Političen list za slovenski narod. P» poŠti prejem» volja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljti: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserattt se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. Štev. lOS. V Ljubljani, v četrtek 18. julija 1889. Letnils: XVII. Kje je nevarnost ! So neko vrste ljudje, ki si ne dajo ničesa dopovedati ; kar si vbijejo v glavo, to vedno trdé, tudi ko bi bili o nasprotnem prepričani. Naš narod imenuje take ljudi trmaste. Trmastega človeka prepričati je piavo Sisifovo delo. Dolgo se že trudimo, da bi gospodom pri „Slov. Narodu" brez ovinKov dokazali, kako so jo zavozili v tem ali drugem vprašanji, kako trpi vsled njihove brezozirnosti dobra stvar in ima konečno škodo le narod, za katerega občni blagor se nam je vsem boriti, pa pri teh gospodih je ves trud brezvspešen. Kar enkrat reko, to trdijo v enomer; in če jim navedeš še tako jasne in neovrgljive dokaze, zavijajo jih vedno po svoje. Svojih trditev ne prekličejo, ko bi sami sebe še tako smešili in bili po obrazu. Nov dokaz takega početja nam je zopet najnovejši neosnovani napad na knezoškofa ljubljanskega. Namen njihov je bil, g. knezoškofa očrniti pred slovenskim občinstvom kot neprijatelja slovenskemu jeziku in njegovim pravicam, ob jednem pa tudi one „mlade gospode", za katerimi nekda stoji gospod knezoškof in jim daje potulio. Pri tej priliki moremo in moramo odločno povdarjati, kar sami vemo iz svoje izkušnje in kar smo zvedeli z naj-kompetentnejše strani, da se g. knezoškof niti na prošnjo odličnega moža niti za pičico ni hotel vmešavati v zadnje deželno-zborske volitve. To Vam lahko povedo gospodje na Gorenjskem in Belokranjskem. „Sedaj je dokazano", pisal je dno 15. t. m. ,Siov. Narod', „da gospod knezoškof slovenske narodnosti ne ljubi, in dokaze imamo v rokah", crgo tudi mlajše duhovništvo ne ljubi slovenske narodnosti, ker ne gré v ogenj za one možč, kateri so po „Narodovem" mnenji edino pravi narodnjaki, ki morejo osrečiti slovenski narod. Takoj drugi dan smo se poučili neposredno pri gosp. knezoškofu, da je bilo poročilo „Slov. Naroda" o razgovoru gosp. knezoškofa z eksc. justičnim ministrom ne isti ni to. Včeraj je ponatisnil naš odgovor na svoj nesramni napad, takoj za odgovorom pa sledeče pojasnilo, katero se mu je doposlalo z druge, kakor pravi, „uajkompetentnej še strani" : „Poročilo Vašega cenjenega lista o nekem razgovoru, katerega sta imela slovenska državna poslanca z eksc. justičnim ministrom, nikakor ni avtentično. Povsem neistinito ter z lastnimi besedami ministrovimi v očitem nasprotji je zlasti vse ono, kar se v dotičnem članku temu dostojanstveniku spodtikaglede slovenskegapisme-negajezika, oziroma glede primernosti nemških odlokov. Eazgovor se sploh ni sukal okolu p i s m ene slovenščine, temveč okolu narečij slovenskih in njihovih razlik. Tudi o izjavi pre v z v. g. knezoškofa ljubljanskega, na kojo se je g. minister pač osobito skliceval, sotrudnik „Slov. Naroda" ni bil dobro poučen ter se poročilo njegovo v marsičem ne strinja s pris tno resnico." Naj sedaj čitatelji nepristransko primerjajo naše pojasnilo z onim, katero je „Slov. Narod" dobil z „najkompetentnejše strani", na prvi hip bodo uvideli, da poročilo „Slov. Naroda" o razgovoru, kateri sta imela slovenska državna poslanca z eksc. justičnim ministrom nikakor ni avtentično, da je povsem neistinito ter z lastnimi besedami ministrovimi v očitnem nasprotji, da se razgovor okolu pismene slovenščine sploh ni sukal in da o izjavi prevzv. g. knezoškofa sotrudnik „Slov. Naroda" ni bil dobro poučen. „ SI o ven sk i N ar od " pa vendar misli, da so njegovi čitatelji tako naivni in nerazsodni, da ne bodo spoznali, kje je resnica. S predrznim čelom zavije vso stvar ter si podpiše obsodbo, ko tako-le modruje: „Na prvi hip se vidi, da se pojasnilo, ki nam je došlo z najkompetentnejše strani, ne vjema s pojasnili, koje prinaša „Slovenec". Kak je bil razgovor mej knezoškofom in ministrom, tega mi ne vemo, mi smo pisali samo o tem, kako je minister uporabil ta razgovor nasproti slovenskima poslancema. Da se je to zgodilo, in sicer na tak način, da sta gospoda poslanca osopnila, to nam potrjuje tudi pojasnilo, ki nam je došlo z najkompetentnejše strani. Da smo bili dobro poučeni, kaže zaduje pojasnilo, ki glede gospoda knezoškofa v tako splošnjih frazah govori, kakor oiicijozni listi, kadar dementujejo kako stvar, o kateri je vsak prepričan, da je resnična. Ne trdimo, da se je vsaka beseda tako govorila, kakor se je tiskalo ; v glavnem jedru pa je bil razgovor mej poslancema in ministrom tak, kakor se je tiskal v našem listu. Zajemali smo iz vira, to je iz ust odličnega dolenjskega moža, ki je v tesni dotiki z najkompetentnejšo stranjo, koja nam danes pojasnila dopošilja. Ce pa je gospod minister knezoškofove besede poslancema drugače povedal, kot jih je Njega knežja milost govorila, za to mi nismo odgovorni." Gospodje, ali ni to blamaža? Ali se Vam zdi smešno, ker smo Vam to blamažo že prej napovedali? Kje je tisti odlični dolenjski mož, katerega stavite tu na mesto dveh