leto III. LJUBLJANA, 29. AVGUSTA 1925. STEV. 33. KVhTTgr.; ^aročminaza- ..¥ voo četotutno din i. CELOLETNO-0lM;6O/i A POŠT. (EK. RAŠ. 13.188 D 4 4 K VKEDNliTVO IN VARAVA* VV^ITELISKITISKMNS/ •R06<0PS$i-SE'NE*VR4-vC&JO/ANONIMNI DO-. 'PlSl'$E«NE'PQIOBČV-k 1ElO/PO}TNlHA- PLAr VCANA V- GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Manjšinske šolo. ; še nekaj dni in zopet se bodo napolnile raznovrstne šole s tisoči ukaželjne mladine. To je naš up, naša nada, naša bod^ncwt. Tej mladini moramo posvečati posebno pažnjo. kajti njena srca so mehka, za vse občutljiva in z lahkoto si utre v nje po>t vse dobro, pa tudi vse zlo. Treba odgojiti ta naraščaj v pravem nacionalnem duhu. da bo vreden dedščine padlih ustvarite-ljev naše države in da bo nekdaj bolje z njo upravljal, kakor danes upravlla pokvarjena in sebična sedanjost, ki brez vsakih idealov izkorišča s srčno krvjo pridobljene 'dobrine. V prvi vrsti pa mora biti naša skrb. da se nam v naši nacionalni državi ne zmanjša nacionalna posest. ki jo lahko ogrožajo trije faktorji. Pri tem mislimo na tujerodno doseljevanje, tujerodno propagando iz onstran naših meja in pa na manjšinske šole. Ena glavnih nalog iprjune je, da brezobzirno ta z vso bojevitostjo nastopa proti tem trem nevarnostim. Pri tem povdariamo, da znamo dobro razlikovati med ponosom zavednega nacionalizma in pa med nacionalno nestrpnostjo. Niti pedi zemlje, niti enega srca ne smemo pustiti več tujerodcu. To pa, kar imamo, moramo vzgojiti tako, da se bo s ponosom zavedalo svoje nacionalne bitnosti in jo znalo braniti tudi s svojo srčno krvjo. O manjšinskih šalah se je že mnogo in obširno pisalo, toda vse to ni bilo v stanu odstraniti zlo, ki Se bode vedno bolj širilo posebno na naših severnih mejah, aiko ga z vso silo ne omejimo. Ni danes naš namen ponavljati krivice, ki se gode našim bratom v neosvobojeni zemlji, ker bi to pri naši današnji, vsakomur uslužni zunanji politiki itak nič ne koristilo, hočemo samo jasno dokazati, da uživajo pri nas Nemci dobrote manjšin, ki jim niti po mirovni pogodbi, niti po nacionalni vzdržnosti nikakor ne gredo. Pri tem povdarjamo. da ne odrekamo nobeni nacionalni manjšini pravic, ki jih odločno zahtevamo za naše neosvobojene brate. Zahtevamo pa, da se glede manjšinskih šol točno izvajajo predpisi mirovnih pogodb, V prvi vrsti pa, da se pri določitvi števila otrok, ki je merodajno za .vzdržavanje razreda, upošteva samo one otroke, ki so z vso gotovostjo otroci naših državljanov, nemške narodnosti. Nikakor ne gre, da se z doseljenci to število umetno ustvarja. — Naravnost zločinsko pa ie, da to število večkrat vzdržujejo otroci slovanskih staršev. Tukaj so narodu odgovorni v prvi vrsti šolski upravitelji. Tozadevno je že leta 1921. izdal višji šolski svet sledeče navodilo; 0. N. br. 32.580 z dne 18. 6. 1925. Otvarjanje paralelnih razredov za učence drugih narodnosti. ^ Da se izvede stav. 4. čl. 16. Ustava Kraljevina S. H. S., a da se i učeniclma druge rase i jezika daje mogučnost osnovne nastave na hovom maternleift jeziku. odlučujem: .ir* Statistika nemške gimnazije za teto 1924./25. dok Zakon o Osnovnim školama ne proplše drukčije: 1. U svitna javnim osn. školama nastavni jezik je državni jezik’. 2. Kad Ima za kojl razred više od 30 učenika druge rase, otvaraju se za njih paralelni razredi, u ko-iima se u prve četiri školske godi-ne naštava provodi na njihov maternem jeziku sem nastave nacionalnim predmetima. 3. Ako ima za jedan razred ma-nje Od 30, a u celoj školi više od 30 učenika tudje rase, onda se mo« gu dva ili više razreda kombinovati tako, da u odelenju ne sme biti više od 50 učenika. U slučaju da nema gornjih uslova onda se paralelni razredi ukidaju. 4. Ova Uredba važi od pocetka školske godine 1925.^26. Ministar Prosvete: Priblčevič s- r. Ta naredba nam je v toliko pomanjkljiva. ker pri določilu števila otrok, ki ie podlaga za osnovanje manjšinskega razreda, ne povdarja državljansko pripadnost teh otrok tuje rase (narodnosti). Tako se lahko zgodi, da se bo morala v popolnoma slovanskem kraju odpreti nemška šola, ako se priseli odgovarjajoče število otrok. Na ta način bi lahko n. pr. Nemci ustvarjali neovirano z državno pomočjo umetne manjšinske otoke. To se bode tem lažje vršilo, ker bo bodoča industrializacija države pospeševala dotok tujcev. Manjšinske šole naj bodo za naše državljane tuje narodnosti, ki se morajo zavedati, da tvorijo v tej državi le manjšino, njih deca pa se mora vzgajati v bodoče lojalne državljane, ki bodo znaiii tudi braniti svojo grudo pred napadi nasilnega imperialista. O manjšinskih šolah bomo vodili točne račune, posebno pa bomo brezobzirno odkrili vsakega Slovana. ki bi pošiljal svojo deco v te šole. Pazili pa bomo tudi, kak duh vlada v teh šolah, ker nikakor ne. trpimo, da bi se na stroške naše države redili gadi na naših prsih. Pozivamo vse organizacije — vse Orjunaše kakor tudi vse tiste, ki iim je nacionalna stvar na srcu. da nam tozadevno pomagajo. Rekli smo že, da tujerodcem ne odrekamo pravic do manjšinskih šol, da pa odločno odklanjamo vse popustljivosti, ki jih uživajo tujerodni državljani na šolskem Polju, če niso po mirovnih pogodbah predvidene. V prvi vrsti pridejo tu v poštev srednje šole. ki nikakor niso v mirovnih pogodbah omenjene. Pa tudi tukaj bo marsikdo PO-vdarjal nacionalno strpljivost. Toda kar se vrši tozadevno v naši državi, to je naravnost podpiranje tujerodnega življa na račun države, je sramotno popuščanje napram nacionalnemu nasprotniku, ki je v svoji lastni državi brezobziren In do skrajnosti nestrpen do naše nacije. V jasen dokaz temu navajamo nemško gimnazijo v Ljubljani in upamo, da naša odkritja ne bodo brez uspeha tembolj, ker smo v to naše delo vložili obilo truda, da smo ga temeliito proučili ln Še pravoi-časno dokončali. Sledeča tabela nam podaje točno sliko tega zavoda. ■ ■: Razred štev. otrok l 1 © -O Nemci 1 O o 53 Srbi Rusi | s Neopra- vičeni I. 16 7 9 9 1? 1 1? 1 B 7 1? II. 18 6 7 8 4? 1 8? 1 1 8? III. 9 5 4 5 1 1? 1 1 2 VI. T5 5 10 4? 6 5 1? 5 1? Ukupnc 53 28 80 28 10? 7' 5? 