Štev. 11. V Mariboru 17. marcija 1887. Tečaj XXI. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobž se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr , dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Beseda o delegacijah. (Konec.) V našem cesarstvu ste dve skupini dežel, avstrijska pa ogerska. Vsaka ima svojo vlado, t. j. svoje ministre; njiji pa je tudi vsaka odgovorna seveda v prvi vrsti Njih veličanstvu, svitlemu cesarju, za tem pa tudi ljudstvu, ki biva v skupini teh dežel. Ljudstvo samo pač ne more poklicati vlade na odgovor ali ono stori to po državnih zborih. Zato je v vsaki skupini državni zbor. Le-ta"pa obstoji iz dveh delov, iz gosposke in pa iz poslaniške hiše. Prva, gosposka hiša, ima neko število visoke gospode, katero je v časih višje, v časih nižje. Ljudstvo do nje nima nobene pravice. V njej so vsi nadvojvode, t. j. moški udje cesarske rodovine, ki imajo leta, zatem glave naj-veljavniših plemenitih rodovin v državi, škofje in nadškofje, ki so ob enem knezi in pa imenitni možje, ki jih pokliče svitli cesar v to hišo za čas življenja. Druga poslaniška hiša, ima določeno število 353. Le-te voli ljudstvo v četirih redih, veliko posestvo voli 85 poslancev, mesta in trgi 115, kmečko posestvo 131 in pa trgovinske zbornice 22, v vsem torej 353. Tak je pri nas državni zbor, blizu enak pa je tudi v ogerski skupini dežel, v bistvu vsaj ni razločka. Pravice državnih zborov niso male, posebno še, kar se tiče novih postav in pa državnih stroškov. Za to pa se lehko umeje, da se godi v državi tem bolje, čem bolje si ljudstvo izvoli poslance. Eden ali drug dobri poslanec, to je resnica, še ne stori vsega ali čem več je dobrih, tem prej imamo [upanje, da bo za ljudstvo bolje v rečeh, v katerih je pomoč mogoča. Po vrhu pa še ima državni zbor pravico, da izvoli iz svoje srede gotovo število poslancev v delegacijo. Delegacija je po takem tedaj zbor državnih poslancev, ki jih volita oba dela državnega zbora, gosposka in poslaniška hiša, Gosposka hiša voli jih 20, poslaniška pa 40. Prva voli jih z večino glasov, druga tudi z večino glasov, toda poslanci se razdele po kro-novinah ter izvolijo potem iz vsake kronovine /po l do 10 poslancev v delegacijo. Stajarski poslanci n. pr. volijo dva in ker izloči večina glasov, njo pa imajo nemški liberalci, zato ne pride v delegacijo noben slovenski \rfa tudi noben konservativen nemški poslanec, lip ni dobro in še lepo ni, toda zoper postavo ni, torej moramo trpeti ali kar je še bolje, gledati nam je na to, da pridejo s časom naši in konservativni nemški poslanci do večine. Enako sestavlja se tudi ogerska delegacija, samo da še malo ležje, kajti tu voli hiša plemenitašev 20, hiša poslancev pa 40 mož v delegacijo, pri zadnjih mora biti čvetero hrvaških, čvetero pa slavonskih, v vsem skupaj jih je torej tudi 60. In pravice teh dveh delegacij? One tudi niso male. Kakor imamo le enega cesarja, tako je tudi le ena, avstrijsko-ogerska država. Tudi ona ima svoje potrebe, to pa v treh rečeh: gledč reči, ki gredo do drugih, do zunanjih držav. Le-te so v rokah „ministra zunanjih zadev", sedaj so v rokah grofa Kalnokyja. Po tem gledž vkupne armade, ona stoji pod „vojnim ministrom", sedaj pod grofom Bylandtom in nazadnje še glede stroškov vkupne države, nje ima „minister državnih financ", tačas baron Kailay v rokah. Male reči to niso, to se vidi iz vsega celo lehko in pri njih imate le delegaciji, avstrijska in ogerska besedo, le njima razloži vsako leto enkrat in če je treba, kakor je bilo to letos, še drugo- ali more biti še tudi večkrat, vsaki teh treh ministrov, kar je treba državi. Resnica, to vam niso male reči in zato tudi kaže, da sede v delegacijah le možje, ki še imajo srce za cesarstvo, pravo domoljubje. Doslej je še to bilo vselej in tudi pri zadnjem zborovanju delegacij se je tako godilo, Obe delegaciji ste v tem bili edini, ter ste privolili, kar je vkupna vlada od njiji terjala. Seči bode treba seveda precej globoko v žepe, toda kakor poznamo može v delegacijah, takrat ni bilo druge pomoči. Bog le daj, da bi še samo pri tem ostalo! „Črna vojska", nje namen in sestava. (Dalje.) Kdo se oproščuje črnovojniške dolžnosti? — Vsak, kdor nima zato službovanje sposobnih telesnih ali pa duševnih zmožnosti. Oproščevanje je toraj trojne vrste in sicer: brezpogojno oproščenje, oproščenje dejanske črnovojniške službe in začasno oproščenje. Vendar se pri tem oproščevanju ne bo tako strogo na določene telesne napake gledalo, kakor se to godi pri potrjevanju v stalno vojsko. Večina telesnih napak, zarad katerih je bil morebiti mladenič v svojem dvajsetem letu pri novačenju zvržen, je taka, da še bode za črno-vojnika kljubu temu sposoben. In še več! Kdor bi nikakor ne bil sposoben, da bi ga uvrstili med črnovojniške vrste, porabil se bo za pre našanje ranjencev, za pisarniška ali druga taka dela, kakor tudi za prenašanje živeža, ali pa za kopača pri utrdbinah itd. Nesposoben pa je človek tudi za črnovojnika, če ima katero sledečih napak: 1. Prirojena ali pozneje nastala popolna gluhota na obeh ušesih. 