Poštnina plačana v gotovini, tf Ljubljani, dne 30. januarja 1924. Izhaja vsako ir.do ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Dia. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali ni« prostor 10 Dia. .1.2. Spisi in dopisi s« pošiljajo Uredništvo Domoljuba, narofnina, reklamacije in inserati pa Upravniltvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Lenin umrl. Trije dogodki vzbujajo pozornost po edem svetu: du jo Jugoslavija svobodno državo Reko prepustila brez vsake odškodnine Italiji in ž njo s klenila prijateljsko zvezo; da jo na Angleškem delavska stranka s svojim voditeljem Makdonaldom prevzela vlado v svojo roko in da je umrl predsednik združenih ruskih sovjetskih republik Lenin iu bil zadnjo nedeljo v Mo-vkvi brez križa in duhovnika pokopan. Težko da bi so kdaj v ca svet zjedinil v presojevanju Lenina in njegovega dela, a one zasluge bodo mu vsi priznavuli, in ta ju, da se je vslod njegovega nastopa končala ž« 1. 1!*18 svetovna vojska. Pri nas se ntcer rado govori, ? .stanove, namesto plemenitašev so jtobili izvestni delavski voditelji raznovrst-? Predpravice v svoje roke, zasobna last-"ma se a; dala odpraviti ne pri kmetih ne delavcih, skupno proizvajanje induslrij- m obrtnih izdelkov sc vsled nezmož-'°?ti, nebrižnoetl in nemarnosti boljševi-" delavcev ni obneslo, vojska je bila j..,"., r'()tranjili nemirov in zunanjih nepri-tuoijev se večja kot pod ruskimi carji, skratka: boljševiški načrti so niso dali izvesti no v Rusiji ne drugod. Korak za korakom je moral Lenin odstopati od svojih vzorov in danes se vlada na Ruskem kakor pod carji, samo da vlado izvršuje par delavskih voditeljev in to šo brezobzirnejše in krutejše nego carji. Carizem ni bil dober, a tudi boljševizem ne. Zadnja l«ta se je Leninu omračil duh in njegov', prijatelji so vladali šo bolj brezobzirno in nespametno. Tudi pri nas na Slovenskem hočejo nekateri posnemati Lenina in njegovo načrte. Socialisti in komunisti hočejo nadvlado delavskega stanu nad vsemi drugimi, samostojne?.! pa kmetskega stanu. Zato huj-skajo stan proti stanu, vzbujajo nezaupanje in sovraštvo, delavski in kmetski ^razred« korakata vsak svojo pot — smejijo pa so pri tem in žanjejo samo kapitalisti. Slovenski kapitalizem je šo sicer mlad, toda tudi tuji kapitalizem na naših tleh ni bil nikdar tako jak kakor jo danes slovenski. Le poglejmo na časopisje, cela vrsta jo odvisna od podpor kapitalističnih podjetij, in mora oznanjevati želje in nazore denarnih mogotcev! V njihovih rokah je . Jutro;: 2 Narod«:, >Narodni dnevnik«, »Kmetijski liste, /Domov; a«, da pustimo štajersko liste pri strani. Pozor! Preselitev! Popolnoma varno nnloiito svoj denar pri »Vzajemni posojilnici« t Ljubljani — r. i. a o. z. ki se je PRLSLLILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem irgu poleg nunsko cerkve v . lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg bolela «UN10Nc. — Hranilne vlogo se obre6tujejo po 0% brez odbitka rentnega in invalidskega davita. ~ Vloge v tekočem računu se obrestujejo p© 5 72%, vez. tudi po 6V2% VARNOST za hranilne vloge !« ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna pnsoji'-nca relativno veČino deiiic stavbne delniške družiie hotela »Union« v Ljubljani — Vrhutega je njena list nova lepa palača ob MlkloSifevi cesti, več mesbiih lii$, stnvbišč in zemljišč v tu-111 inozemstvu — Dcnnr sc^ naloži tabko tudi po pi 5tnih položnicah, 5881 • Našo stališče jo povsem drugačno. No stan nad stanom mora vladati, ampak pravica in ljubezen med stanovi. Vsi stanovi so potrebni, a nobeden ni poklican za nadvlado. Naš Bog pa ni kapitalizem, to zlato telo, katerega moli dandanes javno in tajno na milijone in milijono ljudi, ampak oni Bog, ki je hodil po svetu, učeč nas, da smo vsi bratje medseboj, ki se moramo ljubiti in podpirati, in ki je sam izvrševal to ljubezen, da je napajal žejne, nasičeval lačne, ozdravljal bolne, tolažil žalostne, sploh povsod delil dobrote. Naš vzor ni Lenin, ki jo vladal s krvjo, s krivico, s sovraštvom, nal vzor je Jezus Kristus, ki jo iz ljubezni do vsega Človeštvi na križu trpel in umrl. Moč poštenja« Povsod poštenje največ velja, tudi v. politiki. Pravijo sicer, da sta laž in zvijača v politiki posebno močni. Poštenje j« so močnejše. Slovenska Ljudska stranka je strank« poStenja. In zato je prepričana, da bo koncem koncev zmagala, da mora zmagati. Kdaj bomo zmago dosegli, ne vemo; vemo pa, da jo moramo doseči in jo bomo dosegli, ker je nas boj boj poštenja proti korupciji, proti nepoštenju. Vse stranko »o se že umazalo ob raznih prilikah, v raznih aferah, ki so pri nas postalo tako pogoste, da smo se jih že navadili, da smo postali neobčutljivi za nje. V te afere so zamotani poslanci zdaj ene, zdaj drugo stranko, največkrat pa voditelji strank sami. SLS jo ostala čista; njenim poslancem ne more nihče očitati nobenih umazanih afer. Nasprotno, ona je vodila boj proti nepoštenju in vedno brez usmiljenja in brez obzira ožigosala ono stranke in one zastopnike, ki hočejo delati umazane kupčije v škodo države na račun ljudskega zaupanja. SLS nima niti desetine vseh jugoslovanskih poslancev. Toda njena moč je zlasti v načelih in poštenju. Njeni poslanci so bojujejo v tem neenakem boju z zaupanjem, da v koncu koncev poštena slvar mora zmagati. Dolžnost vsakega pristaša SLS je, tla ima živo vero v moč poštenja i« 'sli in obljubo jugoslovanskega člana v pleKscitni komisiji, ki ie o priliki nesrečnega irida ljudskega glasovanja obljub roškim Slovcncem, da slovesno jih jugo- slovanska vla.la ne bo pozabila. Slovenski poslanci, spomnite na lo obljubo belgraj-sko vlado. V mesecu februarju ali marcu se bodo vršiie na Koroškem občinske volitve. Nemci se že vsepovsod pripravljajo na enoten nastop z enotno kandidatno 'isto. 'ioda tudi koroški Slovenci se resi bova glavna in vodiln tično in gospodarsko društvo« bo v ta na men v kratkem sklicalo v Celovec zbor za- ,. upnikov, pri katerem se bodo določile za \ občinske volitve potrebne smernice. Sio-( venci tostran Karavank želimo bratom na oni strani mnogo uspehov. čunala za vse to kot odbitke od dohodkov, za prehrano hlapca in dekle ter očetov kol in za vse gospodarske stroške? 12.000 KI Dotični kmet je napravil priziv, dokazoval s pričami ter z lastnoročnimi potrdili dolične dekle in hlapca, da je samo njima dal v narju plačo več kot 12.000 K. Kje pa je nju-na prehrana ter prevžitek staršev itd. Kaj je odgovorila davčna oblast? Priziv popol-noma zavrgla ter obdavčila dotiČnega kmeta po paragrafih. Ali ni to brezmejna krivica davčnega uradništva, iz katerega — vsaj od gotovega dela — izvira neko hudobno sovraštvo do kmetskega prebivalstva, ko tako krivično in lažniivo obdavčuje trpina! Nekaj časa je kmet plačeval dohodnino, a ko je spoznal, da pa davčni vijak vedno krivičneje odira, se je tem krivicam naravnost uprl. Lažnjive dohodnine ne plača! Davčna eksekuciia ie vedno na poiu r. orožniško asistenco ter je že vse zarubljeno. Mi smo prepričani, da znkon ne dovoljuj in ne veleva, da bi morala davčni oblast tako krivično postopati po predpisih dohodnine. Dokler je davkarija por-tonala pravično, je kmet redno plačeval. Sedaj je pa krivica že tnko očita, da sili snma krre-ta, da se upira temu izžemanju. A ko bi bila pot v Ameriko prosta, kot je bila prei, romal bi slovenski kmet kar trumomn t:a, toliko časn. da bi se ves izselil in pustil davčnemu režimu ta pusta rebrn naših senožeti; snm naj bi po r jih iskal dohodnine. Todn žal, smo tukaj in moramo biti, da nas mili belgra;ski centralizem. Ako se ne bo prn-drugačilo, ako ne dobimo Slovenci svoje avtonomije, dn si uredimo gospodafske razmere po svoje, nas bo belgrajska porodica tnko oglodala, kakor človeka v Afriki gobava bolezen. Končno bi prosili tiste gospode, ki co strokovnjaki v tem oziru, naj bi napravili kak načrt, kako bi se iskal dohodninski davek po kmetih tia pošten način, ne pa tako kot sedaj, ko si nekateri davkarji s pomočjo svojih tajnih davčnih zaupnikov kar izmišljajo, kako bi nekatere kmete obdavčili. V vsako hišo »Domoljuba4! . i i a v i'« * in/t^ct idatno 'isto. 