slovenskih državnih poslancev? To je pesek v oči; imenovali ste ju, da ste se pokazali bolj bombastične. Predrzno je torej „Slovenskega Naroda" vprašanje: „Kje je nevarnost?" Nevarnost za slovensko ljudstvo je na Vaši strani. Dovolj ste že narod politično demoralizovali, in sedaj s tako neprevidnostjo hočete kompromitovati celo visokega cerkvenega dostojanstvenika. Levstikova slavnost. Prominoli so krasni dnevi Vodnikove slavnosti in zopet vas vabi majka Slovenija na dan k slavlju jednega naših najodličnejših velmož na slovstvenem polji. Mal narod smo, a pokazali smo čestokrat in pred kratkim svetu, da znamo čislati svoje duševne velikane mej drugim s tem, da jim stavljamo v trajen znak svoje ljubezni, zahvalnosti in svojega ponosa spomenike, katere je zgradila narodna požrtvovalnost. Mnogo smo pretrpeli Slovenci; cela naša zgodovina je neprestan boj za naše svetinje, za naš obstanek zoper mogočne protivnike, in zgodovinar se mora čudom čuditi, da nas ni zadela kruta osoda naših bratov na severu preko črno-rumenih količev. Razcepili so nas na mnogo delov, obkoljeni smo skoraj od vseh strani od nam pro-tivnih in ekspansivnih narodov, ali Slovenija je in bode vekomaj 1 — Inter arma silent musae. — V dolgotrajnem boji zoper Turke in druge sovrage naše domovine na jugu in severu, v težkem dasi br. zkrvnem boji zoper tujo kulturo naših mogočnih sosedov, zoper samovlastno in tlačno gospodstvo nemškega plemstva, v teh slabih vremenih in neugodnih razmerah se n* moglo razcvitati naše slovstvo. Ali jedva so prvi žarki zore zasvetili na temnem in tožnem sloveuskem nebu naznanjajoč, da bode dan, vstal je med nami prvi pesnik Vodnik in je navdušeno vzkliknil: „Ilirija vstan' !" In zdramil se je počasi narod iz svojega težkega spanja, prišla je zlata Vesna in pričelo je cvesti in zeleneti na slovstvenem polji. Kar so pesniki peli, postalo je kmalu svojstvo naroda in kmalu se je razlegalo ob Triglavu: „Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!" — Pesem navdušuje narod; ni slavnosti, kjer bi ne zaoril našega Jenkota „Naprej!" Ouješ ga pri čaši plzenskega piva v zlati Pragi, čuješ ga po celem Balkanu do obal čarobno-krasnega Bospora. „Naprej zastava slave!" Pričelo se je pa tudi v drugem oziru na slovstvenem polji živo delovanje. Narod zahteval je vedno odločnejše svoja prava, zlasti da se uvede slovenščina v vseh naših šolah kot učni jezik, kar se žalibog še vedno ni popolnoma uresničilo. Manjkalo je potrebnih slovenskih knjig, kar ni čudo, ako se oziramo na takratne žalostne razmere, in uprav smešno je, ako se spomnimo, kako so nam naši nasprotniki predbacivali, da še knjig nemarno. V tem oziru je najvažnejše delo slovničarjev, ker to je temelj vsemu slovstvu. V krogu naših učenjakov glede zaslug za naš materini jezik je pa mej prvimi mož, katerega bo dne 11. avgusta t. 1. proslavila Slovenija na njegovem rojstvenem kraji v Velikih Laščah in Dol. Retijah. Fran Levstiku se imamo zahvaliti v mnogem oziru, da je naš pismeni jezik tak, kakor ga narod govori, da je tako krasen, tako dovršen! Bilo bi odveč, Levstikove zasluge na tem mestu v novo povdarjati. Zato naj omenimo samo besede njegovega prijatelja in rekli bi njegovega dioskura prof. Stritarja, ki jih je pisal odboru: „Jaz vem, kaj je bil Levstik, jaz vem, da je on zaslužil spomenik, kakoršnega morebiti nobeden mož, kar jih je rodila slovenska mati." Slavnosti, katere prirejamo svojim zaslužnim možem v proslavo, so pa tudi za naše priprosto ljudstvo velikega pomena. Pri takih prilikah vzkipi zopet narodno navdušenje in se ojači narodna zavest. Odborov poziv za doneske k Levstikovemu spomeniku našel je živ odmev v rodoljubnih srcih iz vseh slovenskih pokrajin. V dokaz temu je nabrana svota, katera je v tako kratkem času narasla na 1300 gld. To je omogočilo, da se napravi na Levstikovem rojstvenem domu v Dol. Retijah spominska plošča, v Velikih Laščah pa lep spomenik iz repen-taborskega kamena. Odbor bode vse svoje sile napel, da bode slavnost veličastna in sijajna. Zato pokažite Slovenci dne 11. avgusta t. 1., da častite učenjaka in pesnika s tem, da prihitite k slavnosti, zberite se deputacije narodnih društev in položite na novem žrtveniku svojo ljubezen in spoštovanje do moža, ki je neumorno deloval za našo slovensko domovino, katero je ueizmeruo ljubil, — do našega Levstika, kateri nas je učil bratovsko ljubezen, rekoč: „Skrbi za-se, ljubi brata; dvigni ga, odpri mu vrat» in sodnik naj bo sreč!" — —r. Delovanje v zvezi stoječih slovenskih posojilnic v 1888. letu. Poteklo je leto duij, odkar smo poročali o delovanji slovenskih posojilnic 1887. leta. Izkaz za leto 1888 kaže zelo pomenljiv napredek, znatnejši, kakor 1887. leta. Napredek se ne kaže v skupnem denarnem prometu, tembolj pa v množečih se zadružnikih, v višjih hranilnih vlogah in dosledno višjem donesku posojil. Izkaz denarnega prometa itak ni pomenljiv, ker se tisti lahko po volji zviša, namreč če se podaljšana posojila dvakrat na leto sprejmejo in zopet izdajo, to pa ni efektivni promet in tako se ne bi smelo izkazovati. Ce bi celjska posojilnica