' . j P SR 3a5§iv3^ m*ggm m o ' z Z L ■ ^ y iSf^Ptr * ^ Bt 8S? ti * I S mi afefffkn Mrffk m« omSD SiH '^"■ys? Ir # •Pr m % ifP ! S''i- '< jP*' *<*+*+£!!* 'y^' r» I*. -*V7 4» '' >4- Nl. K ;w BI .'ODLAGALIŠČA :m w jMsm Pogovor: Jože Ovnik • Krajevne volitve • Crazv boys 'saik^ ur^f AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska c. 51 1420 Trbovlje tel.: 0601/ 24 295 + ^ N Servis HRIBAR ZAGORJE, Se/o 72 Tel./fax: 0601 64 033 ESCORT C3 ^ ^ ff 7DA^MA ^ -,r i/ii .. od 22.990 DEM ZRAČNA BLAZINA CENTRALNO ZAKLEPANJE 75 KM VZGLAVNIKI ZADAJ TEMNA STEKLA ESCORT 93 ELEKTRIČNI POMIK STEKEL D ZRAČNA BLAZINA CENTRALNO 4 ZAKLEPANJE SERVO VOLAN 90 KM od 17.990 OEM ♦ ('■'MLA-CAR PRODAJA MITSUBISHI IN SERVIS VOZIL MOTORS MARUTI * ugodni kreditni pogoji * staro za novo * staro za staro * leasing <@> Hvunom Cesta 1 .maja 45, 1430 Hrastnik telefon:0601/41-847; fax: 41-847 ■v BRUSI Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. RENT - A - * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 1 OOOkg) * avtovleka Bili 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 J ivebllfcursijA rUMJIZNICA Lgp • UVODNIK • V vsej vročici je bilo v ponedeljek vroče tudi na trboveljski seji občinskega sveta, kjer so razpravljali o poskusnem sežigu trdih papirnih odpadkov v Cementarni. Po izrečenih besedah so svetniki sklenili točko umakniti z dnevnega reda. Niso pa v Zasavju pereči le posebni odpadki, ampak tudi tisti čisto navadni, za katere včasih res ne vemo, kam bi jih dali. Najslabša možnost je, da jih odvržemo v naravo in smo tako tudi sami krivi, ne le da so v Zasavju divja odlagališča, ampak da je teh tudi občutno preveč. Za naravo moramo skrbeti sami. Tega se po svoje zavedajo tudi hortikulturniki, lovci, ribiči... Prav ti so bili v teh dneh še posebej aktivni. Pravijo, da brez navijačev, športnikom kmalu poide motivacija. Tokrat predstavljamo navijače zagorskih nogometašev, ki so si nadeli ime Crazy boys, po naše Nori fantje. Seveda ne moremo mimo volitev v svete krajevnih skupnosti. Na šesti strani si lahko preberete rezultate. No, zdaj je pa že čas, da se lotite branja današnje številke Zasavca, ki je za celih štiri strani debelejša. Pa iskrene čestitke ob Dnevu državnosti. Bistre glave Krajevne volitve Sežig odpadkov v Cementarni Pogovor: Jože Ovnik Divja odlagališča Aktivna družba Gostovanje Zagorskega okteta Med navijaštvom in huliganstvom Zmaga naj najboljši NASLOVNICA: Razlika je očitna foto: jure Nasede Oblikovanje: Slavko Garanfini BDE* fLLIROVE LISE n 1 KOLEDAR DOGAJANJ 11. junija - V Trbovljah pridno popisujejo reklamne table in napise na trgovinah, gostinskih lokalih, pri podjetnikih,... Med lastniki je že zavladalo ogorčenje, saj, pravijo nekateri, brez reklame (če pa bo, jo bo treba plačati) ni poslovanja. Če pa ni poslovanja, pa 'štacuna' zapre svoja vrata. Kakšne so posledice, se ve. 12. junija- Priprave nanedeljske volitve v svete KS. Raznašalci po domovih raznašajo lističe volilnim upravičencem z najavo volilnega mesta. 13. junija - Škoda, ki jo je maja povzročilo neurje med Kalom in Dolom, je po prvih ocenah hrastniško občino prizadela za okroglih tristo tisočakov. Po krajevnih dopoldanskih nevihtah se je bati, da se bo zgodovina izpred dveh let ponovila še kje. Struga Trboveljščice, na primer, ni ravno najbolje pripravljena na nenadne večje količine vode. 14. junija - V Domu Svobode v Trbovljah se zberejo trboveljski odrasli pevski zbori. Občinsko revijo pripravi ZKO, ki podeli tudi priznanja - Gallusovi listini za izjemne pevske dosežke Idi Virt in Francu Vezovišku pa prihajata iz rok predstavnika ZKO Slovenije. 15. junija - Ob 14. uri se v Polšniku zbere množica približno sedemsto ljudi. To so nekdanji in sedanji učenci in učitelji šole v Polšniku, ki skupaj proslavljalo sto let šole. Ni težko verjeti, da je srečanj e ganlj ivoin daj e tema dneva prepoznavanje drug drugega ter obujanje spominov. 16. junija - Z dogodki bogata nedelja; potekajo volitve v svete KS, na Podkumu je še referendum za ali proti uvedbi samoprispevka. Najbolj pa odmeva zagorski tek čez Rigel, kije državna tekma gor - dol. 17. junija - Z današnjim ponedeljkom se pričenja teden zasavskih občinskih svetov. Prvi j e danes, trboveljski, ki postreže z vročimi reformami. Mateja Grošelj Kvalitetni izdelki Dijaki oddelka za elektroniko SŠEG Zagorje so tudi letos namesto enega od predmetov na zaključnem izpitu izdelali seminarsko nalogo. Kot pravijo mentorji Ivan Pavlič, Emanuel Jerman in Milan Černelč so dijaki letos izdelali veliko kvalitetnih izdelkov. Predstavili so jih 10. in 11. junija. Z dvema nalogama so se udeležili tudi državnega tekmovanja srednjih šol v Novi Gorici. Tam so predstavili usmernik za CB-postajo, ki gaje izdelal Dejan Klančar in semafor za karate, avtorja Jureta Kostanjeviča. Po besedah mentorjev je bila slednja naloga najbolj zanimiva in zahtevna. Semaforje bil poleg makete za letalo tudi edini izdelek, za katerega j e material prispevala šola, in bo potemtakem ostal v šoli. Okrog 60.000 tolarjev vreden semaforje bil izdelan s pomočjo mikropocesoija in naj bi se uporabljal na tekmovanjih karateja. Dijaki so izdelali več ojačevalnikov, med katerimi je najmočnejšega izdelal Sergej Božič in sicer moči 2x250 W. Mentorji pravijo, da ga niso mogli preizkusiti pri polni jakosti, saj so se že pri 100 W tresle vse šipe na šoli. Dragan Malič in Mersed Zahirovič sta svoj ojačevalnik opremila z vsemi potrebnimi kontrolami in LED prikazom izhodne moči. Ostali izdelki so bili še: alarmna centrala, maketa dvigala, pretvornik napetosti iz 12 V na 220 V, regulator osvetlitve, elektronski gong, polnilec akumulatorjev, regulator temperature spajkalnika in stabilizirani usmernik. T.P. Dejan Klančar in Jure Kostanjevič sta s svojima izdelkoma sodelovala na tekmovanju srednjih šol v Novi Gorici. f - x Lep učni uspeh Mpgjj soč zasavskih otrok kome pouka. bodo vpisani v /Jato knjigo, prejeli pa bodo tudi knjižne nagrade. Tudi v zagorski srednji šoli končujejo pouk. Med njimi je tudi trideset deklet ki so končale petletno podaljšano šolan, e (,ie za ,nv. ;y je 'vžgala':pobiidiijza ušumbkltev riove smeri1 trgovske. Razpisanih eč za. triletno in nadaljevalno. Zelo že 78 kandidatov oziroma kandidatinj. Zagorska srednja šola gostuje v nekdanjem šolskem poslopju sic. Tam so še gostinska in elektra oddelek, in ker ni za: vsej dovolj : prostora, ima srednja šola nekaj prostorov tudi v domu Partizan: tam Bistre glave GhislaineSeifelislam V petek, 14. junija, je v večnamenskem prostoru osnovne šole Trbovlje potekala podelitev priznanj. Trboveljski osnovnošolci so v šolskem letu 95/96 dosegli nemalo priznanj. Mlade košarkarice OŠ Trbovlje so osvojile 1. mesto v državi ter tako postale državne prvakinje. Več kot štirideset učencev je na območnem tekmovanju osvojilo srebrno priznanje, rokometaši ekipe OŠ Trbovlje pa so na finalu državnega prvenstva zasedli 2. mesto. Prvo in drugo mesto sta tudi z jadralnimi modeli na regijskem tekmovanju zasedla mlada tehnika iste šole. Srebrna priznanja v znanju iz slovenskega jezika, angleščine, matematike, kemije, naravoslovnih predmetov, zgodovine so podelile ravnateljice osnovnih šol Mira kmetič, Marija Žnidaršič in Darinka Kostanjšek. Zlata priznanjaje podelil župan Janez Malovrh: Anja Čibej (8.r OŠ Tončke Čeč) je prejela Zlato Cankarjevo priznanje ter zlato priznanje iz angleškega jezika. Matej Frobe (8.r) in Jure Oberžan (7.r) iz OŠ Trbovlje staosvojilaZlato Vegovo priznanje. Zmagovalci državnega tekmovanja iz Vesele šole Neja Marot(8.r OŠ Trbovlje) in Tina Pirnar (5.r OŠ Ivan Cankar) sta prejela zlato priznanje. pse Volitve, volitve, volitve * - » — — lltel.UikaM-.OHIMI.O,«! v."*r r^rr. z T^ZTZ, v 3. v, Hrastnik KS Kovk: Zvone Sopar, Stane Meterc, Damjan Škoberne, Jani Homšek, Nada Bračun. KS Rudnik: Drago Kopušar, Tatjana Denovnik, Aleš Heric, Vojko Železnik, Branko Šikovc, Ladislav Gornik, Franc Vidovič KS Dol pri Hrastniku: Franc Majcen, Janez Venko, Vojteh Fust, Marija Klemen, Martin Mlinar, Ivan Štravs, Alojz Aškerc KS Marno: Ivan Kotnik, Vida Vidic, Alojzij Bremec, Marjan Kupec, Ivan Dečman, Dušan Slimšek, Venčeslav Drnovšek KS Prapretno - Martin Rotar, Alojz Vajdič, Ivica Jenko, Maja Majcen, Janko Fabijan KS Boben: Jože Gregorčič, Mihael Češnovar, Karel Senica, Marija Sajovic, Stanislav Babič KS Turje Gore: Ladislav Železnik, Irena Peklar, Stojan Mastnak, Matevž Vičič, Franc Zupan, Ernest Ščekanec, Dušan Avdič KS Steklarna: Darino Rižner, Adalbert Zaletel, Karel Kavšek, Jože Godicelj, Bogomir Vecko KS Krnice Savna peč: Ivan Kmetič, Cvetka Koritnik, Blaga Kazievska - Jerič, Rudolf Kreže, Jožica Levačič, Ivan Senegačnik, Danica Černuta KS Podkraj: Jože Novak, Jože Kreže, Andrej Kramžar, Roman Vene, Jožef Stušek. Trbovlje KS Dobovec: Branko Jamšek, Jože Volaj, Franci Sinkar, Branko Jelen, Venčeslava Skrinar, Ivan Ravnikar, Jože Knez. KS Čeče: Luka Virk, Franc Jager, Erika Slapšak, Božidar Kovačec, JanezPergerml., Alojz Božič, Marija Janc. KS Franca Fakina: Gvido Knez, Stanislav Hodej, Tina Golobič, Oskar Čamer, Anton Ahac, Romana Beravs, Mitja Hacin KS Franca Salamona: Martin Pavlin ml., Bogdan Jager, Cveto Majdič, Marjan Štravs, Jože Skušek, Jelka Zelenšek, Anton Dara vic. KS Fric Keršič: Drago Sotler, Uroš Prelesnik, Marta Žagar, Jurij Kolenc, Erika Zakonjšek - Fele, Franc Tomažin, Jelena Šteh KS Ivan Keše: Milan Breznikar, Franc Princ, Andrej Plevčak, Nevenka Lavrič, Boris Zupan, Igor Kus, Vinko Kovačič. KS Alojza Hohkrauta: Franc Hvala, Boštjan Pistotnik, Ladislav Pikš, Franc Guzej, Rudi Žagar, Marjan Ramšak, Miroslav Duh. KS Zasavje: Vida Vozel, Viktor Martinčič, Janez Izgoršek, Ludvik Mohar, Božidar Marot. KS Center, volilna enota 1: Marija Weiss, Stojan Baloh, Anton Zupančič. KS Center, volilna enota 2: Viktor Marolt. KS Center, volilna enota3: Ivana Laharnar, Stanislav Vrtačnik, Rasti slav Zor. KS Klek, volilna enota 1: Franc Kreže, Martin Jerman, Srečko Planinc. KS Klek, volilna enota 2: Andrej Izlakar, Franc Hribar, Slavko Zmrzljak. KS Klek, volilna enota 3: Drago Žnidaršič, Roman Novak, Jure Šere. Zagorje KS Šentgotard: Marko Cukjati, Irena Maček, Ivan Joger, Simon Gaberšek, Janez Doberšek, Andrej Kos, Jože Goste. KS Jože Marn: Anton Adamlje, Franc Kukoviča, Majda Razpotnik, Vesna Cvetič, Neli Marolt, Marko Glavač, Alojz Kukoviča. KS Rudnik Toplice: Andrej Radej, Stanislav Grošelj, Miroslav Pavšek, Dušan Suša, Slavka Paš, Leopold Hribar ml., Iztok Lipičnik. KS Kisovec Loke: Sašo Anžur, Viki Celestina, Pavel Sevšek, Marjan Kovač, Silvo Strmljan, Franc Čebin, Ludvik Baš. KS Mlinše Kolovrat: Valentin Kralj, Roman Urankar, Drago Arh, Franc Zore, Florjan Hribar, Tomaž Klopčič, Miran Knez. KS Kotredež: Andrej Razboršek, Ivo Potočnik, Tomaž Zupan, Andrej Prvinšek, Alojz Sotenšek, Mirko Bizjak, Ivan Kuder. KS Ravenska vas: Drago Vajdič, Jože Jesih, Andrej Čebin, Uroš Macerl, Martin Jerman, Drago Dolinšek, Mišo Šikovec. KS Senožeti - Tirna, 1. volilna enota: Bogdan Povše, Bogomir Mars. KS Senožeti - Tirna, 2. volilna enota: Branko Cirar, Viktor Ocepek, Stojan Zorko. KS Senožeti - Tirna, 3. volilna enota: Branko Juvan, Milan Garantini, Viljem Drnovšek. KS Senožeti - Tirna, 4. volilna enota: Franc Vozelj, Slavko Vozel, Leopold Klančišar. KS Čemšenik 1. volilna enota: Greta Pregrad, Janko Stmišnik, Darko Šerak 2. volilna enota: Stane Fakin. Anton Novak 3. volilna enota: Stane Kovač, Vanda Macerl 4. volilna enota: Brane Grobljar, Vida Kuder 5. volilna enota: Andrej Polc, Tadeja Nimac KS Podkum 1. volilna enota: Franc Sakeljšek, Tomaž Čop, Marjan Bajda 2. volilna enota: Jurij Zupanc, Darko Kos, Pavel Kavšek 3. volilna enota: Stanko Jurca, Roman Borišek 4. volilna enota: Jože Ključevšek, Albert Završnik, Branko Zupanc KS Franc Farčnik 1. volilna enota: Štefka Suša, Gorazd Zupančič, Andrej Benko 2. volilna enota: Janez Turk, Franc Kos, Slavko Jelševar 3. volilna enota: Edvard Juvan, Nevenka Kozlevčar .4. volilna enota: Marjan Repovž, Janez Škrinjar, Janez Lipce KS Izlake 1. volilna enota: Zvonimir Ule, Vinko Krivic, Marko Hribar 2. volilna enota: Nataša Lipovšek, Jože Prašnikar, Franc Ravnikar 3. volilna enota: Roman Rozina, Bojan Bratec, Jani Rozina 4. volilna enota: Alojz Zupančič, Zdenka Juvan Predsednik KS Izlake: Janez Vidmar a Konec nevarnosti in lukenj (!?) V znamenju točke "pod razno" Radeče - Na 16. seji radeškega občinskega sveta 17. junija so svetniki sprejeli rezultate lokalnih volitev v KS. Sprejeli so tudi predlog u ustanovitvi in delovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter imenovali člane sveta. Na znanje so vzeli tudi potrebo po postavitvi in oživitvi centra za podjetništvo v občini Radeče. Tu se žal še vedno srečujejo s prostorskimi in kadrovskimi težavami. Center naj bi imel prostore v bivšem hotelu Jadran in bo začel delovati takoj, ko bodo našli primerno kadrovsko zasedbo. Poročila o medobčinskem sodelovanju z občinami celjske, zasavske in posavske regije in Phare programom pa zaradi nesklepčnih srečanj predstavnikov občin v Zagorju ni bilo. Pomembna točka dnevnega reda je bila informacija o najnovejšem stanju ZD Radeče. Tu so dejali, da bo v torek, 18. junija opravljen tehnični pregled doma, na naslednji seji pa bodo prevzeli ustanovteljstvo nad Zdravstvenim domom in to z veljavnostjo od 1. januarja letos. Že na seji sveta Zdravstvenega doma Radeče, ki je bila 3. junija, so člani tega sveta predlagali prevzem ustanoviteljstva s strani občine Radeče. Poleg tega pa so na vseh inštitucijah, kjer se pogajajo o otvoritvi doma, zahtevali, da kot investitor nastopa ustanovitelj. Imenovali so tudi organizacijski odbor za praznovanje občinskega praznika, napovedali so proslavo ob dnevu državnosti, ki bo 24. junija ob 19.30 uri pred "Blagovnico" v Radečah. Zaradi velikih razhajanj pri izbiri V alvasorjevegaali papirniškega grba so prestavili reševanje te problematike za leto '97. Med pomembnejše informacije sodi tudi sprejem in potrditev izbora direktoij a Javnega komunalnega podjetja Radeče. Najavni razpis seje prijavilo devet kandidatov, od teh so izbrali dipl. ing. Borisa Knavsa. Dosedanjemu direktorju Ivu Knavsu bodo zagotovili ustrezno delovno mesto v okviru podjetja. Rudi Špan Lionsi m otroke Lions club Trbovlje je s svojimi humanitarnimi akcijami omogočil zdravljenje nekaterim obolelim otrokom na dihalih. Njihova zadana naloga pa je, da bi zbrali toliko finančnih sredstev, da bi omogočili 365 dni zdravja za zasavske otroke. S tem v zvezi so v torek, 18. junija, organizirali v DD Trbovlje ogled monodrame Alma v režiji Uršule Cetinski. V glavni vlogi Alme Karlin, svetovne popotnice in pisateljice, je nastopila gledališka igralka Polona Vetrih. Izkupiček predstave bo namenjen zdravljenju zasavskih otrok v klimatskih zdraviliščih. P.R. Slovenski forum v Zasavju Zasavje - Konec maja sta se ustanovitvenega kongresa stranke Slovenski fomm, katere predsednica je Ljerka Bizilj, udeležila tudi Zasavčana Ivan Cencelj iz Kisovca in Jože Ljubič iz Trbovelj. Kot pravita, si prizadevata območni odbor stranke organizirati tudi v Zasavju. Slovenski forum naj bi se po besedah privržencev zavzemal za bogato Slovenijo brez večji socialnih razlik. T.P. Energetsko svetovanje Zagorje - Zagorjanom je od zdaj naprej na voljo tudi energetsko svetovanje v zagorski občini. Za vse informacije se lahko obrnejo na Dejana Podlogarja (tel.: 64 308,63 343). T.P. Ne le skoraj uničena dobovška cesta, ampak tudi velika možnost prometnih nesreč ogrožata prebivalce Dobovca pri vsakdanji vožnji v šolo in službo. Pred dvema letoma so se na tej cesti začele pojavljati razne poškodbe, največ zaradi vode, ki je cesto iz leta v leto vse bolj razdirala. Letos pa se je, kot pravi predsednik krajevne skupnosti Albert Dolanc, zgodila prava katastrofa, saj jim je cesto popolnoma odneslo. Ker niso mogli v mesto po svojih vsakdanjih opravkih, so krajani prijeli stvar v svoje roke in obnovili cesto proti Šklendrovcu. Po nadaljnjih pritožbah krajanov so s finančno pomočjo občine Trbovlje z deli le pričeli. Po besedah vodje ekipe delavcev izvajalca del podjetja IBT Trbovlje, nizke gradnje, so z deli pričeli 15. maja letos, končati pa nameravajo do 19. junija letos. Predsednik KS Dobovec Albert Dolanc pa meni, da bi lahko z deli zaključili prej, če bi imeli temu ustrezno mehanizacijo. Medtem, ko vodja ekipe delavcev in Stanislav Golob, vodja odelka za okolje in prostor, trdita nasprotno. Namreč, da izvajalci del uporabljajo tako mehanizacijo, kot jo na tako ozki cesti kot je dobovška, sploh lahko uporabljajo. Lahko veijamemo, da si prebivalci vasi nad Trbovljami želijo, da bi izvajalec čimprej zaključil z deli in bi bila cesta spet primerna za neovirano vožnjo. Zaradi tega postajajo že malo nejevoljni. Dobovška cesta, taka kot je sedaj, ni ravno primerna za vsakdanjo vožnjo domačinov, še manj pa turistov, ki bi se želeli zapeljati na Kum. Prav tako se, po besedah predsednika krajevne skupnosti na omenjeni cesti dogodi veliko prometnih nezgod, nekatere tudi z žalostnim izidom. Tudi šoferji tovornjakov ne posvečajo naj večje pozornosti zapori ceste in vozijo po tej cesti prevelike teže lesa, kar pa za to cesto, v takšnem stanju, ni popolnoma primerno. Kot pravi Albert Dolanc si bo še naprej prizadeval, da se bodo dela na cesti čimprej končala in bi bila cesta urejena in varna. Pa čeprav enosmerna. Saj kot pravi Stanislav Golob iz oddelka za okolje in prostor na občini, so razmere ob cesti take, da bi jih bilo skoraj nemogoče spreminjati oziroma širiti. Tekst in foto: Marko Hribovšek Predsednik KS Dobovec Albert Dolanc je opozoril tudi na razpoke v asfaltu. 