'loda tudi <■ _ * s _ • esno pripravljajo. Nji-:rt y| na organizacija »Poli- , 1..,.rl. ..a ti,, to nn_ i - t V^ 1 -V. (Dopis kmetskega posestnika.) Kako krivično se postopa pri odmerjanju dohodnine, navedemo med sto in slo slučajev samo enega. Neki posestnik napravi napoved za lete 1623. Imel je poleg svoje družine tudi fflmMi* hlapca in deklo ter dolžnost, očetu dajati kot. Da je imel dotični gospodar tudi dru-ilflJj, ge gospodarske stroške, se razume samo po [M '' sebi. In koliko mu je domača oblast žara Italija. Po pogodbi, katero jo preteklo medel jo Pašie podpisal v Rimu, pripade Reka za nedogleden čas pod Italijo. S tem je Pašič prepuslil novih 20.000 Hrvatov krutemu laškemu jarmu; odprl pa jo obenem požrešnemu Italijanu eno glavnih vrat na Balkan. laški fašisti so priredili Pašieu bučne parade; Slovencem in Hrvatom se je stiskalo srce v grozni boli, ko so morali zvezanih rok zroti to brutalno Pašičevo po-£ejje Tik pred podpisom te nove sramoto za velesrbsko belgrajsko vlado pa jo fa-šistovski poglavar Mussolini razpustil rimsko zbornico, potem ko je šo prej priredil prekanjen volivni red, ki mu jamči, da dobi njegova stranka pri prihodnjih volitvah, ki bo vrše dno 6. aprila, nad dvetretinsko večino poslancev. — Kaj bodo storili pri volitvah naši zasužn jeni bratjo Slovenci in Hrvatje na Goriškem in v Primorju, še ni gotovo. Prebrispni Mussolini je namreč raz-del" vse držr-o na 13 volivnih okrožij, pri tem pa ie Slovence in Hrvate tako hudobno raztepe' po okrožjih, da jim popolnoma onemogoča strnjen nastop. V razpuščenem parlamentu so imeli Jugoslovani 6 zastopnikov. Anglija. '22. januarja je izrekla spodnja zbornica dosedanji Baldvvinovi vladi ne-raupnieo in sicer je -dasovalo za nezaupnico 828 j "Jancov, proti pa 256. Po glasovanju je vlad u odstopila, nakar je kralj poveril sestavo vlade Mak Donaldu, ki jo je sestavil takoj naslednji dan in sicer izključno iz pristašev delavske stranko, prvič v dolgi angleški zgodovini. V novi vladi je tudi znani Nool Buxfon, minister za kmetijstvo, predsednik balkanskega odbora, ki je Baje povabil Radiča v London. Radič jo z Dunaja, kjer so sedaj mudi, poslal Mak Donaldu v svojem imonu in v imenu hrvatskega narodnega zastopstva pozdravno brzojavko. Mak Donald je bil rojen leta 1866. na Skots' em kot sin preprostega poljskega delavca. St. oče Pij XI. so zopet jioslali mona-kovskemu nunciju milijon lir z naročilom, da naj jih razdeli broz ozira na vero med stradajoče v Nemčiji „ "ZA SVOJO DRU2INO VZAMEM IZKLJUČ-NO LE VASE TESTENINE,« jc prianal eden največjih trgovcev z delikatesami v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki pozna >n ima na razpolago najboljše izdelke, ve, kaj le dobro. Pf Alf lip Podpisana prckllcujem vse žaljive . ' besede, kar sem jih govorila proti Mariji F a j f a r iz Rupe, ter se za to odpuščanje 'Tino zahvaljujem. _ MAR. B1JKOVNIK, Repa. "salto msozlno, jobile pri tvrdki KMET in KOMP., LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 8, P() 25 par w kilogram. 528 I-EP PLEMENSKI BIK Naprodaj, Star eno leto, dlake zeleno-sive, do-m"1,:1' "obro preizkušena vrsta. — J. 6KRBF.C, *amesk 30) po5,a s,ar!trg .„ Rake|0 let. Doma je bil iz vasi Polzela v Savinjski dolini in je prišel v Ameriko pred lo leti. Pokojnik se je izobrazil na orgljarski šoli v Ljubljani. Zapušča ženo brez otrok. — Umrl je v Chisliolmu, Minil. Josip Petrič, doma iz vasi Vrhnika, iara Stari trg pri Ložu. — V New-burgu je umrla v 38. letu starosti Frančiška Zakrajšek, doma iz vasi Krka na Dolenjskem. Zapušča moža in 7 otrok. — V istem kraju je umrla Frančiška Jerič v staros-ti (37 let. Ležala je žc več let v bolniški postelji. Pokojn.ea je bila doma iz P rimsko vega pri Kranju. — V Cleve-landu, Oh i o, se je ponesrečil 42 letni Mat. Praznik. Ko se je v avtomobilu vračal domov, je zadel z avtomobilom v voz cestne železnice. Pri tem si je Praznik zlomil 7 reber in roko ter je zc 10 minut po nesreči umrl v bolnici. Doma jo bil iz vasi Medvedjek p>ri Velikih Laščah in po poklicu tnizar. V Ameriki je živel 19 let. Zapušča ženo in 4 otroke. Umrl je v Stožicah pri Ježici g. Janez Pečnik zemlj. posestnik in gostilničar pri Urbančku na Dunajski cesti. Star je bil 75 let. d L mrl je na Podhruški župnije Sela pri Kamniku na videz skromen, a v resnici zelo duhovit mož, >stari Prelesnik« Martin Berlec. Zanimivo je bilo tega moža poslušali. Bil je izvrstnega spomina. Kar je kje slišal ali bral, zlasti v mlajših letih, vse si je zapomnil ter v lepi šegavosti kratkočasil človeka, tako da si se mu moral smejati. A rajnki Prelesnik ni bil samo dober za druščino ampak tudi Bkrben oče in dober vzgojitelj svojih otrok. Malokateri se more ponašati » tako lepimi sadovi prave vzgoje kakor ta. En 6in je frančiškan v Kamniku, p, Evstahij, drugi je lazarist v Ljubljani, g. Anton Tretji je v saleziianskem novi-cijatu v Radni. Najmlajša hčerka je pa usmiljenka v Ljubljani. Kar je na tej družini posebnega je to, da so prav vsi večali-manj pesniški in vzorno lepega življenja. Pokojnik naj uživa obilno plačilo pri Bogu! d Strašna smrt v peči. V belgrajskern gledališču se je dogodila v prostoru pri kotlih strašna nesreča, katere žrtev je postal 30 letni kurjač Nikoia Mačkič. V petek jutro ga je napadla bolezen padavica, toda Še! kurilnice mu ni dovolil, da se odpočije od napada, ampak je moral še nadalje kuriti. Ko je odprl velika vrata na peči, se je vsled slabosti zgrudil ter omahnil skozi vrata v žareče žrelo velikanske peči. Na njegov strahovit krik bo prihiteli uslužbenci na pomoč, toda bilo je že prepozno. Mačkič se je v peči živ spekel. Po daljšem trudu so potegnili iz peči pečen kup mesa, v katerem pa je bilo še življenje. Mačkič se je mu-čil še dve uri, preden je izdahnil. d Smrtna nesreča. Neprevidno ravnanje s puško. Filip Burnik, 17 letni mesarski vajenec pri Matevžu Burniku v Osojni-ci, je snažil lovsko puško svojega gospodarja Matevža Burnika. V puški je ostal naboj, ki se ni užgal in je ostal v cevi. Ko je potegnil dečko skozi cev vrv in hotel iz-vleči zamašek, se je naboj vnel in izstrelil ter je strel zadel fanta v trebuh. Težko ranjenega dečka so prepeljali takoj v Žiri, kjer je bil slučajno okrožni zdravnik iz Škofje Loke g. dr. Hubad, ki je poskušal dečka rešiti. Bilo je pa že prepozno, lant je umrl med pregledom. ci Smrtna nesreča. Iz Št Gotarda pri Trojanah nam poročajo: V petek, 18. jan. je šel posestnik Lovrenc Strnišnik iz Zapia-nine s svojim sinom sekat v gozd bukev. Ko sta jo podsekala, je padla na drugo bukev. Oče je šel s cepinom izpodnašat, pri 11 m ga je pa drevo s tako silo udarilo, da je bil pri priči mrtev. Pokojnik zapušča več otrok, katerim je že pred par leti umrla mati. — Svetila mu večna luči d Zverinski zločin. V selu Jagodnje gornje pri Bcnkovcu v Dalmaciji je 25 Mni fant Dušan Kereš zalezoval 19 letno Kožico Cupič. Ker ga je odbila, jo je na paši s silo napadel in ker se je branila, ji je s kamnom razbil glavo, jo onečastil in oropal. Ležečega so opazili in ga izročili orožnikom. Zločin je priznal. Prebivalstvo je zločin skrajno užalostil in razburil. d Pretep na Bojancib na Belokranjskem. 23. decembra se je vršila velika vojska na Bojancih, ki šteje 45 hiš. Padlo je do 100 strelov. Eden je bil mrtev, več pa ranjenih. Pri vojski so udeleženi možje, ki so se sprli. Na Bojancih prebivajo izključno samo pravoslavni Srbi. d Morski roparji v Dardanelah. Par-danele so znana morska ožina med Evropo (Turčija) in Malo Azijo. Pred kratkim je plul skozi Dardanele grški parnik >Mari-nac naložen s petrolejem. Parnik je nekega večera zaneslo na breg. Kmalu pa se n;u je približala barka, katera ie bila polna oboroženih Turkov. Poskakali so na grško ladjo in pod smrtnimi grožnjami zahtevali, da se jim izrofe vsi grški potniki. Tu pa je posegel kurjač Efimof po zvijači, ki jo vsoti rešila življenje. — Znal je rumun-sko govoriti. Splazil se je hitro na prednji del ladje, snel grško zastavo in nauiesio nje razobesil rumunsko. Potem je stopil pred roparje ter se predstavil kot kapitan ladje, trdil, da je ladja rumunska in da & Grki nima nobenega opravka. Roparski poglavar je zahteval ladjine dokumente. Kurjač tudi sedaj ni prišel v zadrego. I'°* tegnil je iz žepa neke rumunske papirja ki jih Turki seveda niso razumeli, toda se zadovoljili z njimi m zapustili ladjo. Ko i« grška ladja odplula, je zopet razobesil« d Občinske volitve na Koroški Beli. Pobili so: SLS 195 glasov z 12 odborniki, socialisti 160 glasov z 9 odborniki, liberalci 03 glasov s 4 odborniki. Naši so se izredno vrlo držali, kakor kaže uspeh. p Razdelitev Slovenijo so zopet odgo-dili ker so uvideli, da je tozadevni zakon silno pomanjkljiv in je razdelitev nemogoče izvesti. Zakon bodo šo popravili. p Prepir med samostojnimi. ^Jutroc poroča, da je na zboru samostojnežev v Celju došlo do hudih prepirov med vodstvom SKS in posameznimi delegati, ki so očitali Puclju hlapčevsko politiko napram Pašiču. Puclja je branil njegov prijatelj Drofenik. p Uganka. Tika-taka, tika,taka. Kdo je to? (Izmed rešilcev te uganke bo 10 izžrebanih, od katerih vsak dobi trezplačno povest »Dekle z Močevjat. Rešitev z natančnim naslovom naj se pošlje na Uredništvo Domoljuba.) p Samostojni veljak Urek je bil prod celjskim sodiščem obsojen na en mesec zapora, kakor poroča liberalni »Tabore. p Radikali sumi o sobi. Radikalni poslanec Rankovič, ki se je začel upirati korupciji lastnih vladajočih pristašev, je napisal v svojem listu »Smotra« sledeče trde, pa upravičeno besedo: »Glavna odlika mnogih naši'i voditeljev po ujedinjenju obstoji v tom, da razsipajo državno imetje. Državno imetje so smatra kot čisto maslo. Redki so, katerim je na tom, da ga zbirajo, čuvajo in trosijo lo za prave potrebe. Ker so tako delali, je prišlo do ogromnega deficita v državnem proračunu, kateri še danos v resnici obstoji in za katerega jo kritje zelo težko najti. in ko so s takim delom ti voditelji pri-tiraJi državo v obupen položaj, takrat so prišli na hiter in gladek način do velikega izobilja, akoravno so se nahajali pred vojno v slabem materijelnein stanju.