PnSfnfna plačana v fcofovfnl.
Leto XVI.. štev. 104
Ljubljana, torek 7. maja 1935
Cena 2 Din
^piuvoiaivo. Ljubljana. tCnafljeva ulica a — Telefon 8L. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Lnaeratru jaaeieK; Ljubljana Selen-burgova ul a. — lei 54U2, uvz. Pouružmca Maribor: Oosposna uilcs
S t. 11. — Teieton AL Podružnica Celje: Kocenova ulica 6L
2. — Telefon dt, 190 rtačunl pn pošL CeK. zavodih: LJubljana 6t_ 11.842. Praga člslo 7SJ.80, Wien «. taY24L
Naročnina znaAa mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Lun «o.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Man bor, Gosposka ulica 11. Telefon st_ 2440 Celje, Stro8smayerjevB ulica Stev. 1. Telefon dt. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Lista s- Devtiča je dobila absolutno večino
Uradna poročila o rezultatih nedeljskih volitev - Jevtičeva lista je dobila 1.6 milijona, Mačkova 900.000. ostali dve skupaj le 60.000 glasov
V	nasi ponedeljski izdaji smo mogli zabeležiti le del volilnih rezultatov, kolikor jih je pač bilo do 3. zjutraj uradno objavljenih. Tudi danes še slika ni popolna. Ve se le, da je, kakor je bilo predvideti, vladina lista dobila absolutno večino; uradno se ugotavlja, da se je zbralo za kandidate g. Jevtiča okrog 1,600.000 glasov, dočim je lista Maček - Davidovič dobila okrog 900 tisoč glasov. Listi gg. Ljotica in Ma-Jtsimoviča niti svojih nosilcev nista mogli spraviti v Narodno skupščino: dobili sta vsaka komaj nekaj čez polovico minimalnega števila 50.000, ki je potrebno, da se nosilec proglasi za poslanca.
Največ glasov za vladino Listo je bilo oddanih v Južni Srbiji (vardarska banovina), kjer v nekaterih srezih druge liste niso mogle beležiti niti enega glasu in kjer je volilna udeležba bila ponekod preko 90 odstotkov. Lista združene opozicije je seveda najjačja v savski in primorski banovini. Na listi g. Jevtiča =0 bili izvoljeni skoraj vsi ministri, iz-vzemši Stojadinoviča, ki ni kandidiral. Na opozic. listi so propadli najuglednejši srbijanski zavezniki g. Mačka, med njimi tudi Ljuba Davidovič, Jovan Jo-vanovič, voditelj zemljoradnikov Vla-jič in drugi. Oni v srezih, kjer so kandidirali, niso mogli dobiti absolutne večine, ki praktično osigura manjšinskim listam mandat.
Dosedanje ugotovitve, kdo je izvoljen in kdo ne, so seveda v stvari privatnega značaja, akoravno so iz oficiel-nega vira. Skrutinij se vrši namreč pred glavnim volilnim odborom, ki se je sestal včeraj dopoldne, ki pa bo mogel pričeti s svojim delom šele, ko bo volilni material iz vseh srezov v njegovih rokah, kar bo predvideno v teku današnjega dne. Službeno razglasitev, kdo je izvoljen, je zato pričakovati šele v drugi polovici tedna.
V	dravski banovini izvoljeni poslanci so večinoma novi možje. Le šestorica (Prekoršek, Gajšek, Benko, Mravlje, Mohorič in Makar) so bili že člani Narodne skupščine, ostali so parlamentarni novinci. Vsi razen enega so izvoljeni na Jevtičevi listi, le dr. Dcbovišek za šmarski srez je bil Mačkov kandidat. Število izvoljenih je manjše, nego je število mandatov v obeh okrožjih dravske banovine, ker sta gg. dr. Marušič in Mohorič izvoljena po dvakrat, prvi v Logatcu in Ljubljani okolici, drugi v Ljubljani in Radovljici. Ako se odreče
g. Marušič logaškemu mandatu, pride na vrsto njegov namestnik g. Lenarčič, ako odloži ljubljanski okoliški mandat, pa pride zopet v Narodno skupščino bivši poslanec g. Koman. Namestnik g. Mohoriča v Ljubljani je g. Rajko Turk, ki prevzema ljubljanski poslanski mandat, ako g. Mohorič zadrži svoje^ dosedanje poslansko mesto v radovljiškem srezu. Tu je namestnik g. Mohoriča g. Lavtižar iz Kranjske gore.
Prvo pregledno poročilo
Beograd, 6. maja AA. Po podatkih so danes opoldne je giasovalo v vsej državi za listo predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča okoli 1,640.000 volilcev, za listo dr. Vlada Mačka okoli 900.000, za listo g. Dimitrija Ljotica okoli 30.000 in za g. Maksimoviča tudi okoli 30.000 volilcev.
Ker iz več srezov še niso prispela poročila, gornje številke še niso dokončne, temveč samo približne.
Prva seja Glavnega volilnega odbora
Beograd, 6. maja AA. Danes ob 9. dopoldne se je v ministrski sobi Narodne skupščine sestal na prvo sejo Glavni volilni odbor pod predsedstvom predsednika Državnega sveta dr. Radojloviča. Seji so prisostvovali predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu g. Katic, predsednik stola sedmorice v Zagrebu dr. čimič,-predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu Osman Vajnar, predsednik velikega sodišča v Podgorici Grgovič, podpredsednik drž. sveta Barač ter predstavniki kandidat, list: za g. Jevtiča beograjski župan Viada Ilič in dr. Dušan Popovic; za listo dr. Mačka Živojin Arandjelovič, državni svetnik v pokoju iz Beograda, in dr. Milan Kostič iz Zemuna; za listo g. Ljotica dr. Stevan Ivetič iz Beograda in dr. Ante Marftovič, upravnik zveze zadrug za kmetijski kredit; za listo g. Maksimoviča bivši beograjski župan Milju-tin Petrovič in univ. prof. dr. Kosta To-dorovič.
Razen navedenih je prisostvoval seji kot tajnik glavnega volilnega odbora Mika Jovanovic, načelnik upravnega oddelka Narodne skupščine.
Glavni volilni odbor bo zasedal permanentno tako dolgo, dokler ne bo izvršil pregleda volilnih rezultatov posameznih srezov ter ugotovil končne rezultate. Seje bo imel dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. v prostorih Narodne skupščine.
Dravska banovina
Volilnih upravičencev 3®S.§21, oddanih glasov 148*521, oif tega za listo g. Jevtiča 123.652 - Razen enega so izvoljeni le kandidati z Je vtiče ve liste
Izvoljen je kandidat, M je mastno tiskan. Kratice značijo: v. u. = volilni upravičenci, gl. = oddani glasovi, J = Jevtičeva, MD — JVIaček - Davidovičeva, I, — Ljotičeva in Mč — Maksimovičeva lista. V oklepajih so navedene številke, ki so jih dobili posamezni kandidati, ako jih je bilo več na Jevtičevi listi.
Mariborsko volilno okrožje
Srez Brežice: v. u. 9893. gl. 5372 J 2936 (dr. Andrej Veble 1522, Krulej 1414), MD 1515, L 931, Mč 0.
Srez Cel ie: v. u. 17.797, gl. 7991, J 5507 (Ivan Prekoršek 3322, Stante 2185), MD 2451, L 13. Mč 0.
Srez Dolnja Lendava: v. u. 10.859, gl. 5863 J 4527 (dr. Franc Klar 3332, Hajdi-~ njak 1195). MD 1133, L 3. Mč 0.
Srez Gornii grad; v. u. 4988. gl. 2004, J 1694 (Matija Goričar 897, Žehelj 797), MD 310. L 0, Mč 0.
Srez Konjice: v. u. 5485, gl 3825^ J 2649 (Kari Gajšek 2442, Serucar 200. MD 16.% L 11. Mč 0.
Srez Laško: v. u. 11.137 gl 4099, J 3024 (Rudolf Pleskovič 1463. Ros 1333, Struc 228). MD 981. L 94, Mč 0.
Srez Ljutomer: v u. 10.448.:gl. 4867 J 4436 (Avgust Lukačid 2226. Rajh 9.t0. Skuhala 1260V MD 429. L 2. Mč 0.
Srez Maribor - desni breg: v u. 11883 gl 6101. J 5963 (Vinko Gormak3?10 Krej-či 18^7. Kirbiš 926) MD 134. L 4. Mc 0.
Srez Maribor - levi breg: v. 24.777 gl. 15.791. J 15.397 (Ivan Janzekovič m dr Ivan Jančič 11.598, Ogrinc in Fras 3/97) M D 278. L 96. Mč 0
Srez Murska Sobota: v. '->16.070. gl-9226 J 6327 (Josip Benko) MD 3484 (od te«a omf Pavlic 1236> L 3. Mč 0.
Srez Preval ie: v. u 8869. gl 3220. J 2997 (Kari Doberšek 1814. inž. Lenarčič 1183). MD 231 L 2. Mč 0.
Srez Ptuj: v u 19473. gl 8059. J 723« (Miha Brenčic 4849. Petovar 2390), MD 734. L 84. Mč 2.
Srez Slovenjgradec: v. u. 7760, gl. 3726, J 2896, (dr. Anton Novačan 1648, dr. Voš-njak 315, Kopač 933), MD 784, L 46, Mč 0
Srez Šmarje: v. u. 11.677, gl. 5665. J 2683 (dr. Moser 1760 Zdolšek 468. Komar 4:>5). MD 2981 (dr. Rudolf Dobovišek), L 1, Mč 0.
Ljubljansko volilno okrožje
Srez Črnomelj: v. u. 4069, gl. 2952, J 1487 (dr. Jure Koče), MD 1465, L 1, Mč 1.
Srez Kamnik: v. u. 10.593, gl. 5344, J 5126 (Anton Kersnik 2570, Cerer 2556), MD 209, L 9, Mč 0.
Srez Kočevje: v. u. 11.141, gl. 5248, J 4831 (dr. Ivan Lovrenčič 2153. Arko 2025, dr. Sajovic 653), MD 414, L 1, Mč 1.
Srez Kranj: v. u. 16.096, gl. 3722, J 3679 (dr. Fran Šemrov 1862, Lončar 1817), MD 27, L 16, Mč 0.
Srez Krško: v. u. 14.474, gl. 6862, J 5201 (inž. Fran Zupančič 2726, Horvatič 247o), MD 1564. L 96, Mč 1.
Srez Litija: v. u. 10.790, gl. 4121, J 3387 (Milan Mravlje 2204, Lajovic 1183), MD 196, L 537, Mč 1.
Srez Logatec: v. u. 7706, gl. 3394, J 3011 (dr. Drago Marušič) MD 343. L 40, Mč 0.
Srez Ljubljana — okolica: v. u. 21.676, gl 8757, J 8315 (dr. Drago Marušič in m. ph. Stanko Hočevar), MD 199, L 232, Mč 21.
Srez Metlika: v. u. 2681. gl. 1867, J 1338 (Dako Makar 607 Malešič 391, Bajuk 332), MD 530, L 7. Mč 0.
Srez Novo mesto: v. u. 13.655, gl. 6972, J 4350 (dr. Josip Rezek 1900, Bule 1229. inž. Pavlin 473, Matko 449, Štrbenk 299). MD 2541. L 31, Mč 0.
Srez Radovljica: v. u. 10.456. gl. 4339 J 4193 (Ivan Mohorič 2891, Ažman 1302), MD 9. L 127, Mč 0.
Ljubljana — mesto: v. u. 18.991. gl. 12.864, J 12.489 (Ivan Mohorič in dr. Riko Fux) M D 198. L 169 Mč 17.
Revija
ŽIVLJENJE IN SVET
POSA!*fF?NA fcTFVTl.RA 2 Dir SEGAJTE PO DOBREM ŠT1VT!
Iz drugih banovin
Savska banovina
Srez Korenica: gl. 3855, J 3317, MD 306, Mč 1, L 2.
Srez Don ji Lapac: gl. 3129, J 2656, MD 472, Mč 1, L 0.
Srez Sen j: gl. 3616, J 2482, MD 1171, Mč 0. L 0.
Srez Otočac: gl. 9827, J 6644, MD 2643, Mč 8, L 0.
Srez Vojnic: gl. 7896, J 5045, MD (dr. Budisavl jevič) 2787, Mč 64, L 0. Srez Rab: gl. 2832, J 1694, MD 1192, Mč
0.	L 46.
Srez Vukovar: gl. 10.804, J 7376, MD 3406, Mč 5, L 17. Srez Krk: gl. 4430, J 2379, MD 1927, Mč
1,	L 125.
Srez Kastav: gl. 2421, J 1603, MD 637, Mč 1, L 80.
Srez Petrinja: J 2756, MD 6781. Srez Sušak J 3835, MD 3.374. Srez Cakovac: J 1341, MD (dr. Hinko Krizmanj 8641.
Srez Sisak: J (dr. Ljudevit Auer) 1744, MD 8189.
Srez županja: J 1079, MD 7996. Srez Gospič: J 5776, MD 2108.
Vardarska banovina
Mesto Skoplje: v. u. 19.546, gl. 9267, J 7271, MD 1955, Mč 20, L. 21.
Srez šarplanina: gl. 8002, J 5654, MD 2295
Srez Bitolj: gl. 11.308, J 6703, MD 4502. Srez Kriva Palanka: gl. 8289, J 7996, MD 292.
Zetska banovina
Mesto Cetinje: J 4020, MD 725.
Srez Kotor: gl. 7144, J 5972, MD 1S56.
Srez Djakovica: gl. 10914, J 108&6.
Srez Peč: gl. 10024, J 9917.
Srez Plevi je: gl. 5991, J 5034, MID 943
Srez Bar: gl. 6446 J4252, MD 2170.
Srez Bileča: gl. 4184, J 4168.
Dunavska banovina
Novi Sad - mesto; gl. 10.374, J 6799, MD 2784. Mč 772. L. 19.
Srez Petrov s?rad: J 14.370, MD 3810. M-, 328, L 263.
Srez Stara Pazova: gl. 12.528 J (minister Cirič) 7970. MD 3474.
Srez Kovin: T 390-5 MD 3025, L 241.
Srez Novi Sad - okolica: J 10.197, MD 2922.
Srez Topola: gl. 12.779, J 9345, MD 3337.
Srez Sombor: J 15.681. MD 5162, Mč 52, L 5.
Srez Mladenovac: gl. 7160, J 6011, MD 493.
Srez Apatin: gl. 9462, J. 7215, MD 2239.
Moravska banovina
Srez moravski: gl. 7816, J 7000, MD 768, xMč 39 L 9
Srez'lužnički: gl. 6502, J 6323, MD 207, Mč 0. L 2.
Srez bjelički: gl 9919, J 4977, MD 4118, Mč 722. L 112.
Občinske volitve v Franciji
V 30.814 občinah je volilo okrog 10 milijonov volilcev Volitve niso prinesle bistvenih političnih sprememb
Pariz, 6. maja d. Včeraj so bile po vsej Franciji občinske volitve, ki so tudi politično važne, ker bodo izvoljeni občinski odborniki volili v jesfni eno tretjino senata. Volitve so se vršile v 30.814 občinah. Volilnih upravičencev je bilo okrog 12 milijonov, glasovalo pa je blizu 10 milijonov. V dobri polovici občin je padla odločitev že včeraj. V ostalih občinah, kjer včerajšnje volitve niso dale absolutne večine pa bodo prihodnjo nedeljo ožje volitve. Po dosedaj znanih rezultatih volitve niso prinesle v političnem pogledu nikake ponembnejše spremembe. Posestno stanje političnih strank je ostalo v glavnem nespremenjeno. Volilni dan je v vseh pokrajinah potekel mirno, le v Parizu je prišlo do incidenta na nekem volišču. Od 750 mestnih občin s preko 5000 prebivalcev so že prve volitve prinesle odločitev v 374 občinah. Komunisti so dobili 33 mestnih občin, socialisti 71, radikali 83, republikanci 82, demokratska zveza 61 itd.
Pri občinskih volitvah so kandidirali fcudi predsednik vla-de in osem ministrov za župane v svojih domačih mestih. Izvoljeni so bili vsi razen Herriota, ki je prišel s svojo Meto v Lyonu v ožje volitve. Zanimivo je, da sta bila ministrski predsednik Plandin in zunanji minister Laval izvoljena skoro soglasno.
V pariških predmestjih in v nekaterih industrijskih občinah izven Pariza so porasli komunistični glasovi. Njihov porast gre skoro izključno na račun socialistov.
Službeno poročilo
Pariz. 6. maja AA. Havas poroča: Po uradnih podatkih razdelitev občin ne bo doživela posebnih sprememb. V občinah z
nad 5000 prebivalci so komunisti pridobili pet občin, izgubili pa no-bene. Socialisti prMobijo 1 občino, izgube pa 10, izgube in uspehi ostalih strank so neznatne.
Ožje vol'tve, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, bodo v znamenju novih zvez. ki jih bodo sklepali tekom tedna. Zanimivo je, da so bili vnovič izvoljeni vsi ministri, le Herriot bo moral v dopolnilne volitve Volitve so potekle v redu in miru.
Pariz, 6. maja A A. Politični krogi ugotavljajo z zadovoljstvom, da so bile včerajšnje občinske volitve v najlepšem miru in redu, čeprav je bila agitacija dokaj ostra. Manjši spopad je bil samo pred nekim voliščem v Parizu. Ena oseba je bila z nožem hudo ranjena. Glasovalo je po 80 odstotkov.
Odmev v časopisju
Pariz, 6. maja. AA. »Matin« ugotavlja, da je združena levica doživela pri včerajšnjih občinskih volitvah v Parizu polom. V notranjosti države pa je ta zveza dobila močne udarce.
»Petit Journal« smatra, da prvo glasovanje ne kaže velikih izprememb med političnimi strankami.
Desničarski »Echo de Pariš« opozarja s skrbjo na neke krajevne komunistične uspehe, ki jih je treba priznati za resne.
»Ere Nouvelle« misli, da so včerajšnje volitve pokazale dokaišnjo politično stalnost. To bo velike koristi za konstruktivne republikanske stranke.
Po mnenju socialističnega »Oeuvrea« so včerajšnje volitve okrepile skraino levico in skrajno desnico .
Venizelos obsojen na smrt
Atene, 6. maja. d. Vojno sodišče je obsodilo in contumatiam na smrt Venizelo-sa, Plastirasa, Konduriotisa ter Tasnakisa. Venizelosov sin, ki je prav tako pobegnil v inozemstvo, je bil obsojen na 10 let ječe, Gonatas na 5 let, poslanec Burdaras pa na 15 let ječe. Kafandaris, Papanastasiu in direktor lista »Elefteron Vima«, Lambra-kis ter cela vrsta drugih obtožencev so bili oproščeni. Premoženje vseh obsojencev je zaplenjeno v korist državne blagajne.
' Eksplozija v japonskem rudniku
Tokio, 6. maja w. V premogovniku na otoku Hokkaido je nastala huda eksplozija, ki je pokopala 84 rudarjev pod razvalinami. Mnogo rudarjev je dobilo hude opekline.
Nov potres na Formozi
Tokio. 6. maja w; Včeraj so imeli na otoku Formozi potres, ki pa k sreči ni bil tako močan kakor pred tremi tedni. Kljub temu je tudi ta sunek zahteval 19 človeških žrtev. Najmočnejši je bil potres v provinci šinhiku.
Batolov poslanik v Parizu
Sofija 6 maja AA. Uradni krogi potrjujejo vest, da je bivši zunanji minister Batolov imenovan za bolgarskega poslanika v Parizu. Na tem mestu je bil svoj čas do imenovanja za zunanjega ministra v vladi Kimona Georgijeva meseca maja lanskega leta. Dosedanjemu poslaniku v Parizu Petku Stajnovu so ponudili poslaništvo v Londonu, kar pa je odklonil.
Jacob bo izpuščen?
Pariz, 6. maja. AA. »Matin« poroča iz Ženeve: »National Zeitung« piše. da razmišljajo beiiinski kregi, kako bi '/pustil; novinarja Jacoba, ker je švicarska vlada predložila nepobitne dokaze o odgovornosti Gcstapo in dr Richterja pri ugrio:tvi tega nemškega novnarja.
Sestanek finančnega odbora DN
ženeva, 6. maja w. Danes se je sestal finančni odbor Društva narodov k 58. zasedanju, ki je v glavnem posvečeno proučitvi finančnega položaja Avstrije in Bolgarije ter poročilu odbora za pogodbo o kliringu in obračunu.
Nagrada Alberta Juliena
Pariz. 6 maia AA. Pred dnevi so pariški listi, med njimi tudi »Journal des De-bats«, poročali, da je predsednik jugoslovenske vlade Jevtič svoj čas izročil francoskemu diplomatskemu tisku znesek za volilo, iz katerega naj se vsako leto na dan smrti znanega francoskega novinarja in velikega prijatelja Jugoslavije Alberta Juliena podeli nagrada novinarju ali piscu, ki je v teku leta napisal najboljši članek o francosko - jugoslovenskem prijateljstvu Francoski diplomatski tisk je sklenil, naj se nagrada podeli izmenično francoskemu in nato iugoslovenskemu novinarju ali piscu. Nasrrada bo prvič podeljena prihodnje leto ianuaria meseca in sicer pod imenom »Nasrrada Alberta Juliena iz volila predsednika .Jpvtiča«. Podeljena bo franco-skpmu novinarju ali piscu leto nato pa ju-goslovenskemu piscu ali noviparin Nagrada bo znašala prihodnje leto 2000 fr.
Srez timočki: gl. 4207, J 4150. MD 55, Mč 1, L 1.
Srez župski: gl. 5347, J 5276, MD 62, Mč 0, L 1.
Srez zaglavski: gl. 9545, J 7860 MD 66, Mč 1617, L 2.
Srez paračinski: gl. 7845, J 6811, MD 959, Mč 39 L 36.
Srez lavski: gl. 6716, J 5318, MD 1330, Mč 18, L 5.
Srez dobriški: gl. 9937, J 4935, MD 43S6. Mč 16, L 0.
Srez aleksinački: gl. 6704, J 5560, MD 985, Mč 254, L 5.
Mesto Niš: gl. 7123, J 6889, MD 192, Mč 38, L 14.
Srez kolubarski: gl. 4315, J 4302, MD 18. Mč 2, L 2.
Srez despotovski: gl. 5667, J 3356, MD 2303. Mč 1, L 7.
Srez niški: gl. 16.289 J 14380, MD 1256. Mč 10, L 133.
Srez brzopalanški: gl. 5088, J 3184. MD 1856, Mč 43, L 3.
Srez caribrodski: gl. 4209, J 2860, MD 1325, Mč 21, L 3.
Srez mlavski: gl. 12762, J 8146. MD 4603, Mč 9, L 4.
Srez baniski: gl. 6057. J 3702, MD 2185. Mč 99, L 21.
Vrbaska banovina
Mesto Banjaluka; gl. 4071, J 2768, MD 1345.
Srez Jajoe: gl. 10.616, J 5661, MD 4962.
Drinska banovina
Mesto Sarajevo: gl. 15.166. J (minister Popovic) 9052, MD (dr. Spaho) 6012, Mč 65, L 32.
Srez Valjevo: gl. 8715, J 7623, MD 1070, Mč 3, L 19.
Srez Prijedor: gl. 11.809, J 6136, MD 5516, Mč 152, L, 5.
Srez Travnik: gl. 9545, J 5904, MD 4537.
Srez Višegrad; gl. 5904, J 3593, MD 1982, Mč 323, L 6.
Flandin operiran
Pariz, 6. maja. p. Danes je bil ministrski pivdifidniK Flandin. «-i se je v soboti hudo ponesrečil, oper;-.i:i. 1 T.;orc vili so, .U ima desno roke ricit /i-m eno. R^en tega dela tudi rana na ^lavi zdravnikom velikt skrb;. Boje se. da bi nastale komplikacije. Ker je Flandin že v letih, bo zdravljenje zelo dolgotrajno. Upajo, da mu bodo rešili roko. vendar pa obstoja bojazen. da bo ostala hroma. Poklicali so najboljše francoske specialiste, ki si prizadevajo, da z vsemi pripomočki moderne kirurgije in medicine dosežejo čim boiiše uspehe pri zdravljenju. Soproga Flandina je izven nevarnosti, vendar pa so šele sedaj ugotovili, da je dobila hud pretres možganov ter da bo tudi pri njej zdravljenje trajalo delj časa. Hčerka Flandina je še vedno med življenjem in smrtjo. Osebni tajnik, ki si je prav tako zlomil obe roki, je dobil tudi hujše notranje poškodbe.
Včeraj so ministrskega predsednika Flandina s posebnim vlakom odpeljali v Pariz. Zaenkrat potrebuje absoluten mir in se ne sme baviti z vladnimi posli. Nadomestoval ga bo zunanji minister Laval.
Na Češkoslovaškem 16 kandidatnih list
Praga, 6. maia. č. Centralni volilni odbor ;e na svoji seji odobril 16 kandidatnih list. Lista stranke dolžnikov,. ki se je organizirala v Podkarpatski Rusiji, je bila zavrnjena, ker niso mogli plačati stroškov za tisk svoje liste. Izžrebane so bile tudi številke posameznih kandidatnih list. Številko 13 je dobila fašistična stranka bivšega generala Gayde.
Stalinove grožnje komunističnim voditeljem
Moskva, 6. maja. č. Včeraj so bili gojenci poslednjega letnika vojaške akademije imenovani za častnike. Ob tej priliki je imel Stalin govor, ki je izzval v vsej politični javnosti pravo senzacijo. Stalin je ostro kritiziral nemarno poslovanje nekaterih vrhovnih voditeljev komunističnih strank. Dejal je, da so docela popustili, da se ne brigajo več za delavstvo, temveč le zase. Ti ljudje so postali nevarni Leninovim idejam. Spustili so se celo e tako daleč, da kritikujejo odredbe in navodila centralnega izvršnega odbora. Zato jim je Stalin zagrozil: »Za take laži-voditelje je v Rusiji še dovolj svinca.« Iz starih časov, je nadaljeval, smo prevzeli siromašno in tehnično nerazvito državo, ki je komaj prenesla štiri leta imperialistične in nadaljnja tri leta državljanske vojne. Naša naloga je, da pretvorimo to zemljo v moderno industrializirano in agrarno mehanizirano državo.
Nov jugoslovenski parnik »Princesa Olga«
London, 6. maja AA. V Southamptonu so dokončali obnovitvena dela na ladji »Princesa Olga«. Ladja ima 14.500 ton, je najnovejšega tipa in jo bodo sedaj izročili Jugoslovenskemu Lloydu. Iz Southamptona bo krenila v srede 8 t. m. mimo Gibraltarja v Split, kamor bo prispela 18. t. m. Ladja ustreza vsem zahtevam in se lahko primerja z najlepšimi parniki sveta. Krstili jo bodo 23. t. m v Splitu, nato pa bo vršila redno potniško službo na progi Snlit-Pa1esrt:ina-Egipt.
Sestanek zunanjih ministrov baltiških držav
Kovno, 6. maja b. Danes so se tu sestali zunanji ministri Litve. Latiške in Estonske ki bodo v tridnevnih posvetovanjih pro učili splošni politični položaj
25letni jubilej kralja Jurija V.
