Številka 143. Trst. v petek 25. maja 1906 Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan "ViSH :iiii ci) lEaeljaH 111 prsziuKiii oi> 5. nri, ob ponEdeijiili ob 9. ni zjutraj. Posamične številke ne prouajajo po 3 nvč (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Tr-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. Petru. Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. <>ne oplasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2\a mmi; za. trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po i>0 stot. Za ogiase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljn« vrsta K t?. Mali ogiasi po 3 st. heseda. najmanj pa po 41) s>tot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnica znat. za vBe leto 24 K, pol leta 12 K. 3 2. - TELEFOH štev. 1157. - Naše šolsko vprašanje in socijalna demokracija. Nedavno je tudi glasilo italijanske socijalne demokracije razpravljalo o našem šol->kein vprašanju. To vprašanje je srčna stvar tisoč in tisočev slovenskih prebivalcev. In najmanje lii se smela ravno socijalna demokracija upirati tej zahtevi slovenskih starišev v Trstu, ako hoče ostati zvesta, — sama -hi. to je tistim načelom, na katera je naslonila opravičenost svoje politične ekzi-tence. Ako hi se tržaški Slovenci ne mogli -klicevati na ničesar druzega, ako ne bi tneli tudi nobenega druzega argumenta v •odkrepljenje svoje zahteve po ljudski šc»Ii, • lovolj jim je, da se morejo sklicevati na ti-to pravo vseh prav, ki je razglaša ravno ->cijalna demokracija, ki je v podstavo za vse nje aspiracije in postulate na vseh .•oljih človeškega življenja: na človeško j> r a v o. Iz tega prava izvaja socijalna demokra-ija kardinalno svojo zahtevo po socijalni :ii politični jednakosti vseh brez razlike. Socijalna demokracija pa ve dobro tudi to, da se bomo tej jednakosti lizali tem bolj, čim bolj bo omika postajala last vseli, čim bolj se bo človeštvo bližalo 'isti možni stopinji splošne naobrazbe, ki jo sploh možno doseči. Čim manja bo razlika ned ljudmi v intelekt u velnem pogledu, tem iiožneja, tem bližja bo tudi socijalna in po-ltična jednakost vseh. To ve socijalna demokracija prav dobro in iz tega spoznanja prihaja nje zahteva, naj bo pouk v vseh učilni-ah brezplačen, naj bo šola vsem jednako lahko pristopna, z eno liesedo : šolstvo naj p o p u 1 a r i z a. Že s tem postulatom svojim priznava - ijalna demokracija brezpogojno, da je zah-•• va tržaških Slovencev j)o ljudski šoli opravičena. In sicer po šoli s slovenskim učnim • /ikoni. To slednjo zahtevo ie zopet sankcijo-:..rala ista socijalna demokracija s tem, da hoče biti m e <1 n a r o d 11 a. Mi vsaj si ne aoremo pojma ..mednarodno"1 tolmačiti tako, a morajo biti vsi ljudje naobraženi s po-:nočjo enega in istega jezika, ampak tako. a so vsi jeziki j e d 11 a k o v e a v 11 i in j e d 11 a k o p r a v 11 i. In temu tolmačenju se je pridružila tem. da je svojo organizacijo zasnovala z žirom na nacijonalni moment. In če k temu principu enakoveljavnosti -.tavinio še na stran vrlini pedagogiški princip - — ki mu tudi socijalna demokracija u more odrekati in ne odreka veljave — da vspe še 11 i 11 s a d o n o s e 11 pouk m o ž e 11 1 e 11 a p o <1 1 a g i 111 a t er i-1 •• g a jezik a, potem je sama po sel »i : 11a konkluzija, da je socijalna de- mokracija po svojih načelih i 11 svojem programu dol ž 11 a podpirati tržaške Slovence v njihovem boju za šolo! Vspričo teli neomajnih in neoporečnih premis napravlja taktika italijanske socijalne demokracije nasproti našemu šolskemu vprašanju najneugodneji, naravnost mučen utis. To je taktika nelepega zvijanja : ne odrekajo nam pravice do šole. ne pravijo, da je socijalna demokracija proti tej naši zahtevi, ali ne izrekajo se zanjo in jo celo tudi direktno odklanjajo pod pretvezo, ki je povsem neveljavna uprav nična. Ko tako-le opazujemo to taktiko zvijanja vidimo pred seboj železniško postajo, na katerem stojita dva vlaka : eden, glavni, ki vodi dalje do cilja, drugi, ki ne gre preko obrežja postaje. Vlak, ki stoji na glavnem tiru, nosi vprašanje : ali naj dobij o tržaški Slovenci svojo šolo ? Italijansko socijalno-demokratično glasilo pa preklada z vso silo stvar na oni postranski tir, kjer je le podrejeno vprašanje : kako naj bo urejena ta bodoča šola?! Izogibljajo se glavnemu in se krčevito oprijemljejo druzega vprašanja, ki pa je prav za prav — že rešeno. Pravijo, da šola ne sme biti -klerikalna", ker jej sicer oni ne morejo pritrditi. Prazna pretveza je to, loven je slepih miši, igra z besedami. Kako bo urejena prihodnja slovenska šola, če jo dobimo V Ce nam jo da občina, bo gotovo urejena tudi v verskem pogledu tako, k a k o r s o urejene vse druge komunalne ljudske šole! Ce nam jo da država, ne bo mogla biti urejena drugače, nego določa splošni državni šolski zakon, po katerem so urejene vse ljudske šole v državi. Ce jim taka šola ne ugaja in če radi tega odklanjajo prihodnjo slovensko šolo, potem nebi smeli socijalni d e 111 o k r a tj e, če hočejo biti dosledni, pošiljati svojih otrok v noben o t r ž a š k o ne državno, nekomu na 1 n o šolo! Ce pa pride kedaj do tega, da se šolski zakoni spremene v smislu stremljenj so-cijalistov, s e z drugimi šolami v r e d tudi ta naša zahtevana slovenska šola reformira v istem smislu ! Tega pa ne morejo zahtevati, da bi bila le ta naša šola drugače urejena, nego določajo splošni zakoni. Mislimo, da smo dovolj dokazali, da nimajo socijalni demokratje prav nobenega vzroka, da ne bi se brezpogojno pridružili naši borbi za slovensko šolo, dočim jim ostane svobodno, da svojo akcijo za reformo našega šolstva v obče razvijajo posebej. PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Argusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć - Prevel BI. C—6. ===== V tej hiši je ostala Isa polni dve leti. T «laj pa je .Jela Živanova naenkrat težko dela. Bolezen je bila dolgotrajna ter je htevala zvesto negovanje in postrežbo. N«roveIi so Iso iz Samobera i" j« doveli v n-•» Živanovo na < meu. Cez nekoliko tednov domačica ozdravila in, da-si ni trebala več ■''ine. pomoči, je vendar ni pustila od sebe. držala jo je na Griču, da jej bo še neko-Hk.» časa na pomoč, a ta pomoč je bila v -niči potrebna, ker pri Živanu je bilo veče mače in vnanje gospodarstvo. I>a je bila