredstev aa 3 milijarde frankov. Britanski tednik »New Statesman« piše, da je beseda »grozotno« edina primerna beseda za položaj v takozvamih osvobojenih evropskih pokrajinah. Nov komunistični zločin na Gorenjskem Komunisti ao uničili cerkev na Srednji Dobravi is šolo v Ovaišah V noči od 1. na 2. februar se komunistični zločinci tolovajske brigade »Prešeren« zagrešili nov groaen »ločin v gorenjskih vasicah Srednji Dobravi in Ovsiš&h. V omenjeni vasi so komunistični iloHnci pridrveli okrog enajsto are. Kakor poosebljeno (lo so se zločinci priplazili do lupnišia in šole v Ovsišah in do eerkve v Srednji Dobravi. Kinalo nato so prestrašeni ljudje zaslišali strašno detonacijo. Komunisti so z dinamitem razrušili šolo v Ovsišah in cerkov v Srednji Dobravi. 8 tem so komunistični zločinci prizadejali narodnemu premoženja velikansko Škodo. Od šole v Ovsišah je ostal le še kup razvalin, cerkev v Srednji Dobravi pa jo ostala brez ivo-nika, izgubila pa je ravno tako tudi celo vzhodna stran. Prav tak« jo bilo močno poškodovano iupnišče. Kak« s« ti nečloveški zločinci v Človeških podobah mogli storiti tak« strašen zločin? Tudi. tu jih je kakor na mnogih krajih po Dolenjskem gnala bojazen, da se tudi v teh dveh vasicah no bi dvignil proti komunističnemu terorju splošen upor, kakor sejo to ie zgodilo na mnogih drugih krajih Gorenjske. Da bi ljudi prestrašili, so pripravili strašno divjanje s tem, da so v opomin vašfa-nom uničili dve njihovi največji svetinji: eerkov in šolo. Tako so komunistični zločinci tudi ie ua Gorenjskom pričeli kazati isti zločinski obraz, kakor so ga pred dvema letoma pokazali na Dolenjskem. Zato pa se bo tudi na Gorenjskem dvignil splošen upor proti nečloveškim zločincem in jih uspešno preganjal, kakor jih po Dolenjskem preganjajo domobransko bojne skupine. Večkrat se sliši — tudi med dobro mislečimi ljudmi — ln to ne poredko, da s komunizmom najbrž vendarle nI tako hudo, kakor se to vidi iz vseh dosedanjih poročil in dokumentov, ki so prišli evropski javnosti v roke lz Sovjetske zveze. Tako se pogosto pavaja prigovor, da sta se komunistična industrija in boljševiška armada tako »izkazali«, da je komunizem nanju lahko ponosen, ker sta mu prinesli tolikšne uspehe. Kako pa je z vsemi temd stvarmi? Predvsem je Sovjetska zveza država • takim ustrojem, da j« v njej delavec pravi suženj. Iz zgodovine pa vemo, da so vse države s suženjskim ustrojem imele nokaj uspehov. Vsakdo, ki bi ljudi priganjal k neplačanemu suženjskemu delu, bi lahko dosegel velike uspehe. Kdor pa se zaveda, da je Sovjotska zveza država s strahotnim policijskim režimom, mora vedeti, da ee tam delavec suženjskemu izčrpavanju svojih delovnih moči niti za las ne sme upreti. V takem sistemu se državi ne godi slabo, pač pa človeku. Tako bt n. pr. kmet, ki bi imel hlapca ln deklo zastonj, tudi sijajno gospodaril. Kaj bi p« hlapci k temu rekli, je seveda drugo vprašanje. V takem sestavu in pri takih življenjskih pogojih mora civilizacija rasti, ljudje pa propadati. Tako morata v boljše-viSM državi krnet in delavec garati kot črna živina pod nadzorstvom komisarjev, pri tem pa dobivata komaj toliko plače, da se s težavo prestradata skozi življenje. Boljševizem pa je za vse državljane v Sovjetski zvezi uvedel prisilno delo. Delavec si v Sovjetski zvezi ne sme po svoji volji in po svojem okusu izbirati delovnega mesta, ampak mora ostati na delu v tovarni tam, kamor ga je posJal komisariat za delo. Da bi čun bolj zvišali proizvajailnost delavca, 60 v Sovjetski zveri uvedli akordne delo, to je tako delo, ki ga komunisti po kapitalističnih državah najstrastnoje napadajo kot najučinkovitejšo metodo kapitalistov za izžemanje delavstva. Toda boljševiki so prt tem lzžeuna-nju delavstva šli že dalje. Da bi ČLm več izželi iz delavstva, »o postavili minimum dela, ki ga mora vsak delavec na dan izvršiti. V ta namen 90 izumili »udarnike«, ki 90 se obvezali, da bodo opravljali visok delovni minimum. Tako so v letu 1935 organizirali takoevamo »stahanovslvoc Kdor ne vzdrži koraka s tem načinom proizvodnje, je obsojen na beraiko plačo. Kdor pa se priključi temu tekmovanju pri napenjanju delovnih moči, dobi višjo plačo, toda ta povišek ni v sorazmerju z večjim delovnim uspehom. Če kdo zviša svoj delovni uspeh za '20 %, mu plačo povišajo samo za 8 %. Previšek dela pa morue delavec doseči le, če do skrajnosti napne vse svoje sile. Stalin sam je na prvem kongTesu 6tahanovcev 17. nov. 1935 označil sovjetsko 6tahanovsko gibanje takole: »Sbaihanovsko gibanje zahteva večje delovne uspehe. Potrebujemo norme, ki bodo zaostalega delavca prisilile, da bo dohitel tovariša, ki koraka na čelu. Iz tega sledi, da moramo danes postaviti višje norme.« Po domače bi to povedali takole: stahanovetvo jo način dela, ki omogoča do skrajnosti iztisniti iz delavca njegovo delovno silo. In to prigiar njaško delavno metodo je izumil boljševizem, ki vara delavstvo, da ga bo osvobodil okovov kapitalističnega nasilja in suženjstva. Komunizem je v Sovjetsko zvezo prinesel delavstvu samo tlako in suženjstvo, ne pa raj, kakor zagotavljajo rdeči agitatorji Us^peh sovjetske industrije pa ni splošen in se ne razteaa niai vse sovjetsko gospodarstvo. Ta uspeh je bil dosežen samo na vojaškem polju. Vsa sovjetska industrija je ne samo sedaj, ampak več ko 25 let delila samo za rdečo vojsko in njeno opremo. Zato Je vsa leta pred vojno primanjkovalo v Sovjetski zvezi najnujnejših življenjskih potrebščin. Uspeh sovjetske industrije je tedaj samo enostranski. Komunizmu ne more njegove prave vsebine odvzeti ne ta ali ona maska, M je za vsak položaj ln vsak trenutek drugačna. Komunizem ni samo >tak« ali »tak<, aimpak je vedno turisti, to je za-mi*nievalec človeka in njegove osebne svobode. V spomin Mirku Simčiču V torek 6. februarja je poteklo leto, kor je padel v bližini Kamnega ob Soči pri Kobaridu poročnik slovenskih narodnih stražarjev Inženir Mirko Simčič. Po rodu je bil Bric. Živel in študiral je v Mariboru in Ljubljani, njegovo srce je pa vedno v zvestobi utripalo za drage rojake po sončnih briških gričih. Z njimi je tugovaio, z njimi se radovato. Ko jim je zagrozila nevarnost mednarodnega, protislovenskega komunizma, ni zdržal, pri hitel je ua branik ljudstva, na Goriško. Ve« se je posvetil borbi za ohranitev svojega rodu v svoji rodni zemlji in v izpolnjevanju te svete dolžnosti padel — zadet iz zasede od Kaj-nove krogla. Njegov lik je posvetil preko vse dežele, njegova žrterv je pretresla tudi omahljivce in speče. Ostal bo naš budni klicar do končne zmage, njegov spomin bodo blagoslavljali šo pozni zanamci. Ob obletnici smrti je spomin na junaškega Brica znova planil preko primorskih dežela in jih združil v topli ljubezni in občudovanju njegove nesebične borbenosti. V ToLirtinu, v Gorici in v Trstu, kjer počivajo njegovi zemski ostanki, bo se njegovi tovariši-borci, z njimi pa vse zavedno slovensko ljudstvo, poklonili njegovemu spominu. Na tržaSkem pokopališču pri sv. Ant, kjer začasno počiva nepozabni Mirko, je bila v torek ob pol 9 zjutraij v tamošnji kapeli maša-zadušnica. Daroval jo je višji kura* stotnik KunstelJ. Po sv. opravilu amo se zbrali ob njegovi gomili, ki leži na nizkem gričku v sredini obširnega grobišča. Po slovenskih obrednih molitvah smo ee val združili v pobožnem očenašu za njegovo plemenito dušo, pa tudi za duše vseh drugih slovenskih stražarjev in domobrancev, ki so položili svoja cvetoča življenja na oltar domovine. Po končanih molitvah je v imenu častniškega zbora potožil na grob lep venec poveljnik polkovnik Kokalj. V Odkod nevera? toplih besedah »e je spomnil njegove junaške smrti, kratko označil uspehe, ki jih je rodila njegova žetov in zagotovil, dn slovenski borei ne bodo prej odložili orožja, dokler ne bodo doseženi cilji, za katere se je pokojni Mirko tako pogumno bojeval in padel Poročnik Hribar Zvonko, Mirkov 06ebni prijatelj in tovariš, nam je nato v iskrenih stavkih krepko označil njegovo moško osebnost. Povedal je, kako ga je ob zadnjem slovesu svaril pred nevarnostmi, v katere se je drzno podajal, pa mu tudi obljubi L, da mu bodo vsi tovariši sledili v borbi za ideale, ki si jih je bil postavil. Nismo prišli, da bi ob Tvojem grobu žalovali Počastiti bočemo Tvoj svelai vzor in okrepljeni z novim pogumom slediti Tvojim korakom. fte dva, tri odrezana vojaška povelja in konec je bilo prisrčne spominske svečanosti, katero so priredili tržaški slovenski narodni stražarji a pove! mikom Kokal jem na čelu svojemu nepozabnemu, vzornemu poročniku inženirju Mirku Simčiču. Stražarski vod Je lapred pokopališča strumno odkorakal proti oddaljeni vojašnici pri Sv. Ivanu. Preko tržaških streh sem doli od Sv. Jakoba je valovila udarna slovenska popevka. »Krik slovenske zemlje« tfgaja zaradi svoie prostodušne besede in krepkega sloga. Želeti bi bilo, da pride v roke zlasti takim, ki so take odkrite besede potrebni. Iz tega vzroka bodo objavljenih tukaj še nekaj misli, ki naj bi jih slišala vsa slovenska javnost: Ker komunizem prav zaradi svoje brezbožnosti uganja take peklenske orgije, se moramo pri verskem vprašanju malo več pomuditi Zakaj nekateri ljudje ne morejo ali nočejo verovati? (Hočete vedeti, zakaj?) Prvič zato, ker nič ne mislijo. Inteligenca nič ne misli, divjaki v ho-sti seveda še manj. Ne vprašujejo, uli je Bog ali ga ni. Tudi niso prepričani, da ga ni. Ampak kakor »božji volki« žive tjavendan — brez Boga, ker jim bolj >kaže< živeti brez njega. Je bolj »komod«. — Niso zato ljudje neverni, ker so o veri veliko razmišljali in prišli do prepričanja, da je vera prazna stvar, ampak zato, ker o tem sploh ne mislijo, vsaj resno ne mislijo. To jih ne zanima. Verske reči so jim španske vasi, ko bi morali biti v tem doma. Vero prezirajo, bagatelizirajo. Pa preprostemu revežu že ni toliko zameriti, če si s tem vprašanjem ne beli glave, ker misliti ne zna. Toda inteligenca! »Razumništvo«, ki ima od tega svoje ime, da nekaj razume, da torej tudi nekaj misli- Saj misli marsikaj, samo tega ne misli, kar je najvažnejše in najpotrebnejše. Edino potrebno! Kristus je rekel: »Le eno je potrebno: Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pn pogubi!