Izliajajo 1. in 15. vsaceg:t meseca. Cena jim je za celo I gitl., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dojtise pa uredništvo, Novice. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Slovenci ! Drii>,ba sv. Cirila in Metoda uodi v sebi ve-goljiie Slovenstvo — a uajmileji so jej ta trenotek rojaki onstran Karnvank. Zakaj ? /ato, ker smo storili za nje do sedaj najmanj. Veiular [la jim je materina lieseda tako ljuba kot nam vsem driig-im Slovencem, in ohraniti jo žele selti in svojim potomcem prav tako, kot to želimo mi vsi. /e dolffo casa je iz navedenega vzroka v namenih podpisane družbe slovenska ljudska iola T Velikovci na Koroškem Vodstveni seji nu»« družbe sklep pa je bil te dni tuk, da zařnemo s priboilnjo pomladjo zidati v Velikovci slovensko solo, ki bode štirirazredna in izročena .šolskim sestram iz materine hiše v Marihorn Že imamo prav blizo mesta za 1250 gld. nakupljen tej iaoli prelep stavbeni prostor; řola z bivališii'm za sestre pa nas utegne stati krog 15000 gid. Rojaki po vseh pokrajinah naiega ozemlja I Nasa VelikovBka zadeva Vam bodi, prosimo Vas, pri srci tako, kot so Vam pri srci VaSe najože rodbinske zadeve. In Ti rodoljubno iienstvo po Slovenskem ! Ti si v naši druibi spriřalo požrtvovalnost, o kakor-sni ni vedela praviti do dunes slovenska zgodovina. V svesti smo si tega, da boš tudi ob tej naši koroiki Soli našlo srečnih potov in onih načinov — ki Ti je narefe Tvoja domoljubna iznajdljivost! Vsak „Vodstvu dnižbe sv. Cirila in Metoda" prispeli najmanjši dar nas je volja objaviti v naěih íasopisib. Slovenci I S tem oznaŽenino Vam Činom bo-demo stopili pač naogočnim korakom naprej v pro-Bpeh verskih teîienj mej nami; v prospeb di-nastičnemu čutu našega ljudstva; v prospeh in brambo nase narodnosti v ljubljeni slovenski domovini. Vodstvo družbo h\, (Iriln iii Motoda, Ljubljana, 19. novembra 1894. Tomo Zupan, [irvoiuestnik. Luka Svetec, Andrej Zamejic, lioJiiroilaediiik, ud drn/.bine^fv voditva. Čuden dolžnik, Simon Petrovič Grigorjev je bil čudno vesten Človek, Treba ga je bil» le videti, pa si imel zaupanje do njfga, tako Ijubeznjiv, poífen in preprost je bil njegov obraz. Bil je pisar pri nečem advokatu; ljudetii, ki so imeli kaj opraviti pri gospodu, je bi! tako ljub, da so se navadno najprej obračali do njega pisarja, dobro vede, da pri njem ni bilo treba segati v iep, a tudi se ne bati, da bi jim povedal kakovo neresnico. Ril je majhen in slaboten, skrbi in pa mraz v Peterburgu so bile pač temu vzrok. A za to se ni brigal ; prvo mu je bilo, da gospodu prepisuje pisma, kolikor le mogoče lepo. Kar žalosten .je bil, ko mu je bilo oddati krasno dovrSeno pismo, čeé, v kakove roke bode še prišla ta lepa pisava. Gospod ga je imel rad, dasi mu je povišal plačo samo vsacih deset let za eden rubelj. Pa Simon Petrovič je bil skromen; izhajal je vedno poSteno; da naŠel je celo stransk pri-sluiek s tem, da je jemal akte na dom ter je pre-pisaval, kar mu je dalo vsaki teden pet rubljev. Pet in žtirideset let star si je vzel za ženo pet in tridesetletno polteno devico. Obadva sta 15 let potrpežljivo Čakala sreče, da je imel Simon zaslužka toliko, da si je smel ženo privoSČiti. Vesela sla bila oba dva, kakor bi se bila mlada poročila. Zadovoljno sta živela; Materna je gospo-dinila, Simon pa pisal. Pa sreča je opoteča; Petroviču je zbolel prst, da eden teden ni mogel pisati. To je bilo gorje ; plačo je pač dobil, ali stranski prislužek enega tedna je izginil. Tri dni je bilo Ře do prvega, pa Materna ni imela več denarja. Kaj bi počela? „Ako stopiš k našemu dobrotniku Dimitriju Gospodarske stvari. Naša govedoreja gre rakovo pot, namesto da bi napredovala. Pray pred kratkem obj-ivil je nekdo v „Sloy. Narodu" h litijskega okrjtia dopis, v katerem bridko toži, da tam g'ovedorejo nazaduje, namesto da bi napredovala. Jednake dopise bi se dalo objaviti paÈ opravičeno Se iz marsikaterega drugega okrnja Dolenjske, Kranjske v obČe, in komu a!i řemu gre neki to paí žalostno g-ospodarsko prikaieti pripisovati? Dopisnik iz litijskega okraja pravi, da v prvi vrsti pomanjkanju, velikemu jtotiianjkanjii bikov sploh, vsled katerega pomanjkanja se premalo krav oplemeni. Tako je tudi pri nas. „Popolnoma tako je tudi prt nas!" usklikiiil bode marsikateri gospodar druzega, ne litijski'ga okraja, iitajoc te vrstice. Da, ali od kod pa izvira to splošno pomanjkanje bikov, kaj je temu vzrok? Saj imamo vendar deželno po,stavo o liceneovaiiji bikov, katera se Že par let sèm izvrSuje! In te postave prvi, da jedini namen je pai ta, deželo do zadostnega átevila in pravih bikov dovesti. Da, res je temu tako, pa vendarle ne gre, pa