AhAk CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Microsoft ša KrzMfZ RAČUNALNIKI, TISKALNIKI CERTIFIED PROFESSIONAL NEVERJETNA JUNIJSKA PONUDBA TISKALNIKI, RISALNIKI,... gg| Packard -10% RAČUNALNIK MINICOM 486-133 - 90.000 sit brez p.d. - 6 LET TRADICIJE! - VREME Ob koncu tedna bo razmeroma jasno in topleje. Vestnikov koledar 27. junij, četrtek, Ema 28. junij, petek, Leon 29. junij, sobota, Peter, Pavel 30. junij, nedelja,Emilija I. julij, ponedeljek, Bogo 2. julij, torek, Oton 3. julij, sreda, Tomaž Pregovor Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna. poti vodijo v p? ^ne ^eto> da se narava ne bi znesla nad Pomurjem. e dobrim tednom, predzadnjo sredo, je v poznih P°ldanskih urah najhujše neuije divjalo na Goričkem, P°ne^°d pobrala skorajda ves letošnji pridelek. sicpi. zagrmelo spet v okolici Lendave, kjer toče Pravo 419,90 SIT FT® SKUPINA ..289,30 SIT ..818,40 SIT 1.091,10 SIT .169,70 SIT .129,50 SIT .181,90 SIT 149,80 SIT 480,00 SIT 189,40 SIT . 82,20 SIT 145,30 SIT 159,80 SIT Drobnoprodajne cene i davkom ivka...............179,00 SIT Akol'^0 Ir kg' Vit°,eX.............. lto,insl goveJ nihčene najlepših letih, P « # ve. Pristojni se zanašajo r( sem na dolgoročno s med proizvajalci in P' ci govejega mesa, ki lo na potrebah tržišča. Državni sekretar v j( stvu za ekonomske razvoj Davor Val®,^ jal, da se je Zavod za “ rezerve že P^AA*0 goveje živine m da El. »blagovne goveje z saj kmetje gojijo oK0> j živali za njihove P° JodS' bo izvedel celoten p anja do nanciranja in 1ZP j;|njc.Tak° izbire klavnic m hla 1 s)oVen-se bodo takoj ^rn, doli1' ske klavnice, ki boe। devase, le dober Pose'\P Abošk01’ da bo največ dela za mariborsko klavn • rjVD)! bodo na Zavodu po Pravilu o najbJJ fipe niku. Akcija bo Zavg edi bo^ izgubo, za pD^A l80”. porabili okoli 3 taje^ lijonov tolarjev, tu P h[adilni-kol in skladiščenj cah je cena za sh । rjev » tone mesa 4 do 5 tol^J mesec. Klavnicepa«6 odkupna mesta, ven je mogoč tudi n P kup- . d„iatudiur, i Vlada je 1Z,d namenil' 2' po kateri bodo j ojmva) milijona t013^ kakovoSltltifle stroškov anah let kupljene pšenic dabodj 1996. To P°mAtkov A POM’50* J analizo. MaO^A I L r i ra in m ra L Pr P! 10 Sl Sl 'Pl to P( 0! 0( Pt la ur st h št ni st Pi sl '8i 'iz Pi m la rn h tli bi H »- ' 'k P r i 7 Iz Zagreba piše Nogomet in politih ............. u„ini prvak ^r2,nani Za osnovni razred 231,50 tolarja za kilogram Na posebni tiskovni konferenci pa sta Ministrstvo za kme; tijstvo in gozdarstvo ter Ministrstvo za ekonomske odnose predstavila ukrepe države, da bi zajezila težave v govedareji ob pojavu »norih krav« in zmanjšanju porabe govejega mesa. To je Občutno prizadelo tudi našo državo, predvsem rejce pitane govedi. Po ocenah naj bi se v Sloveniji zmanjšala poraba govejega mesa za 20 do 30 odstotkov, čeprav se je ob tem »Naša majhna Hrvaška je imela proti sebi močno Nemčijo in Švedsko (sodnik), zato več kot častnega poraza nismo uspeli iztržiti,« je po nedeljski četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu v Angliji izjavil selektor hrvaške reprezentance Miroslav Čiro Blaževič. »To je zares krivično,« je dodal predsednik hrvaške vlade Zlatko Mateša, ki se je znašel v slačilnici hrvaških izbrancev, tragičnih junakov prvenstva žogobrcarjev stare celine. Kako je reagiral hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman v svojih predsedniških dvorih? V prvih trenutkih je bil besen kot ris, nato pa je poslal izbrancem Čira Blaževiča prisrčno čestitko. »Navzlic zmagi Nemčije z 2:1 ste bili boljši od prvega favorita prvenstva in postali njegovi moralni zmagovalci,« je zapisal dr. Tudman. Ne kaže posebej ugibati, da so in bodo dogajanja na nogometnem prvenstvu hrvaški politiki zlorabili za svojo'dejavnost. Sedaj naj bi postalo navadnim smrtnikom jasno, zakaj Hrvaško ovirajo pri njenem vključevanju v evroatlantske integracije, je slišati iz krogov uradne politike. Četudi Angleži ugotavljajo, da zmage njihove nogometne reprezentance zelo ugodno vplivajo na razpoloženje ljudstva, na medčloveške odnose, boljšo delovno storilnost, celo na ljubezen in še na marsikaj, gre vendar za bistveni razloček. Ni še tako dolgo, ko so zaradi nogometnih zmag in porazov zlasti na območju Latinske Amerike meddržavni spori preraščali v vojne. Pogosta razlaga takih in podobnih lokalnih vojn se je začela in končala z besedičenjem o »primitivnih ljudstvih« in njihovi usodi. Vsem resnim proučevalcem razmer na Balkanu pa se je izmuznil pojav, ki je po svoje močno vplival na krvavi razpad nekdanje Jugoslavije, ko sta se sredi maja 1990 na nogometnem igrišču v Maksimiru srečala Dinamo in beograjska Crvena zvezda; pretepi na igrišču in tribunah so prerasli v splošen spopad med pristaši enega in drugega kluba po zagrebških ulicah. To se je dogajalo le teden po prvih večstrankarskih volitvah, na katerih sta zmagala dr. Franjo Tudman in njegova HDZ. Bivši Titov general in predsednik ŠD Partizan Beograd dr. Franjo Tudman, ki je ob koncu petdesetih let izjavil, da »ustaški klub Dinamo nikoli ne bo državni prvak« (tedanje Jugoslavije - op. p.), je po prihodu na oblast kmalu spremenil ime maksimirskega Ugaša v NK Gradan-ski, čez kakšno leto pa v sedanje ime NK Croatia, ki je letošnji državni in pokalni Prva* Tako so v posebnem sporu z dr. Tudman ^ški navijači Dinama B. B. B„ pravzaprav P™ dM-borci za samostojnost države, ki so bskim mitingarjem, da bi novembra 0 udi bljani pripravili svoj »miting resnice«, m' .popa^ prvi na hrvaških bojiščih v času hrvaškeg z JLA in srbskimi vstajniki. . • pot t^0 Zato je zanje Dinamo »sveto ime«, prevladuje med hrvaškimi grafiti, tudi i ^piiiH' nih prehodov med Hrvaško in Slovenijo- “'ipiiH’ moje ostanek preteklosti, znamenje ,° njegovi pristaši so jugonostalgiki,« vpHvnl' Tudman, ki je od tedaj v nenehnem rp0 , mi dinamovci, se pravi Bad Blue Boysh t a Bill je na nekem predvolilnem zborovanju o ^Bii1 poslal tudi svojo policijo in tako izgubi volitvah v Zagrebu. Poznavalci razmer P prav nenavaden spor hrvaškega pred51e. ,preiti^ vijači Dinama jeziček na politični temnegU nil v korist opozicije. Fotografija z otm, d' dvolilnega zborovanja, ki prikazuje Franja Tudmana s peno na m verjetno ni časopisne hiše, ki tega po5' aticH"1 enkrat uporabila v ponazoritev hrvas i razmer. tkef " 't Zategadelj, ker nogomet na jepo^e športna dejavnost, temveč aorta P°1,1 grilO> vplival na razvpito zagrebško župan5 fB Hrvaški zaprla vrata Sveta Evrope. ce' arBi"‘ naša južna soseda že 24. aprila 5Preje siaii0i’e' tarno skupščino te najstarejše e»ropske nj: pd marsikoga, ki v hrvaški politiki kaj P ■ zmage na športnih igriščih P°memiimjnlj^ narodni politiki, zato pa v hrvaški pon.. iragK poraz na evropskem prvenstvu odmev a kot prva spodletela avantura na se~e“l. nepten1^ a v Strasbourgu, kajti »hrvaška vojsk a J1 va«, »hrvaška politika je zmagovita*' pot51’.,; čudeže tudi v gospodarstvu«, skra'F'anjo ne priznava porazov. Le-tega bi dr. ,rnl/ iftteJr Ljl priznal, če bi maksimirskemu ligadu' ° mo, četudi bi si nemara v politik i [Ji"1' s nekaj pomembnih točk. Prav na Prl' ■ sltbf (ali NK Croatia) je mogoče sPozn..irazlog^,l aktualne hrvaške politike in poj^ tj nerazumnosti, pravzaprav absudm15^ pgFO1- 8 h o P k Sl A Sl S' p S' k o 5 b d o v I o y ( k t s s k l 11 t I 11 p v v 11 I ' 27, j unija 1996 ir je ktualno doma Ljutomer bo izgubil obrat Mariborske tekstilne tovarne Za večji profit selitev tkalnice m « e- Sodstvo Mariborske tekstilne tovarne, podjetja, ki je v lasti Sklada z se je odločilo izpeljati zložbo ter reorganizacijo vsega podjetja 11 ’ tem načrtu je predvidena tudi selitev ljutomerskega obrata v Melje. •Gre za drugačno fiziono-,')0 Podjetja, kajti s stroški mo-mo »priti skozi«. V primeru Momera ne gre za ukinitev 'podnje, ampak za selitev Je Povedal direk-Sl ^T-ja Milan Ledinek. Po-JWvMTT-ju tudi v lan-Ponovnem letu ni bilo us-'oda kkend'.50 ga z izgubo, »od' k'at v Ljutomeru je tudi besedah med 8p>«mi v podjetju. odni r v Ljutomeru so ug-Produktiv”*kaZalci’ na primer la, bife-’ °dsotnost z de' --»i® izostanki, toda os-težava je v tem, da so st'oški previsoki. Do konca le-ta bi morali v podjetju delati v 91tlk izmenah, kakor delajo vsi ^konkurenti, kajti drugače slikovno ne vzdržimo,« je še ^dal sogovornik. Maribor-La tekstilna tovarna namreč a odstotkov svojih izdelkov '^ozi na tuje in s tem, da bi ™izvodnjo strnili na enem estu ter stroje poganjali 24 dan, bi bilo poslovanje ko boljše in tudi izraba opre-/Jopolnejša. Na vprašanje, ’ko bi izpeljana reforma let-v ^oesla podjetju ali koliko li Pridobilo, da bi preseli- iz Ljutomeru, popol-7 odgovora v telefonskem : kovom direktor MTT.ja Mi-DM^^ok ni dal, ker da teh '■kov še nima zbranih, po- vedal pa je, da bi na primer samo pri energiji letno prihranili več kot milijon mark. Prav tako mu ni bilo znano, koliko delavcev iz Ljutomera bo pripravljenih še naprej delati v tovarni ob dejstvu, da se bodo morali na delo voziti več kot 130 kilometrov na dan in da bodo za pot v službo in nazaj potrebovali okoli štiri ure časa. »Tega ne vem, zagotovo pa jih potrebujemo,« je na vprašanje odgovoril sogovornik. Toda ne vseh, kajti za 15 delavcev pripravljajo predčasno upokojitev. Delavci ljutomerskega obrata seveda načrtovane selitve v Maribor ne sprejemajo, sanacijskega programa za podjetje pa jim vodstvo tudi še ni predstavilo. Sanacija podjetja s preselitvijo ljutomerskega obrata v Melje je zanje nesprejemljiva tudi zato, ker ... »Mi smo konvertirali svoje manj izplačane osebne dohodke v firmo, zato da se je izognila prisilni poravnavi. Takrat, septembra 1994, smo jo na ta način rešili, sedaj pa nas hočejo voziti v Melje. Po sindikalnih izkušnjah to lahko traja samo nekaj časa, potem pa se delavec sam odloči, da tako več ne more delati, firma pa potem do njega nima nobene obveznosti. In to jim je cilj, delavce s čim manjšimi stroški 5 ^enje Sever, regijski odbor za Pomurje — *jv ocver, regijski ouoor za rumuije Slovesnost pri stražnici Sk^slije hn L e,||jc ozjro * a v s°boto slovesnost ob peti obletnici osamosvojitve OnT^iiiski v"” °bletnici vdaJe tam^aj^nie stražice, v kateri so bili »i?°vZa lot ° • ’ Prireditev sta organizirala Združenje delavcev late er), in^-zadeve, ki so sodelovali pri osamosvajanju Slove-So.^je nast • na Lendava. Pripravili so lep kulturni program, v ^hanja Op',a tudi godba slovenske policije iz Ljubljane, podelili A ^'niste, ’"Ovorn*ka pa sta bila dva. slovlej Ster je otranJe zadeve SViWSke Poli ,redstavil V1°S° Pr6dlnU ^oven'e Pn osamo' >koSe; Je Se|lpa8adrž? °Venski P°’ ^'^^"'.zbor šeni "otr^ s° dei->anl 'zziv- Preci % ^dev„T or§anov za ^Ijučevanju Jugoslo- P°spešeno pri- ■ tišina Občinskega sveta Ozimne za n ga so P° nekaterih dopolnitvah P svetniki seji Občinskega sveta. o(Uoka o zaščit. 1 '"H vir ^'aina vet časa namenili obra'" . omenjenega 0 ^1S^ razprav se je dotikala pitne vod • M« s območju že težave žara i obdelovanj L X^'P'aeiIo odškodnine za spremenj -h vchkost J v posameznih varstvenih pasov C"o opredeliti. Soj Pa'o župan Alojz Flegar z realizacijo 2^.^ pr°8rama v letu cesta Tišina-Va-7Meča- rana in je bil opravil' treh' Pregled- pr’ Če' . nekatere ugoto-'''-Na anikljivosti še popra-Svh 1 razPi& za ureditev l bijeiz^^jncih so se prija-"""tija oma'C'’pr' čemer se bo °dločila za najboljšega ponudnika. Podobno velja za gradnjo kanalizacije v Borejcih, za kar so dobili pet ponudb. Med drugimi naložbami so omenili vaško cesto v Gerlincih in cesto Korovci-Gornji Črnci, pri čemer je za prvi odsek že objavljen javni razpis, za drugega pa so projekti tik pred koncem. Prav tako nadaljujejo dela pri gradnji kanalizacije na Cankovi in sedaj je na vrsti čistilna na- spraviti na Zavod za zaposlovanje,« je povedal predsednik sveta delavcev in predsednik sindikata v obratu MTT v Ljutomeru Ivan Ščavničar. V Ljutomeru so sklicali svet delavcev, na katerem so povedali, da pričakujejo sklic zbora delavcev podjetja, na katerem bi vodstvo zaposlenim pojasnilo načrtovane reforme. Prejšnji teden pa so se predstavniki ljutomerskih delavcev srečali na skupnem sestanku s svetom delavcev in sindikata MTT-ja Melje, kjer so delavce iz Ljutomera podprli v njihovih pričakovanjih, ta pa so, da podjetje pripravi program, v katerem bi bilo jasno zapisano, kaj bo reorganizacija prinesla in zaradi česa se ukinja obrat tkalnice v Ljutomeru. V njem naj bi tudi zapisali, ali se res splača voziti delavce iz Ljutomera na štiriizmensko delo. »Pritiski za preselitev strojev pa so vsakodnevni,« je povedal predsednik sveta delavcev in sindikata Ivan Ščavničar in še dodal: »Na sestanku, ki je bil predvčeraj, pa smo bili mi edina enota, ki je bila glede plana proizvodnje pohvaljena. Smo edini obrat, ki presega plan. Ne vem, v čem je smisel preselitve proizvodnje.« Toda napovedana selitev ljutomerskega obrata, ki naj bi jo izpeljali postopoma, je pred vrati, saj naj bi z njo začeli že ta mesec. Za Ljutomer pa bo to pomenilo izgubo delovnih mest, proizvodnega programa in čeli izvajati svoje načrte delovanja, usmerjene v popolni nadzor me-je, ter nasilni prevzem vseh mejnih kontrolnih objektov. Tako je bil šest minut pred trinajsto obkoljen prvi mejni prehod v Dolgi vasi prava. Glede kanalizacij v krajevnih skupnostih Gederovci in Tišina pa je izšel javni razpis za za zaposlene v prihodnje manj varno delovno mesto. »Toda pristojnosti na tem področju lokalne skupnosti ali občine nimajo, vendar pa občina tega problema ne bo kar tako pustila ob strani. Smo v stalnem stiku z odgovornimi v podjetju MTT in Skladom za razvoj ter predstavniki delavcev tukaj,« je povedal župan ljutomerske občine Ludvik Bratuša in nadaljeval: »Toda lokalna skupnost, občina zelo težko prepreči izvajanje poslovnih odločitev v podjetjih, pač pa lahko nastopi zaradi problemov, ki bodo nastali. Upamo, da tudi delavci tega ne bodo sprejeli ravnodušno. Naša želja in interes je, da bi proizvodnjo zadržali, toda vprašanje je, kaj je mogoče realno pričakovati.« Preselitev obrata tkalnice iz Ljutomera se bo skoraj gotovo zgodila, župan ljuitomerske občine Ludvik Bratuša pa je direktorja Sklada Valterja Nemca vprašal,«... ali je mogoče računati na kooperativnost Sklada v primeru, da bi prišlo do preselitve proizvodnje, predvsem na iskanje novih in drugačnih podjetniških pobud ali programov, ki bi lahko tekli v teh prostorih. Sklad za razvoj je tu pokazal precej zanimanja in seje takoj pripravjen pogovarjati o mogočem nakupu, zakupu ali trajnejšem najemu, pri čemer naj bi se vključevala lokalna skupnost,« je še povedal Ludvik Bratuša. MAJDA HORVAT in nato so vojaki jugoslovanske armade iz obmejnih stražnic obkolili tudi druge mejne prehode. Zvečer je prišlo do prvih silovitih oboroženih spopadov med policisti, ki so branili mejne prehode, in vojaki jugoslovanske armade. Spopadi so potekali vso noč in tudi naslednji dan. 28. 6. 1991 ob 22. uri smo policisti skupaj s teritorialno obrambo zajeli vojake v stražnici Pince.« Po slovesnosti pri stražnici oziroma sedanjem meddržavnem mejnem prehodu v Pincah je bil zdaj že tradicionalni pohod po poteh bojev policije, potem pa družabno srečanje pri lovskem domu v Dolini. Š. S. Spominske slovesnosti ob 5. obletnici bojev za novo Slovenijo v Pincah se je udeležilo veliko ljudi, predvsem domačinov, prišli pa so tudi župani, osrednji govornik pa je bil minister za notranje zadeve Andrej Šter. - Fotografija: Š. S. izdelavo projektne in izvedbene dokumentacije, pridobivajo pa tudi pristopne izjave občanov. Ob tej priložnosti so vsi svetniki dobili gradivo o delitveni bilanci, ki bo predmet poglobljene razprave na naslednji seji občinskega sveta. MILAN JERŠE 22. seja Občinskega sveta Občine Moravske Toplice Svetnikom očitno ni vseeno! Članom občinskega sveta ne sme biti vseeno, kdo bo ravnatelj Osnovne šole Bogojina, čeprav je končna odločitev prepuščena svetu zavoda omenjene šolske ustanove, in sicer ob soglasju šolskega ministrstva. Zato ni nič čudnega, če so moravski svetniki na ponedeljkovi večerni seji kar precej časa premlevali o tem, kateri od petih prijavljenih kandidatov za ravnatelja bogojinske osnovne šole najbolj ustreza razpisnim pogojem. Pri tem so se opirali tudi na stališča in ugotovitve članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki so menili, da vseh pet kandidatov formalno izpolnjuje splošne pogoje za ravnateljsko mesto. Upoštevajoč organizacijske in strokovne sposobnosti posameznih kandidatov, ki so podali tudi pisno vizijo razvoja šole, je komisija dala prednost dvema kandidatoma. To sta Jože Gutman, knjižničar v OŠ Bogojina, in Jožef Prša, predmetni učitelj matematike in fizike na drugi soboški osemletki. Po različnih mnenjih so.se na predlog župana Franca Cipota svetniki sicer pozitivno opredelili do vseh kandidatov, vendar so se pojavnem glasovanju (9 za, 1 proti in 5 vzdržanih glasov) izrekli le za enega, to je Jožefa Pršo iz Murske Sobote. To mnenje svetnikov pa seveda ni obvezujoče za člane sveta zavoda Osnovne šole Bogojina. Zatem so po skrajšanem postopku sprejeli odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Turistični informativni urad Moravske Toplice. Taje začel delovati pred dobrim mesecem dni v občinski zgradbi, zato je bilo nujno opredeliti njegov pravni sta-t.us, saj ne more biti v nedogled v okviru občinske uprave. Ustanoviteljske pravice v tem zavodu ima še občina, in to dotlej, dokler ne bo zavod povsem samostojen. Sicer pa turistično-informativna pisarna posluje vsak dan od 8. do 20. ure. Turistom in občanom so na voljo razne informacije o turistični ponudbi, avtobusnem, železniškem in letalskem voznem redu, obrtnih in drugih storitvah ter o zasebnih sobah. V pisarni pa je mogoče kupiti razglednice, zemljevide, časopise, revije in druge publikacije. Na seji je bilo slišati tudi informacijo oddelka za kmetijstvo in gozdarstvo Upravne enote Murska Sobota o financiranju vzdrževanja melioracijskih sistemov. Iz nje je razvidno, da je vzdrževanje melioracijskih sistemov urejeno z zakonom o kmetijskih zemljiščih in z odredbo o določitvi višine nadomestila za pokritje teh stroškov. V ta namen mora soboška izpostava Republiške uprave za javne prihodke od lastnikov kmetijskih zemljišč na melioracijskih območjih zagotoviti potreben denar. Tako znaša višina prispevka v katastrskih občinah Moravske Toplice in Tešanovci 3.600 tolarjev za hektar površine, v k. o. Noršinci 3.000, v k. o. Filov.ci pa 2.500 tolarjev. Prav zaradi teh visokih zneskov pa se kmetje zelo pritožujejo, saj menijo, da morajo plačati preveč za urejanje melioracijskih jarkov, ki so marsikje pomanjkljivo vzdrževani. Zato so se moravski svetniki zavzeli za smotrno porabo tega denarja, pri čemer naj bi soboška upravna enota sklicala sestanek s predstavniki odborov za melioracijske sisteme, kjer bi se lahko skupno odločili za posege na tem pomembnem področju. MILAN JERŠE Tudi v Porabju proslavili 5. obletnico osamosvojitve Slovenije Ponosni, da so bili zraven V počastitev dneva državnosti in 5. obletnice samostojnosti Republike Slovenije je bila v ponedeljek slovesnost tudi v Monoštru (Szent-gotthardu) na Madžarskem. Pripravili sojo slovensko veleposlaništvo v Republiki Madžarski, Državna manjšinska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem. Proslava se je začela s predvajanjem slovenske in madžarske himne, nato pa je v obeh jezikih najprej spregovoril naš veleposlanik Ferenc Hajos, ki je med drugim dejal, da so Slovenci pred 5 leti uresničili 100-letni sen o lastni državi in da ne bomo nikoli pozabili, da nas je Madžarska pri tem še posebno podpirala. Zdaj imata obe državi zelo dobre odnose, kar je v prid manjšinam na obeh straneh meje. Slovenija bo tudi v prihodnje storila vse za ohranitev in obstoj porabskih Slovencev. Predsednik Zveze Slo-vencev-na Madžarskem Jože Hirnbk je omenil, da je bil pred 5 leti tudi on skupaj s predsednikom županijske skupščine Gyolom Pusztaiem in profesorjem Karlom Krajcarjem v Ljubljani na slovesnosti in da so bili vsi ponosni, »da smo bili lahko zraven, ko se je rodila samostojna država Slovenija«. Martin Ropoš, predsednik Državne manjšinske samouprave, je med drugim omenil, da so imeli Slovenci neke vrste svojo državo (Karantanijo) že v 9. stoletju, in poudaril, da ima Madžarska najboljše sodelovanje prav s Slovenijo, kar je tudi v prid porabskim Slovencem. Po pozdravnih nagovorih sta se obiskovalcem prireditve - bila je v gledališki dvorani -predstavili pianistka Olga Kous iz Murske Sobote in mezo-sopranistka Barbara Jernejčič iz Ljubljane, ki sta še posebno navdušili s štirimi skladbami slovenskih glasbenih mojstrov. JOŽE GRAJ 4 vestnik, 27. junijajj^ Problematična cesta M 10-1 Razpis propadel - mesec dni dodatne zamude Ker je eden od prijavljenih na razpis za izdelavo načrtov za rekonstrukcijo ceste Petanjci-Tišina- Tropovci in Gornja Radgona-Radenci 19. junija za 25 minut zamudil na odpiranje ponudb, je razpis razveljavljen V Uradnem listu Republike Slovenije št. 27, dne 24. maja ’96, je Direkcija Republike Slovenije za ceste kot investitor vendarle objavila javni razpis za oddajo del, povezanih z reševanjem problematike na odseku ceste M 10-1 v občinah Cankova - Tišina in Radenci. Bojazen, da se bo čas reševanja ene najbolj problematičnih in obremenjenih cest v Sloveniji iz takšnih in drugačnih razlogov čedalje bolj zavlačeval in pomikal v jesensko ali zimsko obdobje, v glavnem pa v čas po volitvah, se uresničuje. Ko je bil končno z zamudo objavljen javni razpis za oddajo del (izdelavo PGD, PZI projektov ceste, konstrukcij in komunalnih vodov ter lokacijske dokumentacije za rekonstrukcijo) na cesti M 10-1 in naj bi 19. junija javno odprli ponudbe in izbrali izvajalca, je vse skupaj propadlo. Na javni razpis se morajo javiti vsaj trije ponudniki; medtem, ko sta dva prišla pravočasno do 9.ure, je tretji zamudil 25 minut, tako da je javni razpis propadel. Objavljen bo ponovno in po mesecu dni bodo ponovno izbirali ponudnika, takrat bo dovolj le eden. Je takšno zavlačevanje namerno ali je res posledica objektivnih okoliščin? Lahko bi se ustavili najprej pri uri odpiranja ponudb. Do devete ure je težko priti v Ljubljano vsakemu, kije od Ljubljane oddaljen več kot 100 kilometrov, torej so s tem že onemogočili vsem drugim, da bi enakopravno kot ljubljanski ponudniki sodelovali na javnem razpisu. Zanimiva je tudi vsebina javnega razpisa in oblikovanje objave; ne ve se, ali gre za dva ločena projekta ali za en projekt, za dva razpisa ali en razpis. Medtem ko lahko za nekaj stometrske odseke v mestih in vaseh objavljajo posamične javne razpise, je bilo v primeru ceste M 10-1 to očitno nemogoče. Pod enim »javnim razpisom« se oddajata dve deli, in sicer za izdelavo načrtov za odsek Petanjci-Tišina-Tropo-vci v dolžini 5,3 kilometra in v vrednosti 16 milijonov tolaijev ter drugo delo za izdelavo načrtov za odsek od Radenc do G. Radgone (... pododsek od km 2+740 do km 5+640) v vrednosti 11 milijonov tolarjev. Tudi nadaljnje.informacije oziroma razpisni pogoji so objavljeni za oba odseka oziroma za obe razpisani deli skupaj. Čeprav so v občini Cankova-Tišina zahtevali, da se odseka načrtujeta in rešujeta ločeno, so na direkcijio očitno raje »obesili enega vrh drugega«. Tako seje lažje izgovarjati na zamude, ki nastanejo mimogrede na eni ali drugi strani, na pomanjkanje denarja, na nesodelovanje itd. In še ena zanimivost, ki pade v oči pri tem razpisu: pri drugih podobnih razpisih so ponudniki obveščeni o izidu v 15 dneh po odpiranju ponudbe, v primeru načrtovanja ceste skozi Tišino in Radence pa šele v 45 dneh. Sicer pa je zdaj tako ali tako vseeno. Razpis je propadel in bo ponovljen v naslednjem mesecu. Potem pa vse na novo: razpisni čas, izbira ponudnika, obvestilo. Iz občin so jim pravočasno posredovali vse podatke, ki jih potrebujejo za objavo razpisa: o vodovodu, komunalni infrastrukturi, reševanju problema meteornih in odpadnih voda. Bodo svojo nalogo opravili tudi drugi? Na primer poslanci, ki bi se morali bolj potruditi, da bi ta cesta prišla na prednostni seznam vseh del, tako pri odpravljanju škode po zimi 95/96 kakor tudi v proračunski program za prihodnje leto. BERNARDA B. PEČEK Stavka v Indipu Zaposleni v lendavskem Indipu so uresničili svojo napoved o stavki, kajti direktor do 20. junija ni zagotovil denarja za izplačilo majskih plač. Stavkati so začeli v petek, 21. junija, svoje stavkovne zahteve pa so razširili še z zahtevo po odstopu direktorja podjetja Ernesta Horvata. Stavkajoči so se z direktorjem srečali v ponedeljek zjutraj, toda njegovim obljubam, da bo denar poskušal dodobiti z najetjem posojila, ospodarstvo Lendavska rafinerija bo delala le še mesec dni Politično in predvolilno kupčkanje ustavlja rafinerijo .. a nrif+nil« rlrifJ«704-/««7 c« nnrnninnolnn in Jnion \f tom nlJ nri iom tra rimi in t ni f)ŠkC£J J« 111 »Odločitve o nepodražitvi naftnih derivatov so neracionalne in dejan- sko politične. Zvišanje cen je vlada spet zavrnila. Uradno sicer še nimamo odgovora, toda v sredstvih javnega obveščanja je to mogoče prebrati, zato to odločitev lahko štejemo za uradno,« je povedal direktor lendavske Nafte Jože Hozjan. S temi besedami je pokazal na politično in predvolilno ozadje cen naftnih derivatov, nizka cena naftnih derivatov je torej postala pomembno predvolilno sredstvo, sredstvo za utrjevanje oblastvenega stolčka. Toda davek za to bodo najprej plačali lendavska rafinerija in zaposleni v njej. »Nadzorni svet Nafte se ne more strinjati s takim načinom poslovanja, toliko bolj, ker nas je tudi revizor opozoril, da poslovanje na ta način ogroža delovanje in obstoj podjetja. Zato je naročil, kakor smo mi iz uprave predlagali, da se kupljene zaloge surove nafte predelajo, to pa bo rafinerija opravila do 20. julija. Seveda pa je nadaljevanje predelave vprašljivo oziroma se v takih razmerah ne sme nadaljevati, saj najedamo substanco. To pa pomeni, da smo že na robu in dejansko prihaja na dan revizorjevo vprašanje o obstoju podjetja,« je o razmerah v lendavskem podjetju govoril Jože Hozjan, vladne stranke pa je javno pozval, da spregovorijo o svojem načrtu za rafinerijo z besedami: »Če so se vladne stranke odločile, da rafinerijo zaprejo, potem smo mi pripravljeni delati nekaj drugega. Če imajo načrt, program za nas, tu smo, lahko delamo tudi nekaj drugega in gotovo, da ne mislimo na vrat na nos z V tem ali prihodnjem tednu bo vodstvo Nafte šlo na pogovor k večinskemu lastniku družbe Petrolu, da « ... če želi in zmore financirati proizvodnjo, potem je samo od tega odvisno nadaljevanje proizvodnje.« (Jože Hozjan) in tehnološkega viui™-pa ne rečemo, da se to neda.i" če bomo k temu prisiljeni, bomo morali tu povzeti neke drastičn ukrepe,« je povedal Jože Hoij^ Toda organizacijska izločitev^ finerije, ki v podjetju Nafti Pf stavlja glavnino in tudi popriu^ PRIMERJAVA CEN NMS 95 BREZ DAVKA MED DRŽAVAMI EU IN SLOVENIJO 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 rafinerijo siliti naprej, če ta ne gre. Toda za prestrukturiranje te naše dejavnosti so potrebna sredstva. Mi potrebujemo ta sredstva in to naj povedo.« Slovenska cena naftnih derivatov je pri vseh primerjanih derivatih evropskih držav bistveno nižja od povprečne tovrstne cene v državah Evropske unije. Pri NMB 95 je nižja za 23, pri PLO D- 2 za 22 ter pri K. O. EL za 12 odstotkov. Člani nadzornega sveta pa so na svoji četrtkovi seji spregovorili tudi o petrokemiji, ki v povezavi s proizvodnjo v rafineriji prav tako občuti težave, vendar kljub temu nadaljuje poslovanje ter uspešno izpolnjuje pogodbene obveznosti do partnerjev. Zato je nadzorni svet vodstvu naročil, da pripravi analizo, kaj bi izločitev rafinerije pomenila za podjetje. »Ta zadeva pa ni preprosta, tudi s finančnega, realizacijskega CL ■—----------------------- dkovni plati tri četrtine, Ponf da ... »t0 potem ne bo Nafta, ampak druga Nafta-* I že Hozjan)-------------L Ustavitev proizvodnje vW Vski rafineriji postavlja v°st tudi zaposlene in nf0. delovna mesta. Samo v ra&e Uh dela 240 in skoraj tolf drugih dejavnostih, ki so vel nanjo. MAJDA zaposleni ne verjamejo več. Na nadzorni svet družbe so zato naslovili pismo, v katerem ga obveščajo, da pričakujejo sklic seje nadzornega sveta, člani pa naj bi obravnaval njihovo zahtevo po razrešitvi direktorja, obravnaval pa naj bi tudi resen položaj v podjetju in ocenil nastalo gospodarsko škodo. Stavkajoči so o poteku stavke in s stavkovnimi zahtevami seznanili tudi župana lendavske občine in Gospodarsko zbornico. MH Lendavsko gradbeništvo Izsiljevanje delodajalk' Kljub zakonu o zaposlovanju tujcev, ki velja od leta 1992, uporabljajo % brezposelnih d Kljub zakonu o zaposlovanju tujcev, ki velja od leta 1992, uporabljajo delodajalci za pridobitev delovne vize za tujca najrazličnejše prijeme. Čeprav poteka večina stvari v skladu z zakonom, pa je izsiljevanje tisto, ki ga deloiskalec pogosto ne more dokazati, saj nima v rokah ničesar. digitalno omrežje z integriranimi storitvami Telekom Slovenije ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij. ISDN bo omogočal tudi povezovanje s paketnim omrežjem Sipax. 25, z mobilnim telefonskim omrežjem GSM in preko "informacijske superavtoceste” z bodočim širokopasovnim omrežjem ATM. INFORMACIJE: ali po telefonu Telekom Vi) Slovenije PE MURSKA SOBOTA TRG ZMAGE 9000 MURSKA SOBOTA 080 8080 Kako na delovno mesto dobiti »svojega« človeka? Predstavljajte si, da hočete zaposliti na primer svojega znanca, ki morda nima niti primerne izobrazbe in je povrh še tujec. Potrebo po delavcu morate prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Od tam vam bodo pošiljali kader s primerno izobrazbo, seveda če boste to želeli. Ljudje, ki se bodo pri vas pojavili, bodo, če jih pošiljajo z zavoda oziroma borze dela, seveda potrebovali potrdilo, da so se pri vas dejansko oglasili. Brez potrdila ne bodo dobili npr. denarnega nadomestila. Torej imate prednost. Postavite jim na primer pogoj, da jim podpišete, da so se pri vas oglasili, pod pogojem, da oni vam podpišejo, da ponujenega dela ne bodo sprejeli. Postopek ponavljate, dokler vam ne preostane samo »vaš« človek. Znani so zgledi z lendavskega območja, kjer po številu zaposlenih tujcev v gradbeništvu prednjačijo. Na koga se obrniti v tem primeru? Na inšpekcijo dela? Ljudje se ne oglašajo množično pri inšpekciji najbrž tudi zato, ker potem inšpekcija, ki se napoti k domnevnemu kršitelju, temu pove, kdo ga je prijavil. Kakšen uspeh ima tak deloiska- lec v prihodnje, pa laho samo domnevamo. Zaposlovanje tujcev v Pomurju Konec maja je imelo v Pomurju delovna dovoljenja 568 tujcev. Pri tem vodita Lendava s 317 delovnimi dovoljenji za tujce in Ljutomer s 126 zaposlenimi tujci. Na Republiškem zavodu za zaposlovanje, enota M. Sobota nam seveda za posamezne gigante, ki v zaposlovanju tujcev vodijo (v tekstilni industriji npr. Mura, v gradbeništvu Gradbenik z več kot 100 zaposlenimi tujci in GIDOSS), niso povedali natančnih podatkov. Izvedeli pa smo število in izobrazbeno strukturo, po kateri je razvidno, da je bilo npr. 31. maja 1996 med drugim izdanih 37 dovoljenj za pomožne delavce, 27 za konfekcijske pomočnike, 14 za zidarje za ometavanje, 14 za ključavničarje in 9 za strojnike, 13 za elektroinštalaterje, 11 za keramike, 34 za tesarje in 50 za zidarje, očitno pa primanjkuje tudi elektrotehnikov (11), kemijskih tehnikov (10), gradbenih tehnikov (8), inženirjev gradbeništva (4), ekonomistov (5) in predmetnih učiteljev (1)... Glede na naraščajočo brezposelnost, na čudna pota v gradbeništvu, na to, da dobiva samo 40 stHo, bi pričakovali, da s^ naši ljudje, ki imajo zako" Prednost, za ta delovna111 Potegovali. Seveda je pri trebno upoštevati, alif^jpi lajo v Sloveniji že dalj so prišli na novo. Iskalecm’ , tve: ki na primer konkurira1 cu iz tujine, mora ob brazbi izpolnjevati še t^f^i ne pogoje, kijih lahkopo ; delodajalec, hkrati pa mora ziti (in podpisati) željo P° slitvi na določenem mest manova nam je povedala, Sajo zahteve po tujcih Pre tisti delodajalci, ki so tujek re rekla, kar naj bi se dogaja dvsem v gradbeništvu- gjt nalagajo bodisi nemog°ceP ali pa npr. zahtevajo Pa ■ Pogoje. Delodajalci včasm^-ne sporočijo, ali so t^Mjf, terega so zaprosili za do zaposlili. Morda ga niti m javili na zavodu za 6 epra v so letos izdali 26 n nih dovoljenj in 66 nf^šN zaposlovanja tujcev še J. Ob vsem tem pa se če delodajalec ne dobi d° za zaposlitev tujca, da to mesto enostavno ukine- Pojavlja se seveda vp potk ali naši ljudje dejansko tgjci bujejo zaposlitve ali pa Pri plačilnih pogojih,s in drugem zavarovanju m tevni, bolj molčeči in delavci? AJi pa imajo c [ese- bogve kakšne vse skrite J ( k t i • B P S j n s 8 ii t: ii k s P P D i: S l P t> 7 \ b a o s I o l s a t t 1 ( I 1 t i ! ( s t t I i 1 i I t < 1 I l i ( t i I i I i < i I i i i I I i 1 J J' « tJ li o J i r » i' I-r r i i' junija 1996 Načrtovanje dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju ospodarstvo So ležišča najpomembnejša? Spremeniti je potrebno miselnost, da je ^zem le v hotelih - Premajhna vključenost ^vezanost na zaledje oz. podeželje .. okviru strategije razvoja Pomurja in dolgoročnega prostorskega J\r ’za ^0 regijo pripravlja posebna skupina strokovnjakov tudi pod-sJe ‘ Zasnova dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju. Kakršna je . ava članov skupine, takšna bo tudi vsebina podprojekta. Že sedaj pa Bei, ?n°’ da se ne bo bistveno razlikoval od izdelane strategije izpred skim mani kot deset let, saj je še vedno vsa pozornost usmerjena k hotel-z®ogljivostim, številu ležišč in številu prenočitev. letih sta 111 Število turi^Cnih Zrn°gij ivosti tašča|a hitro' ?V V Pomurju na-iWveniioJe k0t v drug'h krate z GZS nr.6 zaP'sal Fer' Puc-ske zbornic m°ene gospodar-P°budnik„ ZaP°murje, kije Pt°jektov T ^^^dec omenjenih spojiJemenda za p°- ,Keniji n,,..a’ da Je v celotni %ilijonPa ^ltnikoval° okrog ■a 103 490, r'st°v, v Pomurju ^Jebil0\‘6^^ MočMloveniji tujihčez m hPrenoMUrju Pa4> 577• lkvletu 190^ v Sl°veniji je %481S5 883 046’ vPo-MkaPren4'.Od ‘ega so 8,7 stov Prenočitve tujih turi- ^>0 bi v minulem MaveM zaslužila 24,5 Ml oS?* let0 PreJ ah 1 (Ve,1dar Dna ^^kih dolarjev Jn’natančnatek n‘ eelosten, diVe še PosrPdZabeleženo’ kdo t Mja ve/i?0 zasluzil zara->vJ ck°t L5 milijona 0 Prodaji v trgo- vinah, povečani prodaji pijač -piva, mineralne vode, brezalkoholnih osvežilnih pijač ali vina, o živilskopredelovalni industriji, infrastrukturi (pošta, letalski, železniški in cestni prevozi). Tudi Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje ima na voljo le podatke o zaslužku podjetij in družb, ki se ukvarjajo z gostinstvom in turizmom; takih družb je v Pomurju 45 ali 4,7 odstotka celotnega števila vseh gospodarskih družb v regiji, zaposlujejo pa 485 delavcev ali 2,2 odstotka vseh zaposlenih. Gostinstvo in turizem naj bi v Pomurju »pridelala« skoraj 3 milijone tolarjev prihodka ali 1,7 odstotka vseh prihodkov. Glede na splošen pomen turizma v Pomurju in naložbe v zadnjih desetih letih je to sorazmerno majhna številka, toda kakor je že prej omenjeno, ti podatki ne pokažejo celostne koristi turizma za pomursko regijo. Res pa je, da ne moremo trditi, da ima zaradi večjega števila turistov v tej regiji korist do- mača živilskopredelovalna industrija; pogled v hotelske in gostilniške kuhinje bi nam pokazal realno podobo tega zvenečega »domačega in naravnega turizma«; zaradi praktičnosti in ekonomičnosti uporabljajo veliko zamrznjene uvožene hrane, tako da nemški gostje jedo pravzaprav nizozemsko ali špansko zelenjavo in sadje in ne iz goričke ali obmurske krajine; mleko, jogurti, smetane in drugi mlečni izdelke prihajajo iz celjske, ljubljanske, vipavske ali druge mlekarne; pijače so na voljo prav vse, ki jih uvažajo razni uvozniki, le domačih sokov iz zares domačega sadja ni nikjer. Če se komu zdi to neumestno ali morebiti celo neumno, naj povpraša o vrsti gostinske ponudbe v avstrijskih ali nemških hotelih: tam se trenutno najbolj prodaja vse, kar je pod- znakom domače, naše ali pristno iz teh krajev. In kaj pomeni število prenočitev tujih gostov v resnici? Snovalci turistične strategije so nadvse zadovoljni, ker se število prenočitev v slovenskih zdraviliščih nenehno povečuje in predstavlja 32 odstotkov vseh prenočitev v Sloveniji. S 4,1-odsotnim deležem je npr. Zdravilišče Moravske Toplice na devetem mestu med vodilnimi turističnimi kraji v Sloveniji. Toda kakšni gostje prenočujejo v hotelih? Ali poleg »penziona« še kaj porabijo za svoje dobro počutje? Kolikšna je zunajpenzionska ponudba, niti ne moremo točno ugotoviti, ker ni preverjena; po nekaj let starih anketah predsta- vlja prenočitev s hrano čez 51 odstotkov vseh stroškiv bivanja tujih turistov v Sloveniji. Torej so te cene absolutno previsoke ali pa so penzionske storitve tako bogate (predvsem zajtrki, kosila in večerje), da gostje ne čutijo nobene potrebe, da bi porabili še kaj dodatnega denarja. Umetnost turizma je, zvabiti denar iz turistovega žepa tako, da tega ne bo niti čutil, ampak se mu bo zdelo povsem normalno in potrebno, da vidi to in ono, da preizkusi to in ono in da to ni poceni, ampak stane toliko in toliko! Seveda je potrebno najprej imeti primerno ponudbo, potem je potrebno znati to ponuditi in prodati, še prej pa doseči večje sodelovanje med tistimi, ki imajo goste »zabubene« v hotelskih sobah, in tistimi, ki bi radi nekaj. prodali. In prav ta recept pogreša pomurski turizem! Zato pa je zastonj pisanje novih in novih strategij z vedno enakimi splošnimi floskulami, če ne bo kdo začel konkretno povezovati in poudarjati domače turistične, gostinske, trgovske, živilske, lovske, naravovarstvene in še kakšne ponudbe. Veliko bodo lahko dosegle nove občine, če bodo dajale prednost turizmu, toda nikar naj ne pozabijo, da so vsi odvisni drug od drugega in da se turist ne bo ustavil na meji njihove občine. Pa tudi to: novi hoteli ali spalna naselja za turiste ne prinesejo nujno največ dobička! BERNARDA B. PEČEK Podjetniški forum mladih Znanje za podjetništvo prava stvar Gornjeradgonska osnovna šola je bila gostiteljica podjetniškega' foruma mladih, osmošolcev iz petih osnovnih šol, ki so uspešno končali delo v podjetniških delavnicah za osmošolce. Program za delavnice, ki ga je pripravilo podjetje SUN Zlatka Erliha iz Gornje Radgone in za katerega so načrtovali okoli 25 ur dela, je nastal na temelju priročnika univerze Durham iz Velike Britanije, slednjega pa so tamkajšnji strokovnjaki pripravili za mlade v času velike brezposelnosti, ki je nastala zaradi težav v železarski industriji. Sicer pa so program, ki ga je sestavil Zlatko Erlih, prvič praktično preizkusili v lanskem šolskem letu, ko so osmošolci gornjeradgonske osemletke v okviru podjetniške delavnice izpeljali dražbo umetniških del lokalnih umetnikov. V letošnjem šolskem letu so podjetniške delavnice potekale že na petih osnovnih šolah, v Apačah, Cankovi, Dornavi, Negovi in Gornji Radgoni, učenci pa so svoje poslovne načrte predstavili na podjetniškem forumu in pred pomembnim občinstvom. Poslušat sojih prišli in se z njimi pogovarjat župani ali podžupani vseh občin, iz katerih so bili učenci, prišli pa so tudi trije gostje z republiškega Zavoda za zaposlo- ^^alni direktor Radenske Alojz Behek o »poslu« z mineralno vodo ^fava borba poteka na trgu, Domiselne naslovnice poslovnih načrtov mladih podjetnikov. ^preko medijev!« M 2 da ima Radenska dobršen del slovenskega Mstav nera^no vodo; to je namreč dober posel, ki pa ni ^^Mghteva veliko dela in pazljivosti % |A° 't ttogai med dvema in edinima slovenskima mineralcema: s°delo ' ??? Prej konkurenčni boj kot sodelovanje ozi- <.vb„ F-_ Min h s°v s n< 'n tam’ kier je ‘° Potrebno, pri sprejemanju posebnih privilegijev. To je rezul-pravil m*nera*nih vod in pitnih vod ter pri spre-' J*'“----- let Mb) 01,1 Ko|ar: nika 0 Polnjenju mineralnih vod. Ker je po pogovo-n?0 tačun pL,n. ostalo v zraku kar nekaj odprtih vprašanj (in J^vij^ ?.°vore nh. .p03 mineralne vode iz Radenec oziroma Boračeve, »M s*i Podati-' generalnega direktorja Radenske Alojza Behka; vPa bo v ' ? pr°daji izdelkov so za 50 odstotkov nad načrto-fi ■ ehSF e’ ki bo Pn"odnje prispevala tudi nova celostna podoba bla-tpMa) J‘ačas vsj v°,nog°čila še večji prodor na tuje trge. Nasploh so h t0 Priv šre. k vznesenem pričakovanju ponovnega rojstva blišča b, i hiM^nih h emU 1)0 dodatno prispevalo tudi odprtje novih in Vh^.Mdi'^’^epravaZenOV.konee junij3- Alojz Behek je odgovoril na e r6V’ ‘emu $am n' preveč navdušen nad razčiščevanjem stvari Kolar?.?V? ^idni) so bili odgovori. Najprej isto v M da bi^ Z“kaj n' boljše povezave edinih dveh »mineral-JPrea 3pVa <>nemogočili »vodarje«? pitnOdo Preprečili ? M t s‘aVn0 zaj Vod na trgu! Si.kiPodročie JStVo-dabo-MdM d0 sedPrillaiali tud' s'cerdoi dJ ni b‘'°- v b>>?heralceJe nCene proble-pr 0 SpredePa to dejstvo, >tle j 'st'bos, pol-nava^^-in misli' M Čistralna Voda"0 t0 ločiti. ^Vfdruge^vendarle OtNci ‘M sn kot P^na Mne šn Primer kijub?stevilu in Pr°daja. temu pa se tUdlv Nemčiji, torej kljub temu se tudi tam prodajajo takšne in drugačne vode. To je pač biznis in v biznis gredo tisti, ki izračunajo, da se jim to splača. Rogaška in Radenska tega ne bosta preprečili.« Radenski očitajo, da je s 95- (ali 85-jodstotnim tržnim deležem monopolist in da si bodo Rogaški vrelci izborili vsaj 20-odsotni delež. Zdaj so pod okriljem Kolinske naredili močan prodor z Edino? »To, da si želijo pridobiti čim večji tržni delež, je njihova pravica. Kar se tega tiče, so njihova hotenja povsem legitimna! Naša naloga pa je, da se ustrezno organiziramo in poskušamo naš tržni delež zadržati. Potrebno pa je povedati, da je naš tržni delež res izjemno visok, vendar to ni rezul- tat nekega monopola, priviligira-nega položaja, zakulisnih iger, • ----1 tat dela, pa ne zadnjih nekaj let, ampak zadnjih desetletij. Navsezadnje je to tudi rezultat kakovo- leč ne pomeni, da zdaj v Radenski ne bi želeli še naprej obdržati tržnega deleža, ki ga imamo. Vode so tukaj. Vode se bodo prodajale, to je dejstvo in s tem smo se v Radenski sprijaznili in temu ustrezno bomo morali tudi reagirati. Vendar ne tako, da bi zahtevali prepoved prodaje teh vod, ampak da se bomo na to sami ustrezno pripravili in odgovorili.« Oba mineralca imata pri oglaševanju skoraj podobne tržne prijeme, kljub temu pa ne poudarjata bistva, da sta edina v Sloveniji, da sta drugačna kot polnilci navadnih vod? »Očitno imamo z Rogaško Alojz Behek, generalni direktor Uprave Radenske: «...Radenska in Rogaška ne morete preprečiti pojava in prodaje novih pitnih vod.« sti naše mineralne vode in zau- panja potrošnikov. Tržne razmere konkurenečne-ga boja tudi ne poznajo delitve tržišča.« Je pojav vseh teh novih pitnih vod vplival na prodajo mineralne vode Radenske? »Ne kaže prehitro ocenjevati ... Dejstvo je, da z Rogaško nismo več sami, vendar to še zda- enako marketinško izhodišče, s katerim želimo povedati, da so mineralne vode nekaj več. Mi to, da smo drugačni kot polnilci navadnih vod, povemo na svoj način. Vsak hoče porabnika prepričati, da je najboljši. Tu zopet ni nič narobe. Dolgoročno se bo pokazalo, kdo ima zares dobro vodo. Porabnika lahko nekaj časa »nateguješ«, mu lažeš, dolgo pa ne. Vsaj kar se mene tiče, so tukaj stvari popolnoma jasne. Radenska ima dobro blagovno znamko, dober proizvod in dobre sodelavce. Vse drugo je lahko le začimba. Radenska bo julija izplačala dividende. Pravzaprav pa je moja naloga skrbeti, da bo firma dobro »laufala«. BERNARDA B. PEČEK vanje, potem iz domačega zaposlitvenega zavoda, z republiškega Zavoda za šolstvo, s Centra za poklicno izobraževanje iz Ljubljane in drugi. Učenci pa so pred njimi ter svojimi sošolci in mentorji uspešno predstavili svoje poslovne načrte, katerih pa to leto niso uspeli izplejati do konca, torej do uresničitve. Osmošolci apaške osemletke so se lotili projekta gradnje peščenega igrišče za odbojko s spremljajočim objektom, cankovčarji bi na šoli pod značko Gutne prodajali brezalkoholne prijače, v Dornavi bi organizirali igre brez meja, pri Negovi bi pripravili nogometni turnir z zabavo, Gornjera-dgončani pa bi organizirali koncert skupine Leteči potepuh s predskupinami. Mladi so v svojih načrtih obdelali vse pomembne sestavine poslovnega načrta, od tega, da so opravili raziskavo trga, se dogovorili o marketingu in reklami, si izračunali, kako bo s stroški in prihodki ter kolikšen bo dobiček, ter se lotili tudi vprašanja tveganja. V treh primerih so se torej osmošolci odločili za enkratno prireditev, dva projekta pa bi naj trajala dlje časa. Podjetje Sun je ob koncu podjetniškega usposabljanja opravilo tudi anketo med učenci, učitelji in starši učencev, ki so prihajali na krožek, odgovori pa so lahko pomembno vodilo pri odločitvi, ali bodo državne inštitucije zagotovile denar za izvajanje podjetniških delavnic tudi v prihodnjem šolskem letu in ali bo dano tudi drugim osnovnim šolam ter učencem, da se bodo sami preizkusili v podjetniškem načrtovanju. Med anketiranimi učenci, bilo jih je 48, je večina odgovorila, da bi se udeležila tudi daljšega programa ter da jim ni žal, da so prihajali na delavnice. Tudi vprašani učitelji so menili, daje uvajanje podjetništva v šole koristno ali celo nujno potrebno, zanimivi pa so bili tudi njihovi predlogi, na primer o povezovanju drugih znanj, ki so jih že pridobili na šoli s podjetniškimi temami, ter upoštevanju priložnosti nekega okolja. Vprašani starši so krožek ocenili kot dober in zelo dober, vsi pa so tudi menili, da jim ni žal, da so njihovi otrdci obiskovali podjetniško delavnico. »Pomembno je tudi, da učenci, ko se spoznajo, začno delovati kot skupina. To je ena prvih stvari ali pomembni vmesni cilj. Drugo pa je, na tej predstavitvi se to lepo vidi, da tem učencem vidno raste samozavest. Pripravljeni so povedati na glas, svoje delo znajo tudi predstaviti. Po moji oceni je to dosti večja pridobitev kot sam dokument el* gov med tednom prebivati v dijaškem domu. Pred kr no športno srečanje v Murski Soboti (na posne .* jul* udeleženci iz Celja, Slovenske Bistrice, Marib01^5*’ sjiačd0’ Sobote. Dokazali so, da tudi oni dokaj uspešno te ’ igre z žogami... (J. G.), Fotografija: N. JUHNO Pohvale in nagr^e najboljšim . . riiX7 Vsekakor je prav in spodbudno, če so sola j. razU> uspehe in rezultate, ki jih dosežejo pri pouku a vanjih, deležni tudi širšega priznanja. Zato je bila hvalevredna poteza župana Mestne občine M. Sobota Andreja Gerenče-ra, kije najprej pripravil sprejem za vse odličnjake (okrog 60) in najbolj prizadevne oziroma uspešne v raznih krožkih ali prostovoljnih dejavnostih (okrog 40) na osnovnih šolah v občini. Sledil pa je še sprejem za dijake, ki so se posebno izkazali z raziskovalnimi nalogami, in to v konkurenci z drugimi po Sloveniji. Gre za učence Gimnazije M. Sobota, ki so »tekmovali« na Srečanju mladih raziskovalcev srednjih šol spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja. Kar štiri njihove raziskovalne naloge so priznani strokovnjaki uvrstili na prvo mesto, ,1^' in si«r: tev v tekoč znec. (avtor Dejan BJ ypl) Renato ^“gerj^^ snosti pn 1 /avtofJa a|eX čih kristali < Po > Farkaš in mentor Ren^ prohibicije ( ir^J. Rehn, ment°rfja sob0 vat) in B^jci^ mnazije(av°>ec/ kašm^1? si?lJ Franc Kuhar pa s U Tretjo naJfuajdinJ služila Mehta”^ ir logo P°?oS‘atur sprejemanje splošnih aktov in morebitna presoja zakonitosti “ »stavnim sodiščem - to so bila poglavitna vprašanja na posvetu o 10t“'lokalne samouprave, ki ga je sklical župan Občine Gornje Rad-Vodenik. Ta je želel v pogovoru z ministrom za lokalno sa-Ptavo Boštjanom Kovačičem, šefinjo njegovega kabineta Vesna Ju; ■Got0Vac in svetovalccm V|ade dr. Dušanom Verbičem razjasniti ton ki so se v zadnjem obdobju pojavili v gornjerad- glede Pooblastil, pristojnosti in odgovornosti župana, e uprave in občinskega sveta. udelezbi šestih od 22 forma?yodoma Pojasnil, da re-nas potni? ne s.amouPrave pri neh, to a resn'čno na treh rav-^^^J^tetitorialni, funkcional- pet tisoč prebivalcih ne ustreza v 53 slovenskih občinah. Hkrati pa se zdaj kažejo težnje po ustanavljanju 36 novih občin. Nekatere od pripomb so tehtne, veliko pa jih je neupravičenih, zato bo o delov^tu 'le M govor tudi o ustanovitvi in n<^JU.krdievnih skupnosti kot pravnih oseb, tainik ^ovega financiranja in zaposlovanju pretep -ievnih skupnosti. Ker so bile le-te v Osti najmanj ideološko neokrnjene, je ^'/io "ajmanJ ideološko neokrnjei v zdajšnjem volilnem letu ^at° nl dopustna neenakomerna dol^anost članov krajevnih skupnosti ^^enloriju. li iti “ še toliko na ~--------— 'n da še zda‘ 147 no-HavV^ljenia r° zarezali v vse Pri bila po- V^^tališčazrefe-nda določilo o vsaj njihovih zahtevah dokončno presojal državni zbor. Minister Kovačič je govoril tudi o vzpostavljanju druge ravni lokalne samouprave, to je o pokrajini oziroma regiji, za kar obstajata dva razloga. Prvi je zaradi približno enake razporeditve teri- torija, drugi pa v prizadevanjih po razbijanju centralizacije. Glede funkcionalne ravni pa je omenil, da je država v svoje okvire prevzela številne funkcije, s čimer se je povečala napetost med državo in občino. Ko je govoril o organizacijskem vidiku, je pouda-ril nujnost kadrovskega menedžmenta. ki bo sooblikoval razvoj svoje občine. Zanj je zelo pomembno, kako v del zagotovljene porabe vgraditi tudi inštrumente razvojnih sestavin, v kar je po njegovem mnenju vredno vložiti dodaten napor. Dotaknil se je tudi premoženjskodelitvenih bilanc, ki je zelo zahteven projekt. Če se novonastale občine ne bodo mogle zmeniti glede delitve premoženja, bo nujna arbitraža, za kar imajo na voljo 40 licenčnih revizorjev. Na posvetu je radgonski župan Miha Vodenik najprej načel vprašanje urejanja prostorskih aktov, ki so v pristojnosti občinskega sveta, za njihovo izvajanje pa skrbi država. Opozoril je, da so v tem procesu marsikdaj dolge poti, zlasti pri pridobivanju potrebnega denarja. Tudi glede urejanja javnega reda in miru je imel določene pomisleke. To velja tudi za inšpekcijski nadzor in predolge postopke pred sodiščem. Zanj je bistvenega pomena, kako čimbolj poenostaviti zadeve v korist občanov. Največ kritični besed pa smo slišali o neurejenih pristojnostih med županom oziroma občinsko upravo in občinskim svetom. Kot smo lahko razbrali iz razprave, je poglavitni vzrok spora pravilnik o dodeljevanju poslovnih prostorov. Prav zaradi njega so namreč razni konflikti, ki trajajo že nekaj mesecev. Medtem ko občinski svetniki menijo, daje celotna zadeva izključno v njihovi pristojnosti, župan sodi drugače. Taje navedel, da bodo o tem problemu znova govorili na julijski seji občinskega sveta, in če bo pravilnik sprejet v nespremenjeni obliki, bo župan zaradi varovanja zakonitosti prisiljen sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem. Radgonski župan Miha Vodenik je namreč prepričan, da je za izvajanje pravilnika o dodeljevanju poslovnih prostorov pooblaščena zgolj občinska uprava z županom na čelu. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, je v tem trenutku težko napovedovati. Res pa je, kot je dejal minister Kovačič, da bi obe strani, ki sta zdaj na dveh različnih bregovih, morali čimprej poiskati določen kompromis, sicer se bo uveljavil neprijeten dualizem. Tudi ministrovi sodelavci so menili, da je treba v tem primeru upoštevati določila občinskega statuta o odnosih med županom kot avtonomnim lokalnim oblastnim organom in občinskim svetom kot lokalnim zakonodajnim organom, s čimer bi se lahko izognili neprijetnim konfliktom. MILAN JERŠE » občinskega sveta občine Rogašovci Kljub vsemu sprejeta stan Medlog proračuna 16' kteS>\Proračuna’ k> ie za en^st nU 11 namesto sprejema znova Miv malo manjkalo, da bi proračun namreč sprejeta 30. žf "^avnavo. Prva faza proračuna je vendar se je župan sej* bi «a ,"or^, -Pr Potem pa je na zadnji seji uski l‘Unovno uskladil amandma^i;injii precej spremenjen m t'8' Mh J. proračuna v visim 16* milijon lU^a tolarjev. lit,.. Or.a. i županov Sinlte,a81adknetn'k'občin’ Sik^Zra^^ S,bi?prejeli°/Oni’ da če bi v SeProte- ZuPanov pre- I nOH°pOpek’ b' se ' dv“' To a Jaa' oajmanj Pa Pomeni, da ne bi smeli uporabljati sredstev iz proračuna, razen po dvanajstinah. S Halbom se niso strinjali, čeprav je svojo odločitev pojasnil. V občinski proračun niso dobili vseh republiških sredstev, na katere so računali, ta pa so za demografsko ogrožena območja, vodooskrbo, sanacijo plazov in drugo. Iz rebalansa državnega proračuna pa je bilo na voljo manj sredstev kot lani, po neuradnih podatkih 8,4 milijone tolarjev. Zato je bilo potrebno prejšnji predimenziropian proračun zmanjašati na realnejšo vrednost. Po zavrnitvi pa so začeli sklepati o drugih amandmajih svetnikov, čeprav niso vedeli, kje bodo vzeli manjkajoča sredstva. Bolj kot to, je svetnike zanimalo, ali bodo sprejeli njihove amandmaje. Brez dvoma pa je sprejem proračuna odvisen od asfaltiranja krajevnih in vaških cest. »Zgornji« in »spodnji« so se namreč zavzemali za svoje krajevne ceste. In ko so prvim odobrili cesto, so tudi dugi zaprosili za triminutni odmor za konzultacijo. »Da pač ne bi eni imeli vseh cest asfaltiranih, drugi pa bi morali še (HUtomeru »obdelali« ' Opombami), le o policiji drugi_ e soglasje '^^^mikar dolgo zadržali. Ker pa so t z dnevnega reda, se je vse skupaj •” bo,i »Sladko«, ko* so nekater Takoa 1 'Pa nc le zaradi policije)- J’ naP°sled dali tudi soglasje k odloku za ^ts ' lavnega zavoda za lekarniško dejav v Murski Soboti, in sicer pogojno 'n*en » t>'n to Predvsem zaradi zanje »sporn ? “iiho? Pornurske lekarne. Če že nima podpm 1pred'og- naj bi bilo ime zavoda n !Lekmuria in Prlekije, predlagajo naz P°le8 tega terjajo, da je potreb-b''«zn„meru “vesti stalno dežurno službo. pa so dali soglasje k predlogom liVVill VlajVOVI0A1U programov v regiji (višja tekstilnokonfekcijska šola in višja ekonomska šola v M. Soboti ter višja kmetijska šola v Rakičanu) pa tudi za poklicni tečaj na SETUAŠ M. Sobota za poklic ekonomski tehnik. Mladim je treba omogočiti izobraževanje čim bliže domuje bilo večinsko mnenje. Slišati pa je bilo tudi predlog, da bi kazalo razmišljati o višješolskem izobraževanju vinarstva v Ljutomeru. Medtem ko na prejšnji seji niso soglašali s sofinanciranjem kolesarske dirke, ki je tekla tudi skozi Ljutomer, pa so tokrat »odobrili« 525.000 tolarjev za pokroviteljstvo in enominutno predstavitev Občine Ljutomer v oddaji TV Slovenija Karaoke - dobra volja je najbolja, ki jo bodo javno sne- mali to soboto v Ljutomeru. J. GRAJ naprej hoditi po blatu.« Potem so se kompromisno dogovorili, da bodo prednostni vrstni red krajevnih cest določale posamezne krajevne skupnosti, sredstva pa bodo imeli zagotovljena vnaprej, KS Sv. Jurij bo tako dobila okoli 2,5 milijona tolarjev, KS Pertoča okoli 3,5 milijona tolarjev in KS Rogašovci okoli 8 milijonov tolarjev. Med drugim pa so sprejeta, da bo občina financirala zg-radnjo ceste, mimo kamnoloma Sotina. Odbor za infrastukturo je na seji sporočil, da so izračunali, da stane gradnja kilometra ceste, široke 3 metre, približno 9 milijonov tolarjev.. Na seji so sprejeli sklep, da bodo iz občinskega proračuna za obnovo in gradnjo vaških cest sofinancirali 40 odstotkov, namesto prej določenih 30 odstotkov. Drugo pa morajo zagotoviti sami. Pravijo, da bodo razliko pri letošnjem proračunu pokrili z delitveno bilanco prejšnje soboške občine ter z rebalansom proračuna. Pri tem pa bo gotovo nastala dilema, ali naj se poraba zniža proporcionalno ali po načelu prve investicije, druge pa ... Torej po pravilu, kdor prej pride, prej melje. Tisti na koncu pa pač ne bodo mleli. Na koncu je župan, odgovoren za izvrševanje proračuna, dejal, da bo proračun poslal na računsko sodišče, da preveri, ali je vse narejeno po zakonu. Kako »zapleteno« je sprejemanje proračuna, so dokazali tudi rogašovski svetniki, ki do konca niso vedeli, ali sprejemanje amandmaje za prvi ali drugi osnutek proračuna, poleg tega so večkrat glasovali za isti amanda, in to včasih z različnim številom glasov za in proti, zgodilo pa se je tudi, da je svetnik, ki je amandma predlagal, na koncu glasoval proti. K temu sta prav gotovo pripomogla utrujenost in »nočni šiht«, saj se je seja končala ob 2. uri ponoči. Aleksandra Nana Rituper Seja občinskega sveta Kakšna bo celostna podoba Lendave, mesteca Peyton Kako se bo razvijala Lendava, kakšna bo njena celostna podoba, kakšno naj bo tam življenje, kaj naj dovolijo in česa ne, so razpravljali na 17. seji občinskega sveta. Alenka Galič - Kekec je predstavila nov grb in zastavo Občine Lendava. Na razpis se je prijavilo trindvajset natečajnikov iz vse Slovenije, predloge pa jih je oddalo enajst, od teh dva nista bila popolna, saj nista vključevala celostne podobe Lendave. Komisija je tako izbirala izmed devetih predlogov in izbrala predlog arhitektke Ka-tjuše Krajnar iz Ljubljane. Vse je kazalo, da so svetniki zadovoljni z izbranim grbom in zastavo, še posebno ko so videli druge predloge. Potem pa je madžarska narodnostna skupnost nasprotovala obravnavanemu osnutku. Po njihovem mnenju je izbor zgodovinskega pomena, zato so predlagali tristopenjski sprejem, da bi lahko sodelovalo več strokovnjakov. Župan ni bil ravno navdušen nad njihovim predlogom, poleg tega jim je povedal, da tristopenjskega sprejema po občinskem statutu ne pozna, ampak le dvostopenjskega. Predlog madžarske narodnosti je v prenesenem pomenu pomenil, da bi postopek izbire grba in zastave ponovili, torej še enkrat bi morali dati razpis in še enkrat bi morali podeliti nagrado, kar pa znaša 350 tisoč tolarjev, to bi seveda šlo iz proračuna občine. Občina pa bo še naprej funkcionirala brez občinskih simbolov in celostne podobe. Mnogi svetniki so se ob tem spraševali, zakaj je to potrebno in kaj bi z novim razpisom občina pridobila. Predsednik Anton Balažek je dodal, da je komisija grb in zastavo korektno sprejela, možnost vplivanja pri odločitvi pa je imel tudi predstavnik madžarske narodnosti, vendar tega ni izkoristil, saj se sestanka ni udeležil. Balažek je tudi zahteval, da navedejo argumente, zakaj so proti. Osnutek odloka o grbu in zastavi so sprejeli, na pobudo Jozsefa Balaska pa se bodo kmalu sestali vodje strank, predstavniki občine in madžarske narodnostne skupnosti in odbor za družbene dejavnosti, ki se bodo uskladili o grbu in zastavi. Na seji so obravnavali tudi predlog za spremembo imen ulic. Razprava o tem poteka že nekaj mesecev na več ravneh, v krajevnih skupnosti in zborih občanov, vse pa se bolj ali manj konča s prerekanjem in mnogimi izpadi. Uspeli so sprejeti le kompromisni predlog, da se bodo tako poimenovale nove ulice. Župan Jožef Kocon je dodal, da je potrebno na to gledati realnejše, saj nove ulice ne bodo nastajale kar tako. Kot beli dan pa je jasno, da si krajani ne morejo sami izbirati imen ulic. Jurij Komloš pa je predlagal spremembo imen ulic, ki so ideološko sporna. Nič kaj strankarska, ampak bolj generacijska razprava pa se je začela zaradi nočnega življenja v mestu Lendava. Po deseti uri je namreč v mestu vse zaprto. Župan se je zavzel za to, da se v mestu nekaj ukrene. »V Lendavi je v središču vse zaprto, po drugi strani pa želimo razvijati turizem. Drugod v mestih je vse zunaj, tu pa ni ničesar.« Velik krivec za to naj bi bila tudi krajevna skupnost, ki vse prepoveduje. Pred kratkim so v KS prepovedali postavitev lesenega objekta v bližini cerkve z razlago, da se tam zadržujejo verniki. Milan Vajda, predsednik KS, pa je pojasnil, da KS mora imeti neko težo, ker je drugače sploh ne potrebujemo. Miklos Tomka je dodal, da če se Lendava ne namerava ekonomsko razvijati, potem je bolje, da se vse zapre. Župana pa je zaskrbelo tudi to, da še niso stekle priprave za organizacijo lendavske trgatve. Ker so na zadnji seji načeli veliko tem o ureditvi celostne podobe mesta in življenja v Lendavi, je Balažek predlagal, da pristojni odbor za varstvo okolja in urejanje prostora do prihodnjič pripravi svoj predlog. Aleksandra Nana Rituper Izredna seja OS Radenci predvsem zaradi gradnje plinovoda Izbrali najugodnješega ponudnika Posamezni naročnik naj bi plačal 587 mark v tolarski protivrednosti Potem ko so se v Občini Radenci odločili, da bi bilo koristno in potrebno zgraditi omrežje za oskrbo prebivalstva z zemeljskim plinom, so objavili tudi javni razpis za dodelitev koncesije najugodnejšemu ponudniku. Prispele so tri ponudbe, rok za izbiro pa je potekel 23. tega meseca, zato so minuli petek sklicali izredno sejo občinskega sveta, na kateri so sprejeli sklep za dodelitev koncesije in obravnavali še nekatera druga vprašanja. Na razpis so prejeli 3 ponudbe, poslali sojih Slovenski plinovodi Ljubljana, Adriaplin Ljubljana in Mestni plinovodi Koper & Europlin Trbovlje. Po presoji posebne komisije, v kateri so bili Jože Šafarič, Geza Sočič, Teodor Fišer, Zdenko Lazar in Jože Žibret, ter upoštevaje analitske podatke, ki jih je pripravil dipl, inž. strojništva Franc Kuhar, je najugodnejša ponudba firme Mestni plinovodi Koper skupaj s firmo Europlin Trbovlje. Le-ta med drugim predvideva začetek del po podpisu pogodbe, rok dokončanja pa je 12 mesecev. Število porabnikov v prvi fazi naj bi bilo 587, v končni pa 1570. Njihov vložek (vključno s števcem) pa naj bi znašal 587 nemških mark v tolarski protivrednosti. Občinski svet je soglasno podprl predlog sklepa komisije, s tem da mora biti nosilec pogodbe firma Mestni plinovodi Koper. Obenem so sprejeli odlok o spremembi odloka o oskrbi prebivalstva s plinom, in sicer so črtali 23. člen, v katerem je bilo določeno, daje v primeru, ko je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, slednji upravičen zahtevati od koncendenta (občine) povračilo stroškov. To bi lahko namreč pomenilo, da bi občina morala pokrivati izgubo. JOŽE GRAJ 8 vestnik, 27. junijaj^ estnik Malo romantike ne škodi Stari fijaker, ki se je vzel iz bogve katerega obdobja naše preteklosti, je pred dnevi zacijazii po tlakovanih cestah našega mesta. Začudo ob tisti uri ni bilo na njih množice hrupnih, okolju tako neprijaznih vozil; kot da seje čas premaknil nazaj... Kdaj smo sploh to nazadnje videli? Počasi, dostojanstveno sta stopala ljubka konjiča pred okrašenim fijakerjem, na katerem sta sedela mladoporočenca - ona, vzravnana, vsa v belem, kot se spodobi, on stasit, malo sklonjen k njej, kot da se zaveda odgovornosti, ki jo je prevzel ... Romantična vožnja iz preteklosti se je ustavila pred Šopingom v Slovenski ulici, kjer je Vrtnarstvo Murska Sobota v dneh od 10. do 15. junija že drugič organiziralo slovenski cvetlični festival. Verdijeva glasba je preplavila središče mesta. Tudi tega najbrž v njem še nismo slišali, preveč smo navajeni na glasbo iz lokalov, ki si jo pač po naključju ali po svojem okusu (!) izbere kak natakar. Tudi zato je bil ta dan nekaj posebnega, vzvišenega, drugačnega, kot smo vajeni. Razbil je monotonost našega včasih tako pritlehnega sejmarskega mesta. Pohvalimo naj organizatorje - vodstvo Vrtnarstva za to idejo, gospo Olgo Varga in gospe cvetličarke Olgo Koroša, Zdenko Matuš in Tatjano Bagar, ki so s svojimi cvetličnimi umetninami spodbudile marsikateri mladi par, da so je odločil za pot pred oltar. -ec Iz gasilskih društev Prireditve in tekmovanja gasilcev Kljub slabemu vremenu ob koncu preteklega tedna so gasilci v Prekmurju priredili več tekmovanj in zaznamovali gasilske jubileje. Že v soboto so bile sektorske vaje. V Vadarcih se je pomerilo 15 gasilskih enot, v Košarovcih je nastopilo pet enot in prav toliko v Vučji Gomili. Rezultati so bili dobri in najboljši so prejeli pokale. V nedeljo so v Gerlincih prevzeli novo orodno vozilo znamke Ive-co, ki je gasilce in občino stalo 5.500.000 tolarjev. Vozilo je v navzočnosti 180 gasilcev, od teh jih je bilo 30 iz Avstrije, predal župan občine Cankova - Tišina. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki obrambe za zaščito in reševanje. V Lončarovcih so proslavili 70 let uspešnega dela gasilskega društva. Ob navzočnosti številnih gasilcev je predsednik GZS Ernest E6ry zaslužnim članom podelil odlikovanja. Prireditev je s svojo navzočnostjo počastil tudi župan občine Moravske Toplice Feri Cipot. Gasilci v Matjaševcih so proslavili 50 let obstoja. Prireditve seje udeležil tudi župan občine Kuzma Grad, ki je hkrati kot predstavnik GZ Murska Sobota izročil zaslužnim članom odličja GZ Slovenije. V Krogu so priredili sektorske vaje, ki se jih je udeležilo 23 gasil- skih enot, ogledal pa si jih je župan . Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Najboljše enote so prejele pokale. Na sektorskih vajah v Noršincih je bilo 22 gasilskih enot, med njimi tudi pionirske in mladinske ter enote članic. Slabo vreme ni vplivalo na rezultate in so dobri. Sektorski štab je najboljšim podelil pokale za doseženi uspeh. Na sektorskih vajah v Predano-vcih je tekmovalo 19 enot, od tega enote enote članic in tri pionirske enote. Doseženi rezultati so vredni hvale, najboljši tekmovalci pa so dobili pokale. Kmečki praznik v Banovcih Turistično društvo B* vci si je zadalo za e kaj pester Ena najvecjih nalog ganizacijatradicionH Py reditve Kmečki P a Banovcih, ki jo bod popestrili še s p^ Čanjem traktoristo stavo kmečkih dobrot vPovorkib°^ vali tudi člani dmg^ dtimerji) Johana Ljutomera. j. Prireditev bo Joj od 12. ure dalje. F. GOMBOC ■ GORNJI PETROVCI - Občina Gornji Petrovci bo v tem letu poskrbela za modernizacijo več cest; v KS Križevci bodo asfaltirali cesto na Kukeču in v Košarovcih, v KS Gornji Petrovci bodo modernizirali cesto v Peskovcih, v KS Šulinci pa bodo končno prišle na vrsto ceste v Ženavljah, Neradnovcih in Stanjevcih. Občina je za ceste namenila 50.000.000 tolarjev. (J. Ž.) ■ TIŠINA - Občani so dobili obvestilo, da pripravljajo gradnjo kanalizacije in da naj bi v ta namen podpisali pogodbo. Naložba ne bo ravno poceni, vendar bodo gospodinjstva prispevala le del denatja, glavnina pa bo šla iz drugih virov, tudi občinskega. Z gradnjo osnovnega kanalizacijskega omrežja naj bi začeli že v tem letu. - Pridobitev za Tišino botudi poslovno-stanovanjska stavba. Gre za prenovljen in razširjen nekdanji zadružni dom. Menda vsi prostori še niso oddani, zato je še možnost, da se kdo odloči za nakup. Cena kvadratnega metra površine je manj kot 2.000 mark v tolarjih. (F. Ku.) ■ BORAČEVA - Krajani dela Boračeve so si dlje časa prizadevali, da bi nekdo končno zgradil most čez Boračevski potok, katerega so prečkali kar po strugi. Premaknilo pa seje šele po nastanku Občine Radenci. Taje namreč poskrbela za zgraditev mostu, vrednega 6.000.000 tolarjev. Zgradilo ga je podjetje Vodno gospodarstvo Murska Sobota. (L. Kr.) Na nedeljske volitve! SKB-BANKA v Ljutomeru SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA. RAKIČAN, Lendavska 3 9000 MORSKA SOBOTA OBJAVLJA ŠE PROSTA VPISNA MESTA V PROGRAMIH: KMETIJSKI TEHNIK KMETOVALEC KMETIJSKI DELAVEC 4 letna 3 leta 2 leti Učenci in starši, še je čas. da nam lahko zaupate. Pri izbirnih vsebinah bomo dali več poudarka poglavjem iz vrtnarstva, gospodinjstva in podjetniškega usposabljanja. Naši diplomanti se uspešno vpisujejo na visoke in višje šole. Pridobijo tudi veliko praktičnega znanja za uspešno kmetovanje ali zaposlitev. V nedeljo, 30. junija, bodo v Murski Soboti volitve v svete mestnih četrti. V ta namen je občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota pripravila vse potrebno za nemoteno izvedbo volitev, ki bodo na različnih glasovalnih mestih od 7. do 19. ure. V največji Mestni četrti Center bodo volilci izbirali 11 članov sveta, v preostalih štirih mestnih četrtih pa po sedem članov. Ker v Mestni četrti Center živi več kot šest tisoč prebivalcev, imajo kar štiri volilne enote, drugje pa po dve. Volitve v organe soboških mestnih četrti bodo po večinskem sistemu, pri čemer so v kandidacijskem postopku lahko sodelovale tako skupine volilcev kot posamezne politične stranke. Tudi v vseh 14 krajevnih skupnostih Občine Moravske Toplice bo ta konec tedna dokaj živahno. Volili bodo namreč nove svete KS. Ti bodo večinoma petčlanski (Andrejci, Filovci, Ivanovci, Krnci, Noršinci in Selo-Fokovci), 6-član-ski bo v KS Bogojina, 7-članski v KS Martjanci, Moravske Toplice, Motvarjevci, Prosenjakovci, Ratko-vci in Sebeborci, medtem ko bo v KS Tešanovci 11-članski. M. JERŠE Da bi bili bližje strankam11 SKB-banka je vseslovenska banka s prek 50 enotami po vsej Sloveniji. To ji omogoča, daje zelo blizu svojih strank. Tudi v Ljutomeru. O poslovanju in storitvah ljutomerske ekspoziture smo se pogovarjali z vodjo enote Aleksandrom -Samcem. Kdaj je prišlo do odprtja vaše ekspoziture in kaj je bil razlog za tako odločitev SKB-banke? Samec: Z ustanovitvijo SKB-banke v Ljutomeru novembra lani se je banka želela približati strankam, saj je pred tem velik del občanov s tega območja opravljal svoje bančne posle v enotah SKB-banke v Murski Soboti in Gornji Radgoni. Hkrati je banka z odprtjem ljutomerske enote s svojimi storitvami pokrila vse štiri nekdanje pomurske občine, saj je že pred tem imela svoje enote v Gornji Radgoni, Murski Soboti in Lendavi. Verjetno v svojem okolišu niste sami. Kakšen je vaš konkurenčni položaj? Samec: V Ljutomeru smo se pojavili kot tretja banka, in sicer poleg Pomurske banke in Slovenske investicijske banke. Ugotavljamo, da so naše storitve v primerjavi z drugimi bankami konkurenčne, predvsem pri čekovnem poslovanja in posojilih občanom. Vaša ponudba je namenjena občanom. Za katere storitve se ti najbolj zanimajo in kakšna je sicer vaša ponudba pri poslovanju s prebivalstvom ? Samec: V naši ekspozituri ponujamo storitve kakršni občanom, medtem ko se podjetja za joVno Ii bančno storitev lahko obrnejo na enoto SKB-banke v Murski So o največ povprašujejo po posojilih e vj'r«' stah vezav tolarskih in deviznih sre a]napa nutna novost je rentno varčevanje, aturjStične so tudi kratkoročna posojila aranžmaje pri podjetju Kompas Ho Ali ponujate tudi katere dodatne mo imate sefe, bančne avtomate zn oljena J Samec: Seveda. SKB-banka je op.ovanje,oC1 tehnologijo za nemotčno bančno po edjna računalniške opreme do bankoma o • bančna enota v občini Ljutomer1 ^neni11 ponujamo v najem sefe, ki so po na njenja med dopusti najprimernejši način neniarljiva' dnosti, saj je njihova najemnina za f Pri poslovanju s prebivalstvom s° stra^ rane prilagajati ponudbo Kako vi merite njihov »utrip«, v kakšni so vaši načrti za Pr‘^n0St'e^ str .. Samec: Največ informacij o P° ob ba°c vsekakor pridobimo z osebnim sti nem okencu. Taka informacija Je jaII)os’ dostojnejša in najkonkretnejša. da brez uvajanja novosti ne gre-,' pjnar0^1, no pripravljamo na izdajo novi prep1'^ in domačih kartic. V naši enoti s prihoo11 da bo ekspozitura v Ljutomeru tu sti upravičila svoj obstoj in vlaganj y. Sodelovanje v akciji za naj... kmetijo je za slehernega gospodarja in njegovo družino svojevrsten izziv, kije povezan s potrditivijo več generacij trajajoče usmerjenosti v kmetijsko dejavnost. Da bi bila kmetija urejena in primerno grajena, na kateri se vzorno in okolju prijazno kmetuje ter spoštuje tradicijo, se je potrebno marsikje odločiti za delno ali celo popolno obnovo obstoječih objektov. Pri celostni podobi določene kmetije igrajo pomembno vlogo poleg stanovanjskih objektov predvsem gospodarska poslopja, ki morajo s svojo uporabnostjo in estetiko (oblikovanjem) sovpadati z usmerjenostjo celotne kmetije in se vklapljati v pokrajino na obeh straneh reke Mure. Kot tipičen predstavnik ljudske arhitekture, ki priča o načinu življenja in dela na podeželju, je izredno razširjen gospodarski prostor na panonskem ozemlju skedenj, v SV Sloveniji imenovan tudi pod, giim-no ali giimlo. Je najvažnejše go-podarsko poslopje poljedelca in se kot »skuria« omenja pri alpskih Slovanih že v 8. in v začetku 9. stol.., na Tolminskem pa leta 1377 kot »curia«. Njegova razširjenost in popularnost je veliko manjša kot pri kozolcu, funkcionalnost pa poleg shra-njevalne, odlagalne (za orodja) in sušilne (pri kozolcu) razširjena še na predelovalno. Skedenj je navadno ves lesen, zgrajen iz vodoravno ležečih brun in razdeljen na več prostorov, namenjenih za: - svisli, kamor spravljajo seno in/ali slamo (v Prekmurju, na Dravskem polju in v Prlekiji rabi za to parma), - giimlo (po katerem se imenuje celotno poslopje), kjer se žito predeluje, mlati, čisti, meri; sla- MnEU.C\> KoriSTVUKCfiA šrieorac Katka iSlA STKOfNlkl ROCICA KAžfKAjo SIAMA RIO« dksna vrata skedenj (avtorica risb Simona Kosi - Križnar, dipl. inž. ma se pripravlja za šope, potrebne za prekrivanje streh ter - prostor, ki služi za shranjevanje vozov in orodja (ponavadi pod podaljškom ostrešja zunaj skednja), t. i. hiita, lopa, podkapjača. Ko se je mlačev žita z otepanjem, s cepci ali z živino s prostega prenesla pod streho, so bili postavljeni veliki bruna-sti skednji za mlačev, ob straneh pa sta bili dodani ena ali HSniK dve parmi za shranjevanje sno-pja pred mlačvijo, pozneje pa za slamo in seno. Eden najznačilnejših primerov slovenskega ljudskega stavbarstva iz preteklih stoletij je bil čez 150 let star skedenj Konrada Ni-derla iz Spodnje Ščavnice 82 v občini Gornja Radgona. Pred par leti so skedenj porušili, saj je bil v zelo slabem stanju (70- do 80-odstono propadel) in seje zaradi močvirnatih tal severna stena močno pogrezala. Ostala pa je leta 1991 zbrana dokumentacija v obliki monografije, ki obsega predstavitev in predlog načina prenove navedenega objekta. Danes nam lahko rabi kot zgled obnove podobnih ali kot načrt za postavitev že nekdaj stoječih skednjev na območju SV Slovenije. Današnja funkcionalnost skednjev je le še dvojna: shranje-valna in (delno) odlagalna, predelovalna funkcija pa seje z uvedbo kombajnov popolnoma izgubila, saj le-ti žito naenkrat požanjejo, zmlatijo in očistijo plev. Kjer se kmetje preusmerjajo v poljedelstvo in ne redijo več živine, kateri Čelna stran skednja v povezavi z novozgrajenim PoS' 0 o gem turizmu (J vUp0^ mu), objavljeno v 29l-2 |H' št H/l9907'negan3 uveljavitev taf t rizma so glavni atfin A ljudje, ki kmetijah, saj a^ življenja m biVain’ J stavbarstvu e hranski ku turi tv uf|St.c nendelpnhoduJ . nudbe. V Program 0 anitve« / nekdanje v'06^ dstaVi gumlu, nrai j s1 u in uporabe s a stfeh: mBL dobna vloga P jo .e. ‘ j Objekta ali c ,/ Roman3 SI-* bi polagali seno kot krmo ali slamo kot steljo, izginja tudi shra-njevalna funkcija. Za množico strojev, naprav in orodja pa se gradijo ogromne z opeko zidane in okolju neprijazne garaže (kar se je zgodilo tudi na domačiji Ni-derlovih!) in s tem skednji izgubljajo svojo zadnjo odlagalno funkcijo. Za ohranitev skednjev zaradi njihove estetske oblike, naravnega, okolju prijaznega materiala (les) in navsezadnje uporabnosti tudi v prihodnje je odločilnega pomena usmeritev v turizem. Z akcijo za naj... kmetijo želimo strokovnjaki opozoriti na možnost vključevanja obstoječih, vendar delno ali popolnoma neuporabnih in propadajočih objektov v celostno ponudbo pomurskih kmetij. Leta 1990 so dijaki Srednješolskega centra tehnično-peda-goške usmeritve iz Murske So- 1 ^M_27.Junija 1996 metijska panorama klicano prvo ocenjevanje v okviru letošnjega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni U U d U d Predvsem množičnost, kakovost pa šepa Rokovna komisija je ocenila mesne lzdelke v domači in suhomesnate izdelke ^dnarodni konkurenci 14^?^ b° košnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo tokrat že [J.e e cez •Iva meseca, se priprave nanj končujejo. Vse razpoložljive Haif?e,)()vto'ne so oddane, vsebinski del bogatega strokovnega progra-«ceniw^0V?^en’ do začetka sejma pa se bo zvrstilo še več strokovnih ’ teh nam' ie ze ocenjevanje mesnih izdelkov, ki je letos potekalo koncu tk urencah, kot smo lahko slišali na novinarski konferenci ob Minrf,e^? °cenjevanja, so organizatorji z njim nadvse zadovoljni. Ce bi Eriave« a-a ocenjevanja bila takšna kot to, potem bi po besedah Janeza oceniev’. aktorja sejma, lahko govorili o velikih razsežnostih letošnjih lani v „ . a letošnjem je namreč sodelovalo precej več razstavljalcev kot Slarnem n'teV So dobili več izdelkov, med sodelujočimi je nekaj novih v Podjetij, ponovno pa se pojavljajo tudi nekatere večje d elovalne industrije, ki jih v prejšnjih letih ni bilo na sejmu. n° ocenjevanje suho-^izdelkov iz dežel skupno- sti Alpe - Jadran, ki je bienalno in ga zato pripravljajo vsako drugo leto, je bilo letos nekoliko širše, saj so se na njem pojavili tudi izdelovalci suhomesnatih izdelkov iz Španije, poleg njih pa so poslali izdelke v ocenitev še izdelovalci iz Švice, Hrvaške, Avstrije in Slovenije,- s svojimi izdelki pa tokrat žal niso sodelovali Italijani in Madžari. Za najvišja odličja seje potegovalo 57 suhomesnatih izdelkov iz omenjenih držav, mednarodna strokovna komisija pa je podelila 4 zlate, 19 srebrnih in 16 bronastih medalj, najvišje priznanje, modri trak kakovosti, pa je prejel Kras Sežana za nedimljen kraški pršut. Med državami so se najbolje odrezali Švicarji, ki so poslali v ocenitev 10 izdelkov in zanje dobili 3 zlate, 5 srebrnih in l bronasto medaljo. V domači konkurenci je bila letošnja udeležba izredno množična, saj je s svojimi izdelki na ocenjevanju sodelovalo 23 izdelovalcev s 373 izdelki, žal pa je skoraj polovica (184^ izdelkov ostala brez_priz-nanj. Po besedah Božidarja Žlendra, predsednika strokovne komisije, je to posledica strožjih kriterijev, ki sojih sprejeli pred letošnjim ocenjevanjem, saj so pravilnik prilagodili normam, ki jih uporabljajo na drugih tovrstnih evropskih ocenjevanjih. Po prvih podatkih je vrhunsko kakovost doseglo 12 izdelkov slovenskih izdelovalcev, vendar ti rezultati še niso dokončni, saj je po novem pravilniku potrebno opraviti še laboratorijsko analizo le-teh. Tudi šampion kakovosti in nosilec kakovosti za letos bo znan šele v prihodnjih dneh. Velja pa splošna ugotovitev, da je kakovost izdelkov dobra, čeprav je kar 23 izdelovalcev, ki za ocenjene izdelke niso dobili priznanja. Jim bo pa to gotovo dobro napotilo za naprej, kako še izboljšati kakovost. Novost letošnjega ocenjevanja je tudi, da so vzorce jemali inšpektorji iz ekspeditov izdelovalcev, zato ne more prihajati do očitkov, da so izdelki namenjeni le ocenjevanju, na trgovskih policah pa jih ni mogoče dobiti. LUDVIK KOVAČ ^rska Sobota v - ečje spodbude za razvoj kmetijstva na Predi S" za kmetijstvo m prehrano je Oddelek za gospodar- o uvedh^6 dejaynosti Mestne občine Murška Sobota pripra-Gl '^jem t' Subvenc’j za pospeševanje in razvoj kmetijstva v letu ok Prvega s$ 3 poseljej obdelani področji poljedelstva in živinoreje. 'stenju zel°Se ^točili, da z 2 milijonoma tolarjev prispevajo k po-waiavo. Take^a<*arstv^ ’n oskrbe mestne občine z doma pridelano »(st Ceno s° °d° Za Vsc ti®16’ k' sadike pridelujejo doma, regresirali l?Hve ,i'nenav v'šmi 20 odstotkov. Če pridelovalec prideluje več Jk|ii izda te °ra minimalna količina sadik 40.000 kosov. Potrdi-lll Jetike a£Sa.^ 2.000 to-Sk^no %vV' 2aUnii r°rvabl11 milijon 8u.°beh n S r°k za oddajo 's A- %?eptembra d JS'rok’toje hZPoMe . kpa velJa za strpnost J'Da bi izb°ljšali talln kolobarja, po- večali vsebnost humusa, ozelenitve površin in preprečevanje izpiranja nitratov v podtalnico bodo regresirali nabavo semen za strniščne posevke. Predvidena skupna vrednost regresa znaša dva milijona tolarjev. Pri tem je vrednost regresa odvisna od vrste strniščnega posevka,>in sicer od 53 tolarjev za kilogram ohrovta in ogrščice do 120 tolarjev za face-lijo. Tudi v živinoreji bodo uveljavljali regresiranje. To velja tako za nakup plemenskih telic in krav molznic kot za prašičerejo in drobnico. Tako je za obnovo iz lastne črede namenjeno l,2 milijona tolarjev, pri čemer je za 40 živali mogoče dobiti regres v višini 30 tisočakov, za nakup pa 800 tisoč SIT oziroma 40 tisočakov regresa za 20 živali. Pri prašičereji nameravajo v prvi vrsti spodbuditi nakup kakovostnih plemenskih živali za izboljšanje prireje mesnatih pasem prašičev. V ta namen so zagotovili 980 tisoč tolarjev. Za plemenske merjasce znaša regres 10 tisoč tolarjev za enega, za breje plemenske mladice 8 tisočakov, za čistopasemske mladice in ustrezne križanke pa 5 tisoč SIT za eno. Rok za vložitev zahtevka je v obeh primerih 15. december. Da bi pospešili razvoj dopolnilnih dejavnosti in rejo drobnice so uvedli regres za nakup kakovostnih plemenskih ovac in koz. Vrednost regresa znaša za samce 10 tisočakov, za samice pa 5 tisoč SIT, skupna vrednost regresa pa se je povzpela na 980 tisoč tolarjev. Na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota pričakujejo vloge najpozneje do 15. oktobra letos. Prav tako bodo za izdelavo projekta uporabe geotermalne energije v kmetijstvu okvirno namenili milijon tolarjev. Cilj tega ukrepa je strokovno preveriti možnosti uporabe tega naravnega vira. MILAN JERŠE j ^alna kmetijska opravila I toči avrtninoo V vinogradih po toči po V vinogradih po toči I2 E ali TILT25O EC ali FOLI- IT ir ■r S> Posevke v -k >o2a ^.P^Bnočim ^iio^toah ram11' ram’ k-ier Si kdasebo?ce’veIika %50tPrvS^P°j^ b<> naJPrej škraS|Čito PriP°-^m^/ipravki z bak-rkljim lahko »b. Jciai, Potfungicid ■ šaj po njih, banda hudičeva!' V to si je premislil. Vrnil jintj^ nje in voz. Tekli so v vas. N®c' vilist jim je dal stare cunje, vT mando so sporočili, da sojih^ bili ustaši. Čez tri dnijePn^ UDBA. Ker sojih ustašiizp^ sojih partizani odbolžili iz^r vojaške tajne, Jože Varnbergti drugi vojak sta dobila trii"e zapora, vodnik pa pol IM", jim ni verjela niti besedice, te to, da si je Vamberger "b bo" dal doma narediti čevlje, n"1 ” verjeli. V zaporu so jih maltte H, tiščanje pištole vUS‘aiej. vsakdnji obred. Ko jih nh° tretirali partizani, sojih Bili so lačni, v majhnem pr°s' kjer je bilo natrpanih 120 nikov, ni bilo dovolj zrak ■ treh mesecih je šel v BjeloM gaje zaradi »sramote' venski častnik. Po nekaj d« prišla vest o demobilizaM * peljali sojih v Pakrac. Pisalo^ leto 1946. Končno doma } Ko seje vrnil domov, ni^ °d države ničesar. Resje Pozneje dobil Titovo medalj0 , hrabrost, in so mu pri P0^^ Priznali dvojno štetje, toda ve je ostal ožigosan kot nemik biliziranec. j. Tudi nobenega povračila ne škode ni dobil, niti od cev- Čeprav je bil včlanjen v . zo borcev, ni imel od tega no Praktične koristi. Po vojni, za . času informbiroja, so tiskali nanj, vendar jim je s°aj vanje odrekel. Kojihje^. rekoč, naj si podatke iščejo ^ je, so ga pustili pri miru. Lju'L/ ga gledali po strani. todaPr j je, morda tudi zato, kerje:. doma in se ukvarjal z vM štvom. tl 8 v n P d i s P Čez Romunijo v Jugoslavijo 1. brigada NOVJ, ustanovljena v ZSSR je 29. julija krenila iz taborišča Karasevo na železniško postajo v Kolomno. Z vlakom so jih odpeljali skozi Moskvo, Kalu-go vse do Prvomajska in Bjelcev. Mesec dni pozneje so prestopili sovjetsko- romunsko mejo na mostu čez Brut. Od tam so morali peš. Vsako noč so prehodili najmanj 60 kilometrov, podnevi je »Pozadina« Ker je bil ranjen, je lahko na sremski fronti ostal v »pozadini«. Sprva je lupil krompir, nato je vozil konje. Iz Slavonije so šli zopet v Brčko. Tri dni so ga napadali in nato zavzeli, ujeli so 800 domobrancev, Nemci pa so ob begu spustili v zrak most čez Savo. S čolni so se peljali nazaj v Slavonijo, od tam naprej so šli proti Svetemu Ivanu Zelenemu, Svetemu Križu, Bjelovarju, Zagrebu in 11. maja 1945 prestopili hrvaško-slovensko mejo pri vasi Imeno. Nekateri so šli proti Celovcu. Nato so morali nazaj v smeri Zagreba, Slavonskega broda, Drvarja, Ključa, Sarajeva, Kragujevca. Tam sojih po dveh mesecih poslali na teren, kjer so lovili četnike. Ujeli sojih 25, med temi samb dva živa, vsi drugi so se z ročnimi granatami »poslali« v zrak. Za božič je lahko šel domov. Ko se je vrnil, je moral v Slavonijo. Ujetnik ustašev, nato partizanski zapornik V Ivangrau je bil Jože Vamberger v šesti konjušnici. Komandant mu je naročil naj odpelje hrano čez Moslavačko goro v neko kotli- Organiziranost Sele leta 1969 so jim m Prvi javni nastop na partiza' #1 slavju v Velenju. Svojo jim je uspelo ustanovi'^ 1984., ko je izšel v san,0Ljgid tudi zbornik Bojna ustanovljenih v SZ Leta 1986 so v Celju dob'" CH in imeli prvo skupšči" . nosti borcev /.Jugoslovan hotne brigade. . ^nji' Leta 1990 so nekateri "p mi dobili rusko odlik"0 hrabrost, med njimi t"d'P oče Milana Kučana, Kučan, ki so ga madžarsk ^3 cijske oblasti poslale na fronto. Padel jev L Peh^ Mii)1 di pri Čačku. V soboto, .^d 1996. so jim podelili sp ^jpOj medaljo. Za prevoz so mJ skrbeti sami, niti kosila " m poi zastonj. Je mogoče poP0 stoletne krivice, opravi" omiliti sumnjičenja? Izbrisati to, da jim . ^f)1 zaupali, da sojih in da od časov inform uživali zaupanja vdorno^ da očitno je dosti že f’ * je bila večina slovenski drugi svetovni vojni tn" (pb sprva v okupatorsko.0^ morski Slovenci v ' ^jsl1 štajerski, koroški nemško, prekmurski0 jol sko). In kaj pravi na y ne pfioOj Vamberger? »Niko^p^ ščim, da bi pretrpe 1 sem jaz v tistih štirih le aT0 N t v ^L27. junija 1996 Najboljši slovenski roman 1995 Kresnik ’96 o Muhavi podelili zdaj že Na najdaljši dan in najkrajšo noč v'et“J°," enski roman preteklega badicionalno nagrado kresnik za najboljši uuvenskih pisateljv m lt»a-Nagrado odleta 1991 podeljujeta Društvo Rajzer »snikDelo. Žirija (v sestavi Silvije Borovni, je izbirala MeakeZor Simoniti, Gorana Gluviča in V i B(). tu s ptičjo hišo 37 deli, med finaliste pa so se uvrsti i. Novak s Cimrami W»er), Florjan Lipuš s Stesnitvijo ,es knij2a) in Jani Virk s (Ohorja), Marko Sterle s Staro hišo (Mladinsk ”5,Potres (Mladinska knjiga). Ce premečete besedo cimre, obfe crime. Tako že podnaslo- romanu Maje Novak naka-njegovo žanrsko specifiko. »man je kriminalka, ki se po pravilih zavija in odvija do razrešitve, ki pripelje do J^ca, pardon morilk (prav »skritih« v naslovu). Roman lmM-Spe^P1^no ženski zaradi se ?anske8a miljeja, v katerem , ®?aja, temveč zaradi pasaž, J'žanrsko specifiko vnašajo »li-«nost«.v romanu nekateri vi- • iih ^^č^istične prvine, ki cev? ■ ° v Pisateljičinem »skli- na pisce’kot ie Randel' W n nake’kot so Toirot in 81 Dodajmo: kdor hoče najti, pač najde. »Napeti« roman boste v poletnih mesecih lahko konzu-mirali kar na plaži. Stara hiša ima kot vsaka stvar oziroma bitje svojo zgodovino, ki jo je potrebno nenehno obnavljati, popravljati, retuširati. Toda ko upokojeni intelektualci Pri kolovratu razpravljajo o preteklih dogodkih, pa naj gre za drugo svetovno vojno ali za osamosvojitev, počnejo to brez dlake na jeziku in v stilu »ženske niso vse kurbe, politika je kur-ba«. Pa vendarle jih določa bližina smrti, ki jim je po odhajanju »bližnjega« vseskozi blizu in zaradi njihove starosti »bližnja«. Je dejanje pisateljskega srečanja Dornik Oko besede s R''ajejese 1°Se in n V Pr®Kniurju, bili so pisatelji in njihovo srečanje, ustvarili so zbranaS,al zbo™k Oko besede. V bistvu je nastala knjiga, v J^ inZ3..^ "»objavljena literarna besedila pesnic in pesnikov, pi-^bese/'11?! ?orei književnikov. In v torek je bila predstavitev zbor- Pn^Uinšč6!, • e pr' za*°žbi Franc - Franc, predstavila pa sta ga Urske n । 'n Tokrat so na predstavitvi domači avtorji, člani M?N-Fef ruzn'cc Društva slovenskih pisateljev Ernest Ružič, Ro-*x’ Karolina Kolmanič, Milan Vincetič, Ob njih pa še Tine a Ra'e’ Rud' Ringbauer, prebirali svojo poezijo in prozo. na šotah8?-na '*teran'b 22. oktobra, svoje zapisane bese-ate'Mega 50 v času de lahko prebirali oni drugi. Kot ecanja od 19. do je Ringbauer citiral Lainščka: p ^rij0 0, ne^ateri drugi pomislijo na Prekmurje, ^°Jka 2^Vn^c'' štorkljah, melanholiji... Jaz pa o ljudeh.« . «°f°b »Tako, da sem se prav pored kratkim ^ah, da b'Pra^a^a' kdaj bom spet popotovala po razdrapanih ei"iar ves ' Pr^a kalne vode, ki se ji nikamor ne mudi, pa as 'tekam leze, se zamika vase.« \ Ča^ n 7-»'^ rvwv, »VI lttnMlltVI /zn AMD tekam leze, se zamika vase.« ANR ^tadinski gledališki festival ^anz - Franc v Ni .p Se 1,0 v Gornji Radgoni začel mednarodni E m Trajai ? 28 kl ie namenjen amaterskim mladins immestih v slo-1. julija, predstave pa bodo na razi lutk(b '1Ski Radgoni. Program festivala ob k Sodelujoči izVredstave’ koncerte ter Prob’emskc p L Češke, Bolga-Belgije, Avstrije, Litve Slovaške, Ceske^ sČ^ijski vWenBe-lme za ta kulturni dog vranPc so nam zaupali fe8ki igalnz in nieE°v sl9vc^k PF m/KO Gornja Radgona in 16 h' n‘ZaM. Organizatorji pa so Z ogledali: Otv^^i referat iz Gradca. In kaj vse si boste lahko og ^K19.Uri°Vpetek, 28. ju-S A°8ramu , "L^u čez Mu- ulični v^d^^ v av’ ten i> v 'Zvedbi Die Di- 22.30 pa J.10 gledališče sta’ Sli, s predstavo Ob 19. 30 bo v kulturnem domu v Gornji Radgoni predstava Kluba prekmurskih študentov Metek f čelo. Ob 21.30 se bo v OŠ Gornja Radgona predstavilo gledališče Theater am Gymna-sium iz Feliacha iz Nemčije s predstavo Mrtvaški splav. Ob 23.30 bo v Handwerkshofu v Bad Radkersbutgu plesna pred- stava Tanz Nacht. ob * A v avstrii- iN NtnVitavy iz C??0 gleda~ Pranr^e S pred’ SrcSk Radgoni g|e?, kamna ob s Un pa se avstrijski V nedeljo, 30. junija, bo prva... predstava ob 9. 30, in sicer v termah avstrijske Radgone, predsta- ( vila pa se bosta Theatdr in der ( Hose iz Slovaške s predstavo Po- ( šast in nenavadna princesa, Carl Franc iz Gradca pa s predstavo Romeo in Julija Remix Big Band Villach. ( Ob 19.30 bo na gimnaziji avstrijske Radgone predstava Are- । na, ki jo izvaja Theatrical Depart- । ment Sofia iz Bolgarije. Ob 21.15 bo v Kulturni dvorani v ulturna obzorja Čeprav v staro hišo prihajajo novi stanovalci in se nad starimi odpira nebo (tako dobesedno kot simbolično), ostajajo v njej »bogci«. Starci s pogledom na smrt, z bolj ali manj skritimi ljubeznimi in bolj ali manj spoštljivim tovarištvom. Morda je bližina smrti ustvarila mit modrega starca. Tukaj so, samo opaziti jih morate. Prvoosebni pripovedovalec daje romanu avtobiografsko noto. Ob branju se boste lahko večkrat nasmehnili ali celo zasmejali, čeprav boste zaman iskali (literarne) kvalitete, ki bi presegle vsakdanji realizem. Stesnitev: neogibni, a sumljivi opravki z zmedo. Zgodovinski roman. Prostor: južnokoroški trg Kapla. Čas: poudarek na letu 1670. Zgodbo Lipuševega romana je J. Strutz opisal takole: »Zgodba sicer gradi na načelu kolektivnega romana, a poleg tega poudarja paradigmatične osebnosti in ustanove tega časa, recimo cerkveno oblast, sodstvo, herezijo, socialne in ekonomske razmere, podeželske šega in navade, navsezadnje pa tudi spopad reprezentativnih posameznikov s sistemom cerkvene in civilne oblasti. Pisatelj se izogiba premočrtni konstrukciji zgodovinskega gradiva, ki se v boga- »Ne, Rudi, ti ne. Mi domači ne bomo brali - samo Slovenci.« Zbornik je razdeljen v tri sklope, v prvem so vtisi pisateljev s srečanja, v drugem so pesniška besedila, v tretjem pa so prozna besedila in aforizmi. Svoja še neobjavljena besedila je poslala večina udeležencev srečanja, poleg že prej naštetih še Tone Partljič, Milojka Žižmond - Kofol, Milan Dekleva, Tone Pavček, Maja Vidmar, Dušan Šarotar, Alojz Ihan, Marjan Tomšič in Vlado Žabot. Nekateri prispevki se zelo navezujejo na srečanje, drugi manj. Nekateri so govorili v poeziji, drugi v prozi, nekateri so napisali nekaj strani, drugi samo kakšno vrstico. Iz vsega , zapisanega pa je razvidno, da se jih je ta pokrajina dotaknila. Česar niso književniki povedali z besedami, to je Jure Zaflne-ker zabeležil s fotoaparatom. tem, izredno izoblikovanem pri-povedovalčevem jeziku in v povezavi z analitičnim, ironičnim pripovedovanjem v fiktivnem prepletu zgodovinskih osebnosti malodane osamosvoji, tako da umetnina postane pravo spoznavno polje, ki nam lahko razkrije tudi poteze sodobnega zgodovinskega obdobja.« Potres v letu 1895 je polje, v katerem Virk lahko zariše »kroniko nenadejane ljubezni«. Najprej Lapajnetova zgodba, nato zgodba Marie de Majo. Nato njuna zgodba. Potres, ki ju raz-druži in znova pripelje skupaj. Ena sama emocija. Za ljudi, ki radi sanjarijo. Ptičja hiša, neomejena z žanrom, ki bi ga morala rušiti. Ženska je toliko, kot ji to povedo drugi. Ne določa se sama. Hči, ki .jo je zaplodil sovražnik. Zato jo žrtvujejo. Dekle, ki jo v Hiši spominov dajejo in si jo jemljejo. Sama se ne daje in ne jemlje. Izsušena, odstavljena, zato nagnana nazaj, nazaj v vaško oblast, kjer vsi vse vedo in nihče nič. Oskubejo ji lasje - naj se ve. Oblast in moč se gradi na številčnosti. Zato je potrebno ploditi. Podtakniti domače meso in tuje pokopati. Ona ne obstaja, deluje skozi voljo in po volji drugih. Zato je pobeg, onstran te in one strani, edini relevantni in hoteni dogodek, ki ga sproži. Zateče se v svoj mir, v nov dom. Pa vendar ni enega, vsem dodeljenega miru. Skupna sta le beg in iskanje lastnega prostora, pa naj gre za Filio, Urija, Kalino ali Dečka, saj šele ta omogoča drugačnost in sploh »biti«. Roman, ki vas bo bral. Sončni mladenič Kresnik je bil okronan za kralja in postal je Sventovit. V kresni noči 1996 so za najboljši roman okronali Pri-čjo hišo Berte Bojetu. AMNA POTOČNIK kulturni koledar PRIREDITVE LENDAVA: V nedeljo, 30. junija, bo na ŠRC (za hotelom. Lipa) festival Folkart ’96. Nastopili bodo nacionalni ansambli iz Gambije (Afrika), Tajvana (Azija) in Karibov (Latinska Amerika). Ob slabem vremenu bo prireditev v telovadnici DOS Lendava! ■ • LJUTOMER: V petek, 28. junija, bo v atriju mestne hiše ob 20. uri koncert Ljutomerskega okteta. LJUTOMER: V soboto, 29. junija, bo v atriju mestne hiše ob 20. uri folklorni nastop KUD-a Razkrižje. ANR avstrijski Radgoni predstava Čas obiska slovenskega gledališkega društva Radsberg iz Koroške. Ob 22.45 pa bo nastopil v meščanski šoli avtrijske Radgone Theatre Universitaire Liegeois iz Belgije s predstavo Popravljeni reflektor. *** V ponedeljek, 1. julija, bo prva predstava ob 9.45 v kulturni dvo-’ rani v avstrijski Radgoni. Theater »C« Svitavy iz Češke bo nastopil s predstavo V peti gumbnici. Ob 10.45 bo nastpilo v meščanski šoli gledališče Himmelgelb iz Salzburga s predstavo Voda živ- Ijenja. Ob 17. uri bo v kulturnem domu v Gornji Radgoni predstava Kje je moj gozd v izvedbi Bub iz Slovenije. Ob 19.30 bo v me-\ . ščanski šoli nastopilo finsko gle- ” ’ dališče Nivalen NuoriSoseufa s predstavo Karhu & Kosinta. Ob 21.30 pa bo y Kulturnem domu v Gornji Radgoni nastopil Ne\y Forms' Theatre Shtrich iz Bolgarije s predstavo Bolero. j Konec festivala bo na gornje-radgonskem sejmišču, ko bosta ob 22.30 nastopili skupini Demo-lition Group iz Slovenije in Can-non fodder iz avstrijske Štajerske. Več informacij in vstopnice (600 tolarjev) dobite pri ZKO Gornja Radgona. Kljub velikim finančnim zagatam festival torej bo, tudi gledalci pa boste pokazali, koliko je festival pomemben! ANR GORNJA RADGONA: V slovenski in avstrijski, Radgoni si lahko od 28. junija do L avgusta, ogledate mladinske gledališke predstave, ki bodo sodelovale na festivalu Franz - Franc. SOBOŠKI DNEVI /. Do sobote, 29. junija, bodo.v soboškem parku soboški dnevi ’96 ž želo bogatim in raznovrstnim c kuitamim programom. Vse prireditve, razen pose- bej omenjenih, bodo v soboškem parku. In če jih naštejemo kar kronološko: V četrtek, 27. junija, bo v soboškem parku ob 19. uri plesna predstava Aplavz, ki bo v ritmu stepa, show dance in jazz baleta. Ob 20. uri bo nastopila folklorna skupina iz Senegala, ves čas od 17. do 23. ure pa bo igrala skupina Royal Flash. n Prva razstava Jureta Zaunekeija V predprostorih grajske dvorane so ob predstavitvi zbornika Oko besede odprli tudi fotografsko razstavo Vestnikovega fotoreporterja Jureta Zaunekerja. Na svoji prvi razstavi je predstavil portrete pisateljev, ki so se udeležili pisateljskega srečanja lani oktobra, poleg tega pa je ob njihovem popotovanju po Prekmurju iskal samo Prekmuije, njegove posebno- sti in značilnosti. Torej tisto, kar dela Prekmurje prekmursko. S svojimi fotografijami, ki so objavljene tudi v tem zborniku, pa je želel dati svoj prispevek temu srečanju in predvsem naši pokrajini. Obljubil je, da to gotovo ni njegova zadnja razstava. Prvo razstavo si lahko ogledate v prihodnjih dneh. Fotografija: Nataša Juhnov, tekst: ANR V petek, 28. junija, bo v Galeriji ob 19. uri otvoritev razstave grafik in multiplov, ki jo je pripravil Muzej konkretne umetnosti Ingolstadt. Ob 20. uri bo nastopila folklorna skupina iz Paragvaja. V glasbenem delu programa pa se bodo predstavili ob 17. uri Nuša Mecilošek, ocf 18. do 23. ure pa bo igrala skupina Agropop. FOTOGRAFIJA: La Tarima Iz Kolumbije. V soboto, 29. junija, bodo ob 17. uri nastopili pihalci iz Ingolstadta, ob 18. uri se bo prestavilo potujoče gledališče za otroke in odrasle iz Kolumbije La Tarima, ob 19. uri pa bodo nastopili Gorički klantoši s goričkimi ljudskimi pesmimi. Ob 20. uri bo zapela Regina, za njo pa bo ob 21. uri na oder prišel še Zoran Predin z Lačnimi Franzi. Ob 23. uri bodo uradno odprli kino na prostem z romantično komedijo Sabrina. Vstopnin za predstave in prireditve soboških dnevov ni! RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate samostojno razstavo likovnih del Bogdana Baroviča. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je odprta razstava akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Predstavlja se z novejšim likovnim ciklusom Inter-mezzozoik. LJUTOMER: V mestnih hiši si lahko ogledate razstavo del Vladimirja Potočnika ml., Vladimirja Potočnika st., Ignaca Premoše, Branka Borita, Andreja Opake in slikarja Milana Hramasa. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru Zavoda (vhodVknjižnico) si lahko ogledate razstavo likovnih del Otroci odraslim. MORAVSKE TOPLICE; V razstavnih prostorih nove občine je na ogled razstava Franca Mesariča. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo likovnih del Vlada Geršaka. LJUBLJANA: V Bežigrajski galeriji se s samostojno likovno razstavo predstavlja soboški rojak akademski slikar Koloman Novak, član društva likovnih umetnikov Slovenije, ki živi in ustvarja v Beogradu. 12 a glasbeni sceni Jazz & Blues Ella Fitzgerald - zadnja diva jazzovskega petja V 78. letu starosti je 15. junija 1996 na svojem domu na Bever-ly Hillsu umrla še zadnja diva jazzovskega petja, Ella Fitzgerald. Po smrti pevk Billie Holidav, Sarah Voughan in Carmen McRea je bila Ella še zadnja jazzovska pevka iz stare garde, ki je še pri svojih 75 letih nastopala na koncertnih odrih. Po amputaciji obeh nog pred tremi leti ji je bilo nastopanje onemogočeno, vendar se petju ni odpovedala. Njen glas so opisovali kot z energijo nabit ekstatični sopran. Za svoje oboževalce je bila vedno le Ella. Za sabo je imela šestdesetletno glasbeno kariero, v kateri je sodelovala s samimi vrhunskimi glasbeniki, ki danes veljajo za ustvarjalce jazza. Rodila se je 25. aprila leta 1918 v mestu Newport News v državi Virginija, kjer si je pridobila samo najosnovnejšo glasbeno izobrazbo. Njen prvi nastop je bil amaterska predstava v znameniti dvorani Apollo Theatre, kjer je pela pesem, ki jo je naučila njena mama. Njeno improvizacijo je slišal član orkestra Chicka Webba, ki jo je predlagal vodji orkestra, ki pa za to ni hotel slišati. Le kdo bi vzel za pevko v popularnem orketru petnajstletno deklico. Vseeno je uspela priti na avdicijo, kjer so jo sprejeli. Začela je snemati z orkestrom in večina teh posnetkov danes velja za klasiko jazza. Ella se je kot mladoletna sirota tako navezala na Chicka Webba, da jo je le-ta posvojil. Po njegovi smrti je nekaj časa vodila njegov orkester. 