Milijonska množica je včeraj v Londonu na nepozaben način manifestirala ljubezen vsega angleškega naroda in vsega prostranega imperija do svojega kralja ob 25-letnici njegovega vladanja
London, 6. maja b. Prestolnica angleškega imperija je bila danes v znamenju velikih svečanosti ob priliki otvoritve proslav 251etnega vladarskega jubileja kralja Jurija V. Višek današnje svečanosti je bila vožnja kraljevskega para po glavnih ulicah Londona in pa svečana služba božja v katedrali sv. Pavla.
Ogromna množica
Nikdar še ni bila angleška prestolnica tako napolnjena z gosti in nikoli še ni nudila slike tako velikega navdušenja, kakor danes. Na stotisoče ljudi je prenočilo kar pod vedrim nebom v parku poleg kraljeve palače in ob poti, kjer je bil danes sprevod 2e ob 4. zjutraj se je stvoril ob vsej poti, koder je šla svečana povorka, gost špalir, ki je postajal v teku dopoldneva vedno gostejši. Kljub ogromnemu navalu množic pa je vladal po ulicah naravnost vzoren red.
Slavnostni sprevod
Slavnostni sprevod je otvoril ministrski predsednik Macdonald v polni državni uniformi, njegovemu vozu je sledilo pet odprtih vos z ministrskimi predsedniki posameznih delov angleškega imperija, lordkan-celarjem Anglije in drugimi visokimi dostojanstveniki. Malo pred 11. uro je zapustil buckinghamsko palačo kraljevski par, kar je izzvalo med množico viharje navdušenja. Kraljevska dvojica se je vozila v odprti kočiji, v katero je bilo vpreženih šest belcev. Sledilo ji je še pet takih kočij, v katerih so se vozile osebnosti iz najbližje okolice. Kralj Jurij je bil v uniformi maršala angleške armade in se je globoko ganjen zahvaljeval množicam. Kraljevsko kočijo je spremljala eskorta telesne garde na konjih v rdečih uniformah. V spremstvu so bili dalje še razni drugi visoki državni uradniki, posebno pa je bilo opaziti več ma-haradž v slikovitih orientalskih nošah. Povsod, kjer je šla povorka, je množica pri. rejala kralju navdušene ovacije.
Pozdrav londonskega župana
Ko je kočija z visokimi gosti prispela na mejo notranjega mesta, v tako zvano City, jo je tamkaj pričakoval lordmajor (londonski župan), ker po starem običaju kralj ne sme v notranjost mesta brez njegovega spremstva. Na tem mestu je londonski župan pozdravil kraljevsko dvojico ter izročil kralju z biseri obloženi meč kraljice Elizabete, nakar ga je kralj opasal in pozneje spet vrnil mestnemu glavarju.
Sprevoa je nato krenil dalje pod vodstvom lordmajorja do katedrale sv. Pavla. Pred katedralo, na istem mestu, kjer je nekoč kraljeva babica kraljica Viktorija molila na dan svojega srebrnega jubileja, so kralja formalno še enkrat sprejeli lordmajor in princ Waleški, nato pa ga je vrhu stopnic pričakoval londonski škof in do-
m«gn šentpavelske katedrale. Vsi cerkveni dostojanstveniki so bili prav tako v svečanih ornatih. Po kratkem pozdravu je nato kraljevska dvojica stopila v cerkev med bučanjem orgel, zvonjenjem vseh zvonov in prepevanjem zbora.
> Slavnostna služba božja
Cerkveno svečanost v katedrali je opravil najvišji cerkveni dostojanstvenik Anglije, nadškof iz Canterburyja. Med svečanostjo je imel nagovor, v katerem je imenoval kralja očeta naroda. Na koncu je podelil kraljevski dvojici svoj škofovski blagoslov. Cerkveni zbor je slednjič zapel dve kitici narodne himne in s tem je bilo končano tudi cerkveno opravilo, ki je trajalo nad eno uro.
Med streljanjem topov je kralj Jurij V. zapustil katedralo in se vrnil v sprevod, s katerim se je v počasni vožnji po ulicah Cityja vrnil v buckinghamsko palačo.
Milijonska množica mu je znova in znova prirejala nepopisne ovacije ter na vse mogoče načine izražala kraljevskemu paru svoje simpatije in svojo ljubezen. Delo je povsod počivalo. Skupno z londonskim prebivalstvom je manifestiralo še nad milijon ljudi, ki so prihiteli ne samo iz vseh delov angleškega imperija, marveč z vsega sveta.
Vse v zastavah in zelenju
Mesto' samo nudi nepopisno sliko. Nii ga okna, ne hiše, ki bi ne bila okra-šena. Milijoni in milijoni zastav plapolajo po ulicah, ki so vrhu tega preprežene z gir-Iandami zelenja in žarnic, na vseh trgih pa so ogromne inicialke kraljevske dvojice in članov kraljevskega doma.
Kraljeva zahvala po radiu
Popoldne je imel kralj Jurij kratek nagovor po radiu, ki so ga prenašale malone vse radio-postaje na svetu. Angleški kralj se je v svojem govoru zahvalil vsemu narodu za izkazane simpatije in ljubezen ob njegovem vladarskem jubileju ter poudaril, da mu bo kakor doslej, tudi v bodoče skrb za dobrobit vsega naroda prostranega imperija prva in najvišja skrb. Množice, ki so na trgih in po nlicah poslušale kraljeve be&ede, so neprestano prirejale manifestacije, ki so se nenehoma nadaljevale ves dan pred kraljevsko palačo, ki jo oblega nepregledna množica.
London v morju luči
Višek eo dosegle današnje svečanosti zvečer, ko je kralj Jurij z buokingham-ske palače s pritiskom na električni gumb zažgal ogromni žaromet, prirejen v Hyde-parku. Obenem so zablestelj po vseh ulicah milijoni in milijona električnih žarnic v vseh mogočih barvah. Ves London je bil ena sama pisana greda. Take ilumina-cije London še ni videl in menda je ni
bilo na vsem svetu doslej enake. Angleški
narod je res na veličasten in nepozaben način proslavil jubilej svojega priljubljenega kralja in njegove kraljevske družice
Program svečanosti
Prihodnje dni bo sledil še cel niz svečanosti. V sredo bo kralj sprejel v palači sv. Jakoba zastopnike diplomatskega zbora in odposlance posameznih držav angleškega imperija. V četrtek bo posebno odposlanstvo obeh zbornic izročilo kralju posebno adreso, nakar bo prirejen gala-banket v Buckinghamski palači. Na banket bo povabljenih 150 odličnikov. V petek bodo velike pomorske svečanosti na Temzi. V nedeljo bodo po vseh cerkvah angleškega imperija zahvalne službe božje.
Za kraljev jubilej je izšlo nešteto publikacij. ki slikajo življenje in delo kralja Jurija. Svečanosti bo zaključila velika vojaška parada.
Pozdravi iz vsega sveta
Z vsega sveta prihajajo pozdravne brzojavke kralju Juriju za 251etnico njegovega vladanja. Pozdravi prihajajo predvsem iz vseh koncev in krajev britanskega imperija, potem pa tudi iz tujih držav in celo iz najbolj oddaljenih krajev na svetu. Mnogo pozdravov je prišlo z Japonskega, iz Mandžurije in s Kitajskega, kjer je prebivalstvo pri tej priložnosti izreklo britanskim zastopnikom svojo srečo, da more izraziti čestitke britanskemu imperiju.
Demonstracija Irske
London, 6. maja. AA. Edina država angleškega cesarstva, ki ni zastopana na proslavi jubileja kralja Jurija, je svobodna Irska. Po vesteh iz Dublina, ni po mestu nobene zastave ali drugega znaka narodnega veselja.
Proslava v Beogradu
Beograd, 6. maja. AA. Danes ob 11. se je vršila v beograjski saborni cerkvi svečana služba božja za 251etnico, kar je zasedel prestol Velike Britanije in Irske in preko-morskih dominionov ter Indije Jurij V. Službo božjo je opravil ob asistenci mnogoštevilnega svečeništva Nj. sv. patrijah Var-nava, udeležili so se je pa Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle, Nj. kr. Vis. kneginja Olga, kraljeva namestnika dr. Radenko Stanko-vič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič s člani vlade in člani diplomatskega zbora ter generaliteta, člani britanske kolonije v Beogradu in mnogo drugih uglednih osebnosti. Po službi božji je imel Nj. svet. patrijarh pri goden govor.
Danes popoldne ob 16.30 se je vršil v prostorih britanskega poslaništva svečan sprejem.
Francosko-ruskl pakt
Besedilo protokola, ki tolmači obveznosti pogodbe o
medsebojni pomoči
Puriz, 6. maja. d. Istočasno s francosko-rasko pogodbo o vzajemni pomoči so pooblaščenci obeh držav podpisali naslednji protokol, ki se nahaja med instrumenti za ratifikacijo pogodbe.
1.	Dogovorjeno je, da je po čl. 3 vsaka izmed pogodbenih držav dolžna nudi i pomoč drugi državi in sicer takoj po priporočilu sveta Društva narodov, čim bo izdano na podlagi čl. 16 statuta Društva narodov. Prav tako je dogovorjeno, da bosta obe pogodbeni stranki nastopili skupno pri svetu Društva narodov, da bi izdal potrebna priporočila in sicer takoj, kakor hitro bi zahtevale okoliščine, v primeru pa, če ne bi svet Društva narodov i i kakršnihkoli Vzrokov izdal nobenega priporočila in če bi svet ne sprejel soglasnega sklepa, da si nudita kljub vse nu medsebojno pomoč. Prav tako je dogovorjeno, da se ima vzajemna pomoč, predvidena v tej pogodbi, uporabiti samo v primeru, če bi bil izvršen napad na ozemlje ene ali druge pogodbene države.
2.	Ker imata obe vladi namen, da ne prideta s to pogodbo v nasprotje z obveznostmi, ki sta jih sprejeli prej proti ostalim državam, je dogovorjeno, da se določbe te pogodbe ne smejo uporabiti za cilje, ki bi bili nezdružljivi z obveznostmi, sprejetimi od ene izmed pogodbenih držav, ki bi jo izpostavile sankcijam mednarodnega značaja.
3.	Ker smatrata obe državi, da je treba ž;!eti zakliučitve regionalnega sporazuma, ki bi imel za cilj organizacijo varnosti med državami, katere bi nanj pristale, in ki bi imel na drugi strani z a posledico obveznost vzajemne pomoči, si priznavata pravico, da v primeru potrebe sodelujeta posredno ali neposredu pri takem sporazumu.
4.	Obe vladi ugotavljata, d.. so pogajanja, ki so dovedla do podpisa te pogodbe. bila začeta z namenom, da se izpopolni sporazum o varnosti, ki bi obsegal c1 ve na severovzhodu Evrone, namreč Zvezo snviet«Vih republik. Nemčiio. Češkoslovaško. Polivko kakor tudi baltiške države, sosedne države Sovjetske unije pa da poleg tega sporazuma sklenejo <-<»od!>o o medsebojni potpoči R- je, Francke in Nemciie. r>o kateri bi vsaka izmed teh držav ime'a dnlžnost nuditi p. oč enemu, ki bi bil nanaden od strani ene izmed teh treh držav
Čeprav okoliščine doslej =e niso dovolile zakliučii?ve teh sporazumov, o katerih menita nogodbeni stranki še nadalje, da iih je tr^Sa skleniti, se imajo obveznosti, * . jih vsebine francosko-^ska no--rrvrlha o vraiemni pomoč? kljub vsemu r^mmet? taVo. kakor da se fmaio uporab "ati samo v meiah. nrfdvld?r>ih v orvot rio nroielrtiranem frojPem sporazumu, in "eodvisno od obveznosti, ki izviraio iz t<> nogodbe Poudarjeno je obenem, da se ima v skladu s francosko-rusko pogodbo
o nenapadanju, podpisano 29. novembra 1. 1932, brez škode za celotnost obveznosti, ki izvirajo iz tega pakta, v primeru, če bi bila ena ali pa obe pogodbeni stranki predmet napada ene ali več evropskih držav, ki niso omenjene v zgoraj omenjenem sporazumu treh, druga pogodbena stranka abstinirati za ves čas spora od vsake pomoči ali podpore, bodisi posredne ali neposredne, v korist napadalcu ali gotovemu številu napadalcev.
V zvezi s tem izjavljata obe pogodbeni stranki slovesno, da nista vezani z nobenim sporazumom mednarodne pomoči, ki bi bil v nasprotju z obveznostmi tega pakta.
Moskva, 6. maja. Današnji sovjetski listi pišejo obširno o francosko-sovjetskem paktu in poudarjajo, da bo zbližanje in sodelovanje med obema državama rodilo velike sadove tudi na gospodarskem polju.
Pogajanja Rusije
z baltiškimi državami
Lo.idon, 6. maja. g. Kakor poročajo tukajšnji listi, so pogajanja med Rusijo in vladami treh baltiških držav o pristopu k evropskemu sistemu varnosti v polnem teku. Baltiški poslaniki v Londonu so nedavno zaprosili informacije v angleškem zunanjem ministrstvu o angleškem stališču glede baltiško-ruskega pakta. Dobili so zagotovilo, da angleška vlada odobrava njihovo mnenje
Izjava Kerenskega
Pariz, 6. maja. AA. Bivši predsednik ruske vlade Kerenski je izjavil poročevalcu »Petita Journala« med drugim, da je francosko-ruski pakt uspeh za Francijo, vendar pa misli, da Francija precenjuje moč Sovjetske unije.
Francosko-poljska pogajanja
Pariz, 6. maja. Vse kaže, da bodo francosko-poljska pogajanja potekala ugodno Držanje Poljske napram Franciji je postalo v zadnjem času mnogo bolj prijateljsko
Beckov obisk v Rimu
Rim, 6. maja. Tu trde, da bo poljski zunanji minister Beck v kratkem obiskal Rim
Razočaranje v Nemčiji
Berlin, 6. maja. d. Šele polagoma je postalo jasno, da sta na merodajne kroge v Berlinu napravila zaključitev francosko-ruske pogodbe in zunanjepolitična debata v angleški spodnji zbornici zelo globok vtis. Kakor se čuje, so porazno vplivale 7-lasti izjave angleškega zunanjega ministra Simona o pomenu francosko-ruske pogodbe in obveznostih, ki jih ima Anglija na podlagi locarnskega pakta. Simon je iz-
javil na vprašanje v spodnji zbornici, da se Anglija ne more avtomatsko zaplesti v spor, ki bi morda nastal med Rusijo in Nemčijo, če bi morale francoske čete vkorakati v Nemčijo, da bi nudile pomoč Rusiji. Prav tako ne obvezuje locarnski pakt Anglije, da pomaga Nemčiji, če bi napadla Rusijo in bi morala Francija v izpolnjevanju francosko-ruske pogodbe priskočiti Rusiji na pomoč ter napasti Nemčijo. Simon se je skliceval na bivšega zunanjega ministra Austena Chamberlaina kot sopodpisnika lokarnske pogodbe, češ, da je to splošno naziranje. V zadnji zunanjepolitični debati v spodnji zbornici je bil Chamberlain eden izmed onih, ki je najbolj ostro govoril proti Nemčiji.
V nemškem zunanjem ministrstvu Simonove izjave nikakor ne smatrajo za pravilne ter so nasprotno mnenja, da ima Anglija kot garantinja lokarnskega pakta dolžnost posredovati v prid Nemčije, če bi vkorakale v omenjenih primerih francoske čete na nemško ozemije. Očividno so pričakovali, da se bo pojavil v spodnji zbornici glas, ki bi ugovarjal Simonovemu naziranju, ker se pa to ni zgodilo, so v Berlinu močno razočarani. Nista pa samo angleško pojmovanje francosko-ruske pogodbe in njena odobritev po angleški vladi ter parlamentu izzvali v Berlinu globokega vtisa, marveč mnogo bolj pogodba sama. Besedilo pogodbe, ki poudarja skladnost s paktom Društva narodov, ni vplivalo pomirjevalno ter naglašajo, da je ta nova pogodba izredno ojačila staliSče Francije v Evropi. Razen tega izražajo sum, da vsebuje pogodba tajne klavzule, ki se tičejo Poljske in Rumunije. če so že prej govorili v Berlinu o francoskem pritisku zlasti na male in srednje države, ponavljajo sedaj v tem večji meri, da se bo ta pritisk še bolj povečal.
Zaključitev češkoslovaške-ruske pogodbe, ki se ima pričakovati v kratkem, bo še ' nadalje utrdila sistem, ki ga označujejo v Berlinu kot francoski varnostni in napadalni sistem. Pridružitev Češkoslovaške francosko-ruskemu prijateljstvu presojajo tukaj v splošnem z vojaškega vidika. Ker francosko-poljska zveza še vedno obstoja, ne dvomijo, da je ost vsega pogodbenega sistema naperjena proti Nemčiji, zaradi česar tudi ne verujejo zagotovilom, da ni naperjena proti nobeni državi, in nočejo tudi verjeti, da je v razvoju dogodkov nastal nov preokret šele po uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji.
Itafijansko-abesinska pogajanja zopet v zastoju
Rim, 6. maja č. Italijanski poslanik v Addis Abebi je poslal italijanski vladi abe. sinsko noto o arbitražni proceduri v smislu določil italijansko-abesinske pogodbe iz L 1928. Italijanska vlada je takoj proučila noto in poslala poslaniku nadaljnja navodila za pogajanja z abesinsko vlado, danes pa je italijanski poslanik sporočil, da mu doslej še ni uspelo priti v stike z abesinskim zunanjim ministrom in izvršiti svojo misijo
Kupuj domače blago!
Mala antanta In Rusija
Dne 20. t« nu bosta dr. Beneš in Titulescu v Moskvi za Malo antanto sklenila z Rusijo poseben varnostni pakt
Moskva, 6. maja M. Službena sovjetska poročevalska agencija Ta« poroča iz zaupnega vira, da bosta 20. t m. prispela v Moskvo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in rumunski zunanji minister dr. Titulescu. V Moskvi ostaneta tri dni in bosta imela razgovore in pogajanja s Stalinom, Litvinovim, Voroši-lovim in drugimi vodilnimi sovjetskimi državniki Titulescu bo vocKl pogajanja
ne kot rumunski minister, marv eč kot zastopnik Male antante. Gre za sklenitev posebnega pakta med Češkoslovaško in Rusijo na eni ter med Rusijo in Malo antanto odnosno Balkansko zvezo na drugi strani. Pakt naj bi bil sklenjen po vzorcu francosko-ruskega pakta. Bazen tega bodo pri tej priliki razpravljali tu-di o poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnošajev.
Beneška konSerenca
Po prvotnem delnem nesoglasju je bil končno dosežen kompromis glede madžarskih zahtev
Komunike
Budimpešta, 6. maja. 5. Lieti objavljajo obširna poročila o beneški konferenci. »A Reggek naglasa, da so se Suvich, Kanya in Berger - VValdenegg razgovarjali predvsem o vprašanjih, ki se tičejo v prvi vnsti obeh zaveanic Italije. Avstrijska vlada se je baje zavezala, da bo v Madžarski nakupovala več blaga nego doslej, glede političnih vprašanj pa je Šuvioh izjavil, da bo treba zaščitrifti madžarske interese. Italija uvide-va, da Madžarska kot mala in slabotne država noče izzvati nerazpoloženja pri velesilah. Jasno je tudi, da Madžari, ki vztrajajo na svojem stališču o potrebi mirne revizije, ne morejo podpisati nobene pogodbe, ki bi sankcionirala današnje njihove meje napram sosednim državam. Kljub vsemu vztrajajo Italijani na zahtevi, naj Madžari podpišejo pakt za konsolidacijo Podunavja. Zato so sedaj v Benetkah poizkušali najti kompromis, po katerem bi bil »Anschluss« nemogoč, ki pa bi dovoljeval morebitno revizijo v korist Madžarski.
Po informacijah lista se bo Italija zavzela za to. da se Madžarski prizna gotova enakopravnost tudi v oboroževanju, da ee de-flnitivno likvidira spor med Madžarsko in Jugoslavijo in da ee končno ojači tako zvano revizijsko poglavje pakta Društva narodov. Suvich in Kanya sta ee še posebej prizadevala, da bi našla za ugodno rešitev teh vprašanj pravno - politično osnovo, na katero bi pristale vse države, kri bi se udeležile podunavske konference. Končno so po navedbah >A Reggela« v Benetkah sestavili definicijo pojma o nevmešavanju in vzajemni pomoči.
Zanimivo je tudi poročilo lista »Pester Lloyd«, ki pravi: Madžarska zaupa do kraja Italiji in Avstriji in pričakuje zato, da ne bosta izrazili nobene želje, ki je ne bi bilo mogoče spraviti v sklad s politiko madžarske vlade.
Rim, 6. maja. AA. Agencija Štefani poroča iz Benetk: Madžarski zunanji minister Koloman Kanya, avstrijski zunanji minister Berger-NValdcnegg in italijanski pod-tajnik v zunanjem ministrstvu Fulvio Suvich so imeli več razgovorov na temelju italijansko-avstrijsko-madžarskega rimskega protokola. Razgovori so se vršili v duhu pri jateljskega sodelovanja. Pri tej priliki so proučili vse probleme, ki se tičejo neposredno njihovih držav tako v političnem kakor v gospodarskem pogledu. Posebno pozornost so posvečali pripravam za konferenco, ki se ima vršiti na podlagi rimskega protokola od 7. januarja. Proučili so najvažnejša vprašanja, ki jih zanimajo, in ugotovili popolno enakost ciljev, po katerih streme vse tri vlade. Pri tej priliki so mogli ugotoviti svoje prepričanje, da bo razčiščevanje teh problemov olajšalo sporazum med vsemi prizadetimi narodi na omenjeni konferenci.
Pred razstankom so vsi trije državniki poslali pozdravne brzojavke gg. Mussolini-ju, Schuschniggu in Gombosu.
Nova konferenca
Dunaj, 6. maja. g. »Die Oe. Z. am Abend« poroča iz Benetk o stališču Avstrije na konferenci treh med dru-gim:
Madžarska vlada se bo najbrž, kolikor se je zvedelo doslej, zadovoljila z načelnim priznanjem enakopravnosti, dočim se hoče Italija v Parizu zavzeti za to, da naj bi se po rimski konferenci v dogledni bodočnosti sestala nova konferenca, ki naj bi razpravljala o vprašanju zopetne oborožitve. Za sedaj naj bi se Madžarska zadovoljila s tem zagotovilom in z nekaterimi gospodarskimi in trgovsko-političnimi ugodnostmi.
Za šolsko izpričevalo
Zadnje borbe za uspešen konec šolskega leta
Velikonočne počitnico, dosti daljše kakor nekdaj, so končane in danes se prične odločilna bitka za uspeh ali neuspeh po zavodih in razredih. Ker je zelo važno, da se tudi starši vprašajo, kaj je in kaj ni Šolsko izpričevalo, priobčujemo naslednji članek gim. nazijskega direktorja g. dr. Pavla S t r m š k a:
Vt.^ filozofiranje o šoli in njenem vzvišenem namenu ne pomaga, kajti glavni namen in smoter šolanja je konec koncev vendarle pozitivno izpričevalo. Ne gre, da bi pred tem zastirali pogled, kakor dela to večina pedagoških knjig, ki šolskega ocenjevanja, najvažnejše in najdelikatnej-še učiteljske naloge, skoraj ne omenja. Iz vsega šolskega življenja nam ostanejo izpiti in ocene najbolj v spominu in tudi svojega učitelja čez leta karakteriziramo v glavnem po tem, kak je bil kot ocenjevalec svojih učencev. Pri tem je seveda kaj lahko zapasti v nasprotno napako, kajti učitelj, ki daje zgolj dobre ocene, je »dobri« učitelj, je »popularni« učitelj, ki daje zgolj dobre ocene v skladu z znanjem učencev, zaradi česar Se je učitelju te cenene popularnosti na moč izogibati.
Vsak razred je množica bitij pod medsebojnim vplivom. Šola mora skrbeti, da postane vsak otrok enak član človeške družbe z enakimi dolžnostmi in pravicami. Vzgoja je produkt splošnosti namenjena zopet splošnosti. In v tej pisani družbi naj učitelj izbira in loči sposobne od nesposobnih. pri čemer pa mora biti absolutno pravičen, kajti sicer je izgubil svoj ugled, napravil krivico celotni familiji in seveda največjo učencu samemu. Pa kako naj bo učitelj pravičen, saj ne ve, če ni Ie slabost volje, kar se sodi kot lenoba, ali ni le nervozna vznemirjenost kar smatramo za površnost, ali niso duševne motnje, kar grajamo za nepazljivost. Medicina nam obeta za take in podobne defekte zdravila, mi pa otroka, morda bolnega, obsodimo za vse življenje. Razvijajočemu se bitju zapiramo pot, čeprav nas taki, ki se dokopljejo navzlic slabim šolskim uspehom do ugledne pozicije, opozarjajo, da moramo biti zlasti z obsodbami skrajno previdni. Saj je vsaka ocena le bežna slika trenutka v razvoju otrokovem. Ni ga otroka, ki bi vse leto presedel v razredu in bi prav ničesar ne pridobil na razvoju intelekta, zato je absolutno negativna ocena stvarno neutemeljena; možne so le različne stopnje v razvoju. Zato je ocena s trdno skalo redov za vse primere preskopa. Idealen je le celotni popis učenčevih zmožnosti, kjer so tudi pomanjkljivosti v znanju izražene v zato manjši pozitivni obliki. Taka izpričevala izdaja Steinerjeva »gozdna šola«, taka izpričevala dobivajo tudi naši rokodelski vajenčki: tam ni negativnih ocen, marveč samo pobuda, da se vajenček kot pomočnik naprej vežba do mojstrske popolnosti ...
Tako izpričevalo bi bilo idealno, a v sedanjem Šolstvu še ni prav možno, zato pa je treba sedanje šolsko izpričevalo smatrati za tisto, kar ie. namreč sposobnostno izpričevalo za nadaljevanje v višjem razredu. Sola nikakor noče uničiti človeka z ne ativnim redom, mu noče škodovati, marveč mu povd. da ima preslabo podlago za nadaljnji študij. Tega se morajo predvsem zavedati star?? in po njih otroci, potem bo manj usoden letni šolski zaključek, potem sploh ne bo šolskih katastrof, ka-
kor so pobegi z doma ali celo samomori iz strahu pred starši.
Nekje je neki minimum znanja, ki še obeta pozitivno nadaljevanje študija, in ta meja je najvažnejša. Ne da pa se izmeriti z metri, ne stehtati z utežmi, prepuščena je prosti presoji — in učitelj in učenec, oba sta človeka s človeškimi slabostmi.
