Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst: Ulica Valdirivo 35/LI., Tel. 29210
Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina :	Mesečna	L	85
Za inozemstvo:	Mesečno	L	150
Wi
Leto III. - Štev. 16
Gorica - 19. aprila 1951 - Trst
Izhaja vsak četrtek
ANGLIJA IN AMERIKA Kaj
Strah pred sovjetsko napadalnostjo je prisilil Anglijo in Ameriko da podvzameta vrsto obrambnih ukrepov, ki naj bi preprečili nadaljnjo ekspanzijo komunizma v svetu.
Najvažnejši člen v vrsti teh ukrepov je pač ustanovitev atlantskega pakta. Slednji ni bil sklenjen zgolj iz protikomunističnega idealizma, temveč zato, ker se vse podpisnice čutijo neposredno ogrožene po komunizmu. To nam potrdi tudi vsa zavezniška politika zadnjih let. Logični vzrok je bilo tudi dejstvo, da je hotel Zapad postaviti neko mejo nadaljnemu sovjetskemu osvajanju, ki je postajalo z dneva v dan bolj brezobzirno. 'Zavezniški čini-telji so končno spoznali cilj sovjetskega imperializma in si ne delajo več utvar kot nekoč Roosevelt.
Kdor pozna bistvo komunistične ideologije, se v polni meri zaveda, da je njen končni cilj nadvlada nad celim svetom. Danes je vsakomur dovolj jasno dejstvo, da je komunizem v borbi za dosego svojega cilja popolnoma brezobziren. Trenutni kompromisi s Sovjeti, služijo samo komunizmu, kajti v nasprotnem primeru bi jih Sovjeti sploh ne delali. Dober vzgled nam je zadnja svetovna vojna in sploh komunistična politika od svojega početka do današnjih dni. Čudno se nam zdi dejstvo, da so se tega zavedali naši slovenski politiki že v času, ko so še verjeli »sposobni« angleški in ameriški politiki v iskrenost komunističnih prvakov ter so vodili svetovno politiko tako pogubno, da trpi vsled njihove zmote na milijone ljudi tam pod železnim zastorom.
Seveda je to pravi makjavelizem Anglije in tudi še politično nespretne Amerike, ki sta mislili, da rešujeta svetovni mir z ugoditvijo komunističnim zahtevam. Žal sta s .tem vedno bolj podžigali sovjetski imperializem v vsej njegovi brezobzirnosti. Zgodovina nas uči, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. In to se bo tudi zgodilo Angliji in Ameriki, če ne bosta voljni popraviti storjene krivice. Če je komu Bog poveril vodilno nalogo v svetovni politiki, naj jo ta uporablja ne samo v lastno, temveč v korist celotnega človeštva. Današnja dolžnost Zapada je ne samo samoobramba, temveč tudi delo za odrešenje vseh narodov, tudi Slovencev,
Hrvatov, Srbov in pa še posebej nesrečnega ruskega naroda izpod komunistične tiranije. Samo tako bo popolnoma zadoščeno toliko po-gaženi pravici.
Prepričani smo, du se posebno Amerika tega v polni meri tudi za-veda. Saj so v njo uprte oči vsega bodisi zasužnjenega, kakor tudi še svobodnega človeštva. Vsakdo že lahko ve, da v tem idejnem konfliktu ni srednje poti. Ali za svobodo, ali pa za a. omunizem. Tu se bije boj na življenje in smrt. Nekdo bo moral nujno kloniti. Mi p(l dobro vemo, da bo končna zmaga naša, kajti z nami je Bog, ki ne bo nikdar dopustil, da njegova Cerkev utone v vodah brezbožnega komunizma. Če se bo Amerika držala načel Kristusove Cerkve, se ji ni treba bati bodočnosti. Vsekakor bodimo pripravljeni na velike dogodke, ki bodo res veliki, kajti potom njih bo predlagan največji dosedanji sovražnik krščanstva, to je brezbožni komu-'dzeni.
se skriva za Mac Arthur-jevo odslovitvijo
Odstavitev generala Mac Arthurja je dogodek, ki zanima ves svet, predvsem pa Združene države same in Daljni Vzhod. Kakšno mesto si je odstavljeni general pridobil na Japonsken in na Koreji, je razvidno iz slovesa, ki so mu ga priredili Japonci in vojaki na Koreji. Ko se je vkrcal v letalo, ki ga je ponesjo domov v Združene države, se je od generala poslovilo dva milijona Japoncev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bil ravno Mac Arlliur oni, ki je pred šestimi leti strl japonsko vojno moč po štiriletnem boju in hudem bombardiranju japonskih mest; da je Mac Arthur vkorakal kot zmagovalec v Tokio in od tam vladal Japonski skoro kot kak rimski prokonzul šest let. Kljub temu se je od generala poslovil pred odhodom sam japonski cesar in, kot smo rekli, tudi dva milijona ljudstva. To dejstvo nam dovolj pove, kakšen mož je general Mac Arthur, če si je znal pridobiti v toliki meri naklonjenost premaganih Japoncev. Njegovi vojaki na Koreji so se s prav tako težkim srcem poslovili od starega poveljnika, ki jih je znal, tudi preko porazov, voditi do vedno novih zmag.
Prav tako so v domovini pripravili in še pripravljajo velike -slavnosti vračajočemu se generalu. Posebno sta se hoteli postaviti mesti San Francisco v Kaliforniji in pa New York, ki sta obe sklenili pripraviti nadvse veličasten sprejem. Ameriški senat in parlament pa sta povabila Mac Arthurja, naj pride v Washing-ton na poročanje o razmerah na
Daljnem Vzhodu. Mac Arthur je povabilo sprejel in v drugi polovici tega tedna je določeno, da bo imel napovedani govor. Republikanci, ki štejejo generala Mac Arthurja za svojega, skušajo izrabiti sedanji položaj sebi v prid in zato povečini ostro napadajo predsednika Trumana, ker je generala odstavil. Truman in njegovi sodelavci pa ne ostajajo dolžni in tako se že dva tedna vršijo ostre polemike po časopisih in po radiu med obema skupinama.
Zakaj je prišlo do odstavitve poveljnika Mac Arthurja?
Če se oziramo na izjave predsednika Trumana, je on generala odstavil, ker se ni ujemal s politiko, ki jo je vodila vlada v Washingto-nu in ki je šla za tem, da se spolna Koreji omeji in v nobenem primeru ne razširi na Kitajsko, kajti to bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne, ki je Amerikanci na noben način nočejo. Mac Arthur se s to politiko ni ujemal, ker je po svojih izjavah hotel' zanesti vojno tudi v Mandžurijo in na Kitajsko s pomočjo Čangkajškovih vojakov. V tem primeru bi bil predsednik Truman žrtvoval Mac Arthurja, da o-lirani mir.
Mac Arthurjevi zagovorniki pa sodijo drugače. General, trdijo tile, ni iskal razširjenja spora na Daljnem Vzhodu, temveč je hotel le obračunati s komunizmom in upe-ljati trajen mir na tem delu sveta, ker ve prav dobro, da s komunizmom ni mogoča nobena trajna poravnava. V 15 letih, ki jih je preživel na Daljnem Vzhodu, je do dobra
spoznal tamkajšnje razmere in uvidel, da so komunisti trajna nevarnost za mir. Zato je hotel z njimi obračunati in bi se pri tem ne pomišljal uporabiti Čangkajšeka, da bi zrušil komunistični režim tudi na Kitajskem. Tu pa je, kot povedano, prišel v navzkrižje z načrti washingtonske vlade in generalnega štaba in je vsled tega bil odžagan.
Je gledanje predsednika Trumana in njegove vlade pravilno? Težko odgovoriti. Po zadnjih vesteh bi bilo v toliko pravilno, da so sedaj kitajski komunisti postali bolj popustljivi in da so baje ponudili predloge za premirje. Vendar bi se v Washingtonu in tudi v Londonu
iz zgodovine zadnjih desetih let nekaj lahko naučili:	s komunisti
kompromisi niso mogoči. S kompromisi so hoteli rešiti Poljsko in so poslali tja Mikolajčika; s kompromisom so med vojno hoteli rešiti demokracijo v Jugoslaviji in so skovali sporazum Tito-Subašič; prav tako so hoteli reševati svobodo na Češkoslovaškem in na Ogrskem in drugod. A povsod je bil uspeh isti: zmaga komunizma. Tudi na Kitajskem so poskušali kmalu po vojni, ko je prišel tja general Marshall, da pomaga do sporazuma med Čang-kajšekom in Maocetungom. Pomagal je, toda tako, da so po njegovem odhodu kmalu prišli na oblast komunisti. To bi Anglosaksonci danes lahko vedeli. Zato je Trumanova odstavitev Mac Arthurja vse obsodbe vredna, če je to storil, da bi laže prišlo do kompromisnega miru s komunisti na Daljnem Vzhodu.
Nemiri na Vzhodu
Dolarji za oborožitev Jugoslavije
Pretekli teden je slovenska OF praznovala desetletnico obstoja, torej svoj »decennale«. Prav za to priliko smo iz Beograda izvedeli zanimivo vest:	Kardeljev	namestnik
Vlahovič je uradno priznal, da je Jugoslavija zaprosila za orožje pri zapadnih državah. Anglija je med tem že odgovorila, da je pripravljena dati orožje, če soglašajo s tem tudi Združene države. — In te soglašajo, kajti Truman je že obvestil senat, da bo poslal Jugoslaviji orožja za devetindvajset milijonov dolarjev. — Kaj pomeni to? To pomeni, da so jugoslovanski titovci stopili na pot tolikokrat preklete
reakcije. Zato, da se ubranijo pred sovjetskim komunizmom, so pripravljeni vzeti orožje tam, kjer je. Ko so isto pred njimi storili četniki in domobranci, ko so ti, da se u-branijo sovjetskega komunizma, vzeli orožje tam, kjer se je pač takrat dobilo, so jih ofarji proglasili za izdajalce, fašiste, za reakcijo.
Zadnje tedne je pomladansko sonce zbudilo vzhodna ljudstva, da so se začeli nemiri v celi vrsti dežel. Na meji med Sirijo in Izraelom so se stepli. Sirci so pobili nekaj židovskih mejnih stražnikov, Židje so pa bombardirali neko sirsko vas. Spor je prišel pred Varnostni svet, ki išče sedaj salomonske razsodbe.