1 7 1 15 5? O ©. L A J S A N A PLAČILA ZA B L E K K * DAJE ■ RNATOVIC O Štev. 7795. Sprejemanje šolske mladine v nemške šole. v ■ , Okrajnim (mestnim) šolskim svetom! Po sklepu deželne vlade za Slovenijo z dne 9. junija 1921 in tozadevnem razpisu poverjeništva z dne 19. junija 1921. št. 3319, se naroča, naj da okrajni oziroma mestni šol-5^ svet ravnateljstvom dotičtrh Hi xn$kih šol ter vodstvom ljud-S?1, navodilo, tung«), pisati o nacionalni nestrpnosti. Temu pa mora biti že enkrat konec. Proč z nemško srednjo šolo iz Ljubljane! Dovolj nam je popustljivosti, ki povzroča še celo nesramne napade z nemške strani. Pozivamo merodajne faktorje, da ta zavod takoj ukinejo, sicer bomo ml Nemcem Dokazati, kal smo se od njih naučili. Zla obetanja. Najti je težko v svetovni zgo^-dovini primera za tako zagrizeno in do skrajnosti izvedeno brezumno opozicijo napram državi, kakor jo je vršila bivša H. R. S. S. s svojim čudežnim voditeljem. V svoji besni mržnji napram vsemu kar je jugo-slovenskega. je ta stranka zavajal-čev naroda in organiziranih uničevalcev Jugoslavije posegala po vseh sredstvih od najprimitivnejše demagogije, pa prav do v največje potankosti izdelanih načrtih za uipor proti obstoječemu redu in obliki države. To gibanje je zavzelo take meje, da je smatral potrebnim pod-vzeti napram njemu odločne korake celo sam naš sivi premijer, ki se mu sicer nikdar preveč ne mudi. Odločne odredbe in države vredni nastop so dosegle popoien uspeh. Akcija, ki je imela nalogo zrušiti to. kar je bilo zgrajeno z hetakombami žrtev našega naroda, se je razblinila v nič in jasno pokazala vsem, ki niso bili slepi, ceno in moč tega raizrovalnega gibanja. Ljudje, ki so še pred kratkim prisegali na nezmotljivost rdeče Moskve in prepovedovali boljševizem, so postali čez noč monarhisti. Nekateri med njimi celo visoki državni funkcionarji. Vse pa za ceno dobrih položajev in osvoboditev moža. ki bo še prav gotovo povzročil vsem svojim sedanjim zaveznikom grenke ure. Razglabljanje o posledicah skokov iz ekstrema v ekstrem smo že zdavnaj prepustili onim, ki mislijo reševati naš problem s šarlatanstvi in sporazumi plehke vsebine. Politično avijatiko radevolje prepuščamo onim. ki imajo zanjo talent. Saj se danes v Sloveniji takih mož že tudi ne manjka, kakor je pokazal zadnji tabor Zveze delovnega ljudstva v Krškem. Tem možem, ki se še niso toliko prezračili, da bi ne dišali po zagrebških arestih. v katere jih je vrgel sedanji njih pobratim v vladi, pa je vzrastel pogum že v toliko, da se v svoji naduti napihnjenosti zadirkujejo v Orjuno in ji groze z razpustom. S smehom smo kvitirali te napovedi »naročite strani« in s pomilovanjem sprejemamo danes napovedi Radičevih molojcev, ki mislijo zastaviti pot Orjuni in jo spraviti v forme dopustnega delovanja. Pri tej njihovi nameri jim pomagajo tudi enakovredni bratci iz radikalne stranke. V svoji daiekovidnosti se ti prav dobro zavedajo, da bo prej ali slei tirjala baš Orjutia od njih računa za nemarno hiševanje. Nameravajoči to preprečiti skušajo udušiti orjunaški pokret in ga napraviti neškodljivim. Kot verni učenci lokavega in vlade željnega starca pa se ti možje Galiiejci poslužujejo drugih manir, kakor njih zvesti mirotvorni privrženci monarhije' angleškega tipa. Spoznavajoči dobro moč Orju-ne in njen veliki pomen, skušajo zabrisati njeno misijo na ta način, da predstavljajo Orjuno kot povojni pojav in željo gotovih političnih struj pujugoviti Šumadijo. Eden po postavi najmanjši, po svojih slabih delili pa največji apostol te bratovščine »starčeve brade« je imel celo dovoli drsko čelo, da je vprašal, kje so bili sedanji^ »Jugoviča teda!, ko je srbska zemUa klonila pod bremenom vojne in plavala v krvi svojih otrok.« Hoteli smo molče preko te insu-nuacije, ki iasno priča, da je bil mali gospod tedaj, ko je »plavala Srbija v svoji krvi«, daleč od nje in da je v tistih časih tudi najbrže prodajal' srbstvo po svetu, kakor pozneje doma pravico za dober denar. Smatramo pa potrebnim, da enkrat načnemo tudi to vprašadje. Sleherni in še tako partizanski motrilec borbe za naše osvobojenje mora priznati, da niso niti zdaleka' nosili bremena te vojne oni gospodje, ki danes krmarijo našo državo. Ujedinjenja in vse borbe zani ni izvedla politična avijatika g. Stipice Radiča, ali starčevska modrost, sivolasega premijerja, ali celo ona silna in nešteta plejada moralnih propalic, ki je na račun srbskega trpljenja in junaštva nemoteno ve-rižila po Marsseillu in se zabavaia z emigrantsko podporo v Rotondl in Montmartru. Izvedia Da sta ga srbsk} seljak in iugoslovcnskf do-brovoljec, ko sta molče umirala v Albaniji in prezirajoč smrt zmagala na Solunski fronti. Padali so pri tem nešteti. Številke so rastle v tisoče, stotisoče najboljših našega naroda, ki so izdihnili molče svoje velike duše s karab iiko v roki. Ostalo jih je navzlic temu še nekaj, ki so danes kakor tedaj šc vedno tisti stari idealni borci pripravljeni zopet na vse. Nahajajo pa se v vrstah Orjuno z namenom, da dokončalo pod njenim vodstvom to, kar so pričeli in skero izvršbi v. družbi svojih preminulih drugov. Gospod Laziča to dobro ve in od todi tudi poleg vsega drugega njegov srd na Orjuno. Možlčck se narmreč močno boji. da se bo ta or-gan'zacun pretvorila ob svojem času v falango doslej poniževanih hlapcev Jernejev v fronto zmago- valcev, zavedajočih se dobro cene svojega delal Zato in še radi prej navedenih vzrokov ie treba razrušiti Orjuno. in to ali zlepa ali zgrda. Sredstva posvečujejo namen. Toda ne malo se varajo gospodje vlastodržci. ki mislijo razganjati Orjuno s kumdaki žandarmov ali pa z zvijačami prekanjenih političnih sleparjev. Vsi tovrstni napori so zaman! Čakati bodo morali še dolgo časa prej. ko bo kleknil pred njihovimi puhlimi maliki le en sam naših pravih in zvestih, ki nosijo na svojem srcu — znak ponosa in časti! Orjuna fe in bo ostala! Potem pa če bo že imela imprimatur državnega pravdništva ali ne! Kajti Orjuna ic danes postala že volja in Ideja stotisočev. Pred to Idejo ie klonila celo vesoljna Avstrija in ki je niso mogli uničiti vsi napori njenih kr-voslednih in avditorskih psov. Te ideje danes ni moči razpustiti, kaj šele zadušiti. In kal to šele tedai, ako misli to Izvesti družba zdegene-riranih in pod okrilje kazenskega zakonika spadajočih kriminalnih tipov. Nettuno. Zanimiv doprinos k zgodovini zloglasnih nettunskih konvencij, ki groze postati prava katastrofa za nad-ailjni gospodarski razvoj Jugoslavije, prinaša zagrebški »Jugoslo-venski Lioyd« z dne 18. t. m. Med drugim posnemamo iz tega vrlo zanimivega članka tudi sledeči odstavek : »I3o zadnjega časa se ie v Trstu. kakor tudi do celi ostali Italiji neprestano računalo na spor med Hrvati in Srbi. Skrajno nacionalistični elementi, med njimi tudi gosp. Tederzoni. ki je danes član italijanske vlade, pa so računali celo na zlom naše države. Za časa pregovorov med Zagrebom in Beogradom so italijanski listi dosledno podčrtavali vsa nasprotstva in te-žaive, ki jih je bilo potreba premostiti Ko ie bil sporazum med Beogradom in Zagrebom definitiven, jc zavladalo v Italiji veliko vznemirjenje. Določen ie bil baš tedai natančni datum podpisa in celo že tudi fašistovska milica, kot častna straža. Manjkalo seveda tudi ni sijajne zakuske, ko je prišla čisto nenadoma vest o demisiji vlade. To iznenadenje ie bilo toliko, da niso mogli nekateri listi izpustiti obš’rnih vesti o ceremoniii izvršenega podpisa (ki se v resnici ni izvršilo!) Pomoto so popravili šele v drugi ali tretji .številki, v kateri so navajali, da so podpisovanje ni izvršilo zbog tega. ker niso bila polnomočja jugoslovenskih delegatov še v redu.