ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA »TURNČKU« *«0 JE «11 MIH.t'' StRLEKA« « ŽUPNIK V SMAKJU, DEKAN V NOVE« MESTU IN ARHIDIAKON SIOVENSKE MARKE. je »u volit Štefan ffhlar VODJA ŽUPNIJSKE SOLE V 1504 - 2004 MICHAEL STERLEKHER. IN HARDl ANDT PLEBANUS. IN »IID01FFSWERDT DECANUS. MARCHIE SLAVONICE ARCHIDIACONUS » * • STEPHANUS PECHLAI.ACCOLITBS. IN HARDLANDT SCHOLARUM RECTOR ANNO DOMINI 1504 „POSTAVILI ŽUPLJANI S. 7. 200« u Vi je čisto okolje ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje Šmarje-Sap, 8. julija 2004 - Praznovanje 500-letnice šole v Smarju-Sapu je v sklepni fazi in se približuje svojemu zaključku. Točno pol tisočletja po tistem, ko Je šmarski župnik Mihael Sterlecker napisal priporočilno pismo za vodjo svoje šole Ribničana Štefana Pehlarja, Je direktor Vladnega urada za verske skupnosti dr. Drago Če par slovesno odkril, ljubljanski škof Alojz Uran pa blagoslovil spominsko ploščo. Plošča bo spominjala na zgoden začetek šolstva v teh krajih In bo trajen spomin na več kot dvoletno praznovanje visokega Jubileja. Pritrkavanje šmarskih zvonov je vabilo k zahvalni maši ter pozdravljalo prihod škofa Urana in drugih gostov ter obiskovalcev iz domače in sosednjih župnij. Slovesno mašo je ob somaševanju dekana dr. Franca Šuštarja, domačega župnika Jožeta Mrvarja ter šmarskega rojaka Antona Potokarja vodil ljubljanski škof Alojz Uran. V slovesni pridigi se je ozrl pol tisočletja nazaj - v čas odkritja Amerike, čas turških vpadov ter čas bogatih fevdalcev in revnih ter izkoriščanih kmetov in bajtarjev. Spomnil je, da je bil na področju vere to čas reformacije, kije med drugim prinesla tudi odkritje tiska in opismenjevanje. »Kljub težkim materialnim razmeram se je pred pol tisočletja v Šmarju začelo razvijati organizirano šolstvo, ki predstavlja temelj današnji šoli v teh krajih,« je poudaril škof Uran ter nadaljeval: »Človek se uči vse življenje. Danes bi šola morala pomagati najti smisel življenja ter učiti, kako živeti.« »Današnja šola je potrebna poglobitve. Starši imajo pravico in dolžnost zahtevati šolo po meri človeka - šolo, ki ne bo samo izobraževala, ampak tudi vzgajala, šolo, v kateri bo skrite kamere in varnostnike zamenjala vzgoja,« je svojo pridigo zaključil škof Uran. Sveta maša seje zaključila z zahvalno pesmijo, sprevod pa je iz cerkve krenil do »turnčka«, kjer so ga nad zakrito spominsko ploščo pozdravljale slovenska, evropska in občinska zastava. Za uvod sta Moški pevski zbor Šmarje-Sap in Vokalna skupina Šmar-nice zapela domoljubni pesmi Slovenec sem in Oj, Triglav moj dom, nato pa je šmarski župnik Jože Mrvar predstavil vsebino štirih dokumentov, ki dokazujejo, daje že leta 1504 v Šmarju učil Štefan Pehlar. Na Šmarskem simpoziju, ki je pod programskim vodstvom Jakoba Mullerja in Jožice Narat potekal v oktobru leta 2003, je te dokumente natančno obelodanil mag. France Baraga. Predsednik Občinskega organizacijskega odbora za praznovanje 50Olet-nice šole v Šmarju-Sapu Matjaž Trontelj je spomnil, da je bilo v dobrih dveh preteklih letih v okviru praznc- Spominsko ploščo OB 500 letnici šole v Šmarju Je odkril dr. Drago Čepar z Urada za verske skupnosti. vanja visokega šolskega jubileja organiziranih več kot 50 prireditev. Izpostavil je predvsem Šmarski simpozij v letu 2003, kije praznovanju dal še posebno mesto, saj je potrdil zgodovinsko dejstvo o začetku organiziranega šolstva v teh krajih in o ljudeh, ki so ime kraja Šmarje ponesli v širni svet. Organizacijam, ustanovam in posameznikom seje zahvalil za vloženo delo in trud, medijem pa za dragocen čas in sprotno obveščanje javnosti o dogajanju okrog praznovanja 500-letnice šole v Šmarju-Sapu. Župan Občine Grosuplje Janez Lesjak je izrazil zadovoljstvo ob uspešnem zaključku praznovanj ter pobudnikom in organizatorjem dejavnosti ob 500-letnici šole v Šmarju čestital za zgledno opravljeno začrtano delo. Poudaril je, da tudi finančna podpora Občine Grosuplje ne bi pomenila nič, če se posamezniki v tem projektu ne bi tako nesebično angažirali. Direktor Vladnega urada za verske skupnosti dr. Drago Čepar je opozoril na pomen sodelovanja med državo in civilno družbo pri napredovanju blaginje, vere in omike ter ob aplavzu gostov in obiskovalcev iz domače in sosednjih župnij odkril spominsko ploščo, škof Alojz Uran pa je v okviru priložnostnega obreda ploščo tudi blagoslovil. Za zaključek uradnega dela prireditve sta ponovno zapela MPZ Šmarje-Sap in ženska vokalna skupina Šmarnice. Tudi tokrat so šmarske žene in dekleta ostala zveste svoji tradiciji in ponovno potrdile sloves skrbnih gostiteljic, saj so z domačim pecivom in kozarčkom rujnega postregle prav vse navzoče. K Šmarnicam ter MPZ Šmarje-Sap je pristopil še škof Uran in na njegovo pobudo so zapeli, kaj zapeli - prepevali, pozno v večer. Župan Lesjak, občinski svetniki ter predsednik in svetniki KS Šmarje-Sap pa so še kakšno rekli o opravljenem delu ter o delu, ki jih še čaka pred odhodom na počitnice. Janez Plntar -KNJIŽNIC. GENERALNI DIREKTOR SLOVENSKE POLICIJE DARKO ANŽEU OBISKAL PP GROSUPLJE Policijsko postajo Grosuplje je 17. junija obiskal generalni direktor Slovenske policije dr. Darko AnžeiJ. Na območju delovanja PP Grosuplje seje ustavil skupaj z vodstvom slovenske policije, da M se osobno prepričal, kako policisti izvajajo preventivni program na območju življenja večetničnlh skupnosti. PP Grosuplje od 1. Junija letos deluje z okrepljeno močjo osmih varuhov reda, kar Je posledica tudi znanih krvavih dogodkov med romskim in civilnim prebival- j stvom na Krki. Policisti, Je poudaril Anzelj. sami ne morejo odpraviti vzrokov, temveč Je' potrebno In nujno sodelovanje tudi širše lokalne skupnosti, ministrstev, države. Policija več pozornosti usmerja v preventivno delo, varnost vseh državljanov, kot pa v represijo. So po slabem mesecu dni delovanja prerazporejenih policistov na PP Grosuplje že znani prvi rezultati na področju zagotavljanja reda med državljani v naši lokalni skupnosti? Posebne patrulje nimajo poglavitne naloge v represivnem ukrepanju, temveč je več obiskov, razgovorov z Romi in domačini, njihovo delovanje je usmerjeno v preventivo. Imeli smo posebno usposabljanje, usmeritve pri delu, in mislim, da bodo ti policisti doprinesli k večjemu občutku varnosti. Ocenjujem, da bo uspeh dober. Posamezno patruljo sestavlja tudi policist iz domače policijske postaje, ki pozna okolje in ljudi. Represivno ukrepamo te v primeru, če je storjeno kaznivo dejanje ali prekršek. Represije je v državi že tako preveč - treba je odpravljati vzroke, kot to počno druge države. Kako pa se poudarjanje preventivnega dela grosupeljskih policistov kaže pri romskem prebivalstvu? Težko bi ocenil, ker sem želel z akcijo sprostiti posamezne napetosti med večetničnimi skupnostmi. Za nas so vs ljudje, kot določa ustava, enaki. Ko ugotovimo prekršek, storilca kaznujemo ali podamo predlog sodniku za prekrške, ne glede, ali je to Rom ali Nerom. Sledimo pa cilju, da bi bili policisti trajno prerazporejeni na območja, kjer je več problematike. Na našem območju se pojavlja veliko kršitev, Romi ne sledijo črki zakona. Ali imate kakšen poseben ukrep, kako reševali romsko problematiko? Romske problematike seje potrebno lotiti z več zornih kotov. Treba je odpraviti vzroke, za kar so zagotovo pristojna vsa ostala ministrstva. Policija lahko v nekem trenutku res priskoči na pomoč, ko pride do kršitve, seveda pa s tem ne more rešiti problema. Mi se zavedamo, da so vsi kasnejši postopki zelo dolgotrajni. Romi nimajo premoženja, zato tudi ne moremo izvršiti denarne kazni. Vendar so v svetu poznani tudi drugačni pristopi - toda ne do Romov, temveč do ljudi, ki ne uresničujejo pravnega reda posamezne države. Zagotovo pa Je policija med vsemi institucijami najbolj na prepihu. Na kraju delikta Je prisotna prva, ljudje JI pripisujejo največ odgovornosti za reševanje konfliktov. Tega se gotovo zavedate? Se zavedamo! Mi smo z akcijo pokazali, da želimo z inovativnim pristopom, posebnim projektom in premeščanjem ljudi odreagirati na probleme, ki se pojavljajo na posameznih področjih. Problem obstaja že več let in bo še naprej. S svojo prisotnostjo pa želimo pokazati, da smo del družbe in želimo pomagati vsakemu, ki je v Sloveniji ogrožen. Jaz sem za to, da bi policija imela večja pooblastila, s tem večjo odgovornost za počutje ljudi. Mislim, da ob vseh kontrolnih mehanizmih, ki obstajajo za nadzor nad policijo, lahko policiji damo tudi kakšno pooblastilo več, saj ga ne bo zlorabila. Gre za profesionalno organizacijo z dobro izobraženimi ljudmi in mislim, da lahko na tem področju v prihodnosti naredimo še kaj več. Barbara Pance UGODNI POPUSTI OPREMA ZA KOLESARJENJE IN PROSTI ČAS / CrCLESSKERLJ Pod gozdom c. IV/20 Tel.:01/7861 875, 01/7871 482 GSM 041/668 788 PRODMR: »REZERUniHDELOU IDUSEURSTE OSEBIIIH VOZIL, *DODRTRROPREITIR ♦moTORnnouR 4X NA DAN DOSTAVA ZR05EBI1HID ISKANIH REZERVNIH TOVORnflUOZIlB, DtkJDV V TRGOVINO. *HVT0PLH5tl MuMjantfca 17 t »90 Grosuplje f~) tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 120040146,7 4 ~~ fant Rok Virant seje za pekovski poklic navdušil kar doma, saj sta z babico skupaj večkrat spekla potico. Bodoči mladi pek in štipendist Pekarne Grosuplje jo je tudi sam pripravil že tolikokrat, da se njegova po okusu lahko celo kosa z babičino. Po njegovih stopinjah stopa tudi njegov mlajši brat, ki se bo prav tako šolal za peka. Ni kaj, nekateri imajo občutek za testo in peko kar prirojen. z dovoUenj Rok seje za pekovski poklic navdušil že v osnovni šoli "Med počitnicami sem delal v pekarni in potem sem se odločil, da bom šel za peka," pove in nadaljuje: "Marsikdo se ustraši težkega dela pekov, v resnici pa delo ni tako težaško. Pozna se, da imajo v Pekarni Grosuplje veliko nove tehnologije, najbolj presenečen pa sem bil, ko sem opazil, kako v pekarni skrbijo za čistočo. To se mi zdi zelo dobro." Kljub temu da predvsem mladim pekom napredna tehnologija močno olajšuje delo, Rok meni, daje še vedno pomembno tudi ročno delo s testom, kar je njemu v posebno veselje, tako doma kot v pekarni. "Sam poklic peka mi je zaradi dela s testom zelo všeč, vendar bi se rad šolal še vsaj za živilskega tehnika. Zato se sedaj, ko imam štipendijo, tudi bolj trudim in mi šola ne povzroča težav." PokraiCUrtl*tT Pekama yrosuplje n*jkra:^'on 7CeVe "^n; *-obhJtdršen)9sole. k kh m HaH m m® m Glasilo prebivalcev občine Grosuplje SLAVNOSTNA SEJA IN PODELITEV OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNAJ Smarje-Sap, 23. junija 2004 -V avli podružnične osnovne šole Šmarje-Sap je potekala proslava s kulturnim programom ob 500-letnici šole ter v počastitev državnega in občinskega praznika slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje s podelitvijo nagrad In priznanj občine Grosuplje. Župan Janez Lesjak je v slavnostnem nagovoru izpostavil, da mu je žal, ker se v občini še niso dogovorili, kateri dan bi si zbrali za praznovanje občinskega praznika. »Zdaj gostujemo na dan državnega praznika, ki je za nas izrednega pomena in smo sicer tik pred dnevi, ko smo se pred 13 leti usodno odločili za svojo pot, ki pa smo si jo letos že zavezali z novimi dogovori v novi skupnosti Evropski uniji. V občini smo delali in tudi naredili veliko. Časi pa so se zelo hitro spreminjali in vse to je imelo vpliv tudi na našo občino in občane. Dobili smo avtocesto, dobivamo veliko novih priseljencev. Na občini, ki naj bi ustvarjala dobre pogoje za življenje in delo vseh občanov, želimo imeti ta razvoj pod nadzorom.« Občina je pred nekaj leti stopila v krog 25 najbolj razvitih v državi, kar je razveseljujoče, a hkrati je iz državne blagajne zaradi tega tudi manj denarja. Vsi občinski sveti v preteklih 13 letih so si zadali veliko nalog in to se dogaja tudi danes: šole, knjižnica, predšolski objekti, zdravstveni dom in drugi načrti. V tem času poteka razpis za šolo v Žalni. Dela se na dokumentaciji za prizidek knjižnice. Dela se tudi na področju gospodarstva, vendar pa občina neposredno nanj ne more vplivati. Skuša le načrtno opredeljevati področja za pozidavo in hkrati popravlja napake iz preteklosti s tem, ko ločuje stanovanjsko gradnjo od industrijske. Največja dinamika se odvija na področju stanovanjske gradnje. Grosuplje je atraktivno in ni obremenjeno z raznimi težkimi ekološkimi problemi. V občini se trenutno gradi okoli 500 stanovanj, kar pomeni več kot tisoč prebivalcev že v dveh do treh letih. Tu pa se bo treba lotiti reševanja tudi vzporednih problemov, ki prihajajo s poselitvijo. Vzporedno je treba reševati tudi sočasne težave avtohtonega prebivalstva v Grosupljem in okolici. Ostaja še vedno problem, kako se lotiti problema gradnje državnih regionalnih cest in še česa drugega. Standard in potrebe ljudi se bistveno hitreje povečujejo, kot probleme uspejo na občini razrešiti, a upajo, da se bodo občani tudi s pozitivno kritiko vključili v konstruktivno sodelovanje. Upa pa tudi, da se bo tudi s strani Evrope »dalo iztržiti kaj več. Kaj več pa si ne upa reči«. Prepričan pa je, da se bo treba največ zanesti nase. Nato je župan vsem nagrajencem uvodoma čestital in jim zaželel še naprej, da bi s svojim delovanjem širili kulturo in prepoznavnost, saj se zidovi in asfalt sorazmerno hitro naredijo, vendar kultura je tista, ki nas druži in opredeljuje. Kulturni program na slavnostni seji in ob podelitvi priznanj sta oblikovala trobilni kvartet Chorus in ženska vokalna skupina Šmarnice (oba pod vodstvom Jerneja Kralja). Prireditev je vodila Tadeja Anžlovar. Na koncu je župan Janez Lesjak še posebej izpostavil poleg praznovanj državnega in občinskega praznika tudi praznovanje 500-letnice šolstva, ki je izrednega pomena v našem prostoru. Hkrati pa je opozoril tudi na bližnje praznovanje 100-letnice šole v Grosupljem. NAGRADA OBČINE GROSUPUE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE JE PREJELO KOLESARSKO DRUŠTVO GROSUPUE. Tekmovalno in rekreativno kolesarjenje v Grosupljem traja že 28 let. Med ustanovitelji je bil uspešen tekmovalec Franc Škerlj. Navdušil je veliko različnih kolesarjev različnih populacij. Šolali so tudi trenerje. Leta 1990 so se odločili, da končajo v klubu s tekmovalnim kolesarjenjem in usmerijo energijo v rekreativno kolesarjenje. Že več let sodelujejo pri etapi dirke Po Sloveniji. Kolesarsko društvo Grosuplje organizira tudi že pet let kolesarski maraton treh občin, ki je del akcije Slovenija kolesari. Zbirajo sredstva v humanitarne namene. Društvo pa je že pred štirimi leti prejelo plaketo Kolesarske zveze Slovenije. NAGRADA OBČINE GROSUPUE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE JE PREJEL TUDI ZBORNIK OBČINE GROSUPUE, IVANČNA GORICA IN DOBREPOUE . 