PRIMORSKI DNEVNIK I gruppo - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 84 (4547) TRST, četrtek 7. aprila 1960 Govor poslanca Mattarelle ni bil deleže Pietro Nenni je v svojem govoru poudaril jgjcrize ni moč rešiti mimo socialistov ^ea/e je v imenu republikanskih poslancev podčrtal neizbežnost vlade levega centra in nujnost, da KD nadaljuje razgovore s PRI in PSDI tam, kjer jih je iz nepojasnjenih razlogov nenadno prekinila - Tudi Gullo je napovedal nasproten glas komunističnih poslancev RUrt g (Od našega dopisnika) Janške zh Rredsednik Leone je ob 16.30 otvoril sejo l(i« sporočil jnice in po odobritvi zapisnika prejšnje laša J ’ da se zaradi ostavke poslanca Manzinija JaIevala Hpi?os'anca Giuseppe Babbi. Zatem se je na-« je bil 5 ata ° programski izjavi vlade. Prvi govor-} vladnB Q®m°kristjan Mattarella, ki je govoril f? je gfav5janke ^ dejal, TOii.Vna zasluga Tam- v ime- a 'JJiieve hitro vlade v tem, da ?j° biloJiičil krizo, ki lisrJr0 nevarno m S bitiTuv- na Ja- hr«, Pns°tna tudi Ita- ',sPričo°haiVai!nc> podaljšali lznjih mednarod-;ov- na katerih brez eSk i le skušii utemeljit-da v PrePričati po- v sedanjem polo- , in da bi bilo * bi poslanci iz-zaupnico vladi v ih. "“ui ri^’-da se notranji Noči č ° zaj razčisti in lal%ra^ga<;na> Politično jana vlada. fePih JvlJ,°voni o dveh u-»* 2as>užij0 e§a programa, i) ki v- Posebno pozor->Ho ® J*1 iu bilo treba, ^roračuni, čimprej 'L ^re nar* v diskusi- *> ki na- rec za «Zeleni na-i« ,italWZ!?speva k razvo-hUSki načrt* P°lječelstva, l6 odnK -i je se- ip Tema dvema It, ^bpisgi Poslanec Matta- Si*. “ivno n?pCaj- nulnosti- Cle Povp^ enie nai-'C^ložaja Itar - z vPraša’ J4 ..^kupnem *®iUe v evrop-Wihijučnih , zišču. V svo-!}eti aPoz0„n esedah le Mat- .P°trebo v 'Itaš ob,Jlm' in medna- CSi ni jnost®i " C ‘^teh Sarskega prišlo 21. februarja, obstaja vrzel, ki je ni nihče pojasnil. Vsekakor pa da si je pridobil izkušnje. «Sedaj vem, da če me bosta nekega dne poslanec Moro in poslanec Gui povabila na kosilo, bom mora reči ženi, naj vseeno pripravi kosilo,» je dejal Reale in dodal; «Od KD se sedaj zahteva, da pojasni javnemu mnenju razloge, ki so io navedli na to, da se je ognila prevzeti obveznosti in da se enobarvno vlado zateka k izgovoru o stanju nujnosti.« Ko se je dotaknil programske izjave nove vlade, je govornik podčrtal zlasti temelj-10 protislovje med skrom-ostjo sedanje upravne vlade in njenim ambicioznim programom, ki pa je bil prikazan precej splošnih črtah in brez vsakršne perspektive gle-‘e rešitve. Zlasti kar zadeva resničenje ustavnih določb ne namerava Tambromjeva lada napraviti niti koraka olje, kajti kar se tiče refe renduma, je tega že odobrila prejšnja vlada; kar pa za- in z zna- er B?eil>0krist^logoy bo sku' WS»ala Janskih poslan-JJkijevj v,za zaupnico %"»*» Vladl- immiiiuiiiiiiiiiiiiiiiutiiuuiiiiiimimiiuiiiuimmimiiimmiiiiiiiituimiiiiititiiiiiniiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiitiiiMiiiii De Gaulle m Mac Millan nadaljujeta posvetovanja Spor med«šestimi> «sedmimi> je najtrši oreh pri razgovorih ^(l^ar^ VoliUčni6 poli N* v fari Je izJla Tam-L®1 Podal Segnijeva 'H v par a ostavke, za-večinparlamentu ne bi ^ 'MH • L • lic Ul !9v„iJe deiimu0 ^Snijeve ,Iansko pripisati dogodkov, Citt ~Poh??nsk° sm'erj’ da,.s9 5e orien- Politike levega za Via al ?a ie Pol°- ”.“00 leveg j!9 ifUglikanskle le P°udaril, '(] Sl 14 st.ranka sma-f>ta ■ ^^>PWaoKC Reale” P'1- Ssg*.^ V* •V : 1 SO 5?P z, ifadaljevanju a cen. svojega 'O® in’ na ,se vrži!i 18. \ V ade ?st°Pom Segni- """"""'iii,, katerega je >lal>lll|||||||,a,a||||a|. Hnes jS v LondonGauUu s° Pn-Slu1® tope, U lzredno Pr>- Pouria ,sprelem. De N nv*1 Dotr u V sv°j'h S«ir*n,9 dri enotnosli S I "'Pl n“rzavama «kljub , tv- le« n ta »trenutna >. spora Cej VElika in • k*V „v i16*! skupino Si sta“*°vino), *. ?kv Skupino blišča °Pskega skup-''Oh^levrops? sedmih držav ŽiheŽ.sp0Prraecei velika in mert cl/11 ninn rt('v "lij,! dV7,no>. Med raz-Sst; zlasti n^auUe in Mac Ntn ' «edvn* oba zunanja tJhv^^tnosuT P°svel',a i.%i,’a' Is v Sn^°> da i »šestih«, in ISŠS rr i kJiuč za re-" l ®e kai de Gaul-»V. i*11?- na ?• da bo spor rhr,na»w Stv ^Cii V r -•'—«»™»u« bn^lht kot n °ndonu velja h'S nSS*-b<; »e spor v -- odložen, tiin^t^^htvlu 5Porazu-itJlj T*,9 z, "ansteinove- i^r te^b skSiPesitev izva' *iiAt9>(ii. " Jeiif^ !eEa tržišča. r°*Uv! "sklh eksplozij sJij,’9 sta J* splošno, je CN ijiPotidarn Gaulle in Ji d- hvi rt " '3 v svoji ^„le.bho »lede Itj l'»čli g'l,:r na ženevskih L^iko az.orožitvi ne n Je .1° Izraza. Na y>ov' ni.a preobrat v levo, in omenil tri zahteve, ki jih postavljajo so-c alisti; deželno ureditev, nacionalizacijo električne energije in demokratizacijo šoie, čimer pa se ne zaključujejo ljudske in delavske zahte-tt.ve PSI. Glede teh temeljnih zahtev socialisti ne bodo popustili niti za ped, je podčrtal Nenni. Ko je omenil resolucijo gibanja demokristjanskih delav-cev lombardijskih provinc, ki so jo izglasovali v teh dneh v Milanu, je Nenni dejal; «Gre glas, ki ga bo treba poslušali«, in je dodal: «Pri tolikšni demokratični dobri volji, je precej žalostno, da moramo diskutirati o upravni vladi in ugotavljati, da je ta vlada odvisna od 24 fašističnih glasov«. Rešitev vladne krize ni zaključila, ampak poslabšala politično krizo, ki celo grozi da povzroči krizo republikankah institucij — je poudaril Nenni. ((Osnovno vprašanje krize je bilo in ostane vprašanje socialistov, vprašanje, ki ga je razvoj stvari postavil v središče italijanskega lavnega življenja. Žahteva socialistov v vladni krizi ni bila cdprtje v levo, ampak programski preokret, da bi rešili pereča vprašanja. In tako zahtevo postavljamo tudi v p ilitični krizi, ki se nadaljuje Zaradi zvestobe temu cilju bomo glasovali proti Tambronijevi vladi in pozivamo zbornico, da jo zruši, da bi ,-onovno speljali krizo v njen ir in dosegli od KD tisto odločitev, ki je ni znala sprejeti« — je zaključil Nenni. Za Nennijem je na kratko spregovoril poslanec Gullo (KPI) in opozoril, da ne gre za običajno vladno krizo, ampak za krizo KD Označil je vladni program in način, kako je Tambroni zahteval od parlamenta zaupnico, za postopek, ki je v popolnem nasprotju z ustavo. Poslanec Gullo je potrdil, da bod > komunistični poslanci glasovali proti vladi, ker .matraio, da zagovarja reakcionarno stališče glede vseh vprašanj, ki zanimajo deželo. Po govoru poslanca GuLa, sn odložili zasedanje zbornice nr. jutrišnji dan, ko se bo de-nata o vladni izjavi nadaljevala ob 10.30 in popoldne ob 16. A. P. Debre pojde spet v Alžir PARIZ, 6. —■ Predsedstvo francoske vlade je danes potrdilo, da bo Debre odpotoval v ponedeljek z letalom v Alžirijo, kjer bo ostal tri dni. Znova hoče na kraju samem pregledati politični in vojaški položaj. Egiptovska agencija ((Srednji vzhod« poroča danes, da se bo v prihodnjih tednih začela enova faza alžirske revolucije in vojne v Alžiriji« na podlagi sklepov, ki jih je sprejela alžirska vlada na svoji seji v Tripolisu. Agencija dodaja, da so se seje udeležili načelnik glavnega štaba alžirskih sil in nekateri vojaški voditelji. Agencija pravi dalje, da je bil smoter tega zasedanja popolna preureditev vojaških načrtov in zmanjšanje upravnih stroškov zaradi povečane potrebe osvobodilne vojske. Vlada je sklenila poslati delegacije v vse arabske in prijateljske prestolnice prošnjo za večjo finančno pomoč. Agencija pravi, da so potrebni novi izdatki, zato da se ustvari ravnotežje nasproti veliki pomoči v materialu in orožju, ki jo dobivajo francoske sile iz raznih zahodnih držav. «»-------- COLOMBO, 6. — Generalni guverner za Cejlon je sporočil, da njegova vlada predlaga čimprejšnjo revizijo ustave, s tem da bi Cejlon postal repu. blika v okviru Commonweal-tha, in ki naj bi jamčila temeljne pravice manjšin. Peti kongres Italijanske splošne zveze dela - CGIL Osnovna vprašanja: avtonomija demokracija, sindikalna enotnost Jasen govor tajnika Santija - Število elanov CGIL se je lani povečalo za 2 odstotka MILAN, 6. — Trije govorniki so zlasti pritegnili pozornost delegatov in opazovalcev današnje debate na petem kongresu CGIL. Zelo zanimiva so bila izvajanja organizacijskega tajnika RJnalda Schede, predstavnika republikancev podtajnika Manfreda Marconija ter jasna in učinkovita izvajanja predstavnika socialistov tajnika Santija. ,_________________ Izvajanja poslanca Santija so bistven prispevek k razjasnitvi nekaterih še ne docela utrjenih gledišč o notranjih sindikalnih odnosih ter o odnosih sindikata navzven. V svojih izvajanjih se je tajnik zato predvsem ustavil na temeljnih vprašanjih, ki zanimajo kongres; avtonomija, demokracija in sindikalna enotnost. Avtonomija je neodložljivi pogoj za razvoj sindikalne e-notnosti, razumeti pa jo je treba ko* avtonomijo ori sestavljanju splošne politike gospodarskih in socialnih zahtev, ki temeljijo na sindikalnem pogledu na delavska vprašanja. V tej zvezi je Santi tudi odkrito govoril o vlogi raznih struj in dejal, da so struje v skladu s stvarnim stanjem, in da je treba njih funkcijo ocenjevati kot prispevek k sestavljanju skupne politike, brez apriorističnih razlik in ne da bi se odpovedali morebitnim razlikam, kadar bi do tega prišlo, ker bi ta ali ona struja bila mnenja, da so njeni pogledi pravilni in koristijo delavskemu razredu. Glede enotnosti je Sa-nti pod. črtal, da hoče CGIL organsko enotnost, in to ne s fuzijo dru. gih sindikalnih sil v eno organizacijo, temveč s konverzijo iiiiiHlittiiiiiimiMiiiiiMimiilltiiminiiMiiiiiiii V V Ženevi še vedno polemika okoli načrtov razorožitve Francija poudarja, da prekinitev jedrskih poizkusov še ne pomeni razorožitev, in napoveduje nove eksplozije - Afriške in azijske države zahtevajo izredno zasedanje skupščine OZN ŽENEVA, 6. — Na današnji seji konference desetih o razorožitvi je imel italijanski delegat Martino polemičen govor, v katerem je dejal, da je postopek, ki ga predlaga SZ za sporazum o razorožitvi, povsem nerealen, češ da hoče ((osredotočiti napore konference izključno na pripravo seznama načel in splošnih ter abstraktnih ukrepov in odložiti v neskončnost konkretno in takojšnje uresničenje razorožitve«. j Zatrjeval je, da vsebuje zaj hodni načrt vse elemente, _ ki vodijo do popolne in splošne razorožitve, in sicer; 1. Pripravljalne ukrepe, kakor je na primer ustanovitev organizacije za razorožitev. 2. Posredne razorožitvene ukrepe, kakor je prenehanje izdelovanja atomskega materiala za jedrsko orožje ter prepoved vesoljskega prostora za orožje za množično uničevanje. 3. Neposredne razorožitvene u-krepe. 4. Nadzorstvene ukrepe. Martino je trdil, da je SZ pripravljena «sprejeti nadzorstvo s pogojem, da to ne bo učinkovito«. V zadnjem delu svojega govora je Martino omenil intervju Zorina nekemu italijanskemu levičarskemu listu. Dejal je, da je Zorin tendenciozno in lažno prikazal stališče zahodnih držav in še posebno Italije na tej konferenci. Dodal je, da je hotel Zorin «za svojo ideološko propagando izkoristiti opozicijski list, ki je bil takoj pripravljen objaviti sovjetsko stališče, zato Brentano vztraja pri zahtevi za nemška oporišča v Španiji Zagovarja tudi sprejem Španije v NATO ■ Bonn protestiral v Moskvi zaradi govorov Hruščeva ■ Nov predlog o Nemčiji BONN, 6. — Zahodnonemški zunanji minister von Brentano je izjavil danes v Bundes-tagu, da je bonnska vlada «še vedno dolžna iskati vse možnosti, da najde olajšave za oporišča in centre za vežba-nje na državnem ozemlju ali pa v bližini svojega ozemlja«. V zvezi z vojaškimi oporišči v Španiji je minister izjavil, da je »zvezna vlada imela dolžnost vprašati špansko vlado, ali bi bila načelno pripravljena začeti pogajanja z bonnsko vlado glede ustanovitve oporišč in vežbalnih centrov«. Izjavil je, da se zvezna vlada ni posvetovala z zavezniki «pred začetkom poizvedovalnih razgovorov iz di-plomatične taktnosti«. »Od vsega začetka, je izjavil von Brentano, je imela zvezna vlada namen posvetovati se s svetom NATO, preden začne uradna pogajanja. Toda zadeva ni bila in ni še zrela za taka posvetovanja«. Von Brentano je to izjavil na razna vprašanja opozicijskih poslancev, Socialdemokratski poslanec Helmut Schmidt je v imenu parlamen. tarne skupine vprašal zvezno vlado, ali se je zavedala političnega tveganja, ki ga u-stvarja začetek pogajanj s Španijo za vojaška oporišča. «Zavedamo se, je izjavil von Brentano, da so v Nem' čiji in v tujini še vedno številni bolestni spomini na špan- sko državljansko vojno, toda zavedamo se tudi, da je Španija danes lojalno na strani Zahoda«. Dodal je, da so ZDA povezane s Španijo z vojaško pogodbo, da je bila Španija sprejeta v OEEC, ter da se večajo zahteve za sprejem Španije v NATO. »Zato ne moremo razumeti, čemu naj bi poizvedovalni razgovori, ki naj bi rešili naše obevznostl z NATO, predstavljali veliko politično tveganje«. Med močnimi protesti social, demokratskih poslancev j« minister ponovil, da vlada umora proučiti vse možnosti, da reši svoje vojaške probleme, zato da bo lahko izpolnjevala obveznosti, ki jih je sprejela v NATO. Proučevanje španskega vprašanja je e-na od možnosti. Dokler ne bo integracije na logističnem področju, je dodal von Brentano, bodo ta vprašanja spa dala v pristojnost posameznih članic NATO«. Nemški