« V istem času se je tudi od gotove strani zahtevalo, da odobri podpis konvencij tudi nova vlada. Da li je nova vlada izdala to odo-brenje sc še ne ve! Sigurno je, da so bile nettunske konvencije podpisane dne 20. julija zjutrai Ln da je položila nova vlada svojo zakletev v Beogradu dne 18. julija 1925. Treba bo ugotoviti, kaj se je delalo v Beogradu v času med 17. in 20. julijem in če ie nova vlada v resuici pristala na podpis konvencij, ki Je bil 18. julija Izstavljen!« Na ta poziv uglednega zagrebškega gospodarskega lista molči vlada, kakor tudi iskreni prijatelj Mussolinija in njegovih črnosrajčnikov gospod minister zunanjih zadev. Povedati vedo več o tem v svoji romanski zgovornosti italijanski listi, ki so o nettunskih konvencijah navzlic »miga z gotove strani«, že toliko izblebetali, da si zamoremo ustvariti jasno sliko o škodljivih posledicah teli pogodb. Pravijo, da je ta mig povzročil sam g. zunanji minister. Delo mu ie jako neugodno pri njegovih težkih ministrskih skrbeh. tolažiti z zabavnimi nastopi aia dr. Krajač vzbunjeno jugosloven-sko javnost, ki je navzlic svoji omrtvičenosti vendar še občutila, da se vrši na narodnem telesu uso-dcpolni eksperiment. Dovoli pomembni so tudi glaso- vi Rečanov in Zadrčanov, ki danes pojo cele himne v počast on. Mussolinija. Priznati se mu mora. da je teh himen tudi vreden, ker je s svojo spretno taktiko zagarantiral občana mestoma ne samo življenje, temveč tudi napredek. Poznamo dobro našo vlado in parlament, tako da smatramo spričo tega skoro za brezpomembno, se obračati na njun naslov, da bi popravila škodo, ki je bila povzročena v Nettunu. Opozarjamo pa našo iavnost. posebno gospodarsko, da v tem hipu. ko se kroii za naše narodno gospodarstvo železni kalup. ki grozi zadušiti ves njegov nadaljnji razvoj, dvigne svoj glas in zastavi vse svoje sile, da se namere gospoda Mussolinija ne uresničijo. Kajti praktično izvajanje nettun-kih pogodb pomeni nič mani. kakor smrt samostojnega jugoslovenskega narodnega gospodarstva. Vlado odločno pozivamo, da si poleg »dnevnih izkustev« našega premijerja omisli še tudi kako bolj gibljivo institucijo, ki ji bo v pomoč mri njeni zunanji politiki. Kajti sistem tajnosti, ki vlada Dri nas doslej v tej panogi, postaja že naravnost despotioen in prav malo spominja na ustavno državo. Državljani imajo pravico in voljo zvedeti, LISTEK. 1 JANEZ TRPIN: f Janez Nagode. Orjuna žaluje. S tolikimi napori zbrani in prekaljeni .najboljši njeni " delavci odmirajo in se pogrezajo v neizprosni molk Smrti. Kakor orači sredi širnega polja — ene same velike ledine — omahujejo v najlep-šem zaletu svojih silnih moči in prepuščajo zapljuženo polje nam, ki smo sami v svojih bridkostih in težavah tako šibki. France. Žarko, Stanko. Kavčič, Ziherl in sedaj še Janez Nagode. 'Poletna nevihta ie divjala nad našo vasjo; veter ie pripogibal drevesa; blisk za bliskom razsvetljeval temino in grom stresal ozračje. Nebo in zemlja sta bojevala gigantski boj. narava je tožno ječala. V tej strašni noči si Ti dobojeval poslednji dušni boj. spoznal ničnost upov in želj, dela. naporov in dejanj. Tvoja velika 'ln globoka duša, ki ie bila ustvarjena le za ljubezen in dobroto, le postala trudna in žalostna. Sredi divjanja pr.irodnih s'*!, si odšel in. nas zapustil. Toda Janez! kakor sl mogel pozabiti na svoje četnike, na Orjuno in na njeno neizpolnjeno misijo. Saj še ječe v tisočerih mukah bratje tam preko, saj se še dedni sovražnik sprehaja po svetu Tvojega rodnega očeta, seka naše nai-lepše gozdove in se pripravlja v bližini Tvojega doma postaviti obmejne kamene. Ce se spomnimo, da bomo brez Tebe podrli nekoč te kamne, brez Tebe vriskali čez Hrušico in nesli svobodo bratom, nam postane mračno v duši in vprašujemo se: Zakal nam kruta usoda jemlje naše najboljše borce, zakaj življenje razočara zlate, idealne duše? Kako Te bomo pogrešali; pre-nenadno in pregloboko nas je zadel Tvoj odhod. Čeprav ubog delavec, ki si si z rokami in v potu svojega obraza služil kruh, si nam bil zgled. Nikoli nisi pomišljal trenutek, če je Ideja od Tebe zahtevala gmotne žrtve, niti. če ie bilo treba zastaviti življenje. Vedno si W1 pripravljen. kadar je zvala Orjuna. Toda Življenje Ti je prizadejalo M&i&e rattf. da lih Tvoja globoke kako in na kakšen način zastopajo naši diplomati napram zunanjemu svetu jugoslovenske interese. Pravijo, da smo balkanski narod. Vendar mislimo, da smo že dovedj politično naobraženl. da zamoremo čuti iz ust očetov domovine, še tudi kaj drugega, kakor ničvredne volilne govore in brezvsebinske demantije. Časi, ko je vodil vso politiko maie Srbiie kak PašIČ. so minuli. Naša javnost in časopisje morata pričeti posvečati vse večjo pažnjo kakor doslej zunanji politiki. Ustvarjal« Je treba tisto »javno mnenje«, ki je v toliko oporo za-padni diplomaciji in z njegovim na- stopom pred svetovnim forumom. Dokazati je treba svetu, da so minuli časi. ko smo se dali deliti in sodi« kakor brezpravni kolonijalni narodi in da hočemo odslej odločilno vplivati na smer zunanje politike sami. brez tujih in često prav nam naravnost sovražnih jerobov. Položi« osnovo za tako vzajemno delo Javnosti in njenega glasnika časnikov, pa je baš pri naših diplomatih. ki bi že vendar lahko pokazali, da so se že iz vseh dosedanjih bridkih izkušenj naučili tudi kaj v dobro države, katero so zastopali doslej še vedno več ali manj nesrečno. ..1 ; Shod Orjune v Žužemberku. Pretekla nedelja nam je pokazala v Žužemberku sad trdega in neumornega dela naših dolenjskih mestnih organizacij. Kljub temu, da so se vršile istočasno z napovedanim orjimaškhn shodom občinske volitve na Dvoru iu gasilska slavnost na Muljavi, vsled česar je bilo zadržanih veliko Število naših članov. kljub skrajno neugodnemu vremenu, je Izpadla prireditev naše agilne mestne Orjune Žužemberk sijajno. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so pričeli prihajati bratje sosednih organizacij v krojih, izmed katerih sta se posebno odlikovale s častno zastopanim članstvom v krojili Orjuna Mirna in Gradac. Poveljstvo iiad četniki jc prevzel brat četniški komandant Nifergal. Z velikim zanimanjem je sledil narod eksaktnemu nastopu Orjunašev. Točno ob 11. uri je prispel iz Ljubljane delegat Oblastnega odbora. Shod, ki se je vršil na trgu, je otvoril brat Pehani. Po -pozdravnem uvodu ie podal besedo br. delegatu, ki je v svojem govoru očrtal dosedanji pohod Orjune. delo, ki ga Je vršila in izvršila ter naloge njene bodočnosti. Tekom izvajanj br. delegata se ie dogodii zanimiv »incident«. Ko je pričelo uvidevati par navzočih klerikalnih agitatorjev, ki so vršili že tekom celega tedna protiagitacijo, a na shodu niso imeli poguma oporekati pred narodom, da postajajo besede br. govornika nevarne tudi nekaterim njihovim navzočim pristašem, so jih pričeli skrivoma odganjati. Njihovemu pozivu se ie v resnici odzvalo okoli 30 fantov in deklet, toda mnogo izmed teh se je vrnilo po drugi poti nazaj, kar je dalo povod nekaterim posrečenim dovtipom na račun klerikalcev. Po vsestransko uspelem shodu, katerega se je udeležilo preko 200 ljudi, se je vršil obhod uniformiranih četnikov po mestu. Iz oken, okrašenih z jugoslovenskimi trobojnicami, so obsipali Žužember-Čani povorko ter vzklikali Orjuni. Popoldne ob 2. uri se je vršila pod predsedstvom br. Prosenca konferenca funkcionarjev dolenjskih mestnih Orjun pri br. Polaj- Zahtevajte vedno 99 GAZELA“ milo! razboljena duša ni mogla prenesti, da si noiskal mir in pozabljenie. Nam. ki plakatno od boli za Teboj in Tvojim mladim, toliko obetajočim življenjem je Tvoja poslednja neizrečena želja sveta. Počivaj mirno in sladko v orfi zemlji, ki si jo tako ljubili Samo takrat, ko bodo trombe klicale Orjuno in četnik« na pohod čez Hrušico, na osvoboditev Postojne. .Vipave ln Idrije, takrat Janez. Te pridemo budit in prosit blagoslova. Do tedaj pa mimo spi! V, soboto, dne 22. f. m. ga le sremljala zadnjč na njegovi bridkosti prepolni poslednji poti Orjuna do kraja, odkoder ni več vrnitve. Nosili so Ka njegovi najzvestejši. Spremljal ga je številni narod, ki je vzljubil globoki pogled pokojnega Janeza ln njegovo moško, dobrohotnosti prepolno besedo. Otožno ie odmeval turobni zvok pesmi poslavljajočih se drugov pred njegovo hišo in se mešal z otožnimi glasovi vetra, ki je prihajal preko provizornih meja, kamor Je Janeza pot tolikokrat namenila. Ob zevajoči gomili se Jo poslovil od svojega najboljšega pred-, sednika in delavca imenom Orjune Logatec njen tajnik Tavzes in očrtal v žalosti polnih besedah vso tragiko izgube, ki ie zadela Orjuno Logatec. Za njim se ie poslovil od pokojnega brata imenom Oblastnega odbora br. D. Verbič. Kot prijateij pokojnega je iz-pregovoril par zelo umestnih besedi o zadržanju gotovih cerkvenih funkcionarjev pri pogrebu brat Ivo BerŠčak. V. MAROLI: Akcijona br. Janezu. Brat Janez! Hotel sem se posloviti ob Tvojem prerano odprtem grobu v Imenu Tvoje akcijone. toda iz mojih ust nisem mogel spraviti besede. Janez! Zakaj si nas zapustil?? Ali nisi vedel kako si nam bil priljubljen in koliko potreben? Zakaj sl nam zadal tako težak udarec?, Ah! da si Tl mogel videti kako strta; objokana ln žalostna je stala Tvoja celokupna akcijona ob Tvojem gro.- NAJUGODNEJŠI NAKUP ©SU1ICI VAM KSjaj JOS. ROJENA LJUBLJANA. narju. na kateri se je razpravljalo o nadaljnem organizatoričnem iu pro-pagandnm delu na Dolenjskem, ld zahteva vsled velikega porasta članstva reorganizacije. Na tem sestanku je prišlo v tem oziru do važnih zaključkov. Pričetek veselice z igro, napovedana za 3. uro. še je vsled silnega naliva zakasnil. Prireditev pa je istotako uspela popolnoma. Nedelja, 23. t. m. je pokazala, da je tudi v Krški dolini strt odpor naših nasprotnikov, ki so nam sku-šali na vsak način preprečiti dohod med narod. Pokazala je. da ni več daleč čas, ko bo vsaka vas v tej dolini imela samostojno mestno Orjuno oziroma poverjeništvo. fc—■ — ii i i«t ——— tm m — «mmmmm Hrvatska eskoraptna —• Maribor. Hrvatskl eskomptni banki. gosp. Hermanu in njegovm v album. Svoječasno smo opozorili Hrvat* sko eskomptno banko, naj iz narodnostnega in gospodarskega stališča nikakor ne nastavi za ravna* telja svoie podružnice v Mariboru g. M, Hermana. Na ta naš opomin se ie postavila Hrvatska' eskoinpt-na banka na stališče, da lahko nastavi za svoie uradnike kogar in kakor hoče. Popolnoma prav! Pu* stili smo ji to zabavo, da je g. M. Hermana po Svoji volji in prepričanju nastavila in z zadovoljstvom moremo sedai beležiti, da ie uvidela. da je vendarle imela Orjuna prav. ko ji ie to odsvetovala. Imcia Je s tem drugo zabavo, da ga ie po svoji uvidevnosti in prepričanju zopet odstavila. To blamažo bi sl bila Hrvatska eskompina banka v. Zagrebu lahko prihranila! Orjuna ni nikdar nastopila proti kaki osebi, ako ni bila preie prepričana, da je njeno stalšče povsem pravilno, da zastopa pri tem nacionalne in ščiti gospodarske interese. Ako bi Hrvatska eskomptna banka prišla in vprašala za pojasnila, bi jo Orjuna radevoije na to opozorila, ker pa tega ni storila in sedai dobro ve, zakaj je Orjuna nastopila proti g. M. Hermanu, kar širši javnosti ni znano, hočemo v naslednjem podati pravo sliko. Še pred nekaj leti uradnik pri bivši Mariborski eskomptni banki* se je povzdignil g. Herman ob najboljši konjunkturi, ki je cvetela pred nekaj leti v Jugoslaviji, kjer so banke rastle kot gobe po dežju, in je postal ravnatelj »Centralne banke«, kjer je bil zastopan ves nemški kapital pokojne Dcpozlten-banke na Dunaju in je v tej svoji fuukciji. v kolikor ie pač mogel, koristil Nemcem, ki so imeli v njem svojega zaščitnika, (škodoval pa, kjer je le mogel Slovencem), četudi jim ie metal tu in tam drobtinice iz ------_________... riifl-uBTiri-™-"! bu. — Ne. Janez, akcijona ni navajena plakati na grobu svojih padlih bratov, ona prezira smrt in se ii smeje. Akcijona dobro ve. da spa-vajo vsi neštevilni junaki, katero objema materina zemlja, večni sen mirno, zavedajoč se. da so položili življenje na oltar — tako ljubljene svoje domovine — kakor ljubiti je zna edino Orjuna. Toda Janez, Tebi ni bilo dano. da bi žrtvoval Tvoje krepko mlado življenje tako. kakor je to bil Tvoj vzvišeni ideal. Tebe ni zadela sovražna kroglja v junaška prsa. Tebi je strupena kača odprla prerani grob. Spominjam se brat Janez, kolikokrat si Ti meni ponavljal besede brata Berislava. ki si jih slšal lan‘ sko leto v Ljubljani in katere so se vklesale v Tvoje skromno, toda junaško srce: »Tko če ugasniti žar sunca? Tko če ustaviti polet Sokola? Spominjam se, kako si na ta dva vprašanja dostavil: »Kdo bo ustavil sunek moje akcijone?« I*J izgovarjajoč te besede. Jvoia misel je letela tja čez provizorne meje. do Tvojih neodrešenlh bratov rja do Soče. i.n si se v Tvoje globoko čutečo domovinsko ljubezen videl Stev. 86. »O H J U N A « Stran 3. dobro obložene mize. 8 tem je našo javnost slepil in marsikdo mu je prav pošteno nasedel. Kot ravnatelj se ie znal tudi pošteno na1sIon^1aJ!ll tresor Narodne banke in le svojo okolico s pri njej dobljenim denarjem, pri čemur somužalibog Domaeali tudi naši budje, kar danes Rotovo bridko obžalujejo. Vsak pameten človek je moral pač uvideti, da si Narodna banka pač ne bo pustila dopasti kaj takega od ir. ravnatelja, ki je ustanavljal razna podjetja, brfliral v svoji družbi in podpiral Nemce kjerkoli le gel in znal; in je pri bivši Centralni banki ki ie skupaj s svojim ravnateljem zginila iz mariborskega po-zorišča, zahtevala, da se tega gospoda kot tacega odstrani. Vsak pameten človek bi se na njegovem mestu ne potegoval več za mesto bančnega ravnatelja v Mariboru, on oa naspi otno podprt od Nemcev, ki so ga imeli za najboljšega finančnika, ie znal pridobiti Hrvatsko eskomptno banko, da