35 let je že od prve izdaje zbornika še v stari občini Grosuplje. Zasnovali so ga dr. France Adamič, Ivan Ahlin, Ivo Krevs in Stane Valentinčič. Zbornik izide vsako drugo leto sredi junija. Je domoznanska publikacija. V njem je od 30 do 40 prispevkov, ki govorijo o zgodovini, kulturi, znanosti, umetnosti, gospodarstvu in o ljudeh. Napiše ga od 20 do 30 avtorjev. Vanj vlagajo veliko znanja, dela in dobrih namenov. Z njimi sodelujejo lektorji, tehnični in drugi strokovni sodelavci ter denarni in drugi vzpodbudniki. Letos je uredniški odbor izdal že 23. številko zbornika. PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE Z ZLATIM ZNAKOM JE PREJELO DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA SONČNICA GROSUPUE. stvari, s katerimi se lahko pohvali 50 deklet in žena, ki vzajemno delujejo že 30 let, v Društvo podeželskih žena Sončnica Grosuplje pa so povezane 8 let. Društvo je skupaj s kmetijsko pospeševalno službo oblikovalo program dela s poudarkom na ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Članicam veliko pomeni znanje, saj se zavedajo, da brez njega ne bodo mogle kmetije ustrezno delovati. Veliko so prispevale k promociji občine. Organizirajo razna srečanja, sodelujejo na kmetijskih sejmih. Delo opravljajo prostovoljno in z velikim navdušenjem, kar bo pripomoglo k obstoju in njihovemu razvoju tudi v Evropi. Večkrat so bile že tudi nagrajene. Predsednica Sonja Boh je bila na državni ravni lani predlagana za naslov Kmetica leta. PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE Z ZLATIM ZNAKOM JE PREJELA TUDI OSNOVNA ŠOLA BRINJE. Osnovna šola Brinje pripravlja številne prireditve, ki so v vseh pogledih dovršene, imajo pozitivno sporočilo in so večinoma predstavljene v lokalnih in nacionalnih medijih. Učenci so zelo uspešni na literarnih, likovnih in drugih državnih in mednarodnih natečajih. Prejeli so že številne nagrade in priznanja. Lahko se pohvalijo s kar 18 zlatimi priznanji z Vesele šole, matematike, zgodovine, logike, izjemno uspešni so košarkarji, rokometaši, strelci, šahisti, v znanju iz prometa pa so grosupeljski osnovnošolci nepremagljivi. Mladi tehniki so na državnem tekmovanju prejeli zlato priznanje. Izdelali so jadrnico in space shutlle, ki sicer ni končal v vesolju, pač pa pod šolskim stropom. Šola Brinje uvaja veliko novosti. Sodeluje tudi v drugih projektih in z drugimi ustanovami z različnih področij in se tako vključuje v življenje širšega okolja. S tem prispeva k ugledu in promociji naše občine. PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE S SREBRNIM ZNAKOM JE PREJEL MOŠKI PEVSKI ZBOR ŠMARJE-SAP. Se spomnite sirov, potice z velikonočne razstave? Ta je le ena izmed Moški pevski zbor Šmarje-Sap je nastal že pred drugo svetovno vojno. V vsem tem času se je v zboru zvrstilo več kot 80 pevcev. Vodilo ga je 10 zborovodij. Pevci iz Šmarja prepevajo na prireditvah v občini, na vseh revijah pevskih zborov, na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični pa so nastopili že 32. Prejeli so že 30 zlatih, prav toliko srebrnih in 20 bronastih Gallusovih priznanj. Med večje uspehe zbora štejejo radijsko snemanje, spevoigro Kovačev študent, nastop z združenimi pevskimi zbori Primorske. In število nastopov? Več kot tisoč. PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE S SREBRNIM ZNAKOM JE PREJEL ATLETSKI KLUB ŠPELA GROSUPLJE. Grosupeljčani že od nekdaj radi tečejo in dosegajo odmeve rezultate. Vendar je bilo nekaj časa vse bolj amatersko. Razmere so se začele izboljševati pred 11 leti, koje bil ustanovljen Atletski klub Špela. Klub je imel vse več članov in so bili vse bolj uspešni. Usmerili so se v tek na srednje in dolge proge, pa tudi na kros in ulični tek. Vidne uspehe je dosegala Andreja Rajh, ki seje približala celo vrhu državne atletike. Njena glavna disciplina sta bili tek na 1500 in 2000 m, pa je morala uspešno kariero zaradi poškodb prekiniti. S klubom so povezani veliki stroški. Oprema je skromna. Prevoz plačujejo največkrat starši. Kljub temu so odšli letos celo na priprave v Fieso. Pred petimi leti je Atletski klub Špela uvedel predšolsko telovadbo. Veliko obetata Matej Godec in Gregor Germovšek. Špela in Bajo Dizdarevič, Danilo Varga ter Barbara Buh imajo pomembne naloge v klubu in svoje znanje prenašajo na mlade. Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22 33 e-pošta: lozemasiol.net Uradniški odbor: Barbara Pance. Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanja In fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tlak: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje. Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) Je z odločbo št 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlag Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V MESECU SEPTEMBRU JE TREBA ODDATI (IZJEMOMA ZARADI VOLITEV) DO PETKA, 10. SEPTEMBRA 2004. ČASOPIS IZHAJA PREDVIDOMA VSAKO TRETJO SREDO V MESECU (FEBRUARJA IN AVGUSTA ČASOPIS NE IZIDE.) Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravi co do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo, morajo pa biti avtorr zirani, podpisani (in požigosani). Pisma bralcev, pravnih oseb in nenaroceni prispevki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z last noročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Ča žalite posamezno gradivo vrnjeno, priložita ustrezno kuverto z vašim naslovom In znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEUSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe in ostalo slikovna grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja) ali TIF ali PDF zapisu. 300 dpi, barvne v CMYK raz-slojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Nadaljevanje na naslenjl strani. mm D D 1 Nadaljevanje s prejšnje strani. Dobitnik srebrnega priznanja Atletski klub Špela. PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE Z BRONASTIM ZNAKOM JE PREJELA ZVEZA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV GROSUPUE. Težko si predstavljamo prometno varnost, pa seznanjanje s predpisi in tehničnimi novostmi brez članov Združenja šoferjev in avtomehanikov Grosuplje. Društvo se udeležuje kongresa evropskih poklicnih voznikov. Deluje že 45 let. V okviru združenja pa že 16 let deluje avtošola. Društvo si je uredilo prostore in vsako leto organizira izlet ali strokovno ekskurzijo. Avtošola ima 7 avtomobilov in 6 motorjev ter zaposluje 8 delavcev. Združenje vsako leto septembra pomaga policiji pri varovanju otrok na poti v šolo. To počnejo že 30 let in so lani od ministrstva za notranje zadeve prejeli bronasti znak. Grosupeljski šoferji in avtomehaniki pomagajo tudi pri pripravi kolesarskih izpitov in pri kvizu Kaj veš o prometu. Njihova pomoč je nepogrešljiva na kolesarskih dirkah in prireditvah, kjer je treba urejati promet. Člani delujejo večinoma prostovoljno. PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE Z BRONASTIM ZNAKOM JE PREJEL TUDI ORGANIZACIJSKI ODBOR OB 500-LETNICI ŠOLE V ŠMARJU. 8. julija 1504 je takratni šmarski župnik Mihael Šterlekar za voditelja šole v Šmarju imenoval Štefana Pehlarja. Ta datum pomeni začetek organiziranega šolstva v Šmarju. Cilj organizacijskega odbora ob 500-let-nici šole je dostojno večmesečno praznovanje. Pri tem je treba povezati ustanove šolskega, kulturnega in turističnega področja. Tako pri tem praznovanju sodelujejo šola, župnija, krajevna skupnost, občina, občinski svet, sklad za kulturne dejavnosti, knjižnica in številni posamezniki. Od leta 2002 se je zvrstilo že več kot 40 prireditev, vrhunec pa je bil lani organiziran Šmarski simpozij. Ni veliko krajev, ki se lahko ponašajo s tako bogato zgodovino kot Šmarje. In za kraj in občino je praznovanje tega jubileja odlična priložnost, da se predstavita širši javnosti. Praznovanje pa se bo letos jeseni zaključilo z izdajo knjige o Šmarju in slovesno akademijo. V imenu vseh dobitnikov priznaj seje zahvalila ravnateljica šole Brinje Irena Kogovšek. Jože Miklič Zgoraj: Župan s sodelavci na seji v Šmarju-Sapu. Spodaj: Občinski svetniki v šmarski šolski avli. K SEJA OBČINSKEGA SVETA V SMARJU-SAPU Šmarje-Sap, 23. Junija 2004 - Eno uro In pol pred slavnostno sejo občinskega sveta občine Grosuplje v počastitev občinskega In državnega praznika so se svetniki zbrali na 20. redni seji občinskega sveta In obravnavali poleg potrditve zapisnika tudi sklep o izdaji soglasja Glasbeni šoli o najemu kratkoročnega kredita, zaključni račun proračuna za leto 2003 ter eno pobudo pod točko Informacije, pobude In vprašanja občinskih svetnikov. ZAPISNIK 19. SEJE so svetniki brez pripomb potrdili. SKLEP O IZDAJI SOGLASJA GLASBENI ŠOLI GROSUPUE O NAJEMU KRATKOROČNEGA KREDITA Vodja pristojnega občinskega urada Jelka Kogovšek je uvodoma povedala, da je Glasbena šola v aprilu slavnostno praznovala 30 let delovanja šole. V nadaljevanja tega praznovanja pa bo šola imela avgusta koncert v portoroškem avditoriju. Tja bodo povabili tudi belgijski pihalni orkester. Za pokritje teh stroškov pa bo morala šola najeti kratkoročni kredit. Glede na Zakon o financiranju občin mora Glasbena šola zaprositi za soglasje ustanovitelja, zato mora občinski svet sprejeti ustrezen sklep. V razpravi je bil zelo kritičen dr. Dušan Lavrlč (ZLSD) in dejal, da je izredno presenečen nad tem, da občina daje soglasje za kreditiranje neke proslave. Meni, da bi bilo treba iskati drugačne oblike financiranja in bi bilo po njegovem treba v zainteresiranih sredinah poiskati donatorje. Jožetu IntJharJu (LDS) pa seje zdelo neracionalno najemanje kredita, saj bi ta sredstva morali privarčevati že prej, če so nameravali speljati ta dogodek. Podobno je menil tudi Dejan Vuga (LDS). Intiharju pa seje zdel visok tudi strošek 2 mio sit glede na sredstva, ki jih dobijo od občine. Na pripombo o nekdanjem dragem klavirju pa je direktor Glasbene šole odgovoril, daje bil tisti klavir pozneje ugodno prodan in so bili zanj kupljeni trije novi klavirji, ko so zdaj na izpostavah Glasbene šole v Grosupljem, Dobrepolju in Ivančni Gorici. Jože Šlrcelj (NKG) je menil, da nekateri svetniki niso razumeli pravilno soglasja, saj ne gre za garancijo ali poroštvo, temveč zgolj za soglasje ustanovitelja po Zakonu o javnih financah. Zanimalo pa gaje, ali bo občina pomagala pri najetju kredita. Jelka Kogovškova je odgovorila, da v tem primeru ne gre za poroštvo in da gre le za kratkoročni kredit. Dr. Miro Kranjc (LDS) je opozoril na slovnična določila sklepa, ki bi se po njegovem morala nanašati samo na pravno in ne na fizično osebo. Direktor Glasbene šole Grosuplje Franc Korbar je pojasnil, da gre zgolj za formalnost in da bo glasbena šola sama vrnila ta kredit. Pojasnil je tudi, da je ob sami proslavi 30-letnice prek donatorjev zbral približno 700.000 sit, ki so jih potrebovali za pokritje stroškov te proslave. Pri koncertu v Avditoriju Portorož pa gre za intelektualno in kulturno investicijo mednarodnega pomena. Na koncertu bo sodeloval odličen belgijski orkester iz Loewna in je zelo vesel, da lahko orkester Glasbene šole Grosuplje nastopa skupaj s takšnim evropskim orkestrom. V glavnem pa bodo stroški vezani predvsem na prenočevanje belgijskih in naših glasbenikov. Če se bo izkazalo, da so koncert dobro pripravili, bodo naslednje leto naši glasbeniki odšli na koncerti-ranje v Belgijo. MIha Kadunc (N.Si) je pojasnil, da njihova skupina podpira to pobudo, imel pa je vprašanje, zakaj se ni to predvidelo že v proračunu, glede na to, da je to tudi promocija občine. Župan je pojasnil, da o tem koncertu ni bil obveščen. 9 svetnikov je nato sklepu o najetju kredita dalo svoje soglasje, 3 pa so bili proti. ZAKUUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE GROSUPUE ZA LETO 2003 Jelka Kogovškova je uvodoma ugotavila, da so občinski proračun 2003 uspešno izpeljali tako na prihodkovni strani (2.322 mio sit oziroma 94 % realizacijo) kot na odhodkovni strani (2.273 mio sit ali 98 %). 48 mio sit se prenese v letošnje koriščenje. Vsa razlika pa je znašala 164 mio sit, kar poleg tekočega prenosa predstavlja še prenos iz preteklih let. V strukturi porabe pa je bilo kar 54 % vseh sredstev namenjenih investicijam, kar občino uvršča v hitro razvijajočo se občino. Največji delež porabljenih sredstev pa je predstavljalo izobraževanje, in sicer 41 %. Predsednik nadzornega odbora Ljubomir Andrejak je pojasnil, da je odbor obravnaval obširno gradivo, ki je bilo solidno pripravljeno. Zaključni račun je skladen s sprejetim proračunom in v njem ni večjih odstopanj, za slednje pa so bile s strani občinskih strokovnih služb podana zadovoljiva pojasnila. Zato je nadzorni odbor soglasno sprejel zaključni račun in mu dal soglasje. Jože Šlrcelj (NKG) je že na prejšnji seji vprašal, kako je z realizacijo prodaje Družbenega doma in dobil pojasnilo, da je nakup bil realiziran, kar se vidi tudi v zaključnem računu, ni pa vknjižbe v zemljiško knjigo. (Marko Podvršnlkje pojasnil, da bo potencialni investitor lahko kandidiral na morebitni razpis pod pogojem, da bo pogodba veljavna, če bo uspel na razpisu.) Širclja je zanimala tudi 3 % realizacija pri šoli Polica in 0 % realizacija pri šoli Žalna. (Kogovškovaje pojasnila, daje bilo namesto nakupa zemljišča za šolo na Polici letos začasno preurejena stara šola. Župan pa je dodatno dejal, da so bila ta sredstva obveza občine do krajevne skupnosti od prodanega stanovanja.) Lojze Verbajs (SDS) seje pozanimal, kaj je bilo vzrok, da se občina ni prijavila na razpis CRPOV. (Kogovškova - Razpis je pripravljal inštitut pri ministrstvu za kmetijstvo, a je imel premalo časa in tako zahtevnega razpisa ni mogel pripraviti.) Drugo Verbajsovo vprašanje se je nanašalo na področje športa. Najem zemljišča za skakalnico ni realiziran. Zakaj? (Kogovškova - Ker pogodba ni bila do konca leta pripravljena tako, kot bi morala biti, da bi šla županu v podpis. Ostala sredstva pa so bila dodeljena Športni zvezi Grosuplje in so bila razdeljena po dogovorjenem ključu.) Župan je na koncu poudaril, da je zelo vesel, da je tako malo spornih zadev v tako obširnem proračunu. 14 svetnikov je nato glasovalo za sprejem zaključnega računa in nihče ni bil proti. INFORMACUE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Miha Kadunc (N.Si) je opozoril na novonastalo lužo sredi desnega zavijalne-ga pasu v križišču ponovske ceste s cesto Toneta Kralja in je prometno nevarna, ker že pri najmanjšem dežju povzroča, da vozila zanaša. Župan bo naročil strokovnim službam, da tehnično preverijo ustreznost in primernost izvedbe. Jože Miklič NIKO MIHIČINAC K.D. PREMIČNINE KOioVVOR^ 3, V^OGROSuiuE 01-786 56 60, FAX: GSM: 041-405 SMS: 405$@LIWty E-MAIL: NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI URL: WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI 01-786 258 M0BIM.SI 56 65 Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! OM g u'- RAZPRAVA O MAČKU V ZAKLJU OBČINA IMA ALI O JAVNEM INTERESU ZA NOVO KNJIŽNICO GROSUPLJE GARAŽO Odbor za gospodarstvo občine Grosuplje je na 10. seji razpravljal o predlogu župana Janeza Lesjaka, da občinski svet sprejme sklep o razlastitvi lastnika zemljišča, na katerem bi stal prizidek knjižnice. Gre za objekt edinega podjetnika, ki se v centru ukvarja s čevljarsko dejavnostjo. Lastnik je sicer pripravljen prodati svojo delavnico, vendar z občino ne najdeta skupnega jezika pri vrednosti nepremičnine. Cenitvi obeh zapriseženih cenilcev, ki sta jih najeli vsaka stranka posebej, se namreč razlikujeta za 100 odstotkov. Odbor za gospodarstvo je opozoril na anomalijo in predlagal imenovanje tretjega, neodvisnega cenilca, ki bi ugotovil realno vrednost nepremičnine. Zavrnil je možnost razlastitve in županu predlagal, naj z lastnikom delavnice sklene dogovor, tako da bo on lahko opravljal svojo dejavnost, občina pa bo lahko nemoteno gradila prizidek h knjižnici. Še pred zasedanjem občinskega sveta smo o izsledkih sestankovan-ja povprašali predsednika Odbora za gospodarstvo Lojzeta VerbaJ-sa: »Mnenja odbora so bila različna, večina pa je menila, da ta postopek ni korekten. S tem sklepom gre zadeva na sodišče, kar bi zadevo močno zavleklo. Vprašanje je, ali bi potem sploh lahko gradili prizidek h knjižnici. Pomembno je pojasniti, da je lastnik pripravljen prodati zemljišče, vendar seje v pogajanjih z občino zataknilo pri denarju - kot ponavadi! Trudili se bomo priti do skupnega dogovora in najti konsenz z lastnikom ter zadevo urediti na drugačen način.« Lojze Verbajs je tudi poudaril, da občina prodaja kletne prostore na Kolodvorski ulici, kamor naj bi se preselil lastnik čevljarske delavnice, vendar ti prostori dosegajo bistveno višjo ceno, kot pa je njihova dejanska vrednost na trgu. Tudi na seji je bilo pri tej točki nekaterim zelo vroče. Uvodoma je direktor občinske uprave Marko Podvrsnik zatrdil, da je optimistično naravnan v smeri rešitve problema. »Smo pa prišli do točke,« je potožil, »koje lastnik postavljal enormne zneske. Če se z njim ne bi uspeli dogovoriti, lahko začnemo s postopkom razlastitve v javno korist. Ta sklep bi izvedli samo, če pridemo v začaran krog. Če bi že prišlo do razlastitve, fizična oseba ne bo oškodovana, ker bo cenitev v tem primeru odraz dejanske tržne vrednosti nepremičnine.« Tudi župan Janez Lesjak je poudaril, da je Občini ostalo izredno malo časa. »Prehitele nas bodo investicije v šoli Žalna in Polica. Sklep je le potrditev, da je izgradnja knjižnice širši družbeni interes, predvsem pa občinskega pomena. Ne gre za oškodovanje, razlastitev je le eden od vzvodov, ki ga občina pridobi pri pogajanju o cenah.« Zatem se je v razpravo vključil Lojze Verbajs (SDS). Posredoval je informacije o višini cenitev dveh različnih cenilcev (občinski je vrednost nepremičnine ocenil na 10 mio SIT, lastnikov pa na 20 milijonov. Župan mu je oporekal, da sam ne pozna teh ocen in Verbajsa opozoril, da bo zanj kot stranko v postopku (lastnica enega od lokalov za knjižnico je njegova soproga) zahteval izločitev pri sklepanju o zadevah javnega interesa. »Verbajs ne pozna razmer, zavaja javnost in občinski svet, ko govori o razlastitvi in nacionalizaciji!« je bil oster župan. »Premoženje se ne bo nikomur ukradlo. Prostor je že od nekdaj predviden za izgradnjo knjižnice, razen ene lokacije, ki je bila očitno zaradi višjega interesa občine v preteklosti prodana sedanjemu lastniku čevljarske delavnice. Občina bo lastniku plačala zemljišče, tudi pre-plačala, nikomur pa ne bo storila krivice.