Ocene pa dobimo le po vpraševanju, kakor se godi to tudi v življenju, saj življenje tudi neprenehoma zahteva odgovore; povrhu smo na življenjske odgovore — tudi kot otroci — nepripravljeni, medtem ko nam je šolska snov, iz katere je vprašanje, vendarle znana: pa se v šoli prestrašimo, smo nervozni in ne najdemo odgovora, ki bi ga zadeli, če bi ne bili nikoli hodili v šolo... To se nam zgodi zaradi tega, ker se zavedamo, da je od našega odgovora v šoli odvisna ocena z vsemi posledicami. Da dosežemo dobre ocene, so dopuščena vsa sredstva, kakor lažnivi izgovori ali goljufije vseh vrst, torej sredstva, ki naj bi jih ravno šola s svojo vzgojo najbolj zatirala. Tudi način učenja je umetnost, ki se ji mora učenec šele privaditi, nekateri se tega ne priuče nikoli. Mnogo, skoraj večino tega, kar učimo po šolah, bo učenec pozabil ko doraste. Znanje samo torej ni brezpogojno sebi namen, marveč gre le za sposobnosti... In vendar teh sposobnosti ne moremo drugače meriti, kakor spet na šolski tvarini sami. In tako vidimo, da navihani, prav brihtni otroci v šoli ne izdelujejo, dobe slabe rede, čeprav ni nobenega dvoma, da se bodo laže znašli v življenju kakor drugi, ki morda iz velike svoje marljivosti kopičijo najboljše ocene.
Prav za prav je nesmiselno, da šola sama dokazuje s slabimi ocenami, da ni dovoli dosegla pri svojih učencih v teku šolskega leta. Pa saj tudi zdravnik zboli in umre. In kakor ima zdravnik dvojno nalogo: skrbeti za higieno zdravih in zdraviti bolnike, tako ima dve funkciji tudi šola. Kakor jih medicina skoraj ne more ločiti, tako jih tudi šola ne more: gre za priučevanje šolske snovi in za ocenjevanje učenčevih zmožnosti. Obe nalogi v enem, a po svojem histvu tako različni! Tega naj se zavedata šola in dom, pa ne bo očitkov in katastrof.
Jugoslavija : Bolgarija 1:1
Sofija, 6. maja p. Danes popoldne je bila tukaj nogometna tekma med državnima reprezentancama Jugoslavije in Bolgarije. Za tekmo je bilo veliko zanimanje in ji je prisostvovalo okrog 30.000 ljudi. Končala se je neodločeno 1:1 (1:1). Obe moštvi sta nudili zelo lepo igro, ki je navdušila množico.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 6. t. m.: Visok pritisk in vedro nad Evropo, ponekod dež v južni Evropi. Temperatura se je dvignila. V Jugoslaviji minimum Plevlje —1, maksimum Split +19.
Novosadska vremenska napoved za torek; Oblačno na žapadu, vedro na vzhodu, v Primorju mogoče dež Dvig temperature.
Dunajska vremenska napoved za torek: Lepo vreme .bo trajalo dalje Zjutraj hladno, toda brez nevarnosti za mraz. Podnevi toplo.
Naši kraji in ljudje
Odotoffa začna nega. je vajGoCjie Varstva pred paCezntmi !
Priprave v Ljubljanici
za poslednja regulacijska dela
Tragedije
Med akti Izseljenskega
Poročali smo o preosnovi Narodnega izseljenskega odbora v Ljubljani, ki bo poslej skušal čim vestne je skrbeti za naše izseljence, razkropljene daleč po svetu. Da je resna skrb domovine za tisoče in tisoče njenih sinov v tujini nujno potrebna, pričujejo naslednji podatki našega zagrebškega dopisnika po razgovorih z nekaterimi referenti izseljenskega komisarijata v Zagrebu.
Delo izseljenskega komisarijata v Zagrebu je naši širši javnosti zelo malo znano. To je edina ustanova države, ki stoji v neposredni zvezi z vsemi oblastnijami -n predstavništvi v inozemstvu. Briga se za interese izseljencev na kateremkoli področju. Gradivo, ki doteka izseljenskemu komisarijatu, je polno življenjskih borb in dramatike z vsemi zlobami, prednostmi in strahotami življenja, ki so mu izročeni naši izseljenci po širnem svetu. V suhih dokumentih na policah izseljenskega komisarijata v Palmotičevi ulici so skrite velike tragedije vdov, staršev in sirot
Prihranki izseljencev niso zaščiteni V pogledu narodnega kapitala je znano, v koliki meri so prihranki izseljencev že pripomogli k plačilni bilanci naše države. Oni, ki lahko še danes dajo kakšno paro na stran, še vedno pošiljajo denar v domovino in podpirajo svojce. Le žal, da prihranki izšeliencev ne uživaio nobene zaščite. Naši ljudje so se v tujini mučili leta in leta, da bi na stare dni uživali, kar so si z žulji prihranili. Danes se izseljenski komisarijat bori, da bi bili prihranki izseljencev zaščiteni. Kakšne izgube lahko utrpijo izseljenci, priča ta-le primer: Iz Avstralije se je vrnil naš rojak, da bi vzel s seboj tudi obitelj. Imel je prihranke, toda zatekla ga je naredba o zaščiti bank. Čeprav je imel dovoljenje za vrnitev v Avstrijo, se ni mogel vrniti, ker ni imel denarja. Ker pa je dovoljenje za povratek vezano na rok, je moral vložno knjižico z 80.000 Din prihrankov zastaviti znancu za celih 10.000 Din. Če knjižice v določenem roku ne bo mogel spet odkupiti, izgubi težke tisočake. Kje, kako naj zbere denar.
Tujina jih vrača... Odkar je kriza zajela tudi države, ki so Se pred par leti nudile mnogim našim izseljencem lep zaslužek, se bolj in bolj množijo deportacije. »Jutro« je že ponovno poročalo, kako siromašne se vračajo družine izseljencev na Jesenice. Najtežje prizadenejo deportacije one, ki so zaradi brezposelnosti padli v breme, javne podpore v katerikoli državi. V Franciji vobče ne dobe nobene miloščine. Čim jim ie odvzeta identitetna karta morajo zapustiti državo. To se zadnji čas dogaja v številnih primerih. Iz Francije so deportacije najštevilnejše. V novembru je bilo iz Bru-ava en Artois odpravljenih 150 naših družin. Sledile so še druge in primerilo se je, da je bila deportirana družina s 6 otroki, a njene premičnine so poslali samo do avstrijske meje. Družinski oče seveda ni mogel olačati prevoza preko Avstrije, zatorej je pustil vse skupaj tam, kjer so mu blago iztovorili. Pri dobrih ljudeh si je potem po dolgem moledovanju in beganju izposodil toliko denarja, da je lahko spravil svojo revščino nekam v okolico Bihača.
Varovanje pridobljenih pravic Deportiranci izgubijo že pridobljene pravice na socialno zavarovanje, čim zapustijo državo, kjer so bili na delu. Pravico pa si lahko očuvajo, če vplačujejo v dotično državo letni prispevek (n. pr. v Nemčiji 22.50 mark). Deportiranci seveda tudi v domovini težko najdejo zaslužek, torej tudi ne morejo plačevati prispevkov in tako jim grozi nevarnost, da izgube pravico do rente, ki bi jih hranila do konca življenja. Treba je torej najti način, da bi se reguliralo plačevanje teh prispevkov. Ministrstvo za socialno politiko nima sredstev. Potrebna je privatna iniciativa. Velikansko socialno nalogo lahko vrši v domovini osnovana organizacija (Narodni izseljenski odbor), ki naj bi imela na razpolago dovolj denarja, da pomore povratnikom z rednim plačevanjem obveznosti varovati pravico do pokojnine.
Z Nemčijo smo sklenili konvencijo leta 1929. Po njej ostane pravica na rento ohranjena povratniku, ako najde doma zaposlitev z obveznim delavskim zavarovanjem. Rudarjem, ki najdejo doma delo v rudnikih, ni treba plačati letnih prispevkov, ako pa najdejo kak drug zaslužek, jim ta ugodnost odpade. To krivico je treba popraviti. Ko se je sklepala konvencija,
izseljencev
komisarijata v Zagrebu
se pač ni moglo predvidevati, da bo pri nas tako težko dobiti delo v rudnikih.
80.000 naših v Franciji
Konvencija s Francijo je pri nas že ratificirana, v Franciji pa je zaenkrat položena ad acta. Vsekakor je Francija že sklenila precej ugodne konvencije z Italijo, Poljsko in Nemčijo, pa se tako lahko nadejamo, da bomo vendar enkrat prišli tudi mi na vrsto. V Franciji je še blizu 80.000 naših ljudi v rudnikih, po industrijah in na posestvih. Po francoskem zakonu lahko delavci dobe dvamesečni neplačani dopust. Toda sam certifikat ne zadostuje za povratek na delo, marveč mora biti dopust-nik pismeno pozvan od ministrstva za delo. Šele na tak poziv dobe dopustniki zopet vizum za vrnitev v Franci io. Neštetokrat pa se je že primerilo, da je tak poziv izostal. Pustili so dopustniki družino, pohištvo in stanovanje in zdaj sami ne morejo nazaj. Treba je torej posvariti: naj ne gredo naši ljudje na dopust, ako to ni nujno potrebno.
Dobri časi na Nizozemskem in v Belgiji
so že davno minili...
Na Nizozemskem je še nekaj nad 40^ naših družin, vsega skupaj blizu 1000 duš in to v rudarskih revirjih južnega Limbur-ga. Od vseh narodnosti je bil porast naših tu po vojni najmočnejši. Naši rudarji so dobro kvalificirani, izvrstni kopači. Toda ugodna doba je trajala le do leta 1931., takrat je bilo na Holandskem okoli 1500 naših družin. Zdaj je s par tisoči rudarjev omogačena večja dobava premoga, kakor pred tremi leti z neprimerno večjim številom. Nizozemska je po dnevni produkciji premoga na prvem mestu. Mehanizacija je mnogim našim odžrla kruh. Predlanskim so jih začeli odpuščati v večjih skupinah. Lani je bil sprejet novi zakon, ki zabranju-je zaposlitev tujih delavcev, ako nima podjetje posebnega dovoljenja. Ta zakon je pognal mnoge naše ljudi iz rudnikov. Čim postane tujec na Holandskem brezposeln, mu plačajo voznino do domače meje
V Carigradu se je vršil od 18. do 25. p. m. XII. kongres »Mednarodne alianse žen«, ki so se ga udeležile zastopnice skoro vseh kulturnih narodov sveta. Za kongres je dala turška vlada na razpolago prestol-no dvorano v prekrasni palači bivšega sultana Abdula Hamida. Na kongresu so bile zastopane tudi jugoslovenske žene, 2R po številu. V še večjem številu so prišle na. kongres Bolgarke.
Jugoslovenske delegatinje, ki so dosle pod vodstvom znane prvoboriteljice za ženske pravice Milene Atanackc/vič, je ob prihodu v Carigrad sprejela na kolodvoru vsa jugoslovenska carigrajska kolonija, na čelu ji naš generalni konzul Vukotič. Sprejema se je udeležila tudi naša rojakinja gospa Viktorija Zipkinova. da bi pozdravila slovenske delegatkinje, a jih ni bilo.
Na dnevnem redu kongresa so bile med drugim te-le točke: »Žena v poklicih«, »Pravica žene do dela«, »Sodelovanje žen Vzhoda in Zapada«, »Žena pred gospodar-
in ga deportirajo.
V	Belgiji je še blizu 10.000 naših delavcev (z družinami okrog 20.000 duš). Z zakonom je določen kontingent tujega delavstva, ki sme biti v Belgiji zaposleno. Kriza je tudi v Belgiji vedno hujša. Brezposelni uživajo podporo kakih šest do osem tednov, potem se morajo vrniti v domovino. Naša oblastva so se že zelo prizadevala, da bi sklenila konvencijo z Belgijo in Nizozemsko, toda izgledov je malo, ker obe državi nimata v Jugoslaviji skoro ni-kakih protiinteresov.
Naša kri, mešana in izgubljena
Za urimer, kakšne ljudi nam vračajo Iz tujine, bodi navedeno: Preko Nemčije je bilo v 1. 1933. deportiranih $4 oseb, si po starših spadajo v Jugoslavijo. Od tega je bilo 14 vagabundov 40 komunistov, 4 de-linkventi in dva umobolna. Samo eden je bil čisto na^e krvi. vsi ostali so bili sino-ni tujih m?ter, očetje pa so jim bili na šega rodu V \Ve«tr-1iji so že v marsikaterem pogledu proučili posledice križanja Poljakov z Nemkami, treba bo še proučiti fiziološke in biološke posledice zakonov med Slovenci in Nemkami. V ostalem se pravkar organizira v Miinstru institut za proučevanje prebivalstva v Poruhrju zlasti glede posledic doseljevanja. O delu instituta, ki se bo zlasti tikalo naših rojakov, bomo še Spregovorili.
V	neštetih variantah se kaže tragedija naših izseljencev, ki jim nihče ne nudi strehe in kruha. Iz Severne Amerike — pa tudi v Južni ni dosti bolje — je mnogo naših, ki že cela leta žive kakor Nomadi, berači. Brez vsakih sredstev za prevoz v domovino, brez strehe nad glavo in brez zaslužka se potikajo od mesta do mesta, od farme do farme. Tonejo v pozabo, v pogubo
Kmm ha g
varuje srce* in,žwce>f
skimi problemi sedanjosti« in »Položaj žene pred zakonom«. Jugoslovenske delegatkinje so se prav živahno udeleževale kongresnih razprav. Dokaz, da so si Jugoslo-venke priborile na kongresu ugled in splošno upoštevanje, je tudi to, da je bila v upravo izvoljena ga. Milena Atanackovic, ki je bila obenem tudi izbrana za predsednico posebne komisije za razpravo o položaju žene pred zakonom.
Prihodnji kongres mednarodne ženske alianse bo čez tri leta. Kje se bo vršil, še ni definitivno določeno. V tem oziru je bilo več predlogov. Bodoči kongres bi se naj vršil v Braziliji, Alžiru, Maroku, Egiptu ali v Angliji. Končno je bilo prepuščeno upravi, da ona določi kraj.
Ob zaključku kongresa je turška vlada povabila 40 delegatkinj na poset Ankare in jim dala na razpolago poseben vlak. Med povabljenimi delegatkinjami sta tudi dve Jugoslovenki: Milena Atanackovič in Anka Godjevac.
Ljubljana, 6. maja
Letošnja gradbena sezona, v katero so številni brezposelni stavili svoje največje nade, se sicer kar noče prav razmahniti. Toda na posameznih stavbiščih, predvsem v strugi Ljubljanice, ki jo bodo pričeli sredi maja regulirati še na zadnjem odseku. se vendar polagoma obuja delovno življenje. Danes se je sestala uradna komisija zastopnikov mestnega gradbenega urada in Dukičevega podjetja, da razišče stanje hiš na obeh bregovih Ljubljanice glede eventualnih odškodnin, ki bi jih utegnili terjati hišni gospodarji zavoljo poškodb, kakršne lahko sproži delo v strugi. Dopoldne si je komisija ogledala hiše na desnem bregu Ljubljanice od Čevljarskega do Šentjakobskega mostu; v četrtek bo nadaljevala svoje delo.
V soboto pa si je uradna komisija ogledala tudi vse zgradbe tehničnega značaja in stanovanjske barake, ki stoje na obeh bregovih do Špice in jih bo treba v zvezi z regulacijskimi deli samimi odstraniti. Tako se bodo morali umakniti krampom in lopatam mitničarska hišica pri mostu nad izlivom Gradaščice, električni transformator tam zraven, Jančarjeva čolnarna hišica Jerice Ažmanove in nekdanja Jelov-škova šupa, v kateri ima skromna stanovanja devet delavskih družin. Strankam, ki bodo na ta način prišle ob streho, bo mestna občina, ki je lastnica šupe, preskrbela stanovanje drugod. Razen tega bo treba pred pričetkom regulacijskih del prestaviti tudi električne, telefonske in telegrafske napeljave, na desnem bregu pa se bodo prav tako morale umakniti razne barake in pa Franzlov vrt, ki je tudi v posesti mestne občine. Stanovanjski objekti morajo biti odstranjeni do 15. junija, drugi pa že do 1. junija.
Pri pripravljalnih delih, ki so v teku, zaposluje Dukičevo podjetje le manjše število delavcev. Sredi maja pa se bo obrat razmahnil v večjem obsegu. Eno izmed težjih vprašanj, ki se odpirajo gradbenemu vodstvu, je tudi vprašanje odvoza iz-
kopanega materijala, ki ga bodo kakor lani uporabljali za gradbo nove ceste preko starega pokopališča. Pri prevozu skozi mesto se namreč ne morejo izogniti Marijinemu trgu, ker je Bleiweisova cesta pravkar v delu. Da ne bodo motili prometa v središču mesta z dolgimi kolonami težko obloženih voz, bodo blato najbrž prevažali s tovornimi avtomobili. Kakor pravijo, ni ta način vožnje nič dražji, pač pa bodo naši vozniki s tem prišli ob zaslužek, ki so nanj precej trdno računali.
Nove hiše in vile
Le skromno je število novih zasebnih zgradb, ki so deloma v delu, deloma že dovršene, deloma pa jih bodo pričeli zidati to pomlad. Med večjimi in manjšimi stavbenimi deli se pripravlja gradba visoko-pritlične hiše posestnice Marije Pajmanove v Podmilščakovi ulici, ki bo vredna 130.000 Din. Danijel Battelino pa je v isti ulici dogradil enonadstropno hišo. vredno 180 tisoč Din. V Tobačni ulici, kjer je v kratkem času zrasel cel moderen nov del mesta, gradi zdravnik dr. Edvard Jemec lepo enonadstropno vilo, ki bo stala 320.000 Din. Posestnica Amalija Kraljeva gradi v Knezovi ulici enonadstropno hišo za 190.000 Din. V poslopju je predvidenih 6 majhnih enosobnih stanovanj, po kakršnih je v Ljubljani največje povpraševanje. Na zemljišču nekdanjega nemškega drsališča ob Cesti v Rožno dolino zida posestnik Josip Ivane enonadstropno vilo, vredno 200.000 Din. Državni uradnik Jože Mavric bo ob Tyrševi cesti sezidal večje stanovanjsko poslopje, proračunano na 600.000 Din, zraven njega pa bo njegov brat stavbenik Anton Mavrič zgradil na voglu Tr-stenjakove ulice trinadstropno vogalno hišo, vredno 900.000 Din, v kateri bo bežigrajski okraj dobil tudi svojo kavarno.
S pripravami za letošnji evharistični kongres je v zvezi gradba velikega paviljona s tribunami na Stadionu, ki bo izvršen po načrtih prof. Plečnika in bo veljal četrt milijona Din.
Mednarodni ženski kongres v Carigradu
Jugoslovenske delegatke pred vhodom v bivšo sultanovo palačo Iildiz Kiosk. Med njimi naš generalni konzul v Carigradu g. Vukotič z gospo soprogo in naša ožja rojakinja
gospa Zipkinova
škoSov nečak ustreljen
Pri lovu na divjega petelina je bil ustreljen gozdar Krištof — Doslej je bilo aretiranih 6 osumljenih
Luče, 6. maja.
V nedeljo ob pol 5. zjutraj je bil na Planici, do koder je iz Luč tri ure hoda, ustreljen gozdar škofijskih posestev g. Emil Krištof. Pokojnik je nečak ljubljanskega knezoškofa g. dr. Rozmana. V vsej Gornji Savinjski dolini je njegova tragična smrt vzbudila veliko obžalovanje in orožniki se že oba dni silno trudijo, da doženejo, kdo je segel po življenju mladega gozdarja.
Emil Krištof je bil star šele 28 let. Bil je poročen in z mlado vdovo jočeta za dobrim očetom dva otočička. Bil je znan po svoji poštenosti pa tudi po odločnosti v odgovorni gozdarski službi.
Že v soboto zvečer se je poslovil od družinice in se odpravil proti Guttenber. govi koči nad petelina. Ženi je še zagotovil, da se bo v nedeljo zjutraj, takoj po odstrelu, vrnil v Luče k maši Ob pol 5. zjutraj so v samotnem gozdu odjeknili streli Ko sta čez čas prišla tjakaj dva moška s Planinškove kmetije, sta uzrla gozdarja Krištofa v krvi na tleh. Za drevesom pa je še stal maskiran zločinec, ki je takoj pomeril proti došlecema, da sta jadrno pobegnila pred nespozna-nim nasilniikom. Ali pa jih je morda bilo več?
Ni dvoma, da je gozdar Emil Krištof padel kot žrtev maščevalnega divjega lovca. Čim je bilo orožništvo v Lučah obveščeno o tragičnem dogodku, se je takoj -podala orožniška patrulja na kraj zločina. Ugotovili so, da je bil Emil KrL itof ustreljen na daljavo kakih 60 kora-
kov. Strel je bil smrtonosen, vendar je ranjenec še hotel ustreliti v divjega lov. ca, a je že omahnil. Divji lovec je potem še enkrat ustrelil proti gozdarju, a v drugo ni zadel.
Orožniške patrulje so danes ves dan iskale osurtiljence. V Luče so prignali kakih šest osumljencev in jih zaslišujejo. Iz Gornjega grada, odkoder je do Luč 18 km, se je podala na kraj zločina sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika Prohinarja. Truplo bodo nocoj prenesli v Luče, nakar bo gornje-grajski zdravnik dr. Rak še v teku noči ali pa jutri, v torek zjutraj, izvršil obdukcijo, potem pa bo pokojnik ob 10. položen k večnemu počitku.
Knezoškof dr. Rozman je bil takoj v nedeljo obveščen o za vratnem umoru svojega nečaka in se je popoldne z avtomobilom odpeljal iz Ljubljane v Luče. Narednik Sijirkovič in podnarednik Za-vec sta se mnogo trudila, da ugotovita strelca. Splošno vlada prepričanje, da bo zavratni morilec že jutri razkrinkan.
Mnogo nesrečnih
Id so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja. Je bilo osreCenib z »Jutrovo« zavarovalnino, ki Jim je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana.
Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—%
KULTURNI PREGLED
Skladatelj Raoul Koczalski
o sebi in svojem delu
Dne 9. t. m. bo naša opera prvič izvajala Koczalskega opero »Zemrud«. Ob tej priliki se mudi v Ljubljani slavni komponist te opere, ki je nkrati eden najboljših svetovnih pianistov, zlasti pa velja poleg Paderevvskega za najboljšega interpreta Chopinovih klavirskih skladb.
Kdaj ste prišli v Ljubljano?
Pred dobrim tednom.
Odkod ?
Iz Solnograda. V Mozartovem rojstnem mestu sem užival zasluženi oddih in obujal mladostne spomine, ki jih imam na Solno-grad. T je sem prišel iz Berlina, kjer sem bil več tednov in pisal novi balet po naročilu nemške državne opere. Balet se imenuje »Potovanje na Poljsko«, traja kakih 40 minut, ima 2 sliki in bo sredi junija že najbrž premiera v Berlinu.
Kje ste stalno.
Na potovanju Vendar kaka dva, tri mesece sem vsako leto v Parizu.
Kaj delate sedaj?
Instrumentiram z mrzlično naglico omenjeni balet.
Povejte mi še kaj o svojem delovanju kot komponist!
Začel sem komponirati kot osemletni fant. Najprej le za klavir, kot sedemnajstletni mladenič sem napisal prvo opero »Ry-mond«, pozneje drugo opero »Mazepa«, sledila je s>Osveta«, »Jakelina«, »Fanfan«, »Ljubezenski mathe« in Zemrud«. Izvedbe so bile v Aachenu, Essenu, Elberfeldu, Miihlhausenu Charkovu in drugod. »Zemrud« bo krščen v Ljubljani. Poleg že omenjenega baleta imam še pantomimo »Renata«. Razen tega imam 5 klavirskih sonat, 4 sonate za violino in 2 za čelo, mnogo pesmi, 3 klavirska tria, 1 simfonijo, 2 klavirska, 1 violinski in 1 čelo koncert (vsi z orkestrom) in končno simfonično pesnitev »Zaklinjanje« (po Puškinu).
In Vaša karijera kot pianist?
Začela se je zelo zgodaj. Najprej sem se učil pri svoji materi, na nasvet Antona Ru-binsteina sem študij nadaljeval, končal pa pri Karlu Mikuli, Chopinovem učencu. Pri njem sem Študiral štiri leta. Javno sem na-
stopal že kot otrok in dobil priznanje naj-merodajnejših kritikov in estetov: Hansli-cka, Speidela, Hartmanna in Heubergerja. Primerjali so me z Mozartom. Delal sem koncertne turneje po vsej Evropi. L. 1910. sem v mnogih kulturnih centrih, zlasti v
Nemčiji, prirejal Chopinove slavnosti, da bi počastil stoletnico rojstva našega genija. Te slavnosti so bile v zvezi z mojimi predavanji o interpretaciji Chopinovih klavirskih skladb. O tem sem napisal tudi literarno skico, ki je izšla in že pošla v 4 iz-
dajah. s peto izdajo še čakam, ker bo znatno izpopolnjena in razširjena. Med vojno sem bil (kot ruski državljan) ujet v Nemčiji; na turneje ali kaj podobnega kot ujetnik nisem mogel misliti, saj nisem smel nastopati niti na dobrodelnih prireditvah. Po vojni sem se nekako do 1. 1926. udej-stvoval še intenzivno kot pianist (turneje), od tega časa dalje pa mi je glavno kompaniranje. Bil sem prvi, ki je uvedel Chopinove cikle koncertov. Na koncertu v Ljubljani bom kot glavno točko izvajal sonato v b-molu.
Kako se počutite pri nas?
Odlično, kakor v vseh slovanskih krajih. Sem navdušen Slovan in smatram za eno svojih glavnih dolžnosti, po svojih močeh doprinesti svoj delež k temu, da bi se slovanska umetnost, zlasti glasba, v svetu uveljavila tako, kakor to zasluži po svoji kvaliteti. V Ljubljani sem koncertiral že pred 30 leti im sem jo obiskal lani kot le-toviščar. Izredno sem vesel, da se je Ljubljana v tem času tako čudovito povzdignila in napredovala, v vsakem pogledu. Za kraje sem tako navdušen, da nameravam vse poletje prebiti na Bledu.
In naše operno gledališče?
V njem najdem zelo lepo umetniško delovanje. Slišal sem »Prodano nevesto« in Vašega originalnega »Boccacia«, povsod sem občudoval visoko umetniško stopnjo podajanja in lepe glasove solistov. Največje
občudovanje in priznanje zaslužita prof. šest in dr. švara, ki študirata mojo opero z vnemo in popolnim razumevanjem ter vsemi tehničnimi sposobnostmi Veselim se premiere, veselim se pa tudi svojega koncerta Chopinovih skladb, ki ga na željo Glasbene Matice priredim dne 13. t. m. v Filharmonični dvorani če bo publika z menoj tako zadovoljna, kakor je bila dne 3. t. m. v Hubadovi dvorani, bom tudi jaz srečen.
Kako dolgo še ostanete?
Počakam še prvo reprizo »Zemruda«, ki jo bo prenašal tudi radio. Slavko Osterc.