« In s temi voditelji se je sedaj zvezal g. Pucelj, ki mu zato plačujejo dnevnik. Ni euda, da je prišlo v Celju do prepira. p Antou Podbovšek, ki jo bil včasih pesnik v »Dom in svetu«, nato socialističen urednik in nazadnje voditelj slovenskih radikalov, se je z Novim letom, kakor izjav-Ija, odrekel vsakemu političnemu delu. P Opeaieienalni blok proti Pašiou s© vedno bolj bliža uresničenju. Med SLS, Ra-dieevci in muslimani se vršo živalino seje, Sriko zastavo. Ko so Turki, ki so pluli za nJimi to videli, so zasuli ladjo s ploho krogel, toda dohitoti je niso mogli. Ali s« nam naši očetje zato okr smili »cro, da jo mi teptasso s tem, da naro-arao "> plačujemo proti versko časopisje? »Največja sramota vsakega narod« Paje v tem, da svoje lastne sramot« nit ec ne čuti. Kaj pa naj rečemo o narodu, ™ «»o| lastno sraMoto celo plačuje? (Be-Kolba o breeverskem časopisju.) demokrati z Davidovičem so pripravljeni sodelovati, če ne bo Pribičevič, ki drži s Pašičem, padel svoji stranki za hrbet in Radičevci izjavljajo, da so vsaj delno pripravljeni iti v Belgrad. Zemljoradniki s Pucljem so proti bloku, ker se ie Pucelj s svojo stranko naslonil na Pašičeve radikale. p Radiča in dr. Mačka hočejo pred sodišče. Belgrajsko sodišče zahteva od narodne skmpščine, da sme soditi in obsoditi Radiča in dr. Mačka, ki sedaj vodi Radi-čevo stranko, ker da sta kriva vohunstva v prid neki tuji državi. p Veliko protestno zborovanje proti Pašičevemu sporazumu z Italijo se je vršilo v soboto zvečer v Ljubljani. Govorili so gg. Smodej, dr. Ravnihar in dr. Oblak. Med govorom dr. Ravnihar ja pa so vprizo-rili orjunci škandal. Njihov vodja inženir Kranjc je prekinil njegov govor ter se ustil, da bodo s pestmi pregn£di Italijane. Usta imajo orjunci res široka. p Hrvatski kapital v Bosni vedno bolj prodira in izpodriva Srbe. Srbski kapitalisti se pa zelo boje, da ne bi izgubili neiz-črpanih bosenskih zakladov in so začeli z veliko propagando za združitev srbskega kapitala v Bosni in skupen boj proti Hrvatom. p Bismarckova prerokovanja. Bismarck jo znan nemški državnik, ki je s svojo železno odločnostjo vodil in utrdil nemško državo preti pol stoletja. Zunanji urad nemško vlado je sedaj objavil razno tajne spise, med temi tudi Bismarckovo pismo, ni ga je 10. nov. 1887 pisal cesarju Viljemu 1 Posebno povdarja, da bo nova vojska povzročila revolucijo ne samo v eni državi, temveč v mnogih, v premaganih in zmagovitih. Boj se bo bil ne med Francozi, Nemci, Rusi in Italijani, temveč med monarhijo in republiko. Na Francoskem bo poraz pomenil revolucijo, dočim bi zmagovit general mogel znova upostaviti monarhijo. Poraz Avstrijo bi pomenil njen razpad in na njeno mesto bodo prišle republike v nemških in balkanskih deželah. Če bo poražena Nemčija, kar pa ni verjetno, se bodo demokratične in socialistične stranko zelo okrepile. V",it '■;.,*.■• .J ••V,. t&K. - v - *:■ itti MILO »GAZSLA" ODTEHTA PO SVOJI IZBOSNI KAKOVOSTI vse manjvredne, cenejše Izdelke. DOB»T£ OS V V S .KI TiUlOVIN!. DRUŠTVENA NAZNANILA — za prireditve zvstonino ali srečolovom bomo odslej priobfevali v »1> moljubu« le proti plačilu pristojbine, ki znaša 1 krono za vsako besedo. Besedic t eno ali dvema črkama no Štejemo. Gg. društveni tajniki naj pri po-šiljatvi naznanila pristojbino sami izračunajo znesek prilože v denarju ali pisemskih znamkah. Nazaanil brez priloženo pristojbine ae bomo objavljali. n ZADRUŽNO-GOSPODARSKI TEČAJI se bodo vršili v bodočem tedna: IZLAKE pri Zagorju dne 6. lebruarja, SELCA nad Škoijo Loko dne 11. febr., ŠK0FJA LOKA dne 13. februarja, TRATA pri Poljanah dne 14. februarja. Toč.»ji _ enodnevni. — Predavanja se prično med 8. in 9. uro dopoldne. — Predavatelji iz Ljubljane hodo »redavali o kmetijskem zadružništvu (zlasti o kreditnom in blagovnem), o kmetijskem gospodarstvu (živinoreja, prašičereja, mlekarstvo, gno-jonjo itd.) in o potrebi ter pomenu strokovno organizacijo. Člani zadrug, zlasti člani na čel ste t in nadzorstev, udoležite so polnoštevilno tečaja in priredite s seboj tudi druge 1 n Ob priliki zadružno-gospodarske-ga tečaja v Skoiji Loki 13. februarja se vrši tudi ustanovitev pasemskega okrožju za Gorenjsko. Zato so na ta tečaj vljudno vabijo zastopniki vseh gorenjskih živinorejskih zadrug, zastopniki občinskih živinorejskih odsekov in sploh živinorejci. n Gor. Logatea. Prosvetna zveza v Ljubljani priredi dne 2. in a februarja v Gor. Logatcu prosvetni tečaj, ki se bo vi^il po tem redu: 2. februarja od 8.—9. o testamentih, od 11.—12. o ustavi, ob pol treh popoldne (na občnem zboru društva) o nalogah prosvetnih društev. 3. februarja od 8.—9. govor za dekleta, od 11.—12. govor za fante, ob 3. popoldne zabava (igri: »Anarhiste iu »Čašica kave«) itd.). Predavatelje pošljo Prosvetna zveza. Udeležite so tečaja v obilnem številu! .n Kmetijski tečaji na Grmn. Tekom prihodnjega meseca se vršita pri drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu še dva tečaja, in sicer 18. do 20. februarja sadjarski tečaj, 21. do 23. tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme. Z ozirom na veliko važnost sadjarstva in živinoreje za vso Slovenijo bi bilo želeti, da se kmetovalci teh tečajev obilno udeležijo. Priglase sprejema ravnateljstvo šole. Za vinogradnike se vrši 24. in 25. februarja tečaj za delo v vinogradih in obrezovanje trt dno 7. aprila za spomladno cepljenje in tratificiranje trt in 10. in 11. junija za zatiranje škodljivcev in zeleno cepljenje trt. Kdor se hoče tudi v umnem vinogradništvu izvežbati, naj se udeleži teh tečajev in se priglasi koj pri ravnateljstvu (po dopisnici ali osebno). n Iz Mavčič. Orlovski odsek priredi-sporazumno z Orliškim krožkom dne 3. februarja ob 3. uri popoldne akademi- jo. Meti točkami igra domača godba na lok. Vsi prijatelji pošteno zabave eo vljudno vabljeni. n Velikolaški »Orel« vprizori 3. februarja 1924 ob pol 3. uri velezanimivo burko v 3 dej. »Velika Repatica«. n Orliški krožek v Smartnem pri Litiji priredi v nedeljo, dne 8. februarja ob 8. popoldne akademijo z zanimivim sporedom. Zato prav vsi vljudno vabljeni, n Izobraževalno društvo v Hrast ju Eri Kranju priredi v nedeljo dne 3. fe-ruarja in 10. februarja ob treh popoldne V Društvenem domu zanimivo ljudsko Igro: Napoleonov oficir, drama v štirih dejanjih. n Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva v Vodicah priredi v četrtek dne 7. februarja enodneven sadjarski in vrtnarski tečaj v mali dvorani Katol. doma. Dopoldan pričetek ob 9. uri, popoldan ob 1. uri. Vabljeni vsi, ki se zanimate za sadjarstvo in vrtnarstvo, tako člani kakor nečlani. Popoldanskega tečaja udeležite sc v polnem številu tudi ženske. n Šenčur pri Kraajn. Deklišku Marjina družba priredi na Svečnieo, dne 2. februarja, ob 8. nri popoldne v društveni dvorani igro sGosIarica naše ljube Gospe*:. Pred igro so na sporedu pevske točke dekliškega pevskega zbora. Prijatelji lepih ^zgojnih prireditev vljudno in iskreno vabljeni! Igra so ne ponovi! n Velik ronarski shod sv. Blaža bo pri Materi Božji na blejskem jezeru v nedeljo 13. februarja, (jod sv. Blaža. Jezero je tr*tao •zamrznjeno, da se že zdaj lahko « konjem •pelje na blejski otok. Od jKivsod se lahko pride peš po gladkem ledu na otok. — Iz Ljubljane pride vi,i i; v Lesoe 8-4?!, na postajo Bled pa ob 9.R2 dopoldne. Ob 11. je kratek govor petem se opravi »a oltarju sv. Blaža sv. rasa, nakar so deli blagoslov rv. ftla&a. - Pni vlak odhaja z Bledu ob pol 2, it: Lesc ob 3. popoldne. p. Ka Ovšifali ]:ri Podsarto ho na sv. ■Valentina dan, četrtek 14. febroprjo i.!.. veliki cerkveni shod. Sv. mafie bodo eb 7., f*. ai ?0., pridh pa ob po). 10. Po .10 .sv. r« tiri bo tucli darovanje. n F«jjsrv»-l*ere ; g. BlehvHss, saj slo >e p-cobloi.eni z udom LV. '■ rgovcc, gostilničar, le ni 1 i-gov« c i(i nilniea po 7 iu pol odsloikn. Zato nalagajte pridno vanjo svoj denar. rat.nesil. Petebno se opozarjajo vsi na to, da ee a« peudHa ž«p*a«tev ne Majaj« ne-raiwtrel ji va. n V frn»zXtr,n pri lMiri obrestuje Bra-ailnica ia posojilnica navadne vloge po G/i:%, večje vloge pa višje pa dogovoru. n OrgtKKt ▼ fct, Pris*«fos nui Tsitsko ima star toler, srebrn v velikosti petkron-skih srebrnjakov, Lctnico fena 1634 s podobo sv. Ruperta, ter napisom S n n k t R u p e r t ti s E p b. S a 1 i s b « r Na drugi strani jc podoba Marije z otrokom Jezusom in škoforskkn (frbom ter napisom*. svk>. Tvvm, prse. sidivm. eouc vjJ. po robu Ep s. S a 1 i. S c : A p. L. Pari s. D. G. A r e k i, Ako je rvs.r ztfodovinsk« vr«sti ier se kdo u.m^d agodovinarjev zo. to zsairea, rc ©glad pri imenovanem, kateri nu tudi tolar proti majhni odškodubii tdslopi. JEŽICA PRI LJUBLJANI. Občinski odbor je ob priliki zadnje proračunske seje sklonil, da se bo za kriti je občinskih potrebščin v letu 1924 pobira, la 200 procentna doklada na državno trošarino od vina, to je 2.80 kron od litra. Po, krajinska uprava pa je ta sklep prvotno zavrnila ter odboru naročila, da sklene vsaj še 40 procentne dokiade na direktne davke t. j. na zemljiški, hišni, obrtni itd. ObčiaskJ odbor je na ponovni seji na predlog župan« stva odločno protestiral proti m-umestne, mu ukrepu pokrajinske uprave ter soglas. no sklenil, da vztraja pri svojem prvotnem sklepa in du se naročilu pokrajinske uprave no ukloni. Dokiade na direktne davke so v letu 1024 brez občinskih dovolj visoke. Samo cestne znašajo 150 procentov; k tomu pa pridejo še okrajne in dokiade zdravstvenega okrožja. Dokiade na alkohol so pa prostovoljne hi za posameirailui skoro neobčutljive. 