poslanik v Moskvi Kroll je izročil danes v sovjetskem zunanjem ministrstvu protestno noto proti nedavnim izjavam Hruščeva med njegovim obiskom v Franciji. Nota pravi, da je Hruščev s svojimi govori ((potvoril pred francoskim jav nim mnenjem politično zadržanje nemškega ljudstva«. Predsednik evropskega gibanja grof De Coudenhove-Ka-lergi je predložil državnim poglavarjem treh zahodnih držav, ki se bodo udeležili prihodnje konference najvišjih, nekatera priporočila glede Nemčije. V zadevni spomenici omenja, da je tretji rajh dokončno izginil s koncem dru-je svetovne vojne. Dve repu-sliki, ki so ju ustvarile zasedbene sile,- nista nikoli povzročili vojne. Zaradi tega nima smisla mirovna pogodba eno. Gre namreč za to, da se «de jure« prizna mirovno stanje, ki vlada «de faeto«. Predsednik vseevropskega gibanja predlaga združitev o-beh Nemčij s postopnimi u-krepi: Začeli naj bi z navezavo diplomatskih stikov med Bonnom in Pankovom ter ustanovitvijo vsenemških odborov, ki naj bi reševali tehnična, gospodarska in kulturna vprašanja. Tudi vprašanje Berlina se bo lahko rešilo samo z združitvijo obeh Nemčij, toda za začetek bi bilo potrebno združiti vzhodni Berlin z Vzhodno Nemčijo, zahodni Berlin pa z Zahodno Nemčijo. Med obema sektorjema bi morali določiti komunikacijske poti z ekstrateritorialnim letalskim mostom, ki bi vseboval avtomobilsko cesto in železniško progo in bi bil pod oblastjo OZN. Spomenica predlaga popolno priznanje pravic obeh nemških republik in njih sprejem v Združene narode. Sleherni spor bi moralo reševati mednarodno sodišče v Haagu, da diskreditira akcijo italijanske delegacije«. Na koncu je Martino oporekal, da bi bil sovjetski načrt realističen. Voditelj sovjetske delegacije Zorin je v intervjuju, ki ga objavlja madžarska agencija MTI, izjavil, da je konferenca znova na izhodiščni točki. Dodal je, da se zahodne delegacije načelno strinjajo glede ciljev razorožitve, ki so jih nakazale vzhodne delegacije, vendar pa niso pripravljene sprejeti nobenega jasnega ukrepa, da se to doseže, ker njih skrbi predvsem nadzorstvo. Toda vzhodne države niso pripravljene sprejeti nadzorstva brez razorožitve. Danes je bila v Ženevi tudi seja konference o prekinitvi jedrskih poskusov. Poročilo o seji pravi, da so pregledovali dokumente, ki so vpisani na dnevnem redu. Po seji so trije voditelji delegacij odšli na razgovor s predstavnikom neke svetovne organizacije za prijateljstvo. Predstavnik te organizacije je sporočil trem delegatom že. lje vsega sveta, naj bi v kratkem času prišlo do sporazuma med Vzhodom in Zahodom glede jedrskega orožja. Delegati treh držav so obljubili, da se bodo trudili, da pride do sporazuma o prepovedi jedrskega orožja. Ameriška in britanska delegacija sta na današnji seji sporočili odgovor svojih vlad na zahtevo sovjetskega predstavnika o pojasnilih. Sovjetski delegat Carapkin je izjavil, da bo odgovore proučil in jih sporočil tudi svoji vladi. V New Yorku je francoski poslanik v ZDA Alphand včeraj izjavil, da «druga atomska eksplozija v Reggane pomeni konec prve vrste jedrskih poskusov Francije, toda ni znano, kdaj se bo začela druga vrsta poskusov, ali pa število prihodnjih serij poskusov. Alphand je nato izjavil, da ustavitev jedrskih poskusov ni razorožitveni ukrep, pač pa pomeni samo, da države, ki so že končale svoje poskuse, lahko kopičijo atomske zaloge. «Mi, je dodal poslanik, nimamo nobenega vzroka, da bi sprejeli obstoj takega monopola in take diskriminacije proti naši deželi. Imamo tehnična sredstva, da izdelujemo tisti instrument atomske o-brambe, ki se v ZDA imenuje »atomska zmogljivost«. Toda hkrati še vedno zahtevamo razorožitev na tem področju, t. j. ukinitev izdelovanja tomskega materiala v vojaške namene in spremembo sedanjih zalog v miroljubne namene«. 24 držav iz afroazijske skupine v OZN pa je poslalo tajniku Hammarskjoeldu pismo, v katerem pravijo, da je sklicanje izrednega zasedanja skupščine OZN v zvezi s francoskimi poskusi v Sahari sedaj še bolj nujno kakor kdaj prej zaradi druge atomske eksplozije. 465.953 glasov, njegov demokratski nasprotnik senator Humphrey 362.690, Nixon, ki je bil edini republikanski kandidat, pa je dobil 212.093 glasov. Senator Humphrey je izjavil, da je izid glasovanja zanj spodbuden. V vrstah pristašev Kenneidyja so zel-o zadovoljni, ker si je Kennedy zagotovil večino delegatov države Vi-sconsin za kongres demokratske stranke, ki bo v Los Angelesu. «»------- OZN predlaga neodvisnost Ruande - Urundi BRUSELJ, 6. — Posebna komisija OZN, ki je bila na obisku v Ruandi-Urundi, ki je pod belgijskim mandatom, predlaga, naj bi ti ozemlji po poprejšnji združitvi dobili prihodnje leto neodvisnost. Komisija izreka v svojem poročilu željo, naj bi Belgija predlagala neodvisnost tega ozemlja na zasedanju skupščine OZN v prihodnjem letu. V začetku prihodnjega leta bi morale biti splošne volitve pod nadzorstvom OZN za imenovanje poslanske zbornice in senata z ustavodajno oblastjo. vseh delavcev v «novo, avtonomno, demokratično in dinamično sindikalno organizacijo brez vsakih diskriminacij za delavce, ki v njej sodelujejo«. Santi je nato dejal, da je treba ustvariti stalne odnose s sindikalnimi organizacijami vseh držav, ki sodelujejo v skupnem evropskem tržišču, zato da se ustvari skupna politika v odnosu do mednarodnega kapitala. Glede odnosov do vlade pa je socialistični predstavnik de. jal, da je treba gledati stališče CGIL do te in do vseh vlad, ki bodo prišle, v luči avtonomnega stališča sindikata, njegovih zahtev in političnih izbir, ki zanimajo delavce. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da mora ta kongres predstavljati začetek močne akcije, da se ustvarijo novi de. lovni odnosi, širok napad proti brezposelnosti in za splošno iz. boljšanje življenjske ravni delavcev. Namestnik generalnega tajnika Manfredo Marconi (predstavnik republikanske struje v CGIL) je izjavil, da je mednarodni razvoj odprl tudi za sindikat nova vprašanja, ki so soiaj postala pereča. Težaven delovni položaj ni odvisen samo od sindikalne akcije, vendar so prav sindikalne pomanjkljivosti najvažnejši razlog za te težave. Glavni razlog za slabost sindikata pa je v razdvojenosti, in je zato osrednje vprašanje ustvaritev organske sindikalne enotnosti O notranjih vprašanjih sindikata pa je govoril organizacijski tajnik RinaMo Scheda, ki ie podčrtal, da je notranja demokracija omogočila že v pripravi kongresa, da so se objektivno proučila razna vprašanja. Glede sindikalne enotnosti je izjavil, da je treba prenesti ta proces v podjetja, kjer je treba napasti pozicije kapitalizma. V tej zvezi morajo imeti notranje komisije izredno važno vlogo. Tajnik je omenil, da se je število članov lani povečalo za 2 odstotka, vendar pa sindikatu še ni uspelo prodreti na vsa področja. Z akcijami v zadnjih dveh letih je uspelo pritegniti številne mlade delavce. Danes je milanski župan prof. Ferrari sprejel predstavnike tujih sindikalnih predstavnikov, ki prisostvujejo kon. gresu CGIL. Jutri sledi diskusija in popoldne bo verjetno imel zaključni govor tajnik Novella. MOSKVA, 6, — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Ha-gerty je prišel danes s skupino ameriških funkcionarjev z letalom v Moskvo, da pripravi obisk Eisenhowerja v Sovjetski zvezi. BEOGRAD, 6. — Po poročilih dopisnika »Politike« iz No. vega Delhija bo jugoslovanska himalajska odprava, ki je na poti v Indijo, poskušala vzpon na Trisul na področju Nanda Devija, ki je visok o-krog 8000 metrov. ttimiiimitiiiiliiiliiHiiiiiiiiiiHliimiiiiliMiiiimitiinitiillliiniiiMimiimMiiiiiiiiimilunmiiiH Razgovori Tito-Sukarno Zdravici obeh državnikov Kennedy zmagal pri volitvah v Visconsinu MILWAUKEE, 6. — Demokratski senator John Kennedy iz države Massachusetts je zmagal na primarnih volitvah v državi Wisconsin. Podatki iz 3404 okrožij od skupnih 3460 kažejo, da je Kennedy dobil BLED, 6. — Sukamo in Tito sta s soprogama in ostalimi člani spremstva prispela nocoj na Bled. Med potjo od Brionov do Bleda so obiskali Postojnsko jamo. Na vsej poti skozi Slovenijo, posebno pa v Ljubljani, je predsednika pozdravljalo navdušeno občinstvo. Na Blečki se bodo jutri nadaljevali razgovori med Titom in Sukarnom in njunimi sodelavci, ki so se začeli danes do-oolidne na otoku Va-nga na Brionih. Razgovorov so s« z jugoslovanske strani udeležili tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, državni podtajnik Mičuinovič, generalni tajnik predsednika republike Leo Mate« in jugoslovanski veleposlanik v Džakarti Stane Pavlič. V razgovorih so proučili aktualna mednarodna vprašanja in nekatera vprašanja s področja medsebojnih odnosov. Med razgovori se je pokazala, kot sta to ugotovila že včeraj na večerji v svojih zdravicah Sukamo in Tito, enakost pogledov v mnogih mednarodnih vprašanjih. Tito je pozitivno ocenil in-donezijsko-jugoslovansko sodelovanje in izrazil željo, da bi bilo v prihodnje še plodnejše. Sukamo je v odgovoru na zdravico poudaril, da se v družbi predsednika Tita in jugoslovanskih voditeljev počuti kot med prijatelji. Dejal je, da je namen njegovega dvomesečnega potovanja po državah A-zije, Evrope. Afrike in Latinske Amerike utrditev prijateljstva med Indonezijo in drugimi narodi, posebno z Jugoslavijo, s katero ima Indonezija mnoge stične točke v notranjem razvoju in enake poglede v mnoigih mednarodnih vprašanjih. Jutri zvečer bosta predsednik Tito in njegova soproga priredila na Bledu sprejem v čast svojim gostom. Dopoldne je na programu obisk v Planici, kjer bodo na 80-metrski Sukarno skakalnici znani slovenski skakalci prikazali svoje sposobnosti. «»------- Francoske ladje znova kršile svobodo plovbe BEOGRAD, 6. — Francoska vojna ladja «Le Savoyard», ki je 29. marca na odprtem morju ustavila jugoslovansko trgovsko ladjo »Slovenija« na poti v Casablanco, je 3. aprila ob 6.20 zjutraj 32 morskih milj od afriške obale ustavila jugoslovansko trgovsko ladjo »Ri-jeka«, prav tako na poti v Casablanco. Francoski oficirji in vojaki so zapustili ladjo šele ob 9.20 po pregledu dokumentov o tovoru. Pričakuje se, da bo jugoslovanska vlada ostro protestirala pri francoski vladi zaradi ponovne kršitve ja»-nih mednarodnih predpisov o svobodi plovbe s strani francoskih vojnih ladij v Sredozemlju. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.5, najnižja 11.6 stopinje, zračni tlak 1021 stalen, veter' 2 km severovzhodnik, vlage 53 odstotkov, nebo 1 desetino poobla- čeno, morje mirno, temperatura morja 11.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 7. Radivoj Sonce vzide ob 5.34 M z ^ 18.41. Dolžina dneva . jjj. vzide ob 13.59 in zatone Jutri, PETEK, «■ Albert ^ V ponedeljek seja pokrajinskega sveta Položitev temeljnega kamna za nov zavod defektne dece Država bo prodala pokrajini zemljišče za laboratorij higiene in profilakse V ponedeljek 11. aprila se bo zopet sestal pokrajinski svet. Na zadnji seji pokrajinskega odbora so dodali dnevnemu redu naslednje točke: Predložitev načrta novega paviljona tbc moških v pokrajinski umobolnici ravnateljstvu javnih del vladnega generalnega komisariata. Porazdelitev izdatkov pokrajine v letu 1959 za pokrajinski laboratorij za higieno in profi-lakso med občine področja. Porazdelitev izdatkov pokrajine za oskrbo mladoletnih nezakonskih otrok, ki so jih matere priznale za svoje, za podpore, preživljanje v zavetiščih itd. Porazdelitev polovice izdatkov pokrajine za pomoč o-trokom, ki jih matere niso priznale za svoje. Prispevek pokrajinskemu kmetijskemu inšpektoratu za tretjo razstavo goveje živine sive alpske pasme v Zgoniku. Prispevek izvršnemu odboru za udeležbo Julijske krajine na razstavi dežel ob 100-letnici zedinje-nja Italije. Tlakovalna dela na prebeneški cesti (3850 km). Ustanovitev počitniške kolonije za otroke pokrajinske ustanove «Sergio Laghi#. Dnevni red vsebuje nadalje točke o podelitvi kolajn za za-sluge pokrajinskim uslužbencem s 25 leti službe, prispevek Zvezi slepcev, prispevek katoliškim bolničarkam, glasovanje za ukrepe v prid polio-mielitičnim invalidom ter razširitev predpisov zakona št. 185 z dne 3. marca na uslužbence in bivše uslužbence. Na zadnji seji pokrajinskega odbora pa so z zadovoljstvom ugotovili, da je prišel čas za zgraditev novega pokrajinskega zavetišča za deco, ki ga bodo zgradili na površini 3000 kv. m, za kar bodo porabili v 24o dneh 320.000 delovnih ur ter s tem zaposlili precej delavcev. V ponedeljek 11. aprila ob 12. uri bodo položili ob navzočnosti tukajšnjih oblasti temeljni kamen zgradbe. Odbor je najprej obravna val večje število rednih u-pravnih vprašanj. Zatem je odbornik dr. Delise poročal odbornikom o svojem službenem potovanju v Rim od 29. marca do 2. aprila. Dejal je, da bodo skoraj gotovo lahko sezidali novi pokrajinski laboratorij za higieno in profila-kso, katerega načrt so že odobrili vsi pristojni forumi in za katerega si je pokrajinska uprava že zagotovila sredstva, ki jih je dal na razpolago vladni generalni komisariat, na izbranem zemljišču, last države. Za nakup tega zemljišča so namreč nastale razne ovire. Dr. Delise se je pogajat v Rimu z glavnim ravnateljem državnega premoženja na finančnem ministrstvu in dosegel, da bodo dali zemljišče na razpolago, medtem ko se bo še