3®«s(C Q Obdavčeno bo vse... Včasih so rokli: kuge, lakote in davkov, reši nas, o gospod. Zdaj bo malodane vse to spet veljalo; no, lačen že ne bo nihče ali vsaj malokateri. Kugo že imamo, reče seji AIDS, prav tako davke, le da dosedanji niso biti nič v primerjavi s tistimi, ki se nam obetajo. Zato bo še dosti bolj obveljalo: cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega. Na poti v Evropo nas bodo prav kmalu osrečile še nove dajatve. Eni med takšnimi se reče premoženjski davek. Če smo natančnejši, bi morali reči premoženjski davki, ki jih bomo okronali z dvema zakonoma. Eden bo zakon o obdavčenju nepremičnin ali nepre-mičinine. Ne vemo še, ali bo zrak, ki ga dihamo, sodil med premičnine ali nepremičnine, vsekakor ga bomo plačevali. Tega nismo rekli mi, to pravijo vsi tisti, ki zatrjujejo, da bomo poslej vse obdavčili. Mi pravimo: no, ne čisto vse, marsikaj pa. In če že omenjamo premičnine, naj na prvem mestu omenim vozila vseh vrst in zlasti osebne avtomobile. Pred dobrim poldrugim letom so bile sila živahne debate o tem. potem je državni zbor modro ugotovil, da avtomobili niso nikakršen luksuz, ampak vsakdanja potreba. Zdaj to nič več ne velja; zdaj bomo morali za vsako vozilo plačati dajatve. O tem, kolikšne bodo, bomo kmalu zvedeli kaj več. Vsekakor bodo dražji, težji avtomobili bolj obdavčeni od tistih, v kakršnih se vozimo navadni smrtniki. Toda pozor: tudi navadni smrtniki, se pravi vsi, ki se prevažamo po tem božjem svetu v starih in bolj poceni vozilih, bomo prispevali davek. Kajti država bo poslej potrebovala še več denarja, kot ga je kdajkoli doslej. Ampak glavno šele pride. V mislih imam stanovanja in stanovanjske hiše. Če se kdorkoli naših bralcev spomni, je že Peterletova vlada začela priprave na uvedbo davkov na nepremičnine, med njimi zlasti stanovanj. Vendar so debate o tem kmalu utihnile, nekateri že sestavljeni predlogi so obtičali v predalih. Zdaj gre bolj zares, tako zelo bolj zares, daje menda že znan predlog, po katerem naj ne bi obdavčili le po 20 kvadratov stanovanj na posameznika. M.V. č- — ------4 Zdravilišče se predstavi V soboto, 22. junija, bo ob pol deseti uri dopoldan Zdravilišče Laško odprlo svoja vrata. Odprti dan Zdravilišča Laško, kot so prireditev poimenovali, je namenjen vsem tistim, ki bi se radi pobliže seznanili s ponudbo tega zdravilišča. Zaposleni so ob tej priložnosti poskrbeli tudi za kopico pestrih dejavnosti, ki bodo spremljale dan odprtih vrat. V programu, ki so ga pripravili, bo sodelovala godba na pihala iz Zidanega Mosta, radeške mažoretke, operna pevka Dragica Čarman, folklorna skupina Anton Tanc, športniki paraplegiki, plesne skupine, izdelovalke šopkov... Poleg vsega bo poskrbljeno tudi za degustacijo hrane in pijače, ki jo nudijo v svoji restavraciji. Celoten program bo potekal ob glasbeni spremljavi ansambla Vigred. Prireditev se bo zaključila s plesom ob novem bazenu z ansamblom Kristali. J.N. Lesma 96 18. junija seje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začelaLesma 96. Gre za 22. medenarodni bienalni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materiala ter gozdarstva. Sejem poteka pod sloganom Zdaj gre za les. J.N. Rimi nižajo davke Pred kratkim je slovenska Kinoteka začela z akcijo, ki je namenjena predvsem slovenskim podjetjem. Gre za zbiranje denarja za nakup približno sto filmov, ki so zaznamovali zgodovino filmske umetnosti. Posamezen film stane od 8 do 10 tisoč nemških mark. Akcija, v kateri Kinoteka išče donatorje, je za podjetja zanimiva predvsem zaradi tega, ker donatorji lahko na ta račun uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino oziroma znižanje davčne osnove za obdavčitev dobička. V Zasavju so podjetja, ki bi jim to prišlo prav sicer zelo redka. Pa vendar... J.N. Vprašljiva načela V ponedeljek, 17. junija, je v sejni sobi Zavarovalnice Triglav v Trbovljah, potekala skupna seja Predsedstva Območne zbornice Zasavje v razširjeni sestavi in Upravnega odbora Združenja podjetnikov Zasavje. Sejo sta vodila predsednik Upravnega odbora ZP Zasavje Slavko Stošicki in predsednik GZS Območne zbornice Zasavje Miro Štrajhar. Obravnavali so sklepe izredne seje Upravnega odbora Združenja podjetnikov Slovenije z dne 5. 6. 1996. Sklepi so privedli do zaklj učka, da se skliče Upravni odbor po regij ah terskupščina Združenja podjetnikov Slovenije. Stališča so bila različna. Vendar vsi menijo, da delovanje zbornice ni problematično znotraj regije. Na seji so tudi ugotovili, da so vprašljiva načela, ki jih je ustanovna skuščina sprejela: kdo zdr užuje mala podjetja, pravica veta do vprašanj, ki se nanašajo na vprašanja združitve, finančna sredstva. Vprašljiva je tudi samostojnost. V preteklosti je bilo pomanjkanje dialoga znotraj regij. Glede finančnih sredstev, je bilo vprašanje članarine, ki jo nekateri ne plačujejo. Kljub temu so zaznali rast podjetništva in ugotovili so tudi dobro poslovanje malih ter srednjih podjetij. Združenje malih gospodarstev naj bi se preimenovalo. Poudarili so tudi, da se poskušajo bolj informirati v okviru Upravnega odbora. Najbolj izpostavljeno je bilo vprašanje avtonomnosti Združenja podjetnikov. Po mnenju članov odbora te ni, so le sekcija znotraj Gospodarske zbornice. Stališča ZP so torej: avtonomnost ZP naj bi bila večja oziroma naj bi sploh bila. In s tem tudi boljše sodelovanje, če se bo to uresničilo. ZP in Gospodarska zbornica bi morale najti skupno pot in omogočiti boljše funkcioniranje znotraj GZ. Miro Štrajhar je poudaril, da ni več tolikšnih razlik med malim in velikim gospodarstvom, temveč da so samo ali dobri ali slabi gospodarstveniki. Dejal je, da imamo Obrtno zbornico in Gospodarsko zbornico, interese pa naj bi uresničevali skupaj. Nevarno je pretirano poudarjanje enega in drugega, kar lahko vpliva na poslovanje. Povedano je bilo da tisti, ki ne spadajo v GZ. naj bodo v OZ, saj vsak podjetnik ne spada v GZ. Martina Kostajnšek - rezervni deli za kolesa in motorje - servis izpušnih'loncev - prodaja gum - montaža, centriranje Delovni čas: Delavnica: 8 00-12.00 od 8.00-19.00 13.00 -17.00 sobota od 8.00 -12.00 sobota 8.00-12.00 VULKAN s.p., kontrola in nadzor •redarske storitve • za podjetja in obrtnike kontrola izostanka, ter izkoriščanja BD ev času vašega dopusta poskrbimo za vašega ljubljenca, zalivamo rože, opravimo kontrolo hiše... UPOŠTEVAMO VSE VAŠE ŽELJE! tel.: 0601-61-740 mobitel:0609-638-950 INFORMACIJE 64-250, 64-166 LIPA TRADE d.o.o. AVTO DELI IN OPREMA ^ DOM OPREMA U I.taIcev 1 8 a ZAGORJE teL: 0601/64-5 7 7 L DELOVNI ČAS: lOk-Ithi« 15h-19li soboia 9li'l 5 h In 14h-17h poNEdeljek zaprio INFORMACIJE 64-250, 64-166 MESARIJA, MARKET KUM Zagorje ob Savi, tel.:64-352 posebna ponudba ŽREBČEVO MESO UGODNE CENE SUHEGA PREKAJENEGA MESA KUM: pon.7.00-14.30 KOŠIR: pon., tor. 7.00-12.00 tor., sre., čet., pet. 7.00-19.00 sre., čet. 7.00-14.00 sob. 7.00-13.00 pet. 7.00-16.00; sob. 7.00-12.00 Trgovina MONTEKUKULI Majcenova 4 Trgovina in usluge Del.c"as:7.30-l 9.30, ned., piaz.:8.00-l 2.00 UGODNO PAŠTETA GAVRILOVIČ 100g 179,90 BRIŠKO BELO 1/1 269,90 TUNA Z ZELENJAVO 185g 122,90 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 FOTO AMIDA Cesta oktoberke revolucije 11 a - barvne fotografije v 1 uri - če vam uspe več kot 20 fotografij, vam podarimo film Delovni čas:od 8.30-12.00 in od 15.00 -18.30;tel.: 26-143 ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21 -108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev žaluzij AKCIJA: topli pod 680 SIT/m2, ITISONI - 30% POPUSTA Zlatarstvo Ratej Peter s.p. zlatar - okovalec Cesta Lmaja 68 1430 Hrastnik tel.: 0601/43-211 ‘velika izbira zlatega in srebrnega nakita ‘prodaja na enega ali več čekov ‘ugoden nakup staro za novo z 10% popustom ZA VAŠE ZAUPANJE SE PRIPOROČAMO od 9.00-12.00 in od 14.00 -17.00 sobota od 9.00-12.00 AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES pOpUST JoJainI popust ZA OKNA IN BALKONSKA VRATA IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROČILU NUDIMO TUDI VSE OSTALO SOBNO IN STAVBNO POHIŠTVO MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT DO 48 MESECEV i____________________________________________r Trgovsko podjetje POTROŠNJApo 1410 Zagorje ob Savi Poslovalnica POHIŠTVO tel.: 61 068 Polepšajte si dom v prvem poletnem mesecu Razprodaja razstavnih eksponatov, -kuhinja GORENJE "ŽILA hrast", 3x3m + sank ... 576.424 sit - kopalnica GORENJE "EVA bela", 249.543 sit V sodelovanju z ABC POMURKO TRGOVINO d.o.o., vam nudimo široko izbiro blaga iz reklamnega kataloga in sicer: -spalnice, otroške sobe, regali, jogiji, omarice, stoli itd... Vse dodatne informacije vam nudimo v sami prodajalni! Bogata ponudba tapet, talnih oblog. Pestra ponudba blaga za prosti čas in rekreacijo! DELOVNI ČAS: vsak delovnik: od 8-12 ure in 16-19 ure sobote: od 8 -12 ure. Sežig odpadkov v Cementarni Komu je politika zavila vrat? Nobena seja trboveljskega sveta doslej še ni privabila toliko gostov, kot ponedeljkova, čeprav so bile vse doslej prav tako javne. Med štirinajstimi točkami dnevnega reda je bila namreč informacija o tehnološkem preizkusu sežiganja trdnih odpadkov v Cementarni Trbovlje, ki je imela namen pridobiti mnenje okolja in strokovnih institucij, nato pa bi sledili dogovori za potrebne aktivnosti. O pismu, ki ga je direktor cementarne Trbovlje Janez Malovrh vmajuposredovalobčinskemu svetu, smo pisali v prejšnji številki. Reakcija Prav je, daje okolje reagiralo, saj je bil to tudi namen informacije. Od mnogih pisem, ki so prispela na naslov občinskega sveta, so le tri omenjala pomembnost stroke pri takšnih odločitvah, torej so dajala možnost tovrstnega sežiganja, če bodo strokovna mnenja pozitivna. Tako je razmišljala tudi Komisija za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo, kar kaže na to, da "zeleni" v Trbovljah stroko spoštujejo. Osem ostalih pisem, ki sojih posamezniki oziroma skupine posredovali občinskemu svetu, pa j e v večini odklanjalo že razpravo o tej temi - župan Zagorja, ki je pred sejo o tej temi sklical celo tiskovno konferenco, pakrajani KS Čemšenik, ki so svojo zahtevo potrdili s 355 podpisi, ekološko gibanje iz Slovenije in Trbovelj, SLS, Socialni demokrati iz Trbovelj, svetnik Jurij Kolenc. Predstavniki SLS so zapisali, da mnenjem zavodov in institucij, ki sežige priporočajo, ne verjamejo, saj je po njihovem državni interes odpadkov se čimceneje znebiti. Socialni demokrati so ocenili, da s tem načinom želi trboveljski župan Janez Malovrh projekt stalnega sežiganja posebnih odpadkov v najbolj onesnaženi občini pripeljati skozi stranski vhod. Glede na slabe izkušnje sežiganja v cementarni, pravijo, da ni oprijemljivega dokazila, da tega ne počno tudi sedaj. Po njihovem se renta ponuja le za nevarne odpadke, za nenevarne pa je brezpredmetna. Bili pa so med tistimi, ki niso možnosti popolnoma odklonili, pač pa so poudarili, da dokler ni podatkov o stanju in dokler ni določene stopnje varovanja okolja ter presoje vplivov nameravanih posegov, novih obremenitev ni mogoče dovoljevati. Občinski svetnik Jurij Kolenc je tudi predlagal umik točke z dnevnega reda. Ob tem ni zanikal stroke, ki pozitivno ocenjuje takšno sežiganje, pač pa je opozoril na četrt stoletja staro tehnologijo v trboveljski cementarni. Ocenil je tudi, da bi moral biti predlagani projekt državni. Krajani Čemšenika so svoje nestrinjanje podkrepili z vonjanjem čudnega plina v zgodnjih jutranjih urah, ki jim onesnažuje dihanje in povzroča pekoče bolečine v prsnem košu. Ekološki skupini iz Slovenije in Zasavja sta omenjali nevarno sproščanje kemičnih spojin, raznovrstna obolenja otrok in starejših zaradi slabega okolja ter da renta bolnim ne bo v nikakršno korist. Hrastniški župan Leopold Grošelj je predlagal posredovanje problematike v obravnavo občinskim svetom sedanjih občin. Stroka Svetovalec za ekologijo Jože Medved je kot dodatno informacijo k tej točki pripravil povzetek študije, ki nosi naslov Predlog rešitve problematike trdnih odpadkov v obsavskih papirnicah, ki kaže na to, da slovenske papirnice letno pridelajo okoli 30.000 ton odpadnega materiala po recikliranju. Po podatkih so vsebnosti klora nizke in ta še vedno pada, kaj ti klorova belila se umikajo manj spornim. Zapisal je, dav svetu papirnice odstranjujejo svoje trdne odpadke z deponiranjem, kompostiranjem, sežiganjem v posebnih pečeh in s sežiganjem v industriji gradbenih materialov. Za prikaz, kako dobro je mogoče obvladati emisijo plinov pri sežiganju papirniških odpadnih snovi, je navedel uradne rezultate tovarne cementa pri Dunaju po uspešni rekonstrukciji naprav lansko leto. Navedel je tudi, da bi predlogizvedbe poizkusa, ki so ga na Cementarno Trbovlje naslovile papirnice, imel najprej namen izdelati študijo, ki bi ugotovila, s kakšnimi pogoji in stroški je brez najmanjšega tveganja za zasavske občine mogoče realizirati projekt sežiganja papirniških odpadkov. Študija in preizkus bi odgovorila na številne dileme in vprašanja, ki se ob tem projektu porajajo. Zaključek brez dejanja Predlagatelj, direktor cementarne Trbovlje in župan trbovelj ske občine Janez Malovrh je v svoji razpravi izrazil začudenje, zakaj je informacija povzročila takšno medijsko in siceršnjo gonjo, saj vendar ni bila nobena želja po skrivanju, posebej pa ne v škodo ljudi in že vzpostavlj enega regij skega sodelovanja. Omenil je, da bi takšen poskus terjal skoraj dveletne aktivnosti, pa tudi veliko denarja, saj bi bilo najprej potrebno opraviti meritve ničelnega stanja, potem pa analize vseh surovin in odpadkov s pridobitvijo mnenja meritornih znanstvenih institucij. Namen njegove informacije je bil najširše informirati okolje o možnostih izvedbe tehnološkega preizkusa, kot eden najpomembnejših elementov pri tem dejanju pa je po njegovem gotovo mnenje okolja, v katerem tovarna deluje, to je v prvi vrsti občanov Trbovelj in celega Zasavja. Povedal je, da je bil namen te informacije tvorno in odgovorno reševati vse probleme in med njimi tudi ekološke, saj je bilo tudi med cilji regijskega sodelovanja posebej izpostavljeno sodelovanje na področju reševanja ekološke problematike, regijsko sodelovanje pa je posebej primerno v današnjem času, ko se odloča o regijski delitvi države. Čeprav je bila na ponedeljkovi seji razprava o tej terni pred določitvijo samega dnevnega reda seje precej zajetna, pa so se svetniki nato s 16 pozitivnimi, tremi negativnimi in štirimi vzdržanimi glasovi odločili točko umakniti z dnevnega reda. Ivana Laharnar TRBOVLJE BB Zagorjani v Savudriji katerega- bi -ždeti, da 1» hti čim u redila oteli c eg n lja v^v kaj dr>.i pri * ov»xt ua-m «11111ti:l Ulilill!di t»or|U vse bolj ncdofieglj.vo /a : tetostorvse, ki sosctoločiii /,, marsikatero družino in za Savudrijo, dokaj poceni: 2 :100 prenekateri žep. Bolj ali manj tolarjev velja oskrbni dan za , i :1'111!Mll<' ii 'lill/vm' ':::‘u ‘ ':;r Hl'K ' s“' i ii i wmm. m mm mu h m i darskth družb. Mal njimi so kdaj ulepnepreživeti v,SavuJriji poči in iške zmogljivosti po desv! dni. Glavna sezona ho UU te skupnost) je ktus i /rja. tovm |o. da so naročili tud) nekoliko bolj poskrbel /a lepo sončno * n n,e s ■ o se-.mo nemoteno letovanje Zagorjanov: kur to zagotovo pripomovfo k zumenjai, so nekaj opreme. dobremu počutju letovalcev, kupih nov TV, poskrbeli zn M.V. Romanje na god sv. Vida V soboto 15. in v nedeljo lb.junija so verniki romali na Sveto planino. V preteklosti so bile v vasicah Knezdolu in Planinski Vasi zelo razširjene kače in marsikdo je bil deležen njihovega ugriza. Za to so ljudje romali na Sveto Planino in prosili svetnike za njihovo pomoč. Trboveljski župnik Franc Mlakarje povedal, da ne vedo, zakaj so ljudje izbrali ravno ta dan za romanje. Vendar sklepajo, da so se romarji odločili za dan sv. Vida iz dveh razlogov. God sv. Vida je v času, ko vročina privabi na plan kače. Drugi razlog pa je, da sv. Vid sodi med svetnike v sili in so se ljudje verjetno zaradi tega zatekali k njemu. V župnijski kroniki je navedeno, da so ljudje romali na Sveto planino že med prvo svetovno vojno, k temu pa jih je spodbujal takratni župnik gospod Franc Časi. Po vojni pa so ta romanja za nekaj let zamrla, dokler jih niso pred desetimi leti obnovili. Kristjani tudi danes s svojimi težavami zahajajo na Sveto planino in prosijo za pomoč. Kadar je praznik na delovni dan je seveda obisk manjši, ker so ljudje zadržani v službi, med vikendom pa je obisk znatno večji. Marko Hribovšek Mladinski tabor Od 23. do 29. junija se je deset trboveljskih osnovnošolcev udeležilo mladinskega tabora vDolenjskih Toplicah. Organizacijo udeležbe iz Trbovelj ima na skrbi ZPM Trbovlje, organizacijo mladinskega tabora pa ZPM Novo mesto ob sodelovanju Ministrstva za šolstvo in šport, ki bo mww OLGA VAHTAR Kateri gimnazijec, kijev zad lijih desetih letih obiskoval to šolo, je ne bi poznal? Predvsem kot profesorico biologije, zadnja tri leta pa tudi kot mentorico ekološkega krožka. V pogovoru je govorila predvsem o enem izmed svojih dosežkov, kije pomemben za vse Zasavčane, o Zasavski ekološki poti, in manj o sebi. Njen učiteljski staž traja že lepih 30 let. V tem času je z znanjem polnila glave učencev na hrastniški osnovni šoli, zadnjih deset let pa širi obzorja dijakom Gimnazije Trbovlje. Njen predmet je predvsem biologijain z njo povezani predmeti (kemija, somatologija, poznavanje blaga,..). Njena uspešna pot se je začela že v študentskih letih, ko je dobila Prešernovo nagrado za raziskovanje endemične rastline v Zasavju, lansko leto, ob petdesetletnici Gimnazije Trbovlje, pa je dobila priznanje šole za ekološko osveščanje in razvijanje ekološke zavesti na šoli. Veijetno je