2 kroni 80 vinarjev gotovo ni veliko, če upoštevamo, da h..o <•.: vinn. j-A'. TS^ NAD IJSrSUAllO. O b č i u f. k i proračun za I e f o 192K. j.' vlada pretekli teden potrdila. Zn t^keče I .io r: fcedo pobirale sledeče ob* do: 300 odsiotne »a direktne aif.ke «'•!.! dftvkc, 5f<» 25 D!;i u i,l piva, 5 Din na hI rganja, dva Din na liter likerja. Vse io bo d»wslo okrcjjt 11(0.000 s?m, katero svoto j« o!;Ck' t-ki otf. :r r-kk'i,tl porabiti takole: v pokritje iekn6'ii ntroikov za ;a iolske potr«bičine v tekočem letu kar 170.000 Din; ker p* Mat-jan občini ni položil čistih računov, kam in kako j? okrnil lanski iolski owvom» občinski denar, n;u občinski edbor za tos ni devclil cele zahtevane rsete, tew*e® 1?. 87.(M Din, od katerih fea niža občina plačati $8.000 Din, ostalo pa ebčina U Šiška. M a',.jami ta sklep eb«»«k*#> ^ bora ai viti, tudi mu »i vfieč, da občin« namerava počasi priti do lastne občinske pisarne. Vsled t^a so Matjan in tovarHi fipRR, Kožir in ŠtrukeH (lh'usW iz Guncelj) zoper proračun vložili pritožbo na vlado. Vlada pa je njihovo pritožbo vrgla v koš in potrdila proračun, kakor ga je sklenil občinski odbor. Druga zanimivost — zelo podučljiva: samo do-klade na užitnino od vina je naša občina lansko leto od 1. januarja do 27. novembra prejela nekaj nad 88.000 Din. Precej tega denarja je občina porabila v kritje dolga za šolsko stavbo, koliko, bomo povedali, kadar bo zaključen in razglašen občinski proračun za leto 1923. — Občni z b o r h r a n i 1 n i c e in posojilnice se je vršil preteklo nedeljo ob preccjšnji udeležbi članov in nečlanov. Potrjen je računski zaključek za leto 1923, v načel-stvo in nadzorstvo so bili izvoljeni dosedanji odborniki. Hranilne vloge so v preteklem letu zrastle za nekaj nad 1,000.000 kron, poleg rentnega bo odslej nadalje tudi invalidski davek plačevala hranilnica sama Tudi računski zaključek «Čebclice«, t, j. hranilnice za male varčevalce je zelo ugoden; še bolj ugodno pa bo »Čebelica« poslovala, ako bodo stariši otroke pridno navajali, da bodo varčevali in tudi male zneske nalagali v hranilnico oziroma »Čebelico«. G0KA PRI SODRAŽICI. Slučajno mi je prišla v roke »Domovina«, 3. štev. 1.1. Dopisnik zatrjuje, da je več Gornikov sklenilo, opustiti »Domoljub« in naročiti »Domovino«. To je laž! Podpisani plača takoj Jugoslovanski Matici? deset-! krat toliko dinarjev, kolikor jih jo prejelo od tega dno upravništvo »Domovine« od Gornikov, ki so pustili »Domoljub«, pa naročili »Domovino«. Demokratje — narodnjaki! potrudite sel — Obenem bi g. dopisnik rad zvedel za letni zaključek cerkvenega premoženja. On in njegovi somišljeniki naj hodijo v cerkev k maši in pridigi in ne pod lipo, pa bodo natanko vedeli za stanje cerkvenega premoženja. Sicer pa gg. gorniški demokratje, kdaj ste in koliko dali za cerkev0 Kadar je ofer, ni nobenega blizu. Skoro bom štii leta na Gori, a še nobenega nisem videli Kako ste so postavili, ko smo zbirali za zvonove. In še si zdaj drznete trditi, da ste s svojimi žulji kupili zvonove. Da no zvoni, vam ni prav. Meni je tudi dolgčas po klonkanju. Jaz seveda stavkam, ker čo sem tudi samo reven župni upravitelj, zvonil ne bom več. Plačajte cer-kvenika, da bo zvonil. Ali niste baš gg. demokratje krivi, da se Gorniki niso mogli pogovoriti. Sicer svetujem vsem, da so obrnete do kočevskega okr. glavarstva in pokrajinske uprave v Ljubljani. Jaz sem trikrat prosil v Kočevju in enkrat v Ljubljani ^a konkurenčno obravnavo, toda ni moja krivda, če glavarstvo dopisov ne rešuje! — Vsi občani želijo boljšega dušnega pastirja, P18® g. M. P. Imajo prav! Nikdar so nisem »mel za svetnika, četudi si upam trditi, da, odkar sem duhovnik, svojim faranom nisem dajal pohujšanja. Dajem pa vsem ne-^adovoljnežem ponižen svet, da se obrnejo »a skolijstvo in ne na »Domovino«, čo ho-«ejo dobiti kaj boljšega. Zato vendar dvo-!/im> ce more sploh kdo vsem Gornikom, seveda v prvi vrsti gorniškiin demokratom ustreči. Pristaviti imam so nekaj o zadnjih nknMnozborskih volitvah. Domovinin do-Mutnin et kontp. so trosili nad 30 Domovin teden za tednom zastonj med Gornike In tudi osebno zadosti agitiralil Pa glej ga spakal Nesreča za demokrate je hotela, da se je dan pred volitvami v Bloke in Sodra-žico drvil dr. šusteršičev volilni automobil in povsod stresal letake, plakate in svoj časopisi Te tiskovine so prišle v roke tudi gorniškim demokratom. Uspeh ni bil majhen. Še ne v eni uri so ti goreči demokratje postali hudi Šustercijanci, nabijali njegove letake, agitirali zadnji večer neumorno zanj in drugi dan ga tudi skupno volili. Domovina, si zelo ponosna na svoje pristaše? K. A OSELICA. V »Domovini« štev. 3 je pod naslovom: Izid občinskih volitev v Oselici poročal nekdo, da sta nastopili samo stranki JDS in SKS, v katerih da so sami naprednjaki. Poroča tudi, da je od 25 občinskih odbornikov dobila JDS 15 in SKS 10. K temu se pripominja tole: 1. JDS kot stranka ni nastopila. Po izjavi g. J. Jezerska tudi ni mogla nastopili, ker bi ne mogla vsled premajhnega števila pristašev postaviti svoje listo (pričo na razpolago). 2. Listo, ki jo »Domovina* imenuje JDS, je nastopila ne kot stranka JDS, temveč kot popolnoma neodvisna gospodarska skupina, pod naslovom »Stara Oselica-Leskovica«. 3. Na listi od te skupine je od 15 odbornikov, ki jih je dobila, 10 odličnih pristašev SLS. Torej o kaki zmagi JDS ne moro biti govora. ADLEŠIČI NA BELOKRANJSKEM. Dne 9. decemora 1923. se je vršil dobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal poslanec Nemanič o političnem položaju. Razgovor je bil tudi o krajevnih potrebah, zlasti o agrarni reformi, i posebnim ozirom na Bukovlje, o napravi mostu v Zu-ničih, o Tribučki šoli, o zidanju novih in popravi starih cest Pri vsaki točki se je čutila potreba močne stanovske gospodarske organizacije. Organizacija doseže več kot poadini. Možje, ali ne bi bila primerna Kmetska zveza tudi pri nas, kakor jo imajo skoro po vseh krajih Slovenijo. Gospod poslanec je izrazil to željo, da bi lažje zvedel za naše potrebe. —■ Dno 16. decembra 1923 smo na dostojen način praznovali obletnico ustanovitve dekliško Marijine družbe v Adlešičih in sedemstoletnico Frančiškovih jaslic; imeli smo namreč tridnevni sv. mi-sijon. — Matične knjigo župnijo Adlešiči Izkazujejo, da je bil prvi človek krščen v adlešički župni cerkvi Katarina Adlešič, rojena 15. januarja 1791. iz ugledno rodbine Grganove iz Adlešičev št. 20. Kronika dekliško Marijine družbe v Adlešičih pa bo beležila, da je bilo zopet prvo dekle iz ugledne Grganove roubine iz Adlešičev štev. 20, ki se je preselila v boljše življenje kot prva iz vrst Marijinih deklet. Pokojna je bila Ivana Adlešič, ki je umrla 4. januarja 1924 Bila je načelnica Orlic, svetovalka v dekliški Marijini družbi, vnota cerkvena pevka. Bog ji bodi plačnik. — Dno 9. januarja 1924 se je vršila v Adlešičih v žup-nišču javna dražba za prekrivanje zvonika in dvakratno barvanje strehe župne cefrkve v Adlešičih. Dražbo se je udeležilo šest kleparjev. Delo je bilo preračunjeno na 43 tisoč dinarjev; a zdražil je Žiga Hanzel, klepar v Metliki, za 25 tisoč dinarjev. Zvonik nosi letnico 1324; zopet lepa stoletnica. ROVA. Trinajst mesecev nismo imeli pogreba odraslega mrliča, zato nas je pa nemila smrt tem kruteje udarila; vzela nam je veljavnega gospodarja Antona llrbanija p. d. Osolina, zidarskega mojstra in posestnika v Žicah. Po mučni trebušni bolezni jo zaspal v Gospodu dno 22. t. m. Bil je naš zvest somišljenik, član dohodninske cenil-ne komisije za brdski okraj, nadzornik domačo posojilnice, od krajnega šol. sveta, dolga leta obč. svetovalec in do leta 1922 tudi načelnik mlekarne. Trajen spominek 6i jo postavil 1. 1918 na fasadi župne cerkve z dvema umetniškima kipoma sv. Kozma in Damjana, ki ju je na njegove stroške v naravni velikosti iz cementa izdelal po osnutkih g. prof. Porente domžalski kipar g. Horvat. Bil je rajnik tudi vešč sadjerejec in je gojil na svojem zavetnem posestvu celo trto s precejšnjim uspehom. Bog daj dobri duši večni pokoj, njegovim preostalim pa obilo tolažbel Z GORE PRI SODRAŽICI. Domovina je z dne 18. januarja prinesla dopis, v katerem se trdi, da jo sklenilo nekaj mož opustiti »Domoljuba« ter naročiti Domovino, da pa to meni ni povolji, da se trudim čim več naročnikov pridobiti za klerikalne liste, in to zato, da bi me pri prihodnjih občinskih volitvah višji gospodje postavili za župana. Vem. g. dopisnikar, da te moja agitacija za Domoljuba zelo peče. Jaz sem agitiral za dobre, ljudem koristne časopise tudi takrat, ko ni bilo občinskih volitev. Ko bi jaz tako hrepenel po županskem stoličku, bi ga bil pa že zdavnaj lahko zasedeL Bil pa sem vedno za to, da pride za župana mož, ki je res mož na svojem mestu. Kar se pa tiče g. poslanca Škulja, naj pa dopisnikar malo nazaj pomisli, koliko je gospod storil za marsikaterega Gornika, največ pa že vemo komu. Vsem zavednim možem, fantom in ženam, kateri še niste obnovili naročnine na »Domoljuba«: storite to kmalu. Ne bojte se tistih 38 Din. Za nas kmete je najboljši »Domoljub«; v njem vse najdeš, samo brati ga je treba. Seveda, če leži na pr.Iici