iši svojega strica nekoliko zadovoljnija, jej ni manjkalo ničesar, razun, da se je •rala izogibati javnosti, kolikor je mogla, • ne bi Stanko doznal za njeno bivališče, ^ii-ota! v njeni bedi jej je bilo v tolažbo i'li to. kadar je mislila, da je oni, ki ga je iultila nad vse v njeni bližini, da diše pod ^tiiu nebom, v istem zraku. Po onem se-j ' niku na dan Vseh svetili se nista več vi-1 dela. Razun v cerkev in v rano jutro, in vedno spremljana po kom, ni Isa zahajala nikamor in le na večer je smela s stricem in teto sedeti na klopi pred hišo. Pa tudi tedaj, če so opazili, da kdo prihaja, se je hitro umikala v hišo. Ko je Isa tako samotno, podobno ptici v kletki, živela izven očetovske hiše, je Stanko gineval v hrepenenju po njej. Drugi dan po onem dogodku, ko je Stanko govoril z Iso 11a samem v mlinu, prišel je mladenič v mlin Zlatobradičev,' da izprosi Iso. Mlinar 11111 je rekel, ila deklica ni več pod njegovo streho. Stanko je bil iznenađen. — A kje je ? Ti veš menda to ? je vprašal mlinarja s hudo besedo. — Ne jezi se, mladi gospod — je rekel Janko Zlatobradić mirno — in ne pozabi, da si pod mojo streho. ...Ise ne boš videl večin samo ti si kriv, da ne živi več tu. — Ha. človeče brez srca in usmiljenja — je govoril Stanko kakor iz sebe — to si meiii storil ? Zato ker sem sinovec Grge Prišlina, mi zadajaš smrtno rano v srce, da se maščuješ nad menoj, ki nisem ničesar zakrivil na tebi, ne tvoji rodbini. Ali te ni strah pred Bogom ? Pusti to meni — jaz bom odgovarjal Bogu za to ! je odgovoril mlinar Janko. Ali dokler sem živ, ne dopustim, da bi moja sestra objemala moža, v katerem teče kri ubijalca njenega očeta in matere! Nikdar! Obupan, užaloščen in besen je Stanko Dogodki na Ogrskem. Proti slovanski duhovščini na Ogrskem. Kakor javljajo iz Budimpešte, je kardinal primas avstro-ogrski poslal na vse škofe na Ogrskem pismo, v katerem odrejuje, da se vsi duhovniki „panslavističnega" mišljenja, ki delujejo sedaj v krajih, kjer je narodnostno gibanje, premeste v madjarske občine in da se za slovaške župnije imenujejo izkušeni m a d j a r s k i d u h o v 11 i k i. V bodoče bodo vse duhovne oblastnije zahtevale jamstvo, da bodo kandidatje za bogoslovna semenišča madjarskega mišljenja. Tako umevajo katoliški cerkveni dostojanstveniki ne svobodo in toleranco, ampak tudi — krščansko pravičnost! Politične pravde ustavljene. Državno pravdništvo v Budimpešti je za v kazalo, da se ustavijo vse politične pravde; istočasno je odredilo, da se časopisom povrnejo vsi zaplenjeni iztisi. Magnatska zbornica. Magnatska zbornica je izvolila več odsekov, med temi tudi adresni odsek. Prečitan je bil kraljev reskript, s katerim je veleposestniku Otniarju Majthenv-ju podeljena baro-nija in članstvo magnatske zbornice. Nato je bila seja ob ll3/* zaključena. Iz Hrvatske. Hrvatski poslanci v ogrskem državnem zboru. Predsednikom hrvatskega kluba v ogrskem državnem zboru je bil izvoljen dr. Me-daković, podpredsednikom škof Droliobeczkv, tajnikom dr. Potočnjak. Klub je sklenil, da se bo v držal reško resolucije. Velezanimive izjave škofa Julija Droho-beczky-ja o položaju na Hrvatskem. Na drugem mestu poročamo, da je bil križevački škof Julij Drohobeczkv izvoljen podpredsednikom hrvatskega kluba v ogrskem državnem zboru. Postal je torej važen faktor med hrvatskimi politiki. Zanimiv je razgovor, ki ga je imel te dni s škofom rObzorovu dopisnik o položaju 11a Hrvatskem. Dopisnik poroča : Skof je govoril oprezno in zelo mirno. Na vprašanje o položaju je rekel, da stoji stvar dobro, toda treba je biti opreznimi, pametnimi in hladnokrvnimi. Opozicija je na dobrem potu. samo treba da tako nadaljuje. Sedaj je vse odvisno od tega, kako da se reši bansko vprašanje. Ban se je pokazal nestanovitnega. Ban bi bil lahko častno izšel iz sedanje krize, ali poslušal je krive svete rnaiodne" stranke. Sama stranka 11111 je slabo svetovala, ker ga je hotela zrušiti. Največje kriv podban Chavrak. Tomašić je bil Khuenov izvrševatelj 11a Hrvatskem. Khuen je še sedaj deloval izza kulis in vodil stranko, (ilede „narodne" stranke je škof rekel, da bi ista najbolje storila, da odšel iz mlina. Dospevši domov se je zaprl v sobo in je ukazal, naj ga nikdo ne moti. Poočima mu Grge ravno tedaj ni bilo doma. Ko se je povrnil dom v, pričakoval ga je pred dvorom tat Martin Božič, ki se je oh odsotnosti županovi mnogo ogledaval v njegovem dvoru. Grga je takoj uganil, da mu ima ogleduh priobčiti kaj važnega. Ni 11111 bila nikaka tajna, da Stanko ljubi Iso Zla-tobradovičevo. vedele so to vse žene in dekleta na kapiteljski strani, pak je tudi Grga izvedel to. Ali to, kar se je dogodilo ob njegovi odsotnosti mu ni bilo znano. — Je-li kaj novega ? je vpr-išal župan tatu, sedeči na konju. — Važna vest ! je prišepnil tat Martin. Stanko je že dva dni zaprt v svoji sobi, nikogar ne pušča k sebi, niti je nič, niti ne pije, ampak le glasno stoče in vzdihuje. Za kakim vragom i se je otresel Grga. Morda za 0110 plavolasko pod vrbikom ? — Za njo, za njo ! Pred tremi štirimi dnevi je nekam izginola — je rekel tat. — — A kam? Tega ne ve nikdo. Zastonj se trudim, da bi doznal kam. Tudi mi ne treba vedeti. Tem bolje, ako je je zmanjkalo. Svet misli, da jo je nje brat mlinar Janko nekam odpravil, boječi se, da bi jo Stanko ugrabil. se je takoj razšla, ko je videla svoj poraz. Za njo ni več rešitve, narod jo je odbil. Njeni stari grehi se ne izbrišejo 11 i k d a r. Nadalje je rekel škof, da 011 111 nikdar izrecno pripadal tej stranki ; zahajal je le redko v klub, in klub ga nikdar ni smatral za svojega. Politično ni deloval do sedaj, bil je pasiven, ali nikdar ni odobraval politike grofa Khuena, kar je večkrat tudi povedal Kliuenu. V tem smislu se je večkrat izražal tudi v Budimpešti, kjer je branil opravičeno stvar Hrvatske. On, kakor svečenik, tudi ne more drugače, nego da brani pravično stvar. Konečno je rekel, da je koalicija nastopila dobro pot, da jo bo 011 povsodi in vedno podpiral in deloval ž njo. Hrvatski minister, ki ignorira hrvatske poslance. Iz Budimpešte javljajo, da se tamkaj splošno opaža, da hrvatski minister Imbro pl. Josipovir — pristaš ^narodne"1 stranke — ignorira hrvatske poslance ter vsestransko intrigira proti njim, ali to da mu ne vspeva posebno dobro. Ban in podban. Kakor javljajo iz