Največji slovenski
dnevnik.
Velja $3*00
za vse leto«
v_____>



S 1. dnem marca smo povečali list, ker je zahtevala potreba.

Petrograd, 29. marca. Včeraj so tukaj pokopali dijaka Jakovljeva, kateri se je, ko so ga izpustili iz Sme-sečne ječe. obesil. Tem povodom so dijaki kljub prepovedi prisostvovali pogrebu in peli revolucijo name pesmi ter metali hujskajoče spise med navzoče. Krsto so dijaki in delavci okrasili z venci. Jakovljev je bil svo-ječasno obsojen v osemmesečno ječo, radi razširjanja revolucijonarnili spisov.
Nemiri na Kivkazn trajafo dalje. V Gori je bilo deset osob ranjenih. Tudi v Sneumn vlada nered. V Šorapanu se branijo kmetje plačevati davke in najemnino.
Nižnij Novgorod, 29. marca. Zaloga žita tvrdke Mazuta je zgorela- Škoda je velikanska.
aršava, 29. marca. Policija išče v vseli tukajšnjih tovarnah in delavnicah med socijalisti one zarotnike, kteri so v zvezi s zadnjim napadom bombami. Več dijakov so danes zaprli. Policijski šef Xolfcen, bterega je bomba ranila, se počuti boljše.
Jalta, 29. ma*ca. Delavci so včeraj zborovali in sprejeli resolucijo, z katero prosijo vlado, naj odpravi vse zakone. kteri omejujejo državljanske pravice, naj dovoli svobodo govora in r.ska in naj da vsem narodnostim in veram jednake pravice ter končno naj sfelene mir na Iztoku.
Petrograd, 29. marca. Tukaj je ravnokar zborovalo moskovsko plemstvo, ktero sicer odobruje Ljudsko zastopstvo v gotovem okviru, ne da bi so strinjalo z vstanovitvijo ustavne vla-le po uzorn zapadnjeevropskih :<ustavnih" držav. Večino plemstva tvorijo veleposestniki. Kadi tega so sklenili vlado v vsakem njenih korakov podpirati.
Vstaja v Arabiji.
Carigrad. 2S. marca. Iz Sanaje, jrlavnepra mesta v arab^kej turškej pokrajini Vemeu. se poroča, da je mesto še v turškej oblasti. Vsta~ so zasedli mesteca Vama, Verni, Anejza in Ha-dijo. Trdnjavo Ib vstaši oblegajo.
Tornado v Minnesoti.
St. Paul. Minn., 28. marca Tornado je razdejal mestece Louisbnrg v za-padnej Minnesoti. Dve osobi sta bili vsmrteni in več je ranjenih.
Kuga v Chile.
Valparaiso, Chile, 27. marca. Iz mesta Pisagua se poroča, da so tam zopet štiri osobe umrle za kugo. Sedaj je v mestecu le še 400 ljudi" in še tem pomanjkuje potrebnih živil Vlada je ukazaja vse obužene hiše požgati Ba-zam razsajajo v mestu tudi kozo.

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v c>4meriki.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. ŠTEV. 74.	NEW YORK, V SREDO, DNE 29. MARCA 1905.	LETNIK XII
Hobokenski jubilej. Petdeset let mesto.
SOSEDNO MESTO JE BOGATO
OKRAŠENO. — VČERAJŠNJE SLAVNOSTI. — ŠOLE SO TEM POVODOM ZAPRTE.
Tudi prodajalne in druga podjetja so včeraj praznovala vsled pri-prošnje mayorja.
LOKALNI PATRLJOTIZEM.
--o-
Celo nebo si je včeraj navdalo praznično odejo, samo da razveseli naše jubilojsko mesto onstram Huds«ma. mesto TToboken, ktero je včeraj obhajalo 501etnico svojega obstanka kot mesto. V.se ulice so lepo okrašene z raznimi zastavami, posebno lepo je pa bil deknriran City Hall in bližnja Okolica. Tudi vsi parniki v luki so bili v zastavah.
nice so bile včeraj ves dan polne občinstva, ktero se je zelo pomnožilo z radovedneži iz bližnjih mest.
Po želji mestnega mayorja so Ho-bokenčanje včeraj zaprli svoje prodajalne. Šil ska deca je naravno bila prosta. V ostalem pa včeraj Hobo-kenčanje niso mogli biti m:rni. kajti polastila se jih je nekaka paradna mrzlica, in ko so dobili od mesta neizogibne " badges' \ odšli so na prosto, da tam izkažejo svoj lokalni patri jot izem.
O poludne vršila se je v City Hall posebna slavnostna seja občinskega zastopstva. Tem povodom je bila sprejeta takozvana slavnostna resolucija. ktero so podpisali vsi člani mestnega zastopstva in ktero bodo sedaj hranili v arhivu kot historičen dokument.
Zvečer se je vrSila velika parada, kterej so prisostvovala vsa hobofcen-ska družtva z mnogobrojnimi godbami.
--o--
Stanovanja za veverice.
Novi, taikozvani tenement ni zakon je tako izboren, da namerava newyor-ški stanovanjski urad imenovani zakon razširiti tudi na veverice v Centralnem parku. Mestna uprava namerava namreč vevericam v parku zgraditi lične hišic, v kterih jih obisku valei paifca ne bodo mogli motiti. Taka skrb za živali je za ista ganljiva in je posnemanja vredna. Radi tega priporočamo: Mestna uprava naj še importira nilsko peno za rinocerosa v Centralnem parku: kraj oddelka lisic naj napravi kurnik: jelene naj vodijo pazniki vsaki dan na sprehod; levom naj priredi mesto koncert z sodelovanjem Paderevskega; kamele naj dobe posebno in častno mesto na volišču; opice naj se povedo najpreje v kako departementno trgovino in potem na šetajo po 5. Ave. in kače naj gredo kot ]>oslušalke k nadsodišču v oddelek za ločitev zakonov.
Newyorski policijski komisar in njegova smola.
Newyorski policijski komisar Mac-Adoo ima vedno smolo in kamorkoli pride, prinese seboj nesrečo. Nedavno ic prišel v Mofct St. in takoj na to se je tam izvršil umor; potem je prijel na Union Square, in v :stem trenotku je bil tam vsmrten neki delavec; minolo soboto, ko je bil na vogalu -12. ulice in Lexington Ave., je nefi avtomobil povozil kraj njega nekega moža in včeraj se je pred hotelom Plaza ponesrečila neka ženska, ko je Mac Adoo stal na vrat h hotela. Največja nesreča v zvezi z njim pa jc: vo imenovanje policijskim komisarjem.
Opustošenje med bogovi.
V podpritličju poslopja Manhattan Safe Deposit Co., na iztočnej 42. ulic:, je včeraj prorelo. V imenovanih prostorih prodajajo lepe kipe v obliii rimskih in drugih bogov. Gas lei se pa za bogove niso mnogo menili in tako je Merkur izjnibil svoje peroti, Venera glavo. Diana figovo pero in Amor svojo pušico.
Chu Wag je bil "jag".
Že od davna se ni pri newyorskem sodišču v "tombah" zagovarjal kak Kitajec radi pijanosti. Včeraj je pa Kitajec Chu Wag, kteri pere vmazano perilo druzih ljudi preveč pil in tako je prišel pred sodnika Whitmana. Neki policaj je Kitajca našel, ko se jo vsled alkoholovih duhov zibal po ulicah, kakor riževa slama v vetru. Sodnik je Mongolca oprostil, ker je njegov ibeli zagovornic dokazal, da je Ohu slavil imendan nekega svojih umrlih prednikov.
Materin zločin.
Trojni umor.
VSLED LJUBEZNI DO DRUZEGA
MOŽA. JE ZASTRUPILA TRI SVOJE NEDOLŽNE OTROKE.
V ječi je nenaravna mati priznala
svoj grozni zločin. Otroke je zastrupila z morfijem.
PREPOZNO KESANJE.
Paducah, Kv.. 20. marca. V tukaj-šnj h zaporih je Mary Rrockwellova priznala, da je umorila svoje tri otroke z morfijem in osrljenim oljem. Ta grozni čin je storila iz ljubezni do nekega moža. kteri jej je obljubil, da jo bode vzel za ženo, ako se iznebi svojih otrok.
Odkar so njenega moža vsled slaboumnosti poslali t nek zavod za umo-bolne, pričela je morilka intimno občevati z svojim sosedom George Al-bertonom. Z svojim prvim možem se je poročila, Iko je bila stara IS let. in je sedaj, ko je stara 35 let, še vedno lepa. Misli na svojega soseda so jo končno tako omamile, da se ni strašila groznega čina in je otroke z silo odpravila.
Minolo soboto so njeni trije otroci Lucy, Lilla in Ala, v starosti od dveh do 11 let, iznenada umrli in njihova mati je trdila, da so jih ogrizle strupene kače. Svojej najstarejšej hčerki, "I41etnej Nellie, mati ni dala strupa ker se je bala, da bi ga deklica ne po-vžila.
Sedaj so sosedje izposlovali, da so moriUko zaprli. V ječi se jo je polastilo kesanje in je svoj zločin priznala.
Njenega ljubceka, farmerja Alber-tona, so naravno tudi dejali pod ključ.
-o-
Naše plemkinje.
Vojska onih ameriških deklet, kte re love plemstvo in kterim se je tudi posrečilo primožiti plemstvo — ne moža, se je za jedno članico povečala. 11 Baronica" Takacz, rodom iz Cleve-landa, izposlovala si je ločitev od svojega plemskega moža, ko je priznala, da se je z njim poročila le vsled "špekulacije ". Ogrski "baron" ima več doljrov, nego jih zamore poplačati in tudi njegov "sindikat za izkoriščanje ameriških dedinj" je bankeroten.
Ko pride poletje.
Kar velja po zimi o ceni ledu, to velja v poletju o ceni premoga. Manji kupčevalci z premogom, nameravajo sedaj znižati ccno premogu za 65 centov pri toni. kar pomenja, da bod) prodajali tono po $5.85. Srmljivo pri vsem tem je le dejstvo, da bodo ceno znižali z 1. aprilom. Mogoče je to le aprilova šala?
Pes pred porotniki.
V Edwardsvi'le, 111., tožil je Tames Tob'n svojega sosedn John Winkel-meyerja na planilo odškodnine v zr f-sku $5000, "ker ga ie njegov (Winkel-meyerjev) pes vgriznii v glavo. Pri razpravi je pa toženi dokazal, da je Tobin prišel samolastno v pasjo koč«"' in tam počival. Porotn:ki so po.em odloČili, da ima vsak pe? po zakonu pravico branili svojo hišo in so tožbo zavrnili.
Slab spomin.
Bivši bojevnik na Filipinih. Jr.hr McKenna, je v restavrantu Frank Elsbenra. na 3. Ave. v New Yorkn pn-.iedrl 20 oštr:ir, 1 Porterhouse Siealc polovico torte in razna druga itclila in potem za mizo zaspal. Ko ga je gostilničar probn .il in zahteval plačo, mu je izjavil, da se ne ve spomnit', da je kaj jedel. Ko se je potem na pf<r-eijski postaji prespal, mu je sodnik oživil spomin, na kar je plačal za kosilo $1.10.
Našli redkega kita.
Provincetown. Mass., 22 marca. — Kapitan Bakus, od postaje Honse Point, našel je na obrežju kita, kteri je tudi na severu zelo redWk. Kit ima namreč zelo ozko in podolgasto glavo. Bakus prodal je kita za $00 Smith:?. -nian Institute v Washingtonu.
Carina na slanike.
St. Johns, N. F., 27. marca. Tuka. -šnja vlada namerava uvesti carino na slanike, ktere vjamejo ameriški ribiči v newfoundland&em vodovju. Carina bode tolika, kolikoršno pobirajo Z:ed. države za slanike iz New Foundlanjia, ktere uvažajo v Zjed. države.
V lOletno ječo. Chadwickova obsojena.
FINANČNEJ UMETNICI SODIŠČE NI DOVOLILO NOVO POROTNO OBRAVNAVO.
Pritožila se bode pri višjih sodiščih in sodba bode med tem suspendirana.