« — Če je Sokrat rekel, da to ve, da nič ne ve, potem povemo mi našim učenjakom: Ce znate meriti višino neba in globočino morja, če ne veste nič o Bogu in večnosti, ne veste niči O najusodnejših vprašanjih življenja si niste na jasnem, ne veste nanja odgovora. Človek brez vere in dvomljivec o veri ne ve, zakaj živi. Bože milil. Kaka duševna siromaščinal Misleč človek, če je le slišal govoriti o nekih nebesih in nekem peklu, ki imata večno trajati, bi moral pred tem vprašanjem obstati in se zamisliti: Kaj? Nebesa in pekell Večno veselje in večno trpljenje — ali je to res? Kaj pa, če bi bilo le resi Kaj pa, če prepozno spoznam, da je resr... Ne bom miroval, dokler tej stvari do konca ne pridem in iz vsega tega vse posledice izvajam I — Tako bi moral misliti in ravnati vsak, kdor le malo misli Neverjetno, kako more biti človek v takih dalekosežnih vprašanjih tako lahkomiselni Kaj naj pa človeka zanima, če ne to, kar sega v neskončno večnost?... Vse, kar ima svet za imenitno, so proti temu otročje igrače. Brezverec je rekel verniku: »Kako si goljufan, če nebes, v katera veruješ, ni!« Vernik pa je neverniku odgovoril: »Kako si goljufan, če nebesa, v katera ne veruješ, sol Ker če so nebesa, je tudi — pekel.« Slišali smo, da je neki naš vseuči-liški profesor v Belgradu govoril za bogoslovno fakulteto v Ljubljani, pa je pripomnil: »Saj jaz vsega tega ne verujem, a za ljudstvo je potrebno.« O ti šalobarda, da se take znebišl Torej ljudstvo moramo slepiti z izmišljenimi pravljicami, ki jih »inteligenten« človek seveda ne verjame! In tako, kakor je ta rekel, tako mislijo tudi drugi. Torej ljudi naj slepimo z lažmi, da bodo ostali »pridni«! Izobražencem Ea seveda tega ni treba, ker jim izo-razba pove, kako imajo živeti. (Zuto zdaj tako pridno roparske tolpe vodijo, da morejo po njih nučrtu ljudi moriti.) Poslušajte vi, visokoučeni gospodjel Ce to, kar duhovpiki uče, ni resnica, potem so to lažnivci in sleparji, ki ljudi grdo za nos vodijo. Največji sleparji pa so vseučiliški bogoslovni profesorji, ki druge duhovnike učč, kako morajo ljudi slepiti in za nos voditi. In take ljudi naj država za njih sle-parstvo plačuje? Takoj jim je treba njih sleparijo onemogočitil Dosledno temu je treba vse cerkve zapreti in vsi zvonovi morajo utihniti 'To edino je doslednol — Seveda, preden to storite, num morete dokazati, da Boga ni, da se je svet sam ustvaril, — kakor je menda Ongavov Miha sam sebe za lase iz vode potegnil. Dokazati nam morate, da je materija večna. Z drugo besedo: dokazati nam morate štirioglatost kroga. Poskusite!... Ce pa tega ne morete, če je to, kar vseučiliški bogoslovni profesorji uče, resnica; če je res, da je Kristus živel in samo resnico govoril — in kdo si drzne temu ugovarjati? — potem pa je edino dosledno in pravilno, da se vi tej resnici uklonite, jo priznate in temu dosledno živite in ravnate. Potem morate moliti, ▼ cerkev hoditi in k spovedi itil To edino je dosledno in mislečega človeka vredno. Vse drugo je milova-nja vredna brezmiselnost in lahkomiselnost, šušmarija, obsodbe vredna duševna zanemarjenost Nadaljnji vzroki nevere pridejo še na vrsto. kaj drobnih mm i z »s^kdnega« Beograda V Beograd pribegll slovenski tolovaji tolažijo razočarane Srbe z rdečim »rajem« na Slovenskem. — Organizirana farbarija se nadaljuje Italija je premagana dežela Amsterdam, 10. februarja. RenteT-jev diplomatski dopisnik piše: V noti, ki jo je izročil italijanski ministrski predsednik nedavno šefom britanske, ameriške ln sovjetske vlade, je izjavila »italijanska vlada«, da bi bilo treba spremeniti položaj Italije iz položaja »sobojevnika« v položaj pravega zaveznika. V Rimu so tozadevne govorice v britanskih uradnih krogih v petek popoldne potrdili. Italijansko noto so izročili zavezniški komisiji v Rimu b prošnjo, naj jo predloži velesilam. Nota opozarja nadalje na slab gospodarski položaj Italije ter pravi, da bi bilo zelo želeti, ako bi znižali s premirjem določene italijanske finančne Obvoznosli. Ženeva, 9. februarja, »Daily Mail« ugotavlja v nekem članku, da je pisalo časopisje v Bonomijevi Italiji v poslednjem času zopet močno proti zavezniškemu duhu. Ta nov val neprijateljskega obnašanju je zavzel v nekaterih primerih obliko zaničevalmiih opomb o britanskih četah. Izrecno pa je treba poudariti, tako piše list, da je Italija premagana dežela. Britanski list piše o italijanski nesramnosti, ter izjavlja, da se mora Italija pač zavedati, da Anglija nikakor ne namerava milo postopate z narodom, ki se je boril proti Angliji. S tem so za vezniki odklonili Bonomi jeve napore, da bi Angloamerikanci priznali Italijo kot njim enakopravno deželo. Zahteva po Roatti Dunaj, 10, febr. Rimski radio poroča, da je zahtevala »jugoslovanska« vlada izročitev bivšega šefa italijanskega generalnega štaba generala Roatte. Ro-atta je poveljeval leta 1941-42 italijanskim četam v Dalmaciji. Trenutno je pred sodiščem. Iz radijske vesti ne izhaja, ali je zahtevala izročitev šubaši-čeva vlada ali pa Tito, čigar propaganda je že ponovno stavila slične zahteve. Tokio. Japonsko letalstvo je potopilo v zadnjih dneh v jugozaipadnem Pacifiku dve sovražnikovi podmornici. Praga, 10. febr. Predsednik protek toratske vlade je obiskal včeraj pto-tektorja Reicha ministra dr. Fricka na praškem gradu. Ob tej priliki jo izrazil protektorju še enkrat neločljivo povezanost usode češkega ljudstva z Reichom in odločenost protek toratske vlado, da se bo tudi v bodoče brezpogojno za vzela za zmago Reicha v usodacia ev ropskem boju. Nesporno dejstvo Jo: kamor koli pridejo Sovjeti s svojo vojsko, povsod tam ee takoj obdajo b kitajskim zidom, da svet ne bi zvedel kakih podrobnosti o »raju«, ki so ga ustvarili v doti/črni pokrajini. Tako so do sedaj postopali povsod, kamor koli so prišli in praiv tako delajo tudi v Srbiji To dejstvo je pred dnevi moral potrditi sam angleški zunanji minister Eden, ko je dejal, da Reuter sicer nima svojega dopic-nika v Srbiji, da pa bodo zaprosili Tita za dovoljenje, da bi lahko prišel v Beograd tudi Reuterjev dopisnik. Ob tej priliki so ugotovili še to dejstvo, da je bil pred časom dopotoval v Beograd neki ameriški časnikar, toda že drugega dne eo mu Titovi organi sporočili, da je njegovo nadaljnje zadržanje v Beogradu »nezaželeno«. In ameriški časnikar je ntoral zapustiti »svobodni« Beograd in Srhiijo. Toda naivzlic strogi tolovajski kontroli, da ne bi kdo pobegnili v inozemstvo ter ga seznani,1 z dogodki, ki se odigravajo v Beogradu in ostalih srbskih krajih, ee vendarle zgodi da se beg temu ali onemu posreči Iu tako se je zgodilo tudi prijatelju našega Lista, ki nam sedanje razmere v Titovem Beogradu popisuje takole: Stari recept: samo zaslišanje »Komunistično nasilje v Beogradu in v Srbiji postaja iz dneva v dan vse hujše. Komunisti so is sami objavili sp>oročUo, da so gotovo število srbskih rodoljubov postrelili Ljudi pa zapirajo še kair dalje, za kar skrbi tudi sam notranji »minister« žid Moža Piade. Likvidacije so še kar stalno na dnevnem redu. Komunisti pa ne zapirajo samo ljudi iz protikomuni-etičnega tabora, temveč tudi prijatelje Anglije in Amerike. Sorodnikom sploh ne dovoljujejo, da bi se zanimali za usodo njihovih svojcev. Ce se koniu vendarle posreči, da pride do kakega tolovajskega »veljaka«, mu ta kratko in malo odgovori: »Bodite brez skrbi. Potrebujemo od njega samo kratko zaslišanje, nakar bo takoj izpuščen na svobodo.