Zagreba, ostane ban Pe jače vic še na vladi, ker je baje izrecna želja krone in ogrske vlade, da ravno sedanji ban najde izhoda iz krize, ki je navstala vsled bivših volitev. Še le na jesen ali pozneje, ko se položaj razjasni, vršile se bodo radikalne spremembe. Podban Chavrak prihaja še v urad ali ne podpisuje več, marveč dela to sekcij ski načelnik Strbac. Organizacija hrvatskega uradništva. „Obzor" je priobčil neki dopis, v katerem se naglasa, da imajo pojedini uradniki svoje posebne organizacije, a sedaj da se snuje zveza avtonomnih in skupnih uradnikov ne glede na stopinjo in položaj. V to svrho je bil že v Zagrebu shod. ki je sklenil, da se ustanovi skupna organizacija. Tekom osem ali deset dni bo sklican v Zagreb velik shod. Spor med Avstrijo in Ogrsko. Iz Budimpešte poročajo : Ministra Košuta so v klubu neodvisne stranke interpe-lirali glede gospodarskega spora med Avstrijo in Ogrsko. Minister je izjavil, da so govorice, ki se razširjajo o krizi, neosnovane. Stališče ogrske vlade temelji na zakonu, ki ga ne more preobrniti nobena avstrijska vlada. Da pride do težav, ko bo Ogrska hotela izvajati svoje zahteve, je bilo že v naprej gotovo, toda nadejati se je, da se te težkoče odstranijo. Nadalje poročajo o sporu nastopno : Diference med avstrijsko in ogrsko vlado radi carinske tarife in trgovinskih pogodb postajajo zelo resnega značaja. Avstrijska vlada stoji (po mnenju ogrskih vladnih krogov) 11a stališču, da se mora Ogrska v carinskem vprašanju brez prigovora podvreči Avstriji. volja, dokler je v vse, kar si mi imel — Minula bi ga moji oblasti... Je-li to povedati ? Ali ni to dovolj ? Župan Grga je posegnil v žep ter vrgel tatu nekaj denarja. — Ža to vest je to dovolj ! je rekel župan in pognal svojega konja na dvorišče. Prvi korak njegov je bil v Stankovo sobo. Hotel je vstopiti, ali vrata so bila zaklenjena. Odpri! je zapovedal Grga gromečim glasom, potresši vrata. Vrata so se na ta glas kmalu zatem odprla. < irga je vstopil. Pred njem je stal Stanko bled, krvavih očij, nem. Župan se je zasmejal 11a ves glas. — Ali mi divno izgledaš, kakor svetnik ki so ga sneli z oltarja. Mari se pripravljaš med frate, pa delaš v solzah in joku pokoro za ovoje grehe Sedaj pa je rekel Grga strogim, osornim glasom : Neumna, razgreta glava... Ali te ni sram, da si se tako pohabil ?... Zapiraš se tu kakor slabotno dete, ječiš in vzdihuješ radi ženske ; da se ti smeje ves svet. Sram naj te bo ! Mari sem te za ljubkovanje vzgojil tam v planini, v divji naravi ?... Nadejal sem se, da boš vojak. trd. jeklen, kakor sem jaz. Ali nada me je prevarila. Iz prvega se je zdelo, da boš pravi vitez, sedaj pa vidim, da sablja ni za-te. Preslico v roke, babjek, in predi konopljo! (Pride še.) / Stran II. »EDINOSTc št. 143. V petek, dne 25. maja HHM.; Tu tendcnca avstrijskega kabineta je zanesla poseben rezek ton v spor. Ogrska ne more drugače, nego da odgovori v istem tonu in da vsprejme boj. ki se ga jej usiljuje. Dogodki na Ruskem. Admiral Dubasov. List rDumaa poroča, da bo admiral Dubasov. guverner v Moskvi, ki je bil nedavno povodom atentata ranjen, pozvan v Peterliof. kjer bo posebno odlikovan Dubasov postane baje generalni guverner baltiških pokrajin, ozir. Poljske, eventuelno namestnik na Kavkazu. Vprašanje o amnestiji. Dopisnik berolinskega „Lokal-Anzeigerja" poroča iz Petrograda, da bo dne 27. maja, na obletnico kronanja proglašena amnestija, ali v zelo omenjenem številu. Državna duma. Iz Petrograda poročajo : Komisije za overovljenje mandatov so proglasile veljavnimi večino mandatov. Danes ima duma zopet sejo. vendar ni še znan dnevni red. Nevarno gibanje v baltiških pokrajinah. Generalni guverner Estlandije, Bašilov, je bil brzojavnim potom od ministra notranjih stvari pozvan v Petrograd. Govori se, da je ministerstvo prejelo iz Estlandije vesti o novem revolueijonarnem gibanju. Drobne politične vesti. Diference med Romunsko in Srbijo. Med Srbijo in Romunsko žuga nastati resen spor. Romunska vlada noče skleniti s Srbijo nikake trgovinske pogodbe, da, prekiniti da hoče celo tudi diplomatične razmere. ako Srbija ne vsprejme nje pogojev. Kakor javljajo iz Bukarešte zahteva romunska vlada od Srbije, da pol milijona Romunov. srbskih državljanov, dobi v Srbiji romunski jezik v šoli in cerkvi. Ta zahteva je srbsko vlado iznenadila, ali Romunska da ne popusti, tudi če pride do spora. Ta vest sicer še ni oficijelno potrjena. Srbski listi razvijajo v zadnjem času živahno agitacijo v prilog romunskim zahtevam ter kažejo na škodo, ki jo utegne trpeti izlasti srbsko izvažanje žita v slučaju, da pride do odprtega spora. Ministerska kriza v Italiji. Iz Rima poročajo, da bo ministerska kriza v kratkem rešena in da bo koncem tega tedna ministerstvo že sestavljeno. Zbornica bo potem sklicana med 5. in 10. junijem. Grška četa uničena. Iz Soluna poročajo preko Belegagrada, da je.grška četa sesioječa iz sto mož pod poveljstvom dveh častnikov napadla in zažgala bolgarsko vas Sarči. Prebivalstvo, kateremu je prišlo na pomoč vojaštvo, se je postavilo v bran. Nastal je boj, ki je trajal vso noč in končal s popolnim porazom in uničenjem grške bande. Padla sta tudi oba častnika. Francoska vojna mornaric a. Poveljnik vojnega pristanišča v Brestu je prejel od ministerstva vojne mornarice nalog, naj takoj prične z gradnjo oklopnjače „Dan-ton~. Ladija. ki je prva v Hotnem programu od leta 190.",.. bo imela 18.000 tonelat. 22.i m io konjskih moči in brzino 29 vozalov. Oborožena bo s 4 topi 315 mm. 12 stolpnimi topi 24«» nun, 16 topi 75 mm kalibra in 47 lahkimi topi ter z dvema podmorskima torpednima topovoma. Pa r 1 a m e n t a r n a volitev na otoku M a r t i 11 i q u e. Na otoku Martin« |ue je bil izvoljen poslancem socijalistično-radikalni Severe proti republikancu Clercu. Orno prebivalstvo je zelo razburjeno radi te volitve. Bati se je resnih nemirov. Naj no veje o deželni hramb i. Najnoveja poročila javljajo, da odpade naslov „deželna hramba" in dobi ista našlov-cesarska avstrijska intanterija, oziroma ces. avstrij-infanterijski polk št. . . Ogrski honvedi dobe naslov ..kraljeva ogrska infanterija". Ime ,.deželna hramba" se sploh popolnoma odpravi. Domače vesti. Imenovanje v poštni stroki. Štajerski rojak g. Jakob Vrečko, dosedaj poštni o rici j al v trgovinskem ministerstvu. je imenovan poštnim komisarjem v Zadru. Na adreso poštnega in brzojavnega ravnateljstva. — Že nad 3 leta moleduje ljudstvo desetih vasi Avberške in Tomajske županije za uvedenje deželne pismonoške službe, toda vse zastonj. Kjer bi država morda tudi hotela ugoditi, so pa sebični nameni nekaterih domačinov zopet krivi, da se vendar ne ustreza opravičenim željam in po- trebam občinarjev. Ne umejemo, kako se zamore v našem slučaju, ki ga pojasnimo v sledečem, c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo ravnati po nasvetih par tomajskih sebičnežev in ignorirati prave interese ljudstva. Ćujte! Županstvo Avber je predložilo svoječasno v sporazumljenju treh podobčin (brez županije Tomaj.) c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu prošnjo za uvedenje deželne pismonoške službe od p o š t-n e g a urada v Sežani. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo je uvidelo potrebo te službe, in je tudi izdelalo za to načrt. A kaj se je zgodilo ? Ta načrt je predložilo povsem neinteresovani občini Tomaj, naj ista izrazi svoje mnenje o njem. Županstvo Tomaj sploh ni ničesar premišljalo o podanem načrtu in je vrnilo načrt z opombo, da vas Tomaj leži bližje Dutovelj in naj bi se od tam opravljala služba deželnega pismonoše za ves okraj. SI. poštno ravnateljstvo, slabo inibrmo-vano od županstva v Tomaj u, je izdelalo kolikor možno prikladen načrt deželne pismonoške službe od poštnega urada v Dutovljah. A kaka razlika med prvim načrtom z zvezo iz Sežane in drugim z zvezo iz Dutovelj !! Po prvem načrtu z zvezo s sežanske pošte bi prihajal dež. pismonoša redno p o vseh vaseh vsaki dan in 5 ur prej, nego iz Dutovelj po druge m načrtu, od koder bi prihajal pismonoša v posamične vasi šele pozno v noč in po nekaterih vaseh samo po trikrat in celo po dvakrat na teden. Proti temu drugemu jako nepriličnemu načrtu so interesentje uložili rekurs, oziroma podali drugo prošnjo na si. c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo in to prošnjo je podpisalo tudi županstvo Tomaj. uvidevši, kako nespametno je prvič ravnalo. Sedaj čakamo in čakamo odrešenja od si. c. kr. poštnega ravnateljstva. Kedaj je pač dobimo ? ? Opozarjamo si. poštno ravnateljstvo, da se mora v tem oziru ravnati ne samo z ozi-rom na ugodno zvezo, ki bi jo imele vse te vasi po prvem načrtu ampak tudi z ozirom na vsestranski promet. Sežana je kraška metropola, tam imamo trgovske zveze, tam imamo vse urade. In kaj da pomenja v teh stvareh direktna zveza, mora biti jasno vsakemu intelegentnemu človeku. Dolžnost poštne uprave je, da svoj delokrog kolikor možno razširja in po možnosti prihaja v okom vsem nedostatkom. Kako prihajamo do tega, da moramo še vedno plačevati izredno visoke pristojbine za dostavljanje poštnih pošiljatev, ako smo sploh tako srečni, da jih dobivamo še le po večdnevnih zamudah ? ! Kolikokrat se časopisi, navadna pisma in železniški avizi poizgubljajo, kar nam provzroča občutne škode! Znamke in poštnine so za vse jednake; zakaj naj bo torej tukaj zopet kmet največi trpin, na čegar ramah že vse sloni ? ! Imejte vendar nekoliko usmiljenja in pravičnosti tudi za niže sloje. Več prizadetih. V razmišljanje in pomoč. — Prejeli smo : Zadnje dni se je mnogo pisalo in razpravljalo po naših listih radi predlogov, stavljenih na IV. glavni skupščini „Zveze slovenskih pevskih društev". Med drugimi umestnimi je bil menda najvažnejši predlog g. Cotiča, predsednika pevskega društva „Kolo**, naj se pri pevskih društvih uvede teoretični pouk, ako hočemo našim pevskim društvom zagotoviti pravi napredek. To je zares lep predlog, le škoda, da jo ne moremo tako hitro uveljaviti kakor je potrebno in koiistno. Ako naša društva — izlasti nekatera — ne dobijo bolj krepke in sistematične podpore, ne bodo mogla niti misliti na tako spremembo. Vsako pevsko društvo, (naj že ima dobre blagajniške vire ali pa — ne) mora, ako hoče vspevati, si vzdrževati pevovodjo in redne pevske vaje po 2krat na teden. Pomislimo, da vsaka pevska vaja stane društvo od 4—5 kron nevštevši not, stanovanja, obrabe glasovirja, luči itd., in prihajamo do zaključka, da ima vsako delujoče pevsko društvo mesečno nad «>0 kron gotovih stroškov. Kje so pa dohodki ? Izven tednine so le veselice, če so mnogoštevilno obiskane. Da se ta predlog g. Cotiča uveljavi, v to bi trebalo v prvi vrsti, da se v središču vseh primorskih pevskih društev, t. j. v Trstu, ustanovi „matica"*, ki bi imela nalog, da vsprejema od pevskih društev v šolo bolj talentirane moči, ki bi se obvezale, da bodo po izobrazbi brezplačno podučevale svoje društvenike v teoriji. Le tako bi mi gotovim korakom prišli do večega števila in tudi boljših ter cenejili pevovodij. V edinosti je moč! Po lastni izkušnji mi je znano, da se i pevska društva po 3 do 4 mesece marljivo uče in pripravljajo za vsako večo veselico, ■ kar stane mnogo truda in pa tudi — denarja, predlagajo lep program in tako privabijo obilo si. občinstva ; in skoraj le s tem dobičkom pokrivajo narasle stroške. Ako se pa si. občinstvo morda ne odzove zadostno povabilu ? ! kaj potem ? ! Dragi sodelavci in rojaki! Pridite v nedeljo dne 27. maja na veselico, ki jo priredi rojanska „Zarja" v Barkovljah z bogatim programom. Sedaj se nam nudi lepa prilika, da pokažemo vsi, kako tudi mi ljubimo napredek in se radi pošteno zveselimo ter s tem zajedno pomagamo ubo-zemu in za Kojan neobhodno potrebnemu pevskemu društvu „Zarja". — Na svidenje v Barkovljah ! Naroden delavec. Slovenski igralci v Belemgradu. Predvčerajšnji „Slovenski narod" je dobil iz liele-gagrada nastopno brzoj ako : »Slovenski igralci so priredili predstavo v oticirskem kazinu. Po predstavi je bil komers in ples. Oficir garde je izročil Danilovi velik buket v imenu častniškega zbora. Na komersu je napil Danilo kralju Petru. Za Vilharjev spomenik je zavladalo med slovenskim občinstvom dokaj živahno zanimanje. Darovi, ki so sprva le redko kapali, dohajajo sedaj v dokaj znatnem številu, vendar pa še daleko ne zadostujejo, da bi bili z njimi pokriti vsi stroški za spomenik. Rodoljubno občinstvo se torej znova nujno prosi, naj ne pozabi, kaj je dolžno spominu Vflhar-jevemu, in naj žrtvuje svoj oboi za spomenik, ki se odkrije meseca avgusta. Preteklo nedeljo je bil komisijonalni ogled v Postojni, da se določi, na