bila ta nagrada tudi posledica ureditve ekološke poti. Pot od Hrastnika, takoj za savskim mostom, preko Drage, Prapretna, mimo deponije pepela, Retja. do Trbovelj, je v bistvu rezultat dela ekološkega krožka. Z idejo o takšnem načinu ozaveščanja Zasavčanov in da bi posledice industrializacije predstavili tudi v širši prostor, je k Olgi Vah tar prišlo enajst takratnih dijakov 1. letnika gimnazije. Zaradi pomanjkanja časa so stvar preložili za dve leti, tako da so pot potem odprli 5. junija 1993, ob mednarodnem dnevu varovanja okolja. Pred kratkim je bila torej že tretja obletnica odprtja poti. Ideja je bila očitno prava, saj pot vsako leto prehodi približno 600 do 700 obiskovalcev v organiziranih skupinah, so pa tudi takšni, ki se po njej podajo že sami. Za organizirane skupine, to so predvsem učenci in dijaki zasavskih šol, precej jih je tudi iz Ljubljane, poskrbijo člani ekološkega krožka. Zato morajo biti seveda dobro izurjeni, tako daje spoznavanje s potjo in urjenje za vodenje po poti njihova glavna aktivnost, glavno besedo pri tem pa ima seveda Olga Vahtar, ki je pri projektu že od začetka. Kot pravi, si vsi, ki sodelujejo pri tem, želijo predvsem to, da bi se za ogled poti odločili tudi starejši. Mogoče s to možnostjo niti niso bili seznanjeni in tale predstavitev je priložnost za povabilo. Kot vsi, ki so pri svojem delu z vsem srcem, tudi pri krožku še marsikaj načrtujejo. Zavedajo se, daje pot za marsikoga prezahtevna, nekateri obiskovalci si tako ogledajo samo en del - hrastniški, kjer je poudarek na prvih, zgodovinskih posegih ali trboveljski, kjer so vidni sodobni problemi. Zato bi radi uredili skrajšano pot, ki bi predstavila oboje. Glede ozaveščenosti mladih Zasavčanov je Olga Vahtar optimistična, saj "so mladi sami dali pobudo za ureditev ekološke poti" očitna pa je tudi skrb za urejenost mest. Vendar: "Moramo tudi starejši več narediti, da bomo dober zgled." Branka Jan poskrbelo tudi za pedagoški del tabora. Cena udeležbe za šest dni znaša 12.000 tolarjev, program bo zelo pester in zanimiv. T.L. Letovanje po meri Območna organizacija Rdečega križa Zagorje obvešča starše otrok od 6 do 12 let, da je še prostor za letovanje otrok na Debelem rtiču, ki bo v dveh izmenah: od 3. do 13. avgusta in od 13. do 23. avgusta. Doplačila staršev so po lestvici: do 27.000 tolarjev na družinskega člana - 9.000 tolarjev; od 27.001 do 35.000 tolarjev na družinskega člana - 12.000 tolarjev, nad 35.000 tolarjev na družinskega člana - 17.000 tolarjev. Možno je plačilo na 3 do 5 obrokov. Za letovanje se lahko odločite in vpišete vsak dan od 8. do 12. ure, razen petka. B.R. : ■ . . , ' .. ... : . ■■■ . S ' La Bocfoefoucauld je. mpiM, dr, je mm zasltižijo, češ da prijateljstvu vse premaga, je toliko bolj zanimiv« gibalo prijateljskih vezi. Pravijo celo, da pravi prijatelj ti ne bo ne časti ne imetja krati) Patricija Marič, dijakinja z Vrhovega: "Če se prijatelji velikokrat skregajo, niso pravi prijatelji. Pri prijateljstvu najbolj cenim razumevanje. Imam prijateljico, kije tudi moja sošolka, pa tudi s sošolcem se dobro razumeva. Včasih se v prijatelja tudi zaljubiš, vse je možno. Vendar mislim. da se prijateljstvo zaradi tega ne skrha." Matjaž Han, ekonomski tehnik iz Radeč: "Seveda tudi prijateljstvo obstaja, s tem seveda da prijatelje lahko izbiraš, saj jih imaš lahko več. V prijateljstvu še nisem bil razočaran, tudi se nisem v kakšno prijateljico zaljubil. Pri prijateljih cenim predvsem spoštovanje, odkritosrčnost in zaupanje. Zamejeprijateljstvo pomembnejše od ljubezni, zato ker je ljubezen minljiva prijatelj pa ostane v dobrem in zlem. Z ljubeznijo je pa navadno tako: s staranjem in rejenjem poide." Petra Krainparšek, dijakinja iz Radeč: "Prijateljstvo mi veliko pomeni in mislim, daje mogoče tudi med fantom in dekletom. Pregovor, da je za prijateljstvo treba časa povsem drži, in če je prijateljstvo pravo, se ne bo razbilo kljub simpatiji. Predvsem pa prijateljske vezi terjajo veliko razdajanja, prostega časa, da si pripravljen pomagati. Največ mi pomeni zaupanje, da lahko nekaj poveš in se takoj ne razve." Borut Bartelme, električar iz Zagorja: "Po mojem mnenju smo moški boljši prijatelji od žensk, saj so za večino razdrtih prijateljstev krive ženske. V prijateljico se vsekakor lahko zaljubiš. Nasploh mi največ pomeni prijateljstvo, skoraj tako kot ljubezen, saj si navadno z ljubeznijo nimaš dosti pomagati, prijatelji pa vedno priskočijo na pomoč. Pri prijateljih cenim, da niso zahrbtni, se pravi, da se ti ne smeji v obraz, za hrbtom te pa 'popljuva'. Zase mislim, da sem dober prijatelj, si vzamem čas ter grem s prijatelji ven ali jim pomagam. " Nika Per, dijakinja iz Zagorja: "Prijateljstvo je, kadar drug drugemu pomagata v stiski, si zaupata, ne prenašata zaupanih informacij. Mogoče je tudi, da se v prijatelja zaljubiš, kar je tudi dobro, ker ga poznaš in veš, kakšen je po značaju. Mislim, daje ljubezen brez prijateljstva nemogoča. Morda si celo najprej prijatelj in se potem razvije prava ljubezen in ne na pivi pogled. Od vseh vrednot sta zame prijateljstvo in ljubezen na prvem mestu." Petra Rome, dijakinja iz Zagorja: "Družabnosti so različne in marsikdaj niti ne razlikujemo kolegov in znancev od prijateljev. Mislim, da prijateljstvo vsebuje tudi zaupanje in spoštovanje. V saj zame je pri prijateljstvu pomembno obojestransko zaupanje ter da mi ni treba vedno izbirati besede. Dostikrat se zgodi, da prijatelji razočarajo, včasih si tudi sam naiven, vendar se po tem prepozna pravo prijateljstvo, saj le-to nikob ne razočara, pravi prijatelj paje navadno le eden. Prijatelja spoznaš predvsem, ko si nesrečen. Vsekakor paje tako, da če vztrajno iščeš prijatelja, ga tudi najdeš." Gašper Mohar, učenec iz Save pri Litiji: "Prijateljstvo je zelo pomembno, tudi s sošolkami in sošolci smo dobri prijatelji. Prijateljstvone pomeni, da s kom hodiš ven, temveč damu lahko tudi zaupaš ter da se vebko nasmejiš. V kakšno prijateljico se lahko tudi zaljubiš, ni pa nujno. Predvsem jetudi važno, da so prijatelji pošteni, si pomagajo pri domačih nalogah in se ne skregajo prevečkrat." Sonja Fele, dijakinja iz Litije: "Lahko rečem, da verjamem v prijateljstvo. To pomeni, da si niso opravljivi, jim lahko brez problema zaupaš, da ti prijateljica ne prevzame fanta. Pri prijateljih iščem razumevanje in ne podobnost. V prijatelja sem se že zaljubila in mislim, daz njimi lažje razčistiš takšne zadeve. Vendar obratno, torej prijateljica pod pretvezo, da se bo iz tega razvila ljubezen, pa nisem bila nikdar. Mislim, daje prijateljstvo večjavrednotakot ljubezen, saj ljubezen tudi razočara, čeravno si tudi jz ljubezni z nekom lahko prijatelj." Urša Dobravec, dijakinja iz Litije: "Mislim, da prijateljstvo obstaja, torej da nekomu lahko zaupaš, ti pomaga v stiski, se lahko nanj zaneseš in to vsekakor ni človek, kiteobpiiliki razočara. Mislim, da so lahko dobri prijatelji tako moški kot ženske. Po svoje imaš prijatelje tudi rad, vendar če se v koga zaljubiš, to vsekakor ni tak problem." Petra Radovič llsvnjniije vesolju Igralci so zabavo za oči in duha, taka, kot sedma umetnost, torej film, ki je v stoletni slavi in tradiciji postal pomembnejše komunikacijsko sredstvo. Pol stoletja prej je napredku, ki je v nekaterih vejah znanosti ubral izbrane korake, v prehitevajočih in zaganjajočih poteh botrovala železna cesta, kije omogočila blažjo pot vsem (slepim) pomikom. Le ta je svet v malem do rimske, in mlečne ceste (z)vozil in posnel predvsem s filmom. Najprej zato, ker kronološko redodedje do iznajdbe filma še ni beležilo zasledujočih kamer, ki so svojevrstni pesnikifilmskosti. Naposledpa.je preteklo, kije odzvanjala v prihodnpsti, oddajalo 'fluid', s katerim je bil fantastični svet preteklosti prežet z. duhom sedanjosti. Junija, ko se leto pre veša v drugo polovico, je baje rojenih največ igralcev, šopa tudi številna obeležja. No, dnevu državnosti hi se skorajda odrekli, menda zaradi 'zarečene' neperspektivne lege planetov, ki rojstvu države niso oznanjali visokoleteče sleze. Sprva je veljalo, da igralci najbolje odražajo identiteto naroda, čera vno se kakšen igralec z razlogom najde tudi izppd. zaprašenih starih filmov. Naprimer BeUe Davis. Tudi zato, ker je igrala večidel v filmih, kjer se zaplet ne spreminja glede na čas. Skratka, da so filmi bodisi odvisni od modernega Časa ali zgrnjcniv Zgodovinsko dekoracijo. Paul Rotha je sicer dejal: "Od Quo vadisa iz leta 1912 do Qou vodica današnjega časa je film obdelal skoraj vsa obdobja človeške zgodovine, vendar se mu je redkokdaj posrečilo oživiti atmosfero časa in se je največkrat spremenil v melodramo mečevinplascev. Vendar so za uspelo melodramo odločilne kreacije igralcev, poosebljajočih like' znanih oseh, da z dogovori o dialogih ne popačijo: besedila. ||| tovrstnem artizmu in emotivni intenzivnosti je bila Belle Davis izvrstna. Z izrazitim osebno okusom in lastno afiniteto do filma je znova potrjevala titulo "velike"igralke, čeravnosehollywoodskafilmskamašinerija in publika nista navduševali nad njeno zbadljivostjo. Filmski mediji so pač navadno paša žg oči, odstopanja pa terjajo dosti napora, da se ne Sp rev j jejo p za ton, . || Z.u melo,trame tako značilna pogrošnimi U izjemoma ne izzveni osladno. Sploh ljubezenske melodrame so značilne zapre vratna obdobja, s tipično zasnovano formo: ljubimca ne moreta uresničiti obojestranske, naklonjenosti, ker nekdo ali nekaj nasprotuje njuni sreči in pretrpeti morata vse mogoče težave in boje - s srečnim ali tragičnim koncem zgodbe. Sentimentalnosti je Bette Davis našla čustveno pristnost ter nadvse šarmantno odigrala tudi zamerljive, ljubosumne, sovražne vloge. Melodramatičnost, aktualnost današnjim . sicer prevzeta iz, cenene književnosti in bulvarskih gledališč, je gotovo izražanje človeških sanj. čustev, katera je Belle Davis začinila s (črnim) humorjem ali ljubeznivo zaničljivostjo. Toda tudi pridobitev publike je nekakšen spopad temperamentov, kjer malone ne odtehta igralski domet. Potlej tudifilmske zvezde ne žarčijo podobno kot zvezde filma, pri čemer je sedma sila zgolj utvara. Jure Nagode Voliti niš ne voliti Evo, pa smo jih spet imeli. Volitve. In to takšne luštkane, krajevne. In spet so bili izvoljeni novi predstavniki ljudstva. Življenje je pač prazen prostor med volitvami. Ob vsesplošnem zgražanju vjtedeljo zjutraj, ko sem svečano objavil, da ne bom volil, je dan potekal mirno. V teh še vedno trajajočih porodnih krčih demokracije sem kaj kmalu ugotovil, da je obred pojasnjevanja, zakaj ne bom šel na volišče, najboljše opraviti čimprej. Razlaga, daje obkroževanje imen na lističih moja pravica in ne obveznost ali nemara celo dolžnost, pade na plodna tla predvsem zjutraj, ko možgančki še niso v polnem zagonu. Še eno prednost ima zgodnje razlaganje volilne neudeležbe. Zgražanja tistih, ki jemljejo volitve kot dolžnost, se do kosila umirijo. Na razno razne volitve ne hodim predvsem iz enega razloga. To je, da so vse po vrsti skrajno dolgočasne. Na televiziji nas praktično vsak dan seznanjajo s krvavimi volitvami, ki potekajo po drugihdržavah. Na voliščih mora bitiprisotna do zob oborožena policija, vojska. Pri nas pa nič. Ljudje, tisti, ki se za obkroževanje lističevpač odločijo, mirno prihajajo na volilna mesta in opravijo tisto, kar opravijo. Kakšen dolgčas. Nobenih nasilnih demonstracij in poskusov, da bi sfizično silo preprečevali ljudem voliti. Pri nas je enostavno najbolj pohlevna demokracija na svetu. Vsaj mislimo tako. Voliti ali ne voliti je m.oja osebna odločitev. In nemara sem bil ob prvih volitvah pravi čudak. "Kaj, ne greš volil, sipa res čuden." so mi govorili. Zdaj tega ne govorijo več. Če je volilna udeležba na neka terih voliščih le 30 odstotna, se je treba pošteno zamisliti. Ne zakaj je tako nizka udeležba, temveč kdo je čuden; tisti, ki voli ali tisti, kine. Da bi bilo v kakšni krajevni skupnosti 70 odstotkov ljudi čudnih, 30 pa ne, je skoraj nemogoče. Čudaki so ponavadi vedno v manjšini. Čenežezaradidrugega, vsaj zaradidemokracije. V demokraciji je normalen tisti, ki ima odstotkovno več glasov. Po evforiji prvih volitev, koje bila udeležba preko 90 odstotna, se bo treba počasi navaditi na precej nižjo volilno udeležbo. Ta je v razvitih demokracijah precej bolj normalna. Nič čudnega; v razvitih demokracijah so volitve veliko bolj dolgočasne. Prav gotovo pa so tudi izjeme, ki to potrjujejo. Vsem izbrancem ljudstva ob izvolitvi iskreno in od srca čestitam. Tistim iz moje krajevne skupnosti pa sporočam, da njihovim odločitvam in njihovemu delu povsem zaupam. Želim jim veliko uspehov in obljubljam, da bom, ko bo spet napočil čas volitev, glasoval isto. Pa tudi če se vsi ostali premislijo in volijo drugače. Jože Ovnik je slikar samorastnik. Njegovo ime je poznano na slikarskih razstavah in sega izven meja naše dežele. Dejstvo, daje v slikarstvu samorastnik, govori o njegovi neomejenosti v umetniškem ustvarjanju. Vendar Jože Ovnik tudi kot osebnost naredi dober vtis s svojo odkritosrčnostjo, duhovitostjo in sposobnostjo obvladovanja relacije: družina-služba-umetniško ustvarjanje. Njegova nedavna razstava, ki nosi naslov Stare hiše, kaže njegov pozitiven odnos do tistih vrednot, ki se počasi, a zanesljivo izgubljajo iz našega spomina. Po zaslugi njegovih del bodo še dolgo kljubovale času, kakor morda tudi ime našega sogovornika, s katerim smo izmenjali nekaj besed. Slikar samorastnik mora verjetno opraviti daljšo in težjo pot do uveljavitve kot nekdo z akademskim naslovom? Se strinjam. Pa vendar je vaša zgodba - zgodba o uspehu. Kako je nastala? Zgodba o uspehu, to je trnova pot. Ko sem začel risati, nisem nikoli pomislil na to, da bi kdaj v življenju uspel. Preprosto sem opazil, da so slike, kijih rišem, ljudem všeč. To je bila stimulacija za nadaljnje delo. Vaja dela mojstra. Druga stvar pa je, da ti potem risanje zleze pod kožo in enostavno ne moreš več brez tega. Kako ostali slikarji gledajo na vas, kot na ustvarjalca na nivoju? Sicer ne vem, kako gledajo name. Lahko pa rečem, da so določeni krogi mojim delom naklonjeni, ne pa vsi, kar je za nas, amaterje seveda malce boleče. Poznam nekaj amaterjev, katerih dela so zelo kvalitetna. To niso le risbe, so tudi akvareli. Poznam tudi mojstre, ki so doma v "olju", kjer je ločnica med akademikom in amaterjem zelo težko določljiva. Pravite, daje vaš vzornik Albert Diirer. Kaj pa tisti vaš prvi vzornik iz najzgodnejših let, ki vas je spodbudil, da ste ustvarili prve slike s sporočilom? Spomnim se pivih slikanic, ko sem bil še otrok. Takrat so mi bile blizu slikanice Mikija Mustra (Lupinica, Snežek...), kasneje pa seveda Walt Disney in tednik Zvitorepec. V spominu mi je ostal dogodek iz osnovne šole, ko smo dobili okrožnico, da se lahko naročimo na revijo Vseved.Za tiste čase je bilo to nekaj posebnega. Gladek papir, barvne strani in zelo zanimiva vsebina. Predvsem so me prevzele ilustracije. Prinesel sem en izvod domov in rekel očetu, da bom imel z naročilom V seveda zagotovo od Učen uspeh v šoh. Oče je revijo naročil in res sem naredil razred z odhko. Cikel "STARE HIŠE" ima jasno sporočilo, ki kliče k zavedanju svojih korenin. Zelo pozitivno se mi zdi, da zbirka ni naprodaj, kajti zbrana v celoto kaže svoj pravi pomen. Saj to, da shke niso naprodaj, ima tudi svojo globino. Recimo, da sliko narediš in seje hočeš potem znebiti tako, da ji postaviš ceno, jo prodaš in imaš potem tisto trenutno zadovoljstvo. Po drugi strani si nekako dolžan določene stvari ohraniti, kar je v mojem, kakor tudi v interesu sponzorjev, ki so mi pri tej razstavi pomagah. Ohranitev del jenekakšen znak spoštovanjado teh ljudi, kajti brez njihove pomoči razstava ne bi imela takšne globine. Tudi medijsko in finančno ne bi bila podprta, brez česar si danes razstave ne moreš zarnishti. Ali risanje iz perspektive poudarja veličastnost narisanega? Iz žabje perspektive celo majhne stvari dobijo vehčino. Za to perspektivo sem se odločil, ker se mi zdi, da tista "štirioglatost" kaže na ujetost življenja v kalupe, zato sem si dalduškas tem, da je dobila risba prostor in ni mi bilo vseeno, kakšna bo la shka. Preprosto sem razširil krila na papirju. Rezultat pa je tako viden na sami sHki. Vaše slike so zelo konkretne. Golo dejstvo. So takšni tudi vaši pogledi na svet ali pa je to pač posledica izkušenj? Življenje je čmo - belo. Vmesne poti ni. SUke izražajo kombinacijo življenja. Barvne Unije, ki so na sUkah, žeUjo nekako milo poudariti željo po globljem dojemanju okolja, v katerem živimo. Iz spoštovanja do njega in do hiš. ki so na slikah. Gre za tradicijo, katera se po svetu dobro prodaja, ker se spoštuje. Kako usklajujete umetniško ustvarjanje z vsakdanjim življenjem? Včasih je enostavno, drugič pa res zelo težko. Se zgodi, da se najdejo razni dejavniki v trenutkih največjega navdiha. Drugič spet služba zahteva celega človeka, kakor tudi družina, seveda. Skratka, stvari je težko usklajevati. Največkrat se zgodi, da rišem zvečer, ob glasbi. Nemalokrat odidem od delovne mize naravnost v službo. Risba te pritegne in izničijo se časovne omejitve. Bodo vaši otroci "gradili hišo" na vaših temeljih? m Jabolko ne pade daleč od drevesa. Poleg čuta za estetiko, ki ga nosim v sebi, imam rad tudi glasbo. Hčerka je krenila v glasbeno smer, sin pa je izrazito osteropazovalecokoljain kritično ocenjuje dogajanja. Doma ima na voljo vse potrebno za razvijanje svojega daru v času, ki prihaja. Kakšni so vaši načrti? Načrti so pogojeni z denarjem. Vendar jih je veliko. Najprej si bom vzel malo dopusta, da se razbremenim. Dopust bo seveda delaven, kajti začel bom pripravljati risbe za knjigo