« Toda vsi smo ponovno ugotovili dejstvo: Kdor koli je bil enkrat pozvan nn »zaslišanje«, se od tolovaj ev ni več vrnil. Koliko ljudi so komunisti na ta način pobili, je težko reči. To bo mogoče ugotoviti šele pozneje, ko ee bo lako v Beograd, kakor tudi v ostale srbske kraje povrnila zopet prava svobod a. Mitingi naj preženejo lakoto 0 kakeei prometu v Srbiji je težko govoriti. Saj so se Titove tolpe že prej dovolj trudile, da so razrušile čim več prometnih naprav. Zato je moral sam Tito že ponovno zaprositi svoje zaščitnike za podporo za obnovo prometa, katerega je prej 6aim naročil uničevati. Prav tnko kot s prometom je e prehrano. Tolovaji imajo toliko, kolikor so M naropali. Da bi ljudstvo odvrnili od tega, da ne bi toliko mislilo na svojo nesrečo, katero so mu pripravili ravno »osvoboditelji«, so komunisti sklenili, da se morajo vršiti povsod mitingi, konference, predavanja itd. Na teh zborovanjih komunisti agitiirajo samo zase in za Sovjete. Toda njihove laži ne vžigajo in ne pridobivajo novih pristašev. V vsej agitaciji imajo samo to glavno načelo: laži laži in zopet laži Slovenski »rdeči veljaki« V Beogradu komunisti v glavnem apelirajo na Srbe, samo da bi jih pridobili zase. Agiitirajo in apelirajo pa tudi na Hrvate in Slovence. Del slovenskih tolovajskih »veljakov« je že pribežal v Beograd, s čimer pač sami najbolj dokazuje svojo priljubljenost med Slovenci, pred katerimi so morali pobegniti, da jih ne bi doletela zaslužena kazen. Med drugimi so že sedaj v Beogradu: »General« Jaka Avšič, predsednik tolovajske »komisije za ugotavljanje zločinov«, dr. Makso Šnuderl, tolovajski »kulturniki« Matej Bor, Boris Ziheri, Mile Klopčič, neki primorski »general« Amibrožič, prosvetni referent bd-vard Kocbek, »delavski« predstavnik Tone Fajfar in drugi Da bi ti begunci opravičili svoje bivanje v Beogradu in da ne bi samo lenarili, je Titovo tolovajsko poveljstvo sklenilo, da morajo slovenski tolovaji javno nastopati na raznih prireditvah in mitingih, odnosno morajo pisati članke za beograjski dnevnik »Borbo« ali pa za Ribnik ar j evo »Politiko«. S tem je Titovo tolovajsko poveljstvo hotelo Srbom dokazati, kako »lepo« je vse urejeno na slovenskem »osvobojenem ozemlju«. Toda Srbi tudi tem slovenskim plačancem in izdajalcem ne zaupajo, ker jim je predobro znano gorje, ki 60 ga komunisti povzročili s svo-jiiira klanjem, ropanjem in požiganjem po slovenskih krajih. Slovenci predavajo Srbom... »General« Joka Avšiiič je nedavno govoril Srbom o slovenskih tolovajih ter o »osvobodilnem pokretu« med Slovenci. Na kratko je omenjal postanek slovenskega tolovaijstva. Zanje je dejal, da so se najprej začeli boriti proti italijanskemu »okupatorju«, nato so začeli z borbo proti vaškim stražam, Miihajlovičevim čet ni kom, sedaj se pa »uspešno« bore proti Nemcem in slovenskim domobrancem. Slovenske tolovaje je hvalil v superlaitivih, opeval »njihove zmage«, niti. z besedico pa ni omenil pravega stanja: da je tolovaj-etvo na Slovenskem čisto navadam ro- Earsika in morilska druhail, ki je na lo venskem doživela že nešteto porazov in jim pri tem ni pomagala niti strategija »generala« Avšiča. Tudi ni Srbom omenjal tesnega sodelovanja in sporazuma slovenskih tolovajev z Badoljevci. Primorski tolovalj »general« Ambroždč je pa v svojem govoru omenjal, dn so se Primorci navdušeno(?!> pridruževali tolovajskim skupinam. Šnuderl pa ugotavlja — zločine V svojih govorih, ki so jih imeli slovenski tolovajski begunci med -Srbi je dosedaj pokazal največ nesramnosti in cinizma ir. Maks Snuderl. Kot predsednik tolovajske »komisije za ugotavljanje zločinov« je skušal Srbom naslikati slovenske tolovaje kot vseskozi prave borce za svobodo. S svojim govorom je hotel doseči tole: Srbi, če želite videti, kakšen na|j bo novi red, stopite samo med slovenske tolovaje. To so najboljši Slovenci, aami idealisti, ki »ljubijo narod in kateri se bore za njegovo svobodo in njegov napredek«. Po njegovih izvajanjih so vsega gorja, ki je prišlo nad slovenski narod, krivi ne tolovaji, temveč »beli«, prej vaške straže, sedaj pa domobranca. Dr. Šnuderl je trdil nadalje, da se morajo Slovenci zahvaliti samo tolovajem za STeoo, da so danes sploh še živi ker so »beli« uničevali in uničili slovensko gospodarstvo, slovenske kulturne pridobitve, uničili so nadaltje razne prometne zveze, pobili na deset-tisoče nedolžnih Slovencev. Vse te »zločine« belih so pa zagovarjali in blagoslavljali »farji«. Tako je govoril dr- šmideri. Po njegovem govoru mi je srbski tovariš dejal dobesedno: »Naj le čveka ta človeček te neumnosti in llaži komu drugemu. Mi Srbi smo komunizem občutili na lastni koži in prav tako dobro vemo, kaikšnih metod se komunisti poslužujejo povsod, kamor pridejo. Pa naj bo to v Španiji, v Franciji, v Grčiiji ali pa na Slovenskem. Če so slovenski tolovaji res sami idealisti, ziaikaj jih je pa zapustil in pribežal eem v Beograd, kijer varuje svojo kožo in glavo. Naj bi ostal med njimi itn še nadalje »osrečeval« slovenski narod. _(Ob drugI priliki še kaj več.) Ogorčena ugotovitev Izvestij Madrid, 10. febr. Boljševiški list »Iz-vestja« očita Angloamerikancem — tako javlja zastopnik španskega lista »Ya« iz Londona, da obstajajo v Italiji kljub njihovemu ogromnemu aparatu še vedno Muesolimijevi pristaši. Čistilna akcija ne napreduje dovolj hitro. Sovjetski list svetuje Angloamerikancem, naj si vzamejo Bolgarijo za zgled. Japonski protinapadi pri Manili Tokio, 10. febr. Z nekega oporišča na Filipinih javljajo: Sovražnik je imel pri Manili zaradi protinapadov japonskih čet izredno težke izgube in veliko škodo. Zato mi ni uspelo, da bi napravil po 6. februarju kake obsežnejše premike. Proti jugu napredujočega sovražnika so Japonci obkolili in mu zadali težke izgube. V bojih jugozapadno od Manile se je posebno odlikovala japonska mornariška pehota. V silovitih bojih, ki so se bili deloma na nož, je utrpel sovražnik pomembne človeške in tvarne izgube. Borbe za neko letališče južno od Manile se šo nadaljujejo. fea delavnost se zopet oživila Slično kakor med prešlo svetovno vojno eo je začelo tudi sedaj poživljati domačo delo po hišah ln družinah. Po deželi Be vršijo tečaji za predenje ln predelavo rastlinskih vlaken tn živalskih dlak. Uporabljajo se vnovič tudi stare pletenine, kar je retkrat toliko novih kolovratov topei brat dane« po rairth vaseh. nekaj novega za mesto in deželo. Tako se prihrani mnogo materiala ln se le zavrženo zopet koristno Izrabi. Skrbeti bo treba, da bodo začeli kmetje zopet sejati lan ln konopljo, tn to ne po vojni, ampak že takoj letos spomladi Prav tako naj se skuša zaroditl več ovac in posvetiti ovčjerejt vse drugačno pažnjo kakor do sedaj. Kolike važnosti je domača volna, vidimo lahko ravno letos, ko je potreba zelo velika ln nI dobiti ne trpežnih rokavle ln ^ nogavic za delovnega človeka. Tudi voznih toplih odej nI. In vendar bi se lahko vse to naredilo doma pozimi, ko Je časa dovolj. Psav tako manjka platna za posteljnino, namizno perilo, srajce ln obleko. Ce ne bomo skrbeli sami za surovine, bomo ostali brez vsega. To so začeli uvl-devatl že marsikje in zato nI nič čudnega, da se je začela oživljati tudi hišna delavnost in bo v bodoče še bolj oživela, ker ne bo tako hitro dobiU blnga kakor si marši, kdo zamišlja. Ilišna delavnost lahko voliko koristi, če se delo vrši vestno in strokov-njaško. Zato se bodo v bodoče nadaljevali po naših vaseh tečaji za predenje in predelavo surovin, nato pa še tečaji za pletenje joplo, rokavio ln nogavlo. Udeleženke tečajev be bodo seznanile tudi z Izdelovanjem zimskih voznih pokrival ln odej za postelje, kar bo novost za naše kraje. Zato naj Bkrbl podeželje žo sedaj »a pridelovanje surovin lu potem bodo naši domovi zopet polni praktičnih in trpežnih ročnih del, platna ln sukna. Vsa pojasuila glede tečajev ln Izdelovanja raznih ročnih del daje pismeno: Zavod za ionski domači obrt v Ljubljani, Dolenj-ska cesta 35. Zatemnitveni čas za teden, ki se začne 12. febr. 1945 iu traja do vštetega 18. febr. je od 18.15 do 6.50 ure Voznikom! Ker eo neopravičeno niso odzvali po- i zivu na obvezno vožnjo drv za mostno prebivalstvo, so bili prijavljeni pristojnim oblastem sledeči vozniki: Bokalšek Mihael, fitepanjska e.; Cerin Anton, Ste-panjaka vas 30; Cerin Anton, Ldtijeka 0; Cerin Albin, .Hruševska 23; Komotar A u ton, K božjemu grobu; Kušar Anton, Tržaška 01; Kovačič Anton Pot na Rakovo jelšo 40; Pečar Viktor, Zadružna 17; Pire Marija, Celovška 248; Tekavc Anton, Jernejev® 14; Vrtine Frauc, Litijska 14. Istočasno so bild za vestno vršenje službo priznano posebne nagrade sledečim voznikom: Cad Agata, Cesta na ložniik 34; Lichtenturpov zavod, Ambrožev trg; Robežnik Avgust, Viška 50; fctuptca, Gosposvetska 1; Berlič Franc, Na korošici 7; Dobniikair Viktor, Podutik 11; Magister Antonija, Trata 9; Mairja-nišče, Poljanska cesta; Knez Iv., Gosposvetska 1; Potokar Franc, Pot na Fužine 2; Vrtačnlk Jože, Tržaška 161; Vrtač-nik Franc, Tržaška 175; Robežnik Ivan, Vič 49; Siraik Valentin, Draveljska 20; Zaletel Ivan, Vodnikova 48; Skerlj Viktor, Viška 22; Cirman Vinko, Tržaška 111; Peiklaj Franc, Tržaška 87; Piroat Ivan, Cesta na Brdo 14. Gozdarski odsek Pokr. upr. ▼ LJubljani Komisar za preskrbo mesta Ljubljane z drv ml. uaflBBSBnBSikJBflBBBBBBBBBBBBB Narodni pionirji pišejo Zvezna pisarna narodnih pionirjev, Miklošičev« oesta 19 (Vzajemna' zavarovalni oa), sporoča, naj pridejo po pošlo naslednji: Molka Marija, Sv. Petra 59: Ivanka Lipo. vec, Rožna dolina XV; Mušič Danica, Lan gusova 20: Počan Breda, Rožna dolina, Ce-i sta XV-3; Fajdiga Franja, Ciril Metodova 51; Seme Vinko, Rimska 23: Lespušč.ek Josip, Oajeva 3. — Zaostala pošta: 2bogar 01 ga. Zupančič Anton, Zorinan Nino, Gr«tl Wanioh, ZupanSLč Anton, Vrstovšek Frano, Vrečar Olollija, Odrano Tepca, Frano Skuf-oa, Strumbelj Jože, Staro Alojzij, Seme Vinko, Ribič Edvard, Plcško Guati, Talovček Franoka, Pušlor Andrej, Podržaj Terezija, Plut Pepca, Novak Ana, Lončarlč Razka, Lenarčič Vora, Josip Levpuščok, Lošnikar Marija, Kotar Frano. Hubnd Mira, Hočovar Ančka, Glavi« Stanko, Fritz Poldka, Fritz Silva, Dariš Avgusta, Crnik Viiia, Brajor Ivan, Anžin Nežka, Marija Žldan, Stern Milic«. Kos Renata, Francka Kogovšek, Jakoh Fabjan, Upravi »Delavskega doma«, svojol Ogorevo Ivana, roj. 1921, Knafljeva 13. Obvestila psrhranfevalnega zavoda v Ljubljani (------t Mladost ni za uživanje, ara- f pak za junaštvo. (CW«U I »Jaz eem POTRATA. Povsod sem doma. Poznajo me industrijoi, trgovci in obrtniki, zlasti pa sem v prijateljskih odnoSa jih z gospodinjami. Vsi me ima jo radi in me obsipavajo z denarjem.