ne gre. Udje licencijskih komisij konstatovali so letos marsikje, da se je od zadnjega licr-ncovanja pa do letošnjega, število bikov, katero je že tako pred letom premajhno bilo, v tekoiem ře bolj pomanjšalo, namesto da bi se povećalo. F'oviàalo se je le redko redko kje, zadostnega števila do seglo ni kar nikjer. In kjer se je število bikov kaj povišalo, povišalo se je le po golem številu, ne pa tudi po kakovosti bikov, katero deželna licencijska po.stava paii koj v drugi vrsti naglasa : Zadostno število, in pravih, namenu ustrežljivih bikov v deželi doseči, to je namen postave. Dozdaj ta postava svojega namena ni dosegla, in kdor razmere do dobrega pozna, gojiti mora pa6 opravičeno bojazen, da ga tudi v bodočnosti z lepa ne bode dosegla, da prej ko ne — ga nigdar dosegla ne bode! In zakaj neki ne? Zato, ker je dotična postava izdelana po zgledu dežele, v katerih se govedoreja že iia Jiajvisji stopinji nahaja, v katerih jo je treba kar tako na najvišji stopinji le obdržati. Ni pa izdelana postava jio zgledu dežel, v katerih je namen, govedorejo iz najnižje stopinje še le na višjo povzdigniti. Kar je za Švico merodajno, ne more biti i za Kranjsko, vsaj v jednaki meri ne. Na'^a postava veli: „ako posamezniki, to je, ako posamezni gospodarji gotovega okraja zadostnega števila bikov nimajo, skrbeti mora občina za to, da jih doseže, in to v pravi kakovosti." Ako ni to popolnoma pravo, to je popolnoma jednako glaseče se besedilo dotičnega mesta postave, je pač v pomenu popolnoma isto. Ali „kje pa vzeti in ne krastiï" veli neki nemňki pregovor. Posamezni gospodar, od katerega bi se zamoglo sklepati, da bi lahko bika redil, kaj odgovori, ako se ga praša, zakaj bika nima? „Ne iZpIaČa se mi bika držati, in kje hodem pa denar vzel, da takega kupim, kakoranega bi trebalo?" Tako odgovori posamezni go.spodar. Ali on odgovori Še nekaj: „Dosti preveč ceremonij zahteva tuđi llcencijska postava od rejcev bikov. K liceneovanji gnati moram bika kar par ur daleč, namesto da bi se dobro plačani gospodje udje licencijske komisije k meni v hlev potrudili. Za velik trud, katerega mi gonitev bika na licen- Kirilovu", je dejala boječe, „morda ti posodi pet rubljev.^ Prvega mu je pa vrneá". „Žena ima prav", si je mislil, ter sel k Ki-rilovQ, ki mu je denar res posodil. Dimitrij Kirilov je bil star premožen samec, ki je dobil po advokatu, katerem je 8imon pisal, znamenito pravdo. Ko je prejel prekrasno pisan odlok, mu je bil isti tako všeČ, da je prašal, kedo vendar tako lepo piŠe, Predstavili so mu Simona. Kirilov mu je stisnil roko, ter se toplo zahvalil za njegov trud. Stari gospod je bil prepričan, da ima vsaj za polovico zahvaliti lepo pisavo Simonovo, da se je reć tako sreČno stekla, kajti takej pisavi se pač ni mogel ustavljati noben sodnik! Poslal mu je pol jagnjeta in nekaj steklenic starega izvrstnega žganja, kot znak svoje hvaležnosti. Ko je stopal Simon prvega domu s svojo plačo v žepu, je vže videl pred svojim stanovanjem moža z velicim zavitkom, ki je vidoma pričakoval ravno njega. Strah mu je preletel vse ude — bil je njegov krojač, ki mu je prinesel novo zimsko suknjo. Istina je sicer, da je bilo Simonu suknje treba, naročil jo je le, ker stara ni bita več za rabo; ali da jo je prinesel krojač ravno danes, prvega, da je prežal ranj pred vrati ob uri, ko je vedel, da pride s plaČo domu, to ga je jezilo in prečrtalo vse njegove račune. „Gospod, suknjo sem Vam prinesel", je dejal krojač ponižno ter stopal za Simonom po stopnicah. Suknjo je bilo treba pomeriti. Ko jo je krojač razvil ter pokazal nje krasoto, je jelo sicer tako mirno srcé krojačevo hitreje biti. Kakova suknja ! Državni svetnik je nima bolje ! In kako se prilegal kakor vlita je! Krojač kar pozabi svojo ponižnost ter ponosno gleda na delo svojih rok, Zdihovaje sleČe Simon suknjo. „Gospod!" dé krojač, „prosim dajte mi 20 rubljev na račun". cijski doloieiii prostor prizadene, utegne se mi pa ěe prav lahko reči: „Vas bik se ne more liceticovati ; le za domaio rabo ga smete rahiti, na ptuje krave pa ne, spuščati," No, zdaj pa imaš. Pa ako se mi bik licencuje, potem [iride pa lia dau cela vrsta predpisov. Pove se niî, da morem na rejo bika bolj paziti, kakor pa ita vso drugo živino Da iie sme več kakor tolikokrat na dan skočiti, iti le za gotovo določeno plačilo. Da morem o skokih natančni zapisnik voditi, katerega smejo še celo orožniki, kadar se jim Tiljubi, pregledovati, je li v redu ali ne. Kadar bočeiii bika proč dati, moram to nazitaniti županstvu iid. To so vse stvari, katerih mi kmetje i/.vrsevaii ne moremo, ker od nas se preveč zahteva." Take in jednake odgovore udobi