katerem prostoru se naj postavi spomenik. Kakor čujemo, se je komisija izrekla za to, naj se spemenik postavi na trgu pred šolo, kjer je najpripravnejši in ob enem nalepši ( rostor v vsem trgu. Poroča se nam, da nameravajo postonjska narodna društva in notranjsko narodno ženstvo prirediti tekom meseca julija v Postojni veliko ljudsko veselico v prid Vilharjevemu spomeniku. Ker priredi tudi jievsko društvo „Slavec" v Ljubljani veselico na korist spomeniku, se je nadejati, da se bo s čistimi dohodki teh prireditev znatno pomnožil zaklad, ki je določen za spomenik. Pri ti priliki bodi omenjeno, da se je med ljubljanskimi društvi odločil prvi „Slavec", da priredi veselico v prid spomeniku, med izvenljubljanskimi društvi pa „Postonjski salonski orkester". Naj bi ti dve posnemala tudi druga slovenska društva ! Italijan, ki daja lekcijo marsikateremu Slovencu. Žalihog, da je res še premnogo Slovencev, ki bi se morali učiti od Italijana, o katerem je tu govora. In to ne le onih Slovencev, ki se jih splošno smatra za rhladne", ampak tudi mnogo onih, ki se sicer sami prištevajo med zavedne. Da, žali-I bog je tudi med temi mnogo tacih, ki zapostavljajo materini jezik iz edinega vzroka, ^da bi se ne zamerili". Ta izgovor bi ne smel veljati niti za v mestu, a glede okolice je pa naravnost smešen, prazen, lažnjiv. In vendar se to godi ne le v mestu, ampak v naši okolici, o kateri nam ni treba še le dokazovati, da je slovenska, ker smo to sijajno dokazali na zadnjih občinskih volitvah. Marsikje v okolici je nad kako krčmo ali gostilno edini napis : „Trattoria", a lastnik gostilne je Slovenec. A da povemo o Italijanu, ki daja lekcijo vsem tem Slovencem. Gospod Evgen Pastori, čiji oče je bil italijanski podanik in si je še le pozneje pridobil avstrijsko državljansko Rojanu ljudsko kuhinjo, je dal napraviti najprej kuhinja" in pod tem popolare". Priporočamo tega Italijana v izgled, uniforme dobi 20 av-Barva pravico, je otvoril v A nadpis nad vrata slovenski : „Ljudska italijanski : „Cucina torej našim ljudem Nove poletne strijskih peš-polkov, večinoma na jugu teh novih uniform je siva. Kaj je s vseslovansko knjižnico v Trstu ? Prejeli smo : Peresni boj, ki se je bil začel na tem mestu ob začetku tega leta in ki mu je bil namen, da povspeši osnutje „Slovanske biblijoteke" v Trstu — ta boj je ; za časa zadnjih volitev popolnoma ponehal in j se tudi poslej ni nadaljeval! Je-li možno, da 1 naša inteligenca noče umeti velikanskega pomena. ki bi ga imela taka knjižnica za vse tržaško prebivalstvo ? Mi menimo, da je stvar povsem jasna vsem našim takozvanim „boljšim krogom" in da je edino le ogromno delo, tisto, ki straši tega in onega, da se stvar noče zganiti z mesta s potrebno resnostjo. Ker imamo v Trstu dovolj sposobni! ljudi, ki imajo na razpolago po kako.ur časa na dan, ki bi jo lahko žrtvovali na k. -rist „Slovanske knjižnice" in ker so ti Ijin! dovolj inteligentni, da morejo — ako le 1 -čejo — ustanoviti ta prepotrebni književn: zavod — pričakujemo, da ti ljudje vzanu sedaj stvar v roke in da to misel realizir: čim prej možno. Možje in mladeniči, ki svoječasno obljubili svoje sodelovanje, naj -torej oprimejo dela ! Te dni nam je bila prilika, da smo govorili z nekim okoličanskim narodnim delavcem — veljakom in ta nas je „prijemal" r. li ustanovljenja slovanske knjižnice. Rekel je in je imel povsem prav — da imamo tiso*, mladenk in mladeničev, ki so zahajali v slo-venske šole, a ko so dovršili šolski dolžnosti, da nimajo na razpolago knjig, s katerimi : se spopolnjevali in si razširjali svoje maln književno obzorje. Ob pomanjkanju slovenski! knjig se ta mladina zateka v laške bibliji teke in se tako navzema duha. ki je strup naši mladini in njenim narodnim čutilon Zraven šolske mladine imamo tudi veliko šti vilo odraslih in že priletnih ljudi, ki bi rad: čitali slovanske knjige — ko bi jih le mogli dobiti za kako malo odškodnino. Umevno da ne bomo mogli dajati knjig povsem br plačno, kakor delajo to magistratne bihli -teke, ki jih pomagamo vzdrževati tudi mi raznimi davki, ali dalo bi se delovati — ai se posreči ustanovitev — proti mali mes«. lipnja izlazit če satiričko-humoristički li-' „Koprive" i to dvaput na mjesec u velik is: kvart-formatu, na osam strana, s koloriranu ilustracijama i obilnim tekstom. Kako je sa I: osobito podesno doba za izdavanje takov, vrsti lista, to se može očekivati, da će li>t. vdgovarjajući svojoj svrsi, naći obilno odzi\ u publici. Godišnja je predplata listu K n- . polugodišnja i četvrtogodišnja razmjerno. \ -ručbe i predplate šalju se na Tiskaru Mili-voja Majcena. Zagreb, Marovska u!. ii8.. rukopisi na adresu: Edo Marković, Zagi <>. Marovska ul. Gospoda dra. V. Gregoriča do>I občinskega zdravnika v Sežani, je imenov; deželni odbor kranjski stalnim okro/nii zdravnikom v Senožečah. To novo služil nastopi imenovanec z dnem 1. julija. Iz Tomaja nam pišejo, da prirede tamošnji mladeniči v nedeljo ples na dvori-Marije vdove Cetuta. Tržaška statistika. Od Vi. do I!', m. se je poročilo 2!» parov. Kodilo se je 1«»T otrok, <><» moških in 38 ženskih (med t nu •Jo nezakonskih). Umrlo je K m; oseb. in si« r moških in 4o ženskih, skuj 106 oseb proti H"> v istem tednu minole::: leta. Poprečna umrljivost v tem tednu znašala 28'<> pro mille. Otroška neprevidnost. V St. Kupert pri Celovcu si je par dečkov hotelo privol iti veselje streljanja z možnarjem. Steklenico z pivo so nabasali z apnom in vodo in stek; -nico trdo zaprli. Kmalo potem se je stekleni razpočila in nekemu 11 letnemu dečku -priletele v obraz kapljice vrelega apna n koščeki steklenice, vsled česar izgubi n -brže vid. Kuga med prašiči v pol. okrajih reč in Pulj je ponehala; zato je namestili' štvo razveljavilo svoj razglas od 17. ma: 1906. št. oOfiG, s katerim je omenjena okr.i.i: zagotovilo proti uvažanju in izvažanju živil prešičev ter prepovedalo semnje za prešiče. Stri je šipo. Predsinočnjim, okolu -ure, je natakar kavarne „Ali" Europa feh« Josip Pirona stiral iz kavarne -'i<» letin-slikarja Ferdinanda M., in sicer radi t< -ker se je ta poslednji nespodobno v<-»]•!-Slikar je pa v tej jezi udaril s pestjo ]»■ vratni šipi in jo stri. provzročivši .'l krone i'! 