\' sosednji Perziji so se zopet pojavili nemiri na jugu v krajih, kjer črpajo črno zlato petrolej. \ Aha-danu, ki je središče petrolejske industrije v južni Perziji, so začeli stavkati. Pri tem so nastali nemiri in pobili so štiri Angleže. Zaradi tega je angleška vlada poslala v perzijski zaliv tri vojne ladje. Perzijski ministrski predsednik pa je Angleže posvaril, da bi izkrcanje angleških vojakov na perzijsko zemljo lahko imelo zelo usodne posledice. imelo bi namreč lahko za posledico vstop sovjetskih čet v Perzijo s severa. Smemo zato. biti prepričani, da se bodo Angleži desetkrat premislili, predno bodo tvegali kaj takega.
Zaradi Kašmira se Indija in Pakistan še vedno lasata. Varnostni svet s svojimi posredovalnimi predlogi ni mogel do sedaj ničesar doseči, ker se jim Indija upira.
Malo bolj na Vzhod od Kašmira pa je Nepal, kjer so bili nemiri že
lansko poletje. Pozimi je bilo nekaj miru; sedaj so pa spet začeli.
O Indokini pa sploh ni. da bi govorili. Tam ni miru že več let. Velika spomladanska ofenziva \ iet Minha se do sedaj ni posrečila. Francozi so vrgli upornike zopet v hribe. Toda vsled tega lahko nastanejo zapletljaji, ker je agencija Tass iz Moskve obdolžila Francoze, da so prekršili kitajsko ozemlje ter bombardirali neke kitajske vasi.
Revizija italijanske mir. pogodbe
Minister Sforza je začel precej obširno akcijo za revizijo ital. mirovne pogodbe. V zasebnih pogovorih in pismih je pri zapadnih treh velikih vložil veliko truda v ta namen. Ministru Sforzi gre predvsem, da bi odpravili nekatera mirovna določila, zlasti kar se tiče vojaške oborožitve in pa tržaškega vprašanje. Do sedaj pa Sforza ni se prejel odgovora.
\
Bevin je umrl
Trygve Lie na Balkanu
Trygve Lie je bil pretekli teden v Jugoslaviji in je nato odšel v Grčijo. V Beogradu so ga sprejeli z velikimi častmi, kot že dolgo ne kakega zapadnega diplomata. Lie je v jugoslovanski prestolnici imel razgovore z raznimi ministri in tudi s Titom, tik predno je ta odpotoval nekam na zdravljenje, kot so povedali v Beogradu. Trdijo namreč, da maršal Tito boleha na jetrih. V tein primeru sta sedaj odsotna iz Beograda zaradi bolezni Tito in Kardelj, ki se še vedno zdravi v Sloveniji. Trygve Lie je dal zelo laskave izjave o Jugoslaviji najbrž zato, ker je sam socialist in mu je ugajalo, ker je povsod videl napise:	»Mi
gradimo socializem!« Če bi bil pogledal od bliže, kakšen je la socia ližem, bi odnesel iz Beograda drugačne vtise.
zaradi slabega nenadoma za srč-
Pred tednom dni je umrl bivši angleški zunanji minister Bevin, ki je šele pred kratkim odstopil kot zunanji minister zdravja. Umrl je no kapjo.
Pokojni minister je imel 70 let. Njegov oče je bil kmečki delavec, ki je umrl še pred otrokovim rojstvom. Mati je bila babica in je prav tako umrla, ko je bil fantič še mlad. Zato je moral že zelo zgodaj na delo, najprej na kmetiji, od 13. leta pa v Bristolu, kjer je pomival krožnike, nato pa postal konjski voznik.
Njegova pot navzgor se je začela, ko je z 20 leti postal tajnik »Odbora za pravico do dela« bristolskih brezposelnih delavcev. Pozneje se mu je posrečilo, da je številne manjše sindikate združil v najmočnejšo angleško sindikalno skupino »Transport and General Workers Union«, ki jo je vodil 18 let kot glavni tajnik. Leta 1921 je z giož-n jo splošne stavke prisilil tedanjo angleško vlado, da je opustila vojaški nastop zoper Sovjete v Rusiji.
Pozneje se je verjetno tega kesal.
Ko je leta 1910 Churchill sestavil koalicijsko vlado, je Bevin postal minister za delo in je med vojno organiziral 25 milijonov delavcev za vojno proizvodnjo. Po vojni, ko so leta 1945 prišli na vlado laburisti, je Bevin postal zunanji minister, čeprav ni imel nobene posebne izkušnje v vodstvu zunanje politike. Kljub temu je na raznih konferencah precej spretno vodil angleško zunanjo politiko, tako, da je zaslužil pohvalo tudi Winstona Churchilla.
Anglija in zlasti laburisti iskreno žalujejo za izginulim ministrom Ernestom Bevinom.
Schumanov načrt podpisan
Pretekli torek so v Parizu zastopniki šestih držav, ki so pristopile k Schumanovemu načrtu, podpisali to znamenito pogodbo. Zadnje dni so še nekaj popravili, vendar so v bistvu pustili tako, kot so se že prej domenili. Pri tem je prav za prav najtežja stvar, kako rešiti vprašanje Posarja, ki je stalna sporna točka med Nemčijo in Francijo. Za sedaj so se temu vprašanju ognili tako. da so pustili odprto, naj prihodnja mirovna konferenca z Nemčijo določi, kako in kaj s Posarjem.
Sveta stolica in Filipini
Filipinska vlada je sklenila upostaviti s sv. stolico diplomatske odnošaje. \ ta namen je ustanovila pri sv. stoliei izven-redno in polnomočeno poslaništvo. Sv. stolica je s svoje strani odprla v glavnem filipinskem mestu Manili apostolsko nun* eiaturo.
Na Madžarskem težave s kruhom
Z odlokom madžarske vlade je bilo te dni uvedeno racioniranje kruha v vsej Madžarski. Vsak potrošnik bo dobil četrt kg kruha na dan in 1200 gr moke na mesec.
Skrčeni so bili tudi obroki mesa in mesnih izdelkov v Budimpešti.
Doslej so potrošniki dobivali na teden 300 gramov mesa ali gnjati, vsak nadaljnji družinski član pa 250 gr. Ostali mesni izdelki so bili v prosti prodaji. Odslej bodo potrošniki dobivali na teden 200 gr mesa in 100 gr mesnih izdelkov.
t^pobtdati
ČETRTA NEDELJA PO VELIKI NOČI
Stoletnica bratovščine sv. Cirila in Metoda
PRAZNOVANJE V RIMU
Iz svetega evangelija po Janezu (Jun 16, 5-14)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Odhajam k njemu, ki me je poslal, in nihče izmed vas me ne vpraša:	,Kam greš’‘S Ampak, ker
sem vam to povedal, je žalost napolnila vaše srce. Ali resnico vam govorim: za vas je dobro, da grem. Zakaj, če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. In ko pride on, bo prepričal svet o grehu, ker v me ne verujejo; o pravičnosti, ker grem k Očetu in me ne boste videli: o sodbi pa, ker je vladar tega sveta že obsojen. Še mnogo vam imam govoriti, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo učil popolne resnice; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč, kur bo slišal, bo govoril in prihodnje reči vam bo oznanjal. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse. kar ima Oče, je moje; zato sem rekel, da bo iz mojega jemal in vam oznanjal.
□ '
Vedno znova se lahko vsakdo prepričuje, da ni nič novega pod soncem. Jezus je napovedal, da bo prišel Sveti Duh, ki ho ljudi prepričal o grehu, o pravičnosti in o sodbi. In prav teh treh stvari ljudje tudi še danes ne marajo poznati.
Beseda ,greh’ tako neprijetno zveni v ušesih modernega človeka. Nič kaj rad je ne sliši. Namesto besede greh se uporabljajo druge, ki so manj resne, manj zbadljive, manj boleče. Danes se govori o prenagljenosti. o nervoznosti, o pomoti, o slabosti, o usodni napaki in podobnem. — Zakaj to izbegavanje? Zato. ker hi radi ušli Bogu. Beseda greh pokliče namreč vedno tudi Boga v spomin. Tega pa ravno nočejo. Bolj mirno se živi v slabostih (mi, sli: grehih) brez misli na Boga.
Precej drugače pa je z besedo ,pravičnost’. Malokdaj se je slišala tolikokrat kakor sedaj. Vse govori o pravičnosti, a skoraj vedno tako, da hi morali biti drugi pravični do nas. Pravičnost pa zahteva, da se
Dopisniku ameriške poročevalske agencije Associated Press se je posrečilo, da je od jugoslovanske politične policije dobil dovoljenje za razgovor z zagrebškim nadškofom dr. Alojzijem Stepineem. duhovnim poglavarjem sedmih milijonov katoličanov v Jugoslaviji, ki je že peto leto po krivem v ječi. Razgovor je veljal sedanjim in morebitnim bodočim odnošajem med katoliško Cerkvijo ter med Titovim režimom.
Ob začetku je dopisnik zagotovil cerkvenemu knezu, da bo njegove izjave sporočil v svet nepopravljene in necenzurirane. Poudaril je tudi. da niti Titova vlada, niti Yratikan nista v ničemer vplivala na sestavo vprašanj, ki jih hoče dr. Stepineu zastaviti. Razgovor je potekal takole:
DOPISNIK: »Odkar ste prišli sem. se je v svetovni politiki marsikaj spremenilo. Jugoslavija ni več prijateljica Sovjetske zveze. Njena zunanja politika temelji v veliki meri na sodelovanju z Zahodom in sicer na podlagi enakopravnosti. Ali se Vam kot visokemu cerkvenemu dostojanstveniku in jugoslovanskemu državljanu zdi, da bi preučitev Vaše zadeve po \ a-tikanu in po Titovi vladi koristila Cerkvi in bi ugodno vplivala na katoličane tukaj in v svetu?«
Dr. STEPINAC:	»To bi bilo v korist
obema, državi in Cerkvi, kakor sem dejal že na razpravi. To je jedro vsega vprašanja. Nobena država ne more zasužnjili katoliške Cerkve. Cerkev ima duhovne naloge, država pa tvarne. Spor med obema je nekaj nenaravnega. Ni mogoče, da bi kdor koli Cerkev podjarmil. To je samo utvara, ki bo prej ali slej lahko rodila samo zlo..