zavlekel birokratski postopek za prenos lastnine. V tem smislu bodo dali navodila finančni intendanci v Trstu in ni dvoma, da se bosta finančni intendant in njegov namestnik potrudila, da se stvar čimprej reši. Dr. Delise se je nato dlje časa razgovarjal na generalnem ravnateljstvu za javno skrbstvo za ureditev neke računske postavke, ki se tiče bolniške pomoči tujim državljanom. Končno se je odbornik v Rimu razgovarjal tudi s funkcionarji INPS glede preureditve konvencije z INPS, ki se tiče socialnega zavarovanja pokrajinskega osebja, ki je vpisano v INPS na podlagi te konvencije in posebnih predpisov. Odbor je na koncu dodelil štipendijo «De Cleva» dijaku drugega razreda višje realne gimnazije »Oburdan# Brunu Kuchichu. Predsednik Grego- retti pa je še povedal, da se al bo te dni sestal odbor za razstavo dežel ob navzočnosti pi-| satelja Maria Soldatlja, ki bo PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 8-11. TELEFON 98-808 IN 94-888 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 83-88 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnt 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna MO lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 Hr — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Podtnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 100-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski savod ZTT Trst danes govoril o svojih delih v Kulturnoumetniškem krožku. *»------- Na Trgu Goldoni končali asfaltiranje vozišča Ponoči so delavci občinskega oddelka javnih del končali asfaltiranje vozišča na Trgu Goldoni. Sedaj bodo lahko začeli preurejevati delovanje semaforov. Vozišče je bilo treba prevleči z novo bituminozno plastjo, da bodo lahko napleskali nanjo vodoravno signalizacijo. Pričakujejo, da bodo začeli pleskati vozišče že v soboto. V nedeljo pa bodo najbrž prešli od sedanje oblike sema-forične signalizacije k novi. Preden so se odločili za ta u_ krep, so tehnični organi na kraju dolgo proučevali in popisali število pešcev in vozil, ki prekoračijo oziroma prevozijo trg vsak dan in ob urah, ko je največji naval. Novi sistem se opira na dva osnovna činitelja: na cestno signalizacijo in na zaporedne semaforične svetlobne znake. Največja novost bo pri uvrstitvi vozil. Ob vogalu Ulice Mazzini se pričnejo štirje «hodniki», na katerih bo zapisano; Mazzini, Korzo, predor in Korzo Garibaldi, kar so štiri smeri, v katere se bodo obračala vozila. Vse to pa bo tesno povezano z novim zaporedjem svetlobnih znakov. Sedaj odpira zelena barva vozilom prosto pot na vse strani, odslej pa bo ta barva veljala samo za eno izmed štirih smeri vsakikrat. Predvideva se tudi organično izmenjavanje prostega prehoda pešcev in avtomobilov. «»----------------- Turistični vlak v Rimini San Marino in Ravenno Uspeh Združenja stanovanjskih upravičencev Iz sodnih dvoran V državnih stanovanjih bodo znižali stanarino IACP, ki ta stanovanja upravlja, je določil previsoko najemnino Združenje stanovanjskih u- vanjih znižale, to je da jih Ravnateljstvo državnih želez, nic bo priredilo izlet s turističnim vlakom v Rimini - San Marino in Ravenno. Vlak bo odpeljal v soboto 13. aprila in se bo vrnil v ponedeljek zvečer. Za vožnjo bo popust 50 odst., posebne olajšave pa bodo tud': za prenočišča. pravičencev sporoča, da je poslanec Vidali povabil v parlamentarni urad KPI v Trstu člane predsedstva ter jih seznanil z odgovorom ministra javnih del Tognija na njegovo vprašanje z dne 10. decembra 1959 o stanarinah v stanovanjih katera je zgradila država na svoje celotne stroške in jih dala v upravljanje zavodu IACP pred objavo ukre-pa vladnega komisariata št. 324 od 5. decembra 1955. Minister javnih del Togni meni, da se morajo tudi za to skupino stanovanj izvajati predpisi okrožnice št. 7860 od 21.6. 1947 ter je obvestil poslanca Vidalija, da je dal vladnemu generalnemu komisarju za tržaško ozemlje navodilo, naj se od 1. jaguarja letos najemnine v omftjenih stanovanjih ohranijo v mejah 1.50 odstotka izdatkov za njihovo gradnjo. Predsedstvo Združenja stanovanjskih’ upravičencev se je toplo zahvalilo Vidaliju za njegovo prizadevanje. S tem je Združenje stanovanjskih u-pravičencev po vztrajni in dolgotrajni akciji doseglo, da se bodo najemnine v teh stano- iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiH Nekaj misli po sprehodu od Fernetičev do Velikega Repna Neizkoriščene možnosti za razvoj turizma v repentaborski občini Več pozornosti cvetju in ureditvi drevoredov - Vprašanje vo* jaškega strelišča • Za ureditev živalskega in botaničnega vrta Trenutno najboljše pogoje za razvoj turizma v zgornji tržaški okolici ima nedvomno repen, tborska občina. Njeno področje je sicer po obsegu razmeroma majhr.o, prebivalstvo je maloštevilno, ima pa nekaj odličnih lastnosti, ki so predpogoj za kakršnokoli turistično dejavnost. Prva taka lastnost je nedvomno prelepa narava, ki je obdarila repentaborsko občino z rodovitnimi polji v ravnini pod Repnom, z gostimi borovimi gozdovi na pobočjih hribov vse tja do Volnika, značnilnimi kraškimi vrtačami in skritimi dolinicami kra-ške gmajne. Kar ni storila narava je napravil človek. Področje občine prepletajo dobre asfaltirane ceste, ki že nekaj let sem vabijo vse bolj motorizirane Tržačane, da tako mimogrede «skočijo» na Tabor ter uživajo v lepem razgledu, ki ga rudi s svojega obzidja na vse si rani. Kdor hoče uživati sveti zrak, se zapelje vse tja do pod Volnika ali bliže do Pača, kjer t>odo prav sedaj ravniki posuti z belimi cveti r.ežnih narcis Nedeljski izletniki se zatečejo s svojimi družinami na gmajne, kjer se zlasti otroci čudijo rastlinstvu ir. živalstvu, ki ga tako nenaporna odkrijejo. Da ne govorimo o starih še s kamnitimi p oščami pokritih strehah vaških hiš, ki vzbujajo pozor-nost izletnikov zaradi njihove častitljive starosti. Lepa je repentaborska občina. Občani se zavedajo, da predstavlja za Tržačane vabljivo področje in posledice so s« kmalu pokazale. Se pred ieti stare gostilne so polagoma začele spreminjati svoje lice in danes m več lokala, ki ne bi v zadnjih letih popolnoma spremenil svojega obličja. Pa naj bo to na Fernetičih, na Poklonu ali v Velikem Repnu. Posledice so se pokazale tudi v občinskem proračunu. Več kot polovica dohodkov občine gre na ra' un turizma, t0 je na trošarino in razne občinske davke, ki jih plačujejo gostinski oorati. Račun ie zelo preprost: več gostov, več prometa, več denarja v občinski blagajni. In vendar repentaborska občina še zdaleč ni izkoristila vseh možnosti, da bi potenci: ala razvoj turizma. Predvsem je treba poudari, rj, da je to vprašanje vprašanje vseh občanov in ne samo občinske uprave ali pa lastnikov javnih lokalov Razlog je Vaj preprost; če bi občini u-spelo, da krije stroške svojega proračuna iz lastnih dohodkov (kar je absolutno možno), tedaj bi bili občmski možje t-.sti, ki bi odločali o višini najrazličnejših davkov, in ne razni komisarki in prefektur-ni ukazi. Z večjim dotokom izletnikov in z raznimi drugimi pobudami bi se to dalo doseči in zato so vprašanja, ki so povezana s turizmom, .kupna vsem občanom. Samo en primer, ki zadeva skupnost. Kako lepo bi bilo, ko bi bila vsa okna vasic re-pentaborske občine okrašena z ložami. Danes se izletniki ozirajo po vasi, a rož na oknih in balkonih vidijo le malo. In vendar bi živobarvni cveti nri oknih poživeli obličje va-• i in ji dali oni pečat prisrčnosti, gostoljubnosti in kul-t ime ravni, ki ga takoj ob-čutimo, če stopimo recimo v Kakšno gorenjsko vasico Za--, bi bilo nad vse priporočljivo, ko bi občani posvetili rožam nekaj več pozornosti, ri i bi kamenitc kraške hišice civele in zadehtele v pisanem cvetju. Tudi občinska uprava bi lahko posvetila več pozornosti ureditvi drevoiedov i saditvi drevja sploh. Pred žu- anstvom na Colu je sice> ' ko bilo več, zlasti na raznih križiščih in vaških trgih. Cim-vee drevja in čim več cvetja, to naj bi bil cilj, ki bi si ga morala zastaviti občinska u-piava. Potem bi radi omenili vprašanje Volnika in sploh hribov nad Repnom. Nepojmljivo je, da je vojska izbraia kraj, ki bi bil po novem, regulacijskem načrtu primeren za gradnjo sanatorija, za vojaško strelišče Tu bi bila potrebna odločna akcija, da se vojaško strelišče premesti in se prelepi travniki ter gozdovi prepustijo narave željnim ljudem, zlasti meščanom. V te i zvezi naj omenimo še potrebo, da bi pot, ki vodi pioti Volniku podaljšali, ta- ko da bi bil vrh dostopen tu- di najbolj «lenim» izletnikom Pimisliti bi bilo treba še na prstavitev primerne sezonske barake na Volniku, v kateri bi izletniki vsaj ob prazničnih dneh lahko dobili kaj z c. pod zob. Na Volniku, pa tudi na Tali ru, bi lahko postavili daljnoglede, kakršne vidimo v planinah in na visoki1' cerkvenih stolpih velemest. Deset ali ovajset lir bi dal vsaado, ua bi lahko za minuto ali dve pogledal skozi daljnogled, ki bi mu močno približal tudi rujoddaljenejšo okolico (recimo Gradež ali pa Alpe, ko se kopljejo v sončnih žarkih). Velikega turističnega in tudi vzgojnega pomena bi bila ureditev živalskega in bota-ričnega vrta. Ne mislimo na kakšen zverinjak ali pa botaničen vrt, v katerem bi gojili vse mogoče rastline. Živalski vrt naj bi bil omejen na nekaj primerov živali, ki živijo pri nas (srne, lisice, zajci, fazani, jerebice, ptice-ropari-ce itd.), botanični vrt pa naj 1 i se omejil samo na kraško floro. Repentaborska občina ima v t-.i namen idealen prostor, in sicer le nekaj metrov vstran od ceste, ki vodi z Velikega Repna proti Briščikom. Tu je pobočje, ki je poraslo s sta-r.mi, debelimi hrasti, pod njim pa je velik «kal» Pobočje in kal nudita izredno sliko ter že sama na sebi ‘jev narave. Ta košček zemlje ima vse pogoje za ureditev tako živalskega kot botaničnega vrta, vendar bomo o *em vprašanju spregovorili še v posebnem članku. Prizadevanja FIOM za izplačilo proizvodne nagrade delavcem CRDA Predstavniki pokrajinskega tajništva FIOM - CGIL in člani FIOM v notranjih komisijah podjetij CRDA so predlagali sindikatu kovinarjev Delavske zbornice CISL, da se sestanejo in da se dogovore za skupen nastop v zvezi s proizvodno nagrado v podjetjih CRDA. Kot smo že podrobno poročali, je namreč ravnateljstvo ladjedelnice letos prvič odbilo izplačilo te proizvodne nagrade, čeprav so jo prejemali delavci vseh o-bratov že vrsto let in to v Trstu in Tržiču. Nagrado so izplačali pred veliko nočjo, in sicer pavšalno po 10.000 lir vsakemu delavcu. Na ta predlog sindikat kovinarjev Delavske zbornice ni ničesar odgovoril in zato tudi do sestanka ni prišlo. ,Iz tega razloga se je FIOM neposredno obrnila na ravnateljstvo CRDA in na predstavnike komisariata. Včeraj je ravnateljstvo CRDA odgovorilo, da ne bodo izplačali nagrade. Predstavnik komisariata pa je odgovoril, da to vprašanje ne spada v okvir pristojnosti komisariata, da pa se bodo vseeno zanj zanimali. FIOM v tej Zvezi še enkrat potrjuje svoje stališče, da i-majo delavci CRDA pravico do proizvodne nagrade in si zato pridržuje možnost nadaljnje akcije, da to nagrado doseže. «»-------- O Ministrstvo za pošto sporoča. da bo z 2. majem tj. povišan denarni znesek v poštnem čekovnem prometu met Italijo in Madžarsko do največ 100.000 lir. Odredba v/bujata občudovanje ljubite-' velja za promet v obe smeri bodo določevali po veljavnih predpisih. To vest bo z zadovoljstvom sprejelo več tisoč družin. Združenje bo v kratkem dalo podrobna navodila kako naj se najemniki ravnajo, da dosežejo priznanje svojih pravic, to je da se jim zniža stanarina. «#--------- Novo vodstvo federacije PSI Sinoči se je sestal pokrajinski odbor federacije PSI, ki je obnovil izvršni odbor federacije, da bi izboljšal njegovo delovanje. Najprej so po. trdili sedanjega tajnika federacije Paola Medanija in namestnika tajnika Arnalda Pit-tonija, nato pa so bili imenovani naslednji člani v izvršni odbor; Salvatore Cari-sti, Severio Giacchetti, Tullio Luzzatto, Attolio Mocchi in Aristide Robba. Y izvršnem odboru sta še s posvetovalnim glasom načelnik skupine občinskih svetovalcev Bruno Pincherle in socialistični tajnik CGIL Albino Gerli. Pokrajinski odbor se bo sestal prihodnji teden, da razpravlja o nadaljnjih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Rrzojavka kongresu CGIL Tržaška delavska zbornica je včeraj poslala pozdravno brzo. javko kongresu CGIL, ki je v teh dineh v Milanu. V brzojavki opozarjajo kongres na pereče vprašanje ustanovitve dežele Furlanija—Julijska krajiina in na vesti, da nameravajo Tirst izključiti iz dežele ter pozivajo ikongres, da naj glede tega vprašanja sprejme konkreten sklep. O tem vprašanju bo verjetno govoril danes tudi tržaški tajnik CGIL Tomi-nez, ki bo govoril v imenu tržaške Nove idelavske zbornice. Pozdravne brzojavke so poslale tudi razne sindikalne organizacije: FIOM, uslužbencev pošte, pristaniški delavci in uslužbenci ACEGAT. . «»------- SPOROČILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Odbor obvešča svoje č'ene, da lahko kupijo danes, dne 7. in jutri 8. aprila med uradnimi urami od 18. do 19. u-re vstopnice po znižani ceni za predstavo SG; »Dnevnik Ane Frank#, ki bo v soboto dne 9. aprila. Vstopnice se dobijo na sedežu v Ulici Filzi 8-1. ODBOR Goljufije so reden vir dnevnih dohodkov Sodišče