« Odduja oljnih pogač Kmetovalci občine Ljubljana, kl so oddali Prevodu oljna semena, naj so zglase nn Prevodu, odsek za krnilla, Novi trg 4-1., so. ba 3, da dvignejo nakazila »a oljne pogače, ki jim pritiiejo v smislu uredbe. Vsak uaj prinese s soboj potrdilo o oddaji. Poziv živinorejcem Kmetovalci prejmejo za vsa teleta, oddana Prevodu od 1. Xli. 19« dalje, kat nagrado 3 kvadrate gornjega usnja po maksimalni oenl. Kmetovaloi ljubljauBke okolice lahko dvignejo to usnje vsako sredo dopoldne na mestni klavnioi v Ljubljani. Rojci iz okplišov Logatec ln Vrhnika dobe usnje po 15. fobruarju t 1. pri komisionarjih Prevoda v Logatcu ln na Vrhniki. Provod bo bodoče prevzemal teleta vsak torek dopoldne na Vrhniki in v Logatcu tor vsako sredo dopoldne na klavnioi v LjubljanL Oddaja odrezkov v kuhinjah in menznh Vodno pogosteje dobimo pritožbe, da ravnajo roursl kateri obrati za skupnostno prehrano, kakor javne ln privatno kuhinje tor menze, gostinski obrati in podobno, po vsom samovoljno pri rezanju odrezkov svojim abanentom. V ravnanje vsem prizadetim navajamo predpise naSe okrožnice od 15. aprila 1944, kl so še vedno v polni veljavi in ki odločajo: Za kosilo smejo zahtevati ti obTatl od priložnostnih gostov: pol dnovnega odrezka živil za juho, pol dnevnega odrezka za maščobo ln 1 odrezek za meso, če Je postrežba s mesom. Isto število ln vrste odrezkov vzamejo za večerjp. Pri stalnih abonentih smejo H obraiti zahtevati za kosilo ln večorjo za ves mesoc sled oče odrezke: 4 odrezke za moko za ku ho, vse odrozke za živila za jubo. vse od rezke za maščobe, vse odrezke za meso, odrezka za sladkor (50 g), 2 odrezka za sol (200 g) ln 1 odrezek za kis. Ak0 se razon kosila ln večorje daje tudi zajtrk, odjia potrošnik še nadaljnjih 6 odrozkov za sladkor. Od stalnih abonentov, M se hranijo samo opoldne, smejo zahtovati: 2 odrezka zn moko, pol odrezkov sa živila za juho. P«> odrozkov za maščobe, vse odrezke za meso, 1 odrezek za sladkor ln 1 odrezek za sol. lati odrezki, razen mesa, «e oddajo, če se abonent stalno hrani samo zvečer. Val drugI »hišni predpisi« so nedopustni ln ne smejo M obrati jemati nobenih drugih odrezkov svojim ahonentom. Obrati so pa s svoje strani dolžni nuditi gostu prav vsa živila, za katera so vzeli odros5*e. Zlasti elja to za sladkor, o katerem so gostje nnj čožčo pritožujejo. 6eš da ga niso v uobem obliki doložui po voč uieaucov. ftprclalial za otroSke bnlei.nl I) u. IV A N C I C ZDENKA . Prule Tal. Prijateljeva olica l/A - 1'rivoz o r d i u i r a od 2 do i popoldne. Drobne novico iz Kranja Gorenjski domobranci neprestano pregledujejo ozemlje daleč okrog glavnih gorenjskih mest in vasi. Do spopada s tolovaji pa le malokdaj pride, , kajti tolovaji skoraj vedno že pred prihodom domobrancev zbeže. Mnogokrat pa morajo tolovaji pustiti obilo vojaškega in agitacijskega materin a, ^i ga ne morejo vzeti s seboj, lako so domobranci pred kratkim v uspešni ukciji našli dobro zakrit komunistični bunker in ga uničili, veliko naropa-nega perila, živeža in pisarniških potrebščin pa zaplenili. Pred štirinajstimi dnevi je bil v Kranju propagandni tečaj Gorenjskih domobrancev. Tečaja se je udeležilo okrog 50 domobrancev. Na tečaju je med drugimi govoril tudi dr. Kociper, ki je predvsem govoril o zgodovini Slovenskega domofirunstva. Zanimiv je bil tudi govor bivšega okrožnega ko-misuria OF Gutovnika iz Mežiške doline. Govornik je ua kratko orisal pot, ki jo je naredil v čusu svojega tolovajskega tavnnja, in nato s številnimi zgledi pokazal način, pod kakšnimi krinkami OF slepi in zapeljuje preproste ljudi. Zadnji dun janunrja je bila v znanem zdravilišču na Golniku prisrčnu slovesnost za ranjene domobrance in nemške vojake. Ranjenci so pri obdarovanju dobili, veliko daril, obenem pa jim je bil za razvedrilo prirejen pisan spored pesmi in koračnic. V prvih dneh februarja so v Kranju umrli Katarina Kovačič roj. Dolenc, Jožefa Sink, roj. Veber, nn vzhodnem bojišču pa je padel Franc Kokalj. Naknpovalnica Socia!. pomoči sprejema boljše in po dražje oblačilne predmete tudi v komisijo, ne da bi pri tem iskala dobiček. - Upoštevajte tol limMIMMMMMtltttlllllltimtt"" Koledart Nedelja, 11 svečsna: «. pp. — 50nlca; Lurika Marija; Adolf. škof. Ponedeljek. 1«. svečana: Evlalija, devica in uiuč.; 7 uslaaovnlkov; Maleclj, šk. Lunina sprememba: mlaj ob 18.33. Lekarniška »lotbai Nočno službo Imajo lekarne: » nedeljo: mr. Loustek, Roaijova cesta 1: mr. Ba-hovoc, Kougrosol trg 12: mr. Komotar, VW, Tržaška ccsta; v ponedeljek: dr. Plcooll, Dunajska oista <1; mr. Hočevar, Celovška oosta 62, ln mr. Gartus, Moste, Zaloška costa. ZATEMNITEV V NEDELJO OD 18.(K DO 7 - V PONEDELJEK OD 18.15 DO 6/50. V_____/ ^AoiUte nonca Sv maša zadušniea za pokojno g Jerico Sobat bo v ponedeljek, 12. februarja ob 7 v župul cerkvi sv. 1'etra v Ljubljani. Maša zadušniea za pok. proč. g jem Dojakom bo v ponodeljok 12. t m . oo 7 v corkvl Marijinega OzuaujouJa pri glav-nom oltarju. Gospodjo s akademsko izobrazbo bodo lmoli molitveno uro v nedeljo, 11. februarja. ob 17 v kapeli Slomškovega doma 11 o. ljanska costa 6). Molili boino lz knjižice »Ure eoščenja« za blagor narodu In domovini. Pridite sami In pripeljite šo znoneo in prijatelje, da bomo s večjo atlo trkali na božjo srce. Za socialno pomoč »o darovali: g. Maks Jeras. bonbnnjera, Ljubljana. Miklošičeva cesta, ie daroval namesto ovejja ua gron pok. ge. Novolny Terezije »00 lir; namesto venca na grob pok g. Antona Pajka, brata ge. inž. Angele Pajk, uradnice Socialno pomoči, je darovalo uradništvo 51W lir. Iskre, na zahvala. ltednl šolski pouk nadomeščajo Specialno Instrukelje, Kongresni trg Z. Vpisovaujo dnevno. Novi eno-, dvo-, trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 12.. 13. in 14. februarja. Praktično znanj«, koristno vsakomur sednj in v bodoč«. Ure dogovorno. Vpisovali je, informacijo: »Chrlstofov trgovski učili zavod«. Domobranska 15. Srednješolcem .lkain priporočamo ufenle atrojoplsja. Novi tečaji 12.. 18 ln 14. februarja. Uro dogovorno. Informacije: »Chrlstofov trgovski učni zavod«. Domobranska 15. NcdPlJsko zdravniško alužho bo opravljal meslnl zdravstveni svetnik dr. Fi-jui Cibor, Ljubljana, Štefanova ulica 7. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Sobotni živilski trg Na pustno soboto v letu 1945 je bil živilski trg t toliko živahen, da eo gospodinje bile veselo, ko so imele priliko in ere. čo kupiti na spodnjem dolu trga nekaj kislega zelja aU reipe. Gospodinje morajo na kiselino čakati po več ur. Nekatere pridejo na trg že prav zgodaj. Mnoge gospodinje laražajo željo, da bi bila prodaja kislega zolja in repe organizirana na ve« krajih mesta. Tu ln tam so gospodinje dobile kako zeljnaibo glavo, korenje, redek petršilj ln nekaj pese. Sne« na trgu hitro kopni. Štirje krivoprisežniki pred sodiščem Mali kazenski senat okrožnega sodišča Je obsodil 4 krlvoprlseržnike, vsakega na S mesece zapora, pogojno za 2 leti, ker so v neki stanovanjski zadevi prod okrajnim eodiMeni laž 09 ▼ škodo odpovodujoče stranke izpovedali ln nato še po krivem prisogll. Sodbe uradi zločina krive prisego so bile doslej v vojnih lotih kaj redke. Znatne kazni za kršitelje proti-draginjskih predpisov Urad za nadziranje cen pri Upravi po. ltolje v LJubljani je v Januarju kaznoval ali pa prijavil Posebnemu sodišču v Ljubljani odnosno pristojnim okrajnim glavarstvom vsega skupaj 46 oseb, kl so kršile različne protldraglnjske predpise in določila o trgovanju s racioniraniml živili. Več kot polovico, 27 samih Ljubljančanov in Ljubljančank je bilo kaznovanih zaradi neoznačenih een ln zaradi prodaje raznega blaga po neodobrenlh ter pretiranih cenah. Najvišja globa je bila 4000 lir, 6 glob Je bilo po 3000 lir, dokaj po 2000 in 1000. ne-kaj pa po 500 ln 200. Samo te globe so vrgle 42.900 lir. Zaradi Uhotapstva s mesom ln zaradi prodaje mesa na črni borzi je bilo kaftiovanlh 8 oseb s skupno globo 9000 lir. Nekaterim je bilo zaplenjeno tudi meso, drugim slanina; največ neki posest-nlcl, kl jo bila ob 23 kg slanine. Živila so bila zaplenjena nekaterim, drugI pa so bili naznanjeni Posebnemu sodišču, ker so nakupovali. uvažali ali prodajali raclonlrano blago. Med temi J« bil tudi pekovski po-močnik, kaznovan ■ globo 2000 lir. Zanimivo je, da sta bila naznanjena Posebnemu sodišču tudi dva gostilničarja saradl pro. daje vina, kl je imelo premajhen odstotek alkohola. Zaradi gozdne tatvine obsojen Posestniku Antonu Anžlču ls Stopanje vasi so neznani ljudje lani novembra pos»-kali ln odnesli mnogo gozdnih dreves ▼ vrednosti okoli 10.000 lir, tako mnogo borovega ln bukovega drovja. Pri nekem stanovalcu t Stopanji vasi, ko so varnostni organi napravili hišno preiskavo, oo našli nad 2 kub. m. drv, kl so bila odneiena ls Anžl-čevega gozda. Zaradi taltvlne teh drv je bil poročeni stmgar M. V. obsojen na 2 mesoca Mupora, pogojno za 2 leti pred kazenskim sodnlkom-poedlncem okrožnega sodišča. Zaradi lažne prijave policiji Delaveo Franoe K. je lani novemhra namerno lažno prijavil policijski upravi neko osebo, da mu je ukradla 1500 Ur vred- no nlkljasto uro, ko je bila pri nJem hišna preiskava. Ovadba se je pozneje izkazala za lažno. Zaradi te lažne ovadbe je bil K. obsojen na 14 dni zapora, pogojno za 2 leti, pred kazenskim sodnikom-poedlncem okrožnega aodišfta. Nad 100 milijonov hI zračne vode V lanskem letu se je na ozemlju mestne oMlne ljubljanske v obsegu 10 kvadratnih kilometrov zlilo 102,000.000 hi dežja ali zrač. ne vode. Vromeirakl zapiski ao lani zaznamovali 166 doževnih dni in 1281.1 mm padavin, predlanskim 14» dni in 1247 mm. Najbolj suha meseca sta bila januar lu avgust, ko sta Imela le majhne množine dežja, naj. mokrejšl pa je bil oktober, ko je v 22 dneh padlo 245.4 mm dežja. Januarja izbrisana posojila Zomljlška knjiga je v letošnjem Januarju zaznamovala 34 predlogov za Izbris hl-potečnih posojil v znesku 1,673.368 din. 8 predlogo za 176.300 Ur, 3 predlogo za 10.100 K ln 1 predlog za Izbris starega dolga v znesku 100 ln 200 goldinarjev. Na 24 okoliških posestvih so bila Izbrisana razna posojila, tako na nekom posostvu v k. o. Želimlje 110.799 din. Razne nesreče in poškodbe Uradnikova žena. 46 lelna Ladislava Je-zorčeva, si jo pri padcu zlomila desno roko. — 63 letni krojaški mojster Pavel Vrtačnlk Jo padel na polediol tn si zlomil dospo roko. — Dosno roko si Je zlomila 68 letna postrež-nloa Ivanka Cobuljeva. — Marija Snojcua, 65 letna upokojenka tobačne tovarne, si jo pri padou po stopnicah zlomila lovo roko. KULTURNI OBZORNIK Koledar Družbe sv. Mohorja za 1. 