2. Skaljena punčica, ali če je ni na pravem mestu, ali je sploh ni. 3. Slepota na obeh očesih. 4. Grdo pokažen nos, posebno če ovira taisti di hanje ali kazi govorjenje. 5. Zajčja ustnica, ali če so ustnice hudo zaraščene, da človek ne more lahko jesti ali govoriti. 6 Velik krof, vsled katerega človek težko sope. 7. Bizgavke na jezičku ali v dušniku. 8. Velika grba v oprsji ali v hrbtišču. 9. Predeljen hrbtanec. 10 Nenaravna zadnjica. 11. Izredna telesna pokveka, pokažena roka ali noga. ali če na nji manjka kakega važnega člena. 12. Zlomljeni in zopet zaceljeni udje telesa, če so vsled tega krajši postali in človeka na delu ovirajo. 13. Zastarani in neozdravljivi izpahi udov, zaraščeni udje, če vsled njih človek ni za delo. 14. Pokažena ali zvita noga. 15. Pritličnost, pokveka na celem telesu. 16. Bramorji, če jih ima človek veliko. 17. Izredno veliki izrastki na telesu, ki.so neozdravljivi. 18. Mutasti ljudje. Na prvi pogled se že vidi, da tukaj manjka še veliko bolezni, katerim je človek podvržen in je vsled tistih popolno nesposoben za črno-vojniško službo. Dotične komisije bodo pa že same na to delale, da se bo sestava nedostat-nosti spopolnila. Za temi pomanjkljivostmi, vsled katerih je človek popolnoma oproščen črnovojniške službe, navedenih je 68 družili, vsled katerih dotični sicer ni sposoben za službo v orožju, pač pa bode lahko opravljal kako pomožno službo v črni vojski. Ne bomo jih naštevali, kajti preveč bi potrebovali časa in prostora, našim čitateljem bi pa vendar ne pomagali kdo v6, kako, ker bi le malokateri mogel sam na sebi določiti, ali ima katero tistih pomanjkljivosti ali ne. Sicer bo pa vsak sam izvedel pri črno-vojniški pregledovalni komisiji, kaj mu manjka. Manjše nedostatnosti. ki nobenega ne opro-ščajo, so te-le: pleša, pomanjkanje enega ušesa, slabši pogled na levem očesu, če je desno oko pravilno razvito, slabi zobje, če vsled njih ne trpi život, majhne kile, katere obveza dobro zadržuje, topa noga, če tista ne ovira človeka pri hoji itd. Ali so ti, ki so se odkupili vojaštva, podvrženi črni vojski ali ne? — Na to vprašanje, ki bo še kje koga zanimalo, v postavi ni nobenega pravega odgovora. V državnem zboru in to v obeh zbornicah zastopali so misel, da, kdor se je od vojakov odkupil, je oproščen tudi od črne vojske. Da se ni nič posebnega v tem oziru ukrenilo, je uzrok pre-pičlo število odkupljencev, katerih je od leta do leta manj, kakor je to brambovski minister grof Welsersheimb sam priznal. Poslednjič so se mladenči od vojakov leta 1867 odkupovali, pozneje nič več ne. Ker so se pa prav odkupljenci od vseh strani jeli oglašati, da naj se jim vendar naravnost pove, kako je z njimi gledč črne vojske, je vlada njihovi želji ustregla. Vlada je rekla, da so se odkupljenci ob svojem času sicer res odkupili od službovanja v stalni vojski. Ta dobrota se pa nikakor ne razteza tudi na črno vojsko, katere ob času odkupa še ni bilo. Odkupljenci so toraj tudi črni vojski podvrženi, ker so se pa od službovanja v stalni armadi odkupili, ne smejo se nikakor za na-meščevanje vojakov, ki so v boju padli, v stalni armadi ali pri brambovcih rabiti; temveč le za notranja, za pomožna dela v črni vojski, n. pr. pri zgradbi utrdbin itd, (Dalje prih.) Gospodarske stvari. Detelja in nje setev. Deteljo sejati ni tako lehko, kakor se sem-tertje misli, ampak to opravilo je zanj, ki se na nj ne izpozna, lehko celo sitno Kdor tega dela ni vajen, lehko se hudo jezi nad setvijo, ko se mu pokaže izpod prsti. Zakaj? Seme je celo majhno in mogoče, da znaš vsako drugo silje prav sejati, detelja ti pa le ne ugodi, ker se ti prikaže detelja le v kupih, tu je je preveč, tam pa nič ali le malo. Tudi za nj, ki ve z njo ravnati, še je zmerom težkoča pri setvi, saj se sapa, veter, ki je pihal ob tvojem sejanju, še pozna v rasti. Ta težava še je večja, kedar ne