Chopinov večer
Minule dni je priredila ljubljanska Glasbena Matica v Hubadovi dvorani intimen večer v počastitev 125 letnice rojstva Fr. Chopina. Ni več dvoma, da Chopin nikakor ni tisti nekoliko osladni in zelo sentimentalni klavirski komponist miniaturnega sloga, kakor ga je skušala prikazati nemška muzikologija preteklega stoletja. Nasprotno je bil Chopin najsamoniklejši, najsmelejši in najvplivnejši glasbeni pionir, kar jih pozna svetovna glasbena zgodovina. Njegove skladbe so res »v rožice postlani topovi«, kakor jih je nazval s preroško bistrovidnostjo Robert Schumann. Je rapočetnik moderne glasbe, ki je drzno prelomil s tradicijo in ustvaril ne le nov slog, marveč kar novo ozračje v glasbi Ni-
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-2'
Samo še danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer ruskosovjetski velefilm
VIHAR
v katerem nastopajo člani
Hndožestvenega teatra v Moskvi
To je delo, ki po svoji lepoti in globini presega vsa dosedanja dela. Film življenja, pesmi, godbe in trpljenja
Paramonntov zvočni Nova: Merrie Melodye: »NASMEJ SE ŠE ENKRAT!« Rezervirajte vstopnice:
GLOBOKO ZNIŽANE CENE!
osiiače vestf
♦ Prenos kosti ruskih vojnih žrtev na solunski fronti. V bitoljskem, prespanskem morihovskem in prilepskem srezu so izkopali preko 400 okostij ruskih častnikov in vojakov, ki so padli na solunski fronti kot bojevniki nekdanje ruske dfivizije. Ta okostja bodo še ta mesec prenesena v veliko grobnico, ki je bila urejena na beograjskem novem pokopališču. Približno ravno toliko ruskih žrtev pa še počiva v grški zemlji do Soluna, manjše število pa je pokopano v dolini Prespe v Albaniji.
0T* SPOMENIKI
{ lepi, moderni po nizki Ceni pri tvrdkl
Franjo KUNOVAK
Sv. Križ — Ljubljana
Zahtevajte album. Telef. 27-87
+ Problem zračne zveze z .Dalmacijo.
Veliki u&pelii zračne proge Ljubljana in Zagreb-Sušak so najboljši dokaz ugodnega razvoja našega zračnega prometa, če bi bila vanj vključena tudi Split in Dubrovnik. »Jutro« je že ponovno po,ročalo o zaprekah, ki nasprotujejo tej priključitvi. Glavna zapreka je ureditev pripravnih letališč. Za letos so bili uvedeni že mnogi koraki, da bi bil vsaj Split priključen rednemu zračnemu prometu, češkoslovaško zračno prometno društvo se posebno vneto zanima za to zvezo, ki jo hoče voditi e pomočjo amfibi jskega letala. Posebne komisije so, kakor znano, že pregledovale zemljišča pri Splitu, Dubrovniku in tudi v Boki Kotorski za ureditev primernih letališč z.a navadna, kakor tudi za amfi-bijska letala, ki pristajajo na kopnem in na vodi. Za letališče je potrebna površina od 160.000 do 36-0.000 kv. metrov. Zemljišče mora biti ravno, elastično, brez močvirja in brez trdega kamenja. Naš Aero-put si je nekatera zemljišča že izbral, ureditev letališč pa je odvisna seveda v prvi vrsti od razpoložljivih denarnih sredstev. Zračni zvezi Sušak-Split-Dubrovnik je na vsak način zajamčen velik uspeh, če bo mogoče rešiti težavno vprašanje pristajališe.
ŠIB Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer
ANA MAY WONG
v kolosalnem velefilmu
I T A N G
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
♦	Referent za tuberkulozo pri banski upravi dr. Robert Neubauer bo v proti-tuberkuloznih zadevah sprejemal stranke vsak prvi in tretja petek v mesecu popoldne od 15. do 18. v prostorih banske uprave, VI. oddelek, LJubljana, Knafljeva ulica.
+ Službena mesta za šest uradniških pripravnikov je razpisala generalna direkcija državnih železnic v Beogradu. Reflektanti morajo biti absolventi strojnih odisekov državnih srednjih tehničnih šol in izpolniti morajo vse pogoje za sprejem v državno službo. Nameščeni bodo v železniških delavnicah strojnega oddelka. Prošnje se sprejemajo do 15. julija, kolkovane morajo biti s 5 dinarskimi kolk! ter opremljene po določilih zakona o državnem prometnem osebju.
*	Pogodbeni poštarji bodo dvakrat zborovali, prvič 12. t. m. ob 15. v Celju v hotelu »Evropi«, pa drugič 19. t. m. ob 14. v ljubljanskem hotelu »Metropola«. Obe zborovanji bo vodil tuhinjski poštar g. Engelman.
+ Smrt uglednega meščana Višnje gore.
V ljubljanski bolnišnici je umrl te dni g. Jože Zupančič, ki je požrtvovalno sodeloval pri vseh narodnih, prosvetnih in gospodarskih organižacijah v Višnj; gori. Po-
sebno vneto 6e je udejstvoval v gasilski organizaciji. Bil je med njenimi soustanovitelji, njen član do svoje smrti in, ko je organizacija letos slavila 50 letnico svojega obstoja, ga je odlikovala s častno kolajno za njegove velike zasluge. Med vojno je bil tudi župan in so vsi občani cenili njegovo objektivnost in požrtvovalnost. Po vojni je bil uslužbenec okrožnega sodišča in si je tudi po vsei okolici pridobil ugled in spoštovanje. Ohranjen bo v blagrem spominu.
*	Nov grob. V Ribnici je umrla gospa Pavla Koblerjeva, rojena Fleš, upokojena učiteljica in soproga upokojenega davčnega nadupravitelja. Pogreb bo danes ob 10. na pokopališču v H-rvači pri Ribnici Blag j: spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Sresko učiteljsko društvo za Krški srez bo imelo redno zborovanje v soboto 11. t. m. ob pol 10. v osnovni šoli v Mokronogu. G. Franjo čuk, učitelj iz Radeč, bo referiral o jadranskem vprašanju, a g. .Janko Vanič iz Krškega bo podal referat gospodarskega odseka. Društvo prosi za polnoštevilno udeležbo.
*	Razglednice za materinski dan. Kolo jugoslovenskih seter, podružnica Kranj, je v proslavo materinskega dne. ki ga obhajamo v nedeljo. 12. maja založilo krasne umetniške razglednice z ljubkimi prizori iz materinskega življenja, ki jih je na podlagi pesmic:, černejeve, Lamu-tove, Kalinove in Ksavera Meška naslikal v finih potezah in diskretnih barvah naš umetnik Niko Pirnat. Te razglednice na; olajšajo našemu ženstvu naporno delo pri zbiranju sredstev za podpiranje siromakov, šol. dece in brezposelnih. Zato upamo, da bodo os-c-bito ženska društva, rade volje segla po njih in jih uporabljala za društveno delovanje.
Kmalu pride vesela opereta
ŠOLA LJUBEZNI
z MAT RICE CHEVALIEROM
♦	Ogromna škoda zaradi mraza in slane.
Kakor v dravski, tako je mraz v začetku tega meseca tudd v savski in dunavski banovini povzročil velikansko škodo. Iz vseh krajev savske banovine dobiva zveza vinogradnikov v Zagrebu žalostna poročila o ogromni škodi po vinogradih. Tudi sad on osni k i in njive so občutno poškodovani v mnogih pokrajinah. Točnej&i pregled škode na področju savske banovine še ni sestavljen. V dunavski banovini je škoda t-udi ogromna ter so v enih predelih v obupnem stanju vinogradi, v drugih pa sadonosniki, vrtovi in njive. V vi-gradih je največ škode okoli Vršca, tam dosega škoda tudd 90 odstotkov, dočim so vinogradi pod F-ruško goro poskovani do 60 odstotkov. V Smederevu in Beli Crkvi so poškodovani vinogradi do 70 odet. v Baranji pa do 60 odstotkov. Popolnoma opustošeni pa so nekateri vinogradi v Sremsk.i Kamenici in Bukovcu. Vrtovi in njive so najhujše oškodovane v južnem Banatu.
♦	Izročitev morilca Ambroža Oblonška,
ki je v zagrebškem predmestju 11. aprila umoril vdovo Peršičevo in nevarno ranil svojo prijateljico Korenovo, je že v teku. Oblonška je na podlagi teralic naših oblasti kakih 14 dini po njegovem zločinu zajela dunavska policija in je sedaj še vedno v njenih zaporih. Okrožno sodišče v Zagrebu je uvedlo korake za njegovo izroč' tev, ki bo po rešenju vseh formalnosti izvršena §e ta-mesec.
♦	Fingiran roparski napad. Glede na notico pod tem naslovom z dne 10. aprila nam je poslalo ravnateljstvo veleposestev grofa Herbersteina v Ptuju tole pojasnilo: Leopold Krojsl ni posestnik, temveč uslužbenec uprave veleposestev grofa He-rber-steina v Ptuju. Ni res, da je prišel v teku zasliševanja o dogodku do protislovij. Tudi ni priznal, da se je sam iz neprevidno-
Celoten pregled novosti
na lipski razstavi za foto in kino Vam poda brezplačno »Lipsko poročilo«.
DROGERIJA GREGORIč
dr. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 5
sti nastrelil in da si je izmislil zgodbo o napadu, češ da 6e je bal posledic glede nedovoljenega nošenja orožja. Krojsl je bil resnično napaden in je zelo pogumno in pametno ravnal, da je že kot obstreljen z graščinskimi konji ušel napadalcema Krojsl uživa popolno zaupanje uprave veleposestev. Uprava pripominja k temu pojasnilu, da njeni uslužbenci nimajo nikdar graščinskega denarja pri sebi, ker se ves denarni promet med posameznimi objekti uprave vrši po Poštni hranilnici.
Cenjenim damam naznanjamo
da se že napovedano predavanje priznane dunajske kozmetičarke HELENE PESSL
vrši
v Mariboru 8. maja ob 20. uri v
dvorani Ljudske univerze, v Ljubljani 9. maja ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice.
Brezplačne vstopnice in pojasnila dajejo
drogerije KANC
MARIBOR, Gosposka ulica 33 LJUBLJANA, židovska ulica
in Nebotičnik	3795

♦ Friedrich Nietzsche kliče v svojem spisu »Ecce homo«: Nikar kave! Kava omrači um«. Takrat 5e niso bili znani vzroki premnogih škodljivih učinkov kave. Kofein so odkrili 1830. in šele po 77 letih je uspela iznajdba kofeina proste kave Hag. Po slabih izkušnjah, ki jih je imel Nietzsche s kavo, lahko presodimo, s kakšnim navdušenjem bi bil pil kavo Hag. Kava Hag je naj-finejSa zrnata kava, ki jo je sploh dobiti, todo oproščena kofeina in zaradi tega popolnoma neškodljiva srcu in živcem.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. -— Telefon 33-87
Hans Albers, Olga Čehova, Marie Luise Claudius v velefilmu
P E E R G Y N T
Po motivih Ibsenove drame. Dopolnilo običajno
Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri
V soboto premiera:
VELIKA IGRA - MALE CHARLEY
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
♦	Eno srce — ena radenska!
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Iz Ljubljane
u— Na Aljaževi akademiji, ki bo v petek, 10. t. m. ob 20., sodelujejo poleg prof. Janka Mlakarja, znanega alpinističnega pisatelja, ki govori o Jakobu Aljažu, še orkestralno društvo in pevski zbor Glasbene Matice ter Slovenski vokalni kvintet. Na tej akademiji se bo prvič javno izvajala najnovejša skladba skladatelja ln dirigenta L. M. škerjahca za godalni orkester, tn sicer »Jadransko morje«, preludij in fuga po motivih znane Ha|d<rihove davorije >.Buči, buči morje Adrijansko«. Skladba je napisana kot preludij !n fuga za godalni orkester. Poleg tega izvaja godalni orkester, pri katerem sotfelujejo tudi gojenci državnega konservatorlja, šan-tlovo »Belokrajinsko šerena-d-o« v treh stavkih, in sicer uigraj kolo«, »Al' je kaj trden ta vaš' mbst« in »Žbirajimo fantiče«. To skladibo je napisal šantel na podlagi originalnih belokfajinskih melodij, kii še dandanes žive med Belokrajinci in jih tudi pojo pri raznih prilikah. *Bel6kra;'iinska serenada« se bo na Aljaževi akademiji prvič izvajala v Ljubljani v koncertni dvorani. O ostalem sporedu prihodnjič. Sedeži po 10 -in stojišča po 5 Din so v pred-prodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Opozarjamo na koncert Glasbene Matice, ki bo v sredo 8. t. m. v veliki uni-onski dvorani v proslavo materinskega dne Kola jugoslovenskih sester. Na sporedu so živa slika s pejtjem, recitacijami, samospevi in orkestralne točke. Med drugimi sodeluje tudi naš najodilienejši pevec g. Julij Betetto, ravnatelj državnega kon-servatorija. Sedeži so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice od 30 Din navzdol.
u— Zahvala in prošnja Kolašic. Pri letošnji zelo uspešni prodaji oljk so Kola-šicam požrtvovalno pomagali za vse dobro vneti ljubljanski meščani. Kolo jugoslovenskih sester jim izreka prisrčno zahvalo ter sporoča, da znaša zbirka 7865 Din. Marsikatera solza bo s tem otrnjena, ko ni dneva, da ne bi kak revež potrkal na vrata kola, in sicer ne zaman. Bliža pa se materinski dan in z njim obdarovanje revnih mater in njihovih družin. Pri Kolu jugoslovenskih sester se kopičijo prošnje, Kolašice pa prosijo, da bi jim bili dobrotniki tudi tokrat naklonjeni s tem. da po-setijo polnoštevilno koncert Kola v proslavo materinskega dne, ki ga kot vsako leto z umetniško bogatim sporedom pri-
Kmalu pride vesela opereta
ŠOLA LJUBEZNI
% MAITRICE CHEVALIEROM
redi Glasbena Matica. Ves evet praznuje materinski dan, zato upajo Kolažice, da tudi mi ne bomo zaostali, temveč v sredo 8. t. m. ob 20. do zadnjega kotička napolnili unionsko dvorano, da bo snom in na mater izražen na najveličastnejši način.
u— članice »Edinstva« in »Jadrana«}. Pridite danes točno ob 14. na članski se: stanek zaradi kongresa. Sestanek bo v lokalu JNAD Jadrana. Udeležba vseh je strogo obvezna!
u— Pogrešna informacija. V včerajšnjem »Jutru« o poteku volilne nedelje v Ljubljani je bilo kot interesantna podrobnost navedeno, da je g. dr. Lemež glasoval za Ljotičevo listo. To je pogrešno. Gr. dr. I.omež je glasoval za listo Maček-Davido-vič;
u— Jurjevanje na ljubljanskem gradu
prirede združene šentpetrske in šentjakobsko trnovske podružnice v nedeljo ,12 t. m. Vabljeni vsi na tradicionalpo ze-gn a nje!
u— Prvo rekordno vožnjo je opravil moderni izletniški JoŠtov avtobus, ki se je pred dnevi vrnil iz Lurda, kamor je bil popeljal 24 naših romarjev k velikim cerkvenim svečanostim ob zaključku svetega leta. Pot, ki jo je premagal brez najmanjšega defekta, meri 3500 km, na dan pa je pogoltal do 550 km. Za Binkošti popelje izletnike na svetovno razstavo v Bruselj. Ta pot bo enako dolga. Po krasnih cestah zapadnih držav vozi avtobus z brzino 75 km na uro. Izletnikom se iz odprtega voza nudijo krasni razgledi.
u— Putnikovi avtobusni izleti. V nedeljo 12. t. m. v Postojno in Opatijo 195 Din. Prijave do 9. t. m. V nedeljo 19. in 26. t. m. v Logarsko dolino 135 Din. Za bin-koštne praznike na svetovno razstavo v Bruxelles 3385 Din, v Benetke 795 Din, na Plitvice in v Crikvepico 455 Din, na Ko-
roško 415 Din. Prijave pri Putniku do 31. t. m.
u— Izlet s posebnim vfakom na Dunaj
od 15. do 19. junija. Prijave do 5. junija.
u— Nesreča na kolodvoru. V železniški službi so zadnji čas obratne neorece precej pogoste. Včeraj so bili reševalci spet klicani na glavno postajo, da so prepeljali na kirurški oddelek 55 letnega vozovnega preglednica Ivana Tomca, ki je na tovornem kolodvoru p>ad**l z vagona na betonska tla in dobil nevarne notranje poškodbe,
u— Tatvina zlatnine v Jenkovi ulic-i.
Te dni se je pritihotapil v stanovanje Josipa Mesojedca v Jenkovi ulici neznan tat in odnesel moško črno žepno uro z verižico, par ženskih zlatih uhanov z modrimi kamenčki, 3 zlate prstane (2 poroč,-na in 1 z modrim kamenčkom) ter več kosov perila in drugih reči. Domači sumijo nekega okrog 20 let starega neznanca visoke, vitke postave, ki je hodil ▼ sumljivem časli tam okrog in govoril primorsko narečje.
' Iz Maribora
a— Zaščita starinskih spomenikov. Z
pred dnevi opisanim osnutkom o zaščiti starin in spomenikov v Maribor v zvezi z velikim regulacijskim načrtom najbrž stvar še ni dokončna. V kratkem se bo sklicala na pobudo mariborskih arhitektov in gradbenih inženjerjev posebna anketa. na kateri se bo razpravljalo o tem osnutku. Krogi, ki so dali pobudo za sklicanje te ankete, nagiašajo, da v nekaterih primerih spričo sodobnih higieničnih in drugih potreb ne bo mogoče vzdržati v celoti v veljavnosti osnutka za varstvo in zaščito zgodovinskih z-sradfo in spomenikov v Mariboru.
a— Prihodnja premiera v tukajšnjem gledališču- bo v kratkem. Uprizori se Nedbalova opereta »Poljaka kri«. Režija je Rasborgerjeva, sodelujejo Udovičeva, Barbičeva. Zakrajškova, Gorinškova, Starčeva, Sancin, P,- Kovic, Hara/stovič, Ras-berger. Grom, Stupica in Verdonik.
a— Mariborski pododbor Udcuženja rezervnih oficirjev in bojevnikov vabi vse rezervne poročnike tudi nečlane, da se v sredo 8. t. m. od 18. do 20. ure zglase v važni zadevi v pfearni Jurčičeva ulica St. 9-1. desno.
a— Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku ho v nedeljo 12. t. m., ako bo vretne ugodno. Popravljanje razpok v vseh t?reh bazenih je končano. »Starejši« bodo imeli letos tudi na otoku svojo posebno privlačnost, in sicer prostor za balincanje. tako da bodo sedaj kopalci vseh starosti prišli pri zabavi na otoku na svoj račun. Tudi bi bilo dobro, ako bi se oskrbel kakšen gramofonski pojačevalec ali kaj podobnega, kar bo na poset otoka gotovo tudi' ugodno vplivalo.
Zvočni kino Dvor gjpi
Telefon 27-30
Danes ob 4n 7. In 9. uri zvečer cowboyska senzacija
GEORG O4 BRIEN
v filmu
V zadnjem trenutke
Vstopnina Din 4.50 in 6.50
a— Nedeljene uradne ure na magistratu
bodo pričenši s 13. t. m., in sicer od pol 8. do pol 14.
a— Poskušen beg iz življenja. V ponedeljek zvečer se je 271etna Al-ojzija š. v Košakih zastrupila z alkoholom, nato pa si je prerezala žile na levi roki. Domači so jo našli nezavestno, nakar so jo reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so jo vrnili v življenje.
a— Mariborski Staviski na varnem. Na
Kapli so aretirali neznanca, ki se je izdajal za profesorja Milača. Ker se je zdel sumljiv, so zahtevali, da se legitimira, česar pa ni mogel. Kmalu se je izkazalo, da je sumljivi profesor identičen s Pavlom Cvenk^lom, o čigar aferah smo že večkrat poročali, zJasti »Mariborski Večernik« je prinašal obširna poročila o njegovih pustolovščinah. Za Cvenklovo aretacijo se je v Ma,riboru kmalu izvedelo in je tu vzbudila precejšnjo pozornost. Zaenkrat je zaprt pri Grafu, danes pa ga od obmejne prevzame mestna policija. Zasliševanje bo trajalo zaradi obširnega gradiva več dni. Cvenkla so zasledovali zaradi nedovoljenih manipulacij s hranilnimi knjižicami in raznimi potrdili davčne uprave.
ti \Vagner ni mogel mimo njega, in kje . naj bi črpali Skrjabin, Debussv in celo | Stravinksi, da ni pokazal Chopin z ne- j zmotljivostjo mesečnika one poti, ki je vladala celo stoletje in preko?
Zato je več kot prav, da se je njegovega jubileja spomnila naša Glasbena Matica ! ter .povabila k sodelovanju naš odlični i komorni trio Rupel-Leskovic-Lipovšek, pianista Sivica in pevko Korenčanovo, da so nam podali nekaj drobnih vzorcev iz neizčrpne zakladnice tega svetovnega skladatelja. ki ga po pravici imenujemo prvega slovanskega skladatelja, saj je bil res prvi, ki je zavedno uporabljal narodno blago in ga smotreno poplemenitil. Žal, da izbor sporeda ni mogel v navedenem okviru podati njegove najbistvenejše in naj-jačje kompozicije. Predvsem velja to za aranžirane pesmi po njegovih skladbah, ki jih je deloma zapela sopranistinja Ko-renčanova. Treba bi se bilo omejiti docela na originalne kompozicije, pri čemer ne bi bilo škode, ako pesmi sploh odpadejo, kajti vzlic dobri volji niso vzorne. Trio v g-molu je posrečen posebno v III stavku, medtem ko so ostali deli medlejši. Klavirske skladbe pa so seveda vseskozi nenad-kriljivi vzori sloga in dovršenosti. Uvodno besedo je govoril prof. Pavel Sivic. Vse točke so bile v ostalem izvajane s točnostjo in izpiljenostjo ki smo je pri navedenih interpretih že vajeni. Poseben žar je dodal koncertu sloviti poljski pianist j Raoti! Kocz?!ski. ki ie na prošnjo Glasbe- j ne Matice podal nekaj Chopinovih skladb
z briljantnostjo, poglobljenostjo in zanosom, ki sta dika tega svetovnega pianista. Z veseljem izvemo, da bo g. Koezalski nastopil s samostojnim koncertom v Ljubljani. Vsi, ki so ga tokrat čuli, bodo znali tolmačiti vsakomur, da bo koncert pač edinstvena prilika, seznaniti se z interpretacijo tega slovitega Chopinovega inter-preta. — Koncert je bil odlično obiskan.
rL. M. Šk
L. 31. Škerjanc: Preludij za godalni orkester. Te dni je izšla v založbi Univej-sal-Edition pod deieijsko številko 10.269 parti-tura skladbe »Preludij« našega skladate!« L. M. Škerianca. E elo je bilo nagrajeno po ljubljanski Filharrnonični družbi. Najboljši dokaz nj^fitove kvalitete je dejstvo, da je svetovna založba prevzela preludij v svoje redno izdan je in zgolj na podlagi lastne izbire in odločitve.>To je obenem prva slovenska partitura za godalni orkester, ki je doslej , sploh izšla v tujini. Uspeh našega skladatelja je tem bolj vreden- pozornosti, ker dela za godalni orkester ne tvorijo ba§ trgovsko najhvaležnejše panoge glasbene založbe in je torej za njihovo edicijo odločilna edinole kvaliteta.
Slavistika in iimetnostno - zsodnvinska vprašanja. Profesor Jagiellonske Univerze v Krakovu, tia& ugledni rojak dr. Vojeslav M o 1 e je priobčil v 3. zvezku »Slavisehe Rundschau« daljšo razpravo »Slavistische Aufgaben und Fragen der Kunstgeschich-
te<. Pisec razpravlja o tein, kakšne naloge še čakajo slavistiko na področju umetnostne zgodovine. Zaradi jasnosti pojasnjuje značaj in metode umetnostne zgodovine kot vede in nato določa tudi odnos med slavističnim proučevanjem in umetnostno zgodovino. Ta odnos ni tako preprost, kakor bi se zdelo površnemu pogledu, saj umetnostna zgodovina sega v mnogo širše časovne in prostorninske kroge kakor so krogi posameznih slovanskih narodov, ki so sprejemali in razvijali svojo umetnost pod tujimi vplivi. Vprašanja teh vplivov in umetnostni razvoj v samem slovanskem svetu so že doslej dajala obilo hvaležnega gradiva. Važnejši od vidika odnosov do tuje umetnosti je po piscu vidik vloge in pomena umetnosti v zgodovinskem razvoju lastne dežele kot kulturne celote. Prav tu je točka, s katere moraio izhajati slavistična umetnostno - zgodovinska proučevanja. Njegovi predlogi kažejo, koliko odprtih vprašanj je še vedno na področju umetnostne zgodovine slovanskih narodov in kaj vse je še treba podrobno raziskati, preden dobimo zaključeno sliko umetnostnega razvoja slovanskih dežel. Ne dvomimo, da bo temeljiti in prodorni spis prof. dr. Moleta dosegel svoj namen: izpodbuditi slovanske umetnostne zgodovinarje k smotrnejšemu , raziskavanju domače umetnosti in odpreti zlasti mlademu znanstvenemu naraščaju poglede nn liste dele umetnostno-zgodovinskega področja, ki so delno še le-cfina.
»Stoljetie kievskago universiteta sv. Vladimira«. Pravkar je izšla v Beogradu 104 strani obsegajoča ruska brošura s tem naslovom. Sestavil jo je bivši rektor kijevske univerze, sedanji profesor Aleksandrove univerze v Ljubljani E. V Spektorskij, izdal pa Komitet kijevskih profesorjev v Ljubljani. O tem spisu, ki je lep in tehten donesek k zgodovini novejše ruske nacionalne kulture (saj je bila kijevska univerza eno izmed njenih vodilnih ogttjišč) nameravamo priobčiti obširnejši; referat, za sedaj samo opozarjamo nanj prijatelje,ruske kulture.
Branko Gavella v Beograd? Kakor poročajo, namerava beograjsko gledališče zopet povabiti znanega režiserja dr. Sranka Ga-vello, ki bi izprva nastopal samo kot gost. Dr. Gavella je doslej deloval v Brnu.
Pasionski cikli v naši gotiki. Najnovejši (7.) snopič zbirke >Monum'enta artis slovenicae« (izdaja Akademska založba) je posvečen Kristusovemu trpljenju v srednjeevropskem slikarstvu Slovenije. Po uvodnem besedilu urednika zbirke dr. Franceta Štele ta so reproducirani pasionski motivi iz cerkva v Bodešču, Slovenjgrad-cu. Sv. Petru nad Begunjami, Vftanju, Selu (Prekmurje), Visokem, Podzidu. Mačali. Tako naša srednjeveška ikonografiji, ki je bila doslej znana le redkim strokovnjakom, 'postaja v reprodukcijah Monument dostopna širšemu občinstvu. Lepi načrt se z vsakim novim zvezkom približuje svojemu kulturno - pomenljivemu uresničenju.
Jugoslovenski pisatelji v poljskem prevodu. Jugoslovenska biblioteka, ki jo urejuje dr. Julije Benešid v Varšavi, je pravkar izdala tri nove prevode: Borisava Stanko-viča » Nečisto kri« (v prevodu Viktorja Ba-rielicha, s predgovorom Branka Lazareviča), Andrije Cubranoviča »Ciganko« (iz 1. 1527.) in Ivana Gunduliča pastirsko igro »Dubrav-ka« v prevodu Czeslava Jastrzebieca - Koz-lowsk iega in s predgovorom dr. Mihovila Kombola; <K>
Novo delo kiparja Frangeša - Mihanovica.