1945 Z malo »akasnifevijo je Izšel novi Mohorjev koledar, za kar so oredhištvp opravičuje s stavkom »sicer bo nas v oni časi .in razne težave prisilile v neljubo zamudo«. Letošnji koledar se je povrnil zopet v obliko zadnjih Koledarjev pred Mohorjevo pra-tik», kl — kakor se je pokazalo — nI uspela kot zamisel, dasi je bila izvirna ln zanimiva. Ni pa koledar šel nazaj na obliko IjredvojnLh koledarjev, ki jo je med tom obnovil Slovančev koledar. Kolodar obstaja lz dveh delov: iz kolodarsketca ln koledarskega čltanja, kl jo koledarju dodeljeno. « Enobarvni koledarski del Ima na prvi strani navodena vremenska pojasnila, nato pa slede dnevi z označbo nedeljskih evangelijev, kar je zlasti za sodanjl čas važno, ter s risbo slikarja Kregarja la območja parod-nlh 6blčajev, lunine in dnevne spremomlie, vremenski pregovori ter po en verz najbolj znanih slovenskih pesnikov, kakor so Prešeren, Gregorčič, Stritar, Levstik, Aškerc, Pregelj, Zupančič, Slomšek, Jenko, Cankar, Moško ln Gradnik. Verzi bo vzeti tako, da imajo sodobni narodno buditeljskl smisel. V koledarski del spada tudi urednika dramaturga Modra spis »Pro domo«. Ob jubilejih nekaterih Družbinlh knjig v 1. 1344, kjer gre od knjig »dcvctdesetletulkov« do »petdeset-letnikov« tor ob njih pokaže delo Mohorjeve družbo kot najstarejše slovon. ustanove, hov ln pomankljivostl ter nakazuje rešitev probloma »mohorske krize«, kd je tudi notranja ln se kaže tako v izberi leposlovja kakor tudi poljudno znanstvenih del. Lepe zamisli, katerim samo želim, da bi ee uresničilo. Glasnik Družbe bv. Mohorja karakto-rizira letošnje knjige ter napoveduje nove za drugo leto, kl bodo: Koledar, Pod vernim krovom (zadnji del), Večernice ter še ena mladinska povest Udnina 50 lir. Drugi del se začenja s člankom prof. dr. Fajdiga: Ali je res Cerkev odpovedalal Na podlagi papeževih okrožnic od Pija XI. do Plja XII. daje odgovor na to sodobno vprašanje, v katerem razlaga corkveni nauk o sooialnom redu, odklon soclal. revolucije, zavzemanje za evolucijo v nov družabni red ter povrnitev vernikov v gorečnost cerkvenega apostolstva, kakor ga zasleduje KA. Ne Cerkev, verniki so odpovedali I Za tam apologetičnim člankom sledi po Golarjevi Božični nočf (pesom) elegija Hodil po zemlji «om naši... kjer Moliorski joče nad žrtvami naše revolucije za vsa tri lota nazaj od Lellerjeve smrti preko Natlačenove, Ehrll-ohove (kl Bta sedaj dobila vendarle v Koledarju kot velika dobrotnika Družbe svoj poseben nekrolog, katerega smo svoj čas tako bridko pogrešali do danes). Mohorski nas popelje tudi v razdejano podeželje ter obljublja v imenu Mohorjanov, da bodo »delali, molili ln trpeli, dokler ne bodo znee-Ijeno rone, kl jih je zadal brezbožni komunizem, dokler ne vstane domovina lz razvalin in bolečin, kl jih je povzročila nozvosto ba njenih sinov ln hčera«. Tako jo letošnji Koledar v nasprotju s prejšnjimi odločno poudaril svojo obsodbo komunistične revo kl naj pa bo tudi »voditeljica in prvoborite- j dns) mon(,a pr6mai0 poudaril ljlca« v knjižnih podjetjih k. pa terja sedaj oboroienl od protl njcJ. i- revizijo dosedanje prakse ln namona. V | drugI polovici članka podaja urednik kriti- j Po teh dveh uvodnih načelnih Stankih ko dosedanjo mohorske prakse, njenih uspe- I sledi prava koledarska vsebina, kl je letos spretno organizirana po pokrajinah in njenih božjih potih, tako nekako, kot je imel namen ob Marijinih božjih potih že prvi Slovenčev koledar 1. lfMl. Sam škof dr. Rož-man je napisal zanimiv članek Gremo v Korotan — na božjo pot, kjer nam opisuje koroška božja pota. Jože Lovrončlč, posnik naAih romarskih oerkva, je v pesniški beso-dl opel Marije v Posočju (Stara gora. Polje, Sveta gora, Bršljanska Marija, v Vipavski dolini in na Mengorah) ter Jim dodal tudi opombe. Prelat F. K. Lukman je opisal romarske ccrkve med Dravo in Savo, Aleš Naprot na Notranjskem, Bednarik Jo predstavil — kot svoj čas Kremžar v SK našo goriško zemljo, Brnaški Beneško Slovcnce s člankom, kjer so zbrane zanimive številke in podatki zgodovinskega ln kulturnopolitič-nega značaja. Pesnik Brd L. Zorzut je predstavil Goriška Brda, dr. Ivo Cesnlk Vipavsko dolino, A. Trobše Bovško, J. Rejec pa je kot zaključek teh pokrajinskih podob podal nekaj statistike o Primorski Izpred prve svetovne vojne. Ta del Koledarja Je gotovo zelo zanimiv, izredno spretno urejen ln še bolj zanimivo opremljen s slikami kl Imajo svojo zemljepisno, pa tudi kulturno zgodovinsko vrednost Po tom enotno ln smotrno urejenem delu, slodl nekaj strokovnih člankov, kl jih uvaja razlaga ravnatelja Etnografskega muzeja dr. Ložarja o »hiSi« ali sprejemnlci, članok Izredne važnosti pri bodočem obnovitvenem delu v naši pokrajini. Dr. Ložar se zavzema Iz etnografskega stališča za ohranitev pomena ln funkcije »hiše-tudi v novih stavbah, kjer Jih sodobni arhitekti hočejo zamenjati s — »prejemnico. »Biša« Je več kot sprejemnica, je »zrcalo domačije« in to naj ohranijo tudi nove stavbe, kl bodo Bicer moderne in nove, toda v »smislu Izročil«, kl jih moramo ohraniti. Prof. Ste!« govori prav tako o varstvu spa-monlkov po vojni. Bogo Teply je napisal gospodarski članok »Iz zgodovine krompirja kl ga bodo gotovo vsi z zanimanjem prebrali, saj je' krompir naš največji dobrotnik sedanjih dni, pa bd se ne poučili o njoea zgodovini, imenih, boleznih, gojenju In pridelovanju, zlasti še, ker Je članok kljub po-ljudnosti pisan na temelju odlične znanstvene literature. Univ. prof. F. Štele omonja osemstoletno zgodovino Ljubljane ter jo ilustrira z zanimivimi slikami. Prof. Anton Moder dokazuje lz naravoslovja bivanje božjo v članku Ali ros nI Stvarnika! Ravnatelj F. Kotnik razlaga navado kresov ln kresovanja. Inž. Al. Nofhna pa govori o usnju ln njega Izdelavi. Zgodbica o vetru ln soncu naj bo leposlovni donesek mohor-jevl mladini. Med te člnnke je posejanih več pesmio znanih pesnikov, kakor so Go-lar, Stanek, Mauser, kakor tudi novih Milena Dobršck Itd. Leposlovje kot tako \ Koledarju ni zastopano (zato so Vočernlce) Temu čtlvu sledi mohorski pozdrav rajnim sodelavcem Mohorjeve družbe ln odličnim udom, kl so v zadnjih letih umrli (Breznik, Lea Fatur, eela skupina pravnikov, bogoslovnih profesorjov, umetnikov, duhovnikov Itd). Praktični del, kl vsebuje predvsem navodila 7.a umno kmcttjntvo, pa zaključuje Koledar. Prav na koncu bo šo praktična navodila, križanka ln seznam poverjeništev In udov družbe sv. Mohorja za 1. 1944 (kl jih je letos 18.455, 400 ve« kakor lani.) Tako imo letošnjega Mohorjevega Koledarja resnično lahko veseli: zapustil je obliko pratlko, ter postal zopet pravi vsebinsko bognti ln smotrno urejeni, domoljubno usmerjeni in versko navdušujoči koledar, kakor je skušal biti prodvojna lota. Toda zdaj je ilustrativno So bogatejši ter SOtranje modernejši, naslonjen tndi na čas. kl ga pomaga oblikovati. td. Cerkveni vestnik Štiridescturna molitev pred [»postavljenim Najsvetejšim se ob-Uaja ▼ stolnici dano«, jutri in v torek: ev. Rešnje Telo je izpostavljeno od 7. zjutraj vea dan. Danes popoldne bo ob 16. pridiga, nato sloveane litanije. Jutri in v torek bo ob 1630 pridiga, nato slovesne litanije. Vsak dan so popoldno ekupne molitvene ure, od 13—14 za dekleta, od 14—15 za mladino, od 15—16 aplošna molitvena ura. Jutri in v torek 1k» ob 16 žalostni del sv. rožnega venca s petjem. Vernike vabimo, da pridejo molit Jezusa. Naj bodo ti dnevi dnevi zadoščevrtnja in otroško vdano molitve. Klic velikonočne akcije ... S pepelično sredo 14. febr. pričenjamo letošnji resni postni fas. Z letošnjo velikonočno akcijo bomo skušali »vreči mrežo na globokoc in zajeti čim več vernikov, da bi sc odzvali klicu Ma-tero Ccrkvo k pokori in vrednemu prejemu sv. zakramentov. V ta namen bodo v ljubljanskih cerkvah posebne tri-dnevnico z nagovori In priliko za sv. spoved za vsak stan posehej, kot bo še podrobno javljcno. Molilno za Brečen uspeh velikonočne akcije, da bi letos večina, kolikor mogočo največ ljubljanskega prebivalstva Izpolnila velikonočno dolžnost. Darujmo vso trpljenje in strahotete vojno, pa pomanjkunjo. ia dušo v vicah) oba lapovcdana postna dneva; pepclnico in veliki petek držimo vestno in kdor le moro naj bo prostovoljno odrečo vsaki jedi la dneva ter firibranck daruje za stradajoče, katerih o io v Ljubljani med nami, naših bratov vsak dan več. Tako bomo pripravili pot Gospodu v naša srca in (»ostali vrod-ni veličastnega Vstajenja... OSEBNE NOVICE