40. leta so bila čas, ko je ameriška glasba, tudi jazz, doživela neverjeten razvoj. V jazzu se je pojavila nova oblika, imenovana bebop, ki so jo ustvarjali in razvijali Miles Davis, John Coltrane, Diz-zy Gilespy, Charlie Parker in drugi. To je bila glasbena oblika, ki je razvijala neznansko zapletene ritmične in harmonične strukture. V tem kontekstu je bila prav Ella tista, ki je znala svoje pevske sposobnosti najbolje vključiti. Uvajala je način petja brez besedila, ki je temeljilo na pevski improvizaciji in se imenuje »scating«. To ni ■ bila nova oblika petja, vendar je Ella uspela ta način petja najbolje izkoristiti in razviti do stopnje, iz katere so črpali vsi drugi jazzovski pevci. Najprej je sodelovala z Luisom Armstrongom, s katerim sta posnela kopico albumov, med katerimi so najpomembnejši Ella And Luis, Porgy And Bess, Mačk The Knife, Ella in Berlin in druge. Sodelovanje z znamenitim pianistom Oscarjm Petersonom ni rodilo samo izredne glasbe, ki so jo posneli, ampak tudi družinsko srečo, ki jo je Ella sklenila z basistom, ki je igral v skupini, velikim Ray Brownom. Poleg tega je sodelovala še z Countom Basiein, Dukom Ellingtonom, Bennyjem Goodmanom, Tommyem Flanaganom itd. Poleg glasbe, ki jo je prepevala vse življenje, se je ukvarjala tudi s filmi in jih posnela kar nekaj. Največji uspeh je doživel film Pete Kell/s Blues iz leta 1955. V zgodovini jazzovskega petja se kritiki niso mogli zediniti, ali gre v primeru Elle Fitzgerald za veliko umetnico ali zgolj ljudsko pevko, saj kot ustvarjalka glasbe nikoli ni bila dejavna. Vendar pa v primeru njenih občudovalcev ni bilo dileme, saj so jo brez predsodkov jemali kot izredno pevsko umetnico. Med svojim delovanjem je tudi dobila deset nagrad grammy. Med drugim je vplivala tudi na pevce, kot so Frank Sinatra, Tony Bennett in Mel Torm, česar ti velikani nikakor ne zanikajo. S smrtjo Elle Fitzgerald je jazzovska scena izgubila še zadnjo predstavnico, ki je pripadala času, v katerem seje ustvarjala in razvijala jazz glasba. Njen pečat se čuti skoraj povsod, kjer se uporablja jazzovsko petje. Njene naslednice, kot so Abby Lincoln, Diana Reeves, Ca-sandra Wilson in druge, bodo prav gotovo skrbele, da pečat, ki ge je pustila Ella Fitzgerald, nikakor ne bo izbrisan. Iztok R. Btyan Adams Rodil se je 5. novembra 1959 kot Bryan Guy Adams. Kmalu je ugotovil, da je glasbeno nadarjen, kar je dokazal že pri šestnajstih letih. V zgodnjih letih so nanj vplivali glasbeniki, kot so Beatli in Ray Charles. In prav naključje je, da nekaj dni za njim pride v Slovenijo, v Maribor, tudi Ray. Takrat je zapustil šolo in se kot mnogi s kitaro podal na glasbeno pot. S skupino Shock je prekrižaril Kanado. Dve leti kasneje so ga slišali iskalci talentov pri založbi A&M, kjer je podpisal pogodbo. Prvi dve plošči Brayan Adams in You Wan’t It You Got It sta izšli leta 1980 in 1981 in z njima je bil zelo uspešen kot koncertni izvajalec na severnoameriški celini. Prvi večji uspehi na lestvicah so prišli leta 1983, ko je izšla njegova plošča Cuts Like a Kni-fe. In v tem letu je bil na poti kar 283 dni. Pot po lestvicah navzgor se je potem začela tudi v Evropi. Začel je sodelovati z glasbeniki, kot so Tina Turner, Pavarotti, Rod Steward, Sting, Be-lisso Carlise, Motley Crue, Pa-com de Lucio in drugi, povabili so ga k sodelovanju pri različnih filmih, v Pinjk Caddilac, sodeloval je v musiclu The Wall Pink Floydov, z njegovo pomočjo je nastala zelo uspešna filmska glasba (Everything I Do) I Do It For You iz filma Robin Hood, Princ tatov, Have You Realy Loved A Women iz filma Don Juan DeMarco, skupaj z Rodom Stewardom in Stingom pa je napisal skladbo Ali For Love za film Trije mušketirji. Vse njegove naslednje plošče Reckless (1984), Into The Fire (1987), Live Live Live Live ( 1989), Waking Up The Neighbours (1991) in So far So Good (1993) so bile svetovne uspešni- ce. V svoji dolgi karieri je Adams prodal 44 milijonov plošč, njegov hit Everything I Do I Do It Fo You pa je bil v vsej zgodovini najdlje na prvem mestu angleške lestvice in mu s tem pridobil ypstniK27- junija mesto v Guinnessovi knjig* kordov. Da Adams resnično sod P v vrh glasbene ustvarjal priča tudi njegova zbirka « med njimi tudi grammy Nagrada: dve vstopnici za koncert Bryana Adamsa Tokrat imamo za bralce Vestnika posebno nagrado, ki jo poklanja agencija AFK. Še posebno pa todo na svoj račun prišli ljubitelji Brapna Adamsa Nekoga, ki bo pravilno odgovoril na naše nagradno vprašanje, bomo nagradili z dvema vstpnicama za njegov koncert, ki bo v nedeljo, 7. julija, v Kopru. Nastopila bosta še Melissa Etheridge in Shank Rock. Seveda pa ne bo tako lahko, odgovoriti morate na nagradno vprašanje, ki se glasi: Za kateri fiimje bita napisana skladba (Evetjihing Uto)! Do It Far You? a)tMgato b) Robbin Hood e) leav/ng las Vegas Pravilen odgovor je:___________________________________ Pravilne odgovore nam sporočite do 3 Julijani naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Med tistimi, ki bodo pravilno odgovorili, bomo izžrebali nagrajenca, ki bo dobil dve vstopnici za Adamsov koncert v Kopru. Pripišite še svoj naslov in telefonsko številko. V nedeljo, 7. julija, bodo na koprskem stadionu nastopili Bryan Adams, Melis-se Etheridge in Shank rock. ■ ter nacija za oskarja ;a V sv0)1 dosežki in odlikovJ -t6vilne karieri pa je Pr*Pl' ,a otrok6' dobrodele konce*_ benikete ženske v Etiopiji- g tudi za živali in ok tadionS!i Njegova zadnja ^^1» turneja v Evropi s P skoraj v celoti ^uj^ova!6* vprečno 40 tisoč o c|OveniJ0,. letos prihaja k nam , taVjl W Koper, kjer bo dili 1 novo sedmo Plosc0|/Opfi)! Torej, vidimo se v Natečaj Rock maraton v Odrancih ZKO Lendava in Občina Odranci vabita na srečanje mladih glasbenih ansamblov pod naslovom Rock maraton v Odrancih, ki bo 19. julija. Prijavijo se lahko vse domače skupine v »rock« zasedbi ne glede na zvrst glasbe, ki jo igrajo, razen narodnozabavne. Zaželjeno je, da imajo kakšno lastno skladbo in da znajo dovolj suvereno zaigrati vsaj tri skladbe. Do 1. julija morajo skupine poslati tudi osnovne podatke o sebi, in sicer ime ansambla, ime in priimek vodje, naslov s telefonsko številko, zasedbo po inštrumentih, ime in priimek vokalista, naslove vsaj treh do petih skladb z dolžino skladbe ter pogoje nastopa. Podatke pošljite na naslov ZKO Lendava, Partizanska 2, 9220 Lendava, ali po telefonu 75 289. Organizator bo povrnil stroške prevoza in večerje, podelil pa bo tudi nagrado v vrednosti 1000 nemških mark. Novice od tu in tam V torek, 9. julija, bodo v Hali Tivoli nastopili Sex Pi-stolsi. Na oder pridejo ob 21. uri. i' ' V Pragi bodo 26. junija nastopili Red Hot Chillie Peppers. V upanju, da ne odpadejo! ____ rf AUDIO - VIDE° . TELEpE^ NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NS 1. YOU OUGHTA KNOW - Alanis Morissette 2. SEXUALITY - K. D. Lang 3. IN THE SUMMERTIME - Shaggy 4. CHILDREN - Robert Miles 5. PIU BELLA COSA - Eros Ramazzotti 6. HOLLYWOOD - The Cranberries 7. RETURN OF THE MAČK - Mark Morrison PREDLOGI: DON T GO AWAY - Fun Factory YOU'VE GOT TO BE YOU - Celvin Rotane WE VE GOT IT GOIN ON - Backstreet Boys Glasbena uganka O maksimalno dobrem dnevu poje MZ Hektor. Tako se je tudi glasil pravilni odgovor. Iz bobna smo potegnili dopisnico, ki jo je poslala Kornelija Smodiš, Stanjevci 45, 9207 Gornji Petrovci. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: Iz katere države je Eros Ramazzoti? Odgovor: >« s e Odgovore pošljite do 5. avgusta na naš naslov: Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite prebirati v rubriki Na glasbeni sceni. Če ne veste odgovora, nam pišite samo o svojih glasbenih željah! Trenutno najbolj seksipilen moški na slovenski glasbeni sceni - Sasha - je posnel svoj drugi videospot za novo skladbo. Pri tem sodelujejo tudi Špela Pretnar, Tanja Ribič, Deja Mušič, Brigita Bukovec, Metka Albreht in sam Jonas Ž. No, če ve kateri bolj »gor vužgati« kot Sasha! Bob Dylan je glasbeno manj aktiven, zato pa je čas pametno izkoristil in ustanovil lastno glasbeno založbo, za katero še ne ve imena. Ve pa, kateri bo prvi album, ki bo izšel pri tej založbi. Izdal bo album, ki bo posvečen legendi countryja Jimmyju Roger-su. Pevec Darko Kegl iz Murske Sobote je posnel že več kaset, tudi eno samostojno, kmalu pa bosta izšli njegova nova kaseta in kompaktna plošča s pop glasbo. Na svojih koncertih najraje poje pesmi Elvisa Prestleya, Engelberta in Toma Jonesa. Veliko nastopa v severovzhodni Sloveniji in Av- ' Jon Bon Jovi neizmerno skrbi za svojo frizuro. Petični zvezdnik sije sredi evropske turneje omislil novo frizuro. Usedel se je na avion proti New Jerseyju in čez M nekaj ur že sedel na frizerskem stolčku svojega frizerja. Ta podvig gaje stal kakšnih 13 500 dolarjev, dolar gor ali dol. s z MURSKO-btORSKA LESTVICA 1. Maja Blagdan - Sveta ljubav 2. Julio Iglesias - Manuela 3. Davor Radolofi - Ritmo Loco 4. Zoran Jelenkovič - Samo ti 5. Mladen Grdovič - Tornero Predlog: Novi Fosili ■ Najdraže moje GLASUJEM ZA:_____ o co a LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. IŠČEM TE - Vili Resnik 2. BREZ DROG - Jan Plestenjak 3. IN SPET IN SPET - Helena Blagne - Zaman 4. MAMA, SREČA JE POZABILA TVOJ NASLOV - Orlek 5. ČE SVET PRIJAZEN BI POSTAL - Adi Smolar 6. O, NEPRIČAKOVANI DAR - Alenka Godec in NSQ 7. RITEM MLADOSTI - Gimme 5 PREDLOGI: DOLINA SMRTI - Milan Kamnik Tl NISI SAM - Faraoni RAZJAHAJ, BABY - Be radio LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKR°N 1. LJUBEZEN JE KOT PESEM - Ans. Ekart in Edvin Fliser 2. Tl NE VEŠ - Ans. Tonija Hervola 3. ČESTITKA NAJ ODMEVA - Ans. Slovenija 4. CVET MAMINE LJUBEZNI - Slovenski odmev 5. NAŠE ŽENE - Ans. Šibovnik . 6. MLADO VINO IN PRIJATLI - Celjski instrumentalni kvintet 7. POJDI Z MANO - Ans. Tonija Verderberja PREDLOGI: PREKMURSKA POROČNA NAVADA - Brane Drvarič VEDNO OSTANI SREČEN Z MENOJ - Ans. Petra Finka DAMA IZ PARIZA - Ptujski instrumentalni ansambel <9|, U* Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 4. julija *996’ "a^estvi«6' arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbe Kupon št. 25 | Glasujem za skladbo: B| *tuja:_ I S.I ‘domača: o 1 -J I narodnozabavna: a ■ Ime in priimek ter naslov: !• IV Snik^27.Junija 1996 Prihodnost je velika skrivnost 'dsevi mladosti L Vsi v razredu razmišljamo o prihodnosti; sedaj, pred koncem osmega razreda, pa še posebno. Nekateri bolj, drugi manj resno. Eni imajo točno določene cilje. M primer: imeti za moža črnca, potovati v Ameriko, postati filmski zvezdnik, biti zelo bogat... laz tako natančno določenih tEjev nimam. Še sanja se mi ne. kaj bo z mano. Vem le, da bom “z nekaj dni zadnjič stopila v »snovno šolo, da so to zadnji Miki jih preživljam v razredu s Mojimi sošolci. Kako hitro je »Eletelo teh osem let! Kdo bi si ®®lill? Žal mi je, da se ne mo-vrniti v prvi razred in začeti znova. S koncem šolskega leta se bo končal pomemben del mojega življenja. Vem, da bom šla v gimnazijo v Zalaegerszeg na Madžarskem, kjer sem se vpisala na matematično smer. Tako sem se sama odločila, ker me ta predmet najbolj veseli. Rada bi uspešno končala.šolanje v srednji šoli in se nato podala na študij. Kaj bo sledilo, pa še ne vem. No, saj imam do takrat še najmanj osem let. Že od malih nog bi bila rada učiteljica. Ko sem bila še majhna, me je očaralo, da učitelje vsi v razredu ubogajo in spoštujejo in da oni tako veliko vedo. Ka- tli vam je kdaj žal? > stara 'eta’ sla a 'n kupila nemškega Jia z imenom Džeki. tini 6 šolan pes za delo na ca-Če^ t'den’ uriogljiv in prijazen. ’ le kdo hotel tepsti, je takoj hitro P zn ■ aja,,aie sonca, dneva, ^Pn^ Je nebo, Zjutraj . ^budi, ^r°ga^-kclozasPi; ^&^delo, ga imelo. UNa Katalinič, X 8- b GŠ Bakovci pokazal zobe. Tri leta meje vsak dan spremljal in hodil pome na avtobusno postajo v Sitarovce. Ker je bil pametnejši od človeka, nekaterim v vasi to ni bilo všeč. Večkrat so ga prijeli, mučili in pretepali. Nekega večera, ko je prišel po atija, ki se je vračal s popoldanske službe, ga je nekdo t Prijatelj Prijatelj je tisti, ki s tabo deli vesele in žalostne dni. Prijatelj je tisti, ki ti ob strani stoji, ki te posluša, bodri... Prijatelj je tisti, ki ti tudi odpusti. SANDA VRHOVEC, 7. a OŠ Grad ^UOltTEC sneje sem spoznala, koliko vsega so se morali naučiti tudi oni in da niso nezmotljivi. Tedaj sem bila malo razočarana. Vendar pa mora biti zares imenitno naučiti nekoga nekaj, Česar še ne ve. A to so le razmišljanja, morda samo sanje. Kdo ve, kaj vse se bo . z mano še zgodilo. »Prihodnost je velika skrivnost« pravi italijanski rek. In to je čista resnica. Naše poti prekriva črna plast težkega žameta in le z leti lahko ta težki žamet dvignemo, da vidimo, kaj je pod njim. Le upamo lahko, da usoda ne bo preveč kruta. Sama bom naredila vse, Delala in spuščala sem zmaja V ponedeljek nam je tovarišica povedala, da bomo pri likovni vzgoji delali zmaja. Tega smo se zelo razveselili. Za izdelavo zmaja smo potrebovali letvice, kladivo, vrvico, žeblje, lepilo in papir. Najprej sem letvice postavila navzkriž, jih zabila z žeblji, nato pa jih trdno ovila MLADI RAZISKOVALEC -Na fotografiji je učenec 8. razreda OŠ Cezanjevci, ki že vrsto let opazuje in raziskuje naravo okoli sebe, še posebno živalski svet (zajce, srne, pižmovke in ptice). Pod mentorskim vodstvom učitelja Daneta Katali-niča je pripravil že več raziskovalnih nalog in prejel tudi nekaj pomembnih priznanj. (Besedilo in posnetek: Frančišek Ferencek) pretepel do krvi, poleg tega mu je na rep privezal vrvico za perilo, da smo mu jo komaj odvezali. Mama ga je največkrat pozdravila s tableto brofen in kocko sira. Še sreča, daje imel skrbno gospodarico, mi pa dobro mamo. Po nekajdevnem počitku se je znova odpravil na postajo po atija, toda ni ga bilo več nazaj. Mama je čez čas obvestila o njegovi izgintvi veterinarja, ki ga je zdravil, in policijsko postajo. Po večdnevnem iskanju smo ga končno našli pokončanega v gozdu, kamor gotovo ni sam odšel. Spet je imela mama nalogo, da je o tem obvestila odgovorne ljudi. Toda nič ga ni moglo oživiti. Jokala sem ... Sedaj imamo drugega psa. Želim si, ga ne bi doletela podobna usoda, ampak da bo umrl na dostojen način, ko bo prišel čas za to. ANDREJA STAJNKO. 5. raz. OŠ Mala Nedelja kar se bo dalo, da bom srečna in da me bodo imeli drugi radi. Mi bo uspelo? VIRAG BENCE, 8. g Dvojezična OŠ I Lendava P. S.: »Napeto« stanje pred koncem šole je sedaj seveda že mimo. Upam, da seje vse dobro končalo in da ti bo tista »plast težkega žameta« prinesla same lepe stvari v nadaljnjem življenju; enake želje pa veljajo tudi vsem tvojim vrstnikom in vrstnicam. Zdaj pa so tu težko pričakovane počitnice. Vse naj..., naj..., naj... (J. G.) z vrvico, da se niso mogle premikati. Zatem sem vzela papir, ga obrezala in ovila na preostale letvice ter zalepila na pripravljen križ. Manjkal mi je še rep. Le-tega sem naredila iz barvnega papirja in vrvice. Ob delu sem uživala in se zabavala. Zunaj sem narisala še obraz. S svojim izdelkom sem bila zadovoj-na. V četrtek smo vzeli vsak svojega zmaja in jih odnesli ven, kjer smo tekali po travniku navzdol in navzgor ter jih spuščali v zrak. Spraševala sem se, ali bo tudi moj poletel. To mi je kar nekajkrat uspelo. Bila sem zelo navdušena. Nekaterim pa so se zmaji raztrgali. Tega dneva ne bom nikoli pozabila. Zelo rada bi doživela še veliko tako zabavnih, veselih in zanimivih šolskih ur. PATRICIJA MLINARIČ, 4. d OŠ Gornja Radgona Moj domači kraj Moj domači kraj je pravi raj. Tu ptički žvrgolijo, travniki zelenijo, kmetje na polja hitijo. Štorklje spomladi priletijo, jeseni pa spet odletijo. MONIKA MERTIK, 6. a OŠ Miška Kranjca Velika Polana Čebele Čebele zelo lepo brenčijo. Doma imamo čebelnjak. Čebela je odletela nabirat med. Gregor ga ima zelo rad. Čebelica je pisana. ANA HAJDIČ, 1. raz. OŠ Grad Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Za koga pravimo, da ima maslo na glavi? To je bilo vprašanje št. 39. Vaši odgovori so dokaj različni. Nekateri ste mnenja, da so to tisti, ki imajo umazane lase, drugi, da gre za pametne ljudi, tretji... Med tistimi, ki ste se najbolj približali pričakovanemu odgovoru, smo izžrebali dopisnico (s kuponom!) ALEXANDRE BALAŽIČ iz Odranec. Takole je odgovorila: »To pomeni, da je ta človek nekaj zagrešil, da je nečesa kriv, da nima čiste vesti.« KUPON št. 41- ALI VESTE? Ali veste, kaj pomeni reklo Dobil je po grbi? Odgovore pričakujemo najpozneje do 3. julija. Moj hrček Mojemu hrčku je ime Miško. Je majhen in lep. Vsak dan ga vzamem iz kletke, da se malo poigrava, sicer ves dan spi. V kletki ima kolo, po katerem ponoči teka sem ter tja. Včasih ga moram namazati, da ne škriplje. Kletko mu čistim enkrat teden Poštar sko. Takrat mu vedno natresem žaganje. Očistim tudi napajalnik in posodico za hrano. Ob licih ima vrečke. Tja si spravlja hrano. Doma imam knjigo z naslovom Hrček in morski prašiček. Tam piše, kaj mu lahko damo za jesti in česa ne. Dobil sem ga na srečelovu na sejmu v Gornji Radgoni. IVO GJEREK, 3. a OŠ III M. Sobota Poštarja takoj spoznaš po njegovi veliki torbi in modri obleki. Našo hjšo obiskuje vsak drugi, v! H e ! ioyi HE ' Sk! SEM, -SEM' SU strt Atu... MU it? Šola gre na počitnice - o čem razmišlja? -Žalostna sem, ker sem prazna in sama. Komaj čakam, da se otroci vrnejo. (Mirjana) -Tudi jaz bom uživala na počitnicah kot otroci. (Ines) - Otroci naj ne pozabijo, da cesta ni igrišče. (Svetlana) - Tudi jaz bi šla z otroki na morje. (Katja) - Šla bi na potovanje, da zvem do jeseni kaj novega. (Darja) ■ - Ne poližite preveč sladoleda, da do jeseni zbolite! (Nives) - Mogoče se na morju srečamo. (Jerica) - Ne pozabite name! (Nina K.) Kakšne so naše misli? - Na svidenje šola, lepo se imej! (Jasmina) - Zelo te bom pogrešala. (Nina S.) - Lepo je bilo s tabo, dosti si nas naučila. (Nives) - Na svidenje, moj drugi dom! (Mirjana) Učenci 3. razreda, OŠ Odranci Filmi, doživetja, knjige... Vesoljček ni bil srečen na Zemlji, ker je pogrešal svoj dom in je hotel videti svojo družino. Ljubezen do mame je bila močna. Ko je odpotoval, pa so bili nesrečni otroci na Žemlji. (Tadeja Istenič) Jek* Zelo rad gledam karate filme, saj na koncu zmaga vedno tisti, ki je pravičen. Tudi sam vsak teden hodim na treninge karateja. (Marko Vinkovič) *** V tem šolskem letu sem prebrala kar nekaj knjig. Vse so mi bile zelo zanimive. Najbolj všeč pa mi je bila Lukec in njegov škorec. (Nuša Vršič) Učenci dopisniškega krožka, OŠ Apače 14 vestnik, 27. junijalg z naših krajev KNJIGA O ŠOLI - Upokojena profesorica in dolgoletna ravnateljica Posebne osnovne šole v Gornji Radgoni Cilka Dimeč - Žerdin je izdala knjigo Imeli bomo šolo. N knjigi, katere predstavitev je bila v avli OŠ Gornja Radgona, je avtorica objavila gradivo, ki zajema obdobje od ustanovitve posebne šole 1956. leta do današnjih dni. Izdajo knjige je podprla Občina Gornja Radgona. Posnetek je s predstavitve. To je njena druga knjiga. Naslov prve je Leto upanja in ljubezni. - Fotografija: L. Kr. Raziskave so se začele Okolico lendavskega grada spet prekopavajo oziroma arheološko raziskujejo. Že pred dvema letoma so začeli podirati ruševino, kjer sta stala nekdanja grajska stolpiča, tokrat pa so raziskovalci skušali dobiti v roke nekatere stare listine, ki kažejo, kje je stal stari grad. Nekatere listine so našli in bo delo z njihovo pomočjo še zanimivejše. Izkopavanja opravlja in vodi arheolog Branko Ker-man. V Lendavi bi predvsem želeli več vedeti o gradu in stari kapelici, o nekdanjem vodnjaku in stolpičih, ki so stali še po končani vojni in so jih šele potem porušili (opeko so menda porabili za gradnjo hiš). Tovrstna raziskovanja podpirata tudi občina in turistično društvo. Bliža pa se čas, ko bo v gradu spet začela z delom mednarodna likovna kolonija, grad bo torej spet oživel in privabljal več obiskovalcev. jani ZLATOPOROČENCA TIBAUT IZ ŽIŽKOV - Vin cene Tibaut, rojen 1924. leta, je po poklicu čevljar, njegova žena Rozina, ki seje rodila 1925. leta, pa je ne le dobra gospodinja, ampak tudi daleč naokrog znana »gostuvanjska« kuharica. V zako- nu so se jima je rodilo pet otrok: Terezija, Jože, Olga, Stanko in Marička. Ob zlatem jubileju jima je župan občine Črenšovci izročil sliko kmečke hiše, delo slikarja Antona Černija, zateporočni obred pa je opravil kanonik Franc Tement. Družabni del slovesnosti je bil v gostilni Žabjek. Tibautova imata deset vnukov in dva pravnuka, vsi pa imajo radi dedka in babico. - Fotografija: J. Ž. Naši kraji Hotiza skozi čas in danes Staro vodstvo vaškega odbora in svet KS Hotiza sta ob izteku mandata izdala brošurico Hotiza skozi čas in danes v nakladi 300 izvodov. Poleg pregleda dosežkov, ki so skupnega pomena za naselja (vodovod, kabelska tv, športno igrišče, gasilski dom, telefonija itd), so objavili zgodovino Hotize in sedanjo problematiko. Gre zlasti na nedoločeno mejo s Hrvaško. Vaščani si želijo, da bi kot meddržavna obveljala naravna »meja«, Mura, dejstvo pa je, da medžimurska katastrska občina Martin sega daleč na drugo (levo) stran reke, torej ponekod skoraj do magistralne ceste. V brošurici je izražena želja, da bi pri brodu uredili meddržavni mejni prehod, kajti zdaj smejo tam čez le dvolastniki. Hotižani radi pojejo, še zlasti ljudsko pesem To prvokrat gospa večerjala. Da bi se je morda naučili še mladi, so jo ponatisnili v brošurici, ki jo je brezplačno dobilo sleherno vaško gospodinjstvo. Pa ne le z izdajo kfijižiČe/amphkHtedf z zahvalnimi listinami se je stari vaški odbor oddolžil vsem, ki so delovali na določenih področjih, pomembnih’^ vaško skupnost. Medtem je poprijelo že novo vodstm; kf slasti prizadeva za obnovo odseka magistralne ceste Hotiza-za-selek Grede. J. Ž. Prihodnji razvoj turizma v KS Dobrovnik Ali se v Dobrovniku znajo »iti biznis«? V okviru turističnega tedna so v Dobrovniku pripravili okroglo mizo Prihodnji razvoj turizma v KS Dobrovnik. Predsednik turističnega društva Marjan Kardinar je povabil nekaj predstavnikov iz različnih ministrstev, da bi spregovorili o možnosti razvoja turizma v tem kraju. Ljudje razmišljajo, da imajo lepo pokrajino, prijazne ljudi, turistov pa ni. Na to so poskušali s svojega vidika odgovoriti Ivan Obal, državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, in drugi. Vaščani vidijo napredek vasi predvsem v turizmu. Prizadevajo si, da bi se čim prej uredila infrastruktura ter da bi se v to vključili poleg občine Lendava še Minstrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor. Nujno je tudi, da se čim prej naredi ureditveni načrt za to območje. Potrebno je poiskati lastnika nekaterim pomembnim objektom, zaščititi in arhivirati kulturnozgodovinske objekte kot del dediščine in identitete, predvsem pa se vključevati v različne sorodne programe na področju turizma. Ivan Obal, državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, je povedal, da morajo krajani razmišljati o tem, kakšen turizem si želijo, kakšni so njihovi cilj, ali so pravilno zastavljeni in ali so z učinkom zadovoljni. Osredotočil se je tudi na Evropo, kjer se že dalj časa srečujejo s težavo, kako prodati, kar se proizvede. Tudi pri nas moramo ponujati tisto, kar sami proizvedemo v lokalnem okolju, ne pa tistega, kar lahko dobi gost tudi na tujem trgu. Treba se je znati »iti biznis«. Kakovost naših proizvodov je potrebno uskladiti s kakovostjo proizvodov, ki so v sosednjih pokraj- nah. Ponuditi moramo tisto, kar turist pričakuje, to so dobra hrana, pijača, prijazni ljudje ... Vendar to še ne pomeni, da ne bi tržili posebnosti. Po novem naj bi država dajala podporo tistim, ki bodo kmetijstvo povezovali s turizmom. Zmago Urisk, domačin, je omenil tudi nekaj zanimivih idej bijo z zanimivo in novo ponudbo. Dodal je, da se je potrebno vprašati, kaj je tisto, da ljudi privabi v to pokrajino. Stanko Bukovnik je spregovoril o razvojen projektu za Bukovniško jezero in med drugim predlagal, da naj bi ustanovili posebno gospodarsko združenje za Bukovniško jezero, ki bi združevalo vse, ki imajo s tem jezerom kakšne načrte, profitne in neprofitne. Stanko Bizjak, Ministrstvo za gospodarstvo, je razmišljal o turizmu brez meja, saj občinska meja v turističnem smislu ne bi smela pomeniti ničesar. Pozval Nekaj predlogov osnovnošolcev OŠ Dobrovnik za razvoj turizma v Dobrovniku: - zgraditev hotela in restavracije, - del jezera urediti za kopališče, - prikaz kmečkih običajev (tkalske obrti, delo kmečkih žena), - konjereja in kopanje, izkoristiti izvir vode pri sv. Vidu za turistične namene, - ureditev rekreacijskega centra, - čolnarjenje ob jezeru, - staro in kmečko hišo preurediti v muzej, - prodaja domačih izdelkov, - ureditev in zasaditev parka okrog kulturnega doma, - razvoj kmečkega turizma, - ureditev okolice in vasi (dvorišč, košnja jarkov...) - jedi iz domače kuhinje ... o turizmu v Dobrovniku: potepanje s kočijo, gorice in trto, podjetniki pa lahko turiste priva- je domačine, naj se takoj lotijo dela, saj je veliko stvari že proučenih. Morajo narediti inven- Tabor mladih v Puconcih Življenje na vasi Prenovljena osnovna šola želi dati učencem čimveč vsebin, ki jih uvajajo v zdravo življenje, da bi si pridobili čut za ohranjanje kulturne dediščine in spoznali življenje v različnih okoljih, predvsem v pristnem, naravnem okolju. Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije podpira take oblike dela, prav tako pa sodeluje tudi Ministrstvo za kmetijstvo R Slovenije. Eden takih taborov bo tudi v Pomurju, in sicer od 30. junija do 6. julija. Gostiteljica bo OŠ Puconci. Za tabor osnovnošolcev, ki naj bi učencem iz mestnih okolij približal utrip podeželja z vsemi prednostmi in tudi problemi, se je odločilo 22 učencev petega in sedmega razreda. Pod vodstvom mentorjev bodo ves dan spoznavali gospodarske, kulturne in zgodo- vinske znamenitosti Prekmurja, večere pa bodo prebili pri sošolcih in njihovih družinah, ki so jim ponudile gostoljubnost. Seveda bo poskrbljeno tudi za zabavo in razvedrilo. Srečali se bodo z Goričkimi klantoši in svetovnim prvakom v vožnji z monociklom, spoznavali lepo- VELIKA POLANA - V župniji Srca Jezusovega v Veliki Polani je bilo ob zadnjem proščenju še posebno slovesno, saj so tisto nedeljo slavili 25 let duhovništva (imeli so srebrne maše) domači župnik in dekan Franc Kodila, pater Placid Prša, rojen v Mali Polani, in dobrovniški župnik Franc Režonja. V ta namen so mladi spletli iz bršljana veneče in kite ter z njimi okrasili cerkev, postavili pa so tudi slavolok. Slavljencem je župnijski svet pripravil prisrčen sprejem. (J. Ž.) ■ PUCONCI - Pred štirimi leti se je zbrala skupina deklet in žena, ki jim je bilo skupno to, da so bile ljubiteljice lepega petja. Nastal je zborček, čez čas pa celo 12-članski zbor. Danes ga vodi prof. Jože Vukan, goji pa pristno domačo - prekmursko pesepi. Puconske pevke so nazadnje zapele ob otvoritvi občinske zgradbe in med poslušalci je bil tudi predsednik države Milan Kučan. V teh dneh pa pevke pridno vadijo, saj bodo odpotovale v Nemčijo, kjer bodo pele zdomcem in drugim poslušalcem. Ker je zbor ena redkih kulturnih skupin v Občini Puconci, bo ta prevzela pokroviteljstvo nad njim. (J. K.) SREBRNA MEDALJA - Pro-stoveljno gasilsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki letos slavi 110-letnico obstoja, posveča posebno skrb mladim gasilcem. Rezultat ni izostal: na nedavnem državnem tekmovanju v vaji z brentačo in štafetnem teku na 450 metro-v, ki je bilo v Hrastniku, je pionirska ženska desetina (s-tarost od 7 do 11 let) dosegla pod mentorstvom Romana Muhiča drugo mesto. Glede na to, da je na prvenstvu tekmovalo 51 ekip, je rezultat lep uspeh. - Fotografija: L. Kr. Avstrijci so izračunali, da po^ nezadovoljen gost svoje mnenje štiriindvajsetim prijateljem, zadovoljen pa osmim'. turo, kaj imajo, kaj lahke dijo. Tudi Stefan Drav ^ dnik Pomurske turisti se je pridružil prepica J ’ še veliko neizkoriščenih nosti. . ,... ?eve®0‘ Povedanega je bu in oglasil se je še Marj Predsednik turistične j, venije, ki se zavzemaiz se ideje povezujejo • etilnimi možnostmi in a[€( ristično društvo us p mnenj. Dodal je, da ■* azi večer nekakšna sola Dobrovničane. v ni Konkretnih odgov*^ postavljena vprašanja mizi niso dobili, slisat P kar nekaj nasvetov, * prihodnje še kako 0 )ilC)če vedajo se, da bodo j^ bodo za to vsi krajam nika, ne le turisti°n plutji drugo društvo. Tudip(C so turisti, to kaze pbij' nočitev. Vendar n ^11, kot smo lahko vec (rebiio »privezani v^-^ioro^ jih je spustiti v sirsi P , našo pokrajino. 1 P potreb®0 treba znati prodajat • Ne jim je nekaj ponudi«- urijt mo prodajati samo 1® rite^ ne. In turizem se®0^ prilagajati ljudem m ni s» Dandanes pa P ianja, T"' rajda nobenega d°gW sti pridejo, in.cennhrovm'tttl|! odidejo. Tudi v . korak‘ tega zavedajo m nj . (0 pa s uspehu so že vidni- z nekoliko pozabili g! piit strstev, ki so sete^ udeležili. Ritup^ Aleksandra to prekmurskega lončarstva, pokusili dobrote iz kmečke peči, v ekskurziji po Prekmurju pa si bodo ustvarili lastno sliko naše pokrajine. Končno pa je tabor Življenje na vasi priložnost, da spet pride v ospredje prekmurska gostoljubnost. Naj jo udeleženci ponesejo s sabo kot popotnico med gorenjske pla- nine, na pri^^ov nai do osvežujočih morja! JaU c . V Puconcih se z tabo' skrbno priPraV'Je nam6^ kajti ničesar n ‘3bof prepustiti naklju J ob bi postal l«‘hcS srečanja slo«"* -U šolcev. iše«’ Kje bo čistilna naprej' V Lendavi že od leta 1989 načrtujejo gradnjo dno je prišlo kaj vmes, da tega projekta niso urfsnlCLti v Pr ■ rjetno zares, saj naj bi čistilno napravo začeli gra bjrajo tu®' letu. V ta namen prebivalci oziroma gospodinjstva z jelo^jt (25 tolarjev po porabljenem kubičnem metru vode)- s0 se ganizacije v ta namen plačujejo dražjo vodo. Za pr ^ec J zavzeli pri Nafti, Leku in občini, pričakuje pa se, podP'sa določen prostor, kjer naj bi čistilno napravo zgradi , razum o gradnji. -eV, In ” - |)i Celotni projekt naj bi stal okoli 200 milijonov ^ ^jc, bi bila zgrajena čistilna naprava. Obstaja vec r ojo či.stl m P* bila najboljša tista na območju Nafte, ki že ihta ^nje-pravo, ki jo uporablja tudi podjetje Lek, kadre i omenjena čistilna naprava ne bo rešila prob'e . en^1’^ vode. V bližnji prihodnosti bo potrebno zgra 1 . napravo. S tiskovne konference o soboških dnevih ’96 Primemo zaznamovanje Pete obletnice z naših krajev Letošnji soboški dnevi, ki so se začeli v torek zvečer pred grajsko ’Wano s slovesnostjo ob dnevu državnosti, na kateri je imel slavno-111 nagovor župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, ,JS °F'a sta pihalni orkester KUD Pošta Maribor in mešam pevski * Stefana Kovača, ob tej priložnosti pa so pripravili še veličastni Snjemet, so že peti po vrsti. Tudi tokrat potekajo zadnji teden ju-। tem času se bo zvrstilo zares veliko raznih prireditev, predv-? ^rnih in turističnih, ki naj bi zaradi pestrosti pritegnile veti'‘obiskovalcev. Mestno občino, Zvezo kulturnih organizacij m tu-"ono društvo so izdatno podprli pokrovitelji, na soboske dneve pa Don6ji°br° Popravili tudi gostinci. Ti bodo poskrbeli za oga o L"/1”’ grajska restavracija pa bo odpiralni čas Pnjagodila torK°t zanimivost omenjamo, da bodo postavi i ve i s prim Pnbližno 1-500 ljudi, ki se bodo lahko ob številnih stojnicah erno krepčali do poznih večernih ur. telttan'Skovni konferenci v ho-^eeli1^ novinariem P0' ciiami p°drobnimi informa-evih v Jet°šnjih soboških dn-hnija b°do potekaL do 29. ?0stom iz n °br°došlica velja j^stadt v^1161^683 mesta držav Nemčiji, iz sose- S*ete.. ^strije in Ma-Priredi^12 Slovaške- Prvi Pretistavifev e VelJa omeniti še 'de'n otvAZ^°rnika Oko be' f°tografske (iJn°vejše ma 2aunekerja ter v,eSobote ^OlWafije Mur-I' v Znamenvečerje k^V sai JU dneva upoko-Si00b 81asbk lepi ,1 SV°i° bol T Plesu Predsta-s cFto dejavnost, ki hVauPoko; ' obletnico Dru- Murska So- ku^rne skupi-društva, ^MoLb?rVladimirja ’ ČAROBNA FORMULA PROSTOVOlftiA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA sbeniki, recitatorji in pevci, kot gostje pa prihajajo ansambel lovskih rogistov, ljudske pevke iz Porabja, folklorna skupina iz Beltinec, pevka Sergeja Sukič in učenci druge osemletke. Danes od 17. do 23. ure se bo v soboškem parku predstavil soboški pop bend Royal Flash, ob 19. uri bo nastopil Aplavz - plesna predstava s stepom, show dancem in jazz baletom skupine M&J Step iz Ljubljane, uro kasneje pa si boste lahko ogledali nastop folklorne skupine iz Senegala. Petkov večer (začetek ob 17. uri) bo v znamenju pevke otroške'zabavne glasbe Nuše Me-cilošek z gosti: Spidijem in Gogojem iz Maribora ter Duškom Radičem kot Vanekom. Ob 19. uri bodo v Galeriji odprli razstavo grafik in multiplo-vov Muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt. Uro kasneje bo v parku nastopila folklorna skupina iz Pa- Na vse prireditve soboških dnevov je vstop prost. Če bo vreme slabo, bodo v dvorani soboškega kina Park. Sicer pa so o vsem tem občani podrobno seznanjeni v knjižici s programom, ki so jo organizatorji poslali v vsako gospodinjstvo. Letošnji soboški dnevi naj bi stali okrog 18 tisoč nemških mark. ragvaja. Že prej (ob 18. uri) pa bo začel igrati slovenski bend Agropop, ki bo igral do 23. ure. Zadnji dan soboških dne-vov, to je v soboto dopoldne, bo po mestu promenadni kon- GD Gornji Petrovci prevzelo novo vozilo, rabljeno pa podarilo Verici v Porabju Uspešna akcija Gasilsko društvo Gornji Petrovci, ki ima trenutno 72 članov, je lani praznovalo 70-letnico delovanja. Lahko bi rekli,'da imajo dokaj dobro opremo, tako tudi 5.000-Iitrsko cisterno s topom in orodno vozilo znamke Mercedes s 1.400-lrtrsko črpalko znamke METZ. Za nakup omenjenega vozila (stalo jih je okrog 26.000 mark) so se odločili po uspešni zbiralni akciji, v kateri so prispevali sredstva tako domačini kot rojaki na tujem, denar pa so zbrali tudi z zabavnimi prireditvami. Del sredstev jim je primaknila tudi Zavarovalnica Triglav, ki je bila ■ glavni pokrovitelj slovesnega prevzema. Tega dogodka so se udeležili številni gasilci iz okoliških kra- cert mladinske pihalne godbe iz Ingolstadta, ki se bo ob 18. uri predstavila še v soboškem parku. Tam se bodo ob 19. uri z goričkimi ljudskimi pesmimi predstavili Gorički klantoši, uro kasneje Regina, ob 21. uri bo koncert rock glasbe v izvedbi Lačnega Franza, ob 23. uri pa bodo na grajskem dvorišču predvajali romantično komedijo Sabrina. MILAN JERŠE Verici v Porabju. A. B. Slovesnost ob prevzemu novega orodnega vozila ■ BOGOJINA - Zaradi preobremenjenosti je moravski župan Franc Cipot zaprosil za razrešitev članstva v svetu zavoda Osnovna šola Bogojina, kjer je predstavnik lokalne skupnosti. Komisija za mandatna vprašanja je vlogo obravnavala in je Občinskemu svetu Občine Moravske Toplice predlagala imenovanje Branka Recka iz Tešanovec za novega člana omenjenega sveta šole. Člani občinskega sveta so soglasno sprejeli predlog mandatne komisije. M. J. ■ LONČAROVCI - V prostorske sestavine planskih dokumen- tov za območje Občine Moravske Toplice bodo vnesli tudi komplekse trajnih nasadov za namakanje. To velja v prvi vrsti za Lončarovce, Ratkovce, Selo, Fokovce in Ivanovce. M. J. ■ MORAVSKE TOPLICE - O določitvi obrtne cone v občini že po- tekajo pogovori. V ta namen bo občina najbrž odkupila okrog 1,5 hektarja zemljišč v Moravskih Toplicah. Na ta način bo namreč država subvencionirala komunalne prispevke v tej coni. M. J. Ob lepi besedi, pesmi in glasbi V okviru letošnjih prireditev v počastitev 50. obletnice delo- jev, med gosti pa je bil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry. Po običajni slovesnosti sta vozilo blagoslovila evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar in župnik katoliške cerkve Ivan Camplin. Prejšnje orodno vozilo znamke 1MV pa so prav tako na slovesen način podarili gasilcem na vanja Društva upokojencev Murska Sobota je komisija za kulturo in izobraževanje pripravila v restavraciji Družbene prehrane Pomurka srečanje ob lepi besedi, pesmi in glasbi. Predstavili so tudi jubilejni zbornik Cvetovi, letno edicijo literarnega kluba slovenskih upokojencev, v katerem se letos prvič predstavljajo avtorji iz soboškega upokojenskega društva. Sicer pa je srečanje, ki gaje povezovala predsednica komisije za kulturo in izobraževanje Društva upokojencev Murska Sobota Darinka Zorec, minilo v znamenju branja del Karoline Kolmanič, Helene Ravnič, Cilke Sukič, Jožeta Vilda in gostje iz Porabja Irene Barber. K prijetnejšemu druženju upokojencev je prispeval tudi nastop glasbenikov in pevcev pod vodstvom Aleksandra Vlaja. M. JERŠE ■ NORŠINCI - Zaradi marijanske kanalizacije, ki je speljana v potok v Noršincih, je le-ta že močno onesnažen. Problem je toliko večji, ker je v bližini vodno zajetje za naselje Noršinci. Poleg tega so zaradi pogostih prometnih nezgod pri starem vaškem domu namestili ogledalo. M. J. Bodite zahtevni. Bolj zahtevni dobijo več. -O vej 000 zaposlenih. Na leto pripravite zanje vsaj dva izobraževalna seminarja. Nato jih redite po 69 lokacijah v Sloveniji. Poskrbite za enoletno garancijo za vsa popravila. Ta naj * Vse nadomestne dele, ki so dostavljeni vsak dan. Za vsak primer dobro ogrejte še 50 Z'k dobili boste največjo avtomobilsko mrežo pri nas. Znanje,ki zmaguje P 5tab, je doma pri najbližjem prodajno-servisnem centru Renault. ^ajvečja prodajno-servisna mreža v Sloveniji -žMjžtOa Pri zdravniku, zobozdravniku, v bolnišnici. lekarni ali zdravilišču si privoščite... ,, več udobja, dodatno nego. TV in telefon, svojca v sobi, boljše pripomočke, aparate in materiale, zdravila, nič čakanja, storitve v tujini, storitve izven delovnega časa, samoplačniške storitve. Z dodatnim prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem NADfTANDABO A in namtandardbsi zagotovite boljše in hitrejše zdravstvene storitve, Poskrbite za udobje zdravljenja. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZMAVSTVtSO ZAVAROVAN« SLOVKSMt I vestnik, 27. junijaj^ eportaza Na razstavi govedi lisaste pasme v Bodoncih Prikaz rezultatov rejskega in selekcijskega dela Za živinorejce na območju Občine Puconci in delu Občine Kuzma je bil minulo nedeljo praznični dan, prazničnega razpoloženja pa ni moglo zmotiti niti vreme, čeprav je to dopoldne deževalo kot za stavo. Podružnica pomurske zveze rejcev govedi lisaste pasme iz Bodonec je namreč v tem kraju pripravila razstavo najboljših govedi, ki jih redijo na tem območju, iz Bodonec in okoliških krajev pa so rejci pripeljali 46 živali. Kakšna desetina več bi se jih sicer morala predstaviti številnim obiskovalcem, vendar je slabo vreme zadržalo doma. Čeprav razmere kmetijcem, še posebno živinorejcem, v zadnjem času niso naklonjene, rezultati, ki jih dosegajo kmetje na tem območju, ne izostajajo. Po ustanovitvi podružnice rejske zveze so začeli s še načrtnejšim rejskim in selekcijskim delom, del teh rezultatov pa so predstavili tudi na nedeljski razstavi, ki so jo popestrili še z rastavo domačih dobrot, za kar so poskrbele tamkajšnje gospodinje. nekatere iz bolj oddaljenih krajev le Za naslove najboljših so se živali potegovale v sedmih kategorijah, na razstavi pa smo lahko, videli tudi kolekcijo pitanih telic lisaste pasme, ki jih rejci namensko pitajo za izvoz, organizator tega pitanja pa je podjetje 13M -VENDA, ki so mu ob tej priložnosti podelili tudi kristalni pokal za dobro sodelovanje. LUDVIK KOVAČ Fotografije: NATAŠA JUHNOV Karel Peček iz Pomurskih mlekarn se veliko giblje med rejci in kravami, zato s pripenjanjem zvonca ni imel posebnih težav. o cem premišljuje krava z najboljšim vimenom, ko ji zvonec pripenja sam državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo Ivan Obal? Tudi dež, kije minulo nedeljo dopoldne padal kot za stavo, rejcem in obiskovalcem ni preprečil, da se ne bi udeležili razstave v Bodoncih. Jagodi, najboljši breji plemenski telici, je zvonec pripel Boris Bokan. Najboljši med starimi kravami je zvonec pripel puconski župan Ludvik Novak. Med kolekcijo starih krav je prvo mesto pripadlo Blanki rejca Jožeta Kuzmiču iz Šalamenec, za njo pa sta se uvrstili Lučka Franca Graha iz Kruplivnika in Gorda Štefana Poredoša iz Bodonec. Najboljša med starejšimi kravami je bila Cifra Valterja Bencaka iz Bodonec, na drugo mesto se je uvrstila Buša Janeza Železna iz Bodonec in na tretje Citra Štefana Poredoša iz Bodonec. Špela Bele Bukviča iz Strukovec je zmagala med mlajšimi kravami, sledili sta ji Kurta Franca Krpiča iz Šalamenec in Dama Eleka Benkiča iz Vadarec. Med kolekcijo mladih krav je komisija prvo mesto prisodila Curi Štefana Čerpnjaka iz Bodonec, drugo Magdi Štefana Poredoša iz Bodonec in tretje Cveti Karla Poredoša iz Bodonec, medtem ko je bila med prvesnicami najboljša Šarika Aleksandra Severja iz Pečarovec, pred Mico Franca Škrilca iz Lemerja in Bimbo Jožeta Kuzmiča iz Šalamenec. Ferdo Flisar z Vaneče je lastnik Jagode, najboljše breje plemenske telice, sledita pa Šana Bele Bukviča iz Strukovec in Zinka Stanka Smodiša iz Radovec. Med vsemi razstavljenimi živalmi so izbrali še tisto z najboljšim vimenom, ta naslov pa je pripadel Šemi rejca Branka Kumina iz Brezovec. Državni svetnik Evgen Sapač pripenja zvonec Šariki. Zoltan Cigiit, predsednik slovenske rejske zveze lisaste pasme, je bil med podeljevalci zvoncev edini, ki tudi sam redi krave. Tale je iz kolekcije mladih krav. Za popestritev nedeljske prireditve v Bodoncih so poskrbele kmečke gospodinje z razstavo domačih dobrot, ki so jih obiskovalcem tudi ponudile v pokušino. anje Jaroslav Karba je nekoč veliko delal med rejci, zato mu pr>Pe ča ni delalo posebnih težav. In za konec še »poziranje« najboljših živali in rejcev. ^HiL^LJunija 1996 eportaža Neurje pustošilo nad J Pomurjem Po krajšem sušnem obdobju in skorajda neznosni vročini, saj so temperature sredi junija močno presegle dolgoletno povprečje, smo končno vendarle dočakali deževje z ohladitvami. Napovedi vremenoslovcev, da bodo deževje spremljale tudi nevihte, so se žal uresničile, posledice na nekaterih območjih pa so katastrofalne. Pred tednom (v sredo popoldne) je bilo najhuje na Goričkem, ko je neurje s točo v nekaterih krajih pobralo tako rekoč ves letošnji pridelek. Prizadeto je območje od Dolnjih Slaveč, Grada, Kovačevec, Pozna-novec, Vidonec, Otovec, Mačkovec in Prosečke vasi do Ratkovec, Berkovec, Lončarovec in Središča. Na graškem območju je škoda največja v vinogradih, ki so popolnoma uničeni, v Mačkovcih je škoda v vinogradih od 60- do 80-odstotna, močno pa so poškodovani tudi nasadi sadnega drevja ter nekatere poljščine. Strokovnjaki zavarovalnice in kmetijci že ocenjujejo škodo, po prvih podatkih pa je največ škode na trajnih nasadih Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Z razdejanjem na Goričkem se neurje seveda ni končalo, saj se je konec prejšnjega tedna (v petek) popoldne spet razbesnelo nad okolico Lendave in v nekaterih krajih ljutomerske občine. Toča v okolici Lendave sicer ni pustošila, je pa zato povzročil toliko večje razdejanje pravi orkan, ki je odnašal strehe s hiš in počitniških hišic ter ruval in podiral drevesa. Posledice toče na območju ljutomerske občine nimajo večjih razsežnosti, saj so žita na območju vasi Kokoriči, Logarovci, Grabe, Noršinci, Krapje in še v nekaterih krajih utrpela od 10-do 30-odstot-no škodo. Žal pa moramo ponovno ugotoviti, da je razočarala obramba pred točo, ki ni odigrala svoje vloge. Strelna mesta v Pomurju so namreč ostala brez raket pa tudi letalska obramba je bila neučinkovita. Točo, ki jo vidite na fotografiji, smo posneli v četrtek popoldne, torej dan po neurju, kar dovolj zgovorno priča o njeni razsežnosti. L. Kovač, fotografije: N. Juhnov, Š. Sobočan Ponekod n„. ,rada 'n Mačkovcec so najbolj prizadeti trajni nasadi, ki so P°Polnoma uničeni. . “količi^ Vnašaj st- ?Ve ‘oča sicer ni pustošila, je pa tod divjal pravi orkan, ki _ e"e ter ruval in lomil drevesa. Š? ’V Posledica sredinega neurja je tudi tale lopa v Kovačevcih, ki jo je porušil zemeljski plaz. ^B, 7 ethlehemsko zvezdo (1) ^*wnemsKo zvezdo (1) Zasanjano mesto meSt°m’ Beth,ehemska S m^stood njo, je uganil svetlobo v noči ozarja nebo lasnejši in glus’* )e ptic v' s>eie dan- "rup1 u,ic je Pi°St^n obdanem z gozdovi, kje vlmai° v mestu, polnem zelenja nQ reke Lehigh, t * Počasi ^a “kcah starega dela mesta, i J nas, jn oparite ki ^^"jaio življenje, pozneje, ko zaspano in zakupe stopil na ulico, bi smel reči, da neLOnko počasneje m J 4a bi se mm pred očmi začel vrtet nekoliko P.«.se w sna o’ e sPala v izložbenem oknu sezidane iz >ni da‘a motiti. Kot iz pravljice so bile > kšav al'na 1^1° pobarva- pVsane perle nani-iH ulic; i«°vinic in restavra-s?'loviti ?teri so P'ko na ' do-^fi^bilom hSS'akakor živijo v ve-J ^orku, ki je le HSi Hh£V/hodno> m Phila-sk8 * Bethi ‘,°metrov južno od fetusu 'JZ8o4ov,n: Vesnin 8 ’ k’ so mu svoj ^^hvii čUstanov’te'ii< k°t da ^^bem' tis^’,mesto’ ki šteje Cejeno0 )Udi’in k' ie raz' tek» ina 'evem 'n desnem s««-ičko ” spominja na na-4kl Ptiselic Ustanovil’ evr0‘ izMoravije. bila?? 08emnaJStem ^Men, eka Leh'gh meia ^seje« Poltretjim sto-erska reformatorska skupnost Moravčanov zaradi preganjanja v Evropi naselila v novem svetu. Leta 1742 je ob božičnem času prišel na obisk v novo domovino grof Nicolas von Zin-zendorf, ki je reformatorsko versko skupnost ob preganjanju v Nemčiji sprejel pod svoje varstvo. In ob njegovem obisku so skupaj peli pesem z refrenom o svetem mestu Betlehem. In po tem možu, kije v zgodovinske zapise vpisan kot ustanovitelj mesta in po pesmi z božičnim napevom, je mesto nove dežele dobilo tudi ime Bethlehem. Prekmurci, predvsem iz goričkih in porabski vasi, ki so svoje domove zapuščali zaradi preživetja, so v Bethlehem prihajali predvsem pred prvo svetovno vojno, ne tako množično pa potem tudi v poznejših letih. V zgodovinskih virih je zapisano, da je bil prvi Prekmurec, kije prišel v Bethlehem iz Prekmurja, Jože Prelec, v mesto pa naj bi prišel 1893. leta. Železarna v Bethlehemu, ki je bila takrat v največjem razcvetu, je potrebovala moških delovnih rok, delo pa se je našlo tudi za žene. Tiste, ki jih ni pobrala tovarna cigar, so delo dobile v šivalnicah ali pri bogatih družinah kot gospodinjske pomočnice. Moravčani, ki so bili bogato ljudstvo, so jih radi zaposlovali v svojih domovih, naši rojaki, ki živijo v Bethlehe-mu, pa ob poudarjanju zgodovine in primata Moravčanom v mestu dodajajo tudi drugo plat resnice o tem ljudstvu: spoznali so jih namreč po njihovi gospo-dovalnosti in zvišenosti. Bethlehem, mesto, v katerem po nekaterih ocena še danes živi okoli sedem tisoč potomcev slovenskih priseljencev ter Slovencev, ki so se v to mesto preselili v novejšem času, in ki se še vedno v enciklopedijah omenja kot mesto, kjer stoji druga največja železarna v Ameriki, vse bolj spreminja svojo podobo. Nekdaj železarni zapisano mesto danes z zapiranjem njenih obratov vse bolj postaja mesto podjetnih ljudi, uspešnih zasebnih tovarn in storitvenih dejavnosti, mesto, ki ga vse bolj zaznamujeta svetovno znana univerza Lehigh in tradicionalna velika glasbena prireditev. Tiste predele mesta, ki jih železarna zapušča, odkupuje univerza in mesto vse bolj postaja študijsko središče. Prek štiri tisoč študentov, koliko jih obiskuje univerzo, v mesto prinaša mladostni nemir, toda kljub temu to živi v umirjenem ritmu in brez skrbi se je mogoče sprehajati po ulicah, tudi ponoči. To pa že ne bi mogli reči za sosednje mesto Allentown, ki se skoraj stika z Bethlehemom, kjer je kriminal vsakodnevni spremljevalec mestnega življenja. Betlehem in okoliška naselja: enodružinska hiša, avtomobil pred njo in vrtiček okoli nje pa pasja uta z domačim ljudjencem, vse to sodi k mirnemu življenju, ki ga živijo delavni Bethlehemča- ni. MAJDA HORVAT 18 vestnik, 27. junija. Hčerka Neli, kije stara 15 let in hodi v prvi letnik Skrivnosti neznanih letečih predmetov 21. del Pripravil: iMiloš Karmel j odlistki ‘Pripravil: ‘Peter Novak 2. del srednje šole, se zelo zanima za naravoslovje in je bistro ter inteligentno mlado dekle. Matije srednjih let, uslužbenka in daje videz poštene in pristne priče ali očividke. Poudariti je potrebno, da je ena od teh očividk že spomladi, torej nekako pred pol leta, videla nekaj, kar je označila kot NLP. Opisovala je let velike žareče rdeče krogle, ki je hitro letela in se nato tudi hitro ustavila. Kot trdi očividka, naj bi kmalu za njo potem po isti poti letel helikopter. Novi NLP se je pojavil ob približno pol enajsti uri zvečer, hčerka ga je takoj, kot sama trdi, tudi narisala. Prišel naj bi z območja Stožic in Črnuč ter obstal na istem sedaj že znanem območju. Taje bil drugačen, dajal je videz črke X, v sredini je bilo nekaj megličastega. Videli sta ga še kakih pet minut. Imel je precej večjo navidezno velikost, recimo kot manjša žoga v iztegnjeni roki, torej je bil manjši in bližje pričama ali pa je bil večji od prejšnjih in zato bolj oddaljen od očividk. Obe menita, da je bil bližji od Teden dni kasneje -NLP se vrne... Tudi po svetu se redkokdaj dogaja, da ne bi isti očividci nekaj dni kasneje znova videli NLP. Nekaj takega se je po vsej verjetnosti zgodilo tudi našima očividkama. Takole pripoveduje Neli: »Gledali sva film, spet je bil ponedeljek, torej točno teden dni po prvem opazovanju.« Ker ji je bilo všeč, je bila občasno v toplem poletnem večeru tudi na balkonu in spet je videla dvoje luči, Predmet premera trideset metrov sta videla pilota potniškega letala z razdalje pribiližno pol milje (800 metrov). Letel je s hitrostjo, večjo od 1000 milj (1600 kilometrov). DAtum opazovanja: 20. marec 1950 obeh, torej naj bi bil manjši. Menita, da je bil pod 50 metri višine nad tlemi, oddaljenost pa sta ocenili na 100-150 metrov. Ravno tako ni oddajal nobenega zvoka. Na koncih krakov tega lebdečega predmeta v obliki črke X so bile luči. Neli trdi, da so bili kraki nepremični, medtem ko naj bi se tisto zamegljeno središče vrtelo. V tem središču je bila rdeča luč. Med opazovanjem se je umiril, tako da so bile jasno vidne male luči na koncih krakov. Te luči so dajale videz reflektorjev. Z daljnogledom sta ga opazovali V pismu kralju, ki je bil na potovanju, je državni svet takole opisal dogodek: »Ko je ladja dosegla zaliv TEGEL VIKEN, je s pojemanjem vetra izgubljala ravnotežje. Z usmerjanjem jader so jo, da bi ujeli pravo sapo, poskušali ponovno uravnovesiti. Toda zaman, ko je priplula do BECK-HOLMA, se je močno nagnila na bok in voda je začela vdirati skozi spodnjo vrsto topovskih lin. Počasi se je vgrezala z razprtimi jadri in zastavami vred.« In kako je dogodek opisal admiral ERIK JONSSON: »Bil sem rejeni in pred vsemogočnim Bogom prisegam, da nihče na ladji ni bil pijan. Sam pa sem ravnal v skladu z odgovornostjo zaupane mi službe.« Tudi mornarji so zagovarjali HANSSONA, trdeč, da je bilo na ladji vse v najlepšem redu, in ker je bila nedelja, nihče ni bil pijan, saj je bila večina mornarjev pri maši in svetem obhajilu. Kapitan HAN-SSON je valil krivdo na graditelje. Podvodni del trupa je bil namreč premajhen za vse, kar je bilo naloženo zgoraj. Zato je bila ladja zgorej težja, kar naj bi vskih lafet. Sodobni iz so pokazali, da je b 1 j( zelo nestabilna ladja1 že pri zmernem vetru J To je trdil tudi ze Vj# HANSSON na zashs^ Ji torej v resnici nosi nesrečo? Admirali priča strašnemu dogodku, ko je povzročalo nestabilnost. Preiz- spet je vzela v roke daljnogled. Nebo je bilo jasno. Mati je pripomnila, da so spet tu. Motilo ju je, da je imel ta predmet rdečo luč. Pojavil se je spet na približno istem mestu kot pred tednom dni. Tam je lebdel tri do štiri minute. Hčerka pravi, da se je počasi premikal, se obrnil in se spet vrnil v začetni položaj. Bil je videti kot iztegnjena roka z večjo moško pestjo. Ura je bila sedaj pet minut pred deseto zvečer (očividki sta pogledali na uro). Smer, oddaljenost in višina so bile približno iste. Stali sta na balkonu in opazovali, ko se je nekako ob četrt na enajsto uro pojavil drugi NLP. Takrat sta poklicali tudi policijsko postajo, kjer so reagirali zelo začudeno, nato pa naj bi izjavili, da menda tudi oni nekaj vidijo. Drugi NLP je bil enak kot prvi, videti je bilo, kot da kroži. Tudi tega je gledala z daljnogledom. Luči so bile zelo svetle, slepeče, in to je motilo pogled. Zdelo se jima je, da oddaja več močne svetlobe, kot sta bili navajeni pri teh opazovanjih. Kmalu zatem je NLP odletel. kaki dve minuti. Mati trdi, da je bil na nebu pod določenim kotom ali nagibom. Težko sta ga primerjali s kakim znanim predmetom na nebu. Menili sta, da je velik kot dva velika tovornjaka s prikolicama. Ko se je premikal in oddaljeval, sta jasno videli, da leti poševno pod kotom, nato se je izgubil za blokom. Mati je bila v službi izpostavljena le posmehu, in to je najbrž tisti in verjetno edini razlog, da ne želi objave polnega imena in priimka. Obe menita, da sta videli neko vesoljsko plovilo z nekega drugega planeta. Hčerka je še pristavila, da naj -bi šlo za neko višjo silo, za katero se v svetu ve, vendar se o njej prikriva javnosti. Treba je omeniti, da so se predmeti, po ogledu kraja dogodka, pojavili na mestu, kjer so sorazmerno blizu daljnovodi, omeniti pa je treba tudi, da je sorazmerno blizu celo pokopališče Žale, ki je glavno ljubljansko pokopališče. Poudariti je še potrebno, da sta med opazovanjem celo poskušali slikati s fotoaparatom, vendar jima ni uspelo ničesar zabeležiti. (nadaljevanje prihodnjič) voda začela vdirati v ladijski trup. Kontroliral sem topove in še preden sem prišel iz spodnjih prostorov, je bila voda .že tako visoko, da je odtrgala stopnice. V smrtnem strahu in z zadnjimi močmi sem priplezal iz podkro-vja. Tudi na krovu je bil vik in krik in kljub hitri pomoči je VAŠA potegnila s seboj četrtino posadke. Poročilo o nesreči je dva tedna pozneje doseglo kralja GUSTAVA II. ADOLFA, ki se je mudi! na Pruskem. Ta sporoča državnemu svetu: »Vzroki katastrofe, ki se opirajo na nepazljivost in nespamet, se morajo odkriti in kaznovati.« Takoj po katastrofi je stekla preiskava o krivdi. Zakaj je VAŠA potonila? Je bila kriva pijanost? So bili mar krivi topovi, ki niso bili pravilno pričvrščeni in razporejeni? Najtežje obtožbe so padale prav na kraljevi dvor. Dan po katastrofi je bil prijet in zaslišan kapitan ladje SOFRING HANSSON, Danec po rodu. Zapisniki o zaslišanjih so se ohranili in so shranjeni v kraljevih arhivih. Kapitan HANSSON je povedal. »Lahko me razsekate na koščke, če so bili topovi nepravilno razpo- kus stabilnosti so zaupali admiralu FLEMINGU, ki je izbral vplivne može iz mornarice. Trideset mož je tekalo hkrati z enega na drugi bok ladje, in če bi se ladja nagnila, bi morali nehati pri tretjem poskusu. Odgovornost so iskali tudi v delavnici SKEPPSGARDEN pri drugem mojstru JAKOBSSONU in najemniku delavnice DE GROOTU, prvi mojster Nizozemec HYBERTSSON pa je med gradnjo umrl. Toda tudi JAKOBSSON in DE GROOT sta odločno zanikala krivdo. Velikost ladje in oborožitev je bila natančno po kraljevem naročilu. »In kdo nosi potem krivdo?« je vprašal zasliševalec. »To ve samo Bog, Bog in kralj pa sta enako nezmotljiva,« mu odgovori DE GROOT. Kako je državni svet poročal dalje, se ne ve. Krivda se nikoli ni ugotovila in sodba je izostala. Ali lahko po 350 letih pojasnimo vprašanje krivde in ugotovimo vzrok katastrofe. Prvo dejstvo je, da topovi niso bili pravilno razporejeni. Ta ugotovitev je bila potrjena, ko so leta 1961 ladjo dvignili in ugotovili razpored topo- Delno. • H.hilnos«1" Pri testiranju štabi n j{ preprečil izPloVltXblastila inje imel za to vsa a nj 0' zagotovo vedel, da J bilna. GUSTAV I • .^ji Delno. Hotel je imj1^ kar se da največ top zahtevnosti proje -Ljigia stano priganjal k P° ,o[RTS dnji. Konstruktor H ej{ SON? Delno. P°?laJJje bil ta potujoči moz. k J dnu-že marsikatero od ^dn co. Tudi VASAjeb la ^ bro grajena ladja, a liki močno razlikov nih ladij 17. stoletja ,top* Druge ladje z mnog vi so bile ozkem^JjV SI pa tega ni bilo op ^ dj je tičal mogoče t tjfah1’ so mojstri eksper^ iskali nove oblike gfareiz|aise-mesto da bi se drz . tjSteS nih metod,Grad ^.rtoVjn» časa so gradili br & pamet. -„nmoček * Kot edini pnPnanitIu imeli številčnico ernoP( menzijami kot so1. -eOj. Z", vilo dolgoletnih izkčuvs' nje in izkušnje so sk ^vrod nje in izkušnje daV^“ in jih prenašali i, j;e podob I Zato so bile nove ^Jia£jfU^ starejšim. VAŠA J -ase f na, močnejša, za ^pravL tastično oboroze ’ .j-giila®,. tastično obu.v— tr61u» na sovražnika n. 2 ŠVEP5 krogle. Bila je P zna, torejp KE, vendar pred«11 nesrečen poskus. • nritlO^1 (nadaljevanj6 P Od strmenja v madeže do heteronomne slike 5. del Tukaj se lahko spomnimo Friedricha Schleier-macherja in njegove teze, po kateri je veščina razlage (subtilitas explicandi) utemeljena v veščini razumevanja (subtilitas intelligendij. Tako se v strmenju v madeže izraža razmerje del in celota na naslednji način: tisto, kar uzremo v madežu, je samo del tistega »vsega« kot hipotetične celote. Hipotetične pa ravno zaradi tega, ker to celoto tvorijo vse stvari, ki jih jaz sam poznam, vse druge pa, dokler niso spoznane, ne obstajajo. Razmerje del - celota je hermenevtična kategorija par excellence, ki je sintetizirana v hermenevtičnem krogu, to pomeni, da se del lahko razume le iz celote, celota pa le iz dela. Zanimiva so tudi izvajanja Emmilia Bettija, katerega osnovne smernice interpretacije in razlage vsebujejo kanone, pri čemer se prvi kanon imenuje kanon hermenevtične avtonomije objekta in nam pravi: sensus non est in-ferendus sed ejferendus, to pomeni, da se »smisel, ki ga je treba najti, ne sme poljubno, torej na neki način zvijačno vnašati v obliko, ki smisel vsebuje, ampak gaje, ravno obratno, iz njega potrebno izvleči«. 38 To bo imelo poseben pomen pozneje, ko bomo govorili o Rorschachovem testu. Tako tudi Leonardo da Vinci povsem novih stvari s strmenjem v madeže ni odkril. Vse, kar je tako lahko opazil, so bile že njemu znane stvari, vendar pa ga ni začudilo samo to dejstvo, prej je njegov interes vzbudilo sestavljanje že znanih stvari v novo obliko. Podobno kakor so kentavri, gorgone, himere ali baziliski sestavljeni iz običajnih stvari na neobičajen način, tako je tudi Leonardo, po Vasa-rijevem poročilu, iz raznoraznih živali, ki jih je poznal, sestavil svojo pošast, ki jo je naslikal na izgu bljeni ščit. Tako so tudi južnoameriški Indijanci šestnajstega stoletja, ker pač niso poznali konjev, pojmovali španske konjenike kot eno samo bitje. Vedno je tisto, kar imenujemo fantastično, zajeto zgolj v nenavadni povezavi. Gre skratka za tisti smisel, ki ga je Lautreamont izrazil v stavku: »Lep kot naključno srečanje šivalnega stroja in dežnika na secirni mizi.«39 Še tako fantastična stvar pa je v vseh svojih detajlih povsem vsakdanja, deja-vu stvar. Kozar in svinjar sta Odiseja spoznala po brazgotini, ki mu je ostala od merjasca, se pravi, po nečem, kar se v desetih letih Odisejeve odsotnosti ni spremenilo. Megarik Eubulides je uredil v razrede posamezne tipe logičnih paradoksov. Drugi paradoks, imenovan Elektra, nam govori o istem principu prepoznavanja. Ta paradoks se glasi takole: »Ali lahko prepoznaš tega pokritega človeka?« »Ne.« »To je tvoj brat. Ti torej ne moreš prepoznati svojega brata.« Elektra je poznala brata v času a in stanju b, da bi ga lahko ponovno prepoznala in pritrdilno odgovorila na zastavljeno vprašanje, bi ga zopet morala videti v času a in stanju b. Ko je prerok Ezekiel imel videnje »v viharju z velikim oblakom, polnim plapolajočega ognja« (Ez. 1. 4,5) in v njem videl »človeški obraz spredaj, obraz leva na desni, obraz vola na levi in obraz orla« (Ez. 1. 9,10), je bil deležen istega načina prepoznanja kakor Leonardo, ko (če) je v madežih iskal navdih za sestavljanje svoje pošasti. Oba, tako Leonardo v madežih kakor prerok Ezekijel v plapolajočem ognju, prepoznavata to, kar že poznata. Ezekijel bi ne mogel imeti videnja leva, če ne bi imel o njem neko iskustvo, bodisi vidno bodisi slišno - deskriptivno. Spoznanje je vedno primarno, prepoznanje pa sledi po začasni odstranitvi predmeta ali subjekta, ki je bil nekoč kot tak spoznan. Ko se je Odisej po desetih letih vrnil na svojo Itako, ga Penelopa ni prepoznala po njegovem videzu, čeprav se človek v Andrea Mantegna: Zmagoslavje kreposti, 1502, (detajl) desetih letih za svojce ne more spremeniti do nerazpoznavnosti, razen če ni bil deležen kake fizične nezgode, česar pa Odisej ni bil. Skratka ta, ki se predstavlja kot Odisej, bi bil morda v najboljšem primeru Penelopi lahko samo kot nekdo, ki je Odiseju na moč podoben. Vendar pa ga Penelopa prepozna, ko ji razkrije posteljno skrivnost, za katero sta vedela le onadva.40 Ne gre prezreti niti tega, da Martin Luther41 v svojem Prey° ^zpos^jj izraz spolni odnos prevaja kot t ° ’ ein sU”s besedo) spoznanje. Spoznanje v te i ^no ™ ji Leonardova anticipacija (čeprav n leta ' va) tankov, podmornic, helikop e noSjimeTtv» ga sam imenuje ptica (labod), Pa vjrjh Izum je mogoč v naravaslovju. ,ve|javlja pa nikakor ne, na tem področju se pjep . no termin odkritje, to pa pomeni1 Pa.r sCbi, vanje, kot smo videli v zgornjem P Brun6 sa. imenovanega Elektra. Le A L60113^' Paolo Ucello, Piero della ^ranCL;vo, to ne Vinci in Diirer odkrivajo perspe . pj|a v ni, dajo izumljajo, kajti perspek 1 bin , vsaj od takrat, odkar človek Pose bil°’ vid, oni samo odkrivajo to, kar LjoveškeB sami Naravi kakor tudi v nara^':rano. vendar zgolj intuitivno in nede i bno Z^LeiH11 Giorgio Vasari nam poroča P° peoo -u s«^ o še enem florentinskem umetm . ^d#! sodobniku, slikarju Pieru di L °S1 ,je že °d ustavil in opazoval zid, kamor so vaj bi ^pstr^' merili svoje izpljunke, in tam o najbolJ Ljo/ konjeniki, najbolj fantastična me^^. poddf ne pokrajine, kar jih je bilo ^^ ^Na s^1 poskušal tudi z oblaki na nebu." mjm0 LmA9’ vje Kreposti43 Andrea Manteg sta zgoraj v oblakih dva obraza. j druge® profilu. Prvi profil je viden v 'samo ^Jali^ postavljen za prvega, pa vidimo sen“ op^ ustnice in brado. 38. Emilio Beti: Hermeneutika ka» duhovnih nauka, Budučnost, Novi Sad 1988, p. 64 tva, 39. cf. Max Ernst, Onkraj slikaj' pjcasSa)6 Slikarji o slikarstvu (od Cezann > 219, Ljubljana 1984, p. 197 ljubil 40. Homer: Odiseja, Založba ^$1 XXIII (153-240), pp. 317-319 41. cf. Oto Bihalji-Merin, Seks m 8,9 dec 1988, p. 45 .,he Wist, ‘ .M 42. Giorgio Vasari: Lives oj t ■ /) Books, London 19871, p. 105 iaVje 43. Andrea Mantegna: Zmag Louvre, Pariz SiUKiLjunija 1996 »atira 19 P1 »i Kujski val, da bom umrl bogat Novinar našega uredništva za privatno-dr-žavne zadeve seje pogovarjal z zmedencem za socialno in pogrebno politiko pri vladi republike Slovenije. Vlada pripravlja veliko spremembo Pokojninskega sistema, ki bo najbolj izboljšal Položaj upokojencev v deželah okrog Mure. . Mi pri ministrstvu za socialo in pogrebne javnosti želimo s to novostjo iztrebiti ogro-aparat ZPlZ-a. Samo na sedežu te birokra-।e; Pošasti v Ljubljani dela več kot tisoč dobro P acanth ljudi. Od petdeset do sto ljudi dela v sakem območnem pokojninskem centru. V Se v sl°venski občini jih dela še vsaj deset, ki 'Ukvarjajo s pokojninskimi zadevami. Naj do-®o še ogromno množico ljudi po podjetjih, 'Pravzaprav opravijo vso delo. Preostala ne-$Mevna množica ljudi, ki neštetokrat prepi-le M premleva ene in iste podatke, požre vsaj n, °Vlc° ^enaria’ namenjenega penzijam, Sem z i°.. Proškov davčne uprave in agencije ta h a''n' Promet’ ki se ob svojem delu ukvarja- nj 1 s Pokojninskim denarjem. koin^0^ novost bo neposredno plačevanje po-na"ln'Nek°'računalniško podjetje iz Pomurja uookeP°nUd'’0 Pr°gram> ki samodejno poveže sklad°pnCe S tistimi, ki plačujejo v pokojninski koini ° nagonih pravilih se določijo višine po-bo v 'u Gačniki. Povezave so poimenske. Tako plače ,Penzionist Poznal ljudi, ki mu bodo 'ojstn3' pok°jnino- Vsako leto bo ob svojem in iimem dnevu z njimi lahko organiziral piknik kljuni h ^o^oval o svojih dobrih delih. Pova-datiio Od° sv°jemu upokojencu rade volje kupili V ln Primaknili še kakšen tolar. ip inv sistem bo za plačnike pokojninskih ^njim 1 .k'h Prispevkov v primerjavi s se-Račun. ,načinom plačevanja smešno poceni, samod n'ško vodeni sistem za vrednotenje in venski^11? r?zcleljevanje odločb za celoten slo-šestinu?0- ninski sistem bo zaposloval samo ndvaJset ljudi. ^ival, C najboljši prijatelj svinjski prašičereja je v krizi. Kulturni nivo iitiajo gospodarjev je vse nižji. V mislih Nekoč«™0 z.asiužek, za svinje jim ni mar. Melik a $i. bila °ni, ki je prašiča krmil, in pra-^'ča r v ^a’ B'lasta skoraj v sorodu. Ko so .'M so to naredili tuji ljudje, domači ah. Danes so prašiči, izgubljeni v pre h" ^čkec za tatiče - tolovajiče b^jajte 'P^m, za pet Kristusovih ron, viln mi Me? 2™ f toten cajti ne krodnejo kak sm° srečno prazniivali svetek na! ene dobijo, druge pa ne. ^koj „p'a cockasta ovi den tan f piingradi na ?!eroid«fudiula eht originalne ame-Pie ^de in Švelja pot Sčdvnicoj«. Te ^^^.^jojt M'. ker'aPaj: ka s« ti fse fudnoli tan v ptujsko) >elce Začuje Labodova! Tan so pje spo-a s° Sa nr^ za privatnike, te pa so rekli, z drugih držof. Bogme so Hiteti! la^ke 2 lel,ko otkliinčkali na morje na /, i e’ Pa mojo policijsko preiskavo. Se bi pasko melitan,a prta !>rlekiji, "^>bo ?r‘VoIni sektor tak na veko, kafa-m^jo privotnikon. Zaj pa sofsi notri MIROS ’ f r naseljenih hlevih, samo brezimna teža mesa. Dvonožno pojavo, ki jih krmi, opazijo le, ko jim ne da pravočasno jesti. Njihovo bedno življenje je samo še čakanje na neizbežno smrt. To zelo spominja na neki soroden sistem pri ljudeh. Kmečko-ljudska stranka sije zadala v svojem programu prašičereje, da bo to po volitvah krepko spremenila. Kujski val, reklama kot salama Mesnopredelovalna industrija Pimentalka Ljutomer vabi na krst najdaljše klobase na svetu. Posebnost te izjemne klobase je, da sojo na priložnostni slovesnosti izdelali strokovnjaki, ki jim je klobasanje poklic. Oboroženi s prleškim vinom so se ob delu poslanci slovenskega parlamenta imenitno zabavali. Naj omenimo še tole posebnost, manjkal ni nobeden. Kujski val, praznik kislih kumaric Gostišče Murk vas vabi na veliko vrtno veselico. Igral bo.narodnozabavni ansambel Mali nočni murk. Ob izbranih domačih jedeh vas čaka še bogat srečelov. Posebnost hiše so sveže vložene kumarice. Kujski val, pujskov bal Društvo veterinarjev in njihovih pristašev Ljutomera prireja veliko zabavo na farmi Cven. Vsak obiskovalec bo namesto vstopnice prejel majhnega pujska. Priložena bo lična kartonska posteljica, navodila za vzrejo in dežnik. Veterinarski simfonični orkester pod taktirko ... (žal imena ne smemo izdati, ker bo to presenečenje • večera) bo v praizvedbi predstavil simfonijo Svinja na trti. Pridite v večernih oblekah. Imeli se boste dobro kot še nikoli. cvoknoli. Vojznili so, kak s listin vetrovin mlinon pri Diihi, kerega že deset letfkilper pocajo, peneze pajin vendafiudne son sveti Peter ali ka ga vragof biksajo! Pametni Prleki jkiiper scimprajo (z)mešano podjetje, za kero je tri leta ne treba nič pločati. Potli pa te firma propodne, šefi grejo za pol leta na morje, pa te otprejo drugo (z)mešano podjetje. Po totih keblačah de še huje toča klestila, kak Je ovi den klestila po goricah no jivah. Poglednite vi Negofčare! Toti so kšajtni kak mo biti! Za kunec šolskega leta so pje otprli novo šolo; ka ti za šolo nede niše fudna miljonof zato, ka bi šolo otprli ža na začetki šolskega leta. Deca pa so bili pje tak veseli, ka so jin v glovah cvele funkištni-ce. Drogi mojo Prleki - če to te vroče dni čete kaj fudniti, te fudnite za en den ali pa dvo sunce, ka nede tak vroče! Lendavski pereči V občini Lendava se že leta in leta prepirajo, kakšen naj bo občinski grb. Tudi sedaj premlevajo idejni načrt zanj, ki pa, kot slišim, spet ni pravi. Pripombe naj bi imeli zlasti v madžarski narodnostni skupnosti. Sam pa mislim, daje načrt kar dober, saj je glavni lik v grbu lendavski grad, ki ga je nekoč branil in ubranil vojščak Hadik. Pa tudi drugod so »udarjeni« na gradove. Ti stoje že stoletja. Drugače je žal z novejšimi pridobitvami. Pa poglejmo, za kaj gre! Čeprav ima izdelava dežnikov, po domače ma-rel, v Lendavi večdesetletno tradicijo, je bila ta fa-brika velikokrat na udaru. Med vojno, na primer, so ljudje vdrli vanjo in pokradli vse dežnike. Ne, niso jih potrebovali toliko zaradi obrambe pred dežjem, bolj jim je šlo za svilo in marsikatera ženska si je potem dala sešiti »reklin« (bluzo). V trgovini namreč blaga ni bilo mogoče kupiti. Nekaj let po vojni je fabrika dobro delala, potem pa so izdelavo preselili v nove pristore Indipa; v nekdanji »marelnati« tovarni pa so se naselili »naftaši«. Zdaj že lep čas v Lendavi dežnikov ne izdelujejo več, ker se menda ne splača, kajti uvoženi so veliko cenejši; v »dežnikarni« pa so se preusmerili v tekstilno stroko. To bi bilo dobro in prav, ampak, dragi moji, na živce mi gredo nenehni štrajki. Stavba, v kateri je bila nekdaj dežnikarna, se po Glosa Gasilska vlada Nedolgo od tega je našo lepo deželo pretresala stavka zdravnikov. Dolgo je trajala, ko pa se je slednjič končala, so si vlada in zdravniki čestitali. »Dosegli smo časten sporazum!« so dejali žarečih lic. Bolniki, kar jih je med stavko umrlo, na vse skupaj gledajo - zviška. Naslednje stavke pa se bo vsaj nekdo razveselil: otroci in mladina. Stavkali bodo učitelji. Stavkali naj bi tudi policisti. Tega pa se vsi veselimo. Bo vsaj kakšen nedolžen državljan manj pretepen. Skratka, stavke se vrstijo, in to predvsem v državnih ustanovah in podjetjih. Večina stavk je zaradi plač. Ne kakršnih koli, temveč prenizkih. V Prekmurju so občani zaprli cesto, ker ustrezno ministrstvo ne uredi njihovih cest. Vrstijo se torej tudi zapore, in to predvsem zato, ker državne službe ne naredijo tega, za kar so plačane. Da je nekaj narobe, je čutiti že zdavnaj prej, a vlada, ki je odgovorna za stavke zdravnikov, učiteljev in drugih državnih služb in za zapore cest, ničesar ne naredi. Presenetljivo pa je tole: prej nobene rešitve - ni denarja, smo na prehodu, potrebujemo več časa.... ko pa izbruhne stavka ali zapora, se takoj najde denar in rešitev je tu. Državljani si želijo neke celostne gospodarske politike, ki bi reševala probleme prej, preden izbruhnejo. Zakaj tega ni? Odgovor je preprost: bolezen se imenuje sindrom gasilcev. Člani vlade namreč zelo spominjajo na gasilce. Ko izbruhne požar, gredo gasit. Ko izbruhne stavka, rešujejo probleme. Da bi naredili gospodarski načrt in našli rešitev že prej, jim ne pride na misel. Najbrž so se v svojem življenju ministri preveč udeleževali gasilskih veselic. Vendar pa moramo vlado in ministre tudi razumeti. Ne krivi ne dolžni morajo sedeti na izredno Visokih stolčkih. Zaradi višine pa je težak pogled novem imenuje Bela hiša. Lahko bi ji tudi rekli Do-bičnonosna hiša, saj so menda določene firme s preprodajo zaslužile lepe denarce. Sicer pa, kaj bi o tem, ko pa gre za podjetnike. Kdove kolikokrat prezidana in prenovljena hiša je pred kratkim dobila novo podobo: okrog nje so odstranili žičnato ograjo, naredili več lokalčkov, uredili so okolico in obnovili belo pročelje. Lepo! Čeprav sem med tistimi, ki zagovarjajo grad v grbu, me mika, da bi za grb predlagal Belo hišo. Ta je tudi bolj pri roki, ko pa je tik ob glavni cesti, v grad pa se je treba vzpenjati po stopnicah ali po serpentinah, saj rova, ki menda vodi od vznožja do grajske gospode, še niso obnovili. Naj živi torej Bela hiša! Dogovarjanje, sporazumevanje ...To rodi sad! Z zamislijo o bencinski črpalki nasproti avtobusne postaje ni bilo nič, zato pa so pljunili v roke in zgradili novo »pumpo« na tesnem prostoru med Elektro-materialom in Črncem. Kmalu jo bodo odprli in prav »lepo« bo pogledati sledove tovornjakov s priklopniki, ki bodo vozili po robnikih in zelenicah. Odcepi, ki vodijo k črpalki in od nje, so ozki in ostri. Nerodnim voznikom ne bodo pomagali niti betonski stebri. Zgled za to je črpalka v Odrancih. Sicer pa je eno tisto, kar nekdo nariše, drugo pa, kako se to uveljavi v praksi. Enako je v zakonu: sprva se »ližeta«, čez čas pa se »mrzita«. NAC1 na stanje v državi, nekako oddaljeno je vse skupaj. Samo včasih, kadar izbruhne prav velik požar, ga lahko opazijo. Zato se tudi lotijo reševanja problemov kot bi se nekdo s sitim trebuhom zleknil v travo. Najprej mine več dni ali kar cel teden, preden stavkajoči sploh prikličejo kakega ministra k pogajanjem. Ko pa minister le pride, vsem razlaga, da bi povečanje plač uničilo gospodarstvo. In tako imajo zdravniki 120.000 tolarjev plače, učitelji 60.000, delavci pa 40.000. Ta isti minister pa ima z vsemi dodatki in dnevnicami vred okoli 600.000 tolarjev mesečno. To po njihovem mnenju gospodarstvo izredno krepi. Sicer pa vlada ni takšna samo na področju notranje politike, temveč tudi zunanje. Naj navedem le en zgled: Schengenski sporazum. Zahodne države so ga sprejele že pred letom dni. Vedelo se je, da pomeni oster mejni režim na mejah Slovenije z Avstrijo in Italijo. Naša vlada se ni zganila, da bi se s tema državama že vnaprej dogovorila za normalne režime za slovenske državljane. Šele ko so Avstrijci že začeli ukrepati na mejah, ko so začeli natančno preiskovati slovenske državljane, ko so začele nastajati kolone tudi pri nas, se je naša vlada zganila in začela iskati poti do nekih sporazumov. V tujini obnašanje naše vlade ni ostalo neopaženo. V tujini že lep čas govorijo: »Slovenija, zgodba o gasilcih.« Toda naša vlada je zelo slab gasilec. Tipičen zgled je mariborski TAM. Zdravijo ga že več let in zdravljenje je stalo milijarde tolarjev. Na koncu pa gre vse skupaj v stečaj. Kam so šle milijarde tolarjev, pa nihče ne ve. Natančneje, tisti, ki so jih spravili v žep, že vedo, a nočejo povedati. Vlada se zaradi tega ne vznemirja. Bo pač predlagala nove davke in denar bo spet tu. Resnično, v tej državi nekaj škriplje. Škriplje država. Slavko Sušeč Jubilej Dvajset let NK Cankova Nogometni klub Cankova praznuje letos 20-letnico delovanja. V okviru tega jubileja so odigrali prijateljsko tekmo s soboškim prvoligašem Muro ter pripravili slovesnost, na kateri so pregledali prehojeno pot in zaslužnim podelili klubska priznanja. Nogometni klub Cankova je bil na pobudo ljubiteljev nogometa ustanovljen 7, marca 1976. Moštvo Cankove, kije že pred tem odigralo nekaj prijateljskih tekem, seje v tekmovalni sezoni 1976/77 vključilo v tekmovanje soboške občinske nogometne lige. V tekmovalni sezoni 1985/86 so nogometaši Cankove postali prvaki v občinski nogometni ligi in se uvrstili v prvo soboško medočinsko nogometno ligo. Po dveh letih tekmovanja so postali leta 1988 prvaki in se uvrstili v pomursko nogometno ligo, kjer so tekmovali dve leti, nato pa leta Tretja državna nogometna liga Bakovci zamudili priložnost, Beltrans izpadel Nogometaši Cankove ob dvajsetletnem jubileju kluba. Stojijo od leve: M. Ficko, Šebjan (trener), Kegl, Žnidarič, Horvat, Kerec, Vrhovski, Skledar, Mencinger, Miloševič (predsednik), Banfi (podpredsednik); čepijo: Sadi, D. Čontala, Stajnko, Abakumov, R. Ficko, Zorjan in R. Čontala, manjkajo: Lipič, Žido, Koler, Cener, Marič, Rojko. Minulo tekmovanje v tretji državni nogometni ligi, kjer je imelo Pomurje kar štiri predstavnike, je bilo razburljivo do zadnjega kola. Najbolje uvrščeno moštvo Pertoci Bakovci je zasedlo tretje mesto s 54 točkami in zamudilo lepo priložnost za prvo mesto. Bakovčani so se z Dravogradom in Pohorjem večji del tekmovanja borili za naslov prvaka, vendar so nekaj točk izgubili povsem po nepotrebnem in tako nekaj kol pred koncem ostali brez možnosti za osvojitev najvišjega naslova. Še več, zapravili so si celo uvrstitev na drugo mesto in s tem možnost kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v drugo državno ligo. Bakovčani so bolje igrali v jesenskem delu prvenstva, saj so zbrali 31 točk in na domačem igrišču zmagali na vseh tekmah ter le za točko zaostali za Pohorjem. Precej slabše so igrali v spomladanskem delu prvenstva, ko so doma izgubili derbi tekmo s Pohorjem, v gosteh pa zmagali samo enkrat in osvojili le 23 točk ali osem manj Nogometaši ekipe Pertoci Bakovci - tretjeuvrščeno moštvo v III. SNL vzhod. Stojijo od leve: Erniša, Šiftar, Jančar, R. Papič, Cipot, Gabor, Kerčmar, Baler, G. Papič, Koblencer (trener); čepijo: Fras, Cener, Bu-zeti, Zrim, Sočič, Holcman, Bencak; manjkajo: Kokaš, Rituper, Vogrinčič, S. Baranja, Kovačec in Berendijaš. kot v prvem delu prvenstva. Najboljši strelec v moštvu je bil Cipot z devetimi goli. Moštvo Ba-kovec je treniral Milan Koblen-cer, tehnični vodja je bil Anton Baler, vodja strokovnega štaba Milan Veindorfer, predsednik pa Jože Rantaša. Drugo najbolje uvrščeno pomursko moštvo je bilo Turnišče, kije osvojilo 37 točk in zasedlo peto mesto, kar r Strelci III. SNL 1990 izpadli. Po štirih letih tekmovanja v prvi medobčinski ngometni ligi so izpadli in tako zadnji dve tekmovalni sezoni nastopajo v drugi soboški medobčinski nogometni ligi, kjer so dvakrat zasedli tretje mesto. Prvi predsednik kluba je bil Jože Geder, ki je bil najzaslužnejši za njegov uspešen razvoj. Za njim so predsedniško funkcijo opravljali Štefan Vrhovski, Danilo Kacijan in Franc Skledar, sedaj pa je predsednik kluba Nebojša Miloševič. V tem času v klubu delujejo tri moštva. Kot trenerji so v klubu delali: Nikolaj Kuzma, Jože Norčič, Drago Habot, Rudi Kerec, Jože Rantaša, Drago Kranjec, Ivan Šinko, Renato Vrhovski in Branko Šebjan. V tem času so si na Cankovi uredili lepo nogometno igrišče s klubskimi prostori, ki so jih v glavnem zgradili s prostovoljnim delom. Praznovanje jubileja so sklenili z željo, da bi tudi v prihodnje v klubu uspešno skrbeli za razvoj mladih nogometašev in dosegali dobre rezultate. Feri Maučec Delavsko športne igre - Adriatic najboljši 12 golov: Lipič (Odranci) 11 golov: Albin Lackovič (Turnišče) 9 golov: Cipot (Bakovci) 8 golov: Z. Osterc (Beltrans), Fras (Bakovci), Radikovič (Beltrans) 7 golov: Pal (Turnišče) 6 golov: Jančar (Bakovci), Ropoša (Beltrans), B. Lebar (Turnišče) 5 golov: Kreslin (Odranci), 4 goli: Vogrinčič (Bakovci), Kokaš (Bakovci), Gabor (Bakovci), Žerdin (Odranci), Ternar (Turnišče) 3 goli: Baranja (Bakovci) 2 gola: Albert Lackovič (Turnišče), S. Lebar (Turnišče), Kerčmar (Odranci), Zver (Odranci), Golob (Beltrans), Stojko (Beltrans), Buzeti (Bakovci), Sunčič (Beltrans), Kovač (Odranci), Zrim (Bakovci) 1 gol: Škafar (Turnišče), Toplak (Turnišče), F. Pucko (Turnišče), Vegič (Odranci), Horvat (Odranci), Me-ničanin (Odranci), Balantič (Odranci), Kavaš (Odranci), Cener (Odranci), Makoter (Beltrans), B. Osterc (Beltrans), Mujdrica (Turnišče), Erniša (Bakovci), Bogdan (Odranci), Šiftar (Bakovci), Lutar (Turnišče), A. Osterc (Beltrans), Kovačec (Bakovci), Zakojč (Odranci), Vegič (Turnišče) V poreški Zeleni laguni so bile športne igre finančnih organizacij Slovenije. Srečali so se zaposleni v zavarovalnih družbah Adriatic Maribor, Merkur, Slovenica, Tilia in Triglav ter Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje Republike Slovenije, Banke Slovenije in Loterije Slovenije. Na srečanju, ki gaje pripravila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, je sodelovalo 720 zaposlenih, ki so se pomerili v nogometu, košarki, odbojki, tenisu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, plavanju, vlečenju vrvi in šahu. Že drugič zapored je bila najboljša ekipa zavarovalne družbe Adriatic, ki je dosegla sedem prvih, štiri druga in tri tretja mesta. V ekipi Adriatica so tekmovali tudi zaposleni v soboški poslovni enoti: Simona Šebjanič, Vinko Pristan, Marjan Balažič in Marjan Šalamun. Drugo mesto je zasedla ekipa Agencije za plačilni promet, nadziranje in informitranje Slovenije. (S. Š.) Drago Habič - Lamza Nogometaši Odranec - devetouvrščeno moštvo v III. SNL vzhod. Stojijo od leve: Posavec (trener), V. Kavaš (predsednik), Zver, Lipič, Gaševič, Marič, Bogdan, Cener, Maje, Virag, C. Kavaš (fizioterapevt); čepijo: Prša, Kreslin, Horvat, Kerčmar, S. Kavaš, Zakojč, Vegič, D. Horvat in P. Kavaš; manjkajo: Ulen, Žerdin in S. Kavaš. Športni prijatelji in nogometaši smo se v nedeljo, 2. junija, na ljutomerskem pokopališču za vedno poslovili od našega Drageca. Ob slovesu so nam misli pohitele nazaj, v obdobje, ko je pred več kot dvajsetimi leti prestopil prag nogometnega kluba Ljutomer. In zdi se, kot da je bilo včeraj, ko smo mi kot igralci, Drago kot tehnični vodja, svetovalec, predvsem pa prijatelj, polni športnih sanj in upov zrli v skupno prihodnost. Med mnogimi obrazi ljudi, ki so stali ob robu zelenega igrišča, je bil njegov najbolj sijoč ter prijateljski in prav zato tako zelo naš. Nikoli mu ni bilo težko opraviti vseh tistih drobnih del, brez katerih v klubu ne bi vse teklo tako, kot je. Vedno je razmišljal, kaj lahko še stori, predvsem za klub in igralce. Iz tega prepričanja in ljubezni do domačega kraja je ljutomerskim športnikom ostal zvest do zadnjega dne. Vsi igralci petih, šestih generacij ljutomerskega nogometa smo mu hvaležni za tople besede spodbude po napornih treningih in tekmah, hvaležni za nasvete, pohvale in tudi kritične besede v pravem trenutku. Ljutomerski šport je z njegovim odhodom izgubil dolgoletnega športnega delavca, prijatelji pa skromnega in predvsem velikega človeka po srcu. Za to, kar nam je Drago dal, in za to, kar je bil, hvala mu! B. H. deveto mesto. S to uV®'^0 niso najbolj zadovo®''„.nii( pričakovali več. Glavni^ igra Odrančanov na gosto« ' ko nobenkrat niso spomladanskem deluj>1 igrali neodločeno. na domačem igrišču ( gubili v jesenskem delu J spomladi. Zanimivo P iD[J. Odranci premagali? vograd in drugouvrsce de|B je. Odranci so v jese^ prvenstva osvojili P. danskem pa 18 točk. |j strelec v moštvu je bi P goli, kije hkrati pomurski strelec v tre« ligi, vendar je dosegel j golov v jesenskem d in le dva v spomladari^j V jesenskem delu P i.srf Nogometaši Turnišča - petouvrščeno moštvo v III. SN ' g od leve: Čergulj (teh. vodja), Lutar, Pal (trener), S. le ’ danili' Houbar, E. Pal, Toplak, Mujdrica, A. Zver, B. Zv eri. Čiček (tajnik); čepijo: Dominko, Ternar, D. Pucko, J- *u ’ Vegič, Albert Lackovič, Albin Lackovič in F. Pucko. je uspeh. Turniščani so namreč štartah z zelo oslabljenim in pomlajenim moštvom, njegova igra pa je bila tudi zelo spremenljiva. Zlasti niso mogli najti pravega ritma v jesenskem delu prvenstva, saj so doma dosegli le dve zmagi, trikrat igrali neodločeno in izgubili z Dravogradom. Mnogo bolje so igrali v spomladanskem delu prvenstva, ko so doma ' vspe moštvo treniral Jože00 mladanskem pa Dra^a Ma« Tehnični vodjei je b Gostan, predsed®£J8j M Dominko in Vene. ^jai0 metaši Beltransa četrtouvrščeno P ® ogo®et ■ štvo v tretji^^ čk jn ligi so osvojili 22 ^odi iz lige. Za 0eIt® tya, saj Je ® jesenski del prven III 0 Nogometaši Beltransa iz Veržeja - trinajsto moštvo v stojk0’,^. Stojijo od leve: Makoter, M. Osterc (predsednik), R°P S- Ost tert> A, Osterc, Z. Osterc, Sreš, Berendijaš, Rous (treneV’ |jč, B. vodja); čepijo: Golob, Hošpel, Sunčič, Radikovič, Kavaš, Puhar. J0K9I šestkrat zmagali in izgubili le s Pohorjem v predzadnjem kolu ter osvojili 21 točk ali pet več kot v jesenskem delu prvenstva. Najboljši strelec v moštvu je bil Albin Lackovič, ki je dosegel 11 golov, čeprav ni igral na vseh tekmah. Moštvo je treniral Jože Pal, tehnični vodja je bil Miran Čer-gulj, predsednik kluba pa je bil Bojan Zver. Nogometaši Odranec kot trejeuvrščeno pomursko moštvo so s 33 točkami zasedli III. SNL 1995/96 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1. Dravograd 0:1 3:2 1:2 2:0 4:2 2:0 5:2 6:1 0:1 2:2 3:0 1:0 1:2 1:0 3:1 0:2 0:0 2:0 3:0 3:0 3:1 2:1 2:1 0:0 3:2 3:1 2. Pohorje 1:0 2:3 1:1 2:1 2:0 1:4 4:0 2:1 2:0 2:1 4:0 2:0 3:1 3:0 4:2 1:2 2:3 4:0 3:1 2:1 0:0 6:0 5:1 2:4 5:2 2:3 3. BAKOVCI 2:1 0:2 1:1 1:2 1:0 2:2 1:0 1:2 0:2 3:0 3:1 0:3 0:1 1:0 2:1 1:0 2:0 5:0 1:0 2:2 3:0 2:0 2:0 3:1 3:1 3:0 4. Aluminij 2:4 0:2 0:2 4:1 0:1 2:2 2:2 2:1 0:4 2:1 0:0 0:1 0:0 4:0 3:0 1:3 2:2 2:2 1:1 0:1 0:1 3:1 2:1 2:0 3:0 4:3 5. TURNIŠČE 2:5 1:6 0:4 1:2 0:1 2:1 2:2 1:2 1:1 2:1 1:1 0:6 3.0 1:0 4:2 1:3 0:0 0:2 2:0 3.2 0:2 2:1 1:2 1:0 4:1 3.2 6. Kovinar 1:0 2:2 0.2 1:2 2:0 0:3 4:0 1:2 1:1 1:2 0:1 1:0 1:0 0:0 2:0 2:3 1:2 4:0 0:0 6:4 2:2 0:0 1:0 1:1 1:1 1:3 7. Steklar 0:3 0:1 0:4 0:2 1:3 3:0 0:0 1:0 1:1 6:0 1.0 Orh 3:0 3:0 1:2 ■ 3:0 1:2 1:0 2:2 1:2 0:0 0:2 1:0 1:0 1:5 0:0 8. Unior 2:1 0:1 1:3 0:3 1:0 0:1 0:0 0:4 0:3 0:1 0:1 0:0 0:3 0:3 .2:1 3:0 1:0 1:0 1:0 2:1 0;0 0:2 1:1 1.0 2:0 0:3 9. ODRANCI 1:3 2:0 2:4 2.1 1:2 0:1 0:3 3.1 2:4 3:1 0:2 3.2 2:1 0:3 1:2 0:3 0.2 2:2 2:0 0:1 3.1 0:1 2.1 0:0 3.1 1:1 10. Dravinja 0:0 0:2 3.2 0:4 0:2 0:5 2:2 2:2 0:0 2:0 2:1 0:4 2.1 0:1 0:1 0:1 2:0 2:2 0:0 0:4 6:1 1:2 4:0 0:3 3:0 2:1 11. Kungota 0:3 0:3 1:3 1:2 0:1 2:2 1:1 1:0 0:2 2:3 0:0 4:6 2:2 2:1 0:1 1:2 0:2 1:0 0:0 4:0 2:1 2:0 2:1 0:3 3:0 1:1 12. Paloma 1:3 1:2 0:0 0:6 0:3 0:2 1:0 1:3 2:0 1:2 2:2 0:0 0:0 2:0 0:0 2:0 1:3 1:0 1:6 2:1 1:2 0:2 1:3 1:3 1:2 4:1 13. BELTRANS 1:2 0:0 1:5 4:2 0:2 1:3 1:2 0:2 2.1 0:1 0:1 1:1 0:1 0:1 1:1 0:1 1:2 0:0 0:4 30 1:2 30 3:1 3:1 2:3 3:1 14. Bistrica 2:3 1:3 2:5 3:2 1:3 0:3 0:3 3.4 1:4 2:3 1:1 3.1 5:1 0:0 0:2 3:0 1:3 1:1 0:3 1:2 0:3 1.1 2:1 1:4 3.2 1:3 štvo osvojilo se trdno zasida rvem deal|e mestu lestvl5iej „nS t venstva je 0e 'rurniščenl,jeso dvakrat, domas TpreCej b^ < gosteh s Pa'0®. Beltfa% igrali nogometas^p^ spomladanskem )gtock j. saj so osvojili deluP> točk več kot stva. Med drugi® Z dob premagali 00 , dapsk6^^ igrami v SP°®^ prvenstva sije0 obsta^/ koncem zagoto'® ko®.1 > a je Ža' V ZRak°vc® srečanje v Ba' oVal® moral v novi ‘ dobčinsk igrati v prvi med t3 ; metni ligi Mu^st boljša strelca v™ s a m Osterc in Radlk° gla po osem g° ^tveL^' delu prvenstv^ sa treniral V a s RoUs. i p ladanskem Pa d k0 Ost nivodjajebil S^ sterc. dsednik pa Mirk° FeflM Zahval« Gring°s°’ NavijaškaJk& ške MureBlacK „1^, pripravila o jgri^-jo-valne ^gob^S^ rev Murski* Finalni pik"*, jj. se' pri tem So zahvaljuj6' vestnik, 27. junija 199R port f Strelstvo ' Manuela Rudolf peta na EP Najboljša pomurska strelka Manuela Rudolf, članica Strel-»e družine Ljutomer, je s slovensko reprezentanco sodelovala wevropskem pokalnem tekmovanju v Frankfurtu v Nemčiji in Wa velik uspeh. V tekmovanju posameznic s samostrelom e/ drugem delu tekmovanja zadela 388 krogov, kar je bil "boljši rezultat na tekmovanju, in zasedla izvrstno peto me-stomed 80 strelci. Njena uvrstitev bi bila lahko še boljša, če se J1 ne bi v prvem delu tekmovanja podrla strelska miza, kar je gotovo vplivalo na njen rezultat. Slovenija je v ekipnem delu [Juvanja zasedla peto mesto. (A. V.) na travi Q Prvaku bo odločila tretja tekma 81 HmTi!1 °d'grai>a dru-Mieg ™ice ^žavnega travi mej .enstva v hokeju na '"inifi avom iz Predano-i' TriglaviIZ.Lipovec- Zmasal 8 a'z rez«ltatom 3 : 1, Gole Nogomet V prvem kolu Mm. Beltinci N Mariboru so izžrebali novega državnega nogo-®ttnega prvenstva in pare ^staajstine slovenskega no-Metnega pokala. Že v pr-o®kolu prvenstva v prvi ®i»niligi5 ki se začne 4. a'Wsta, se bosta srečala Wkmurska prvoligaša Mura Beltinci. V šestnajstini ženskega nogometnega Vokala bodo pomurska mo-'Stala: Beltinci: Olim Izola: Odranci, Pertocr Hovei: Železničar Mari- : Galeb, Goričan-• Primorje in Beltrans : ■ ®a. Prvoligaši bodo igra‘ . V avgusta, drugi pa že ‘V pilija. so dosegli: Cigiit, Puhan in Špa-raš za Triglav ter R. Mesarič za Lek. S tem so hokejisti Triglava rezultat izenačili na 1 : 1. V prvi tekmi v Predanovcih je namreč zmagal Lek s 3 : L Tako bo o naslovu državnega prvaka odločila tretja tekma v Predanovcih. Tretja tekma pa je že bila odigrana med hokejisti Murske Sobote in Svobode iz Ljubljane za tretje mesto. Pvo tekmo je dobila Murska Sobota z 2 : 1, drugo Svoboda z 2 : 0, tretjo, odločilno, pa je dobila Murska Sobota z 1 : 0. Srelec gola je bil Gorza. Hokejisti Murske Sobote so tako zasedli tretje mesto. Namizni tenis 1,11 Motokros Težave z vremenom na Janževem Vrhu Na znani 1430 metrov dolgi progi na Janževem Vrhu bi morala biti v nedeljo dirka v motokrosu za državno prvenstvo v razredih 80, 125 in 250 ccm, tekmovati pa bi morali tudi mladi motokrosisti v razredih 60 in 80 ccm. Žal pa organizator Mototu-ring klub Radenci ni imel sreče z vremenom, tako da so dirke izpeljali le delno. Po eno vožnjo so opravili tekmovalci v razredih 125 in 250 ccm, ki soju uradno potrdili, medtem ko so v razredu 80 ccm prevozili le tri kroge, nato pa so dirko zaradi slabega vremena in blata prekinili, mladi tekmovalci pa sploh niso nastopili. V razredu 125 ccm je zmagal Goleš, Boštjan Kampuš (Lenart) je bil tretji, Radenčan Marko Jaušovec pa šesti. V skupni uvrstitvi po 6. dirkah vodi Kampuš s 187 točkami, Jaušovec pa je s 83 točkami na sedmem mestu. V razredu 250 ccm je zmagal Kragelj. Po 5. dirkah je Kampuš s 66 točkami na petem mestu. Naslednja dirka bo 30. junija v Lenartu. Feri Maučec Med junaki kegljaškega športa Horvat in Koščak na EP V Frydek Misteku na Češkem bo od 5. do 14. julija evropsko’ mladinsko in pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu. V slovenski mladinski reprezentanci bo igral tudi Mitja Horvat, član Moravskih Toplic Sobote, ki je pred tem že sodeloval na pionirskem in mladinskem evropskem Huber državna prvakinja Na d * P^enstvu v katah in borbah za dečke in deklice, ki je M..*. liJKl Sofij '?e dosegla lep uspeh članica Karate kluba Mura Ken $3 kg z Miranda Huber, saj je v borbah pri st. deklicah v kate- ^PriStadosegli ? ja; n. '°’ $tarovasnik, Hranilovič, Slavic, Bursač, iUai.Ž kar ■ H. Novak. Fotografija: Jure Zauneker neodločeno, pri čemer jih je oškodoval sodnik Kos. Z drugim mestom si je Nafta pridobila pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v prvo državno nogometno ligo s predzadnjim moštvom v prvi državni ligi Korota-nom.iz Prevalj. Žal ni uspela. Za Lendavčane je bila usodna prva tekma doma, ko so imeli lepe priložnosti za zmago, a jih niso izkoristili, nato pa tekmo izgubili, prečka je namreč žogi dvakrat preprečila pot. Bolje so igrali na drugi tekmi v Prevaljah, kjer pa zamujenega iz prve tekme niso mogli nadomestiti. Kaže, da Len-davčani nimajo sreče s kvalifikacijami. Nafta, ki je tudi v lanski tekmovalni sezoni zasedla drugo mesto v drugi državni ligi, je igrala kvalifikacije za vstop v prvo državno ligo z Vevčami iz Ljubljane, pa tudi ni uspela. V Ljubljani so Vevče zmagale z 2 : 1, v Lendavi pa z 2 : 0. Tako bodo morali Lendavčani tudi v naslednji sezoni tekmovati v drugi državni ligi. Feri Maučec ^''o najmanj-v moštvu je h'' V °ommko, ki je dosegel Solov, Moštvo je pod vodstvom trenerja NOgrinca in njegove-^ter^a Stanka Prerado-Sota' kluba Janosa ^^'Valo standardno do-^kmovalno sezono. V delu prvenstva, ko so osvojili 32 točk in na domačem igrišču niso izgubili, neodločeno so igrali z Mengšem ter dobili samo dva gola. V spomladanskem delu so osvojili 27 točk, nepričakovano pa doma izgubili s Koprom, in to je bil edini poraz v Lendavi. Derbi tekmo z vodečim Železničarjem iz Ljubljane so doma igrali ' Strelci II. SNL -------- 17 golov: Dominko 8 golov: Tadič 6 golov: Prekazi, Hranilovič 3 goli: Kelenc, Zver 1 gol: Baša, Hozjan, Tompa, Slavic, Gabor (vsi Nafta) II SNL 1995/96 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 — : TO 1:0 0:0 3:1 TO 0:0 1:0 4:0 3.1 0:0 1:1 1:1 2:2 4:1 1. Želez.(LJI 1:1 3'2 2:0 2:3 4:2 4:0 0.3 4:0 2:0 2:0 2:0 2:0 3:1 2:1 ——■—— — 01 0:1 0:2 3:0 TO 2:0 3:0 4:1 5:0 1:0 0:0 2:l 2:1 1:1 l. NAFTA T1 4:1 3:1 3:0 0:1 2:1 0:2 0:0 2:0 3:2 2:0 1:1 3:0 0:1 —— —— 0:1 23 4:2 1:0 1:4 0:4 4:1 2:0 /:1 2:2 0:0 3:1 1:0 1:2 3. Črnuče T4 4:2 2:3 3:0 2:1 1:1 3:1 1:3 2:2 3:1 0:0 4:1 0.0 — 00 2'0 2:4 0:2 1:0 1:0 2:3 0:0 5:0 2:0 3:0 0.1 0:1 3:1 4. Šentjur 02 T3 2'4 5:4 1:1 4:1 0:0 0:0 0:1 2:1 0:2 2:0 3:1 0:2 — Želez. (Ml T3 0'3 0:1 2:0 2:1 1:2 3:2 1:1 1:1 1:1 1:4 2:0 2:3 2:1 5. 3? 0:3 3:2 4:5 0:0 2:3 3:0 1:0 2:3 1:3 3:0 3:0 4:2 1:1 — —— —- 01 0'1 4:1 0:1 1:2 0:2 2:1 0:1 0:1 2:1 1:0 1:1 1:1 0:0 6. Koper ?4 TO 0:3 1:1 0:0 2:1 0:1 1:1 0:2 1:1 1:0 2:0 5:0 1:1 7. Farnih sh. 0:0 0'4 0:2 T2 4:0 1:2 0:1 1:4 2:1 3:2 2:0 1:2 2:2 1:0 TO 0:1 0:2 0:1 1:3 2:1 0:0 2:0 3:1 1:1 4:0 0:0 0.1 1:0 8. Šmartno 0:1 30 0:3 2'0 1:4 Tl 3:2 0:0 2:3 0:3 1:2 1:0 2:2 0:1 0:0 1:1 4:0 0:1 1:3 0:1 0:0 3:0 2:0 1:0 I.Z 1:1 0:1 9. Napredek 0:4 0:4 1:4 0:0 0:2 1:3 0:0 0:0 1:1 0:1 1:0 1:1 0:1 1:0 0:0 1:1 3:0 3:1 3:l 1:2 1:2 3:0 0:0 2:1 3:2 2:1 1.1 0:1 — — 13 0'5 1:7 0:5 1:1 1:3 2:0 0:4 1:0 0:2 0:3 1:2 1.1 19. Zagorje 0? 0:2 3:1 1:0 3:2 2:0 1:0 1.0 1:3 1.0 2:0 1:3 0:2 4:0 9-n 00 0'1 2:2 0:2 1:1 1:2 3:1 3:1 1:3 0:1 0:1 0:3 U. 1 11. Vevče 0:2 2.3 2:2 1:2 3:1 1:1 1:2 TO 2:1 0:1 1:0 4:0 2:2 4:1 530 — —— 1‘1 00 0:0 0:3 4:1 0:1 0:0 0:0 2:1 2:0 0:1 2.0 2.1 12. Rudar (T| 0'2 0:2 J:3, 2:0 0:3 0:1 0:2 0:3 0:3 0:2 0:4 1:0 2:2 0:2 2:1 — 1:1 0:2 T2 1:3 1:0 0:2 1:1 1:3 0:2 0:0 3:0 3:0 2.2 U.l 13. Naklo 1:1 0:0 0:2 0:3 0:2 1:1 0:1 1:2 3:1 2;2 2:2 1:1 2:0 no 2:2 1-3 1:2 0'3 0:1 TO 3:2 1:1 0:4 2:1 2:3 2:1 1:0 0:z 2:0 1:1 | 2:1 14. Drava 1:4 1:3 2:4 0:5 0:0 1:1 1:2 2:0 1:4 15. Mengeš 1:4 1:2 1:1 TO 2:1 0:0 1:3 2:0 1:2 1:1 0:0 1:1 1:0 0:1 1:2 1.0 1:1 1:0 1.1 0:4 0:2 0:5 1:2 1:2 1:0 0:2 0.0 1:2 Nogomet Mladinci Mure v finalu V organizaciji Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote je bil v Rakičanu polfinalni mladinski pokalni nogometni turnir Slovenije. Sodelovala so tri moštva, mladinci Vidma pri Ptuju pa se tekmovanja niso udeležili. Največ uspeha so imeli nogometaši Mure, ki so zasedli prvo mesto in se uvrstili v finale. Mura je premagala Slovenj Gradec z 8 : 0 (Mesarič 4, Gom- boe, Ristič, Bukovec, Erniša) ter igrala neodločeno z moštvom Grafika Gracer 1 : 1 (Živič). V finalu pokalnega tekmovanja Slovenije se bodo mladinci Mure v soboto, 29. junija, srečali z ljubljansko Olimpijo. Mladinci Mure so bili že dvakrat pokalni prvaki Slovenije. 22 Sonce ga je premagalo zvezde vam kažejo OVEN Ona: Dnevi, ki so pred teboj, bodo polni čustvenih'zapletov, vendar se nikar ne predaj. Vseeno pa se najprej postavi.na čim realnejša tla, ker se ti lahko načrti zapletejo ali celo izjalovijo. On: Kaj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še ve- liko prijetnejših stvari kot stalno pehanje za denarjem. Je že res, da ti poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se ti obeta nekaj boljšega ... BIK Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boš sicer odločila povsem intuitivno, a ne bo zato učinek prav nič manjši. On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti lahko samo izboljša, pa najsi narediš še takšen nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo raje izkoristi, dokler je tu! DVOJČKA Ona: Partner si bo tvoje trenutno omahovanje razlagal popolnoma drugače, kot si bi želela ti sama. Nikar ga ne podcenjuj, kajti prav hitro se ti lahko zgodi, da boš ostala sama. Poskrbi za svoje zdra vje. On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki bo dodobra izboljšal tvoj finančni položaj. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prijetno boš presenečen ... RAK Ona: Izogibaj se prepirom, saj lahko v jezi izgovoriš prenekatero besedo, za katero ti bo kasneje še presneto žal. Dobila boš priložnost, da začneš popolnoma na novo, a te bo preteklost preveč privlačila. On: Nikar ne poslušaj tistega, ki je najglasnejši, temveč poslušaj glas svojega srca. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavil na svoje noge, saj imaš za to prav odlične možnosti. LEV Ona: S svojimi besedami se boš kaj hitro prenaglila, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posle pa raje pusti pri miru in počakaj na ugodnejši trenutek. On: Le kje sta tista tvoja gotovost in prepričanje, da imaš prav? Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen, kot si bil navajen v preteklosti. Toda romantičen večer ti bo vse to nadomestil. DEVICA Ona: Poskusi ugoditi prijateljevim željam in videla boš, da si si s tem naredila veliko uslugo. Ob koncu tedna te čaka veselo snidenje, prav tako boš dobila odgovor na že zdavnaj postavljeno vpra- z vee&č. i-. SKUPKoST a? a VESTNIK OfTAf2.lUO 'MAmO / <4 pojTo M A Mo MTTA - & BO//o o' ve 2-A ? Zdravljenje temperaturnega šoka Po dolgi in hladni zimi, za katero se je zdelo, da je ne bo nikoli konec, je poletje kar pohitelo, tudi v Nemčiji, kjer so se temperature že v začetku junija dvignile nad 30 stopinj. Temperaturni šok je premagoval vsak po svoje. Kosmatinec iz živalskega vrta v Duisburgu se je odločil za star' in preskusen način. sanje. On: Še vedno si ne boš pojasnil nepričakovane odločitve, ki ti je dodobra zagrenila življenje. Raje prenehaj tuhtati in se posveti tistemu, kar ti je preostalo. Čaka te prav prijetno presenečenje. TEHTNICA Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami od sebe. Seveda ti previdnost ne bo škodila. On: Prišel bo odgovor na tvoje vprašanje, vendar ne bo ravno takšen, kot si pričakoval. Vseeno pa je vredno poskusiti, saj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega truda. Na denar pa raje kar pozabi. ŠKORPIJON Ona: Od neke obljube nikar ne pričakuj preveč, kajti na koncu boš lahko prav hudo razočarana. Vendar pa se bodo neprijetnosti kar nekako izgubile ob poplavi pozitivnih dogodkov v ljubezni. On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendarle bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki si ga v svoji zavzetosti z denarjem preveč zapostavljal. Ne bo ti žal! — STRELEC Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben izgovor ti ne bo kaj prida pomagal. To, kar si si skuhala, boš morala tudi pojesi, pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenje pa te čaka prav tam, kjer ga najmanj pričakuješ. On: Nikar se ne oziraj na dogodke, ki te poskušajo speljati na slepo pot. Vse skupaj je le dobro zrežirana slika, ki ti jo skuša vsiliti nekdo, ki si se mu pošteno zameril. Raje zaupaj svojemu partneiju - ne bo ti žal. KOZOROG Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj te bodo slišali celo v deveto vas. To pa utegne biti izredno neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenagli. On: Z močno voljo lahko narediš preobrat tako v svojem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil te bo obisk starega prijatelja, ki ti bo prinesel še presenetljivejše novice. VODNAR jfo , Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, N te lahk° stane veliko več> tot si morda misliš. ^to nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, A saj je to edini način, da serešiš težav. • On: Mislilsi že, da je vsega konec, a se Je v tebi znova s tl o vi to prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo- celo uspelo, saj je prija-teljica sedaj veliko manj trmasta;'Seveda pa bodi previden in pre- ; dvsem realen. - : . ' ■ ■ IBM Ona: Če ne boš naredita ničesar zase, tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnega. Potrudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj se ti sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo. In nikar ne čakaj! On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu boš ugotovil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko veliko. 'e zgodi se vsak dan V Berlinu že vse od konca druge svetovne vojne ni odmeval topot vojaških škornjev. Šele letos so rekruti - že nekaj let spet združene -nemške armade ponovno prisegli na dvorišču gradu Charlottenbur. Fantje so mladi in zdravi, a za nekatere je bila neznosna vročina med zidovi starega pruskega dvorca prehuda. Se zgodi! Poleti SO majice nepogrešljive. Najbolj kadar se ukvarjamo s športom, preživljamo pikniške ure v naravi, ali če se potepamo po mestu. Za večne v tej zvrsti še vedno veljajo polo majice z značilnimi ovratniki. Vse drugo je lahko prilagojeno, rokavi kratki ali dolgi, najstnicam morajo segati krepko čez iztegnjene prste, veleva moda, dolžina do pasu ali nad njim, vzorci rebrasti ali gladki, imeti pa morajo res polo ovratnik. Barve se prilagajajo okusom, so torej ali paste-lene ali pa take, da kar bodejo v oči. Zeleno kot mlada trava, rumeno kot žgoče sonce, rdeče kot ljubezen in kri. Znašel se je Belgijski trgovec Hannes Mauritz je v izložbo svoje trgovine sredi Bruslja nalepil posterje ameriške manekenke Tyre Banks. Izkazalo pa se je, da ta reklamna poteza ni bila najboljša. Oboževalci stasite lepotice so namreč razbili izložbena okna, da bi prišli so posnetkov. A podjetni trgovec je zadevo vendarle obrnil v svoj prid. Priskrbel je goro posterjev lepe Američanke v naravni velikosti in jih začel prodajati kar na ulici. Posel se je dobro obnesel. CTA Z ' MA Al O . zveeEe KtZAsAA/oV.' /A A MO / AtAMO ! De £>A foco 'MAAO : vestnik, 27. junija^ diplomatskoj pouti, je kazalo v umetniškoj, pesniškoj formi, pa sodobna ■ koraka Slovenska četa zdaj pžouži kunci .taksa decinska pesem njegof vniikec popejvle, samo Dobili bomo nore krave in dosti še ostankov, poleg zastarele kave še par starih tankov. vd rejč prišla, je bole Orožje bomo kupovali, sami se branili, do grla se zadolževali, pomoč prosili v sili. Delovnih je že Slovencev četa čisto mala, kar rabili bomo nujno, bo Evropa dala. not v Evropo smelo, blagostanje tam jo čaka, tam bo res veselo. Evropo P° tak Ka smo vse napravili , ka bi prišli v - , e Bela nej mogo našteti, dosta je toga bilou. Kelko haska mo od toga meli» J tudi nej mogo našteti, tak malo je toga bilou- Bo^ je od toga vsega premišlavo, bole se njem! je ’ njem! je na Stare n°M Ostali nam bodo kontakti diplomatski močni, izmenjave, pisni akti in nazivi sočni. Brat Zakaj jedo Kitajci s paličicami? Prvotno so verjetno tudi Kitajci jedli z žlicami, n°^stov''^ Vilice so se razširile šele s prihodom evropskih kolom stoletju, vendar so v kitajski kulturi tujek vse do °anostjo tr^’(l Kitajci začeli uporabljati paličice, ni mogoče z got°Vujejo, Najdišča iz grobišč in kasnejša poročila vsekakor P0®/ poznali ta pribor vse od leta 1500 do 1200 pred na Zlasti se sklicujejo na najdbo jedilnih palic iz slono darja Zhouja iz 11. stoletja pred našim štetjem. Še težje je pojasniti, zakaj so se Kitajci odtegnili z i paličice uvedli iz praktičnih razlogov: z njimi je preprosteje kot z žlico in nožem, seveda če obvla raZfežeJ tehniko. Tudi kosi mesa in zelenjave, ki jih Kitajci prib^ na grižljaj primerno velikost, govorijo v prid tega jed' težnO iz c Zanesljivo je le. da so se paličice, ki jih danes |iiti । lujejo iz lesa in kovine (nekoč so bile iz bambusa uveljavile. KTC /5 Acapul-co H. E. A. T., serija - 18.00 Millecentenarij - 18.05 Budimpeštansko proščenje - 19.30 Pravljica - 19.50 EP v nogometu, finale -21.50 Show program ansambla Lancelot -22.25 Pregled tiska - 22.30 Telešport - 23.00 Zorni kot PONEDELJEK 3O.JUNIJA TV SLOVENIJA 1 1035 Pravljice iz lutkarjevega vozička 1100 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 1130 Melvin in Hovvard, ameriški film 1300 Poročila 1305 Novice iz sveta razvedrila 1540 Utrip 1555 Zrcalo tedna 1610 Forum 1625 Nedeljska reportaža 1655 Dober dan, Koroška 1725 Simpsonovi, ameriška nanizanka 1800 Dnevnik 1805 Radovedni Taček: Zaklad 1815 Živalske pravljice 1830 ABC - ITD., tv-igrica 1905 Risanka 1915 Žrebanje 3x3 1930 Dnevnik 2005 Sostanovalke, angleška nanizanka 2035 Pro et contra 2125 Čudna pokrajina, angleška serija 2230 Dnevnik 015 045 Sova: . Taggart, škotska nanizanka V območju somraka, ame zanka Svet poroča Poročila TV SLOVENIJA 2 Učimo se tujih jezikov: Ang e 1025 1040 1055 11.10 1200 1300 1500 1600 1630 1655 1750 1845 1915 2010 2040 2100 2200 2255 025 Turistična oddaja V žarišču Christy, ameriška nadaljevanka, Sl 21 Teater Paradižnik Sobotna noč Studio City Športni pregled . . Sostanovalke, angleška naniza* Munchenčana v Hamburgu, n®"1' ška nadaljevanka, 11/14 Sova, ponovitev Taggart, škotska nanizanka Sedma steza Angleška glasbena lestvica Osmi dan Orgelske improvizacije , Otvoritev ljubljanskega feswa ’ prenos Adijo, knapi, aktualni feljton Tama Maria, 2. del Posnetek tenisa pOP TV . 10.00 Santa Barbara, ponovitev -m Gogi, šov - 12.00 POP-kviz, pono^ 12.30 Imamo jih radi, ponovitev - ,q. McCoy, ponovitev filma - 16.00 PO 16.30 V družinskem krogu, 17.00 Dangerfield, nanizanka - 18;° Barbara, nadaljevanka - 18.55 In M reportaža - 19.00 POP-kviz 20.00 Gospa iz Beverly Hillsa, film' ' Ljna A- S. H., nanizanka - 22.30 Špo^f. - 23.00 Magnum, nanizanka - 0-0U 0.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 lS 7-25 Poročila - 7.30 Santa Barbara--Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10:%Chrf - 10.35 Popolna tujca, serija - IT' . serija - 11.45 Med nami dečki - 1^ nik - 12.20 Ljubezen, serija - 12- arnjsel, kraljica, ameriški film - 14.35 serija - 15.05 Poročila - 15.10™° p? ’ mentarna serija - 16.05 Modul 8 -1 \ ročila - 16.50 Pustolovke, serija ' 1 sreče - 18.25 Smerokaz - 18-9’ 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica, , mentarna oddaja - 20.40 Zvejo 21.45 Glas domovine, informativn jjflj 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko nai Rumble Fish, ameriški film - O-39 TV HRVAŠKA 2 12.50 Koledar - 13.00 Podobno,a r^ 13.10 Mestece Peyton, art^^^i/.mbledon3 vanka - 14.00 Tenis, prenos iz - 18.55 Olympica, športna serija - _ vnik - 20.15 Murphy Brown, senja s|ava, Hrvaška in svet - 21.35 Kn,2™ serijP' športna serija - 22.30 Preiskava, 23.20 Koraki, glasbena oddaja TVAVSTRMA’ _ 10.40 Superman - 1 15 35 13.00 Otroški spored - 15.45 Superman ; 1 13,1O „,lL, 17.45 Kdo je tukaj set^ g To^o 18.35 Alf - 19„°0ZsVsliki- ^ricatertt? Roseanne -19-30 j 0 Go^p špO^e. 20.1 5 Tina film 7^ slikiA grozljivka - 23.4b Noro z'vcChi^W nis, VVimbledon 0.3 2.3oSc 4o0a dija - 2-00 Casv shk Avstrir 9 dan - 3.30 Dobrodošli in gotika 9.00 Čas v sliki - 9'?onjiček' 10.15 Umori so njen v ij00 50 “•""L dan - 17.00 Cas v skk daneS - Avstriji - 19'°p Q|edi s stran'" 22-0° i.3° sliki - 20.00 Poglej Tema oS'^ želski zdravnik - z ku|ture. P'ki k|a0 sliki - 1-30 Večer K ^ijsK Pogled s strani - kultura Bogati in lepi - 7 .00 Točno ob se<^ , a O? Grozno prijazna d^z _ 9.0C P |ePi m Springfieldska zg Q oO 0oga’QČa 0^5* Kalifornijski klan- _ H.OOV0oOPa0# Moja mala SoledadI - 12'“, So - 19-40 Columbo - 21 -g £kskluz , pred ena)Sto - 23^ -T.^O Zlata dekleta TV MADŽAR^nč^ Poldne -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -15.00 Poročila - 15.10 Narodno-sl«oddaje -16.00 Poročila - 16.05 Denar je sveta vladar - 16.30 Angleško podeželje -17-00Vklopi -17.30 Pomagač - 18.00 O veri -1810 Begavčki - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19-00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.15 Muhasti letni časi - 21.15 Panorama - 21.50 Izsiljevanje, serija - 23.30 Dnevnik ^MADŽARSKA 2 1400 Zasedanje parlamenta - 17.05 Gospod Profesor Spech, serija - 18.00 Regionalni Sam' 78.15 Znanstveni poročevalec - Telešport - 19.00 Športni program -<1.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila -p’115 Igra na srečo - 22.00 Objektiv - 22.35 tiska - 22.40 Domači portreti - 23.20 ^ln° tekmovanje Nurejev torek Julija ^SLOVENIJA! 1CK Taponske pravljice w Tina in Nejc v etnografskem mu-zeju štirje bremenski glasbeniki, španski film Poročila ABC - ITD., tv-igrica Atlas človeškega telesa, ameriška serija 1105 1300 1305 1555 1625 1655 1725 1800 1805 1830 1810 1830 2005 2040 2130 2230 2255 2310 Obzorja duha Mostovi Komisar in kompanija, nemška nanizanka Dnevnik $reči galaksije zavij levo, avstralska nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik ®r®z žensk ne qre, angleška nanizanka eade m Slovenia Roka rocka Dnevnik R°slovna borza sova: Ia93arL škotska nanizanka območju somraka, ameriška nani-zanka Poročila SLOVENJA 2 n ma steza 84$ ^idan 810 |9ni®na moč, ameriška serija 1100 l9?brez meja 1220 simfonikov RTV '310 7"ca._evroDsk> k..i*.----- 7400 1830 '500 1?00 1750 1845 $15 $05 $35 ^5 $15 000 110 evropski kulturni magazin ^■OOO obratov a mična mehanika zankaZenS^ ne gre' angleška nanl’ b'® Qrand Islam, četrtfinale (ž) Uuinnova, ameriška nanizanka Tana’ P^ovitev Ra:Larb škotska nanizanka Vido -na S'ovenskem V ; °?Pon u^rišču i,Unohenčana v Hamburgu, nem-Obi^^^^anka, 12/14 Kou a 90s'ilna. francoski film (čb) tažaSarska P° Franciji, repor-P°Snetek tenisa m?' Oonov?arbara' ponovitev - 11.00 Ma-aT 12-°° POP-kviz, ponovitev ta Oklica k' S. H., ponovitev - 13.00 Morsa' Panovitp PnPvitev - 13.30 Športna sce-V 'rtDQnovit6v 1? 14-00 Gospa z Beverly Hill-16.00 POP 30 - 16.30 'a?,6r1ield na^PDO' nanizanka - 17 00 OC 9-°0’pn£'?nka - 18-00 Santa Barba-H - 19-30 24 ur - 20.00 tani š. T na0izanka - 21.00 Acapulco 22 Snanka - 22-°° M' A’ S' H" *ian ~ 23 Ča r^^odrom, oddaja o avtomo-19>, n^0D°sjejiX, nanizanka - 0.00 ‘3°POp nka - 1.00 24 ur, ponovitev K D’Ponovitev k^Mro 7-30 Santa Barbara - 8.15 W0^5pr??0 Poročila - 10.05 Za otro- oWna tuica, serija - 11.00 Dan, Cs -■ 1'2*">a - 11.30 Županije - 12-00 %?iSratif,'2,0 ljubezen, serija - 12.45 \ Sirija ’ genski film - 14.40 Gusarji, Sria' 16 os ^°5 Poročila -15.10 Terra '82«PWOvl otroke - 16.40 Poročila - ' 2n ?med - 17-5O Kolo sreče -2^10 USL1855 Hugo - 19.30 Dnevnik VAbartamc dokumentarna oddaja -' 23 22‘15 Dnevnik - 22.35 S . ^^očila 05 Portreti- Coco Chanel ^Ohejo 21-05 Črno-belov barvah. K ao' ameriški film hol^natJ '17-45 Kdo je tukaj šef?-18-30Alf-19.00TenissTo- Hoseanne -19.30 Čas v sliki - elevizijski spored od 27. junija do 3. julija 20.00 Šport - 20.15 Universum -21.10 Zakaj ravno moja hči, družinska drama - 22.45 Njegovo ime je Mad Dog, film - 0.15 Čas v sliki -0.20 Tenis, angleško prvenstvo - 1.05 Smrtonosna pogodba - 2.35 Čas v sliki - 2.50 Schi-ejok vsak dan - 4.05 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki -13.10 Spoma vprašanja -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Skrivnostni, primeri FBI-a - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Tina Turner - 23.45 Kon-gers pingvinov, dokumentarec - 1.20 Dež in jaguar - 2.50 Nepristranski pogledi - 2.55 Kalifornijski klan - 5.00 Videonoč RTL 5.30 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Grozno prijazna družina - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 Wimbledon, tenis -18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 SK-Babies - 21.15Vimenu zakona -22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sgnčni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Počitniški program za otroke - 16.00 Poročila - 16.05 Pop glasba - 16.15 Domoznanstvo - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Don Guijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.25 Osmojena srca, serija - 21.20 Studio '96 -22.10 Andrej Rubljov, sovjetski film, 1. del -23.30 Spored Andreje Szenes - 0.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 Zasedanje parlamenta - 16.35 Za ribiče trnkarje - 16.45 Gozdarsko-lovski magazin -17.05 Mfchel Legrand, portret - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka -20.00 Kultura - 20.10 Novinarski klub, okrogla miza - 20.55 Pratika - 21.00 Dnevnik - 21.15 Torek 21, kviz - 21.45 Telepromocion -22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Čar športa SREDA 2.JULIJA TV SLOVENIJA 1 1050 Pohorski steklar 11.10 1140 1230 1300 1305 1335 1520 1535 1625 1655 1725 1800 1805 1835 19.10 1930 2005 2300 105 Mladi Picasso, španska nadaljevanka, 1/8 Roka rocka Srečanje tamburašev Slovenije Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Made in Slovenia Slovenski utrinki Ljudje in zemlja Komisar in kompanija, nemška nanizanka Dnevnik Otroški program Kolo sreče Risanka Dnevnik Erikini cilji, angleška nanizanka Film tedna: Metulj dvigne mačka, nizozemski film Dnevnik * Sova: Taggart, škotska nanizanka Izdaja, švedska nadaljevanka, 3/4 V območju somraka, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 1050 11.15 1145 1235 1400 1645 17.10 1750 1845 1915 2000 025 Bajke na Slovenskem V žarišču Obiski Starec in morje, ameriški film Tenis Grand Siam, četrtfinale (m) Erikini cilji, angleška nanizanka Ljudje kot mi, ameriška nadaljevanka, 2/4 Sova, ponovitev Taggart, škotska nanizanka Beduinska trava, nemška dokumentarna oddaja V vrtincu Atletski miting, prenos Moja vojna leta, portret A. Schon-berga Ožarjena noč, vizualizacija A. Mar-thalerja Posnetek tenisa POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H., ponovitev - 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev kulinarična oddaje - 13.30 Acapul- co H. E. A. T., ponovitev - 14.30 Chicago Hope, nanizanka - 15.30 Avtodrom, ponovitev - 16.00 POP 30- 16.00 V družinskem krogu, nanizanka - 16.30 ITC-magazin - 17.00 Dan-gerfield, nanizanka - 18.00 Santa Barbara -19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Bruc, film - 22.00 M. A. S. H., nanizanka - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Dosjeji X, nanizanka - 0.00 Magnum, nanizanka - 1.00 24 ur - 1.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Prvič, oddaja za mlade - 10.35 Popolna tujca, serija -11.00 Gristi, serija - 11.45 Med nami dečki -12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Banda angelov, ameriški film - 14.50 Rad imam svoje mesto - 15.05 Poročila - 15.10 Tema X - 16.05 Prvič, oddaja za mlade - 16.40 Poročila - 16.50 Pustolovke, serija - 17.45 Kolo sreče - 18.20 Obnova Hrvaške - 18.50 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub -20.45 Dokumentarna oddaja - 21.30 Jaz sem pesem, glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik -22.35 S sliko na sliko - 23.05 Seinfeld, serija -23.30 Sherlock Holms, angleška serija - 0.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.30 Koledar - 13.40 Konjeniški šport - 14.00 Tenis - 18.55 Olympica, športna serija - 19.30 Dnevnik - 19.55 Mednarodni atletski miting -22.35 Walker, serija - 23.25 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.35 Knight Rider - 10.20 Superman - 13.00 Tenis, angleško prvenstvo -18.35 Alf - 19.05 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Avstralec Quigley - 22.10 Kraj zločina -23.15 Čas v sliki - 0.20 Mrtvi ne dobivajo pošte, grozljivka - 3.20 Dobrodošli v Avstriji - 5.35 Sova, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Časvsliki - 12.10 Univerzum -13.00 Časvsliki - 13.10 Na kraju dogodka -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 TV-po-moč - 22.00 Časvsliki - 22.30 Žarišče: Srbija, kam? - 23.15 Telesni stražar II - 0.55 Pogledi s strani - 1.05 Kalifornijski klan - 1.45 Bogati in lepi RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Grozno prijazna družina - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada i 1.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 13.00 Wimbledon, tenis - 18.45 Poročila- 19.10 Eksplozivno- 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Njeno življenje je v njegovih rokah I, grozljivka - 22.10 Sternovtv-magazin -22.15 Njeno življenje je v njegovih rokah II, grozljivka - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.50 Sotrpini - 15.00 Poročila -15.10 Narodnostne oddaje - 16.00 Poročila -16.05 Razvijanje mišic - 16.30 Top model -17.00 Vklopi - 17.30 Pričevalci - 17.55 Karitativni program- 18.05 Televideo - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 Kviz - 19.30 Dnevnik -20 20 Ekspedicija na Nilu - 21.00 Columbo, kriminalka - 22.35 Andrej Rubljov, sovjetski film, 2. del - 0.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15 00 Zamejski Madžari - 15.30 Alpe-Donava-Jadran - 16.05 Nova obleka kralja Pomada, opera - 17.25 Rin-Tin-Tin - 18.00 Regionalni program - 18.15 Mreža, magazin - 18.55 Večna zveza ... - 19-30 Trije doktorji, nemška seriia - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila -21.15 Mediamix - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Dežela Niča, Madžarska privatno _____ ČETRTEK I 3. JULIJA_____J TV SLOVENIJA 1 1045 Čudno, da se ladja ne potopi 11j00 Samo za punce, ameriška nanizanka 1130 Svet divjih živali, angleška serija 1200 Po domače 1300 Poročila 1305 Kolo sreče 1545 Čudna pokrajina, angleška serija 1635 Pogovor s predsednikom RS Milanom Kučanom 1725 Komisar in kompanija, nemška nanizanka 1800 Dnevnik’ 1805 Delfi in prijatelji, risana serija 1830 Kolo sreče 1910 Risanka 1930 Dnevnik 2005 Seinfeld, ameriška nanizanka 2035 Tednik 2125 Zlata šestdeseta slovenske popevke 2230 Dnevnik 2255 Poslovna borza 2310 Sova: Taggart, škotska nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 025 Poročila TV SLOVENIJA 2 1135 Beduinska trava, nemška dokumentarna oddaja 1205 Namibijska plemena, ameriška serija 1255 Roseanna, švedski film 1430 Seinfeld, ameriška nanizanka 1500 Tenis, polfinale (ž) 1655 Piratke, angleška nadaljevanka, 3/4 1750 Sova, ponovitev Taggart, škotska nanizanka 1845 Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja 1915 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 2005 V žarišču 2035 Dr. Guinnova, ameriška nanizanka 2120 Umetniški večer: Trans, koprodukcijski film 2255 Slovenski jazz v S-l 2340 Posnetek tenisa POP TV 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M. A. S. H, ponovitev - 13.00 Edera, ponovitev -14.00 Bruc, film - 16.00 POP 30 - 16.30 V družinskem krogu, nanizanka - 17.00 Danger-field - 18.00 Santa Barbara, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hils, nadaljevanka - 21.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 22.00 M. A. S. H., nanizanka -22.30 Argument, nanizanka - 23.00 Dosjeji X -0.00 Magnum, nanizanka - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Videoklasika - 10.35 Popolna tujca, serija - 11.00 Dan, ko je Tone ..., serija - 11.25 Risanka - 12.00 Dnevnik - 12.45 Blanche Fury, britanski film -14.15 Risanka - 14.40 Mladi Robin Hood, serija - 15.05 Poročila - 15.10TerraX, serija - 16.05 Videoklasika - 16.40 Poročila - 16.50 Pustolovke, serija - 17.50 Kolo sreče - 18.25 Moč denarja - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zalivska vojna, dokumentarna serija - 21.10 Dramska serija - 22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 Triler - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar - 15.00 Tenis - 18.55 Olympica, športna serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Serijski film - 21.00 Reševalna 911, serija - 21.55 Film RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Zamuijenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik- 13.30 Poročila-13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kultura in šport obkoncutedna- 18.00MV-dur-19.00 Radijski dnevnik-19.30 Večerni program MV - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank-9.15 Predstavljamo vam- 10.00 Poročila - 1005 Obvestila- 10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni ncmarvl.osebi ednine- 13.OOPopoldne na MV- 13.10 Pozdrav in napovednik- 13.30Poročila-13.35 Obvestila -14.30 Evropa v enem tednu, BBC -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi- 19.00 Radijski dnevnik- 19.30Večemi program MV -19 30 Dobervečer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja- 12.00 Poročila- 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Radijski dnevnik PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Spat - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 In-fomacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku -10.00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu- 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja- 12.30Dežuminovinarv1.osebiednine-13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila- 13.35 Obvestila- 14.00Minutezazdra-vje -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 TV AVSTRIJA! 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.30 Belo pero, vestern - 11.10 Avstralec Quingley - 13.00 Otroški program - 14.00 Tenis, angleško prvenstvo -17.15 Krepka družina - 17.40 Kdo je tukaj šef? -18.05 Polna hiša -18.30 Alf -18.55_ Kuharski mojster -19.05 Roseanne -19.30 Časvsliki - 20.15 Stockinger - 21.10 WalkerTexas Ranger, serija - 22.00 Rojen 4. julija - 0.15 Čas v sliki - 0.20 Tenis - 1.00 Incident, film - 1.05 Čas v sliki - 1.35 Schiejok vsak dan - 2.35 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Californijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Časvsliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera - 22.00 Časvsliki - 23.00 Nočna straža - 23.50 Veleposestniki, nadaljevanka - 0.35 Pogledi s strani - 0.40 Kalifornijski klan - 1.25 Bogati in lepi - 2.05 Moderni časi -2.35 Čas za kulturo - 2.05 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -10.30 Moja mala Soledad - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno opoldne - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Schafer - 15.00 Tenis: VVimble-don - 18.45 Poročila -19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank -21.15 Mestna klinika - 22.15 Straža -23.15 Magnum - 0.10 Poročila - 0.40 Cheers -1.10 Sledge Hammer! - 1.40 Zlata dekleta-2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročila - 3.30 llona Christen - 4.20 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno TV MADZARSKA1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 VVelcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Počitniški program za otroke - 16.00 Poročila - 16.05 Zeleni planet - 16.30 Top model - 17.55 Stiki svete stolice in madžarske Cerkve - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 18.55 Za otroke - 19.15 Klipmix - 19.30 Dnevnik - 20.25 Sosedje, tv-roman -21.00 Friderikusov šov - 22.45 Ponujam -23.35 Glasbeni film - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 17.00 Družinski zdravnik - 17.30 Top model, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 Mladinsko inovacijsko tekmovanje - 20.15 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.00 Dnevnik - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Poletje na gori, madžarski film (čb) Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof -18.15 Bilo je nekoč... - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV-19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOREK 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna -6.10 Vreme, ceste -6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Droga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8.1O.Pozdravin napovednik - 8.30 Murskim val- 9.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBCja- 12.05 Obvestila-12.15 Kronika UNZ-ja-12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine- 13.00PopoldnenaMV-13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila- 16.30 Poročila- 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19.30 Da in ne - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika- 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Iščemo za vas -10.00 Poročila-10.05 Obvestila- 10.15NSTSNMV-glasbena lestvica - H.OOVživoo... - 12.00 Poročila BBCja- 12.05 Obvestila-12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni ncvinarv 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Dogodek dneva - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV -19.30 Murskomorski val - 22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Draga jutranja kronika -7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV- 8.00 Poročila - 8.1OPozdravin napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža tedna - i 1.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novbarv 1 .osebi ednine-13.00 Popoldne na MV- 13.1OPozdravinnapcved-nik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč 26 vestnik, 27. junijaj^^ ronika Zgodilo se je ZLATOPOROČENCA HORVAT IZ TRNJA - Pred 50 leti sta se poročila Jože Horvat in Marija Gruškovnjak, ki je potem prevzela možev priimek. Pred kratkim sta v župnijski cerkvi v Črenšovci znova rekla »da«; tokrat kot zlatoporočenca. Obred je opravil kaplan Ivan Kranjec, župan Občine Črenšovci Anton Tbrnar pa je slavljencema pripravil prisrčen sprejem. Horvatovima se je v zakonu rodilo osem otrok (Marija, Daniel, Angela, Zinka, Slavica, Jožica, Dragica in Janez). Staršem se je v imenu vseh zahvalil sin Daniel. Družabni del slovesnosti je bil v družinskem krogu. Hkrati z zlato poroko so praznovali tudi krst 21. vnukinje, ki soji dali ime Sonja. - Fotografija: J. Ž. Streljal na zunajzakonsko partnerico V četrtek, 13. junija, zjutraj je 40-letni Štefan M. iz Cogetinec čakal na avtobusni postaji v Benediktu 32-letno Gabrielo A. iz Maribora, s katero je prej 13 let živel v zunajzakonski skupnosti. Ko sta se razšla, se je vnel spor zaradi dodelitve otrok. Ob srečanju na avtobusni postaji sta se sprla in Štefan je stekel za njo, pozneje pa je iz avta, s katerim se je peljal proti Sveti Trojici, streljal na nekdanjo zunajzakonsko partnerico. Streli so jo zadeli v hrbet in jo huje ranili. Napadalec seje umaknil v svojo počitniško hišico v Co-getincih in tam »mirno« počakal policiste in kriminaliste, ki so ga potem odvedli k preiskovalnemu sodniku. Vožnja brez vozniškega dovoljenja Kar trije vzroki naj bi »botrovali« prometni nesreči v Mekotnjaku: neprimerna hitrost, vinjenost in neizkušenost. Voznik osebnega avta Jože G. s Stare Ceste, ki nima vozniškega izpita, je predzadnji ponedeljek ob 22.40 med vožnjo v ostrem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na desno bankino, nato v zemeljski nasip melioracijskega jarka, po katerem je vozilo drselo nekaj metrov, nakar je obstalo, Posledice: voznik se je hudo poškodoval, gmotna škoda na pa znaša 100.000 tolarjev. S pištolo čez prehod v Dolgi vasi Carinik in policist na mejnem prehodu v Dolgi vasi sta ondan »vzela na piko« našega državljana. V avtomobilu sta našla pištolo kalibra 6,35 mm in 7 nabojev zanjo. Ker mož orožja ni prijavil, so mu ga zasegli in poslali predlog sodniku za prekrške. Več vlomov tudi drugod V noči s sobote na nedeljo je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Cvenu, katere lastnik je B. B. Odnesel je lovsko puško, več kosov zlatnine in denar, tako daje škode za 915.000 tolarjev. - V isti noči je bilo vlomljeno v osebni avto v Murski Soboti. Storilec je sunil fotoaparat in denarnico, v kateri je bilo 12.000 tolarjev in 700 šilingov. ■ Im memoriam ..—j Angelca Žižek Čeprav letos slovesno praznujemo 130-letnico ustanovitve Rdečega križa na Slovenskem, si nismo mogli kaj, da se nam ne bi prikradla v oči drobna solza, verjetno pa ne samo ena, ko smo izvedeli, daje v 64. letu prerano zaprla svoje trudne oči naša sekretarka Angelca Žižek, rojena Šlebič. Rodila seje 3. maja 1932 v Stanjevcih na Goričkem ter z dopolnjenim 18. letom, po končani srednji šoli, prišla na delovno mesto sekretarke Rdečega križa v Murski Soboti. Ostala mu je neomajno zvesta vse do upokojitve leta 1987. S svojim nesebičnim in humanim čutom za sočloveka je izoblikovala podobo prave humanitarne organizacije v deželi na obeh bregovih reke Mure, kot sta to danes Rdeči križ in Rdeči polmesec v 169 državah sveta. Lahko bi rekli, da je živela za Rdeči križ s srcem in dušo. Saj prvo in osnovno načelo o humanosti govori, da od članov zahteva, da preprečujejo in lajšajo trpljenje ljudi in spodbujajo prijateljstvo, razumevanje in mir. Tako je Angelca znala ponuditi roko ter toplo, iskreno besedo trpečim in osamljenim, bolnim in invalidom. Že najmlajšim v vrtcih in nekoliko večjim v šolah je krepila spoznanja o temeljnih vrednotah življenja in medčloveških odnosov, kot so spoštovanje, ljubezen in humanost Bila je povsod tam, kjer dobijo besede BITI ČLOVEK - ZA ČLOVEKA svoj pravi pomen. Vseh takšnih in podobnih misli o življenju in humanosti za Angelco odslej ne bo več, nad gomilo bo zavel rahel vetrič in prinašal pozdrave od Mure in njenih bregov, tudi z Goričkega. Ptički na bližnjih drevesih pa bodo vsako pomlad ponovno zapeli ljubezensko pesem. Čeprav nam je ob nenadomestljivi izgubi hudo, smo hkrati ponosni na življenje in delo sekretarke Angelce Žižek. Poleg vsakodnevnih obveznosti na sedežu organizacije v Murski Soboti, ki se je večkrat selil, je sodelovala v številnih komisijah in odborih ter najvišjih organih in vodstvih Rdečega križa Slovenije ter tudi seveda nekdanjega Rdečega križa Jugoslavije. Zadnja štiri leta pred upokojitvijo je bila delegatka stalne delegacije Rdečega križa Jugoslavije. Zatorej je za svoje delo prejela tudi najvišja priznanja in odlikovanja, kot sta zlati znak Rdečega križa Slovenije in medalja Rdečega križa Jugoslavije. Dobila je tudi številna priznanja nekdanje Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije, saj je bila vsestransko aktivna. Tudi po upokojitvi je še vedno rada prihajala na sedež Rdečega križa v Murski Soboti k nekdanjim sodelavkam in sodelavcem pa tudi konec aprila letos se je udeležila proslave 130-letnice RKS v ljubljanskem Cankarjevem domu. S svojim strokovnim delom in posluhom za pomoč je neprecenljivo prispevala h krepitvi humanitarnega poslanstva, solidarnosti in skrbi za človeka tudi na nacionalnem nivoju Rdečega križa in še zlasti pri razvoju in dobrem delovanju Rdečega križa v Murski Soboti in Pomurju. Njen topli človeški odnos in prešeren nasmeh sta ljudem, ki so prihajali na Rdeči križ, dajala upanje, pomoč in varnost. Zatorej naj za konec obvelja misel: Brez vere v smisel svojega početja človek ne more napraviti nič velikega in brez vere v smisel življenja ne bi mogel živeti! To je naša Angelca vedela. Filip Matko Območna organizacija Rdečega križa Murska Sobota Letalu je odpovedal motor Pred kratkim se je srečno končala nesreča z balonom na topli zrak, 18. junija pa je imel srečo v nesreči pilot Damjan K. Tistega dne ob 19.20 je vzletel z ultra lahkim letalom Avid Flyer z letališča v Rakičanu. Kmalu po vzletu, ko je bilo letalo v višini med 40 in 60 metri, je odpovedal motor, zato je bilo treba zasilno pristati. Pri pristajanju na bližnjem travniku seje letalu odtrgalo levo kolo, poškodvala pa sta se elisa in trup letala. Pilot, ki je bil v letalu sam, pa se k sreči ni poškodoval. Goreli motor, tovornjak in avto Na dvorišču OŠ v Lendavi je zaradi kratkega stika izbruhnil požar na kolesu z motorjem, katerega lastnik je mladoletnik B. H. Zgorela je instalacija in popokala barva na okviru kolesa. Škode je za 25.000 tolarjev. Med vožnjo mimo lovskega doma v Bogojini je zagorelo na tovornem avtomobilu. Začetni požarje skušal pogasiti voznik A. L., a mu ni uspelo, zato je bilo potrebno posredovanje bo-gojinskih gasilcev. Kljub temu je »gorela kabina, močno pa sta poškodovana hidravlično dvigalo in motor. Gozdno podjetje je oškodovano za 4.500.000 tolarjev. Na parkirišču okrepčevalnice Milka v Lenartu se je zaradi dotrajale instalacije pri armaturni plošči vnel in zgorel osebni avto Golf, katerega lastnik je Ivan U. iz Maribora. Škode je za 300.000 rrčenje kolesarke m avtomobila Zunaj naselja Srednja Bistrica le je zgodila prometna nesreča, :ot vzrok zanjo pa omenjajo dom-levno vožnjo po nasprotnem voz-lem pasu. 75-letna kolesarka Ma-ija K. iz Žižkov se je peljala iz .meri Črenšovci proti Srednji Bi- Vozila naj bi po levi strani. Na-roti ji je pripeljal z osebnim tom 48-letni Jožef T. iz Lenda-kih Goric. Od daleč jo je opazil, to se je, da ne bi trčil vanjo, raknil na svoj levi vozni pas. Ko je bil vzporedno s kolesarko, j bi le-ta nenadoma zavila na sno, trčila v desni del osebnega PREJELI SMO. avta, padla po cestišču in se hudo poškodovala. Zakaj je gorelo na Ivanjskem Vrhu? Na Ivanjskem Vrhu je zagorelo v počitniški hišici, veliki 15 krat 5 metrov. Še sreča, da je bil lastnik Andrej H. v bližini in tako preprečil, da bi poslopje povsem zgorelo. Iz doslej neznanega vzroka je v nedeljo okrog 22. ure zagorelo gospodarsko poslopje L Z. v Stogovcih. Zgoreli so celotni leseni del in nekaj kmetijske mehanizacije. Škode je za 700.000 tolarjev. Avtomobilist naletel na kolesarja Predzadnji torek ob 17.20 seje Branko R. peljal z osebnim avtom po lokalni cesti iz smeri Drakovci v smer Moravci v Slovenskih goricah. Ko se je pripeljal v Moravcih do domačije številka 74, mu je z njegove desne strani pripeljal z dvorišča voznik kolesa z motorjem Vito J. Čeprav je avtomobilist zaviral, je vendarle trčil v kolo z motorjem in voznika zbil po vozišču. Ta se je hudo poškodoval. Ob tesnem prehitevanju zadel pešca Prav tako v torek, 18. junija, ob 21.40, seje zgodila prometna nesreča na gornjeradgonskem območju. Voznik osebnega avta Stefan Š. seje peljal po magistralni cesti iz Gornje Radgone v smeri Lomanoš. Pred Podgradom je dobite! pešca Bojana Z., kije šel po desni strani vozišča. Zaradi tesnega prehitevanja je avtomobilist pešca z desnim delom vozila zadel in zbil po vozišču. Pešec je hudo poškodovan. Ni upošteval prometnega znaka V četrtek ob 15.45 seje Dejan S. peljal s kolesom po Mojstrski ulici v Murski Soboti. Ko je pripeljal v krišišče Mojstrske in ulice Štefana Kovača, ni upošteval prometnega znaka ustavi, ampak je zapeljal na vozišče ulice Štefana Kovača, in sicer v hipu, ko je iz smeri Slovenske ulice pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Stjepan C. Ta je s prednjim delom svojega vozila trčil v kolesarja in ga zbil po vozišču. Poškodbe so hude in mu jih zdravijo v soboški bolnišnici. Huda nesreča vIvanjkovcih V Ivanjkovcih se je predzadnjo sredo zgodila na lokalni cesti huda prometna nesreča. Poškodoval se je 25-letni voznik kolesa z motorjem Srečko L.' iz Ormoža. Ta je, ko se je peljal skozi blagi desni ovinek, nenadoma opazil neznan osebni avto, ki je vozil nasproti po njegovem (Srečkovem) voznem pasu. Da bi se izognil trčenju, je voznik kolesa z motorjem začel močno zavirati in zapeljal na desno bankino. Tam je izgubil ravnotežje in padel na zaščitno ograjo. Neznani avtomobilist, ki je menda vozil lado, po nesreči ni ustavil in za njim so objavili »tiralico«. Nesreča na Kokolanjščaku 24-letni Daniel Š. iz Gornje Radgone seje v četrtek, 20. junija, nekaj minut po 18. uri peljal s kolesom z motorjem po vaški lokalni cesti. Vozil je po klancu navdol in nameraval prehiteti mopedista Franca L., starega 35 let, iz Vidma ob Ščavnici. Pa ni šlo tako gladko, kot je bil nameraval storiti: z desnim ramenom je zadel ob Franca, nakar je le-ta padel in se hudo poškodoval. Našli pogrešanega mladoletnika V četrtek zjutraj ob 7. uri je odšel zdoma 17-letni dijak Istvan L iz Lendave. Ker se do večera ni vrnil, so starši prijavili izginotje in začelo se je poizvedovanje, v nedeljo pa so organizirali širšo akcijo iskanja. Okrog 9.30 so blizu Banute, kjer se je sicer rad zadrževal, našli truplo pogrešanega in na njem ni bilo znakov nasilja. Domnevajo, da je klonil zaradi sladkorne bolezni. Pridržani, zavrnjeni in prijeti tujci Skoraj ne mine dan, da pomur- ski policisti ne bi intervenirali žara-di kršitev javnega reda in miru. Drug reden pojav so tujci, ki tečejo v našo državo, čeprav ne izpolnjujejo določenih pogojev, uto jih zavrnejo. Še naprej pa prihajok nam tudi tujci, ki mejo prestopijo ilegalno. Naj vse to malo ilustrira-mo s konkretnimi podatki! Vt0' rek, 18. junija, so posredovali zaradi kršitev JRM štirikrat, na mej* prehodih so zavrnili H tnjw',■ sredo, 19. junija: 4 intervencije. zavrnitev, 1 ilegalec. Četrtek,W junija: 4 intervencije, 29 zavrnitev v Dolgi vasi pa so prijeli enega muna, ki je prišel k nam poikl3^1 poti. V petek so policisti interv® rali zaradi kršitev javnega reeg miru trikrat in dva kršilca pn> sai i °Vci' uspeh sta dosegla pes Polo od Žekša v razre-uC# ^glav) Zasedel drugo mesto, in pes Rodo od Žekša (Zavaro-na Anicah razredu šampionov, kije bil prav tako drugi, n ^no udei -k3 je bda državna razstava za nemške ovčarje z med-t^hovča,.'0’ Zopet so se izkazali člani Kluba ljubiteljev Žek ^i od 7° \ sv°jih kategorijah zasedli: Solo od Žekša (G. Ša-n Rn? e^a Žekš), Solo od Žekša (M. Gomboc), Rex od mest an) in Pol° od Žekša Qbnr^OpravlJenem izpitu iz ZUP, ' S^adan^H3,™0810^ dela, belovno de a z računalnikom. ^hišnim de^mebe bo členjeno za nedoločen čas s 3-mesečnim v bijave^6??1110 0 *zbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi. jjkpisom n °kazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim živ-M On „L. j'te v zaprti kuverti z oznako »prijava za razpis« v Občini'na naslov: '-renšovci, Prekmurske čete 20, 9232 Črenšovci. IZOBRAŽEVALNA FONDACIJA POMURJA (IFP) RAZPIS za zbiranje vlog dopolnilnega izobraževanja in izpopolnjevanja doma in v tujini za leto 1996 Na razpis se lahko prijavijo študentje ter izjemoma podi-plomci in dijaki s stalnim bivališčem v Pomurju. Kandidat, ki se prijavi, mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. študentje in podiplomci - povprečna ocena najmanj 7,5, 2. dijaki 3. oz. 4. letnika - odličen učni uspeh. Ne glede na zgoraj citirane pogoje se lahko v izjemnih primerih po sklepu upravnega odbora ter na podlagi dokazil dodeli finančna pomoč tudi kandidatom, ki so s svojim delom pokazali izredno nadarjenost na določenih področjih ne glede na učne ocene. Vloga mora vsebovati: 1. Obrazec z navedbo osnovnih podatkov o kandidatu (dvignete ga na sedežu IFP, Ulica arh. Novaka 3, M. Sobota, soba št. 12), 2. opis programa izpopolnjevanja, 3. pregled dosedanjih aktivnosti in uspehov. Prednost pri dodelitvi finančnih sredstev bodo imeli kandidati, ki bodo predvideno dodatno usposabljanje vezali na osnovno izobraževanje in poglabljanje že do sedaj doseženih znanj in aktivnosti. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG JE DO 31. AVGUSTA 1996. Razpisna vsota je 2,500.000,00 SIT, od tega 700.000,00 SIT za dijake, študente in podiplomce z območja Mestne občine M. Sobota. Vloge pošljite priporočeno po pošti ali oddajte osebno na RZZ OE M. Sobota, Ulica arh. Novaka 3, s pripisom »ZA IZOBRAŽEVALNO FONDACIJO POMURJA«. Upravni odbor bo v 30 dneh po končanem razpisu obravnaval vse prispele vloge in obvestil vse kandidate 15 dni po sprejeti odločitvi. UPRAVNI ODBOR BMW & ROVER ZDAJ TUDI V POMURJU CHEROKEE ROAD MASTER .... »1 ROVER 414 Si,1396 ccm, 103 KM štirikolesni pogon servo volan zapora diferenciala bočne ojačitve zračna blazina (US full size) električni pomik oken in zunanjih ogledal električni pomik antene zatemnjena stekla priprava za radio in štirje zvočniki centralno daljinsko odklepanje m osvetlitev notranjosti prostor za tovor (max): 2.033 1 1 leto garancije za neomejeno število km 7 let garancije na karoserijo * Motor 2,5 L Cena: 41.738 DEM * Motor 2,5 TURBO DIESEL Cena: 45.237 DEM CHRYSLER LEASING D+8% chrysler KREDIT D+6% Pooblaščeni prodajalec: bRANSBERGER E. s.p. Iga ulica 79, Černelavci •0 Murska Sobota 069/21 238, faks 069/21 238 u GO c* u s -a E S £ o 5 >O 3 3 > c« C 8 ■ Serijska oprema: zračna blazina, servo-volan, električni pomik stekel, centralo zaklepanje z dalj, upravljanjem, blokada vžiga motorja, alarmna naprava, elek. nastavljiva in ogrevana bočna ogledala... AVTOHIŠA MEŠKO, MURSKA SOBOTA, Tro zmage 5, tel.: 28 111 UGODNE CENE - Rover serija 200 že od 22.000 DEM naprej - Rover serija 400 že od 27.000 DEM naprej - BMW serije 3 že za 37.500 DEM - Možnost kredita/lizinga, menjava staro za novo | A -j Računalniški inženiring d.o.o. Obrtniška 5, Tropovci 5X86 -133 - procesor AMD 5x86 -133 MHz - osn.pl. LS 486 256KB, EIDE - 4 MB (72pln) pomnilnik - 850 MB trdi disk -3.5" 1.44 MB gibki disk - 1 MB DRAM PCI gral.kartica - 14” .028, NI, LR, color monitor tel./fax 46-052 in ■ zk (0609) 642-930 PENTIUM 100 - procesor INTEL PENTIUM 100 MHz - osn.pl. A TREND PENTIUM 256KB - 8 MB (72pln) pomnilnik - 850 MB trdi disk -3.5’1.44 MB gibki disk -1 MB DRAM PCI graf.kartica -14“ .028, NI, LR, color monitor - mini tower ohišje -SLO tipkovnica za WIN95 - mini tower ohišje - SLO tipkovnica za WIN95 __ Miška in CD Plošča “Nabori in grafika" - ZASTONJ I 104.990,00 SIT 130.990,00 SIT Arhiviranje EXPORT-IMPORT Finančni ingeniring TUDI Ml V POMURJU Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 TROCAE FENSTER& TUREN PVC-okna in vrata, rolete, žaluzije za nove in stare gradnje. Izdelujemo in montiramo . po konkurenčnih cenah. ROLETARSTVO ARNUŠ, PTUJ, Povodnova 3, tel.: 062 775 647. Na podlagi 3. čl. Pravilnika o poslovanju s sredstvi sklada za razvoj občine Ljutomer, kije bil sprejet 29. 3.1994, in sklepa Upravnega odbora, sprejetega na seji dne 20.06.1996, Sklad za razvoj občine Ljutomer razpisuje NATEČAJ za dodelitev sredstev za razvoj občine Ljutomer Višina razpisanih sredstev je 40,000.000,00 SIT, dodeljevala pa se bodo kot posojilo z obrestno mero TOM + 5 %. Kreditojemalci imajo možnost uveljaviti največ enoletni moratorij na odplačevanje glavnice, ki je vključen v 4-letno dobo vračanja. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetja, samostojni podjetniki in obrtniki, - kmetijska podjetja in kmetovalci, - druge pravne in fizične osebe. Sedež prosilca mora biti na območju Občine Ljutomer. Odobrena kreditna sredstva se morajo uporabiti za širitev in razvoj dejavnosti na območju Občine Ljutomer. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo razvojni programi prosilcev, ki posojila Sklada za razvoj še niso prejeli in ki zagotavljajo: - kakovostne proizvodne dejavnosti, - nova delovna mesta oz. samozaposlitve, - družinski stacionarni turizem in druge programe v turizmu, s poudarkom na prenočitvenih zmogljivostih, - deficitarne storitvene dejavnosti, - kmetijske in dopolnilne kmetijske programe (pridelava, predelava), - energijsko varčne in okolju prijazne ter druge kakovostne dejavnosti. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v 20 dneh od dneva objave natečaja na Sklad za razvoj Občine Ljutomer, Vrazova 1. Vloge se bodo sprejemale v obliki izpolnjenega vprašalnika, obrazec zainteresirani lahko dvignejo v sprejemni pisarni v Vrazovi 1. Poleg tega je treba prošnji priložiti še naslednje dokumente: - kratek opis razvojnega programa (največ dve tipkani strani), - potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo o vpisu v vpisnik podjetnikov posameznikov oz"i dokazilo o vloženem zahtevku za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - obrtniki in samostojni podjetniki priložijo davčno napoved za leto 1995 in poročilo o poslovanju od 1. 1. do 3 L 3.1996; podjetniki pa zaključni račun z bilanco za leto 1995 in obrazec BONU, - zemljiškoknjižni izpisek za potrebe zavarovanja posojila (star največ 1 mesec), - dokazila o namenu posojila: - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del, - predračune za opremo. Prosilci lahko pridobijo posojilo do 50 % predračunske vrednosti. Najvišji znesek posojila je 3,000.000,00 SIT. Upravni odbor sklada bo sprejel sklep o dodelitvi posojila najkasneje.v 45 dneh po končanem zbiranju vlog in o tem obvestil vse sodelujoče na natečaju. Po dokončnem sklepu o dodelitvi sredstev se skleneta kreditna pogodba med natečajnim udeležencem in LB Pomursko banko, d. d., ter ustrezno zavarovanje. Dodatne informacije lahko dobijo prosilci na Občini Ljutomer, pri g. Lilijani Koser, tel. 81 712. RAČU N ALN IŠKI ' v TEČAJI INTERNET, Računalništvo za začetnike, Windows 95, VVord za Windows, Excel za Windows, Quattro Pro,... V počitnicah otroški tečaji že od 4.590 SIT naprej! Možno plačilo na 5 čekov brez obresti, B2 d.o.o..pisarna iVtursira^Sodota Slovenska ul.42. u, 37-160 BETONARNA PETELIN GOR. RADGONA tel: 069 I 61755 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO - BETON -BETONSKE IZDELKE -PREVOZ BETONA -ČRPANJE BETONA □ B TAKOJŠNJEM PLAČILU NAD 100.000 lit VAM PRIZNAMO POPUST. GLOCOM, d. o. o. Slovenska 41, Murska Sobota KURILNO OLJE TAKOJŠNJA DOBAVA Možnost plačila na obroke! te!.: 27565 vestnik, 27. junijgj^ motorna vozila ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, registrirano do junija 1997, in VW 1300, letnik 1973, prodamo. Tel.: 72 185. m8160 ZASTAVO POLI, lahko nevozno, kupim ali menjam za Zastavo 101. Naslov v upravi lista. m8173 TALBOT SOLARO GLS/SX, gara-žiran, letnik 1982, 94.000 km, prodam. Tel: 32 112, po 20. uri. m8185 PEUGEOT 405 z vso dodatno opremo prodam. Tel.: 22 996 ali 21 832, po 18. uri. m8196 JUGO 45, letnik 1987, športno opremljen, ugodno prodam. Tel.: 062 714 091.m8200 RENAULT 5, letnik 1990, registriran do avgusta, prodam. Tel.: 62 367. m8201 MOPED APN 4, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Tel.: 43 002. m8208 ZX, letnik 1993, prvi lastnik, moped BT in APN 6, prodam. Tel.: 57 193. m8217 ZASTAVO 128, letnik 1988, pajek 230 in tračni obračalnik Panonija prodam. Tel.: 57 193. m8220 RENAULT 5, letnik 1991, črn, prvi lastnik, škoda favorit, letnik 1990, audi 80, letnik 1985, avtomatik ter več rabljenih vozil prodam. Rogašovci 6 ali tel. 57 171 in 57 330. m8224 ZASTAVO 128, registrirano do oktobra, prodam za 1500 DEM. Kruplivnik 30. m8234 OPEL ASTRO 1.6 i, letnik november 1994, limuzina, prodam. Tel.: 48 369, mobitel 0609 629 455.m8241 MINI MORRIS, letnik 1977, rdeče barve, registriran do novembra, naprodaj. Tel.: 46 592 ali Gradišče 27. m8244 OPEL VECTRO 1.6 i, letnik 1990, prodam. Tel.: 21 040. m8245 SUZUKI SWIFT 1.3 GT i, letnik 1995, provam. Puconci 187. m8246 NISSAN MICKRO 1.0 LX, letnik 1991/92, prodam. Puconci 187. m8247 OPEL KADETT C, na novo registriran, prodam. Tel.: 26 644. m8249 ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, dobro ohranjeno, garažirano, prevoženih 84.000 km, ugodno prodam. Tel.: 70 717, po 15. uri. m8250 RENAULT 5 FIVE, letnik 1991, 126 P, letnik 1990, in Tomos APN 6 prodam. Tel.: 46 635. m8258 davski ulici v Murski Soboti. Informacije: 31 960 (dopoldan), 32 068 (po 20 uri), mtu MAMICA z otrokom išče stanovanje v Murski Soboti. Tel.: 42 556. m8187 GOZD, v Šalamencih, 42 arov, prodam. Čemelavci, Ledavska 24. m8195 V CENTRU LJUTOMERA prodam stanovanje, veliko 50 m2. Tel.: 82 847. m8197 BLIZU RADENCEV, na sončni legi, ob asfatni cesti, se prodaja počitniška hišica, 35 arov, voda, elektrika, 450 trt, nekaj sadnega drevja. Tel.: 062 226 808, od 8. do 19., v soboto od 8. do 13. ure. m8204 VINOGRAD na Kapelskem Vrhu prodam. Tel.: 66 236, okrog 20. ure. m8209 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 80 ari zemlje v Kraščih 69 prodam. Tel.: 40 129 ali Krašči 70. m8210 DVOSOBNO STANOVANJE v Turnišču prodam. Koren, Štefana Kovača 97, p. Turnišče. m8211 STAREJŠO HIŠO na lepi lokaciji v Kruplivniku, kovaško nakovalo in kamp WC, nerabljen, ugodno prodam. Tel.: 22 232, po 18. uri. m8218 ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel.: 32 290. m8221 GOSTINSKI LOKAL, Cafe bar Bolero, na Gornji Bistrici dam v najem. Informacije v lokalu. m8227 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, 65 m2, komfortno, vseljivo takoj, ugodno prodamo. Možnost obročnega odplačila do dveh let. DiU, d. o. o., tel.: 32 322. m8259 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 183228. izdane pri HKS Pa-nonka na ime Ibolka Kuronja, Križevci 69 v Prekmurju. m8203 SEDEŽNO GARNITURO, regale, štedilnik in moped avtomatik prodam. Tel.: 23 287. m8231 SALONITNE PLOŠČE, 80 kosov, rdeče barve, po 800 SIT/kos. nove, prodam. Tel.: 23 427. m8232 Kombinirani štedilnik (2+2), zamrzovalno omaro, pralni stroj in električni kuhalnik prodam. Herič - Flisar, St. Rozmana 8, 9000 M. Sobota, tel.: 24 638. m8238 VINO, šmarnico, prodam. Bogojina 17. m8252 MOTOKULTIVATOR HONDA F 600 z novo koso in strešnike, betonske, 170 m2, nove, prodam. Nada Ju-reš, Stročja vas 26, p. Ljutomer. m8253 brez nje, za delo v strežbi. Stanovanje in hrana preskrbljena. Tel.: 53 066. m8186 Revija SARA vabi k sodelovanju honorarne sodelavce za delo na področju marketinga. Pisne vloge z dosedanjimi izkušnjami pošljite na naslov: SARA-MARKETING, p.p. 48, 4000 Kranj. m8225 VSI, KI IMATE INTERES ZA SAMOSTOJNO PODJETNIŠTVO, organizacijsko delo z minimalnim vložkom, pokličite po telefonu 24 775. m8233 storitve živali NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super bra-un (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10 % popusta ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Ti-bija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, pasme HISEX, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Ne-delica, tel.: 72 292, in pri Francu Mo-vrinu, Petanjci 98c, pri moštu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6005 KRAVO, staro 6 let, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 54 805 ali Križevci v Prekmurju 76. m8190 KRAVO, staro 4 leta, 9 mesecev brejo, prodam. Pojbič, Križevci 114. p. Križevci v Prekmurju, m 8191 KRAVO s teletom, staro 7 let, prodam. Čikečka vas 37, p. Prosenjakovci. m8206 KRAVO, staro 6 let, brejo 8 mesecev, prodam. Poznanovci 47. m8239 TELICO, brejo 9 mesecev, mlečne pasme, prodam. Jakič, Markovci 72, p. Šalovci. m8243 GRAHASTE NESNICE, stare 13 tednov, cepljene, prodam za 500 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m8243 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, hisex, stare 13 tednov, prodam 400 SIT/kom. Dostava na dom. Tel.. 062 792 357. m8251 posesti HIŠO v okolici Lendave, 80 m2, na parceli 3700 m2, voda, elektrika, bližina termalnih kopališč, prodam. Tel.: 061 159 42 65. m8181 PRODAM trosobno stanovanje v Len- 8.1. K., d. o: s., NEPREMIČNINE Posredujemo pri prometu vseh vrst nepremičnin ter urejamo dokumentacijo. Pričakujemo vas od 8. do 16. ure v M. Soboti, Slomškova 35, tel.: 31 594. delo ZAPOSLIM SAMOSTOJNO KUHARICO. Dajem hrano in stanovanje. Tel.: 061 733 054. m8182 ZAPOSLIMO DEKLE, s prakso ali ŽALUZIJE JEŠOVNIK in rolete Valenti, akcijska montaža v tem mesecu. Zastopnik za Pomurje - Vrbnjak. Tel.: 62 454. m7732 OPRAVLJAM montažo gradbenih elementov, adaptacijo podstrešij, suhe montaže, montaže predelnih sten iz gipsa, polaganje oblog in parketov. Tel.: 61 471.m8177 PREVOZE do 8 oseb s kombi vozilom opravljamo kadarkoli in kamorkoli. Tel.: 48 369, mobitel 0609 629 455. m8242 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice Emilije Bernjak se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatelj®® in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrazih sožalje. Beno, Tomaž, Suzana, Sonja in Katja kmetijska mehanizacija ŽITNI KOMBANJ ZMAJ 133, dobro ohranjen, ugodno prodam. Alojz Cigla-rič, Godemarci 8, Mala Nedelja. m8174 KOMBANJ EPLLE MOBIL 840 in balirko Panonija 344 in plohe, smrekove, 8 cm, prodam. Tel.. 56 700, zvečer. m8179 TRAKTOR STEYER 188 s priključki prodamo ali zamenjamo za traktor Tomo Vinkovič, njivo, 64 arov, med Trnjem in Odranci, prodam. Trnje 119 ali tel.: 70 251.m8180 VISOKOTLAČNO BALIRKO prodam. Tel.: 57 450, po 16. uri. m8213 KMETIJSKI STROJI poceni, traktor Deutz 72 KS na dva pogona, kot nov, 3- in 2-brazdni plugi, obračalni plugi, visok kliners, trosilnik umetnega gnojila, 600 kg, Vikon ter nakladalke, pajki, kose, balirke in drugo naprodaj. Tel.: 0609 642 194. m8222 TRAKTOR STEYR 28 KS - 188 in voz z gumijastimi kolesi prodajo. Sebe-borci 131. m8235 TRAKTOR 4 x 4, 100 KM, žitni kom-banj Klas Dominator 86, trosilnik hlevskega gnoja in balirko za kvadratne bale prodam. Tel.: 068 81 323. m8236 VISOKOTLAČNO BALIRKO MA-SEY FERGUSON ugodno prodam. Lemeije 62. m8240 IZRUVALNIK KROMPIRJA, brezhiben, prodam. Tel.: 41 340. m8254 KOMBANJ EPPLE za rezevne dele po ugodni ceni prodam. Tel.: 49 275. m8257 CISTERNO CREINA, 2200 1, in 4-red-no Oltovo sejalnico za koruzo ugodno prodam. Jože Skuhala, Iljaševci 9, p. Križevci pri Ljutomeru. m8260 razno ŠTUDENTKI, MIRNI, NAJAMETA DVOSOBNO STANOVANJE V MARIBORU, po možnosti levi breg, med pravno in pedag. fakulteto. TeL 069 24 130, zvečer. NOVO V BELTINCIH!!! Obleke lahko oddate v najem, poročne, birmanske, obhajilne, maturantske in druge svečane obleke. Vse informacije tel:: 41 542. m8O86 BALONI - REKLAMNO-DEKORATI-VNI, potiskani po vaši želji. Tel.: 062 35 304. Oskrba, d. o.o. m8095 STREŠNO OPEKO, ZAREZNO, večjo količino, ugodno prodam. Tel.: 61 515, ob delavnikih, m 8184 Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdanega na SCTPU - smer pedagoška gimnazija v M. Soboti, leta 1984 na ime Metka Baša, Gubčeva 12, Beltinci. m8189 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Srednji kemijski šoli Ruše, izdane 1. 1994 na ime Darko Lovrenčič, Hotiza 178, p. Lendava. m8192 ALUMINIJASTA PLATIŠČA z gumami Michelin 195/50/15, jadrnico Elan 375 S. z motorjem, lovsko puško Ha-merles in plemenskega kozla, starega eno leto, prodam. Tel.: 41 215. m8193 DOMAČE VINO, večinoma šmarnico in žganje, ugodno prodam. Tel.: 61 029. m8198 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 58618-0, izdane pri HKS Pa-nonka na ime Zdenko Kuronja, Križevci 69 v Prekmurju. m8202 ZAHVALA Ob izgubi drage babice in prababice Marije Rogan 1922-1996 iz Nuskove se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, dr. Čurčiču za zdravljenje, patronažnim sestram iz Rogašovec in Pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Odšel si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla, a v naših srcih še živiš, čeravno leto dni v grobu spiš. Solza, žalost te zbudila ni, ostala Je praznina, ki hudo boli V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 29, junij, ko nas je zapustil naš sin ® w brat Matija Šumak T . j 'z Bogojine vQje pridne roke, dobro in plemenito srce so naš p°n° ln spomin nate. Ni mogoče pozabiti človeka, kitil® on najdražji, še težje ga je izgubiti za vedno in živeti u i brez njega. vala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveč® Žalujoči vsi njegovi r 1 5 Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nihče takrat še slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. N 85. letu starosti nas je zapustil mož, oče, tast, dedek in brat Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin- ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živel, nas J v 69. letu zapustil naš najdrM1 oče, dedek, brat in zet Anton Pertoci iz Tropovec Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem za odpete žalostinke, darovalcem cvetja, sveč in svetih maš, godbeniku za odigrano Tišino ter vsem, ki so nam bili v pomoč. Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi Alojz Horvat iz Turnišča . oVs®® S tiho žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljuj $$ nan) sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, 1 ustna v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam in in pisna sožalja, darovali vence, cvetje, svete -egOvi sveče ter ga v tako velikem številu pospremili n zadnji poti. za Posebno zahvalo izrekamo gospodu kapla pogrebni obred, pevcem, govornici KS, ko ® Planike oddelka 12-237, 12-231, osebju inten oddelka, dr. Carju in pogrebništvu Ban Še enkrat všem - iskrena hvala! Žalujoči: sin Alojz, hčerki Marija in družinami, sestra in tašča ter drugo soro Mar prav zares odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. ZAHVALA Pretreseni in strti od bolečine ne moremo doumeti, da nas je sredi življenjskih snovanj, komaj v 43. letu, tragično zapustil dragi mož, ati, sin, brat, zet, svak, stric in boter Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš živel, a usoda je hotela, da si za vedno, dragi Jani, od nas odšel. Mimo je korakov tisoč, a konca ni. Tisoč in še enkrat tisoč jih bo v temi. A naj Jih bo še stokrat tisoč in stokrat sto, živel boš in mi s teboj in ljubil boš kot tebe mi. Jani Gujtman iz Bakovcev Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. dekanu in pevcem. Topla zahvala lovski družini in govorniku ter pevcem in rogistom ZLD Prekmurje. Iskreno se zahvaljujemo tudi podjetju Pomgrad -Nizkogradnje, gasilskemu društvu Bakovci in govornici KS Vidi Antolin za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste se še zadnjič poslovili z vejico in cvetom, še posebno pa Majinim in Tadejevim sošolcem ter Dragu za odigrano Tišino. V tihi žalosti vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA je Mnogo prezgo^^ nepričakovano in _ • sjn, b 52. letu zapustil nas d in stric , 1 Janez -Jani iz Dokležovja stanujoč v Ljub J n ste Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, a pi’ najtežjih trenutkih stali ob strani ter izrekli ' sožalja. Iskrena hvala sorodnikom, veli^6 prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v številu pospremili na zadnji poti ter daro cvetje, sveče in svete maše. pevc®1^ Posebna hvala g. župniku za pogrebni obre■ ^s® lepo odpete pesmi, gospe Mariji Zver za ^j^fšk®? slovesa, prijatelju Mišu za pomoč in ose Jl . oddelka bolnice Petra Držaja v Llu Hvala lepa tudi Pogrebništvu Vsako slovo je težko, a lepo je vedeti, . trenutkih nisi sam. ^ja Žalujoči vsi tvoji najdražji domači, pose so tisti lepi časi ko srečni smo bili, ’ ko Me smo imeli, azdaj te od nikoder ni. V SPOMIN 21. junija so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi oče, stari oče in tast Ernest Kerčmar iz Andrejec Leta bežijo, toda nekateri ostanejo večni... ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Koloman Flisar iz Tomšičeve ulice 2 v Murski Soboti Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, . ki ste izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence, sveče in ga pospremili k njegovemu večnemu počitku. Iskrena hvala g. Novaku za pogrebni obred in hvala osebju internega oddelka v Murski Soboti za nesebično pomoč. Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi ZNMNNLK V 60. letu nas je nepričakovano zapustil Ludvik Kovač iz Dolge vasi Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti,darovali cvetje, vence in sveče in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župnikoma za pogrebni obred, gasilcem GD Centiba, sindikatu in kolektivu podjetja Nafta, društvu invalidov in upokojencev ter pevkam za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu ali mu prinesete kak cvet in prižgete svečo. Žalujoči hčerki Marijana in Manja z družinama V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate ostal bo spomin. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata in dedek Mihael Ficko iz Gornjih Črncev 36 s^reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Puljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih 1 °b strani, nam izrazili ustna ali pisna sožalja in ga OsPremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, p. , cvetje in sveče. pevc °na hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, Za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne e dr. Peričevi za nesebično pomoč med njegovo boleznijo in kolektivu OŠ Cankova. Vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu nas je po težki bolezni zapustila sestra, teta in sorodnica Irena Mekiš rojena Šiplič iz Kupšinec 68 izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih dnh, darovali vence, šopke, sveče, izrekli sožalje POs_, ter jo pospremili k zadnjemu počitku. n,a hva'a g. duhovniku Ludviku Novaku za lepe hvaiS 0Vesa in pevcem za odpete žalostinke. Prisrčna b01’a Medicinskemu osebju ginekološkega oddelka 1Ce v Rakičanu, ki so ji v zadnjih dneh življenja Zahval- • lajšali bolečine. . t ^em° se tudi družinama Nemec in Režonja iz Ps'nec ter Irmi Ciglar iz Ljubljane za njihovo vsestransko pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Vedel si, da boš odšel, toda nisi rekel zbogom, nisi roke nam podal, temveč mirno si zaspal. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša ZAHVALA V 53. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek Hristo Tinev iz Murske Sobote 'z8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem p ’ sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga °Sebna hv?Sprem''' na njeg°v' zadnji poti. 0(ja a g- duhovniku za pogrebni obred, pevcem i^e^etrpoe^e za'ost'nke, govorniku, sodelavcem s^ena hV'ne Potr°šnik ter kolektivu Prekmurke. Va'a osebju kirurškega oddelka bolnice v * v Rakičanu. ^jočj. -sem še enkrat - iskrena hvala! ' Zena Danica, hčerki Tatjana in Melita z družino ter drugo sorodstvo Vsi, ki smo te imeli radi Bolečina da se skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le tebe, dragi mož, oče, dedek in pradedek nam ne more nihče več vrniti. V SPOMIN 27. junija mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Ignac Temlin iz Kamovec Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 66. letu nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Ludvik Temlin iz Moravskih Toplic Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. seniorju Erniši in g. duhovniku Škaliču za ganljive besede slovesa, pevcem žalostink, gasilcem, Stanku za odigrano Tišino ter pogrbništvu Banfi. Iskrena hvala osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu. Žalujoči njegovi najdražji Kje si, ljubi mož in oče, dedi, tast, zet in brat, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, zet in brat Jože Rantaša iz Zvezne 3 v Bakovcih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in izrekli sožalje. Najlepša hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Dragu za odigrano Tišino, g. Novaku za besede slovesa in gasilcem. Hvala tudi Jožetovim, Marijinim in Majdinim sodelavcem iz Mure ter Marijaninim sodelavcem podjetja Santo. Hvala tudi bolniškemu osebju internega oddelka bolnice Rakičan za vso pomoč ob njegovi bolezni. Vsem še enkrat - hvala! Bakovci, 15. 6. 1996 Vsi njegovi Dragi dedi Pogrešajo te tvoji vnuki Nina, Tadeja, Boštjan in Jernej Na grobu ti rožice lepo cvetijo, one naj tebi same povedo, kako jih zaliva naše solzno oko. N SPOMIN 30. junija bosta minili žalostni dve leti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra Jolanka Albert iz Ivanjševec 9 Cas hitro mineva, vso ljubezen in dobroto ti lahko vračamo le še s cvetjem in plamenom sveč. A spominom nate tvoji najdražji Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje Je življenje. Ostali so sledovih tvojih pridnih rok, nam pa ostala je praznina in velika bolečina. Za vse, prav vse ti še, oče, enkrat iskrena hvala. ZNMNNLfs V 89. letu nas je zapustil dragi mož, očer tast, dedek-, pradedek-, brat in sorodnik Jožef Rogač kolarski mojster v pokoju s Petanjec Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za vso pomoč, vsem za pisna in ustno izražena sožalja, za darovane svete maše, vence, šopke in sveče. Prisrčna hvala g. primariju Lojzetu Števanecu za obiske na domu, gospe Marini za vso pomoč, g. kaplanu Marjanu, g. župniku Mirku in pevcem za odpete žalostinke. Hvala GD Petanjci za pomoč pri izvedbi pogreba. Lepa hvala govornici Slavici za ganljive besede slovesa, upokojeniskima društvoma ter kolektivu Mure - moška oblačila, prikrojevalnica. Lepa hvala Pogrebništvu Kampuš in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Kje tiste so poti, katere prehodili smo jih skupaj mi, oh, kako boli, ko zdaj po teh poteh hodimo sami, a tebe ni in ni, le kam odšel si. Zakaj prav tebe danes več med nami ni. SPOMIN Danes, 27. junija, mineva osem let žalosti, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil, dragi Valentin Gašpar iz Čepinec Vedno, kadar obiščemo tvoj prerani grob, se sprašujemo, zakaj si moral prav ti umreti, zakaj ti ni bilo usojeno živeti? Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala! Tvoji najdražji Ne skrbi, ati, sama bova vso pot prehodila, vendar pridi tedaj, če bi kdo najino srce pohodil, takrat le toplo besedo mu daj. Tvoja sinova Dejan in Bojan V nedeljo popoldne na Galušaku Umoijena zgorela s hišo vred Mir idilične pokrajine Brezja, Sovjaka, Ženika, Kupetinec in drugih krajev v okolici Vidma ob Ščavnici je vznemiril nedeljski dogodek v bližnjem Galušaku: umor 79-letne Terezije Čagran. Je bil morilec lanski posiljevalec? V ponedeljek, ko smo obiskali Galušak, smo na kraju dogodka našli policiste in kriminaliste. Od njih smo zvedeli, da so že v nedeljo vzeli prostost 30-let-niku, ki ga sumijo umora. Gre za J. O. iz bližnje Žihlave, ki so ga lani osumili posilstva iste osebe. Tega človeka se je Čagranova bala kot hudič križa, zato je bila po svoje vesela 70-letnega prijatelja Janeza Lovreca iz Sovjaka, ki se je tu in tam oglasil pri njej in sta skupaj spila liter vina. »Janez se je bil napotil k Treziki tudi v nedeljo. Okrog 15. ure Marija Šinkovec: »Na lastne oči sem videla nož v zoglenelem truplu moje sosede Trezike. V bližini pogorišča pa so našli steklenico z nekaj bencina.« Darovali za upanje Za obolele za cerebralno paralizo in druge invalide je bila minula sicer deževna nedelja sončen Otrokom s cerebralno paralizo je svoj nastop darovala tudi folklorna skupina iz Madžarske. Za temperamentni nastop so se jim obiskovalci oddolžili z burnim aplavzom. Polepšan začetek počitnic - na dobrodelni prireditvi v Šalovcih sta ga otrokom podarila Spidi in Gogi. Čagranova Trezika je živela v hišici iz brun in še to ji je neki zlikovec, potem ko jo je zabodel v vrat, zažgal, da bi tako prikril zločin. - Fotografije: N. J. je prisopihal do moje hiše in naznanil, da je pri Čagranovi nekaj narobe: iz hiše se vije dim, hotel je vstopiti, a si ni upal,« nam je pripovedoval sosed umorjene Franc Perger. »Potem sva skupaj odšla tja. Brž sva zaznala ne le dim, ampak tudi ogenj. Povsem po naključju je prišel mimo Mar dan. Priredili so jim ga na pobudo organizatorjev - občine Hodoš -Šalovci in Radia Murski val - šte- tin Vrzel, nekdanji domačin, sedaj pa poklicni gasilec v Celju. Le-ta si je dal na ustd mokro krpo in poskušal vstopiti v hišo, saj smo domnevali, da je v njej ženska, a bilo je prenevarno. Sam pa sem potem stekel domov in po telefonu na .številko 92 smo poklicali policijo. Hitro so pridrveli tako policisti kot gasil ci,« je nadaljeval sogovornik -sosed, ki ima na eni strani Čagra-nove hiše, ki je gorela, stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, na drugi strani pa brunarico. Bila je možnost, da se bo vnela. In kaj je povedala druga soseda - Marija Šinkovec? »V ne- vilni znani slovenski glasbeniki (Marta Zore, Vili Resnik, Korado in Brendi, Spidi in Gogi, brata Čolnik, ansambla Royal flash in Šarm), mladi pevci Nuša Mecilo-šek, Manja Šalamun, Sergeja Sukič in Juhnova dekleta, voditelja Smilja Baranja in Duško Radič -Va-nek, folklorna skupina iz Madžarske in domači pevski zbori ter soboški balo-narji, vsi z brezplačnim nastopom. Klicu upanja se je odzavalo tudi blizu tisoč obiskovalcev. Z njihovimi prispevki za vstopnino, srečelov in darovanji ter prispevki pokroviteljev bo za pomoč otrokom, obolelih za cerebralno paralizo, ostalo okrog 800 tisoč tolarjev. Namenili jih bo- deljo popoldne sem gledala televizijo. Nenadoma sem zaslišala krik: ,Pri Treziki goril’ Šla sem ven in videla goreti Čagranovo siromaštvo. Vse je zgorelo! Tako brunarica kot njena stanovalka. V njenem zoglenelem truplu, v grlu, so našli noževo rezilo, kar sem videla na lastne oči. Pri življenju pa je ostala le domača koza. Ko je prišel sosed, da bi jo rešil, je stekla iz hleva, a hip zatem se je vrnila; zdi se, kofda bi tudi ona hotela umreti z gospodarico.« Šinkovčeva je dejala, da je Ča-granova uporabljala za razsvetljavo zgolj sveče in da je zato to liko bolj sumljiva steklenica z nekaj petroleja, ki so jo našli v bližini pogorišča. Policisti oziroma kriminalisti so nam najdbo potrdili s pristavkom, da je bila v steklenici vnetljiva tekočina. Soseda nam je potem orisala težko življenje Terezije Čagran, ki soji vsi rekli Trezika. Bila je revna in do obolelim na območju občine, del pa tudi tretji soboški osemletki za gradnjo dvigala. Posebno pohvalo si zaslužijo člani kulturnoumetniških društev in množica krajanov, ki so složno prijeli za delo in celodnevno dobrodelno prireditev kljub neprijaznemu vremenu vzorno izvedli. Besedilo in fotografija: Irma B. Mlado pevko Nušo Mecilošek (v sredini) je po nastopu »varovala« skupina navdušenih oboževalk. Franc Pergar: »Čagranova je živela sama, le tu in tam jo je obiskal prijatelj iz Sovjaka. Prišel je tudi v nedeljo, a ni mogel vstopiti, saj je bila notranjost hiše v dimu.« šla je za služkinjo h kmetom v Berkovce in Kutince. Ko je zahtevala, da ji gospodarji plačajo tudi socialno zavarovanje, so se je otresli. Vrnila seje v svojo brunarico. Tudi družinske sreče ni imela: dva otroka, ki ju je rodila, ne POSREDNIŠKA HIŠA Tiara, d. o. o„ Slovenska 39 INFO CENTER 9000 Murska Sobota • nakup in prodaja hiš, počitniških hiš, poslovnih prostorov, posesti • ureditev celotne dokumentacije ob nakupu ali prodaji • cenitve in vrednotenje premoženja Uradne ure: od ponedeljka • pravna pomoč do petka od 9.00 do 14.00 • svetovanje Telefon: (069) 21 156 • n^up in prodaja živali ga. |rBna Mecilošek da bi bila poročena, staum*J zakon je stopila v po® * svojega življenja.v daJožeka Cagrana dojm z Rožičkega Vrha, k1 P«J leti naredil samomor, leta je ostala sama. Mend malo čudaška, saj je n* kar ohranjenih oblek, podarili, še naprej noj stare »cote«. Po drugi s« rada, seveda dokler J . Ijenjske sile dopušča le, P L( kmetom in z zaslu ” sama plačevala socia Težko življenje Tere zike) Čagran, ki se J J pisala Divjak, je sklej< jo je umoril. Da bi P. raZ|il dejanje, je, kotdomn vnetljivo tekocinr„?aj0.sajn{ ogenj. Ljudje se zg ogočt morejo verjeti, da J tudi pri nas. gogOČ^ V okviru celoletne akcije Evropa proti a’ds“ J^ili prejšnjega tedna mladim popotnikom na slovens skofr prehodih tudi letos razdelili več deset tisoč» P^via Slov* domi. Akcijo je pripravil Inštitut za varovanje zd nije z namenom, opozoriti mlade na nevarnost o som na popotovanjih. potuje Pj Med poletjem in v počitnicah milijone mia° sjvajntiiJ svetu, kjer iščejo novih doživetij, sklepajo nova znan zajiodi>' kratke avanture. Raziskava, ki so jo naredili v jug .^a Angliji med mladimi, je pokazala, da jih je imela o|oVjcajili spolne odnose z novimi partnerji, toda manj kot p je uporabljala kondom. Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slove konca marca tega leta prijavljenih 54 bolnikov, 19^ dsom. Letna incidenčna stopnja aidsa se je do pa J6 J la med 0,5 do največ 3.5 na milijon prebivalcev, [etoš^ celo 7,0 na milijon ali dvakrat več kot kdaj prej- vjrL1Som n marca pa je bilo prijavljenih tudi 56 okuženih z MH, fotografija: J.Z. Moja domača banka 14 /O Pomurska banka g Murs«’ .J- Menjalniški tečaj Pomurske banke 20. junija 19"°' e|ja od - ' 6. 1996 od 10.30 ure. Srednji tečaj Banke Slovenil 1996 od 00. ure dalje. n . —"T ProWa^ Država Enota , Banka Slovenije Avstrija 100 1.276,2472 Francija 100 2.649,3200 Nemčija 100 8.981,9635 Italija 100 8,9290 Švica 100 10.889,7325 1 <2:450j!L- -^6,1°, - ZDA 1 137,6576 131j£_L-^\a usV: Veliko mirneje boste preživ®'', boste vedeli, da so vrednostn’ P in dokumenti varno shrani SEF je najvarnejša oblika shranj nakita, raznih dragoc®n° . vrednostnih papin®v' * Sef lahko najamete v P°s'o^nbOti, Pomurske banke v M- 50 Trg zmage 7. mO NAJEM MOGOČ TUDI SA ZA EN MESEC' S| CENA ŽE OD 490 DO 1 (odvisno od velikosti s