ga je obsodilo v odsotnosti, čeprav je poslal zdravniško spričevalo, da je bolan in da se ne more udeležiti razprave Triinštiridesetletni Guerrino Forza iz Cl. Pagliaruzzi 33, bi se moral včeraj zagovarjati pred sodiščem zaradi številnih goljufij, ki jih je zagrešil v preteklih letih. Ob začetku obravnave pa je sodnik ugotovil, da obtoženec ni prisoten. Poslal pa je sodišču zdravniško potrdilo iz katerega je razvidno, da je bolan. Sodnik Tavella pa je me- nil, da pojasnila niso zadostna in ker je moral že enkrat odgoditi razpravo zaradi podobnih razlogov, je odredil, da se razprava nadaljuje. Guerrino Forza je človek, ki napravi iz majhnih goljufij reden vir svojih dohodkov. Sredi poletja 1957. leta je leteči oddelek policije ugotovil, da je Forza zakrivil razne goljufije. Mnoge izmed teh so si bile zelo podobne po metodah, ki jih je obtoženi uporabljal pri njihovem izvajanju. Laura Logar, uradnica v hotelu Milanu, je izjavila, da je nekega dne Forza prodal Ferdinandu Sternu, ravnatelju imenovanega hotela, steklenico gob vloženih v olju. Nekoliko dni kasneje se je Forža spet zglasil v hotelu pri Logarjevi ter ji dejal, da je pomotoma izročil Sternu gobe slabše kakovosti. Uradnica je verjela Forzinim besedam ter mu je, nič hudega sluteč, izročila steklenico. Forza se seveda ni več zglasil v hotelu in uradnica je morala poravnati škodo v znesku 3.0(X) lir. Mario Righi je s svoje strani povedal, da je njegov oče izročil Forzi blag < v vrednosti 12.000 lir, ki bi ga moral slednji preprodati. Forza je tudi v tem primeru izginil. Po tridesetih dneh čakanja, ga je Mario Righi našel ter zahteval, da mu takoj plača dolg. Forza pa se je izgovarjal, da klienti, ki so kupili blago, niso še poravnali svojih obveznosti. Poizvedovanja pri ljudeh, ki jih je navedel Forza, so pokazala, da so slednji plačali blago. Mario Loredan, upravitelj v trgovini mesnih izdelkov Andreuzza v Ul. Udine, se je pritožil zaradi sledečega dogodka: Forza je prišel k njemu ter se mu predstavil kot zastopnik nekega tržaškega trgovca na debelo. Rekel mu je, da bi moral izročiti nekemu klientu v bližini svinjsko gnjat, toda trenutno ni imel denarja, da bi takoj plačal blago. Trgovec je nasedel ter izročil Forzi blago v vrednosti 7.000 lir. Takoj nato je slednji izginil ter se ni več prikazal. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,11 lllllltllil,11,111 nl*llinimilll,IIIIIMilWI1llllllll,li:llllllfllllli Huda prometna nesreča na cesti pri Sesljanu Antonio Bosco je tožil For-zo, ker mu ta ni plačal protivrednost steklenice gob v znesku 3.57;) lir. Marija Tam-burlini por. Giraldi, lastnica gostilne »Alla speranza» je s svoje strani povedala naslednji primer: Forza se ji je predstavil kot zastopnik trgovske firme z jestvinami: O-goljufal jo je za 5.000 lir. Albinu Sferco, nečaku lastnika gostilne «Casa rossa» v Skednju, je Forza prodal steklenko ribjih izdelkov v vrednosti 3.000 lir. Cez nekaj dni se je Forza oglasil spet ter dejal, da je bil po pomoti predal izdelek slabše kakovosti. Sferco mu je izročil blago in Forza je izginil, ne da bi se več oglasil. Adolfo Susani, trgovec na debelo iz Ul. Nordio 3, je izročil Forzi blago v vrednosti 100.000 lir. Od te vsote ni nikoli več videl niti beliča. Policija je prijela premetenega goljufa in ta je priznal vsa dejanja. Izgovarjal se je, da je goljufal, ker je bil brez denarja. Sodišče ga je včeraj obsodilo na 6 mesecev zapora in 20.000 lir globe. Predsednik: Tavella, zapis- nikar; Ciccarelli, obramba; odvetnik Fadovani. * * * Prizivno sodišče je včeraj obravnavalo primer Josipa Redolfa, starega 65 let iz Ul. Teatro 5, ki je v avgustu 1. 1956 ukradel 4.000 lir nekemu Rudolfu Verdniku iz Ul. Teatro 5. Verdnik je tistega dne šel na zdravniški pregled v ambulanto ustanove INAM v Ul. Donatello. Pustil je suknjo z denarnico v čakalnic: ter šel na hodnik, nakar so ga takoj poklicali k zdravniku. Ko se je vrnil je ugotovil, da mu manjka denar. Neka ženska, ki se je nahajala v ambulanti, je izjavila, da je videla Redolfija stikati po suknji. Takoj nato so ga aretirali ter našli pri njem devet tisoč lir. Redolfijeva sestra je izjavila, da je tisto jutro izročila bratu 5.000 lir, ker se ji je potožil, da je brez denarja. Zato se je razlika 4.000 lir ujemala z vsoto, ki je bila ukradena Verdniku. Kazensko sodišče je 23 3. 1959. oprostilo Redolfija zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo, predsednik: Nardi, tožilec: Santonastaso, zapisnikar; Vascon, obramba: V. Bologna. * * * Pred prizivnim sodiščem se je moral zagovarjati tudi Giu-seppe Montico iž Poincicca di Zoppola zaradi kraje elektrike. Montica je kazensko sodišče v Pordenonu v aprilu lanskega leta oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivno sodišče pa je včeraj spremenilo prejšnjo razsodbo ter obsodilo Montica na 3 mesece in 16 dni zapora, 3.007 lir globe in plačilo sodnih stroškov. tila, ki ga je tam parkiral 21-letni Vincenzo Rizzi od Sv. Andreja 23. O Ko je včeraj zjutraj 81-letna Rosa Pieruzzi vdova Fonda iz Ul. Vasari 1 vstala s postelje je nerodno padla in si verjetno zlomila desno nogo. Njeni svojci so poklicali rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico, Smrt Carla Chcrsija Včeraj je v starosti 73 let umrl znani tržaški planinec odv. Carlo Chersi, predsednik društva »Alpina delle Giulie*. Chersi je bil v vodstvih raznih krajevnih in vsedržavnih ustanov in društev. Bil je 20 let predsednik italijanskega akademskega alpinističnega kluba, nacionalni svetnik CAI, deželni zastopnik Touring Clu-ba, svetnik samostojne krajevne turistične ustanove, ter celih 40 let predsednik društva »Alpina delle Giulie». Znan je bil tudi po svojih publikacijah, zlasti pa po knjižici »Itinerari del Carso Trie-stino», ki je doživela lani že tretjo izdajo. Ta knjižica je dragocen kažir t za vse resnične ljubitelji Krasa, ki jih je žal vedno manj, saj je polna podatkov o naših vaseh in vsebuje opis kar 38 različnih sprehodov. Čeprav je bil pokojni Chersi vnetih italijanskih čustev, je v knjižici pretežno uporabljal za naše vasi in kraje tudi domača slovenska imena ter se torej ni bal povedati, da živijo po teh vaseh Slovenci. O knjigi smo v našem listu večkrat poročali. lllMlIllllllllllItHIIIIlIllMlllllllllllllllllllllMIIII CD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHTl IN POROKfc Do nesreče je baje prišlo zaradi prehitre vožnje z motorjem Oba ponesrečenca ležita v bolnišnici v zelo resnem stanju V prvih jutranjih urah se je včeraj zgodila huda prometna nesreča na obalni cesti pri Sesljanu. Bilo je nekaj minut čez peto uro, ko sta se 20-letni Romano Stroh-majer iz Ul. D'Alviano 84 in 43-letni Giulio Keremetich iz Ul. Caprin 18 peljala po omenjeni cesti iz Trsta v Tržič. Prometna policija ni mogla še ugotoviti, kdo je vozil motor, domneva pa se, da ga je vozil Strohmajer, Kermetich pa je sedel na zadnjem sedežu. Po ovinku pri kamnolomu «A-frika# je motor zletel na levo stran ceste. Verjetno se je to zgodilo, ker sta motorista vozila z veliko brzino in brez skrbi, saj takrat ni bilo večjega prometa po cesti. Strohmajer je zgubil oblast nad vozilom in je treščil ob cementni robnik. Oba motorista sta zletela nekaj metrov rr Kljub temu, da je še precej časa pred pričatkom letošnjega tržaškega mednarodnega vele. sejma, pa je istočasno že skrajni čas da se pohiti z gradnjo novega velikega paviljona «F» Kot je razvidno s s'ike se grad bena dela izvršuiejo v redu in t ansivuni nu v»uiu je siuer 'e- učim ucm v i po urejen vrt, a takih bi lah- ' grade paviljon na moderen na- čin iz v naprej narejenih gotovih sestavnih delov. Nov pa. viljon bo dolg 85,30 metra, širok 22,20 m, visok pa 12,25 m, tako da bo imel 23.197 kubičnih metrov prostornine. Razstavnega prostora bo v obeh naidstroipjih 3.557. kv. metrov. V pritličju, kjer bodo tla utrjena, bodo namestili stroje in druge izdelke mehanične industrije. Poleg tega bo v pritličju sejna dvorana, kjer bo prostora za 350 oseh in kjer bodo razna zasedanja in kjer bodo predvajal: dokumentarne filme. vstran in obležala. Strohmajer si je verjetno prebil lobanjo in se pobil ter ranil po čelu, Kermetich pa se je ranil po čelu in si verjetno zlomil prsni koš. Nekdo je obvestil prometno policijo in rešilni avto, s katerim so Strohmajerja odpeljali v bolnišnico, Kermeti-cha pa je odpeljal v bolnišnico neki zasebn: avto, ki je malo po nesreči privozil mimo. Ponesrečenca nista mogla povedati ničesar o nesreči, ker sta bila v nezavesti. Njuno zdravstveno stanje je zelo resno. «»------- Nesreča lambretista Sinoči se je v Ul. Piccardi precej hudo ponesrečil z lam-breto 56-letni Walter Sutter s Kjadina 908. Peljal se je proti domu, pa se je nenadoma premislil in krenil na levo, da bi se vrnil v mesto. Tedaj je privozil z vespo 41-letni Luigi Garza iz Drevoreda XX. septembra, ki je bil namenjen v središče mesta. Sutter je s svojim vozil zadel ob vespo, zletel na tla in si pri tem zlomil levo nogo. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 60 do 70 dni, «»------- Nezgoda na delu Pri gradnji nove hiše v Ul. Salici na Opčinah se je včeraj dopoldne ponesrečil 20-letni Romano Brusaferro iz Gradi-sche pri SpilimberEU. Medtem ko je rezal plošče, je nerodno vtaknil desno nogo pod rezilo in' si jo poškodoval. Ranil se je in si verjetno tudi poškodoval gleženj. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 10 dni na I. kirurškem oddelku. Dva zaboja sta mu stisnila nogo Na parniku «Erice» v Novem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 41-letni Aldo Furlan iz Ulice Maioli-ca 3. Zaposlen je bil pri natovarjanju blaga, pa sta ga stisnila dva zaboja, ki ju je neki drug delavec položil na parnik z žerjavom. Furlan je i-mel kolikor toliko sreče, ker mu je stisnilo le desno nogo, sicer bi bilo huje, če bi mu stisnilo prsni koš. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 10 dni. Dobitnik 100 milijonov loterije v Miljah? ANSA poroča iz Rima, da je gospa Agnese Benvenuti, ki je prodala listek loterije »Agna-no», ki je bil izžreban za dobitek 100 milijonov lir, prejela včeraj pismo, ki pravi: »Draga gospa! Ko sem potoval skozi Rim, sem kupil pri vas listek loterije Agnano ter uživam dobitek v Trstu oziroma v Miljah, kjer živim na skrajnem robu Italije. Ne iščite me in pustite mi uživati to lepo srečo v božjem miru». «»------------------ Podatki o nesrečah na delu Ministrstvo za delo je objavilo podatke o nesrečah na de. lu v prvih desetih mesecih lanskega leta. Iz teh podatkov izhaja, da se je število nesreč sicer nekoLiko znižalo, bilo pa je še vedno zelo visoko. Tako so zabeležili 1958. leta 19 smrt. nih nesreč, lani pa v prvih desetih mesecih 13. Vseh nesreč na delu pa je bilo 1958. leta 8.423 in lani v prvih desetih mesecih 5.990. Zlasti so številne nesreče v gradbeni industriji ;n zato proučujejo ustanovitev posebnih tečajev, da bi opozorili delavce in delodajalce na nevarnosti. Trolejbus jo je sunil ko je hodila po pločniku Okrog poldne je včeraj 19-letna Maria Pia Nobilione iz Ul. Matteotti 30 šla domov po pločniku. Nikakor si ni mislila, da je v nevarnosti. Na vogalu Ulice Gatteri z Ulico Gin-nastica pa jo je sunil trolejbus št. 11. Padla je in se pobila po ramenih ter bedrih, a ne bo hudega, saj bo okrevala v treh do štirih dneh. «»-------------------- Avtomobilske miši zopet na delu Avtomobilske miši, kakor pravijo tatovom, ki kradejo razne stvari iz avtomobilov, so spet na delu. Tako so predvčerajšnjim ukradli v U-:*ci Valdirivo dežni plašč in odejo iz avtomobila, ki ga je v omenjeni ulici parkiral 40-letni Mario Cont iz Sv, Petra Slovenov. Cont je prijavi' tatvino policij' in izjavil, da je oškodovan približno za 30.000 lir Pred pivovarno Dreher pa je nekdo v noč med ponedeljkom in torkom ukradel štiri dežne plašče iz avtomo- Dne 6. aprila 1980 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 6 oseb. porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: zidar Davide Battiston in prodajalka Te-resa Ouccaro. upokojenec Carlo Baidini in gospodinja Plc-rina Vettore, težak Armando Zan.in in gospodinja Caterina Ribich, šofer Mario Linda in delavka Virgili.ja Mahorčič, mehanik Tullio Colle id gospodinja Mirella Rizzi, u-radnik Pietro Pitioh in trgovka Romana Ba&si. UMRLI SO: 70-letna Vineenza Rapisardi, 49-letni Bruno Succi, 72-letui Ferdinande Zobec, 59-letni Bartolomeo Parenzan, 89-letni Martino Cinerari, Mario Penso star 1 dan. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Godina Enea, Ul. Gionasttca 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43: Pizzul Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 JU13.SKA PROSVETA Prosvetno društvo Lonjer-Kati-nara vabi na predavanje prof. Toneta Penka, ki ga bo Imel danes 7. t. m. ob 20.30 ob barvnih diapozitivih na sedežu društva. C IZLETI Izlet SPDT. Ko po vseh gori-ških Brdih češnje cveto, na velikonočni ponedeljek 18. t.m. priredi SPDT pomladanski izlet od Moše čez Medano, čez Dobrovo na Kojsko in v Steverjan. Udeleženci naj se javijo v Rimski ulici 15-11. do soboie 16. t.m. dopoldne. V nedeljo 8. maja pa izlet v Trento k izviru Soče. Prijave v Rimski ulici 15-11. DOSPELA JF, NAJNOVEJSA KNJIGA Boris Pahor: KRES V PRISTANU Morebiti ni pretirano re. či, da se v obdobju med dvema svetovnima vojnama malokatero hudodelstvo da po svojem barbarstvu primerjati po. žigu, sredi največje jadranske luke, takorekoč v srcu Evrope, velike stavbe, ki je bila Slovensko gledališče.