še ne-prerezan, potem nimaš nobene koristi. Tistim par domovinarcam pa svetujem, da naj si rajši naroče Bogoljuba, ker je zanje bolj prikladen kakor pa tista brezverska in surova Domovina. Starši, ne dopuščajte slabih brezverskih časopisov v svoje hiše, da ne pokvarite svojih otrok. Dopisnikar Domovine naj v prihodnje poroča resnico, ne pa laži in zavijanj in naj m se podpiše s pravim imenom ,ne pa se skrir vati za črke M. P. — Anton Lavrič, vulgo Mežnarjev. ROVTB NAD LOGATCEM. Veliki župan ljubljansko oblasti je i odlokom z dne 14. jan. 1924, št. 522 razveljavil tukajšnje občinske volitve ,kl so se vršilo 18. nov. 1923 in odredil, da se imajo vršiti novo obč. volitve. Ugotovilo so je, da se razglasitev ome njenih obč. volitev ni celotno izvršila na običajnem mestu kakor to zahtevata § 8 In 11 obč. reda, ker so je občinska deska, na koji je bil nabit razglas o volitvah, nahajala samo prvi dan na običajnem mestu t. j, v veži Kmet. društva, druge dneve raz* / glasitvene dobe se je pa ista nahajala na neobičajnem mestu, t. j. v prodajalni omenjene zadruge. S tem se je kršila javnost razpisanih volitev. Rovtarji, kdo je zakrivil, da ni prišla 18. nov. pr. 1. vaša volja do veljave, ki ste jo tako nedvoumno izrazili. Če je g. župan vedel na dan razglasitve volitev, kje ima vi .en ob8. deska, zakaj jo je skril v trgovin: Kmet. društva, kamor res ne spada? Kdo naj torej plača prve in druge obč. volitve, stroške, katerih bo se nekateri tako bali? Pri prihodnjih volitvah boste zopet lahko in še odločneje povedali, da 6e ne pustite imeti za norca. Kot možje ste govorili prvič in boste tudi drugič, tako da jim ne bojo prav nič pomagali oni slamnati možje, za katere se skriva petorica, ki hoje na liberalno komando iz Logatca stra-hovati cele Rovte. HOTEDRSICA. Z veseljem smo sprejeli novico, da bo zadeva naše državne meje vendar enkrat rešena. Upamo, da bodo Italijani toliko popustili, da bo cela naša katastralna občina zopet skupaj. Po vseh, svoječasno po Italijanih zasedenih obmejnih občinah so se sedaj izvedle občinske volitve. V naši občini se bodo vršile 3. februarja. Zanimanje zanje je precejšnje. Nasprotniki: samostojni, komunisti in stare korenine — liberalci so se topoi strnili v enotno fronto, pod ime uekakega ^naprednega blokam. Tako oboroženi liotejo napraviti Slov. ljudski stranki smrt pri občkiskih volitvah. Volikil Ko premišljujete in preudarjate, kaj in kam bi volili, Vam kličemo tole: ne gremo za sebe, temveč gremo za stvar. Pokažimo tudi pri občinskih volitvah, da gremo trdil« in stanovitno s stranko, katera edina se bori in se bo borila za r-oše koristi in za naše pravice. Pokažimo to, da gremo vedno trdno in neomajano ra tem, da dosežemo naš glavni cilj — avtonomijo. Zato pa: Dne H. februarja vsi na volitiže. Na£a skriajica Je prva. IZ 8KGCJANA PRI IfOKROMCTJ, DOlJiNJSKO. V nedeljo 20. prosinca t. I. ob 9. zve šer »mo sprejeli na okrašenih vozeh 4 jeklene pevec zvonove ob slovesnem zvoncu ju ia grmenju topičov. kakor drugod, tako nam je tudi £>kocij&neem vzela kruta vojaka stare, lepo ubrane bronaste zvonov®, ®d katerih je osial samo s-Florijanc. Pred leti rbjo dobili dva majhna jeklena zvoniva, da smo imeli tri. Pa to zvonenje je bilo za tale« veliko župnijo kakor je »kočijam ska, vendar prerevno. Ka prizadevanj« g. župnika Anžiča imamo sedaj lepo, mogočno in ubrano zvonenje: Des, f, as, b. Mislit* ■i, kakšno veselje j« vladalo ob prejemu novih zvonov. — Na novega leta dan so priredili naši vrli igralei v Metelkovem domu igro >Božje Dete«, ki je nad vse lepo izpadla in smo prirediteljem prav hvaležni. V tej dvorani vki nova slika glavnega Sko-eijanoa, afrikansktga misijonarja dr. Ignacija ^aobleharja, v naravni velikosti. Še Metalkotove slike nianjk-8, oziroma bi ne mu spodobilo postaviti dostojen spomenik. Marsikateri kraj nas zavida zaradi tak« (Dalje glej t nuskdiijcm etolpta K.^oduij T) DENAR. d Vrednost denurja na zagrebški borzi dne 29. jan.: lira 8.80, funt šterling 370— 871 Din, dolar (ček) Din 87.25—87.40, dolar (denar) Din 86.50, francoski frank Din 4.—, češka krona Din 2.53, avstrijskih 1000 kron Din 1.22, švicarski frank Din 15.12. g Nov kovani denar. Kakor javljajo nekateri belgrajski listi, namerava državna uprava v kratkem vzeti iz prometa ves papirnat denar po 25 in 50 dinarskih par in jih nadomestiti s kovanim drobižem, slič-nim drobižu pred vojno. g Vojna odškodnina Nemčije Jugoslaviji. Od 1. maja 1921 do konca novembra 1923 je prejela naša država na račun vojne odškodnine za 260 milijonov vlatih mark, od teh samo v novembru za 4 milijone 604 tisoč 320 zlatih mark. (Zlata marka je vredna okoli 20 Din.) g Denarna kriza v Ramnniji je vedno večja. Pomanjkanje gotovine je toliko, da pošta Cesto po več tednov ne more izplačati dospelih nakaznic. Obrestna mera v privatnem denarnem prometu je zaradi tega dnevno večja. »VINA. g Maribor. dne 25. januarja 1924. Na današnji svinjski sejm so prignali 60 svinj. Ceno: 3 do 8 mesecev stari prasci, komad 650 do 800 Din, 5 do 7 mesecev stari, komad 1250 do 1375 Din, 8 do 10 mesecev, slavnih rojakov, kakor sta na;a rojaka, Knoblehar ia Metelko. Zadnji čas jo, da Škocijan postavi tudi slavnemu Metel! otu, vsaj kuk«io spomin: ko pl: ščo, čo r : drugje, veaj v cerkvi. — Dne 14. t. n;. »e je poročila vrla eorkvera pevka t dč. Toio?i;a Andrejčič k Eregaac s Fricoiu Marjetic k Zlogaioiske gore. iilademu paru oi.-Bo 'reže iii bojnega blagoslova 1 PLANIK* FRI EAKfKT. Naša občana je po do.--edii-.i.;i :••:•"-'s.ii državni lolko- ju* <*lcvanski i»eji grdo rez-kor-una. Kakor že prej irkoro neštetokrat tako je tudi sedaj, ko jc naža vlada sklenila končnovcl javni sporazum z Lahi in pre sa res, storil tukajšnji krajevni cdbor Slovenske ljudske stranke in župuncKvo vse potreba«, da reči občinski kataster in tako gospodarske uničenje občanov pre preči. Storili so »e potrebni koraki v Belgradu, pri Jugoslovanskemu klubu oziroma pri centralni vladi is pri raamejitveDi komisiji. DoMH ta«« od povsod najboljša zagotovila. Sedaj hrepeneJo čakamo rešitve iz dosedanjega triletnega e k rajno težkega položaja. — Nase izobraževalno društvo je v ne-•deijo da« 20. januarja prrie letos nastopilo. Igralci so igrali dr. Krekove j Tri sestre« in šaljivi prkor >Kmet in avtomat »naravnost kborno. Udeležba naravnost presenetljiva. Dvorana popolnoma zasedena!" jerea, da bss nači vrli igralci in igralke, (ne. kateri c« e>b tej priliki prvič nastopili, posebno fantje) 7 op c t kmalu presenetijo s posebno predpustsio zabavo. Bog živi i komad 1500 do 1625 Din, eno leto, komad 1750 do 1900 Din. En kilogram žive težo 22 do 25 Din. g Za povzdigo živinoreje se bo vršila na pobudo poljedelskega ministra meseca februarja posebna konferenca strokovnjakov. Konferenca se bo pečala zlasti z našo konjerejo. CENE. g Draginja. »Jugosloveneki Lloyd* prinaša zanimivo razpredelnico, kako so rasle cene živežnim potrebščinam v letu 1923 in kakšno je razmerje do cen v letu 1914. Primerjajmo! Vzemimo, da je stal kruh 1. 1914 100 enot. Januarja 1923 jo stal kruh 2330 enot, oktobra pa 2000; moka v januarju 26(30, oktobra 2S33; govedina januarja 1666, oktobra 1500 enot; svinjina januarja 2000, oktobra 2285; slanina januarja 227)0, oktobra 3437; mast januarja 2168, oktobra 2070; mleko januarja in oktobra 1666; maslo januarja 4000, oktobra 250; krompir januarja 3000, oktobra 1333; jajca januarja 1600, oktobra 2200; sladkor januarja 2083, oktobra 166G; drva januarja 2000, oktobra 1883. Povprečna skupna takoimenovana iu-deksna številka življenjskih potrebščin je znašala meseca januarja 1923 2189 'enot. V tem mesecu je bil terej živež 21.89 krat, to je skoro 22 krat dražji od leta 1914, februarja 21.10krat dražji marca, 2L\09 krat dražji, anriln 22.50 krat dražji, julija 21.47 krat dražji, avgusti 21 .<8 krat dražji, septembra 21.65 kr.it dražji, oktobra 22.64 krat dražji. Če pa pogledamo do'ar, vidimo, da ostane desna stran vagona prosta ter Morajo bili ločeni med seboj z deakami, ;1 morejo avstrijski veterinarji preiskati nvoiene konje. v U lave« in tivoz svifij Madžarski. Mad-ftn™ vla(lu ie dovolila za jamuir izvoz 6000 svinj. Madžarski tovarnarji salame pa so sklenili uvoziti za svoje industrije 20 tisoč svinj iz Jugoslavije. RAZNO. g Tuja vina v Avstriji. Po poročilih listov jo bil sklenjen med Avstrijo in Mažareko dogovor za uvoz 100 tisoč hI vina iz Mažarske v Avstrijo. Iste ugodnosti pri plačevanju carine kakor m&žar-ska vina imajo tudi italijanska. Dočim ostale države tako zasiguravajo svojemu vinu izvoz v Avstrijo, 6e naša država nič ne briga, da bi spravila ogromno količino vina, ki se nahaja v naši državi, v inozemstvo in tako odpomogla krizi vinogradništva. g Vprašanje dr. Holinjeea © izvodu vina. Na seji narodne skupščine dne 26. januarja je minister za trgovino odgovarjal na vprašanje poslanca dr. Hohnjeca zaradi izvoza vina iz Slovenije v Avstrijo. Poslanec dr. Hohnjec je opozoril na to, da bi se morala sprejeti v trgovsko pogodbo z Avstrijo tozadevna določila. Omenil je strahovito vinsko krizo v vseh vinorodnih krajih cele države. V6e države, kjer se prideluje vino, so pa skrbele, da se izvoz vina zagotovi v trgovskih pogodbah, samo