DOPISNIK: »Ali bi za svoj primer lahko svetovali kako poravnav i, o kateri bi
da vsakemu svoje. Torej moramo biti tudi sami pravični do drugih. Na to pa navadno ne mislimo. Zalo pa je zbudila beseda pravičnost že skoraj vsako veljavo. Česlo je samo krinka za krivice. — Zdi se, kakor bi imela v mednarodnem življenju Rusija monopol za krivice, a nepristransko oko vidi tudi v idealnih demokratičnih državah mnogo krivic. ki kličejo po pravičnosti.
Bog je dal človeku razum, da hi pravilno presojal svet in življenje. Telo, svet in življenje so samo orodja, ki so nam dana na razpolago. Voditi nas morajo k Bogu. ne pa proč od Boga. Prišlo pa je tako daleč, da Boga postavljamo v kot. svet in življenje pa hi radi postavili na njegovo mesto.
Pri večerni molitvi so po slovenskih družinah molili in marsikje še molijo, za pravo pamet. Prosili so za božje razsvetlenje in za božje varstvo pred zmotami. Zelo koristno bi bilo, da hi jih vsi posnemali in molili večkrat v ta namen k Svetemu Duhu. Nekoč bomo morali vsi odgovarjati, kako smo mislili v življenju o grehu, o pravičnosti in o svetu.
NEDELJSKA MOLITEV
0 BOG. KI DAJEŠ. DA SO VERNIH SRCA ENE VOLJE: DAJ SVOJIM NARODOM, DA BODO TO LJUBILI. KAR ZAPOVEDUJEŠ. TO ŽELELI. KAR OBETAŠ: DA SE PRI VSEJ NESTALNOSTI NA ZEMLJI NAŠA SRCA TAM USTALIJO, KJER SO PRAVE RADOSTI.
Koledar za prihodnji teden
22. aprila. NEDELJ A. 4 .po velikonočna. Sotcr in Gaj, papeža, mučenca.
23. PONEDELJ EK. Jurij, mučenec (v ljubljanski škofiji sc praznuje 24. aprila).
24. TOREK. Fidelis Sipmarinški. muc.
25. SREDA. Marko, evangelist: ta dan je prošnja procesija.
26. ČETRTEK. Klet in Marcelin, papeža.
27. PETEK. Peter, Kanizij. cerkv. učenik.
28. SOBOTA. Pavel od Križa, spozn.
sc izkazalo, da je sprejemljiva za Cerkev in za državo?«
Dr. STEPINAC: »Sam zase nobene. To je stvar svete stolice. Najvažnejše točke so ori?*me v pastirskem pismu, objavljenem, preden so me zaprli.«
Dr. Stepinac je nato naštel pet pogojev, o katerih je dejal, da mora katoliška Cerkev vztrajati pri njih in da bo tudi vztrajala. Ti pogoji so:
1. Katoliški starši morajo imeti pravico, da lahko vzgajajo otroke v svoji veri.
2. Katoliška Cerkev ne bo nikoli priznala obvezne civilne poroke.
'3. Civilni poročni obred bi Cerkev trpela le pod pogojem, da j** bila opravljena cerkvena poroka.
4. Katoliškemu tisku mora biti zagotovljena svoboda.
5. Cerkev mora imeti svobodo za svoje delo.
Potem je dopisnik vprašal nadškofa:
»Ali * te kot duhovni voditelj jugoslovanskih katoličanov poučeni o verskih zadevah v državi?«
NADŠKOF: »Bolj ali manj.«
DOPISNIK: »Kaj sodite o položaju vere zdaj? Ali mislite, da se je v zadnjih treh letih izboljšal, ali poslabšal?«
NADŠKOF: »V zadnjih treh letih se je izboljšal. Komunistična stranka je zavzela stvarnejše stališče do demokracije. Mi smo naprej vedeli, da ho prišlo tako.«
DOPISNIK: »Ali mislite, da je za bližnjo bodočnost kaj možnosti za nov sporazum med Cerkvijo in državo?«
NADŠKOF: »Je. Kjer je dobra volja, je sporazum možen.«
DOPISNIK: »Ali mislite, da katolicizem in komunizem lahko obstajata drug ob
drugem ?«
NADŠKOF: »S komunistično linijo iz leta 1945 to ni mogoče.«
DOPISNIK: »Ali lahko poveste kaj o tem. ali bi bila vlada voljna, da vas izpusti. če hi privolili, da zapustite državo, ali da greste v kak samostan?«
NADŠKOF: »Ne mislim zapustiti domovine. ker se ne čutim krivega.«
Zagrebški nadškof — mučenec je beograjskemu diktatorju in njegovim pomagačem torej jasno povedal, da si z morebitno izpustitvijo ne bodo iznebili svojega najnevarnejšega nasprotnika in si tudi ne poceni kupili nove naklonjenosti in novih podpor na slepem Zahodu.
Iz življenja Cerkve
300 letnica rojstva ustanovitelja krščanskih šol
Letos praznuje katoliški svet 300 letnico rojstva sv. Janeza de la Salle, ki je znan kot velik vzgojitelj in ustanovitelj krščanskih šol. Rodil se je v Reimsu v Franciji. Že kot kanonik v Reimsu je ustanovil razne šole ter jim dal učitelje, ki so morali živeti po posebnih pravilih oziroma dnevnem redu. Pozneje se je odpovedal kanonikatu, razdelil svoje premoženje med uboge ter se popolnoma posvetil šoli. Ustanovil je družbo »bratov krščanskih šol«. Za vzgojo dobrih krščanskih učiteljev je ustanovil posebno semenišče, za redovne učitelje pa poseben noviciat. Namen njegove kongregacije je bil, vzgojiti dobre krščanske učitelje ter s pomočjo krščanskega pouka voditi ljudi k Bogu. S svojo ljubeznivostjo in molitvijo je dosegel tudi pri pokvarjeni mladini velike uspehe. Pri svojem delu je imel mnogo težav in nasprotstev, celo pri tistih, ki bi ga morali najbolj podpirati. Zaradi svetosti njegovega življenja ga je proglasil papež Leon XIII. 1- 1888. za blaženega in 1. 1900
za svetnika.
Kongregacija bratov krščanskih šol se je razširila tekom stoletij po vseh delih sveta ter je napravila neprecenljivo veliko dobrega na polju šolstva in mladinske vzgoje. Tudi v Italiji ima vse polno zavodov v svoji oskrbi. Tako vodi na pr. zavod za slepce v Neaplju, zavod za sinove kaznjencev v Pompejih in zavod za prevzgojo tako zvanih »mutilatinov« v Rimu, Parmi in Turinu. V Rimu so imeli 7. aprila v počeščenje 300 letnice rojstva ustanovitelja krščanskih šol posebno slovesnost, pri kateri je imel glavni govor sam sedanji na-učni minister Gonella.
Poljski primas v avdienci pri papežu
Poljski primas nadškof Štefan Wyszynski je bil začetkom preteklega tedna v avdienci pri papežu, ki se je razgovarjal z njim celo uro o verskih razmerah na Poljskem. Za njim je bil sprejet v avdienco lodzki škof Mihael Klepacz. Oba visoka cerkvena kneza bosta ostala v Rimu kakih 14 dni.
£F^acagooa fumna
O Baraga, pred nami hodi z zastavo svojo kakor svit. Slovencem vsem vzor svetel hodi, najlepši grb, najtrši ščit!
O Baraga, znanilec zmag!
Kot včeraj danes srcu drag!
Ostani z nami še naprej in kaži pot nam kot doslej.
Prinesel križ si iz domovine, posvetil z njim poganski rod. zdaj vlada Krist te pokrajine, kjer ti si prvi krčil pot.
O Baraga ...
Tvoje ime v čast je deželi, ki pila ti je znoja zar:
Slovenci z njo vred hi želeli postaviti te na oltar!
O Baraga ...
Ti pijonir svete ljubavi Slovencem hodi varuh nov!
/anje svoj glas Bogu zastavi, pri Njem izprosi blagoslov!
O Baraga .. -
sestavili v angleščini in komponirali v MarquetUi, prevel Jeremija Kalin.
1 ••»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦ »♦♦♦ ♦ ♦ • V* * * *-***_**** nm«»v»
..Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
\ starodavni cerkvi sv'. Klemena v Rimu. ki hrani zemeljske ostanke sv. Cirila so praznovali katoliški Slovani, ki prebivajo v Rimu. stoletnico ustanovitve bratovščine sv. Cirila in Metoda s slovesno pontifikal-no mašo v bizantinsko slovanskem obredu. Sv. mašo je daroval titulami nadškof Aleksander Evreinoff skupno s 6 duhovniki koncelebranti (sodarovalci), kot je navada v grško-katoliški cerkvi, in ki so predstavljali po svojem rodu skoro vse slovanske narode. Liturgične obrede sta spremljala dva pevska zbora, in sicer zbor ukrajinskega papeškega zavoda sv. Jozafata in zbor ruskega papeškega zavoda (Russi-eum). Umetnostni višek sta dosegla zbora, ko sta skupno zapela očenaš.
Po končani sv. daritvi se je podala duhovščina med petjem lavretanskih litanij h grobu sv. Cirila, kjer so opravili kratke molitve ter dajali vernikom po vzhodnem obredu sv. križ v poljubavanje.
Naj omenimo, da je po petju evangelija v staroslovenskem in latinskem jeziku držal slavnostni govor p. Koren, ki je orisal na kratko zgodovino bratovščine• sv. Cirila in Metoda ter pozval vernike k molitvi in
Suženjstvo starega veka je propadlo. Uničili so ga vzori krščanstva, ki so rodili srednjeveško cehovstvo. Tudi to je preminulo. Nova misel liberalnega kapitalizma mu je zadala smrtni udarec. — Kapitalizem ni dosegel let svojih prednikov. V 2 stoletjih se je postaral in zdaj se nahaja na robu groba, ki si ga je sam skopal. Po kratkih in nepomembnih poskusih fašizma in nacizma stoji danes svet pred usodno odločitvijo:	Kakšen naj bo novi
družabni in gospodarski red bodočnosti?