50 stotink škode, za kar ga je dal natakai aretovati. Ker si je pa ob udarcu po šipi porezal roko, so ga redarji odvedli najpi'. na pomožno postajo društva »Igea«. kjer dobil potrebno zdravniško pomoč, a pot» • so ga djali pod ključ. Aretovan je bil predsinočnjim. oh uri popolunoči, 31 letni natakar Josip — stanujoči v ulici sv Katarine. Aretovan je !>''- V petek, dne 25. maja 1906. i »EDINOSTc štev. 143. Stran III pa zato. ker je hotel zlorabiti neko 11 letno deklico. Skušal je ukrasti par čevljev. 28 letni čevljar Karol B. je bil na zahtevo nje- tno namenjeno. Vzrok temu je baje ta. ker je med vojaki izbruhnila epidemična bolezen otrpnenja tilnika. * Mlin zgorel. V Horgosu. županija govega gospodarja Ivana Dugulina. Ta po-1 Congrad. je zgorel parni mlin tvrdke Muller. ' Škode je okolu 100.000 kron. Slovenski Sokoli! Od „Saveza hrvatskih sokolskih družtava" smo dobili sledeči poziv : Draga braćo! ..Savez hrvatskih sokolskih družtava" pri-redjuje dne 26. i 27. augusta o. g. I. hrvatski svesokolski Slet v Zagrebu. Kao što je svaki dosadanji svesokolski Slet u prvom redu služio manifestaciji slavenske misli, iz koje svaki pojedini slavenski narod kao iz zajedničkog vrutka crpa svoju snagu u borbi za obstanak i bolju budućnost, ima da bude ovaj I. hrvatski svesokolski Slet. slednji ima namreč prodajalnico in delavnico obuval nekje v ulici di Riborgo. Karol B. je delal pri njem. a predvčerajšnjim ga je gospodinja Lucija Dugulin zasačila, ko je hotel ukrasti par čevljev. Poleg tega trdi Dugulin. cla je Karol zastavil en par čevljev .'J krone v zastavljalnici Protegdico. Izginila je. Antonija Majcen, stanujoča na Greti št. 299, je prijavila včeraj predpo-ludne na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci. da je pred več dnevi posodila neki Regini C. solnčnik. vreden 4 krone, jopič, vreden 2 kroni, in par uhanov vrednih •'$<• kron. aRegina -tla je od^tedaj izginila. Kaj se vse najde v morju. Ribiča Anton Piljavić, stanujoči v ulici sv. Nikolaja št. 10. in Mihael Sklaver, stanujoči v ulici del Crocitfsso št. «». sta včeraj v jutro se prava slavenska olvmpijada. koja će takodjer svojo mrežo potegnila iz morja nasproti Joprinieti učvršt:enju slaveQske' uzajamnosti i gojenju zajedničkih nam etičkih i moralnih Llovdove palače en kovčeg. Ribiča sta kovčeg izročila policijskim agentom, ki so ga nesli na policijo. Ko so ga tam odprli, so našli v kovčegu dve knjižici hranilnice rCassa di Risparmio Triestina" : na eno teh je vloženo <>44 kron in 23 stotink. a na drugo 82:» kron. Poleg teh je bila še tretja hranilna knjižita od r Ban ca Connnerciale". na katero je vloženih 505 kron in 54 stotink. Knjižice se glase na ime Carolina Supancich. V kovčegu so bile še razne druge malenkosti: ruta. ključ, beležnica. kosi pahljače itd., ter več pobotnic. Koledar in vreme. Danes: Urban, papež; No inrr ; Krasulja. — Jutri: Filip Neri. spoznava-lec ; Milivoj : Dragica. — Temperatura včeraj : ob L2. uri popoludne + Celsius. — Vreme včeraj : lepo. | Drušluene vesti" in zabave. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : rBu-zetsko lovačko društvo- v Buzetu. Akad. teh. društvo -Tabor" v Gradcu ima v soboto t. j. 26. t. m. ob */* 8. uri zvečer svoj II. redni občni zbor z naslednjim vsporedom: 1. čitanje zapisnika. 2. poročilo odborovo. 'J. slučajnosti. Lokal : Stephans-t h urni, Brockmann gasse. Pevsko društvo ..Kolo" priredi dne I."), julija t. 1., obletnico razvitja društvene zastave v rNarodnem domu~ pri sv. Ivanu. Toliko na znanje bratskim društvom. Ženska podružnica sv. Cirila in Melodija v Rojanu se najtoplije zahvaljuje pevskemu društvu -Kolo** v Trstu za prijazno sodelovanje na veselici v nedeljo dne 20. t. m. v Barkovljah na čast 80-letnice gosp. c. kr. notarja L. Svetca v Litiji. Pevsko društvo „Kolo" se je udeležilo polnoštevilno in res prekrasne pevske točke, ki so jih izvajali deloma moški deloma mešani zbori pod vodstvom gospoda pevovodja Gerbeca. so vzbujale pri občinstvu navdušen aplauz. Tudi četverospev „Kola** v igr.. iZupa- nova Micika" je kaj lepo vspel. Torej še enktat iskrena hvala in kličemo /. občinstvom vred : Živelo rKoIow ! Živel njega izvrstni pevovodja g. Gerbec. načela. S toga se ^Savez~ hrvatskih sokolskih družtava ovime časti pozvati i Vas. draga braćo, da" sa čim većim brojem Vaših sokolova uzveličate ovu našu slavu i tiine unaprijedite uzvišene nam zajedničke sokolske ciljeve. Dakle do vidova u bijelom Zagrebu ovom središtvu, sa ponosom možemo kazati, danas već posve prebudjenog i osvješčenog svekolikog hrvatskog naroda. V ime rSredišnjeg odbora~ rSavezau hrvatskih sokolskih družtava Zamjenik slarješine : Tajnik: D r. L. C a r. D r. F r. Buča r. „Savez hrvatskih sokolskih družtava". Slovenski sokoli! Temu vabilu nimamo ničesar dostaviti. Vsakdo ^izmed Vas ve, kaj storiti je njegova sveta dolžnost. Dolžni pa snio v prvi vrsti, da bratom Hrvatom vrnemo častni obisk hrvatskega Sokolstva na II. slovenskem vsesokolskem izletu v Ljubljani : dolžni pa tudi, da v plemeniti tekmi pokažemo, smo li in v koliko smo napredovali odtlej. Podrobnosti našemu izletu v kraljevi Zagreb Vam priobčimo pravočasno. Na z d a r ! Predsedstvo slovenske sokolske zveze. ščih utegne že v toliko napredovati, da bo tozadevni zakonski načrt predložen zbornici takoj no overovljenju mandatov. Novi romunski odposlanec na Dunaju. BUKAREŠTA 24. Novoimenovani romunski odposlanec na Dunaju, Lahovarv, se i je včeraj podal na svoje mesto. f Henrik Ibsen. KRISTIJANU A 24. Kralj Hakon in J kraljica sta sporočila vdovi Ibsenovi svoje sožalje. KRISTIJANI J A 24. Vlada in predsed-ništvo stortinga so včeraj brzojavnim potom izrazili svoje sožalje vdovi pokojnega Henrika Ibsena. Princesinja Ena odpotovala na Špansko. LONDON 24. Princesinja Ena Battem-berška je danes predpoludne ob živahnih simpatijah občinstva odpotovala v Madrid. Kralj in mnogo členov kraljeve rodbine je prišlo na postajo, kjer so se od princesinje poslovili. Angležka zbornica o Makedoniji. LONDON 24. Tekom kratke debate na sinoćnji seji, ki se je vnela o razmerah v Makedoniji, je državni tajnik Sir Ed\vard Grev naštel reforme, ki so se tamkaj že izvršile, oziroma se imajo izvršiti, ter je dostavil, da je treba tozadevno še mnogo storiti. Mi nameravamo slediti politiko Lansdowna. je rekel govornik, ako se nočemo ločiti od drugih velesil. Nekatere druge države imajo bistveneje in