take izkaze delala, imela bi prometa nad 3 milijone gld., v istini ga pa ima blizo 1 milijon gld., zato, ker stavlja v promet samo le novo dana posojila, ne pa tudi tista, od katerih se dvakrat na leto plačajo obresti. Glavna stvar je torej stanje hranilnih vlog in danih posojil. Število zadružnikov pomnožilo se je od 13.289 na 15.297. To kaže, da segajo in si pridobivajo zaupanje posojilnice vedno bolj med ljudstvom, in da ni zadružno delovanje masi narodovi nič več novega. Ker malone vse posojilnice dovoljujejo posojila le zadružnikom, mora vsak, kdor želi posojila, vpisati se v zadrugo, kar je pametna in koristna uaredba. Kajti kdor je postal zadružnik, navadno ostane, ako tudi poplača svoj dolg, in po tem potu rastlo bode število za zadrugo se zanima-jočib ter zanjo odgovornih članov. Posebno pa tudi zaradi tega, ker imajo take posojilnice velike olajšave pri davkih. Zatorej moramo tukaj očitno grajati posojilnico, ki ne dela tako in plača zaradi tega ogromno svoto 1531 gld. davka, sicer bi plačala samo okoli 30 do 50 gld.; to zasluži torej očitne graje, s tem se obresti podražijo za 1% in nima nikdo nič od tega, kakor par mogotcev par krajcarjev več dividende. Gospodje, to ni dobrodelni zavod, ampak se mu lahko reče brez potrebe oderuški. Največ zadružnikov, 2005, šteje posojilnica ptujskega okraja, kjer narodno probujeno ljudstvo spoznava koristi in imenitnost narodnega denarnega zavoda. V Celji je 1007, v Mariboru 1505, v Mozirji 778 zadružnikov. Razmerno narastel je tudi zuesek vplačanih zadružnih deležev od 307.007 gld. na 338.093 gld. Hranilne vloge so iznašale koncem 1887. leta 2,296.211 gld., leta 1888 so pa hranilne vloge narasle na lepo svoto 2,698.601 gld., dokaz v številkah, kako da raste zaupanje do posojilnic vzlic klevetauju nasprotnikov, katerim so ravno posojilnice najhujši trn v peti. Ljudstvo, katero stoji v gmotnem oziru na lastnih nogah, nezavisno je tudi v političnih vprašanjih. Nekatere posojiluice imajo celo več vlog, nego jih potrebujejo, n. pr. mariborska. Večjim pa ne zadostujejo vloge in zadružni deleži, ter so prisiljene, po izposojilih pridobiti si denarna sredstva. Zveza tu posreduje, kakor tudi pomaga pri ustanovi novih posojilnic in v davčnih zadevah. Sicer se je pa v tem oziru leta 1888 velikansko zboljšalo, kajti leta 1887 so si posojilnice bile izposodile 83.620 gld. pri tem, ko so imele gotovine in drugod za rezervo naloženega 231.034 gld., leta 1888 pa imajo še na posodo vzetih 80.684 gld., imajo pa zato v blagajni in pa pri zavodih naloženega lepo svoto po 355.136 gld., torej za 274.452 goldinarjev več, kakor izposojenega, kar jim ostaja kot rezerva za slučajne potrebe, in taka rezerva je prepotrebna zaradi tega, ker so posojilnice navezane same na sebe in nimajo o katastrofah pričakovati pomoči. Denar je v rokah naših v tem oziru mogočnih nasprotnikov, polastili so si vse večje denarne zavode kakor hranilnice, in če bi nam bilo pomoči treba, gotovo je ne bi dobili od njih, ki bi nas radi le potlačili. V letošnjem 1889. letu so se pa razmere tako na dobro obrnile, da ne bo treba posojilnicam iskati izposojil, temveč stale bodo tudi v tem oziru na svojih trdnih nogah. Obresti za hranilne vloge so navadno še 5°/0, torej malo višje, nego pri hranilnicah, pa večje posojilnice dovoljujejo tudi le še po 4'/» in 4°/0. Za posojila se zahteva navadno po 6°/0, kar ni pretirano za osobni kredit. Nekatere posojilnice so celo na 51/* in 5°„ že znižale obresti pri posojilih, posebno pri vknjiženih. Kakor hranilne vloge, narasla so tudi posojila dana zadružnikom. Posojilnice imajo izposojenih 2,943.369 gld., ali za 337.177 gld. več, nego prejšnje leto; od tega imajo štajerske posojilnice dve tretjini, namreč 1,950.665 gld., ravno tako hranilnih vlog od skupnih 2,698.601 gld. imajo štajerske 1,840.596 gld. Koliko poštenih kmetskih posestnikov je bilo rešenih iz rok oderuških in pred poginom, lahko presojamo, ako se spominjamo, koliko je bilo še pred malo leti eksekutivnih dražb kmetskih posestev, in koliko manj jib je zdaj. Zato znova kličemo rodoljubom: Ustanavljajte posojilnice, kjer jih še ni I Koristili bodeto narodu po dvojnem potu. Kdor ima na razpolago gotovino, bode vedel, kje varno naložiti svoj denar. Pošteni in zaupanja vredni mož pa bode našel v sili pomoč pri domačem denarnem zavodu. Vsaka slovenska posojilnica je narodna trdnjava. „Zadruga". Politični pregled. V L j u b lj an i, 18. julija. Notranje dežele. Krakovski „Czas" odločno oporeka trditvi, da bodo deželni zbori sklicani že v prvi polovici septembra. Osobito naglaša ta list, da se gališki deželni zbor ne bo sešel pred oktobrom. Ker ga pa čaka obilo dela, provzročilo bo to, da državni zbor ne bo pričel delovati pred 15. dnem novembra. Mej rudarskimi delavci na Štajerskem je izbruhnil velik štrajk. Delo je ustavljeno popolnoma ali deloma v Seegrabenu, Miinzenbergu, Tolliug-grabenu, v okraji Voitsberg-Kiifiach, v fužinah v Pichlingu in v Douawitzu. Iz Kofiacha se poroča, da je položaj postal nevaren. Došel je tje eden bataljon vojakov pod poveljništvom polkovnika