se toraj od posameznih gospodarjev na deželi, ako ee jih praža, zakaj da bikov ne rede. Vsemu temu pritrdvati, vse to odobravati seveda razumen, jtreviden človek ne more. Ako hoče postava kaj doseči, obdržati mora gotove predpise, ker sicer postava ni. Vendar bi se pa laliko predpisi v marsičem olajSali, in marsikaj bi se pa lahko kar opustilo; ]ia primer — bi-rokratizem, za katerega je priprosti kmetovalec pač najmanj sprejemljiv- V Čemur pa gosfiodarjem, v njih odgovorih na vprašanje „zakaj bikov ne rede," vsak razmere poznajoč čiovek pritrditi mora, je pač to, da se jim istinito ne izplača bika rediti. Dve leti ga more rediti, prej ko ga sme spuščati. In naj ga potem dve, tri leti rabi, ter proda, koliko mu je vrgel? Pri naianČnem računu manj, kakor bi iriu vrgel ravuo toliko star vol, in še veliko manj, kakor ravno toliko stara krava. Ali kakien razloček pa je med rejo vola ali krave in pa rejo bika? To že celo. „Kako dvajset!" zakliče Simon prestrašen. „Jaz sem obljubil samo deset nibljev, samo cieset rubljev vsacega prvega". „Vem", pravi krojač iieprestrašeno, „ali imel sera toliko plačil, da Vas moram prositi, da mi prvi mesec platite 20 rubljev". Simon pogleda suknjo, a nekako čuti, da ga zapušča stanovitnost. Krojaí ne odneha, Simon mora plačati 20 rubljev. Sedaj je bil se le pravi nered v njegovih financah; niti misliti ni bio, da bi vrnil Kirilovu pet rubljev. Bil je prvi dolg, kojega je napravil v življenju ; áa ga ni mogel plačati dan in uro, kakor je obljubil, ga je storilo kar obupnega. Spal ni celo noč. Ob petih zjutraj, ko je bilo še popolnoma tema, ustane, obleče se in biti h Kirilovu. Stari samec spi še trdo, ko Simon vstopi. Pripoveduje mu, kako se mu je zgodilo z zimsko kadar bik muhast, to je hudoben postane? Isiina je, da vsak, kdor bika redi, tistim, kateri k njemu krave vodijo, večjo uslugo, večjo dobroto skazuje, kakor pa obratno oni njemu Neto gotovo poirto-valnost do svojih sožtvinorejcev i/vršiijf prav gotovo vsak rejei- bika. To firipoznati mora vsak, kiior se je s tem že ukvarjal. Že ceio postane pa reja bika nfka požrtovalnost do so/.iviiioreicev, ako si rejec bika še celo prizadeva, za prilično visok, ali pa kar naravnost istinito visok znesek plemenitega bika knpiti. Iz rîivno navedenih pomislekov izhaja torej otresaiije po.sameznih gospodarjev glede reje bikov. In opravičeno j« to otre.'^anje. No kaj da o nakupu potrebnih bikov po občinah ne mislimo, ampak vemo, povedali bodemo prilioilnjič. Izvanredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko je bil 21) nov. v Trebnjem, pri katerem se je raz-govarjato o vpeljavi pridelovanja sladkorne pese in sladkorne obiti na Dolenjskem. Zborovanje je trajalo skoro tri ure. Udeležili so se ga dolenjski grašČaki in kakih 40—50 kmetovab-cv. Hazgo-varjanje je bilo pri nekaterih točkah zelo Živahno, Tla na Dolenjskem so zelo ugodna pridelovanju pese, ker so preiskave pokazale, da ima kranjska sladkorna pesa 10—14 odstotkov slad-korj:» v sebi. Tn-ba je le, da se v ljudstvu vzbudi veselje za pridelovanje pese in da se sezida na Dolenjskem kje, ii. pr. na Mirni, tovarna za sladkor. Predno pa se vse to zvrši, treba bo še mar-sikake ovire premagati. Grof Barbo je priporočil, naj se osnujejo v posameznih krajih akcijski odbori suknjo ter se slednjič opravičuje, da mu dolžnih 5 rubljev ne more vrniti, „tirate" pravi Kirilov, „ako mi ne moreš dati 5 rubljev, pusti vsaj da spim", in obrne se na drugo stran. „Zakaj ne vrniti? Danes jih ne morem dati" odvrne Simon nŽaljen. „Pomiri se vendar" tolaži Kirilov. „Rublji mi vselej prav pridejo. Ako jih ne moreè dati danes, daš mi je jutri". „Jutri? jutri? Jutri ne morem. Me Ii hočete postaviti na beraško palico" je upil Simon vedno bolj nemiren. „Ne brate, tako ne mislim; dal mi je bodeš v enem ali dveh mesecih — kakor ti bo mogoče. To je bilo za Simona preveč. „Gospod!" je kričal; „ako me hočete žaliti, kar povejte! Mislite Ii, da Vam bom 5 rubljev cele mesece dolžani Kaj mislite od mene?" „Brate", reČe Kirilov z niykrotkejšim glasom po štiri možje, kî ljudstvo poučujejo o pridelovanji pese ill stopijo v zvezo % osrednjim odborom c. ]cr, kmetijske druibe kranjske. Poskusijo naj po raznih krajili paditi sladkorno peso, katero naj potem poSiljajo v preiskavo, Íma-li dovolj sladkorne snovi v sebi. Ta pa naj se vríi vsaj par let. Vladni zastopnik in dt^želni g-lavar, ki sta bila pri zboru, sta temu podjetju oba obljubila pomoč, prvi v imenu vlade, dni^i |»a v imenu deželnega odbora. Bog daj, da bi se res kaj storilo v blajfor dolenjskega Icmeta, zakaj ako mu vinogradi se bolj opešajo, !i»'go so, potem si ne bo mogel