seješ samo detelje, ampak drugo travo. Že v tem je težava, da si človek zmeša različna semena tako, kakor bo prav za polje. Njive tudi nimaš koj pri roki ter se ti na poti zmeša lebko seme vse drugače, kakor bo tebi ljubo. Lehko, plevno seme zleze se ti kvišku, težje, okroglo pa se vleže ua dno. In še v tem, ko seješ, pade ti težje seme koj iz roke, ležje pa nese sapa drugam, kakor je tvoja volja. V tem pa se da pomoči, izlasti ako se seje detelja pod žito. Deteljno seme se namreč zmeša med žito, ki leži v škafu namočeno. Detelja se prime v tem žita in se torej z žitom vred vseje. Žito mora se seveda parkrati premešati, tako pa ne bode lebko zrna, na katerem bi ne viselo kako deteljno seme. Žito se mora pa vsejati, kedar še je mokro, torej ne, ko je že postalo suho. Težko pa to delo ni. kajti iz roke gre ti malo drugače, kakor suho žito. Kolike koristi da je tako sejanje, tega nam ni treba še dokazovati. Ce že druga ne, eno delo si prihranimo, dvekrat nam ni treba iti po njivi gori in doli. To delo je opravljeno v eni poti. Eno ti v tem pač lehko pride na misel, to, da na tak način pride deteljno seme z žitom vred pregloboko v zemljo ter ne pride, ko kali, na vrh. Ali izkušnja uči, da se tega ni treba bati. Detelja pride v zadostnem številu kvišku in ni treba za tako setev nič več semena, kakor se ga sicer porabi. Zemlja, to je že resnica, ne sme biti pre* težka. Na težki zemlji bi ne kazalo tako sejanje. Kdor pa ima lehko, prhko zemljo — tako. da jo je enkrat prevleči že zadosti, njemu svetujemo, naj poskusi to sejanje. Sejmovi. Dne 21. marcija v Št. Ilju na Goriškem, pri sv. Barbari v Halozah, pri sv. Jožefu pri Mariboru in v Zibiki, potem na Blanci, v Rogatcu in pri sv. Jederti nad Laškim. Dne 22. marcija v Vitanju. Dne 27. marcija na Podplatu in Teharjih. Dopisi. Iz Št Lenartskega okraja. (Okr. odbor.) Širokoustno je glasilo dr. Aussererja pred kratkim planilo nad novoizvoljenim okr. zastopom Št. Lenartskim, oziroma nad odborom. Mi nočemo razuzdanim črkam slediti, temveč mirno, pa jasno odgovarjati. Videlo se je zopet, da naši „purgarji" kmete lovijo za časa, dokler bi njihovim željam ustregli; takrat se prilizujejo, znajo (a sicer so hlapci Aussererjevi) slovenski, in celo gospodom duhovnikom se s sladkim obetanjem približujejo, samo da se spolni mera neizkončne sebičnosti in slavohlepnosti 1 A drugače je prišlo; naši junaški kmeti spoznali so volka v ovčji koži še pravi trenotek in rešili si častno ime slovenske domovine ter s tem pokazali mejo, do katere še nemška oholost nima pristopa; saj je tako tudi dobro, da se naši vrli nepopačeni kmeti nočejo udati prisiljenemu vodstvu. Kaj ima peščica tukajšnjih kričačev prednosti pred njimi? Menda se večinoma lehko odgovori: „samo z dolgi se preti, in še enkrat z dolgi". — Ne bomo ostro sodili, ako pišemo, da nasprotniki naši v sili vse prilike v ta namen porabljajo, da svoj cilj dosežejo. Koliko so si prizadevali svojega „odre-šenika" na krmilo spraviti, kaj so vse lepega pripovedovali, kako dobro so pod njegovim na-čelništvom gospodarili, kaj pripravili (?). — Da je „mir in zasluga" le trajala do dneva volitvenega, kaže dovolj sedajna razburjenost po dokončanih volilnih borbah. Zdaj, ko so propali, se grozijo, psujejo po duhovnikih in slovenski inteligenciji in lasé si iz same žalosti rujo ter kricé: „Le mi smo dobro gospodarili ali prav za prav jaz vsega zmožni, vse ve-doči načelnik, le jaz bi imel edini zaslugo in moč še dalje naprej gospodariti. Glejte, kaj pa se je zdaj zgodilo! Je-li to hvaležnost za ves moj trud (posebno za trud agitacije)?!" Odvračajmo se tem kričačem; a dosledno bomo mi v novem zastopu in odboru si stališče branili, pokazati čemo, da nasprotni krič nas ne slepari več; odgovarjali bodemo s pridnim delom, brez hvalisanja vršilo se bo delo natanjko, nesebično le v prid naših pridnih volilcev iz celega slovenskega okraja; pustimo tržane kri-čače pri njihovi vesti, da vse le sami najboljše umejo! — Na delo tedaj, novi odbor, brani si posebno ti čast; na delo novi zastop! pokaži, da je kmet slovenski se sprebndil in dozoréí in da si ume svoje zadeve sam varovati! — Na zadnje še nasprotnikom kličemo: „Ne bode vam več prilika zgubljeno borbo zopet pridobiti, ustanovili bomo si društva, katera nam zagotavljajo narodno srečo tudi še po dvanajstih in lOkrat dvanajst letih!! Kmet slovenski , stoj kakor skala, Ti si steber vsega življenja. tedaj porabi sam vse moči za svoj obstanek in