Ribji kralj, katero imam namen izdati. Svoje sponzorje pripravljam na še en "šok". V načrtu je tudi knjiga Perkmandeljc, vsebovana z ilustracijami z rudarskimi motivi v otroški izvedbi. To bo zgodba o nagajivem škratu... Odkod ideja za Ribjega kralja? Idejaje stara toliko, kot moja otroka.Poleg tega, da sem jima bral zgodbice, sem si jih tudi izmišljal.Pravljice so mi bile blizu.Preden sem prišelvTrbovljesemdelalprilutkarskemkrožku.V Velenju,pri" An tonu Aškercu" sem bil zadolžen za lutke kot animator in scenograf.S pomočjo svojih otrok želim pravljico predstaviti tudi drugim otrokom. So vaše slike predvsem razstavne? Nekatere so tudi naprodaj. Vendar ne slikam zgolj zaradi tega. Veliko slik sem podaril. Zelo žalostno pa je, če sliko podariš, potem pa ga čez čas obiščeš in vidiš, daje slika še vedno zvita nekje na omari. Morda ljudje cenijo sliko po ceni, ki so jo plačah zanjo. Dobraslika ni vedno tudi najdražja. Najlepše je prodati sliko, ki je zaželjena. Nekoč sem na morju prodal vse slike, ki sem jih imel na razpolago. V tem primeru kaže, da je sliko bolje prodati, ker veš, dajo nekdo kupuje, ker si jo pač A s r 1 sP2j| I pO>i želi imeti. Ste kdaj sodelovali v slikarski koloniji Izlake - Zagorje? Nikoli me niso povabili, čeprav sem si tega na tihem želel. Vabili pa so me drugam, kjer sem tudi odnašal nagrade, skromnost na stran. Morda se bodo tudi v slikarski koloniji Izlake kdaj spomnili name. Sponzorji so vam naklonjeni. To je vsekakor priznanje vašemu delu. Ko sem nosil slike od enega sponzorja do drugega, še nisem vedel, kdo bo zares moj sponzor. Nekaj moraš pač prinesti pokazat. Če sojini slike všeč, sledi dogovor in tako naprej. Ko si pridobiš vsaj deset sponzorjev, lahko zares delaš. Kot posameznik si razstave ne bi mogel privoščiti glede na stroške, ki jih takšna razstava zahteva. Se pravi, daje vaš čas ta in sedaj. Želim vam, da ga izkoristite svojemu namenu. Zahvaljujem se tedniku Zasavc za prijazno povabilo in želje. Zahvala gre tudi pevskemu zboru Rudar iz Trbovelj in predvsem gospe Nagode za odstop prostora v knjižnici, kjer se je odvijala razstava cikla Stare hiše. Marko Krneta Foto: Jure Nagode PRODAJA in IA0ATAZA SOAČAIH STREH! tel., fax: 0601/63 206 ŽE OD (8.000 SIT DALJE mobitel: 0609/61 0057 DIVJA odlagališča Slovenija, od kod lepote tvoje... Kam pa z odsluženim pralnim strojem? Sc sploh še zavedamo, da smo le mi, ti In jaz, odgovorni za naravo. Ne on, o katerem tako radi rečemo, da je kriv, da smo ga videli, kako je odpeljal hladilnik v gozd. In kako smo jezni na tiste, ki bi radi v našem kraju odlagali smeti. Pri vsem tem pozabljamo nase, ko še v trgovino, ki je samo pet minut oddaljena od našega stanovanja, ne moremo iti peš. Ko pri kresu zažigamo avtomobilske gume, ko po spomladanskem čiščenju ali preurejanju stanovanja vse nepotrebne stvari odpeljemo pač tja, kamor nas pot zanese in oko soseda ne zaloti. Prvi razlog - praktičnost Divjih odlagališč v Trbovljah je nešteto. Od tistih majhnih, ki bi jim lahko rekli "za enkratno uporabo", vse do velikih. Priljubljeno območje odlaganja smeti na neurejenih odlagališčih so Kipe nad Trbovljami. Od industrije razrito in od rudarjenja uničeno območje divja smetišča še dodatno bremenijo. Razlogov, da se ljudje odločajo za svinjanje lastne okolice, je več. Če pustimo vnemar splošno nizko stopnjo ekološke in naravovarstvene kulture, je prvi razlog - praktičnost. Naj se sliši še tako čudno, odlaganje smeti na črno je najbolj praktično. Javno in urejeno odlagališče namreč leži precej visoko nad mestom. Slaba in ponekod precej strmo vzpenjajoča se cesta marsikdaj prepreči posamezniku, da bi smeti odpeljal na urejeno smetišče. S prikolico, naloženo s težko kramo, je pot do odlagališča skoraj nemogoča. Mnogi se zaradi tega poslužujejo bolj priročnih krajev, do katerih je dostop lažji. Lep primer takšnega divjega odlagališča je za Savo, na cesti od Trbovelj proti Hrastniku, na ovinkih za elektrarno. Začarani krog Kljub temu, da je mestno odlagališče odpadkov odprto za vse, okoli njega obstajajo določene težave. Odlagališče je namreč neograjeno in zaradi tega lahko dostopno ne samo za tiste, ki bi se radi znebili smeti, temveč tudi za tiste, ki smetišče obiščejo zaradi kakšnih drugih namenov. Tako j c na odlagališču v zadnjih tednih kar nekajkrat zagorelo. Ker obstaja sum, da so bili požari podtaknjeni, je stvar vzela v svoje roke lokalna kriminalistična služba. Požari, ki sicer niso naredili velike škode, pa so v bistvu pospešili urejanje tega odlagališča. Trenutno deluje 16 urna redarska služba, ki nadzira odlaganje posameznikov. Vendar so tudi tu težave. Po besedah enega izmed odgovornih za red na smetišču se veliko ljudi ne strinja z novim režimom. Ljudje so bili prej navajeni, da smeti odvržejo čisto na začetku odlagališča. Posledica tega je težavnejši dostop komunalnih vozil do sredine odlagališča. Redarji zato zahtevajo od vsakega, ki pripelje smeti, da jih odvrže na za to predvidenem prostoru. Ta nujno potreben ukrep pa odvrača ljudi od javnega in urejenega smetišča. Mnogi se namreč bojijo, da bi pri dovozu v sredino smetišča in ob odlaganju smeti, porezali gume na svojemu avtomobilu. Zato se raje poslužujejo bolj ali manj znanih divjih odlagališč. In tako se začarani krog sklene. Ob vseh ekoloških problemih, ki jih v Trbovljah ne manjka, so divja odlagališča odrinjena na stranski tir. Kljub nenehnim prizadevanjem na Občini, da bi dokončno uredili vsaj mestno smetišče, divja odlagališča smeti ostajajo, njihovo število pa se še povečuje. Vse evidentirano Kot je povedala Natalija Vidergar Gorjup s Sekretariata za okolje in prostor pri Obični Zagorje, jeza zagorsko občino urejen kataster divjih odlagališč. Ta obsega lokacijo in velikost odlagališča, bližino naselij in vode, vrsto in količino odpadkov. urejenost odlagališča, oceno vpliva na okolico, možnost sanacije.... Kataster je poleg drugih raziskav plod mladinskih ekoloških taborov 1990-1993 in je temelj za sanacijska dela na tem področju. V treh letih so mladi popisali 99 odlagališč. 27 odlagališč je večjih od 10 in 6 je večjih od 100 kubičnih metrov, 22 jih je večjih od 100 in 9 je večjih od 500 kvadratnih metrov. Skupna količnina odpadkov na odlagališčih, brez javnega odlagališča v Zagorju, je 4700 kubičnih metrov. Prevladujejo gospodinjski, gradbeni in veliki kosovni odpadki, ponekod tudi jalovina. V mnogo primerih je možno onesnaževanje vode. Sestavljale! zbornika, iz katerega so predstavljeni podatki, predlagajo razširitev mreže odvoza odpadkov, lociranje zbirnih postaj, kjer bi ločeno zbirali posamezne odpadne surovine in večje kosovne odpadke ter široko zastavljeno akcijo ekološkega osveščanja prebivalcev. Od vseh evidentiranih odlagališč so jih Občina skupaj s KOP-om in KS nekaj že sanirali (v Šentgotardu. Čemšeniku, brežine potokov) - na pobudo KS ali preko javnih del, za kar KOP organizira tečaj varstva pri delu. Vendar kot pravi Vidergarjeva, če KS nima organiziranega odvoza smeti, se sanacija ne splača, ker se odlagališče zopet napolni. Nikogar ne zalotijo To je v bistvu odpravljanje že povzročene škode. Kaj pa storijo za to. da bi takšno odlaganje preprečili? Sankcije za občane, ki odlagajo na prepovedanih mestih, sicerobstajajo, vendar se še ni zgodilo, da bi kdaj koga ujeli pri odlaganju. Posebno delovno mesto neke vrste nadzornika na divjih odlagališčih pa bi bilo, po besedah Vidergarjeve, predrago. Ta denar je po njenem mnenju bolje vložiti v sanacijo odlagališč. Kam pa občani sploh lahko odpeljejo svoje odvečne stvari? Direktor KOP-a. Milan Fakin, je dejal da so za komunalne odpadke pristojni oni, za večje, belo tehniko, školjke, ipd., pa Dinos. Ta je pred kratkim sicer zaprl svoje odlagališče v Zagorju, vendar samo začasno, tako da bo že v tem tednu ponovno odprto. Verjetno je problem samo v tem, daje mogoče odlagati samo ob petkih, vendar direktor, Franc Predanič, pravi, da prevelikega navala tudi takrat rti. Druga možnost, ki ostaja občanom, so spomladanske očiščevalne akcije. Takrat Komunala in Dinos na pobudo krajanov v KS pripeljeta vsak svoje kontejnerje. Naivec odpadkov v okolici deponije Mogoče ne veste, toda hrastniška občina je ena izmed redkih v Sloveniji, ki ima urejeno komunalno deponijo. Kdo ve, mogoče pa to vedo tisti, ki jim je prav malo mar za naravo in veselo svinjajo po tujih ali celo lastnih gozdovih, travnikih, samotnih odsekih, nekateri pa kar sredi mesta. Pa vest? Ah, kaj bi to. Kdor že pri petih letih brez pomislekov vrže na tla prazno pločevinko ali nedolžen papirček žvečilnega gumija, bo tudi kasneje brez sramu na sosedov travnik zakotalil star itt tteuporabett hladilnik, pralni stroj, mogoče celo avto. Čeprav ima Hrastnik urejeno komunalno deponijo, se divja odlagališča povsod pojavljajo. Mogoče je najbolj absurdno, da jih je največ prav v okolici deponije na Marnem. Nas bo pokopala lastna umazanija in brezbrižnost? Pri tem je narava nemočna. Človek pa vedno znova dokazuje, kako vseeno mu je zanjo in da lahko z njo počne, kar se mu zljubi. Tudi ukrepi ne zaležejo "Problem divjih odlagališč se v Hrastniku, tako kot povsod v dr žavi, pojavlja že kar nekaj časa. Najprej smo pristopili k evidentiranju in ugotovili, da jih je ogromno. Niti ne vem natančne številke. Preko projektajavnih del in izvajanjajavne komunalne rabe smo se v preteklih letih lotili problema in najbolj pereča odlagališča saniralije dejal direktor občinske direkcije za prostor, okolje in javne komunalne službe Tomaž Slhur. Kljub opozorilnim tablam in občinskim ukrepom, ki so opredeljeni v okviru občinskega zakona, se odlagališča naistih mestih znova pojavljajo. "Januarja je Občinski svet sprejel odlok o obveznem odlaganju, zbiranju in odvozu komunalnih ter posebnih odpadkov. Tako se je območje zbiranja in odvoza razširilo skoraj po vsej občini. Ob striktnem izvajanju tega odloka se situacija že popravlja. Vendar težave ostajajo predvsem v gozdovih, kajti nadzor nad odlaganjem je dejansko nemogoč. Naslednji problem pa je neosveščenost ljudi. Ogromnih odlagališč Hrastničani nimamo, je pa precej srednjih in manjših. V obdobju zadnjih treh let smo uspeli sanirati devet odlagališč na področju Čeč, Kopitnika, Turja in Studenc. V letošnjem letu pa načrtujemo preko javnih del sanirati odlagališča na obrežju Save. V ta projekt se bo vključila tudi hrastniška Ribiška družina. Kazni za kršitelje so po odloku določeni le na minimum in sicer deset tisoč tolarjev za fizične osebe. Maksimum pa je določen z zakonom o prekrških. Ker je naša zakonodaja precej šepava, se srečujemo tudi s problemom v izvajanju komunalnih inšpektorjev. Upam, da se bo v letošnjem letu problematika divjih odlagališč vsaj malo uredila," je še povedal Tomaž Slhur. Nekateri so pač packi In kaj lahko storijo občani, ko na svojem zemljišču zaznajo čudne vonjave ali pa opazijo stare, razpadajoče in odslužene hladilnike, pralne stroje, gradbeni material,... Verjetno nič. In ker večino takšna umazanija moti, pač počistijo umazanijo. Če inšpekcija kakšnega packa "dobi na. delu", ga seveda kaznuje z denarno kazttijo. Da pa bi se vsaj malo sramoval svojega početja, mora za seboj tudi počistiti. Na Marnem, zelo blizu deponije, lahko divja odlagališča opazimo skoraj pod vsako hišo. Na območju Krištandola, kjer je približno petindvajset hiš, v gozdu in na travniku obstajajo vsaj štiri divja odlagališča. Nekaj je celo takšnih, da bi jih bilo težko fizično sanirati. Seveda pa se vsakemu kmetu zdi odveč, da bi pospravljal za nekom, ki se požvižga na okolje varstvo. Vsi nekako poveličujemo turizem in lepote Slovenije, nenazadnje tudi domačega Zasavja. Ne vem, kako bi bili turisti navdušeni nad našimi lepotami, če bi se sprehodili v obrobja nekaterih gozdov, travnikov in plazovitih predelov. Sicer pa odgovorni sanirajo in čistijo v vseh svojih zmožnostih. Komunalna služba izpred hiš odpelje tudi večje odpadke. Tukaj je torej vse razčiščeno. Kaj pa ljudje? Mar bi moral tudi naše kraje obiskati kakšen visok državnik, da bi se pri onesnaževalcih kaj "premaknilo"? In nenazadnje - je res tako težko napraviti nekaj kilometrov dlje od najbližjega gozda in odpadke odpeljati tja, kamor tudi sodijo? Branka Jan, Jerca Vučetič in Jure Nagode Foto: Jure Nagode Risba: Matej Hohkraut ________.-J,_______ m m Najboljša je preventiva Četrto srečanje diabetikov in zdravstvenih delavcev Zasavja, kije bilo 15. junija v DD Trbovlje, je hkrati zaznamovalo tudi 40. obletnico delovanja diabetične službe v Trbovljah. Ta srečanja so postala že tradicionalna, udeležujejo sej ih diabetiki iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Litije. Tokratno srečanje je s kulturnim programom začel pevski zbor Korona, ki ga sestavljajo vzgojiteljice VVZ Trbovlje. Po uvodnem pozdravu predsednika trboveljskega društva.Mila na Vozlja.jcŠtefan Brvar. dr. medicine, predstavil zgodovino delovanja diabetične službe v Trbovljah. Med drugim je ugotovil, daje bila že pred desetimi leti glavna naloga društva ozaveščanje bolnikov. Že takrat so namreč ugotavljali, da je sladkorne bolezni vse več in da le zgodnje odkrivanje bolezni omogoča preprečevanje hudih posledic. Tudi namen tega srečanja je bil ozaveščanje diabetikov, zato je organizator povabil nekaj strokovnjakov. Prva je predavala Metoda Drnovšek, dr. medicine. Govorila je o diabetičnem stopalu, tako se namreč imenujejo spremembe na nogi bolnika s sladkorno boleznijo. O ledvicah, organu, kije pri diabetikih lahko še posebej prizadet je predaval dr. medicine Anton Adamlje. Za diabetično nevropatijo je značilno povečano izločanje beljakovin s sečem. Včasih so po 2. stopnji napredovanja bolezni napovedali samo še skorajšnjo odpoved ledvic, danes lahko to z zgodnjim odkritjem bolezni prestavijo tudi za več kot 14 let. Za diabetike so značilne tudi pogoste okvare na očeh. O tem je predaval Uroš Prelesnik, dr. medicine. Ko za nekoga izvemo, daje diabetik, najraje pomislimo na vse, čemur se mora zato odreči. Vendar medicinska sestra Nevenka Kirič pravi, da se raje vprašajmo, kaj diabetik mora jesti, da bo užival zdravo prehrano. Načelo zdrave prehrane daje nekaterim živilom prednost. Najprej ogljikohidratnim živilom, zelenjavi in sadju,... najmanj pa sladkorju in maščobam. Pomembna je enakomerna razporeditev obrokov. Za konec je medicinska sestra Anica Kvas spregovorila o rekreaciji diabetikov. Na srečanju sta bila prisotna tudi trboveljski župan Janez Malovrh in zagorski župan Matjaž Švagan, obiskovalci, ki so dvorano kar zapolnili, pa so bili predvsem starejši. Se nekaj statistničnih podatkov: število sladkornih bolnikov v Zasavju v 50-ih letih: 300, 1. 1977: 812, 1. 1992: 2601 (Trbovlje 1425, Zagorje 603, Hrastnik 573), 1. 1996: 1488 (Trbovlje), v Sloveniji pa je teh bolnikov 7.000. Branka Jan 50. obletnica LD Zagorje V soboto, 15. junija, so v Lovski družini proslavljali svojo 50. obletnico ustanovitve družine. Člani lovske družine so se zbrali pred lovsko kočo na Klančišah. Zbrane je pozdravil predsednik Zveze lovskih družin Franc Trebušak. Zaslužnim članom so podelili plakete in priznanja. Posebno priznanje je prejel ustanovitveni član družine Darko Polc, ki je v zagorski lovski družini že od samega začetka. Predsednik družine Egon Casagrande je spregovoril o delu družine in o nekaterih problemih, s katerimi se lovci dandanes soočajo. V zgornjih prostorih doma so pripravili razstavo, na kateri so v sliki in besedi predstavili petdesetletno delo družine. B.R. Hortikulturnih! V sredo, 12. 6., so imeli hortikulturniki volilni občni zbor zasavskih revirjev Trbovlje. Ob 18. uri so se zbrali v predavalnici Delavskega doma. Po kulturnem programu je prisotne pozdravil dosedanji predsednik Stane Poplas. Potem so izvolili delovno predsedstvo občnega zbora in zapisnikaija. Temu so sledila poročila o delu društva. Dosedanji predsednik je povedal, da se je v preteklih letih močno spremenila podoba naših krajev in naselij. Po njegovih besedah, holtikulturno društvo ni nikoli imelo političnih ciljev, vedno so se ukvarjali izključno z ljudmi. Bilanca stanja kaže najrazličnejše uspehe, posebna zahvala pa gre dr. Dušanu Grumu in Mihi Ogorelcu kot častnemu članu. Zelena bratovščina razstavljala Hrastniški lovci letos praznujejo 50 let organiziranega lovstva. Ob tej priliki so od 13. - 15. junija v poslovno - stanovanjskem objektu v Hrastniku odprli razstavo Narava, divjad, lovstvo. Namenjena je bila širšemu krogu občanov, predvsem nelovcem. Predstavili so svojo dejavnost ter želeli vzpodbuditi širši interes za ohranitev in varstvo divjadi. S predstavitvijo lova in lovstva so poskušali informirati in povečati vednost in znanje ljudi, da bi bolje razumeli položaj divjadi in naloge lovcev v današnjem času. Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali lovne pasti, puške dedov, lovčevo opremo, pribor za polnjenje nabojev, orožje, piščali, trofeje divjadi, lovsko literaturo, nagrajene pisne izdelke učencev OŠ Vitka Pavliča, ki so sodelovali na natečaju Gozd je lovčev dom ter fotografije lovcev od začetkov do danes. J.V. Največ finančne podpore društvo prejema od Antonije in Janeza Kranjca. Pod tretjo točko seje začela razprava o poročilih. Predsednica zagorskega društva Vesna Cvetič je društvu zaželela uspešno delo, predsednik Zelenih Trbovlje, je izrazil podporo društvu in dodal, da hortikultura lahko zelo vpliva na ekološke razmere. Pod četrto točko je spadala sprememba in dopolnitev statuta društva, ki sojo člani uradno potrdili z dvigom rok. To sta dve spremembi: sprememba zakona in osamosvojitev - hortikulturno društvo Trbovlje bo od zdaj naprej samostojno društvo. Sprejeli so tudi program, ki je dostopen vsakemu članu. Seveda so izvolili tudi novo predsedstvo. Blagajničarka ostaja Irena Jančič, tajnica Marija Skušek, podpredsednik je Stane Poplas, predsednica pa, fanfareigrajo, Albina Ocepek. Martina Kostajnšek Športne igre Trbovlje - Impoljca 1996 V preteklem letu smo v Eberlovem domu na Izlakah organizirali Športne igre za stanovalce DSO Zasavsko -posavske regije. Uspešna orga nizacija športno - rekreacijske prireditve je prisotne direktorice domov pripeljala do tega, da naj bi takšna srečanja postala tudi ena od oblik sodelovanja. 