Najnovejši zvezek »-Hrvatske revije« prinaša reprodukcije novih skulptur hrvaškega kiparja R: Frangeša - Mihanovica. Ime tega mojstra si v zadnjih letih redko slišal, tem večje presenečenje prinašajo njegova najnovejša dela. ki pričajo, da se je 1. 1872. rojeni kipar v zadnjem času povzpel do razveseljive polnosti plastičnega izraza in do mo-numentalne veličine. O tem nas zlasti poučujejo reprodukcije njegovih plastik za spomenik kralja Toihislava. ki so enako močnfe po idejni zasnovi liakor po umetniški obdelavi.
Nova izdaja Mažuraničeve, »Smrti Smail-age Cengiča« je izšla v redakciji, z uvodom in komentarjem Mladena Leskovca v novo ustanovljeni Univerzalni biblioteki. Ob koncu je dodana bibliografija od 1. 1921. dalje, ki kaae. da je o Mažuraničevem epu izšlo v tem času okrog: 90 knjig, razprav, člankov in referatov; število, s katerim utegne tekmovati samo Njegošev »Gorski vijenac«.
a— Žrtve zaradi prevrnjenega avtomobila. Na Radiu pri Marenbengu je prišlo v nedeljo v bližini Borštnikove gostilne do hude nesreče. Ker niso zavore prijele, se je tovorni avto, ki ga je vozil g. V. Buter, prevrnil. Na avtu je bilo 20 oseb volilcev, ki so deloma poskakali z voza, deloma pa jih je avto pod seboj pokopal. Karoserija se je popolnoma zdrobila, šolski sluga Emil Knez ima nalomljena rebra in desno roko, posestnik Franc Koh od Sv. Treh kraljev ima zlomljeno ključnico in težke notranje poškodbe ter je njegovo stanje zelo res-no, razen tega si je neki posestnik z Radia zlomil obe roki, pa tudi šofer Ruter je dobil hude poškodbe.
a— Prerezane žile. Sobarica neke gostilne v Vetrinjski ulici je v nedelio zvečer prihitela v«a zasopla k stražniku na Glavnem trgu in mu povedala, da si je v tujski sobi gostilne končal neki sost svoje življenje. Stražnik je ob vstopu v sobo kjer je prenočeval tujec, našel v postelji nezavestnega 401etnega delavca Srečka Robnika z Meljske ceste. Postelja je bila vsa okrvavljena, iz prerezanih žil na levi roki pa je curljala kri, na nočni omarici je bila okrvavljena britev, s katero si je Robnik prerezal žile na levi roki. Nezavestnega so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora ni Bnan. Robnikovi znanci so vedeli le povedati. da je bil Robnik zadnje čase nekam otožen.
a— človek-zverina je navalil z odprtim nožem na 1-3 letno deklico Angelo Janže-kovičevo, ko se je proti večeru vračala iz Marije Puščave domov na Rute. Nato jo je neznanec, ki je bil po opisu deklice mladenič od 30 do 25 let, z brutalno silo s«vlekel okoli 80 metrov globoko v gozd ob resti in ji napravil silo, nato Da izei-nil. Ljudje, ki so kmalu zatem šli mimo, so slišali iz gozda vzdihovanje. Našli so ubogo deklico na tleh vso prestrašeno in onemoglo. Za zverinskim napadalcem s«* vršijo poizvedfbe.
a— škoda 20.000 Din. Na Aleksandrovi cesti 32 so neznani svedrovci udrli v stanovanje trgovca Franca Gorjaka ter povzročili veliko škodo. S ponarejenim ključem so prišli v stanovanje in odnesli 7 tisočakov. 10 starih avstrijskih zlatnikov po 10 kron. zlato moško verižico, pet zlatih prstanov, razen tega še 30 m raznega moškega manu faktur nega blaga, potem še perilo, obleke itd. Skupna škoda znaša okoli 20.000 Din. Policiiski d.aktiloskop je posnel prstne odtise. Vlomilci so pustili za seboj pravcato razdejanje, nato i»a izginili brez sledu
a— žeparska svcjat izrablja tudi volitve. Na volišču v državni trgovski akademiji je še ne-znan drzen žepar izkoristil pnečo in izmaknil železničarju Vinku Miloš! ču iz zunanjega žepa denarnico, v kateri je bilo 210 dinarjev. Obveščena policija je uvedla poizvedibe za žeparjem.
Iz Celja
e— Poseben umetniški dogodek bo vo-
kalno-instrumentalni koncert, ki ga bo priredilo Celjsko pevsko društvo v četrtek 9. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma. Na sporedu sta dve skladbi za soli, zbor in orkester, in sicer Vitoljeva »Pesem« in Parmov »Povodni mož«. Kot solista bosta sodelovala slovita koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova in znani tenorist g. Franci iz Ljubljane, ki bosta tudi napela nekaj samospevov. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni K. Go-ričarja vdove.
e_ Akademijo bo priredil podmladek
Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju v soboto 11. t. m, ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Predprodaja vstopnic bo v petek in soboto v knjigarni »Domovini«.
e— Cvetlični dan v mestu in okolici bo priredila drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju v soboto 18. t. m.
e— Napad z vilami. Ko se je vračal 23-letni na Cesti na Dobrovo pri Celju stanujoči brezposelni zidarski pomočnik Franc Pilih v nedeljo okrog 22. domov, sta ga na Cesti na Dobrovo napadla delavec in posestnik Ivan P. in njegov sin Stanko z vilami in ga močno poškodovala po glavi in levem ramenu. Piliha so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Dve tatvini koles. Včeraj zjutraj okrog 8. je 38 letni Žagar Ludvik Mernik iz Oplotnice ukradel posestnikovi hčerki Mariji Jagrovi iz Prožinske vasi iz neke veže na Glavnem trgu 800 Din vredno moško kolo. Jagrova je opazila tatu, ko se je odpeljal z njenim kolesom in začela klicati ljudem, naj ga primejo. Tatu so takoj zgrabili in ga oddali službujočemu stražniku. Pri njem so našli tudi tujo prometno knjižico in evidenčno tablico, ki irvirata najbrž iz kake tatvine. V soboto ob 9.30 je neznan storilec ukradel posestniku Avgustu Vedeniku od Sv. Lovrenca pri Št. Pavlu pri Preboldu iz veže sreskega račelstva v Celju 1300 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Ipag«, tov. št. 426.339, evid. št. 2-S8.179-5.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Vrnitev k sreči« in zvočni tednik.
Gospodarstvo
Nase hranilnice in pupilne vloge
Nedavno je Savez štedionica kraljevine Jugoslavije v Zagrebu objavil poročilo o stanju in o potrebah naših hranilnic. To poročilo predvsem navaja, kako potreben bi bil za hranilnice v Jugoslaviji modem hra-niinieni zakon, kakršnega »ta uvedii Češkoslovaška in Poljaka. Osnutek za tak zakon je bil izdelan že leta 1927.
Zagirebški &avez je v zadnjem času organiziral statistično službo ter si nadel nalogo, da poenoti i.n izpopolni računovodstvo in informativno službo pri vseh samoupravnih hranilnicah v naši državi. Po najnovejši statistiki, ki obsega 39 hranilnic, je anašala ob koncu januarja skupna vsota hramiilnih vlog pri teh hranilnicah 1311 milijonov Din, ob koncu februarja 1323 milijonov in ob koncu marca 1327 milijonov. Vloge so torej pri hranilnicah pričele na-raščaiti in so se v dveh mesecih povečale za 21 milijonov. V tej statistiki pa ni upoštevanih 18 hranilnic, ki niso daie uradnih podatkov (te so predvsem v Sloveniji). Največji dvig vlog so zabeležile hranilnice v Zagrebu, Novem Sadu, Sarajevu in nedavno ustanovljena hranilnica v Bjelovaru.
Poročilo ^ navaja, da je manj ugodno stanje hranilnic v dravski banovini, in sicer zaradi tega, ker so te hranilnice imele prej po avstrijskem regulaitivu iz leta 1844. pra-vlico braniti pupilne vloge, ki jih morajo zdaj v znesku nad 100 milijonov Din oddati Državni hipotekami baraki. Mnogi zavodi eo tudi težko prizadeti zaradi moratorija kmečkih dolgov. Potrebni so nujni ukrepi, predvsem pa je potreben zakon o hranilnicah, ki naj vrne hranilnicam pravico do sprejemanja pupilnih vlog. Nadalje je treba hranilnice glede kmečkih dolgov izenačiti z državnimi denarnimi zavodi in kmetijskimi zadrugami, in to tembolj, ker je že dosedanje delovanje samoupravnih hranilnic dokazalo njihov občekoristni in dobrodelni anačaj.
Savez štediionica kraljevine Jugoslavije v Zagrebu se vneto zavzema za to, da bi se vsem hranilnicam v naši državi dala pravica sprejemati pupilne vloge. Glede na odvzemanje skoai leta nabranega puipi.lnega denarja od samoupravnih hranilnic v korist Državne hipotekarne banke, ee je zagrebški Savez obrnil na Zvezo jugosloven-sldih hranilnic v Ljubljani, ki je zbrala tozadevne podatke o posameznih hranilnicah v dravski banovini. Po teh podatkih znaša odstotek pupilnega denarje od skupne vsote hranilnih vlog pri posameznih hranilnicah v dravski banovini, kaikor sledii (v oklepajih odstotni padec teh vlog od leta 1931. do leta 1934.):
Mestna hranilnici, Ljubljana, pupilne vloge znašaio 3.4% vseh vlog (padec od leta 1931. 28%), Mestna hranilnica, Maribor 7.5% (17%), Hranilnica dravske banovine, Maribor 7.5% (39%), Mestna hranilnica, Celje 6.2% (17%), Občinska hranilnica,
Vrhnika 6.6% (15%), Mestna hranilnica, Kranj 13.3% (14%), Mestna hranilnica, Radovljica 13.3% (8%), Mestna hranilnica, Novo mesto 12.7°/« (13%), Okrajna hranilnica, Slovenjgradec 11.% (50%), Hranilnica kmečkih občin, Ljubljana 7.4%, Občinska hranilnica, Krško 9.3»/» (30%), Mestna hranilnica, Kamnik 2.5%, Mestna hranilnica, Ptuj 23.5%, Okrajna hranilnica Slovenska Bistrica 13.3% (2%), Mestna hranilnica, Kočevje 15.1% (15%), Mestna hranilnica, Brežice 15.1% (37%), Mestna hranilnica, škofja Loka 20.3% (27%), Mestna hranilnica, Črnomelj 26.1% (6%), Okrajna hranilnica, Sv. Lenart 26.2%, Občinska hranilnica, Gornja Radgona 19.8% (8%), Okrajna hranilnica, Konjice 38.4% (14%), Mestna hranilnica, Ljutomer 24.8% (24%), Mestna hra nilnica, Ormož 45.3% (11%), Občinska hranilnica, Kostanjevica 43.6°/» (33%), Občinska hranilnica, Murska Sobota 84.1% (19%), Okrajna hranilnica, Kozje 24.2% (26%), Okrajna hranilnica, Rogatec 12.3 (61%).
Poročilo, ki ga objavlja Savez štedionice kraljevine Jugoslavije v zagrebškem i Jugoslovanskem Lloydu«, pravi, da gornji podatki dovolj jasno govorijo, kako važen je pupilni denar za naše samoupravne hranilnice. Nekatere hranilnice, zlasti manjše, nikakor ne bodo mogle znatnih zneskov pupilnega denarja izročiti Državni hipotekar-ni banki, zlasti zaradi moratorija kmečkih dolgov, ki za Državno hipotekarno banko ne velja. Naše hranilnice so že itak v nepo-voljnejšem položaju in bi morale sedaj še znatna sredsta oddati v korist Drž. hipote-karne banke, ki se nahaja v povoljnem položaju. Iz navedenih razlogov je Savez Šte-dionica v Zagrebu poslal finančnemu ministru 2. t. m. predstavko v zvezi s predst.tv-ko od 5. aprila in s posetom posebne deie-gacije \ Beogradu z dne 15- aprila, v kateri nujno zahteva, da se takoj ustavi prisilno odvzemanje pupilnega denarja od naših samoupravnih hranilnic v korist Državne hipotekarne banke. Glede na obljube, ki so bile dane omenjeni delegaciji, poudarja savez, da mu prihajajo od včlanjenih hranilnic vesti, da se od njih nadalje zahteva izročitev pupilnega denarja v korist Državne hipotekarne banke in bodo nekateri zavodi morali zahtevati zaščito po uredbi o zaščiti denarnih zavodov. Ker gotovo ni v interesu naše države, da se spričo pričakovanja zakona o hranilnicah na tak način pritiska na samoupravne hranilnice, ki so splošno koristne ustanove, zato pričakuje savez, da bodo čim prej spremenjena določila, po katerih gre ves pupilni denar edino v korist Državne hipotekarne banke. Končno postavlja savez zahtevo, da naj imajo pravico sprejemanja pupilnega denarja vse samoupravne hranilnice.
Gospodarske vesli
= Stanje aktivnih kliringov. Narodna banka je objavila podatke o stanju aktivnih klirinških računov z inozemstvom. Na dan 30. aprila je znašal neizravnani saldo v nemško - jugoslovenskem kliringu (nemški klirindki dolg) 290 milijonov Din nasproti 291 milijonom pred enim tednom in 296 milijonom pred 14 dnevi. Kakor je iz gornjih številk razvidno,' se je naraščanje salda v zadnjih 14 dneh ustavilo in se je saldo celo nekoliko zmanjšal. Po najnovejših podatkih pa je stanje dne 2. t. m. zopet naraslo, in sicer na 300 milijonov. — V kiiringu z Italijo se neizravnani saldo (italijanski dolg) nadalje dviga. Dne 30. aprila je stanje naraslo na 34.3 milijona dinarjev nasproti 27.1 milijona Din pred 1 tednom in 23.1 milijona Din pred 14 dnevi. — Prav tako se je nadalje dvignil neizravnani saldo, ki nam ga v kliringu dolguje Švica, in sicer na 13.3 milijona Din nasproti 12 milijonov Din pred enim tednom in 11.2 milijona Din pred 14 dnevi.
= Gibanje hranilnih in čekovnih vlog pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica je objavila svoj izkaz za mesec april, iz katerega je razvidno, da so čekovne vloge od konca marca do konca aprila narasle za 12.5 na 1074.4 milijona Din (lani ob koncu aprila 969.6 milijona Din). Čekovne vloge so torej za preko 100 milijonov večje, nego lani v istem času. Ves čekovni promet je znašal v aprilu 5115 milijonov nasproti 4594 milijonom v lanskem aprilu. — Vloge na hranilne knjižice, ki so v teku prvega četrtletja narasle od 718.5 na 777 milijonov, so do konca aprila za malenkost nazadovale, in sicer na 776.4 milijona Din.
= Nova zadružna zveza v Zagrebu. Lani ob koncu avgusta je bil v Zagrebu ustanovljen Glavni savez hrvatskih privrednih zadruga. Ta zadružni savez, ki posluje zdaj tričetrt leta, se je pričel naglo razvijati. Novi savez je po svoji strukturi revizijski in se ne bavi z nobenim blagovnim poslovanjem. Pri tem so značilne določbe, po katerih se v okviru te zvezne organizacije ustanovi posebna poslovna zveza, če se včla-
ni večje število zadrug ene in iste vrste. Že sedaj ima savez take poslovne zveze za kreditne zadruge, nadalje za kmetijske prodajne in nabavne zadruge in končno za proizvajalne zadruge. Pri tem pa je vsaka posamezna zadruga Včlanjena v glavnem savezu, ki zadrugo revidira po svojih revizorjih. Povod za ustanovitev takega novega saveza so dale slabe povojne izkušnje v hrvatskem zadružništvu, ko je propadlo več zadružnih zvez, predvsem zaradi tega, ker so se spuščale v spekulativne posle. Zato so taki spekulativni in blagovni posli po pravilih novega saveza izključeni.
= Težko6e v plačilnem prometu z Grčijo. V klirinškem prometu z Grčijo vladajo velike težkoče, ker nI mogoče Vnovčiti onega dela plačil grških uvoznikov (30% vsake fakture), ki je združen na posebnem vezanem računu pri Grški banki. Naši izvozniki že od lanskega avgusta niso prejeli nobenih zneskov iz tega vezanega računa Narodna banka je že prej uvedla odkup teh vezanih terjatev naših izvoznikov, sedaj pa je za one terjatve, ki so nastale do 15. februarja t. 1., znižala odbitni odstotek pri odkupu od 5 na 3%.
= Češkoslovaška tvrdka Bat'a in tržaška luka. Kakor poročajo iz Prage, se je tvrdka Bat'a odločila, da se bo v bodoče za svoj prekomorski ilvoz sirovin posluževala tržaške luke, medtem ko se je doslej posluževala za uvoz predvsem luk v Severnem morju. Po uveljavljenju nove mednarodne tarife za uvoz sirovin preko Trsta je postal Trst .cenejši.
= Natečaj za absolvente srednjih tehničnih šol. Strojni oddelek generalne direkcije državnih železnic v Beogradu je razpisal 6 mest uradniških pripravnikov z dovršeno državno' srednjo tehnično šolo (strojni odsek), in sicer za namestitev pri železniških delavnicah strojnega oddelka prometnega ministrstva. Reflektanti morajo predložiti svoje prošnje do 15. julija t. I.
= Značilna prepoved glede obnavljanja vinogradov v dunavski banovini. Baiska uprava dunavske banovine je odredila, da se v banovinskih in privatnih trsničah ne
smejo na novo vzgajati nekatere trene vrste, in sicer bela in črna slankamenka ter bela in črna dinka. Privatne trsnice, ki se ne bi držale te prepovedi, bodo izgubile pravico do nadaljnjega poslovanja. Slankamenka in dinka se gojita predvsem v Ba-natu, kjer tvorita 80 odst. vseh vinogradov. Ta kvalitetno manj vredna vina smo prej v velikih količinah izvažali v Avstrijo, kjer so jih uporabljali za rezanje. Sedaj pa je izvoz zelo otežkočen in je namen prepovedi, da vinogradniki preidejo od kvantitativne k kvalitativni produkciji.

Borzb
6. maja
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali danes skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu uotirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.80 do 8.90. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet samo v avstrijskih šilingih po 8.77 in v angleških funtih po 233. Beograjska borza danes ni poslovala.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda okrepila za več točk in se je za kaso trgovala po 378 in 379 nasproti 373 pretekli teden. V ostalem je bil promet samo še v 6% begluških obveznicah po 65.
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2967.15 — 2981.75, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.49—747.56, Curih 1421.01 — 1428.08, London 212.15— 214.20, Newyork 4355 43 — 4391.74, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.20 — 184.30, Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80 — 8 90.
Zagreb Amsterdam 2967.15 — 2981 "5, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.49 do 747.56, London 212.15—214.20, Milan 361.35 do 364.43, Ne\vyork ček 4355.43 — 4391.74. Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.20 do 184.30. Curih 1421.01 — 1428.08.
Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.97, Newvork 309.25. Bruselj 52.30, Milan 25.4750, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.8750, Berlin 124.35, Dunaj 57.85. Stockholm 77.35, Oslo 75.40, Kobenhavn 67, Praga 12.91, Varšava 58.3250, Atene 2.90, Bukarešta 3.05.
Dnnaj. (Tečaji * priv. kliringu.) Beograd —, London 26.06, Milan 44.19, Newvork 535.97, Pariz 35.44, Praga 22.23, Curih 173.02, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 371—374, 7% Investicijsko 77 do 78, 8% Blair 77 do 79, 7% Blair 67.50—68.50. 4% agrarne 47.50 do 48.50, 6% begluške 65 do 66.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 377—379, 7% investicijsko 78 den.. 7% Blair 67.50—68, 7% Drž. hip. banka 70 do 72, 6% begluške 65—66.50; delnice: PAB 230—232, Trboveljska 152 den.
Dunaj. Državne železnice 25.50, Trboveljska 13, Alpine-Montan. 11.30.
Blagovna tržišča
HMELJ
-F Žatec. 4. maja. Nemška sekcija žate-šk.j zveze hmeljarjev poroča, da hmelj še ne kaže nobene rasti, ker so bile doslej temperature prenizke. V noči od 1. na 2. maj je temperatura padla celo na minus 5 stopinj. Računati je torej z zakasnitvijo v razvoju hmeljske rastline. Cene za lanski hmelj so navzlic živahnejšemu povpraševanju nekoliko popustile in se sedaj ,gibljejo med 1850 — 2K0 Kč za 50 kg.-. ,
ŽITO.
Chicago, 6. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 95.50, za julij 96, za sept. 96.25; koruza: za maj 88.3750, za julij 42, za september 77.3750.
+ Winnipeg, 6. maja. Začetni tečaji: Pšenica; za julij 89.3750, za september 86.8750.
-F Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšenica: baška. 78 kg,
po 127 — 129: banatska, 78 kg težka po 125 — 127; oves: slavonski po 97 — 99; koruza: baška po 71 — 73; banatska po 70 — 72; moka: baška in banatska »0« i>o 200 — 220; baška »2« po 180 — 200: baška >5« po 160 — 180; otrobi: baški debeli po 95 — 100.
-F Budimpeštanska terminska borza: Tendenca čvrsta, promet srednji. Pšenica: za maj 15.74 do 15.75, za julij 15.56 do 15.58; koruza: za maj 11.69 do 11.70, za julij 11.44 do 11.46.
Sedem vekov samostana Miloševa
Cetinje, 5. maja
Kakor je »Jutro« že kratko beležilo, bodo letos na Spasovo (6. junija) slavili 7001etnico obstoja samostana Mileševa, ki ga je utemeljil sv. Sava. Ta staroslavni samostan je ob reki Mileševki v okolici Pri-jepolja v sedanji zetski banovini. Njegovo svetišče je posvečeno »Vaznesenju Go-spodnju« (Sv. Spas). Samostan je zgradil kralj Vladislav, ki je vladal od leta 1234. do 1243. V samostansko grobnico so iz Trnova na Bolgarskem prenesli leta 1236. truplo sv. Save. Tudi kralj Vladislav je bil pokopan v samostanu.
Samostan Mileševo je užival velik ugled in je bil njegov predstojnik — iguman med samostanskimi predstojniki na drugem mestu. Prvi je bil iguman studeniški. V sani'stanu na groou sv. Save je bi! bi-s^rski ban Stjepan Tvrtko 'eta 1377. priglašen za kralja'Srbije in Bosne. Turki so samostan prvič opustošili leta 1459. Kakor v prvi svoji dobi, tako je tudi mileševski samo-stah po turškem napadu slovel daleč po svetu. O njem so pisali mnogi zgodovinarji, velikega pomena pa je bila tudi njego-
va tiskarna v 16. stoletju. Posebno pozornost so že v 16. stoletju posvečali samostanu ruski cerkveni krogi. Ruski car Ivan je leta 1558. poklonil samostanu dragoceno čašo. Tudi v 17. stoletju je dobival samostan iz Rusije izdatno pomoč v knjigah in raznih potrebščinah pri izvrševanju obredov. Ravno tako so bili samostanu naklonjeni rumunski velikaši, ki so v prid samostana nekajkrat posredovali pri samem sultanu. Rumunski veljaki so plačevali tudi odkupnine, da je bil samostan varen pred plenitvami turških čet. Op!e-njen in napol razdejan pa je bil spet leta 1689. in 1782., a je bil obakrat spet obnovljen.
Starodavni samostan je živa priča velikega dela sv. Save, ki je ustvaril narodno cerkev za središče narodne prosvete in umetnosti. Samostan je ohranil dragocene umetnine in je med njimi posebno važna slika sv. Sav^ ki je bila izgotovljena še v dobi njegovega življenja. Na sliki je napis »Bogonosni otac Sava«. Važne so tudi slike kralja Vladisiava. Radoslava in Stevana Prvovenčanega.
Zahvala
V dneh 27. in 28. aprila je koncertiralo Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske v Murski Soboti in Ljutomeru. Podpisani odbor Orkestralnega društva si šteje v častno dolžnost, da se javno na mestu zahvali vsem čin'teljem, ki so pripomogli, da sta bila oba koncerta deležna tako odličnega odziva meščanov v obeh mestih in da so bili člani društva povsod sprejeti s tako ljubeznivostjo in toplino. Predvsem gre naša zahvala v Murski Soboti vsemu prebivalstvu, mestni občini in njenemu predsedniku županu g. Ferdinandu Hartnerju za sprejem na kolodvoru ter gostoljubno pogostitev, dalje Kolu ju-goslovenskih sester in njega načelnici ge. soprogi majorja Narančiča za prodajo vstopnic in pogostitev. Dalje sestram So-kolicam s sestro načelnico, soprogo sreskega načelnika go. Lipovškovo, Sokolske-mu društvu in njega načelniku podžupanu Kristijanu Pertotu za prepustitev dvorane in tople besede ob sprejemu na kolodvoru. Dalje gospema Dolenčevi in Samčevi, vsem korporacijam za sprejem na kolodvoru, za šopke in vence, prav posebno pa še športnemu društvu »Mura« in Kolu jugosloven-skih sester. Osobita naša zahvala pa gre g. inž. Hugonu Hofbauerju, ki je z ne-utrudljivo vestnostjo in požrtvovalnostjo vodil vse priprave za naš prihod in koncert v Murski Soboti in si s tem pridobil prav posebne zasluge za naše društvo.
Enako prisrčnega sprejema smo bili ce-
ležni v Ljutomeru, kjer se moramo zahvaliti v prvi vrsti Glasbenemu društvu z re-prezentantoma gg. Zacherlom in Karbašem na čelu, dalje Kolu jugoslovenskih sester za pogostitev, Sokolskemu društvu za prepustitev dvorane ter g. dr. Stajnku za ves trud, ki so ga imeli imenovani s pripravami za naš prihod in nastop. Še enkrat vsem iskrena hvala in na svidenje!
Za odbor Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani: dr. Ivan Kariin, predsednik; inž. arh. Jože Platner, tajnik.
Želodec živalskega vrta
Londonski zoo j^ imel preteklo leto v oskrbi 3772 živali in za to veliko število je bilo treba že ogromnih količin živil in mnogo specialistov, da so jih pripravili vsaki živali primerno
Statistika pravi — da navedemo samo nekoliko postavk — da so živali londonskega zooja lansko leto snedle 203.06-t banan, 669.000 kg konjskega mesa, 73.000 kg fižola, 728 funtov posušenih muh, 440 funtov mravljinčjih jajčec, 120 funtov rumenjakov itd. itd. Obiskovalcev je bilo več nego poldrug milijon, ki so »vrgli« 137.847 funtov šterlingov vstopnine.
Kupujte domače blago!
Starogrška književnost v srbohrvaščini.
Dr. Miloš Giurič, ki je znan tudi kot pisec zanimivih filozofskih traktatov, se mnogo bavi s starogrško literaturo. Tako je po nekaterih prevodih Platona izdal te dni v Beogradu komentiran prevod znamenite Aristotelove -»Poetike«. Vseuč. prof. dr. Vladata Popovič j? prevod opremil z daljšim uvodom. Dr. Gjurič je nedavno vzbudil pozornost s svoio študijo o Aristotelovi katarzi. Prav tako vzbuja zanimanje njegova razprava »Sapfa i etika njene partenofili-je«. V nji se bavi z znano grško pesnico Sapho in skuša rehabilitirati njen z dvati-sočletnimi obrekovanji obdani človeški lik. Podoben poskus je pri nas uspešno izvršil prof. Anton So vre s svojim lepim esejem o tej zanimivi ženi in pesnici. Gjuričeva razprava je izšla v »Stranem pregledu« in v ponatisu.