Poročila se bosta danes v St. Jerneju domobranski poročnik (iuttlin Franc iz. Gor. Mokrega polja in Karlina '1'urk i i Dol. Mokrega polja v šentjeruejski lari. Poroka. V soboto sta se poročila v frančiškanski cerkvi — v Marijami kapelici dipl. pravnica gdč. Anica Rojina in g. Rudolf feolar, referent Pokr. uprave. Priči sta bila nevestin oče g. industr. Tone Rojina in zdravnik dr. Žitnik. Mlademu paru iskrene čestitke 1 Anžlovarju Janezu v spomin Čeprav Te pokriva že tri meseco zemlja, še sedaj ne moremo verjeti, da Te res ni več med nami. Tista zemlja, ki si jo tako ljubil, za katero si dal celo svoje mlado življenje, to je sprejela vase in njena gruda jo zagrnila Tvoje mrtvo truplo. Tam nekje pri Žužemberku jo morilčeva krogla pretrgala vse tvoje nado mladega življenja. Bil si vesel in pogumen, odlikovala Te je hrabrost in ni tvoji soliorci Te pogrešamo v naši sredi. Kako težko je šele Tvojim staršem, bratom in sestram, ki vedo dn se nikoli več no boš vrnil modnje. Strašen je ta udare«, vendar pa Tvoji domači živo v zavesti, da si so odselil v boljše življenje, saj si sam vedno trdil, da je pri Bogu najlepše. Pragi Janez., počivaj v mini, Tvojo starše pa naj tolaži Bog. Tvoji soborcl. Ročni voziček (dira) dobro ohranjen, kupi Ljudska tiskarna. Varčssjte z vedo! Spočetka je bila igrača, danes V listu »Das Reich« je o razvoju raketo izšel izpod peresa Gerharda Meyer-ja pričujoči članek; Dve sto let ni bila raketa nič drugega ko igrača, čarobna ognjena zabavna reč za razveseljovanje na veselicah. Nihče se $e zmenil ni za to, da je ta igrača hkrati aH prav za prav v prvi vrsti izvor moči, zakladnica najsilnejšib energij. A potem, ko je začela znanost odkrivati z iger in čarobnih predmetov tisti tajinstveni pajčolan, ki je zagrinjal raketo, je trajalo samo še 20 let, da so rezko tuleče ognjene žog.e besnele i® cevi nemških metalcev megle na sovražnika in je bila torej raketa, daleč od preskusnih torišč, smotrno uporabljena kot orožje. Kitajci so poznali raketo Že Kitajci, ki so kot pravi pravcati čarodeji in rojeni znanstveniki skrivali marsikako iznajdbo, ki smo mi žele pozneje prišli do nje, so baje poznali tudi raketo, dasi kaj bolj določnega ne vemo o tem. Ko je bil iznajden smodnik, bi se bila tudi žo lahko uporabljala raketa, posebno še, ker je doba kemijo učila, kako se proizvajajo pestri plameni bengaličnega ognja. 2e leta 1800. je bil Anglež Congreve dovolj tehnika, da bi bil lahko prenaredil raketo, da bi ne bila lo igrača. Zgradil je raketo, ki jo je zadaj opremil z loputami in ki jo je spustil, napolnjeno z razstrelivom ali tajnimi sporočili, nad enote osvobodilne vojske. V drugi polovici 18. stoletja je tudi žo fizik llall krenil na ista pota. A šele ob zač^ku tega stoletja so stopili na plan znanstveniki, ki so sipoznali v raketi hkrati tudi letalsko pripravo. Ker se pa domišljija, čim je zbujena, brž povzpne preko smotrov, so v duhu videli, še preden se je moglo letalo le za nekaj centimetrov dvigniti s tal, kako jih raketa odnaša v brezmejno veeolj-stvo. bodočnosti Sanje Zakaj okrog rakete so se prikazovale vabljive podobe, saj je šlo tu za več ko le za pridobitev prostora v ozračju. Vse-mirje je vabilo, j*>let od zvezde do zvezde je dražil domišljijo in veselje do pustolovščin. Leta 1907. je Francoz Enault-Pelterie preiskoval možnosti poleta z raketami v vsemirje. in vsi kasnejši iz. najditelji, ki so žrtvovali svoja najboljša lela nevarnim poskusom s tem najbolj divjim in najbolj nebrzdanim izvorom sil, so videli svoj poslednji smoter v daljinah vsemirja. V slogi je moč Poedine pionirje na tem področju so ovirale naravne težkoče, a tudi pomanjkanje denarja za polet z raketo, tako da so se v letih jx> prvi svetovni vojni združili in so se vsi graditelji raket od Avstralije do severnih dežela prav dobro jvoznali. Drug od drugega so sprejemali pobude in nove domisleke in so skušali spraviti raketo na znanstveno podlago. Tako je dosegla raketa v dvajsetih letih svojo najlepšo dobo, ko so prvikrat začeli upoštevati tudi gospodarsko plat tega problema. In začela je govoriti matematika. Raketa nosi zalogo svojega kuriva s seboj, da se med letom pokuri. Tri navadnih izstrelkih se razvijajo energije zunaj in povsem neodvisno od pravega izstrelka V stročnici naboja, ne pa v izstrelku, v krogli sami, zgoreva naboj, in sicer trenutno, s skoraj nepojmljivo naglico in sicer v obliki eksplozije in pri tem proizvaja neizmerni pritisk, ki potisne raketo naprej. Rakete s tekešim gorivom Medtem so se bili že odvrnili od smodnikove rakete in prešli k raketi e tekočinami. Graditelj rakete si s smodnikom ne more dosti pomagati, ker je preveč razstrelilen in negospodarski. In tako so rakete usjiosobili za tekoče gorivo. Tekoči kisik se vali iz ene posode, bencol, alkohol ali druga goriva iz drugih posod in se združijo v eksplozijski plamen. Raketni avto Vse to so bila pripravljalna dela, ki so tvorila prepotrebno podlago za nekaj drznih pionirjev, ki so že leta 1925. vgradili rakete v dirkalni avto. Senzacija starta takega avta je izvabila berlinsko prebivalstvo 1. 19*27. na dirkališče, kjer je avto, gnan s silo 24 gorečih 37 raket, šinil mimo z brzino 336 km na uro. Te vožnje so vzpodbudilo graditelje, da so se slednjič odločili za to, da so vgradili »raketno motorje« v letalo. Prvo raketno letalo Dne 11. junija 1928 so bile končane priprave za odlet prvega, resničnega raketnega letala. Friderik Stamer je bil pri krmilu jadralnega letala »Štorklja«. (Pri letalih z raketami so vodilne ploskve spredaj ob trupu, ,tako da je nos popolnoma prost in ,lahko sprejme raketo.) V »Štorklji« sta bili dve raketi z 20 kg gonilne 6ile, ki naj bi se vžgali druga za drugo. Hkrnti naj bi se izvršil odlet tudi še z gumijasto vrvjo. Letalo je šinilo, ko 6e je zažgala prva raketa, čej pobočje griča, dvignilo se je in brzelo dalje. Prva raketa se je sežgala, a že se je vnela druga, tako da je mogel Stamer poleteti 1500 m daleč. Že pri naslednjem poletu je eksplodirala raketa že v drugi sekundi. Letalo se je vnelo, vendar je ogenj Stamer z drznim strmoglavljenjem udušil, a tedaj je eksplodirala še druga raketa in letalo je bilo izgubljeno. Prva smrtna žrtev S tem je bilo jasno dokazano, da jo bila raketa sicer možen, vendar še preveč nevaren in jako nepraktičen motor. A začetek je bil storjen. V Nemčiji 60 venomer nadaljevali tozadevne poskuse. Valier je prešel k tekočinski raketi in jo je vgradil v nov avto, ki naj bi bil startal 17. maja 1980. Avto pa se je raztreščil in Valier je postal prva žrtev raziskavanja z raketami. Vremenske rakete Drugi eo prevzeli to nalogo, ki še ni bila dokončana. Eden teh je bil Roumain Oberth, ki si je s svojimi sotrudniki izbral bližnji cilj za polet. Zgraditi so hoteli vremensko raketo, ki bi ponesla meteorološke priprave v dotlej nedostopne višine. Najprej so morali seveda doživeti grenko preskušnjo, da so tehniški poskusi ko sod brez dna. Niti ena raketa ni bila še startala, pa so poskusi požrli žo MALI OGLASI kar premoženje. Navzlic temu so Oberth in sotrudniki ustanovili 27. septembra 1930 raketno letališče Reinickendorf, odkoder so kasneje zares startalo prve vremenske raketo. Vsemirskl polet le v — računih Hkrati pa so ti drzni pionirji imeli pred očmi tudi polet v vsemirje. Razni smeli računi eo dokazovali, da more biti raketno letalo v nekaj sekundah posj>e-šeno na hitrosti več tisoč~ metrov v sekundi in pri tem brzeti v vsemirske višine. Čez nekaj let nato je avstrijski raziskovalec Eugen Siinger zamislil hipoteze za polet iz Evrope v Ameriko, pri čemer bi se spravilo letalo po zgledu človeške upornosti spričo pospešenja v prvih minutah do kakih 3000 km brzine na uro in bi bilo dvignjeno 100 km visoko, da bi potem v lepem poletu v dveh urah počasi padalo in bi kot navadno letalo pristalo v Ameriki. Že ti zgledi nam povedo, kako se je raziskovanje z rnketami na vse kraje razvijalo. Seveda se takšni poleti v domišljiji še od daleč niso uresničili. Žeto je bil velikanski uspeh, ko se je Rein-hold Tiling med leti 1931 in 1933 z 2 m dolgo raketo dvignil 8000 m visoko in 1800 m daleč. Zal pa se je Tiling pri tem smrtno ponesrečil. Raketna pošta Medtem pa je neki mlad avstrijski dijak kemije pred nosom odnesel vsem raketnim raziskovalcem slavo, ko je uvedel prvo pravo raketno pošto. Dne 9. februarja 1931 je po dolgih, težavnih poskusih obložil 1.70 m dolgo raketo s pošto — s 102 pismi — za oddaljeno, težko dostopno hribovsko vasico blizu Gradca. Dne 28. oktobra je poslal drugo pošilja-tev v to vasico. Zdaj je bilo 84 pi6em, ki so bile njih znamke kmalu povsod iskane in zaželene. Poštna služba se je v presledkih do 23. julija 1982 nadaljevala in ee je končala le zaradi upravnih težkoč. To je bila tebniBka revolucija, ki ee more njena razsežnost šele v bodočnosti izkazati. Spori Zaključek tretjega dijaškega smučarskega tečaja Danes dopoldne ln popoldne so bile ob zaključku III. dljafikega tečaja na Golovcu smučarsko tekme, katerih se je udeležilo 43 tekmovalcev. V dopoldanskem od. delku so bili doseženi naslednji rozultati: A) oddelek izurjenih: 1. Slstrlč Marjan 5.15, 2. Mušlč Niko 5.25, 8. Herman Frano 5.31. B) oddelek začetnikov* 1. Lekšan Mar. jan 5.20, 2. Bolha Frano 5.58, 3. Koran Anton 6.01. V oddelkih, ki so nastopili popoldan, je hit izid tekmovanja tate: A) oddelek izurjenih: 1. Btritih Fran 4.53 (najboljši čas dnevat), 2. Ristl« Sloboda 5.14, 