5. junija letos je bilo organizirano dogovorjeno srečanje v Trbovljah. Srečali so se športniki - stanovalci iz DSO Hrastnika, Izlak in Trbovelj ter se skusili v balinanju, spretnostni vožnji z vozički, podiranju pločevink in metanju obročev na steklenice. Kljub temu, da so bile steklenice prazne, so bili rezultati tekmovalcev odlični. Velja reči, daje bilo športno vzdušje prijetno. Za prva in druga mesta so se borili predvsem športniki iz Hrastnika in Trbovelj, Izlačani smo zasedli odlično 3. mesto ter se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje, ki je bilo teden dni pozneje na Impoljci. Če je bilo med tekmovanjem in podeljevanjem diplom napeto, pa je bilo poznejše druženje sproščeno. Športne igre "Impoljca '96 so bile 12. junija. Udeležili smo se jih predstavniki domov iz Brežic, Celja, Grmovja. Krškega, Velenja, Loke, Izlak, Sevnice, Trbovelj in gostitelji. Športne panoge so bile pikado, zabijanje žebljev, metanje na koš in prenašanje vode. Domske ekipe so bile silno pestre, pa naj si bo to po raznobarvnih dresih, številu udeležencev, starosti, saj je bila naj starejša tekmovalka iz DSO Trbovlje stara 90 let, in še po mnogočem, kot npr. ekipa iz Izlak, ki je bila najbolj vidna in glasna, ropotajoča in s svojim lepim, doma izdelanim praporom vsem športnikom "strah" vzbujajoča. Organizacija je potekala brezhibno. Morda nam ni bilo najbolj prav, čeprav j e bilo vse pošteno in športno. da so pri podelitvi pokalov in drugih priznanj največkrat stali prav oni na stopničkah. Vse to in pa prehodni pokal, ki so ga tokrat osvojili, je bil za vse prisotne tekmovalce pravi izziv za ponovno snidenje. Med športniki je bilo slišati, da so doslej pridno trenirali, ampak poslej bo pa drugače. Na prihodnjem srečanju jih bo več v vrhu. Izlačani smo se tudi tokrat izvrstno odrezali. Tako med posamezniki, kot v posameznih športnih panogah in skupno smo se uvrstili med odlično prvo deseterico. Vsem tekmovalcem, spremljevalcem, direktoricam h vala za prijetno druščino, gostitelju in še posebej gospe direktorici Milki Cizelj pa čestitke za lepo organizacijo in hvala za vse gostoljubje, ki ste ga nam nudili. Udeleženci iger z Izlak Veselo gostovanje Zagorskega okteta Zagorski vokalni ansambel,imenovan Zagorski oktet, je znan po svojih interpretacijah narodnih in sakralnih skladi) ne le pri nas, temveč tudi po svetu. V svoji, skoraj dvajsetletni karieri so izvedli več kot 250 koncertnih nastopov, tako doma kot tudi v tujini. Precej so sodelovali s klapo O miš iz sosednje Hrvaške, s katero so sedaj, po petletni prekinitvi ponovno nastopili in sicer od 7. do 9. junija na povabilo Kulturno umetniškega društva iz Orniša. Po besedah Malči Kuder, predsednice zagorskega vokalnega ansambla, so bili povabila zelo veseli, kajti to gostovanje pomeni obnovitev sodelovanja na kulturnem področju. Glede na dejstvo, da je poleg Zagorskega okteta nastopila tudi priljubljena klapa O miš, so bili naši fantje s strani Hr vaške publike zelo prisrčno sprejeti, kar dokazuje, da glasba in prijateljski odnosi ne poznajo meja. Prvi koncert so izvedli na Muzejskem prostoru mesta Split. Tu so izvajali narodne pesmi v raznih priredbah. TudikakšnaDalmatinska je bila vmes. Na koncu so skupaj z O miško klapo izvedli nekaj skladb v njihovem in nekaj v našem jeziku. Kljub utrujenosti od naporne in dolge poti veselo razpoloženje ni pojenjalo in je nastop potekal tako kot vsi drugi nastopi Zagorskega okteta, se pravi brezhibno in na nivoju. Naslednji dan so izvajali sakralne skladbe v cerkvi sv. Mihovila v Omišu. Te so bile svečanejšega karakterja in zaradi akustičnega prostora še bolj fascinantne za poslušalce, kakor tudi za same izvajalce. Skratka, namen je bil dosežen v zadovoljstvo vseh. V Splitu so navezali stike s slovenskim društvom Triglav. V prisrčnem vzdušju so govorili o dosedanjem delovanju kot tudi o naslednjih korakih v tej smeri. Tam so bili člani Zagorskega okteta gosti na prisrčnem sprejemu, katerega je zanje pripravil Slovenski konzul v Splitu. "Na takšnem sprejemu se človek osvobodi prtljage vsakdanjih skrbi," meni Malči Kuder in dodaja, da biti tako lepo sprejet pomeni priznanje za dosedanje delovanje in pusti lep vtis s perspektivo. Tudi sponzotj e v TE VE V amost in Občine Zagorje ne pozabi omeniti, kajti njihova pomoč je ključnega pomena za nemoten potek dela naših pevcev. V bližnji prihodnosti načrtujejo nastopanje v Nestelbachu in na Dunaju, seveda pa tudi še kje drugje, o čemer bomo pravočasno informirani. Marko Kmeta Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Barbara Renčof Sprememba Ko zbogom rekla sem trpljenju, podala roko spet življenju, ti si prišel in vzel me vase, za trenutek morda - ali za vse čase. V časovni krog sem se ujela, na pajčevino hrepenenj razpela, iskala sem ljubezen, rnir, trenutek, ko izživel se v meni je občutek. Ko ljubim te, vse mi tako je znano, nežno ljubkujem te, želim predano, vse kar bilo - ostalo je v temi, občutki nove rišejo sledi. ZABEUO Hrastnik Glasbena šola je imela v torek, 18. junija, v delavskem domu zaključni nastop, kjer so gojenci pokazali, kaj so se v tem letu naučili. Še posebej so zaploskali solo pevcem in orkestrom kitar. Dramski krožek z Dola je pripravil za zaključek šolskega leta igrico Svetlane Makarovič Sapramiška pod mentorstvom Verice Ristovič. Sodeloval je tudi otroški pevski zbor pod taktirko Alenke Razpotnik. S tem kulturnim nastopom so tudi proslavili peto obletnico osamosvojitve. F.M. Trbovlje MePZ Ave iz Ljubljane, ki ga vodi zborovodja Andraž Hauptman, bo v petek, 21. junija, ob 20. uri prepeval v farni cerkvi sv. Martina v Trbovljah. Zbor je eden najboljših pevskih zborov pri nas. Na raznih domačih in tujih koncertnih odrih je požel najvišja priznanja in nagrade. Izkupiček tega koncerta so namenili NAGRADNA IGRA Mordaje bil oreh pretrd ali pa vam je morda zmanjkalo dopisnic. Kakorkoli že, na zadnje vprašanje, ki smo ga zastavili v filmski prilogi, je (kako žalostno) prispela ena sama dopisnica. Poslal jo je Peter Juvan, Trboveljska cesta 11, Zagorje ob Savi. Nagrajencu vse čestitke. Glede nagrade pa... Najbolje bo, da nagrajenec pokliče v uredništvo in se bomo domenili, v katero kinoteko v Zasavju si bo šel ogledat film v juliju. Seveda s spremljevalko ali spremljevalcem. Odgovor, ki smo ga zahtevali se glasi, da je Zlato palmo prejel film Divji v srcu. Nabranje prihodnji teden v filmski prilogi! zakritje dela stroškov za nakup novih orgel za trboveljsko cerkev. Nastop tega zbora bo predstavljal vrh koncertnih prireditev v letošnjem letu v Trbovljah. Zoran Poznič, slikar in oblikovalec, ki razstavlja v prostorih Lovskega dvorca v Trbovljah naTrgu F. Fakina, bo zaradi izjemnega zanimanja za razstavo svoje slike na ogled postavil do konca junija. Cepkovi prijatelji je bila predstava v okviru lutkovnega abonmaja v sredo, 12. junija v DD Trbovlje. Uprizorili so jo člani Lutkovne skupine Lučka pri VVZ Trbovlje. Namenjena je bila abonentom - predšolskim, pa tudi dmgim otrokom. Koncert učencev klarineta mentoija Jožeta Kotarja je bil v torek, 11. junija ob 19. uri v večnamenskem proštom OŠ Trbovlje. Ob klavirski spremljavi Ide Virt so razna koncertna dela izvajali posamično in v skupinah: ŽigaSotler (4. letnik), Luka Šuln (6. letnik), Urban Knez (4. letnik), Jure Oberžan (6. letnik), Gašper Glas (6. letnik) in Dominik Hribovšek (6. letnik). Nastopil pa je tudi Janez Benko, bivši učenec J. Kotaija, sedaj dijak 2. letnika SGBŠ pri prof. A. Zupanu: Igral je tudi oktet klarinetov in sicer Parfreyevo: Summer Serenade, nastopil pa tudi študent kontrabas klarineta Matjaž Emeršič (3. letnik AG). Vinko Hrovatič, slikar in pesnik, bo od ponedeljka, 24. junija, razstavljal na Dolu. Za razstavo, ki je namenjena počastitvi krajevnega praznika Dola pri Hrastniku, je ustvaril 20 novih del v pastelu, z motivi iz krajin. Odprta bo do 3. julija, to je do občinskega praznika občine Hrastnik. Na Reviji odraslih pevskih zborov 14. junija v dvorani doma Svobode, ki jo jS organizirala ZKO Trbovlje so nastopili: Ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček, Ženski pevski zbor VVZ Corona pod vodstvom Karmen Lindič, Moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Blaža Rojka, Mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom Alenke Ramšak, Mešani pevski zbor Slavček Svobode Center pod vodstvom Ide Virt. Alma, gledališka predstava v režiji Uršule Celinski, v kateri je nastopila Polona Vetrih je v DD Trbovlje gostovala v torek, 18. junija ob 20. uri. Zgodba se navezuje na Almo Karlin, svetovno popotnico, pisateljico, pesnico, etnologinjo in novinarko. Gostovanje in uprizoritev dela so organizirali člani Lions kluba Trbovlje. ZKO, GŠ in Lions klub Trbovlje so zakulturno sezono '96/'97 razpisali glasbeni abonma. V tem okvira bodo abonenti deležni treh koncertov ansamblov iz sestava Slovenske filharmonije, ki bodo ob sredah ob 19.30 uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje ali pa v gledališki dvorani DD. Vpis je možen na sedežu ZKO, Trg Svobode 11 a, telefon 21-211 ali pa na Glasbeni šoli, tel.: 21-028. Vsi trije organizatorji so se odločili, da bo šel ves izkupiček v korist programa "365 dni zdravja za naše otroke", ki ga vodi Lions klub Trbovlje. T.L. Zagorje Ptičja kletka je bilo poletno filmsko gledališče v torek, 18. junija. Mike Nichols je filmsko komedijo režiral posebej za glavna igralca: Robina Williamsain Gene Hackman. P.R. Litija Bralna značka v občini Litija je spet v porastu, kar dokazujejo rezultati letošnjega tekmovanja za bralno značko. Bralna značka je ena od akcij, ki jo je uvedel pokojni pisatelj Leopold Suhodolčan z namenom, da otrokom z branjem prijetnih knjig naredi knjigo še bolj domačo. Akcijo bralne značke za celo občino že 23 let vodi skupaj z OŠ matična knjižnica Litija. Letos je branje dokončalo 1300 učencev, kar je več kot polovica vseh učencev OŠ v občini. Za porast števila bralcev se je treba zahvaliti tudi šolskim knjižničarkam in učiteljem razrednega pouka, ki so bedeli nad pregledom prebranih knjig. Učenci so za nagrado prejeli posebno priznanje. Jože Meglič, akademski slikar in likovni pedagog na šmarski OŠ, razstavlja v prostorih litijske knjižnice. Razstava je naslovljena Podobe slovenskih cerkva ter pomeni slikarjevo videnje kulturne dediščine in bo na ogled vse do konca avgusta. Slikarjevo dosedanje umetniško delo je predstavila Joža Ocepek, v kulturnem programu pa je nastopil violinist Klemen Benko iz Zagoija s klavirsko spremljavo prof. Neve Gombač - Zimšek. J. O. Mladost trboveljskih knapov Knjiga Mladost med rudaiji v Trbovljah, ki jo je napisal Ado Naglav, je v teh dneh izšla v nakladi 500 izvodov v samozaložbi, ovitek je izdelal akad. kipar Stojan Batič, za 1.000 tolarjev je naprodaj v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Vsebina knjige se nanaša na huda leta rudarstva, odraščanje med rudarji, mladost in svobodo, veliki derbi, nabiralce premoga, stavke rudarjev in boj za delavske pravice, brezposelnost, proslave rudarjev leta 1939 v Trbovljah, boj proti okupatorju, družabno življenje, tisti "žmah", ki skorajda tone v pozabo. T.L. f ~. " " 'l Predstavitev knjige Janez Vujkard Valvasor je na gradu Boge„s>rk živ,, in pod poKFOVHetjS' občine Litija. Predstavnik 'Ti r»F> T k* nm zmoz&e tint Logar jv povtoal, nastajanju knjige uspelo ohranili |_______________________________________________________. huliganstvom Človek, kot družbeno bitje, vstopa v najrazličnejše odnose z drugimi, se povezuje in združuje v socialne skupine, kot npr: družina, razred, prijateljska skupina,... Tu lahko omenimo navijaške skupine, saj je to ena od mnogih oblik socialne skupine. Človek je v svojem socialnem okolju aktivno bitje in tudi sam vpliva na druge. Na druge nedvomno vplivajo tudi CRAZV BOYS-i (Krcjzi bojs-i ali Nori fantje). Vplivajo na ostale gledalce, največ pa v bistvu na igralce same. In to je nenazadnje tudi cilj vsake navijaške skupine. Lahko bi dejali, da navijaštvo spada med subkulture, saj ga ne preganjamo in nekaterim vsekakor koristi. Drugi navijaštvo opredeljujejo kot kontrakulturo. Kakorkoli že, Zagorjani in drugi, ki sledijo nogometnim tekmam Zagorjanov, so se lahko prepričali, daje Crazy boys-om še kako mar za nogomet Nogomet je navijaštvo Sloviti VValter Nordheim je v svoji knjigi Šport International zapisal definicijo nogometa: "Nogomet je tekmovalna igra dveh moštev, ki štejeta po 11 igralcev. Cilj je - čim večkrat spraviti žogo v nasprotnikova vrata." CRAZV BOVS-I, navijači NK Zagorja se s to definicijo ne strinjajo in dodajajo, da je nogomet - navijaštvo. Dalje Nordheim trdi, da se je nogomet razvil v eno najbolj inteligentnih in domiselnih iger z žogo. To pa seveda ne spreminja tudi dejstva, daje poklicni nogomet večkrat samo boj za eksistenco in se lahko zelo oddalji od prave športne tekme. K temu marsikdaj prispeva tudi množična ekstaza sfanatiziranih navijačev, v katerih se lahko sproščajo tudi najnižja in nevarna čustva. Za CRAZV BOYS-e to ne velja. Kot sami pravijo, ne obstajajo zaradi huliganstva in provociranja, ampak zaradi športnega navijanja. Vročekrvna tragedija Organizirane navijaške skupine obstajajo že od vsega začetka zgodovine nogometa (okoli leta 1000), resda v drugačni obliki. Navijaštvo seje pravzaprav začelo najprej razvijati v posameznih državah, ko pa so leta 1904 ustanovili FIFA-o (Svetovna nogometna zveza), so se začela raznorazna rivalstva. Najbolj vročekrvni navijači so pravzaprav Angleži, sledijo Nizozemci in Italijani, pa tudi pristaši nekaterih latinskoameriških držav znajo biti še kako vročekrvni. Ravno Angleži in Italijani so bili udeleženi v doslej največjo tragedijo v zgodovini navijaštva. Namreč, leta 1985 so v Bruslju, na stadionu Heysel, igrali Juventus naproti Liverpoolu. In med spopadi navijačev je umrlo 38 ljudi. Zaradi tega incidenta so angleški klubi dobili tudi nekajletno prepoved igranja v evropskih pokalih (Liga prvakov, Pokal UEFA, Pokal pokalnih prvakov). Pa srečno, Crazy boys-i V Sloveniji seje navijaštvo razvilo oz. preneslo iz Jugoslavije. Znani so nam dvoboji Grobarjev (Partizan), Delij (Crvena zvezda), Torcidc (Hajduk) In Bad Blue Boysov (Croatia, nekdanji Dinamo). Ko so se pristaši teh navijaških skupin "srečali", je imela vedno največ dela policija. V Sloveniji poznamo veliko navijaških skupiruBlack Gringos (NK Mura), Viole (NK Maribor Branik), GreenDragons (Olimpija), Red Devils (NK Primorje), Goriške Vrtnice (NK HIT Gorica), Velenjski Knapi (NK Rudar Vc- OBČINA ZAGORJE OB SAVI Spoštovane občanke in občani Zagorja! Ob 25. juniju, Dnevu državnosti, in peti obletnici osamosvojitve, Vam izrekam iskrene čestitke z željo, da v samostojni, mednarodno priznani in uveljavljeni državi Sloveniji, ustvarjamo strpne medsebojne odnose ter mirno in bogato življenje. Župan: Matjaž ŠVAGAN - IMTEM*«. ^ INTEGRAL^INTEGRAL ^ INTEGRAL INTEGRAL^INTEGRAL INTEGRAL zagorje d .0.0. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 V Čestitamo vam ob 2S.juniju, ^nevu d/igavnosti m vam gefiimo p/tijetne p/tagnifce/ ©b UDnevu d/tgavnosti iskrno čestitam vsem ditgabdjanfcam in d/tgai4janom v občini OT/tbovbje in našim (oftLjatebjem sosedom. Župan Janez Malovrh Elektro Ljubljana Javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o. PE Elektro Trbovlje Ob prazniku državnosti želimo vsem bralcem Zasavca prijetno praznovanje. Kolektiv JP Elektro Ljubljana PE Elektro Trbovlje DC < O D Iti fgg^RUDARp.o. 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE Vsem bralcem Zasavca čestitamo ob Dnevu državnosti! GP RUDAR Ob 25. jun iju, Dnevu državnosti iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje1 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov območnih organizacij občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi KZ. poslovalnico M€D €R Izlake in MflRGfi Zagorje NA ZALOGI 8 VELIKA IZBIRA OBUTVE ZA VROČE POLETNE DNI! • startarke od 647,00 sit dalje • ženski natikači od 1.100,00 sit dalje • modne torbice od 2.964,00 sit dalje telefon MEDEA: 74-194 telefon MARGA: 64-302 ■mm Potoška vas, Zagorje ob Savi tel., fax: 0601/65-200 y MARUTI MARUTI MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL AX, RDEČA, 5 V, 1.88 R5 CAMPUS, 3V. ZELENA, 11/89 R5 CAMPUS. BELA. 5V I.90. CENA 6900 DEM R5 CAMPUS, METAL SIVA, 12/90 ŠKODA FAVORIT 135 GLX, BELA, 6/93 OPEL OMEGA 1.8, SIVA METAL, 12/90 VW GOLF JXD, BELA, 11/90 PEUGEOT 205L, RDEČA, 11/90 LANTRA 1.6 GLS, RDEČA. 