naša država se za lo ni brigala. Avstrija je z Ogrsko in z Italijo sklenila jako ugodne pogodbe. Zato zahtevamo tudi mi od vlade, da skrbi za naše vinogradnike in za izvoz agrarnih produktov, ker smo agrarna država. Govornik vpraša, zakaj v tisto komisijo, ki se je pogajala z Avstrijo, ni bil izvoljen noben Slovenec in noben Hrvat. Enkrat je minister sicer že rekel, da to ne gre, da bi biti v te komisije, ki se pogajajo z npkdaj sovražnimi državami, izvoljeni nekdanji pripadniki teh držav, ker bi to škodovalo avtoriteti komisij. S tisto izjavo 60 je g. minister korenito osmešil pred celo Evrope. Kolikor je poslancu znano, doslej sploh to nikdar ni bil v nobeni komisiji noben Hrvat in Slovenec in zato je čudno, ra podlagi kaleaiih izkušeni se je mogel g. itaiif»tcr povzpeti do tako goroitasne trditve. (Medklie: Trumbiel Rapallol) Poslanec dr. Hohnjec: Pogodbo v Rapallti sta sklenila Vesnič in Stojadinovič. A .udi če bi to biio res, kako bi mogla potem n. pr. Ka-saryk in Beneš zastopati svojo Iržavo pri Pklepanju jr.ednarodnih pogodb? Ali bi s« morati Oeiu poten obračati po izvedence v Beigrad, ki so bae sedaj s svojim spora/rumom z Italijo pokazali, kaj da znnjo? Na tona sporaznaiu ni Eodeloval noben Bivat in noben Blovcnoe, hi baš ta sporazum kaže veo sposobnost Belgrada. Minister Kojič je kljub tcymi vitrajal n« svojem stališču.. Zn svoja izvajanja je iel dr. Hohnjec od cele opozieiio burno edobravanje. g Kletarski tečaj »a Gnan. V dneh 23. do 25. se je vršil pri drž. kmetijski šoli na Grmu, pod vodatvom ravnatelja B. Rkalic-kega in s sodelovanjem strokovnega učitelja Fr. Simončlča trodaevni kletarski tečaj, ki je bil prav dobro obiskan. Poleg treh ioraačlh nčencev II. letnika zimske šote sc je tečaja udeležile 51 zunanjih ude-loženoev. Videli je, da vlada za to vatno gospodarsko panoge živo zamananje. Posebno razveseljivo je, da so se začeli tudi Belo-kranjci zanimati za uaano kletarstvo, ki je še posebno za lelekrajlno velikega pomena. g IV. Ljubljanksi velesejem se bo vršil letos od 15. do 25. avgusta. g Regulacija naših voda. Pred dobrim tednom se je vršila v Belgradu konlerenca inšpektorjev, ki so sklenili z ozirom na razdelitev pokrajin razpust generalnih inšpekcij voda in namesto njih ustanovitev vodno-tehniških oddelkov. Hazpravljali so o vsaki pokrajini, kaj je treba ukreniti. Glede Slovenije so sklenili, naj se prične z izdelavo potrebnih načrtov za osučenje ljubljanskega barja- Istotako naj se regulirajo reke Kamniška Bistrica, Sava in Ljubljanica. Obenem naj se pričnejo dela na 7 velikih nasipnih napravah preko Save v svrho dvignjenja vodnega nivoja za zavarovanje ljubljanskega vodovoda. Na koncu je konferenca z obžalovanjem ugotovila, da posvečajo merodajni činitelji tem zadevam premalo pozornosti hi ne dovolijo potrebnih kreditov, radi česar se lani mnogo teb del ni moglo izvršiti. g Kmetijske šole v naši državi. V naSI državi imamo precejšnje število kmetijskih šol; proračun nam kaže, koliko da država za te šole na razpolago, kakor tudi, kako se vrši gospodarstvo na teh šolah, oziroma ua posestvih, ki so spojena s temi šolami in v koliko se te šole same vzdržujejo. V Srbiji obstoji srednja kmet. šola v Valje-vu, katere stroški so proračunjeni z 1 milijon 191.661 dinaijev, nadalje nižjo kmet šole v Kraljevem, Bukovem, Sapcu, Valje-vu, Čupriji, Bitolju la Aleksincu s prora-čunjenimi stroški 5,851.753 dinarjev ter specialne šolo v Aleksandrovcu, Vranji ia U žicah s proračun jenimi stroški 1,173.720 dinarjev. Dočim znašajo stroški nad 8 milijonov dinarjev, znašajo dohodki teh šol komaj 265.650 Din. Stroški kmetijske šole v Orni gori znašajo 488.961 Din, dohodkov ni. V Bosni se snuje v Banjaluki nova kmet. šola, za katero je določen kredit v aiesku l,Ci)0.1C0 Din. Za kmet. šole v Sloveniji (srednja kmet. šola v Mariboru, vinarska in sadjarska šola v Mariboru, kmet .šola na Grmu, kmet. šola v Št. Juriju ob južni želessiici) znašajo stroški 2.268.785 dinarjev, dohodki pa 1,597.840 Din ln sicer dohodki vinarske in sadjar: ko šole t Mariboru 682.990 Din, kmet. šole na Grma 618.750 Din, kmet. šole v Št. Juriju ob južni železnici 296.100 Din. V Vojvodini obstoje nižje kmet. šole v Adi in Vrscu, ?x\ katere znašajo strehi 1,404.490 Din, dohodki pa 70.500 dinarjev-, ter vrtnarska sola v Novem sadu s proročunjenimi stroški 588.440 dinarjev brez vseh dohodkov. Prifperečamo vtem rodbinam Kaltsdk« cih»> gjgj kiTiltn prida tek za kavo. _ SLABOST? SLABO ~SPANJE? Nervamortt Nevcsalj« do del«? Alt se večkrp t pojavljajo raz-lKue boK? Dober prijatelj v taktt slabili dneh je pravi F«8w)tv fflmllaiill Dobro služi za «mi-vanje ia obloge, ravno teka kot kasmatlkura M usta, glavo, koiol Močniki, izdatnejši ia tx4| delujoči kakor francosko Štanjel S pokoTaajca in poitnino 3 dvojnate aH 1 Spccl^aloa steklenic« 24 draarjev; 36 dvojnatih ali 12 ipeoijatnih steklenic 314 dinarjev in 10% doplatkn razpošiljat lekarnar KUGEN V.FELLKR, STUB1CA DON.1A. JK.16. HrvaUka. ____ 7723 NAPRODAJ viaagradao p^DtT., okrotfl« pel oralov; vinojjrada je čez 2 orala, zraven lepo zidano geopodar. posl«pje, z (»ovejia« ia svinjskim lilcvoci, Sadonosnik in dve njivi. — Na razpolaga tudi samo vinograd ali kurkoli. Oglasiti s« i« pri la«toiku Josipu Piistovnflc, ČreJrlice »t. 7, Vo|nlk M CclJ*. —, Skop ko «eaa Uilll dtoarjaK. NEKAJ PREIZKUŠENIH PRAKTIČNIH NASVETOV. Mokrih čevljev nikoli ne postavljaj na podplate na peč, da bi se posušili. Umev-, no je, da se jo ravno v podplatih nabralo največ mokrote, ki, če čevlji stoje na podplatih, na more izhlapeli. Obesi pa mokre čavlje blizu peči ali tudi sicer na zračnem kraju, zelo dobro tudi na prepih, da pride zrak od vseh strani do njih. Sušenje čevljev na peči ali štedilniku je pa tudi sicer za čevlje lahko škodljivo, ker je prevroče. Vročina, ki je ne prenese roka, jo tudi za čevlje prehuda. Škatlja od kreme za čevlje, zlasti nova, so včasih na noben način ne da odpreti. Temu odpomoreš takole: Postavi škatljo po robu na tla, položi na rob na lahno nogo in povaljaj šlratlo na lahno parkrat sem-intje. Zdaj se rada odpre in se ji tudi pokrov prav nič ne skrivi, kar je zelo važno pri novejših črnilih za čevlje, ki so tako hitro posuše in potem niso več za rabo. V tem slučaju si lahko pomagaš s tem, da kaneš v škatljo par kapljic mleka in dobro zmršaa. Mleko zmehča črnilo in ga lahko porabiš do zadnjega. Madeže na pollranem pohištvu, ki so nastali zaradi neprevidnega postavljanja mokrih kozarcev in druge posode, moreš odpraviti dokler so še sveži s tem, da jih poraažea z nekoliko pomočenim popolom od cigare, zdrgneš z gladko piutovino (za-maikom), pustiš ta popol ležati par minut, potsra pa drgneš v okrogli smeri s koščkom mehkega usnja ali krpico svile. — Zelo dobro sredstvo za od pravo takih madežev jo tudi mešanica soli in jedilnega olja, s katero namaieš madež, pustiš na njem ležati kako uro, petem pa odrgneš z mehkim usnjem ali staro svilo. Neie in vilico, ki so so sneli iz ročov »iradi predolgega lozanja v vroči vedi, lahko zopet trdno nasadiš, če razgrajaš v železni žlici (na sveči ali svetilki) galunove-ga praška, da teče in ga vliješ v votel roč, za njim pa prav hitro porineš izruvane vilice ali nož v roč in pustiš potem kakih 24 ur čisto pri miru, da se strdi. Pripaljeae (prismojene, prižgane) jodi lahko precej zboljšaš in jih napraviš vsaj užitne, ako hitro vzameš lonec, v katerem se kuhajo, od ognja in ga postaviš v večji lonec, ki je poln mrzle vode, ga pokriješ z mokro, čisto ruto tako, da se vogli poma-kajo v vodo. Tako naj stoji kauJh 10 minut, potem pa pretresi jed v drug lonec in če pokusiš, opaziš, da se ža gan okus komaj se pozna. — Ako se ti prismodi mleko, pomoči pokrovko, krožnik ali skledo v mrzlo vodo in povezni na mleko. To ponavljaj 8 do 10 krat. Ako poduhaš pokrovko, čutiš, da se nje prime ves duh po zažganem, voda ga oplahne, ko vnovič povezneš na mleko, potegne zopet duh nase in to se ponavlja, da nima pokrovka in seveda tudi ne mloko nobenega duha več. Ako si po nesreči presolila kako jed, olupi en kromjjlr ali dva, razreži v kose in deni za nekaj časa kuhat v zasoljeno jed. Preden daš jed na mizo, vzemi kose krompirja ven, pokusi enega in boš čutila, ka-ko zelo je slan. Jed pa je izgubila oster slan okus. Sipo na oknih se zelo lepo osnažijo, ako pomočiš cunjo z nekaj kapljicami petroleja, obrišeš z njo s šipe vso umazanost iu nato obrišeš še s čisto cunjo. Na ta način snaži tudi stenske podobe. Nikoli pa ne z v vodi namočeno cunjo, ker mokrota škoduje okvirjem. Koscev pralnega mila, ki so postali že tako majhni, da jih ne moreš pri rabi več držati v roki, ne vrzi proč. Spravljaj jih v ionec in ko je ta ža skoro poln, zaiij nekoliko z vodo, postavi blizu ognja ali na kraj štedilnika in pusti, da se počasi zmehča in razpusti. To mažo, ki je nastala, lahko rabiš za snažen je (ribanje) tal, posebno kuhinjske in lesene posodo. Posebno izdatna je, ako namažes ž njo pri namočenem perilu posebno zamazana mosta n. pr. ovratnike in zapestnike pri srajcah, otroško perilo in drugo, zvijea skupaj in pustiš ležati čez noč. To milo vso to umu-zanosl obje, ti si prihraniš časa in truda, varuješ pa tudi perilo, ker ga ne drgneš toliko. Marsikatera naših gospodinj si je nabavila znani ročai stroj za rezanje aesa, da ga ni treba izposojevati od mesarja ali pa klavca, ki ga sam zalo rabi zdaj ob času kolin. Potem ga pa navadno osnaži in shrani do drugega leta. Vendar ga pa more prav s pridom rabiti preko colega leta zlasti ona gospodinja, ki ima večjo gospodinjstvo, gostilno ali ob sejmeh in o podobnih časih. Porabi ga lahko za rezanje niepa za zrezke, ker ji prihrani mnogo časa in tudi bolje zreže kot okrogli kuhinjski nož. Rabi ga tudi lahko za pripravljanje drobtin iz suhega kruha ali žemelj, pa tudi za rezanje čebule, kadar jo rabi v večji množini. Zelo dobro ji služi tudi za trenje kuhanega krompirja. Kairo rahli in mehki so krompirjevi cmoki, čo jo bil krompir strt s strojem prav lepo enakomeruo. Tudi razne pri-kuhe, katero moraš dolgo časa sekljati z okrogli ji nožem, lahko zrežeš s tam strojem. Potjbno korist pa imaš pri rezanju surove slanine ali sala s strojem, ko ne ostane skoro nič ocvirkov, ampak so vse stopi v maščobo, ko pa ostane, če režeš z nožem na kocke, skoro četrtina ocvirkov. — Tudi ocvirke, ki jih rabiš za priljubljeno >špchovko«, zreži prej s strojem, ker se potem razdele lepo enakomerno. Prav-tako lahko zrežeš s strojem ostalo meno za polp ie, kakor tudi za razne mesne omake. Za marsikatero podobno porabo pa ga gospodinja lahko še sama poskusi in nam poroča, da se tudi me druge okoristimo z njeno iznajdbo. Po p>orabi pa je treba stroj kakor vsako drugo kuhinjsko orodje takoj osnažiti, da se odpadki no prisušo in ne zarjavi. Razdrtega dobro posuši, potem šo dobro zbriši. Dobro je, ako shrani;! razdrtega, posamezno dele zavite v svilen papir, da se ne napravi rja zaradi morebitne vla-ge, ki je še ostala na njem.* OZEBLINE.. Pri letošnji dolgotrajni in hudi zimi g I je mnogo, ki zelo trpe na ozeblinah, omače, neškodljivo, a res uspešno sred-stvo zoper te bolečine je sledeče: Ko te zvečer prično boleti ozebla mesta, namoči platneno krpo v špirit in deni ta obkladek na ozeblo mesto. Ko čutiš, da se je osušil, namoči iznova in to večkrat, kolikor imaš pač časa. Po par dnevih bolečine izginejo. Seveda pa ne smeš devati takih obklad. kov na odprte ozebline, ker bi zelo peklo. _ Opozarjam pa to, da teh obkladkov ne pripravljaš ob odprti luči aH ognju, ker se špirit rad vname. — Sicer pa je to sredstvo res preizkušeno dobro. KfJHINJA. Pnstnl kroti. Vlij v skiedo •/. litra mlačnega mleka, ga osoli, prideni 6 dkg sladkorja in 6 dkg surovega masla; ko se razpusti maslo, prideni žlico ruma, dva rumenjaka in ono jajce, vse dobro zmešaj in prideni pripravljeni kvas, ki si ga napravila iz 4 dkg drože, par žlic mlačnega mleka in žličico sladkorja, v to zmešaj 1V2 litra ali % kg moko. Vse narahlo zmešaj in stepaj vsaj V4 uro- Potem potresi po vrhu nekoliko z moko, s prtičem pokrij in postavi na gorko, da vzide. Vzhajano testo potresi na z moko potreseno desko, ga rahlo razvaljaj za pol prsta na debelo (ali ga kar z rokami enakomerno razvleci) in izroži z okroglim obodcem hlebčko. Na polovico hlebčkov deni v sredo za lešnik mezge (zolzen), z drugo polovico jih pa pokrivaj, in sicer tako, da pritisneš tisto stran, ki je bila prej zgoraj, k nadevu. Ob kraju kroginkrog stisni ruhlo s prsti, da se hlebčka sprimeta. Maj izrežl če z manjšim obodcem. Pokladaj na gorek, z moko potresen prtič tako, da so dva prsta vsaksebi in postavi na topel kraj, a ne prevroč prostor, da vzhajajo. Medtem deni v kozo masti in masla vsakega pol (ali same masti), raztopljene naj bo masti za dva prsta visoko; ko je mast vroča, jo postavi v stran ter pokladaj vzhajano kroJe tako, da jo zgornja stran krola najprej v masti. Ne de-vaj jih preveč naenkrat, ker se narastejo. Ko jih dones v kozo, jih pokrij, da se nekoliko vzdignejo in od spodaj zarumene. Kadar so bledoruineni, jih obrni in več ne pokrivaj; ko se še na drugi strani zarume-nijo, jih poberi z lopatico in jih pokladaj na z belim papirjem pogrnjeno rešeto, da se oltečejo. Potresi jih dc^ro z vanilijevim sladkorjem in postavi gorke na mizo. Prodam gepelj in mlafHnico na jermen, oboje še dobro ohranjeno, v bližini Ljubljane. Naslov v upravi lista pod Številko 516. PRODA SE LEPO POSESTVO blizu Mokronoga, 20 minut od postaje Mokronog —Bistrica, obstoječe z vsem gospodarskim P°* slopjom, sadonosnim vrtom z ie obsejanlml njivami 5 oralov, 6 oralov lepo zaraščenega gozda* 3 orale travnjia, pašnik, ena parcela zapuščenega vinograda, vse zravei gospodarskega poslopja« voda zraven; kupec lahko nastopi takoj. Poirva ee pri ANTON BULC - MOKRONOG. 621 IZDBRHZBI Davzdol. Ni dvoma, da so tudi v Jugoslaviji na delu tajne silo, ki imajo svoje kotišče v frnmasonski (prostozidarski) organizaciji. Framasonstvo izvršuje svoje načrte, ]ii vsebujejo predvsem boj proti Cerkvi in krščanstvu, kolikormoč tajno, zvito in lc polagoma, korak za korakom, tla se ne zbudi prevelika pozornost. Razkristja-n jen je šolstva in zakona — ter s tem mkristjanjenje človeške družbe, to je eden glavnih ciljev prostozidarskih družb, ki imajo svoje podružnice tndi v glavnih mestih Jugoslavije. V kratkem l>o prišlo na dnevni rod belgrajske skupščine vprašanje reforme (preuredbe) našega šolstva. Osnutki 60 taki, da žo kažejo — in sicer nič preveč prikrito — ost proti krščanskemu nauku v šoli. Na ljudske šole naj ),i _ po omenjenem osnutku — ne imel več dostopa duhovnik. Veronauk bi zaenkrat milostno še pustili v šolah nižjih vrst; n učili naj bi ga s v e t n i u č i t e -1 ji - Tako se bere v načrtu, ki ga bodo predložili poslancem. In zdaj, ko je na vrsti redukcija (črtanje) uradnikov, kolikor jih je preveč, so doli v Belgradu kar čez noč črtali ludi veroučiteljc na osnovnih šolah, dn bi tako napravili pot m»vi -reformi« šol. Tu se vidi, kaj bi rad izvršil «entral:zem. Našo krščansko mladino naj bi po sodbi ccntralistov učili verskih resnic, božjega razodenja in fip^ansLpga življenja učitelji — pa brez ©žira rta lo, če so sami verni ali ne; če t-o npofobni ali ne; če znajo, ali ne znajo; <*•«• hodijo k rrmši in k sv. zakramentom, ali ne. Kakšna verskonravna vzgoja bi bila tnm, kjer službuje učitelj, ki je strasten uokol, zakrknjen brezverec, surov orjunai!! Kaj bi bilo z otroki, če bi 'Jih r,čil krščanski nauk učitelj, ki so cvrkve bolj boji, kot vrag križa! Gorje ■asi mladini in s'ovenskemu ljudstvu, če bi do tega pririo! 2« tako vidimo in skafiamo, kako ležko je ohranjevati mladino na tiru po-*teno*ti in v mejah dostojnega krščanskega življenj«, ko je toliko javnega pohujšanja in toliko nevarn h prilik in Brezvestnega časopisja, kjer se uničuj« zdravih naukov iu krščanskih čednosti. Kaj bi pa bilo potem, čc bi zavladale žalostna šolske razmere, ki si jih žele framasonsko navdahnjeni oboževalci centralizma! Ali ne berem« ie »laj, kako »e po- mladina ob nravstveno razdrapani človeški družbi v aiestila v mlakužo nejavnosti in celo v najhujš« zločin« umorov ter samoumoiov. Te dni smo čilali, j« v ZemuBu ustrelil 17 letni wed-"J^soie« G juro Sedlar, »ker se mu je iz-ver i Ia iavoljenka«; ktotako 17 lol.ua di-^'kinja Zora. V ljubljanskih zaporih de-, Pokoro mlad dijak, ki mu je porota e,bJierila S i„t teike ječ«, ker je prnl šli- , rimi leti bil zastrupil tovariša dijaka. Pri preiskavi je nesrečni morilec izjavil, da je zanemarjal sv. mašo in tla je rad prebiral slabe knjige. V Zagrebu je bil pred tednom obsojen mladoletni zločinec Hrvoj Paskijevič, srednješolski dijak, sin bogate rodbine, ki je v dobi 18. let premišljeno, preračunjeno nedaleč od Zagreba umoril dva imovi-ta človeka Je-ličiča in Kana jota. Denar umorjenih je zločinec pograbil in v zloglasnem društvu zapravil. Pred sodiščem je ta nič-vrednež hladnokrvno izjavil: »Ne verujem v Boga, kakor mnogo drugih ne; pri veronauk u v šoli sem najraje spal.« Ko so ga pritirali na lice umora, jc pušil cigareto in se posmehoval. Preiskava je dognala, da je imel ta mladič po letihj a starec po zkičinstvu, namen vlomiti tudi v neko banko in v cerkev sv. Blaža v JCagrebu itd. Kdo je kriv! Kje iskati vzroka? O, če bi iztirali iz šol duhovnika, odpravili verekonravno vzgojo, ki so zanjo poklicani v prvi vrsli služabniki svete Cerkve, o potem bodimo pripravljeni, tla se bodo vrata takim in podobnim zločinom odprla na stežaj! »Ko bi bil imel obsojeni Paskijevič od zgodnje mladosti skrbno domačo odgojo in red; ko bi bil vzgojen že v domači hiši v ljubezni iy strahu božjem; ko bi bili doma jkaziii, s kom se druži, s kom občuje, kaj čila, kani zahaja zvečer itd.; skratka: ko bi ga bili pravilno vzgajali, bi ta mladič nc bil tako dale« zabredel.« (»Kaiol. list«, 1923, št. 02.) Kjer jc v rodni hiši površnost in vzgojna brezbrižnost, kjer ni verske podlage in velikega ži\ljenja, tam seveda tudi šola ne more vsega popravili, pa naj bo tudi najboljša, pa i.nj tam uči iu vzgaja najboljši duhovnik. Kaj pa naj pričaku-j"itio od šole, če bi tam - vzgajali« in učili veronauk učitelji, kakršnih je — žal — tudi iiihI slovenskimi ie preveč, ki nimajo ne čuta, ne ran-ela, ne umevnnja, ne veselja za verske stvari, zn najvažnejši tuiuk! Vsa čast poštenemu učiteljstvu; a vrste vernih, zglednih učiteljev in učitelji se krčijo čezdaljebolj. Slovenski starši kar najodločneje in z vsem poudarkom odklanjamo načrt "ol-nkli prekuculiov, ki bi radi o Zaračunaj ji, če bo kaj ubila, potem ne bo zopet omedlevala,.' jo rekel poslanik; in v resnici, v malo trenutkih s^ jo gospa Umnej zopet zaveti la. Bilo pa je očividno, zelo razburjena in jo svarila gosjioda W«a» češ, da čaka njegovo hišo nesreča. »Z lastnimi očmi sem videla reči. jo pripovedovala, >ob katerih vsakomur lasje vstajajo na glavi in marsikatero noč nisem zatisuilu očesa iz strahu pred groznim, ki so je tu godilo.« Toda gospod in gospa Otis sta pomirila pošteno dušo, izjavila sla, da se strahov ne bojita, in ko je stara oskrbnica še voščila blugosiov božji novi gospodi in prosila a zvišanje plače, so jo vsa se tresoča podala v svojo sobo. (Nadaljeiauje sledi.) NAJBOGATEJŠI I .JUDJE V AMERIKI Odkar je >avtomobilnl kralj« Ford stopil v ospredje, se je moralo ve« drugih umakniti s svojim naslovom kot najbogatejši ljudje Amerike. Nov rod bogatašev je nastal in pred njimi ne koraka več ^petro-lejski kralj ? John Rockefeller, temveč Hen-ry Ford. Ford je lani zaslužil okoli 180 milijonov dolarjev; dohodninskega in drugega davka je moral plačati okoli 40 milijonov, tako da mu je ostalo čistega dobička okoli 140 milijonov dolarjev. Na dan je zaslužil torej okroglo 400.000 dolarjev; če vzamemo en dolar samo 80 dinarjev, pomeni to ogromno svoto 32 milijonov dinarjev ali 128 milijonov kron! Daleč zadaj za Fordom Je neki doslej jako malo znani bogataš Kly Josepb, ki si je bil med vojsko z železno in jekleno kupčijo pridobil velikansko premoženje. — Ogromne so njegove kovinske zaloge v pristaniškem okraju Novega Jorka; vsak dan dela tam z zavihanimi rokavi, v prostem času p. igra v svojih razkošnih palačah vlogo velikega gospoda. Davkariji je napovedal lani toliko dohodkov, da so mu predpisali za več kot tri milijone dolarjev samo dohodninskega davka. Za njim pride neka gospa, dosedaj tudi Je malo znana, Mary iiiddlo, v Filadel-liji. Na Joto plača 2,200.000 dolarjev dohodninskega davka. Znani Itockefclier pa pla-Pa na lefo samo malenkost 1,100.000 dolarjev. Seveda je to samo njegov osebni davek ne pa davek njegove petrolejske družbe. Lastnik dirkališčnih hlevov Harrv Sinclairplača 1SO.OOO dolarjev, igralka Priče, ? !flV?tlerbilli" finančnik Oton Kalin po oO.OOO dolarjev, gospica Morgan 45.000 dolarjev itd. Ta lista pa ni popolna, ker manjka mnogo starih milijonarjev in milijarderjev, kakor Pierpont Morgan, Vincent Astor, Lharles Schwab, Auguste Belmont in drugih. Posebnost Fordova je ta, da odda polovico dobička svojim delavcem in imajo li vpogled v vse njegove knjige. koder fa*>ona tuta • amona. V EGIPTU SO ODKRILI 3300 let star grob kralja ali faraona Tutankhamona. Med aniglm so našli v grobu srebrne in zlate palice, ki nam kažejo podobo kralja. Do-«>'» so tudi neko škatljo in v njej koder, vrezan kralju, ko je bil še otrok. Ena od palic je čisto taka kakor so naše škofovske palice. ITALIJANSKA ZVEZA PROTI KLETVINI Taka zveza obstoja v Italiji že dalj ča-1 0 v<>jski je svoje delovanje zelo okrepi da odvadi kletvine vojake, ki so se je "ovadili v strelskih jarkih. Sedaj so t:r .člani nabirati denar za spomenik, ki Z m ° P°s,avili na nekem milanskem tr- ta n« 1 na Čast Po vse* Italiii 86 vrž'i°v ztK>rovanja, poslanci govorijo in 'Pominjajo ljudstvo, naj nikar ne kolne. toaljo glej v naslednjem stolpcu spodnji) m? zn•nnncCEK JLju*. AVTOGRAF. Nekateri ljudje zelo radi nabirajo podpise ali sploh svojeročno pisavo velikih mož; te podpise itd. imenujejo avtograte. Pa je slavnemu francoskemu glasbeniku Vivier-u pisala neka grofica iz pariškega predmestja St. Germain, koliko zahteva, če je pripravljen en večer na njenem domu zabavati povabljene goste. Zahteval 1000 frankov, ni pa dobil odgovora; mislil je, da je svota najbrž previsoka. Pozneje je bil v nekem aristokratskem salonu in je zasledil v nekem avtografskem albumu svoje pismo, ki ga je bila ona grofica dala lastnici albuma za darilo. Vivier se je nasmehnil ob lokavem načinu pridobivanja avtografov rekel je pa: «Zelo mi je žal, da mi ni rekla grofica, da hoče moj avtograf; mislil sem, da gre za navadno pismo in sem narekoval te-le vrstice mojemu hišniku, ki porabi vsako priliko, da se postavi s svojo lepo pisavo.« ČEŠNJE. Nekaj podobnega beremo o francoskem komponistu Karlu Gounod (1818 do 1893). Imel je vilo v St. Cloud pri Parizu, obiskala ea je neka dama ravno po zaju-treku. Videla je na kaminu črešnjeve peške, hitro je zagrabila eno in jo spustila v rokav. Ko je tudi Gounod pozneje ono damo ..obiskal, je ponosno pokazala peško, okovano v zlato in demante, kot nekako sveto relikvijo. »Oprostite, gospa,« pravi Gounod, «jaz nikdar ne jem črešnjej kar jih pride na mizo, vse pozoblje moj sluga Jean.« ZADNJIC. Znani berlinski igralec Pollenberg je obedoval v dunajski restavraciji. Postrežba mu ni bila čisto nič.všeč in tudi sicer ni bil zadovoljen. Ko plačuje, vpraša plačilnega natakarja: »Ali veste morebiti, kdaj sem bil zadnjič pri Vas?« Natakar ga pazljivo gleda in reče: »Oprostite, ne morem se spomniti.« — >No, da ne boste pozabili: danesk Učitel'1 pripeljejo šolske otroke na taka zborovanja. Fašisti to gibanje zelo podpirajo, prav poseliti » Š3 Mussolini. V Porde-none so sklenili fašisJi, da bo : "ral vsak plačati pet lir, kdor bo zaklel. Kako potre jlo bi bilo kaj takega pri nail STRAŠNO ŽALOVANJE. Holandec dr. Hubrecht je predaval te dni v Berlinu o nekem narodu v notranjosti otoka Nova Gvineja. Ta otok je največji na svetu, tako velik kakor tri Jugoslavija, leži pa severno od Avstralije. Če umre kak sorodnik, si odsekajo poldrugi č'enek prsta. Če ima kdo več takih slučajev, ima slednjič na roki samo kratke prstne štule, ki se jih pa znajo vendar zelo spretno posluževati — Mož, ki mu je umrla žena, mora za čas žalovanja nositi ženski predpasnik. Sprejmem vajenca HORVAT, Dunajska cesta 9, Ljubljana. 523 UGODNA PRILIKA I Manufakturno blago, kakor: sukno (štoii), hlačevina, volneno blago za ženske, platno za rjuhe, cvilh, Sifon, cefir itd. naprodaj po 10—20 odst. znižani ceni pri: MIH. LAPUH, Skoijaioka, Spodnji trg. Ostanki pod lastno cenol VELIKO ŠKODO ~ si sami delate, AKO KUPITE BLAGO DRUGJE, preden si ogledate NIZKE CENE v trgovini »DANICA« MAJZEU & RAJSELJ — LJUBLJANA TnrjaJki trg štev. 1 (bivta Preskrbovalnlca). Velika zalega Stofov, hlačevlne, žameta, konleni-nc, tiskovine, barhenta, flanele, odej, nletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga. Istotam ZALOGA USNJA VSEH VRSTI Postrežba vestna In točna. OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 daie kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcij« najkulantneje. — Obrestuje vloge na kniižice po na tekoči lačun -o dogovoru od dne vloge do dne dviga. — Ima dovoljenje za poslovanje z devizami ...----...... in valutami. ............. Priporočamo vera, da si pred nakupom blaga za ob* leke. za perilo vsake vrste, za nevestin« bulo itd., ogledalo zalogo Gbldcilnlce za Slovenijo r. z. z o. z. v Liubljani. Njena oirednia prodajalna je v Liubijani. v hiSi „V/a'emne posojilnic«" na Miklošičevi ce-ti poleg „Uuloi>a". . od-ružnica p» so nahn a v ht^i „t Gospodarske zveze" na Dunajski cesti šr. 29. Cene zelo zmerne I Zadružno podjetje I Za nakup nomladanskega, letnega blaga, za ženske m motke obleke, ki so pravkar d išle, potem perila, Sifona, kotoome, oksforta, ccfira, cvilha, odej, koccv, poste!, n;h garnitur i. dr. samo tshcstovsškl izdelek sc priporoča domačp trgovina smt es r5 €e$n§ku v Ljubljani, Lingarjeva-Stritarjeva ulica. Zlasti se opozar a jo na to trgovino neveste in ženini, ki nakupijo opreiro Ibnl ž). Cena izredno nitka in zmerna. Trboveljski premog in cement vseh vrta dobite najcenej« pri H. Petri* UubKana, Gosposvetska cesta 16. Telefon 343 KOVAČNICO Ponudbe ua upr stanovanjem r aajem. upravo ^Domoljuba i pod štev. -143. Lesen POD, dobro ohranjen, prodam. Vež pove JANEZ NOVAK, Spodnje Gameljne 26._444 Rabim dobrega Ž«g«r§« na novo žago venci-lanarco. — FRANC ANKERST, Brezje štev. 64 pri Radovliici. Krasno jaboieno sactno drevje najboljših vrst se dobi pri PRVO SLOVENSKO DREVFSNIČARSKO IN TRS-N1CARSK0 PODJETJE IVAN DOLINSEK St. Pavel v Savinski dolini iz svojo podružnice Št llj p. Velenje. DGMOAKDPT Priporočani nevestam in ženinom raznovrstno modno volneno blago ra ženske in sukno za moške obleke, platno za rjuhe, belo platno, Slon, gradel u BBnice, koltre, llanel-odeje in rjuhe, ter razno-vritno drugo blago. Pri večjem nakupu 10 odstotkov popusta. — Blago iz čeških lovaren. ANTON SAVNIK, ŠKOF J A LOKA. illoionno poštenih staršev rabim za kovaško IIUJCIILC! obrt Hrana in stanov, v hiši. Najstarejša tvrdka za izdelo*-. VOZOV v Sloveniji. -Jernej PIRNAT, koTač, JarSe, p. Domžale. 391 Pozor sadjerejcij Vosek za ceplenje izdeluje v vsaki množini Jos. Reich tvornlca kemičnih Izdelkov Maribor, Trstenjakova ul. 21. •Mil, podgane, steni<» In ZCurkl morajo poginiti. Ako uporabljate n;'.-a rroiBliužoca arodstvA: proti iaiaim ln po^J^nr.am Pin 7'50. srn flčnrk® lo I>in, p.a stenico 10 l>i" .'a molj« b lun, proti mr£o»u 3 le 7'5o I>iu. in&Bl proti u mn s Din, mast proti dem v obleki 7 50 liin, proti uirav^iam 7'fiO Din. Heler ca čiščenje nu>