Mora-\vetza. Pravijo, da so videli mej štrajkujočimi delavci nekega agitatorja, ki je došel iz Vestfalije. Vitanje države. Srbsko ministerstvo je izdalo ukaz vsem uradnim predstojnikom, naj nemudoma naznanijo vojnemu ministerstvu vse one vojaščini podvržene civilne uradnike, ki so neobhodno potrebni, da ne bodo v slučaji mobilizacije poklicani k orožju. — „Kreutzzeitung" piše: Nasprotje mej vlado in re-gentstvom postaja vedno večje; s tem v zvezi je oboroževanje tretje napovedi. V Srbiji se javno o tem govori, da je radikalna vlada z ozirom na volitve oborožila tretjo napoved, ker hoče onemogočiti vsak poskus liberalnega regentstva, da bi se znebilo neljubega kabineta. — Ruski poslanik Per-siani je dobil veliki križ reda sv. Save. Komentara menda k temu ni treba. Neki londonski list je trdil, da namerava princ Ferdinaud dne 14. avgusta proglasiti Bolgarijo za neodvisno, sebe pa za kralja. „Pol. Corr." temu odločno oporeka, kakor sploh vsem vestem, ki be-sedičijo o bolgarskih naporih za samostojnost. — Vojaški pribočnik pri avstro-ogerskem veleposlaništvu v Carjigradu, polkovnik Manega, si je v Plov-divu in v okolici sofijski ogledal bolgarsko vojno, čeravno to nadzorovanje ni bilo uradnega značaja, vzbudil je vendar v Bolgariji ta dokaz avstrijskih simpatij veliko radost. Nemški cesar bo, kakor je sedaj konečno določeno, prišel dne 2. avgusta popoludne z vojno-mornaričnim oddelkom pred Portsmouth. Princ Wa-leški ga bo pozdravil na krovu ladije Ilohenzollern. Minolo nedeljo se je v Parizu otvoril mej-narodni delavski shod, katerega se vdeležuje 189 inozemcev, mej temi 82 Nemcev z desetimi poslanci, 6 Rusov, 4 Poljaki, 14 Belgijcev, 9 Avstrijcev, 1 Bolgar, 1 Grk itd. „N. Fr. Pr." poroča o prvi seji: Lafarge se je zahvalil nemškim soci-jalistom, da so leta 1870/71 bili boj zoper železnega kanclerja ter mu v javnem državnem zboru povedali, da bodo enako Francozom podrli vendomski steber. Liebknecht je predlagal, naj se skuša doseči sporazumljenje mej vsemi francoskimi revolucionarji. Nemški delavci se sedaj bratijo s francoskimi. To je zvezna pogodba, ki bo vplivala na ves ostali svet. Francosko državno sodišče se bo skoraj gotovo sešlo dne 10. avgusta. Povabilo k obravnavi se je predvčeraj vročilo Boulangerju, Dillonu in Rochefortu. V to imajo časa 10 dni. Ako ne bodo prišli v Pariz, izgubili bodo državljanske pruvice ter se^bo njihovo premoženje konfiskovalo. Švicarski zavezni sovet je predlagal vsem onim državam, ki so se povabile k mejnarodnemu posvetovanju o varstvu delavcev, naj se ta konferen-cija preloži do prihodnje spomladi, da se bo mogel program predložiti vsem vdeležencem še pred sestankom dotičnih zastopnikov. Kakor trdi „Pol. Corr.", prepričani so vedno bolj italijanski vladni krogi, da se irredenta sicer v prvi vrsti obrača zoper Avstro-Ogersko in trodržavno zvezo, to pa le navidezno, kajti dejanjski si je zapisala na zastavo le boj zoper monarhično rdejo in za republikansko propaga&ito. Temu aa-sproti je treba povdarjati, da nobedea list t Italiji ne piše odločno zoper irredento. — „Osservatoro Romano" pravi, da je Crispi sklenil naravnost odpraviti garancijsko postavo, ker bo potem lažje nadaljeval boj zoper papežtvo. „Garancijska postava je bila začetkoma le pesek v oči, da bit se mislilo, papež je v resnici prost. Sedaj pa je prišlo že do tega, da po mnenji italijanske vlade svet ne potrebuje več jamstva za papeža. Prostozidarji smejo v Rimu počenjati, karkoli hočejo. Psovati smejo sv. Očeta, čeravno določuje postava, d» je tako psovanje zločin raz/aljeuje veličanstva." V kratkem se bo sešel v Dublinu velik shod, na katerem se bo sklenila ustanovitev irske na-jemniške lige, kateri bo namen: 1. Najemnikom pomagati s pravnimi sveti zoper veleposestnike in 2. z gmotnimi sredstvi podpirati proguane najemnike. Kakor se govori, povprašali so irski vodje poprej Gladstone-a in Johna Morley-a, predno so pričeli sestavljati pravila. „Freemau's Journal" se izjavlja o ligi: „To gotovo ni udarec zoper plačevanj« najem-ščin. Vest o ustanovitvi te lige je vzbudila mej veleposestniki veliko razburjenost, mej najemniki pa je jako ugodno vplivala. Parnell že ve, kaj hoče." Mahmuda pašo, ki je prišel brez doseženega vspeha s Krete v Carjigrad, je sultan v ponedeljek sprejel v dolgi avdijenci. Na podlagi Mahmudovih povedb bo sultan dal sestaviti okrožnico ter jo razposlati velevlastim. S tem je postala ta zadeva jako zanimiva, kajti mogoče je sedaj le dvoje: Turčija smatra kretsko vprašanje odslej za zunanjo zadevo, ali pa meni, kar je verojetneje, da se sme pri inozemstvu opravičeno pritožiti zaradi katerihkoli tujih vplivov. Izvirni dopisi. Iz ljubljanske okolice, 16. julija. S studom opazuje vsakdo, kdor dobi v roke „Slov. Narod", početje tega lista, ki po volitvah pika, kakor gad, in stepa okoli sebe, češ, naj zadene kogar koli. Najbolj ga grize sijajni propad g. Hribarja, za katerega se je agitiralo z raznimi zvijačami — da ne rabimo hujše besede — na vse kriplje, posebno njegovi „oficirji" so bili vedno toliko na nogah, da so si pri tem gotovo izbrusili pete in