narodni napredek! Iz Celja. (Nemškutarske spletke.) V seji krajnega šolskega sveta za celjsko okolico se je stavil nek predlog, ki našim Veliko-nemcem ni bil po volji. Zato zahteva predsednik krajnega šolsk. sveta, Velikonemec Mravlak, naj prevzame predsedništvo njegov namestnik, pošteni Slovenec g. Glinšek. Ta se ustavlja, češ : saj si ti — predsednik — tukaj; zakaj bi jaz prodsedoval? Oče Mravlak potem sejo sklene. Nekaj dni potem pa prejme Glinšek od „krajnega šolsk. sveta" ukaz, da mora plačati deset gold. kazni, ker se je odtegnil svoji dolžnosti, z drugimi besedami: ker ni hotel ubogati pri imenovani seji očeta Hravlaka. Proti temu ukazu vloži Glinšek protest na krajni šolski svet v slovenskem jeziku. Tu pa je segel v sršenovo gnjezdo! Kaj. slovensko vlogo se pre-drzneš poslati Velikonemcu Mravlaku in Šti-beneggu? Mož, ti si zgubljen! Toda mož korenjak ne zgubi korajže, čeravno mu pišeta Mrav-lak in Štibenegg, da ne sprejmeta njegove slovenske vloge. Kaj ? To bom videl, ali smem po slovensko pisati takima gospodoma ali ne! misli si Grlinšek ter se vsede pa napravi drugo pismo, se ve, da slovensko, do okrajnega šolsk. sveta. V tem je dokazal, kako nepostavno se mu je naložila kazen tistih 10 gld., katere mu ni volja plačati in kaka predrznost je to, če se tukaj, v sredi med samimi Slovenci zavračajo slovenske, in tirjajo nemške vloge. Po dolgem čakanju dobil je vendar enkrat od okr. šol. sveta odgovor, rekoč: Tistih 10 gld. mu ni treba plačati in drugič: krajni šolski svet mora sprejemati slovenska pisma. Dokler imamo še takih vrlih, pogumnih možev, kakor jih je hvala Bogu še dosti v naši okolici; nas nem-čurji še ne bodo potlačili. Pa zdaj so ti ljudje novo stuhtali! Po svojem velikem preroku Fricu Mathesu so dali vprašati pri celjskem mestnem zastopu: Ali bi mesto ne hotelo prevzeti v svoje šole okoličanskih šolarjev? Tu vidite, kam pes taco moli. Mestne celjske šole so vse trdo nemške, kakor tam v „rajhu"; toraj v nje moramo stlačiti okoličansko mladino, da se okolica prej ko mogoče ponemči! Sirote uboge! Vi nam hočete zatreti našo okoličansko, že itak preveč ponemčeno šolo, v kateri se pa deca vendar še vsaj brati in pisati v slovenščini nauči. Slovenska okolica! Tu imaš oči vidne dokaze, da hočejo ptujci in pa narodni odpadniki zatreti tvoj mili, materni jezik ! I z Celja. (Dijaška kuhinja.) Za to imenitno narodno početje je posojilnica v Celju darovala 100 fl. in društvo sv. Cirila in Metoda 50 fl. Kot pokrovitelj je vstopil: g. drž. in dež. poslanec M. Vošnjak, gosp. F. Detiček, o. kr. notar v Gornjem gradu, g. Dav. Škerbec, vikar v Konjicah, g. Jan. Schepitz, trgovec v Konjicah, vsi v znesku po 50 fl ; podporniki s vplačanim letnim doneskom po 5 fl. so: preč. g. Fr. Mikuš nadžupnik v Konjicah, č. g. Iv. Modic, župnik na Prihovi, g. Iv. Pospišil, lekarnar v Konjicah, g. M. Ogorevec, trgovec v Konjicah, g. dr. Dr. Prus, zdravnik, g. Mih. Novak, c. kr. sodn. pristav, gospa Josipina Prus, roj. plem. Uhl v Konjicah, preč. g K. Gmeiner, župnik Sirski, č. g. Juri Bezenšek, župn. v Čadramu, č. g. A. Fröhlich, nadžupn. v Slatini, g. A. Usbaher, trgovec na Laškem, g. Reich Ant., c. kr. uradnik v Gradcu, g. dr. J. Muršec, kons, svet in prof., g. A. Brumen, c. k. prod. pristav v SI. Bistrici, slavna rod- bina Šket v Dramljah, g. Turnšek, trgovec v Nacaretu, g. Fr. Skaza, veleposestnik v Šmarji, g. dr. Josip Vošnjak, dež. odb. v Ljubljani, g. E. Zolgar v Celju, č. g. Fr. Žičkar, g. Janez Jerman, trgovec v Celju, g. L. Baš. c. kr. notar, g. dr. Iv. Dečko, preč. g. L. Potočnik, dekan v Gornjemgradu, g. dr. Filipič, odvetnik v Celju (prej 2 fl.) zdaj še letuino, g. Štefan Kocijančič, oskrbnik v Oplotnici, g. dr. Voušek c. kr. okr. sodnik v Gornjem gradu, č. g. J. Sre-dinšek, žup. na Ponkvi, č. g. A Inkret, kapi. na Ponikvi, g. dr. Srebre, odvetnik v Brežicah, č. g. Andr. Podhostnik, kpl. v Mozirji. č. g. A. Krek, župnik na Polzeli, g. Hausenbihler v Zavcu. Kot podporniki z mesečnim po 50 kr. so pristopili gg.: Fr. Kugler, Iv. Janežič, F. Rojnik. Vehovar, dr. Horvat, dr. Urb Lemež, dr. Vrečko, Robič, T. Schuch in Petriček Ant. vkup 5 fl. Po 2 fl. za štiri mesece: g. Iv. Ga-bršek, tajnik na Vranskem, g. Iv. Drobnič na Laškem. Po \ fl. za dva meseca: č. g Martin Stolz, kpl. v Čadramu, g. Erust Sirca v Zavcu in Neimenovan. Darovali so: Slavna banka „Sla-vija" po glavnem zastopniku gosp. Hribarju v Ljubljaani 20 fl., g. Skaza v Šmarji pri Jelšah je dalje nabral od raznih čast. podpornikov v Šmarji darov 36 fl. 80 kr., g. Miha Novak nabral od g. Janez Pospišila v Konjicah 2 fl. 18 kr.. in od drugih č. podpornikov v Konjicah 7 fl. 50 kr., čitalniški udje Celjski 16 fl. 50 kr., zavarovalno društvo „Azienda" po Maks Veršecu 20 fl., premil. g. knezoškof Lav. 10 fl.. g. dr. Sernec, odvetnik v Celju, pokrovitelj 50 fl., si. posojilnica v Zavcu, pokroviteljica 50 fl. Vkup nabranih tedaj 739 fl. 98 kr. Prisrčna hvala vsem častitim gospodom podpornikom naše učeče se mladine. Tudi lepa hvala za priznalna pisma, katera dobivamo od vseh strani, da smo zadeli pravo, ker smo osnovali toli potrebno društvo. Prosimo pa tudi še ostale rodoljube, da tudi oni po svojih močeh darujejo za ta blagi namen. Maks Veršec, blagajnik. Od nekod. („Šolski vrt".) [Konec] Mi mislimo, da se zamore vsak učitelj v prav kratkem času hrvatskemu jeziku toliko priučiti, da bode s pripomočjo besednjaka prav lahko umel knjige pisane v tem jeziku. Vse to nam bode z ozirom na medsebojno spoznavanje in vzajemno slovstveno delovanje mnogo več koristilo, nego pa prelaganje knjig iz enega jezika v drugega. Kaj pa hočete z besedo „pomnožilJ? Kdo je pomnožil? Prelagate!j!? G. Flegerič vam je znan kot pesnik, da bi bil tudi šolski vrtnar in učitelj, o tem še vsaj doseh-dob nismo nič slišali. Vse to pa mora biti tisti, ki o tej stvari kaj piše, in bodi si, da le prelaga, kaj pa še le če tudi pomnožuje. Prelagati, pomnoževati in krčiti navadne povesti, je čisto kaj drugega, kakor pa strokovne knjige. Kolikokrat se nameri, da pridemo do stavkov, katerih v svojem jeziku ne moremo prav tako do besede povedati, ako pa še zraven o tem nimamo pravih pojmov, tedaj nastane gotov grdo zverižen nestvor, ki ga ne razume živa duša. S strokovnjaško knjigo se zamore tedaj le strokovnjak pečati; diletantizem zamore biti kje drugod, tukaj pa gotovo ni na svojem mestu. Ako še tedaj nimamo knjige „Šolski vrt", sčasoma jo gotovo dobimo in to iz strokovnja-ških rok, do tega časa pa potrpimo! Družba sv. Mohora pa se naj pred vsem ozira na potrebe, katere občuti večina udov, in te so raznovrstne, pa dobre kmetijske knjige. To misel imeli so gotovo tudi imenovani učitelji, hoteči tem potom dobiti pripomoček, s katerim bi se pri nas pospeševalo sadjarstvo. To je pa vse hvale vredna misel, in družba bi večini svojih udov ustregla, ko bi jim podala dobro knjigo o sadjarstvu sploh. Isto tako bodemo družbi kaj hvaležni, ako nam poda vsako leto le eno knjigo kmetijske vsebine, pa knjigo, katero je spisal vselej le strokovnjak. Več udov družbe sv. Mohora. Iz Šalovec. (Odgovor dopisniku štv. 3. „Slov. Gosp."; „Kdor ni z nami, je zoper nas", — te besede se naslanjajo na onega človeka, ki je dal po nekom ta dopis črez našega župana skovati. Ta človek, je bil svoje dni tudi „rihtar" na pol nemškega značaja, pa se sedaj v svojem dopisu jezi, da se je naš župan lansko leto sam vrinil za župana, in da volitev ni bila skoz središkega redarja nazna njena. Gospodine, ste-li morda vi pozabili, da se je dan volitve naznanil po celej občini vsakemu, ki ima pravico voliti? Ste menda pozabili priti k volitvi? Tudi trdite, da so ga njegovi izvoljenci na lastno njega komando izvolili. To tudi ni res, kajti bil je sedaj že v dru-gokrat skoraj enoglasno za župana izvoljen. Na dalje se pritožujete, da nekateri ne morete biti s to volitvijo zadovoljni. Ako se vam je krivica godila, zakaj se niste na dotičnem mestu pritožili? Nadalje mu očitate, da je v spomladi, ko je dal pote nadelavati, vsakega de-lalca, ki se mu je preslab zdel, domu poslal. Prav tako, saj je občinski odbor sklenil v seji, da vsak, ki še ni petnajst let star, se ne sme sprejeti za delavca. Tudi nadalje v svoji jezi praviti, da se pri vsaki srenjski priložnosti po-pija žganja, to ni res. Ko so se pa poti na delavali, je občinski odbor dovolil nekoliko pijače dati, to pa za tega del, ker ima naša občina veliko potov za nadelavanje, in ker se je to vse hvale vredno storilo. Nadalje tudi trdite, ko je bila volitev volilnega moža za državnega poslanca, da je nesel krčmar, ki je ob enem odbornik, žganja seboj; gospodine, tega pač niste poznali, to vam je bilo vino, to pa zaradi nekega tujca, ki je bil tamkaj pričujoč. Toliko za dnes, v prihodnje, ako Bog da zdravje, i bomo še marsikaj iz naše občine slišali. Za i zdaj pa kličem vsem častitim bralcem „Slov. j Gospodarja" : Bog nas ohrani v sreči, miru in prijateljstvu ter v slogi še mnoga, mnoga leta! Iz sv. Pavla v Savinjski dolini. (Šolska podpora.) Tukajšnje učiteljstvo je po predlogu učiteljice gospodičine Potočnik sklenilo, da se pobirajo pri občinstvu dobrodejni doneski v denarji in pridelkih v to svrho, da se revna, od šole oddaljena šolska mladina v zimskih poludnevih z najpotrebnejšo gorko hrano preskrbi. Po marljivem prizadevanju, katero je imenovana gospica v tej reči osvedočila, se je ta sklep tudi vresničil in po blagovoljnem sodelovanju sopruge nadučitelja, gospe Ane Vi-dic, katera je pripravo in razdelitev jedil oskrbela. Nasičenih je bilo vsaki dan nad 40 otrok. Naj prejmete omenjeni gospe, kakor tudi rado darno občinstvo lepo zahvalo in najde naj ta blagi čin tudi pri drugih šolskih občinah po-posnemo! Avstrijske dežele. Brž, ko ste delegaciji svoje delo skončali, jelo se je delo v državnem zboru. Obravnava se sedaj nova nagodba avstrijske z ogersko vlado. Na vrsti je narodna banka — tista, ki izdaja denar. Nekaj poslancev izlasti čeških, terja, da se postavi, koliko velja, na denar iz papirja v vseh jezikih, kar se jih govori v naših deželah. Da-si je to le pravično, vendar sedaj ni nič iz tega, ker je vlada zoper to, češ, da na tem že le ni toliko. No, poslanec Vošnjak je prav rekel: Stvar je sicer majhna — na bankovcih, a v načelu je velika! — Minister za uk in bogočastje, dr. pl. Gautsch, terja enega višjega uradnika več za svojo uradnijo, za-nj pa bi bilo treba 10.000 gld. V odseku, ki razpravlja proračun g. ministra, pa je večina poslancev zoper to. To je že prav. Kakor posojuje g. minister večini drž. zbora, tako vrača ona njemu. — Nemški drž. volilni odbor v Gradcu razpošilja sedaj posebno pismo volilcem. V njem jih roti, naj za božjo voljo ne silijo unih poslancev, ki so stopili iz nemškega kluba, na volilne shode, saj so še vselej taki, kakor so bili poprej. To je resnica, liberalni nestrpneži so bili pa so še vedno. Država in pravica niste jim na srcu. — Na mestu barona Pina so v ponedeljek izvolili z veliko večino v Velikovcu posestnika Petra Laxa v drž. zbor. Ubogo slov. ljudstvo! Sedaj iz cele Koroške ni noben poslanec v drž. zboru za-nj. — Nekdanji italijanski minister grof Nicotera kupi si graščino Treibach pri Celovcu. — Ukaz dež. šolsk. sveta glede poduka v nemščini po kranjskih ljudskih šolah, o katerem govori dopis iz Ljubljane v našem zadnjem listu, nič kaj ne dopada našim kranjskim rojakom. Očita se mu, da je zoper ustavo, po vrhu pa še brez vse potrebe. Zadnji četrtek so po večih krajih na Kranjskem čutili potres a škode ni nikjer napravil. — Beseda v spomin prof. Erjavca je bila uno nedeljo izvrstna in pravi^ se, da še doslej v Gorici take niso imeli. Železnica iz Hrpelj v Trst bode spomladi gotova in se odpre dne 30. junija. Tistokrat pride tje tudi minister za trgovino marquis Bacquehem. — V Trstu, in en den tudi v Gorici, je bil nadvojvoda Rainer. Na obeh krajih si je ogledal vojaštvo, v Ogleji pa staro cerkev in muzej ali poslopje, kjer se hranijo imenitne reči starih časov. — V hrvaškem saboru so imeli uni den hudo sejo. Hodilo je za to, ali se izroči znani dr. Starčevič sodniji, pri kateri ga nekdo toži, ali ne. „Narodna" večina je privolila in gotovo je, da bode dr. Starčevič obsojen, pa tudi to je gotovo, da ga še to ne bode uničilo. — Tisza, sedaj tudi minister za finance, ima še vedno ogerski drž. zbor pod komando ter mu ta dovoli, kar koli terja od njega. K večjemu po-zaropoče še kak poslanec v zboru, kmalu pa je vse tiho in minister ima, kar hoče Tako se mu je njegov proračun vzprejel tudi tokrat brez vse spremembe. Madjar dela torej naprej dolgove. Vnanje države. V nedeljo dne 13. marcija. so bile v Petrogradu slovesne zadušnice za umorjenim carjem Aleksandrom II. Da bode carova rodbina pri njih, je bilo znano. Zato na so nihilisti izvolili si ta dan, da umoré še tega carja. Na srečo pa so še poprej ujeli 6 oseb, ki so imele razstrelivo pri sebi. Car in carica sta se preselila za tem iz Aničkega dvora v Ga-čino Ruska vlada vabi velesile, naj storé kaj da postane v Bolgariji kmalu red in pravi se, da so te pri volji. Samo volja je pač tu premalo. Odkar je bolgarska vlada zadnjo ustajo s kraja zadušila, vrč hudo po celi deželi, sedaj še ima vlada precej moči, toda izvije se ji, kakor je tam že navada, lehko že čez noč in potem gorjé — Ruski zastopnik na Cetinju je šel v Petrograd, pa tudi ta na Dunaju. Misli se, daje nju odhod v zvezi z Bolgarijo. — Trgovinske pogodbe med Avstrijo pa Rumunsko še ne bode kmalu. Rumunski kralj gre v Berolin na rojstni den nemškega cesarja, z njim pojde tudi minister Stourdza. Le-ta ostane nazaj gredé na Dunaju ter se začne potem pogajanje za novo nagodbo. — Na Nemškem so sedaj veseli, da imajo volitve za seboj; ljudi malo skrbi, kaj da ugane nov državni zbor. Bismark pa je tudi vesel, saj ima sedaj večino v zboru, ki gre za njim čez drn in strn. Tedaj pa bode lehko storil, kar bo hotel, dokler še živi stari cesar. Pozneje bode pa menda že drugače. — V Londonu, glavnem mestu Anglije, so tovnej tatje si napravili velik obed, prišlo jih je 150 — sami taki, ki so bili že zavoljo kake tatvine sedeli. — Francoski vojni minister, general Boulanger, je dobil iz Rusije častno sabljo. To se tolmači, da si želi višji ruski svet francoske zveze. — Italijanska vlada je odložila zborovanje drž. zboru, menda zato, ker jej poslanci nasprotujejo. Posebno zoper obnovljenje zveze z Avstrijo in Nemčijo kriči se veliko a kralj Umberto hoče tako zvezo in vlada mora skrbeti zato, kako da shaja s poslanci. — Španije si je premenila vojnega ministra ter je odstopil liberalni general Castillo, na njega mesto pa je stopil konservativni general Cassolo. Zadnji ima zasluge iz državljanskih bojev, potem pa je bil delj časa zapovednik na otoku Kuba. — V Ameriki se je na železnici, ki pelje iz mesta Boston, šest milj naprej, prevrnil poštni vlak čez most ter je pokopal v valovih ali polil nad 20 ljudi. Smešnica 11. Kmetje so sedeli v krčmi pri Kapljarju Že marsikatero so rekli pa tudi vinski kaplji niso nič prizanesli. V tem jim pride beseda tudi na vojsko. Eni so za to, da bo, drugi pa za to, da je ne bo. Krčmar je bil še le to večer prišel iz mesta in razloži jim tedaj, kaj je o tem slišal v mestu. „Kaj", vpraša na koncu svojih besedi, „kaj tedaj menite, ali bo vojska, ali je ne bo?" — „Koliko pa je že nocoj na uri?" oglasi se z debelim glasom kmet Vogljar. Vsi se obrn6 in pogledajo na uro. ki je visela na steni pri dverih. „Ena po polu-noči!" — „O'', vzdihne sedaj Vogljar ter seže po klobuk, „pri meni bo sedaj že vojska!" Razne stvari. (K odbor o v i seji družbe duhovnikov) prihodnji pondeljek, to je, 21. t. m. ob 11. uri predpolduem v kn. šk. pisarni čč. gg. odbornike uljudno vabi Predstojništvo. (Odpotovanje.) Cesarjevič Rudolf se je v noči od 15. na 16. marcija odpeljal v Berolin. Tam bode zastopal prevzv. cesarsko rodbino pri slovestnostih, ki se vrše o 90. rojstnem dnevu nemškega cesarja Viljelma (Podpora) Njih ekscelencija, mil. knez in škof so darovali 10 fl. za dijaško kuhinjo v Celju. (Jour fix.) Zadujo soboto se je začel jour fix v čitalnici v Mariboru. Bral je č. g. Ant Borsečnik. stolni vikar, zanimivo razpravo o posebnostih imenitnih mož. Prihodnji jour fix bode pa v nedeljo o 71/2 večer in bode pri njem branje „o zaslugah duhovništva za slov. literaturo". (Prvi glavni zbor Cecilijinega društva) se je vršil dne 13. t. m. v Mariboru pri prav obilnem številu zbranih udov. V odbor so bili voljeni čč. gg.: Fr. Ogradi, kanonik, K. Hribovšek, spiritual, Dr. Kukovič, pro- fesor, Iv. Miklošič, gl. učitelj, Pereg. Manih, stolni organist, Avg. Satter, stolni koralist, Fr. Heber, stolni kaplan, Ljud. Hudovernik, mestni kaplan, Al. Meško, stolni vikar. Predsednik društva je preč. g. ravnatelj Ogradi, Načelniku začasnega odbora preč. g. kanoniku Dr. Križaniču, ki vsled preobilnih poslov ni hotel mesta v odboru sprejeti, se je izrekla javna zahvala za mnogi trud pri ustanovitvi novega društva. Mi želimo društvu in nja pred-stojništvu obilno blagoslova božjega in pomoči človeške. (Častno meščanstvo.) Mestni zastop v Mariboru je podelil svojemu najstarejšemu udu, g. Fr. Stampflu, častno meščanstvo. Mož je celih 25 let, odkar obstoji mestna hranilnica, v nje ravnateljstvu ter ima izlasti v tem oziru zasluge za mesto. (Imenovanje.) G. Fr. Kankovsky, komisar pri c. kr. okr. glavarstvu v Mariboru, pride v Gradec za tajnika c. kr. namestnije. (C. kr. gimnazija.) Kakor gre najno-veji ukaz naučnega ministra, ne vzprejme se poslej noben učenec v I. razred [c. kr. gimnazije, kakor če še v tistem letu, ko vstopi, dovrši 10. leto. Uzrok je bojda ta, da še sicer otroci niso zreli za nauke, kakor jih daje gimnazija. (Promet.) Posojilnica v Makolah je leta 1886 imela dohodkov 41.405 fl. 61 kr., stroškov pa 41.581 fl. 80 kr., torej je bilo vsega prometa 82.987 fl. 41 kr. Kar je posebno veselo, je pa to, da še ta posojilnica doslej