Surrealistično gledališče je dobila Praga v svojem »Novem divadlu«, čigar vodstvo je prevzel režiser Jindrich Honzl. Med sodelavci novega avantgardnega gledališča so: pisatelj Vitezslav Nezval, slikar Jindrich štir-sky in izza delovanja pri prejšnjem »Osvo-bozenem divadlu« znani skladatelj Jaroslav Jerek. Nov oder se bo že v maju predstavil z igro V. Nezvala. Tako se surrealistična ofenziva, ki je vzbudila v Pragi že mnogo polemik in hrupa v javnosti, prenaša tudi na gledališko področje. Beograjski surreali-sti (Vučo in dr.) so znatno pohlevnejši.
Kija Ehrenbur«. tudi pri nas znani ruski pisatelj, je pravkar izdal, kakor poroča v
>Srpskem književnem glasniku« dr. Aleksi-je Jelačič, v Parizu nov roman » Den vto-roj« (Drugi dan). Dejanje se odigrava v Sibiriji- sredi tajge, na divjih planinah in na močvirnih ravninah. Roman slika grad-bo tovarne v necivilizirani prirodi, delno pa tudi prikazuje dijaško življenje v Tom-sku, kjer sedaj študira okrog 40.000 dijakov. Prinaša marsikaj novega iz današnjega ruskega življenja, obenem pa — kakor pristavlja poročevalec, — nepobitno dokazuje, da vzlic vsem globkim prevratnim spremembam ostaja podlaga človeškega življenja ista; veliki problemi, zlasti ljubezen in smrt, mučijo ljudi še dalje.
Gogoljeva razstava v Lrovn. Ukraiinski narodni muzej v Lvovu je priredil velikopotezno organizirano razstavo spisov, prevodov in rokopisov Nikolaja Gogolja. Zastopana je tudi obsežna literatura o avtorju »Mrtvih duš«. Kakor znano, je bil Go-golj po rodu iz Ukrajine, pisal pa je samo v ruskem književnem jeziku.
Srbskohrvaška zbirka češke proze. Prejeli smo 206 strani obsegajočo knjigo »Savre-m e n e češke p r i p o \<e d k e«, ki jo je izdala Zadruga profesorskega društva v Beogradu v 3voji knjižnici »Luča«. Po Krši-čevi antologiji sodobne češke lirike, ki je izšla pred nekaj leti, je to nov korak k hvalevrednemu smotru, da se tudi širše čita-teljske vrste v Jugoslaviji, zlasti pa mladina, seznanijo z manj prevaianimi češkimi literarnimi'' panogami, kakor sta poezija in novela. Jaroslav Mali (po češko Malv) je '
T®
znan iz raznih revij, zlasti sarajevskega »Pregleda«, kjer priobčuje informativne članke o čeških književnih pojavih. Njemu gre zasluga, da je cvetober češke pripovedne proze izbral in prevel, obenem pa opremil z uvodom in z biografskimi opazkami ob koncu knjige. Zbirko, ki je vredna pozornosti tudi v slovenskem krogu, otvarja pred leti umrli K. M. Čapek - Chod z daljšo novelo >Liberum arbitriume, ki kaže vse značilnosti pisca tudi v slovenščino prevedenega romana »Turbina«. Iz obsežnega dela Anne Marije Tilschove, ki io je »Jutro« 1. 1983. predstavilo naši javnosti z daljšim interviewom, je prevajalec izbral črtico »Na napuštenoj stanici«. Ivan 01-b r a c h t, avtor v naš jezik prevedenega »Hajduka Nikole Suhaja«, je zastopan z novelo »Strvoder i pas«. Tankočutni lirik in impresionistično razgibani Frana S rani e k je pisec črtice »Sreča ko]a se krši«.
Iz novelističnih zbirk Františka L a n g e r-j a, našemu občinstvu dobro znaneea dramatika in pisatelja v slovenščino prevedene povesti »Pes druge čete«, je bila v zbirko sprejeta novela »Krug«. — Enega izmed vodilnih čeških dramatikov, eseistov in publicistov Karla fc a p k a, dostojno predstavlja proza »Stopa«. Njegovega brata Josefa, ki je tudi znan slikar, označuje proza »Oni koji plove u Aheront«. Dramatik Richard W e i n e r je pisec črtice »Moj prijatelj, vašarski vikač«, a Miroslava R u 11 e j a uvaja k nam proza »Krug«. Pisatelj znamenitega romana »Bloudeni« Jaroslav Du-
r y c h je zastopan s črtico »Sveti Nikola«. Tudi legionarski epik Josef Kopta je bil sprejet v to zbirko s povestjo »Starec i njegov sin Jožef«. Pokojnega pesnika .litija W o 1 k e r j a predstavlja značilna »Priča o Džoniju iz cirkusa«. Še trije novelisti so zastopani: Vladislav Vančura (»Knez i babe«, »Ljuljaška«}. Karel Novy (»Dvojem) in Jan C e p (»Novčarka«). Knjiga je natisnjena v cirilici in ilustrirana s portreti pisateljev.
Is revij. »Srpski književni glasnik« priobčuje v zvezku z dne 1. maia članek B. S. Markoviča »Kriza društvenih nauka i misticizam u savremenoj Francuskoj«, Maks Rejec razpravlja o vprašanju »Inkor-porirana industrija ili inkorporirana vlada?«, N. Meljnikova - Papouškova piše o čeških pisateljicah, St. Vinaver pa obsežno poroča o Manojlovičevi komediji »Katinkini snovi«. Lepa proza poteka iz peresa J. Spi-ridonovič - Saviča in Stojana V. Živadinovi-ča, poezijo pa je prispeval Nikola Šop. — Dobro urejevani sarajevski »Pregled« nadaljuje v pravkar izišli številki svojo anketo o demokraciji. Tin Ujevič je prispeval odlomek iz »etične avtobiografije«, v katerem pripoveduje o knjižnicah, o njihovem pomenu in nepomenu za pisca in za člove štvo. o leksikonih, o sodobnem človeku itd Iz Paula Sondava so prevedene »Misli o kritiki«, iz Allainovih esejev pa »Razgovori o estetiki«. Jaroslav Maly je napisal kratek članek o Vlad!slavu Vančuri in priobčil prevod dveh pesmi Jifija Wolkerja. Zaklju-
čuje se razprava L. Trklja sZadrugarsivo i kolektivizem«. Iz ostale vsebine je omeniti prozo Božo Lovriča iOvapločena riječ«. — »Hrvatska revija« prinaša v majni-škem zvezku članek Antonina Boguslawske-ga »Uskrsnuče poljske vojske« in dr. J. Ma-kanca prikaz Jaspersove filozofije sedanjosti (spis »Die geistige Situation der Zeit«). — V beograjskem »Vene u«, ki v redakciji Jeremije Živanoviča, presega višino mladinske revije in se uvršča med literarno-kulturne časopise, je objavil Gjorgje Glu-mac ciklus sonetov »Preporod jen je u slo-venačkim gorama«, iz ostale pestre vsebine je omeniti esej Boška Novakoviča »Stevan Sremae kao pesnik Niša« Milica Jankovič obsežno poroča o knjigah Dušana Radiča. ki pravkar vzbujajo v beograjskih listih polemične članke o tem, kaj je in kaj ni književnost.
Zdravnik umrl ob umirajočem
Zdravnika dr. Rosenberga v madžarskem mestu Vereszegyhazi so poklicali te dni k pacientu, ki je imel težko srčno bolezen in je bil isto tako že tako star kakor zdravnik Rosenberg mu je hotel dati injekcijo, a tedaj ga je zadela kap in je padel umirajoč na tla Ko so nekoliko minut pozneje dospeli pacientovi sorodniki, so našli oba mrtva.
Skrivnosti vesoljstva
Temperatura zemlje In sonca - življenje je izjemen pojav
Svetloba je ena sama vrsta žarenja, s katerim se izraža snov. Druga vrsta bi bili Rontgenovi žarki, ultravioletni žarki in brezžični valovi, ki jib oko ne vidi.
Iz žarenja spoznamo vsa, vesoljnost in zunanjo stran vesoljstva. Astronomi so z merjenjem žarenja uganili
mnoge skrivnosti zvezd.
V notranjost zemlje nismo še nikoli tako globoko prodrli kakor v notranjost zvezd. Najvišja temperatura na zemlji je okrog 3000 stopinj, toda površina sonca ima temperaturo 6000 stopinj. Komur bi se to videlo malo, naj pomisli, da je to temperatura
vsega sončnega površja,
v notranjosti sonca in drugih zvezd pa vladajo temperature 40 milijonov stopinj in še več. Pri takšni nepojmljivi toploti se mora vsa snov razčleniti in spremeniti v žare-nje.
Marsikatere zvezde so tako velike, da si
njihove velikosti
ne moremo niti predstavljati. Tu je n. pr. zvezda, ki bi zavzela vso razsežnost ravnine, v kateri se vrti zemlja okoli sonca. Nebesna fizika je kaj zanimiva stvar in je človeka vedno zanimala, ker so razmere v vesoljstvu tako izredne A vendar sledijo tudi zvezde istim zakonom kakor naše pre-mičnice, saj sestoji iz istih atomov. V bistvu se v zvezdah družijo isti
protoni in isti elektroni
kakor na zemlji. Vse, kar vidimo, je ista snov, ki sestoji iz pozitivnih in negativnih električnih nabojev. Prav za prav je vsa lepota, smiselnost, trdnost, raznolikost in zamotanost sveta sestavljena iz zelo preprostih sredstev.
Toda izven materialnega sveta je nekaj, česar še nismo tako doumeli. To je
svet življenja in duha.
Pošast z obilnim zarodom
Blizu francoske obale je neki ribič ujel samico morskega volka. Razparal ji je trebuh
in našel v njem 25 mladičev
Arktično rastlinje
Največji herbarij na svetu
Danska raziskovalca brata Porsilda, ki sta po nalogu kanadske vlade v petletnem pohodu vodila čredo
3000 severnih jelenov
k Eskimom ob reki Mackenzie, se lahko ponašata še z velikim znanstvenim delom. Med dolgim potovanjem sta proučila in nabrala 30.000 raznih arktičnih rastlin, ki jih bosta sedaj obdelala v posebni knjigi. To je največja zbirka polarnih rastlin, kar jih je kdaj kakšna znanstvena ekspedicija prinesla s seboj.
Potovanja danske ekspedicije severnih jelenov so se udeležile tudi
tri laponske družine,
ki bodo Eskime učile, kako se te živali rede. To je za Eskime velikega pomena, kajti odslej jih ne bodo več obiskovalie lakote, ki so bile posledica uvedbe lovnih metod z modernim strelnim orožjem. Ekspedicija je uspela tudi v tem pogledu, kajti izmed 3000 živali jih je 2200 srečno prispelo na cilj.
Fotoamaterska strast
Tragedija v čereh
Angleški štabni zdravnik Hemphill se je podal te dni z ženo in tremi otroki s svojega posestva v Trebethericku (Kornval) na izlet proti rtu Kellanu. kjer stoji svetilnik. Zadnji del poti ni brez nevarnosti, kajti obrežje se spušča tu
navpično v morje.
Hemphill je sredi poti odkril v steni galebje gnezdo in kot strasten amater ni hotel izpustiti prilike, da ne bi napravil lepega posnetka. Splezal je po steni do neke skale, ki je molela vodoravno v zrak. Tu je nenadoma izgubil ravnovesje in padel v globino. Pri poskusu, da bi možu pomagala, je tudi go. Hemphillovo
prijela omotica
in je strmoglavija v globino. Otroci so z grozo v očeh prisostvovali nesreči svojih roditeljev. Najstarejši, 151etni Erik, se je prvi zavedel. Kar so ga nesle noge, je stekel proti svetilniku po pomoč. Toda, ko je dostel tja, je moral ugotoviti, da
v svetilniku ni nikogar in da je zaprt. Tedaj je Erik z obpno odločnostjo utrl neko okensko Sipo in splezal v svetilnik do telefona ter pozval iz bližnjega mesta Porta Quinna pomoč. Med tem sta tudi njegov bratec in sestra stekla proti Portu Quinnu, da bi pozvala obalno stražo. Erik pa se je z velikim pogumom
po steni spustil do staršev, ki sta na videz mrtva ležala spodaj na ozki polici. Njegov položaj ni bil potem nič manj obupen nego njiju, kajti morje je tedaj naraščalo in besni valovi so grozili, da odplavijo vse tri. S svojim lastnim telesom je fant kril
telo svoje matere, ko so končno prispeli reševalci. Toda očetovo truplo so bili valovi že odnesli in so ga našli šele zvečer. Tudi matere, ki je ob prihodu reševalcev še kazala znake življenja, ni mogla rešiti nobena zdravniška umetnost.
Ugrabljenje, ki se ni posrečilo
Izsiljevalec, ki so ga prijeli, preden je dosegel cilj
Na zelo fantastičen način si je skušal neki 23 letni Nemec, ki je bil lani izpuščen iz zapora, preskrbeti denar.
Potikal se je okolu Oeynhausena in Her-forda v Nemčiji. Med tema dvema krajema stoji lepa graščina, last nekega Beeka. Graščak ima otroka. Bivši kaznjenec je spredel načrt: Če ugrabi graščakovega otroka, bo prav lahko iztisnil iz Beeka 20.000 mark ki mu bodo nekaj časa zadostovale za brezskrbno življenje.
Da bi se natančno seznanil s posebnostmi gradu in okolice, je večkrat postajal v bližifii graščine in graščinskih posestev. Pri tem je bil tudi dovolj zvit. da je kradel v graščinskih shrambah živila, s kate-r:mi se je prehranjeval. Nekega večera pa je zlezel na verando Ko pa se je hotel povzpeti z verande na streho gradu, ga je slučajno opazil lastnik, ki je alarmiral graščinsko osobje zaradi vsiljivca. Fant je videl da gre zdaj za kožo in jo je ubral urnih' nog proti svobodi. Na begu je odvrgel tudi izsiljevalno pismo ki ga je napisal na ukradeni stroj To pismo je šele pojasnilo pravi namen fantove vsiljivosti v gradu. Pokvarjenec ie grozil graščaku. da bo umori' nieiovn d^te če mu ne pošlje zahteva-
Start čez morje
Španski letalec Poni bo je v petek ob devetih zjutraj zapustil v enokrovniku letališče Heston Namenjen je bil proti San-tanderju. kjer bo skušal preleteti Atlantski ocean v smeri proti Mehiki. Proga meri 9000 milj.
nih 20.000 mark. Orožniki so prijeli izsiljevalca in pri aretaciji izvedeli, da ima na vesti več drznih vlomov, zaradi katerih noicle zooet za dalj časa pod ključ.
Kje se porajata življenje in duh, tega nam ne pove nobena fizika. Znani angleški učenjak, prof. Gliver Lodge, misli, da ni materija pravo redivo duše, temveč eter svetovnega prostorja. Ko življenje izginja,
ostavlja snov eter.
Zdi se, da je življenje v fizičnem prostorju velika in redka izjema, še danes ne vemo, da-li ga je kaj na drugih nebesnih telesih izven zemlje. Mogoče je, toda dokaza za to nimamo. Pojav življenja zahteva pač prav izjemnih okoliščin v materialnem svetu. ____
Kako so rasle brzine
Neki pariški list priobčuje naslednjo zanimivo razvid ico o tem, kako so se dvigale brzine prevoznih sredstev v stoletjih:
1650.: poštna kočija 7 km na uro.
1730.: poštna kočija Berlin - Postdam 10 km na uro.
1830.: ekspresna kočija Pariz - Orlčans 16 km na uro.
1835.: železnica Miirnberg - Filrth 30 kilometrov.
1882.: brzovlak Pariz - Dunaj 63 km.
1933.:	vlak »leteči Hamburžan« 140 km.
1934.:	motorni vlak Bugatti 194 km.
1934.:	letalec Angelo 709.2 km.
1935.:	Campbell z dirkalnim avtom 445 kilometrov.
Gospa,
Vaš soprog se muči in dela ves dan, da more vzdrževati svojo družino.
Pazite zato, da mu pripravite jed okusno in pravočasno, da je njegova obleka in perilo v redu, da je zadovoljen!
On potrebuje živce za svoj posel!
Vsaj v nedeljo, — če že ni mogoče češče, — mu napravite veselje in mu poleg boljšega kosila postavite na mizo tudi steklenico
RADENSKE!
Vaša pažnja bo nagrajena!
Nesreča francoskega ministrskega predsednika
Francoski min. predsednik Flandlnseje konec prošlega tedna nevarno ponesrečil. Zlomil si je na avtomobilski vožnji roko, dobil pa je tudi nevarno rano na glavi
Koristi vladarskega jubileja
O priliki srebrnega vladarskega jubileja angleškega kralja so sklenili moški pripadniki povraškega rodu v Indiji, da se bodo celih šest mesecev vzdržali pretepanja svojih žen. Neko drugo pleme pa je ob tej priliki svečano priseglo, da ne bodo njegovi moški člani vse do konca letošnjega leta lovili kakor divjaki.
Kobilice in štorklje
V Andaluziji se je pojavil ogromen roj kobilic, kakršnega ne pomnijo v teh krajih že nad 20 let. Velik del letine je uničen. Vsak dan pomorijo ljudje nad deset ton kobilic, ki so pritegnile v te_ kraje tudi štorklje v nenavadno velikem številu. Samo v eni naselbini so našteli domačini nad 2000 štorkelj, ki uničujejo kobilice.
Francosko-ruska pogodba
Hsni	li	
^ ' *	1 :: 3 mštm	
• -t V; ^ v J f ' ) P	Kf	v A,- ♦ ■•>. v -.- > A. * • * .
		
.i-/:- ;/> S ■ V ■ i * . i V • : V ' T >	^ * T— ; * t 'm*? -M	
ISIIJI UIUU9IC1 liram UB »	»■»	. — —--
sta podpisala prošle dni pogodbo o medsebojni pomoči
I
Moški!
Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence) najnovejši izum — kombinirane pilnle »Vl-HA-GE«
Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence), motenj v funkciji spolnih organov, pri popuščanju moči ter v primerih seksualne nervoze in nesigurnosti vzemite najnovejši izum, kombinirane piluie »Vl-HA-GE« za moške (rjave). Dobivajo se v vseh lekarnah. Glavni depot M. Bogdanoviča laboratorij »Viscit«, Zagreb.
Po pošti razpošilja diskretno: \ poteka »Jelačičn banu« Mr. M. Gavrančič, Zagreb, Jelačičev trg 12-Jo. Cene: poskusna (30 zavojčkov) Din 84.—, originalen paket z žepnim etuiem n navodilom Din 217.—. Zahtevajte z naročilom obenem zanimivo in poučno brezplačno knjižico: »Zdravljenje spolnih motenj pri moških in ženskah«. :eg ministrstvo soc. politike in nar. zdravja S. br. 24.601 — 28. novembra 1934.
				
	v	Duh našega časa		
! t .
Ml ' LIL ......
nazorno prikazuje ta slika, ki predstavlja manevre tankov na Monte Mariu pri Rimu
Potres v Turčiji
28 vasi v razvalinah
Letošnji 1. maj, ki je prinesel našim krajem nenadejano vremensko spremembo in se je izprevrgel iz lepega sončnega dneva v deževem in snežem večer in noč z mo-rečo slano v naslednjem jutru, je povzročil v okolici Karsa na bivšem ruskem, sedaj turškem ozemlju, katastrofalen potres, ki se sicer ne more meriti z nedavno elementarno nesrečo na Formozi, a je vendar
dalekosežen
v svojih posledicah. Po zadnjih uradnih poročilih reševalnih odprav leži 23 naselbin v razvalinah, eno vas pa je sploh pogoltnila zemlja.
V potresnem ozemlju so našteli nad 200 mrličev in kakšnih 500 hudo ranjenih oseb. Potresni sunki so bili nenavadno
krepki. Začeli so se z rahlimi stTesljaji, k$ so postajali čedalje močnejši. To je opozorilo ljudi, da so se lahko pravočasno umaknili iz hiš na prosto, kjer so si napravili ležišča pod šotori.
V potresnem ozemlju so zazijale na mnogih krajih razpoke, ki so požrle več hiš in živine. Posebnost tega potresa je tudi ta* da so v mnogih potresnih krajih
poniknili studenci.
Posrkala jih je zemlja do zadnje kapljice. Ceste so povsod razdejane, dTevesa leže izruvana na zemlji, brzojavni in telefonski drogovi so zlomljeni do zadnjega. Turška vlada je poslala v prizadete kraje potrebno saniteto in je tudi drugače priskočila na pomoč prebivalstvu.
Ljubica ustrelila kolesarskega dirkača
Žalostna smrt Henrija Pelissiera
Znani francoski kolesar Henri Pelissier je padel v Dampierru kot žrtev družinskega prepira. Pelissier, ki mu je bilo komaj 45 let, se je pri večerji spri s sestro svoje ljubice. Mož je moral ženski, ki ga je raz-kačila, pokazati pesti, s tem pa je dal povod, da je njegova metresa Melietta pohitela v sosedno sobo, kjer je prijela za re-
volver in ustrelila dvakrat proti Pelissieru. Dirkač se je zgrudil in obležal na mestu mrtev. Pelissier je bil nad dvajset let zvezda na francoskem kolesarskem nebu ter je mnogokrat odnesel palmo zmage iz bi-ciklističnih tekem. L. 1928 se je umaknil iz aktivnega športa. Nihče ne bi pričakoval, da bo storil tako žalostno smrt.
Spodaj v kotu: kolesarski dirkač Henriy Pelissier. V sredi Pelissierova vila, kjer je bil kolesar ubit. Zgoraj v ovalu: preiskovalni sodnik, ki mu je poverjen kriminalni
slučaj
šaljapinova bolezen
Ruskega pevca šaljapina so te dni prepeljali iz Le Havra v Pariz in so ga oddali v ameriško kliniko v Neuilly. Tam je ugotovil zdravnik, da se je stanje Šaljapina sicer izboljšalo, da pa še ni premagana poslednja kriza. Prof. Abrami, ki ima umetnika v zdravniški oskrbi, je izjavil, da trpi Šaljapin na nalezljivi hripi nedoločene vrste. Pridružili so se ji znaki splošnega za-strupljenja, kar silno otežkoča zdravljenje.
Ob bolnikovi postelji sedi neprestano umetnikova žena, ki ne zapusti klinike niti za trenutek. Šaljapinovi prijatelji so zaradi bolnika v velikih skrbeh. Pevcu je namreč zdaj 62 let in ker trpi že od prej na sladkorni bolezni, so z njim velike težave. Na pravkar dovršeni turneji po Ameriki je Šaljapin kupil krasno vilo v Hollv-woodu, kamor se je hotel v kratkem umakniti v zasluženi pokoj.
ANEKDOTA
Tragedka Claironova je uživala nekaj časa naklonjenost Ludovika XV., potem pa jo je ta poslal v ječo. Ko so jo izpustili, se je pritoževala operni pevki Arnouldovi v patetičnem tonu: »Kralj je gospodar mojega življenja in imetja, nikakor pa ne moje časti!« — »Imate seveda prav,« je dejala pevka. »Kjer nič ni, izgubi tudi kralj svoje pravice.«
VSAK DAN ENA
Letala in tanki na proslavi 1. maja
Pariški »Temps« poroča, da so se udeležila prvomajniške proslave v Rusiji povsod tudi letak, ki jih je bilo v Moskvi 800. v Ljeningradu 350. v Kijevu 300, v Minsku 550, v Rostovu na Donu 100. v Harkovu 150, v krajih Daljnega vzhoda 800, skupaj torej 3050 aeroplanov. Tankov pa so našteli pri vojaški paradi v imenovanih krajih skupno 2130.
»Vaše zamorsko veličanstvo, gospod, ki ga kuhamo v kotlu, neprestano zahteva milo in brisačo.. .<
ŠPORT
Severnjaki hočejo biti sami?
Namestil Fis-tekem — nordijsko prvenstvo
Švedi so prav »na tihem« začeli akcijo, da bi se vsi severnjaki v smučarskih tekmovanjih popolnoma ločili od Srednjeev-ropčev, pustili njim zdaj že precej udomačene Fis-tekme, sami medse boj pa priredili posebna prvenstva. Razlogov za ta »upor« je več, pravijo pa, da je bil eden glavnih slaba organizacija, s katero so se morali boriti letos na teh tekmah v Tatrah.
Razen Norveške, ki ji ta izolacija ni popolnoma po godu, so vsi severnjaki soglasnega mnenja, da njihovi smučarji v Srednji Evropi nimajo opravka. Vsako potovanje na Fis-tekme stane ogromne denarje, športnih koristi pa prinaša zelo malo, ker je že pred tekmami več kot gotovo, da bo sever z norveškimi, finskimi ali švedskimi tekmovalci zasedel vsa najboljša mesta. Ko so se pred 10 leti začela ta tekmovanja, so se jih severnjaki udeleževali prav radi, ker so pač računali, da se bo njihovo znanje polagoma izenačilo z močmi srednjeevropskih tekmovalcev. Ker pa se razmerje ined obema taboroma tekmovalcev do zadnjega ni mnogo spremenilo, so začeli misliti na reforme.
Po novem načrtu naj bi Fis-tekme ostale samo Srednjeevropcem. Sem in tja pa bi na te tekme tudi nordijske države poslale šib-
Froslava ls-letnice obstoja ASK Primorja
8.—10. junija
Akademski športni klub Primorje .ie danes prejel obvestilo od kabinetne pisarne Nj. Vel. kralja Petra II., da je Nj. Veličanstvo blagovolilo počastiti klubovo 15 letnico s tem, da je prevzelo pokroviteljstvo nad proslavo.
Propagandni juniorski ln seniorski
lahkoatletski miting ASK Primorja
združen s handicap tekmovanji
Akademski športni klub Primorje v Ljubljani priredi v soboto in nedeljo 11. in 12. t. m. na svojem igrišču na Tyrševi cesti gornji propagandni miting. Pravico nastopa imajo vsi verificirani atleti kakor tudi neverificirani in pod zabrano nastopa zaradi prehoda, člani prireditelja in še enega ljubljanskega kluba. Pričetek v soboto ob 15.30, v nedeljo ob 9.30. Prijave je poslati na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ulica l/III. najpozneje do 10. maja ob 12. Naknadne prijave in prijave brez pri-javnine se ne sprejemajo. Prijavnina 5 dinarjev za točko in osebo. 15 Din za moštvo, in jo je treba priložiti prijavi. Teka-lišče je dolgo 419.30 m, ima dva nedvignje-na zavoja. Pokrito je s lešem. Nagrade: ako je v vsaki disciplini pet tekmovalcev, dve priznanici, ako je več kakor pet tekmovalcev, tri priznanice. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS.
Program in vrstni red disciplin: Sobota ob 15.30: 1. 100 m sen. hand., 2. 100 m sen., 3. 100 m jun. C, 4. met krogle, 5. skok v vis, 6. skok v vis jun, C, 7. 400 m. 8. met diska, 9. skok v dalj z zal. 10. skok v dalj t zal. jun. C, 11. 1500 m, 12. 15000 m jun. C, nedelja ob 9.30: 1200 m sen. hand., 2. 200 m sen., 3. 200 m jun. C, 4. met kopja, 5. troskok, 6. troskok jun. C, 7. 800 m, 8. met kladiva, 9. skok ob palici, 10. skok ob palici jun. G. 11. tek 5000 m, 12. 4 krat 100 m sen., 13. 4 krat 100 m jun. C.