jezike; da vse to nič ni pomagalo, gre hvala zdravemu umu in zavednosti naših volilcev, ki se še dobro spominjajo Bleiweisove dobe. Za drugim gospodom ne javkajo tako, ker menda je premalo trobil v njihov rog. No, mi privoščimo gosp. Hribarja — ne Ljubljani, pač pa tistim volilcein, ki so ga posadili na poslaniški stol, na katerem se bo prav po pavovsko šopiril in z zaničevanjem gledal na nas, ki smo ga posadili na cesto. Ce le ne bo vdarilo to tudi na banko „Slavijo", katera ima tako „mladega" zastopnika! Pa gospod Hribar menda že ve, kaj dela, drugače bi se on in njegova garda ne bili tako ljuto vstopili proti duhovščini, ker je pri „Šlaviji", kakor je obče znano, zavarovanih tudi veliko objektov, in tu je vsa premija gotov dobiček. Koliko pa je še duhovnikov osebno zavarovanih! Obžalujemo pa še nekatere gg. učitelje, ki so vsi zaljubljeni v g. Hribarja — iz katerih vzrokov, ne vem in ne ugibam. Pa pustimo gosp. Hribarja, saj so ga Ljubljančani pobrali in zdaj je na konji, čeravno na dragem, to bote vedeli Vi bolj, kakor mi. Z izidom naše volitve smemo biti in smo zadovoljni vsaj deloma vsi, kajti dobili smo v zbor dva možaka po naši volji (akoravno ju iz raznih vzrokov centralni volilni odbor ni priporočal); gosp. Povše je kot bivši vodja kmetijske šole in zdaj sam izveden kmetovalec gotovo velika pridobitev za deželni zbor, ker je ne le teoretičen, marveč tudi praktičen strokovnjak, in to so njegovi volilci dobro uvideli. G. Ogorelec mu bo kot praktičen mož gotovo tudi na strani stal, ker pozna težnje in potrebe svojih volilcev, med katerimi živi. Oba pa sta značajua moža in v prvi vrsti samostojna, neodvisna, kar pa g. Ivan Hribar ni. In pri vsem tem, da smo tako dobro uganili, nas hoče „Slov. Narod" poslati v šolo k Notranjcem! Kaka predrznost! Da smo mi že davno zreli za volitve, to smo pokazali že o Bleiweisovi dobi, ko so „Narodovci" parkrat naskočili, pa so bili sramotno odbiti. Menite, da nimamo spomina? Nas se tudi ne primejo petaki, kakor nekje drugje; zato si tudi od nekdaj ni upal noben nemčurski kandidat pri nas na dan, ker vedel je, da bo šel s krvavim nosom domu. Da se je par vasi ali marveč le nekaj mož, ki v njih zvonec nosijo, „poliberalilo", ker jim je „Narod" evangelij, to ne izda nič, ogromna večina je vendar konservativna, čeravno omenjeni list vedno liberalno ljuliko seje med nas. Slednjič še eno. Ce so „Narodovi" gospodje tako bojeviti, naj prihranijo svoje orožje za pravega sovražnika, n e m č u r j a , ki še zmiraj le miži, a ne spi in bo skočil po konci brž, ko bi se premenila sistema, kar v naših časih ni nemogoče. Ali ste nd-nje čisto pozabili? Morda ste sklenili ž njimi kako „pobratimstvo" ? Po volitvi v Ljubljani nam je v okolico nekaj tacega zadišalo. No, pa mirna Bosna! „Narodovci" in njegovi „obrtniki" imajo svojega g. Hribarja, ki jih bo odrešil vseh nadlog in težav in naredil, da jim bodo v usta letale pečene jerebice. Dober tek! Iz Žirov, IG. julija. Dolgo že ni bilo od nas nobenega dopisa. Eni ne znajo, drugi menda pa nočejo dopisavati, češ, čemu bomo svetu odkrivali naše nadloge in prepire. To je sicer tudi res, vendar je včasih dobro, da pride kaj med svet. Nikar ne mislite, da pri nas mirno in zadovoljno živimo. Kaj še! Ravsamo, kakor drugod. Ko je neki mož pri nas umrl, bil je občinski blagajnici dolžan 800 gld. Njegove hčere mož pa ni hotel plačati vse svote, ker se je pobotnica glasila le na 600 gld. Kako bodo občinski očetje to stvar poravnali, tega ne vem. — Ko so bile pri nas volitve volilnih mož za deželnega poslanca, bilo ni prepira ne konca ne kraja. V občinski pisarni in na cesti so se zmerjali, da je bilo grdo. Bog razumi te ljudi. Prepirajo se, da ne vedo zakaj; ko pa pridejo v krčmi skupaj, so pa bratje. Jaz Vam rečem, da si je hudobec izmislil volitve, ker pri tej priliki se obrekujejo, opravljajo in eden drugemu očitajo, kar je bilo in kar ni bilo res. Mi že tudi imamo preveč krčem, kjer ponočnjaki razsajajo. Straža bi morala bolj strogo paziti, ne pa samo okrog vode hoditi. Še nekaj danes. Za neko stezo iz Nove vasi proti Račevi so se 10 let pravdah in Račevci so pravdo zgubili. Stezo so jim pregradili in dne 7. julija so jih stražili, če bodo zagrajo ulomili. In res pridejo v nedeljo zjutraj, ko so šli k prvi sveli maši. Začeli so ograjo proč metati. Pričel se je boj; ranjenih je več oseb. To je torej konec dolge pravde. S Sel pri Šumbregu, 10. julija. Kakor enoletna mušica prileti naj čez h*to dni moj skromni dopisek iz naše uboge Krajine v belo Ljubljano. V svojem lanskem dopisu sporočal sem vam tužno vest o smrti blagega mladeniča-dijaka. Letos sem tako 6rečen, da vam morem javljati vesel glas iz naše župnije. Lanski dopis naznanjal vam je o smrti telesni enega človeka, letošnji pripoveduje naj o duhovnem prerojenji in oživljenji mnogih. — Česar je vsa fara s svojim duhovnikom že več let želela, to se nam je izpolnilo letos pretečene dni. Imeli smo namreč milost sv. misijona. Prišla sta 28. jun. preč. gg. oo. jezuita: Stare in Kos v našo malo-brojno duhovnijo. 29. junija pričel se je sv. misijon z navadnimi običaji, torej vam jih tudi ne bom popisoval. Z veliko sveto vedoželjnostjo hiteli so verni v našo za te dni pretesno župnijsko cerkev, poslušat zveličanske sv. resnice. Pa ne le domači duhovnijani, marveč tudi iz drugih bližnjih in daljnih duhovnij vreli so verni k nam o tem svetem času. Sama preč. gg. oo. misijonarja pričevala sta, da so ju ljudje jako pazljivo poslušali. In kaj bi ne poslušali verno in pazljivo misijonskih pridig, ko so bile s toliko zgovornostjo, prepričevalnostjo, gorečnostjo in umljivostjo rčkane! Delala sta imenovana gospoda tudi mnogo v spovednici. Pomagala sta domačim, a tudi tujim duhovnijanom, da so, tako upam za trdno, obnovili svoje življenje. Naša duhovnija znaša komaj 400 spovedancev, obhajancev pa je bilo od 1. do 5. t. m. 1223. Toliko pa ne bi mogli storiti, ako ne bi bili imeli med seboj nekega gospoda. Imena njegovega ne bom imenoval tu, vem, da bi ne bilo všeč to njegovi veliki skromnosti in ponižnosti. Znan je, lahko rečem, skoro po vsem Kranjskem zbog svoje resnične pobožnosti in gorečnosti pri vseh duhovniških opravilih. Cele noči prebil je blagi gospod v spovednici, zadnjo noč pred sklepom neki ni zatisnil očesa. Marsikatera gorka molitev dviga se iz src onih, katerim je podelil zaželjeni mir vesti. Omeniti moram tudi vzglednega obnašanja vernih, ki so v obilnih trumah dohajali po večinoma slabih potih, po hostab, kamuji in hribih. Le en popoludan so krokali neki tuji krokarji ter bi bili radi skalili splošni mir in red, pa se ni dalo. Pohvaliti moram tudi pridnost in vstrajnost ljudij, da so tako radi dohajali k misijonskim pridigam, dasiravno so imeli čez glavo dela na polji. K zvršetku zakličem za slovo čč. gg. oo. misijonarjema Staretu in Kosu, ki odhajata od nas na Koroško: Bog vaju spremljaj po vajinih potih vedno in povsod ter vama povrni, kar sta storila dobrega pri nas in drugod, da se bo vama izpolnila beseda kraljevega pevca: „Euntes ibant et ilebant, mittentes semina sua; venientes autem venient cum emlta-tione, portantes manipulos suos." Nam pa podeli dobrotljivi Bog sv. stanovitnost, onim, ki so k prospehu sv. misijona pripomogli, nebeško plačilo. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dne 16. julija. (Konee.) III. Točki a) in b) se preskočite, ker je treba dotičnima poročevalcema še natančnejših informacij. c) Svetovalec Gogola predlaga o prošnji vodstva otroške bolnišnice glede odpisa nekaterih parcel, na katerih sta vknjiženi dve ustanovi, ena na korist mestni občini, druga na korist ubožnemu zakladu, da se dovoli ta odpis, ker je mesto zadostno zavarovano z eno samo parcelo, na kateri je sezidana bolnišnica. Vodstvo slednje pa se mora zavezati, da se poprej izbriše kranjska hranilnica, ki je prednostno vknjižena. Sprejeto. č) Svetnik dr. Stare pojasni zgodovino pogodbe s tovarno za plin, oziroma z L. E. Riidin-gerjem v Augsburgu. Sklenila se je ta dne 31. marca 1860 za dobo 35 let računjeno od onega dne, ko se je uvedla plinova razsvetljava. Ljubljansko mesto je bilo prvipot s plinom razsvetleno dno 19. nov. 1861, tedaj poteče ta pogodba dne 19. nov. 1896. Odpovedati se mora v prvih šestih mesecih tridesetega leta, tedaj v dobi od dne 31. marca do dne 30. septembra 1889, inače velja za nadaljnih trideset let. Predlaga tedaj, da se najkasneje do dne 30. septembra t. I. pravnoveljavno odpove, kar brez ugovora obvelja. IV. a) V imenu stavbinskega odseka nasvetuje isti poročevalec, da se makadamizujejo Florijansko ulice od Karlovske ceste do Starega trga. kar bi stalo po proračunu 2122 gld. 85 kr. Opravičeno je to tem bolj, ker je drdranje voz v teh ozkih ulicah silno nadležno, ker se bodo kroglje mogle drugod porabiti in bodo potem poprave mnogo cenejše, kakor sedaj. Uname se obširna razprava glede novih tlakov in trottoirjev na Glavnem, Starem iu Marijinem trgu ter v Gradišči. Konečno se pritrdi nasvetu stavbinskega odseka glede nemudnega makadami-zovanja Florijanskih ulic z dostavkom svetnika Iv. Rozm ana, da se pri tej priliki ob enem vredi kanal v teh ulicah in makadamizujejo z dovoljenjem vis. c. kr. erara tudi Rožne ulice, načeloma pa se sklene, da se bodo vršila preiskovanja glede najprimernejšega tlaka in trottoirja na napominanih trgih in ulicah, toda počakati je treba s tem, da se popolnoma izgotovi vodovod in morda tudi novo kanalizovanje, ker bi se moral inače vedno z nova tlak trgati in prenarejati, kar bi provzročilo velikanske troške. Kot strokovnjak naglaša svetovalec Hrasky nasproti trditvi, da se na makadamizovanih ulicah, kot na Dunajski cesti, dela vedno veliko prahu ali pa blata, — da v Ljubljani prav za prav nimamo makadamizovanih, marveč le z grušo navadno posute ceste, kakoršne so bile že pred sto leti. Nasvet njegov, da si mesto nakupi za makadamizo-vanje neobhodno potrebni železni valjar, se s pohvalo odobri. b) Cesarski svetnik Murnik poroča o prošnji „theaterverein"-a, da bi se zgradilo deželno gledališče v „Zvezdi" in ne na Franc-Josipovem trgu, ter predlaga, naj se preide na dnevni red. — Obvelja. c) Dr. Stare-ta naznanilo o napravi pnevmatičnih aparatov