bolj direktne koristi, nego-li mi. In te države pazijo strogo na to, da ne pridejo na površje gotova vprašanja, boječ se, da bi na ta način bili oškodovani njih interesi. Tako se moramo ozirati na njih želje. Mi hočemo kolikor možno v zvezi z drugimi vlastmi izvajati politiko Lansdo\vna. Državni kancelar Bulow. NORDERNEV 24. Danes dopoludne je dospel semkaj državni kancelar knez Biilou s soprogo. Knez in kneginja ostaneta tukaj po leti. Svetovni poštni kongres. RIM 24. Poštni kongres je imel danes svojo zadnjo sejo, na kateri je določil, da se bo prihodnji kongres vršil v Madridu. MALI OGLASI. L- Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; maatnotiskane beaede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ■ Plača se takoj. = iS Kdor izven Trsta pismeno naroči kak ..MALI OGLAS", naj posije denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen. Če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da prešteje beseda. Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK", nformaoije edino le, čo bo pismu priložena znamka za odgovor Javni ples v Tomaju S v prostorih Marije Ucmun. Cena za vsaki komad 10 vinarjev. K obilni udeležbi vabi Mladina. H01 Na nrflHai ie P°d ugodnimi pogoji do 31. ■M« p I U U A J maja zaloga (magazin premoga in oglja. Več pose „Edinost". fi05 Mrt nnniln ■ Je D'zki ceni do mnJa 6 Na proaaj - „Edinost4- je po nizti ceni ao .-m. mnja o sežnjev bukovih drv. Več pove tiUG Razne vesti. * Papeževo zdravstveno stanje. Iz Kima poročajo, da so vsled zdravstvenega stanja papeževega svetovali dr. Lapponi-ju, naj >e pozove na posvetovanje še kak drugi zdravnik. Lapponi je baje nasvetoval dr. Mazzonija. Boje se. da Iti protin v levi nogi mogel vplivati tudi na srce. sest deklic utonilo. V Buhlertlialu blizo Strassburga se je zrušila ograja nekega mosta, šest deklic, ki je slonelo na ograji, je padlo v reko in utonilo. Umrl je v sredo v Florenci Adriano Lenimi, bivši veliki mojster italijanskega fra-masonstva. Lenimi je bil star minister je predložil proračun za leto Nesreča na vojaških vajah. — Iz Linea javljajo, da je na vajah med dragonci 19U6. To je isti proračun, ki ga je bil pred-* ložil razpuščeni zbornici, sedaj obsega le ne- in pehoto pri \Velsu nekaj dragoncev padlo > konj in bilo poliojenih. Eden njih je umrl, več jih je bilo težko ranjenih. * Epidemična bolezen v taborišču v Brucku. ..Budapester Tagblatt4* poroča, da se ce«ar i ' Budimpešte vrne naravnost na Dunaj in da se ne poda v taborišče v Bruck koliko nebistvenih sprememb in neke finančne reforme. Francoski ministerski svet. PARIZ 24. Danes se je v palači Elv-see vršil ministerski svet, ki je nadaljeval svoja dela o sestavi proračuna za leto 1907. Najbrž poda vlada v novoizvoljeni zbornici izjavo, v kateri pojasni načela svoje politike, ki jo misli zasledovati ter razvijati program inspirira! tamošnje čete, kakor je bilo prvo- i svojega delovanja. Vprašanje o vojnih sodi- Rusija. KIJEV 24. Stranka najskrajneje desnice vprizarja živahno agitacijo, da se obdrži smrtna kazen. Stranka se je izjavila tudi proti amnestiji. Na shodih, ki jih je sklicala, se je zahtevalo razpust dume, diktatura in zaščita narodnih interesov. Durnovo v inozemstvu. PETROGRAD 24. Bivši minister notranjih stvari. Durnovo. je odpotoval včeraj v inozemstvo. Do meje sta ga spremila dva varstvena agenta. Amnestija. PETROGRAD 24. List ,.Rieču poroča, da se je minister notranjih stvari izjavil, da bo dne 27. t. m. brezpogojno pomiloščen en del političnih vjetnikov. Admiral Roždestvenski vpokojen. PETROGRAD 24. (Petrogr. brz. agent.) Načelnik generalnega štaba vojne mornarice, admiral Roždestvenski je bil na lastno prošnjo vpokojen. Roždestvenski še ni okreval od ran, ki jih je zadobil v pomorski bitki pri Tsušimi. mm- Mimo cenit tireiDlaCao in Iranko., * Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij T R 8 T ulica Malcanton štev. 1 , po melo nimhih cenah. -lOi:Oi'OnOiiOiiOllOliOiiOI I O 11 O I o----0 Tovarna pohištva "VB jffieksander £evi jUTtnzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). < ZALOGA: PIHZZH ROSRRIO (šolsko poslopje). Cen«, da a« nI bati nobene kenkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po agaccocootc posebnih načrtih. Dutrovu ©omili brezplačno In framko |0I|Q|'DI<0I<0<>0I' O I O I I O ' iCilO* Podpisani lastnik gostilne 99 flndemo de JsAenigo" v ROJANU, ulica Montorsino 17, kjer se ustavi tramway se zahvaljuje si. občinstvu za mnogobrojen obisk, s katerim ga sedaj počešča ter za mnogobrojne izraze zadovoljnosti glede postrežbe, in naznanja ob enem slav. občinstvu, da ima na razpolago najbolje istrsko vino lastnega pridelka po 36 nvč. liter (za družine po 34 nvč.), refosk v buteljkah, kraški teran po 52 nvč. I., opolo po 36 nvč. (za družine po 34 I.) belo vipavsko po 40 nvč. I. in I. vrste pivo po 26 (za družine po 24) ter izvrstno domačo kuhinjo. Priporoča se posebno o priliki birme, kakor tudi za nadaljne obilne obiske. udani Dominik Vivoda. J Serravallo-vo železnato kina vino* za bolehne otroke in rekonvalescente. Provaroča voljo do Jedi, utrjuje želodeo in ojačaj e organizem. Priporoeeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. GiJi.kovano t 16 kolajnami na raznih raztavah !■ z aad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = Rt ran IV. »EDINOST« štev. 143. V petek, dne l!T>. unija 1 ff*&>TEL IUii!iAX 70 sob. elektr. razsvetljava, lift kopelji Cene zmerne. SSM" HOT|]|. BALKA 1 Vi Piansct star- j"110 zmož°D> se p°nui» društvom ]\/t O A T A DIMI - If-ISEdl i- zasebnikom za koncerte ter pnučuje iVi . O/A Li r\ il 11 v i^Timju im gt«»ovir proti zraerDiiii cii«m. Zk oa-w'ov je pr:i-nti j>ri ..Iri«eratneni uradu Edinosti" (700 MI^Hrr'r }7' Ce-fce, 28 let star, lepe zunanjo-mtdULh.b slj in lepega znaćsja, sedaj uradnik ueVp prve tu!: ftrovinske tvrdke, išče v svrho saiiio-"**ojne ofv«.ritve trgovinskega podjetja, odlično gospodično aH mlad > udovo z doti. — Ponudbe pod „Smetana" Trst. irIfoJt«. HriiTKor "!>-n dohro »i'«*!'ane«» lii-tv».iiCl po\z-tja iSće inžener Zi vic V Trstu. Trirnvin^k*« •• ik-ga s'užHe. = Naslov pove ..Inseratni urad <>02 Ifiih^Hrs ki Hluži,sl -7 ,et Pri p°fco.inem IVUifa. lud, kun nku Karabaiću. želi stopiti v službo v k;>ki manji družini. Naslov pri ..E iinostr1*. kra-en. na najlepšem in najzdravejem tJVUl Cl/ griču pri Tr-tu. proti jugu. obkrožen lepim vrtcem, je na prod»j. Za informacije je vprašati v ..Inseratnsm uradu E linosti". 