Dve fronti si stojita nasproti. Prva je komunistična, ki terja kolektivističen družabni red. Preko polovico Evrope in Azije je že razvilo zastavo srpa in kladiva, zato se čuti močnega in bodočega vladarja sveta. Druga fronta naj bi vsaj navidezno bila kapitalistična. Pa glejte čudo! Prav ta umirajoči kapitalizem pomaga s svojimi zadnjimi močmi komunizmu držati njegovo rdečo zastavo. Ta trditev se na prvi pogled zdi nesmiselna, naravnost obreko-valna, a je vendarle resnična. Hočete dokazov? Kapitalizem je s svojimi n ipakami v gospodarstvu in politiki izval odpor . delavskih slojev, ki je nazadnje dozorel v komunizem. In komunizem sam je bil iz kapitalističnega Zapada uvožen na Vzhod. Zato je komunizem le sinček in dedič kapitalizma. Očka kapitalizem mu je podaril pol Evrope in celo Kitajsko. Kolektivistični družabni red se zato ravno s podporo kapitalističnih držav počuti gospodarja bodočnosti.
Zato je bajka, da je resnična fronta proti komunizmu kapitalizem. On je njegov oče, ki ga je pa danes strah pred lastnim sinom.
Prava fronta proti kolektivističnemu družabnemu redu je krščanstvo, ki se je izreklo za stanovski družabni red. Vsi kristjani bi morali biti pripadniki tega reda po svoji vesti, ker je nov družabni red. ki ga nosi s seboj čas v katerem živimo, program Cerkve, duhovne matere vseh kristjanov. Toda žal, premnogi oklevajo kakor pešec, ki hoče prekoračiti velikomestno križišče, po katerem drvijo vsakovrstna vozila. So med njimi, ki hočejo nadaljevati svojo pot med vozili. Le redki so, ki delajo načrt prehoda čez cesto tam. kjt r je promet vozil manjši, in še redkejši so, ki izdelujejo načrt kako zaustaviti tek vozil, da dobe pešci prosto pot. Io so oni, o katerih je Rij XI. zapisal, da sc ne zgubljajo v besedah, temveč pogumno ustvarjajo oblike novega reda in. kateri so poslušali klic Pij a XII.: »Ne bojte se!«
Socialni nauk Cerkve je še vedno isti, kakor je bil.
Pa ustavimo se za trenutek pri njih. ki se mislijo prebiti skozi vozila in nadaljevati svojo pot. Utvare si delajo, nevarne utvare. Ne vidijo, da avto s srpom in kladivom vozi šofer v fraku in cilindru. Verovati. da bo kapitalizem rešil svet, je nesmisel: povzročitelj gorja ne more hiti njegov prekinitelj, ker je gorje naraslo čez njegove oči. Nevarna utvara je misliti, da 1)0 isti kapitalizem, ki je rodil komunizem. ki mu je prodal vzhodno Evropo in velik del Azije, ki je sam brez duše, dhl svetu dušo. Nihče ne more drugemu dati, česar sam nima! Logično je tedaj, da kdor liberalni kapitalizem javno uli skrivaj podpira, živi v nevarnih utvarah nove »zlate sredine« in njegove poslednje
k apostolskemu delu, da bi se uresničil namen bratovščine sv. Cirila in Metoda in da bi se s tem izpolnile želje velikega škofa Antona Martina Slomška, ki je ustanovil to bratovščino, da bi se vrnili naši slovanski bratje v naročje sv. Cerkve in da hi bil kmalu en hlev in en pastir.
Slovesnost je nad vse dobro uspela. Poleg mnogoštevilnih duhovnikov in seme-niščnikov raznih rimskih zavodov sta se udeležila slovesnosti tudi škofa Bučko in Bucys, nadalje rektor zavoda sv. Hieronima msgr. Magjerec, namestnik kongregacije za vzhodno cerkev msgr. Giovanelli in mnogi drugi odlični zastopniki kat. klera. Za nedeljo 15. aprila pa je napovedana velika slavnostna akademija z važnimi govori in z nastopom raznih zborov slovanskih cerkvenih zavodov v Rimu.
Opomba. To poročilo smo posneli po rimskem listu. Zelo pa bi nam bilo ustreženo, ko hi nam kdo izmed naših duhovnikov v Rimu poslal bolj točno in tudi bolj obširno poročilo o teni nedvomno važnem praznovanju stoletnice bratovščine sv. Cirila in Metoda.
stvari bodo hujše od prvih. Stvarno namreč ne podpira več kapitalizma, ker temu bije poslednja ura, ampak že njegovega naslednika — svojega lastnega smrtnega sovražnika — brezverski komunizem. O, kam vodijo te utvare!
Še več! Ljubimkanje s kapitalizmom je s pravimi krščanskimi uzori prav tako nezdružljivo kakor podpiranje komunizma. Nauk Cerkve je jasen. Prazno je upanje, da bo s kapitalistično zmago v svetu — krvavo ali nekrvavo — je vseeno, tudi če bi ta zmaga pomenila dejanski konec komunizma, dosežena v svetu pravica in pravičen družabni red. Več: tudi protikrsčan-sko je! Čas, v katerem se je krščanskega delavca, ki se je boril za svoje in svojih sodelavcev pravice, enostavno oklicalo za komunista in se ga onemogočilo, je minil. Danes prihaja nov čas, v katerem bo postala očita protikrščanska miselnost njih, ki ljubimkajo s kapitalizmom.
Slovensko katoliško delavstvo je dalo vsemu narodu program »Stanovske ureditve Slovenije«, ki je po priznanju gospodarstvenikov, sociologov in celo politikov v skladu s socialnim naukom Cerkve in s slovenskimi narodnimi izročili. Ta program je, ki nas vodi na križpotju svetovnega vrveža. Jasen je in odločen, kakor je bila jasna in odločna beseda Evangelista Kreka. Protikapitalističen in protikomunističen je ta program, ker je KRŠČANSKI! Vedno smo z vso doslednostjo in odločnostjo vstrajali v katoliških vrstah in prav iz našega globokega pojmovanja vere in tudi gospodarskega življenja po veri, je vzra-stel program »Stanovske ureditve Slovenije«. Zato pri nas poti proč od vzorov ni. Vzori so in ostanejo. Nje, ki si že danes delajo nevarne utvare o pravilnosti ali zmagi kapitalističnega družabnega reda. pa vabimo, da jih post«1, ker sicer vede ali nevede, pomagajo sinu in dediču umirajočega kapitalizma komunizmu!
Nove Šmarnice
Kmalu izidejo nove šmarnice »Kraljica duhovnih vaj in svetega misijona«. Zaradi važnosti in trajne vrednosti bodo vsi izvodi vezani v celo platno z rdečo obrezo. V knjigarnah bodo na prodaj po 680 lir. Pri nakupovanju imajo prednost dušni pa. stirji, ki bodo že letos rabili te Šmarnice kot javno majniško berilo. Zato naj se v ta namen priglasijo v Kat. knjigarni v Gorici ali za Trst v Marijinem domu (Trst, via Risorta 3).
Prof. dr. Ivan Tul
konference p. M0RL10NA v Gorici
Te dni se je mudil v Gorici sloviti dominikanci* p. Morlion, rektor mednarodne univerze »pro Deo«. Tu je imel vrsto konferenc za duhovnike in laike. V teh konferencah je skušal seznaniti poslušalce o novem načinu borbe proti komunizmu in o novem načinu uveljavljanja katoliških socialnih načel pri rešitvi perečega delavskega vprašanja.
Nadškof Stepinac in Tito
Po krivem zaprti zagrebški nadškof je neuklonljiv v obrambi svobode in pravice za Cerkev
Nevarne utvare
(Družabna pravda 1950.)
Leto III. - Štev. 16
KATOLIŠKI GLAS
Stran S.
KULTURA
Predstava Fodorjeve „Mature“ v Trstu
\ nedeljo zvečer se je zbralo v koncertni dvorani Ljudskega doma toliko Slovencev, kot jih že dolgo nismo videli. Žal. da jili je moralo mnogo oditi, ker ni bilo prostora. Slovenski oder je ta večer igral izredno duhovito veseloigro madžarskega dramatika Ladislava Fodorja »Matura«.
Danes ne bomo ocenjevali te predstave, ampak poročamo samo o res velikem prazniku, ki je bila ta predstava za tržaške Slovence. Že nekaj dni pred predstavo so ljudje pobrali vsa razpoložljiva vabila, tako. da so bili mnogi v nedeljo prav slabe volje, ker ni bilo več možno dobiti nobenega. In ko je prišla nedelja, so mnogi meščanje hitro zaključili izlete, čeprav je bil dan ves sončen in lep ter so prihiteli v mesto, da ne bodo zamudili igre. Eno uro in pol pred pričetkom so že čakali na pločnikih pred dvorano, potem pa so zasedli disciplinirano svoje sedeže in nestrpno čakali začetka.
Ko so žarometi razsvetlili pozorišče in so se pojavili prvi igralci na odru, ja zavladala ■ v dvorani tišina, da bi slišal muho. ki hi brenčala nad glavami. Veseloigra je polira toplih prizorov, duhovitih domislic, sijajnih tipov s profesorske zbornice. V režiji prof. Jožeta Peterlina so igralci vse
tako lepo in dovršeno zaigrali, da so tri ure minile kot bi trenil. Val navdušenega odobravanja in ploskanja se je sprožil ob koncu dejanj in celo sredi prizorov. Nesmejane obraze, polne zadovoljstva si srečaval potem na tramvaju in na Korzu. koder si šel. Tako lepega in resnično prijetnega kulturnega užitka že zlepa nismo v Trstu imeli.
Te kulturne slovenske manifestacije, ki bo gotovo imela v naših rojakih še topel odmev dalj časa. smo zares veseli. Pozdravljamo Slovenski oder in čakamo na novo predstavo, oceno pa bomo priobčili prihodnjič.
Zdi se. da bi bilo zelo pametno, da bi predstavo ponovili, ker je zanjo mnogo povpraševanj in zanimanja.