6/93 CLIO 1.2 RN, 5V, BELA, 8/93 ZX AVANTAGE, BELA, 7/92 UGODNI KREDITI ZA RABLJENA VOZILA TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Movlje fj tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 £§f lenje),... Prav slednji so CRAZY BOYS-om prevzeli staro ime, saj so zagorski navijači obstajali že prej in sicer pod imenom Knapi. Pri naštevanju zgoraj naštetih slovenskih navijaških skupin bi lahko zraven dodali tudi CRAZY BOYS-e. In zakaj? S svojim navijanjem bi bili lahko pravzaprav vzor mnogim drugim navijaškim skupinam, katerim edini cilj je huliganstvo. Tudi nogometašiZagotjapri-znavajo, da so največ k cilju - obstanku v ligi, pripomogli prav CRAZV BOYS-l. Še dolgo bomo pomnili gostovanjev Mengšu, ko so, kot pravijo; "pokazali kmetom, kako se navija". Sama skupina zelo niha v številu članov. Število navijačev niha med dvajset do petdeset. Zagorski navijači se zavedajo, da organiziranega navijaštva v Zagoiju ne bi bilo brez razumevanja uprave. Predvsem predsednika NK Zagotje Romana Žerka in direktorja kluba Smiljana Tomaca. V odja skupineRoman Pavšek in član skupineDalibor Zupan pravita, da skupina namerava navijati tudi za druge klube v zagorski občini (KK Zagorje, ŽRK Zagotje), vendar naj bi v prvem načrtu ostal nogomet. Seveda je to pogojeno s tem, da bo uprava še tako korektna in bo organizirala avtobusne prevoze. Tekst: Peter Motnikar Foto: Dalibor Zupan 0Crazy boys-ih pravijo Dalibor Zupan: "Vedeli smo, da bodo igralci potrebovali podporo s tribun, ker je sama publika v Zagoiju večinoma gledališko razpoložena. Skušali smo se organizirati že pred 1. krogom, a ni bilo zanimanja. Velik plus za nas je bil, da so v skupino pristopili Kisovčani. Potem nas je bilo na vsaki tekmi od 30 do 50. Prej smo bili znani po tem, da kamorkoli smo šli, vedno je bil kak incident, ker smo odgovorili na vsako provokacijo. Iz teh izkušenj smo zaključili, da to nima smisla. Uprava je letošnjo sezono za nas naredila vse, kar je morala, za kar se gospodu Žerku in Tomacu tudi zahvaljujem. Radi pa bi, da bi nas bilo več. Da nas ni, ni kriva uprava, ampak verjetno starši, ki očitno raje vidijo, da se mladina drogira in pijančuje, kot pa, da dela nekaj koristnega." Roman Pavšek: "Najprej bi se tudi osebno rad zahvalil klubu za podporo. Kar pa se tiče naših težav, mislim, da bomo morali sesti, se organizirati in točno do-ločiti funkcije. To bomo morali potem tudi spoštovati. Če komu kaj ni po volji, lahko mirno zapusti skupino. Vsak je nadomestljiv, tudi jaz. Poleg tega je tu pijančevanje. Tudi to je treba razčistiti. Kdor bo pijan, pač ne bo šel na tekmo. Želimo tudi, da bi na Proletarcu dobili svoj prostor, kjer bi imeli sestanke. Osebno bom, vkolikor se bomo dogovorili, še naprej vodil skupino in si prizadeval, da bi pridobili tudi sponzorja." Župan Zagorja, Matjaž Švagan: "Navijači so ogromno pripomogli k temu, daje Zagorje obstalo v 2. ligi. Navijanje je bilo korektno, športno in moralno neoporečno, čeprav so včasih nekateri navijači na podlagi sodniških odločitev reagirali nešportno, ampak to je sestavni del športa. Če imam čas, grem za razvedrilo tudi sam na nogometno tekmo. Mislim, da je prav, če Zagotje želi biti ne samo prvi v Zasavju, ampak med prvimi v Sloveniji. Naša podpora gre, vzporedno s klubom, tudi navijačem in igralcem, pričakujem pa, da bodo ponosno predstavljali Občino Zagotje ob Savi. Kot župan si bom po svoji najboljši moči prizadeval, da bodo navijači še naprej spremljali nogometaše Zagorja." Direktor NK Zagorje, Smiljan Tomac: "Vsekakor je moja ocena navijanja več kot pozitivna, kaj ti brez navijačev ne bi bilo obstanka v ligi in-tega se več kot zavedamo. Fantje so sami doumeli, da brez podpore publike ne gre in ustanovitev te skupine smo z velikim veseljem podprli. Kajti na vseh domačih in gostujočih tekmah je vladalo nekakšno mrtvilo. Praktično se je zaploskalo le ob zadetku. V kolikor bodo navijali športno in brez incidentov, bodo navijači deležni enakih pogojev kot sedaj. Imamo pa namen opremiti navijače z anoraki, kapami, majicami, skratka, veselim." njihova ra/niišljaiija.iik(>... »sii.ihlef: fesa se rudi spominjajo, M svetujejo prihodnjim rodovom, (neprijetne trenutke... Nekaj tesa si lahko preberemo že danes. Iti urejanju gtešHa SO imeli glavno besedo Antitaknti oziroma uredniški odbor njihovega računalniška obdelava je bila na skrbi Naje Marni, prispevke je zbrala in uredila Manja Mali. Napisali so Imena vseh svojih učiteljev h. imena vsej, osmošolcev - s fotografijami vred. le fotke občutek, da lx, slika vsak hip oživela. Marusinprispevekjeposliila Jana.S(.rovs,uč , jezika i/ I itije. Upamo, da bomo iz Litije dobili še kaj lepega. sili: ss L Slab občutek Začela se je druga konferenca šestega razreda. Bili smo dvanajstega v mesecu. In po redovalnici sem točno dvanajsta. Konec druge ure. Odšli smo v učilnico zgodovine. V mini sem pojedla svojo malico. Sošolec, ki je sedel ob meni, je rekel: "Maruša, danes smo dvanajstega in ti si dvanajsta, vprašana boš." Hitro sem pograbila zvezek in učbenik. Tiho sem ponavljala in brala. Zvonec. Joj, ne, tovarišica je že v razredu, kaj naj naredim, da me ne vpraša. S tihim obrazom sem vstala, pozdravila in se usedla. Bilo mi je vroče, srce je razbijalo kot pokvaijen pralni stroj, molila sem in zmolila vse mogoče molitvice, da ne bil bila vprašana. Takrat pa zaslišim tovarišicin glas: "No, pa poglejmo, kdo je dvanajsti. Aha, Maruša, pridi z zvezkom k meni." Vse bi naredila v tistem trenutku, da mi ne bi bilo treba iti k tabli. Naj še povem, daje zgodovina moj naj naj predmet. Oddala sem zvezek in stopila k zemljevidu. Pogledala sem po razredu, polno šepetajočih glav. Kako si želim, da bi sedela na svojem proštom. Tovarišica mi je zastavila prvo vprašanje. Moja kolena so se tresla in srce je utripalo kot noro. Mislila sem: "Joj, kaj če dobim tri?" Prvi odgovor je bil kar tekoč in pokazala sem na zemljevidu. Dmgo vprašanje. Še kar, toda ni bil čisto natančnen, trudila sem se popravljati, ponoviti za tovarišico in hitro dodati. V mislih sem si govorila: "Joj punca, saj znaš, tole te lahko stane petko. Potrudi se!" Tretje vprašanje, t>ilo je bolj lahko, odgovorila sem hitro. In zadnje vprašanje. V mislih sem govorila: "Joj bog, pomagaj, prosim, da dobim..." Že sem poskušala odgovoriti. Ne vem več natančno, nekaj se mi je zatikalo, toda nekako mi je uspelo. Tovarišica je odprla redovalnico, vzela moder kemični svinčnik, pogledala po razredu, nato mene in dejala: "Prvo in tretje vprašanje si odgovorila pravilno, dmgo sem ti pomagalainčetrto,jah..četrtojebilov redu. Koliko ji damo?" Vročina je naraščala, če bi jo zmerila, bi bila črta do konca termometra. Grozno. Kar naenkrat so bila kolena še šibkejša. Tovarišica je zopet spregovorila: "Takole, malo sem ti pomagala, razred se strinja s petko in tudi jaz, se pravi minus pet, izvoli zvezek." "Uh," je v meni govorilo, kakšno srečo sem imela. Ta ocena me je izučila, da je včasih dovolj tudi samo pet minut, da si pripravljen. Maruša, 6. r, Litija Najprijetnejši trenutki osmošolcev iz Trbovelj Franjo - Ko smo se v 7. razredu s kanuji vozili po Bohinjskem ježem. N.N. - Najbolj prijetno mi je bilo, ko smo v 7. razredu učiteljici za slovenski jezikpokvarili kljuko na vratihinjih ni mogla zapreti. Petra - Kadar smo v nižjih razredih praznovali rojstne dneve. Savo - Najbolj prijetno mi je bilo, kadar sem dobil lepo oceno. A lina - Na plesu in pred novim letom "Smo velik' plesal in je b'lo full cool" Dragan - V 7. razredu, ko sem dobil zelo dobrega prijatelja. Nuša - V drugem razredu je Danijel uganjal norčije. Stal je pri vratih in oponašal učiteljico. Prijel je za kljuko, a ni mogel odpreti vrat. Na drugi je namreč za kljuko držala učiteljica. Simona- Pri športni vzgoji v 5. in 8. razredu. Mojca C. - Kojeučiteljici spodrsnilo na sim. Tjaša - Ko je učitelj za športno vzgojo prišel znovo pričesko. Ostrigel seje na alfa. Bilje "ubitačen". Jure - V 6: razredu na športnem dnevu na Rogli. David Š. - Simonje bil pri zemljepisu vprašan, naj pokaže Evropo. Rekel je, da ga takrat, ko smo obravnavali Evropo, ni bilo v šoli. Suada - Ko nam je učitelj v 6. razredu pripovedoval šale. Na Čatežu Učenci 4. ainb razreda OŠ Trbovlje smo preživeli šolo v naravi v domu Čebelica na Čatežu. Šola v naravi je bila v pravem pomenu besede. Malo časa so učenci prebili v učilnicah. Njihovo učenje je bilo delo v naravi. To so bile razne opazovalne naloge (opazovanje ptic, sledi živali, mlina, ribogojnice, orientacija v neznanem kraju ponoči, galerija). Veliko je bilo športnih dejavnosti - od jutranje telovadbe, do hoje, sankanja, plezanja po plezalni steni. Najraje so po sobah igrali družabne igre. Poseben likovni užitekpaje bil ogled vitražainGalerije likovnih samorastnikov. Delo je potekalo od sedmih zjutraj do desetih zvečer. Kljub celodnevni zaposlitvi pa so bili včasih še ob enajstih zvečer budni. Učenci so odšli domov z nepozabnimi spomini, za večino otrok je bilo premalo dni. Trajala je od 4. do 8. marca. Šola v naravi je - šola za življenje. Mimi, Marta, Julija Četrtek Danes smo imeli tekmovanje - lov na lisico. Razporedili smo se po skupinah. Vsaka skupina si je izbrala svoje ime. Učitelj Matej nam je določil čas in tako je odhajala skupina za skupino. S seboj smo imeli kontrolne liste in morali smo slediti znakom, ki so nas vodili po pravi poti. Najprej smo morali poiskati in odgovoriti na vprašanja. Del poti smo pretekli, del pa prehodili. Prišli smo do tovariša Mateja ki je imel pri sebi šotorsko krilo. Sestavili smo nosila za ranjenca in najlažjega v skupini prenesli do palice in nazaj. Nosila smo morali potem razstaviti inpospraviti za seboj. Potem smo sev teku vrnili nazaj po dmgi poti. Našli smo še nekaj znakov in pri teh seveda izbuljili oči, da ne bi česa pomembnega zgrešili. Ker smo tako pozorno gledali, smo našli lisico in njen pozdravček. Nato smo se vrnili nazaj v dom. Nekateri pač niso imeli toliko sreče, kot mi, vseeno pa se je splačalo potruditi. Simona Slapšak, 4. a V četrtek smo plezali po plezalni steni. Bili smo zelo prestrašeni, ko smo jo zagledali. Prva se je po steni pognala Mojca. Vsi smo jo s strahom opazovali. Povzpela se je 11 m visoko. Nabrali smo si moči in prav vsi smo to poskusih. Ko sem plezal jaz, se mi je zamajala ročica. Bil sem spreten in sem se ujel. Tako sem premagal strah pred višino. Simon Savšek, 4. a V četrtek zvečer je bil žur. Vsa dekleta in fantje so že nestrpno pričakovali ta dan. Dekleta so se celo našminkala. Imeli smo techno glasbo. Dekleta smo bila bolj živahna kot fantje. Vsi smo plesali. Prijetno je bilo opazovati tovarišice in tovariša med plesom. Plesali smo v parih in posamezno. Ko je bilo žurke konec, smo odšli, a zaspati nismo mogle. Vse smo se morale še enkrat pogovoriti. Ko je prišel tovariš, smo utihnile, odložile slaščice in prijetno utrujene zaspale. Ina Kure, 4. b, OŠ Trbovlje Marko Kuder, 4.d ehh Ribiška družina Zagorje je v začetku maja pričela s sanacijo ribnika. Narasla Kotredeščica je v poplavi pred dvema letoma iz ribnika odnesla dobesedno vse ribe, sam ribnik pa zasula z zemljo. Naplavljen ribnik od takrat ni več primeren za ribolov. Predsednik RD Zagorje Edi Gnedič, ki pravi, da mu ribolov pomeni predvsem sprostitev po napornem vsakodnevu, je odgovoril na nekaj vprašanj o sanaciji ribnika. Kako poteka sanacija? Od začetka maja pa do danes smo iz naplavljenega ribnika odstranili že okoli 5 tisoč kubičnih metrov zemlje, kije na srečo rodovitna in jo bo lahko Občina Zagorje uporabila za saniranje nerodovitnih površin na Ruardiju in v Kotredežu. Po pa nam je priskočila na pomoč ObčinaZagorje, za kar seji najlepše zahvaljujemo. Kdaj predvidevate, da bo v ribniku možen ribolov? V začetku jeseni. Do takrat bomo gladino ribnika posejali z ovsom, ki bo kasneje hrana ribam. V ribnik odstranitvi naplavin nas čaka ureditev nabrežin, to je utrditev ter ozelenitev, ureditev poti okoli ribnika, postavitev klopi in podobno. Pri delu smo imeli nekaj težav oziroma negodovanja stanujočih blizu ribnika, predvsem zaradi prahu in zaradi hrupa strojev. Kj e ste dobili denar za sanacijo? Od države smo dobili 165.000 tolar jev, vendar le za saniran j e potoka Kotredeščica, s katerim gospodari RD Zagorje. Nič pa nismo dobili za sanacijo poplavljenega ribiškega doma, niti za saniranje ribnika - brez obrazložitve, čeprav smo jo od države zahtevali. Dont smo "udarniško" sanirali sami, pri saniranju ribnika bomo nato spustili vodo in kupili okrog dve toni, ki bodo tu dobile svoj življenjski prostor. Gre predvsem za krape in nekaj manjših rib, kot so 'zelenooke in rdečoperke. Koliko je članov RD Zagorje in kakšne so aktivnosti članov? Članov je okoli 90, od pionirjev do upokojencev, ki skrbijo predvsem za vzrejo rib, udeležujo pa se tudi raznih ribiških tekmovanj v vseh kategorijah. Prav pred kratkim so se na izbirnem tekmovanj u v športnem ribolovu v Dravogradu zagorski ribiči - invalidi uvrstili na državno prvenstvo. Kakšne so želje? Predvsem si želim, da bi mladi deročih rekah ribarijo v mirnih zopet dobili veselje do ribolova, saj vodah. so ga pred poplavitvijo ribnika imeli. Igor Goste Poznano je, da mladi rajši kot v Foto: Tomo Brezovar r- - - 'l ............ti) 16. Mf.**™— ; s Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611: fax: 64 660 PC RAČUNALNIKI 486 od 115.000 sit PC PENTIUM od 141.000 sit TISKALNIKI EPSON od 29.900 sit TISKALNIKI HEVVLETT PACKARD od 41.720 sit TISKALNIKI STAR od 27.900 sit TISKALNIKI FUJITSU od 36.400 sit MODEMI od 5.800 sit CD ROMI 4x HITROST od 6.930 sit ZVOČNE KARTICE 16 BIT od 6.400 sit AKTIVNI ZVOČNIKI STEREO od 4.300 sit . in še kaj PRIKLJUČITEV NA INTERNET. ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE NATEL.ŠT. 0601 -64-611 gsfisc Biti voznik avtobusa, ni lahko. Vsak dan moraš prevažati ljudi in skrivati svoje zasebne težave. Do potnikov moraš biti prijazen, vljuden, ustrežljiv. V časih je to res težko. Biti prijazen ob petih zjutraj ali desetih zvečer, delati ob praznikih ali nedeljah. Vozniki avtobusov so čisto navadni ljudje s svojimi vsakodnevnimi tegobami, težavami. Biti prijazen od začetka do konca naporne službe, pri kateri koncentracija ne sme popustiti niti za trenutek, je včasih skoraj nemogoče. Kljub nekaterim slabim izkušnjam, povezanim z vožnjo v avtobusu, pa so med šoferji tudi ljudje, ki nam s svojo prijaznostjo polepšajo dan. Profesionalnost, vljudnost in veselje do dela, ki ga opravlja, so poleg znanja in izkušenosti pomembni dejavniki, ki naredijo šoferja dobrega. In prav takšnega šoferja iščemo. Akcija Naj šofer je namenjena iskanju tistega voznika avtobusa, ki si po mnenju bralcev zasluži pozornost. Zato Vas pozivamo, da nam pošiljate izpolnjene kupone, ki so priloženi. Vaše glasove bomo sešteli in poskrbeli, da tudi bralci ne boste ostali brez nagrade za sodelovanje. Torej, svinčnik v roke in izpolnite kupon. Prav gotovo ima vsak izmed vas z vozniki avtobusov tudi kakšno prijetno izkušnjo. V pomoč naj vam bodo fotografije voznikov, kijih bomo objavljali v Zasavcu. S kupončkom za žrebanje pa lahko glasujete za voznika avtobusa, ne glede na to, v kateri številki Zasavca je bila objavljena njegova fotografija. Ker smo voznike iz podjetju Izletnik Celje, PE Hrastnik, predstavili že v celoti, tokrat objavljamo le fotografije voznikov Integrala Zagorje in Integrala Trbovlje. Seveda pa lahko še vedno glasujete tudi za Hrastničane. M Kmečka ohcet, kot je še ni bilo 29. junij, ko bo vZagoiju potekala potrudili in kmečko ohcet pripravili že deveta kmečka ohcet, je vse bližji. zelo razkošno. Tako bodo oživeli Letos so se organizatorji še posebej nekatere stare ljudske običaje, Turistično društvo Mlinše SPONZORJI OHCETI1996, ki bo v soboto, 29. junija, ob 14.00 uri v Kandršah Tednik ZASAVC Zagorje, SVEA Zagorje ob Savi, Pivovarna UNION Ljubljana, ETI ELEKTROELEMENT Izlake, Občina Zagorje, Gostilna pri Vidrgarju, LB Zasavjed.d., Ljubljanske mlekarne Ljubljana, SDPOREX p.o Kisovec, INTEGRAL d.o.o. Zagorje, Trgovsko podjetje Potrošnja Zagorje, IGM Zagorje ob Savi, Elektro Lj ubljana, Poštna banka Slovenije Ljubljana, Gostinsko podjetje Trojarte d.o.o, Astra tehnična trgovina Ljubljana, Farma Ihan d.o.o., Eurostyle d.o.o. Brestanica, Ledas d.o.o. Celje, AB & MZ d.o.o., Zagorje, Stenko d.o.o. Trzin, Mladinska knjiga Zagorje, Avtoprevoz Božo Cerar Dob pri Domžalah, OAZA Sadje zelenjava Kisovec, Slovenske novice Ljubljana, MMTV Ljubljana, Turistična zveza Slovenije Ljubljana, Elektroprom ETV d.o.o. Izlake ^-------------------------------------------/ poskrbeli so za sprevod po mestu Zagorje, na ploščadi pa bodo postavili tudi "šrango". V soboto, 22. junija, bo potekala tudi fantovščina, oziroma dekliščina. Fantovščina bo v Černšeniku oziroma v dvorani v Zaloki. Za dekliščino pa je poskrbljeno v Kolovratu. Seveda brez obvezne veselice, na katerih se bodo bodoči ženini oziroma neveste pomerili tudi v družabnih igrah, ne gre. Fantje se bodo po običaju okoli polnoči pridružili dekletom in skupno rajanje se bo nadaljevalo. Seveda ste na obe veselici vabljeni prav vsi. Znano je že, da bo na fantovščini zbrane zabaval ansambel Kudar. Sicer pa trenutno potekajo zadnje priprave na veliko prireditev. Po programu je predvideno, da bo sprevod in "šranganje" v Zagorju. Nato se bodo pari odpeljali v Kandrše, kjer se bodo tudi poročili. pKGHfjlAfl) KINO HRASTNIK 20. 6. - 23. 6.: HOLLANDOV OPUS (drama), vsakdan ob 20.;20. 6.-23.6.: BABE (kom.), čet. ob 18., pet. in ned. ob 16.30; 21. 6. - 23. 6.: STARE SABLJE (kom.), vsak dan ob 18.; 24. 6.: NI KINO PREDSTAVE; 25. 6.: TRI BARVE/BELA (FILMSKO GLEDALIŠČE) tor. ob 20.; 26. 6. in 27. 6.: KDO BO KOGA (kom ), sre. in čet. ob 18.; 26. 6. In 27. 6.: DIVJA HORDA (west.), sre. in čet. ob 20.; KINO DOL PRI HRASTNIKU 22.6.: BABE (kom.), sob. ob 18.; KINO TRBOVLJE 20. 6.: NEKOČ IN ZDAJ (pripoved), čet. ob 18. in 20., 21.6. - 24. 6.: DIVJA HORDA (tvest.) pet. in sob. ob 18., ned. ob 20.; 23.6. In 24.6.: ZBOGOM, LAS VEGAS (melodrama), ned. in pon. 18.; 24. 6. - 27. 6.: STARE SABLJE (kom.), tor. in čet. ob 18. in 20., sre. ob 20.; KINO LITIJA 22. 6. in 23. 