Lep izlet naših motoristov
Krasen nedeljski dan je naše motocikli-ste izvabil v Poljansko dolino z namenom, da si ogledajo gorsko progo, na kateri priredi motosekcija ŽSK Hermesa 30. t. m. prve gorske dirke. Ljubljanskim motoci-klistom se je v Škof ji Loki pridružilo še nekaj tovarišev iz Kranja in Jesenic, da so tako pomnoženi zdrveli v Gorenjo vas, kjer so se ustavili v gostoljubni domačiji prijatelja Jelovčana. Po majhnem odmoru so se podali na pet kilometrov oddaljeno gorsko progo, kjer so se po približno 4 km dolgi ozki, serpentinasti poti povzpeli navzgor. Vsi, kolikor jih je bilo. so takoj poizkusili vožnjo. Ugotovili so, da bo zaradi ostrih in ozkih ovinkov za neizkušenega in nevajenega dirkača naloga na dan dirke ne baš lahka.
Užitek prirode po teh krajih je res prijeten. Ceste lepe, tu in tam raztresene lične kmečke hišice s skrbno urejenimi gospodarstvi. umetne vodne napeljave, krasni jezovi, sveže preorana polja, prava romantika! Po kratkem odmoru' v Žireh zopet dalje po krasni cesti ki pelje prav ob italijanski meji skozi čudne soteske. Skoraj pred vsako hišo stoji gruča domačinov, ki začudeno strme v ta redek pojav po njihovih mirnih cestah. Zdaj na levi, zdaj na desni strani žuboreča voda, votlinasto skalovje, gozdovi — krasota! Cesta se vije sem in tja, zdajci se ti dozdeva, da se končuje nekje v skali, a naenkrat oster zavoj v levo in desno, ter naprej. Naša čvrsta obmejna straža nas živahno pozdravlja. Naposled smo pridrveli na glavno cesto v Logatcu ter podili dalje proti Ljubljani, kjer smo se s prijetnimi vtisi krasnega družabnega izleta razšli z obljubo, da se v kratkem spet sestanemo.
Olimpijski zmagovalci starega veka
Zgodovina olimpijskih iger starega veka omenja že davno celo vrsto znamenitih atletov in olimpionikov, ki so po večkrat zaporedoma zmagali na teh tekmah. V starem veku so zmagovalci v olimpijskih igrah uživali nesmrtno slavo; saj je znano, da so jim postavljali spomenike in slavili njihova imena prav tako kot imena velikih pesnikov, ki so ostala ohranjena poznim rodovom. Najbolj so stari Grki cenili uspehe v rokoborbi, skokih in sestavljenih »lahkoatletskih« disciplinah.
Prvega slavnega olimpionika so nam stari vir ohranili Atenca Partaklesa. ki je nekako 700 let pred našim štetjem dvakrat zaporedoma zmagal v stadionskem teku na 192 m. Za njim se omenja s 26 do 28 olimpiade ime špartanca Filombro-tosa. ki je v teh treb igrah zasedel prvo mesto v petoboju Kot najuspešnejšega olimpionika pa je treba omeniti Gorgosa iz Elide. ki je bil v klasičnih tekmah zmagovalec štirikrat po vrsti. Pol stoletja pozneje ni bilo nikogar, ki bi bij boljši; te-
ka zastopstva. Zase pa hočejo severnjaki obnoviti nekdanji načrt nordijskega prvenstva, kakršno se je že vršilo L 1918, 1922 in 1926. še danes so Švedi vsi navdušeni nad uspehi, ki so bili doseženi na teh tekmah. Zdaj' naj bi se obnovile, tako da bi smučarji severnih držav — kakor v nogometu — tudi .ločeno, tekmovali za svoje najvišje naslove. Švedi in Finci so se glede podrobnosti baje že sporazumeli pri zadnjih tekmah v Tatrah.
Norveška je v tej akciji za zdaj še ob strani, in sicer iz gospodarskih razlogov. Znano je namreč, da Norveška Izvaža ogromne količine zimskosportnih potrebščin v vse države Evrope in zdaj se boji, da bi z bojkotom svojih tekmovalcev ne izzvala bojkota svojega blaga, za katero so njeni tekmov&Ici obenem najboljša reklama.
Kljub temu pa gredo ta pogajanja svojo pot. Ce se bodo končala s pogodbo ali ne, gotovo je že zdaj, da bo tudi potem še mnogo severnjakov, ki bodo radi šli gostovat po Evropi, in tudi nekaj Srednjeevropcev, ki se bodo upali med odlične severnjake, škodo bo trpela le ona mednarodna organizacija, ki si je s Fis-tekmami ustvarila že lep mednarodni sloves...
daj se je pojavil špartanec Hiposten, ki je bil v glavnem rokoborec, že kot deček je bil vedno prvi med svojimi vrstniki, pozneje pa je v 241etih spravil pet olimpijskih zmag.
Značilno je. da so v splošnem rokoborci najdalj ohranili svojo formo. Pogledati je treba samo primer Milona iz Krotona, ki je bil 28 let vedno med najboljšimi. Sredi 5. stoletja so sprejeli v olimpijski spored še dirke s četverovprego; s štirimi zmagami spada med najboljše v tej disciplini Hieron iz Sirakuze. Prav tako častno je boksače zastopal Tasandros iz Naksa.
V tako zvani »zlati dobi«, to je od 1. 468. do 400. pred' našim štetjem je bilo le malo olimpionikov, ki bi bili mogli ponavljati zmage. Kot najboljši »all-round« tekmovalec se je izkazal Damagetos iz Rodosa, ki pa ga je v rokoborbi prekašal neki Eutimenes iz Arkadije. Ma^toriski tek je prišel v spored v tako zvani »srebrni dobi«, to je do 1. 338 pr. Kr. Iz te dobe je znan neki Sotades s Krete, ki je dvakrat odnesel olimpijski lovor. Takrat je bil v rokoborbi najmočnejši Haron iz Pelen, ki je bil zmagovalec štirikrat in je bil najmanj deset let eden izmed najboljših rokoborcev stare Grčije.
Od 1. 338. pr. Kr. pa do 1. 393. po Kr., ko je bila zadnja antična olimpiada, so bili uspehi od leta do leta slabši, kar je bdlo v glavnem posledica tega, da se je polagoma tudi med starimi Grki uveljavil pro-fesionaiizem. S tem je olimpijska misel propadla. Atene in Sparta, kjer je tekla zibelka vsej starogrški telesni kulturi, že
davno nista Imeli več nobenih tekmovalcev za olimpiado. Tako je bilo tudi po ostali Grčiji.
Leonidas z Rodosa je skoraj 10 let do 1. 162. pr. Kr. v tekih zmagoval nad vsemi nasprotniki. Znani so še Straton iz Aleksandrije, Hermogenes iz Ksantosa, tekač Isidoroe tudi iz Aleksandrije in drugi. -
Spored modernih olimpiad je seveda zelo razširjen in zato je tudi število dvojnih ali večkratnih zmagovalcev močno naraslo. Kljub temu pa je boj za olimpijske zmage tudi danes zelo ogorčen. Kajti takšna zmaga je za vselej glavni in najvažnejši cilj tisočev in tisočev športnikov vsega sveta.
Plavalni rekordi •
Rekordi sicer niso pravo merilo za skupilo oceno plavalnih moštev, toda če Nemce sodimo po njin, bi jim moraii že zdaj,priznati. da gredo lahko mirne vesti na olimpijsko tehtnico. Nedavno so v Dtisšeldor-fu pregledali svoje plavalne vrste, pri čemer so kar mimogrede zabeležili en svetovni, dva evropska in pet novih nemških rekordov Nov svetovni rekord je .spravil Sictas. dva evropska psi Fischer na 100 m prosto (58.2) in Genenger na 200 m pr»J no za dame (3:00.81. Ista plavafcica je v nedeljo pred tem dosegla nov svetovni rekord tudi na 200 yardov prsno, in sicer s časom 2:44.9 — Nova svetovni rekorderka je zdaj tudi Holandka Ria Masten-brock, ki je plavala 200 m prsno 2:49.6. katero znamke je verificirala mednarodna plavalna zveza. —. Američan Jimmy Gil-hala je v Los, Angelesu plaval 440 yardov prosto 4:48.3 in 8 tem izboljšal lastni svetovni rekord na tej progi za tri desetinke sekunde.	*
Še o nedeljski tekmi Hermes : Primorje. V zvezi s poročilom o nedeljski tekmi Hermes : Primorje, priobčenim v ponedelj-skem »Jutru« 6. t. m., da je »Primorje sko-. raj nastopilo z enajstorico, s katero je zad^. njo nedeljo debutiralo v Zagrebu«, smo od vodstva ASK Primorja prejeli pojasnilo, da gornji odstavek naše kritike ne odgovarja resnici. Primorje je proti Hermesu nastopilo v postavi: Starec, Jug. Bizjak, Šinkovec, Boncelj, juniorja Podpornik in Race, Janežic. Caleari, Petelin, Hassl. t. j. samo s petorico igralcev, ki so nastopili v Zagrebu. Semkaj pa sploh ne štejemo danes še blesirane igralce.
Službene objave LHZ. Redna seja u. o. je drevi ob 20. v posdbni sobi kavarpe Evrope. Vsi!
Upravni odbor Ilirije ima plenarno sejo odbora drevi'' ob 20.30 v datnski sobi Emone. Zelo važno, polnostevilno! — Ha-zenska sekcija ima danes ob 17.30 v Stadionu trening za vse atletinje ih hazenaši-ce. Zaposlene sigurno ob 18.15.
Smučarska sekcija Ilirije priredi' v soboto 11. t. m. izlet v Podkoren in Danico. Ob tej priliki še bo na sestanku v Podkorenu zaključila smučarska sezija. Vodstvo vabi na izlet vse klubove člane. Točen odhod bo še objavljen.
2SK Hermes {nogometna sekcija). Danes ob 18JO seja na glavnem kolodvoru. Na sejo se vabi g. Končar.
SK Reka. Redna seja upravnega odbora bo 14. t. m.
>%4r
Dr. Maks Robič:
Jugoslovenska ideja pri slovenskih protestantskih piscih XVI. stoletja
5 Iz predavanja v nacionalni uri radia.
... Ko so v prvi tretjini- 6. stoletja začeli predniki današnjih Jugoelovenov prodirati preko Karpatov proti jugu, se niti po jeziku niti v drugih ozirih niso bistveno razlikovali ne med seboj ne od ostalih Slovanov. Predniki današnjih Slovencev so korakali na skrajnem desnem krilu in zavzeli ozemlje, ki je v geopolitičnem ozi-ru edinstveno.
To ozemlje še obsega južnozapadni del panonske nižine, se razteza preko južno-vzhodnega alpskega in severnozapadnega kraškega gričevja in sredogorja, gre preko ravnin, kotlin in velegorja ter že sega v gornjeitalsko nižino in do Jadranskega morja. Preko tega zemljepisno tako pisanega ozemlja tečejo prometne zveze v smeri od severa proti jugu in od vzhoda proti zapadu ter obratno. Te vezi so po svojem izvoru prastare, po svojem pomenu pa svetovno važne. In kar je pač najvažnejše: s svojim slovenskim krilom in samo z njim se dotika slovanska narodna skupina na enem samem mestu z obema ostalima glavnima evropskima narodnima skupinama: z germansko in romansko.
Zato lahko rečemo dvoje: Prvič: Ni ga kmalu ozemlja, ki bi bilo od vseh strani zunanjim vplivom in pobudam najrazličnejšega izvora in najrazličnejšega značaja tako odprto, kakor je slovensko ozemlje.
Dru-gič pa tudi ni kmalu zemlje, na kateri bi bilo narodu tako težko vztrajati, kakor Slovencem na njihovi slovenski zemlji.
Svojo nalogo, geopolitično tako važen predel ohraniti slovan&tvu, so na treh straneh od neslovanskih narodov obdani, do jeseni 1918 v glavnem samim sebi prepuščeni Slovenci izvršili častno in jo po 1. decembru 1918 v Jugoslaviji pod neprimerno ugodnejšimi pogoji prav tako častno še vršijo.
Res so Slovenci izgubili dve tretjini onega ozemlja, ki so ga imeli v 9. stoletju, ko je bilo največje. Toda kljub temu je popolnoma napačno vse dosedanje izpraševanje: »Kako so mogli Slovenci izgubiti ta&o velik del svoje nekdanje zemlje?« Pravilno se mora vprašanje glasiti: »Kako so Slovenci v tako težavnih okolnostih se-bi. jugoslovenstvu in slovanstvu toliko svojega prvotnega ozemlja sploh še mogli ohraniti!«
Kajti okolnosti, pod katerimi so morali Slovenci živeti zlasti od trenutka, ko so s smrtjo panonskega kneza Koclja v 9. stoletju izgubili zadnji ostanek državne samostojnosti, so bile nelpojiko več kakor eno polno tisočletje nadvse težavne: Brez lastne države, brez domače dinastije in domačega plemstva, vse do 19. stoletja brez domačega višjega svečeništva ter za redkimi izjemami — brez narodno za ved nega meščanstva in fzobraženstva, vse dr osvoboditve 1 1918 brez popolnoma slo venskega osnovnega ln srednjega ter 6ist< brez visokega šolstva, se Slovenei kot lz razito kmetskl narod niso mogli držati
drugače, kakor da so se krčevito in naravnost fanatično oprijeli sVoje zemlje in svoje posebnosti. Toda kljub teihu nikoli niso pozabili, da so del jugoslovenske veje velikega slovanskega drevesa. Ni samo 6lučaj, da so ime, ki je bilo nekdaj skupno vsem Slovanom,, le malo izpremenjeno ohranili do danes, da se še vedno imenujejo Slovence, svoj. jezik pa slovenski.
Po vsem tem je razumljivo, da se slovensko slovstvo v srednjem veku ni dvignilo nad najpotrebnejše bogoslužne in druge tekste manjšega obsega, ampak se je gibalo v okviru, ki nam ga kažejo brižin-ski in drugi ohranjeni srednjeveški slovenski jezikovni spomeniki.
Iz večstoletnega stanja, fci je bilo bolj životarjenje kakor življenje, je zbudila Slovence silno razburkana doba ob prehodu iz srednjega v novi vek, doba turških vpadov, kmetskih puntov in verskih novo-tarij. Reformacija, ki je kakor različne druge kulturne struje prej in pozneje kmalu in brez težav našla svojo pot tudi na tako lahko dostopno slovensko ozemlje, je s svojo zahtevo, naj se bogoslužje vrši v živem narodnem, ne pa v tujem mrtvem latinskem jeziku in naj sveto pismo postane ljudsko berilo, dala Slovencem prvo obširnejšo literaturo ter ovrgla proti koncu srednjega veka priljubljeno in razširjeno mnenje, da je slovenščina za literarno rabo prebarbarska.
V kratki dobi 44-tih let: od K 1551., ko je Primož Trubar izdal prvi dve slovenski t'i6kani knjižici, pa do leta 1595., ko so izšle zadnje protestantske knjiige, namenjene vsem Slovencem, so dali slovenski protestantski pisci kljub vedno bolj naraščajočim težavam do 50 različnih spisov, in sicer za vernike, za osnovne in srednje šole, za svečenike, ra pisce slovenskih knjig, za bogosJužje in za organizacijo slovenske protestantske cerkve. Mnoge izmed njihovih knjig so lahko služile več namenom. Dali so Slovencem tudi prvo tiskarno na domačih tleh, ki pa so jO Habsbur-žani kmalu zatrli, kakor v ostalem nekaj let pozneje skoro ves protestantizem tia Slovenskem.
Zdi se, kakor da so slovenski protestantski pisci XVI. stoletja hoteli to, kar se je v dolgih stoletjih srednjega veka opustilo in zamudilo, dohiteti in nadomestit' v nekaj kratkih desetletjih Tolike navdušenosti in požrtvovalnosti za slovensko literaturo, toliko veltkopoteznost? "v delu ni bilo niti pri piscih niti pri ^odporniknh niti prti širokem občinstvu ne prej ne po zneje...
Primož Trubar, oče slovenske tiskane besede, še je dolgo posvetoval, s svojim men torjem tržaškim škofom Bonomom tn se končno odločil, da začne med svojimi bliž jimi in dal jn jim i rojaki za protestantske 6tvar delovati tudi s knjigo In sicer se je že tedaj tudi odločil za slovenščino, na tančneje rečeno: da uvede v knjigo ljudske govorico svoje ožje dolenjske lomovlne O tej za vso bodočnost nadvse važn1 odlo ČrftV razpravljajo ' Trubar sam t drug* tedanji slovenski pisci večkrat V uvodih
svojih knjig. Vendar pa so se ozirali tudi na druge slovanske jezike, zlasti na srbohrvaščino, ki jo sami označujejo za slovenščini najbližjo in najsorodnejšo.'
Vse do osvoboditve Slovencev ter njihove združitve z bratskimi Hrvati in Srbi v skupno državo Jugoslavrijo namreč na Slovenskem ni šlo toliko za to, da bi v roke večinskega prebivalstva slovenskih krajev knjige sploh šele prišle, saj so se mu ves ta čas ponujale in celo vsiljevale tu je jezične knjige: latinske, nemške, laške in ogrske, šlo je marveč za to, da se temu ljudstvu knjige tujega jezika in duha izbijejo iz rok ln se tako reši preteče mu narodne smrti.
To pa se je ves ta čas moglo doseči samo s knjigo, spisano v čim preprostejšem in ljudski govorici čim bližjem jeziku, še danes vrši slovenska tiskana beseda poleg drugih nalog tudi važno narodno-obrambno delo, saj je ena cela tretjina Slovencev žal še vedno izven mej Jugoslavije ...
Brez dvoma je, da je roko tedanjih slovenskih protestanskih piscev vodila v prvi vrsti verska vnema. Ta njihova vnema ne zaostaja prav nič za tedanjo katoliško, temveč jo zlasti v začetku celo prekaša.
£mamo pa neizpodbitne dokaze, da so ti pisci imeli že tudi jasno in močno slovensko zavest in ljubezen do celotne svoje slovenske domovine ne glede na deželne meje. Za to priča značaj njihovega dela, pa tudi z'besedami so to v svojih spisih ponovna in razločno izpovedali —
Za popolno umevanje tega protestantskega literarnega pokreta pa moramo vedeti, da je bil sdcer po svojem izvoru slovenski, da pa je bil takoj v začetku jugoslovenski.
Trubar je že pred svojim odhodom na Nemško mi6lil tudi na Hrvate in se do svoje smrti zanimal za razmere, v katerih je tedaj živel ves slovanski jug... Napisal je več srbskohrvatskim knjigam nemške predgovore in zbiral podpore tudi za srbskohrvatske knjige.
Mnogo obetajoči, a žal prezgodaj umrli Sebastjan KelJ je misli celo na enoten elovensko-hrvatski črkopis, kar je potem uresničilo šele. 19. stoletje.
Znamenita Dalmatinova »Biblija« je. spisana sicer v slovenščini, da pa bi jo lažje razumeli tudi izvenkranjski Slovenci in ostali Jugosloveni, ima na koncu poseben seznam njim manj žnanih izrazov...
Slovenski in ostali južnoslovaneki protestantski pisci 16. stoletja so zasnovali morda utopičen, vsekakor pa velikopotezen načrt, ki jasno izpričuje, da so se dobro zavedali skupnosti vsega sioVahske-ga juga: s srbekohrvatskimi knjigami, tiskanimi v cirilici, glagolici in latinici so upali v protestantizmu združiti vse jugoslovenske dežele s slovanskimi in turškimi mohamedanoj vred vee do Carigrada; ker so vedeli, kako važno vlogo , je tedaj imela- srbohrvaščina celo na sultanovem dvoru. L. 1561. so ustanovili v Urachu posebni »biblična zavod«. Glavni podporrrfk mu je bil prostovoljni verski begunec Ivan baron Ungnad, bivši štajerski deželni glavar in habsburški vojskovodja, duša pa Trubar.
Radie
Torek 7. maja
LJUBLJANA 11: šolska ura: Pravljična zvočna igra »Zakleta Veronika« (Joža Vom-bergar). — 12: Plošče. — 12.45: Poročila.
—	13: čas, vreme, obvestila. — 13.20: Ljubezen in pomlad (plošče). — 14: Vreme, borza, spored. — 18: Dva mlada harmonikarja in še mlajša napovedovalka, — 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila. — 19: Schumannove pesmi poje g. Drago 2agar.
—	19.30: Nacionalna ura. — 20: Majski večer (Kvartet Fantje na vasi, Stritarjev trio, ga. Debeljakova, Joža Vombergar, Radio orkester). — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored. — 22; Radio jazz. — 22.30: Angleške plošče.
BEOGRAD 16.20: Orkester. — 18: Prenos koncerta z univerze. — 20: Recitacije. 21.20: Orkester. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio, — 20.30: Orkestralen koncert.
_ 22.15: Banjolinski sekstet. — PRAGA
20: Orkester iz Košic. — 20.30: Potop »Lu-sitanije«. — 20.55: Koncert Stravinskega.
—	22.15: Plošče. — BRNO 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Koncertni večer. — 21: Simfonijski orkester. — 22: Serenade. — 22.45: Ples. — DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 14: Plošče. — 15.40: Otroški koncert. — 16.10: Operetna glasba.
—	17.30: Pevska ura. — 20: Narodne pesmi.
—	20.45: Scarlattijev večer. — 22.15: Koračnice in valčki. — 23.20: Ples. — BERLIN 20.15: Spomladanski rmčlodije. — 21: Momentni snetki. — 22.40: Bachova glasba.
_ 22.30:, Venček lepih melodij. — K6-
NIGSBERG 20.15: Iz Berlina. — 21: Koncert orkestra. — 22.30: Iz Berlina. — STUTTGART 20.15: Program kakor v Berlinu. — 22.30: Lahka glasba. — 24: 6k6ho>! te 'Beethovnovi menueti. -— 0.15: Orkester. — RIM 17.30: Mešan glasbeni program, -r-r, 20.50: Evropski koncert Scar-lattijeve glasbe. — 21.30: Igra. — 22: Ci-traški koncert.	„
.»	Sreda, 8- maja.
LJUBLJANA 12: Plošče. - 12.45: Poročila. _ 13: Cas, vreme obvestila. — 13.20*.
Operne fantazije na ploščah. — 14: "Vreme, borza, spored. — 18: Delibes: Balet Sylvia (plošče), t- 18.20: Pogovor s poslušalcu — 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila. — 19: Iz šlezijskih revirjev: Recitacije s klavirjem (Ciril Debevec in dr. švara). — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Mi, kar nfes je kovačev... Delavska pesem in beseda. Izvajajo člani delavske godbe Zarja. — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored. — 22: Bratci veseli vsi. Pojeta gg. Banovec in Žagar 8 spremljevanjero harmonike (g. Stafeko) vmes rplošče.	r
BEOGRAD 16.20: Orkester. _ 20: Prenos iz. Ljubljane. _ 22.30: Lahka godba. — ZAGREB 12.10: Plošče. 1 — 17:15: Pesmi. .— 20: Prenos iz Ljijblj&n^. —.^.25 Smetanova »Češka pesem«. — 20: Dvorakov konfeert. — 20.40: 11 Brna. — 22.15: Plošče. _ BRNO 19.25: Iz Prafce. _ 20.40: Glazu-novljeve- Baletne scene. — 21.10: Igra. — VARŠAVA 20: Operna glasba. — 21: Chp pinov koncert. _ 2140--PoH=ke pesmi. -DUNAJ 12: Iz operet - 16.05: Plošče. -17.30: Klavir - 19 'H)- Spomladanski »šla gerji«. — 21.20: Klavir _ 22.10' Orkester
—	BERLIN 20.45: Mozartov Beethoven. — 22.20: Ples - KrtVTGSRERO 20.45: Klavir-_ 21-20 Stare majske pesmi — 22.30: Lahka godba. - STUTTGART 20.45: Beethovnova IX. simfonija. — 22.30: Ples. —
S&HA&ODHC) I ti fl
^GLEDALIŠČE1.
; m a	. ' I''
BCPEBTOAff
DRAMA.
Začetek ob 20.
Torek, 7.: Zaprto. Sreda, 8.: Bunbury. Sreda. Četrtek, 9.: Zaprto. Petek, 10.: Zaprto.
Sobota, 11.: V času obiskanja. Premiera. Izven.
Nedelja, 12.: V času obiskan ja. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20.
Torek, 7.: Baletni večer gdč. Mie Corak in g. Antona Vujaniča iz Zagreba. Izven. Sreda, 8.: Zaprto.
Četrtek, 9.: Zemruda. Premiera. C. ★
Jutri ponovi drama Wildeovo duhov**® komedije »Bunbury< za red Sredo. Izredna duhovitost dialogov in zabavne scene, prežete z genialnim Wildeovim duhom, tvorijo zanimivo veselo komedijo. Igrajo dame: Maria Vera, Nablocka, Levarjeva in Lojko-va ter gg. Jerman, Sancin, Lipah, Potokar in Pianecky. Režija prof. Šestova.
Premiera Gregorinove pasionske igre »V času obiskanjac bo v soboto izven abonmaja. Delo obsega 8 slik in epilog. Prva slika z naslovom »Učenik. se godi pred domom Jezusove matere v Nazaretu. Druga »Poslanec« na dvoru poganov v jeruzalemskem templju. Tretja ^Duhovnik« v veži in v obednici Jožefa iz Arimateje. Četrta »Sodnik« v zbornici »Velikega zborac v templju. Peta »Kralj« pred sodno in v sodni hiši. Šesta >Clovek« na gornjem in na spodnjem dvorišču sodne hiše. Sedma >Sin božji« na Golgoti in na vrtu pred grobno votlino. Osma sOdrešenik« v grobni votlini Jožefa iz Arimateje. Epilog sestoji iz dveh živih slik Jezusovo vstajenje in Jezusovo poveli-čanje. Delo režira g. Gregorin.
Drevi bo v operi baletni večer gospodične Mie Corak, priniabalerine zagrebške opere, in gosp. Vujaniča. Spored obsega muzikalne skladbe Mozarta, Cho-pina, Debusdjrja, Rebikova, Gounoda, ša,-franek-Kaviča, Zvjerkov-Grgosoviča in Ba-ranoviča Koreografija je v glavnem delo Mie čorakove. Priobčamo kritiko iz »Ob-zora«: ... »njene plesne zmožnosti so neomejene. Ona zna in zmore vse. V njej se družijo vse vrline dobre plesalke, v divni harinoniji izvežbano telo je trenirano do poslednje mišice. Ona obvladuje s frapant-ho sigurnostjo in balanco vsako tudi najtežjo kretnjo, njena tehnika nog je brezhibna, čista in precizna, njene roke so mehke, elastične in zmožne toliko izraza, da zajnorejo nadomestiti vsako živo besedo. Vse najtežje evolucije izvaja z neverjetno lahkoto in eleganco, nadvse gracijoz-no in okusno. K tej docela tehnični umetnosti se pridružujejo še intelektualne prednosti: fenomenalna muzikalnost in z njo v najožji intuitivni zvezi bujna koreo-grafska fantazija ter bogata samostojna invencija, katera v njenih letih zadivlja publiko.«
Krstna predstava Korzalskega opere »Zemruda« se bo vršila v Četrtek, dne 9. maja.. Delo je izredno muzikalno, kompo-nirano je s cvetočo melodiko in vsebuje mnogo folklornih orientalskih motivov. Dejanje je jako pestro ter obsega tudi originalne balete. Posamezne partije so muzikalno in igralsko ostro karakterizirane. Naslovno partijo poje ga. Gjungjenac. nadalje sodelujejo: ga. Poličeva in Kogejeva ter gg. Gostič, Primožič, Marjan Rus. Marčec, ki je prevzel vlogo barvarja Usta Omaria namesto obolelega gospoda Banov-ca, Petrovčič, Franci, Jože Rus itd! — Koreografija je Golovina, režiser: prof. šest. dirigent: dr. švara. — Komponist Koczalsk? bo osebno prisostvoval premieri.