ga je postavila in odstavila kot •avnatelja v Mariboru. Mislimo, da lam ne bo več napoti v naših stremljenjih, ki gredo za tem, da očistimo ozračje v našem jugosio- venskem Mariboru. Jasen dokaz, kako nasedajo takim gospodom tudi naši ljudje, ie bil članek v dnevniku »Jutro«, kjer se ie dvigal £• bivši bančni ravnatelj v deveta nebesa samo zato, ker je odrinil v svojo lastno zabavo par tisočakov s tem. da je najel v gledališču lastno ložo in podpiral tu in tam nasa narodna društva, ki niso vedela, da so to le judeževi groši To je kratek obris celega njegovega delovanja, ki se zrcali v tem, da vsa njegova ustanovljena podjetja sedaj drugo za drugim propadajo, sam pa jo je odkuril tja, odkoder se, ako ie pameten, pač ne vrne več. Ce bi ga pa veter le zopet prinesel nazaj, tedai pa vsaj upamo da v njegovi družbi ne bomo videli več Slovencai, še manj pa, da bi hodili k njemu na pojedine in se ujeli v njegove zanjke, katere je imel popreie dobro razpredene v slovenski družbi po celem Mariboru. Apostrofiramo Hrv. eks. banko v Zagrebu, nai očisti še zadnje preostanke tiste nemške družbe, ki jo ima v mariborski filijalki, in naj jo nadomesti 7, zavednimi Jugoslovenfi kar bo v njeno korist. Dopisi. Mislinje. (V pažnjo g. velikemu županu dr. Pirkmajerju.) Z ozirom na dopis »Priklopitev Mariborske oblasti Avstriji« v Vašem cenjenem listu štev. 35. t. 1. je pripomniti sledeče: Žalibog je razširjena neka tajna agitacija ravno v srezih Slo-venjgradec in Dravograd. Velik del te krivde obstoja v tem, da naša »Inšpekcija dela« ne posluje, kakor bi morala. Mnogoštevilni tujerodni nastavi jenci ravno v teh obmejnih krajih niso nikakor v našo korist. Ne samo, da odjedajo domačinom kruh — vse te tuje moči so namreč nadomestljive — temveč ravno oni tvorijo nekaka središča proti-držarvne gonje in posredujejo, ker se mnogokrat vozijo sem in tja, med Jugoslavijo in nemškimi deželami. Dolžnost g. velikega župana, ministrstev za socialno politiko in notranje zadeve je. da v najkrajšem času odstranijo to gnilobo iz obmejnih krajev. Zakaj še ie pa na i Hrvatskem v tem oziru strogo na- j stopalo in so se izgnali celo brati j Cehi, česar mi seveda ne želimo, j Zelo značilen za naše obmejne raz- 5 • mere jo sledeči slučaj: V Mislinju j je na veleposestvu Pergerja nastavljen tujerodni državljan, zagrizem German. Huebncr, in sicer kot knjigovodja. Je surov človek oso-bito proti slovenskemu življu, kar lahko pričajo vsi domačini, neprestani mezdni boji na veleposestvu in neprestano menjavanje uslužben-stva. Veliko županstvo je sicer svoj čas že izdalo odlok, da se ima Huebner tekom treh dni izseliti, ka- premo lastno industrijo, trgovino in obrt. Da so naši Izdelki slabejši ali dražji od drugih ne more držati Iz razloga, ker to, kar pri tujcu ceneje dobimo, moramo tekom časa na podlagi pravilnih dokazov večkratno nazaj vrniti In vrhu vsega oa še to. kar smo si s krvjo in mesom iz-vojevali mnogo poprej nazaj zgubimo, kakor si kratkovldnež zamore Izračunati. V namenu, da bo naše blago dobro in naš trgovec soliden, je naša dolžnost, da ga v to prisilimo z drugimi sredstvi m ne s tem, da gremo podpirati svojega tirana. Dovoli bodi večnega pridiganja In zabavljanja, poprimimo se enkrat pozitivnega dela dokler ie še čas. Onim voditeljem, ki se imenujejo narodne, delajo pa samo za volilne kroglice in 300 Din dnevnice porinimo v ropotarnico, ter sedimo onim. ki nam nudijo prepričanje, da jim ie predvsem pri srcu svoboda in dobrobit naroda in domovine. VoHeni papir za vse razmnoževalne aparate. THE REX C0., Ljubljana. Ljubljanski velesejem. našim državljanom kruh. Gospod veliki župan naj stori svojo dolž nost napram edinstveni jugoslo-venski državi. Ako se ne bode napravilo potrebno v omenjenih srezih. hočemo nadaljevati z drugimi razmerami. Tako je n. pr. pri Thur-nu v Guštanju v službi Pleiner. tuji državljan nemške narodnosti, ki se baje podpisuje z naslovom inženir, dasi nima za to pravice. On se Je in se posebno izpostavlja za vse, kar nemško misli v koroškem vila-jetu. Skrajni čas ie že, da se napravi v obmejnih krajih red!^ Maribor. Lojalni državljani. Nemci in nemčurji, osobito Mariborske oblasti, se v zadnjem času prav nič več ne ženi rajo javno proglašati to. kar so do pred kratkim skrivali pod frazo »lojalnega državljanstva«. Ker ic »Tabor« minule sobote objavil različne načrte teh »lojalnih državljanov«, naj služi onim merodajnim faktorjem, ki skušajo ob vsaki priliki zagovarjati ali oelo zanikati to najnovejšo propagando naših Nemcev, v dokaz sledeči slučaj: Pred kakimi 8 dnevi sem se vračal z glavnega kolodvora v mesto, ko me je med potjo dotekel znani Nemec H. Prišla sva v pogovoru mimo Gotzove restavracije in tu me ie povabil na čašo pive. kar sem pa odklonil, nasve-tujoč mu. naj gre tja sam. Na veliko začudenje pa mi je odgovoril, da tega ne stori, ker ako pride sam, bo primoran prisesti k stalni mizi, kjer nimajo drugega razgovora kakor to. da pride »Marburg« itd. že Število razstavljalcev na letošnjem velesejmu. V. Ljubljanski velesejem bo nudil sila pestro sliko. Iz Slovenije razstavi 442 tvrdk iz Hrvatske 54, iz Srbije 14, iz Avstrije 21, Cehoslovaške 37, Franci-ie 6. Italije 23, Nemčije 30. Rusije 1. Švice 5, Amerike 13, Anglije 7. sku-kaj torej 655 tvrdk, od teh 145 iz inozemstva. Zaščita industrijske svoflne na Ljubljanskem velesejmu. G asom rešitve Ministarstva Trgovine i Industrije z dne 28. februarja 1925, štev. 1915/IV. nosi Ljubljanski velesejem popolni karakter čisto pri-vredne izložbe. Ljubljanskemu velesejmu, ki se vrši od 29. avgusta •od 8. ure zjutraj do 8. septembra | 6. ure zvečer, se je priznalo za . predmete industrijske svojine, ki I bodo razstavljeni v venstvo v smislu § Zaščiti Industrijske 94. in 99. Naredbe tem času. pr-160. zakona o Svojine in §§ o izvrševanju Uredbe o Zaščiti Industrijske Svojine. Permanentne legitimacije za letošnji velesejem veljajo 50 Din in upravičujejo imetnika do poljubnega večkratnega vstopa na sejmišče. Poleg tega pa upravičujejo letos tudi do brezplačnega vstopa na vinski prostor po 6. uri zvečer, tako da se vsakemu obiskovalcu izplača nakup legitimacije, ki mu velja za ves čas trajanja sejma in nudi enajst dni poučne zabave in užitka. Tudi si kupec ne more ogledati izdelke, loi ga zanimajo, naenkrat, marveč si jih mora ogledati večkrat. Naš pokret. Ljubljanska oblast. mor spada, a on je še vedno tam, j meseca oktobra t. 1. k Nemški Av- /10,0« 1- 1 t dasi imamo na stotine še bolj spo sobnih knjigovodij na razpolago. Vsa stvar je zaostala menda v Slo-venjgradcu. Nesramnost tega nadutega človeka gre celo tako daleč, da si ie kupil za 1000 Din pri neki okoliški občini zagotovilo o sprejemu v domovinsko zvezo v slučaju pridobitve našega državljanstva. striji. Slišal sem tudi iz ust uglednega slovenskega trgovca, kako je pripovedoval, da agenti