se vzame na znanje. V. V imenu šolskega odseka nasvetuje dr. Vo-šnjak, da se usliši prošnja za podporo obiskovalcu tečaja o deških ročnih delih na Dunaji. Lansko leto je obiskal tukajšnji mestni učitelj gosp. Žumer ta tečaj ter ustanovil na drugi mestni šoli letos oddelek za ročna dela. Šolski nadzornik g. prof. Leveč se je o tem tečaju in deških delih jako ugodno izjavil. Ker je dobil zgorajšnji prosilec od deželnega odbora že 50 gld., dovoli naj mu mestni zastop še 30 gld., kar se odobri. VI. a) Sklene se, da se mestui magistrat znova obrne do deželne vlade zaradi ustanovitve šeste lekarne na Poljanah ali pa Sv. Petra cesti. Z ozirora na pozno uro se po predlogu županovem odlože ostale točke dnevnega reda do prihodnje seje, posebno še zaradi tega, ker je naznanil svetnik Hribar, da hoče samostalen predlog staviti. — Se sprejme. Svetovalec Hribar utemeljuje svoj predlog, naj bi mesto ljubljansko delovalo pri trgovinskem ministerstvu na to, da se bo zgradilo v Ljubljani današnjim razmeram primerno iu dostojno poslopje za c. kr. poštni in brzojavni urad. Mestni zbor mu pritrdi, da se v to svrho 1. vloži prošnja do ministerstva, 2. pa, da posebna deputacija osebno posreduje pri gosp. trgovinskem ministru. — V to deputacijo, ki bo v kratkem odšla na Dunaj, se izvolijo „per acclamationem" župan Grasselli, podžupan Petričič in ces. svetnik Murnik. Potem se prične tajna seja. Dnevne novice. (Matura na ljubljanski gimnaziji) vršila se je od dne 10. do 17. julija popoludue. Izmed 57 dijakov osme šole v obeh razredih (a in b) delalo jo je 42, z odliko opravilo 11, trije so odstavljeni na dva meseca, trije na celo leto, drugi obnesli so se dobro. Počastil jo je nekaterikrat tudi deželni predsednik baron Winkler s svojo navzočnostjo. (Mestui zbor) je v tajni seji v terek večer podelil meščanstvo mesta ljubljanskega gg,: Josipu Vidicu, hišnemu posestniku, Jak. Zalazniku, pekovskemu mojstru, in Aleksandru Gruberju. Med občane pa so bili sprejeti gg.: Fran Mešč, mitničar; Jak. Martinčič, ključavničar; Karol Tekavčič, komi; Andrej Črne, hišni posestnik; Anton Anžič, posestnik; Fran Pivk, krčmar; Stefan F r a n z o t, trgovec (Na deželni vinarski šoli v Grmu) bode letos učiteljski kurz od 6. do 27. avgusta. Vsprejetih bode 15 učiteljev. Učitelji, ki se žele vdeležiti kurza, naj se oglasijo do 25. julija pri deželnem odboru. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Litiji) bo imela v nedeljo 21. t. m. ob 5. uri popoludne v gostilni pri „Fortuni" zbor, da izvoli zastopnike za veliko skupščino. Načelništvo uljudno vabi vse častite ude k obilni vdeležbi. (Za službe okrajnih zdravnikov) na Kranjskem se je oglasilo 31 prosilcev. (Ustanova Kočevca, pa ne po kopitu Stampflo-vem.) „Novice" poročajo, da je dne 17. februarija 1887 umrli trgovec Maks Wiederwohl, rodom Ko-čevec, v svoji oporoki med drugimi volil tudi deželnemu muzeju kranjskemu znatno svoto 2000 gld. ter določil za jedno dijaško ustanovo 4000 gld. Pravico do te ustanove imajo na Kranjskem rojeni gimnazijci brez razločka narodnosti. Deželni odbor bode v znak hvaležnosti razobesil v deželnem muzeji sliko tega blagega moža. („Novice") poročajo iz zanesljivega vira, da je gosp. baron Apfaltrern že na dan smrti Desch-mannove zagotovil gosp. dr. Schaiferju, da bode umrlemu on naslednik, in gospodje ustavoverni veleposestniki so tej pogodbi pri volitvi dali svoj blagoslov. (V podkovski šoli) c. kr. kmetijske družbe kranjske so se dne 27. in 28. junija vršile poskušnje pod predsedništvom vodje in ob navzočnosti c. kr. deželnega živinozdravuika in učitelja. Prvi dan je prišlo k skušnji 9 kovačev, kateri niso obiskavali šole, med njimi bili so 3, kateri so ponavljali skušnjo. Od prvič prišlih šestih kovačev so pa le 3 zadostovali, drugič prišli 3 kovači so bili zadostno izvežbani in dobili so spričevala. Po narodnosti je bilo 6 Kranjcev, 2 štajerska Slovenca, 1 Korošec, kateri je, nevešč svojemu materinemu jeziku, bil vpraševan v nemškem jeziku. Dne 28. so prišli na vrsto pod-kovske šole učenci, katerih je bilo v I. tečaji sedem, in sicer 6 Kranjcev in 1 Hrvat. Štirje so imeli podporo od c. kr. ministerstva, Hrvat pa od svoje domače občine. Vsi so povoljno prebili izkušnjo iz podkovstva in ogledavanja klavne živine in mesa. S prav dobrim vspehom sta naredila izkušnjo Hrvat Mato Plaveč iz Martinske vasi in Slovenec Valentin Bajt iz Srednje vasi, kranjskega okraja, z dobrim vspehom pa Primož Belaj iz Žigmaric na Kočevskem, Strgar Valentin iz Medvod, Treven Ignacij iz Idrije, Zalar Janez iz Šent Vida nad Cerknico in Lukanc France iz Komende. (Konjarski odsek) c. kr. kmetijske družbo kranjske je imel dne 5. t. m. sejo, v kateri je ukrenil vse potrebno za konjsko dirko v Seutjerneji In določil darila, ki bodo znašala 400 gld. Prvo darilo bode 100 gld. Odsek je tudi sklenil, prositi c. kr. poljedelsko ministerstvo, da bi pomnožilo število žrebcev na Kraujskem, ker sedanje število ne zadostuje. (Ogenj.) Danes popoludue okoli ure je strela vdarila v kozolec Janeza Cerneta v Stepani vasi h. št. 23. Škode ima blizo 1100 gld., ker