« Župana je v skladu z institutom procedure prekinil Dušan Hočevar (SDS). Za njim se je oglasil tudi strankarski kolega Božo Predalič in okrcal župana, da po mnenju stranke SDS krši proceduro in institut vodenja. »Sejo vodite korektno in se ne spuščajte na osebni nivo,« ga je pozval. Vskočil je tudi Jože Šlrcelj (NKG) in za nastalo kolobocijo okrivil Marka Podvršnika. »Do vsega tega ne bi prišlo, če ne bi Podvrsnik tako pavšalno predstavil točke. Govoril je o enormnih pogojih, nič pa o cifrah. Verjetno je cenitev bila opravljena in vemo, kako lahko cenijo cenilci. Župan lahko vpliva nanj z grožnjo, če ne bo ocenil primerno za Občino, ga ta ne bo več najela. Lastnik pa cenilcu lahko zagrozi z možnostjo neplačila.« Župan je odvrnil, da knjižnice ne bo tako enostavno speljati, ker je potrebno rešiti še veliko stvari, da pa ne bo razlagal pogajanj, ko so še v poteku. Zagotovil pa je, da peljejo pogajanja v skupnem interesu. Nato pa je Božo Predalič zagrozil, da bo protestno zapustil sejo. Svetniki so si zatem nekaj minut oddahnili na podaljšanem odmoru. Sledilo je nadaljevanje razprave. Anton Perme (SLS): Knjižnica je v javnem interesu, ne zdi pa se mi umestno sprejeti sklepa o razlastitvi. Pogajalska izhodišča gotovo še niso vsa izčrpana. Zamenjati je potrebno pogajalsko skupino in prostor odkupiti po realni ceni.« Župan Janez Lesjak: »Če ste za javni interes, morate sklep podpreti. Če Občini in pogajalski skupini ne daste tega inštrumenta, potem ste za zasebni interes. Povedal sem že, da ne bomo nikogar razlastili, od občinskega sveta zahtevamo samo še ta vzvod, ki je legalen in nikogar ne oškoduje. Pomeni le toliko, da zasebnik ne more izsiljevati družbe.« Oglasil seje Božo Predalič, kije županu za vzgled pri razpravi priporočil Boruta Pahorja. »Ureditev knjižnice je javna korist. Kdor bo proti, je čuden človek, je proti družbi. Takega človeka lahko blatimo in nanj kažemo s prstom. Ali je širši javni interes graditev prizidka ali je treba poiskati neko drugo rešitev?« Nadaljeval je v smeri možnih rešitev za knjižnico, med drugim bi jo po njegovem lahko umestili v prostore sedanje Upravne enote ali pa kar v kino.« danes moramo tehtati, ali je knjižnica javni interes ali to ni. Ko bomo sklep potrdili, pa bo sodišče odločalo, ali je osebni interes v danem primeru večji kot družbeni. Sodišča upoštevajo načelo sorazmernosti. Ne vem, zakaj moram biti jaz sodnik, katera od pravic sorazmernosti je močnejša. Ne bom podprl sklepa, ker tudi sklepa o prizidku k knjižnici nismo sprejeli.« Županu je še očital, da potrebuje grešnega kozla, ker itak ne bo naredil knjižnice. Župan je nato poudaril, da so gradnjo knjižnice svetniki soglasno podprli v proračunu, povedal pa je tudi, da se zaveda, da bo morala občina lastnika čevljarske delavnice preplačati, ne bo pa se pustila izsiljevati. Zatem so svetniki N.Si in SDS, razen Janeza Mervlča, ob 19:25 obstruirali sejo. Zaradi sklepčnosti so ostali nadaljevali razpravo. Oglasil se je Dušan Lavrlč (ZLSD): »Razpravljamo o nepomembnih zadevah in sejemo slabo voljo. Apeliram, da smo konstruktivni. Knjižnica je javna korist, če ne, se pa odločimo, da nismo za izgradnjo. Samo recimo bobu bob.« Matjaž TrontelJ (SLS) je ugotovil, da bi t. i. prisila z razlastitvijo lahko zavlekla projekt. Zaskrbelo ga je tudi, da bi se vtem primeru tudi porušil začrtani plan. Zanimalo ga je še, kaj je z obljubljenimi državnimi sredstvi in lastništvom knjižnice. Župan je pojasnil, daje lastništvo rešeno, denar od države pa bo Občina porabila v prvi fazi adaptacije. V debato se je vključila Breda Škrjanc (LDS): »Ni dileme, da je javni interes pred privatnim. Glasovala bom za knjižnico, želela pa bi si, da se instrument razlastitev nikoli ne uporabi.« Jože Šircelj: »Mislim, da smo najbolj nekulturen občinski svet v Sloveniji, tako posamezniki kot predsedujoči. Predlog vidim kot skrajno sredstvo. V končni fazi pa je sprejet samo z enim namenom - možnostjo razlastitve. Občina se pogaja komaj štiri mesece, pa že želi uveljaviti ta sklep, to me čudi. Vsi vemo, kako poteka cenitev, zato predlagam, da se ta sklep prestavi na naslednjo sejo. V tem obdobju boste imeli čas, da se pogajate brez ultimativnega sklepa.« O nizki kulturi udeležencev seje se je s Šircljem strinjal tudi Janez Mervič (SDS). »Predlog je legalen, kaj pa bo naredil župan, bomo razpravljali na naslednji seji. Jaz bi sklepal, ne pa prelagal v nedogled, ker bo potem tako kot z zdravstvenim domom, ki se vleče že sedem let.« Še zadnjič je nastopil Podvrsnik, ki je vnovič jasno poudaril, da sklep ne bo zavrl razvoja knjižnice. »Lastnik delavnice je korekten, dogovorili smo se, da se sedaj pogovarjamo v okviru uradnih cenitev. V kratkem času bomo zadevo speljali brez prisile in čustev.« Po tem prepričevalnem nagovoru je tudi Perme umaknil predlog o oblikovanju nove pogajalske komisije. Od 13 svetnikov v dvorani jih je sklep, da je gradnja prizidka predvidena v javno korist, potrdilo 12. Barbara Pance W0 Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosupljo. d o o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po slanh predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdoto nas na Tabofski cesti 3 v Grosupl|U in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 V kleti upravne stavbe Adamičevega centra je občina lastnica treh garaž, v katerih parkira tri občinske avtomobile. V isti kleti je lastnik ene od sosednjih garaž s pripadajočim skladiščem v skupni izmeri 20 kvadratnih metrov tudi podjetje Vele, ki jo je Občini ponudilo v odkup po ceni 3.100.000 tolarjev. Občina se je glede na dolgoročno namembnost upravnih prostorov in pomanjkanja tovrstnih prostorov v središču Grosupljega odločila za nakup nepremičnine. Najprej bo garažo oddala v kratkoročni najem, kasneje pa jo bo uporabljala sama. Jože Šlrcelj pa je za domačo nalogo napravil cenovno analizo tridesetih garaž v središču ali na obrobju Ljubljane. Ugotovil je: »Cena garaže v Grosupljem je višja kot na primerljivih, vendar atraktivnejših lokacijah v Ljubljani. To me čudi.« Najvišja cena, ki bi jo za garažo še lahko odštela Občina, bi bila po njegovem mnenju okoli 2 milijona tolarjev. Oglasil seje Marko Podvrsnik, ki ga je zmotilo mešanje jabolk in hrušk: »Prejeli smo ponudbo, kiji je bila predložena uradna cenitev. Garaža je na tržišču in zanjo je veliko interesentov. Ne gre pa samo za garažo, temveč je zraven tudi skladišče!« Svetniki so se po razpravi odločili za nakup garažnih prostorov. Barbara Pance PO VEČ KOT 30 LETIH ZAHTEVALI VRAČILO ZEMUIŠČA! Pred 34 leti se je zemljišče občine razdelilo na več katastrskih občin. Tedaj je zemljišče ene izmed fizičnih oseb na področju k.o. Stranska vas brez pravne podlage prešlo v zemljiško knjižni vložek občine, v t. i. vložek družbene lastnine. Občina je prejela tri zahtevke po vračilu zemljišča in se z enim spustila v pravdo ter - izgubila. Sedanji primer je podoben, je povedal Marko Podvrsnik, direktor občinske uprave. »Popravljamo napake geodetske uprave izpred 34 let. Čeprav bi se lastniki morali pritožiti v enem letu, tega niso storili. Lastnik 30 let ni reagiral! Poudarjam, da ne gre za denacionalizacijo.« Občina bo odškodnino za zemljišče vrnila v naravi, in sicer kmetijsko zemljišče, ki ga zaradi svoje dejavnosti ne potrebuje. Občina bo zemljišče vrnila direktno oškodovancu. Barbara Pance Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju stanovarv jskih posojil Občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 46/98 in 82/01) VII. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL I. Nameni, za katera se delijo posojila: Stanovanjska posojila (v nadaljevanju posojila) so namenjena: - nakupu stanovanj, - stanovanjski gradnji, - prenovi ali obsežnejšim vzdrževalnim delom stanovanj ali stanovanjskih hiš. Posojila niso namenjena: • prosilcem in njihovim zakoncem, ki so lastniki ali solastniki stanovanja in so ga odkupili po določilih stanovanjskega zakona ( Ur. list RS št. 18/91, 19/91,9/94, 21/94, 23/96,1-2/00 in 25/00), ■ prosilcem in njihovim zakoncem, ki kupujejo stanovanja od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorka, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, tete, strica in zakonskega in zunajzakonskega partnerja. II. Višina sredstev Višina sredstev po tem razpisu, ki je namenjen za nakup stanovanj oziroma hiš in stanovanjsko gradnjo, prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš, bo določen z izborom najboljšega ponudnika. Občina bo kreditojemalcem subvencionirala polovico obrestne mere. Doba vračanja posojila je največ 5 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. III. Razpisni pogoji in višina posojila Na razpis za dodelitev posojil se lahko prijavijo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so državljani Republike Slovenije, ■ da imajo prosilci in njihovi družinski člani, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, stalno bivališče v občini Grosuplje, ■ da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, ■ da kupujejo, gradijo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Grosuplje, • da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1.1. 2003, če gre za novogradnjo, ■ da imajo lokacijsko informacijo, izdano po 1.1. 2004, ■ da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo odobritev posojila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci, ■ da so sami ali s soplačniki, za katere se štejejo zakonec ali starši prosilca, kreditno sposobni, • da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim neustreznim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja, ■ da imajo v letu 2004 sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, overjeno pri notarju, če gre za nakup stanovanja. Občani so v okviru prenove stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela. s katerimi se izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije, ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju ali so sami, ali kdo od družinskih članov, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in drugi tehnični prostori se ne štejejo). Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: lčlan 2 člana 3 člani 4 člani 5 članov 6članov 45 rtV 55 m' 70mi 82ny 95rrr' 105 rtv Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna še 6 m2. Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja za gradnjo ali adaptacijo oziroma 40 % vrednosti velikosti stanovanja, ki ga prosilec kupuje, upoštevajoč tudi morebrtna dosedanja posojila Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljena v letih od 1997 do vključno 2003. Uspeli prosilci bodo 30 % odobrenega posojila, namenjenega za novograd njo ali prenovo, lahko koristili v gotovini, 70 % pa na podlagi predloženih predračunov. Prosilci, katerim bodo odobrena sredstva iz naslova tega razpisa, bodo dolžni skleniti pogodbo z banko oz. hranilnico najkasneje v roku 30 dni po izteku pritožbenega roka na obvestilo o višini dodeljenega posojila. Prav tako bodo dolžni odobrena sredstva izkoristiti v roku 30 dni od podpisa pogodbe. V nasprotnem primeru ne bodo več upravičeni do odobrenega posojila. Osnova za izračun višine posojila je: • za nakup stanovanja in stanovanjskih hiš pogodbena cena oziroma največ 600 EUR/m'; ■ za gradnjo stanovanjske hiše 600 EUR/m', ■ za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš 450 EUR/m'. Doba vračanja posojila je največ 5 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali s hipoteko. Stroški posojilojemalca ob najetju posojila, ki jih plača posojilojemalec, bodo sestavljeni iz: ■ stroškov sklenitve posojilne pogodbe, • stroškov zavarovanja posojila s hipoteko, to so sodni stroški in stroški cenitve, • stroškov zavarovanja posojila pri zavarovalnici. IV. Kriteriji za oblikovanje prednostnega vrstnega reda Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1. socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine; 2. načina reševanja stanovanjskega vprašanja; Nadaljevanje na naslednji strani 3. višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja: 4. višine ugodnih Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje dodeljenih v letih od 1997 do vključno 2003, ki jih je prosilec že dobil od občine Grosuplje; 5. primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja; 6. dolžine bivanja v občini Grosuplje; 7. dolžine delovne dobe. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo: 1. mlade družine; 2. enostarševske družine; 3. družine z večjim številom otrok; 4. družine z manjšim številom zaposlenih; 5. mladi; 6. družine z invalidnim članom; 7. razširjene družine. Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in otrok še ni šoloobvezen. Za starost 35 let šteje 35 let dopolnjenih v letu razpisa. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije mladoletni otroci. Upošteva se tudi zdravniško izkazana nosečnost. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina z najmanj tremi člani in je zaposlen samo prosilec oziroma njegov zakonec. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 35 let in mladi pari brez otrok, mlajši od 35 let. Pri invalidnosti prosilca ali člana družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, ki jo potrdi pristojna organizacija. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije bližnjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen stanovanjskega zakona. Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 10 let Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. V primeru, da razpisana sredstva ne zadoščajo za dodelitev najvišje mogoče višine odobrenih sredstev posameznemu prosilcu, lahko komisija sorazmerno vsem upravičencem zniža višino odobrenih sredstev. V. Postopek razpisa Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v času od 1.8. 2004 do 27.8. 2004, na vložišču Občine Grosuplje. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: 1. kopijo veljavnega osebnega dokumenta (osebne izkaznice ali potnega lista za vse družinske člane); 2. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo, oziroma kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno); 3. pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2003 (v primeru nakupa); 4. a) veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 2003 (če gre za novogradnjo); b) imajo lokacijsko informacijo, izdano po 1. 1. 2004 (če gre za obsežnejša vzdrževalna dela) 5. zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo; 6. potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok (razen za osnovnošolske otroke); 7. sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana oziroma mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču, dobi bivanja v občini Grosuplje in številu članov gospodinjstva ter potrdila Občine Grosuplje o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosilec prosi, pridobi Občina Grosuplje neposredno od pristojnih državnih organov. Vsa navedena In v obrazcu vloge zahtevana potrdila morajo biti predložena v originalu, razen gradbenega dovoljenja ter odločbe o dovolitvi priglašenih del in potrdila o državljanstvu ter ne smejo biti starejša od enega meseca. Potrdil po koncu razpisa ne bomo vračali. Obrazec za vloge za pridobitev posojila dobite od 26. 7. 2004 dalje v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, vse dodatne informacije pa v času uradnih ur na uradu za komunalno infrastrukturo oz. na telefon 7888771. Vloge za posojila morajo prosilci oddati Izključno na posebnih obrazcih osebno na Uradu za komunalno infrastrukturo občine Grosuplje, Taborska cesta 2, v času uradnih ur, vključno do 27.8. 2004. Ob vložitvi vloge se prosilcem ne zaračuna upravna taksa. Upravičenci, ki odklonijo odobreno posojilo pa so dolžni v roku 8 dni od poteka roka za sklenitev pogodbe z banko oz. hranilnico, poravnati takso po tarifni št. 3 Zakona o upravnih taksa (Ur. I. RS št. 8/00,44/00, 81/00, 33/01, 42/02, 76/02) v višini 4.250.00 SIT, v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2. Vloge, poslane na gornji naslov po pošti In po koncu razpisa, se ne bodo upoštevale. Po koncu razpisa bo v roku enega meseca 5-članska komisija, ki jo imenuje župan Občine Grosuplje, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Strokovna služba občine s sklepom obvesti vse udeležence razpisa o višini dodeljenega posojila. Prosilci, ki se ne bodo strinjali z odločitvijo komisije, lahko v roku 8 dni od prejema obvestila o uvrstitvi na prednostni vrstni red vložijo pritožbo pri županu Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. Odločitev župana je dokončna. Prosilci vlog dovoljujejo Občini Grosuplje, da v skladu z veljavno zakonodajo preveri resničnost oz. verodostojnost priloženih dokazil. Za poprejšnjo ugotovitev stanja na terenu komisija po potrebi imenuje posebne delovne skupine. Sredstva bodo dodeljena v roku 30 dni po sprejetju dokončnega prednostnega vrstnega reda. Občina Grosuplje župan Janez Lesjak REZULTATI VOLITEV V EVROPSKI PARLAMENT 13. JUNIJA 2004 ZA 3. VOLILNI OKRAJ GROSUPUE Skupaj volivcev z območja: 25.962 (občina Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica) Glasovalo je: 30,8 % ali 7.993 volivcev, prav toliko je bilo tudi oddanih glasovnic. Neveljavnih je bilo: 352 glasovnic, veljavnih je bilo 7.641 glasovnic. Oddanih pa je bilo 5.490 preferenčnih glasov. Posamezne liste so dobile naslednje število glasov: Lista 1 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE IN DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DeSUS 1.125 glasov Lista 7 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA Kandidat preferenčni glasovi liste 868 št.preferenčnih glasov 1 JELKO KACIN 642 2 MOJCA DRČAR-MURKO 60 3 ROMAN JAKIČ 49 4 VINKO GOBEC 18 5 MAJDA SIRCA 18 6 MIMA JAUŠOVEC 12 7 MILOŠ KOVAČIČ 69 Lista 2 N.SI-NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Kandidat preferenčni glasovi liste 1.806 št preferenčnih glasov 1 LOJZE PETERLE 1 755 2 LJUDMILA NOVAK 18 3 ANTON KOKALJ 3 4 ALENKA ŠVERC 8 5 JANEZ VASLE 7 6 MARUŠA NOVAK 5 7 JERNEJ PAVLIN 10 Lista 3 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 30 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 18 št.preferenčnih glasov 1 LEO ŠEŠERKO 7 2 MARINKA VOVK 2 3 METKA FILIPIČ 0 4 EVITA LESKOVŠEK 4 5 ANA VOVK KORŽE 0 6 TOMAŽ OGRIN 0 7 KAREL FILIPIČ S Lista 4 STRANKA MLADIH SLOVENIJE ♦ ZELENI SLOVENIJE 105 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 77 št.preferenčnih glasov 1 ALENKA PAULIN 66 2 BOGOMIR VNUČEC 1 3 MELITA CIMERMAN 1 4 BORUT AMBROŽIČ 1 5 VANJA REŽONJA 3 6 MIHA JAZBINŠEK 1 7 DOMINIK S. ČERNJAK 4 Lista 5 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 2.181 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 1.361 št.preferenčnih glasov 1 MIHAEL BREJC 1 099 2 ROMANA JORDAN CIZELJ 31 3 BARBARA MEDVED ŠPILETIČ 28 4 MATJAŽ ŠINKOVEC 9 5 PETER VERLIC" 156 6 ALENKA JERAJ 30 7 MILAN OROŽEN ADAMIČ 8 Lista 6 NACIONALNA STRANKA DELA 38 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 28 št.preferenčnih glasov 1 MARJAN POLJŠAK 16 2 ANA ANTONČIČ 1 3 STANISLAV ABRAM 1 4 ANITA VAVTAR ABRAM 0 5 PETER ZIDAR 2 6 AJDA ERJAVEC 8 7 PETER OREŠIC 0 REZULTATI EVROVOLITEV V R SLOVENIJI mesto 1. lista število glaso\ odstotki N Si - NOVA SLOVENIJA - KRŠĆANSKA LJUDSKA STRANKA 101 914 23 48% 2- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE in DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJ 95.222 21 94% 3. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 76 674 17.67% 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 61.511 14.17% 5. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 36 585 8.43% 6. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 21 851 5 03% 7. SLOVENIJA JE NAŠA 17 906 4 13% 8. 9. STRANKA MLADIH SLOVENIJE + ZELENI SLOVENIJE 9 944 2 29% GLAS ŽENSK SLOVENIJE 5.220 1 20% 10 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE 2 553 0 59% 11. NACIONALNA STRANKA DELA 2.017 0 46% 12. STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1 372 0 32% 13. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, DEMOKRATI SLOVENIJE - DS 1 229 0 287,, 30 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 23 št.preferenčnih glasov 1 MIHAEL JARC 20 2 ANA MARIJA HAFNER 1 3 BORUT KORUN 2 4 FRANC MAJCEN 0 5 MARJETA KODRIC 0 6 FRANC BEG 0 7 MATEJA SKOČIR 0 Lista 8 SLOVENIJA JE NAŠA 182 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 145 st preferenčnih glasov 1 ALJA BRGLEZ URANJEK 121 2 PETER RASPOR 2 3 BARBARA STRMOLE 2 4 ROBERT O STREL IČ 0 5 DAGMAR TRAFELA 0 6 MLADEN RUDONJA 7 7 BORIS POPOVIČ 13 Lista 9 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 11 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 5 št.preferenčnih glasov 1 ALOJZ KRAPEŽ 5 2 REBEKA RUDOLF 0 3 VOJKO SEDMAK 0 4 DANICA GAČAN 0 5 MAJDA CUZAK 0 6 ZVONKO SEVERINSKI 0 7 MIHAEL JURAK 0 Lista 11 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 224 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 172 si.preferenčnih glasov 1 ZMAGO JELINČIČ PL. 138 2 SAŠO PEČE 28 3 BARBARA ŽVAJNER TAVŠ 0 4 ROMAN VERA3 0 5 MILENA ŠTERBENC 0 6 SONJA AREH LAVRlC 0 7 BOGDAN BAROVIC 6 Lista 12 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 636 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 478 št.preferenčnih glasov 1 AURELIO JURI 127 2 MAGDA POTRATA 17 3 FRANC FERIHORVAT 21 4 LIDIJA MAVRETIČ S 5 FRANCE KRIŽANIČ 4 6 ANDREJA RIHTER 9 7 BORUT PAHOR 295 Lista 13 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 712 glasov Kandidat preferenčni glasovi liste 468 št.preferenčnih glasov 1 FRANC BUT 400 2 BOJAN ŠROT 9 3 NATAŠA KAVAŠ PUC 15 4 ANDREJ UMEK 1 5 NADA SKUK 3 6 BERTA JEREB 3 7 JANEZ PODOBNIK 37 OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE VOLILNA UDELEŽBA NA EVROVOLITVAH ŠTEVILO PREBIVALCEV V MILIJONIH ŠTEVILO POSLANCEV UDELEŽBA V % 2004 UDELEŽBA V % 1999 VOLILO LETA 2004 VOLILO LETA 1999 ŠTEVILO V0LILCEV LETA 1999 MALTA 04 5 82 0.3 nova članica LUKSEMBURG 0.5 6 91 75 0.5 0.4 05 CIPER 0.8 6 71 0.6 nova Članica ESTONIJA 1.4 6 28 0 4 nova Članica SLOVENUA 1.9 7 28 0.5 nova Članica LITVA 2.4 13 43 1 0 nova Članica IRSKA 3.7 13 61 50 2.3 1.9 37 FINSKA 5.2 14 39 31 2.0 1.6 52 DANSKA 5.3 14 48 50 2.5 2.7 53 SLOVAŠKA 5.4 14 16 0.9 nova Članica AVSTRIJA 8.2 18 42 49 3.4 4.0 82 ŠVEDSKA 8.9 19 37 39 3.3 3.5 89 PORTUGALSKA 10 0 24 29 40 2.9 4.0 100 MADŽARSKA 10.1 24 38 3.8 nova Članica BELGIJA 10.2 24 91 91 9.3 9.3 102 ČEŠKA 10.3 24 28 2.9 nova Članica GRČIJA 10.6 24 63 75 6.7 8.0 106 NIZOZEMSKA 15.9 27 39 30 6.2 4.8 159 POLJSKA 38.6 54 21 8.1 nova Članica ŠPANUA 39 4 54 46 63 18.1 24.8 394 ITALIJA 578 78 73 71 42 2 41.0 578 FRANCIJA 594 78 43 47 255 27.9 594 VELIKA BRITANIJA 59.5 78 39 24 232 14.3 595 NEMČIJA 822 99 44 45 36.2 37 0 82 2 Skupaj 448.1 723 45% J 50% 202.9 185.0 376.8 Udeležba v starih članicah 49% Na volitvah kadidatov za Evropski parlament je imelo pravico glasovati skupa] volilcev na BRUSELJ - V prejšnjih številkah Odmevov sem vas poskusil seznaniti z delovanjem institucij Evropske unije, prav ničesar pa nisem povedal o prestolnici, ki gosti evropsko administracijo - belgijskem Bruslju. Ker so počitnice tako rekoč pred vrati sem se odločil, da vam predstavim Bruselj, kot ga doživljaš tedaj, ko nisi na službeni poti - kot eden izmed mnogih turistov. Morda vam bo v teh počitniških dneh prispevek služil kot namig, kako preživeti del počitnic. POTOVANJE V BRUSELJ Najhitrejša, a na žalost v tem trenutku še vedno najdražja možnost je letalo. Slovenski letalski prevoznik leti vsak delovni dan iz Brnika v Bruselj na osrednje bruseljsko letališče Zaventem. Polet traja slabi dve uri, cena povratne vozovnice pa se giblje okoli 160 tisoč tolarjev. Ljubitelji potovanj z vlaki se lahko v Bruselj odpeljete z ljubljanske železniške postaje. Na voljo so različne možnosti. Lahko se recimo odpeljete s spalnikom iz Ljubljane ob pol polnoči in ste naslednji dan zjutraj v Muenchnu, kjer prvič prestopite na hitri vlak ICE za Koeln. Do Bruslja potem prestopite še enkrat v Koelnu na belgijski hitri vlak Thalys. Vožnja s hitrimi in udobnimi vlaki, ki vozijo do 300 km/h je vsekakor svojevrstno doživetje, ki bo obogatilo vašo dopustniško izkušnjo. Na bruseljsko postajo Zuid-jug prispete popoldne, dvajset minut do tretje ure, po petnajstih urah vožnje. Bruselj ima sicer tri železniške postaje »Nord« - severna, »Central« - osrednja ter »Zuid« - južna, ki so med seboj povezane z železniškimi tiri, speljanimi pod zemljo. Večina mednarodnih vlakov ima končne in odhodne postaje na severni ali južni postaji. Za tiste, ki prisegate na osebni avtomobil lahko iz Grosupljega krenete na avtocesto proti Gorenjski skozi karavanški predor, nato pa mimo Salzburga, Muenchna, Stuttgarta, Karlsrueha, Luksemburga ter Namurja in prispete v Bruselj po 12 urah vožnje in približno 1200 kilometrih. Večina poti seveda poteka po sodobnih avtocestah. FORMALNOSTI Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so postale formalnosti pri prestopanju meje zelo enostavne. Zadostuje že veljavna osebna izkaznica ali potni list. Seveda boste uporabili izhode za »EU countries«. Kakšno olajšanje! JEZIK V Belgiji govorijo francosko in flamsko, tako da boste v Bruslju naleteli na dvojezične napise ulic, poslopij in postaj. Sprva to povzroči nekaj težav, vendar se človek kmalu navadi. Kljub pregovorno slabem posluhu francosko govorečih za tuje jezike, pa se danes v Bruslju lahko povsem brez težav sporazumete v angleškem jeziku. VREME Za Bruselj so značilna topla poletja in mile zime. Dež lahko pada kadarkoli, zato so dežnik ali vetrovka ter nepremočljivi čevlji obvezni del opreme. Če zapiha veter z atlantika pa vam tudi dežnik ne bo dosti koristil, saj vam ga veter preprosto zlomi. Občasno lahko pozimi tudi sneži. Poleti se temperature gibljejo med 18 in 27, pozimi pa med 4 in 7 stopinjami Celzija. KJE PRESPATI V Bruslju je dovolj različnih možnosti za prenočišča. Ponudba je velika, cene pa so odvisne od števila zvezdic, kijih ima hotel. Sam sem recimo najceneje spal v hotelu za 55 evrov za noč z zajtrkom, večino dobrih hotelov, tudi v strogem centru, pa lahko dobite za ceno okoli 100 evrov na noč z zajtrkom. Danes v dobi intemeta je najbolje pobrskati kar po svetovnem spletu in si rezervirati hotel. Včasih ni odveč vprašati nekoga, kije bil pred vami v Bruslju. Sam še vedno vprašam kolege, kje so prenočevali in vedno zvem kakšen nov namig. Pa še droben nasvet: rezervacije sob vedno rezervirajte še po telefaksu in zahtevajte, da vam po telefaksu rezervacijo potrdijo, sicer boste lahko ostali pred hotelom, navkljub internetni rezervaciji. Vedno si sobo rezervirajte tudi pravočasno, saj je zasedenost hotelov precejšnja, še posebej, kadar so v mestu kakšne večje prireditve. Pred časom sem v Bruslju spoznal tudi slovenskega duhovnika, ki skrbi za slovenske katoličane v Belgiji. Ima svoj dom, v katerem ponuja tudi prenočišča, vendar je tudi ta, žal, precej zaseden. TO MORATE VIDETI Prvo, kar morate storiti v Bruslju, je, da si v hotelu priskrbite brezplačen zemljevid mesta z vrisanimi glavnimi točkami, ki jih je vredno videti. Mnogi zemljevidi imajo vrisane tudi načrte pešpoti skozi glavne znamenitosti mesta, parke in muzeje. Center mesta in njegove znamenitosti lahko najbolje doživite z zemljevidom v roki že v enem dopoldnevu prijetne hoje s postanki. Vsekakor morate potovanje začeti na osrednjem mestnem trgu (Grand Place, de Grote Markt), ki je v samem strogem centru. »Grand Place« je obkrožen z veličastnimi stavbami, sezida-nimi v obdobju med 15. in 17. stoletjem. Na trgu se nahaja mestna hiša s stolpom, na vrhu katerega je postavljen kip nadangela Mihaela, zavetni- ka mesta. Trg obkrožajo še druge znamenite stavbe. Mnoge od njih (med njimi kraljeva hiša) so spremenjene v muzej. Na trgu je veliko prijetnih lokalov, tako da z okrepčilom ne bi smel biti problem. Nekaj korakov stran od osrednje-1 ga trga se nahaja naslednja velika znamenitost Bruslja -Manneken Pis, kip malega dečka, ki počne, kaj reči drugega - lula. O dečku je spletenih veliko legend, najbolj pogos-| to vedo povedati, da je deček s svojo »aktivnostjo« rešil mesto v davni preteklosti pred uničujočim požarom. Dečka občasno oblečejo v različna oblačila, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bil tako oblečen tudi v slovensko narodno nošo. Je pa deček dobil tudi svojo konkurenco -kipec deklice, ki lula - Jeanneken Pis. Toliko o enakopravnosti spolov. Do osrednjega mestnega trga vodi veliko ozkih in slikovitih ulic, ki so polne trgovin s spominki, restavracijami in lokali, kjer se boste lahko okrepčali ali pa si nabavili tipične spominke. Ko boste zvečer utrujeni od hoje po mestu, se lahko ustavite na kavi na terasi Metropola, mon-denega hotela, ki se nahaja zraven postaje metroja »De Brouckere«, vzporedno z osrednjo nakupovalno ulico. Značilnost terase je, da so vsi stoli in mize obrnjeni proti bulevarju, terasa pa je ogrevana in tako lahko človek tudi pozimi mirno sreba kavo ter »prodaja zijala«. Terasa hotela Metropole je sicer tudi romantično zbirališče starejših domačink in domačinov. EVROPSKI PARLAMENT IN EVROPSKA KOMISIJA Če si želite ogledati stavbe evropskega parlamenta in evropske komisije, je najbolj stopiti na metro in se peljati do postaje »Schuman«. Prva stavba, ki jo zagledate, ko pridete iz postaje podzemske železnice, je prvotna stavba komisije, imenovana Berlavmont. To je tista stavba, ki so jo leta 1991 zaprli, saj so odkrili, da je bila grajena z azbestom. Odločili so se za prenovo in danes je stavba pripravljena za sprejem administracije iz novih držav članic. Na nasprotni strani, preko avenije Rue de la Loi se nahajajo sedanja poslopja Evropske komisije. Na Rue de la Loi je nastanjenih tudi večina direktoratov Evropske unije, v zgradbah EU na tej ulici tudi sam preživim večino svojih službenih obveznosti v Bruslju. Na drug strani avenije se vidi slavolok zmage, mogočen TOKRAT MALO DRUGAČE spomenik, znotraj velikega parka zmage »Pare du Cinquantenaire«. V sklopu slavoloka se nahajajo vojaški muzej, zgodovinski muzej ter muzej avtomobilizma, ki bi zlasti navdušil mlajše obiskovalce. Nedaleč stran od poslopij Evropske komisije se poleg parka »Pare Leopold« nahaja mogočna stavba Evropskega parlamenta. Evropski parlament ima svoj informacijski center, ki je dostopen vsem obiskovalcem, sicer pa poslopja parlamenta niso odprta za javnost, razen za najavljene obiske. ATOMIUM Pariz ima Eifflov stolp, London je dobil velikansko kolo ob Temzi, ti. London Eye, Bruselj pa se ponaša z Atomiumom, 165 milijardkrat povečano molekulo železa. Objekt so odprli leta 1958 ob prvi povojni razstavi in z njim nakazali pot Evrope v novo razvojno obdobje. Do Atomiuma se najhitreje pripeljete z metrojem, kjer za obisk Atomiuma izstopite na postaji Heysel. HRANA, PIJACA Bruselj ima ogromno prijetnih lokalov, majhnih restavracij in pivnic. Tipična hrana, ki vam jo postrežejo v mnogih restavracijah, so školjke s pomfrijem. Njihov pomiri je sploh okusen in če želite na hitro potešiti lakoto boste vsekakor naročili pomf ri s tatarsko omako, ki vam ga postrežejo kar v vrečki. Seveda pa tudi tu velja, da o okusih ne bomo razpravljali, bo pa prav gotovo vsak našel kaj okusnega za pod zob. Prav tako bodo v Bruslju prišli na svoj račun ljubitelji piva, saj je pivska lista daljša od jedilnika. Pazite, ko naročate pivo! Vsa so dobra, vendar imajo nekatera tudi precej višje vsebnosti alkohola, kot običajna. Kaj lahko se vam primeri, da se boste že po enem pivu počutili veliko, veliko bolje... Najbolj znamenita pivnica »A la mort subite« (Pri hitri smrti) se nahaja v bližini centralne železniške postaje. Značilnost pivnice: odlična izbira piva, dobra hrana, ki sodi k pivu, notranjost pivnice je nespremenjena od svojega začetka in zdi se kot da bi se čas tam ustavil. Pa še posebnost - hišni maček vam lahko zleze v naročje. Okvirne cene v restavracijah in lokalih se gibljejo od 10 do 15 evrov dalje za menije, vrček piva dobite za 2,5 do 5 evrov. KAJ PRINESTI DOMOV IN KJE NAKUPOVATI Belgija je znana po čipkah, dobri čokoladi in piškotih, zato odločitev, kako obdariti svoje bližnje ob prihodu domov, ne bo težka. Okoli osrednjega mestnega trga v strogem centru je veliko specializiranih trgovin, kjer boste lahko kupili čipke ali pa mnogo vrst belgijske čokolade Godiva, Neuhaus ali Leonidas. Pa tudi piškoti Speculoos sodijo v vrečko. Osrednja nakupovalna ulica Rue Neuve poteka od severne železniške postaje, točneje od trga Rogier, ki je tudi postaja metroja proti borzi. V tej ulici so zbrani vsi veliki nakupovalni supermarketi in vse večje svetovne blagovne hiše. Možje bodo med nakupovanjem verjetno raje počakali v prijetnem vzdušju Opera bara, ki je v bližini, soproge pa imajo medtem veliko možnost uporabe kreditnih kartic. Sam sem bil presenečen predvsem nad veliko izbiro porcelana v trgovinah ter ponudbo dobrih DVD posnetkov koncertov v živo različnih glasbenih skupin. Pa srečno pot! Dr. Peter Verllć DENAR Z EVROPSKIH SKLADOV SE ODMIKA ZARADI NEENOTNOSTI REGIJE Župan Janez Lesjak opozarja na uresničenje bojazni, da v okviru ljubljanske urbane regije še nekaj časa ne bomo uresničili skupnih projektov, ki bi bili lahko primerni za kandidiranje na evropskih skladih. Kot pravi župan, smo občine v regiji še premalo organizirane in ne delujemo v enotnih okvirih. Župan Janez Lesjak: »V tem trenutku lokalne skupnosti nismo organizirane na način, da bi lahko enotno pristopili in projekte, ki jih imamo, združili v velik projekt in ga pod pogoji, ki jih zahteva Evropa, istočasno plasirali ter prišli do evropskih sredstev. Občine smo še preveč samostojne, vsaka ima drugačne prioritete, in sedaj, ko nam uhaja prvi rok, smo se dogovorili, da bo za naprej potrebno najti način, kako občine združiti v velikih projektih. Denar za Slovenijo je namenjen, vendar v trenutku, ko eni gradimo šole, drugi kanalizacijo, tretji pa ceste, ne moremo združiti interesov v velik projekt, ki bi ga lahko ponudili Evropi in zanj pričakovali sredstva.« m/mrl MmmmMm SVETNIKI MORALI ŽRTVOVATI DOPUST OBVEŠČAMO VAS, ZA POTRDITEV PROSTORSKEGA PLANA Občina Grosuplje zaključuje več kot dveletni postopek sprejemanja Prostorskega plana občine Grosuplje - dopolnitev 2004. Prostorski plan v tem trenutku nestrpno pričakuje tudi veliko občanov in gospodarskih subjektov, saj prinaša spremembe o zazidljivosti parcel. Te spremembe so bile obljubljene že lani. vendar je prišlo do sprememb splošne zakonodaje o prostoru, zato je država počakala, da občine strnijo svoja usklajevanja. »Mi smo postopek končali na prvi rok, že septembra. Ves ta čas smo uspešno izkoristili. Iz predhodnega 20-odstotnega izplena, ki nam gaje država potrdila, je ostalo samo še sedem odstotkov ali okoli 20 vlog, za katere na noben način nismo mogli pridobiti pozitivnega mnenja. To je zahtevalo ogromne napore, vendar se je izplačalo. Verjamem, da smo večini občanov rešili najbolj kritične probleme. Sam pa, odkrito rečeno, se nisem strinjal z vsemi zazidljivostmi, ki so bile podane. Dostikrat me boli srce, ko vidim, kaj bi se lahko dejansko dogajalo na tem prostoru. Podpiram bolj rigorozen nadzor nad prostorom, drugače je očitno, da bomo Slovenci v tej generaciji pozidali vse razpoložljive površine. Kaj bo ostalo našim potomcem? Tega greha si ne bi rad naprtil.« Občinski svet je obravnaval informacijo, da bo vlada paket z vlogo Občine Grosuplje obravnavala na seji v sredini julija. »Ko vlada sprejme plan, ga mora sprejeti tudi občinski svet. Če tega ni, plan propade in ves trud pade v vodo. Velika odgovornost leži na svetnikih, ki morajo do 19. julija plan sprejeti in sklep poslati na vlado, kajti po 20. juliju vlada sprejema prostorski red. Plani, ki do takrat ne bodo sprejeti, ne bodo veljavni!« je problem pojasnil župan. »Da bi sklep vendarle sprejeli, je Občina pripravljena svetnikom povrniti potne stroške, če bi se na sejo vrnili z dopusta.« Barbara Pance V AVGUSTU PROMET PROTI SP. SLIVNICI SAMO PREKO CESTE TONETA KRAUA Zaradi izboljšanja prometne varnosti v križišču lokalne ceste Grosuplje-Sp. Slivnica in lokalne ceste Grosuplje-Ponova vas je občinski svet natanko pred letom dni sprejel sklep o spremembi prometne ureditve, ki je predvidevala zaprtje dela lokalne ceste Grosuplje-Sp. Slivnica. Na navedeni sklep se je pritožilo skoraj tristo prebivalcev KS Spodnja Slivnica in zahtevalo ponovno preučitev prometne ureditve v tem križišču. Občina je popustila zahtevam Slivničanov in jim dopustila možnost enosmerne uporabe cestišča v smeri proti Grosupljemu. »S tem je dosežena optimalna varnost za udeležence v prometu,« je objasnil župan Janez Lesjak. Nesporno pa ostaja dejstvo, da prihaja v križišču do pogostih prometnih nesreč predvsem zaradi neugodnega priključka lokalne ceste iz Sp. Slivnice v nepregledni ovinek lokalne ceste Grosuplje-Ponova vas. Prometna varnost se je izboljšala le v smeri proti Ponovi vasi, saj bodo morali vozniki v smeri Sp. Slivnice uporabljati povezovalno cesto Toneta Kralja. Franc Štlbemlk. predsednik Odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo, je pred odločanjem sicer želel pridobiti še strokovna stališča komisije za varnost v prometu, vendar se mu zahteva ni izpolnila. »Menim, da bo nevarnost še obstajala. Slivničanom se dvakrat pojavi neprednostno križišče. To je slaba rešitev, zato jo predlagamo kot začasno. Odbor bo na eni izmed prihodnjih sej predlagal popolno zaprtje ceste.« Tudi župan se je strinjal, da se bo enosmerni del cestišča zaprl za promet, če bo na tem območju prihajalo do kritičnih razmer. Aleš Medved (LDS): »Poskušal bom apelirati na komisijo za varnost v cestnem prometu, da bi se sestali in podali mnenje. Točke pa ne bom podprl, ker se mi zdi velik problem pri smeri iz Ponove vasi. Prevelike hitrosti so vzrok nesreč. Lani sprejeta rešitev je bila boljša.« Anton Perme (SLS) je predložil nekaj zgodovinskih dejstev, ki so botrovala vzpostavitvi cestišča in podprl možnost ohranitve ceste. Dejal je, da je občina s to cesto veliko pridobila, saj se nanjo navezuje vsa obrtna cona. Z malenkostnimi popravki, je pozval, cesta ne bi predstavljala nevarnosti. Mihael Kadunc (Nsi): »Sam sem udeleženec prometa na tej cesti. Navezal bi se na predlog odbora in nanj podal enoletni moratorij. Ne čakajmo na nesreče, ampak poskušajmo v letu dni stanje analizirati in se potem odločiti, ali cesto popolno zapreti ali ne.« Dr. Peter Verllč (SDS) je nasprotoval parcialnemu reševanju križišč v naselju in predlagal, naj se k temu pristopi bolj celovito. »Kar pa se tiče tega križišča, upam. da ta ureditev ne bo povzročila kakšne večje nezgode in udeleženci zanjo ne bodo okrivili lokalne skupnosti.« Tudi Dejan Vuga (LDS) je izpostavil resno dilemo, koliko je smiselno popuščati javnemu mnenju pri vprašanju varnosti. Izrazil je dva pomisleka: »Če križišče spreminjamo iz varnostnih razlogov, zakaj potem ne skličemo komisije? Večina ljudi, ki se vozi po tej cesti, ni iz Sp. Slivnice, uporabljajo jo tudi Ponovci, Šentjurci... Teh KS ni vprašala za mnenje, kot da ne gre tudi za njihovo varnost. Če že sprašujemo, vprašajmo vse vpletene.« Jože Intihar (LDS): »Trideset let ni bilo nič urejeno. Prav je, da letos začnemo s poskusnim obratovanjem za leto dni. potem pa ugotavljajmo izkušnje ljudi. Nujno je, da se nekaj ukrene. Ne čakajmo na nesrečo.« Rešitev z enosmerno je zavrnil tudi Stane Žvegla (ZLSD): »Ker se dogajajo prometne kršitve! Tudi v Šmarju se ljudje na črno priklapljajo na avtocesto. Zato predlagam zaprtje!« Franc Štibernik je nato še predlagal, da bi se bolj posvetili ureditvi ceste od ceste Toneta Kralja proti Slivnici in razširili prehod čez most. Župan je še enkrat poudaril, da je predlog optimalen, rešitev pa ni najboljša. Smiselen pa se mu je zdel predlog Mihaela Kadunca, da se sklepu priključi tudi enoletni moratorij. Po daljšem premisleku so svetniki sklep sprejeli, od župana pa so še zahtevali določitev roka dokončne ureditve cestnih razmer na tem križišču. Janez Lesjak: »V mrtvih dopustniških dnevih želimo vse občane obvestiti, da se sprememba pripravlja in je treba nanjo računati. Želimo, da nihče od uporabnikov ne bi bil neobveščen in da v trenutku, ko bomo vzpostavili nov cestni režim, ne bi prihajalo do napak in tudi nesreč. Na to se zelo resno pripravljamo, računamo pa, da bomo ta režim speljali do konca avgusta. Cestišča so pripravljena, oznake so kupljene, narisati je treba še talne oznake in postaviti znake.« da gredo postopki Sprememb In dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega In srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996-2000, dopolnitev 2004 (v nadaljevanju prostorski plan) h koncu. Na Izredni seji, ki bo v drugI polovici Julija, bodo svetniki sprejeli Sklep o dopolnjenem predlogu odloka prostorskega plana. Odlok bo posredovan v objavo na Uradni list RS, kjer bo po pravnomočnosti začel veljati. Vsi, ki potrebujete Lokacijsko informacijo za projektiranje ali zaradi prometa z nepremičninami, lahko vloge vložite na občinsko vložišče v prvi polovici avgusta 2004. Občina Grosuplje, Urad za prostor P.S. V času, ko boste brali te vrstice, bo prostorski plan na občinskem svetu Občine Grosuplje (verjetno) že sprejet. DOKUMENTI ZA IZGRADNJO ZADRŽEVALNIKA BIČJE NARED ŽE DO KONCA LETA Grosuplje, 17. junija - V Grosupljem je potekala prva prostorska konferenca za predstavitev osnutka programa priprave lokacijskega načrta za gradnjo zadrževalnika Bičje, ki se nahaja med naselji Sela, Brezje in Ponova vas. Konference so se poleg predstavnikov Občine Grosuplje udeležili tudi projektant in soglasodajalci z Javnega komunalnega podjetja Grosuplje in Ministrstva za okolje in prostor. Namen konference je dopolnitev programa z morebitnimi manjkajočimi vsebinami, konkretnimi zahtevami in usmeritvami, je povedala Mojca Lovšin z Urada za prostor Občine Grosuplje. Temu bo sledila javna razgrnitev projekta, na podlagi katere se bo dokument tudi dopolnil. Lokacijski načrt naj bi tako že do konca leta potrdil Občinski svet Občine Grosuplje. Novela zakona o urejanju prostora, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 2003, je predvidela izvedbo dveh prostorskih konferenc za območje med naselji Brezje, Sela in Ponova vas. Prva je bila namenjena pridobitvi priporočil, pripomb in usmeritev soglasodajalcev, druga konferenca, ki naj bi bila v začetku septembra, pa naj bi s konkretnimi zahtevami in mnenji odprla javno razpravo. Te smernice bodo konec leta prešle v strokovno analizo in se upoštevale pri pripravi projekta zadrževalnika Bičje. Kot je poudaril župan Janez Lesjak, se omenjeno območje rešuje že od leta 1964, vendar je država svojo pristojnost preložila na občine. Občina Grosuplje pa se zaveda nevarnosti meteornih voda, zato je intenzivno krenila v smeri zaščite tega dela Grosupljega. Četrtina območja Grosupljega je ogrožena zaradi meteornih voda. Pred desetimi leti je potok Bičje nazadnje prestopil bregova, potem pa še nekajkrat dosegel nevarno višino. Tudi na območju Velikega potoka preti nevarnost hudourniških voda, zaradi česar so naselja ob Grosupeljščici nenehno poplavno ogrožena. Enako nevarnost predstavlja prestavljanje izgradnje zadrževalnika Podlomščica. Država bi morala že lani začeti z investicijo, saj na tej podlagi izdaja tudi vsa soglasja za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov, vendar pa se, kot kaže, s projekta izgradnje zadrževalnikov v Grosupljem, umika. Barbara Pance ŠIRITEV PEKARNE BO MALENKOST PRESTAVILA CESTO Jože Šlrcelj je v imenu nekega lastnika nepremičnine na območju Pekarne Grosuplje povprašal, ali je verjeti špekulacijam, da se bo na tem območju zaprla javna cesta in bo v korist pekarne napravljen obvoz. »To niso špekulacije,« je resno odvrnil župan Janez Lesjak. »Pekarna Grosuplje je eno najuspešnejših podjetij s hitro naraščajočo proizvodnjo. V tem trenutku je podjetje v veliki stiski, izkorišča vse proste kapacitete za vzpostavitev proizvodnje. Že pred leti so želeli rezervacijo prostora za razvoj. Sedaj je prišlo do trenutka, ali se bo pekarna razvijala ali se bo umaknila iz Grosupljega. Potrebno je najti prostor za njen razvoj. Nikomur namreč ni v interesu, da se podjetje odseli, zato ji je Občina priskočila na pomoč. Pekarna je odkupila zemljišče JZ od Gasilskega centra in proge, s čimer si je zagotovila perspektivni razvoj. S tem pa se bo podaljšala cestna kljuka okoli nekdanjega podjetja Vimont, in sicer za približno 25 metrov. Oškodovan pri tem ne bo nihče, morda le Občina in gasilci, ki so se morali dogovoriti, da so dali del svojega zemljišča.« Barbara Pance VZDRŽEVANJE CESTIŠČA NA ŽUPANČIČEVI ULICI V GROSUPUEM Na Župančičevi ulici v Grosupljem je bil nekaj dni oviran promet. Na cesti od križišča pri Bambiču proti železniški postaji so namreč potekala nujna gradbena dela. Kot je pojasnil župan Janez Lesjak, so bila dela na cestišču vdrževalne narave, saj je bilo potrebno popraviti odtočne jaške in preplastiti vrhnji del cestišča. Barbara Pance SONČNI DVORI ZANIMIVI ZA IRCE Najvišje cene nepremičnin na območju Dolenjske dosegajo stanovanja v Grosupljem in Ivančni Gorici. Ta so kar za 30 odstotkov dražja kot v Trebnjem ali Novem mestu. Tudi bojazen, da bi Slovenijo pokupili tujci, je neupravičena, saj bledi njihovo zanimanje za nakup nepremičnin na tem območju. Razen v Grosupljem, kjer smo izvedeli, da se za nakup stanovanj v soseski Sončni dvori zanimajo Irci. Barbara Pance HITRA GRADNJA SONČNIH DVOROV PRESENETILA TUDI OBČINO Gradnja naselja Sončni dvori je v primerjavi z načrti v prednosti. Tudi izvajalec projekta GPG se lahko pohvali, da prodaja poteka uspešno. Pripravlja pa se že tudi na nadaljnjo, drugo fazo izgradnje stanovanjske soseske, ki je bila prvotno predvidena šele za konec prihodnjega leta. Hitrost skorajšnje doselitve novih prebivalcev v Sončne dvore pa bo presenetila tudi Občino Grosuplje, predvsem v smislu infrastrukture. Potrebno je namreč urediti in zavarovati poplavno območje na območju Bičja in rešiti prometno povezavo Sončnih dvorov z Adamičevo cesto. Barbara Pance GOSTILNE MED TEDNOM ODPRTE DO 23. URE Občinski svet Občine Grosuplje je decembra 2001 sprejel Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalne^ časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Na podlagi tega pravilnika daje občina soglasje k obratovanju gostinskih lokalov v podaljšanem obratovalnem času. Pravilnik, kije usklajen z državnim pravilnikom, natančneje opredeljuje podaljšani čas obratovanja posamezne vrste gostinskih lokalov, določa postopek vložitve pritožbe v primeru neupoštevanja obratovalnega časa ali kršitve javnega reda ter ravnanje pristojnega organa lokalne skupnosti v primeru vložene pritožbe. Večina lokalov na območju občine sodi v kategorijo lokalov, ki imajo med tednom podaljšan obratovalni čas najdlje do 23. ure, ob petkih in sobotah pa najdlje do 24. ure. Občina izda pozitivno soglasje za obratovanje v podaljšanem času samo, če ni pritožb glede obratovanja in kršitev javnega reda. Nekateri lokali pa se nahajajo v večnamenskih, poslovnostanovanjskih objektih, ki so v podaljšanem času obratovali v skladu z doslej veljavnim pravilnikom ali skladno s hišnim redom. Zaradi različnih interesov stanovalcev v večnamenskih objektih, katerih hišni red določa upoštevanje javnega reda in miru po 22. uri, je večkrat prihajalo do pritožb. Občina je morala zaradi sedaj veljavnega pravilnika, ki upošteva tudi hišni red, tem lokalom skrajšati obratovalni čas. Gostincem pa je bila okrnjena možnost uveljavitve svojih poslovnih interesov, pa tudi možnosti predstavitve svojih interesov, pogledov in mnenj na svetih stanovalcev niso imeli. Zato so občinske službe predlagale, da bi spremenili besedilo pravilnika tako, da bi iz njega črtali hišni red. Ta pobuda je pri svetnikih zanetila žerjavico. Vnel seje oster besedni boj med svetnikom Božom Predaličem (SDS), kije zagovarjal interese stanovalcev, in občinsko upravo, ki je trdila, da so bili stanovalci pri nakupu seznanjeni, da se vseljujejo v večnamenski objekt v večini primerov pa so lokali v teh objektih tudi že obratovali. Župan Janez Lesjak je še strnil, da se mu zdi podaljšanje obratovalnega časa upravičeno, saj so take tudi potrebe prebivalcev, ki mu vse pogosteje tožijo, v kako mrtvem mestu živijo. Božo Predalič: »Ko se odločaš o dveh pravicah, do svobodne podjetniške ponudbe na eni strani in na drugi do pravice stanovalcev, v večstanovanjskih hišah na tehtnico postaviš vsaj deset družin ali trideset prebivalcev. Pravica teh ljudi do mirne noči med 22. in 6. uro je več vredna kot pa pravica gostinca do zaslužka. Ne zdi se mi logično - če v lokalu ni problemov, naj lastnik pridobi soglasje sostanovalcev do podaljšanega obratovalnega časa. Zakaj bi imeli mi pravico razsojati, ljudje pa ne? Zame pretehta interes prebivalcev, turistična ponudba pa s tem ne bo nič okrnjena. Zato sem proti predlogu, sem ga pa pripravljen sprejeti, če se sklep preoblikuje tako, da gostinci pridobijo soglasje souporabnikov večstanovanjskega objekta.« Predalič je nadaljeval svoje razmišljanje, da se ljudje tudi po zaprtju lokala v njem zadržujejo še pol ure, kar bi v primeru podaljšanja trajalo med tednom do pol polnoči, med vikendi pa tja do pol enih ali celo ene zjutraj. Prekinil ga je Jože Intihar (LDS), rekoč: »Če ima podjetnik vsa dovoljenja za obratovanje, ima vso pravico do opravljanja dejavnosti in nikogar ne moti. Dovolj velika je kazen, če kdo krši pravila in izgubi dovoljenje.»Intihar je tudi menil, da pravilnik dovolj ostro nastopa do kršiteljev. Predalič je ponovno vztrajal na črtanju hišnega reda iz besedila pravilnika, namesto katerega je predlagal, da se vstavi soglasje sosedov. Ponovno je za njegovo besedo vskočil Intihar, ki seje želel izogniti mnenjem občanov, ki da so subjektivna in da je že eno samo negativno mnenje po njegovem dovolj, da gostincu prepreči delovanje. »Če bodo zadevo reševali sosedje, bo kaos. To je preveč kompleksno vprašanje.« Na to je svoje povedal še Marko Podvrsnik, ki je poudaril, da se je Občina dolžna odzvati na pritožbo, če jo vložijo trije sosedje ali tri stanovanjske enote. Poleg tega občinskega mehanizma so še ostale določbe, ki vključujejo nadzor policije in inšpekcijskih služb. Predalič je vztrajal: »Kako odreagira policija, vem iz oseb- .1111 PRVO POLLETJE Polovica leta 2004 je za nami in čas je za kratek pregled dela in dogajanj v občini. Leto smo zaceli obetavno. Na občini smo pohiteli s pripravo strokovnega in kvalitetnega osnutka Proračuna za leti 2004 - 2005, ki so ga občinski svetniki brez pripomb sprejeli že v januarju. To je bilo rekordno glede na dosedanjo prakso. Priliko smo v občini izkoristili in nemudoma pričeli z izvajanjem nalog iz potrjenega proračuna in Načrta razvojnih nalog občine za obdobje 2004-2007. Prva polovica leta v občini mine predvsem v pripravi in izvedbi javnih razpisov, izboru najugodnejših izvajalcev in podpisovanju pogodb, kar se na terenu še bolj malo vidi. Največje obveznosti smo si v letošnjem letu naložili na področju komunalne in družbene dejavnosti. V zaključni fazi je sprejem Sprememb prostorskega plana občine, v katerega smo vložili veliko truda. V začetku 25 % potrjenih parcel smo do konca postopku sprejemanja uspeli investitorjem spremeniti v zazidljivost dobrih 70 % parcel. S sprejetjem tega akta se občini in ostalim investitorjem odpirajo nove možnosti za zagon načrtovanih projektov in izgradnjo objektov. Pospešeno se gradijo nova stanovanjska naselja z okoli 500 novih stanovanj: Sončni dvori, Stara pošta in Dvori III. in VI., za ne izkušnje, ker imam bife pod spal-ničnim oknom. Policiji v letu dni ni uspelo urediti, da bi lokal obratoval tako, kot je treba,« je kritično nastopil zoper varuhe javnega reda in miru. »Nikjer po Sloveniji nisem videl toliko lokalov, skoncentriranih na tako malem kraju, kot je Grosuplje. Ponoči se sprehodite skozi naselje in boste marsikaj doživeli. Ljudje klošarijo po naselju, vpijejo, urinirajo, vmes kaj razbijejo...« Ponovno je svoje pridal Jože Intihar: »Če se tako odločimo, bomo zvezda v slovenskem merilu. Iz ene ure ne bomo naredili sodnega dne, pa tudi pijancev ne.« K besedi se je priglasil tudi Božidar Gabrijel (LDS): »Pri nas niso problem lokali, temveč so problematična področja, kjer se zbira mladina in popiva. Ta povzroča hrup, ne pa gostje v lokalih. Ob 22. uri pa tudi nihče še ne zleze pod »kovter« in tudi čiste tišine še ni.« Da so se svetniki spustili v osje gnezdo, pa je menil Mihael Kadunc (N.Si); »Pametno bi bilo razmisliti o poletnem in zimskem obratovalnem času!« Da pa je ključni problem v zagotovitvi doslednejše in ostrejše kontrole, pa je razmišljal Dušan Lavrlč (ZLSD). Podprl je Kadunčevo idejo, za soglasje sosedov pa ni bil čisto prepričan, da bi ga kateri od gostincev sploh dobil., »treba je poiskati kompromis, da ne vzniknejo spori in sovraštvo. Naj s pravilnik domisli, se ga dopolni in jasno opredeli kontrolo.« Debato je zaključil Podvrsnik, kije pozdravil idejo o poletno-zimskem obratovalnem času gostinskih lokalov, vendar naj po njegovem pozimi ne bil tak problem, saj se gostje zadržujejo v lokalih, poleti pa na vrtu, kjer bolj motijo, zlasti stanovalce večstanovanjskih hiš. Še enkrat je poudaril, daje edina sprememba pravilnika črtanje šablon-skega hišnega reda. Svetniki so vseeno glasovali o Predaličevem amandmaju o zamenjavi hišnega reda s soglasjem sosedov, vendar ga niso podprli. Na koncu pa so glasovali za sklep osnutka, ga s pritrdilno odločitvijo prekategorizirali v predlog in ga potrdili. katera občina gradi svoj del komunalnih vodov in ostale opreme. Po sprejetih spremembah in dopolnitvah prostorskih aktov za to področje se v gospodarski coni TOC III nadaljuje izgradnja novih podjetij, v pripravi pa so že izhodišča za razpravo in sprejem nove gospodarske cone JUG na južnem delu Grosupljega. Sprejete so bile tudi spremembe za dogra-ditev-povečanje trgovske hiše MERCATOR na Stari pošti. V postopku sprejemanja je prostorska in gradbena dokumentacija, pripravlja pa se že tudi razpis za izvedbo zadrževalnika Bičje. Z izgradnjo tega zadrževalnika bomo pred poplavami zavarovali gospodarske in stanovanjske objekte v severo-za-hodnem delu Grosupeljskega polja. Žal nam država kljub našim stalnim pritiskom izgradnjo svojega zadrževalnika na Velikem potoku odmika iz leta v leto. Dokončali smo preureditev cest in križišč ter izvedli spremembo prometnega režima na področju križišča ponovske in slivniške ceste. S tem bomo zagotovili varnost udeležencev v prometu in odpravili eno od najbolj črnih prometnih točk v naši občini. Potekajo tudi že postopki za dokončno ureditev slabega dela ceste proti Spodnji Slivnici v letošnjem letu. Adaptacija te ceste bo za občino preizkusni kamen, saj bomo del sredstev za investicijo pridobili iz evropskih skladov, kar pa pomeni strogo spoštovanje pogojev in za nas neugodno zavlačevanje izgradnje. Pripravlja se dokumentacija za sanacijo udora v useku na cesti Mala Stara Vas - Polica, pa pre-plastitev cestišča Mala Vas - Št. Jurij in vrsto drugih del na ostalih občinskih in lokalnih cestah in poteh. Na cestnem področju so izdelani idejni projekti za tri glavna krožišča v Grosupljem. Prvo gre v izdelavo krožišče pri Kovinastroju. Na Direkciji za ceste RS imamo zagotovilo, da je investicija predvidena za obdobje 2005 - 2006. Izdelan je projekt za popolno rekonstrukcijo državne ceste Grosuplje - Cikava, izvedba katere je s strani državne Direkcije za ceste obljubljena v obdobju 2006 -2007. Ob tem se pripravlja tudi projekt nadvoza nad železniško progo proti naselju Brezje (Sončni dvori). Izgradnja je predvidena v istem obdobju. Občina sedaj vodi postopke pridobivanja manjkajočih zemljišč. V postopku izgradnje pa bo občina morala sodelovati z izgradnjo pločnikov, kolesarskih stez, avtobusnih postajališč in ostale cestne opreme. Tudi za izvedbo prepotrebnega avtobusnega postajališča pred staro osnovno šolo na Adamičevi c. je že vse pripravljeno. Večji posegi pa so se izvedli tudi na dokončni ureditvi cestišč rn parkirnih prostorov pri pokopališču. V zaključni fazi so priprave za izgradnjo I. faze vodovoda za vasi Velika in Mala Ilova Gora ter Gabr-je. Z občino Dobrepolje smo sprejeli dogovor o sofinaciranju vodovoda za naselje Hočevje. Na področju družbenih dejavnosti potekajo intenzivne priprave za izgradnjo nove sodobne knjižnice, zgrajena naj bi bila do konca leta 2005. V pripravi je razpis za idejni projekt za novo podružnično osnovno šolo Žalna s športno dvorano in zunanjimi igrišči, katera bo po načrtu razvojnih nalog občine zgrajena do leta 2006. Pripravili smo projekt za začetek celovite rekonstrukcije objekta stare podružnične osnovne šole na Polici. V tej šoli bomo v celoti prenovili stavbo in vse prostore, ter nadzidali še dva manjkajoča oddelka. Otroci bodo v prenovljeno šolo vstopili v letu 2005. V pripravi je razpis za pridobitev idejnega projekta adaptacije in dogradnje zdravstvenega doma in pripadajočega parkirišča. Strokovne službe občine aktivno sodelujejo tudi pri pripravi izgradnje novega upravnega poslopja na mestu sedanje dvorane Družbenega doma ob Taborski cesti. Objekt bo (če investitor uspe na vladnem natečaju) namenjenega za delo državnih organov v občini in širše. V tem objektu bo občina pridobila novo sodobno večnamensko dvorano, ki jo vsi uporabniki v Grosupljem že močno pogrešamo. Ob vseh teh velikih investicijah pa potekajo tudi druge naloge v pristojnosti občine. Objavljeni so bili vsi razpisi za financiranje raznih dejavnosti s področja špor- ta, kulture in ostalih interesnih dejavnosti v občini. Objavljeni so bili razpisi za dodelitev kreditnih sredstev, s katerimi občina spodbuja kmetijsko in podjetniško dejavnost ter občanom pomaga pri gradnji in pridobivanju stanovanj. Občina aktivno sodeluje tudi v okviru Ljubanske urbane regije, kjer si prizadevamo pridobiti ugodna namenska, državna in evropska sredstva za nadaljnji razvoj. Sodelujemo tudi v projektu »Sožitje mesta s podeželjem«, kjer pridobivamo izkušnje in izvajamo obnovo podeželja, pripravo medobčinskih kolesarskih pot in drugih nalog s področja kmetijstva, turizma, etnologije in ekologije. Pri vsej tej obilici prevzetega dela in predvidenih (vedno zelo kratkih) rokih je potrebno zavzeto in intenzivno delo vseh strokovnih služb in tudi aktivno sodelovanje občinskih svetnikov. Res je, da moramo večkrat kljub neugodnim pogojem nekatere zadeve v občini premikati naprej. Razmere nas silijo v aktivno delo in to pričakujemo od svojih sodelavcev, upravičeno pa tudi od občinskih svetnikov. Po dosedanjih rezultatih lahko zatrdim, da smo v tem sodelovanju kljub nekaterim problemom dokaj uspešni. Vendar prihaja do trenutkov in razmer, ko se v občinskem svetu predvsem s svetniki desnice (moje opozicije) težko dogovarjam. Dinamika dela in zahteve po njihovem angažiranju so prehude in večina na to ni pripravljena. Svetnik Božo Predalič iz stranke SDS mi je že večkrat očital, da je to za njega vse prehitro in da se on tega ne bo šel več. Prihaja do nenačelnega nagajanja in zaviranja. Odloča se v korist interesov stranke ali še huje v korist posameznikov iz teh strank. Zasebni interes postavljajo pred skupni, javni interes občanov, kot seje to nazorno pokazalo v razpravi o izgradnji nove knjižnice. Tam je njihov svetnik osebno udeležen kot najemnik občinskega zemljišča in želi s pomočjo svoje stranke (SDS) neupravičeno in nezakonito izsiljevati občino. Odločitve, ki morajo biti hitre in učinkovite, se sprevr-žejo v dolgotrajno in neplodno razpravljanje. Kljub obsežnim in strokovno pripravljenim gradivom, večkratnim tolmačenjem strokovnih služb, ti svetniki praviloma prihajajo na seje Občinskega sveta nepripravljeni in se do pomembnih odločitev obnašajo pišmeuharsko. Kojim zmanjka argumentov ali ko so opozorjeni na nekorektno in za skupnost škodljivo delovanje pa najdejo izgovore v vodenju sej, ki jih župan ne vodi tako kot bi to njim odgovarjalo. Res je, da v odločilnih trenutkih in razmerah nisem nežen in nikogar (ne leve, ne desne) ne zavijam v vato. Vendar odgovornost za vse sprejete in ne sprejete sklepe prevzema izključno župan in meni ni vseeno, kaj mi naložijo. Konec leta imamo volitve in to se že pozna tudi na delu in obnašanju občinskih svetnikov. Inteziv-no se dela na deskriditaciji nasprotne strani, predvsem župana. Nič ni dobro. Vse je narobe. To je moto desnice v občini. To, da so naloge za nemoten razvoj in delo v občini sprejete in da jih župan s svojo občinsko ekipo uspešno izvaja, je moteče. Kljub pozitivnim ocenam nadzornega odbora in pregledanih ter potrjenih in sprejetih zaključnih računih za vsa pretekla leta, se v medije dajejo nenačelna mnenja in trditve, kako delo in razvoj v občini ne poteka v skladu s sprejetimi usmeritvami in da se vodi za občino škodljiva razvojna politika. Politika, katero so določili in sprejeli na predlog župana v občinskem svetu tudi ti isti svetniki desnice. Seveda so pri tem postavili svojo ceno, o tem pa kdaj kasneje. Vsem občanom želim prijetne počitniške dneve, da bi se spočili in si nabrali novih moči za naporen in delaven ostanek leta. Župan Janez Lesjak ŠKODO ZARADI SUŠE BODO POVRNILI TUDI PRIDELOVALCEM BIO ZELENJAVE Občinski svet je iz proračunskih rezerv Občine Grosuplje namenil 10 milijonov tolarjev za popravo posledic suše. Do 15 odstotkov višjega zneska so upravičeni kmetje, ki so opredeljeni v odloku. Prav tako so do istega zneska upravičeni tisti, ki se ukvarjajo z integrirano pridelavo zelenjave, spregledali pa so tista kmetijska gospodarstva, ki so vključena v ekološko pridelavo. Kot je pojasnil Marko Podvrsnik, gre za dve ali tri kmetije, ki se ukvarjajo z bio kmetijstvom. »S to spremembo se ne povečujejo sredstva, razširijo se samo upravičenci. Prav je, da zajamemo vse, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, še posebej s perspektivno panogo, kot je bio kmetijstvo.« Svetniki so sklep potrdili. Jožeta Šlrclja je ob tem zanimalo, koliko potencialnih upravičencev je že oddalo svoje vloge. To, je odvrnil župan, bo pojasnjeno na eni izmed naslednjih sej. Barbara Pance INTENZIVIRATI UREDITEV POSLOVILNEGA OBJEKTA Matjaž Trontelj (SLS) je svetnikom in občinski upravi predložil vzpodbudo, da se urejanje poslovilnega objekta na krajevnem pokopališču v Grosupljem še pospeši. »Širša javnost je seznanjena, da si zanj že vrsto let prizadeva KS. Poslovilni objekt bi omogočil enostavno organiziranje pokopališke dejavnosti in bi bil na voljo tudi za druge verske skupnosti. Občino želim vzpodbuditi, da na tem projektu dela še bolj intenzivno, saj zadeva sega že v leto 1986. Takrat so bili pripravljeni določeni projekti, ni pa bilo operative.« Župan Janez Lesjak je svetniku odvrnil, da se Občina zaveda, da morajo biti težave na tem področju čim hitreje odpravljene, vendar mora biti zadeva opredeljena tudi v proračunu. Matjaž Trontelj je obenem zaprosil tudi za poročilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki naj bi mu bilo posredovano na eni izmed prihodnjih sej. Barbara Pance PREDVOLILNA KAMPANJA V GROSUPELJSKIH ODMEVIH ZA DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Spoštovani V jeseni letos so predvidene državnozborske volitve. Tako kot številna druga javna glasila v Sloveniji se bodo tudi Grosupeljski odmevi vključili v informiranje občanov v zvezi z volitvami. Zato predlagamo Občinskemu svetu občine Grosuplje kot ustanovitelju časopisa, da se odloči za spodaj navedene sklepe oziroma jih dopolni po svoji presoji. 1. IZVEDBA VOLILNE PRILOGE IN VRSTNI RED PREDSTAVITEV - Grosupeljski odmevi bodo poskrbeli za VOLILNO PRILOGO k redni številki časopisa. - Priloga bo umeščena (če ne bo večja od dveh pol A3 formata - 8 strani) na sredino časopisa. - Čas izida časopisa bomo prilagodili redni številki tako, da bo časopis izšel v začetku zadnjega tedna pred volilnim dnem. - V volilni prilogi bodo objavljena tudi vsa sporočila Okrajne volilne komisije, Upravne enote in Občine Grosuplje, ki so povezana z volitvami. -Vrstni red objave sporočil političnih strank bo grafično sledil abecednemu vrstnemu redu uradnim in polnim imenom političnih strank. 2. TEHNIČNA IZVEDBA IN OBLIKOVANJE: - Sporočila in slike bodo objavljene na črno-belih notranjih straneh časopisa in bo mogoča samo z navedbo naročnika. - Po oceni urednika oziroma oblikovalca je lahko natis volilne priloge izdelan v katerikoli enoviti temnejši barvi (črna, modra, rjava ali podobno). - Besedilo za objavo bodo naročniki pripravili na disketah, CD-jih ali jih bodo poslali po elektronski pošti v *.txt, *.doc ali *.rtf zapisu. Besedila bodo natisnjena tudi na papirju, podpisana z dodanim žigom in oddana pravočasno skupaj z drugim gradivom. - Zraven bodo stranke priložile po en logotip svoje stranke in/ali stranke, ki kandidata(e) podpirajo. - Fotografije, risbe, grafike ali slike bodo poslane na navadnem fotografskem papirju na materialih, ki omogočajo ploskovno skeniranje, lahko pa tudi v digitalni obliki s tehničnimi zahtevami, ki so objavljene v kolofonu. Gradivo bo oblikovano po matrici Grosupeljskih odmevov. - Naročniki oglasov lahko tudi sami oblikujejo svoje oglase v dimenzijah do 27,9 cm širine in 38,6 cm višine. Zapisi so lahko narejeni v *.PDF formatu (lahko tudi v * JPG, *.TIF ali *.EPS brez stiskanja). 3. VELIKOST NAMENJENEGA ČASOPISNEGA PROSTORA: - Vsaka parlamentarna stranka lahko izkoristi eno A3 neto časopisno stran. - Zunaj parlamentarne stranke pa bodo lahko uporabile pol manj prostora v ležečem formatu (neto do 27.9 cm širine in 19,2 cm višine). - V predvolilni številki časopisa stranke ne bodo imele objavljenih drugih sporočil. - Na nezapolnjenih straneh v volilni prilogi se lahko objavilo nepolitični oglasi ali drugi nepolitični prispevki. 4. NASLOVI IN ROKI ZA ODDAJO VOLILNEGA GRADIVA: - Propagandna gradiva pripravijo naročniki in za njihovo vsebino tudi odgovarjajo po zakonu. - Vse gradivo bo oddano na urednikov naslov, na naslov uredništva (Taborska 2, Grosuplje) ali v PP 10 na Pošti Grosuplje 21 dni pred volitvami, vključno z nedeljami, dnevom predvolilnega molka in z volilnim dnem. - Če posamezne stranke oziroma kandidati ne bodo (pravočasno) poskrbele za gradivo, se časopisni prostor nameni rednim temam iz programske zasnove. Na seji uredniškega odbora v torek, 4. 