# [ gledal ______ Slovensko S1^ v Trstu b 2l- ^ V soboto 9. t. m. 0 v AVDITORIJU V FRANCES GO°DBlC-in ALBERT hack£I1 DNEVNIK ANE Režiser BRANKO ter . Livio Bog ( S>S la); Dussel - ^>1$ Miep ' forKraler (Igr. sola), Kra Košuta. Prodaja vstopnic v ^ jr# soboto do 18. knjigarni. Ul.■... ter i'1 ' št. 20, tel. 61-792 si. zu, lei. • nrei pred pričetkom Ul. Roma IS'11- V nedeljo 1°. t- Si( v prosvetni dvoran' v KR?«0 DNEVNIK ANE Eli'1 VERPl Danes ob 21. lišču »Verdi# začetek uri Ti ________________________ #ja J pianistl‘ ške"'“koncertne( sezon p U sa in z udeležbo lie Gatti-Aidrov3n«_|e ., 11 Tognazž' (i viš », U. ib#" Jlt\ nello. . «5kal , Arcobaleno 15 30 ^ soncu#. Aurora 16.30 »Osvai ate1 na». Alabarda 16.00 « Zeie"s Technicolor. Hepburn AntonV " pfO’ Capitol lš.30 «Smr‘prepo' Gianni Garko uianm w mladoletnim -potov*™ nIk risiallo 16.36 <(P5ameS , srčje Zemljes^V^p/ Cinemascope 1 Xira21e .. Garibaldi 16.30 « .ariDaia: i»" v z Impero 16.30 <(!>c‘ju[W: jem življenju*. SL Jetf Chanaler. aroii"» f? Italia 16.30 «Mer', ^ Savona 16.00 >tr Fonda, Susan nicolor. Odeon 16.00 in bežen#, M man. nilP V- ( MALI BRUSINI CARL-', f.jp-j, tisti 2«, tel. 2$;|£tjf M gospodinjske «>* f|AT. - hladiLnJktuaV*lA,V T1C lu druge ž»a?gAPy tudi v 24 obroki"- j,*« je, kovinsko kub"” phispev dijaško M predvaja danes 7. t. m. z začetkom Metro cinemascope barvni film' CinbmaSC^! Junaki DAN MI£Y-*-JS£S!k KOVA »TIČA Nenavadno potovanje F°nunff n°vtlJb?1'ega dne ie znane n-nekega sv0‘ Po tem «£■ 7 Dlvaci- Ko je laški nnet.!? u s*'a^ na di' St odpeli,, i? z "a.men°m. da “aenad, b. a-,°pcine. mu je ‘Ker , anil° v glavo; Pi se odrM ■ tu' ka' ko ‘Je aisem v V- Ljubljano- Po kratki je nikoli viciel?« 15 odločiT^® Premisleku se »dpelje SevS vla -Omenil el ■ v Ljubljano. r,a,° Oglerit *Je’ da si vsai ‘"e® S - to.mesto, o ka- ^ že vozil lis*..!. ^ Ljubi lani Mo T ani. Na Ljub- Uro L?e toliko slišai U b ’°S1 v“tavarju Je vlak za- ' Fortanat k»St° m^gl°’ da •Aha, tr. ;, ■ zljal- 'klanska trsta slavna KC Ljubija^ vozil barju j Mil, uŠaiai! ,megla!» je pomi-^ bi kako je gosta! sosto imeli v Trebčah tako ^•alii«1'5^0’ b‘ iz nje vato Kq >1 hL“krog Poldne pri- N zaman "a Vlč' je For' okn, msko 1 0 zavit e4bi «S 2?*. toV bi vozil ... _ fe8lo, d/TJi'0. v tako gosto n®Penjel oči. da o^videl vsaj eno Vse mesto !ko: Predr: . nobeno oko • Vlak je zdrdral »rl Po: e Sen> Vel, Predor. <0 f v pre( 1 "■'dunat'Č,;vti!£ se je ču' m s ■ «Vseh vrst mes- vrst meg-V1del, take pa Postkai„ris-pel na 'jub-L.tem Je zvedel le ‘Je v' m.ni-so sprevodniki 'Liubli?egli vPili: ti!SttunatnaL ^jrrbljana!« t! ° tirov ! lzst°Pil in se »a ki Sa nfP0^ ,proti pe: ■ Silit,1 ni V dpi mD riron k0[“«trl. ril Spoti ni videl, marveč a v temit’“l'°,ma se ie ka-f* ki so „.2aj?tavai v pot,-je' fri tem !?i na vse stra- *ie!i >n ii b v1-?*1 v nek0 rJ ('rico vi 1 iz roke ideij 8a tračrt-ki- je padla ;• «a'ienska' ze je zavreščala . toda njega je Pozrla megla. Ko S«£i Prebil n« »•v1 iskati • ? Peron je C * vrata. ’5hod' Odprl je iJmga ;rf*Iamsče,-. °dprl Sa 6vrataata:- Prtljažnjjja. *> a- Četrti’ železničarska 'matica pat vrata: ta prala v' salam! iVrata: frizer. ubljansv-nska strela, ali I a im.8skl štacjon sploh zaskrb- C izhod.,1 staejon sploh 5l0,Vprašai\?e ie *askrb-;.j einia . ■ Nato je odprl N®a#la Vl'ata- 'čakafnira* r>. ola: Postajna aml ‘Clav^ja:rata: posta> Sem pa le bralo 3San0 ~i*n? vrata!» se & 0dp°00i^dahnii «Tu Si “ tist-m’ P°t?m Pa preklemana , katera se v ' ,'?*ta ‘■»j 'k°zr It Si ,stoliPride-»; Wš|-rL neki&> ga je JmlaJsi izmed tro- 'hjet' *Ode’Lde *je ma,ce *u V s Pa V1 •Odo 'Pave-» . ije; ’ P°teintakem >at * se ; a*em smo so- J»1 , *Ce i. azveselil For-1;'er 7 liter ?70’ bom pa ■ hr. .lega ‘V0, natakar. «5.» ort v, gor!» 'c slktilta zal* 1 doma. mu d.ju. zrve in mrt- ttsltj6 Se H *• Reki*1 .Vabo Sv k!a mu je, naj vrne domov ar^etu ^te^hrnoM lpe,t naPletel Se b.. kakor vselei, 1% 5 »e b 8 trezno gla- k c fin. J 'vaAUi vseiei, [)\ L tildi t ?Cuka. On pa •4da l?kra.t slovesno uit ^Prav6 t,b° poku^ ,* s« teti m bl moral od ”J1 >ie trdnn ,sv°Je oblju-Nri^i Da i.drzal vse do rzprazmi tri . i lit""- Kr> _ na zdravje •LSgj’ ie lzpraznili |'an‘ ir’ \ , se je ht^Pored •**■ z*a P.rir°mal na mu J .»‘b Det, lm pa tretji, Peti Ti • *"* k:P,r„ Je petem ii- v Pbt.tunat. zaplel > ^“le razprav08l°boko psl' *' Vin. Paniete na temo: !; bi^vi Vibejai: Kraševci burne-n.-u1 so trdili, J».je * VipaviSlh liudl na otinr v’ Fortuna! da mi dokazi le hiiai n«jši li.f?. Kraševci ft CL*idiiolu,dje> kar j'h U rpavc- SHnce- Trdil osm?. .s,era pamet hh? „'n d« esetem letu ;Sve®arr>otnih6 ?-at0 zelo Jbtth c Da a Vipavce i d n A s e?a6ia \.?a u -- Je že pri S»hl. da ga Karv0sti tako 'lit a- brihtnost kar ^ ^r&iSega Č‘°-vd ..ste že kdaj S'l*. ni ie bi v'1« h rOg j^rpavec -.gnal f,.j68a a nikmasevca? Jaz ^»te/^vei sJišal k?j Vi. M ar0 2 ea pa je se Prim! Vip-,vcu. Vi bi sp°tegnfir mene kak sSv «»" n“ ” V *“ gVeliatiS\ ni.z,,dnje ne-'H.Jhil !« še' Fortunatom kjHaij b®kam p°slusali ter ft skrivnostno ^ tejg'aVa F^rtunat obne- jtT,vVin,^h iu klonila i>\'e «™ ,..™ „ V k>riepk° Pptresei ie^nl 1 i« A sta] PPKled v ' >ab >iter njim , k v viaku.s 1 "hotal r neki?» * ‘ste 5. hortunat p‘jani, prija. «Jaz ne, vi pa,» ga je uža-lieno zavrnil možak. Potem je povzel: «Ali ne vidite, da ste na vlaku, ki stoji na di-vaški postaji?« «Ali se vam meša?« se je spet zasmejal Fortunat. «Kaj-pak, meša se vam, sicer ne bi trdili, da smo na divaški postaji, ko pa smo na ljubljanski postaji.« «Cujte, zdaj ni časa za komedije!« je strogo rekel mož v uniformi. «Vi imate vozni listek do Divače in prosim, Ja izstopite, ker bo vlak vsak hip odpeljal naprej.# Fortunat je nekaj hipov ziial v vozni listek, ki mu ga je molil pod nos sprevodnik. Potem se je ozrl skozi okno. Pogled mu je obstal na tabli z velikim napisom: DIVAČA. Sunkoma se je '■krenil k sprevodniku in za-bolščal vanj, ne da bi doumel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ko je zaspal, so ga oni trije vipavski mušketirji odnesli na vlak L.iubljana-Se-ža na, ga posadili v kupe, kupili za njegov denar vozni listek, ga izročili sprevod-rdku in izginili. In tako se je Fortunat vrnil iz Ljubljane, ne da bi je videl ne tedaj ne kdaj pozneje. ALOJZ RAVBAR (0 — Ben, Mihec, si na-redu modulo Vanoni? — Pej zakej be ga na-redu? Za tista dva sou- neč, taku natepli de kadar jem. je ušou nazaj u Italijo je padu u nezavest. Jeh je blo aneh se- da,, ke me dajejo pr komuni pej ja ne dem, ke so ga tepli jen so bli u unifor- bom plačavau še taš! Jemaš prou, Mihec. Ma financa ne srovine! mi od švicarske finance. Se misleš, taš- je najdla ven, de Trještinam gre bulše; de se vide sez Vanoni, de jemamo zmi-ri več dnarja. Kapo od finance je for- Ma jest se mislem, kej be se zgodilo jen kej be pisau Pikolo, če be se kej tašnega zgodilo tle na našeh blo- te pohvalu trještine, de so vse lepu keh. Kaku be pisau Pikolo od prepojen pošteno poveli kolko ke zaslužejo tence žlave jen od barbarou. Ma ke jen je reku, de se vide, de jemajo je blo tu u Švici pej mouči ku... košjenco za danke. — Ja, ja, trještini smo bli od anbot forte zabiti. Ma ki vide pej financa, de nam gre zmiri bulše? — Znaš kej, pestmo stat financo. Od uniform je bulše govort zmiri samo lepu jen dobro. Dejmo se rajše poment kej, kaku je blo v nedeljo u — Kej češ, financa je tako ustvar- Barkoli, ke smo jedli kalamare jena, de zmiri kej najde tudi tam kamer misleš, de ni neč. Sej zatu je financa. Jen tudi zastran tega bo šla — A, videš, tu so jo pej Barkolani pogruntali. Ke videjo, de ses samo prosveto ni neč, so se zmisleli pej na ka- Lolobrigida jen nje Škofič u Kanado. ™ ~ ^bT /eč de so jeh — Ma tudi ana mula z Rojana bo ^mare. Jen je treDa rec, ae so jen forte lepu ocvrli jen de so bli forte Si ^2?’2JŽ^«S.,£rSjE *» » se lep« n.ied>i ano angleško guardjo; tisto ke jemajo tiste velike, kosmate kape jen ke var-jejo hišo od angleškeh kralou; Se je spoznala ž nim po pismah. Se je učila angleško jen so si zmiri pisali. Jen dej danes, dej jutre, je pršlo do tega de se poročejo jen uana bo šla lepu u so pej nardili še namalo kulturnega programa. — Kej pej jest zmiri pravem, de kultura je za site jen ne za lačne. Kadu bo jemu vojo poslušat petje jen bet zraven lačen. Za višje dobrine al London. Videš, kaku je dobro štedirat duhovne dobrine se človek začne inte-jezike. Nikoli ne znaš kadaj te pri- resirat kadar je set. de prou. — Ma jest sm slišou še ano od fi- —Kepej, Kepej! Sej je blo od tega ano lepo poročilo tudi u Primorskem. nanc. Ma ta bot od Švice. An šofer Ma ano reč so pej pozabli povedat: de sez Bergama je tou jet u Švico ma ku je biu tam tudi an fejst pršut. je pršu na švicarski blok so ga, za — Kej je biu dober? 30. junija 1908 ob 7. uri zjutraj Tajinstvena v Sibiriji pr Nekateri sovjetski učenjaki so prepričani, da jo je povzročila vsemirska ladja 30. junija 1908, nekaj pred 7. uro, je prišlo v pusti tajgi srednje Sibirije kakih 700 km južno od polarnega kroga do velikanske' eksplozije. Plamen je bilo videti stotine kilometrov daleč, ves prostor na površini kakih tisoč in pol kvadratnih kilometrov pa je bil opustošen. Potres so zabeležili seizmografi v oddaljenosti tudi do 5000 km. Učenjaki so bili desetletja prepričani, da je potres povzročil velik meteorit ali sku- Prejeli smo Dr. Bratko Kreft, POSLANSTVO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA. — (Dramaturški fragmenti). Sedmi zvezek Knjižnice Mestnega gledališča. Ljubljana 1960. Jose Imbelloni, CIVILTA’ AN-DINE. Creazioni plastiche e stili degli antichi popoli del-le Ande. (Le piccole storie illustrate, 36). Šansoni, Fi-renze. 1960. Patrick Moore, L’ASTRONO-MIA. (Original: The Ama-teur Astronomer. Prevod: R. Angyal. — Le piccole storie illustraie, 37). Šansoni, Fi-renze. 1959. ZVEZNI DRUŽBENI PLAN IN DRUŽBENI PLAN LRS ZA LETO 1960. Politična knjižnica 52. Izdaja Časopis-no-založniško podjetje «Ljud_ ska pravica« — Cankarjeva založba v Ljubljani. — Marec 1960. KNJIGA 60. Glasilo slovenskih založb. VIII.-3. Za slovenske založbe izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani. pina meteoritov, čeprav se rekatera dejstva niso vskla-dala s to trditvijo. Tako n. pi. niso našli nobene stene niti kovin meteorskega izvora, obstajali pa so znaki, da je bila eksplozija nad zemljo in da sploh ni prišlo do nika-kega stika tujega telesa z zemeljsko površino. In če ni bil meteorit, kaj je potem bilo? Pred nekaj eti so nekateri sovjetski učenjaki prišli ria dan s teorijo, iia je bila vzrok eksplozije neka vsemirska ladja s tujega planeta. Ker se je prav tedaj mnogo govorilo in pisalo o tako imenovanih «letečih krožnikih«, so se mnogi učenjaki tej teoriji posmehovali in jo stveda zavračali. Toda danes je že več dokazov, za trditve sovjetskih strokovnjakov. Ekspedicija, ki jo je sestavljalo 20 učenjakov in študentov državne univerze v Tomsku, se je kakih šest tednov mudila na kraju eksplozije in proučevala njegovo radioaktivnost. Ekspedicija je nesporno ugotovila povečano radioaktivnost. Njen vodja dr. Genadij Plehanov je izjavil, da je v središču preiskanega področja bila radioaktivnost rastlin za 50 do 100-kraf večja Kot v oddaljenosti. 30 do 40 km naokrog. Oster padec radioaktivnosti je bil zabeležen v oddaljenosti 10 km od središča. Skrbne laboratorijske pre-.skave vzorcev zemlje in rastlin bodo točno pokazale, če je šlo v tem primeru za nuklearno eksplozijo. V primeru potrdilnega odgovora — pravi dr. Plehanov — se bo posta- vilo vprašanje ali je bil njen vzrok neki doslej znanosti nepoznani radioaktivni meteorit ali pa je eksplozijo res povzročilo kako vsemirsko leteče telo. Zanimivo je, da je svet zve-de' za to eksplozijo šele kakih dvajset let potem ko se je zgodila. Samo neki britan-sk’ učenjak je leta 1908 opisa. tajinstveni atmosferski val, .