SPOZNANA KRIVIM V 7 TOČKAH
-o-
Cleveland. Ohio, 2S. marca. Pri zve-zinem pokrajinskem sodišču je sodnik Tavler zavrnil predlog, da se dovoli znanej finančnej umrtnici, Cassie L. Chadwickovej, nova obravnava in jo je obsodil v lOletno ječo s po zakonu dopustnim prikrajša iem kazni.
Porotnik i so spoznali Chadwickovo krivo v sedmih točkah obtožnice in sodišče jo je obsodilo v štirih točkah v ;ečo po dve leti in v treh točkah skupaj v dve leti, skupaj toraj v lOletno ječo.
Kakor hitro je sodišče razglasilo sodbo, se je Chad-wickin zagovornik J. P. Dawley v njenem imenu proti razsodbi pritožil, češ, da sodišče ne sme izreči sodbe po posameznih delih obtožnice. Sedaj bodo njeni zagovorniki ukrenili vse potrebno, da izpo-slujejo revizijo pravde in pripravijo priziv. Med tem mora ostati sodba suspendirana.
Ako ostane sedanja razsodba veljavna. bode Chadvrickova le kacih P let v ječi.
Ko so jej naznanili razsodbo, ni b:la niti malo razburjena, ker je kaj tacega pričakovala.
Chadwickin samoopis.
Clevelandska finančna umetnica Cassie Chadtviekova, sedaj piše svojo biografijo, ktera izide v kratkem pri ickem elevelandskem založjnfcu. Njen životopis se prične z motom: "Prišla, videla in ponaredila sem." Knjiga je posvečena grajščaku Carnegie-ju, da jo v stoterih iztisih razdeli med svoje knjižnice.
-o-
Slovenske novice.
—	V Jolietu, 111., umrl je za pljučnico Frank Oseinik iz Gragajesela na Dolenjskem, v starosti 45 let. V Ameriki je bil 15 let. V Ljubljani ostav-Ija jedno sestro.
Mala poročila.
—	V Chicagu, 111., je trgovec A. J. Oldfield vstrelil svojo sopiogo in samega sebe.
—	V Little Falls, N. Y., so obsodili Burt C. Brow na. kteri je svojo pro-dajalnico pohištva zažgal, v ječo za 4 leta in 10 mesecev.
—	Jadranka C. A. Klosc je na potu iz Vancouverja. B. C. v San Fianci-sco, pri Fort Conbyju, Ore., obtičala v pesku in se razbila. Možtvo je zginolo
Umoril svojega brata.
Strathroy, Ontario, 28. marca. Med tem. ko je Robert Gnick svojemu bratu Alfredu strigel lase, ?ra je v hipnej blaznosti zadavil. Morlica, kteri je vdovec in oče večih otrok, so zaprli.
Nova industrija v Hobokenu
Po precej velikem ovinku, ki seg.-preko Indiane, smo izvedeli, da sosednem mestu Hobolkenu proevita posebna obrt, namreč izdelovanje iiosli mojstra — Stradivarija, ktere "šL-mente" eksportirajo naši sosedj. na zapad. Tako je "Indijanec" Earl Brown iz Logansporta kupil gosli za $150, na kar je zvedel, da je njegov sosed kupil gosli istega mojstra za polovico imenovane svote. Denar je Sel naravno rakom "goslarit".
Pool, Fool, Cool.
Sodnik Pool se je ravnoikar r.i'1 iz svojega 4mesečnega dopusta 11 je včeraj zopet pričel uradovati v sudi-šču Essex Market v New Torku Kakor hitro je prišel v sodno dv »rano, ukazal je vsa okna odpreti ker s-> se v dvorani nabrali razni čifutsk' duhovi (ne Širas). Ko so sodni'k.i dejali. da je med navzočimi mnogo prič. je ukazal: "Vrzite jih vun, l.iudje šo umazani!" Nekdo med pričami je pripomnil: "Poolu ne bi škodoval/, ako bi bil manj fool in bolj cool."
Izsušeno jezero.
Plattsburg, N. Y., 27. marca. Jezero Chrystal, na meji držav New York in Vermont, od kjer je dob'valo mesto Poultney. Vt., potrebno vodo. se je izsušilo. Tudi vsi vodnjaki so se izsušili. Vrhu tega v imenoviaem mestn ne smejo prodajati niti pive niti vina, tako, da je mesto popolnoma sobo.
Povodnji prete v državi New York.
MESTO SCHENECTADY PEED
KATASTROFO. — REKA MOHAWK PREPLAVILA DOLENJE MESTO.
Železniški promet je ustavljen. —'
Tudi reka Hudson in njeni pritoki naraščajo.
ZA TRI ČEVLJE V JEDNEM DNEVU.
-o-
Schenectady, N. Y., 28. marca. Tukajšnjemu mestu preti katastrofa v obliki povodnji, ktera bode najbrže večja, nego so bile vse dosedanje. Roka Mohawk je že prestopila svoje bregove in se združila z Erijskim prekopom. Nižji deli mesta so že pod vodo. Voda je odnesla več ladij. Nevarnost je tudi večja, ker se je par milj daleč od mesta nabralo mnogo ledu, kteri ustavlja vodo in ki se za-more vsaki Čas podreti. Ako se to zgodi, bode voda preplavila vse mesto. Zeleznični^promet s zapadom je ustavljen.
Glen Falls, N. Y., 28. marca. Na reki Hudson med Glen Falls in North Creekom je vse polno ledu. kteri se bode vsaki čas pričel pomikati dalje. Rdka je fekom zadnjih 24 ur narasla za tri čevlje in še vedno-narašča.
Sandy Hill, N. Y., 23. 'marca. V mmolej noči pričel se je led gibati dalje in voda narašča. Nižji deli mesta Fort Edward so že preplavljeni. V Greenwichu je rekaBatlenkill tako narasla, da so morali tamošnje tovarne zapreti.
Fonda, N. Y.; 27. marca. Ker se sneg izvanredno hitro topi, je reka Mohawk zelo narasla. Dasiravno so Okušali nabrano ledovjo t dinamitom razstreliti, se je pri Nellis Islamu zopet ledovje zajezilo, tako, da j'_ voda preplavila vse niža ve. Mnog j tovarn je moralo z delom prenehati.
Albany, N. Y., 27. marca. Vsled topljenja snega in deževja, je roka Hudson tako narasla, da je preplarila tukajšnje pomole. Tudi ulice pri obrežju so pod vodo, vendar se pa ni bati, resne povodnji, ker je med tukajšnjim mestom in Castletonom ledovje že zginolo.
Binghamton, N. Y., 27. marca. — Voda je nekoliiko pričela vpadati, tak ) da je vsaka nevarnost odstranjena. -o-
Pred revolucijo
na San Dominp.
VSTAJA, KTERE NAMEN JE OT>
PRAVITI PREDSEDNIKA M0-RALESA, JE ŽE PRIPRAV L JE NA.
Vstajo bode vodil prognanec, general
Barba.— Revolucija se prične v Monte Cristi.
POMOČ MORALESU.
-o-
Cape Havtien, Havti, 28. marca. — Iz Monte Cristi, v sosednej republiki San Domingo, je prinesel posebni sel poročilo, da se je tamkaj vstaji general Barba. zajedno z mnogimi sando-m:nškimi izgnanci, izkrcal in da se je prebivalstvo imenovanega mesto vprlo proti predsedniku Moralesu, ker je on vzrok sedanjih neprilik z inozemstvom. Mesto Monte Cristi bode pričelo z revolucijo v prid predsednika Jimineza in prii*alkuje le znamenja za vstajo.
Washington, 29. marca. Semkaj se poroča, da je na San Dominga vsaki čas pričakovati vstaje, ktero pripravljajo tamošnji izirnanci. Vendar pa radi tega tukaj ni zavladalo razburjenje, ker vlada bode predsedniku Moralesu pomagala ter zatrla vsako vstajo, Iktera bi San Domingu škodovala.
General Barba in njegovi pristaši so se dosedaj mudili na otoku Puerto Rico. Takoj, ko so odpotovali v San Domingo, dobila je tukajšnja vlada tozadevno poročilo. Monte Cristi je staro vstaško zbirališče in tako je tukaj vsakdo vedel, da je Barbo tjelkaj odpotoval.
V vodovju San Dominga je več vojnih ladij Zjed. držav, ktere bodo pomagale Moralesu vzdrževati mir.
San Domingo, 29. marca. Italijanska križarka Calabria dospela je semkaj.
... ••■•'	L	. /
Washingtonske novosti. Iščejo ravnatelja.
POTREBUJEJO GA V URADU AMERIŠKIH REPUBLIK. — V ZVEZI S TO SLUŽBO JE LETNA PLAČA $5000.
Predsedniški kandidat po želji vojnega tajnika Tafta. — Ohaj-ska politika.
SAN DOMINGO.
-o-
"Washington, 2-8. marca. Ker je W. W. Rockhill imenovan poslanikom V Washingtonu, je sedaj izpraznjeno mesto ravnatelja zavoda "Bureau of American Republics". Za to mesto prosi več kandidatov, kajti skrajno lahka služba donaša letnih $5000.
Glavna prosilca sta Charles M. Pepper, kteri je bil že večJkrat delegat za panameriške kongrese in komisije, ter William C. Fox, sedanji glavni klerk imenovanega zavoda. Pepiper je v doseg svojega namena že obiskal vse poslanike srednje- in jugoameriških republik. kteri so nadzorniki imenovanega urada. Vsi poslaniki, izimši onega republike Costa Rike, so z njim zadovoljni. Fox pa meni. da je po službenih predpisih opravičen za imenovano mesto, ker je že več let vodil dela zavoda. Poslaniki ameriških republik so mnenja, da morajo oni oddati to službo, toda naša vlada zopet trdi. da je to njena stvar, ker ona nosi 60% stroškov za vzdrževanje tega zavoda.
• • •
Vojni tajnik Taft, kteri je bil dosedaj politično takorekoč miren, nastopil bode letos zopet v javnosti, in sicer pri letošnjem ohajskem državnem fkonventu. Taftovi pristaši v Ohio trdijo, da mora on naznaniti, kedo bi bil po njegovem mnenju najboljši predsedniški kandidat, in tako so se njegovi prijatelji odločili, da bodo pri prihodnjem zborovanju izročili njemu predsedovanje. Njegov govor bode merodajen za jesenske volitve v Ohio, vsled česar se mu nudi prilika, da postane on sam kandidat za predsedniško mesto 1. 1908.
♦ • •
Ameriški poslanik Dawson v San • Domingu brzojavlja državnemu oddelku, da ima tamošnja vlada sedaj več načrtov na razpolago, po kterih zamore nepotrjeno pogodbo s Zjedi-njenimi državami nadomestiti in izročiti svoje- carinske dohodke svojim upnikom. Na ta način dobljeni denar naj se naloži v kako banko, 'kjer na} ostane toliko časa. da washingtonski senat potrdi omenjeno pogodbo. O tem se je danes vršila seja med predsednikom in člani kabineta
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Giulia 28. marca iz Trsta z 1114 pot. Ryndam 28. marca Lz Rotterdama z „ 1298 pot.
Kroonland 2S. marca iz Antwerpena z 1526 pot.
Dospeti imajo;
Ceorgic iz Liverpoola.
Kaiser Wilhelm der Gro=?e iz Bie
mena. Rnvic iz Liverpoola. Teutonic iz Liverpoola. Weimar iz Genove. Cneisenau iz Bremena. Graf Waldersee iz Hamburga. La Lorraine iz Liverpoola. Celtie iz Liverpoola. Campania iz Southamptona., Panonia iz Reke. Caledonian iz Glasgow a. Zeeland iz Antwerpena. Prinz Adalbert iz Genove. \lontreal iz Havre. Victorian iz Liverpoola. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Pomeranian iz Glasgowa. Bluecher iz Hamburga. Silvia ^z Hamburga. 1'ollenze iz Hamburga. Roterdam iz Rotterdama.
Oanluli so:
8tatendam 29. marca v Rotterdam. Baltic 29. marca v Liverpool.
Odpluli bodo: La Bretagne 30. marca v Havre. Philadelphia 1. aprila v Southampton. Kroonland 1. aprila v Antwerpen. Weimar 1. aprila v Genovo. Etruria 1. aprila v Liverpool. Pretoria 1. aprila v Hamburg.