5.2004, smo ugotovili, da bodo v jeseni sorazmerno zgodaj volitve poslancev v državni zbor. Ker so Grosupeljski odmevi mesečnik in ker v avgustu nimamo predvideno, da bi izšel časopis, je potrebno že pred poletjem sprejeti pravila o volilni kampanji v časopisu. Dodatno pa predlagamo, da morajo biti tehnične in estetske rešitve enakovredne (ali boljše) v primerjavi z rešitvami ob volitvah v dosedanji praksi Grosupeljskih odmevov in jih je mogoče izvesti z upoštevanjem dosedanjih tehničnih možnosti in izkušenj. V primeru sklepov občinskega sveta, ki bi pomenili večja odstopanja od ponujenih tehničnih rešitev grafične obdelave in natisa, je potrebno za to dobiti od izvajalcev grafične priprave in natisa pisno pozf tivno zagotovilo o možnosti predlagane izvedbe. Za potrditev tega žaga tovila, in morebitno povečanje stroškov v ta namen, poskrbi občinski svet. Če občinski svet o PREDLAGANIH SKLEPIH ne bo odločal, pomeni, da se z njimi strinja. Zaradi javnega značaja se pravila objavijo v Julijski številki Grosupeljskih odmevov. Morebitne dodatne spremembe, ki bi Jih sprejel občinski svet, bodo strankam posredovane naknadno. Za vsa dodatna pojasnila v zvezi s tehnično izvedbo pa se lahko predstavniki političnih strank obrnejo tudi na odgovornega urednika. "Za prijazno Grosuplje" odgovorni urednik Jože Miklič P.S. Glede na to, da Je datum volitev že znan (3. oktober 2004), bomo volilno prilogo Izdali v dvojni številki Grosupeljskih odmevov v septembru (predvidoma 28. septembra). ZATO JE TREBA GRADIVO ZA PREDVOLILNO KAMPANJO ODDATI NAJPOZNEJE DO 10. SEPTEMBRA 2004. »V PETEK NOV ZAČETEK« GATINCI (SP V GROSUPLJEM JE STUDIO MARKELJ ODPRL NOVO OČESNO ORDINACIJO. V petek, 18. Junija 2004, je na Adamičevi cesti nasproti Knjižnice Grosuplje Studio MarkelJ odprl novo foto trgovino, optiko In očesno ordinacijo. Ob tej priložnosti so pripravili pred vrati na parkirišču veliko slavje, katerega sta se udeležila tudi župana Ivančne Gorice in Grosupljega. Župan Janez Lesjak in družina Markelj ob odprtju očesne ordinacije. Franc Markelj je pozdravil vse obiskovalce, še posebej pa visoke goste in poslovne partnerje. Na začetku je povedal, da je še kot gimnazijec imel veliko željo - kupiti si fotoaparat. Ni mu bil cilj le ujeti določen trenutek in ga ohraniti za vedno. Fotografija mu je omogočala tudi neomejene možnosti za ustvarjanje. Pred dobrimi dvajsetimi leti, leta 1983, je g. Markelj začel s prvim foto studijem na Dolenjski cesti. Nadaljeval je takoj po vojni za Slovenijo 1991 v Ivančni Gorici in že čez tri leta je tu postavil prvi digitalni stroj za razvijanje fotografij v Sloveniji. Med tem časom so odprli tudi očesno ordinacijo. Nato so leta 1999 odprli nov poslovni objekt v Trebnjem z vsemi dejavnostmi, ki so jih opravljali do tedaj. Pri odprtju Mercatorja pri Stari pošti na Brvacah so odprli leta 2002 trgovino s fotografsko ponudbo. Na prigovarjanje različnih ljudi iz Grosupljega, še posebej direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje, g. Janeza Merviča, pa so zdaj lokal odprli tudi v Grosupljem. V novoodprtih prostorih si bomo Grosupeljčani poleg izdelave fotografij in nabave foto materialov lahko kupili tudi očala, sončna očala in naročili okulistični pregled. Na prireditvi so ob profesionalni napovedovalki in povezovalki kulturnega programa nastopili še priznani Big Band orkester Grosuplje, dramski igralec Ivo Ban pa je z izbranim besedilom na temo oči (»... Mečite oči na svoje pravo oko! Sicer pa pazite na svoje oči kot na punčico svojega očesa.«) še posebej popestril slavnostni trenutek. Temu vzdušju se je pridružil z nagovorom tudi župan občine Grosuplje Janez Lesjak in čestital g. Marklju in njegovi družini ter se mu zahvalil, saj je prepričan, da bo hitro rastoče Grosuplje potrebovalo vse te njegove usluge, ki so korak k reševanju potreb kraja in občine. Na samosvoj in izviren način pa je slavnostni trenutek popestril ivanški župan Jernej Lampret s kozo, ki je v preobleki Krjavlja zaigral nekaj odlomkov iz Jurčičevega Desetega brata. Jože Mlkllč Gostje so prisluhnili sočni govorici s poudarjenim muljavskim naglasom, ki jo Je predstavil v vlogi Krjavlja ivanški župan Jernej Lampret. 6. tekmovanje za pokal »Tabor«, ki ga Je pri Županovi jami organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Ponova vas, je letos potekalo v nedeljo 4. julija v lepem sončnem vremenu. Tekmovanja se Je udeležilo 15 ekip Iz 12-lh društev In treh gasilskih zvez. Kar dvojno zmago so slavili Gatlncl, ekipa Iz Šmarja-Sapa pa je bila tretja. Tekmovanje je prireditelj (PGD Ponova vas) letos zaradi varnosti tekmovalcev nekoliko spremenil. Zato so si tekmujoči na začetku morali le nadeti in zapeti gasilski delovni varnostni pas in zaščitno čelado, preteči približno 50 m do razpostavljenega orodja z motorno brizgalno po pravilih šolske vaje trodelnega napada, orodje sestaviti v najhitrejšem možnem času brez kazenskih točk, ter nato iz kovinskega bazena načrpati toliko vode, da sta lahko po dva in dva gasilca v napadu čim prej podrla tarči - vsak svojega rdeča petelina. Dosežen čas od povelja do podrte zadnje tarče so gasilski sodniki šteli za uvrstitev. Iz Gasilske zveze Grosuplje so se tekmovanja udeležila društva: Gatina (dve članski ekipi), Grosuplje (članska ekipa), Luče (članska ekipa), Ponova vas (dve članski ekipi in ekipa članic), Spodnja Slivnica (dve članski ekipi), Škoc-jan (edina mešana ekipa), Šmar-je-Sap (članska ekipa), Velika Loka (članska ekipa) in Zagradec pri Grosupljem (članska ekipa). Iz dobrepoljske gasilske zveze pa sta prišli ekipi iz Ponikev in Zden-ske vasi, iz ivanške gasilske zveze pa ekipa »mladih indijancev« s Hudega - Ivančne Gorice. Vsa sodelujoča društva so prejela priznanja, najboljši trije pa tudi pokale. Pokal je dobila tudi ženska ekipa in s tem odprla novo poglavje, s katerim ponovske gasilke vabijo tudi članice ostalih društev, da se udeležijo tekmovanja. Pokale sta poleg predsednika ponovskih gasilcev Jožeta Mehleta in njihovega poveljnika Jožeta Kocjana podelila tudi predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Prehodni pokal za ženske ekipe je ostal ženskam v Ponovi vasi, prehodni pokal med moškimi ekipami pa so že drugič odnesli Gatinci. Po krajšem pogovoru z njimi sem izvedel, da so že osvojili v trajno last en prehodni pokal, za katerega velja, če ga trikrat osvojijo, postane njihov. Dodali pa so še, da trenirajo praktično dvakrat na teden skozi vse leto, le v zimskem času malo prekinejo. Pred samimi tekmovanji pa imajo vaje še nekoliko pogosteje. Ob tem je treba dodati, da so takšna tekmovanja izrednega pomena za preizkus delovanja orodja, ki ga gasilci še vedno največkrat uporabljajo pri intervencijah. Poleg tega pa s tem preizkušajo tudi pripravljenost in svežino ekip, športnega duha, kreativnost, improvizacijo in še marsikaj drugega. Velikega pomena pri tem pa je tudi druženje med mladimi in mladih po srcu. Tekmovanja si je ogledalo precej gledalcev in navijačev posameznih ekip. Po tekmovanju so Ponovci ob gasilskem domu pripravili veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom in ansamblom Ptujskih 5, ki je tu nastopal že devetič. Prve tri ekipe (prvo- in drugouvrščena Iz Gatine In tretjeuvrščena iz Šmarja-Sapa) z gasilskega tekmovanja za pokal Tabor. Na začetku čim prej k orodju... Sestavljamo sesalne cevi (po šolsko) Še sesalni koš dodamo. Dekleta v bitki s časom. Motorist zažene MB. Sesalne cevi damo v vodo! Jože Mlkllč Veselje zadnjih »mladih indijancev«. ...In uspešne mešane ekipe Iz Škocjana. Velikoupeljska Gostilniška Agencija vas (DEZ)informira V PONOVI VASI PONOVNO PTUJSKIH PET Baje bo naslednje leto V PONOVI VASI PONOVNO že desetič nastopal ansambel PTUJSKIH 5. Ponovcem predlagam, da muzikante včlanijo v svoje društvo, kot člani društva pa morajo tako in tako na naslednji veselici igrati zastonj! IZGUBLJENA BITKA - IN VOJNA? Nekateri sodelujoči moški predstavniki pri vlečenju vrvi na POLŽEVEM HRBTU so lahko le žalostno ugotavljali, da Je matriarhat dokončno prevladal. Porednik Eho cajtngov je videl celo enega od tekmovalcev, ki se je v skritem kotu bridko zjokal in hlipajoč v dlani komaj razločno izdavil: "Doma me že tako in tako žena za*****a, zdaj pa še ta poraz." jj^ežek Zagraškl i»01M W ZUPANOVA JAMA - TURISTIČNO IN OKOUSKO DRUŠTVO GROSUPLJE / 45 LET DELOVANJA - 3 V letu 1991 je prevzel vodenje Turističnega društva Grosuplje novi upravni odbor, predsednik društva pa je postal Miro Vreg. Čeprav so se pripravljale korenite družbene spremembe, je društvo intenzivno delalo v jami in njeni okolici. Pred jamo smo postavili klopici za počitek, zabetonirani odtočni kanali preprečujejo poškodbe poti dojame, leta 1996 smo postavili nov kiosk in fontano. Tlakovali smo dvorišče pred njim in vanj napeljali elektriko, tako da lahko z žarometom razsvetlimo pot dojame. Nasproti kioska stoji kozolček stablo, na kateri je zapisan kratek opis jame in informacije o odprtosti. V kiosku obiskovalci poleg vstop- Popravljene stopnice In podporna stena ob vhodu v Županovo Jamo. - foto D. Samec O problemu drog sem v naš časopis pisala leta 2001. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Ustanovili smo Lokalno akcijsko skupino (LAS), ki si v največji meri prizadeva delovati na preventivnem področju. Od trenutka, ko delam v LAS-u, je samoumevno, da bolj z odprtimi očmi opazujem dogajanja okoli nas v naši občini. Ugotavljam, da si mnogi zatiskajo oči in nočejo videti resnice. S polno gotovostjo si upam trditi, daje v naši občini med mladimi droga zaskrbljujoče prisotna. Mnogi občani in občanke znajo povedati, kje so mesta, kjer se prodaja droga, kdo jo prodaja, kje so mesta, kjer se zbirajo uživalci drog in podobno. Veliko kritičnih pripomb imajo občani in občanke, da smo neučinkoviti in da se nič ne ukrepa. Morda imajo delno celo prav. Prepričana sem, da se bomo morali še bolj povezati in pritegniti k sodelovanju v LAS-u vse, ki so kakorkoli odgovorni za našo mladino. Delo si bo potrebno porazdeliti. Policija bo morala v večji meri kot doslej zasledovati preprodajalce mamil in jih ustrezno kaznovati. K sodelovanju moramo pritegniti starše otrok, ki imajo tovrstne težave. Nič jih ne smemo obsojati, saj današnji čas in tempo življenja prinašata mladim mnogo razočaranj, stresov in obupov. Danes se med seboj mnogo premalo pogovarjamo, si zaupamo, nismo pripravljeni poslušati drugega, pomagati drug drugemu... Zelo pogosto hodimo drug mimo drugega, ne opazimo niti veselja, niti stiske in žalosti. In prav zato postaja tudi v naši občini pot zasvojenosti vedno bolj polna in širša. Potrebno bi bilo organizirati skupne diskusijske večere staršev in otrok, na katerih bi se odprto pogovarjali, brez obsojanja, in iskali skupne poti, ki bi zagotavljale vrnitev v zdravo in srečno mladost. Pred nami so počitnice, kdo si jih bolj zasluži, kot naši učenci in dijaki. Dovolite mi nekaj koristnih napotkov tudi staršem za počitniški čas: - Zelo natančno morate vedeti, kje je vaš otrok in s kom se druži, ko ste v službi. - Prav je, da imajo otroci v počitnicah določene zadolžitve, kajti »brez dela, ni jela« pravi stari pregovor. - Otrokom moramo prisluhniti, se veliko pogovarjati z njimi, ne pa jim »pridigati«. - Vedeti morajo, da so težave sestavni del življenja, treba jih je reševati in živeti v sožitju s sprejetimi odločitvami. - Dopovejmo jim, da so tudi napetost, neugodje, jeza in žalost čustva, s katerimi se je treba sprijazniti. - Pogovarjajmo se tudi o drogah, saj te informacije dobijo drugje in ponavadi zgolj o dobrih plateh drog. Pomembno je, da se zavedo, kako slabo se človek počuti, ko mamilo preneha učinkovati. nic dobijo tudi osvežilne pijače. S tako ureditvijo smo dosegli, da turistično društvo oskrbuje obiskovalce v celoti, ker gostišče ne deluje. Vsak, ki pride v jamo, ne išče tudi gostinskih uslug, in vsak, ki išče gostinske usluge, ne želi obiskati tudi jame. Zaradi skoraj 100 % vlage v jami je treba stalno popravljati poti, barvati ograjne stebričke in napenjati nove vrvi. Svetloba, toplota in vlaga ter vedno več obiskovalcev povzročajo tudi rast mahu in alg po kapnikih. Zaradi varnosti obiskovalcev je potreben stalen nadzor nad elektično napeljavo in svetlobnimi telesi. Leta 1999 smo renovirali električno napeljavo, leta 2000 montirali kovinski podest v Zadnji dvorani, 2001. in 2002. leta smo razširili podest ob vstopu v Ledenico in popravili stopnice do dna Ledenice, 2003. smo zamenjali oprijemalne vrvi ob poteh po jami, 2004. pa smo napravili podporni zid, ki preprečuje skalam, da bi padale na stopnice, zabetonirali nove stopnice do vhoda v jamo in uredili pot od kioska do stopnic v jamo. Pri zadnjih dveh investicijah je prispevala denar tudi občina Grosuplje. Leta 1992 so krajani spremenili ime: Taborska jama je zopet postala Županova jama. To preimenovanje je društvu povzročilo velike težave in zmedo pri obiskovalcih. Uničena je bila namreč blagovna znamka, grajena od leta 1952 dalje. Novo ime je zahtevalo tudi spremembe napisov. Turistično društvo je izdajalo raznovrstni propagandni material, leta 1994 pa več razglednic z motivi jame in naselja Grosuplje. S promocijskimi nastopi se pojavljamo tudi v medijih: v časopisih, revijah, na radiu in televiziji. Leta 1996 smo proslavili 70-letnico odkritja jame. Na rojstni hiši župana Permeta v Ponovi vasi smo odkrili spominsko ploščo in izdali knjigo Županova jama - 70 let. Delo društva se ne konča samo z delom v jami in okoli nje. Povezujemo se tudi z Inštitutom za raziskovanje krasa, ZRC SAZU, iz Postojne. Društvo je ustanovni in aktivni član GIZ (Gospodarsko interesno združenje) turističnih jam Slovenije, kjer predstavljamo eno od točk transverzale. Sodelujemo tudi z drugimi turističnimi društvi in jamarskimi organizacijami. Plod tega sodelovanja je na novo odkrit rov v jami, ki so ga odkrili jamarji Jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane. Sama jama brez širše turistične ponudbe ne more zadržati obiskovalcev za daljši čas, zato smo leta 1993 pripravili naš idejni projekt Turistično - rekreacijski center Županova jama - Tabor. Z njim smo prvi pokazali možnosti za razvoj celotnega področja Županove jame, Tabora in Gradišnice. Projekt terja mnogo dela in sredstev, dal pa bi nova delovna mesta okoliškim prebivalcem in omogočil tudi pravi turistični razvoj občine Grosuplje. Marija Samec Kako odkriti, ali vaš otrok uživa drogo? - Ko boste ugotovili, da je vaš otrok v slabi telesni kondiciji, bo morda že prepozno. - Vsake toliko časa načnite pogovor o drogah. Če otrok ne bo želel sodelovati pri pogovoru, je to že prvi znak. - Če bo poleg tega še raztresen, če domov prihaja s pordelimi očmi in z razširjenimi zenicami, ne bo več nobenega dvoma. - Nošenje sončnih očal in dolgih rokavov v za to neprimernem obdobju ne pripisujte njegovemu modnemu okusu in slogu oblačenja. Stvar je lahko že resna. - Bodite pozorni na pogoste kratke telefonske klice, tudi v najbolj nemogočih urah. Molk na drugi strani žice, če ste se vi oglasili, naj vam bo opozorilo. - Ko odkrijete karkoli od navedenega, se morate z otrokom temeljito pogovoriti. Seveda to ne pomeni, da mu boste grozili in mu očitali njegova dejanja. Vedeti mora, da ne odobravate njegovega početja in da ste prizadeti. Mora pa čutiti, da ste ob njem in da mu želite le pomagati v težavah in da se lahko zanese na vas. Ne zavajajte se, da je v vaši družini vse v najlepšem redu. To ne jamči, da vaš otrok ne bi posegel po drogi. Dandanes se droge lotijo tudi »pridni otroci«, ker je pač treba poskusiti in to je glavni problem. Veseli bomo, če se boste starši, ki bi želeli kaj več izvedeti o drogah ali imate v zvezi s tem probleme, pridružili LAS-u in bomo skupaj načrtovali aktivnosti na tem področju. Staršem svetujem, da izkoristijo čas počitnic, čas dopusta za družinske pogovore o smislu življenja, o vrednotah, ki nas bogatijo, o lepem vedenju, o prijateljstvu... Skupaj načrtujte dnevne aktivnosti, jasno se dogovorite za družinski - hišni red, ki ga morajo vsi spoštovati. Prav gotovo mnogi starši niste bili zadovoljni s spričevalom vašega otroka. Predno ste ga kritizirali, bi se morali temeljito poglobiti in ugotoviti sposobnosti vašega otroka, saj morda seje tudi za tako spričevalo zelo prizadeval in bi zaslužil pohvalo. Mi ne potrebujemo samih odličnjakov, potrebujemo pa srečne mlade ljudi, ki bodo imeli pozitivno samopodobo o sebi, pravilen odnos do dela in soljudi in željo, da si ustvarijo družino. Pri tistih otrocih, kjer pa je sposobnost dovolj močna, a je prisotna »lenoba«, pa se naj starši drugače pogovorijo. Ti pa morajo v naslednjem letu biti bolj delovni in do maksimuma razviti svoje sposobnosti. Prepričana sem, da