060 Zaloga oblek in površnikov za goapode. dečke ln otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne iope ter rumena in i modra obleka za delavce. Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr£< točno in hitro t>o zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko POnKUŽNICA: „<.A CITTA Dl LONDP A" al. Poate nnove Št. 5. (vogal ul. Torre bianca O Električno vpeljavo PorPoEo obširnega zemljišča, nahajajočega se ■ £l!l/t>iC na enem najzdravejih gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče j"» prip avno za zidanje dvorcev in Irs. Informacije d ija .Inseratni urad Edinosti". 661 Najboljša reklama za trgovce obrtnike, ro::sde!ce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI1* v „Edinosti" Osebni kredit! S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom. dvomim, državnim in privatnim uradnikom. učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem. ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste na l/4 — 25 let proti mesečnim 1jit l/2 in celoletnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-diinajske cnkete (kapitalizacija plače). 4 V 4«/.! 4•/„! 4°/0! 3.sa!ni kredit! od :3uu kron naprej na I.. II. in III. zastavo za posestnike polja, obresti, hiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in družili studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč od "/4 dela cenilne vrednosti. Stavbeni kredit! Xa gradnje vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in menjava akcep-tov za trgovce! .Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanja po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzeniskih in franeozko-angležkili zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt! — Priloži naj se znamka za odgovor ! MELLER L. EGYED Budimpešta V. Kohanv-Utcza 19/B MF" Barvarnica pralnica in Čistilnica na suho (a parnim strojem 1 za obleko brez razdiranja, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST filbln 3@egan O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se lika po 20 nvo. komad. izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev 6. TRST — ulica delle Acque 2 Prodajalnica jestvin, kolonijalnoga blaga, delikates, svežega in suhega sadja. Novi furlanski salami — Videmski kotekini —Graški cnjat. — Ovčji «ir pijemonteški — Ovčji sir star iz Karnije — Parmezan I. in II. vrste —- Oljke zelene — Konserve iz pomodorov ital., najbolje vr»te. Na debelo in drobno. Cene brez konkurence £xelsior za sveti Iti parkete Kremo Exe!sior za čevlje S^T ste ju že poskušali? "^p® r 1 e p r e k o s 1 j i V o ! --------Dobiti je povsod. = Tovarna voska za svetliti EssS^ec^ St Bal Seno ' TRST — ulica Giulia /6 — TRST Podpirajmo Dijaško kuliinjo v Trstu! Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite Vaše obleke in Vaše kožuhe pred molji ter da uničite škodljive učinke nezdravega zraka po sobah in stanovanjih, rabite .-je ve kadeče se stožce Na prodaj v vseh mirodilnicah ===== in lekarnah. = Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri - narodni zalogi olja Tfcr Barriera štev. 3. ivan Muiomg, lastnik Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazionale koles na bencin (motocikle!) ROSSLER & JADERNIG pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin mehanična delalnica **- kolesarska šola GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3. GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jesi) nlica Snova 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. ZZZZ Slovenci! I kmetje, mali posestniki, trgovci, uradniki, zasebniki. ki imate na razpolago kaj denarja in si hočete nabaviti svojo lastno liišo, ne zamudite te važne izredne prilike VaBa h Trstu = blizu mesta, v Skorklji-Kolonji, v najzdravijem. solčnatem kraju je na prodaj a b v v {^■sr.rz na male in velike parcele Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako, da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tudi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Potem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. — Na ŽBljo Se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali iistmen ) o „INSERATNI URAD EDINOSTI" (Trst, ulica Uiorgi Galatti št. iS od 9.-12. dop. in 2.-7. pop.) Narodni dom. „Dobro bi bilo, ako pridejo omenjene parcele v narodne roke"! „Edinost" 21» 4 št. 118, III. str., 1. kolonu. v>* ^-ua. .........***** um nir.nixsg!r:^ ■ . ♦ „Avstrijsko parobrodnO društvo'6 - Trsi. (Avstro-amerikanska proga.) - Frarelli COSULICH. yova redna, hitra In d re^tra olnita za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegauttii novi brzopaiobrod Francesca odpluje dne 2tj. maja t. 1. v Novi York. Cene jako nizke. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso* dobro vino, zdravaišk« službe. Par.nki so £ električno razsvetlieni in ventili ani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na cir"štvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 g SBtrr Podpirajte družbo sv. Cirila in Motodija! Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella ol. Meflia 28 TRST Telefon 374 / Mehanična delalnica. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje. najnovejšesa sestava na množeči se obrat ia napredujočim pritiskom. — OMralnice za oljke. — Stiskalnice za oljke z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Proraću:,j na zahtev°' i < i Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione Štv. 7- - Telefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. , ^Pošiljanje prEdieiov. In se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na ?se proge.) = Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna zato pripravljena suha skladišča. Edini tržaški .avod >a = .VACUM CLEANER". ČIŠČENJE ln SHRANJEVANJE PKEPBOH Točna postrežba in nizke cene. J I > I Br. KOLE bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik Dr. A. BEittak, Ulica della Zonta št. 7, t TStST j Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih. | Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z ,,Graad Prix" in zlatimi kolajnami na rasti vali y Rimu, Berolinu in Saint-Luis. PF ■Vi >M'wwui ^ ^^ / 11 Um ti* mmif. i nii - ''