>' orkester; 17.30 Operne sklad- Sorel«, režija N. Meloni; 22.25 be: Bellini, Mascagnl, Dvorak; Glasba G. Faureja; 23.10 Pre- 18.00 Prenos RL; 19.00 Zaabvne Jeli smo; 23.25 Nemška povoj- Ljubljana: 20.00 »Pokaži kaj Jug. televizija melodije; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester B. Freeman; na poezija; 23.35 G. Ph. Tele- znaš«, prenos iz dvorane Slo- mann «Don Klhot«. venske filharmonije. Ob svetovnem dnevu zdravja Malarija ■ svetovni problem v Evropi kmalu iztrebljena Sele leta 1921 je sovjetski geolog L. A Kulik odšel v b'ižino kraja eksplozije in se rt.zgovarjal z ljudmi, kt so Kil tam v trenutku ko je ptišlo do nje. Njegovi izsledki so ga privedli do tega, da je predlagal vladi naj pošlje na kraj eksplozije dobro opremljeno ekspedicijo. Sest let kasneje je ekspedicija kljub silnemu mrazu ir. snegu res dospela na odrejeno mesto. Sledovi so bili jasni in nesporni. Moč eksplozije je povzročila plitko vdolbino široko okrog 3 km. V notranjosti tega kroga je bilo kakih 200 manjših od 10 do 50 m širokih in kake 3 m globokih kraterijev. Vso področje so lahko po stopnjah uničenja razdelili na štiri izrazite pasove. V srednjem, 5 do 10 km širokem pasu, je bilo drevje, ki je sicer ostalo pokonci, vendar brez vej .n l stja. Drugi pas, ki je obsegal nadaljnjih 12 km, so pokrivala razsekana in povaljana stebla, katerih vrhovi so Lili usmerjeni točno v nasprotni smeri od kraterjev. V tretjem in četrtem pasu je bilo manj škode, vendar pa so našli okleščena stebla še 60 km od središča. Kulik in č.ani njegove ekspedicije so kopali 30 m globoko tzpod kraterjev, vendar niso našli nobenih ostankov meteorita. Pokončno drevje v središču in pomanjkanje sledov meteorita so tedaj presenečali učenjake. Toda ta dejstva predstavljajo danes potrditev teorije o atomski eksploziji, do katere je prišlo v zraku in zrradi česar spričo njenega navpičnega delovanja na zemeljsko površino v centru ni porušila, temveč samo ogulila drevje. Nadaljnje potrditve predstavljajo izjave ljudi, ki so bili v trenutku eksplozije v bližini in katere je ekspedicija prof. Kulika tudi zabeležila. Vse te izjave so si edine v tem, da je bilo najprej začutiti silen topli val, zatem sunek zraka iz smeri kraja eksplozije in končno močne zračne struje v nasprotni smeri. Vse to pa so tipične značilnosti nadzemne eksplozije nuklearne bombe. III rlllllllllllllllllll IH •llllll Hlllli tlllllllllilUlilllllllHHIIIIIIIIItllllllltllMMIIIIIIIMIHIHIIIIIIIIIIIII V Italiji je malarija praktično zatrta, v Jugoslaviji pa bo v prihodnjih dveh letih cegovino, Hrvaško in Slovenijo pa velja, da so že povsem iztrebili to zlo. Da bi se bolezen spet ne razdivjala, so se ponovno lotili ostrejše akcije. S sporazumom, ki ga je jugoslovanska zdravstvena služba pred časom sklenila s Svetovno zdravstveno organizacijo, se je Jugoslavijo obvezala, da bo od 1959 do 1962 izvedla zadnji del programa za popolno uničenje malarije. V ta namen je jugoslovanska oblast dala na razpolago skoraj poldrugo milijardo dinarjev, s katerimi bodo popolnoma uničili zadnja legla malarije na 50.000 kvadratnih Krn površine, na kateri živi nad 2.225.000 prebivalcev. Ko bo to izvedeno, bo tudi Jugoslavija med tistimi državami Evrope, ki ne bodo poznali več malarije. V kolikor bodo tudi v drugih deželah Evrope šli po tej poti, bo Evropa prva celina, ki bo malarijo popolnoma iztrebila. Računajo, da bo do tega prišlo že v dveh, treh letih. Toda druge celine so še daleč od tega. Se 56 držav je na svetu, v katerih se borbe proti malariji sploh niso lotili. 92 držav pa se je lotilo sistematičnega izkoreninjeva-nja te bolezni. In komaj 13 r ržav je na svetu, ki smejo reči, da malarije ne poznajo več. Ponekod je malarija tako razširjena, da umre 15 odstotkov otrok samo od malarije, dočim boleha od te bolezni okoli ena milijarda 200 milijonov ljudi. Odveč bi bilo dodajati, da se ti podatki nanašajo predvsem na tipično malarične dežele Južne Azi- je, Južne Amerike ter, seveda, ekvatorialnih predelov Afrike. Svetovna zdravstvena orga-n zacija ima zato tudi glede tega ogromno nalogo in izreden pomen, kajti zaostalim deželam mora npditi strokovnjake, sredstva, zdravila in ctlo finančna sredstva, kajti zle je ponekod tako razširjeno, da se od samih oblasti teh dežel ne more pričakovati, da bi se uspešno lotile te ogromne naloge. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, ki so po ekipah razvrščeni po raznih malarič-nih predelih že omenjenih celin morajo obiskati na milijone domov, raziskati kri na stotine milijonov ljuli, nuditi zdravila milijonom bolnikom. Zato so potrebna ogromna (Nadaljevanje na 5, strani) Danes se v svetu proslavlja svetovni dan zdravja. Leta 1948 je na današnji dan stopil v veljavo statut Svetovne zdravstvene organizacije. Zato je bil 7. april proglašen za mednarodni dan zdravja. Vsako leto se današnjemu dnevu posveti določen cilj in letošnji mednarodni dan zdravja se proslavlja v znaku borbe proti malariji. Morda se bo komu zdelo čudno, da pri nas govorimo c- malariji, vendar je res, da je v Evropi še nekaj dežel, kjer ta bolezen, ki hromi mi-Ljone malaričnih ljudi na svetu, še vedno straši. Kljub temu pa moramo reči, da je Eivropa na tem, da se tega zla dokončno reši in cilj, ki so si ga evropske članice Svetovne zdravstvene organizacije zadale, je razmeroma blizu. Do konca leta 1962 bo malarija v Evropi izginila. V zvezi s tem bomo obdelali razmere dveh dežel m sicer Italije in Jugoslavije. Italija spada med tiste evropske dežele, kjer je malarija praktično že povsem izkoreninjena. Le redki so v Italiji ljudje, ki trpe zaradi posledic malaričnih obolenj. Svežo, a-kutno bolezen morejo prinesti v Italijo le ljudje iz tujine, iz predelov, kjer ta bolezen še vedno gospodari, kajti legla malarije so v Italiji prak-t čno že izkoreninjena, razen kakega otočka na Sardiniji in v Južni Italiji. Jugoslavija pa računa, da bo malarijo povsem iztrebila v prihodnjih dveh letih. Pred vojno je bilo v Jugoslaviji zelo veliko malarije, ki je bila najbolj razširjena v Makedoniji. Število bolnikov se je pred vojno v Jugoslaviji gibalo med 800 tisoč do milijon 200 tisoč ljudi na leto. V nekaterih predelih Makedonije je obolelo na leto tudi do 30 odst. prebivalcev. V letu 1947 pa se je začela korenita akcija proti malariji, k. je do leta 1951 terjala poldrugo milijardo dinarjev ;n imela ustrezen uspeh. Tega ieta so namreč v vsej Jugoslaviji zabeležili le 865 primerov obolenja. V naslednjih ietih so borbo proti malariji nekoliko zanemaril, tako da su 1956. leta zabeležili spet 3240 obolenj. Ti primeri so, spveda, bili spet v Makedoniji, na KosmetU, v Crni gori in Srbiji. Za Bosno Her- V soboto ponovitev v Avditoriju Nekaj besed o laseh in kozmetiki WJ ‘ K g ■ K oblekam po modi primerno pričesko Obeta se doba orientalskih okraskov - Glavna barva letošnje spomladanske mode je ■ svetlozelena To pričesko, ki se imenuje (Uspeh«, so italijanski, pa tudi pariški frizerji izbrali za glavno spomladansko novost. K takšni pričeski sodi seveda še visok klobuk v obliki stožca, bobna, ali ananasa. HOROSKOP __ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.1: Ne kažite se preveč nepopustljive v finančnih zadevah in uporabite več takta, saj boste gotovo prišli do cilja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Zabredli boste v težave. Možno je, da se s tem poruši tudi dolgo sodelovanje, ki vam je prineslo veliko dobička. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Oseba, ki jo imate radi, je zelo občutljiva. Ne spravljajte jo v slabo voljo z nepotrebnimi očitki. Glavobol. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Ne spuščajte se v špekulacije, pač pa opravite le tekoče delo, ki ste ga zanemarili. Večer bo kar prijeten. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Pohiteti boste morali, ker vas bo sicer nekdo prehitel in to celo na področju, kjer ste tako rekoč doma. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): V jutranjih urah boste dobili oporo, da boste lahko izpeljali dokaj zahtevno nalogo. Nekoliko preveč ste radovedni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.): Srečo boste imeli, toda navdih, ki ga boste imeli, boste verjetno zapravili. Preveč si tudi želite. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.): Dobili boste pismo ali neko vest, ki vas bo pomirila. Stari spor bo namreč povsem izglajen. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zaskrbljenost v zvezi z neko bližnjo osebo, naj vas ne muči, ker stalno misli na vas. Pazite na zdravje. KOZOROG rokavice, topli čevlji. Morda najznačilnejše obeležje kraljestva boginje Vesne je cvetoče drevje v gonških Brdih. Zgodnje češnje so en sam cvet, tako gost in lako velik, da zakriva črnino debla in vej. Tudi najpogumnejše hruške se bahavo razkazujejo s svojimi snežno belimi cvetovi, medtem šo breskve cve-tejo že nekaj dni. Brda so že sedaj lepa, mislimo pa, da ne bomo krivi preroki, če rečemo, da bo v nedeljo in tiste dneve takoj po njej, vse sadno drevje odeto v bel spomladanski plašč in da bodo zategadelj ravno te dni Brda najbolj mikavna. Prijazni Brici bodo vsem iz letnikom rade volje postregli s svojim prvovrstnim vinom, s prigrizkom, da bodo Brda zapustila čim popolnejši itis kraja, ki je sicer vedno lep, najlepši pa spomladi. Prekinjena razprava proli Pellegrinu in Grasselliju Pred prizivnim sodiščem *e je pričela včeraj razprava proti 27-letnemu Umbertu Pellegrinu in 28-letnemu Giu-*eppu Grassettiju. Oba sta iz Krmina in sta bila obtožena podkupovanja, klevetanja in vohunstva. Na razpravi, ki je bila lani 13, maja v Gorici, je bil Pellegrino obsojen pred porotnim sodiščem na 8 let in 6 mesecev ječe ter na plačilo 60.000 lir kazni. Poleg tega mu je bila odvzeta za 5 let pravica izvrševanja javnih služb. Grassetti pa je bil na isti razpravi obsojen na eno leto in 4 mesece zapora ter na plačilo 20.000 lir kazni. O današnji razpravi, ki je bila za zaprtimi vrati, se je izvedelo samo to, da so razpravo prekinili in jo odložili za nedoločen čas. Kot se zdi, so nastale težave zaradi nekega Pellegrinovega podpisa in bo morala sodna oblast s posebno razpravo ugotoviti, a-li je podpis originalen ali ne. Sele po tej razsodbi bodo določili novi datum razprave, ki bo pred prizivnim porotnim sodiščem. *»------- N 3 žebelj je stopil Ob 10.45 so z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico 11-letnega Maria Bi-lukalja iz Standreža, Ul. Pola. Fant je med igranjem z žogo v šoli v Ul. Favetti stopil na žebelj, ki mu je povzročil precej veliko rano. V bolnišnici so mu rano razkužili in obvezali ter ga poslali domov. — «»—*- Otrok se je ranil v roko Na sedež Zelenega križa so včeraj ob 15.50 starši prinesli 3-letnoga sinka Torza Mishov iz Raštela št. 16. Fantek se jo med igranjem ranil v kazalec desne roke. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu rano obvezali in ga poslali domov. «»--- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 19 stopinj ob 15. uri, najnižja 74 stopinje ob 7. uri. Vlage 65 odstotkov. psov, tako da lahko že sedaj sklepamo, da bo prireditev uspela. Tekmovanje v pripravljanju dobrih jedač je bilo doslej že dvakrat na programu; prvič z uspehom, drugič pa s povprečno udeležbo. Organizatorji so za tretje tekmovanje razpisali tudi nagrade, da se bodo udeleženci potrudili in zadovoljili vse, ki se bodo te prireditve udeležili. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Crni zefir», U. Patrich, J. Mitchell, v barvah, VERDI. 17.15: »Čudovita, a nezvesta«, Gregory Pek in Deborah Kerr, oinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Newyorški pločniki«. A, Gardner, J. Ma. s on CENTRALE. 17.00: «Napad kozakov«. po romanu «Tihi Don« Ebistrizkaja, R. Glebov. MODERNO. 17.00: »Vražja«. aii nameščajo nove odtočne kanale in postavljajo nove cevi za razna druge napeljave. Se posebno pa se dela pomnožijo na pomlad, ko se o neta lepo vreme in je pri delu zato manj zastoja. Gre za manjša ali večja popravila, pri čemer so sedaj najbolj obsežna dela v Videmski ulici, kjer obnavljajo odtočno kanalizacijo, cestišče in pločnike. Ta dela so se pričela iž januarja lani ter bodo dokončana okrog 5. maja. Najbolj je bilo težavno vrtanje visokega podzemskega rova, dolgega okrog 150 m, kjer bo potekala glavna odtočna cev, ki bo povezana z enako cevjo v Ulici Boccaccio in od ted proti Rojanu. Za ta dela ie bilo nakazanih 154.448.000 ■ir Drugo večje delo je ob-ravljanje obokov v predoru sv. Vida, za kar bodo potrošili 102.984.000 lir. Poleg teh del pa so v teKU •n v načrtu številna druga cestna popravila, ki jih je na zadnji seji občinskega sveta naštel odbornik Geppi. Gre za popravila cest, ki . so jih zahtevali tudi razni svetovalci. Tako so med drugim zahtevali, da se popravijo vozišča in pločniki zlasti na desni strani Ulice Oriani, če gledamo proti Trgu Garibaldi. Tu so Ulice Toti, Madonnina, Molino a Vapore vse razmajane in je bil že skrajni čas, d?, jih začnejo popravljati. Kot pa smo že svoj čas umerili, ne morejo popraviti vseh hkrati, ker bi sicer onemogočili na tem področju promet z vozili. Sedaj so začeli vrtati Ulico Toti,' kjer bodo obnovili odtočno kanalizacijo in cestišče, za kar bodo porabili 9.867.047 l:i\ Nadalje obnavljajo cestišče v Ulici Čampo Marzio, Ki ga bodo dokončali do 6. maja (izdatek 5.844.300 lir). V teku so še naslednja dela: popravila 1. obroka mestne kanalizacije (9.610.000 lir), obnavljanje cestišča v Ulici Ca-dorna (11.667.440 lir), polaganje vroče bituminozne plasti v gornjem delu Drevoreda XX. septembra in Ulice Rosic tti (10.643.000 lir), 5 obrokov del zg vzdrževanje oko-liških kraških cest v skupnem znesku 38.808.000 lir, dva obroka vzdrževalnih cestnih del v mestu (15.500.000 lir). Končno kopljejo med Prosekom in Križem jarek za položitev telefonskega kabla TELVE za 2 891.498 lir. lijone), Pellico (900.000) in Rismondo (1.370.000 lir). Skupno je torej v teku, pred začetkom ali odobrenih 'tel za okrog 600 milijonov lir. Tako bodo dobile nekatere razdrapane ulice novo lepše lice, pri čemer pa bodo morali imeti meščani tudi malce potrpljenja, saj pomeni prekopavanje cestišč tudi za. nie precej nevšečnosti. Iz koprskega okraja Posvetovanje istr vinogradnikov v Portoro: Kulturno delovanje italijanskih dijakov Začetek akcije «Na cesti nisi sam> Gojenci italijanske gimnazije in osnovne šole kot tudi člani Italijanskega kulturnega