se velika večina naših staršev zaveda svoje odgovornosti in dolžnosti do svojih otrok in da bodo tudi čas počitnic izkoristili za vzgojno delo. LAS občine Grosuplje želi vsem otrokom in njihovim staršem, da bi bili ti poletni meseci, meseci medsebojnega razumevanja in veselja. Podpredsednica LAS občine Grosuplje, Angelca Llkovlč NA KRKI SPET VESELO Krka, 3. Julija 2004 - Na Krki so tudi letos organizirali gasilsko prireditev z bogatim programom In prevzemom novega kombiniranega vozila Renault in prikolice s pripadajočim orodjem, ki ga Ju Je blagoslovil nadškof France Perko. Pred uradnim delom gasilske prireditve pa Je na prostem potekalo tekmovanje gasilskih veteranov s starimi cigavnicami . ki sta se ga Iz občine Grosuplje udeležili gasilski ekipi Iz Šmarja-Sapa in Žalne. Med šestimi ekipami Je bila prva ekipa Iz Dobmiča, Zalci pa so zasedli tretje mesto. Sočasno Je bilo v dvorani Družbenega doma tudi tekmovanje harmonikarjev, ki se ga Je letos udeležilo 26 harmonikarjev iz različnih krajev Slovenije, največ pa Jih Je bilo z Dolenjske. Na tekmovanje za Zlato harmoniko UJubecne Je komisija od prijavljenih Izbrala Aleša Smolica iz Vrbovca pri Dobmicu In Sandlja Ravbarja iz Dolenjega KarteUevega pri Novem mestu (15-25 let), Mateja Pečana b Sel pri Sobračah (25-40 let) in Marjana Skubtca Iz PlešMce pri Žalni (nad 40 let). V starostni skupini od 7 do 15 let je bilo prijavljenih 16 tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel Matjaž Štrasberger, drugo Aleš Smolič (mentor Marjan Skubic), tretje mesto pa David Tavčar. V starostni skupini od 15 do 25 let so bili prijavljeni 4 harmonikaši, zmagal pa je Matej Pečan (pred leti mentor Marjan Skubic, zdaj Zoran Lupine). Tik za njim seje uvrstil lanskoletni zmagovalec Janez Lekše, tretji pa je bil Gašper Mrak. V starostni skupini od 26 do 40 let je tekmoval samo Andrej Fajdiga. V starostni skupini nad 40 let pa se je tekmovanja udeležilo 5 harmonikarjev. Prvo mesto je dosegel Marjan Skubic s Plešivice pri Žalni, drugo Vinko Ušeničnik iz Kranja in tretje Franc Škufca z Malega Vrha. Tričlanska komisija v sestavi profesor glasbe, tonski mojster-aktivni glasbenik in nekdanji glasbenik je harmonikarje ocenjevala s točkami od 1 do 10 po naslednjih kriterijih: težavnost skladbe, ritem, dinamika igranja, tehnika igranja in umetniški vtis. Ocene med člani komisije so bile v povprečju zelo enotne z minimalnimi razlikami, le pri enem harmonikarju (ki pa ni posegel z rezultatom v prvo polovico) so bile razvrščene med 4 in 7. Naj ob tem zapišemo še, da je bila zelo močna in sorazmerno zelo dobra najmlajša tekmujoča skupina, kar pomeni, da se bo frajtonerica na Slovenskem še dolgo slišala. Po gasilski prireditvi in razglasitvi najboljših harmonikarjev je na veselici igral ansambel Bobri. (To pot bom zapisal bolj pravilno: Po Miletu in Aleksu na pol grosupeljski ansambel!) Jože Mlkllč NE ZATISKAJMO SI OČI! POČITNICE SO TU IN TUDI DROGA JE TU. Vellkoupeljska Gostilniška Agencija vas (DEZ)informira IZJAVA MESECA JULIJA: Ne šlatajte elektrike v času dražje tarife! JUGONOSTALGIKOVA IZJAVA DESETLETJA: Ne me basat s kranjskimi kobasicami! Raje Jem cevapicice. PIRANSKI ZALIV ■ PIROVA ZMAGA Porednik Eho cajtngov ugotavlja, da imamo zdaj novega ministra še iz časov slovenskega plebiscita, ki se Je za celovitost Piranskega zaliva in Morja Adrijanskega zanimal že takrat. Opozicija pa že deset let toži generalizirano: "Še ena taka zmaga, pa bo tudi zMAZek." PRIMORSKA JE NAŠA? Glede na to, da visijo na številnih zgradbah na sTUŠiranlh VELE Upijah napisi PRIMORJE, se nekateri že bojijo, da so premaknili mejo v Piranskem zalivu. Tisti pa, ki nimajo dovolj denarja za dopust, veselo vzklikajo: "Hvala Bogu In Primorju Iz Ajdovščine!" J^ežek Zagraški 1W d MOL ®®I PRIZNANJE ZPMS TUDI DELO DRUŠTVA POBUDA ZA OBNOVITEV CERKVE GROSUPELJSKEMU POD- ŠOLO PO MERI ČLOVEKA SVETEGA ANTONA V JETJU GRAFIS TRADE Ob 50-letnici Zveze prijateljev mladine Slovenije je predsednik mag. Franc Hočevar podelil 500 jubilejnih priznanj prostovoljcem in organizacijam, ki jih je vse do danes združevala skrb za kakovost življenja otrok in mladostnikov ter družin. Rezultati dela Zveze prijateljev mladine Slovenije so vrtci za varstvo najmlajših, svetovalni centri za starše, otroke in mladino, Pionirska knjižnica, Pionirski dom in drugi. ZPMS pa je bila tudi pobudnica programov, s katerimi je obogatila in popestrila obvezen program v vrtcih in učni načrt. Med dobitniki priznanj, ki so jih prejeli posamezniki in gospodarske družbe (na primer. Lek, Mercator, Gorenjski tisk, Telekom ...), je tudi grosupeljsko tiskarsko in založniško podjetje Grafis Trade z direktorjem Svetozarjem Pancetom. B. P. S() ZvezaPi ijateljev -i)1 MladineSloveniie {frg/ls aiHiid', ! '■■■■■i ■■■■■i ii ■■■■■■ ::::: ■■■■ ■■■■ ■i ■i ■i 'Jf■■■■ ----III iar ibi ■■i Večina (sicer maloštevilnih) obiskovalcev predstavitve je idejo pozitivno komentirala tudi z vprašanji, ki so se nanašala predvsem na pridobivanje sredstev za izpeljavo naloge, pa tudi na ureditve neposrednih okolic okoli samih lokacij kipov. V JULIJU IN AVGUSTU JE RAZSTAVA SKIC IN MAKET NA OGLED V PROSTORIH OBČINE. Jože Mlkllč 24.6. 2004 - Kresovali so tudi na Grajskem vrtu pod Boštanjem. DD 1° naša prihodnost je čisto okolje _julij 2004 GROSUPELJSKI ODMEVI 15 ®ločeno - oSpaTov NOVI EKOLOŠKI OTOKI V OBČINI GROSUPLJE javno komunalno podjetje grosupJje PREPOLOVLJENA KOLIČINA ODPADKOV Z NOVIM NAČINOM ZBIRANJA? S sprejetjem odloka o ravnanju z odpadki in z izgradnjo centra v Spaji dolini so si občine Dobrepolje, Ivančna Gorica In Grosuplje postavile standard ravnanja s komunalnimi odpadki. Do konca leta 2005 pa JKP Grosuplje predvideva izpolnitev ciljev, ki so jih začeli uresničevati pred dvema letoma. Tako so v Spaji dolini že vzpostavili predviđene operativne funkcije od sprejema, ločenega ravnanja in prebiranja odpadkov z ekoloških otokov, ločenega zbiranja In kompostiranja organskih odpadkov ter nenazadnje rednega zbiranja posebnih in kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Več o tem bo v nadaljevanju pogovora povedal direktor JKP Grosuplje Janez Skarlovnlk. Začelo seje leta 1993, ko so bili v naselju Grosuplje postavljeni prvi ekološki otoki za zbiranje papirja, stekla in kovin. Nadaljevalo leta 1995 in 1996, ko so bili ekološki otoki postavljeni še v naselju Ivančna Gorica in Višnja Gora. V letošnjem letu bomo z ekološkimi otoki opremili vsa naselja v občini Grosuplje V ta namen bomo uredili osemdeset ekoloških otokov in nanje postavili tri barvno razpoznavne zabojnike za ločeno zbiranje stekla, papirja in embalaže. V zabojnik z belim pokrovom bomo odlagali steklo, v zabojnik z rdečim pokrovom papir in v zabojnik z rumenim pokrovom embalažo iz plastike in pločevine ter tetrapak. Lokacije ekoloških otokov so razvidne iz karte ekoloških otokov in so določene na podlagi Pravilnika o načinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. OBVEŠČAMO VSE OBČANE NASELJA GROSUPLJE, DA BODO S POSTAVITVIJO NOVIH EKOLOŠKIH OTOKOV, STARI EKOLOŠKI OTOKI ODSTRANJENI. ekološki otoki ločeno zbiranje odpadkov /^center\ za ravnanje žipdpadki Kaj so ekološki otoki In kaj Je njihov namen? Ekološki otoki služijo temu, da povzročitelji odpadkov le-te ločujemo že na izvoru. Najbolj optimalna rešitev je, da se odpadki ne umažejo z mešanjem. Neke vrste ekološke otoke smo že imeli, sedaj pa pokrivamo celoten teritorij občine. Na teh ekoloških otokih bomo zbirali steklo, papirno embalažo in ostalo odpadno embalažo, v zadnjem času ogromne količine plastike, pločevink, tetra-pakov. Steklo oddajamo neprebrano, za papir in odpadno embalažo pa imamo v centru zbiralnico - sortimico, kjer te odpadke prebiramo in jih po posameznih frakcijah prodajamo po tržnih cenah kot repro material. Pri oddaji te embalaže dosegamo od pet do osemkrat višje cene kot pred sortiranjem. V tujini imajo gospodinjstva več tipiziranih zbirnih posod za ločevanje organskih odpadkov, steklovine, papirja in drugega. Kako so se ljudje navadili na odgovornejši način zbiranja odpadkov? Nimamo še določenih izkušenj. Nam je pa popolnoma jasno, da morajo poleg fizične izvedbe vzporedno potekati določene aktivnosti osveščanja. Natisnili smo zloženke z navodili, kijih bodo prejeli vsi občani. Izobraževanje pa smo namenili tudi našim najmlajšim v vrtcih in osnovnih šolah. Mar to pomeni, da smo dosedanje generacUe nespametno ravnale z odpadki, da smo bHe do te problematike premalo odgovorne? Nedvomno. Zavest kaj odpadki pomenijo, se udejanja šele v zadnjih letih. V občini Grosuplje smo z vzpostavitvijo centra Spaja dolina zagotovo med prvimi v Sloveniji s tako sodobnim centrom, v katerem imamo možnosti racionalnega, smiselnega, ekonomičnega ravnanja z odpadki. Poglejte, kaj se dogaja v Sloveniji, kjer teh možnosti nimajo: odpadki so na trgu in cene dosegajo do osemkrat višje cene, kot je pri nas ekonomska cena z lastnim ravnanjem. Menim, daje zavest, kaj pomeni čisto okolje, vedno bolj prisotna med ljudmi. AH ekološki otoki vplivajo na zmanjševanje konci ne odpadkov in racionalizacijo stroškov ravnanja z odpadki? 0 racionalizaciji ne bi mogli govoriti. Višina stroška na tono odpadka bo vedno višja. Vendar zavest, da se odpadne surovine kot repro material vračajo nazaj v proizvodnjo in tako postajajo ponovno uporabne, je že toliko prisotna, da strošek ni več edino merilo racionalnega ravnanja z odpadki. Gospodinjske odpadke pa predelate tudi v kompost? Organske odpadke občani odlagamo v zelen zabojnik, to je tisti del odpada, ki ga potem v Špaji dolini kompostiramo. Prve sarže komposta smo že pridelali, žal pa je analitika pokazala, da je preveč obremenjen z določenimi težkimi kovinami, tako da ni za vsesplošno uporabo. Če bi bil primeren, bi ga razdeljevali, sedaj pa ga skladiščimo na starem zbirališču. Ta kompost ima omejeno uporabo, zato se ga bo jeseni uporabilo na kmetijskih površinah, ki niso namenjene pridelavi hrane za ljudi. Osnovni namen kompostiranja pa je predvsem v zmanjševanju toplogrednih plinov. Vse države EU so se zavezale zmanjšati količino toplogrednih plinov, zato je namen kompostiranja kontrolirana in neškodljiva obdelava odpadkov, kompost pa je pri tem uporaben produkt Kako pa je poskrbljeno za zaščito območja pred bakteriološko spornimi izcednimi vodami? Izcedne vode se pojavljajo iz deponijskega telesa, kar v centru strogo kontroliramo. Zajetje imamo v bazenu za izcedne vode. Najbolj idealna rešitev bi bila, ki jo v centru že nekaj časa načrtujemo, izgradnja čistilne naprave. Trenutno pa ekonomika kaže, da je bolj smotrno te izcedne vode odvažati na čistilni napravi v Grosuplje in Ivančno Gorico. V center pa sprejemate tudi nevarne odpadke? Kako ravnate z njimi? Nevarne odpadke -vendar samo iz gospodinjstev! - shranjujemo v posebnem kontejnerju. Naši občani lahko kadar koli prinesejo svoje nevarne odpadke. Dvakrat letno pa imamo tudi akcije. Te odpadke oddajamo specializiranim podjetjem, ki so za to usposobljeni. Kako pa razmišljate v prihodnje? Je mogoče, da se na našem območju vzpostavi tudi regijski zbirni center za odpadke aH celo kaj več? Zaenkrat o tem ne upamo razmišljati. Ob določanju lokacije v Špaji dolini smo se namreč zavezali, da se bodo v Špaji dolini odlagali samo odpadki iz treh sosednjih občin, ki so tudi bile investitorice centra. Moram pa poudariti, da se pojavlja akuten problem odla- ganja odpadkov. Dnevno sprejemamo vloge oddaljenih občin, tudi Maribora, če bi sprejemali njihove odpadke. Vendar pa menim, da ni cene, da bi sprejemali tudi druge odpadke. Pojavljajo se vizije o termični obdelavi odpadkov v sistemu gospodarnega ravnanja z odpadki. AH razmišljate tudi o tej smeri? Osebno sem pristaš tega ravnanja. V to smer gre tudi Evropa. V sistemu ločenega zbiranja odpadkov bi lahko prepolovili odpadke, ki jih odlagamo danes. Znotraj preostalih odpadkov pa bi bila več kot polovica takih z energetsko vrednostjo. Ti bi bili primerni za sežig oziroma termično obdelavo. Ker pa je to tako velik projekt bi bilo o njem iluzorno razmišljati - čeprav prekrivamo več kot 30 tisoč občanov. Sežigalnica je vseslovenski projekt Ob izgradnji pa bi takoj nastopil problem varovanja zraka, saj bi nas lahko ogrozili strupeni plini, ki nastajajo pri izgorevanju odpadkov. Barbara Panoe JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE obvešča uporabnike komunalnih storitev, da so telefonske številke podjetja spremenjene. ločeno zbiranje odpadkov V zabojnik za ločeno zbiranje stekla sodijo: • Očišćene steklenice - Steklene posode druga steklena embalaža V zabojnik za ločeno zbiranje stekla ne sodijo: * Okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo ' Ogledala ' Kristalno in ekransko steklo ' Steklo svetil in Zarilnih steklenih elementov ' Pleksl steklo * Karbonsko steklo ' Laboratorijsko in drugo ognjeodporno steklo ' Keramični izdelki ® UPRAVA 7888 910 7888 911 - fax. uprava 7888 913 RAČUNOVODSKA SLUŽBA - vodja računovodstva 7888 920 - obračun komunalnih storitev 7888 921 7888 922 RAZVOJNO-TEHNIČNA SLUŽBA - sektor vode, soglasja 7888 930 - sektor odpadki 7888 931 - sektor varstvo okolja 7888 932 - geodetska služba 7888 933 - priprava dela 7888 936 - skladišče-nabava materiala 7888 938 - fax. skladišče 7888 939 SLUŽBA KOMUNALNE OPERATIVE - naročila dovoza vode in odvoza odpadkov ______ 7888 940 - vodovod - kanalizacija 7888 941 - ravnanje z odpadki, javna snaga 7888 942 - CERO spaja dolina - deponija 7888 943 - gradbena operativa, zimska služba 7888 944 - kotlovnica Grosuplje 7888 945 - ČN Grosuplje 7888 946 - ČN Ivančna Gorica 7878 319 - pogrebne storitve 040 295 900 1 V zabojnik za ločeno zbiranje papirja sodijo: ■ Časopisi ' Revije • Zvezki ■ Knjige • Prospekti * Katalogi - Pisarniški papir ' Ovojni papir ' Papirnate vrečke * Kartonska embalaža - Lepenka V zabojnik za ločeno zbiranje papirja ne sodijo: ' Z živili neočiščena papirnata in kartonska embalaža ter posoda za enkratno uporabo ■ Povoščen in plastificiran papir * Natron papirnate vreče gradbenega materiala In krmil ' Tapete • Kakorkoli umazan ali navlažen papir in karton V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže sodijo: iz kartonske votle embalaže: ' Tetrapak iz plastike: • Očiščene plastenke živil In čistil ■ Plastična posoda in drugi drobni odpadki iz plastike iz kovine: * Pločevinke ■ Konzerve ' Posode in drugI drobni kovinski odpadki V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže ne sodijo: •Alu folija • Plastična in kovinska votla embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki, kot so - motorna in druga vrsta mineralnih olj - sredstva za zaščito rastlin - barve, laki - redčila in podobno Vse kar vas zanima v zvezi z ločevanjem odpadkov na ekoloških otokih pokličite g Sest-a na tel Št 031 652 943 naša prihodnost je čisto okolje /^~^\ ločeno zbiranje odpadkov ^•■•»■»aj«^^ javno komunalno podjetje grosuplje NOVI EKOLOŠKI OTOKI V OBČINI GROSUPLJE ČE BOMO UNIČILI NARAVO, BO WDI ONA NAS. Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti - Kitajski pregovor / *oje" •i 532 0 g re d a k Peteline Drobnica (jtJ \*V.Star'a x Kazbec 11» Brezni 1 598 J3j,e-z-j M Konec r Mali -pri Fvežganju Troščine ,Mlil«r f Ha hribu ipmce K0?3H \ I K 4 Sv. Katariaa tA9 Uštvec 447 Zairtaie 'i * \ \ Oršie ( 'S 335 V \ r. Štefan K sile*?: r Grau« -.Udje P- -i C. Bogateč^ \ ^ i vrn- -L 'Moravče Brezsice Fq J J Podgorica-' -pri Pod tabor u' \ / Ponova vas« i o cice* pala vas-i Grosapljesi 7343 L Bori trak 520 [«V. Locnik [Gora .'Sv Vta \748 7 \ Gradišnka X k/T ■ Tabor i ieSv.MrklaviN.N. 1 ^ j (493) Cerovo 402 S x_ Limberk 'ZaDj%Va Koiljevec Muhov hrib Rareace / Gradec Blečji /558 i \ Strmec 458 1. »*orj, ^ \r|~-.^ - Resnica JUPLJE Kamna gorica 389 Grdi žlebi Ščevaici "V A ^rJ^ i ■revale Gornik 3ŠS H- V A. 443^ 44S* Sp. Brezovoj PiBlvnič .JUpar \ v lkRa»U \ ViSnji Gori ■ 'Jančar-« -k 3«čSIv. Sliija 'Kaim Tr* Jakeljj -^ladišče G a t f e -Dri ViSnii Cori' .•■'{SvJ X ^ŽakieršiC -pri ViSnji G«ril^)jivJ, . . "335. Hribu V.Žalni . fec^m--- N ' ^Sj^SJiviiica^N. ** \ v Zavrl* . .-J •556 -a—v \ v- Osti* V I .4S? I \ \ ' C ^V. Osfr* / 4. \ I _/ K a ml« n ft/iNiei {" r MaMhi Garevec •5W štur* GRAFIČMp Dinec 1 507 \ /r I_??£M2_ v l Lipenrta laka JU \ v 4S8« x 7 ST" iT I Kremenka Šil +.3S4- EZagradec- / ,s—iOra.prjEin \ »tene S I Rabnikov ml V* r ^ ] Kote\ »edunjska grapa \ 3?^ <^al Bucovar* S». Varila '39?;^ —I—^«-x-■--\-—^—^- I ' romattnora //» Ji ' M. Ostri vrf>\ 875 ^ I ^ M eden g v An Puhov hrib 580 ' /Briečka Račna ^—J- V.. \ Prt križi /V i5rX,r ^ ?•-- 'SlZstetna / rnl. L 433» tPrliićkm