ni trpela nobene izgube ter tudi ni imela nobenih sitnob od svojih dolžnikov. (Karte.) V krčmi Antona Lenija v Bu kovcu pri Celju so metali karte, v tem pa so se skregali. Točaj Mih. Kaljar jim je sicer pokazal, kje so zidarji luknjo pustili, toda malo zatem mu je eden rinil nož v srce, da se je zgrudil pri priči mrtev na tla. v(S p r e m e m b a.) Ker je dosedanji oskrbnik Št. Pavlskih benediktincev v Mariboru, č. g. P. Maver Peringer nevarno vzbolel, za to pride na njegovo mesto č. g. P. Beda Schroll, doslej oskrbnik v Eberndorfu na Koroškem. P. Maver Peringer si je, odkar je bil v Mariboru, pridobil mnogo prijateljev v našem mestu. V politiko se po navadi ni silil. (E, a d o d a r n o s t.) Deželni odbor v Gradcu je dovolil trgu Muta 500 gld. brez vseh obresti, da si napravi ta vodotok, čegar potrebo čuti. Isti dež. odbor pa ni dovolil nobene podpore Ormožu za bolenišnico, ki si jo je to mesto napravilo za ljudi, ki bi vzboleli na kaki kužni bolezni. (Okrajni zastop.) Letos bodo nove vo- ; litve v okrajne zastope v Sevnici, v Kozjem in j v Brežicah. Dež. odbor je pritrdil sestavi volil- ( cev, katero je c. kr. namestnija priredila za nove volitve. Mi opomenimo rodoljube tistih okrajev, naj si ogledajo te imenike ter skrbé ob času, da se v njih popravi, ako je kaj naopak pri njih. (Sejem.) V sredo dne 2. marcija je bil na Ptuju živinski sejem. Živine je bilo veliko ali kupcev za-njo ni bilo posebno veliko. Veliko se je je gnalo domov, ker se za njo ni našlo kupca. (Rač. sklep.) Šoštanjska posojilnica imela je v preteklem letu prometa 160.552 fl. 83 kr.; rezervna fonda znašata 8631 fl. 98 kr.; čisti dobiček pa 1623 fl. 56 kr., kateri se bode pa tudi k rezervnemu fondu pripisal. (Tako ni prav.) Odkar je občina Celjske okolice v rokah nemčurjev, trudi se nje zastop na vse kriplje, da spravi tamošnje prebivalce v nemčurski koš. Ker mu pa to ne gre po volji pri stariših ljudeh, zato je segel na mlade, na otroke v šoli. On namreč berači- pri mestnem zastopu v Celju, naj združi šolo za okolico s svojo, čisto nemško šolo. To beračenje se celo mestnemu zastopu ni dopadlo ter ga je odstopil mestnemu šolskemu svetu. Ta naj bi ukrenil, kar bi v tem izpoznal za dobro. Glede na to vprašamo: ali še možje, ki sedé v zastopu okolice Celja, vedó, kaj se pravi: Mene je sram? (Hudodelstvo.) V torek dne 1. marc. se je v Dornavi pri Ptuju izgodilo strašno hudodelstvo. Hčer tamošnjega posestnika, Jož. Hrga, našli so v jutru obešeno tik postelje. Na postelji, ki je bila s krvjo polita, pa se je videlo, da jo je nek zlodej poprej zadrgnil, in jo še le potlej obesil. Par dni poprej je revica bila vzdignila blizu tisoč gld. iz hranilnice in to je bilo brž čas tudi krivo njene smrti. (Nesreča.) Pri sv. Florijanu poleg Rogatca je uno nedeljo 4 let staro dekle zgorelo. Stariši so ga pustili doma, ko so se podali v cerkev. Otrok je našel žveplenke ter jih uži-gal, v tem pa je nazadnje sam zgorel (Za Raj če v nagrobni spominek) darovali so dalje sledeči eč.^gg : A. Belšak. žup. pri sv. Petru 5 fl., Ant. Zlogar, kapi. v Ljubljani 4 fl., A. Raič, c. kr. uradnik v Gradcu, 3 fl., Fr. Urbas, velepos. iz Št. Lovrenca, Jož. Hržič, žup. v Polskavi, J, Štarkelj. trgovec v v Ptuju, po 2 fl., Ant. Hajšek, dekan v Slov. Bistrici, Jan. Lenart, župnik v Tinjah, po 1 fl. Vkup 21 fl. Srčna hvala vsem gg. dariteljem. v Odbor. (Duhovske spremembe.) C. g. Fr. Stabuc, doslej kaplan v Konjicah, pride za kaplana v Videm in č. g. Matija Stoklas. kaplan pri sv. Križu na Murskem polju, gre za II. kaplana v Konjice. Druga kaplanija pri sv. Križu pa ostane prazna. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Wretschko. opat 10 gld., Grušovnik 11 gld., Hajšek, Frece in Petan po 1 gld. Loterijne številke: V Trstu 12. marcija 1887: 63. 69, 90, 68, 32 V Lincu „ „ 65, 87, 69, 43, 28 Prihodnje srečkanje 19. inareija 1887. J"asfalt». T lekarni pri „Zamorcu44 na SPcinaju, TiieliiaiiBien se dobijo vse zdravilne špecialitcte in zdravila vsaki dan po pošti. 8—24 Poslano. P. n. blag. gg. udom „Matice Slovenske"! „Matica Slavenska" izda vsako leto navadno po troje knjig. Te knjige so broširane. Ali koliko je vsaka knjiga več vredna, ako je lično in trdno vezana, to vsak prizna. Posamezna vezana knjiga, ako je količkaj lično vezana, stoji mnogo več, kakor če se jih veže več na jedenkrat. Na tej podlagi sklenil sem, knjige „Matice Slovensko", in sicer navadni format, kakor jih slednja izdaje, vezati okusno, v