s Èim pomagati, ako mu ne dojde kaka nova pomoči Toda, to pa že moramo takoj sedaj povdarjati: ako se res osnuje tovarna za sladkor, mora biti vse tako urejeno, da bo v korist ubogemu dolenjskemu kmetu, Jie pa kapitalistom! Kaj je uoTega po avstrijskem cesarstvu ? Kakor se kaže, se bo res kmalu izvela volilna preosnova. V državnem zboru se sedaj resno bavijo s to stvarjo; saj je pa že tudi skrajni čas. Med raznimi strankami f^o bila dolga pogajanja o tej stvari in so že. Celo koalicija je zaradi tega prišla v nevarnost, po kateri pa bi nam Slovencem prav niČ ne bilo žal. Kadejali smo se, da se vvede v nasera cesarstvu občna volilna pravica, ker ta edina bi bila pravična vsem, a liberalci in njih najboljši prijatelji židje ne puste, ker se boje, da se s tem zgubi vsa njih moČ. Vidi se zopet iř tega, da imajo pri nas vso oblast le židje v rokab Ako se izvede volilna preosnova tako, da bodo delavske zbornice volile 23 poslancev, je to le voda na židovsko-liberalno kolo, ker skorej prose, „pusti da spim!" Toda ako je Simon Petrovič mislil, da je žaljena njegova čast, tu se ni da]o z njim nič opraviti. ,Jezila ga je tudi mirnost upnikova. Bil je vedno glasneji, upil je vedno bolj, dokler ni prišla Kirilova postrežnica, močna kmetica, ki je slabotnega in na pol izstradanega pisarja zgrabila za obleko pod brado, ga iz usmiljenja do zaspanega gospoda nesla iz hiáe ter ga mirno postavila pred vrata. „Jíog te obvaruj, očka", je dejala, „idi pa več ne pridi!" Jeza Simonova je morala zginiti pri takej odločnosti ; toda zginil je tudi mir. Mučila ga je vže misel, da dolga ne more plačati, a se bolj se je Čutil ponižanega, ker je bil upnik tako prizanesljiv; bil je neizmerno razburjen. Celo pisava njegova iii bila tuko lepa, kakor navadno. Iz strahu pred postrežnico si nI upal v hišo Kirilovo, a prežal je tim bolj nanj na ulicah. (Ewec eiedi.) delavci bodo morali vedno tako voliti, kakor jim bodo ukazali njih gospodje — židje. Kmetijski, mali obrtni in delavski stan po bodo zelo oškodovani in ostali prav za prav na slabšem nego do sedaj. — Naš poslanec Suklje je zdelal načrt za postavo zoper pijančevanje, katera bo gotovo sprejeta z nebistvenimi premembami. Ko se to zgodi, potetti âuklje poslanstvo odloži, in dolenjska mesta boHo morala voliti novega poslanca. To bo najbrže pred pustom Na Mažarskem je niinisteratvo tako daleč zagazilo, da skazuje sinu znaiiega rovarja Košuta kraljeve Časti. Le-ta je te dni romal od mesta do mesta, kjer je nastopal tako mogoíno, kakor da lui bil že kralj, pa vendar še ni niti mažarski državljan. .Vliiiistersivo, zlasti pred.sednik Wekerle, pa mu v vsem se potuho in srčnost daje, namesto da bi mu strogo prepovedal to romanje po deželi. V Hebrecinu so se tako daleČ spozabili, da so žalili cesarja samega. Zaradi tega je prišel ukaz z Dunaja, da mora KoŠut potovanje po deželi opustiti. Seveda se je udal; časniki pa so pisali, da se je — prehladu. Zaradi teh Škandalov csar ni še potrdil vladnih proticerkvenih predlogov in jih najbrže tudi ne bo Ministerstvo pa bo v kratkem moralo odstopili, ker zaupanja prav nobenega ne zasluži. Galiáki deželni odbor bo zlajša! legalizacijo za galiSke deŽelane, s čemur jim bo gotovo zelo ustregel. Kranjski liberalni poslanci pa so se tedaj, ko se je ta stvar v deželnem zboru razpravljala, združili z iienjškiitarji, da legalizacije niso olajšali. Kaj je novega po Řirokein §vetu^ Ruski car je l>il pokopan li). novembra v Petrograilu. Novi car Nikolaj II. se je nov. poročil z nemško princesinjo Alico, ki je nalaSč zato opustila luteránsko vero in postala pravoslavna. Kakor se kaže, bo mladi car modro vladal; pustil bo več svobode nego njegov oČe. Poljakom, torej tudi sploh katoličanom bo bolj naklonjen nego [)rej-Sni. >iekalerini visokim uradnikom to ni všeč, zato bodo polagoma odstopili. O dveh se je že te dni to pisalo. Francozi so silno slovesno žalovali po umrlem ruskem carju, da bi s tem pridobili tudi zaupanje novega carja. A prav zaupno prijateljstvo med Rusijo i[i Francijo ne more biti, ker se njih upravi preveč razlikujeta med seboj. Prva je stroga samovlada, druga pa republika. A tudi mišljenje rusko je vse drugačno nego francosko. Piše se nam: Iz Novomeške okolice. — Dolgo smo imeli lepo vreme, pa se ga še nismo naveličali. Snega je dosti; le le mraz naj pritisne, pa imamo trdo zimo. Ne bojimo se je iiosebno, ker smo si nastilja in drv letos 23 sifv i>olknjskh: novičk. stran 183 labko priitravili — jia tmli drugo obAtlalt bolj nego marsikako iirejsnj« leto. Z mrazom, upamo, se. bode pa tudi naša kupčija a prašiči še boij poživila, dasi tudi st-daj ni slaba. Prodajajo