3. Jančar Albin 5.14; B) oddelek začetnikov: 1. Zaletel Marjan 5.58, 2. Lovšin Janez 6.06, 8. Maneini Btojan 6.08. Organiza-oija tekmovanja je bita prav dobra. Po končanem tečaja so odšli dijaki s vod- stvom v prostore Športnega reforata, kjer so vrnili smuči, ki jih bodo danos (lopni, dne spot Izročili dijakinjam. Kakor smo zvedeli, se bo pričel v ponedeljek, 12. t. m., nov smučarski tečaj, v katerega bodo spre. jete vse dijakinje, kl so se prijavile. ......................................................um.......................................... Ko po dolgih letih opuščam svojo modno trgovino v Čevljarski ultoi St. 2. se vsem svojim dosedanjim cenj. odjemalcem najlepše zahvaljujem za vso naklonjenost. kl so ml Jo Izkazovali teknin mojega poslovanja. — Obenem si dovoljujem priporočati, da v hodeče poverijo svoje zaupanje in naklonjenost mojemu nasledniku, gospodu Rafaelu TKTNIK-u, kl si ho prizadeval postrečt vsakomur po svojih najboljših močeh ln možnostih. Jos. Podkrajšek- Pretnar iiuiiimiinmiuti(iiffliiniiniiiiHiiiiMiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiMiiii!iiiiiiiiiiiiiiuiiiiii •MfcfrUli Aotaa Mnnka prlmUf RADIO LJUBLJANA Dnevni spored sa 11. febrnar: 7 PoroAila v nemSčinl — 7.10 Veseli zvoki — 8 NemSki spored — 8.50 Poročila v slovenSčini — 9 Neinftki spored — 10 Poročila v nemSčini — 10.15 Praznična glasba — 11 Nemški spored — 11.30 Slov ljud. oddaja — 12 Napovod »poroda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 12.40 Nomški ljudski koneort — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave i« domovine izvajala radijski orkester in komorni zbor 15 Klasični trio — 15.45 15 minut za podeželje — 16 Koncert za vojake — 18 Nesmrtna glasila nemških skladateljev — 1? Koncert, — 19.30 Poročila v slovenSčini — 19.45 Kaj prl-naSa prihodnji tedon — 20 Poročila v nomščini — 20.15 Dve nervesti, zvočna igTa — 21.15 Ah, ljubim pač vse moške — 22 Poročila v nemščini, na/poved sporoda — 22.15 Plesni orkester — 23 Glasba prod polnočjo. Dnevni spored z& 12. februar: T Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročiln v slovenščini — 9 Poročila v nomščini — 12 Napoved sporeda, nato oiKjtdanskl koncert. 12 30 Poročila " v nomščini, o položaju in slovenščini — 12.45 Salonski orkester — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Važka godba — 15 Nomški spored 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Pisano poljo, daj židane volje — 18.30 Modigra — 18.45 ftegave besedo — 19 Rtlrjo fantje — 19.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Predavanje — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Iz opernega sveta — 21.30 Drobni napevi — Poročila v nemščini, napovod sporoda — 22.15 Lepa Je noč — 23 Glasba pred polnočjo. ■ : -v" fAjj&i-v«.-. ZOBNA •»Av^riV* * ,».: I >...-•;•, • , «9»JMp B Objave 1 CENJ. STRANKE prosimo, da dvignejo pri-ncienc pletenine, ker smo spet pričeli a trganjem istih. Izdeloval-niča vate Lud. Gerk-raan, Hrenova alica 8. LEPOSLOVJE •lovensko In tuje ter ostale izvirne knjige ia prevode kupuje Janez Dolžan, knjigarna — Stritarjeva alica. Kinematografi KINO SLOGA - »Nedolžna ljubica«. — Predstave ob 14. 16 in 18. Tel. 27-30-KINO UNION - Donielle Darrieui: sirota v filma »Njen prvi restanck« — Predstave ob 14, 16 in 18. Tel. 22-21. KINO MATICA . »Pasji dnevi«. — Predstavo ob 14, 16 in 18. Tel. 22-41. KINO KODELJEVO - Film »meha in zabave »Takoj se vrnem« - Predstave ob 14, 16 in 18. Tel. 21-91 I Vajenci | VAJENCA ali vajenko sprojmo kro- iačnica Gradišče 13, ijubtjana | Poizvedbe | ZGUBIL sem novo delovno obtoko (pajaca) v potek 9. II. od gostilno Kavčič do žel. prelaza Dunajska o. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi na naslov Stanko Potokar, Bežigrad 18._ PES nemški, kratkodlak. »Boj«. «e je zatekel. Privostl: Vrtača 10, proti nagradi__ Žnpeatna URA »Zo-diac« jo bila zgubljena 6. XI. Poštenega najditelja naprošam, naj jo odda proti nagradi na naslov v upravi »SI.« pod št. 915. IZGUBLJENA je bila od Drenikovega vrlia na poti mimo uradu, po drevoredu do Blci-vveisove ceste moška gnloša. Oddati je proti nagradi v trgovini F. Urbane. Marijin trg. IZGUBILA SEM dve otroški mlečni in živilski karti z nekaj denarja v mreži v sredo dopoldne po Smartinski cesti, Lipičevi ulici. Sv. Pctira nasip. Najditelja lepo prosim, naj odda proti nagradi rm na;yov, ki je na nakaznicah. C Službe 1 ta<«io H STAREJŠA GOSPA z učiteljsko taobrazbo išče nekaj ur dnevno primerne zaposlitve. -Pomaga otrokom pri učenju, poučuje gosli in glasovir na nižii stopnji; pomaga tudi v gospodinjstvu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Učiteljica« 803. ZEL. URADNIK v pok. vešč popolnoma nemščine. želi primerne zaiposIHve. Gre tudi kot inkasant, skladiščnik, vratair in slično. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod: »Pošten« štev. 606._ a IV najem I g Enostanovnnjsko HTŠO v Stožicoh oddam v najem. Nizka najemni na1Apihova_221 NJIVO orne zemlje ob Vodovodni cesti zamenjam za travnik nn Barju 7a eno leto ali dve. Klemen Franc, Snvlje št. 2, p. Ježica. I Sobe iStelo SOP KLJUČEV v črnem etuiju sem izgubil v smeri: Metelkova ulica. Cesta ROO let Ljubljane, Ciril Metodova, Bežigrad, r Oddati, prosim, proti nagradi v upr. »SloV.« Pred nekaj dnevi je bila NAJDENA na Po-ljonski cesti večja vsota denarja. Dobi se v Lichtenturnovcm zavodu, pisarna. SOBO ali pri moren prostor iščem. Ponudbe nn upr. »Si.« pod_»Soba« St. 929. SOBO opremljeno v sredini mesta ali trga Išče gospodična, ves dan odsotna. Ponudbe na upravo Slov. pod: »Mirna« St. 056. s Stanovanjal odd«io H ZAMENJAM komfortno dvosobno sta. novanjo s kabinetom v Zg. SiSki z enakim ali s trisobnim istotam. za Bežigradom nli na Mir-ju. K. M., Obiraka St. 27 a. (č (Službe I UČNO MOč za nemščino in italijanščino potrebuje zaselmi zavod. Ponudbe na ogl. oddelek pod: »Profe-sor-ica nemščine in italijanščine« 81. 96fl. PREVAJALEC za nem-ščino dobi tnkoj namestitev. Plača dogovoru. Sprejme se samo solidna moč Ponudbe pod: »Preva-jalec ncmSčimc« 978. Zanesljivo PRODAJAL-KO za cvetličarno — sprejmem. - Naslov v npravi »Slov.« št. 912. PRODAJALKA in učenka, z vso oskrbo v hiši, se sprejmeta v trgov, stekla in porcelana v Ljubljani. Ostalo po dogovoru. Sirote brez staršev imajo prednost. Naslov v upravi »Slov.« St. 982. STROJEPISKO izvež-bano, z znanjem stenografije, iščemo. Plača dobra. - Ponudbe pod »Takoj« Stev. 873* opravi »Slovenca«, b POSTREŽNICO - za več ur dnevno sprejmem. Vos dan hrana ln plača; malo dola, varstvo otroka. Naslov v npr, »SL« pod St. 879.__(b SLUŽKINJO sa vsa gospodinjska dola -pošteno, sprejmo 2-članska družina, Naslov v upravi »St.« pod_št^_927._(b "PERICO, dobro in zanesljivo, ki bi prevzela pranje perila na dom, iščem. Naslov v upravi »Slov.« št. 835. HIŠNO pomočnico in postrežnico za ordina-cijske prostore sprejmem. Naslov v upravi »SJov.« podšt. 824._ Gospodinjsko POMOČNICO sprejmem takoj k dobri družini. Vešča noj bi bila v.sega dela. Pogoji po dogovoru. - Naslov v upravi »Slov.« št. 932. {stanovanjal M »telo I SOBO in kuhinjo ali prazno sobo lfičem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »1 oso-ba« St 905. (• 1 Prodamo | Rabljeno moško OBLEKO v rjavi barvi za srednjo postavo, in škornje št. 41 in 44. zelo dobro ohranjene, prodam aH zamenjam Rimska cesta St. 2, III. nadstr., vrata 20. PLA6C, »rjav, dam. ski. za srednjo postavo, v dobrem stanju. ugodno prodam nli zamenjam. Galjevica 112._(1 DRSALKE vseh vrst dobite pri »Prometu«, naspr. križevniške cerkve v Ljubljani. I NALIVNO pero Va-termaus, damsko — ugodno prodam. Naslov v upravi »SL« pod St 918._(1 NOVE SANI v obliki zapravljivčka prodam ali zamenjam za protivrednost. — Peterca, Podutiška 45. 1 Črno SUKNJO; forto aparat 6X9. na plošče, s torbi oo; 2 nalivni peresi pooemi prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod št 924. _(1 LONEC, 40 1, rnjav, emajliran, nov, prodani ali zamenjam za protivrednost Naslov v upravi »SI.« pod St 935._(I Rabljeno KOLO brez pnevmatik - ugodno prodam. Apihova 22. MODNO OBLEKO, črno, salonsko, za srednjo moSko postavo - prodam ali zamenjam za proti-Sv. Petra vrednost, cesta 48. 0 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, skoraj nov, naprodaj. - Naslov v ravi »Slov.« it. 981. 1 Zamen jamo | GO.IZEU1CE St. 40 »amemjam za gojzo-riee St 39. Naslov v upr. »81.« St 917. ČEVLJE nudim za 2 dobra kolosarska plašča. Najtančnoje: Jug. Škofja ul. 3. ČEVLJB, krom, »t 40, predvojna lzde. lava, zamenjam ali prodam. - Društvena ull-ea «. Pdmat (l Otroški VOZIČEK globok, dobro ohranjen, preevojjen, zamenjam za športnega. Zg-lasiti se je pri Klnnu, Povšetova c. 55 - Kode- ljevo.___ ZAMENJAM lopo žensko darilo za protivrednost in moško obleko, predvojno blago. Markovčič, Jegličeva c. 10, IV. stop., III. nadstr. KOTEL litoželezen, 6« litrov, zamenjam. — Naslov v oglas. odd. »Slov.« pod št. 977. Zimsko SUKNJO črno, predvojno blago, prodam ali zamenjam za protivrednosti. Naslov v upr. »Sl.