6.: 12 OPIC (trii.), sob. ob 20., ned. ob 19.; KINO ZAGORJE 20.6. -23.6.: JUMANJI (pustol.), čet. ob 19., pet., sob. in ned. ob 18.; 22.6. - 25.6.: J ADE (erot. trii.), pet., sob. in ned. ob 20.; pon. in tor. ob 19.; 26. 6. in 27. 6.: SVET IGRAČ (ris.), sre. in čet. ob 19.; KINO IZLAKE 23. 6.: JUMANJI (pustol.), ned. ob 20.15 Po lanskoletnem udaru v trboveljski osnovnošolski telovadnici, so karaoke udarile drugič. 15. junija so ruševine Medijskega gradu oživele iz zaživele. Bil je praznik vseh amaterskih pevcev Zasavja. Najboljši pevec TRBOVLJE Najmlajša pevka Z več kot tisočglavim občinstvom se lahko v Sloveniji pohvalijo zelo, zelo redke skupine. Za karaoke je to število očitno čisto običajno. Čeprav karaoke niso bile tiste Dejine, je bila organizacija na nivoj u. Poskrbljeno je bilo za vse. Za tiste, ki so prišli prisluhnit pevcem in za tiste, ki so prišli le nekaj pojest ali popit. Tudi vstopnina ni bila pretirana. Preživeti prijeten večer za tristo tolarjev je prava redkost. Občinstvu, prevladovali so Zagorjani, se je predstavilo kar lepo število pevcev. Vsi po vrsti, so za razliko od tistih televizijskih, peli dobro. Na samem prizorišču sem presenečeno ugotavljal, da ni nihče "rezgetal" in niti preveč "fušal". Štiričlanska komisija je imela zato težko in zahtevno delo. Le najboljši pevec, Uroš Vozel, jim je delo precej olajšal. Štiri čiste desetke za petje in dve desetke za umetniški vtis, so bile povsem zaslužene ocene. Desetko pa bi si zalužila tudi Eva Longyka, ki je karaoke vodila spretno in profesionalno. Čeprav je še nikoli nisem videl v tej vlogi, je bila prepričljiva. Sicer je poleg Eve za prijetno vzdušje, predvsem najmlajših, skrbel tudi čarovnik Danijel Gorjup in Aleksander Jež. Oba sta s svojim nastopom dodatno prireditev še popestrila. Skratka, izlaške karaoke bi lahko opisal kot eno izmed tistih prireditev, na katere gre človek, ki mu mm: Najglasnejše ovacije takšne stvari niso ravno pri srcu. težko. Nato pa ugotovi, da mu ni žal. Ne vem, ah je v Zasavju res toliko dobrih pevcev, ah pa so se organizatorji na avdiciji odločih za stroge kriterije. Niti za enega ne morem reči, da je bil slab. Tudi povezava karaok in vseljudske vesehce je čisto posrečena kombinacija. In če bi izlaško prireditev primerjal s tistim, kar vidim na televiziji, bi si skoraj upal zatrditi, da so bile izlaške karaoke boljše. V veselje od vročine izmučenih Zasavcev. Tekst in foto: Jure Nagode Najboljša voditeljica «Aj nas loči od Imosa? (TenI ZAGORJE toi .i 0601/63 2če 3. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 18.000 Sij , rent telefaks: 0601/63 2 06 TRGOVINA 4. NAGRADA; Bon v vrednosti NAGRADE za naročnike ZASAVCA Rudarska c.32,1412 Kisovec, Slovenija tel,;0601/71-626,[ax:7l-897 ' NUDIMO VAM POSLOVNE RAČUNALNIKE IN TISKALNIKE SERVIS IN NADURAMUE Posl OVNIH RAČUNALNIKOV AVTO PREVOZNIŠTVO Prevozne storitve v Srečko Rozman s.p. v,s" ^fOOSIT l/Uke IV, Hll l/hkc, id.: (ioiil/71 (KM O. NAGRADA: FRIZERSTVO Štefka Zapotnlk s:p; Frizerske storitve v vrednost, .C.ZUjul,,., I u, 1 41 u /oKo:r,e, lol.rubOl -(,1,-200 .... ........................ . ........................... 7. NAGRADA: tŠ Studio Moderna d o o iTstaR avqusta4 ”* NAGRADA: • zavarovalnica triglav d.d. qOO0CS!Tna9rada VVret n0St' ; OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE : .: j:: j:j :: -;J-ji-j:-,-: J- - J- ■ -J- t J .:J:::-;-J: Tj: ::J- ■%/ 9. NAGRADA: Effikosnuin ,n mkraaiiauim : :.:9M01t '.:b°n:.š Z.:, ■ - ■ ^ Mešk.1, j. JV«, kl>W ,4,,^.»: Varčevanje... korenine premoženjskega drevesa Ste kdaj primerjali vrtnarjenje s skrbjo za premoženje? Podobnosti je kar nekaj. Vaše premoženje je kot drevo: sprva majhno in šibko, z leti pa raste in se krepi. Tako kot močno drevo raste le iz zdravih korenin, tudi premoženje izvira iz osnovnih oblik hranjenja denarja. Varčevanje je le ena od teh. Če sodite med tiste, ki jim uspe del svojega zaslužka prihraniti, je za vas primerno rentno varčevanje SKB banke. Gre za varčevanje nad tri leta z možnostjo izplačila rente. Ta storitev omogoča, da skozi izbrano obdobje na varčevalni račun kadarkoli položite poljubno vsoto. Ob zaključku varčevalnega obdobja dobite privarčevana sredstva v obliki rente ali enkratnega izplačila, lahko pa je prihranjeni denar osnova za pridobitev posojila pod ugodnejšimi pogoji. Če med tremi izberete rento, vam le to banka izplačuje skozi izbrano dobo, vendar največ dvajset let. Daljše ko je obdobje izplačevanja rente, manjše je mesečno izplačilo. Realna letna obrestna mera je 5,5 odstotka in se lahko spreminja. Če se po treh letih varčevanja odločite za izplačevanje mesečne rente, vam banka prizna premijo, in sicer 39 odstotkov od zneska obračunanih obresti pri 3-letnem varčevanju in 40 odstotkov od zneska obračunanih obresti pri 4-letnem varčevanju. V naslednji preglednici so izračunane mesečne rente za različno dobo izplačevanja, glede na privarčevane zneske in ob predpostavki, da bo veljala realna obrestna mera 7,5%. izplačilna doba v letih Varčevanje 3 leta privarčevano 403.641 DE mesečna vsota izpla- renta čanih rent Varčevanje 10 let privarčevano 1 746.973 DE mesečna vsota tepta- renta . čanih rent 2 18.119 456.733 78.418 1.976.755 5 8.041 486.997 34.802 2.107.741 10 4.740 515.464 20.513 2.230.948 15 3.686 535.639 15.951 2.318.264 20 3.191 552.456 13.812 2.391.049 Kakršnekoli dodatne informacije o "vzgajanju" premoženjskega drevesa lahko dobite na SKB banki Agencija Zagorje ali na zelenem telefonu 080 15 15 ]'J% NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166 j fax. 0601/64 494 * Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek kraj ......... . ... . . poštna št. v... I ulica . . . . telefon... I datum............... podpis............. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) RDEČA POLJSKA CVETLICA, IME BOSANSKEGA PESNIKA DIZDARJA SLOVENSKI PESNIK (DRAGOTIN) ION Z NEGATIVA NABOJE! SLOVENSK IGRALEC SOTLAR AM. FILMSKA IGRALKA FARROW MONARH, DINAST URADNI SPREJE! EKSARHOV URAD MAJHNA PRITOK KANTA SMRDO- KAVRA NASA KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK SALVADOR DALI :LEZNIK REŽISER ANNAKIN NARAŠČAJ REKA V KOLUMBIJI ZNAMKA MAJHEN VOKALNI ORGAN VSTOPNICA, ZEMLJEVID ŽIVLJENJSKA EVROPSKI VELETOK PESNIK MERMOUA ) ALJ I CA PORTA MOGOČNA GORA AFRIŠKO LJUDSTVO AVTOR 'MIKLOVE ZALE' (JAKOB) AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA REZISTENCA OCVIRK ANTON SLADKO- VODNA ROPARSKA RIBA AMERIŠKE PISATELJICE NIN IZDELOVALEC KISA KOPNO SREDI MORJA OTOK V TIRENSKEM MORJU MESTECE V SEVERNI ITALIJI VINSKI CVET DOBESEDNI PREVOD MILAN OSREDKAR PRISTANIŠČE V ZAIRU PEVKA GODEC DRAGO IBLER NASLADILO TEKSTILNA SUROVINA POLARNA OTROŠKA KAPA IZ PAPIRJA TRŠČICA, TROHA STOLETJE, ERA MALIK TOČILNICA IZGON.PRE- NAVIHANEC JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (TAKANOBU) GNANSTVO MARIBORSKA TOVARNAV KRIZI PTIČ SEVERNIH MORIJ SUMERSKA BOGINJA PLODNOST NABAVA BLAGA OSKAR KOGOJ RENATA ABDUL GROFIJA V JUGOVZHODNI ANGLIJI POOBEDEK JAMA V ŠPAN Ul S POSLIKANIMI STENAMI IGRALKA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 26.6.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Storitev v vrednosti 4.500 SIT 2. nagrada: Storitev v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: Storitev v vrednosti 2.500 SIT Izžrebanci nagradne križanke 21/96 1. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Tref,d.o.o., Zagorje, Aljaž Benetek, Cesta 1. maja 80, Hrastnik 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.250 SIT, Tref, d.o.o., Zagorje, Stane Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT, Tref, d.o.o., Zagorje, Tjaša Lebar, Polje 8, Zagorje 4. nagrada: Blago v vrednosti 1.750 SIT, Tref, d.o.o., Zagorje, Viola Prosen, Gladež 22, Izlake 5. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Tref, d.o.o., Zagorje, Marina Prosenc, Jevšnikova 2, Kisovec Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 27.6.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 21/96: POMADA, OBESEK, ARTIČOKA, KOLESAR, RAD, OD ALI-SKA, TB, SM, GN, KIM, ALŽIR, FAGOT, SPEV, AMIL, OTERO, TLA, MESA, RATO, ŠPORN, ANTE, ZDOVC, RATAJ, NT, Al, JURE RADELJ, PERIKA, AED, UL, ZN, ZIDAK, VOD, PRITOK, INOVACIJA, MAŠINA, TAU, JAGER. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA Vlado BARIČ, dr.stom. Izlake 13, tel.: 0601 74 088 * zobozdravstvene storitve * rentgen M Stopili ste na pot hi-W Tv«? uspeha ki i pa bo nekoliko 22.3.-20.4. bolj ovin- 21.4.-21.5. kasta, kot ste mislili na začetku. V partnerjevih očeh boste prebrali neizgovorjeno željo. Ne prezrite je. Št.: 20. Priča boste nekemu burnemu pomenku, v kateregapa se ne vpletite -bolje je, da obrnete hrbet tistim, ki ne znajo videti nikogar razen sebe. Št.: 15. Vrteli se boste v znanem krogu, ki pabo kmalu nadvse prijeten okvir vašim željam in 22.5.-21.6. prizadevanjem. Nekomu boste ogreli srce, vendar si vam tegaše ne bo upal priznati. Št.: 5. V pričakovanju nekega roman-'\Tr H 1 tičnega do-godka boste 22 6 -23 7 vznemirjeni in radostni. Partner bo poskušal uveljaviti svojo voljo na že znani način, vendar bo tokrat obveljala vaša Št.: 2. Nemirni boste in težko boste krotili svoja pričakovanja, kerpa bo to trajalo le kratek čas, vaši živci ne bodo prehudo trpeli. Prijeten, dogodek se varnbo vtisnil v spomin. Št.: 19. Privoščili si boste malo več počitka, kot vam gre, vendar boste prav kmalu nadoknadili vsezamujeno. V tihih trenutkihboste neizreklj i vo sreč ni, saj ne hostesami. Št.: 14. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. Nasa bodočnost V trboveljski porodnišnici so se od 10. do 18. junija rodili: 10. 6.: Sabina Esih, Zidani Most, hči Monika; Andreja Plaznik, Sevnica, hči Nuša; Magda Port, Mozirje, sin Meh; Fadila Kadlč, Trbovlje, sin Mehmed; 11. 6.: Jolanda Potočnik, Radeče, hči Regina; 12. 6.: Tanja Renko, Zagorje, hči Nastja -Larisa; 13. 6.: Janja Psarn, Trojane, sin Tim; Jasmina Gabriel, Šmartno, sin Jan; 14. 6.: Maja Prašnikar, Kisovec, hči Nataša; Marjana BarachinJ, Radeče, sin Robert; Simona Cestnik, Trbovlje, sin Andraž; Tatjana Babovič, Radeče, hči Nika; 15. 6.: Nirmala Krofel, Zagorje, hči Maruša; Andreja Ahlin, Trbovlje, sin Janez; Indira Mašič, Trbovlje, hči Melisa; 16. 6.: Tea Rozina, Zagorje, hči Dominika; 18. 6.: Karmen Grebenc, Hrastnik, hči Barbara; Iskreno čestitamo! Razlike Kakšna je razlika med klavirjem in slonom? Na slona se lahko nasloniš, na klavir se pa ne moreš naklaviriti. Kakšna pa je razlika med klavirjem in violino? Violina prej zgori. Kakšnaje razlika med odvetnikom in hijeno? Prvo je ropar in mrhovinar, drugo pa stepska žival. V čudežni deželi Mujo, Lojze in John so šli po deželi, kjer človeku odpade vse, za kar se prime. John je bil prehlajen, zato se je useknil. Ker seje dotaknil nosu, mu je ta odpadel. Spravil gaje v žep, češ ga bo že doktor nazaj prišil. Grejo dalje in Lojze se mimogrede popraska po uhlju. Seveda mu odpade. Potem stori tako kot John, spravi ga v žep, ga bo že doktor prišil. Grejo dalje, nakar Muja pritisne lulati. Stopi v stran in ko se prime za pimpka (kako lep izraz), mu ta, jasno, odpade. Stori tako, kot njegova prijatelja - spravi ga v žep, ga bo že doktor prišil. Potem pridejo ven iz čudežne dežele in se napotijo naravnost k zdravniku. Ta Johnu prišije nazaj nos, Lojzetu uhelj. Ko pride na vrsto Mujo, ga doktor prosi za njegov odpadli organ. Mujo se potipa po žepihsrajceinpravi: "Pagajanisem že pokadil." Simbolična Kako se piše rus, ki ima največ psov? Lajov. r Očarani boste V nad nekom, ki ga boste srečali v (5w—povsem novem <—okolju Tokrat se 24.9.-23.10. vam „j treba bati razočaranja, saj ste izbrali po srcu in nebrezrazumaŠt.:6. Najprej boste rahlo zmedeni, potem pa vam bo nekdo prišepnil na uho nekaj besed, ki vam bodo dokončno odprleoči. Sreča vas bo spremljala na vsakem koraku. Št.: 27. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. 23.12.-20.1. Novica bo nepričakovana, vendar tako prijetna, da se je boste še dolgo veselili-vdvoje. Srečobosteimeli pri izbiri določenega cilj. Nekdo vas bo osrečil. Št.: 9. Potolažili boste nekoga, ki je pred nedavnim do-živel veliko razočaranj e, to naj vambodobrašolazaprihodnost,kose boste tudi sami znašli v nekem nenadejanem precepu. Št.: 17. t Pozab lj ivost se /h vrt ' \ vamutegnemašče-vati, zato si dobro zapomnite ali celo zapišite tisto, kar bosteslišaJi v neki zanimivi družbi. Res nicanebo prijetna, bo pakoristna Št.: 3. Prijatelji vas bodo razveselili s predlogom in z novico, ki bo odločilnega pomenazavaše prihodnje življenje. Nerodno zadevo, ki se vleče, boste končno rešili. Št.: 25. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. SSI Pisma bralcev Zasavc ofcjavjja odmeve na prispevke v časopi^irm mnenja bralcev o življu in dogajanju v ZasavjtrNepodpisanih pisem ne objavimo. Dolžina pisepHe zaradi prostora omejena na največ SB^tipkMiirvrstic^Uredništvo si pridružujeiJfavico skrajšatitotit ali pa objavitNajjšega, če ocpmrdabi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo Rebrno. Javni protest proti sežiganju odpadkov Cementarna Trbovlje je ponovno zaprosila Občinski svet Trbovlje za dovoljenje za sežiganje posebnih odpadkov - sežig papirnih trdnih odpadkov, saj trenutno občinski odlok prepoveduje sežig odpadkov v kurilnih napravah. Zasavka ekološka skupina EKOS Zasavje kot nevladna, nepolitična in neprofitna okoljevarstvena organizacija je proti kakršemu koli sežiganju posebnih odpadkov. Prvotno naj bi se sežigal papir oziroma odpadni mulj iz papirne industrije, dolgoročno pa naj bi se spremenil tudi odlok o varstvu zraka. Občini Trbovlje pa se v ta namen s sežigalnico obljublja renta za negativne posledice v okolju. Ker je Zasavje že tako eno izmed najbolj ogroženih okoljskih prostorov, bi dodatna obremenitev še poslabšala stanje, kljub temu, da se navajajo spodbudni primeri iz tujine. Vsekakor pa predlagatelj veijetno ni razmišljal o zdravju ter o usodi otrok in starejših. Mar ni v Zasavju že tako veliko raznovrstnih bolezni zaradi slabega okolja pri mladih in otrocih. Kakšen zrak bodo morali vdihovati otroci, mladi in starejši, kakšno pridelano hrano po vrtovih in kakšno vodo bodo uživali. Zato EKOS Zasavje nasprotuje sežiganju posebnih odpadkov v Trbovljah. Kaj bo pomagala renta bolnim otrokom in ostalim prebivalcem Zasavja, ki živijo v neposredni bližini Cementarne in v okolici. Ko j e enkrat prepozno, ti tudi denar nič ne pomaga, zato storimo vendarle nekaj zase in preprečimo sežig odpadkov. Pridružite se protestu, da ne boste imeli slab občutek, da niste nič storili. Več nas je, močnejši smo. EKOS Zasavje, Aleš Matko Spoštovani uredniki Zasavca! Vse skupaj Vas prav lepo pozdravlja Vaš stalni bralec Vašega časopisa. Najbolj mi je pa pri srcu rubrika Naj šofer. Ravno danes mineva 20 let, ko sva ob 12.08. uri šla v potok Boben pri Kemični z g. šoferjem Ervinom Grešakom. Čestitam vsem poklicnim voznikom avtobusa, ker sem z njimi delal (Lakner, Kotar, Brinovec, Bučej, Vintar, Tomič, Kasič, Požin, Rovšak). Pozdravljam vse šoferje Izletnika in naj bodo še v naprej tako vljudni kot sedaj. JožeZalezina Spominska proslava na Jančah V nedeljo, 2. junija, je bil prekrasen sončen dan, ko smo se odpeljali iz Zagorja ob Savi z avtobusom preko Šmartnega pri Litiji na partizanske Janče. Že nekaj let nazaj se člani zagorske borčevske organizacije udeležujemo tradicionalne proslave na Jančah. Letošnja proslava je bila posvečena 55-letnici ustanovitve OF, 45-letnici bojev 2. grupe odredov na Jančah in 5. obletnici osamosvojitve Slovenije. Obli.uri se je pred planinskim domom pričela proslava, pri kateri so sodelovali Pihalni orkester iz Vevč, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane in recitatorji iz Litije. Izvajali so predvsem partizanske in narodne pesmi, katerih smo bili borci zelo veseli, saj smojih sami prepevali v najtežjih časih NOB. Vrstili so se pozdravni govori nekaterih poslancev, gospe Danice Simšič in gospoda Zmaga Jelinčiča, ki mu ne manjka ostrih, aresničnih in poštenih besed, ko gre za NOB. Kar precej ostrih besedje izrekel naračun domobrancev, ki so služili in klečeplazili ter se udinjali nemškim in italijanskim okupatorjem. Njegovo izvajanje je bilo deležno burnega odobravanja in ploskanja. Nekaj besed je izrekel tudi na račun škofa Rožmana, o njegovem sodelovanju z okupatorjem in njegovimi pomagači, ki so bili in so še največji povzročitelji . sovraštva med ljudstvom in prinašajo največje zlo. Slavnostni govornik jebil poslanec ZLSD tov. Potrč, ki je v svojem izvajanju osvetlil trenutno gospodarsko in politično situacijo v samostojni Sloveniji, besede pa namenil tudi velikim naporom partizanskih borcev 2. grupe odredov, ki so prav v partizanskih Jančah bili težke boje in iz katerih so izšli kot zmagovalci. NOB jebil težka in edina pot za dosego zastavljenega cilja, to je izgon okupatorja in njegovih pomagačev ter osvoboditev naše lepe slovenske zemlje. Težko in z veliko žrtvami in odrekanji smo ta cilj v celoti dosegli in lahko nam je v čast in ponos. V partizanskih borbah je padlo veliko žrtev, v taboriščih so umirali naši ljudje, zaradi tujih in domačih fašističnih zavojevalcev. V roke okupatorjev in domačih izdajalcev so padli aktivisti OF, ki so bili kasneje postreljeni kot talci. Največje gorje so doživljali ujeti partizani in partizanke - 20. stoletje slovenskega naroda. Po zaključku proslave in tovariškega srečanja smo se poslovili od prijaznih organizatorjev in domačinov in obljubili, da se v prihodnjem letu spet vrnemo, kot že mnogokrat doslej. Zaželeli smo jim čimveč zdravja in dobrega počutja. Pavla Vogrič-Sajovic Zeleni za zeleno okolje 5. junij, svetovni dan varstva okolja, naj bi bil za okoljevarstvenike