tukajšnje ve-Ienemške tvrdke Sch. in F. pri razpečavanju moke svojim klijentom pripovedujejo, da sedaj, ko pride Mariborska oblast k Nemški Avstriji. ne bode nihče drugi več smel galeje naznanjen pri oblastvih kot moke prodajati, kakor omenjena tajnik. Kot tak 1 dva mlina in celjski mlin. Kje do- Pergerjev osebni pa ima še manj pravice, odjedati na čelu Tvojih četnikov naskočiti sovražne strelne jarke ter zmago-nosno napredovati do one meje, katero si Ti kot idealni nacionalist hotel začrtati za Tvojo Jugoslavijo. Celokupna Tvoja akcljona j© stala ob Tvojem odprtem grobu, usta rvoja akcijona, ki si jo tako Ijubul. je stala skesana, ne prav čiste vesti, ker se na Tvoj poziv več-krat ni odzvala. Stala je skrušena in Te prosiia odpuščanja, prisegajoč Ti, da v počast Tvojega spomi-na se ne bo več pregrešila proti svojim dolžnostim, ampak’ da bo korakala neumorno po tisti poti. ki si Ji jo Ti začrtal. Prisega ti. da ko se bo vrnila zmagonosno od doseženega cilja da Te bo obiskala na Tvojem hladnem grobu in Ti bo prines.a v poklon krvavi prapor; tisti prapor, katerega si Ti hotei vzeti v varstvo pod Tvojo junaško desnico in katerega razvitja nisi imel srečo doživeti. To Ti prisega Tvoja akcijona, ker se zaveda, da edino tako bode njen nad vse ljubljeni in nenadomestljivi glavar, počival večni sen materini grudi. y K Brat Janez Zdravo! \ bivajo ti agenti podatke, ni težko uganiti. Bolj težko ie pa razumeti, da je kaj takega mogoče vršiti nekaznovano in nemoteno. Ni bilo dosti, da so ti mogotci gulili našo paro dokler iih je ščitila še habsburška vlada, da so gospodarsko zasužnjili celo slovensko ljudstvo, prepustil se jim je neokrnjeno cel aparat v rokah tudi v novi državi. Da, še več. dobili so ogromne vsote po ceni kredita in mesta upravnih svetnikov Pri dr žavnih zavodih, da s pomočjo nas samih obdrže stare absolutne gospodarske pozicije in onemogoči#) vsak razvoi slovenske trgovine. Potom industrije in trgovine se kopiči narodni kapital in tam kjer se kupčija koncentrira in kjer ie kapital in bogastvo, tam je moč in gospod«tvo. Iz teh razlogov se napovedujejo vojne in vodijo velike narodne bitke. Blagor življenja je zasiguran onemu, kateri je ostal zmagovalec bitke, ali to le takrat, ako je znal svojo zmago izkoristiti. Nam je bila sreča zmage mila, ali vse drugo, kar še zraven spada, zanemarjamo vsak dan bolj. Samostojnost in svoboda ie oprta na gospodarsko moč in to moč pridobimo, ako .vsestransko pod- Ustanovni občni zbor Orjune Ljubno se vrši v nede’jo, dne 13. septembra in mu bo prisostvoval sam brat predsednik inž. Marko Kranjec. Pripravljalni sestanek Orjune Ljubno se je vršil po vežbi Triglavskega bataljona v nedeljo, dne 23. t. m Vodil ga ie predsednik brat inž. Marko Kranjec in je po dosedanjem delu v tem okrožju pričakovati, da bo novo se snujoča Or-juna Ljubno ena naših prvovrstnih postojank na Gorenjski. Bataljonske vežbe Ljubljanskega In Triglavskega bataljona so se vršile v nedeljo, dne 23. t. m. Pri tem je potreba grajati malomarnost nekaterih bratov četnikov, ki se niso udeležili teh vaj. najsi so bili pozvani na vajel Formiranje Snežniškega bataljona. V nedeljo, dne 23. t. m. se je vršilo poleg drugih četniških vežb tudi formiranje Snežniškega bataljona. V ta namen so se zbrali ob 14. uri na Rakeku naši vrli obmejni četniki — verni stražarji naših meja iz Logatca. Planine in Rakeka ter se podali v dve uri oddaljeno Grahovo. Med pohodom v Grahovo je narod zvedavo in s simpatijami ogledoval Orjunaše v kroju, ki so se prvič pojavili v teh krajih. Posebno pozornost je vzbudila patrulja četnikov na konju. Po prihodu v Grahovo ie sledilo formiranje bataljona. Bataljonskim komandantom je bil izvolien brat E g i d i j Peric, ki bo gotovo zastavil vse svoje moči, da se že v Orjuni tradicionalni sloves notranjskih četnikov ohrani na svoji višini in da bodo ti. kakor doslej ena najboljših opor Orjune v ljubljanski oblasti. Mestna Orjuna v Kranju priredi v nedeljo, dne 13. septembra veselico združeno s kegLjanjein na dobitke. da sanira svoj finančni položaj. Bratje, na vseh vaših prireditvah ste lahko opazili vedno precejšnje število članov iz Kranja. Vrnite nam naše posete. Pomagajte nam na noge. Na svidenje 13. septembra. Orjuna Vrhnika ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 3. septembra ob 8. uri zvečer v svojem organizacijskem lokalu. Pozivamo vse brate, da se tega občnega zbora udeleže polnoštevilno. Na niem bo poročal delegat Oblastnega odbora. Triglavske Orjune priredijo veliko veselico v nedeljo, dne 6. septembra v vseli prostorih Sokolskega doma na Bledu. Začetek ob 4. uri popoldne. Na programu je: Godba, petje, šaljiva pošta, ples, streljanje In kegljanje na dobitke. Pričakujemo poseta vseh gorenjskih Orjun v kar največjem številu. Mesina Orjuna Ljubljana priredi ob času ljubljanskega velesejma, v soboto 5. septembra t. 1. v areni »Narodnega doma« družabni večer z bogatim sporedom. Na programu je godba, petje, srečolov. šaljiva pošta, kupieti itd. Na to prireditev opozarjamo že v naprej posebno zunanje člane, da se ob tel priliki v čim večjem številu sestanemo. Mariborska oblast. Zlet v Šmarju pri Jelšah 15. avgusta. Po bilanci tega zleta, katere materijalno stran je pokvarilo nepričakovano slabo vreme, ne smemo pozabiti na one naše brate in sestre M. O. Orjune Šmarje, ki so vložili ves svoj trud in neprimerno res orjunaško Požrtvovalnost v to prireditev. To so v prvi vrsti naš predsednik brat Rudolf Puc. njego- va soproga, brat tajnik Franjo Marš, brat Zezlinek in njegova soproga, brat Ferlinc, ki je dal na razpolago veselični prostor, župan g. Gajšek in trgovec Lešnik, ki sta odstopila deske, dame dr. Rakeže-va, dr. Hrašovčeva in druge, ki so preskrbele pecivo. Bodi vsem izrečena presrčna zahvala. Zdravo! VSEMU ČLANSTVU! Pozivamo vse naše članstvo, da se na velesejemskem prostoru Izogiblje vsakemu incidenta. Na izzivanja odgovorite s preziranjem. Vsako razračunavanje na velesejemskem prostoru ali incident v pijanem stanju bo imelo za posledico najstrožio kazen In izključitev iz Oiiune. Oblastni odbor. VSEM ORGANIZACIJAM. Opozarjamo. da se naši nasprotnici, posebno komunistični agitatorji poslužujejo naše značke, s katero prikrivajo svoje delovanje. Bodlie torej skrajno oprezni napram tujim ljudem. ki nosijo znaki Zahtevajte od njih legitimacijo! Preglejte pazljivo legitimacije če so pravilne. Obenem opozarjamo tudi vse organizacije in članstvo, da se pri vsakem, ki nastopa kot deiegat Oblastnega odbora prepriča, ako ima kot tak posebno poverilni-c o podpisano od predsednika in tajnika. Oblastni odbor Ljubljana. Iz organizacije jugoslovenskih nacionalistov M. O. Maribor ie izključen na podlagi § 6. organizacijskih statutov vsled enoglasnega sklepa mestnega odbora v Mariboru z dne 15. julija 1925 odobrenega po oblastnem odboru v Mariboru z dne 