« St 935. (1 PRODAM ali zamenjam skoraj novo moško rjavo obleko za več.jo postavo, siv delovni suknjič (rekefb) iu čira damski kostum za srednjo postavo. -Strossmayerjeva ul. 4, I. nadstr., desno. SPALNICO in kuhinjo, modoma izdelava, prvovrstni material, do bavim proti zameni. -Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hrana« štev. 970. Pohištvo I ■ jI. K. m i-J Ročni VOZIČEK, 2-osnl (diro), kupimo ali vzamemo v najem za nekaj mesecev za delo v Ljubljani. Ponudbe na Lmgarjeva nI. l-II. CM Mil Bilo je to res pustolovsko življenje. Vedno sva hitela iz kraja v kraj... Pred nekaj tedni sem srečala čisto nepričakovano svojega soproga na cesti iz Monte Carla v Mentone. Vsaj zdelo se mi je, da je bil on. A ti trenutki so bili zame tako strašni, da sem od tedaj čutila, kot da me preganjajo vsi maščevalni duhovi. Ko sem povedala Karlczinskemu o tem srečanju, je bil tudH on silno razburjen in nemudoma sva odpotovala. Zaradi njegove bolezni sva morala odpotovati v Egipt. Od tedaj naju nesreča ni več zapustila. Danes sem preveič utrujena, da bi vam o tem kaj več pripovedovala. Kadczinski me je zdaj zapustil. Rekel mi je, naj jjočakam tu, dokler me ne pokliče. A čudno — odkar je odšel, se polagoma izgulblja vpliv, ki me je vsa ta Ifeta vezal. Zdi se mi, kot da polagoma zopet postajam jaz. A mnogo truda me stane to, da se .skušam zopet najti. Vendar pa znova lahko uporabljam svojo voljo in občutim z lastnimi čuti.« Dr. Slyjeve misli so se priborile skozi ta labirint vtisov do osvobojujo-če rešitve. ..,•«,. Ju'ita Sigmar ni lagala. Vse je pri: povedovala tako, kot se ji je v resnici dozdevalo, kot je dojemala s svojimi čuti. Da je v odločilnih trenutkih delala jx>d vplivom sugestije in da je Kadczinski s hipnotično močjo uničil ali jiotvoril velik del njenih spominov, tega še ni vecfela, a vendar je že nekoliko slutila. To je bil ključ za rešitev vseh zagonetnih dogodkov in vseh nesoglasij v izjavah prizadetih. A Julita je bila zdaj zares utrujena. Sedela je kakor strta pod strašnimi razkritji zadnjih ur in čisto brezbrižno gledala predse. Slyju se je zasmilila. Začel1 jo je tolažiti in ji dajati pogum. Zahvalil se ji je za zaupanje in jo prosil, če jo sme spremiti na njeno stanovanje. Njej pa je bilo ljubše, da se odpelje sama. Pogovorila sta se še o odhodu in se domenila, da se sestaneta na parniku. »Saj ne dvomite o tem, da bom jutri zares prišla?« je dejala z žalostnim smehljajem, ko mu je podala roko v slovo. »Nikakor ne, gospa; a tudi ne dvomim, da bo — no rečem vse — a še marsikaj v važem življenju spet dobro...« rvm. Velika restavracija, katere verande okrašeno z zelenjem segajo s_koraj do morja, je shajališče imenitnejših zimskih gostov, ki so se utrujeni od vele- mestnega hrupa umaknili v mir rajsko 1'ejjega Beaulieuja. Navipične skale Rochesa de St.^Mi-ehel varujejo ta blagoslovljeni košček zemlje pred rezkimi vetrovi s severa. Zato uspevajo tukaj v toplem zraku južne rastline, zaradi katerih je ta nekdaj skromna ribiška vasica dobila ime »Mala Afrika«. Med elegantnimi zimski gosti, ki so jim temnopolti natakarji v pisanih oblekah prinašali popoldansko kavo na srebrnih podstavkih, je bil pogostokrat komejcialni svetnik Sigmar v spremstvu sestre Renate. Njegovo zdravje se je v zadnjih tednih toliko zboljšalo, da bi 1'ahko užival v skromnih mejah prijetnosti življenja, ki mu jih jo omogočilo bogastvo. Toda sence preteklosti so še vedno vznemirjale njegovo dušo... Res mu je sicer bilo precej lažje, odkar se jo razgovoril z« dr. Slyjem. Bilo mu je kakor bolniku, ki je zaupal vse svoje težave rokam izkušenega zdravnika. Pisma, ki jih je dobival iz Egipta od nečaka in ki jim je dr. Sly veano pripisal nekaj vrstic, so ga vsakikrat nekoliko vznemirila. Vendar pa se ie vedno kmalu jx>miril. Vsaiko poročilo jo bilo kakor operacija na njegovi^ preteklosti, Vsaka je bit" potrebna in je pripomogla k ozdravljenju, a vendar ni bila nobena brez trpljenja. patentne peeteljn« mreže, otomane, moderne kauče ln fotelj* nudi «olidno ln p« nizki eenl RUDOLF RAD0VAN tapetnik LJUBLJANA Mestni trg Stev. 18 Ijjpjjštva I ELEKTROMOTOR 5—7 ks. 220-380, nov ali malo rabljen. In elektrlč. rftšo kupim ali zamenjam. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Motor 57«. (k SPALNICO, dobro o-hranjeno, kupim: P'®-čem s denarjem ali s protivrednostjo. Nasl. v npr. »SL« št. 875. TEHTNICO, kuhinjsko, i utežmi ali pa brez, kupim ali zamenjam za protivrednost Naslov v upravi »Slov.« pod St. 920._ (k Otroške VOZIČKE ku. puje »Promet«, naspr. Knžcvniške. cerkve, k ŠIVALNI STROJ -dobro ohranjen, knpi m ali dam protivrednost. - Ponudbe na upr. »81ov.« pod - »Dobro plačam« St 9,30._ (k KANTE (ročke), ploče vinaste, kupuje »Pe-trouafta«, A. Hmelak, Ljubljana. Ciril-Melo- deva 35 a._(k STEKLENICE vseh vtrst pletenke, Šivilj, ske odpadke, pločevinast® sode, vsakovrsten papirr, razne kovine, rabno ln no. rabno železo In tehnične predmete stalno kupuj« tor plača »Metalia« Gosposv. 16, tel. 32-88, naspr. Delavskega doma, (k GALICO kupim za lastne vinograde. Ponudbe: gostilna K a j ■ f e ž - Flori jansk« 4-POROČNO darilo, dragoceno, večje vrednosti, kupim. - Ponudbe na upr. »Slov.c z navedbo predmeta in cene pod: »Poročno da- rilo« St. 906._k TRGOVINA »OGLED«, t Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom in znancem, da je umrl naš ljubi sin brat, stric in »vak, gospod Pajh Anton policijski stražnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 12. febr. dopoldne po dohodu vlaka na C.to* suplje na farno pokopališčo v Višnji gori. Žalujoči: oče, mali, sestre, brata in sorodstvo ■■■■■■nBHBttBaHHKemaBSSU Naznanjamo, da je dane« nebeški Ofo " poklical k Sebi svojega otroka, na.šo preljubo mamo, gospo Ivano Ažman roj. Rovan Pogreb bo z Žal. kapele sv. Janeza v ponedeljek, 12. febr., ob 10 dopoldne k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v četrtek, dne 15. te. bruarja 1945, ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba Žalujoči hčerki MILKA in ANA. Mestiii trg št. 3, kupi: spalnice, Kuhinjske o-prave, omare, kreden- Stavbno PARCELO " "jani, (lt Ponudbe kupim v Ljubljani, (lo 200.000 lir. Po upravi »Slov.« pod: »Brez posredovalca« štev. 952.__ KUPIM stanovanje ali dol hiše, najraje center mesta. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Dostojen« 926. Glasba HARMONIKO, klavirsko, srednje velikosti. v dobrem stanju. kupim. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Harmonika« -St. 931._ UGLAšEVALEC gla-sovirjev, telefon 39-23. Jurasek, Zrinjskega e. 7, II. nadstr. B Radio I RADIO, dober, 4 do 6 oevni, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke upravi »Slov.« pod »Dober Radio« St. 925. (t RADIO, 5 cevni, nov, prodam. x Koblarjera ulica 7, i ce, kavče, otoma>ne, otroške vozičke, otroške posteljice, rjuhe, kapne, posteljnino io preproge, tekače, lino-lej, šival, stroje, por- Dotrpela js najina dobra, skrbna mama, stara mama, teta in tašča, gospa Schulter Katarina roj. Eržen hlina posestnica la upokojenka Pokopali jo bomo v ponedeljek, dne 12. febr., ob 9 dopoldne iz kapelice sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. L j a b 1 j a n a , dne tO. februarja 1945. Žalujoči rodbini: SCHULLER . AVSENEK H Umrl nam je naš ljubljeni oče, Btari oče in brat, gospod Windischer Josip posestnik v Bršljinu Pogreb dragega pokojnika je bil v nedeljo, dne 4. svečana 1913, ob '/,5 popoldne iz hiše žalosti na šmihelsko pokoipališče. Novo mesto, Ljubljana, dne 10. svečama 1945. Josip, sin; Gutnik Ela roj. Windlscher, sestra; Milka, snaha; Joži, Tomo in Niko, vnuki. JL Umrla nam je naša dobra mama, tašča in stara-mama, gospa Debeljak Marija roj. Kušar vdova Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek, dne 12. februarja 1945, ob '/<9 dop. z Žal. kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. februarja 1945. Žalujoči sin PAVEL z družino. Vsem, ki «te z nami sočustvovali, počastili spornim naših dragih ter jih v tako častnem Številu spremili na njihovi zadnji poti — PRISRČNA HVALAI Posebna zahvala pa gre vodstvu pri izkopavanju trupel ter g. govorniku, ki ie je s tako v srce segajočimi besedami poslovil od «sše ANICE, TETE in STRICA. MILAVCEVI si, celan, steklenino drugo. in k KORENJE ^in kTrnil"-no peso, po 2000 kg, kupimo. Higijenski zavod v Ljubljani, Za- loška cesta 2._k POZOR! Kupujem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najviiji ceni. Grebene Alojzij - Gallusovo nabrežje St. 39, Ljubljana._k KOPALNO PEČ v do. brem stanju s podstavkom in baterijo vred kupim. Ponudbe pod: »Kopalus peč« na ogi. odd. »Slov.« Stev. 984 do 14. t. m._k OlyaO TEIjICO, težko nad 400 kg zamenjam za molzno kravo. Vod-n i kova 232, Dravlje. PETELINA plemenskega. leghorn, prodam, najraje pa zamenjam za protivrednost. Ga-sHska 8._j ZBIHKA _ »SVET« ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili nušo zlato mamo Marijo Grebene roj. Zoro na zadnji poti kljub slabemu vremenu in nanj izrazili osebno oli pismeno svoje sočustvovanje. Vsem Bog plačaj! — Sv. mašn zadušnica sc bo brala v farni cerkvi v Trnovem v ponedeljek, dne 12. februarja 1945, ob 8 zjutraj. V Ljubljani, dne 10. februarja 1945. Žalujoči ostali. lzire-vso ZAHVALA vsem, kl ste nam izrazili svoje sožalje ter spremili našo ljubo mamo, babico, prababico im taščo, gospo CEH JOSIPINO na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo i kamo č. s. prednici Zavetišča sv. Jožefa za skrb in spremstvo ob pogrebu ter ožjim rojakom »Istranom« za številno udeležbo ob pogrebu. Maša zadnšnico bo v torek, 13. febr. 1945, ob '/iS zjutraj v kapeli Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Rodbine: Dr. Čeh, Kyovsky, dr. Volavšek, Čeh. mmmmmmmammmmmmmam FBr »Ljudska tiskarna«, z s »Ljudsko tt-1 sksrnn«: joze kraniario — iicrniisgeber, izdajatelj: Joško KrošolJ — SciirlfUeltee. nrednlk: Janko Hafner. ^