se letos ščetinarji nuLOgo di aže, Uťgo poprej ; na živo vago imajo tako «eno, kakorSiio vbtii zaklani. Železnica nam je v tem gotovo dotiesla veliko koil^it. Čul sem, da teden za tednom odvede iz kolodvorov od Straže do Velike Lokt nad 400 glav pnu^iiev. Jasen dokaz je to, da se je kmetom poprijeti prašičje reje, kolikor natn le pripuščajo naša borna sredstva. Žito ne vrže nié. ako računamo, kaj nas stane obdelovanje. imejmo žita samo za dom, pa raje drugih reči veĚ, korenja, pesa, kivjmpirja itd. Kedor pa ima travnikov, naj ne pozabi, da je tudi goveja živina dosti draga. Žival Še da nt^k-ij kmetu. Vino naše se prodřiiit drago, dasi ga železnica privaža iz Ist.rije groziio veliko. Pa kaj nam to koristi, ko ga imamo sploh kaj malo! Přeživili se bo-demo, ker je živil sploli prira.slo še dosti, a za denar grè pa trda, trda. Ako kmet nima več lastnih gozdov, kjer bi ujel še kakov krajcar, ako ne more z lastnim lesom kuriti — je pa siromak, da rati ni para! Iz Šent Jerneja. — Deželni popotni učitelj za vinorejo gosnod France Gombač, .je 24. novembra t. 1. ob 9. uri zjutraj v šolaki sobi II. razi'eda v .Sent Jerneji, obilni množici paslašalcev, odrašenih ljudi, kakor tudi iičencsm ponavljavne šole predaval prav ninljivo, kako naj naae vinograde zasade z ameriškimi trtami, kako jih naj cepijo na xeleno in na suho. Pri-porof,al Je za podlago ; Riparija dve sorti, in Kiipestris dve sorti. Za požlahtnovati je pa le najboljši vrste priporočal. — Kazal je vse praktično, in še posebej na vrtu gospoda župana razjasnil, kar je v šoli učil in priporočal. Tudi nekatera v irašanja je razjasnil ljudem. G-otovo si bodo vsi to dobro zapomnili in tako ravnali. Sedaj bodo iiidi boljše razumeli knjižico, katero je g. liih. Dolénc spisal, po kateri prav obilno že deJajo, ker je zelo razširjena po na.li župniji, iu jo tudi šolarji doma čitajo, Hvala za pouk gospodu potnenin učitelju Fr. G-ombaČu. DomačP vesti. (Uniformirana meščanska garda) v Kovem Mestu je v svojem glavnem zboru dnè 4, nov. visokorodnega c. kr. deželnega predsednika gospođa Viktor-ja barona Hein-a in visokorodnega deželnega glavarja gospoda Otona Detel a imenovala svojim častnim udom. — Imenovana visoka odlienjaka sta ' imenovanje Častnim udom sprejela. (V okrajne šolske svete) so izvoljeni za Dolenjsko ti-le gospodje: za Novo Mesto dr. Fr. Detela, gimnazijski ravnatelj in dr, J, Marinko, profeaor, oba v Novem Mestu; za Krško: Viljem Pfeifer, posestnik in poslanec ter dr. J. Mencinger, odvetnik, oba v Krškem ; za Črnomelj : Fr. D q t g a n, prošt v Metliki in Fr, Sehweiger, župnik v Ra-dovici; za Kočevje: Primož Pakiž, deželni poslanec v Sodražici in Ed. Hoffmann; za Litijo: Luka S ve tec, notar v Litiji in Štefan Jaklič, župnik v Št. Vidu pri Stičini. (Občni zbor.) „Narodna čitalnica v Novem Mestu" bode imela 7. deeembra ob 8. uri zvečer v čitalnični dvoi-ani svoj redui občni zbor. Vabijo se vsi člani k mnogobrojni udeležitvi. Odbor. (Občni zbor) „dolenjskega pevskega društva" v Novem Mestu bode 15. decembra ob 8. uri zvečer v prostorih „Narodnega doma" a sledečim vsporedom: 1) Poročilo odborovo, 2) volitev novega odbora. Vabljeni so vsi člani k obilni udeležitvi. Odbor, („Dolenjsko pevsko društvo) priredi 1. t, m. v [irostorili „Nar, doma" običajen „Prešir-nov večer" z jako zanimivimi pevskimi točkami in plesom (Predavanja v kmetijski bralnici v Novem Mestu.) Zadnjo nedeljo je bil v kmetijski bralnici razgovor o vpeljavi sladkorne obrti na Dolenjskem. Poslušalci so pazno sledili razpravam pristava Rohrnířina, ki jim je na vse strani pojasnil, kake koristi je pričakovati tukajšnim poljedelcem od pridelovanja sladkorne pese Prihodnjo nedeljo bode v bralnici poduk o zimskem krmljenja goveje živine, v nedelj« dné 9, decembra t. 1. pa o zakupu zemljišč. Ker so predavanja zelo pod-učna za vsakega gospodarja, vabimo vse kmetovalce, da se jih pridno u teležujejd. Sobana v hiŠi rokodelskih pomočnikov, ki rabi sicer za dijaško obednico, je sedaj namenu prav primerno urejena. V nje se nahaja tudi knjižnica, iz katere si zamorejt» gospodarji izposojevati različne kmetijske in druge podučne knjige. ("i" Umrl) je 15. nov. v Ljubljani vpokojeai C. kr. okr. zdravnik dr. Josip Kapler v 69. letu svoje dûbe. Bil je rojen pri sv. Duhu poleg Krškega, — V samostanu sv. Ivana v Severni Ameriki pa je umrl 7. novembra naš rojak opat dr. Bernard Ločni kar iz reda sv. R^nedikta. Rojen je bil v Bitnju pri Kranju 1. 1848. Po odlično dovršeni šesti soli v Ljubljani, kjer je bil alojznik, je sel 1. 