Uprava Narodnega gledališča vljudne prosi abonente poletnega abonmaja, da poravnajo 2. obrok, in abonente ostalih abonmajev, da poravnajo svoj 9. obrok do 14. maja.
M ARIB(IR$Rft GLEBALISCR.
Začetek ob 20
Torek, 7.: Kdo je kriv? A. Znižane cene.
Poslednjič.	, ■*
Četrtek, 9.: Prebrisani Amor. C. Znižane
cene.	>	»...-«■
* _
Iz življenja na dežel?
RADEČE. Ob priliki službenega poseta g. bana v Krškem se je med drugim udeležil poklonitvene deputacije predsednik naše občine g. Anton Polanc, ki se je zahvali) g. banu za naklonjenost pri izvedbi trase ceste iz Radeč preko Brunka v Tržišče Isto tako se je zahvalil za podkrajskb cesto in za podpore Za hiralnico. Neznan tat je te dni ukradel1 iz stanovanja banovinskega svetnika g. Ravnikarja dve srebrni uri z verižicami. Orožniki iščv&jo tatu
»»PjOJlir^lia rekordnem
/•ji .M

poleta
Veliko ameriško letalo »Pionfr« je opravilo 2400 milj dolgo progo iz Amerike v Honolulu v rekordn«Q času 17 ur 47 minut, t j. za 7 ur Ktreje nego ameriška vodna letala lanskega januarja. Uro pozneje je poletelo proti Kitajski. Na krovu ima. 6 oseb. Letalo tehta 19 ton in ima 40 m krilne razpetine. Ta polet je poskusni poiet jZa otvoritev rednega zračnega prometa med Ameriko in Kitajsko, kjer bo končna i postaja menda Kanton.
t'i
Vremensko poročijo
številke sa označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2 stanje barometra, S. temperaturo, i. relativno vlago v odstotkih, 6. smer ln brzino vetra. 6. oblačnost «—10. J padavine v mm, g vrsto padavin. Temperatura: prva številke pomenijo najvišjo*, druge najnižjo temperaturo. 6. maja
Ljubljana 7, 7«7.7, 3.6, 73, 0, 0, —, —; Ljubljana' 13, 765.8, 15.4, 138, Wi2, 2, —^ —; Maribor 7, 766.9. 2.0, 80, 0, 0, —, —; Zagreb 7, 768.1, 530, 95, SI, —, —; Beograd 7, 768.4, 5.0, 70, 0, 0. —. —; Sarajevo 7, 770.2, 1.0, 80, 0, (T, —, — -"Sfebplje 7, 768.5, 7.0, 40, (f, 0, —, —; Kunibor 7, 767.6, 10.0, 50; NE4, 0, —. —i Kumbor 7, 767.1, 10.0. 50, NE4. 0, —, —T Split' 7, 7«f.l, 10.0, 40, NE2. —, —; 'Rab 7. 766.6. 9.0.' 70. 0, —, —: Temperatura: LJubljana 17.0, 2.4; Maribor 12.0, 0.0; Zagreb 13.0, 2.0; Beograd 12.0. 1.0; Sarajevo 8.0, —4.0; Skoplje 12 0 3.0; Kumbor —. 6.0; Split 15.0. 6.0: Rab —, 5.0.
& L. Stevenson:
23
SAlNT-lfVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
V odmerjenih dnevnih pohodih sem se nazadnje približal Wake-fieldu; ime tega mesta me je spomnil gospoda Burchella Fenna, tistega gentlemana, ki se je poslovno ukvarjal s tem, da je spravljal francoske ujetnike dalje. Kako to dela: ali ima napis: »gpedi" cijska tvrdka za ubežne ujetnike, pojasnila v pisarni« in kaj terja za svoj trud, ali pa, če morda izkazuje te usluge zastonj in iz ljubezni do bližnjega — vse to so bila vprašanja, ki so me tem bolj vznemirjala, ker nisem vedel nobenega odgovora nanje.
Zanimanje, kakšna utegne biti rešitev uganke, me je nenehoma Scemelo; sklenil sem, da zavijem z ravne poti in krenem skozi "VVakefield, kjer bom tenko poslušal, da morda kaj zvem o Fennu, drugače pa zaupal svoji sreči.
Prenočil 6em v dobri gostilni v Wakefieldu, nato pa, pozajtr-koval s potniki poštne kočije, ki je vozila v London, ter krenil, nezadovoljen s seboj in svojo okolico iznova na pot Zrak je bil rezek in mrzel, solnce nizko; videti je bilo, da bo kmalu izginilo za mogočno streho oblakov, ki se je bila zbrala na severozahodu in se od ondod nanagloma razgrnila čez >»ee nebo. Ze je v kristalnih šibieah padal dež, cesta se je izpreminjala v močvirje, in meni se je obetal dan, poln nalivov in zmrzovanja v premočeni obleki, ki mi je bilo zmerom od sile zoprno. Tedajci pa opazim na nekem ovinku pokrit voz, ki sta ga brez naglice vlekla dva upehana konja Stopil sem hitreje in se res kmalu približal čudnemu vozilu.
Bolj ko sem ga dohajal, bolj me je zanimalo. Bil je voz, kakršne
eo rabili pri nas trgovci s platnom, na dveh kolesih in s sedežem za voznika. Notranjost, zaprta z vrati, je bila dovolj prostorna, da si mogel spraviti vanjo precejšen tovor bombaževine ali pa štiri ali pet oseb, če bi bilo treba. Seveda bi se mi bilo vsako človeško bitje, ki bi bilo moralo potovati na tak način, v srce zasmililo.
Nesrečniki bi se bili vozili v temi _ zakaj o kakem oknu ni bilo
niti sledu — in vso pot bi jih bilo treslo kakor lekarnarsko ste-klenko, kajti dvokolnica, ki se je nerodno kolebala na svojih dveh kolesih, je ves čas strahovito odskakovaia. Kolesi in konja so bili oškropljeni z blatom, kakor da bi prihajali od daleč, z vožnje po najrazličnejših pokrajinah. Voznik je venomer, a zaman vihtil bič; po tem je bilo moči soditi, da so bili že dolgo, morda vso noč na poti in da se je vozniku mudilo. In zdajci sem opazil na stranici voza ploščo z lastnikovim imenom; kar zdrznil sem se od presenečenja. Sreča se mi je bila nenadoma nasmehnila. Voz je bil last gcspoda Burchella Fenna!
»Grdo vreme, kaj?« sem dejal
Voznik, velikan z oglato glavo in rdečo poltjo, ni niti z besedico vrnil mojega pozdrava, ampak je jel besno udrihati po konjih. Upehani živali, ki sta komaj še prestavljali noge, se za to okrutnost nista zmenili; tako sem ostal brez napora z vozom vštric, muzaje se voznikovemu jalovemu prizadevanju, ki je hkratu podžigalo mojo radovednost. Zakaj se je neki tako vedel?
»Potem takem mi hočeš uiti?« sem dejal. »Glejte, glejte, to pa res ni angleško.«
»Ne zamerite, gospod, nisem vas hotel žaliti,« je odvrnil in se prijel za klobuk.
»O, saj nisem užaljen,« sem vzkliknil. »Samo šalim se, da mi je pot bolj kratkočasna.«
Zagodrnjal je nekaj, češ, da nima »s kratkočasjem nič opravka«.
»Nu,« sem mu dejal, »potoval sem že z večjimi pusteži, kakor
I 6i ti, pa smo se le dobro razumeli. Ali pelješ domov?«
»Da, gospod, domov peljem.«
»Če je tako,« sem nadaljeval, »zakaj mi ne bi dovolil, da si nekoliko spočijem noge? Na klopi zraven tebe je še dosti prostora.«
»Hm,« je zagodrnjal, »paziti moram na voz in na konja; in razen tega me nič ne mika, da bi se pajdašil s takimi potepuhi!«
»Za tvojo odkritost bi ti moral biti hvaležen,« sem odvrnil in se še bolj približal vozu. »A priznam, da je pot tod okoli samotna, in nesreča se najrajši zgodi takrat, ko se je človek najmanj nadeja. Tebi se seveda ne more zgoditi. To mi je všeč. Tvoja previdnost, tvoja ljubeznivost in dobra volja, ki se zrcali na tvojem obrazu, vse to mi zelo ugaja. Vendar, če se me bojiš spustiti na sedež, daj mi vsaj, da se malce zleknem v temle zaboju in se naspim, ne da bi te motil!« Tako govoreč sem položil roko na zaprti del voza..
Že prej se mi je zdel dedec nekam splašen; pri teh besedah je bilo pa videti, kakor da bi bil obnemel, in v njegovih očeli se je pokazal izraz brezumne groze.
»Nu, zakaj ne?« sem nadaljeval. »Misel je izvrstna. Saj me lahko zakleneš, da se ti ne bo treba bati; škatla je trdna!« sem dodal, poizkušaje odpreti vrata. »Kakšen tovor prav za prav voziš?«
Še vedno mi ni odgovoril.
Trk, trk, trk! sem z vso močjo potrkal na vrata. »Ali je kdo doma?« sem smeje se vprašal.
Tedajci se je začul iz voza zamolkel kih, ki so mu sledili drugi, glasnejši kihi: cela vrsta jih je bila. In tisti mah se je voznik privzdignil na svojem sedežu in tako silovito udaril po konjih, da sta ubogi živali še enkrat napeli vse moči in je voz v skok zdrevil po cesti. Ob prvem kiliu sem se bil zdrznil, kakor da bi me udaril s pestjo, a v naslednjem trenutku se mi je zasvitalo. Tu je bila skrivnost Fennove obrti: takole je pomagal ujetnikom pri begu in jih ponoči vlačil v svojem pokritem vozu iz kraja v kraj.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—• Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n*M « _ „ r... „.....
odgovor, priložite DIH	v znamkah.
Vse pristojbine za raale oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
1 Dia, davek 2 D ta n Ulr* aU dajanja aaslova S Dia. Najmanj« znesek 17 Di*.
Prikrojevalko
pletenin la več Izurjenih
pletilj
itte ta takoj U. Vrhimc. indaatrija pletenin. Bled.
&13&.1
Za krovsko obrt
aprejmem poslovodjo a spričevali. Poizve se v Sp. Si&ki, Kavškov* 6/2.
8935-1
Frizerko
prvovrstno. za stalno išče
salon »Mila-c, Tyrševa 7.
Ljubljana, 8081-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme takoj Jože Vaši, Ljubljana, Sv. Petra ceeta št. 44.
9018-1
Natakarico
Jedno in absolutno pošteno, delavno, likvidno — sprejmem takoj v gostilno na Bleiweieovi cesti št. 16 (vis-a-vis vlade). 900&4
Službo
pri majhni družini išče
oseba srednjih let, vajena rseta hišnih del. Ponudbe na podružnico »Jutra« ▼ Maribor« pod šifro »100«.
9009-3
Mlad fant
vojaščine prost, pošten in marljiv, išče kakršnokoli zaposlitev. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Rad delam«.	9001-3
Prodani
Seseda t Din. davek i Dia, •a litre alt dajanje naslova i Oin Najmanjši tnesek 17 0»»
Izredno dobro
in poceni
»Maiil«. moško perilo Itd. lobiU najbolje pri Pra-4k«rjn. Sv. Petra eeeta 14
Negovalko
k majhnemu otroku iščem ta takoj. Samo res zanesljive naj se javijo na ogl. oddelek »Jutra« pod pod značke »Bona«. 900S-1
Potniki
Beaetfa 1 Din, davek 3 Dia,
aa Šifro ali dajanje naslova 5 Dia. NaJmaaJH tnesek 17 Dia.
Zastopnike
sa prodajo angleških b!a-gov in dežnih plaščev iščem. Dobro uvedeni zastopniki pri uradnikih in oficirjih imajo prednoat. — Pismene ponudbe t navedbo dosedanje zaposlitve in referencami na: »Bradford« Beograd, Vojvode Mišica br. 2.	8979-5
iSlužbe išče
Beseda M par*, davek t
Dia, za Uho ali dajanje •aatova S Dia Najmaaj« ek l> Dia
Dekle
srednjih let, vajeno kuhe ta vseh hišnih del, išče s 15. majem službo k odraslim osebam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 83&ir2
Šofer
vsestransko zanesljiv to
zmožen, išče službo. Se-l bi tudi en mesec na po-skušnjo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren vozač«. 9007-2
Beseda I Dia, davek t Dia, sa Utre ali dajanje aaalova i Dw». HajMaUjŠl tnesek 17 Ola
Avtomobilisti!
Vai auto Vam na novo liča ali tapecira pri strokovni izvršitvi najceneje Martin Mali, auto »Duco« ličanje in tapetništvo ▼ Domžalah. Istotam ugodno naprodaj tovorni avto
znamke »Chevrolet«, s i cilindri, vožen samo 36 tisoč km, v generalno prenovljenem stanju. 8972-10
Odprt avto
sedemsedežen, v dobrem stanju ta 16.000 Din proda H. JoSt, Naklo štev. 117.
8OT1-10
Auto-limuzino
6—7sedeino, v perfektneni stanju prodam proti gotovini ali knjižicam Kreditne banke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Fiat«.	8073
Kolesa
Beseda 1 Din, davek 2 Dia, ta šifre ali dajanj« oaslova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Dia.
Kolesa
si oglejte pri tvrdki Iran Jax ln >ln, Ljubljana. Goaposvetaka c. 2. Cena od 1000 Din naprej. Istotam vam je na razpolago tudi mehanična delavnica	8777 11
Rabljena kolesa
danska in moška poceni kupite pri »Promet«, nasproti križevniške cerkve.
8997411
Damsko in moško kolo
ngodoc naprodaj v Dvofa-fcovi aJici štev. 3/1, levo.
9006411
G. Th Rotman:
Brata Smuka
Nato je bila njiju prva pot v mesto, kjer sta dobila popravljeni motorni kolesi. T| sta bili zdaj v najlepšem redu In sta tekli, da je bilo veselje.
In zdaj se poslovimo od svojih prijateljev In upajmo, da doživita Se nekatero veselo prigodo!
Konec.
Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa tifro ali dajanje naslova 5 DHt Najmanjši tnesek 17 II*
Cestni valjar
na bencin ali olje, kafcik 8 ton težak, dobro okra njen, knpimo. Potrebujem« tudi boben ta Masiranje cestnega gramoza Ponud be na pošt. preti nae 35, Zagreb.	84®-7
Rebraste cevi
(Rippenrohre) kupim. Ponudbe s ceno ter označbo teže in dolžine na naslov: Anton Fajdiga, Grosuplje.
9004-7
Beseda 1 Din, davek 2 Dia, ta Ufro ali dajanje oaslova S Dia. NajmanjSi tnesek '7 Din.
Več parcel
ta stavbišča, pri kolodvoru Vižmarje prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daie Andrej Kregkr v št. Vidu št. 53. 1659-20
V Poljčanah
oddam v najem hišo e 4 sobami, predsobo, kuhinjo, velikim podstrešjem, gospodarsko poslopje, vrt in sadno drevje, za 250 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lep dom«.	8977-30
Vrtifnotc
Beseda 1 Din, davek t Din. ta iifre ali dajanj« naslova 5 Dia. NajmanjSi uesek n Dia
Vsakovrstno zlato
fcvpoje pa oajvtšjft eenak
Černe — juvelir
Ljubljana, Wo!fova allca 3
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta Ufro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjSi unesel 17 Din
Javorjeve hlode
suhe, ali suhe plohe 10 cm kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Anton Fajdiga — Grosuplje.	9003-16
Kapital
Beseda t Dia. davi* 2 Ho. ta Ufro ali dajanje naslove J Din. NajmanjSi znesek n Oin
Ureditev dolgov
ootom sodnih in Izvensodnih
poravnav
ft as ve ti v konkurznih zade rab ia vseh drugib trgov •ko-obrtnlh poslih. — Stro kovne knjigovodske revizije »estava ln aprobacija bilanc
Preskrba kreditov
nasveti glede hranilnih vlog to plasiranje istih. Vsi posli
kmečke zaščite
Edina konceeijonirana koaercijalna pisarna:
Lojze Zaje
LJubljana. Gledališka nI 7. Telefon 38-18.	8841-16
Vložne knjižice
Meetne hranilnice ljubljanska (ne na odpoved) kupim proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ljubljana 193"«.
8683-16
Knjižice
Kreditne banke, z vlogo 30—95.000 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj 30.000« 8074-16
12.000 Din posojila
iščem radi prevzema večjega dela. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«.	9008-16
MniNifitiffl
Petsob. stanovanje
t vsemi pritiklinami, v vili v centru mesta, t uporabo vrta oddam takoj ali z avgustom v Knafljevi ulici it. 16/IL	86W-31
Dvosob. stanovanje
solnčno, z balkonom, oddam z avgustom v Kole-ziji. Zelena pot štev. 7.
8996-31
Solnčno stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. julijem družini 2—3 oseb. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
8988-31
Beaeda 1 Dia, davek 2 Din, ta Ufro ali dajanje oaslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
s parketom in plinom, takoj oddam za 500 Din. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	8991 -81
Trisob. stanovanje
t avgustom oddamo v Go-rupovih hišah. — Ogledati med lil. in 12. uro.
8902-31
Štirisob. stanovanje
t kopalnico in vsemi pritiklinami oddam sa avgust Pojasnila daje A. Fuchs, zlatar, Selenburgova ul. t 9014-ai
s?
tanovanja
Beseda 1 Dfn, davek 2 Dia, ta Silro ali dajanja aaalova 5 Dia. NajmanjSi tnesek
17 Jin.
Manjše stanovanje
šolnina - i L	avgustom Učc stranka brei otrok is
solidna plačnica	Pritlična
stanovanja ne	pridejo v
poštev. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro ♦SotidnorU.
2 dvosobni
stanovanji
v Isti hlSl z vsemi pritiklinami razen ene ko palnlce iščeta v centru ali na bližnji jugoza-padni periferiji mesta Ljubljane dve rodbini brez otrok. — Ponudbe pod šifro »Cista ln mirna stranka«. 8864-21a
Za avgust Iščem trisobno ttanovanje.
Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« poj iifro »Avgust — šolnino«.	8478-31/a
^jfiscgjrat
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Ufro ali dajanje oaslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Dio.
Sobo
lepo in solnčno, s posebnim vhodom, v sredini mesta oddajn. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
8984-23
Lepo sobo
t 2 posteljama in kopalnico oddam v Gledališki ulici štev. 1E/KI levo.
90M-23
Sobo
2 gospodoma ali goetx>dič-n&ma oddam na ftto-rem trgu 2/II desno. 8?ti0-i8
Prazno sobo
veliko, v centru takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8KKM33
Zračno sobico
s tekočo vodo in souporabo kopalnice, z zajtrkom, postrežbo in perilom, Dukičevem bloku oddam za 350 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
0010-28
Opremljeno sobico
oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.	9018-23
r tj i
Samo odraslim
pošljemo novi katalog 3 nazvan
»Šola ljubezni«
sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. Katalog je opremljen z iuteresantnimi slikami iz specijalnih področij higi jenskih pripomočkov v ta konskem življenju kot n. pr. ženska in moška za ščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge intimne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, bret zunanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50 Zelo t a d i m I v prospekt »Moški, uspeh takoj!« pošljemo proti povzetju ta
Din 17.50. »Solo ljubezni« — ln »Moški, uspeb takoj!« skupaj pošljemo proti pov
zetju za Din 29-50. Zastopstvo »Salus«. Zagreb 2-Jo.. Samostanska ul 11.
1940-6
Industrijsko podjetje potrebuje resno osebo-strokovnjaka
ki bi vodil manipulacijo paketiranja, uskladiščevanja in ekspedicije žebljev in železne žice. Kompetenti morajo biti neoporečni jugoslo-venski državljani, ki so že dalje časa delovali v tej stroki.
Ponudbe z osebnimi dokumenti, zdravniškim izkazilom in s spričevali o dosedanjem delovanju, z referencami, zahtevki plače ter navedbo, kdaj bi lahko nastopil službo, treba nasloviti do 20. maja t L na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod »Gvožgjar«. 4382
KREDITNA I PRIPOMOCNA ZADRUGA PROFESORSKOG DRU-Poštanski fah 364 ŠTVA U BEOGRADU Poenkareova ul. 29
Udruženje likovnih umetnika n Beogradu
raspisato fe
konkurs
za izradu portreta
Njegovog Veličanstva Kralja Petra II. in Njegovog Visočanstva Kneza Namestnika
Pavla
Nagrade za ovaj konkurs odredene su n višini od 120.000 Din.
Bok konkursa je 15 maja ove godine.
Shvatajuči važnost ovoga zadatka svi naši umetnici iz cele Kraljevine odazvali su se ovome pozivu i na ovome konkursu po-javiče se radovi naših najuglednijih i najpriznatijih slikara.
Ovaj če konkurs omogučiti da se, kao nikada do sada, izaberu najbolji od najboljih portreta.
NJEG. VEL. KRALJA PETRA n. i NJEG. VIS. KNEZA NAMESTNIKA PAVLA koji če dostojno odgovarati visokoj zamisli kojoj su namenjeni.
Ocenjivački sud, koji ima da izabere najuspelije portrete sa-činjavaju naši najpoznatiji umetnici.
Na ovome konkursu nagradeni portreti biče sa najvišeg mesta odobreni i za službene potrebe preporučeni.
Umnožavanje na ovome konkursu nagradenih originala Udruženje likovnih umetnika poverilo je Profesorskoj Zadruzi u Beogradu, da ih on akoristeči se najnovijim izumima grafičke tehnike, umnoži što bolje i što reprezentativnije.
Umnožavanje ovih portreta, pored patriotskog, ima i visoko kulturni cilj: da omoguči podizanje Doma likovnih umetnika u Beogradu u kome če nači mesta sve umetničke i kulturne manifestacije.
Kako je konkurs zakazan za 15 maj to preporučujemo da se ne hita sa kapovinom drugih slika dok se ne vide rezultat konkursa i naši umetnički umnoženi nagradeni originali.
Da bi omogučili da svaka rodoljubiva kuča, svaka škola, privatna ili državna kancelarija ima umetničku reprodukciju nagradenih portreta, Zadruga če ih izdati u raznim Formatima u boji originala, na kartonu i platnu. Cene ovim reprodukcijama biče minimalne tako da če se i najmanjim budžetskim sretstvima moči dobaviti.
Sa odličnim poštovanjem PROFESORSKA ZADRUGA U BEOGRADU
P. S. Naknadni cirkular sa cenama i uslovima prodaje Zadrug; de poslati svima zainteresovanim od mah po završetku konkursa.
438j
Gospoda Srba
želi spoznati iskrena dekliška duša! Dopise pod šifro »Častno« na oglasni oddelek »Jutra«. 8975-34
Informacije
Beseda 1 Din, davek 2 Din ia šifro ali dajanje naslova S Din Najmarjšl znesek 17 Din.
Hočete
imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila — ako nam pošljete znamko za orl -ovor. »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8 8009-31
Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ail dajanje oaslova S Din NajmanjSi tnesek 17 "tn
Parni stroj
10—30 HP, kupi Talionica željeza, Topusko. 8903-2S
Pisalni stroj
»Ideal«, zelo doh-o ohranjen. ugodno naprodaj v Gajevi ulici št. 1/VIU — desno.	8987-^
Stroj
ki šiva in entlja, poceni naprodaj pri tvrdki Ivan J ax in sin, Ljubljana — Gosposvetska cesta št. ?.
8093-39
Šivalni stroj
pogrezljiv, s podolgovatim čolničkom — kakor tudi
športni voziček
poceni naprodaj Cesta na Rožnik št. 5.	8089-29
Beseda 1 Din, davek 2 O ia šilro ali dajanjt aaslova > Din Najmanjši znesek 17 Oin
Buskega volčjaka
čistokrvnega, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	8983-27
Izgubljeno
Beseda 50 para, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši tnesek 12 Din
Kuverta s slikami senatorja dr. Rožiča
je bila izgubljena od Goru-pove ulice do Lukmanove hiše v Gradišču. Najditelja prosim, da iste proti nagradi izroči v Gorupovi 18 8978-28
Antična brožka
z zelenim listom in V, ki je drag spomin, je bila izgubljena. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda Vidi Hribar-Jeraj, Gradišče štev. 7.
"12-28
Razno
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
Suha drva,
£% premog, jC karbopakete f ^ dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. št. 5
sV S*
e.
h
0 a
A?	% y/
/
Ttidi za 1. 1935
je vsak »Jutrov« naročnik zavaroval za primer smrtne nezgode pn >Jugo slavijl« zavarovalni družbi v LJubijar
Pogoj: točno plačevanje naročnine
Pomladanske obleke
površnike za gospode ter plašče in kostume za dame, izdeluje po najnovejšem kroju
ALOJZIJ LOMBAR
modni salon za gospode in dame LJUBLJANA VII., Celovška cesta št. 53
Točna postrežba, nizke cene. 142
Priporoča se cenj. gostom
KRČMA -
v Slomškovi ulici štev. 13.
poleg Mestne elektrarne
Odprto vsak dan do 24. ure
Točijo se
izborna vina ter pivo in žganje.
Mrzla in gorka jedila.
CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA.
Pazite
na svoje zdravje in obutev!
Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu aii v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiva se pri tvrdki A. GOREČ d. z o. z. Ljubljana, Tyrševa cesta 1.
Prekrasne kodre
dobite čez noč brez železa za onduliranje z litionom »ISOLDE« in kodralkama »FEMINA«. Uspeh, trajnost in neškodljivost zajamčena. Isolde Din 25.—, kodralka Din 8.—. ZA RAST LAS in proti prhljaju je nenadkriljiv BALSAM Din 35,— Originale Schroder - Sr.henke razpošilja »OIVINTA« oddelek 1/5. Gunduličeva 8,1. Poštnina pri predplačilu Din 7.—, pri
povzetju Din 14.—. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik:
Sm
ERNEST KOBLER naznanja v svojem kakor v imenu ostalih sorodnikov žalostno vest, da je danes po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, preminila njegova nad vse ljubljena soproga, ozir. sestra, teta in svakinja, gospa
PavSa Kobler rol Fleš
učiteljica v pokoju
Nepozabno pokojnico bomo položili k večnemu počitku v torek, dne ?. maja, ob 10. dopoldne iz hiše žalosti v Ribnici na pokopališče v Hrvači.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Ribnica, dne 5. maja 1935.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikaz, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarjB Franc Jezeršek
L a ui^iTHirr
odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani