GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1913, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 132. — ŠTEV. 132. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 6, 1917 — SREDA, 6. JUNIJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Amerika in vojna ZNAČILEN GOVOR TAJNIKA ZA NOTRANJE ZADEVE. — ŽIVLJENJE AMERIKE JE DRAGOCENEJŠE OD ŽIVLJENJA A-MERIKANCEV. — AMERIKANCI NE MOREJO POZABITI GROZODEJSTEV. KI SO JIH UGANJALI NEMCI V BELGIJI IN DRUGIH DRŽAVAH. o- Washington. D. C., 5. junija. — Preti resist racijo j«* imel tajnik za notranje zadeve, Lane, pred Hotne Oub notranjega departmen-ta govor. v katerem je odgovoril na vprašanje: — Zakaj smo »li v boj proti Nemčiji t — .Intri j*1 dan registracije — je r»'kel. — Dolžnost vseh je. tako |»ontarna kot patriot it'na, tla se registrirajo vsi. ki spadajo v naveden* razrede. Najti je nekatere ki niso še jasno spoznali v/roka za ta poziv. Tem naj neeeni nekaj hefted. Z a kaj se borimo proti Neme i ji T Kratek odgovor na to je, ila je naša vojna lgije Ne moremo pozabiti Liege-a. Lou-vain-a in kardinala Mereier. Preneseni v izraze ameriške zgodovi-ne pomenjajo ta imena toliko kot Bunker IIill, Lexington jn IVtriek Hernry. » Kadi Fraficije, — prvgazena, O-net-aščene Francije, ko je iniJijon junatikih sinov jf umrlo, tla rekijn deželo Lafayetta. To j«- klavna, zlata Franci ia. tihranjevalka umetnosti. dežela plemenitega duha. To je prva dežela, ki je sledila našemu vodstvu k republikanski svobodi Katli Anglije. — iz katere so prišle postave, tradicije, standard življenja in vrnjena ljubezen do prostosti, ki jo imenujemo anglosaško civilizacijo. Premagali sme to Anglijo, enkrat na suhem in enkrat na morju. Avstralija. Nova Zelandija, Afirika in'Canada pa se oroHte ravno na podlagi tega. kar Kino storili mi. One pa te bore f nami vred za prostost morja. Radi Ru&i je, — «ove Rusije. N j* se ne »ne premagati v sedanjem času. Gotovo ne aedaj. ko je bila ravno rojena v prostost. Njeni mu žiki morajo dobiti avojo priliko Morajo iti v šolo k Washingtonu. .feffersonu in Lineolnu. da izvedo za pota v tem novem, nepoenanem svetu vlade po narodovi volii in nadalje: Radi drugih narodov, kojih u panje poataja vedno večje, da se bo oprmtil a vet nadvlade vojaštva. Borimo ae proti Nemčiji, ker na* je skušala terorizirati in pozneje voditi u nos. Mi nismo mogli vr-jeti. da bo storila Nemčija to. kar je obljubila storiti na morja. Sa v**h»o ču jemo žslobae krike (Videli smo. ladjo za ladjo kako se ie pošiljale ljo tia morsko dno, ladje usmiljenja, namenjene iz A-merike na pomoč sestradanim v Belgiji; videli ladje, ki so nosile znamenje Roečejra križa z rs.njen-ei vseh narodov na krovu: ladje, ki so nosile hrano in oble.ko prijatelj skim. nedolžnim in teroriziranim narodom ; lad j*-, noseče Proge in Zvezde, katere se je poslalo n» morsko dno na stotine milj od brega, z ameriškimi mornarji, ki se jih je umorilo v nasrprotju z vsemi postavami in brez vsakega svarila Vrjeli smo obljubam Nemčije iia bo r«*»pektirala nevtralno zastavo t»*r pravice nevtralnih. Vsled tega smo se vzdržali vsake jeze in psovanja. Seda i pa vidimo, da na.' je vodila Nemčija za nos z lepimi obljubami, dokler ni zgradila svo-iega velikega brodovja podmorskih čolnov. Ko pa je prišla spomlad, je spu stila Nemčija v zrak vse svoje obljube. prav kot je v pričetku vojne raztrgala oni sloviti "kos papirja". Teda j pa smo jasno videli, da pozna Nemčija le en zakon, — namreč svojo voljo, da vlada. Borimo se proti Nemčiji, ker je zlorabljala naše zaupanje. Plačevala je špijone, ki so polnili naša mesta. Odposlanci njene vlade, katere se je sprejelo kot goste naroda. so živeli v naši sredi, da nas terorizirajo a omalovažujejo naše in postave vseh narodov. Borimo se proti Nemčiji, ker je d očim je bila še naša prijateljica poslala Zimmermannovo noto, s katero se je pozvalo na pomoč Nemčiji Mehiko, našo južno sose-dinjo ter skušalo tudi premotiti Japodarji. Pustite Nemčijo biti fevdalno, če hoče tako. Ne sme pa razširiti svojega sistema preko sveta, ki jo je že prehitel v razvoju in rasti. Fevdalizem in znanost. — trinajsto stoletje in dvajseto. — te je vera zapeljane Nemčije, ki se j»* združila s Turki, ki je sprejela nauke Mohameda, ''da nima država ni kake vesti'\ — "da ne more učiniti država nikake krivice". V razpoloženju fanatika pa veruje v te nauke ter misli. roti centralnim državam Kdaj se bo odločila, je odvisno od tega. kdaj bo uredila svoje do tranje zapletljaje. Obe stranki sta naklonjeni vojni proti Nemčiji in tako bo Kitajska posegla v svetovno vojno in bo pri mirovnih pogajanjih imela svoj glas. Predsednik Li Yuan Hung bo poskušal pregovoriti parlament da bo napovedal vojno. Ako se bo Kitajska vmešala \ vojno, bo to bolj moralnega pomena. Ima sicer do pol miljona vojaštva, toda ni moderno oboroženo navzlic nemški i japonski šoli. Razne divizije, ki so razširjene po deželi, priznavajo samo avtoriteto svojih poveljnikov. Morna.riea ima samo šest kri- Washington, D. ('., 5. junija. — •Sodeč po poročilih, ki so prišla skoraj iz vseh delov dežele, se je registriralo včeraj skoraj deset miljo nov petsto tisoč možkih v starosti od 21. do 31. leta. Število onih. ki so bili podvrženi registraciji pa se niso registrirali je le malen kostno. celo v krajih in okrajih kjer se prebivalstvo zavzema z» Nemčijo, se je vršilo vse mirno brez demonstracij in nemirov. Justičui department je dobil poročilo, da so bile aretirane samo tri osebe. Governer države Minnesote je brzojavil justičnemu deparmentu • Vsled velikih povodnji se registracija ne more popolnoma redno vršiti. Osebe, podvržene registraciji, se poslužujejo čolnov. Največji naval je bil v Detroitu in Clevelandu. Registratorji steo-raj niso mogli zmagovati dela. V celili Združenih državah je komaj polovica odstotka vojaščine obveznih oseb, ki se niso registrirale. Tega niso storili vsled malomarnosti. pač pa zato. ker so bili preveč oddaljeni od uradov, oziroma ker niso razumeli navodil. Jutri bodo začeli ju stični asrenti one zasledovati, ki se vedoma niso hoteli registrirati. Stavka v ruskih tovarnah. — De lavci zahtevajo zvišanje plač. — Veliko razočaranje. Gen. Aleksijev Ameriško brodovje v Rio ds Janeiro. Rio de Janeiro, Brazilija, 5. junija. — Poslanska zbornica je danes sklenila poslati kongresu Zdi držav zahvalno brzojavko ob priliki prihoda ameriške eskadre v Rio de Janeiro. Washington, D. C., 5. junija. — Vsled brzojavke iz Rio de Janeiro se je šele sedaj zaznalo, da so ameriške bojne ladje prevzele službo v južnem Atlantiku, na mestu angleških in francoskih. Avstrijski državni zbor. Amsterdam, Nizozemsko, 5. junija. — Z Dunaja se poročla listu "Vossrischc Zeitung", da bo avstrijski državni zbor v kratkem raapušeen vsled ostrega nastopa slovanskih poslanem-. Pričakujejo, da bo nastal hud boj zaradi češkega poslanca Klo-fača. ki je v ječi zaradi veleizda-je. Klofač je bil obsojen na smrt. pa ga je cesar pomilostil. ___ Poljaki na francoskem bojišča. Pariz, 5. junija. — Predsednik Pomcare je podpisal odlok, s katerim vstanavlja poljsko armado. Poljaki, ki so se dosedaj. borili v francoski armadi, bodo vstanovili svojo arntiado in povabili bodo vse Poljake, ki so zmožni nositi orožje, da se pridružijo armadi. Bojevali ee bodo pod staro poljsko zastavo; stroške bo pa pm Petrograd, Rusija, 5. junija. — Delavski zapletljaji v Petrograd; zavzemajo vedno širši obseg. Da nes je bila napovedana splošni stavka v vseh tovarnah, ker noče ji delodajalci dovoliti zahtevanegf šesturnega delavnika ter enakih plač za možke in ženske. Zaznalo se je ndalje, da zahteva 10 rudniški delavci priboljšanjf olače za celih 200 odstotkov. — V marcu je dovolil trgovski department tem delavcem zvišanje plače za 90 odstotkov. Delegacija delavcev in vojakov ie določila dan 8. julija kot termin ko se otvori od Rusov sklicana mirovna konferenca v Stockhoimu V formalnem tozadevnem pozivu se glasi, — da se namerava organizirati svetovno unijo, ki bo razmišljala o sredstvih in potih, kako končati vojno in izločiti imperija-lizem. Veliko razočaranje je vzbudila tukaj vest. da noče dovoliti ame riška vlada potnih listov soejali-stičnim delegatom k konferencam v Stockhoimu. Petrograd, Rusija, 5. junija. — Odstopil je ereneral Aleksijev, vr-livni poveljnik ruskih armad. Njegovim naslednikm je bil imenovan general Brusilov, dosedanji po veljnik armad na jugozapadni fronti. General Gutor, preje v Kazanu je bil imenovan naslednikom Brusilo va v poveljstvu južno-zapadne f ronte. General Aleksijev je bil imenovan vrhovnim poveljnikom dne 15 aprila, takoj po odstopu velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Rusi za svetovni mir. Svet delegatov je izdal posebno iroklamaciio. — Mir naj bo brez aneksij in vo jne odškodnine. Turki bodo b.-anih Jeruzalem Stockholm« Švedsko. 5. junija Turki so se premislili in bodo branili Jeruzalem. Pred dvema tednoma so Turki sklenili, da izpraznijo Jeruzalem braz boja. Turke so pregovorili Nemci, da branijo mesto. Čast Hrvatom. Iz Washing tona poročajo, da je Hrvatska Narodna Zajedniea kupila za sto tisoč dolarjev vojnega posojila. Vlada Združenih držav je bila presenečena nad to izvan-redno požrtvovalnostjo zavednih Hrvatov. Proslavili so svoje ime v ameriški zgodovini za vedno. Čast vrhovnemu odboru, posebno gosp predsedniku Marohniču za tako domoljubno delo. Bratje Hrvatje so pokazali, kaj so žrtve za svobodo. In nase Slovenske Jednote in Zveze t Ali ne bi mogle vse slovenske Jednote in Zveee postaviti skupaj $100,000 vojnega posojila 1 Ali bodemo menda Slovenci mi vedno zadnji, kadar gre za svobodo! Petrograd, Rusija, 5. junija. — Poročilo United Press). — Svet lelegatov ruskih delavcev in voja-cov je poslal vsem socialističnim oododsekom. centralnim zvezam in »brtnim unijam- posebno prokla-Tiacijo. V tej proklamaciji ie rečeno, da nora nastati mir brez aneksij o-^emlja in vojne odškodnine: naredi naj na podlagi svojih pravic sam; ;krbe za svojo usodo in bodočnost Ruska demokracija je prisilila orvo rusko vlado, da je vpošteva la ta program. Program je predložen tudi drugi ruski provizoriS-ni vladi in upati je, da se ga bo oprijela. Proklamacija obsega med dra lim tudi sledeče točke : Svet delavske in vojaške stran 'te ie prepričan, da bo vojna le n? ta način končana, če vse delavske organizacije vseh dežela napno vse sile. ter začno na odločen način ob soiati sedanje klanje in opustošenje. Naiprei naj se skliče mednarod no mirovno konferenco, na kater* bo sklenilo pogodbo med zastopniki socialističnega proletarjata na kateri se bo ugotovilo in začele boj za splošen mir. London. An«rlija, •*». junija. — ^nana angleška sufragetka Eme-?ina Penkuhurst se bo najbrže po-lala v Petrograd. Albanija svobodna. Washington. D. (\, f». junija. — Albanski poveljniki so imeli zborovanje. na katerem so proglasili \lbanijo za neodvisno. Prosili «o Ttaliio za protekeijo. dokler pride 'as. ko bo neodvisnost zagotovljena. — Anglija je zadovoljna. London, Anglija, 5. junija. — Državni kancler Bonar Law je izjavil danes v poslanski zbornici, da ie anjrleška "lada zelo zadovoljna. s svojo misijo, ki jo je poslala v Ameriko. Vsi Angleži se zelo navdušujejo vsled vstopa Amerike v vojno. — Posebno 5c veseli posojila, v znesku $400.000,000, ki ga je dobila Anglija. Laška "ofenziva". / Italjani so izgubili v deseti ofenzivi na soški fronti nad 180,000 mož. Laška poročila. Dunaj, Avstrija, 5. junija. — * V včeraj objavljenem uradnem poračilu avstrijskega annadnega vodstva se ceni izgube, ki so jih imeli Italijani ob priliki njih desete ofenzive na soški fronti, na 1SO.OOO mož. V bližini Jamelj se nadaljujejo boji. Uradno poročilo se srlasi: Iztočno od Gorice je sovražnik ponovno skušal vzeti izgubljene strelske jarke. Vsi naskoki pa so bili brezuspešni. Število jetnikov, ki so padli v naše roke. se je zvišalo za 11 častdikov in 600 mož. plen pa za devet strojnih pušk. V bližini Jamelj postajajo boji živahnejši. V bližini Arco v južni Tirolski smo izstrelili nek hidro-ae-roplan. Na podlagi natančnih računov se je dognalo, da presegajo izgube Italijanov v deseti soški ofenzivi vse v prejšnjih ofenzivah. Tekom 19 bojnih dni se je vdeležilo bitke najmanj 35 italijanskih divizij. tako da je bila na celi fronti 40 kilometrov zaposljena polovica italijanskih čet. Izgube sovražnika na mrtvih in ranjenih znašajo najmanj 160.000 mož. Poleg tega smo ujeli 16,000 mož. vsled česar znašalo skupne italijanske izgube 180 tisoč mož. Sovražnik je zasedel s svoje strani goro Kitk ter razdejano vas Jamlje. Ta dobiček gotovo ne opravičuje velikanskega zmagoslavnega vrišča. ki so ga dvignili v Italiii na dan druge obletnice vojne napovedi od strani Italije. Popolnoma jasno je, da je bil končni uspeh na naši strani. Rim, Italija, 5. junija. — Poročilo. ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo italijanske armade, se glasi: Na tretinski in koroški fronti se vrše neprestano vroči artilerijski spopadi. Sovražnik je obnovil nar>ade vzhodno od Gorice. Mi smo nudili Avstrijcem močan odpor in smo jih pognali v beg. Vjeli smo osemintrideset avstrij-vojakov, med katerimi je bilo tuji nekaj častnikov. Na Krasu je sovražnik nekoliko napredoval, toda dosegel ni ničesar, kar bi bilo kakega posebnega pomena. Med Kostanjeico in Jamljami so naše čete dobro kljubovale /vsem sovražnim napadom. Po silnih naporih se je Avstrijcem posrečilo zasesti nekaj pozicij pri Kostanjevici in pri Vršiču. •Tužno od Jamelj smo se morali nekoliko umakniti. V splošnem se ni pripetilo ničesar posebnega. Atentat. Birmingham. Ala., 5. junija. — Včeraj se je vozil generalni majet Wood iz Ckattaoooge v tukajšnje mesto. Na progi je bil postavljen velik drog. — Ako bi se vlak zadel vanj, bi gotovo skočil s tira. Drog so še pravočasno odstranili. Kdo je nameraval vprizoriti aten-taW-ge dozdaj še ni moglo dognati. Pomilošcenje. j Amsterdam, Nizozemso, 5. junija. — Kari Langer, knjigotržec v Krakovu je dal natisniti prestavo angleške pesmi: "I didn't raise my by to be a soldier" in jo je razmnožil v več tisoč izvodih po Ga. liciji. — Sodišč© ga je obsodilo na smrt. toda avstrijski cesar Karol ga je pomilostil v petletno ječo. Pošiljateljem denaijcu Kakor že mano, na sprejemamo nil yet deoai aa j atriji, Ogrski in Nemtip. Lahko pa vedno ie Ispodjnjemo izplačila vojnim ujet* nikom in drugim t Bnsiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajih, ki m medeni po laški armadi Kadar pošljete denar, prOofite tudi aop&nJoo fcH platno yojn*H ujetnika ker nam ■ tem poma«ate eeataviti pravilni naaloi. ■ - •• • •;-•• • S? • O LAS IN A RODA" > Owned and pobliahed by the PUBLISHING (a corporation.) FRANK 81KSEB, President. LOUIS BEVEDIK, Treasurer. ILOVIIIO 0 O M P A H T Place of 81 Cortland t of die corporation and addresses of above officer*: of Manhattan. New Tort City, X. T. Za celo leto velja list as In Canado....................$3.50 Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta.................. 1.00 Za celo leto za mesto New York (KM Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 Za inozemstvo ca celo leto......6.00 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan trrzemfi nedelj In praznikov. -GLAS NARODA" ("Voice of the People") every day except Sundays and Holiday«. Subscription yearly $3.00. Advert!« Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje Mvalitfe _naznani, da hitreje najdemo naslomlka._ Dopisom In poiHjfttram naredite ta naslov: -GLAS NARODA" 92 Cortland t 8L. New Tork City. Telefon: 2876 CortlandL !i Angleški delavci. V vseh bojujoč i h se državah imajo še največ angleški delavci; v tem delajo samo ruski delavci začasno iznimko Zborovanje, katerega so priredili angleški delavci preteklo nedeljo v Leeds, vzbuja splošno pozornost. Posebno pomembno je za sedanji čas, ker pomeni neko zvezo med angleškimi in ruskimi delavci, ki izmed vseli delavcev vseh držav največ vplivajo na vlado. Zborovanja se je vdeležilo več kot 1,500 delavskih delegatov. Zborovanje se je samo označilo kot "največja in na jobširnejša konvencija delavcey socialističnih in demokratičnih korporacij, ki se je na Angleškem vršila tekom enega stoletja." Izmed vseli različnih politično-socjalističnih strank |ia se je samo neodvisna delavska stranka vdeležila ofi-c je Ido. To zborovanje je dokazalo, da se je začelo tudi angleško delavstvo probujati in da pričenja spoznavati, da je samo mednarodno delavstvo v stanju končati človeško klanje, ki že skoro tri leta mesari narode. Nek govornik je rekel, da more trajati to klanje še celih ]>etdeset let, ako hoče človeštvo čakati, da bo ta ali stranka prizadela svoji nasprotnici udarec, ki bi prinesel konečno zmago. Na zborovanju v Leeds so sklenili dve važni stvari: Prvič so sprejeli rusko devizo: ne anektiranja in ne vojne odškodnine; drugič pa so po vzgledu ruskih delavcev sklenili vstanoviti delavski in vojaški odbor, ki bo va^ roval delavske in vojaške pravice. Ako pa bo angleška vlada dovolila vojakom pripadati temu odboru, je zelo dvomljivo. Izkušnje v Petrogradu z delavskimi in vojaškimi delegati so bile take;, da si gotovo angleška, ali pa kaka druga vlada ne želi, da bi se ponovile v njihovi državi. liuski delavski in vojaški odbor je poslal v Leeds pozdrav in je izrazil upanje, da se bo angleška soejalno-demokratična stranka vdeležila socjalističnega kongresa v Stoekhoimu. V svojem odgovoru je zborovanje sporočijo ruskemu delavstvu, da se strinjajo ž njimi v geslu: ne anektiranja in ne odškodnine ter obenem obljubilo da bodo angleški delavci delovali za takojšnji demokratični mir, kakor hitro bodo vstanovili delavski in vojaški odbor. Ako pa se bodo vdeležili kongresa v Stoekhoimu, tega niso povedali v odgovoru. Zdi se, da cenzor ni tega dovolil, kajti angleška vlada sama še ne ve, kako stališče bo zavzela nasproti temu mirovnemu gibanju. V svojem utemeljevanju pri predlogu za vstanovi-tev delavskega in vojaškega odbora, je socjalist Smilie izjavil, da je prišel čas, ko potrebuje narod večjih pravic. Vojaki se niso smeli pritoževati; nimajo organizacij, potom katerih bi lahko zahtevali, da se z njihovimi ženami in otroki boljše ravna. Zato je neobhodno potrebno, da se pride do ožje zveze med civilnim in vojaškim prebivalstvom. V splošnem se je na zborovanju pokazalo sovražno razpoloženje delavstva nasproti vladi. Omejitev meščanskih svobodščin, katere je prinesla s seboj vojna, so kar najostreje obsojali. Med drugim so povdarjali, da so zaprli 75 angleških podanikov in jim niso dovolili sodnijske obravnave. Zelo ostro so tudi napadli vlado, ki je aretirala vodje strojnikov in so rekli, da tega ne bodo nikdar pozabili. To zborovanje je velikega pomena in kaže, da je rusko delavstvo zelo vplivalo na angleške delavce, ki si žele zveze s svojimi ruskimi brati. Upati je, da bo angleško delavstvo zelo vplivalo na to da se prej pride do zi^eljenega miru. Haafax. X. S.. 5. junija. — Ka nadsk i parni k "Premier* je nasedel pri Sambo na pesek. Posadka m je rahla ▼ mali čoln. Parajfc je najbrie či«to izgubljen j, Avstrija. 5. junija. — V čoln torpediral ene«a torpednega rulilca. ki se je potopil. I&ČEM gospodinjo v starosti od 30 do 45 let, bodisi dekle ali vdova z enim ali dvema otrokoma. Plaža po da govoru. Ako treba, poHjem tudi vožnji krtek » katerikoli kraj v Združenih državah. Pišite ca naslov: Korber, Johnstown, P* QtAS NABOOA. C. JUK 1917. Kresen dan je bil v nedeljo, -i. junija. Sobice se je Ijifbko smejalo niai nebu, lahna pomladanska sapica se je poigravala z mladim zelenjem. "Vse je bido tmlado, veselo. praznično. Po dolgih deževnih m meglenih dneh. smo zopet videli osročujo£e solnce. Kaj čuda. da je vse poletelo na piknik esloven.skeg?a »pevskega in d rama tičnega društva ''Domovina,". Dan je bil tako zapeljiv, da človeku ni bilo obstanka v sobah, uriasti pase ne, ako Domovina"' priredi piknik. Tako se je nabralo mnogo naših rojakov in rojakinj in Emerald Park je bil poln. Sestali smo se z rojaki iz New Yorka. Brooklyn«, in iz drugih krajev v bližini. Vsem se je brala Mimo pripravljeni! Piše Frank Kramar, Faj-rell, Pa. Dragi bratje in sestre! Odkar je izbruhnila strašna evropska vojna, ostal je naš narod -popolnoma ločen od celega sveta; od nikoder -nobene pomoči. Sprvega nam je bilo še mogoče kaj pošiljati našim starišem. brati »m in stram ter otrokom, pa trajalo je le malo tednov in zdaj že dolgo časa fne moremo poslati domov niti vinarja. Pomislimo, koliko očetov in mater je bilo navezanih samo na podporo svojih otrok v A-meriki. Dobivali so od njih pomoč •na svoja stara leta. Koliko žena je pričakovalo od svojih mož pomoči. Lahko rečem, da so skoro . .tri četrtine Slovencev bile na-ve- na obrazih zadovoljnost. Ko je li£ane ^ Ameriko. Toda gorje, nastopila - Domovina", tedaj je strašria žiba vojne je pretl.^ala bfla vsa naša pozornost obrnjena Vse veai in prepre£.ila pošiljanje na petje. Nismo še slišali -zbora, denarja in celo pisem, ki bi tako lepo in dovršeno izva-| Bratje in ^^ ali ste žo kdaj jal različne in nekatere zelo težke(premj,gjjevaij 0 tMn? Marda že skladfte kot "Domovin*". Pevski^ p^ejte, enajsta ura je pri-materjal je »vrsten in popolen V(šla. T,a strašna krvava igra sp od-posasmeznih glasovih. Smelo trd]- ijrrava na najgroenejši način Ku-mo. da zavzema ''Domovina' W lakota, Vojna: vse tri sestre med slovenskima pevskimi se .združile in hitijo proko lope naše unile domovine. Slovenci in Slovenke, podajmo si roke in po- štvi v Ameriki prvo mesto. Želeli bi, da bi jo slišali še več Krat. '' Domovina'tebi vsa, čast in nam si v ponos! Njena vredna družica je mlada 2a obstanek "Danica", ki se je tudi v polnem številu vdeležila piknika. "Dani-( ca magajino po svojih skromnih močeh domovini, ki bije najhujši boj smo odhajali v novi svet > • i - „ i . .. iskfit fid knuha, kako grenko je bi- je heerka Domoyme , kajti|lo imaterara kako J z njeno pomoejo m po njenem ^ ko je odhajal ^ ^ £ zgledu se je porodila ter sledi nje-! , ^^ ,r Aaurn ? . 'm -L / . taa emnec, v daljne, tuje kraje, nam korakom. Po vezbanju Tipkaj piai.oll, ■ -i Ci, , .. J ^ : rlaka!le so in govorile: "imam mesecev se je predrznila nastopiti „ .. • • • • ^ joti-oke, toda pomagati jam ne mo- na njeni prireditvi ter pokazala _______:. ^ , . 1 ^ . . rem; ne morem jih preživljati, za- je, da je vredna njena vrstnica, j j-^ p0t§Hom ^ \jai Nad vse le^a je -bila Aljazm-a peJ b<> ^^^Eden aTi dmgi'je sem Sladek ki pričenja z du-i mislil na svojo mate spomfnjal etora, katerega s Je skrbela zanj; ob-Rurgarjeva in gdc. Heilena Kom- ^ ^ da jo bo ^ .in pare Njih po liri gl«spada v-r-U^ zailJQ. s n ^ ^svojih se obzirja^ Sploh se Damca po;'mIacEh let kako ^ na«a b zelo lepimi glasovi, ziasti ^jenjeiin ^raz . vegJd To [da z leti smo spoznali, kako rev- soipran je ie vrst en. "Danida", kakor tudi :o zopet otvorjena poštna zveza s našo damo vino, pošljemo prvo nujno 'pomoč. Vsak vinar, ki ga počim, bi jim bila vein a hvateinosqjo hi se IZ URADA . T. JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D. Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 9304 St. Clair Ave.,'Cleveland, Ohio. Podpredsednik: J. A. MATIJAŠIČ, c.fof Woodlawn Trust Co., Wood-lawn, Pa. GL tajnik: JOS- DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa. Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. O. Box 591, Forest City, Pa. Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ, e.Jof First National Bank Alliquip-pa,Pa. Vrhovni pevovodja in arhivar : IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: ca slov. oddelek: Ga. FANI SUSMAN, Forest City, Pa. FR LAVRIČ, Cleveland, Ohio. za hrvaški oddelek: JOS. VINCETIČ, Monesseu, Pa. IVO MATAN, Monessen, Pa. Ne mučite svojih nog. RABITE RAJE PEDISIN. Samo tri mesece imamo še do koncerta. Pozval sem že.nekoliko-knfltt društva, da rasi naznanijo, katere pesmi nameravajo peti na tem koncertu. Nekatera društva so se koncertu odzvala in so mi tudi sporočila, se vedno pa jih je nekaj, ki tega juiso storila, zato jih prosim, da naj več ne odlaš.i-jo, temveč na mii nemudoma naznanijo. Sporočijo mi naj tudi zanesljivo, koliko vdeiažnikov pride z vsakim društvom: koliko pevcev in koftiko drugih. Nikar ne odlašajte, kajti čas hitro beži in naenkrat bo koncert pred nami in ne bomo dobro pripravljena, .ako že sedaj vsega ne uredimo. Koncertni odbor v Olevelamdu želi imeti celoten program dva meseca pred koncertom, kar je pravilno. Da pa morem program sestaviti, je neobhodno potrebno, da mi društva naznanijo vse potrebno, katr ®e tiče koncerta in v prvi vrsti pewni. slišal o njih. Ta skladba je težka, zato je potrebno, da. jo društva vežbajo že sedaj in potem do koncerta vsako pevsko vajo. Od v*a.s je odvisno, kako bo izpal koncert, zato se pridno vadite. Navrzite, če vam je le mogoče, po eno vajo več na teden, kajti le na ta način bodete obvladali nalogo, ki $rte jo prevzeli. Peseun "Jadransko morje'' imajo večinoma vsa društva, zato je njsem razposlal. Ako je pa kako društvo niima, naj se itakoj priglasi, da mu pošljem. Angleško pesem "Kentucky home" bom fposlsil potem, ko mi «bodo posamezna društva naznami-la, koliko jih vsako društvo potrebuje. Naročil jo bom v knjigarni in jo bom poslal vsakemu društvu po številu pevcev. Pri "Jadranskem morju" je besedilo v dveh izdajah različno. Da pa bomo vsi enako peli, naj se Ne kopajte svojih nog — to je zelo neprijetno in poleg tega brez prave vrednosti. Ako se vam pote noge in so utrujene in ako smrde, imajo odtise, aH knrja očesa, je brez pomena kopati jih zvečer. Torej je nepotrebno. Prvič je zelo neprilično. Gospodinja nima rada tega, ker so soba pomoči. Potem se pa še sramujete pred drugimi. Pa brez ozira na to. vi ne bodete dosegli namena. Taka bolezen potrebuje zdravil, ne pa votle. Uporaba Pe-disina je zelo pripravna. Nobenih kopolj ni potreba. Namažite Pedi-sin vsako jutro, in opravil bo u-spešno svoje delo. Oni. ki rabijo Pedisin, nimajo potnih nog m ne čutijo utrujenosti, 'smradu, kurjih očes, odtisov in žuljev. Velika družinska škatlja — zadostuje za več mescev — en dolar. Naročite jo takoj na tem naslovu: CROWN PHARMACY 281? E. 79th St.. E. Cleveland. Ohio. Pesem za skupni nastop "Na P°«>e: "]f0 so vojske Ozljungradu" sem že poslal ne?t&Pe no#,ii!a ^ ime-" terim društvom; katerim pa aid- S pevskim pozdravom sem. je vzrok ta, ker še nisem nie I Ignacij Hude. trok. Imejmo pripravljeno, da jim ibomo dali tedaj, ko bodo krvavo potrebovali naše pomoči. Sc nikdar ni bil naš narod v taki stiski kot je ravno sedaj. Zato hranimo in zbiraj m o, da bomo takoj •} >osl al i, ko bo prišel čas. V Farrellu smo že mčbtfati in žetlim, da bi nabrali še kaj vc£. •Tudi po drugih naselbinah so nef-hirali, toda nabralo se je povsod bore malo vpričo velike potrebe. Poglejmo druge narode, koiliko so že naibrali. Slovenci smo v tem o-ziru imed vsemi narodi storili še najmeinj. Toda naša domovina je v največji stiski, kruti sovražnik že sili preko naše meje, stopa že na slovenska tla. l>rartjo. sestre, ura je *že 12; v ■zadnjem trenotku izberimo svoje moči in sile ter pričnimo nabirati prostovoljno doneske. Odpri roke, odpri bratovske solze! srce, otiraj Evropski nevtraici. Izraz "najbolj globokega obžalovanja" od strani nemške vlade je le prazen kos papirja ki v isti meri tudi pismena garancija iste vlade, da je bolniška ladja varna. To morata v sedanjem trenutku priznlaiti tudi Švedska in Španska. Ostra obsodba Nemčije od strani švedskega časopisja pred par dne vi, potem ko so nemška razbojniki potopili tri z žitom obložene Šved ske ladje ter ubili deset mož, ki so se nahajali v rešilnih čolnih, je napotila berlinsko vlado, da je poslala v Stockholm vest o svojem "globokem obžalovanju". To pa ni na noben način zadrževalo nemških podmorskih čolnov. Tri dni pozneje je prišla novica, da se je potopilo švedsko ladjo, ki je nosila žito za belgijsko pomožno komisijo ter imel?, pismeno jamstvo od cesarske neim-ške vlade. Globoko obžalovanje Berlina je daJo najbrž še več ko-rajže roparjem in razbojnikom na podmorskih Solnih, kajti sedaj se se zaznalo, da so potopili nada$j-nih šest svedskih ladij, d očim se je tri, obloizene z žitom, zaplenilo ter odvedlo v nemška pristanišča. K temu pride še neka norveška laidja. ki je isto&ako nosila žito. Več mornarjev, ki so Sli v rešilne čolne, je bilo ubitih od krogel j s podmorskega čolna. Norveška Izgufbe Španske so napotile nje nega ministrskega pred?edrnka: da je protestiral v Berlinu in odgovor je bila obljuba, da se bod" prizaneslo španskim ladjam. Ob ljube pa se kot ponavadi seveda mi držalo. V zadnjem tednu se je potopilo dve španski ladji, kojih ena je bil poštni parnik. Pri-tern je izgubilo življenje več kot 80 potnikov in mornarjev. Švedska, Norveška, Danska in Holandska potrebujejo več'živil kot juh morejo producirati. Potrebno žilo hočejo imjportinaitd iz te dežele, kjer so dobile v zadnjih dveh letih že veliko množico. Mogoče ne bomo imeli v bodočih 12. mesecih zadosti žita, da zadovoljimo svojim domačim potrebam ter onim naših zaveznikov v Evropi. V predlogah, katere se bo vložilo v Washimgtonu, se priporoča omejitev ali opredelbo našega eksporta živil. Canadia je pretekli tod on sklenila, da pošilja v bodoče svoje žito le evropskim zaveznikom. Enako odredbo je pričakovati tudi glede naše deželo. Dosti Maroka je za domnevanje, da je šel del ameriškega žita, eks-portiiranega v evropske nevtralne dežele, v Nemčijo. Delavci, ki so pred par dnevi apelirali na norveški parlament, zahtevajoč izključitev vseh nemških ladij iz pristanišč dežele, so zagotavljali, da so odvažale te ladje velike množine žita in drugih živil. Mi sami bomo imeli malo žith na razpolago ter vsled tega dosti povoda, da varčujemo z njim. Naša vlada mora biti prepričana in gotova, da ne dobi Nemčija niti en bušelj našega žita ter se mora y prvi vrsti ozirati na zaveznike in šele potem prodajati evrrop-»kim nevtralnem. Če mislijo ti narodi seiverne Evrope, da morajc imeti ameriško žito, bodo našli, da ga lahko dobijo le s tem, 6e se pridružijo Angfcgi in Fraaciji ter napovedo Nemčiji vojno. Če bodo postali na ta način zavezniki Zdr. držav in Canade, bodo dobili del žita, katerega se bo izvažalo iz naših pristanišč. V kolikor pridejo v pošte v dobave živil, nimajo ničesar izgubiti, pač pa vse pridobiti, če se pridružijo zaveznikom v vojni proti Nemčiji, kajti Nemčija bo še nadalje potapljala ter zaplenjevala nevtralne ladje, obložene z sitom, doeom bomo mi prisiljeni reservirati svoj prebitek glede »vil sa svoje evropske prijatelje ter tovariše v boju pro- Podmorski čolni in naša trgovina, Ce se obrnemo od par pesimističnih mnenj, katera se je v zadnjem času objavilo glede vpliva brezobzirne vojno s podmorskimi čolni, k ofieijelnmi trgovskim poročilom. zapazimo takoj pres'fnet-Ijiva dejstva. Naš eksport v aprilu je znašal r>30,000.000. kar dela skupno letno svoto 6,000 milijonov ali 6 milijard, prvo v zgodovini ameriške trgovine. V istem fiasu in tretjem me$ecu brezobzirne vojne s podmorskimi čolni je predstavljal uvoz v našo deželo svoto $254.000,000, kar je več kot v katorem drugem mesecu, iz-vzernši enega, v teku šestih let. Mese<-, katerega izvzemamo, je 'bil zadnji marec, ki je predstavljal drugi mesec brezobzirnega vojevanja. Izvoz je nekoliko trpel v februarju, a se zopet dvignil v marcu do svote $554,000.000. V kolikor pride vpewtev blago, ki se ga v ud po morju, posejanim s podmorskimi čolni, se je izvoz od februarja naprej stalno večal. Poleg vsega tega se tse lahko omeni, da so izgubili Angleži v treh tednih pred prihodom au.emkih rušileov celih 152 ladij, da pa je v treh tednih potem zaznamovati le izgubo 6f> angleških ladij vsled delovanja nemških podmorskih čolnov. Vse to je zelo razveseljivo ter služi lahko v dokaz, da s«; je precenjevalo vpliv tega nemškega piratstva na trgovino. Kljub vsem tem zagotovilom pa ne smemo obstati tnr moramo graditi ladje tako hitro kot je sploh mogoče.. Veliko ladij se jK>trebuje /e seda j in potreba bo postala še večja, kajti tate vilo onih ladij, katere se rabi sedaj, se stalno zmanjkuje, dočim se bo potrebovalo še voč 'pamikov, tla prevažajo ne le živila in municijo, temveč tudi naše vojaštvo. __________ je izgubila skoro 500 ladij in 224 teh v prvih Štirih, mesnih tega j ti Nemčiji, ki ne pozaa mkskih lota. • I meja v brcfcobzirnosti. Nemški sužnji. Neonske metode v zasedeni Prancij-i osvetljuje najbolj pro-klamacija. izdana v j ne ve, ee je bila ta metoda splošna. Dejstvo pa je, da je bila p reklamacija uradno dejanje nemškega po-veljnihi. ZVTTEŽ. "Odkod pa imate toliko izkušenj o zakonu t Saj niste bili nikdar oženjeni!" "To ravno ne; toda vedno iz-prainjem može, ko so že izpiti peti ali šesti kozarec pive." _____________ mas isi7. Kaj je vojni cilj Zdr. držav? rn»- prišlo do tako velikanske skupne svote, da bi postala Nemčija praktično baukerotaa za prihodnjih 1 petdeset let. Med vwn»i narodi. zapletenimi' Vedno l»olj postaja jasno, da sij Edinole na podlagi tri leta tra v vojno, j zaptaiti ne^adovoij-Jzeli Nemčija miru in da hoče pla- jajoče vojne — in vse kaže, da vsled nadaljevanja vojne ter' čati zanj primerno eeno. Če bo- bo trajala dalj — se je izračunalo vvH»f«r«tnn hrepenenje po miru. j mo objavili, da hočemo skleniti skupne stroške zaveznikov na V nekateri?, deželah s«* je to na-jmir z njo, če odpokliče svoje pod- $50,000.000,000 to je petdeteet ti-rodm* raziMjJo/eijjr p«, lastilo vlad* morske čolne, če liberalizira s v o- soč milijonov. Te številke obsega-n* politike ler uklenilo slednjo v j jo vlado ter sprejme politiko mi- jo izgube vsake vrste. Jasno je >v«j t,r V, Kuikem se je »trmo- j m brez osvojevanj. bomo s tem da bi ne mogla nobena skupina na-gU\il.. st«n> vhwlo ter poNtavilo neizmerno pomagali onim silam v rodov plačati take svote skozi več N(tračiji, ki so un delu za ustavne generacij, sledečih konfliktu. ki reforme. bo osušil vsakega izmed prizade- Z uresničenjem takih reform bi tih narodov, odpadla ena največjih ovir k skle-j Kljub tem dejstvom pa si lahko njen ju miru. V isti meri pa je na- mislimo, da bo zahteval zmagalec ša naloga odstraniti drugo zapre-'v vojni svojo nagrado. Nobenega ko. Ta druga zapreka pa je vstra- j dvoma ni. da bodo številna ozem j* nje Anglije pri svojem progra- Ija izpremenila gospodarja po tem mu <*>vojrtev. To pa laliko odstra- konfliktu. Pomisliti je treba tudi nimo s priprosto izjavo, da nima- še, da zahtevajo zavezniki rehabi-mo nikakega deW.a pri tej poli- litacijo Belgije. Edinole to delo m ki oMvojevnnja in dc jo odkla-: bo povzročalo pri Nemcih izdatke njamo. i ki bodo šli v milijone. Če se b«, S tem se nam nudi prilika ter j pritegnilo k temu še popolnoma o-iraamo obenem tudi dolžnost pojasniti, zakaj se pravzaprav l>o-rimo. Odtočna izjava glede naših vojnih ciljev bi veliko pripomogla k razjasnjenju mednarodnega položaja. nove ruske vlad aneksij ali vojr pravica vsakega N imel A vs heg. •ko sko H »SIJ.,. i>bl m u* bila »peri ' j' st i novo. Vojai cilji 1 so: — Mir brez i h odškodnin ter posameznega na- svojo lastno uso-ki je tvorila stalno o-vojme in osvojitev, je i*va med jHuitvsti. Carske mirovne konferen-nlile sad, o katerem ni sail jal. edinole Rusija, ki je alkstiene sanje. Tudi f i/slikala avstrijsko j i* lialk&nu. .ladran-tj !fi puetLalo avstrij-•«#-ro. Na koncu mavrice pa ti Carigrad, ključ k Iztoku. ~y*»ki narodi kriče ^--daj po miru in nJad avstrijski cesar je ralinev teh krikov. Avstrijska vlada nam je dal«, znati, da hoče odrttufHrii od vojne zna ruski podlagi, br»v. aneksij in brez vojnih edakoamn. Nemčija se še obotavlja. Beth-maun-llollue«; si ne upa objaviti, da no»« nikakih aneksij, kajti boji so jutikerjev. O aneksijah pa Ki zopet ne upa govoriti radi socialistov. S tem I toče reči, da morejo sovražniki Nemčije sedaj dobiti timr na p«»dlMgi "nileakth aneksij'', da pa se jih lw> kazno valo, ce he št? nad ijje obotavljajo. On pravi: — Ali more kdo misliti, vspriče razpoloženja naših zapadnih sovražnikov, da bi se jih moglo dovesti do sklepa miru na podlagi programa odpovedi T To pomeni todiko kot to: Ali naj dam takoj našim zapadnim •ovratnikom zagotovilo, potom katerega bodo omogočeni nadaljevati iz vojno brez nevarnosti iu Mgnh za njih same* Kaj pa z Anglijo, najbolj ce-aarsko izmed eesarkkih narodov f Kaj z največjo u&vojcvalko, koje najuovojše meje so Kgipt, Južna Afrika in Perzija? Tukaj čujemo odlo«"ne angleške glasove, ki go-vore z*a spravo, a ti »glasovi prihajajo iz naroda, ne od srtraroi vlade. Angleška liga za ustauov-Ijeuje miru odobrava izjavo, da se mora dati v ligi prostor tudi Nemčiji. Philip Snowden se je izrekel v aikgieškom parlamentu za mir iti za. odpoved vsake aneksije. Angleška vlada pa objavlja, da lie bo spustila iz rok niti ene iz med nemških kolonij. Anglija lioče obdržati v rokah vse, kar je dobila. Nemčija pa mora nasprotno dati nazaj vse osvojeno zavez niško ikZtvnlje, mora plačati vojno odšk.idnino za opustošenje aavez-cviaikh pokrajin, za {>otop zavez niških trgovskih ladij ter mora privoliti v ntztele.se nje nemškega, avstrijskega in turškega oatemlja. da se zadovolji teritorijalne ambicije, Francije, Italije in tudi Rimi je. Rusija sicer pravi, da noče nikakega novega ozemlja, a lord t Veil je rekel, da Armensko in < 'airtgrad se še vedno zahteva za Rumjo in da se morta nemško in avatrijsko Poljsko zodiniti v poljsko državo p^sl ruskim pro-lektonatoin. Vse vojskujoče se države so šle dalje v objavi svojih vojnih ciljev kot mi sami. .Sedaj je vrsta na na«. Prvič moramo ugotoviti, kako daleč gredo naše simpatije « angleškimi awp i racij ami terito-rijao.ega povečanja ter kazenskih vojnih odškodnin? Balfour je s vvojimd tovariši po svojem obisku v Washingtonu objavil, da soglašamo v tem, da smo v tej vojni skupaj in da bomo to do konca. Do kakega konca ? Do kon- pustošene dele Francije, bo postala skupna svota še večja. Ta zanimivi članek je objavil nevvvorški list "Kveniiig Mail"'. Poudarjamo, da se ne identificiramo z njim, da pa se nam zde pravi lin«, izvajanja, glede Amalije, ki bi morala v prvi vrsti »toriti sama, kar zahteva od drugih. Z Avstro-Ogrsko je etlina po-popolno raztelesenje. V tem mnenju nas utrjujejo razni odloki avstrijske vlade v zadnjem času, posebno pa govor mladega avstrijskega cesarja Karla, ki ga je imel pred par dnevi in v katerem je na prav hinavski način govoril o pravičnosti, katere bodo deležni vsi avstrijski narodi. Reformatorji na Slovenskem. lih letih. Razprave glede pogojev, ki jih bodo v tej vojni zmagalci stavili premaganim, obujajo spomin na dejstvo, da je bil dobiček zmagal ca v prejšnih vojnah večkrat **)-razmerno majhen. Največjo odškodnino vseh časo\ je plačala Francija, ko je izgubila leta 1870-71 vojno proti Nemčiji ter morala plačati velikansko svo to 5,000,000,000 frankov. Dobro znano dejstvo je, da je računal Bismarck s tem, da ne bo, Francija v stanu spraviti skupaj v določenem easu te velikanske svote, vsled česar bi izgubila Francija vse pogodbene pravice. Ta običajno tako premeteni in bistroumni državnik pa se je v tem slučaju zmotil, kajti on ni ra čunal z razpoloženjem naroda. — Priznal je. da se ga je vgnalo v kozji rog, ko je Francija še pred določenim čaesom plačala celih pet milijard frankov. Ko je Rusija pred nekako štiri desetimi leti porazila Turčijo, jt zahtevala in dobila od slednje le $160,000,000 kot vojno odškodnino, dasiravno jo je stala ta vojna nekako $750,000,000. Kitajska je plačala Japonski $175,000,000, ko je majhno cesarstvo na otokih porazilo svojega velikanskega sose da. Avstrija je plačala Prusiji po porazu leta 1866 le bornih 30 milijonov dolarjev. Grška je plaealfa leta 1897 Turčiji vojno odškodnino v znesku $20,000,000, kar je bile malo vspričo dejstva, da je imela Turčija Grško že popolnoma v rokah. Kitajska je plačala Veliki Bri taniji svoto $22,500,000 ,po vojni leta 1840-41. ki je izbuhnila vsled spora radi prodaje opija od strani Angležev. Plačala je tudi 6 m> ljonov 500,000 dolarjev za uničeni opij. Izmed vseh narodov pa so bile Združene držarve še najbolj veh kodušne napram svojim sovražni ca kot ga je naslikad lord Cecrlt kom. Ko smo vzeli Mehiki velik Washington «c ni izrazil glede iz-, kos ozemlja po vojni s tem naro jave Bal fourja Prav gotovo se ne borimo v dosego takih ciljev ter nočemo, da bi m končala vojna na tak način. Kaj pa so torej naši vojni cilji* Ali lioeemo napraviti svet prostim m demokracijo? je ideal, a ne vojni cilj. Kaj pa bo tvorilo dokaz, da m je ta ideal v resnici doseglo! Morda prenehanje potapljanja trgovskih parnikov od utrani podmorskih čolnov, ali pre tvoritev Nemčije v ustavno rao-z ministri, ki bodo odgo-ijudskim zastopnikom f To hipotetična vpraianja, tem-eakna. Odgovoriti je tre- ka dbm pred šestdesetimi leti, sme plačali Mehiki za to ozemlje in leta 1898 je dobila Španska od na* za Filipine svoto $20,000,000. Mi smo sicer zmagali v vojni, a bil je premagani, ki je dobil vojno od škodnino. To vprašanje vojne odškodnine z ozirom na bližnjo bodočnost je precej zavozljano. Vodilni narod no-gospodarski strokovnjaki v Nemčiji soglašajo v tem, da mora dobiti Nemčija vojno odškodnino s Čemur bi napolnila svoje prazne blagajne. Popolnoma nevrjetno je da bi se kaj takega zeotdbilo, kajti če bi nasprotno zavezniki nak«il: Nemčiji vojno odškodnino za ver po idej. bi se Komaj se je zaeeia Lutrova vera širiti in utrjevati po domači, nemški državi, se je zatrosila obenem preko njenih mej na vse strani tudi med našimi pradedi na slovenski zemlji. Komaj deset let po Lutrovem javnem nastopu, zasledimo protestante tudi na Kranjskem. Ko je poslala leta 1525 na sa dežela svoje zastopnike ali odposlance na državni zbor v Augsburg, jim je izročil ljubljanski škof Krištof Rauber (1493—1536) pisano pritožbo zoper protiverske počenjanje nekaterih pridigarjev po Kranjskem. V tej pritožbi zopet in zopet povdarja. da v verskih stvareh v naši deželi ni vse v redu. Veliko nereda in zmešnjav povzročajo nekateri pridigarji, ki javno na propovednicah bičajo stare, tradicionelne nafade v sv. cerkvi; bičajo jih kot nedopustne in grešne razvade, ipa s tem početjem cerkvi več škodujejo nego koristijo, vernike od cerkve pre; odbrvajo nego jih žnio družijo. — Sedanja ustava cerkve jim ne u- skih, celo iz slovenski* pokrajin.| Le novovereem se je delila me-Častno mesto med njimi je zavz*- ščanska pravica; niti posestva si mal Matija Garbič. doma iz Istre ni smel nikdo kupiti od meščana ki je bila takrat združena s Kranj- če se ni prej odrekel stari veri in sko. On je učil grščino na tibinškem oklenil nove. Sodnik luteran je so-vseučilSču in je bil voljen trikrat |dil le luteranom v prid. katoliča-za dekana artistične-modroslovne' nom pa v škodo. Če ni šlo zlepa fakultete. Poieg njega so učili še je delovala tudi sila. zlasti pri slovenski rojaki Marko Gutten-j[kmetu od strani plemenjtašev. ki felder, Gašpar Žitnik, (Sitnig). so bili tako drzni, da so hoteli njegov nečak Tomaž Kren, Pavel strahovati ne le kmeta, ampak ce-Fabricij. Jakob in Aleksij Štraus. h0 cesarja. Odrekli so mu pomoč v Ti ugledni in vplivni možje so za-! turški sili. če iim ne privoli verske čeli gojiti duševno zvezo med svobode; in kaj naj bi storil vla- Wuertemberškim in svojo slovensko domovino. Tja so vabili svoje rojake, jih sami gmotno podpirali ali skrbeli za njihovo podporo Kaj čuda. da so začeli slovenski dijaki popuščati italianska in druga tedanja vseučilišča in zahajati na nemška, kamor so naši pleme-nitaši pošiljali svoje sinove. Samo na tibinškem vseučilišču n. pr. se ie šolalo od leta 1530 do 1614 115 štajerskih, 69 koroških in 113 kranjskih dijakov. Med njimi je bilo sicer večina kranjskih plemenitaških sinov, a brez dvoma tudi preprostih slovenskih kmečkih sinov ni manjkalo. Vzgojeni v tujem duhu, prepojeni z novoverskimi nauki, so prihajali domov in z njimi ne le no-voverske ideje, ampak tudi nosite-Iji teh idej, luteranski pastorji ali predikantje. Ti so se rekrutirali ne le iz nemške, ampak tudi iz slovenske narodnosti. Nemške šole so obiskavali Trn bar. Dalmatin, Krelj. Bohorič in drugi; različni po narodnosti, edini po duhu, so prihajali z nemškimi vrsftniki v naš kraj kot apostoli nove vere. Evangeljska vera ni nastopila koj v začetku kot odločna nasprotnica stare vere, ampak kazala je nekako volja, očistiti katolicizem nekih zastarelosti, razvad in zlorab; zahrbtno naskrivaj pa je iz-podkopavala ugled stari cerkvi in upala, sezidati s tem sebi trdnejšo podlago. Kakor že rečeno, je začel v tem smislu delovati v Ljubljani prote-stantovski krožek, zbran okoli Rlombuerja. Med prvimi, ki so se oklenili nove vere so bili poleg omenjenih ljubljanskih meščanov kranjski plemiči po graščinah. Zapeljal jih je zgled nemške države, kjer so padli plemiči po cerkvenem in samostanskem imetju in ga vzeli v svojo posest. Kakor na Nemcem so upali, bo šlo tudi pri nas. Iz gradov so poskušali razpresti svoje mreže po okolici. Pod svojo streho so gostoljubno sprejemali luteranske predikante. ki so se do-seljevali iz nemških dežel. Z enako gorečnostjo so jemali pod svojo streho in varstvo one katoliške duhovnike, katerim, za-slišavšim glas novoverske svobode, ni več prav ugajalo v njihovem stanu iz mnogih vzrokov; prepričani so bili, da jih nova vera najhitrejše in najlepše odreši bremena onih obljub in dolžnosti, ki so jim bile nadležne; ni jim bilo toliko za evangelij, kolikor za druge, malo častne svoboščine. — Graščaki. šuntani od predikanto> so se nad omahljive duhovnike spravili z vso vnemo; vedeli so, da se, enkrat v njihovem taboru, ne vrnejo več nazaj, in z ozirom na ljudstvo so na te vrste odpadnikov še največ zidali, češ zgled duhov nikov-odpadnikov bo najbolje vlekel. Nekoliko jih imajo na vesti tudi protestantovski deželni stanovi. ki so šli odpadnikom povsod na roke in jim naklanjali denarne podpore. Vendar ravno pri preprostem ljudstvu je šlo najbolj trdo. Nekoliko so jih hujskali s tem. da sc jim pretvezno govorili: do sedaj ste redili cerkev in mastili duhovnike. kar ima cerkev in duhovniki to je vaše in si smete vzeti, kar vam je drago, polastiti se vsega. Vendar so se pri ljudstvu skora; vse nakane izjalovile. Graščaki in predikantje, bodisi iz Nemške, bodisi domači odpadniki, so imeli premalo zaupanja, da bi jim ljudje slepo sledili v verskih zadevah. Če se je vendarle posrečilo katerega kmeta premotiti ali na katerikoli način prisiliti, se je vdal novi veri le na zunaj, pred svojimi vrstniki se je sramoval nove vere • in ti so bili v pretežni večini odločni nasprotniki novoverstva in neomafaljivi pristaši stare vere. Živahneje je stvar uspevala pc mestih. Z odprtimi rokami so pozdravili novo vero mestni sodniki in z njimi so potegnili mestni pisarji .poleg sodnikov edini svetni izobraženci tedanjih časov, v katerih pogosto sodnik ni veljal nič ker ni razumel ničesar, faktotum vse občine pa je bil navadno branja in pisanja vešči pisar. Pod pritiskom takih glav so se morali polnteraniti tudi meščani. I dar brez te pomoči nasproti Turku ! Tudi deželni knezi bi bili stopili silno radi predrznim novotar-jem na prste, a zažugali so jim da rajši potegneio s Turkom, nego bi se vdali njim. Kadarkoli je pritisnil Turek na slovensko mejo, takrat plemiči gotovo niso zamudili prilike, da ne bi poskusili izsiliti novih pravic glede verske svobode. V takih razmerah so luteranci vedeli, kje imajo iskati zaslombe; ta zaslomba so jim bili samopašni in oblastni plemiči. Bodi tu omenjen še drug čini-telj. ki ie. če tudi. ne naravnost vendar kolikor toliko pripomogel da se je nova vera tako naglo širila po Kranjskem. Večina tedanje Kranjske je spadala pod cerkveno oblast o-glejske vladikovine. Ugled le-t« pa je bil v Avstriji silno globoko padel. Od srtrani deželnih knezov in avstrijskih vernikov ni užival oglejski patriarh drugega kot nezaupanje; bil je prvič benečanski patrieij, in kot tak vse drugo kakor privrženec Avstrije. Očakovina njegova je bila prevelika, da bi bil vsem vernim skrben pastir; poleg tega ni bil zmožen treh, v avstrijskem delu oča-kovine neizogibno potrebnih jezikov : nemškega, slovenskega in hrvaškega. Oglejski očak je bil seveda tudi velikaš nemškega cesarstva, in kev sta bila zavoljo tega v dežd- kantje zopet so vedno stanovali nem zboru za najodličnejši glas na med vojaštvom kot vojaški pridi-izgubi. Za enako merodajni glas garji in v gotovih obrokih obisko- je bil na izgubi tudi cesar v žavnem zboru. dr. vali versko občino v Črnomlju. Kokor so graščaki čuvali za V tem razmerju* tiči glavni ."nedotakljivost" pridigarjev, tako vzrok, da se protireformacija nI so zbirali v svojih gradovih mla-mogLa razviti in uspešno delovati.! dež iz okolice ter skrbeli, da se je Deželnemu knezu ni bilo na raz- seznanjala z elementarnimi pojmi polago moža, ki bi vzel v roke pro- branja in pisanja, za to sta skrbe tireformaeijsko delo; prepuščati je li obe mesti, da nista ostali brez moral to v oskrb posvetnim, lute-( šol, seveda protestantovskih. — ransko navdahnjenim velikašem {Glavni namen tem šolam ni bila Razmerje med deželnimi knezi in ljudska izobrazba, ampak šola jim patriarhi, cerkvenimi velikaši, si je služila kot pomoček. da dobe predstavljamo za tedanjo dobo ne- kolikor več mogoče privržencev koliko z dejstvom, da je leta 1589 "čistemu evangeliju". Gojilo se je prepovedal nadvojvoda Karel, leta 1609 pa Ferdinand II. patriarhu cerkvene vizitacije v svojih deželah. Očitalo se je, da se vtikajo pa triarhi pri izvrševanju teea cerkvenega posla v politične stvari Ko vizitirajo cerkve in cerkvene zavode, izvohajo skrivnosti avstr dežel ter jih razkrivajo ben<-ški republiki. Ljudstvo je bilo za očaka, oziroma njegovo stranko in njegove zastopnike, tako malo vneto, da je šolstvo ne toliko radi ljudske izobrazbe. gojilo se je radi nove vere. katero so hotedi vsiliti narodu s pomočjo tiskane besede. Da so mogli le to uspešno rabiti, je bilo treba ljudstvo izobraziti v branju. Boji ob Soči. Rim, Italija, 3. junija. — Boji ob Soči so bili omejeni samo na ar-tilerijo. Posebno so bile obstreljevane naše postojanke pri Pla veh. Vodicah in na severnem delu kra-na primer leta 1591 v Beljaku na- škejra bojišča. Do infanterijskih spopadov je gnalo monsignora Franeesca Bar baro, poznejšega očaka, s kamenjem. . Približno petdeset predikantov je delovalo v dobi reformacije na Kranjskem. Dovedli so jih deželni stanovi iz Nemčije in jih z o-gromnimi stroški spravili na razna pridigarska mesta. Med nje so všteti seveda tudi slovenski du-hovniki-odpadniki, ki so. izurivši se za novi poklic po nemških zavodih. pri roma I i kot " reformirau-ci" v domovino. — Izmed vseh na Kranjskem delujočih predikantov zasledimo samo v Beli Krajini, ki je le majhen, neznaten del kranjske kronovine, celo tretjino vseh tu nastopajočih Luterovih verovest nikov. Predikantje v Črnomlju so prišlo v dolini reke Arsa, severno oil Tolmina. V tem delu bojišča smo dosegli nekaj uspehov. Izvanredno lepo vreme je bilo zelo pripravno za zračne boje. So. vražni zrakoplovi so izvršili poizvedovalne polete v Trentinu. Naši zrakoplove i i>a so jih prepodili. Kje je tovariš? sicer za volivnimi knezi prvi do- j imeli še .posebno nalogo. V mestu stojanstvenik v državi, v Avstriji I Je bilo zbirališče vojaških krde, ki sose pomikala preko Bele Krajine skozi mesto na vojaško granico Prote«stantovski stanovi so na vso moč skrbeli, da bi ne bilo na meji stoječe vojaštvo brez predikanta. Določili so za nje pridigarja, ki je stanoval navadno v Črnomlju in od trni redno zahajal na vojaško granico. Drugi Črnomaljski predi- sami pa prvi za nadvojvodo. To razmerje je bilo zlasti v Lutrovi dobi velika neprilika. Kot Benečan se očak ni mogel in ni smel udleeževati deželnih zborov kranjskih, štajerskih in koroških, kar je bilo cerkvi v veliko stvar. V deželnih zborih tedanjega časa se je glasovalo redno po imenu in po dostojanstvu. Pri takem glasova nju je bil ob vsaki priliki glas prvega odločilen, kajti po vzgledu vladarja se ravna ves svet. Ko bi bil namreč smel očak prihajati v deželne »zbore, bi bil on prvi glasoval in po njem bi se bili ravnali drugi. V verskem oziru je bila torej največja škoda, da patriarh ni mogel biti član deželnega zbora kar bi sicer bil. ako bi ne bil Be nečan. Ker torej njega v deželni zborni ni bilo, je glasoval prvi deželni maršal. Ta je bil te čase. kakor sploh vsed rugo plemstvo, lu-teranskega mišljenja, je glasoval luteranom v prid. katolikom v kvor; po njem so se ravnali drugi. Deželni knez in katoliška cer- Importirane Franz Lubasove harmonike ■o razprodane. Imel bom zalogo ■opet po končani vojni, ter se ma pozneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOV-ČXE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do <10.00. Delo trpežno m zanesljivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. sram j ni p j m vj wrem? »mrc sezite po "Posojilu za svobodo!" Kdor ne more Zjed. državam pomagati v tem času osebno, ta lahko pomaga ako kupi bonde tega posojila. Bondi so dobiti po $50, $100, $500, $1000 in več. Nesli bodo tri in pol odstotkov obresti. Vsakdo naj stori svojo dolžnost Te bonde prodajajo vse banke in eks-presne družbe, lahko jih tudi dobite pri tvrdki FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, . New York, N. T. ftqfZBHr rr •#«■* QLA3 JUBQPA. 6. JUN. 1917. Ui in ar ion liiuii mlifVlnjVf JaflcLi ► Kmet Primož je prinesel ▼ mlin. Odložil je tela k meh na polico, potegnil izpod njega usnjene oprt-niee in ae globoko ddehnil. Pogledal je po mlinu. Mlinarja ni bilo Kamni «o »e vrteli in pajklji Šklepetali. rumena moka se je usipala na airok ploh. kup se je večal. "Oho, Janez, kje tit" Mlinar Jan** m ni odzval. 44Nemara v staniei in moli" ai je mi*iil Primož in poškilil skozi mala trata v prostorno sobo kjer i« ležalo vse križem: stara sita. metla, par brentačev, škaf. dv» dolgi skrinji, progija za miši in podgane in tenko, kosmato omelo V kotu je »»tala postelja, nixka in trda. Stara j« morala že biti. ker tui bile okrajniee ie čisto črvive in je bilo videti, da se noge kmalu zlomijo. Po stenah sredi se ie vil ob Kristusovem, v zadnjih bolečinah trepetajočem telesu največji. ven črn in že o grlo* lan od prstov in morda oblit od solz pokore in koanja. In pod razpelom je čepela mrtvaška glava. velika ni nerodno izrezana iz lipovine. A oči »o bile votle in so gledale presunljivo ravno proti durim. "Ni tra; vrajr vedi, kam si je se4 lajšat dumi. ta svetnik! A tr<» voriti moram z njim. Dobra duša je in monla staremu prerešeta kos a kal. ia prasr. pri/jral p»hmi Mlin je stal v zatišju med ore. in hruškami. Velik travnik se je /proatiral tja do poti, ki je pe tla v vat«. Trikrat *o kosili na em vsako leto in trem tra je bfl navadno ddbn> ot>ro ie, da so prišli, mlinarjevi mlaj polbratei zifoda j metat skleiičb«- pr tra lte vrl Tmov, al ml Dolu; »tikmi potoka se je r -Janez, suh kot rna brada je t»okri i pol obraza in dajala celi po-i nekaj velirastneaa. Oči so malo motne in so irledale pre topo v svet. Na čelu so bile za me tri gube. Take trube nosfj« [je. ki jim muči dušo bol ali so prečuli dol tre noči. Počasi i« >ala d*»ltra postava čez in osti ček šumečim (»otokom. Nekaj nad-Isketra je bilo v tej postavi. — j tako *<• je zdelo človeku. Dober dan. »lanez! Dež bo, ka" viš! Tako n« kam kislo se drzi ivo vreme imamo to pomlad." bodi Bo«r, utrie Pri naredi, vse prav sto hodilf ('akal sem te mi *koro (»odplati prirastli k »ram. "Zvončkov sein nabral in vijolic. Okrasil bom Mater božjo." "Kje pa imaš rože!" "V žepu, da iih ne izcubUa." "Kako je kaj s čebelami f Ali so vsi panji preživeli zimo?*' "Stric Primož, vi ste preveč po svetni, temu me vprašujete take malenkosti 1 No. ne zamerite, nisem mislil hudo. Pomrle ao mi. stric. Medu jim nisem dajal, pa so umrle. revice." 'Janez, to ni prav. Lepo je, da skr biš za duio, a za telo moraš tudi/ Kar človek sej«, to bo tudi žel II 'K« bi nora In jaz sem tudi nekaj bral in diral. ko sem bil mlad. araer moj Janez. Štiri žole sem naredil i zgodovino sera nekoliko pregle ti. Pa ao svetniki delali za svo.1 kralji in patriarhi, pa se ani." jaz tudi delam, stric", ne dela, naj tudi ne je." ere glavo in jo za veže. — V Ljubljano bi ga dali. — Zakai. gospod dohtar? — Tako. zaradi možganov. Pretresli so se in s pametjo bo Sa težka. — Nikar, nikar, gospod dohtar' Umrl bi tam! je jokala Franca. In nj**na ie obveljala. Ce je bilo prav, ne vem. Spravili so te z Bogom, prav za prav so te dali samo v sveto olje za sbičaj smrti, ker govoriti nisi mogel. In govoril nisi dolgo; sami topo so gledale tvoje oči in poznal nisi nikogar.... Pozneje §o rekli, da si zmešan Nisi. Janez; če bi bid, jaz ne bi govoril s teboj danes velikih reči. Poslušaj me! Glej, rešil sem ti živ en je — a tvoj oče. lakomnik me hoče pognati po svetu... Glej Janez, zato sem prišel. Zase ne bi prosil, a radi sina mi je. ki me koine in zmerja in ki sem ga pro-klel. a ga vendar ljubim, ker je — moj sin. Pojdi k očetu in ga pre-srovori, da odneha s tožbo. Janez tega ne prenesem, da bi bil brez doma. Obesim se rajši. — Moj Bog. ti ve«, da sem delal svoj živi Jan. Očistiti sem hotel dom od dolga, a lezel sera vedno bolj vanj. Moj Bog. ti veš, da nisem kriv. In stari mož se je razjokal kot petleten otrok in ni ga bilo-mogoče utolažrti. — Ne jokajte, stric. Pojdem. pojdem in vse poskusim. Ne obu pajte! Bog je dober, poplača vse že tu. Če komu prizanese, ve zakaj. Vevntco ima v svoji roki in bo očistil skedenj. Udaril bo mogočne in jih razkropil v njih ošab-nosti. Ne žalujte, stric, vse bo dobro. — Grozno je to. Janez, ti ne ves. Kot bi udaril s cepinom po hlodu, mi je prišlo in me davi v prsih. Moj Bog. blizu groba sem že in smrt mi kleplje koso za ramo — pa pojdi z doma, Janez, z doma, kjer si preživel vse življenje. Ubijal sem se po njivah in lazih, sadil trte in sadje in čez — mesec dni — ne smem misliti.... Tudi pil sem in hudoben Človek sem bil včasih in sinove sem pro-klel in jim zapretil: — Vi očeta do praga, sinovi vas čez prag! — In z ženo sem se r—»ral. ali v duši mi je bilo hrepenenje po dobroti in spravi. Žalosten sem, Janez. žalosten. Ali pojdeš? — Pojdem, stric! — Toda ne smeš praviti, da sem te pros-il. Ne maram tega. Pri njem ne maram beračiti. Rajši se stegnem kot pes. — Ne govorite tako, stric! Vse storim, kar bo mogoče. Znano vara pa je. da me oče nima rati in me gledal po strani. Bog mi odpusti da tako govorim! — Z Bogom, Janez! Obrisal je solze 7. rokavom U: muza ne. potne srajce, vrgel oprt-nice čez ramo in odkorakal iz mlina. Zunaj ie nalahno pršil dež in do večera ni bilo daleč. Ali naj izgubi Amerika svojo dobavo petroleja? (Značilno je, da je izjavil predsednik angleškega Board of Trade, Rune i-man, v angleški zborniei te1kom nekega govora v januarju 1916, da bo bodoča politika Velike Britanije ne le konifoliranje premoga celega s veta, temveč tudi dobave petroleja. Ofieiclno se nas je o tem obvestilo in treba-lo je le še tega skrainega dokaza za stvar, ki ie bila še splošno znana med poznavalci petrolejske industrije). — Iz buletina United States Bureau of Mines. > , Sri-,:,J- / Janezov polbratee Matijče je prinesel večerjo. Imel je morda deset let in je bil živ kot v okla. — Povsod ga je bilo dovolj. V prodajalni pri sestri, v hlevu pri hlapcu, na vrtu je kopal in sadil trte in jablane, vriskal in pel. Oče ga je pokregal zdajinzdaj mati ga ie pa pobožala in mu »pekla posebej belih hlebčkov in dajala bonbončkov. — Dober večer. Janez! Oče je rekel, da bodi priden, če ne, jutri ne prinesem kosila! — Matijče, Matijče. zapomni si kaj ti pravim: Ne govori preveč! Bog takih ljudi ne mara! Ali Matijče ga ni poslušal, popihal jo ie proti 'domu. — Matijče, slišiš? — je vpil •Janez na pragu. — Jutri pridem kosit domov. Povej materi! — Materi in očetu, pnščavnik! Ni se brigal Janez za njegove besede, ker je bil navajen raznih priimkov od svojih domačih. Z nikomur se ni razumel, samo teta Franca in dekla Meta sta mu privoščili prijazen, pogled in govorili z njim po človeško. Janez je ustavil kolesa, voda je pljusknila zraven vretena v globino. zašumela in zapenila se na obrušenem kamenju in tekla dalje svojo pot. Napolnil je meh in ga postavil na polico. * — Škvarčino je, ponesem ji domov. Reva je sama. mož ji je nrar za jetiko, otrok ni. Bog pomagaj ji. Blagor žalostnim, ker bodo po-tolaženi. Pogladil si je dolgo, črno brado, se prikrižal in večerjal. Izpraz nil je komaj pol skledice polente izpil malo mleka in odložil košek na polico. Zaprl je mlin in stopil v svoje svetišče. Ko je vstopil, je snel klobuk in na glavi se je pokazala velika brazgotina. Od čela do temena je segala v nepravHni črti-ostanek onega hudega udarca v oni usodepolni noči. Janez je sedel na skrinjo, sple-tel ve4k šopek in ga del v roke Brezmadežni. In odprl je star mo litvenik, pokleknil pred oltarček in mold dolgo. Ko se je stemnilo, je odložil knjigo in pokleknil nred razpelo in snel molek z desne križeve stranice in molil veseli del rožnega venca in potem je snel drugi molek z leve stranice in molil častitljivi del. In naposled so zarožljale težke, črne jagode srednjega molka med Janezovimi prsti; moliti je žalostni del. Počasi je molil in gledal v Kri-sta. ki je visel razpet na križu, i mrtvaška glava je gledala z vot limi očmi. Vse kosti so bile Kri-stu razbrane in oči so bile zalite s krvjo in leva stran je bila pre bodena in noge in roke so bide z žeblji pribite. In je molil Janez in se zamislil v trpljenje:--- ---ki je za nas krvavi pot potU — ki je za nas bičan bil — ki je za nas s trnjem kronan bil — ki je za nas težki križ nosil — ki je za nas križan bil--- , In oči so se mu porosOe in tež ke solze so mu jele kapa ti na lica in polzeti po bradi. Naslonil je glavo na mizo in jokal, jokal... Ustnice so šepetale zelo staro molitev. Mati, dobra mata, ki je tako zgodaj legla pod zeleno rušo, ga je naučila, ko je bil še majhen srajček... Ko se je zjokal, je bi£ utrujen in je legel na svoje trdo ležUSe A zaspati ni moffd.. * _____ — Ofieielno se nas je o tem obvestilo, — res je. Temu obvestilu pa ne posveča nikdo v Washmg-toTiu, nihče v petrolejsfki industriji niti najmanjše pozornosti. Royal Dutch Shell diTižba, ki je bila sprva nizozemska korporacija, a je prešla v angleške roke, ustanavlja petrolejske postaje za la dje v vsakem morju kot je nekoč angleška vlada potom drugih angencij ustanavljala premogovne postaje v vsakem morju, s katerimi je kontrolirala svetovno trgo vino. Ali naj Amerika ponovi glede petroleja bedastočo, ki jo je zakrivila z ozirom na premog? Amerika je prva med državami, ki proizvajajo petrolej. Upliv Amerike glede petrolejske situacije pa posta-ia vedno manjši, dočim raste oni Evrope, posebno pa Velike Brita nije. Evropske vlade zasledujejo glede ptroleja popolnoma določeno politiko. Ameriška vlada pa ne zasleduje glede petroleja sploh m kake politike. Nemčija bo morda prisiljena izpustiti z rok vse, raz-ven petroljeskih vrelcev v Galiciji, Rumunski in drugih okrajih, ki se nahajajo sedaj v njenih rokah Angleži so potom Royal Dutch Shell družbe posejali celi svet s petrolejskimi postajami ter imajo v tem oziru v oblasti ne le Sueški prekop, temveč tudi Panamo. Amerika, oficielno obvešečena o tem od stan 1 i aingleške vlafkle, pa ni storila ničesar. Kake koristi bo velika trgovs'ka mornarica, katero gradi Amerika če bo odvisna od Anglije glede kuriva Ko bo končana ta vojna se prične nov boj m sicer boj za svetovno trgovino. Angleži so pi. več kot sto letih napora zgradili veliko svetovno trgovino, ki se je izkazala kot glavni branik indu-strialne sile Velike Britanije. — Nemci so kljub resnim oviram, s s pomočjo nemške vlade razvili v štiridesetih letih trgovino, ki je napravila Nemči jo za industriabio s*-lo prve vrste. Amerika pa se bo nahajala s svojim velikanskim in-dirstrialniin ustrojem, razširjenim vsled vojne, koncem vojne v dokaj čudnem položaju, če bo sto pila v boj za svetovno t~olso vrsto let je bilo treba da bi se premagalo organizacijo kot je bila Standard Oil družba, a razcepljeni, brez voditeljev in brez narodne direktive, ji je bilo lahko biti kos. Zastran tena je dosegel Deterding. da predstavi ia njegova družba ne le petrolejsko kontrolo nad mednarodnem polju temveč tudi kontrolo v Ameriki, to je v deželi, kjer se producira še dan«* celih 65 odstotkov skupne produkcije petroleja. Stari Rockefeller se je boril proti Deterdingu na Kitajskem kajti spoznal je odlične zmožnosti in nevarnosti, ki mu ie pretila od tega človeka. Glede bodočnosti a-meriške petrolejske industrije je omeniti le Mehiko, kjer so zakladi tetra industrialnega sredstva naravnost velikanski. Isto se lahko trdi o Venezueli, Columbiji in Peni ki je najti velike naravne zaklade petroleja. Narod, ki bo kontroliral petrolej, bo obenem zamogel kontrolirati svetovno trgovino. Angleži kot eden najsilnejših trgovskih narodov, so izjavili, tla bo Za vas še ni prekasno, da se pridružite farmerski koloniji v St. Heleni in pridelate lepo letimo živeža za prihodnjo 'zi-mo. Na trg so že prišli pomladan ski pridelki, kakor: pesa, repa, špinača, solata, korenje, redkvica, čebula, jagode in šparglji. Pomisliti pa morate, da prvi večji jesenski mraz prkle .šele koncem novembra. To daje našim farmer jem šest mescev več časa za delo na svojih zemljiščih. Ko poberejo en pridelek, denejo zo pet drugega v zemljo. Ker morejo to storiti, zato je pa dobiček tudi tako velik. Stvari, katere morejo v juniju sejati in saditi, so: fižol, paradižniki (tomatoes), koruza, grah in bombaž. V juliju morete sejati: repo, kolerabo, zelje, grah, peso in irski krompir. Ves svet zahteva živeža in zelo so v skrbeh za živež v Združenih državah za prihodnjo zimo. Ako se razumete v obdelovanju zemlje. ne morete nikdar imeti lepše prilike kot ravno sedaj, da si pridobite nekaj zemlje in takoj pričnete pridelovati živež. Naši fanmerji so raivno končali pošiljanjem solate in dobili so lepe cene. Ravno zdaj skončujejo razpošiljati jagode, katere so to pomlad pošiljali po nenavadno visoki ceni. Grah prodajajo sedaj po $3.50 basket, pri čemur imano polovico dobička. Ko ne bo več graha, bo krompir zrel Ka na trg Sedanja cena krompirja je $8.50 do $10 za sod 2 in pol bušlja. Ali si morete želeti kaj boljše-gfa kot tof Za vas je zelo primerno, zlasti, ako živite na severu ali pa na za-padu, kjer je pomlad potana in se farinerji šele pripravljajo, da bo do obdelovaJi polje. Ko bodete brali te vrstiee, pa se bodete čudili, koliko b! moglo biti resnice na tem. kar smo povedali. V St Heleni je vse tako dobro, kakor smo navedli. Ali hočete imeti svojo farmo? Ako je temu tak<5, zakaj ne vzamete prvega vlaka ter greste tja in «i izberete zemljišče ? Govorite s farmerji, ki so že dolgo tam m povedali vam bodo vse pogoje. Imamo vedno svojega zastopnika, ki je vsak čas pripravljen iti z dvema ali več osebami, ki se za to zanimajo. Ako pa želiti iti sami. ne bodete imeli težav najti ta prostor. Tam je mnogo farmer-jev, ki bodo veseli, ako vam bode mogli kaj pojasniti, za kar jih bodete vprašali. Pišite nam takoj. Ni prepozno da začnete. ga *»»*grti ! va. V we g« rit ne Min zgore živali-! no, ako jim primešamo kalijevega klorat«. Ztruesine organskih tva-j rin — n. pr. vzetih u/. ra*ttiiurbv>t' -- ziMgaine x^ore nicer živahno.' toda ne eksplodirajo. Ako jih pa *4*grevama, tedaj se m^|N>knejo pri gotovi temperaturi. Mnogo teh stvari — in v tem tiči velika ne\amo««t — pa eksplodira * silnim pokom, tako jih temino zmešane a kalijevim kloratom. Sladk or, žveplo, žve-fHem anti-mon, f»»ifor, magnezij, oglje, stearin In ae cela vrata drugih »novi tvorijo s klorovokhdim kalijem eksplozivno zmesi. Kalijev klorat uporabi jajno zlaitti <*a napravo bengaličnih luči ■n tistim zmesem primešavaiuo primernih soli, w katerimi pobar vamo Jttaho im«drikaato sveteči plamen kloratovih »i*»)iri (kom-poakrg). Tako n. pr. dobivamo s primaao litijevega nitrata rdeče, kalcijevega nitrata oranžasto, bakrovega okauda ali esede se kalijev klorat aam ali v zvezi z drugimi snovmi tnalo uporablja, pač pa ker so te zmesi jako razpok lji ve m skrajno občutlj-ive za vsak količkaj krep-kejii udarec. Pred kakimi 50. leti ipa so večkrat poizkušali vpeljati klorovo-kislega kalija zmesi kot dodatek (mirogat) smodnika. ZkaraU važno je tudi dejstvo, da na4>4*m«nane z mam kalijevega klorata takoj eksplodirajo, ako kane nanje kaplja .zgoščene žveiplene kisline. Kalijev klorat kakor kalijev srditar oba pripomoreta k eksplozijam vsled obilice svqjega. kirav-c« t katerim pospešita garanje stopnjujeta vročino r.amteoih tvarin in tako spravita pline do vfeoktqra pritnUca ali napetosti li bomo na nsdaj še dru-katerih uči-od kisavca, je v njih, ampak od loy v svoje molekule, aRo jih slučajno tak sunek zadene. Vrnimo se zopet k našemu staremu znancu kalijevemu solitarju nazaj, iz katerega ne delamo samo smodnika, ampak potom posebnih, preeej zamotanih procesov tudi takoimeuovano solitarje-vo kislino, ostro, na znaku kadeče se. Niino jedko tekočino, v kateri «e U>j>e skoro vse kovine. Ako vzamem en del take kšJine in tri dele v mnogoČ4«n ji podolme žve-plnne kisline — ki se odlikuje zlasti po tej lastnosti, da se jako pohlepno polasti vsake kapljice vode. kjerkoli jo more dobiti — in ti dve kislini v juti pravni posodi zunešam, potem ok rabita, kakor sem že omenil. gotovega pretresa, ki je dovolj močan in ki je gotovo, četudi v širokih mejnh. vezan n>a erotovo število tresljajev. Jodonr dušivee ne eksplodira. Če ga položimo na H-struno velikega basa in potegnemo tz lokom po njej. Takoj pa se razpuhne, če napravimo isti poizkus na G-struni istega instrumenta, s eimer je dokazano, da j« eksplozija odvisna od gotovega števila tresljajev, ki jc za vsako struno seveda drugo. Takih snovi, ki same jako občutljive in eksplozivne povzročajo mogočen molekularen pretres v praksi uporabnih razstreliv, po znamo doberšno število, vendar jih radi njihove prevelike labili-tete im nagnjenja do razpadanja v praksi ne moremo uporabljati, ker so prenevarne. Semkaj spadajo vse spojine pokalne kisline, med kaiterimi omenimo najprvo pokalno živo srebro, belo, jlako strupeno snov. katero uporabljamo kot polnilo tzft znane pokalne netiče a.li kapselne, kakor jih natikamo na pistone starih pušk. kakor jih vidimo v patrone vdelane in kakor se — seveda izdatno večji — uporabljajo tudi pri razstvelitvah dinamita, pikratov itd. Razjpad v to skupino »padajočih snovi — fulminatov imen o vanih — 'je jako silen ali, bolje rečeno, tako nlagel, da bi v tej naglici nobena cev ne mogla prenesti hipoma nastalega pritiska in da ibi se ob tej hitrosti noben izstrelek, nobena krogla ne mogla ognitd in umakniti naipetosti. Vsaka cev bi se razletela. Zato jih rabimo samo kot dobro pretresi;-joča užigala ali netila. Pokalno živo srebro je jako občutljivo napram vročini in pritisku, kakoa* tudi udarcu. Kot pri vseh razstrelivih, je tudi tukaj takonnenovani Edrsek ali drseč udarec najzanesljivejši povzročitelj eksplozije. Še bolj občutljivo kot pokalno živo srebro za je pokalno zlato in pokalno srebro, od katerih poznamo dvoje vrst - prva je pravi ful- j i. „,. z ... - . mu uvoje vrair prva je pravi iui- toone pridelke, li pa se loeajo od j \ \ • ^ ,__, T", . . V» 'minat (Howardovo), torej spoji- Tje ze v tem, da so dokaj obcut-' , , t ■ v ,, • , , i _ ^ , i ' i na pokalne kisline, nastale pod pvi tako za uoart^e, kakor tudi. _, • ,, , , . 1 U t-i -i i vplivom alkohola in »goscene so ta eusplodorajo z veliko silo, ako vi . «.■«• , • , ___.. .. . ktarjeve kwlme na kovino; dru- ili primerno zanetimo ali zažge- . . , . . * , nrl0 __ B ga pa je kz srebrnega oksida pod '\-plivom emonijaka dobljeni sre Pravtako kakor dinamit, smod ik ali raastrelni boanbaž, upora b-iaono tudi spojine pikrinove ki-line. Zlasti amonijev pik rat je ako TtepoČen m veija kot mogoč-o raastrelrvo. Značilno za we pirate je njihov črni dim, razvija-oc se ob njihove«, eaJbyu. Vojaki rabijo pikrate tudi za ikozvane signalne ali opozorilne i«i, in sicer v prvi vrsti iz bari ivaga in strontijevega pikrata. *rvi se raapoei s svatio-zeleuo Moje Sporočilo Nade Od Stirego Sito-Lasega Zdravnika. Tisoče Slovencev trpi po čelom svetu, ker im ni bilo mogoče dobiti primernu zdravničku postrežbu. kar amerikanaki zdravniki ne morejo govoriti njihov jezik in ne morejo razumiti njihovo bolezen. Ako Vi, ampak kdo od Vaše družine, ali prijatelj Vam, bolehate, ja želim fia pridete k meni z Vašim nadlogama .in jaz, in z menom združeni zdravniki, bomo storili vse kar nam je mogoče, da Vam povrnemo zdravje, moč in krepost! DR. J. RUSSELLPRICE V SVOJEMU LABORATORIUMU da čutiffsli^^nfJ VnS^i^^-Sf P0^"0,^ kakor ^ae. ^je Vas boli, in kar je vzrok, po Vašemu mnenju, J? • ' in 1 Vam bodem, z veseljem, dal vse nadete in pomoč—kakor mi je moebce • J gali Jt^S^n^nS^ "elik° i!? velik« let- ^ mzmenom^ruženi zdravniki, poma-51110 tlsoCama trPec"l mož m žensk. Morete m! pisati popolnoma zaupno, kar je vse dopisivanje zaupno.' OD CEGA VELIKO SLOVENCEV TRPI Im tiPe k°St0b0le; jCZik im jC iD Slaio*™™ ledvic in jetra; bolezni jetra in zapeka. zanonov narave. Drugi pa trpe od nadlogah mehurja, ---L 1 ■ i"-" * 1 1 uuj tjLji^ri. v J u in UC1 V Se O! te bolezm, našim popolnim, brižnim in vs^ješnim metodama. Ohmiiit^' ak° Ste Mi Pf? 1mi!Lm z^-nikima in oni so vzeli Vaš denar, a da Vam niso nič pomagali. Ne nehajte Obrn te se na mene, oziroma Vaše bolesti. Jaz Vam bom dal mneje ob Vašoi nadlogi in. ako. po mojemu mneJiu SS morete biti zdrav. Vsi nasveti in informacije so popolnoma brezplačne. Ako mi p^e k S^ doS ^raWku p^sfr^11' " dobrotnik' in Vem' Priporočali Vafim prijateljima, dJ prido k nfsTt^n PIŠITE MI LIST knjigu1.11 VaŠe simPtome, ali bolezen, in mi pošljite, tudi, ta kupon, da Vam morem poslati, zastonj moju DR. PRICE—S. 600, 9 So. Clinton Str., Chicago, III. nevolj^^^m^Sdi,^^^ ^JT ^^ ^ in * ™ mi svetu*te -jih Jaz se ne obveŽujem plačati kakšne stroške, niti se obvezujem kupiti medicine, ali se pa zdraviti. bolj zakasni, čini dalj časa poraibi sestavek, da protrori do sredine. Na ta način je mogoče potom re- eetno ali micialno netivo neomaj- rečim sestavkom. V momentu} se vname od središča bolj ali 110 pr\-o mesto. strela zaneti istrelni plamen sesta- manj oddaljena točka eevi .Jos'io I roste pokalne kisline dolgo ča-1 vek, ki priene počasi gon ti do- je. da pride tem prej do'eksplo-sa 11K0 poznali. KrtstaJizuje v ja- tlej, da prigori do sredine, kjer zije. čim kra.iwi W <-ev nabita s se-ko nestalnih, breajbarvnili krista-'uzee potem v sredini projekt?la : tavkom. in da se eksplozija tem lih, ki se tftpe pri 40° <', so raz- nahajajoče se raastrelivo. Mesto tO|)ljivi v alkoholu in etru, a tvo- pa, da je ta eev zvrtana liarav- njo v vodi oljnate, potapljajoče j nost v smeri najdaljše osi projek- iIiHI11 JV puivm re- se kaplje. Sama ne eksplodira,;tilove. je zavita in vdelana v nje-1 gulirati brzino gorenja z ozirom pao držali v sjxmah sne rov i in mrazi dolge fct»»tri zime. Vestna dam*, kateri bi I o obnašanju Pepite. bi smatral« njmo «:ra»vn.» dat na na %voj na«-in. pa je bila otrok narave, ki ne po,:,a Jia.i « /ne mu.inoMi /ivljt nja in previdnosti, ki jo uporablja v in«sls("b«ijiiein obeevanju veliki svet. V>!. ,i t«-n je dober in nama bo tudi odpustil. Končno sta se poslovila. Ko je vi«Ma Pepita, da je sama. je izginil z njenega obličja izraz prevrne radosti in liee ji je iKwtalo re.sno in zamišljeno. Ha/mteljala je o dveh stvareh. — Izmed teh je bila ena posvetna druga pa višjega pomena. Najprej je mislila, da bo njeno obma&nje napram don Lui.su vab ud do v i jem zaničevanje do nje. Nato je pričela izpraše^ati svoji vent in ko je prišla do prepričanja, da ni dtorila ničesar huilega ter da je izšla vsa njena ljubezen iz plemenitih in naravnih nagibov, jfe mislila, da je don Luis ne more zaničevati ter se je v tem oziru popolnoma pomirila. Kljub vsemu temu pa si ni mogla zanikati, da je grešila prot, Bo-gu in v tem oziru ni našla nikakega opravičila. Vsled tecra se je iz vsega srca priporočila blaženi Devici, naj ji oprosti, in obljubila je obenem, il« se takoj napoti v nunski samostan in da bo takoj naslednji dan pri go«poduN vikar ju izpovedala vse ter »e podvrgla strogi polkori. Z vsem tem pa ni upala ničesar drugega, kot premagati odpoT dan Luna, ki je še vedno vstrajal pri tem, da postane duhovnik. Medtem, ko je Peprta premišljevala o svojih duševnih zadevah, je stopal dtovo misli, dt» ga bo Pepita vzela za moža in |>osebno rad/tega. ker je vdova in ker ne u(« dobiti drugega. — V tem se je pa zelo zmotil. — Zato je tudi Lahko noč, Antonija, je rekel Don Luis ter stopil nn temno in Na tnru ao bile ugašene luči. — Ljudje «o se umaknili te anali liel grofa koi tujoa in »trarftaegi igml Vsled tega se je takoj napotil tja. Prostori so bili še odprti, a luči so bile skoraj vse ugašene. — Le ena dvorana je bila še razsvetljena. — Proti tej se je podal in takoj ko je stopil skozi vrata, je zapazil grofa. — Igral je karte. Igre se je udeleževalo le pet oseb. Dva izmed teh sta bila tujca, dočim so bili ostali domačini. — Lažje igre si don Luis ni mogel misliti. — Ne da bi kdo izmed igral-eev zapazil, jih je don Luis lahko opazoval in čez nekaj časa je odšel proti domu. Služabnik mu je odprl in don Luis ea je vprašal, kje je oče. Ko je izvedel, da oče že spi. je odšel v svojo sobo. vzel tam nekako tritisoč realov v zlatu, ki jih je hranil v mizniei, ter jih vtaknil v žep. Zatem se je zopet vrnil v kazino. Tedaj je vstopil v sobo pTecej burno in naravnost z izivajočim obnašanjem. Ob njegovem prihodu so se vsi igralci začudili. Vsi so era začeli izprj.ševati, kako in zakaj prihaja v njihovo družini tako pozno. Don Luis pa je odvtoil nato: — Kot vidim, igrale tuk^j. — To me razburja. — Tudi jaz bom poskusil svojo srečo. Don Luis je sedel za mizo ter rztresel nanjo ves denar, ki ira je imel v žepu. — Ob pogledu na te zlatnike so postali vsi veseli in mi *lili so, da ne bo dolgo časa, ko bodo odvzeli novineu tudi to svoto. — Ta igra se mi ne zdi preveč težka — je rekel. — Mislim, da jo že razumem. — Položim denar na eno karto in če pride karta na mo jo stran, dobim. — Ce pa na drugo, izgubim. — Tako je. moj drairi. — Vi ste zelo hitro razumeli. — daz ne razumem le prec-j hitro, temvee imam tudi zelo dobre voljo, in kljub temu si ne drznem t«'kmovati s tako izurjenimi igralci kot !«te vi tukaj. — Vi ste dobro razpoloženi. Don Luis je molčal, igral parkrat ter* imel srečo, se, če si žejen, pa krvi napij se! Draga sestra, mila Angelina, jfil-aj le glej me, dolgo vee ne boš me težko v stanem ; če pa v stanem morda tam drevo je v gori čisto suho. a je polno mažarskih cekinov; če ozdravim, si jih razdeliva, če umrjem, pa jih sama vzameš. Ce ne veš, kje je drevo, poslušaj: tjakaj pojdi, kjer kriči ta krokar kjer zavija siva ta volkulja! — Komaj reče Jurij, brat junaški komaj reče, z dušo razdeli se.. M državljan Združenih držav. — Piiito po nja po dopisnici m: 8LOVTOO PUBUBHnVO 00„ n Cortlandt 8L Mtw York. V. T. ROJAKI! POMAGAJTE TEJ DEŽELI SE DAJ, KO VAS POTREBUJE IN KUPITE "POSOJILO ZA SVOBODO"! TI BONDI SO DOBITI V ZNESKIH PO $50, $100, $500, $1000 IN VEČ DOLARJEV. NESEJO g^ PO 3V2 OBRESTI, ^tl VSAKDO KAJ STORI SVOJO DOLŽNOST! Pojasnila vam dajejo raznt banke, ekspresne družbe m tudi- FRANK SAKSER. <*2 Cortlandt St.. New York. N. Y naznanilo nr zahvala. Naznanjamo žalostno novico c nesreči, katera nas je zadela dne maja ob pol 7. zvečer; trčila sta namreč dva avtomobila s tako silo, da se je do smrti ponesrečila naša hčerka, oziroma sestra MARY GAMS v starosti 121 j let. V nezavestno-sti je izdihnila svojo mlado dušo dne 14. maja ob 3. uri zjutraj v Warren City Hospitalu, kjer je prejela sv. olje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znan-coNTi in prijateljem, ki so se vdoležili pogreba naše ljubljene Marice, katero stno pokopali dne 15. maja na katoliškem pokopališču St. .Mary's. Nadalje w zahvaljujemo Mrs Antoniji Dolgan za krasni venec in hčerkam gospoda in gospe O renka, ki so nabrale v mest« War-ren. O., za tri lepe venec. Lepa hv:da njim! Posebna hvala psi društvu Lun-der-Adamič št. 294 SNPJ, ki ji je kupilo krasen spomenik. Iskram hvala tudi Mr. Frank Justina L, Frank Justinu II., Fr. Knafelju, Franku in Antoniji Durjava ter ostalim iz Loraina. Ohio, ki so se polrudili ter vdele-/.ili pogreba. Se enkrat lepa hvala vsem skupaj, ki so se vdeleK.ili pogreba, so nas tolažili ter bili v pomoč v grenkih urah. Tebi, draga Marica, ki si storila tako nesrečno smrt, p*i kličemo: Spavaj sladko! Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: John in Mary Gams, sta riši. Angela, Anna, Rose, Julia, Katry, sestre. John, brat. Oarrettsville, O.. 31. maja 1917. (4-6—6) Vprašanja in odgovori. Zakaj mi zdaj pogled je rosen, ko spomnim se preteklih dni? Pred Bogom sem bil p rep« »nosen, a preponi žen «pred ljudmi. Zakaj sent zdaj potrt in mrčen in skoro me je družbe sram? Ljudem sem bil odkritosrčen preveč, premalo sebi sam Zakaj srce jo zaigralo življenjskih ur najlepši del? . Sovražnim dušam sem premalo, premnogo ljubljenim verjel. In tako dalje... Kaj bi pravil! Bog ne zam« ri mojih zmot. a svet bi me (morda obglavti, ko hodil bi drugačno pot._ ROJAKI! — KUPUJTE BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV. HARMONIKE ttCB SE MOŽE ▼ nanjarai Dabra pU «a> stalno daU. C. Moenaak Snom Cmmpmmj, (IS—4 ▼ O«wanoa V f NAZNANILO. Cenjenim rojakam v državi Minnesoti. naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik bodisi kakršnekoli vrste izdela jem fa i »opravljam po naJniZjib cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker mm Sr nad IS let tukaj v tem poda ln sedaj v svojem lastnem domu. T popravek vzamem kranjske kakor vse drag* Ibcrmonike ter računam po delu ka korsno kdo sabtevm, brea nadaljato vpraaanj. JOHN WENZEL, I«17 East §SmŠ 8U ChuImtš. OMa Kje je moja t-ta FRANČIŠKA BIRK ? Sedaj je omožena in ne vem za sedanje ime. Doma je iz Količeva pri Domžalah. V Ame riki biva že kakil) 10 let in je zdaj baje nekje v San FrancLs-«-o. t "al. Prosim eenjen® rojake, če kdo ve za nje naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sama oglasi na naslov: Anton Birk 359 Grove St., Brooklyn, N. Y (4-6—6) Jr. L OREN Z« Jas sem edini slovensko govore« Specialist moSklh bolesti v ! Pittsburghu. Pa. Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati Uredništvo. Uradne ure: dnevno od 9, dopoldne do flL ore sveto. ▼ petkih od ». d020ld£9 do Z popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR LORENZ. Ave. H. Pittsburgh, Pa. Čistoča je pol življenja« Ta stari pravlCnl pregovor se o poŠte v a na J vei pri čistih neponare jenih pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri stari krajan-skl tvrdki: MORRIS FORST COMPANY. Cm* ■< katerih liM; nU Belo »Ii rdečo žitno žganj«.................$2.00 do $4 00 Brinjevec. gin....................$2.60 3.00 $3^0 4.00 Ciati fini ipirit....................................8.00 3.60 4 U0 Fini rum........................ 100 2.60 8.00 4.00 K am norec, kimel................ 2.00 2 61) 8.00 4.00 Slivo v k....................................................2.60 3.00 4.00 TVopiuje*«.............................................2.60 S 00 4.-00 Port Tino............................2.00 2.60 $.00 Fino belo ali rdeče rino od................1.00 do $.00 Pri naročilu od $5.00 al) več plačamo ekspresa Na vshod do New Torka ln sapad do Chicaga. Naročila odpošljemo ie tisti dal, ko jih do-bemo. PiMte takoj po cenik na naslov: Morris Forst Company, JOŽEF HOROWITZ, predsednik Mi Smithfield SL, Pittsburgh, Pa. DR. ROSENTHAL, 622 PENN A VEL. PITTSBURGH. PEN NA. I>r. Rosenthal. š|»**< iulist w čez let. Ako imatf tajn** Ih>I**zii1. syphilid, čankar, kapavl-f«, iz«mlH> semena, Imlno kri. nervoznost, žc-lo«le«", ledii-e. niazuljl, r»*vmatizem in druge l»olezni. uprašajle za nasvet I>r. Uosenthala In (Ktvfnlal vam lw; če ste ozdravljivi. POSfJJNA PONUDBA za kratek «a.« je dva dolarja na ted<>n. Ako niste zadovoljni h zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. I>r. Rosenthal z«lravi z najlml jšiml 7.11 ra \ i I i. ki jih dobi ii Indije. Kitajske. Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta, zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. mUM-rlin w Pittsburgh«! Imm 20 l*t. Uradne w»: tedensko od 9. zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih is aotootah od 9. zjutraj do 8. irrf«. Ob nedeliah od 10. zjutraj do S. poooldne. Govori te »lorenako. Ne zdrari po ooftti. IireJbte ia obdržite to objavo. Evrope, On iell iT ■ < V /A^ifc&mf::* - .i / u* r. .* * -v ' > s ' >, / r- \( . A V . t' '7 \ -r. f' Ilir i • : V \ f - S. ^ . ~ 4 Kadar je kako društvo namenjeno knpiti l«andoro. zastavo, repa 1 je, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure. verižiee. priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tu«li nas za cene vprašate. 1'prašanje Vas stane le ^e. pa si Iwidete prihranili dolarje. Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St., CONEMAUGH, PA. MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • BELO OKUSNO. « • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. » • * UNUSKO ORGANIZIRANA. S # 9 , — ' 4__ POSEBNOST SO: DRUdT VENA PRAVILA, OKROŽNICE — P AMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SlovenicfublishingCo.! 82 Cortlandt St, New York, N. Y — stse.