1867 v Ameriko, kjer je postal benediktin in bil v masnika posvečen L 1872, L. 1890 je postal opat, Naj bi kak duhovnik slovenski T Ameriki spisal životopis tega slavnega rojaka našega, ter ga priobčil v knjigi družbe sv. Mohoral (V Kostanjevici) je bilo 18. novembra blagoslovljeno novo pokopališča zunaj mesta. Cerkveno opravilo je vodil g. dekan dr. J. S ter bene. (V Krškem) je bil 22. novembi'a izvoljen županom g. Pučko C. kr, notur, (Družba sv. Mohora) razpošilja že letošnje knjige. V par tednih |ih dobe vsi Dolenjci, ki naj jih pridno Čitiijo v pouk in zabavo. (Nova postaja,) V Št. Lovrencu na Temenici napravi se nova postaja, ker je mnogo bližnjih občin zanjo prosilo- (Sejm) v Črnomlju je radi božičnih praznikov prestavljen na torek 18. decembra, (Nov vozni red) zaČne se na Dolenjski železnici z dnem 1. decembra. Isti je priobčen na zadnji strani današnjega lista, (V Starem Trgu pri Poljanah) so ustanovili poleg že obstoječe požarne branibe še jedno. Marsikje pa niti jedne ne napravijo, čeprav je je zelo potr«ba, (Vročinska bolezen) se razširja v adlešički fari in tudi po nekod drugod. (Veliko tatinsko derhal) so zasačili pred nekaterimi dnevi blizo Ljubljane, kjer so se shajali v koči neke sedemdesetletne žene. Pred hišo je bilo par voz nakradenega blaga, katero so tudi zajeli. Tatove, a ne vse. so v Ljubljani zaprli. Preiskava bo gotovo maraikako nelepo tajnost spravila na dan. Kakor se kaže, rokovnjaštva na Slovenskem ni áe konec! (Ogenj.) 20, t. m. je pogorela pristava gosp. Fr. Gregoriča iz Krškega v Žabjekn pri Križeveni; zgorela je klaja in gospodarsko orodje. Škode je do iiOOO gld, -- SS. novembra po noči pogovek so posestniku Jan,. Željkotu v Vojniku pri Črnomlju vsa poalopja. Škode je do 1500 gld. (Mestna hranilnica v Novem Mestu.) Meseca novembra je vložilo 65 strank 8572 gld, 68 kr., vzdignilo pa 19 strank 3086 gld. tli ki'; torfj se je vet vložilo 6486 gld. 04 kr. Vloge po odbitku vseh vzdignjenih vlog znašajo 57543 gld. 96 kr., posojil na hipoteke (posestva) se je izjilačalo do sedaj 37060 gld. (Na Krki) je bil niisijon od 3. do 12. novembra, katerega so vodili trije lazaristi. Obhajanih je bilo okoli 3000. (Vijolice) v pozni jeseni je poslala upravnistvu našega lista te dni gdč, Jos. Maj zel j iz Št. Jerneja, ki so 86 razcvetele v njenem vrtu. Sploh je to jesen zaradi nenavadne gorkote marsikje pokazalo se cvetje. (Kamniška železniira) jd podržavljena, zato se je razdružila dotićna delniška družba. (Zmrznil) je v Boldražu nad Metliko v noSi od pondeljka na torek 6l3etni gosjiodar Martin Rož-nian. Bil je spreten, a prestrasten lovec. Tudi oni dan je sel na lov, (lasi je zelo snežilo. V mraku je zgrešil pravo pot, obležal in zmrznil. V turek jutro so ga našli mrtvega in poleg njega čepečega, na pol znirzlega zvestega tovariša — psa. Kmetovalci lovci pa naj premišljujejo, koliko je resnice v preguyoru: „Kmet na lovelu, pšenica v plevelu" ; — in še ima prav pe.snik, ko poje; .Plug in brana in matika — To se tebi kntetič šika. — Puško jiiisti ti na strsn, — Aki ni deželi v bran". (Nova molitvena knjiga) z naslovom „Ura moliti Jezusa v sv. Rešujem Telenu", je izšla te ilni T Ljubljani v katoliški bukvami. Vflja broširana 12 kr, trdno vezana pa ao kr. Ta molitveink je že znan kot jako dober, zato ga toplo pripoi'otamo. (Ilustrováni narodni koledar) za iiH-yadno Itito 1895, leto VII. Uredil in izdal Dragutin Hi'ibar v Celju. Ta koledar je iz.Hel res v ki'asni obliki — vsa čast mu. Koledarski del je izborno vrejen in zabavni del jako mnogovrsten in jioducetp, kojega diči osem prav ličnih podob, ki nmii pred-»tavliajo tri znslužtie može, dom družbe sv. Moliora v Celovcu, Jia štiri slovenske kraje. Cena prelepi knjigi je nizka — elegantno vezani 1 gld., broširani 70 kr. (Teoretično-praktična pevska šola) od g. A Foersterj« je izšla v tiskarni g. li, M i 1 ic-a v Ljubljani v četrti izdaji. Reaede so slovenske in nemške; cena 75 kr. Gospod Foerster je znan kot strokovnjak, da mu jih je malo para, šolo njegovo pa so vže v prejšnjih izdajah hvalili veščaki Kadi tega tudi mi prav toplo priporočamo pevsko Šolo vsem, zlasti še našim nadarjenim dijakom-pelcem. Loterijske številke. Gradec 17. novembra 45 81 21 18 88 Trst 24. „ 72 43 6 66 44 Darovi za dijaško kutiinjo v Novem Mestu: G. dr. Slauc za ttecemlier 10 (îW. ; Neiniftiiov. Ki)«iia 1 gld.; gospa Cliinrutinj zři december eno krono; g. A. Kuáljan 1 gld.; g. župnik M. Kolar 6 gld.j dr. P. Defraimcselii ?,a ileoemter 1 ffld.; g. žiiitiiik I. PlevBiuě 10 j^ld,; g. žnpii. V. Beriiik, za Mikiftvzft 5 gli!.; g. župnik Atidr, Pijjaii a gld.; g. dekau P. Sku-lala (i g)d.; g^ MirtiĚ ívnn 2 gM.; g. Atituti Kertoii, ziiijuik v Neiimniù p. a gld.; _g. JoH. Mogolii 6 gld.; g. kn jelaii