Sklenitev miru?
Ruski pogoji.
V KRATKEM PRIDE BAJE DO OBRAVNAV GLEDE SKLE -NITVE MIRU. RUSIJA PRIPRAVLJA POGOJE ZA MIR.
Zjedinjene države in Francija kot posredovalci. — Ruska vojska nadaljuje svojo pot proti severu.
POPRAVLJENA MANDŽURSKA ŽELEZNICA.
-o-
Petrograd, 29. marca. Rusija je že določila pogoje, pod kterimi je sklenitev miru mogoča. Pogoji javnosti še niso znani, vendar bodo pa tvorili nekako podlago pri mirovnih pogajanjih
Danes se tukaj odločno zatrjuje, da je vprašanje o sklenitvi miru postalo resno po zaslugi Zjed. držav in Francije. .
London, 29. marca. Iz nekega mesta severne Evrope se brzojavlja:
"Ravnokar se je tukaj izvedelo, da je Rusija naprosila francoskega ministra inostranih del, Delcasseja, naj prevzame nalogo posredovalca med Rusijo in Japonsko. Delcasse je z tem zadovoljen, toda on je mnenja, da mora z njim zajedno posredovati an-gležki minister inostranih del.
Prelaz Gunshu, 29. marca. Seda$ se zatrjuje, da so Rusi ostavili v Muk-denu vojnih potrebščin za ?1,2.")0.000. Med temi potrebščinami je bilo tudi mnogo nove obleke. Kuropatkin je ukazal, da se mora obleka povesti seboj, toda njegovo povelje se ni izvršilo.
Prelaz Gunshu. 28. marca. Japonci so zopet pričeli napredovati in ruske zadnje straže so ostavile svoje pozicije 13 milj severno od Sipingaja ter odšle v Chaimadozi, kteri kraj je 4 milje južno od prelaza Gunshu.
Tokio, 2S. marca. Iz" glavnega stanu vojske maršala Ovame se poroča, da mandžurska japonska vojska ostav-Ija sedaj muikdensko bojno polje in pripravlja bojne potrebščine. Inže-nerji popravljajo železniški most preko reke Hun, kterega so Rusi pri svojem odhodu deloma razdejali. Vlaki vozijo sedaj do imenovane reke. toda v par dnevih bodo vozili že do Muk-dena. Vreme je zelo toplo in led hitro kopni, tako, da je prevažanje topov in provijanta zelo težavno.
Petrograd, 2S. marca. General Kaul-bars je imenovan poveljnikom druge mandžurske vojske, dočim prevzame poveljništvo tretje vojske kot naslednik Kaulbarsa, general Batjanov.
Paris, 2S. marca. Tukaj krožijo vesti, da je vojska generala Nogija dosegla mesto Kirin. Vesti še niso potrjene.'
-o-
Vihar v Oklahomi.
Guthrie, Oklahoma, 27. marca. — Skoraj dva dneva je po vsej Oklahomi razsajal tornado. Štiri osobe so bile vsmrtene. Tri je ubila strela in je<V: farmer je vtonil v Salt Creeku. Vihar je razdejal mnogo hiš.
-o-
OZDRAVLJENJE PO VELIKEM TRPLJENJU.
Mr. Josip. Januš, bogat farmer v countyju Fayette. Texa?. piše nam o ozdravljenju svoje soproge. ;rospe An ■nie Januš: "Z veseljem potrjujem, da je bila moja žena ozdravljena potem, ko je nad dve leti bolovala za nepn ba vi jen jem. To je dosegla z v po rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina. Vsa zdravila, ktera so jej svetovali zdravniki, jej niso koristila m mi nismo vedeli, kaj nam je storiti. Kupil sem na to tri steklenice Trinerjevega ameriškega grenkega vina, in sem se moral čuditi, ko s^m opazoval. kako jej je postalo boljše že od prv steklenice. Sedaj je moja žena popo1-noma zdrava." Trinerjevo ameriške srreriko vino redno ozdravi vse želodčne bolezni, tudi ako bolnik nima nade, da bi ckrev.il. Ono je narava i sredstvo, izdelano iz žistegn trtineara vina in zelišč ter je naiboljši kriči-st lec in tonika za živce. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So Ashland Ave., Chicago, 111.
losineioenienotX
J ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Yn ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih druio.
VABILO NA NAROCBO!
i
Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse one g g. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blago vole kmalu poravnati.
"GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja za četrt leta
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč, da postane list tem zanimivejši.
' GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše cenjene naročnike; vsem pa nikakor vstreči ne moremo, ker še Vsemogočni z njegovo neskončno modrostjo vsem ljudem ie ustreže, kaj še le mi, vsakdanji ljudje. Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo.
Upravništvo "Glas Naroda".
Vesti iz Rusije.
Razni nemiri.
IZGREDI NA KAVKAZU SO ŠE VEDNO NA DNEVNEM REDU. KMET SKI IZGREDI V KA-ZANU, ČERNIGOVU, IN DRUGOD.
V Varšavi iščejo napadalce z bombami. — Zahteve delivcev v Jalti.
PLEMSTVO IN VLADA.
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev r Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1-50
Za Evropo, za vse leto....... 4.50
" " " pol leta....... 2.50
u " " četrt leta...... 1 75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki._
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"Gl.AS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiliati po Money Order.
Tri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov .
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Ttjlcion: 3 795 Cortland.
v
Žensko delo in plača.
Število onih žensk, <ktere opravljajo bod si po trgrovinali. po tovarnah in flrucih podjetjih možka dela, piv staja vedno večje, ker je 5ensko delo z malimi izjemami ceneje neiro mo-žko istega poklica. Baš vsled nizke plače, s ktero se ženske zadovoljijo poslujejo tovarnarji najraje > ženskimi močmi, in sicer pri onih istih delih. ktera so še pred par leti opravljali možki. Dasiravno so sedaj tovarne vrejene tako, <la zamorejo ženske v njih delati, bila je vendarle nizka plača <rlavni xiz.rok. da so pričele ženske kratiti zaslužek možkm Tako vidimo dandanašnji ženske v vsakem poklicu, bodisi v tovarnah, prodajalnah, tiskarnah, a »en turah in d mero d.
Te dni vršila se je srlavna konferenca ženske organizaeje Women"5 Trade Union League in ob tej priliki je predsednik Samuel Gompers izjavil. da morajo ženske organizacije delovati na to. da si izposlujejo isto plačo, kakoršno dobivajo možki. Ženske imajo namreč, po Gompersoveni zatrdilu, isto pravico do dela, kakor možki.
Toda je-li ta cilj zaista talko potreben? Brezdvomno je naloga vseh unii svojim članom izposlovati ugodne pogoje za delo. Ako pa nizka plača od pade, potem gotovo zopet možki dobe sedanja ženska mesta, izvzemši v onej obrti, za ktero je po naravi spretnej-ša, nego možki. To je tudi Gompersu dobro znano in morda je baš to nje-gov cilj.
Dekletam. ktera delajo v tovarnah, da tafko pomajrajo svojim "tarišem in rodbini, naravno ni zameriti in jim tudi nihče ne bode zameril, kajti one delajo v borbi za obstanek. T<><la pri nas v Zjedinjenih državah imamo — žal — tudi delavke, ktere so omože-ne, ktere pa raje zanemarjajo svoje najsvetejše dolžnosti do rodbine iu delajo pri raznih podjetjih, dasiravno imajo može. kteri lahko služijo vsak danji ikrah. Radi tega je po imenovanem predsedniku dolžnost organiziranega delavstva, da nastopi v pr-vej vrsti proti takim delavkam in da istodobno skuša izposlovati neoženje-nim delavkam boljši položaj. Ako se bode to d oseglo, ostale bodo žene doma, kjer imajo gotovo vedno dovolj dela. Jednaka plača za možfee in ženske bode vodila tudi do tep-a, da bode manj možkih brezposelnih in da bodo mo/ke plače večje, ker potem odpade žensko tekmovanje.
Gompersov predlog je toraj gotovo dober. Mogoče je, da se bode dal s časom izvesti in da postane potem položaj z ozirom na delavstvo tak, kakor-enjega je želeti. Tozadevna stvar za-more naravno le počasu napredovati, kajti s silo se ne da mnogo doseči.
Tragedija v rodbini. Xelki delavec v Liverpordu je imel ženo, ki je bila ndana pijači. Ljubil jo je zelo, a ona se kljub vsem obljubam ni mogla odvaditi svoji strasti. Nekejra večera so igrali v gledališču pretresljivo i sto, kako si je neka družina zopet pridobila nazaj svojo rodbinsko srečo. Mož je peljal, akoravno težJko, svojo družino v gledališče k igri. Med predstavo, ko so irali najginljivej.se dejanje, prime mož ženo za roko ter ji reče: "Zakaj ne nehaš piti? Bili bi lahko tako srečno!" Žena je zajokala ter rdkla: "Ne bom več pila. Jaz te nisem vredna. Storila sem te nesrečnega; živi zopet srečno." Ko je drugo jutro mož odšel na delo in otroci v šolo, se je ona zastrupila. Mož jo je našel mrtvo.
Budimpeštanski posli V Budimpešti se je vršil shod poslov. Na tem shodu, ki se ga je udeležilo 3000 osob, se je zelo ostro govorilo proti slabemu ravnanju poslov od strani gospodarjev. Slednjič se je sprejela resolucija, ki izraža željo, naj bi gospe s svojimi posli ravnali vsaj tako dobro, kakor ravnajo s svojimi peL
Jubilej v Hobokenu.
Sosednje mesto Hoboken v državi New Jersey, ktero je od New Yorka ločeno le po reki Hudson, slavilo je včeraj oOletnico, odkar je postalo mesto. O zgodovini mladega mesta ne bodemo na tem mestu razpravljali pač pa se hočemo s prijaznim mestecem, iktero ima kljub svojej mladosti že do 80,000 prebivalcev, nekoliko pečati, zlasti radi tega, ker je na tisoče in tisoče slovenskih Ai. Ivanov baš Hoboken ugledalo kot prvo mesto v x\meriki. Vsak Slovenec, kteri je pri sel v Ameriko s parniki iz Bremena ali Hamburga, stopil je v Hobokenu najpreje na ameriško zeml jo in v Hobokenu je dobil prve vtise Amerike. Marsilkedo je tamkaj potrošil zadnji svoj evropski denar in potem pričel živeti na novo.
Slovenci, kteri so v novejšem ča^j prišli v Ameriko, naravno več ne vedo za Hoboken ker vsakdo potuje, kakor hitro mogoče, dalje proti svo-1 jem cilju. Le ne^teri, in teh je vedno manj, ostanejo po par dni v bivšem indijanskem Hoboganu. Medtem ko je bilo mestece preje povsem evropsko, ker je imelo skoraj izključno evropske prebivalce, tako da je bilo an-gležčino le tu pa tam slišati, postaja sedaj vedno boij ameriško. Rad', tega se je preje tudi trdilo, da oni, kteri je bil v Hobokenu, še ni videl Amerike, ker Hoboken se nahaja izven mej Zjedinjenih držav.
Za Xewyoreane je Hoboken nekaka nedeljska Meka, kajti medtem, ko so newyorske gostilne ob nedeljah za-! prte, so tam odprte na stežaj in ljudje prihajajo iz New Yorka kar v trumah da si gase žejo.
Na obeh bregovih ITudsona se je vse spremenilo. Napisi "Kakor v Evropi" so v Hobokenu zginoli in tudi Newyorčanom m potreba ob nedeljah ; potovati v Hoboken, ako žele piti. Hoboken se ne preživlja več od naseljencev in žejnih Newyoreanov, temveč ta&orekoč od samega sebe.
In vendar je škoda, da se je vse spremenilo. Bilo je namreč vsejedno lepo, ko so ljudje prirejali izlete v Hoboken, kjer so poznali vsakega gostilničarja in kjer so zamogli govoriti v vseh evropskih jezikih, (kjer so zamogli po obedu ležati na travi ali pa oditi "na goro" s pomočjo stare, že davno zginole konjske železnice, od kjer so pri čaši kave gledali na Hudson in New York, dokler se jim niso pojavile sanje o daljnej domovini. Danes v Hobokenu nimajo več takih prostorov in Newyorčani žele, da bi Hoboken ne postalo toliko mesto, temveč da bi ostalo majhno, kakor nekdaj.
Toda kaj pomaga vse to! Vse raste in vse ostavlja otroško obleko — in tudi mesta dozorevajo. Hoboken je postalo mesto in celo veliko mesto, kiteremu želimo ^rečo, kajti naklonjenost, ktero je vživalo staro mesto, naj vživa novo v dvojnej meri.
Zgodovina Košuta.
Zadnje ogrske državnozbor^ke volitve so spravile na površje Frana Košuta, voditelja opozicije v ogrskem državnem zboru. Tu podajamo čitateljem kratek obris življenjepisa sina znamenitega madjarskega revo-lucijouarea (in slovaškega renegata) Lu do vika Košuta.
Fran Košut ima sedaj 64 let. Skupno s svojim bratom Ludovifcom Teodorjem je v sredi minolega stoletja izvršil svoje nauke na pariški politehnik in na londonskem vseučilišču. Nekoliko let je bival na Angležkem na železniških prradnjah kakor inženirski kandidat. Leta 1861 se je preselil v Italijo, ki mu je postala druga domovina. Tamkaj je služboval kakor nženir na gradnji legurske železnice, tunela skozi Mont Ceniš in suzanške železnice ter je postal načelnik tehniške pisarne te železnice. Tedaj je tudi mnoiro pisal v angležke, francoske in italijanske liste o odrskih razmerah. Po nagodbi, ki se je leta 1S67 sklenila med Avstrijo in Ogrsko, je bil dvakrat izvoljen poslancem, toda ni sprejel mandata. Kakor italijanski vladni komisar za železnice se je potem nastanil v Genovi, kjer je bil veci del seveno-italijanskih železnic pod njegovim nadzorstvom. To službo je zapustil leta 1873 ter je postal ravnatelj rudniške družbe v Cezeni. Leta 1877 se je preselil v Neapelj kaikor glavni ravnatelj družtva: "Impresa industriale italiana". Zadnje njegovo veliko delo kakor inženirja je bilo jekleni most čez Nil v Egiptu. To delo mu je bilo izročeno vzlic konkurenci inženirjev vse Evrope. Radi njegovih zaslug za rudarstvo ga je italijanska vlada opetovno odlikovala z raznimi redi in naslovi. Leta 1894 je spremil truplo svojega pokojnega očeta v Budimpešto, je prisegel kakor ogrski državljan ter biva od tedaj stalno v Budimpešti. Od leta 1896 zastopa v državnem zboru mesto Czegled, kjer je bil vedno soglasno izvoljen ter je postal predsednikom in voditeljem neodvisne stranke.
Košut stoji na temelju ustave od 1. 1848. Do zadnjih d žavnozborskih volitev je bilo v njegovi stranki 85, po zadnjih volitvah šteje pa njegova 162 članov. Košut govori razun madjarskega jezika tudi nemško, francosko in italijansko. Svojedobno je bil v osobnih odnošajih z italijanskim kraljem Humbertom, oziroma s sedanjim kraljem Viktorjem Emaenelom.
DROBNDSTI
KRANJSKE NOVICE.
Nasilen hlapec. Pri posestniku Ivanu Pezdirju v Vnanjih Goricah št. 13 je služil nekaj dni za hlapca neki mu tec. Dne 11. marca je mutec v hlevu
začel pastirja tako daviti, da mu je že tekla kri iz nosa, kar je opazil domač sin in o tem obvestil očeta. Ta je šel takoj v hlev in dal mutcu znamenje, da naj pastirja pusti, kar ga je tako raztogotilo, da je šel k vozu. odpel "vago" in gospodarja tako udaril po glavi, da mu je napravil pet pal cev globoko in palec široko rano, po tem pa takoj pobegnil. Pezdir ne bode okreval. Mutec je oJkoli 20 let star, majhne postave, ima nekoliko brk in so ga baje videli že za dva dni v Ljubljani.
Umrla je v Sv. Križu na Vipavskem Marija Medvešeek, rojena Dra-šček .soproga nadučitelja Petra Med-veščka. — V Naibrežini je umrl vrli narodnjak krojaški mojster V. Ger-bec.
Zakonska nezvestoba — tatvina —■ nevarno pretenje. Posestnik, mesar in gostilničar Josip Jesih v Medvodah, kteremu je celo leto njegova obrt dobro uspevala, a kljub temu ni mogel s svojim imetjem napredovati, je začel zadnji čas opazovati in poizvedovati po uzrokih te zagonetke. Do denarja je namreč prišel le on sam m njegova žena, ktero je ljulrl čez vse in ji seveda tudi vse zaupal. Dne 9 march pa je izvedel, da ima njegova žena ljubavno razmerje s papirničnim uradnikom Franom Okornom. Sedaj se mu je še le zasvetilo pred očmi, za kaj mu je žena vedno prigovarjala, da naj gre seda,] sem. sedaj tja. kjer bode poceni nakupi živine. Med tem pa, ko je šel mož po kupčiji in je bil zrak čist, se je ženica radovala v Okomovem naročju. Živel je takrat Okoren kakor ''mali Bog na Francoskem". Pijače dovolj, poleg tega pa še lepa, mlada žena. — Završalo je in ženica je pobegnila Okorna je to tako dirnilo, da je začel groziti, da bode onega, ki je njegovo ljubavno razmerje izdal, vsekako "okol prinesel" Orožniški stražmešter Ivan Mach je Okorna aretoval dne 9. marca zjutraj ob polu 3. zaradi hudodeMva nevarnega pretenja. Njegov brat Ivan O-korn, ki je paznik v papirnici in je šel dne 10. marca v Ljubljano k vojaškemu naboru, pa je prejšnji večer tudi grozil z nasilstvom. Ker je posestnik pogrešal mnogo denarja, je prišel 10. marca zjutraj, to je isti dan. kakor Ivan Okoren k naboru, v Ljubljano naznanit zadevo mestni policiji s prošnjo, da bi se obvestile vse hranilnice, ako pride kdo po denar na ime Okoren ali na ime Marije Bene-dičičeve, kakor se je mesarjeva žena preje pisala, da ga naj mu ne dajo, ampak naj o tem obvestijo policijo. — "Halo, ikdo tam?" "Tu mestna policija." "Tu Ljudska posojilnica, neki gospod hoče dvigniti 2000 kron s knjižico Frana Okorna", je zapel na vse zgodaj telefon. Policijski od-delkovodja Lovro Breznik je šel tatkoj tja in odpeljal Okorna, ki je brat obeh in je trgovski pomočnik v Ljubljani, toda vseskoz pošten mož, k uradu. Tu je Okoren povedal, da mu je dal knjižico njegov brat Ivan, ki je pri naboru, kteremu jo je baje izročil starejši brat Fran. Ker se je videlo, da je Anton Okoren res nedolžen, so ga izpustili. Breznik pa je šel iskat še Ivana in <ra res dobil pri naboru ter aretoval, kakor Mach Franceta zaradi hudodelstva nevarnega pretenja. Ivan Okoren je izpovedal, da mu je knjižico dala pred odhodom v Medvodah pobegla mesarjeva žena in mu obljubila 20 kron nasrade, ako ji prinese denar. Oddelkovodja Breznik se je popoldne peljal takoj v Medvode, da sta s stražmeštrom Machom pri Fran Okornu izvršila hišno preiskavo, (kjer sta našla več ljubavnih pisem, iz ktc-rih je bilo razvidno, da je mesarjeva žena vsled tega kradla možu denar, da bi, kadar bi ga bilo dovolj, s Fran Okornom kam pobegnila, kar ji je pa preprečilo deloma orožništvo, deloma policija. Ta res ljubezniva "boljša polovica" je še potem, to so tudi nj i izsledili, trdila, da bode vedno ljubila le Okorna. Navedeni zakonski par ima dva majhna otroka. Mož je dober gospodar. Vsa zadeva je sedaj v rokah deželnega sodišča.
Subagent. Na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin je aretoval Ivana Potočnika iz čmomeljskega okraja, ker je hotel odpeljati 14 ljudi k agentu Zwilchenbartu v Bazel. Zwilchenbart je Potočniku obljubil dobro provizijo in še vozni listek do Amerike zastonj, ako mu jih srečno pripelje do tja. Vse to bi bili morali seveda izseljenci plačati sami. Kdaj se bodo naši ljudje vendar spametovali in se posluževali domačih agentur, ki so vsekakor zanesljivejše, 'kakor ptuje. Potočnik je imel pri sebi čez 700 K denarja.
K TJ R Z.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k temu še 15 centov za poštarino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom naznanjamo, da se poda v kratkem naš zastopnik
Mr. JANKO PLEŠKO -zopet na potovanje, in sicer bode ob iskal rojake v Pennsylvaniji, Ohio. Illinois, Kansas. Minnesoti, Montani. Wisconsin, Colorado in druge. Doti čnik je pri nas že več let vslužben ter ima pravico pobirati naročnino za list, knjige, oznanila itd.
Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo.
Upravnižtvo "Glasa Naroda
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v stavo domovino.
LA BRETAGNE
odpluje dne 30. marca ob 10. uri dopoldne iz New Yoika v Havre.
Krasni poštni parnik
KROONLAND
odpluje dne 1. aprila ob 30-30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parn k
PRETORIA
odpluje dne 1. an "!a ob 3. uri popolu-Jue iz Ne\v Vorka v Hamburg.
Brzoparnik
KAISER WILHELM DER GROSSE
odpluje dne 4. api la ob «0 uri dopolnilne iz New York a v Binaea.
Veliki poštni pa>nik
RYNDAM
odpluje dnp 5. api a ob Ki. uri dopo •udne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparn k
LA LORRAINE odpluje dne 6. apt n ob 'H uri dop udne iz New Yfika v Havre.
Krasni poštni parnik ZEELAND od pluje dne S. aprila ob 10*30 uri do-poludne iz New Yorka v Autwerpen.
Nemški parnik
GRAF WALDERSEE
odpluje dne S. aprila ob 7 uri zjutraj z New Y'orka v Hamburg.
Nemški parnik
GROSSED KURFUERST
odpluje dne 11. aprila ob 10. uri do* ooludne iz New Y'orka v Bremen.
Poštni parnik
ROTTERDAM
odpluje dne 12. api:!a ob 10. uri dopo-ladne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparn k
LA TOURAINE
odpluje dne 13. aprila ob 10. uri dopo-udne iz New York?, v H a v . t.
Krasni pošini partirk FINLAND odpluje dne 15. aprila ob 1^:30 uri dr poludne iz New Y'orka v Antwerpen.
Brzoparnik
KAISER WILHELM n.
odpluje dne IS. aprila ob 5 uri zjutiaj z New Y'orka v Bremen.
Poštni parnik
FOTSDAM
odpluje dne 19. aprila ob 10. uri dopo ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparn:k
LA SAVOIE
odpluje dne 20. aprila ob 10. uri dopc-ludne iz New Yorka v Ha\re.
Nemški parnil: na dva vijaka
MOLTKE
odpluje dne 20. apr la ob 10 uri dopo udne iz New ^orka v Ha*uburg.
Krasili poštni parnik
VADERLAND
odpluje dne 22. aprila ob 10:30 uri do-poiudne iz New Y'orka v Aniwerpen
Nemški parn k na dva vijaka NE CKAR odpluje dne 25. aprila ob 10 uri dopo udne iz New Y'orka v Bremen.
Francoski parnik
LA BRETAGNE
odpluje dne 27. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre.
Veliki poštni parnik
NOORDAM odpluje dne 26. aprila ob 10. uri dopo ludne iz New Y'orka v Rotlerdam.
Nemški brzoparnik
DEUTSCHLAND
odpluje dne 27. aprila ob 12. uri opo-ludne iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 29. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 2. maja ob 5. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vsluibenee na postaji, dovede k nam v pis-Airo in spretni na parnik brezplačno. Ako pa do spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezik*, izogniti oderuhe, ia. sleparj*? s Hen Yorku.
Vožnje listke za navedene paraikc prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAK8EK, 109 Greenwich Street, New York City.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
^ V NEW YORKU,
II 31—33 Broadway, 4. floor.
Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih sluSajih podpore.
Pisarna odprta: od 9. are zjutraj do 5. ure popoiadne U-vzemSi nedelj in praznikov.
Slovensko katoliško
H
H
11
a a
podp. društvo
0=
=3
svete Barbare
Vsem naročnikom, kterim smo do-poslali račune za zaostalo naročnino, i naznanjamo, da bodemo pošiljanje li- j sta vstavili, ako v osmih dnev ne po- i ravnajo zaostalo naročnino.
Upraviuštvo "Glas Naroda".
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za tu:iste ali izletnike v>ak torek, četrtek in soboto z izboru m vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Yorka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortui vlaki v Detroit. Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom. Mexico, Colorado, Los Angeles, Sau Francisco. Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston, Mass.
ZJedlnjene države Severne Amerlkt-
Sedež: Forest City, Pa.
ktfeorpui ll ano cine 31. januarja 1903 v državi PennsytvanQib
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run Pa
I.	tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City Pa
II.	tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Pa.........
Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER. Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI. Duryea. Pa. FRANK SUNK P. O., Luzerne. Pa. ANDREJ SUDER. Box 108. Thomas, W. V-.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, For«rt City, Pa.
__Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SVARILO.
Rojake po Zj .d i njenih državah svariva pred nekim uzmovičem iz Ru--kecra Jo«ip Kruger po imenu. Kdor ga zasači, naj ga naznani nama ali policiji, ker je javnosti nevaren.
1 Dne 26. decembra m. 1. pokradel je iz najunega stanovanja obema skupaj >voio ter neznano kam pobegnil. Stanovali .smo vsi skupaj. Ta poštenjak je velike postave, s'ar okoli 40 !et, .širocecra obraba in pikastega ao-=a; hojo ima težko. Spredaj v ust h mu manjka polovico zoba
V Ameriki biva že 16 let ter govori dobro aniriežko.
Imenovani človek se vedno klati okoli Slovencev, ktere goljufa ali krade. Pozor pred njim? Jerry Dolack,	Joe Gempel,
Box 641, Salida, Colo. (6mar6apr05')
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom te priporočam najtopleje t« naznanjam, da prodajam raznorr»tn» parobrodn« iistk«, menjavam nore« ter odpošiljam denarje t rtaro iome rimo.
Postrežba solidna in poštena« Z veleepoitovanjem
BOŽO GOJZOVIC
5S3 Ghwtaut It., J0H54T0W1T, PA.
----------
Čast mi je naznaniti slavnemu p občinstvu v Chicagi, 111., kakor ^ tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno Icegllgče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago,
Et S)
Osi
Ako hočeS dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako »e obrni na
Martin Geršiča,
30X-303 E. Northern Av.,
Paeblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, L^mrit:
y klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Jovorim v veeb slovanskih kit. Priporočim s« za cbil-
»lusk.
«

je denarje pošiljati po posredovanju F. Sakser, 109 Greenwich St. New York, ker to (tori n&ikibreje in aajsolid* MMi
NAJBOLJE
BIG VEG BOLEZNIJ, - M HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
JS^
Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku.
Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi šte ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo naj iskreni jšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na icterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida ^utilsky — 3 — 116 — Dimley Pa.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kte-rili slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago.
Od blizu in daleč
možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspek tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Eavma-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute New York
Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju kriza, tako, da mi je bilo življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springtield Ave, Grantford., N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano mojej prisotnosti 8. septembra leta 1905. Nikola Grill, Notary Public,99 Grand St.
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom.
Če imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vaše j družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE DOLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASLOV:
Universal Medical Institute,
30 W..29th Street, New York, blizu Broadway.
URADNE URE: Vsak dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in sobotah od 2. ure dop. do 5. ure pop., in od7. do 8. ure »večer.. — Ob nedeljah od 10. ure dop. do 1. ure pop.

Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L. BROZ1CH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Elagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO. 1795 St. Clair St., Cleveland. O. IVAN GEF.M. 1103 Cherry Alley, Eraddock Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 114. Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely. Minn.
■p v pni >e blagovolijo pošiljali nn I. :aj 'ka: GEORGE L. ERO ZK'H. EI.V. MINN., po svojem zastopniku in nobenem dragem.
[i,. at M, j ; intve naj se pošiljajo b!a»a iniku: IVAN GOVŽE. P. < BOX 105. ELY. MINN- in po svojem zastopn ku.
Društveno g". ^ilo je: ''GLAS NARODA".
O.
WZ-1--
ŠTAJERSKE NOVICE.
Umrla je S4 let stara irrofiea "Mar: ja Strasoldo baronica Grafenberg. j svakinja fml. Kadeekega.
V Afriki prijeta štajerska roparja, 2^!ct!ii Fran "NVruss iz Svieine pri, Mariboru in 221etni Fran Cvetko iz j Kamenščaka pri Ljutomeru sta delala v tovarni za vžigalice v Stainzuj na Sred. Štajerskem. V začetku de- j cembra minole«a leta sta bila brez dela ter se potikala okoli Hartberpra j do oirr^e meje. Zjutraj dne 14. decembra sta pričakala nekega mladega posestnika, ki je šel z večjim zneskom denarja na semenj. Zgrabila sta ga ter ga davila toliko časa, da sta mislila, da je mrtev, potem sta ga zavlekla v gozd. mu pobrala, denar, uro in čevlje ter zbežala. Po daljšem zašle bivanju se je zvedelo, da sta dan pred ropom taka moža prenočevala v sosednjem okraju pri nekem ix»se.=t niku. ki si je ogledal njuni poselski lcnjiziei ter si tudi imeni zapomnil. Roparja sta zvedela, da ju orožniki iščejo, zato sta jo popihal«* v Gradec, od 't-.m s železnico do meje, potem peš preko Bavarske do Nanevja na Francoskem, kjer jima je pošel denar. Ponudila sta se francoski oblasti za vojaka, bila sta sprejeta v legijo ptujcev ter so ju poslali v Afriko. Francoska služba pa jima ni ugajala, zato sta pisala nekemu znancu na Štajersko po denar, da zbežita od voja-J kov ter se vrneta domov. Prijatelj pa je pismo izročil orožnikom in diplo matičnim potom se je kmalo doseglo, da je Francija zločinca izdala Avstriji. Dne 12. marca sta že sedela pred praškimi porotniki ter je dobil TVruss 12 let, Cvetko pa 8 let ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Vojaški begun. Dne 2. marca je pobegnil v Pulju bivši kadet, sedaj pro stal:. Ljubljančan Edvard Rieder.
"Jadranska banka v Trstu". Narodni možje in slavjanski domoljubi v Trstu ustanove v kratkem "Jadranko banko" :n je osnovalni odbor te banke že zasnovan. Pravilnik je izdelal dr. Gustav Gregorin. Po pravilniku je določena temeljna glavnica 2,000,000 kron. Prva emisija bode znašala 500,000 kron. Banka bode urado-vaia v hrvatskem, srbskem in slovenskem jeziku. Nje delovanje se bode raztezalo na vse veje širnega bančnega poslovanja, vsi moderni posli ban-karstva se l>odo v "Jadranski banki" vzdrževali in vršili. Od vseh zavednih Slavjanov v Trstu in okolici se pa pričakuje, da se oklenejo tc-cra novega narodno - gospodarskega slavjanskega podjetja.
Starčev samomor. 721etni umirov-ljeni telegrafični vslužbenee in trafikant Josip Palme v Trstu je dne 12. marca zjutraj ustrelil v bližino srca in ie bil takoj mrtev. Uzrdk: večletna huda bolezen.
Prijet tat. V Trstu so aretirali 30- j letnega pisarja Ivana Bina ki je zlo-?rla=en tat in ki je pred kratkim izvršil več tatvin. Na sumu je tudi, da ( je pred nekaj tedni vlomil v uradne prostore okrajnega glavarstva v Ko- ( pru, kjer si je prisvojil mnogo kole-kov, znamk ia 150 K denarja.
Pretep. Dne 12. marca zvečer so se v neki gostilni ob državni cesti pri j Trstu začeli prepirati Črnogorci in Slovenci, ki delajo pri zgradbi nove železnice. Iz prepira se je razvil hud pretep, pri kterem sta bila Slovenca 221etoi Fran Hrovat in 2Q1etni Ivan Petručič z noži težko ranjena. Prepeljali so ju z rešilnim vozom v bolnišnico, storilcev pa še niso dobili.
HRVATSKE NOVICE.
Šolo
za policaje ustanovi zagrebški župan dr. Amruš.
Mohamedan — odvetnik. Dr. Halid beg Hrasnica, potomec stare bosanske plemske rodovine, je dobil dovoljenje,, da se naseli za edvetnika v Sarajevu, i Vseučiiiške študije je izvršil na Dunaju.
Zima ▼ Bosni. V Hrebljini planini »o nekemu <kmetu volkovi poželi nad 60 ove. V vasi OpoČani pri Županjcu je snežni plaz zasul hišo s štirimi oso-bami, ki so jib našli mrtve.
Novo pokopališče dobi Zagreb, in sicer daleč iz mesta pri Sv. Duhu.
teden in ne pusti nikogar k sebi v sobo, kjer ima čudne prikazni, kaikoi pripoveduje porem. Pred kratkim se je zaprl sedem dni, nato pa pripovedoval, da se je vojskoval z vsemi moč mi nebes in zemlje, bojeval se z via-dalci teme tega sveta in z brezbož-nostjo na višjih mestih. Toda premagal je vse. Svojih načrtov za prihodnost pa ni mogel povedati, ker mu prikazen ni pcPkazala še nobenib potov in navodil. Kakor je tako govor jenje bedasto, ima Roberts že nad 1200 privržencev. Trumoma se ljudje vračajo k spokornosti. V neki gostilni v Neathu sta se spreobrnili dve natakarici in zapustili svojo službo, kar se posebno povdarja.
Ponesrečen samomor, Neti Francoz ie sklenil, da se usmrti na nenavaden a zanesljiv način, da bi ves svet govoril o njegovem samomoru. Vzel je vrv, revolver, steklenico strupa in vžigalice ter šel na visok železniški most Pritrdil je vrv na mostovo ograjo, si vrgel zanjko okoli vratu, izpil strup si zažgal obleko, skočil z mostu te* si v tem liipu izstrelil revolver proti :rlavi. Ivroglja pa ni zadela glave, temveč vrv ter jo pretrgala, da je Francoz padel v morje. Obleka se je vsled tega pogasila, a samomorilec se 1 je nehote napil toliko vode, da je izbruhal strup iz sebe in valovi so ga vrsrli povsem zdravega na suho.
Ptujci v Stratfordu. Stratford je rojstno mesto Shakespearejevo. Št a tistika dokazuje, da ima Stratford vsako leto najmanj 200,000 kron zaslužka Ie zato, ker je Shakespeare tam rojen. Iz vseh delov sveta pride leto in dan v Stratford 20.000 do 30 ■tisoč ptujcev, ki bi drugače izostali, in treba jim je le malo izdati, da zaslužijo mestni prebivalci zgorajŠnji znesek. Preteklo leto je bilo 20,510 obiskovalcev.
Parlament v Transvaalu. Kakor poročajo angležki listi, dobe Buri še ta mesec svoj ustavni parlament. Volilne otkraje porazdeli kraljeva angležki komisija. Vsak volilni okraj pošlje po jednega zastopnika v parlament Vsak državljan ima jednakoveljavno volilno pravico. Obe t-ransvaalski stranki bodete v parlamentu jednato zastopani, namreč vsaka po IS po slancih.
Vpibavanje zraka — nova zdravstvena metoda. Neuralgijo ali živčne bolezni je tako težko ozdraviti, kot le maloktero drugo bolezen. Večkrat se rabi morfij za zmanjšanje bolečine, cesar posledica pa je, da se mnogo na živcih bolnih ljudi uda morfinizmu V najtežjih slučajih je Ikoristna kirur-gična pomoč, da se oboleli živci raztegnejo ali prerežejo. Francoski zdravniki so pa iznašli novo sredstvo, ki obstoji v tem. da se vpihava zrak pod kožo toliko časa, da bolečina poneha. V S do 10 dneh ta zrak popolnoma izgine. Masiranje obolelih delov telesa pomaga k temu toliko, da je v večini slučajev treba samo enkratnega \ pihavanja zraka.
Originalni jubilej bi bil lahko slavil dvorni nadmaršal nemškega cesarja, grof AvgTist Eulenburški, ki je pred kratlkem dobil od bolgarskega kneza Ferdinanda veliki bolgarski zaslužni križ z brilijanti, tako ima zdaj že 75 redov, ne vštevši malih kolajn, kterih tudi ni malo število. Državni ikancelar grof Buelknv je pravi reve?, proti njemu, ker ima "le" 40 zvezd in križe v, kakor tudi pruski princ Albreht Brunšviški, ki tndi nima več. nego 40 redov. Sicer se pa temu ni čuditi, ker dvorni uradniki, ali pravzaprav v dvorni službi nastavljen' častniki so navadno bolj preplavljeni z različnimi redovi, nego drugi držav' ni služabniki. Grof Eulenburški se ima za svoje zaslužne križce med dru-srim zahvaliti tudi tej okolnosti, da je v Nemčiji, ker kafkor znano, je nemški cesar jako radodaren z redovi, samo to je "križ", da njegove prsi niso tako polne zaslužnih križcev, kot bi si on želel in kot bi zaslužil.
Žrtve afere Montignoso. Sakson sko državno pravdništvo toži 18 dnevnikov, ki so pisali v prilog grofici, zaradi razžaljenja veličanstva. Urednik lista "Sachsisches Vollksblatt'neki Schubert, je že dobil osem mesecev ječe, ker je o tej aferi posnel poročilo po nekem dunajskem listu.
Avstro-ogrski poslanik v Belgradu odide zaradi ljubimske afere z ženo ruskega poslaniškega tajnika ali v Stut-tgart ali pa v Bern
Število mravelj v mravljišču. —• Prirodopisci so ugibali že dlje časa, koliko mravelj živi v jednem mravljišču. To sešteti je težko, ali A. Torelu in Yongu se je posrečilo. V mravljišču Iki je široko nad 60 cm, visoko nad 60 cm, živi 19,900 mravelj. V mravljišču, širokem 95 cm, visokem 45 cm, živi 47-800 mraevlj. Velika mravljišča po gozdih utegnejo šteti po 100,000 mravelj.
Kmet — Tičenjak. Prava posebnost je nek kmet, po imenu Frid. Theil v Ravdi pri Arzenbergu na saksonskem Altenburgu. Navzlic poljskemu delu preostalo je možu še vedno loliko časa da se je naučil sedem jezikov. Mož ima pač izvrstno nadarjenost za jezike, ker si je prisvojil kot samouk iz i 'knjig grščino, hebrejšeino, klinopis sankrst, h ire jogi if ški jezik in arabščino in to z najboljšim vspebom. Star je 71 let in pred nekaj tedni se je spravil tudi na angležčino. Tako se je povspel do učenjaštva v jezikih Trombetti, profesoV semit,skih jezikov v Bologni, dasiravno je bil prej le brivski pomočnik.
Izvanreden samomor. — V Foggiji v Italiji se je usmrtil dijak N. Angli-sani na tak način: Zaprl se je v sobo, na levo roko je obesil debele uteže,
desno pa je zavezal z vrvico, napeljano na revolver, kterega je pritrdil na zid. Noge je vtaknil potem v papir, oblit s petrolejem. Nato se je vzdignil, da seže do kljuke, kjer se je mislil obesiti, ko se spusti, preobrne zapalje ne sveče. Zgodilo se je, kakor je hotel. Revolver se je sprožil ter ga zadel v srce, ko se je obešal, sveče pa so vžgale papir. Našli so ga že na pol zgorelega.
Največji premogovnik na svetu? —
Ruski potovalec Olenin, ki je pred kratkim obiskal pokrajine ob reki Leni v bližini Jalkutska. meni, kakor je naznanil carsi geografični družbi v Peterburgu, da je ondi odkril največji premogovnik sveta. Ondi se ne nahaja le premog, ampak v izobilju je tudi bakra in drugih kovin. Ruda leži ondi kar na površju zemlje.
Zaroka pred sodiščem. Pred pariškim sodiščem sta se zaročila dva kaznjenca, morilec Lucien Janin in tatica Albertina Bonorot, ki sta imela znanje že pred sedmimi leti. V predsobi razpravne dvorane sta se zopet sešla in tu sta si v navzočnosti paznikov prisegla, da si ostaneta zvesta. Dogovorila sta se. da bode ona sledila njemu v Kaledonijo; kamor pošiljajo morilce. Zagovornik je tako vpljival na sodnike, da so oba skupaj prepelial v Ikazenjsko kolonijo ter jima še voščili srečo v zakonu.
Selo brez žensk. V Vilacanasa pri Toledu se je pričela obravnava proti 151 ženskam zaradi vstaje in nemirov. Državni pravnik je predlagal kazen 0 let. Ako se to zgodi, bode v dotičnem selu zmanjkalo žensk.
Rodbinska drama. V Plznu je onemogli rudar Mlinarovič prerezal svoji speč-i ženi vrat, potem pa še sebi.
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar!	(v d)
MALA OZNANILA.
Važno za one, kteri iščejo po A meriti svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo delavskih moči j /aznih slc"e\, ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite dal malega oznanila v naš list, ako umi. kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. ,-Vaii oglasi imajo vedno ugodeu uspeh.
Cena za enkratno uvrščenje, če oglas ne obsega več 'kot 7 vrst, 25c., za 4kratno 75c
Ce o t) sega oglas nad 7 vrst, pa za .iedno uvrščenje 40e. in za 4kratno $1.25.
Računa naj se povprečno po 6 besed na iedno vrsto.
Svota naj se pošlje z cglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order.
Za trgovce, obrtnike, saloonerje itd. posebna prilika in posebne cene!
POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM!
ZAMORE DATI SAMO
Išče se FRAN TURŠIČ, doma iz Gre-dišča fara Želimle na Kranjskem. V Ameriko je prišel pred 17 leti in je bival več let v Ely, Minn. Pred 7 leti se je nahajal nekje v Arizoni, a sedaj je odpotoval neznano kam. Njegov naslov naj se blagovoli naznaniti: PRANK VERANTH-u Ely, Minn.	(23-3—12-4)
SLUŽBO DOBI
v saloonu dekle, stara od 18 do 25 let, ktera zna gostilniški posel (saloon) opravljati.
Pogodbe: Prosta hrana in stanovanje. Za plačo ji dam procente, kolikor strži na dan, ker jaz v prodajalni delam svoj posel.
Ponudbe naj se pošiljajo na John Drobnich, P. O. Box 355,	Salida, Colo.
(2S-30—3)
Kje je JOSIP BREGAR, po domače Anže, iz Podgradička pri Krki na Dolenjskem? Za njegov naslov bi rad zvedel: ANTON STRAH, 629 South Santa Fe Ave., Pueblo. Colo. (27-30—3)
SVARILO.
Rojake sirom Amerike opozarjam a nekega Fran Avseca, doma iz Cirk-niškega Jezera na Kranjskem. Meni dolguje na hrani in stanovanju 24 dolarjev 15 ct„ nek moj znanec mu je posodil $7, drugi zopet $3, a jednemu je odnesel obleko vredno $4.50. Od tu je neznano kam zginil brez da bi poravnal svoj dolg.
Spozna se ga lahko na vratu, ker ima še znamenje opeklin« od smodnika.
Kdor ve za njegov na&iov, naj ga blagovoli naznaniti:
JOHN ŽIBERT, Box 63,	Conemaugh, Pa.
(9-3—9-4-05)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
S tem naznanjava vsem rojakom iz Brooklyna in New Yorka, kakor tad: bratom Hrvatom, da sva otvorila najino na novo urejeno
KROJAŠKO DELAVNICO,
in sicer na spodaj označeni cesti.
Naročila na nove obleke izvršujeva natančno po meri, ceno in točno. Jcml.jeva tudi obleke v popravo. Za obilna naroči'a se toplo pri poročat a
ČUTER & PODGORNIK,
139 Stagge St., II. Flooi Brooklyn, N. Y.
(17-3 17-4 v2d)
Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni.
Slavni gespod Profesor!
Naznanjam Vam da som sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila somi za-dostavala za popolno ozdravljenje — m--Je te/.ke bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vara zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj tičeni in izkušeni zdravnik.
Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna.
Man Hegler
Bohemian Ave 1239
Pueblo, Colo.
Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov
Cenjeni gospod profesor!
Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil m sem zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Anstriji.
Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor.
Johan Strah.
Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku.
Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kteri koli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost iu čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov •
Slovenec: JOHN STRAH 69. W. Feromt Str. — Massilon 0.
Dr. E. C. Collins
Medical Institute
140 WEST 34tH STREET, NEW YORK, IV. V,
In potem bodite z mirno dušo prepričam da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.
1 MoJ SA L.OON se nahaja pod žt. 409 W. Michigan St., I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, I kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nada- I lje naj topleje priporočam in vsa-ikemu najboljSo postrežbo zagotavljam.
S spoStovanjem
JOSIP SCHARABON,
400 W. Michigan St., DULUTH, MINN.
SLAVJANSKA TOVARNA TOBAKA.
Tobak pošiljamo po pošti ali pa z ekspresom.

Ker kupujemo in prodajamo Bosanski, Turški in Staro-krajski tobak na debelo, ga moremo oddajati ceneje, nego ktera koli amerikanska tvrdka.
20 zavojev najfinejšega bosanskega tobaka samo..........................$2.00
40 zavojev le.........................................................$3.50
50 škatelj cigaret, v vsakej po IoO komadov, skupaj 500 cigaret ...... $2.00
1000 cigaret............................................................$3.50
250 smotk...........................................................$3.00
Denar pošljete lahko v naprej, ali pa pri ekspresu. — Pišite na
CROATIAN TOBACCO COMPANY
S i t west -47th Street	New York Oity.^
H I ||T telefon kadar dospel am kako postajo ▼ Nrr York im ms vsi kmk» K /I K I priti k FRANK SAKS3LR-JU. Pokliči itrrilko 3795 Gortlae4& JX.11JJ1 in fovori slovensko.
Flini V I |fl pošiljajo naši rojaki radi svojim sorod-■ ■■■■■■III nikom, znancem ali prijateljem v staro 9	I I jgJS |L domovino in to seveda naj raj še v
^T B WW H m BH m Sotovem denarju, kar pa i llllllll najhitreje, najvestneje M 11 R Hal M H HW in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER
IOQ Greenwich Street, New York, IN, V,
PODRUŽNICA: lTTS St. Clair St., — Cleveland, OHlo.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj --------■ —	......... pošiljam ===========
100 kron av. velj. za $20.45
in 10 centov poštarine, ktera pa ostane za $1.00 ali $1.000.
/
Jugoslovanska |j|p Katol Mita.
i _, ...
Sub auspicns je bil na zagrebškem
v?eu**iliscti promoviran sodnijs&i av-j -kiiHnnt Mlnden Pliveeič.
Proti proračunu mesta Zagreba soj
I	izjavil: glasovati občinski svetniki, ki pripadajo Stareevi<"evi stranki, in si-;
; <?er zato. "ker je dežela podrejena "•_rr-si nadvladi, ki ne dopušča, da bi --e hrvatska prestolnica razvijala".
Sarajevski župan Iladži Nezir ef-i fend i Skalič je umrl.
Mestni sodniki med seboj. Zagreb- j ski mestni sodnik Ištvanovič je očital svojemu stanovskemu tovarišu finveli pristrastnost in nepoštenost. | Obsojen je bil na Sdnevni zapor, ki -e mu je spremenil v grlobo SO K.
Ustavljen promet na železnici. Na dalmatinski progi Uskoplje-Gruž se je vsled deževja porušila proga na 200 metrov, vsled česar je promet 14 dni ustavljen.
BALKANSKE NOVICE.
Solun, 10. marca. Pri vasi Mešimeri okraj Vodena, so turške patrulje zasledile 15 bolgarskih vstašev. Vojaki i so dobili brž pomoč, tako da je šlo | nad 15 vstašev 70 vojakov in 10 orožnikov. Bolgari so se umaknili v va« ter se zabari'kadirali v neki hiši. Nastalo je pravcato obleganje trdnjave. Seveda so Bolgari končno podlegli;
II	jih je obležalo mrtvih, le štirje so ušli. Turki so imeli baje le 5 vojakov ranjenih.
Solun, 11. marca. Blizo Ghide-Kap-šohori je grška četa napadla mnogo slabejšo bolgarsko. Grki so pobili več Bolgarov, štiri pa so odvedli zvezane seboj. Sploh se vedejo Grki zelo krvoločno. Neika grška četa je vdrla v vas Vurbišta, vjela bolgarskega popa iu štiri ugledne Bolgare ter jih zrunaj vasi razsekala.
Carigrad, 12. marca. Turška namerava na spomlad sklicati vojaške novince dveh letnikov iz treh vojev v; Macedonijo. Na ta način bi imela 2S0.000 vojakov v Macedoniji, ne da bi se ji moglo očitati, da se priprav lja na vojsko.
Carigrad, 33. marca. Iz vseh mace- i donsf.iih okrajev dohajajo poročila o novih vstaškib Četah in turške oblasti delajo neprestano, da nevarno gibanje uduŠe (?). Ivre pa so c-este slabe, ni mogoče dovolj hitro dobiti vojakov ! in orožnikov tja kjer se pojavijo ne ; miri. Z mej se skoraj vsak dan poroča, da prestopajo nove vstaške čete na maeedonsika tla.
Sofi ja, 13 .marca. Pri spopadu med bolgarskimi vstaši v vasi Mesimeri so se turški vojaki neusmiljeno maščevali tudi nad bolgarskimi vaščani, h kteiim so se vstaši zatekli. Streljali so s topom v kmetske hiše ter jih zažgali, razun 15 vstašev so ubili tudi toliko vaščanov.
Carigrad, 13. marca. Na dvoru so v velikih skrbeh, ker so izginili neki komornik. dva sultanova adjutanta, neki divizijski in neki brigadni general. Vsi so baje ušli, a ker so poučeni o vseh vladnih in zasebnih sultanovih načrtih, je sultanov strah opravi čen.
RAZNOTEROSTI.
Angležki vojni proračun za L 1905
in 1906 znaša 29,813,000 funtov šter lingov, to je za celi milijon šterlin-gov več kot lani.
Poslopje deželne vlade v Cernovi-cah (Bukovina) je deloma pogorelo. Skoda se ceni na 100,000 kron. Deželni predsednik je s svojo rodbino sel stanovat k ruskemu konzulu.
Grofica Montignoso (ex-soproga saksonskega kralja) se je baje odločila, da sama izroči kralju princezinjo Mo-niko.
Tirolski "Bauernbund" odločno za ; hteva, da se skliče tirolski deželni zbor po Veliki noči.
Na črnih kozah je obolela na Du naju neka deklica, ki je prišla iz Rusije.
200,000 kron dolgov je napravil v Budimpešti tovarnar Kotzo ter po begnil.
Waleski prorok. V Walesu na Angleškem je nastopil mlad človek Evan Roberts, ki hoče religiozno življenje oživili. V ta namen se zapre po ceJ
Dr. E. C. Collins, M. I.
ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker ja on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma in temeljito spozna.
,lojaki	v slučaju da Vam 1© treba zdravniške pomoči
priporočamo samo in edino I« tega slavnega in izkušenega zdravnika J,er se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenji-m kakor on.
H7nD Al/I l/or DO! r7£J| ker oa jellin* P°zna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz-UlUnAVI lot UULlZNIi dr.avi vse možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro-, v.	v , , nične). Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni j, kakor:
ooiezm na plurah, prsih, zeloden, erevnli, ledvicah, jeirah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voinm, bolezni v gr lu, nosu, glavi, nervoznost, Živčne bolezni, p-elmdo utripanje in bolezni srca, katar, pre-nlajenje, naduho, bronhijalm, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, m^va-viino prebavljanje, revuiatizem, giht, trganje iu bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (lieme-loi.ie), gnzo ah pr«-!iv, upc-sto pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast. slabosti pri spolnem oDce.vauja, polaeijo, nasledka :;:ra!»!jevnnja samega sebe, Šumenje iu tok iz ušes, oglušenje, vs,- bolezni na ocen, izpadanje las lus.ee ali pi h n^ glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neimutečni, glavobol, neredno mesečno čiščenj-, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jet i k o, ozdravi vse fojue mo/A v, izi žonske spolne bolezni, kakor tudi ,.siiilis-<, točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bdezm ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Jvtere ženske tipe na takozvanem mesečnem nered n, naj se takoj do njega obrnejo.
BERITE nekaj najnovejši!] priznani, s kterinil so zaiivaljyjsja naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Slovenka: M. KEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo. Cnln.	i....._ .	i , _ ■ v _
Hiistefe-
-o-
v
Žalost in veselje.
Spisal Andrejčkov Jože.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN8MQSfA IN LJUBLJANE.
POŠTNI PARNIKI SO«
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton,	25,000 konjskih mod
"LaSavoie" 44 ** " ..................12,(XX)	«	25,000	«	"
"La Tourame" " " " ..................10,000	"	12,000	M	«
"L'Aquitaine" « - " ..................10,000	"	16,000	-	«
"LaBjctagne"........................... ... 8,000	"	9,000	-	«
"La Chan-pagne"............................. 8,000	"	9.UOO	*	-
"La Gascogne"............................... 8,000	"	9,000	*	*
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
PanriU od plujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prisl* aiSčs ft. 42 North River, ob Morton St., New York:
La Bretagne	30. marca 1905 *l,A LOR FLA INE	4. maja 1905.
*LA LORRAINE 6. apr la 1905 *LA TOUR A INK 11 maja 1905. *LA TOURA1NE 13. aprila 1905. *I,A SAVOIE	18 n-aia 1905
•LA SAVOIE	20. aprila 1905. *LA SAVOIE	IS. m.i a J905
La Bretag-ne	27. aprila 1905 *LA LORRAINE L junija 1905
Paxnika s svesdo xun&mQTani imajo po dva vijaka.
ZA.STOISJ 1
Da se naši občeznani
"Jersey električni pasivi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na Željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas a&m ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey- električnega pasa" ozdravljeni. •» Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdraveL
Občna priznanja.
Val električni pas Je toraj vse učinil, kar ate mi obljubili, in ie več, pas me je iznova zopet »o-mladtf. F ■-an Jenčič, 30 Bryan Av«., Chicago, UL
Jaz sem uporabljal električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljiv* bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulii, 645 K. 152nd St, N. Y. City.
Kar govorimo^ tudi držimo! Izrežiteto ter nam dopošljrie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite:
* Jersey Specialty Co.,
125 Cedar St.,	New York, N. Y.
G. F. TASSOTTI,
108 cTWesei-ole Street, Brooklyn, IS. Y., dopisnik g. Fr. Sakserja v New Yorkii.
-Pošilja-
denarje v staro domovino
hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnino ta "Glas Naroda". Priporoča se brooklynskim Slovencem in jamči -hitro in solidno postrežbo. -—
Nižje podpisana priporo- * žam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. . NEW YORK . .
▼ k at« re ni točim vedno
pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne sraodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAV0N'KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
CUNARD LINE
PARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJNJIEW Y0RK0M.
PiKNIII JMAJ0 JAK* •BSEŽEN POMIT PROSTOR NA KMOTU 21 SETANJK POTXIXOY TMTJEGJL RAZREDA
PANN0N1A
CAEPATHIA DLTOHIA
apr i a 1905.
odi~!nje iz New Yorka dne IS. aprila 109">.
odpluje iz Ne«v Yorka H up P. ma/a 3903.
ULTOtflA, gLATONIA in PANNONIA bo parnilri na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni «a tretji razrad. JEDILA bo dobra in potnikom trikrat na dam pr_ mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
POZOEl
Slovencem ob kranjsko - štajerski meji ponuja se redka prilika kupiti po ceni lepo domačijo, namreč hišo z vee sobami, kletjo, hlevi in gospodarskim poslopjem. Zraven hiše je zelo lep in sadonosen vrt; hiša je pripravna za vsako obrt (gostilno, trgovino itd.) ter je v dobrem stanju.
Hiša se nahaja v Radečah pri Zidanem mostu, 20 minut od postaje glavne proge Dunaj—Trst in Zidani most—Zagreb. Trg Radeče je prijeten kraj za letovišče ob Savi. Ima lepo okolico, več grajščin in blizu nekaj tovarn (papirnica, cement tovarna, mlini, žage itd.). V trgu je napeljana še le pred kratkem električna razsvetljava.
Hiša je 200 korakov od farne cerkve. Prav blizu nje je izvrstna stu-denčniea, tik za hišo je pa Sava. Že preje označeni vrt je jeden izmed najlepših v celem trgu.
Hiša se proda vsled rodbinskih razmer lastnika.
Natančna pojasnila daje iz prijaz nosti: Upravništvo "Glas Naroda".
(15-3—5-4 v 2 d)
vs: lje
POL' Sejgjy
V v-4-5,
NEBiROS ASTRO MEDICAL CURE
(NEBIROS ASTKOLOGIČNO ZDRAVLJENJE)
Slavna egipčanska vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logitnej niedicinskej metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in uini-ruje obsedence.
Zsl zdravila uporablja le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jilijsania pripravlja.
Obče znano je, da se za m ore s posre-
SIP®*
fš&rf
TI
0
=£XL
Frank Sakser^
109 Greenwich Street, New York, N. Y

USTANOVLJENO LETA 1893.
o a
h
O
USTANOVLJENO LETA 1893.
dovanjem citanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in prihodnjost iz uebesnih znamenj. Osobito pa vsakeuTu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona daje na jboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure; Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
NASL0V; 214 E. 25. ST., NEW YORK, MED2 ln3 AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ.
f\f^iyT i T\	pošiljam najceneje in najhitreje v staro do-
I I r^	Zk r^ I r-* movino. IVIilijone kron i)ošljeiu vsako leto Sloven-
1.A fllUM cem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti? Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron ssa $20,45
in lo centov poštarine, bodisi da kdo pošlje 85 ali $500.


PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih eonali in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici 111 kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 379S Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
HRAINK
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IS. V.
/G®" Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefoni 379» Cortlandt
d,: ^Bft^U&a
(Dalje.)
Ko se ozre po morju, zagleda že blizu breira človeško truplo, tci se je motalo sem in tje med valovi. Menil je. da je mrtvo, ali krnalo se dvigne na bližnji skali človek ter stegne roki kvišku, kot bi prosil i»moei. Tomaž se nemudoma spusti proti onemu kraju, kajti videl je. da jeden onih nesrečnih utopljencev še živi. Po doljrem trudu spravi sra na suho, kjer se ptu-jec zgrudi na tla ter obleži, kot bi bil mrtev. Tomaž si je vse prizadeval, da bi nesrečneža, ktere<ra so samo slabosti tako uničile, zopet pripravil k zavednosti. Po dolprem trudu se mu je sponeslo. Ptujee se je kviško skloni' in zrl strme krojr sebe, kot bi se bil vzbudil iz dolzeira spanja.
"Kje so drugi moji tovariši?" dejal je. "kaj sem samo jaz otet?*'
"Vsi so vtonil," odvrne Tomaž, "in vi ^re tudi že omahovali. Jaz sem videl va^«» nevarnost ter vam hitel na pomoč."
Ptujee pogleda nekako čudno Tiv may in ie zahval i vši se mu ne za rešitev. jame jokaje na ves qr!as kričati ter -i lase puliti: "Oh. moje premožen :e. moj denar! vse so požrli valovi' Jaz x*in nesrečen človek!"
''Ne tarnajte tako'", opominja era Tomaž. "Zahvalite Rxra. da ste oteli življenje, ko so vsi dmiri poglnoli vi valovih."
P tujec ni hotel nič slikali niti o Bogu. niti o upanju, s kterim ga je Tomaž tolaal, temveč je neprenehoma jeral in slednjič je jel eelo hudobno preklinjati.
Tomaža je spreletela groza pri tem ptujčevem počenjanju. ni si mo^el misliti, kako more človek tako hudoben biti , ki je ravno pred nekaj tre-notki z velikim trudom nbežal grozo-vitej smrti. — Opazoval -ra je bolj na tanko in zdelo se mu je, kot bi ga bi! že kedaj videl. Bil je srednjih let.) čokat, in njegov obraz je kazal mnogo j zvijače. Bil je španski opravljen in ■ v š-rocem pasu je imel dva samokresa | zataknjena, edino premoženje, ki ga I je otel. Tomaž je mislil na vse kraje,! kje bi bil videl tega človeka, pa ni se; mogel domisliti. — Slednjič era po i vpraša po imenu, ko se je ptujee ne-: koUko vpokojil.
"Jaz se imenujem Jurij Strugar, I če vas tolikan j briga moje ime", pravi: ptujee zaničljivo.
"Jurij Strugarf to ni špansko irae.?'
"Nič ne de, saj tudi jaz nisem Špa-nee, temveč Kranjec".
"Kranjee*!" — pravi Tomaž osup-njeno in kakor blisk presune ga misel na preteklost. Ni se jroljufal, to je bil nekdanji sluga pri njeggvem strie-niku. Dobro mu je ostal v spominu ta obraz in čeravno je od takrat že mnogo let preteklo in se je mladi fante spremenil v krepkega moža. ona lisičja zvijača mu je ostala še vendar na obličju. Tomaž je imel sedaj pred seboj človeka, ki bi mu lahko mnogo razodel o njegovem stričniku. morda eelo o ženi rin mlajšem sinu. Zatoraj je bil previden in se ni hotel takoj raz-»deti ptojeu.
Valovi so vrgli na breg majhen zaboj, v kterem je bil zavitek cigar, nekaj kokosovih orehov in dve polni steklenici ruma. To je bilo dovolj za no- i coj, drugo jutro bode se morda še kaj več dobilo, ko se morje upokoji in iz-meče na breg kn>g plavajoče sode iv zaboje.
Vrnila sta se k ognju, kjer je bil kapitan že nekoliko v skrbeh zaradi Tomaža. Ko na je videl sedaj dva priti mesto jednega, čudil se je zelo in Tomaž mu jt moral ob kratkem povedati. ikaj se je zgodilo na morji.
Rum in kokosovi orehi so bili dobra ečerja. tudi cigare so prav prišle, ker je bilo ondi silno mreesov, ki so v gor kih krajih še vel ko nadležnejši, nege pri nas.
Po večerji zakurijo še večji ogenj, da bi ponoči plašili zveri, ker niso t:neli izdatnega orožja, |>otcm pa po sedejo krog ognja in j a mejo pušit' najdene cigare.
"Vaša ladija je bila >panska, kakor pravite", prične Tomaž ptujcu, "vi j«i pravite, n.-te Španec. Ali ne; bi nas hoteli nekoliko kratkočasiti.) ko bi nam povedali svoje dogodbe? — vsaj prej noč mine. jutri gremo pa dalje po otoku, da zvemo, kaj in kako".
Čeravno nekako nerad, dal se je ptujee vendar slednjič pregovoriti ter jel pripovedovati:
"Jaz sem rojen Kranjec, doma doli ob Savi blizo Hrvatskega, — vsaj vi, vera. da ne veste, kje je to, zatorej ne bom kraja natančno opisoval. — Oče bo mi zgodaj umrli, mati pa so bili še živi, ko sem zapustil svoj kraj. V mla-dosli sem živel s tem, da sem skrivaj prenašal tobak s Hrvatskega, bil sem, kacor pri nas pravijo, kontrebantar. Hodilo nas je več skupaj, in marsikatero smo udelali leblajtarjem. tistim zelenim, da so potlej na nas pomnili. Najbolj znan pa je bil Struparjev jurjj — namreč jaz, čeravno sem bil takrat še mlad.
Neko nedeljo popoludne eitram eent tobaka čez mejo. Sotlo sem bil ie prekoračil in nobenega leblajtarja nisem srečal nikjer. Ko sem že večjo nevarnost prestal in prišel na Kranjsko. skrijem tobak v grmovje, potem pa ležem v senco spat, da bi si od po-
m.
Kmalo na to pridrdra kočija — prav lepa, čisto nova kočija je bila, in v nJej je sedel bogato oblečen mož.
Kočijaž je bil štramast dedec, ne vem kako je ravnal, da je zavozil v cestni graben. Kočija se zvrne in prednje kolo potere. "Tnkaj-le bo pa treba vzdigniti", pravim sam pri sebi, ko opazujem vso to neumnost izmed smrečja, "ta človek ima gosposko suknjo, nemara ti da kake bore če mu pomagaš, to kolibo popraviti. Dobro je, kjer se kaj dobi". Brž se prislinim zraven, zgrabim pri zadnjih kolesih in kar nakrat bila je kočija na cesti. Potem popravim kolo. kar se ; je najbolj dalo, zavozim sredi ceste, da bi kočijaž še enkrat ne zvrnil v graben ter hočem iti.
"Stoj!" pravi oni gosposki človek, j"tn-le imaš nekaj za pijačo", in sti-j sne mi v roko srebrni tolar. "Bo že", pravim, "za takov denar bi cel dan vzdigaval kočije". Pa to še ni bilo vse. Med tem, ko je kočijaž becal konje in jih klestil po čeljustih, pogovarja se gospod z menoj Povpraša me vse natančno kaj in kako. od kod sem, kaj delam itd., kakor je pri tacih ljudeh navada, kadar pridejo v doti'ko s kmeti. Jaz mu vse natančno povem in tudi ne zamolčim. da sem kontrebantar. "Kaj mi pa more", mislim sam pri sebi. '1 samo nje<ra se ne bojim. preden pa koča pokliče, bom že jaz lahko desetkrat utekel in razprodal svoje blago. Povedal sem mu torej vse do kože."
"Ti si pošten človek, ki se da marsikje porabiti", pravi mi na to smeh-| Ijaje se, "zaslužiš ka-ko boljšo službo I opravljati, nego je tvoja sedanja. Ali ne bi hotel iti z menoj v Ameriko?"
"V Ameriko?" pravim jaz. "Kaj bom pa tam delal?"
"Pri meni bodeš za strežaja."
"To je vse prav prijetno", odvrnem jaz. "Ameriko bi rad enkrat videl, ali ne bodite hudi, ako vas vprašam. kdo ste? Jaz imam že taiko navado, da rad vse natančno pozvem, preden se česa lotim."
Zadovoljno mi je pokimal ter dejal: "Vsaj sem ti že rekel, da si previden človek, to je lepo. Vedi, jaz sem bogat kupec iz Hrvaš —e ne, čem reči Nem-^kcLra", popravi urno ptujee — "En-rfc Egenheim. V Ameriki mi je umrl bogat stric in mi zapustil več milijonov. Sklenil sem torej zapustiti Evropo ter se preseliti tjekaj. Ti bi bil kakor nalašč za mojo službo in prav dobro bi te plačal, ko bi šel z menoj."
Kaj sem hotel storiti? Doma so mi bili že vsi berači in druga golazen za petami, torej je bilo najbolje, umakniti se jim, temveč, ker sem imel gotovo službo, Pustil sem koj svojo culo v grmovju, samo malo tobaka sem vzel kolikor sem ga potreboval na poti, se- : del v kočijo in hajdi! šli smo proti Nemčiji."
Tomaž ga je natanko poslušal in vi- i del, kako se je včasih nanagloma zagovoril, ali bil je tiho, da *ui vse zve- ; del.	i
Ko pridemo v Ameriko, pograbil je res moj gospod denarja, da je bilo ( grdo, kupil si lepo hišo in ondi je ži- < vel brez vsega dela. in jaz ravno tako. , — Lansko zimo pa je gospod nagloma 1 zelo zbolel in kmalo potem umrl. Ker ni imel otrok in tudi žlahtnikov ne, i ki bi bili revni, izročil je meni vse i premoženje v testamentu. Jaz sem skoraj ob pamet prišel, ko sem bil naenkrat tako bogat, sam nisem vedel. . kaj bi počel z denarjem. — Seznanil . sem se z nekim mladim Španjolcem, ( ki me je pregovoril, naj grem ž njim v Azijo, kjer ima njegov stric velika posestva na otoku Manili. Jaz sem bil res tako aboten, prodal sem hišo, spravil ves denar skupaj in sedel na ladijo, da bi si poiskal še boljšega kraja. — Kar se je potem z menoj zgodilo, veste sami. Vse je v morju, vse je mrtvo, samo jaz sem se rešil, ali kaj mi pomaga, ker ga nimam bo-žjaka več," Zopet je jel jokati in slednjič robantiti, da je tako nesrečen človek na svetu.
Tomai je nekaj časa molčal, potem pa vstane, stopi bližje k ptujcu tei pravi v slovenskem jeziku: "Ali je pa tudi vse res, kar |te govorili, gospo-dine?"
Ves začuden je ta gledal Tomaža, kajti tega si ni mogel nikakor misliti, da bi znali še kje drugje slovenski go- j voriti, kakor v njegove j domovini. — Ker pa ima hudoben človek vedno slabo vest in v vsakej najmanjši stvarci kaj nevarnega sluti, zatorej je tudi Jurij Strugar. kakor se je zval ptujee, vidno prebledel; a vendar je skušal j zakrivati v-vojo zadrego s tem, da je hlinil neizrečeno.radost, videti zopet enkrat domačega človeka. Kot starodavnemu znancu, podal je Tomažu nvko in jel obžalovati zgubo svojega ; premoženja, ker bi bil sedaj lahko obilno pomagal dvojemu rojaku.
(Dalje prihodnjič.)
Kje je peklo?
Franeek se prepiral s svojim mlajšim bratom Tončkom ter mu med drugim zaklical "norec!" Oče, slišavši psov<ko, je poklical Francka k sebi in mu rekel: "Ali ne veš, da je pisano v sv. pismu: Kdor reče svojemu bratu norec, je zaslužil peklo?" Pri tem je oče priložil Fraucku par gorkih, od-! pri vrata ter ga pahnil v kuhinjo — k mami.
Naravno.
"Do kedaj je bil Adam v raju brez dela?" je vprašala nevesta svojega
ženina.
"Dokler ni dragi Bog ustvaril E-ve", jej je on odgovoril.
Nad 30 let se je obnašal ^ J Dr. RICHTERJEV ^
svetovni, prenovi,jeni
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
HEUtf ATIZEU, P0E0STNIC0, PODAGRO ita.
in razne renmatične neprilike.
sano: 2Set. Im 5Oct. v vseh Ickarmah ali prt
L P. Ai Richter t Co. A
Hk 215 Pccri Street, jM ^j^^New York.
Zanimiva ocena
Nekega dne je vojvodinja Burgonj-ska v prisotnosti francoskega kralja Ludvika XIV. vprašala gospo Main-tenon:
"Znate-li, draga tetka. zaSkaj na Angležkem kVaJjice skoraj vedno bolje vladajo, nego-li vladarji?"
"Zato", je po kra/tkem presledku odgovorila Maintenon, "ker za vlade žen^k vladajo možki, a za vlade mo-žkih vladajo ženske."
Žena (je karala moža): "Ti iopov, ti zapravljivec, ti pijanec, zopet si se napil, da ne moreš stati po koncu, od sramote bi se moral skriti pod zemljo!"
Mož: "Prav rad, ženka, le daj mi ključe od kleti."
Neki gluhomutec je ubil svojo ženo, ki je bila tudi gluhonema.
"Stvar je jasna...", je vzkliknil Janez modrijan, ko je to v časniku čital. "v takem slučaju ni čudno, da se nista zamogla sporazumeti."
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
t	posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom * * * * ; * * * Philadelphia in Antwerpenom
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki;
VADERLAND dva vijaka 12782 ton. KROONLAND......... 12760 ton
ZEELAND..............H905 ton. FINNLAND..............12760 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike 1 T, ali v Avstrijo: na kranjsko. Štajersko, Koroško, Prim o rje. Hrvatsko. Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street- — Iz PHILADEL-F*t-IIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
Compagnie Generale Transailantique.
(Francoska parobrodna družba.)