A. St.
Te dni je izšla v Trstu 2. številka kulturne revije
„STVARNOST“
NASA GOVORICA
O »BOTEGAH« in ŠTACUNAH«. »KARAMELAH«, »BETONIH«. »SALSI« PA ŠE OD DRUGE RUOBE«, KI JO DOBIMO TAM
Kako pa je mogoče vse to skupaj spraviti pod en sam naslov, se boste vprašali. Nič čudnega! Saj vsak dan hodimo »v botego« in »v štacuno«. zdaj po »karamele«, zdaj po »betone in botonke«, a ni dneva, da bi pozabile naše gospodinje na »šalšo« in na še drugo ruobo od kuhnje«, kot pravijo po tržaških predmestjih. So pa te tuje besede tako vsesplošno v rabi na Goriškem in Tržaškem, da je zares žalostno. Napravimo vendar že konec takemu hlapčevanju tuji besedi! Znebimo se zares nepotrebnih izposojenk in nadomestimo jih z lepimi domačimi besedami!
O »botegah« in »štacunah« je že kar škoda zgubljati besede. Naši otroci že lepo govore o trgovinah, kot se lepo učijo v šolah, le med nami odraslimi, ki smo bolj starokopitni in radi hvalimo ranjko Avstrijo in njenega Franca Jožefa, so se krepko zasidrane »botege« in »bolegarji«, »štacune« in »štacunarji«. S tem pa prav mi dajamo naši mladini najslabši zgled in jo sami kažemo, kako smo hlapčevski in kako moramo hlapčevati tuji govorici!
Pri nas je tako: cucelj iz ust pa »karamelo« v usta, samo da izkažemo otroku ljubezen. Silno radi imamo vsi otroke in vse bi jim dali. Menda tako ne ljubijo starši otrok nikjer po Sloveniji kot pri nas. To nam je samo v čast, kaj ne?! Nisem zobozdravnik, da bi vam odsvetoval tako ravnanje; sicer pa sami gotovo dobro veste, da si s sladkarijami hitro pokvarimo zobe. Meni gre le za besedo »karamela« in nič več! Saj te besede ne potrebujemo! Saj imamo »sladkorčke«. pa tudi »bonbone«, če je to že treba po tuje povedati. Le sosedovih »karamel« nikar ne ližimo, ker so nam močno nevarne! Sladkor, sladkorčki!
Zdaj pa še nekaj za šivilje. »Betuone« in »betuonke« rabijo dan na dan. Ali bi ne rekle raje po naše? Kako pa je po naše, se morda vprašujejo in ne zastonj. Saj lepo slovensko besedo za »betuone« in »betuonke« zelo redko kdaj slišiš. Pri nas že ne, gori proti kranjski meji pa itak poznajo le »knofe« in »knofelee«. Lepa slovenska beseda pa sameva po knjigi, v živi rabi jo najdeš le po šolah. G u m h. g u m ha, g u m b u... Če jih je več, so to g u m h i... Nimam prišitih g u 111-b o v. Manjka mi gumb na suknjiču... Preštejte si g u m b e. če vam ne manjka kateri!
»Betuonka« seveda ni kranjska »knofelca«, kot so šivilje gotovo že pripomnile mojemu pisanju, če ga je katera sploh brala. Saj veste, danes ljudje zelo malo berejo. Šivilje pa se celo, ko si cele dneve kvarijo oči s šivankami in komaj čakajo, da si sprostijo oči od dobrega gledanja... »Betuonkam« se pravi lepo po naše bucike. Šivilje spenjajo z njimi obleke. Z b u c i k a 111 i. Kaj so pa potem kranjske »knofelee«? Tako čudno zveni, kot da bi govorili o »kranjskih klobasah«. Saj jih poznate. Tudi v Trstu jih prodajajo. »Knofelee« pa boste zastonj iskali po Trstu in Gorici. Pri naših trgovcih bo treba že drugače vprašati. »Ago di šikureca« bomo rekli, pa nam bodo postregli, kot si želimo. Vse prav. dokler pravimo v italijanskih trgovinah tako. Med nami pa se taki stvari pravi drugače. Po naše, po slovensko. Morda ste pa že sami uganili, kako. Se ne? Prihodnjič '™ povem tudi jaz in še marsikaj zanimivega o »botegarski ruohi«...
Dotlej pa nasvidenje!
Zapadna Evropa se gospodarsko organizira
Kot je znano čitateljem, je (Evropa razdeljena v dva tabora: v zapadnega in v vzhodnega. Slednji je politično in gospodarsko organiziran pod knuto komunizma. Tabor zapadnih držav je politično organiziran v okviru Atlantskega pakta, z gospodarsko organizacijo pa so komaj začeli.
Prvi korak k gospodarski organizaciji zapadne Evrope je bil Marshallov plan, ki predvideva poleg . ameriške pomoči tudi večje gospodarsko sodelovanje med posameznimi državami. Doseženi uspehi so do danes velikanski, saj je danes v teh državah proizvodnja gospodarskih dobrin višja kot je bila pred zadnjo vojno.
Drugi važen korak k sodelovanju je Schumanov načrt oziroma tako imenovani »pol« jekla in premoga. K temu dogovoru so pristopile Italija, Francija, Zapadna Nemčija in države Beneluxa (BE-lgija. NE-derlande, LU-ksemburg). Ravno v teh dneh je bil dogovor podpisan in sedaj sestavljajo različne komisije izvedencev, ki bodo morale poskrbeti, da se dogovori izpolnijo brez posebnega trenja. Predvideno je namreč, da bo po petih letili med navedenimi državami trgovina z jeklom in premogom popolnoma prosta vsake earine. Kaj pomeni to za Italijo, ki skoraj nima domače proizvodnje ne jekla in ne premoga ?
Sedaj pa se vrši že velika propaganda, da bi se ustanovila interesna skupnost (torej zopet »pool«) ined vsemi zapadnoevrop-skimi državami glede najvažnejših kmetijskih pridelkov, predvsem glede krušnih žit, sladkorja, vina in mlečnih izdelkov. V tem oziru je bilo že več sestankov med kmetijskimi* organizacijami posameznih držav in ideja naglo pridobiva zagovornike v merodajnih krogih.
Žitno slamo sežigajo
marsikje na svelu, ker ne predstavlja take vrednosti kot pri nas. Tako sežgejo skoraj vso slamo tudi v Kanadi, ki pridela letno približno pol milijarde q slame. Sedaj pa je tudi v Kanadi nastalo stremljenje, da se ta mrtev oziroma neizrabljen kapital izrabi in zato skušajo iz slame delati predvsem celulozo in jo rabiti za proizvodnjo pisemskega papirja.
Dajaj perutnini železne galice
Železna galica je deloma hrana, še bolj pa je važna kot razkužilo. Kdor jo redno daja perutnini, ne pozna bolezni v svojih kurnikih.
Priporočljive pa so in tudi učinkujejo prav majhne količine. Za 10 glav premešaj med krmo polovico čajne žličke železne galice (solfato di ferro). to pa vsaki dan.
Železna galica je zelo po ceni, saj je dobiš nad 2 kg za 1 kg koruze.
Imaš že doma modro galico in žveplo?
Kmalu bo nastopil čas, ko bo treba vzeti v roke žveplalnik in škropilnico na hrbet. Zato pa moraš imeti doma vse pripravljeno. Najprej bo potrebno žveplati, in sicer čim bodo poganjki dva prsta dolgi. Oidij ali grozdno plesen preprečimo samo z zgodnjim žveplanjem.
Zapomni si. da peronospore in oidija ne znamo zdraviti, vsled česar jih moramo preprečiti. Je slabše kot z jetiko, katero preprečimo lahko, ozdravimo pa zelo težko.
Ameriški kapitalisti izginjajo
Od ameriških bogatašev so znana imena Carnegie, Rockefeller, Morgan, Ford, Du Pont in druga. Mnogi od teh so posedovali na stotine milijonov dolarjev, nekateri so bili celo milijarderji, kar pomeni, da so imeli nad 1000 milijonov dolarjev.
Podjetja, ki so jih zgradili ti milijarderji so sicer ostala in sc razvijajo še naprej, a dediči niso več tako veliki bogataši, kot njihovi očetje. Za to je poskrbel ameriški davčni zakon, ki je zelo oster za vse dediščine. Dočiin se plača od malih dediščin le majhne pristojbine, so nekatere velike dediščine prizadete z velikimi odstotki, in sicer do 75°/0 in v posameznih slučajih še čez. Tako se zgodi, da poseduje oče recimo 1000 milijonov, a da ostane sinu samo 250 milijonov (in manj), ostalih 750 milijonov je pobrala država. Tako se je skrčilo bajno bogastvo vseh zgoraj navedenih bogatašev.
Tako oster davčni sistem na dediščine ima tudi Anglija, kjer izginjajo tako imenovani »baroneti«, ki so imeli svoje gradiče raztresene po deželi. Z davki so izgubili gradiče, kjer so danes urejena
različna zavetišča za otroke, za onemogle in stare, ter druge ustanove, ki naj koristijo skupnosti.
Si odstranil koruzo?
Zakon predpisuje, da bi morala biti porabljena ali uničena vsa koruznica koruzna slama, posebno pa stebla letos do 15 aprila, v splošnem pa do konca aprila. Ta zakon je bil izdan zato, da bi se onemogočilo širjenje koruznega molja in koruzne vešče.
Če še nisi poskrbel za to, poskrbi takoj, da ne zapadeš kazni. Če imaš kje kako strešico ali ograjo iz koruznih stebelj, pazi. da so ta stebla razkužena.
Če hočeš imeti debelo čebulo
in Česnik, potem zrahljaj zemljo okoli njiju. V zabiti zemlji se ne moreta razviti Rahljanje zemlje s plelvijo pa je potrebno pri vsej povrtnini, pa tudi na njivah. Le v zrahljano zemljo lahko pronik-neta zrak in vlaga, ki sta predpogoj za pridobitev zadovoljivega pridelka.
Vinski pridelek v Italiji
je v zadnjih 15 letih bil najvišji 1. 1939., ko je presegel 42 milj. lil, najnižji pa 1. 1915.. ko je znašal komaj 29 milj. hi. Lansko leto je znašal 36.334.000 hi in je bil za milijon hi višji kot 1. 1919.
Naša šola in šolniki v Trstu
Slovensko šolstvo na Tržaškem še vedno nima onega položaja, kot bi mu pripadalo v urejenih demokratičnih razmerah. Po šestih letih, kar je znova zaživelo, še vedno ni urejen in zasiguran I ra jen obstoj šol, niti niso razpisana stalna mesta ne na osnovnih, ne na strokovnih in niti ne na srednjih šolah. Iz leta v leto se je treba boriti za vsako vzporednico. zaradi česar trpi pouk dolge tedne v začetku šolskega leta. Prav tako ni urejen položaj učiteljev. profesorjev, služiteljev in u-
pravnega osebja. Da se temu odpo-more in da se pospeši rešitev teh problemov je Zveza uslužbencev slovenskih šol na S TO-j u pred kratkim naslovila na vsa merodajna mesta spomenico, v kateri zahteva nujno rešitev problema zavarovanja, stalnih mest, nameščanja in drugih dnevno aktualnih vprašanj. Kot nam je znano, je Zveza trdno, odločena, da ne odstopi od pravic slovenskih šolnikov in se bo poslužila vseh mer, ki so ji po zakonu dovoljeni.
Odpor proti komunizmu na Kitajskem
(Nadaljevanje in konec)
Kmetije in delavci pomagajo gverilcem
Znano je, da je partizansko gibanje nemogoče, če ga ne podpirajo prebivalci in zlasti kmetje. Willis Etter. funkcionar Ameriške zveze dela in svetovalec sindikalne zveze svobodne Kitajske, poroča, da se nezadovoljstvo v matični Kitajski vedno bolj širi in da delavci ter kmetje z veseljem pomagajo agentom nacionalistične vlade in predstavnikom sindikalne zveze svobodne Kitajske. Novačenje kmetske mladine. ki je postalo potrebno zaradi imperialistične pustolovščine na Koreji, je vzbudilo veliko nezadovoljstvo in ravno tako veliki davki. Mnogo mladih ljudi se je raje pridružilo partizanom kot da hi šli na Korejo. Etter piše. da je komunistični režim na Kitajskem tako šibek, da bo mogoče trajal le še kratek čas. Komunistična propaganda nima več uspehov. U-bogi ljudje, ki so verjeli v lažnive komunistične obljube, so popolnoma ozdravljeni od svojih iluzij. Življenjska raven še ni bila nikoli tako nizka in vojaki, ki so svoj čas dezertirali iz nacionalistične vojske in se pridružili rdečim armadam, bežijo z nova iz rdečih vrst.
Režim izvaja redu o večji pritisk
Menry Lieberman, dopisnik »New York Timesa«, poroča iz Hong-Konga, da se je
Dr. ALOJZIJ REMEC:
Geta W82...
»Vkljub vsemu temu slutim težko, bridko bodočnost.
»Ne bojite se. Katarina! Prepodite vse zle misli!«
»Kako hi mogla to storiti, ko ho krog nas vsepovsod gospodarila smrt! Tudi kmetje so ljudje?«
»Seveda... Skoda je vsakega, ki ga kuga pobere. Ne bo več robota! in na pomlad zastane vse delo. Toda predrugačiti -e ne da.«
Skomizgnil je z rameni, poljubil grofici roko in odšel.
Zunaj se je večerilo, tudi Katarini je legal v dušo težek mrak.
< rna smrt je razprostrla nad vasjo svoje ledene peruti. Ljudje so umirali na čudne načine. Ta se je stresel, prevzela ga je slabost, legel je iu brez trpljenja pokojno, vdano zaspal na veke. Drugi je začel blazneli na cesti, kolovratil je kakor pijan doniov, nikogar ni več poznal, trepetal je
po nedavnih izgubah na Koreji vedno bolj razkrinkal diktatorski značaj komunističnega režima. Policijsko nadzorstvo je podvojeno. Bivši častniki nacionalistične vojske, ki so prestopili k rdečim četam, in drugi ne popolnoma zanesljivi posamezniki so bili neizprosno odstranjeni. Na vlakih in v tovarnah mrgoli vedno več komunističnih stražnikov in ravno tako se vedno bolj veča število tehnikov, sovjetskih generalov in tajnih agentov.
Razočaranje kitujskili intelektualcev
Kot piše Rodney Gilhert. dopisnik revije »Life«, so doživeli največje razočaranje intelektualci. Ti so najstrožje kritizirali Kuomintang in Čangkajška iu živahno simpatizirali z levičarsko ideologijo. Zdaj so izgubili vse svoje iluzije. Mnogo jih je pobegnilo in ti pripovedujejo o neverjetnih krutostih. Ljudje, ki živijo v svobodnem svetu, dobivajo pisma od prijateljev, katerim ni uspelo pobegniti. Gilbert navaja eno od teh pisem, v katerem piše kitajski intelektualec, ki je ostal pod komunističnim jarmom, svojemu sorodniku sledeče strašne vrstice: »Ne vrni se. Tudi če moraš spati z mišmi v kanalu, bodi prepričan, da si v boljši družbi kakor če bi bil tukaj.«
pred prikaznimi in pošastmi, ki jih ni nihče drug videl nego on sam. divjal od bolečin in po dolgem, ljutem boju storil strašno, mučno smrt.
Ljudstvo je trepetalo pred neznano morilko, ki je zbirala nenapovedana po hli-skovo svoje žrtve med starimi in mladimi, bogatimi in reveži.
Le Rok Križaj se smrti ni hal.
Obhajal je zdrav in vesel že četrto sedmino \ rabčeve smrti in svojega gospodar-
• tva v krčmi oh cesti.
Pogrebcem, ki so bili spravili Vrabca N i likonjo, jp |,ji t|a[) vsakemu cekin, pri njeni je bilo zavetišče vseh malopridnežev .n vseh tistih, ki so obupali nad življenjem in v veseljačenju in pijanosti pričakovali, kdaj pride vrsta nanje, da jih pobere kuga.
Križaj je hodil semrntja, na davi je imel Vrabčevo čepico, kron telesa njegov predpasnik, pod njim debelo mošnjo de. na rja.
»Pijte in jejte, prijatelji!« je zakričal včasih med šumečo množico. »Zakaj veliki dnevi so prišli, dnevi plačila in povračila. Rok Križaj, potepuh in malopridnež, po-
ravnava dolgove rajnega Martina Vrabca. Vsak vinar, ki ga je on ukradel, in pre-sleparil, povrnem...«
»Kako boš povračeval? Saj vedno to praviš a le vino točiš napol zastonj..,« se je zasmejal nekdo izza mize.
»Kaj ti je Vrabec vzel?« je zagrmel Križaj.
»Hišo in zemljišče sem zapil, pa me je pri tem desetkrat osleparil...«
»Koliko je bilo vredno?«
»Sto cekinov.«
In zgodilo se je čudo. Križaj je naštel razcapanemu človeku sto svetlih, pravih cekinov.
»Tako, glej. du tudi teh ne zapiješ!«
»Bog ti povrni. Rok!« je vzkliknil tisti človek, zavezal denar v cunjo in zbežal iz. družbe.
Pristopil je drugi, tretji, četrti in vsakdo povedal, za koliko ga je \ rabec osleparil. In Rok je štel cekine, množica pa se je čudila.
Prišli so tudi kmetje iz vasi in strme gledali to prečudno komedijo.
»Križaj, slaba se ti bo godila, če izve gosposka, kaj uganjaš!« ga je svaril župan.
majhen, star možakar.
»Kaj ho gosposka?« je zakričala vesela družba. »Grad je zaprt in človek še blizu ne sme. Iz lukenj ob vhodu mole puške in pisar kriči, da ukaže streljati, če le koga ugleda. Gosposke ni več...«
»Včeraj je prišel neki človek iz Gorice vprašati, kaj je z nami...« je pripovedoval Križaj. »Pa kaj menite; da je prišel v hišo. Tam na cesti je stal, na obrazu je imel krinko in namesto nosa velik kljun, da sem s težavo razumel, kaj hoče. Jaz sem stal lepo na pragu, on pa je pisal tam sredi ceste, in ko sva končala, je bežal, kakor bi ga veter nesel.«
»Kaj pa je hotel?« je vprašal župan.
»Po vas je vprašal, pa sem mu dejal, da sem jaz župan. Lepo sva se pomenila in verjel mi je tudi vse...« se je smejal Križaj.
»O ti nevernik, brezhožnik!« se je jezil župan. »\ teh bridkih časih si zopet prišel med nas, izkušnjavee...«
»Ne jezite se, oče župan! Le želite merico vina. \ am ga dam zastonj!«
Oče župan pa je pljunil predse in odšel.
»Pijmo in veselimo se sami! Smrt pride
in ne izbira, koga naj vzame. Danes si zdrav in vesel, a kihneš, mraz te strese in zvečer boš mrtev in črn... Pijte in veselite se, danes živite, jutri ne boste več!.
Tako se je smejal Križaj in njegov smeh se je slišul, kakor bi se sam vrag rogal in režal.
Vis okrog pa je bila tiha. žalostna, mrtva...«
Skoraj vsako uro je zvonil srednji zvon. Grohar je kopal velike grobove. Kar jih je kuga čez dan vzela, so jih zvečer skupaj pokopali. Pogrebcev ni bilo. le župnik je molil ob jami z otožnim, tihim glasom, grobar je mrmral, mežnar vzdihoval.
Prišel je večer, sonce se je pomaknilo vse krvavo za daljne megle, s polja so s»* vračale vrane proti gozdu, po dolini so plavale sence kakor pošasti.
Po vasi so zamigljale motne luči. Ljudje so molili rožni venec in se priporočali svetemu Roku.
Kjer so imeli bolnika, so bili zbrani vsi krog njegove postelje in mu priporočali dušo, kajti vedeli so, da ne ozdravi več, kogar si je izbrala črna smrt.
Vzbudile so se zvezde na nebu in gledale
Z GORIŠKEGA
Ob vrnitvi podobe svetogorske Matere božje
Naknadne vesti z onstran meje popolnoma potrjujejo naše zadnje poročilo o prenosu milostne podobe M.b. na Sv. goro, zlasti načrtno oviranje civilnih oblasti, ki so določile prav za nedeljo 8. aprila, to je na dan svetogorskih slavnosti, razne obveznosti: Vsi vojaški obvezniki do 45. leta starosti so se morali javiti na sedežu pristojnih občin zaradi popisa; zaukazan je bil nabor konj in popis vse vprežne živine; srednješolski dijaki so imeli izlet v Ljubljano; ajdovski vlak je bil skrčen samo na dva osebna voza ter na enega živinskega, in enako tudi drugi vlaki, ker so morali vsi ostali vozovi nemudoma v Planico, kjer so se vršile tekme; v te vozove so pa sprejemali samo delavce in drugim niso izdajali listkov za Gorico.
Vse postaje so bile natrpane z ljudmi, a ko je prišel vlak, so izstopili miličniki, ki so branili ljudem na vlak. Nastalo je kričanje in prerekanje. Mnogi so se nevoljni vrnili domov, drugi pa so šli peš ali
s kolesi proti Sv. gori. Toda ceste v Novi Gorici in v Solkanu so bile zastražene, tako da so se morali romarji prebiti dalje le po stezah ali preko njiv in gozdov.
Jugoslovanske komunistične oblasti so tako zamudile izredno priliko, da bi se rehabilitirale pred lastnim ljudstvom ter dokazale svetu, da vlada v Jugoslaviji popolna verska svoboda. Titov komunizem je tako spet dokazal svojo brezbožno naravo in izpričal, da so neresnične vse vesti o nekem popuščanju ter o verski strpnosti, ki naj bi se polagoma uvajale kot posledica jugoslovanske politične preusmeritve na Zapad.
Titov režim si s sličnim slepim nastopom samo škoduje, ker povzroča nevoljo ter odpor pri lastnem ljudstvu, ki sc čuti žaljeno in teptano v svojih najsvetejših čustvih, in ker nesporno dokazuje zunanjemu svetu, da so vsa zagotovila o spoštovanju osebnih svoboščin v Jugoslaviji čisto navadna sleparija.
Prihodnji kulturni večer v Gorici
PRIHODNJI PROSVETNI VEČER V GORICI BO V SREDO 25. APRILA OB || : 8h ZVVEČER V OBIČAJNIH PROSTORIH. NA SPOREDU JE PREDAVANJE O II RAZVOJU SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V GORICI OD POCETKOV DO DANAŠNJIH II II DNI. PREDAVANJE BO IMEL PRIZNANI GORIŠKI ŠOLNIK.
10. kulturni večer v Gorici
Dne 11. aprila smo imeli v Gorici svoj 10. prosvetni večer, katerega se je udeležilo izredno veliko število ljudi. Na sporedu je bilo namreč predavanje salezijanca Mirka Rijavca o Ekvadorju in o tamkajšnjih razmerah. Č. g. Rijavec nam je govoril prav res 'lepo in duhovito o življenju, težavah in tudi o veselju v tamkajšnjih misijonih. Razni dovtipi in pripovedovanje o osebnih dogodivščinah je spravilo poslušalce v res prijetno razpoloženje. V veliki udeležbi smo pa videli živo zanimanje našega ljudstva za katoliške misijone, ki, kljub sedanjemu močnemu protiverskemu valu sodobnega materializma, noče zamreti.
C. g. misijonar je naš goriški rojak, kajti rodil se je v Bovcu. Njegov oče je pa pristen Vipavec iz Kamenj. V ekvadorskih misijonih je deloval polnih 22 let. Ko si okrepi svoje zdravje, se ponovno vrne med svoje Kivarce.
Iz življenja Marijine družbe v Gorici
Drugo nedeljo po veliki noči, ko praznujemo praznik dobrega Pastirja, je goriška dekliška Marijina družba imela lepo slavje. Vršil se je sprejem novih članic v Marijino družbo. Na sprejem so se lepo pripravili z vzornim tednom, ki so se ga družbcnice tudi dobro udeleževale. V Marijino družbo so bile sprejete štiri dekleta, med kandidatinje devet, v Marijin vrtce pa sedem. Dekliški Marijini družbi želimo, da bi pod novim voditeljem še bolj pomladila svoje vrste in da bi vedno ostala v prvih vrstah naših katoliških organizacij.
Nov vzgojni zavod v Gorici
V	nedeljo je bil otvorjen v bližini £tan-dreža pri Gorici novi zavod »F. Filzi« za otroke begunce iz Istre. V ta namen so prišle v Gorico razne osebnosti in tudi »ezuli« iz raznih krajev Italije, (las bi bil, da bi vlada poskrbela nekoliko tudi za sličen zavod za Slovence sodržavljane.
Pomoč za „Slov. Alojzijevišče" v Gorici
Zadnjič je vodstvo prosilo podpore prijatelje zavoda in vse, ki so jim naši dijaki pri srcu. — Danes se z isto prošnjo še posebej obrača na čč. gg. župnike, da bi zavod priporočili svojim duhovljanom. Vsako leto je zavod prejel kako zbirko v blagu z župnij. Preteklo jesen pa darov ni bilo, ker zaradi slabe letine niti prositi nismo upali. Ta primankljaj se nam pa precej pozna. Zato pa prosimo še enkrat čč. gospode, naj našo zadevo toplo priporočijo vernikom. Ta ali oni izmed njih bo gotovo rade volje priskočil našim dijakom na pomoč.
Za revne dijake so darovali: č. g. Iv. R. 1100; gdč. C. uradnica 500: M. L. služkinja-begunka 1000; č. g. A. C. župnik 1000. - lir.
Nadškofijski pooblaščenec
Ker je goriški gospod nadškof zadnje čase nekoliko bolan in nujno rabi oddiha, je imenoval za nadškofijskega pooblaščenca preč. insgr. Justa Soranzo, stolnega kanonika.
Medtem ko čestitamo g. pooblaščencu k imenovanju, iz srca želimo prevzvišenemu nadpastirju skorajšnjega okrevanja.
Stavka profesorjev
V petek 13. aprila so na vseh srednjih šolah v Gorici stavkali profesorji in, uslužbenci, ker naučno ministrstvo ni hotelo sprejeti raznih predlogov za izboljšanje gospodarskega stanja profesorjev. Stavke so se udeležili tudi profesorji slovenskih šol. Včeraj je pa bila iz istih razlogov stavka po celi državi.
Volitve se bližajo
Ne vemo še točno za datum občinskih volitev pri nas. Verjetno bodo 3. ali 10. junija, ker so za 27. maj že razpisane volitve v drugih severnih pokrajinah države.
V ta namen pozivamo vse naše narodno in katoliško zavedne ljudi, da sodelujejo
pri izberi kandidatov, kajti od njihovega sedanjega zadržanja je odvisna bodoča uprava naših slovenskih občin v Italiji.
Kaj tobak dokazuje
Kazenski oddelek goriškega tribunala se je v torek 10. t. m. bavil z dvema prime-
roma tihotapstva tobaka in cigaret s Svobodnega tržaškega ozemlja v Italijo. V7 enem primeru je prišlo tudi do obsodbe tihotapcev. Pa pravijo, da suverenost Italije nad Trstom ni nikoli prenehala...
ŠPORT
S TRŽAŠKEGA
MEŠANI KOMORNI ZBOR »ŠKRJANČEK«, TRST. Dvorana Zavezniške vojaške uprave, Ljudski dom. Sobota, 5. maja 1951 ob 21. uri
Lirični večer slovenske umetne in narodne pesmi
Dirigent: Ludvik KLAKOČER Sopran:	Milena ČEKUTOVA
Bariton: Marjan KOS Vstop z vabilom. Vabila dobite od 24. aprila dalje pri članih zbora ter: v Trstu: trgovina Lupše, vogal ulice Coroneo in Rismondo, na Opčinah: trgovina Podobnik in Meržek, v Nabrežini: trgovina Kosmina, v Barkovljah: drogerija Scheimer, na Bazovici: trgovina Mahnič v Dolini: na običajnem mestu, v Gorici: kavarna Bratuž.
Ker bo na razpolago le omejeno število vabil, si jih preskrbite takoj v začetku razdeljevanja.
Če se v Gorici nabere dovolj ljudi, se organizira prevoz s avto-busom.
Zaključni Slovenski večer
V četrtek, dne 26. IV. bo 11. in zaključni slovenski večer Slovenske prosvete v Trstu. Ta večer bo posebno slovesen. V predavanju bomo pregledali zgodovinsko pot slovenskega naroda, ki je šla za zadinje-njem. Mešani pevski zbor bo pel, člani Slovenskega odra pa bodo recitirali najlepše odlomke iz naše književnosti. Pridite, da bomo čim lepše zaključili naše letošnje kulturne večere in pregledali načrte za prihodnost! Začetek ob 19,30.
Svetoletne slovesnosti v Bregu
Preteklo nedeljo so verniki tržaškega Brega skupno opravili pobožnost za svetoletne odpustke. Ril je dan poln sonca in pomladnega veselja. Okrog 600 kristjanov je bilo v procesiji, ki jo je vodil msgr. Kramarič v spremstvu dekana č. g. Silvani-ja in vseh duhovnikov z Brega. Na vsej poti smo obiskali štiri postajne cerkve. Bilo je toliko lepe in glasne molitve, petja, zvonenja, da moremo biti dobremu Bogu le hvaležni za ta veliki dan nadnaravne bližine in milosti. Res, da je bila pot za naše številne male romarje-šolarje nekoliko predolga, a so jo junaško in splošno lepo zbrano v molitvi prehodili. Mali otroci so zlasti lepo molili za mir. Naj nas vse Bog usliši!
Za to izredno svetoletno slovesnost so duhovniki tržaškega Brega razposlali svojim vernikom posebno tiskano vabilo, lo je nekatere, »ko niso nikoli proti veri«, zelo presenetilo. Ti ljudje namreč mislijo, da bo vere vsak čas konec ali da je vsaj
v Bregu potisnjena v zakristijo. Pa zopet naenkrat taka procesija in to še pri belem dnevu. (»Zadnjič so fatimski kip nosili vsaj ponoči okrog...«) Tako sedaj zopet tovariši vrtajo, kako bo treba naprej s plesi, filmi, časopisi in politiko razkristja-njevati naše vasi, zlasti tiste »napadene«. Prvi maj bo lepa prilika za priproste čebelice, ki jim »piace« telovadba, ki jim »piace« petje, pa če tudi pod srpom 111 kladivom. Ko bodo Slovenci v Bregu spoznali. da je edino prava pot tista, po kateri so hodili naši verni in zavedni pradedi. le tedaj se bo vreme v teh vaseh v resnici zjasnilo in našo zemljo in našo besedo bomo s ponosom izročali potomcem. Vse drugo je pot v sužnost!
Darovi za sklad L. Kemperleta
Dar vernikov Cerkve sv. Vincencija v Trstu 1100.— lir Srčna hvala!
Nedeljsko nogometno prvenstvo: večjih
presenečenj ni bilo!
Točnejši pregled o stanju v 1. razredu (Serje A) dobimo, če si ogledamo vrstni red. Številke pomenijo »točke« iz 31. odigranih tekem:
1.	MILAN 53; 2. Inter 49; 3. Juventus 45; 4. Lazio 40; 5. Fiorentina in Como 36; 7. Bolgna 34; 8. Napoli 32; 9. Novara, Pa-lermo, Atalanta ter Pro Patria 27; 13. UDINESE in Torino 26; 15 TRIESTINA 25; 16. Padova in Sampdoria 24; 18. Ge-noa 21; 19. Roma 20; 20. Luechese 19.
!  V Težkih škripcih je bil Milan v Bo-
logni, vendar je dosegel važen remis (0-0). Tudi odporna Fiorentina je postala žrtev milanske enajstorice Inter 2-0).	-	V	Pa-
lermu je občinstvo prisostvovalo »vstajenju« lanskih prvakov, ki so napolnili malho ogorčenim Sicilijancem (5-1). Lazio z zmago na tržaškem polju se je povzpel na četrto mesto. Celo skromni igralci iz Vidma so odnesli obe točki v borbi z vročim Como (2-0). — Torino je po dolgotrajnem »zabijanju« dosegel važen tehnični uspeh (2-0 proti Lucchese), medtem ko je Piola s krasnim golom odločno obrnil situacijo v prid Novari: Genoa ni prestal trde preizkušnje. — Roma je diktirala tempo in zadela dva gola, Pro Patria pa nobenega. — Sampdoria je »splašila« v prvem polčasu zaspane Napolitance (3-1), Atalanti pa se je povsem obnesla obrambna taktika v tekmi s Padovo (0-0).
Radio Trst II.
Petek, 20. aprila: 13.00 Glasba po željah.
— 19.00 Pogovor z ženo. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 20.10 Klavirski koncert prof. Mirce Sancinove.
Sobota, 21. 4.: 13J20 Šramel kvintet \ eseli godci. — 18.15 Beethoven: Koncert za violino in orkester. — 19.00 Programski periskop. —	21.00 Sobotni variete. —
22.00 Koncert tržaškega komornega zbora. Nedelja, 22. 4.: 9.00 Kmetijska oddaja. —
11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. —	18.30	Oddaja	za	naj-
mlajše. — 21.00 Z domače knjižne police. — 21.45 Operetni zvoki.
Ponedeljek. 23. 4.: 13.45 Polke in mazurke. — 18.45 Dvorak: Koncert za violino.
— 19.00 Iz filmskega sveta. —	21.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. — 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 4.
Torek, 24. 4.: 13.00 Glasba po željah.
19.00 Mamica pripoveduje. —• 20.00 Čajkovski: Hrestač, suita. —	21.00 Vzori mladini: Neizprosno dejstvo v službi prayice. 22.00 Znani pevci.
Sreda, 25. 4.: 18.15 Saint Saens: Koncert št. 3. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. 22.00 Beethoven: Simfonija št. 4.
Četrtek. 26. 4.:	13.10 Slovenske narodne
izvaja pevski duet. 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder — Huxley Aldous: ČLOVEŠKA POTA nato Nočne plošče.
Petek, 27. 4.: 13.00 Glasba po željah.
19.00 Pogovor z ženo. 20.10 Vokalni koncert baritonista Marijana Kosa.
20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede.
Sobota. 28. 4.:	13.20 Šramel kvintet.
19.00 Programski periskop. — 21.00 Sobotni variete. — 22.00 Koncert mešanega pevskega zbora Tržaški zvon.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
kakor solzne oči na dolino in na žalost v njej.
Tam daleč po, cesti pa je romal popotnik.
Vse blažene in pokojne so bile njegove misli, v duši je gorel še sijaj Italije in lepota Španske. In bilo mu je kakor bol-niku. ki je šel bolan na božjo pot in se vračal zdrav, ker ga je ozdravilo nebo. Tuj in nepoznan se je vračal v domovino in čim bliže je bil doma, tem veselejše je bilo srce. Ali se ni bila Gorica praznično oblekla na čast njegovemu prihodu? Ali ni zanj donelo zvonjenje iz vseh cerkva v pozdrav? Tako se jc vpraševal, ko je korakal po prasni cesti popoldne proti mestu, ki ga je pozdravljalo vse ozaljšano in pozlačeno z večernim soncem. A varal sc je — izvedel je, da bo drugi dan procesija, da bi Bog odvrnil od mestu kugo. ki se je počasi, a gotovo bližala po V i-pavski dolini.
On pa se ni ustrašil. Romal jc dalje, -e tisto noč je hotel potrkati na domača vrata, ubog in neznan kakor berač, ki prosi prenočišča. Pridejo mu odpreti .n nihče ne bo poznal več njega, ki se vrača kot spokornik v ruševin i, a je gospodar lepega
domu, žlahten brat žlahtnega brata, plemenit mož plemenite žene.
O Katurina, kako me sprejmeš in objameš po dolgih letih, ko ue spoznaš!
In ti, Ludovik, ali se ne bos sramoval, da sem prišel tako ubog in raztrgan nazaj ? Pa zasije jutro in dan, ko konča moja pokora, oblečeni se v žamet in opu-šem svoj meč in v dvorani, kjer se je zgodil greh, se objamemo in bomo slavili praznik odpusta. Saj bi bile solze pokore že izbrisale sadove krvi, ki jo je nehote prelil moj meč...«
V	takih mislih je dospel popotnik do vasi.
—	Bogve, kako je v teli krajih, kaj sc je vse zgodilo, kar sem bil jaz po svetu?
—	se je nenadoma vprašal.
Niti mislil ni nikdar doslej, da bi se bilo kaj predrugačilo, da bi ga ne čakala žena in brat kakor prvi dan, ko ju je bil zapustil.
Nenadoma mu je legla tesnoba na srce. koraki, prej jadrni in mladeniški, so postali počasni, * trudni, kakor bi šel starec po cesti in bi ga bila napadla slabost.
čudno žalostna je bila vas, nekje je
zategneno zatulil pes, oblaki so se motali med zvezdami, vse luči ob cesti so bile že ugasnile.
Saj mori tukaj črna smrt in ob žalostnem času se vračam, zato ni čudno, da je vse tako... —- se je skušal potolažiti.
A nenadoma ga je prevzel strah.
Morda pa je prestopila kuga tudi grajski prag, morda leži že Katarina v grobu in brat se bori s smrtjo? Ali pa sta zbežala bogvekam pred boleznijo in je grad zapuščen, zaprt? In mesto ljubečih rok ga sprejme žalost in bridkost in sence smrti i
V	gostilni ob cesti je bila še luč. Vesela druščina ,se je bila porazgubila, le Križaj je smrčal za mizo. Pozni popotnik ga je videl skoz okno in potrkal na vrata.
Rok se jc vzbudil in sel odpirat.
»Kilo si?« je pozdravil in posvetil neznancu v obraz.
»Dober večer: romar, potreben okrepčila...« je odgovoril prišlec.
»Slab čas prihajaš in čuden popotnik si, da hodiš po svetu zdaj, ko mori ku^a naokrog. Bogve, kdo si. zato idi naprej in vrag za tabo in pred tabo! Nimam prostora in vino točim le v svojo zabavo...« je
mrmral Križaj.
»Saj pojdem še nocoj dalje... Samo do-voli. da se odpočijem in izpijem menco vina. Dolga pot, slaba vest, zato se me usmili, prijatelj!« jc prosil popotnik.
»No, naj ho!.. Dolga pa te ne obdržim, zakaj spat se mi mudi...« se je dal preprositi Križaj, prinesel merico vina in sedel nasproti gostu.
»Ali je	že dolgo	bolezen v	vasi?« je
vprašal popotnik,	ko	je pokusil	vino.
»Dolgo.	Mesec	dni	že...« je	odgovoril
Križaj.
»Ali je že mnogo ljudi pomrlo?«
»Vse polno. Skoraj v vsaki hiši kdo.«
»Kako se pa čuvate bolezni?«
»Kako?.. Vrag vedi kako... Rolezen je bolezen, prime in umori človeka, če sedi za peejo,	ali pa	če	hodi okrog. Kresove
ž g e j ° po poljih, da dim in ogenj preženeta strupeni zrak, ki dela kugo, kakor pravijo učeni ljudje... Pa vse skupaj ne pomaga
nič.«
»Kaj pa gosposka?« je vprašal popotnik pozorno.
»Kaj jaz vem. kaj misli in dela...« je oprezno odgovoril Križaj. »Saj je ni blizu
m je tudi ne bo, dokler je nalezljivost...«
»A grof? Ali ga ni v vasi?«
»Za grofa ne vem. Kdo bi v teli časih mislil na take ljudi...« je ^eil° govoril Križaj, zazehal in mežikal z očmi.
»Ali je na gradu?«
»Kje pa naj bi bil? la* vsaj ne vem, da bi bil kam šel.«
»Ni Ii na gradu še nihče umrl?«
»Doslej ni bilo slišati... Saj so dobro zaprti.«
Neznanec jc nehal izpraševati, izpil počasi vino, plačal in se poslovil.
Križaj p11 je mrmra! sam s seboj za njim:	»če me oči ne slepe, je to sam
grof iz grada, o katerem so ljudje pravili, da je brata ubil in sel prosit papeža v Rim za odvezo. Slabo je oblečen, divja brada mu raste, nemara bi grajske rad presenetil. Vrag razumi to gosposko, toda vesel sem, da mi je šel jzl,m| sirehe. Zdaj nemara vse izvoha p«, vasj, kako jc. potem bo pa sodil. Toda Križaja ne bo več, o pravem času zapusti gnezdo in se izgubi v daljni svet.«
(Nadaljevanje)