Marti« ____________ 2 gld. — ZÍFÍ1 pri[ie!jali 8o zopet sledefi di)brutiiiki: Župnija Toplice Jako velik voz razliCnega živeia, zlasti tiitula i krompirja. Kmíitijaka Jola na Grmu rži, ajde, repe, zelenjave, v vrediKisti 30 glil,, p« dovoljenju alav. (IcŽplitRga odbora. G. Ant. Medved, kapi., 10 HiernikoT in g. Iv. Dovii, župnik, 7 mernikov pšenice ter vieiu repe. G. Iv. Penca, župan, lelja, repe i kroinjiirja, Vae áetit-JoiSt v StopiSki fari voz krompirja. Poročilo (229) O stanju okrajne bolnisne blagajne v Novem mestu ilné 31. oktobra 1894. Število Članov dné 31. oktobra . . , okoli 1150 „ delodajalcev iliié 31. oktobra . . „ 310 To število delavcev se bode tekom novembra, za čas zimskih mesecev, izdatno skrčilo, ker se bodejo za ta čas nehala zidarska, tesarska, cestna, opekarska in sploh vsa dela na pro-Sitem in se delavci začasno odpustili. Preostanek blagajniških dohodkov iznašal je 31. oktobra..... 1600 gid. 18 kr. Blagajniške tirjatveod zvunanjih delo- diijalc-ev iznašale so 31. oktobra . 871 gld. 53 kr. Blagajniške tirjatve od Novomeških delodajalc. so iznašale 31. oktobra 270 gld. 89 ki". Blagajniške tirjatve od delavske za-varoviilnice proti nezgodam v Trutu iiinHSale so 31. oktobra okoli . 90 gld. — kr. Skupna aktiva je iznašala 31. oktobra 2832 gld. 60 ki". Blagajniški dolgovi na zdravnike, lekarne, bolnišnice, \)ulmke itd. iz-naiiali so 31. oktobra okoli . . 540 gld. — kr. Blagajna imela je tedaj 31, oktobra v gotovini in tiijhtvah vseg» premoženja, neušlevši pisarniško opravo, okoli ........ 2292 gld. 60 kr. ali okruglo 23Ù0 gold. To število je približno pravo. Na novčić natančnega poi-očila zaradi tega nij mogoče podati, ker za postrežbo čhmov v oktubrii od zvunanjih bolnišnic še niso vsi i'aCii!)i dusli iii s« ludi ne zna, ako bode mogoče vse iiaostauke od d^loiiHjalcev za oktober iztirjati. Okrajna bolnisna blagajna v Novem Mestu, 27. novembra 1894. A. Oblak, S. pl. Sladovič, liaz^Ias. Potom minueiidne dražbe oddala se bo zgradba župnijskega gospodarskega poslopja, t. j. hlevov in svinjakiiv V Št. Rupertu, dné 13. decembra 1.1. dopoldne ob 10. uri v župnijskem dvorcu, kjer leiíó tudi dotični načrti, proračun in stavbeni pogoji na razgled, in kjer bo treba tudi 355 gld. jamčevine vložiti. Stroški proračunjeni bo na 3550 gld. in sicer: za tesarsko delo .... 1142 gld. 98 kr. „ isidarsko......1112 „ 28 „ „ mizarsko i ključavničarsko 205 „ 50 „ „ di'Uga popravila .... 1089 „ 24 „ Ht. Kupert, dné 22. novembra 1894. Stavbeni odbor. Veliko množino dobrega j^rompirja ima na prodaj i;;nijŘřiiiu „Struga". (227-2) ZAHVALA. Na prošnjo g. E, Doléiica, vodje deželne kmetijske, vinarske in sadjarske šole na Grm», je dovolil veleslavní deželni odlior tukíijáiiji dijaški kuhinji iz omenjene šole podariti živil v vrednosti 30 goldinarjev, iia blagodusni dar zaiivaljujem velealavni dežtslni odbor kakor tudi g. vodjo R. Dolénca iiajtoideje, V Novem Mestu, nov. 1895. Dr. Jos. Marinko. Josip Foula, kaiieluik, (236) poučuje godbo na gosli, vijolo, celo In bas. Na posodo proti 5% in [jupiliiiiio varuost je oddati 2000 goldinarjev vkup ali pa v manjšili avotah, — Vež pove Fran Kaštelic, trgovec v Kaiidiji. (221-2) v pritličju, obi^toječe iz petih ali šesiiti sob in velikega vrta, je v najem za oddati z niesficem januarjem 1895. v Školoví ulici v Novem Mestu. Cisto nova kiša st. 11*1, tukaj, bllzo znane Brtmner-jeve gostilne, se da koj za stanovanje v najem. Več pove iz prijaznosti gosp, Vinko Umek, mizar v Novem Mestu. <237-1) Kovaïikega ucencai, kteri je primerno trdnega zdravja in lepega vedenja, sprejme takoj v poduk Janez Sobar v Toplicah pri Novem mestu. (810-3) Za /idai;ie in podjetnike! Kdor lioie prevzeti delo hiie, katero mislim zidati v Kandijl pri Novem mestu, naj se pismeno ali ustmeuo pri meni oglasi. Načrt je na razpolaganje. Mihael Srimšeg, iiaJpaznik c, kr. tiiiaiifine »tmie v Cruomlji. Slu/bo vavpta ali tudi vincarju želi po novem letu nastopiti lanez Gradule iz Studenca, poŠta Radna pri Sevnici. Skazati ae zamore k dobrimi spričevali v dolgoletni službi. (234—1) (231) pO 8 gld. (00 kilogramov, postavljeno na postajo Trebnje ali pa Sevnico ima na prodaj Josip Errath v Mokronogu. Ravno tam se kupujejo vedno po najvišji ceni terja (282-i) ^ in dobijo pošteni prekupovaici denar naprej. Hiša in pekarija se proda v K r â k e m. Ve6 pove ^225-2) Jakob Simon, b, št, 27. * .....»............ Denar zgubil je Janez Parkert na poti od Bučke do Škocijana. — Kdor ga najde, naj ga blagovoli gospodu novomeškemu prostu oddati. (230) Posestvo na prodaj, obstoježe iz zidane hiše in potrebnega gospodarskega poslopja, v lepem, dobrem atann. Veliko lepega gojzda, dobre njive in travniki, vsega v obsegu čez 30 oralov. Polovico cene lahko v zeniljišću ostane. Več pove lastnik g, Janez Gorenec, \ ' ' Iz Brezovega pri Raddci h. 2., poUn liaka. na Gaberjl je na pi odnj zaradi oslabelosti gospodarja, li^to obstoji iz zidane hliie in gospodarskimi poslopji, sadnega vrta, njive košenice in hoste. Lahko se redi petero glav govedi. Več se izvé ravno tam pri lastniku .Irtiiez BítžiÉ, ^ ' ' rraT)erje, poŠta BiHKnice. Hiša v najem! Hiša z dobrim vinogradom in sadnim drevjem ae dá v Novi gori, fara Prečina na tri leta v najem. Natančneje se izve pri Matiju Levstiku, posestniku v Pndgori, fara Prečina prt Novem mestu. (224-2) 'fc^S----Q^Ay^----fe^ Josip Lorber-jeva vama za Železo i bine, intovaroaza stroje, v Žalec-u (Sachsenfeld) na Štajerskem, fe> vliva iz železa in kovin vsaktere zrae.si, vso predmete za žage, mline In druge potrebe; ^ napravlja cele transmisije po najnovejših 1 ' sistemih itd. — Posebno pa priporoča svoje ti'iivivlàke hrane, {• katere do sedaj v praktični rabljivosti in nizki ceni (mala brana stane samo 26 gld., velika pa 32 gld.), še noben izdelek t« vrste \ ni prekosil. (185~5) 5; štćv 2.1 {..'18-3) Posestvo )ri Samoboru, pod trg spadajoče je na prodaj, iiša z gospodarskim poslopjem — liiàa in jlevi zidano; k temu 3 njive, travnili, 2 vino-gi'ada, zdaj od filoksere uniĚena, vrt s sadjem, pašnik in Losta bnkova in kostanjeva, skoraj večina arondirano, skupaj l.i oi'alov, se iz proste roke za 2500 glil. proda. Polovico skupnine bi se moralo precej, a polovico pa po dogovoru tudi v letnih obrokih i>lačaLÍ. Posestvo je posebno za vinogi'adarstvo in živinorejo iigndno, Dopise in poizvedbe sprejema lastnik Janko KlONCifi, Gradišče 8., Samobor na Hrvatskem. a" s hišno opravo in postrežbo je takoj dobiti v Trenčevi hiši nad mestnim mlinom. — Več se i-ivp ravno tam. f'.'27-ai U H 23 orali zemljišča, mlin in žaga, vse poslopje novo v dobrem iîtanu, ^>roda ali tudi v najem dá prostovoljno ' JANEZ JUNTEZ ' i--1 5Î: v Dolini pri Kržisati, fara Boštanj, SS: blizu okrajne ceste iz Št. Janža ^ proti Boštanju. (219-s) Kdor želi tako posestvo kupiti ali v najem vzeti, naj se v kratkem Ěasu pri omenjenem posestniku osebno /giasi ali pismeno obrne. ) ti Staim \ za dvoje oseb je takoj dobiti ■■ v Novem mestu poleg kapi-J teljske cerkve Št. 164. (233-1) \ložni red železnice L ubl ana . k. e. 0.ï21i/23i1 1. '2. 3. fiiu 6ĚÍ &M 6M 71Û 781 740 7M «07 8ÏH 8« g'jo lofl lai las 1« aifi a^o yîps 31a 330 357 4U5 1. 2. 3, 7ai 7!M 74B 7!.( H^i 8w si«. 10W 10M> Vozne cene 0-30 0-45 Oó-t 0-Kl Oíll) 1 2(1 1-44 J-80 207 2 48 2ïit 329 3 42 11. 020 0'3U 0 30 054 0 (;<; 0 84 OSíC 1 20 1-28 ] -GÓ i-8n 219 2'28 m. 010 l)]6 t)'18 »■27 iras 0-42 ()-48 0(W IJtîi» U-83 OÍI3 MO ) 14 Postaje Vozne oene i,o.!>himl>ií> III. 1. 2. 3. ' LJubljane j. k. . . LjuUljntm Dul. žu). _ane LjuUljntm' Lnvrii-e p. , ŠkoUjiiie . . àiiiarje^apa , Groauplja . . . Freili) a 1». . , Čiišp. rkn. . , Duí) ré polj a . , Velikih LašiS , OrtiiBka . . , lîlbiiû-e . . . . Stare Cerkve KoĚevje , • . O'Sn u-3a 003 0 78 108 1-20 r8i) 2'08 3-24 n'2n 0-24 0-42 0'52 0-72 0-84 1'0(3 1-20 1-,W 1-72 2-l(i OiO 012 0-21 0 20 O'^i 0 42 0-53 0(J3 0-7rj 0'8« 1'04 1'08 Vozni red železnice Lublana-Novomesto-Straža. ijntraj popol-diio zvečer ; Vozne cene ^ I. 11. _ 1 I[l._ «■10 12-55 1 7 20 i z «■24 109 ! 7 34 0-30 0-20 010 IJ 030 V2Í 1 7 40 0-4.") 0^30 0^15 1 F ^■44 1-29 7,-,4 0-54 0-36 0^18 G-58 1-45 8 08 0-81 0-54 0^27 1 r 7-07 l-r)4 8 17 099 OliO 0-33 1 1. 7-27 2-0« 8 35 0, 7-41 2-25 P 49 1'2(; 0-84 0-42 1 1 7-53 2'4(J 9 01 1 44 0'9(i 0-48 1 1 8-08 3-13 9-IG 1-71 M4 0-57 8 18 3-23 9-2(; 1-89 1'2« 0(B 8-23 3 31 9^31 r98 1-.32 OCG 8-44 400 952 2^39 l-ôi) 0-80 8-59 4-27 10'07 2-m 174 0-87 9 20 4-55 10'28 2^97 1-98 0-99 1 1 9.42 5'18 W.50 3-42 2-28 M 4 Postaje Ljubljane .jui. k, Ijjulifjaim d. 2. . Lftverca . . . . ňkofiílm . . . . Sinarje-Sai» . . , ] Grosuplje . . , Žalna...... Višnja gora . . Zatif.ina..... Št. Vili ii.Z. . . Radoliova va« . Velika Loka , . Trebnje..... Miriia])Oti .... Novo Mesto . . Vozne cene II. [IL 0-30 0'3(i 0-(i3 0-78 1-08 1 40 1-4ÍJ l'(i7 l'TfJ 2'11; 2-7S 3-24 (ViiO 024 042 0'ft2 0-72 ()'!Í3 O'ili) Ml' 117 1'44 1-ô'.i 1 83 2-u; 0.10 012 0.21 0,2G 0.3(; 0.47 0.i)0 0.ň0 O.óíi U.72 0.80 0 92 108 zjutraj 8-11» 8(B 7-53 7-4() 7 32 7'22 G-55 (Hl C 30 (J-15 0-04 5'5i) 5'3;) 4-40 dopoldne 2-32 2'21 2 06 ]'5i) 1-44 1-33 Mi) l'OS ia-ôi 12-29 12'10 12 04 11-39 11-22 10-50 1015 ïveSer 9-2fi U-14 9 TO 8-63 8-39 8-2Í) HOÛ 7'51 7-40 725 7-14 7'Oil G-49 ■ G 30 (V 13 6-50 Novo mesto (oJliod) 10 Straža (odhud) 9îî- lO'« Bt» 6«) 6