društva «Antonio Gram-sci» iz Kopra že dalj časa vadijo za nastop, ki ga bodo imeli ob koncu šolskega leta Nastopili bodo z znano ope- Naslednja deia so bila že oddana na dražbi in jih bodo pričeli v maju in juniju: tlakovanje in popravilo odtočne kanalizacije v Ulici Zanetti (10.818.366 lir), tlakovanje Ul. Palestrina in začetka Ulice XXX. oktobra (9.512.265 lir), kanalizacija in tlakovanje Ul. Pellico (5.990.817 lir), polaganje vroče bituminozne plasti v spodnjem delu Ulice Ros-setti (1.205.230 lir), polaganje vroče bituminozne plasti v Ulicah Parini in Vidali ter na igu Ospedale (3.900.000 lir), tlakovanje cest v Križu ;n Trebčah (17.655.000 lir), tlakovanje Ulic Bonafata, Mon-idano, Trenovia, Cordaroli, Giacinti in Vrdelce, ceste, ki veže Lonjersko z Vrdelsko cesto ter Pertotove ceste (10 n.ilijonov 74.000 lir), tlakovanje Ulic Malcanton in Ret-teri (3.700.000 lir), razširitev in ureditev nove Ulice Rigut-t' (23.986.000 lir), tlakovanje in obnova kanalizacije v Uli-Rismondo (10.045.000 lir). Skupno je v teku ali pa se bo pričelo v kratkem za 393 milijonov lir del. Odobrenih pa je za 216 mi-11’onov lir del, ki jih bodo morali še dati na dražbo. Ta dela so naslednja: niarsko postajo (50 milijonov lir), drugi obrok gradnje cest n kanalizacije v naselju San Sergio (45.600.000 lir), prenovitev tlaka v mestni klavnici (25.800.000 lir), kanalizacija m ureditev Lonjerske ceste (12 milijonov 480.000 lir), položitev vroče bituminozne plasti v Ulicah Pergolesi, Puccini, Cherubini, Mascagni, Zando-nai, Ronchetto in Stare Istr-«ke ceste (15 milijonov lir), kanalizacija in tlakovanje U-lic San Sergio, Molino a Va-pore, Madonnina in San Apol-linare (27.550.000 lir), tlakovanje Ulic Gatteri in Ginna-stica (5.600.000 lir), vzdrževanje mestnih cest (17. obrok — 10 milijonov), vzdrževalna dela pri mestni kanalizaciji (3. obrok — 7 milijonov', polaganje uličnih napisnih tabel in tablic v mestu, predmestja in v okolici (3.275.000 lir). Med odobrenimi so tudi naslednja dela, ki se tičejo polaganja vroče bituminozne plasti v ulicah gornjega se-znama, ki jih bodo prej temeljito popravili. Ta poslednja dela, ki jih bodo dali na dražbo šele prihodnje leto, so sledeča: Polaganje vroče bituminozne plasti v ulicah: Madonni-na Molino a Vapore, S. Apol-lnare (2.450.000 iir), v Ulici Čampo Marzio (3.050.000), v Ul Toti (1.030.000), Zanetti, Palestrina, začetek XXX. oktobra (1.730.000), Crispi (3 mi-l Obnavljanje cestišča in kanalizacije v Ulici Toti niiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zanimivi podatki o avstrijskem tranzitnem prometu v letu 1959 Lani se je povečal avstrijski tranzitni promet samo skozi Reko Promet skozi Trst seje občutno znižal, padel pa je tudi promet skozi Hamburg Avstrija je za svoj prekomorski izvoz in uvoz tradicionalni klient Trsta, Hamburga, Bremena, Reke, Liibeka, Rotterdama in Amsterdama. Pristanišča smo navedli po vrstnem redu glede na obseg na gnojila. Pri uvozu prevladuje premog z 241 tisoč tonami, mineralna olja, rude in bombaž. Z navedenimi številkami pa nismo zajeli celotnega avstrijskega tranzita skozi Trst, ker njihove udeležbe v tranzitnem moramo prišteti tudi pošiljke prometu Avstrije 1 1958. Tržaško pristanišče je bilo na prvem mestu z 2.098.359 tonami, nato Hamburg in Bremen z 812.803, oziroma 570 tisoč 410 tonami ter Reka s 387.316 tonami. Druga pristanišča so za avstrijski tranzit malo pomembna, saj pri nobeni ne presega 40.000 ton. Tudi lani je bil Trst najvažnejše pristanišče za avstrijski tranzit, čeprav se je le-ta občutno znižal nasproti 1, 1958. Po statistiki železniških prevozov blaga iz Avstrije v Trst se je prekomorski izvoz preko te luke znižal od predlanskih 490 tisoč ton na 444 tisoč. Se bolj občuten je bil padec avstrijskega uvoza, ki je leta 1958 znašal 1.452 tisoč ton lani pa komaj 653 tisoč ton. Na padec avstrijskega u-voza preko Trsta je vplivala zlasti preusmeritev nabav premoga in rud. Za lanski tržaški pristaniški promet je značilno, da se je na splošno zmanjšal pretovor mnoštvene-ga blaga, po drugi strani pa se je povečal promet z generalnim tovorom, ker si luka prizadeva, da bi pridobila blago, ki je bilo v preteklosti zanjo tradicionalno. Med to blago spada zlasti bombaž, kava, eksotične vrste lesa itd. Avstrija je prevažala preko Trsta v izvozu z železnico zlasti les (131.000 ton), ma-gnezit, papir, karton ln umet- iiiiiin im n m litini m mn itnmiii n iiiimnMitfmiMmMMMfiiMHimmitiiiniiiiiiiiimiiiiiHmtiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiMmiiiiainmilNllliiiiiiinmHiiiiiiiiHHiiiiiiHiiiiHnui,,!,,,!,,!,,),!,,,!,!!,,,,,, Mi smo zavedni Slovenci in napredni ljudje, ki se borimo z naprednimi italijanskimi strankami za boljše socialno in gospodarsko življenje našega ljudstva. Mi učimo naše ljudi, kje tiči rešitev ekonomskih in socialnih problemov delavcev in kmetov; kje tiči rešitev, da bi delovni ljudje bolje živeli. V tem našem delu smo čestokrat naleteli na vasi na nepremostljive težave. Naše napredovanje so zastavljali sovražniki z lažmi in s takšnimi dokazi, ki bi ne mogli priti v poštev na noben r.ačin, če jih človek pretehta in če se poglobi v njihovo jedro. Kadar dokazujemo in govorimo ljudem, da je socialistični sistem boljši kot kapitalistični, nam največkrat sovražniki socializma postavljajo to vprašanje: »Ce je socialistični sistem boljši kot kapitalistični, zakaj bežijo potem ljudje iz socialističnih držav?« To je vprašanje, na katero mnogokrat ne znajo odgovoriti niti naši najboljši tovariši in je najboljše orožje sovražnika socializma, katerega se poslužujejo že nad deset let. Pri nas in proti nam je to orožje najbolj učinkovito, ker se borimo za dve stvari: za narodnostne in socialne pravice, za obstoj našega jezika in Begunci in naši emigranti težko odgovoriti celo našim najboljšim tovarišem na vprašanje, zakaj ljudje bežijo iz socialističnih držav. Vendar bi ne smelo biti tako. Ce se človek količkaj poglobi v zadevo, mu je lahko odgovoriti. Iz socialističnih držav bežijo tisti ljudje, v prvi vrsti, ki so sovražniki socialističnega sistema. Bežijo ljudje egoističnega duha, ker ni več v teh deželah prostora zanje, da bi kopičili denar in dobičke na račun in škodo množice delovnih ljudi. Egoizem se ni in se ne bo nikoli ujemal s socializmom! Končno bežijo takšni ljudje, katere je socializem nekako razočaral, ker so mislili, da jim bo ta sistem prinesel med, vino in salame, ne da bi delali. V socialističnih deželah morajo vsi delati. Vsak človek živi od svojega dela in ne sme izkoriščati sočloveka. Takšne vrste so ljudje, ki bežijo iz socialističnih dežel, a tudi teh je vedno manj. Sprva res, jih je mnogo zbežalo, a to bi moralo biti vsem razumljivo, da neka država, in teh Je bilo v povojni dobi mnogo, naleti v prvi fazi socialistične za boljše življenje našega ljud- gra(jjtve na velikanske težave, stva. Torej imamo dvoje sovražnikov. Naši so narodni in razredni sovražniki. Zgoraj sem omenil, da je velikanske napore, in mi vemo, da ne rodijo vsi napori takojšnjega dobička, takojšnjega sadu. Kdor ni verjel, kdor ni zaupal v napor« ljudstva, ki so bili usmerjeni v dvig socializma, v graditev boljšega življenja, ta je zbežal. Danes se je socialistični sistem pokazal sposobnejši kot kapitalistični. Ljudje, ki živijo v socialističnih deželah, že uživajo sadove svojih naporov. Zato bežijo sedaj ljudje iz teh dežel v vedno manjšem številu in ni več daleč čas, ko ne bo nobeden več zbežal. Mi pa bomo šli iskat kruha k njemu. Toda, ko govorimo o beguncih iz socialističnih dežel, to je o največjem propagandističnem orožju, ki ga ima v rokah reakcija, ne moremo zamolčati resnice, da bežijo ljudje tudi iz kapitalističnih dežel, posebno iz Italije. Zakaj reakcija teh ne omenja? Mi pravimo, da če hočeš nekoga kritizirati, pokaži z dejanji, da si boljši od njega' Iz Nadiških dolin, kjer živi 16.000 prebivalcev, je zapustilo domove nad štiri tisoč najbolj dela zmožnih ljudi. Res, ti niso zbežali ilega.no čez meje, šli so s potnimi listi. Toda vprašamo se, kakšna razlika je na primer med našimi emigranti in tistimi, ki so zbe žali ilegalno iz Jugoslavije? Ce bi hoteli pobijati trditve naših sovražnikov z istim o-rožjem, ko nas ona napadajo, bi lahko rekli, da ni nobene razlike, kajti emigrantje so prvi in drugi. Vendar razlika je, a ta razlika ni v korist tistih ljudi, ki so se specializirali v napadih na nas, s tem da nam vedno mečejo v obraz begunce iz socialističnih dežel. Ta razlika daje nam prav in za to trditev navajamo naslednja neizpodbitna dejstva: Begunec iz socialistične države zbeži čez mejo in si gre iskat, po njegovem mišljenju, boljšega življenja v svet, če pride do boljšega življenja, ga matična domovina ne izkorišča več. Z našimi emigranti pa ni tako. Napravijo mu potni list, ki ga mora slano plačati. Ko ima potni list v rokah, beži od doma, da bi ne umrl od lakote, beži pred lakoto in bedo, beži, da bi preživel sebe m družino, ki ostane doma. Država ga izkorišča tudi v tujini, ker mora delati zato, da bi plačal takse družini, katera jih nima s čim plačati. Največja razlika pa je v tem, da so naši ljudje prisiljeni bežati, ker nimajo doma dela ne kruha, medtem ko v socialističnih deželah dela in kruha ne manika za vse tiste, ki imajo voljo do dela. Kot beneški Slovenci je že na milijone Italijanov zapustilo svoje domove in šlo iskat svobodo do življenja v tuje kraje, vendar o teh ne govori nasprotna propaganda. IZIDOR PREDAN blaga s kamioni. Te so znašale 250 tisoč ton, to je 95 tisoč ton več kot leta 1958. Za tržaški pristaniški promet je sploh značilno, da iz leta v leto narašča kamionski transport. Od 60Q tisoč ton v letu 1957 se je dvignil lani na več ko 1 milijon ton. Avstrija se poslužuje kamionskega prevoza tudi za blago, ki spada pri nas v nižje tarifne razrede ter zato ne prenaša konkurence z železnico. Avstrijski uvozniki so prevažali s kamioni skozi Trst mineralna olja, riž, žito, oljna semena in kolonialno blago. V izvozu pa so uporabljali kamione za prevoz lesa, papirja, izdelkov metalurgije in drugih končnih izdelkov. Čeprav se je avstrijski tranzit v Trstu bistveno zmanjšal, je vendar pomenil 75 odstotkov vsega zunanjetrgovinskega prometa tega pristanišča. Tudi v Hamburgu, ki je Po pomenu druga «avstrijska» luka, je pokazal lanski tranzit iz te države težnjo nazadovanja. Za Avstrijo je bilo pretovorjenih 757 tisoč ton, to je 6,9 odst. manj kot prejšnje leto. Nasprotno od tržaškega tranzita, se je v tem pristanišču zmanjšal predvsem avstrijski prekomorski izvoz, in sicer kar za 34 odst. Delež Avstrije pri tranzitnem prometu Hamburga se je zmanjšal od predlanskih 19 na 15,9 odst.. Avstrijski tranzitni promet skozi Reko je znašal lani 412 tisoč ton. S tem je Avstrija prevzela prvo mesto v tranzitnem prometu pristanišča, saj je njen delež znašal 45,5 odst. tega prometa. Leta 1958 je bila na prvem mestu Če- škoslovaška. Za reško pristanišče je v vseh zadnjih letih značilno naraščanje pretovora avstrijskega blaga. V prekomorskem prometu Avstrije je bila Reka zastopana leta 1954 s 3,5 odst., lani pa že z 9,7 odst.. Avstrija je uvozila skozi Reko 276 tisoč ton blaga, in sicer predvsem rude (131.000 ton), fosfate (85 tisoč), koruzo (27.000) in žveplo (19.000). Izvoz je znašal 235 tisoč ton ter so bila pri njem na prvem mestu umetna gnojila s 97 tisoč tonami in les s 24 tisoč tonami. Precej je nara-stel tudi promet z generalnim tovorom (11.000 ton), kar je uspeh za reško pristanišče. V prekomorski trgovini s Sredozemljem, vzhodno Afriko, Bližnjim, Srednjim in Daljnim vzhodom se Avstrija poslužuje predvsem reškega in tržaškega pristanišča, v manjšem obsegu tudi zahodno evropskih luk. Izvoz in uvoz z Ameriko ter zahodno in južno Afriko je v glavnem usmerjen v pristanišča Severnega morja, delno pa tudi v jadranska pristanišča, ki so leta 1908 pretovarjala tudi avstrijske mnoštvene tovore iz Skandinavije. Iz tega vidimo, da je avstrijska zunanja trgovina pri izbiri svoje poti zelo prožna in da igrajo pri tem razen prevoznih stroškov do pristanišča važno vlogo tudi druge okoliščine, kot so kakovost manipulacije v lukah, frekvenca linijskih pomorskih zvez, plačilni pogoji v pristaniščih in trgovske zveze. Avstrijski gospodarski krogi neprenehoma poudarjajo svojo politiko nevtralnosti do vseh pristanišč, ne glede na gospodarsko območje, kateremu pripadajo. To je bilo poudarjeno tudi na nedovnem posvetovanju avstrijskih špediterjev v zvezi z vprašanji transportne politike, ki so nastale z ustanovitvijo združenja evrop. ske proste trgovinske cone. reto «Rdeča kapica«. , Čeprav je izvedba izvedba zelo zahtevna, so vsi. •- ^ a igralci, zelo OP1'®,. k a.ibolj všeč. razpoloženi in upajo, vsem kar na, m * * V torek je imel v £ rih italijanskega graS./ leto dobil nag filma »Tri četrtine > . puljskem festivalu- fjpi? Tudi del Ulice Palestrina so začeli popravljati in bodo obnovili cestišče. Na sliki vidimo, kako so razbite kamnite plošče, ki so Jih odstranili v omenjeni ulici, zlnžili kar na pločnik v Ulici Battisti ^ priPvL zvedeli od osebja. P1 ' Ija v ateljejih scen >„) bo Babič začel s ^gtt filma v prihodnje prih0^ in ga bo dokončal .vJi» njega filmskega Pulju. NOCOJ V KOpBtI Otvoritev razstav slikarja Jože H°rViL Slikar Jot* Pod pokrovitelj* M, za kulturo in Pr°J(,orfl skega ljudskega urt jr pru bo nocoj °b ,„ritet'^r jerju gledališča o ff . karske razstave ^aj f ta. Dasi avtor lfl fU t> utemeljenega sti j 1 Ija vsakič v drug jjk tokrat v Kopru P* f, največjim *ieV\ik0t eksponantov 0r ^ pravi črno - beto ^ D Razstava naJ .