5. avgusta 1925 tek štev. 438 dr. Avgust Reisman, odvet. kand. v Mariboru, ker ie škcudVal interesom organizacije. NACIJONALISTI, INSERIRAJ< -■ ' \ TE K »ORJUNI«! RAZVITJE PRAPORA ORJUNE MIRNA. Mestna Orjuna Mirna, ena izmed prvih organizacij, ki so bde ustanovljene na Do.enjskem, razvije dne 8. septembra svoj bojni prapor. Razvitje, ki ie obenem Drvo na Dolenjskem, je zaslužen uspeh nesebičnega in neumornega dela te žilave organizacije. Že takoj ob postanku je imela bojevati trd boi s svojimi nasprotniki, ki so si stavili nalogo, na vsak način uničiti nacionalistični pokret v Mirni. O priliki Trboveljskih dogodkov so prestali njeni voditelji in najboljši člani ne-> prestana preganjanja. Pa v boju ojeklenela organizacija pa ie premagala vse zapreke ter se razvila v najmočnejšo organizacijo na Dolenjskem. Poživljamo vse mestne Orjune, da se udeleže v čim največjem številu tega razvitja ter s tem moralno podprejo ves pokret na Dolenj-* skem, ki je baš v zadnjem času dobil velik razmah. ^ Kupujmo in podpirajmo izvrstno ^ Kolinsko cikorijo *) domači izdelek. / Bsaes<3escNsscsa Kronika. »Glasu Medjimurja ! Zagorja«. Poleg zagrebškega »Židova« je bil edini list. ki je vzel v zaščito ča-* kovski Sijon, demokratski »Glas Medjiimurja 1 Zagorja«. V eni zadnjih številk prinaša ta list namreč, zagovor židovske nemško-madžarske prireditve, katero so vrli člani naše čakovske Orjune prošli mesec razgnali. V zagovoru pravi, da se je na sestanku govorilo hrvatsko in le on'im, ki hrvaščine ne razumejo, se je govor tolmačil madžarsko, oziroma nemško in da ie bil radi tega nastop Orjune neosnovan. Mi vemo nasprotno, da to ni res; na1 prireditvi se ni govorilo hrvatsko, čeprav razumejo vsi čalcovski Žid« je hrvatsko. saj brez znanja hrva-i ščine kot trgovci in podjetniki sploh! ne morejo izhajati! Nasprotno pa vemo tudi, zakaj zagovarja »Glas« žide. Prijateljstvo datira od zadnjih volitev, pri katerih je par ži-» dov vrglo svojo kroglico v demokratsko žaro in odrinilo tudi par, stotakov ali tisočakov v volilni fond — vse to pa ne iz prepričanja^ ampak samo radi tega, ker ie bila takrat SDS slučajno na vladi. Orjuna sl pa z gumastimi kroglicami in plesnivimi stotaki ne da zamazati oči. zato bo nastopala napram madžarsko - nemško - židovskim pijavkam našega medjimurskega ljudstva tako, kakor ji bodo nare-. kovali nacionalni jugoslovenski interesi. Ce bodo pri tem oškodovani tudi interesi kake stranke, nas čif sto nič ne briga. Čiščenje Medjimurja bomb izvedli, pa če bo to »Glasu« prav ali ne. Za nas je merodajno le medjimursko seliaško ljudstvo in to našo akcijo odobrava. Na naši strani so v tem slučaju tudi radičevci. Dajte nam v obmejne kraje narodno uradništvo! Pritožbe, ki jih dobivamo neprestano iz obmejnih krajev v Mariborski oblasti, dokazujejo, da se naši merodajni .faktor* ji še vedno ne zavedajo, da ie treba Dostaviti na našo mejo najboljše in najbolj zavedno uradništvo. ako hočemo zabrisati žalostne vplive staroavstrijskega nemškutarskega strupa in vzgojiti na meji nov samozavesten jugoslovenski rod, ki bo edina uspešna straža na granici. Toda nenarodnega. še vedno s starim nemčursklm duhom prepojenega uradništva nimamo samo pri nižjih instancah, tako gospodo imamo žalibog tudi še v sami mariborski velikožupanski palači. Sre-skemu poglavarstvu pripada ta žalostna slava, da zaposluje g. Ba-bitscha, katerega bode vse kar je nacionalnega jugoslovenskega, kakor bika toreadorjevo rdeče platno. Ta gospod uporablja še vedno izraz »Windische«. naroča »\vindi-schen Wein«, heila itd. Njegovi otroci so vzgojeni v nemškem du-hu in izzivajo po ulicah vedno s svojo nemščino. Poleg tega na j® ta gospod tudi napram uradništvu tako aroganten in oblasten, kakor, kak turški paša v angorski kasarni. Posebno stresa svojo aroganco nad onimi, ki so nacionalno zavedni. - Žalostno in sramotno je, da morajo I zavedni . jugoslovenski državni Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zasiguran. Elektromaterijal, motorji, sveliljke. m MiMiPSi? m ti. X o. z. ILfubEjarsa;, Sv. Petra sesfa 23. RAZPRODAJA EN GROS TRGOVINE PO IZREDNO NIZKIH CENAH H. KENDA LJUBLJANA MESTNI TRG 17 Amsrikanska strojna olja cillnderska olja autooSja bencin surovine za svečarne surovine za milarne l.t.d. OLEUM družba z o. z, Zahtevajte - POKALICE (Kracherl) Z znjiunčeno pristnim sladkorjem, linlcro Izdeluje EMIL MORfi, sodatKar, Kette-Murnova c. II. (Martinova c.) Preselitev/ Mihael Peternel izdelovalec luksuznih čevljev po meri preselil se je la Gosposvetske c. 87 v nov lokal na Sv. Petra cesti štev. 24, nasproti hotela Tratnik. Cenjenim odjemalcem se priporoča xa Izdelavo elegantnih, toda trpeinth čevljev ročnega deta. iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tadl za Industrijska podjetja la raipeSava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča po-Bebno prvovrstni Češkoslovaški in angleški koks za livarne In domačo vporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete. PGOBMOD19° Pili 9.0. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1. Nudimo naš prvovrstni PORTLAND CEMENT ksb, SALONA* Iz naše tovarne v „So|inu“ po izjemno nizki dnevni ceni. najmodernejše urejena m oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina. Pristni teran. Vsak dan morske ribe. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice. je najmodernejše urejena ter Izvrtuje vsa tiskarniška dela od najprlpro-stejšega do najmodernejšega. « Tl$ka šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tudi najvefjifi nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. ING. DUKIC IN DRUG GRADBENO PODJETJE NaibolJSB Bivalni stroji In ptetlln! stroji. Izborna konstrukcija in elegantna Izvršitev Iz tovarne v Lincn. Ustanovljeno 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. ‘JOtafina gssrais«i3*. Pisalni stroji „A»LEf«» In „8JKANIA*‘. Kolesa Iz prvih tovarn ,Durkopp‘, ,SlyrIa‘, AVstfenrad', ,Kays«‘. Kdor oslaiule, fes naprediiiel^ PERILO moško, žensko, dečje, namizno in posteljno OPREME za neveste In dojenčke, PERJE IN PUH kupite ceno in dobro pri C. I. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8. LJUBLJANA BOHOREČEVA ULICA 24 Naznanilo preselitve! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preuredil in znatno povečal svoje podjetje ter svojo pisarno s 25. avgustom 1925 iz dosedanjih prostorov na Vidovdanski cesli štev. 3 prsseli! v ssove večje isrostora ob konsu Elesijevs «. nas^o^i carinarnice v I. nad-s!?op|u hiše, kjer Je milnica ©& ishoslu z glavnega kolodvora. Vestno in točno kakor dosedaj, tako bodem i v bodoče in to vsled bližine lokala carinarnici in skladiščem še lažje in hitreje obavljal vse carinsko-po-sredniške posle uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk. Prosim cenj. občinstvo, da mi ob razširjenju in povečanju mojega podjetja ostane tudi v bodoče naklonjeno in beležim z najodličnejšim spoštovanjem RAJKO TURK« carinski posrednik LJUBLJANA, telefon štev. 1157. 