vseh odtenkov praznik, torej dan počitka ali priložnost, da se postavijo z doseženimi uspehi ah pa slavnostno odprejo kakšno pisarno. ZELENI Trbovelj smo ga žal preživeli delovno, pa ne da bi obžalovali delo samo, ampak bolj povod zanj! Krajani gornjega Vreskovega, ki živijo v bližini neurejene trboveljske komunalne deponije, so že pred dvema tednoma opozorili, da bodo prisiljeni zapreti dovoz na deponijo zaradi neurejenih razmer in strahotnega smradu, ki se širi po celem naselju. Ko smo zadevo sprožili na seji občinskega sveta 27. maja, je resnici na ljubo treba povedati, daje župan skupaj s komunalo že naslednje jutro poslal tja tako buldožer kot tudi čuvaja, žal pa ukrepi niso dah pravih rezultatov, ker je bilo to dobesedno gašenje požara z vrtno škropilnico. Buldožerjeve polomljene gosenice niso uspele premagati malo večje hribine odpadkov, iz prenapolnjene fekalne jame je še kar naprej neusmiljeno smrdelo, podgane, večje od dobro rejenih hišnih mačk pa so zvedavo gledale v krajane, mene, gospoda Eržena, Id je prvi opozoril na probleme in snemalca trboveljskega Kanala 10. Lokalna TV mreža je someščane v oddaji z zgovornim naslovom PRELUDIJ opozorila na problem, ki je dobro skrit, zato pa toliko bolj nevaren in zadeva prav vse, ne le prizadete krajane Vreskovega. Preludij (op. avt.: predigra) k čemu torej? K nasilni zapori ceste, kije le odraz nemoči dela občanov ah uvod k pametno, strpnoin tvorno reševanje problemov? Sam se nagibam k drugi rešitvi, saj so krajani, ki so nas kot posrednike povabili k reševanju pereče problematike vztrajno, vendar strpno in pretehtano navedli celo kopico pametnih predlogov za rešitev problema v razumnem roku, preden bi se odločili za dokončno zaporo dovoza. Nadmgi strani pašo občinski možje zadevo vsaj skušah reševali, če že ne čisto uspešno, pa vsaj prizadevno. Saj konec koncev nihče ne pričakuje, da se lahko nevestno upravljanje z odpadki kar čudežno reši čez noč, je pa potrpežljivost prav gotovo podobna prepolni časi vode -zadnja kapljica čez rob in nesreča je tu! Kakorkoli žeje bil povod našega srečanja po svoje alarmanten in žalosten, pa sem bil več kot prijetno presenečen nad visoko ekološko zavestjo prisotnih krajanov in nad njihovim organiziranim pristopom k reševanju problemov, ko so večkrat poudarili, da niti za en sam trenutek ne nasprotujejo lokaciji odlagališča v stilu: "Samo ne na mojem dvorišču!", ampak le zahtevajo varno, urejeno in nadzorovano deponijo. Naj naštejem nekaj njihovih predlogov k podkrepitvi svojih trditev: z rampo ograjeno in zavarovano odlagališče s kontejnerjem za čuvaja, ki bo odrejal raztovorna mesta in ki bo telefonsko povezan z dežurnimi v primeru požara ali razlitja fekalne jame; sprotno zasipavanje odlagalnih mesti in nadzor nad divjim odlaganjem, ki sem mu bil sam priča, ko sta kar dva hrastniška tovornjaka razložila tovor, ki se ga doma nista smela znebiti: kasnejša opremljenost odlagališča z elektriko in hidrantom, ki bi omogočal sprotno gašenje požarov; vsaj enkrat tedenski inšpekcijski ogled do ureditve razmer: trdno določen terminski plan sanacije z roki in nosilci nalog: namenska poraba pravkar uvedene takse za smeti za urejeno in varno urejeno komunalno deponijo! Želel pa bi si, da bi bil naš praznik naslednje leto res prazničen in da bi lahko le rekel: "No. lani ob tem čsu smo se pa ubadali z zaporo deponije in z razkopano cesto, letos pa nas zanimajo le še parki in azil za zavržene živali!" Aton Ahac, Zeleni T rbovelj RTV TRBOVLJE Kiti IUHF41I TRBO Ufe K 0 (UH > ČETRTEK 20.6.1996 09.00 VIDEO STRANI. 12.00 MARJANCA, REPORTAŽA (p), 18.00 VIDEO STR ANI,20.00PRED POROTO - 7.DEL NANIZANKE, 20.20 HIGIEA - ODDAJA O ZDRAVSTVU ,20.50 OBVESTILA, 21.00 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN. PETEK 21.6. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 PRED POROTO -7.DEL (p), 18.00 VIDEO STRANI,20.00PRELUDIJ. 20.15 ŽEBLJIČKI - KONTAKTNA ODDAJA S FILMSKO LESTVICO IN SKRITIM GOSTOM.21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev). SOBOTA 22.6. 1996 09.00 SOBOTNA DOPOLDAN-KA... AKTUALNOSTI, ZANIMIVOSTI IN POROČANJE S TERENA, ...GOST SOBOTNE DOPOLDAN KE V ŽIVO IZ STUDIA,13.00 VIDEO STRANI, 16.00 SNOOPY -KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 PESEM DOMAČA - 9.DEL NARODNO ZABAVNE ODDAJE, 18.00 FILM TEDNA (p). NEDELJA 23. 6. 1996 12.00 VIDEO STRANI, ... RAZVEDRILNI PROGRAM VTV: 13.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, 14.00 VIDEO TOP - ODDAJA O ROCK GLASBI, GOST V STUDIU: BOJAN RAKOVEC, KANT AVTOR, 15.00 488, VTV MAGAZIN - INFORMATIVNI REGIONALNI PROGRAM, 15.25 GLASBENA SKRINJICA -OTROŠKI GLASBENI FESTIVAL V VELENJU, 16.55 OBVESTILA. PONEDELJEK 24.6. 1996 9.00 VIDEO STRANI, 12.00 PESEM DOMAČA - PONOVITEV 5. DELA ODDAJE O NARODNO ZABAVNI GLASBI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 BINGO BONGO - ODDAJA ZA NAJ MLAJŠE,20.45 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT - GREGOR KITA PRED-STAVLIA ZASAVSKE ŠPORTNE DOGODKE, 21.10 OBVESTILA, 21.15 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN (p). TOREK 25.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI.20.00PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 20.45 NOCOJ Z VAMI, 22.00 OBVESTILA. SREDA 26.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p),16.00 VIDEO STRANI, 18.00 ODDAJE TELEVIZIJE IMPULZ KAMNIK -DOMŽALE,22.000BVESTILA Gledalcem in urednikom televizije RTV Kanal 10 Trbovlje se opravičujemo zaradi tiskarskega škrata, ki seje v prejšnji številki priplazil v spored. Hvala za razumevanje. 1 ČETRTEK 20.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.45 TV PRODAJA, 18.00 TOREK NA ETV (p). 20.00 KNJIŽNI MOUI, 20.15 OTROŠKA REPORTAŽA, VPIS V ZLATO KNJIGO,20.40EPP, 20.45 SPOT TEDNA.20.50POZOR SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN,21.20 NE ZAMUDITE, 21.25 TV PRODAJA; PETEK 21.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.45TV PRODAJA,18.00SREDA NA ETV (p), 20.00 IZBOR IZ PROGRAMA LTV SLOVENIJE: 20.00 OCENJEVANJE VIN NA VINSKEM SEJMU (SKY LINE -STUDIO SIGNAL LJUBLJANA), 20.30 EPP, 20.35 SPOT TEDNA, 20.40 NE ZAMUDITE, 20.45 TV PRODAJA: NEDEUA 23.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 8.45 TV PRODAJA, 9.00 KNJIŽNI MOUI (p) ,9.15 OTROŠKA REPORTAŽA, VPIS V ZLATO KNJIGO (p), 9.40 EPP (p), 9.45 SPOT TEDNA, 9.50 POZOR SNEMAMO (p), 10.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.20 KARMEN CESTNIK PRED ST A V-UA (p), 11.50 NE ZAMUDITE, 11.55 TV PRODAJA; PONEDELJEK 24.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1 S TART, 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUD1TE.20.50 SPOT TEDNA, 20.55 TV PROD AJA.21.00 ETV ZA VAS: IZBOR PAROV ZA OHCET V KANDRŠAH, POSNETEK PRIREDITVE, 22.00 NE ZAMUDITE, 22.40 NE ZAMUDITE, 22.45 TV PRODAJA; TOREK 25.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PRED-STAVUA: STANKA KOVAČIČ, 21.30 SPOT TEDNA, 21.35 NE ZAMUDITE,21.40 TV PRODAJA; SREDA 26.6. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40,20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 ODDAJA PRIJATELJ ;21.30 NE ZAMUDITE, 21.35 TV PRODAJA; ČETRTEK 13.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 14.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 15.6.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BILJEŽIV,12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB VEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 16.6.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO,9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN 6EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, mm: NEDEUSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDEUEK 17.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO D W IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.45 OBVESTILA, EPP,17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA ,19.00 NOČNI PROGRA M TOREK 1S.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIODVV IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 19.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM Preženimo tloltfčiis Trbovlje - MeUnska -ke,,a S Prijave Ujemajo ................ K,...n- SS;:A^;SS; iiiiiiiiiiiir* I/ F ?:/ /:::::::::-::x^:SS:^:: Zadnjič smo ob Abrahamu čestitali na Svei poveljujočemu Miroslavu Štrajharju. Slavljenec je ta konec tedna praznovanje ponovil, mi pa se k njemu vračamo zato, ker je ob tej priliki izdal tudi majhno knjižico. Izid knjige je med zasavskimi hribovji pač dogodek. In če se zanjo odloči še neka tovarna kuhinj... No, da misterijev ni več, je po stari navadi poskrbel Rdeči Revir. Redakcija jetrnic Papež ma vas (zelo) rad Eti Elektroelement Izlake GD Hrastnik GPG Hrastnik Lesna industrija Litija Mercator KGZ Litija Občina Litija Piramida Zagorje Predilnica Litija SGP Zasavje Trbovlje Termoelektrarna Trbovlje Šp@rt raport * Košarka I. Iskra-Litus je pripravila razprodaja igralcev. Uroš Ivanovič in Alojz Šiško bosta postala Rogaška mehurčka, pri Zagorju bo igral Marko Peršič, Gregor Peterlin bo Idrijčan, Miha Seti na odhaja v Helios. *Košarka II. Iz Zagorja se seli le Dagmar Dražovič, ki bo poslej Republikanec, ob že omenjenem Peršiču pa prihajata še Celjan Tomaž Grahovac in Ilirec Marko Macura, pogodbo pa podaljšuje tudi Jugoslovan Nebojša Galič. *Nogomet. Zagorjani so prav v zadnjem kolu izpolnili svoj letošnji ligaški cilj: prehiteli so Trboveljčane. Zanimivo je, da jih je ob tem nagradilo tudi vsaj eno trboveljsko podjetje. *Boks. Borut Turšič, po osnovnem znanju nogometaš trboveljskega Rudarja, je bil spretnejši od sodnika Mijatoviča. Potem, ko ga je ta hotel odpoditi z igrišča z rdečim kartonom, ga je Turšič spravil z igrišča z zlomljenim nosom. Zdaj bosta oba počivala. Turšič dve leti. *Rokoborba. Na nočni tekmi na Šuštarjevi je ekipa policistov gladko dobila boj z mešano ekipo Adama (Admir, Avdija, Diana, Mirsad, Arnir). Po tekmi so policisti člane nasprotne ekipe odpeljali kar s sabo. 50 meni naj ljubši h Tak je naslov antologije, ki jo jeizdala v nizki nakladi 600 izvodov tovarna Svea, kot urednik pa je podpisan Miroslav Štrajhar. Še ena zbirčica ljudskih popevk, bi rekel površen bralec in jo odložil do nadaljrtega. Vendar je knjižica več kot to. Od poševnookega Mao Ce Tunga sem se v majhnih rdečih knjižicah vedno nekaj skriva. In tudi tokrat je tako. Najprej tudi sam nisem našel ključa. Začne se s Če boš tl meni kaj hudga napravu, kar lahko pomeni karkoli. Potem prideta dve punčari: prvo Dekle je po vodo šla, drugo pa so povprašali Dekle, zakaj tak žalostno povešaš mi oči. Vmes in za njima j e še nekaj pivskih, da človek že pomisli, da sta format knjižice in barva platnic naključje, da gre le za mehko slovansko dušo, ki se po nekaj Štefanih vina rada razleze v pesmi o vinu, v ljubavne popevke. Vendar je začetek le prevara, nadaljevanje govori o dveh kij učnih vprašanjih in strateških poslovnih skrivnostih tovarne. Najprej se nam ob pravilnem branju razkrije prodajna akcija, ki je v Svei očitno že stekla: Fantje se zbirajo, ukaz pa je Oj, zdaj gremo. Prvi komercialist reče: Pojdem na Štajersko, njegova sodelavka poroča: Moj fantič je na Trolsko vandrau, mlajša sodelavca imata začrtano pot: eden gre V Šmihel, drugega boSiva pot vodila na Gorenjsko. V teh krajih torej v Svei računajo na povečano prodajo kuhinj. Vendar, ne lekuhinj. V tovarni že dlje časa skrivnostno namigujejo, da se bodo programsko širili. No, in v knjigi je moč najti odgovore tudi na doslej neodgovorjeno vprašanje, kaj vse bodo poleg kuhinj proizvajali v Svei. Najdlje so očitno s programom plovil, saj kar naravnost zatrujejo, da Zaplula je barčica moja. Poskusne plovbe so zagotovo opravili na kakšnem manjšem jezeru, da se stvari ne zvedo prehitro. V knjižici pa jim ni dalo, in so sčvekah, da sicer Počiva jezero v tihoti, ampak Po jezeru čolnič plava... Drug program bodo očitno vrtne ograje, saj sporočajo Vrtec ogradila bodem. In če sem malce prej trdil, daje sumljivo veliko jezerskih pesmi, je botaničnih še toliko več: Vsi so venci vejli (seveda, ko pa ni pravih, Sveinih ograj, bodo rekli marketingaiji), Pozimi pa rožice ne cveto (propagandisti bodo nadaljevali: Razen, seveda, če jih niste zaščitili s Sveinimi ograjami) pa Encijan in še kaj. Tretji program bodo sprehajalni kompleti, razglašajo zZakri vljeno palico v roki. Ob tem pa je še vrsta vandravskih (Sinoči sem na vasi bil) in planinskih (Pod rožnato planino) pesmic, ki naj pohodništvo promovirajo. Le še en podatek, druge boste v knjižici morda našli tudi sami. Po velikem naložbenem valu v letošnjem letu bo tako tudi prihodnje leto. Za začetek En hribček bom kupil potem pa zagotovo še kaj. Rdeči Revir c$Zed(JicijM/ čestita/ tiv fKPzd/uiAj&fa/ Pa gostimo še enega Abrahama v naši najbolj prijazni rubriki. Tokratne čestitke romajo k Vladu Kojniku, poglavarju državne izpostave v Zagorju. Samooklicanemu štromaiju in pleharju za njegovo zbirko šal podarjamo enega električarskega. Prašič stoji pred vtičnico in strmi vanjo: "Hudiča, prijatelj, kdo te je pa vzidal?" PC *:Nx*:;X*::x4*::X44t:Nx*x444k44*::X4*x4*::X*:-'::x-X;X*xNx-X;X'Xk-X'X:X*x:: .;.:jj.;.x.:!x.x,j:x<,:"x*xjj.x<.;‘x,x;::xs*x,x,j:x'x¥x,xjj,x,x*x-x,jjx,x*x,x-:jx,x,x .:.j|y.yXy.y|j.y.y:y.v.y.y.y.y.\j|y.y.'y.\y|j.:.y.\y.y.j.y.\:1y.y.;.j.;.y.\y.:.:£y.y.y.y.j.; ■ yx\\šLyxy:vXkv.v;\y;\Tyx<;;v:vXv;v;y:y:N:v.\yX\\XjX-x¥xiXj:'X'X-X'X-::X'X¥x-X;XiX>v' rsJ tlge siporex 1410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM »;;x<4&vx;x4y;kyx;j;xwxyxj;yx,‘:y:,x;:,x,x"i,x,:;;;:,x,:>x,:,x;j,i ':’:yyjjj<;yXy:y;ji,xyX,;,;,;,ijXvX';-;':,;jj,;,xv:,;y. .........."" ' ‘ ‘ 1 : “ "" •:;::x-:-x-:-:'Xy:-:-:x-:-:-Xy: Po zelo ugodnih cenah vam nudimo: ;i: i; 5 * :i: i----i----L...1.........^•^A%%J.w^v.vŽ:v.v^.wAv*::v.viŽv.v^A*^^.vXwA^.-A*w^^Av<|V.v «::»Xo5M*MSM«i:'M<;:,NMSx-X::*X'X!»:*|;M'M:?*M'JX«*ft<«;|<*»SX-:*X;X*X x':;::x*x!!*x'x:x'x'i!x«;::x'x!x*x*:;x*x¥x*x:|»»x!x*x::;x*xjx'x-:;j'x-x!x'x:::x-:* X*:Sx"X^X<-S*X^wSx*:;X"X-5>Xtf;:WX^>X:J‘X«ift'X':;:'X*x!x-X-:;X-X’x.» x;:;X*x::»X'X:X-x»::x-x;:;:'X"::X'X':;X«:::xxv;:'X'X:X"X;::X-x‘X':-:':::-x-x-X"X:::x-:' >x-x-:^:-:->:-:;X-:->:-:-xyX-x^::-x-::X-x-::x”:-:y>x¥x-X:X-:-:-::x-X;:;X-:-:Xx-:-::x-x y;yxy:-;y;,;:;,;,:,;vxy;:;y:y.''-- l^x^x<’X:x«ftx*x:x-X':;x-x¥x*x;X‘X': .;.;.;X;.;.;.v.;.;.;.;.Iv. >XjX»Xe! :x-x;|:x-: ,y.y&*X; x::w-:;X TJ1 KERAMIČNE PLOSCICE že od 750 sit SANITARNA KERAMIKA METRO, ital., 4 delna ... 36.000 sit SANITARNA KERAMIKA FLAMINKA, ital., 4 delna ... 33.000 sit WC KOTLIČEK Gorenje ... 5.400 sit WC KOTLIČEK Ciklon ... 3.800 sit TUŠ KABINA, ital. ... 15.500 sit TUŠ KAD 80/80, kovinsko emajlirana ...4.900 sit T v;xX':"ftv;xxyX'‘.\yxy;vX\y.v.vx Xv.v.;.y.vXv.v.:------------'--- BELA TEHNIKA - akcijska prodaja Pralni stroj Gorenje 915 XN ... 76.000 sit ir T 'X|X.x*:t:.x.x.x-x*:.X"Xf.x-:3x*X;X,X':tx-x-:;X'Xtx»X':;X"X*ix-X;X-x*:!x*x-:;X'X"X"X' T x$x»X4*x-:Ny'X-x*&x*X'X-xSx*x*X'X-x ;:;T x;:wi::xx::»J"1'11!::.....;!;......j:......g........ij:...............................................1 * 1'J1" ’ ’ .....j:' v:L%\w.x£x"XvX'X:x*H:X-x*x-X::-x*::x*::::x-xNx*:::-X":£x-x;:-x*&x-X:X*^ ......•!;...,v.v.;.:.:I»:<:yx>:,:*X*X::*xto:«::*:iX-X*x;:yx!xw:;y:'Xw*:;;y>X'X*;-j;x«t:Wxjj*x 7f LIMO VAM USODEN NAKUP ....... w.-:v.v*v.,x*:v.v.y.v.':v.v.y.,.v:*.v.v.:.v.v:v.,.,.y .vX\\v.y.\vtkv.\\y.\v:v.v.v. v. IN OSTALI GRADBENI MATERIAL PO ZELO UGODNIH CENAH: * hidro izolacija * NOVOTERM vseh vrst * STIROPOR od 1 do 7,5cm debeline * itd... jjX'X:Sx-X;j-X*XNx. ■--•:yXv::X'X;:yX •:tx-:'X;X‘XWx>: X'X,::j;X"X:x,x*:;Xv r™r™ '“!....'”T ;yx,X,:,x,;y;y;wX' >x*x:::x-x:|-x-x:x-x :j-:-X,XiX,:,j;XW-""-"-' ‘ ' ,:||;X,X,X*X,j x*x&*x:x*x ,:s,i^exx,j::,K':,:**1f;» - * v > - ~ ~ - .y — x - -* - • ■ ’X;;j;*.,X,:,:'.';y:';'X'v:->.j.'.v;-X'X\-;j:>X\'X'>.-;jX-:'X'XiXjjjX,x-X-x,;yx-xU:-:-:v:,x,X>x-:;;y:,x ........,:i;........v.:.y::.x*::X'xfox.:;X'X.:kx*:;x-xNx^:x.x;&x.::X'X.::x**::x«:^^ TRGOVINA Sl(30rex ZAGORJE Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7°° do 1 900, ob sobotah 700 do 13“ ■ itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev \ - topli podi širine 2, 3 in 4m JU POL 25 kg \ - karnise vseh vrst 2.690,00 ^ - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu TOPU PODI oa \ - barve akril, jupci barve za les in kovino 540,00 SIT/m2 / - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI lOSONi ud ......... / - polaganje, brušenje in lakiranje parketa.plute in j 885,00 SIT/m2/ ostalih lesenih podov 1 .. - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga - posteljnina RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLJCARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399 II! mmmmm \ ii m II II II 1 1 i| 1 m ssi II ■ 1 II m JO Celje - skladišče Banka Zasavja Trbovlje 5000003469,23 COBISS o LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje obvešča, da bodo njene enote v juliju in avgustu za občane poslovale takole: ekspozitura Trbovlje od 08 agencija Sallaumines od 08 agencija Komunala od 08 devizni odsek Opekarnat od 08 ekspozitura Zagorje od 08 agencija Kisovec od 13 agencija Izlake od 08 ekspozitura Hrastnik od 08 agencija Dol od 08 Vse enote v soboto od 07 LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi I 1 ! I! I 1 | I i ■ I NAROČILNICA „ ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250. 64 166; fax: 0601/84 494 Naročam časopis ZASAVC I Ime in priimek . ....... . ........ . . | . " ■: . Datum rojstva ....... .............. ......... | kraj . ..... pustna st..... ulica ... ...... . telefon . I jjl JEZNI »BOVČANI ...... . . . . . . datumi: ............ Podpis...... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) J