mu je pogorelo veliko žita, posebuo pšenice, poleg tega pa tudi mnogo orodja. Sosedje so prihiteli na pomoč ter sta posebuo pomagala gg. Povše in Oerin, da da se je ogenj omejil. („Kmetovalčev" vrednik), g. Gustav Pire, je šel do 31. julija na dopust, da si ogleda trtnoušne naredbe na Francoskem, planšarstvo in sirarstvo v Švici. (Razstavi goveje živine) bodete letos v Bledu in Trebnjem. V Bledu bode sv. Jerneja dan, dne 24. avgusta. (Strupena rosa) se splošno prikazuje po vinogradih. Posebuo žalostna poročila dohajajo iz Vipave. Telegrami. Vrhnika, 18. julija. Gabrijel Jelovšek je jednoglasno s 33 glasovi županom izvoljen. Bukarešt, 17. julija. Listi napovedujejo prihod kraljice Natalije v Jaš, pozneje v Bukarešt. Rio de Janeiro, 17. julija. Sinoči je neki Portugalec z revolverjem ustrelil na brazili-janskega cesarja, ki je ravno zapustil gledališče, toda ga k sreči ni zadel. Vremensko sporočilo. ¿ : Cas Stanje Veter Vreme ® t .5 a -iS «c E opazovanja znikomera v mm toplomera po Celziju o« s S rt C ; 7. u. zjut. 17 2. u. pop. 19. u. zveč. T5Ó7 732-8 731-6 20 8 25-1 20-0 si. vzh. si. zap. ,, del. oblač. oblačno jasno 000 Srednja temperatura 22-1°, in 3 1° nad normaloin. Umrli so: 13. julija. Jožefa Božič, uradnikova žena, 65 let, lireg 14, srčna hiba. — Jožef Kovač, zasebnik, 53 let, Kravja dolina 11, jetika. 14. julija. Ana Šuster, trgovčeva hči, 1\, mes., Spitalske ulice 7, oslabljenje. — Ana Bergant, sirota, 4 leta, Poljanska cesta 18, edem v možganih. — Anton Anžlovar, delavčev sin, 4 leta, Poljanska cesta 18, jetika. 15. julija. Reza Schrcyer, posestnica, 79 let, Špitalske ulico 9, otrpnenje pljuč. V bolnišnici: 12. julija. Ivan Taraninus, delavec, 36 let, jetika. 14. julija. Filip Savšek, delavec, 17 let, srčna hiba. 15. julija. Štefan Krašovic, krojač, 66 let, marasmus. 16. julija. Viljem Drasler, poštni uradnik, 37 let, Paralysis universalis. — Marija Susterši"-, sobnega slikarja žena, 48 let, peritonitis exudatis. Tuj c i. 16. julija. Pri Maliiu: Weiss, potovale«, iz Prage. — dr. F. Ba-zarig, inženir, iz Reke. — JIaximovitz, trgovec, iz Zagreba. Tri Slonu : M Krpan, učitelj, iz Medaka. ■— Jngovio, Fieischman, Rosenbaum in Oberländer z Dunaja. — K. Maas, trgovec, iz Trsta. Zalivala. Vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu vdeležili pogreba ranj-cega mojega brata, posebno pa čč. oo. frančiškanom iz Kamnika, kamniški „Liri" za milozvočno petje in darovateljem prelepih vencev izrekam v svojem in svojih sorodnikov imenu najtoplejšo zahvalo. V RADOMLJAH, dne 16. julija 1889. (i) Ivan Potokar. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kiueškegu srebrn in iz medenine najnovejše oblike, kot iiionstraiics leibtf^ svetilnief svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v oj*-ii ji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane (37) Teodor Slabauja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto! zabavi in pouku. j .i'" - itf™. ai,i;iiiiiiHr"!i""_ l£ ft M <2 S. ft o jIH hH <0 ZABAVI IN POUKU. 0**000000* Odlikovati: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VII., Zieglergasse 27. Zastopnik FrailC KlUfkllCr. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi Službo cerkvenika išče mlad neoženjen mož, ki ima sposobnost tudi za večje župnije. Službo želi takoj prevzeti. Naslov pove upravništvo. (3-2) Razglas. Zaradi prezidanja prostorov v mestni hiši premestiti sta se morala začasno urada mestne bla-gajnice in davkavije v meščansko bolnišnico (kresijo) (3-2) rSpitalskili ulicah II.nadstropje. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. julija 1889. O. lir. priv. II v Trstu (Assicurazioni Generali) ustanovljena leta 1831. gld. 38,369.849 10 „ 217,257.394-75 „ 110,813.920 80 Jamstveni zaklad družbe . . . Izza ustanovitve je plačala družba škod za........ Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja dne 31. dec. 18S8 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v oddelku zavarovanja zoper požar 23,202.774-10 Družba zavaruje 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah; 2. zoper požare; ¡fV Občinam, cerkvam, samostanom In pobožnim ustanovam dovoljuje družba 20% odpust od normalne premije. 3. zoper škodo vslcd toče; 4. zoper škode vsled prevažanja na suhem In na vodi; 5. zoper razlom zrcalnih oken in zrcal; 6. zoper telesne nezgode na račun prve avstrijske splošnjo zavarovalno družbe zoper nezgode na Dunaji. Zastopi zavodu na Gorenjskem in Dolenjskem so: Glavni zastop v Ljubljani: Gradišče št. 4. Bled: li. L. Wencel. Borovnica: Franc Gregorka. Domžale: H. L. Wencel. Kamnik: Ivan Stcllč in Benjamin Winkler. Kočevje : Franc Schescharek. Kranj: Franc Omersa. Krško: Josip Arnschegg v Vidmu. Novo mesto: Josip Ogrinz (le zoper točo). Ribnica: Anton Lapajnc. gkofja Loka: Vincencij Jammar. St. Jernej: Franc Novoselc. Velike Lašiče: Blaž Hudovernik. Vrhnika: Josip Hammerschmiedt. (6—2) Ogersko-francoska zavarovalna banka r a -1011 ■ •j s poroštvenim premoženjem nad 8 milijonov goldinarjev, zavaruje poljske in snožetne pridelke v kozolellt, na podu in v shrambi zoper požarne ¡5*ls;o