6. DO 13. SEPTEMBRU 1925 SREDIŠČE SREDNJEEVROPSKE TRGOVINE IN INDUSTRIJE POSEBNA JUGOSLOVENSKA RAZSTAVA 50% ZNIŽANA VOŽNJA NA ČEHOSLOVAŠKIH IN JUGOSL. ŽELEZNICAH 29 % ZNIŽANJE NA AVSTR. ŽELEZNICAH BREZPLAČNI VIZUM ZA POTOVANJE NA ČEHOSLOV. POJASNILA IN LEGITIMACIJE DAJE: fEHOSLOVAgKI KONZULAT, LJUBLJANA AlOMA fOMPANV, SJUBlJANA MARIBOR, Slovenska ul. 1 Umetni mlin, trgovina zemaljskih proizvoda i brašna. * * Menjalnica žita u mlinu Jezdarska ulica štev. 1. Naznanilo imm sukotnik mestni tesarski! mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, liiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verando, leseno ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. mT„ KRISPER LJUBLJANA ( HESTNI TRQ itav. 26 v Kolodvorski ul. se priporoča cenj. posotnlkom velesejma, kjer se tožijo pristna Štajerske!, dolenjska vina (najboljša vina gg. Bon-a, Krško In Veselila, Or mol«Ljutomer). Vedno sveže pivo! Gorka in mrzla jedila! VSAK VEČiH KONCERT Kolodvorska restavracija LJUBLJANA GL KOL Josip Majdič se priporoma vsem posetnikom velesejma v Ljubljani. Izborna kuhinja in prvovrstna vina — znižane cene. Odprto vsak dan do polnoči. w Zaloga n galanterijskega blaga Tovarna žrevSJev Odprto Se ob 4. url zjutraj. Posatlte tudi na Ljubljanskem velesejmu vinski in fcauarniSki paviljon, kjer Vam nudi vse kar srce po2e!l. Pristna turSka kava. Za obilen obisk se priporoča Leon Pogačnik. samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni v Zidanem mostu SAVA CABA opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu oime ocHrypaeajyhe ahohh-lapcKO flpyuiTBO y 3arpe6y SLAB ČEVELJ pomeni za Vas bolečine, izdatke za sredstva proti kurjim očesom itd., popravila in Vam napravi življenje mučno! ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptua banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d,, in Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bo snu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanoviteljic okroglo 30 milijonov dinarjev* Generalno zastopstvo za Slovenijo V LJUBLJANI, Sv. Petra cesta št. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. DOBER CiUiU napravi Vase življenje prijetno, varuje zdravje in prihrani denar l — Zato zahtevajte povsod čevlje od ki so po anatomičnih principih specialno za tukajšnje nošenje iz la materiala lastnega izdelka po nizkih cenah v prvovrstni izdelavi narejeni. &§a$e reklamne prodal® samo m Im® sejma od 1. uro zjutraj do 8. ure zvečer brez presledka. Ob nedeljah in praznikihI Po lastni ceni! CENE \ Din 140-—, 160—, 162'—, 164—, 170'— za 1 par i Din 173*—, 175-—, 184-—, 194'—. Pozor na naše letake z natančnim cenikom! /in s ter kaka o USTANOVLJENA LETA 1888 NAJSTAREJŠA IN NAJBOLJ OBISKANA GOSPO&ARSKA RAZSTAVA JUGOSLAVIJE OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV Na Lfubliunakem velesejmu razstavilo samo prvovrstna podjetja. — Kvaliteta blaga priznano najboljša, cene brež-konturenSne. — Obiskovalci imajo BO % popust na železnicah, -jt-Legitimacija, ki stane Din 50'—, ce dobi: v bankah ln drugih denarnih zavodih, Tourlst Office, TfERC, Kongresni trg (na vogalu Kino Matica) in objavljenih nuprodajalcin na deželi. — Ugodna in cena prilika za obisk svetovnoznanlh prlrodnlh lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca N]. Vel. kralja). — Tehnične novosti. — ŠPORTNA RAZSTAVA - MGIJENSJČA RAZSTAVA - RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE — . Lastnik FELIKS FRANZL LJUBLJANA, Privoz 10 Poštni predal 44 Telefon Stev. 42! za poznavalce! 1F-1 -J.----------*--—if Obiskovalci velesejma ste zamudite posetill paviljona Samo Ljubljanski velesejem Vas bo popolnoma zadovoljili — Stanovanja preskrbljena. Varstvena znamka generalno zastopstvo ln zaloga za Jugoslavijo najboljših svetovnoznanib avtomobilov, motociklov, blciklovt STH5EBAKER 'm BUGATTI VELETRGOVINA z. VINOM LJUBLJANA SPODNJA ŠIŠKA TRŽNA ULICA ŠTEVILKA 256 Tel. št. 937. ustanovljeno leta 1838 (Riunione) Tel. št. 937, Generalno zastopstvo za Slovenijo; IMJU, Beethovnova ulica itev. 4 (v lastni pala(i). Direkcija za JagoMjo: ZAGREB, Katzova ulica M to (v lastni palaii). | Ljubljana, Gradišče št. 10 | 1 dobavi ss 1 JSBSM^k najboljše pisalne | 8 : »troje In pliarnlžke | PJ potrebščine. 1 UstanotSJesu© 1906^ m Zavarovanja zopor poiar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti razpold stekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — Somaž zavarovanja — zavarovanja zoper toSo — življenska zavarovanja, ln sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja n« doživetje — zavarovanja starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok — jamstvena zavarovanja. Podružnice V Jugoslaviji: Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek. Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah. Telefon 268 ZA ČAS LJUBLJANSKEGA VELESEJMA SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU RESTAVRACIJA ima svoie prvovrstne Izdelke na seimu Izstavllene v svolem pavllionu it. 712, Mer nudi tudi na poskuinjo ped regijsko ceno pravo KOLINSKO KAVO. Tovarna !@ v letu 1909. ustanovljena in leta 1921/2 rekonstruirana in opremljena z novimi stroii tako da zamere kar naiboile postreli svoiim odjemalcem. PRVOVRSTNA KUHINJA S IZBORNE PIJAČE NIZKE CENE lll!l!)ini»llllHUWI1IWI>niyilltPlllliniilMillilillP!l NiZKE CENE El Telefon Stev. 530, M. HRIBERNIK - LJUBLJANA | IT TAVČARJEVA UUCA itev. 6. g | Zaloga S manufakture S na veliko ■■■■■■■■■nanESE Brzojavi Priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga g Hr|hern|k.Uubl|ana S ■ : prvovrstnih inozemskih tovaren. § S mnuMniHtlliaiES m 859 ESE Si EM? m ffS M M P! H3 PIIS Sl M H3 !1 H ® ^ HIŠ lli ® ^ (Odgovorili urednik [Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Lastnik Inž. Marko Kranjec, Vrla neumorna domžalska godba na čelu narodnih noš. Uniformirani bataljoni in silne mase naroda pred Narodnim gledališčem Železničarska godba najavlja prihod uniformiranih slovenskih bataljonov. Gozd orjunaških praporov na čelu velike povorke, Članice v sprevodu Defile slovenskih bataljonov, ILUSTROVANA PRILOGA ORJUNE“. Slike s kongresa, Ilustrovana priloga »ORJUNE« štev. 37. Šuma barjakov Slovenske narodne noše. Civilni bataljon Razvitje praporov Orjune Beograd. Predsednik dr. L. Leontič govori masam naroda pred Voznesensko cerkvijo. ING. DUKIC IN DRUG GRADBENO PODJETJE Kdor fotografira mora imeti naše tri novosti: M ilustrovani cenik .Modema fotografija* Brezplačno Mašo ilustrovano učno knjigo „Kako se naučim fotografirati" Samo Dl« »•— Našo neprekosljivo razvidnico „Pravosvet-Samo Din 4*— Uan /id s ter kakci o za poznavalce! Inserirajte v Orjuni VELETRGOVINA Z VINOM LJUBLJANA spodnja šiška TRŽNA ULICA ŠTEVILKA 256 Tiska Učiteljska, tiskarna v Ljubljani