„g li galeriji koprLjem c je bila v zadaj j objektivnih raz ■ .6„1) ščena v fojer X „ dališča, ki sicer sfgV*’ ših pogojev za kljub temu P,,upd Število ljubitelj ^ p joče umetnosti. .kji* Kakor smo ** P's tvoritev povezan U p hote improvizir i n >f» mm utrinkom. . v t>° (f Ti i domačih avicn^y i! član tržaškega S eCa-proviziranih PT‘r. \n J karskih razstava gBtilc / novimi prijemi s ^ krajši poti mogoč R|(|t bogatiteu lokalnega ga življenja. “ Jorsri dnevnik — 5 — 7. aprila 1960 j; ^2 wp0P:- Na poti dekolonizacije Prizadevanja v Gvineji Sfeuum?0 VSe Sled°' in j— *z politicne-•sakdanjega življenja, *cm?iS?.^udi *n iz šolskih ®ozave<,tJ1,g’ atrdiii homo sa-so iu ili ■ d?st°janstvo, ki ničiti aiabsti skušali u-ie ederi ’tt ® tem* besedami ®okraiti,12med v°biteijev de-p.sal n_.e stranke Gvineje o-je>, n, 138ram «dekolonizaci-. 8' del tega progra- ma “^konverzija«, pre-ture j - Sospodarske struk- *0sPodarsk!h’ naZVOj njenih ramo „ J, sd- «Utrditi moli ne Neodvisnost, da nam dejal i\j°r° Omo8li vzeti, je « tajai. ° Sejlulaj, politič- Deitnj .stranke. ««a ft,2ac‘la na politično i»iUrnem in ~ da se Nročiu 1®psihološkem Prve jn s°di v Gvine.i med finimi t mei naibolj radi" 18lerjennct0 3e Posledica u-*> »Prožni1 Poetičnih sil. ki c> Phn»i ■ \ vodde ‘n do kon-P°st - Jfle b°j za neodvis-lišiin v I Posledica oko-^isnol, "tenh je bila ne-tev s „ dosežena, prekini-ha„Co '^cijo ln vedenje Paia-iji. P° tem ukrepu sta aiša°a . rati pa tudi o-dacijo nevolucionarno iikvi-,°-°nialn Sarnezn’b ostaniS 5**11 .dediščine. I; Se ,,,e ,In njegovi tovarišija daj°, ua dekoloni-mtur.e. ljo^remembo zastave. sov Toda na vodilnih po-z odstranitvijo ene razlage zgodp- v ‘In:,,alistei i ' 'Z uče,g lHZ:age zgoao-,a V** * knjig, ni kon-"Zgibni u*° ukreP>, ki 1' začete?' Po,T en jo pa še-Prehaia a procesa. Težišče "S Prii»n8nCa čedalje bolj v gospodarstvu 'p dr"žbene reiorme. ^ NEODVISNOSTI !° »|*L bu‘e.ia za bolezm- az,-.v ‘ . Perazvip.n air.š.ih ^““»ijo de=-ei — munosui- r ,mai,J po kave J?-®# „, sadežev. io 0..0- piea r» visti goji rrancezi v vinar- k-tisk ni’r‘3tdl za politični «Matthison Chemicals« večino delnic. Za take industrijsko - rudarske posege Gvineja še nima lastnih sredstev. Navzočnost obsežnih atujih interesov« je vir mnogih težav, vendar se mu spričo sedanjih razmer očitno ne morejo izogniti. Vlada ima pri tem precej izdelano stališče: mednarod- na skupina v Fryji ni tam zato, da bi koristila gvinejskemu gospodarstvu, pač pa zato, da izkorišča gvinejski boksit. «Potrebni so nam sporazumi, ki bodo zavarovali koristi obeh strani,« pravi Seku Ture. Gvinejska vlada si prizadeva odpreti nove rudnike in zgraditi industrijske objekte v lastni režiji (približno polovico sredstev, določenih za izvedbo triletnega gospodarskega načrta bodo vložili za napredek proizvodnje), računa pa tudi s sorazmerno dolgo trajajočim »paralelizmom« domačega in tujega kapitala v gvinejskem gospodarstvu. Domac> kapital predstavlja v tem primeru izključno državni kapital, Kajti gvi-nejsse buržoazije praktično ni. Glede tega so razmerja jasnejša kakor z drugih za-hodnoafrišKih deželah. Tu ni piemožnih trgovcev ali zemljiških posestnikov, kakor na primer v Nigeriji, ki b. se povezovali s tujim kapitalom in se vKljučtli v njegove kupčije. Potemtakem ruji kapital nima možnosti, da bi si pridobil neposredne gospo-uarske in politične zaveznike. Bitka za dominacijo v gvinejskem gospodarstvu se b je in se bo bila med gvinejsko državo in tujim kapitalom. V tej deželi se pogosto sliši, da »politična revolucija ne bo končana brez gospodarske in socialne revolucije«, s čimer mislijo na močan razvoj pr0izvaja'pih sii ob istočasnem nenehnem narašcan.u moč: »gvinejske- ga činilelja«. zagotovitvi državnega vpliva tudi v pod- Kar je njegovo, je njegovo !( Tupolev 104» bo odpeljal darila Hruščeva iz Pariza Poleg številnih drugih daril je tudi avtomobil ter celi zaboji steklenic šampanjca PARIZ, 6. — Ce bi kdo mislil, da so imela številna darila, ki jih je Hruščev prejel na svojem potovanju po Franciji, zgolj simboličen pomen in da so potem končala v kuhinji veleposlaništva v Parizu ali da se je kako drugače z njimi okoristilo osebje veleposlaništva, tedaj bi se zelo motil. Hruščev je hotel svojim gostiteljem dokazati, da je njihova darila zares sprejel z namenom, s kakršnim so bila podeljena. Toda teh daril je na tone in Hruščev jih ob svojem odhodu iz Francije ni mogel vzeti s seboj. To pa ne pomeni, da je nanje pozabil. Danes je prispel na letali- Odkar je rodila svojega tretjega otroka, se je angleška kraljica Elizabeta II pojavila v javnosti prav predvčerajšnjim,ko je na londonski postaji sprejela francoskega predsednika de Gaulla ter njegovo ženo. Poleg kraljice je njen mož Filip Edimburški iiiHN»H»HiiuHi»»HMi»HmH»H»»HiMMMiM»iHHHMM»MH»nHn»unn»,»l,*l,*NHHU»»»»n»»»»»*»,,,l,ll,,l"mi*,m,,f,,l,f,ml,l,,,m,l,,,,n,l,,,l,,u,l,,,,l,l,,,,m Nič čudnega pri hitrosti 150 km na uro Pet oseh se je takoj dveh avtomobilov na cesti Milan-Como V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo pri cestnih nesrečah 822 mrtvih V primeri s prejšnjim letom je bilo smrtnih nesreč znatno manj šče Orly orjaški in silno hitri ((Tupolev 104«, in sicer prazen. Na to letalo bodo naložili vse. kar so Francozi poklonili sovjetskemu ministrskemu predsedniku med njegovim obiskom Francije. In letalo bo kar dobro natovorjeno, ako bo odpeljalo vsa darila, saj je med njimi tudi avtomobil. Potem je med darili na desetine zabojev šampanjca (kdo bi ga pustil!) in drugih dragocenih francoskih vin, nadalje skladovnice knjig, albumov in plošč. Potem je kakih deset kovčkov, polnih oblačilnih predmetov, na cente sira, sadja in raznih gastronomskih posebnosti iz vseh francoskih pokrajin, po katerih je Hruščev potoval. Kot darilo mesta Marseilla je Ni-kita Hruščev prejel rimsko amforo iz II. stoletja pred našim štetjem. V gori daril so še nogavice, kravate, parfumi, igrače, medalje itd. Malarija (Nadaljevanje s 3. strani) Koncem ieta | jetjih tujega kapitala — z državnim nadzorstvom od U * a a . i ,-------- arzavmiu 1 Scej' ‘ 1 se I zgoraj in dejavnostjo sindi- ratov od spo<1i!j- INVESTICIJE LJUDSTVA tn na drugih P« si ne ao- 1« problem s tem (?, šiisuo?.8. značilnost nove-t* 1 trn ?rs,'Sa načrta, o te,DOuo razpravljali sa meseca. je pri-1^'stva različnosti go-rovSl,, Največ truda na- Tu razvoj nameravajo v„-.'e pria ,?:zvodn o in do-v ovalcev. prizadelior., ' smeri so maie-.”rgan! rivPolihčnn Cliske Pa tu" l.e’ V rv družbene na-aič.ksko/J? hi la zem-la«» h j drunih zahodnr-ii.k *Pod ezelah, splošna b* PogLaUpravo» plemen-c-os prenieriifirjev Rozneje so n„Ae drr-. v lastnino fran- P° Pot , !1 Pa razglasitvi jo spet Nn.1. V pr8 • em smislu — Sni Pogla,, Prv°tno stanje. Tug;aeVar^v «1 več, je čaš 6 v 'MPrav tako kakor 4Va 1 NKlgeri)i - prepn-i da'o stare Str."' Sln.^'" ual° s,are ob" ie Vbiti Pnostl polagoma Wrt*et ie ,, moderne zadru- SAfnkPvcVmudelu,za; 'ke zasebna last-avadnem smi-Pt.ie začela neznana. Stvar diVani h lnu Gvineici s0 č*. u«e jL da hodo njihove lvojst„ dokaj »doma- isi !&».«“ % vrije v zasebna last-Sj . “eseijp vKnavadnem smi-Začei ani, Mi PlantaT u statusa ve-f'an Evrnr, anani ki jih Wc°zi r.pici, večinoma bgi. *o Fr.ailen v primerih, da ,,?cozi 'zgoali Gvi-tlti', PWtaž?Stanovi,i P,an' Hi. dragj ug°jitev ba' tijPi tlamou zahteva dober VUrt!kanja 'n zalivali i hoteGZa zdai nikakor Ptil goie«; Povzročiti mo-*v, 'tmet,isUlrte najpomemb-tlij, t*ga k,3 e kulture. Ra-Mu ibve,.: rada spodbudila pad d’,36' k. naj bi k>o»„.tstvom lm državnim v* ‘p kolikor le i V načrt asju z gospo-JHeti^dniih 1 Gvineje. S»klVn*je i ttlh so začeli Val hogact ti velr da *tv? boksita. Ra-Hie* boW»uSai° gvinejske J^nov .^S1ta okrog 600 \ možnosti za '• 'l8oane — ,uot°kil j°rišč S?FvVdu.midi»:'pH *PV°ihU«oaPe , !*tt| atokiu Gezisca na Lo-i' »r, rišč -pred Konakri-*tet, aU*ite Hrancoska druž- iti odelej °dločujočem ob-!?slta boko ,arperi*ki kapi-Nii.i. prya Gvineji leži 0 rri, .m°derno «alu- W*a kor°“' last med' hha zorcija, v ka- an>eriška družba l«ih tftčnrt Dr' osemdesetih °6*r»cHreslal nek0 nad' « za *'J,° in zadovoljen bolnišnico Spričo pomanjkanja finančnih sredstev je demokratska stranka Gvineje uspesno zagrabila za drug vir. segla je v zakladnico navdušenja, e-nergije m pripravljenosti za žrtve, ki jo 1 la na voljo sleherno resnično ljudsko gibanje. Nekega dne sem se oglasil na sedežu mladinske organizacije demokratske stran-Ke mladine demokratičnega ai riškega združevanja. Približno podobno ozračje kot v štabih naših mladinskih brigad Tibu Tunkara, živahen mlad človek manjše postave, je na široko razlagal dejavnost organizacij, ki jih vodu politično vzgajanje mladine {((hočemo, da se mladina zaveda odgovornosti, ki jo čaka .. . in da ne misli, da se svet neha z Gvinejo«), reševanje posebnih problemov ženske mladine v deželi, kjer so sledovi ženske neenakopravnosti še globoki (((dekle ne sme biti priklenjeno samo na kuhinjo .. . omogočiti ji moramo, da si bo pridobila več gospodarske prostosti .. . povsod moramo organizirati obrtne in gospodinjske tečaje«), posebna aktivnost med dijaki in študenti («francoski režim se je trudil, da bi to mladino odtrgal od ljudstva ... naj izobraženci vodijo deželo, toda v korist ljudstva«), višja kultura in skrb za razvedrilo (»želimo rehabilitacijo afriške kulture« . . . celo ustno poezijo «griotov», tradicionalnih razlagalcev zgodovine lahko izkoristimo za vzgojne namene). Začeli so s čiščenjem ulic v Konakriju, kmalu pa so se lotili sajenja plantažnih sadovnjakov, preprečevanja erozije zemljišč, grajenja športnih terenov. Letos so na vrsti nove zadružne vasi, v katerih se bo naselilo in našlo delo veliko število brezposelnih delavcev. Ta delavnost mladine, ki dobiva vse organizacijske o-blike in ki je preračunana bolj na vzgojni kot na gospodarski učinek, je le del široko razpredene akcije ljudske samopomoči, znane pod imenom »investicije ljudstva«. Z investicijami te vrste so v potu in z dobro voljo zgradili sto in sto kilometrov lokalnih poti, veliko šol, javnih poslop.j, sedežev stranke ter manjših kmetijskih posestev. Organizatorica vse te aktivnosti, pa tudi vsega političnega, komunalnega, po veliki večini pa tud. gospodarskega življenja v Gvineji je demokratska stranka, ki praktično zajema celotno prebivalstvo Udeležil sem se nekega sestanka stranke. Obravnavali so vse, kar je vlažno za predmestno čel rt Kona-krija, od »političnega položaja« do drobnih razprtij med sosedi Načelno je določena meja med pristojnostjo u-pravnih in strankinih organov, v praksi pa jo je le malo videti. Disciplinirana učinkovita in s smotri, ki so ljudstvu razumljivi in ki jih je odobrilo kot svoje, je ta stranka nosilka specifične demokracije (komunok rat s ke kakor jo imenujejo v Gvineji), ki po mnenju njenih ustanoviteljev in voditeljev na ibolje ustreza potrebam v zvezi z utrjevanjem neodvisnosti in izvajanjem daljnosežnih gospodarskih in družbenih reform v tej deželi. GAVRO ALTMAN (Iz »Komuuisfu«) COMO, 6. — Na cesti Milan — Como med Fmomornascom ter Lomazzom se je davi v zgodnjih urah pripetila huda nesreča, pri kateri je zgubilo življenje pet oseb, šesta pa se nahaja močno poškodovana v bolnišnici. Tu sta se drug v drugega zaletela dva večja avtomobila — obadva ((Aurelia«. Kot se je pozneje zvedeio, je nesreča nastala zato, ker je na avtomobilu s tufinkko evidenčno tablico po. čila pnevmatika. Ta avto je vozil milanski trgovec Zerbi-m. Iz Coma je prav tako privozil z veliko brzino drug avto, v katerem je bilo pet oseb. Trije od teh so bili uslužbenci družbe Alitalia ter so bili zaposleni pri sedežu družbe v Rimu. Prišli so na kratke počitnice ter pri tem obiskali še svojega znanca, študenta Cagnola, ki stanuje nekje v pokrajini Varese. Pozneje se je ugotovilo, da je bil v avtomobilu, ki je vozil iz Milana proti Comu, 19-letni Giannino Festari, ki ga je policija iskala zaradi tega, ker je bil oosejen na tri leta zapora. Evidenčni tablici na njegovem avtomobilu sta bili potvorjeni in med seboj nekoliko različni. Imel ie tudi potvorjeno osebno izkaznico z imenom in naslovom -rgovca Z .rbinija, toda s svojo sliko. — Štirje od mladeničev na drugem avtomobilu bi morali davi ob 5. uri odpotovati z letalom v Nevv York. Ta huda nesreča je močno dvignila povprečje smrtnih primerov pri cestnih nesrečah. To povprečje znaš~ za prva dva meseca letošnjega leta 13-14 oseb na dan. Po uradnih statistikah je bilo namreč januarja in februarja letos 32.034 (lani 28.213) prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 822 oseb, medtem ko jih je lani v istem času umrlo 861. Ranjenih je bilo 20.400, lani v prvih dveh mesecih pa 19.358 V ministrstvu za javna dela poudarjajo, da dokazuje analiza teh številk postopno upadanje cestnih nesreč; to upadanje je razvidno iz razmerja z naraščanjem števila vozil. Od januarja 1959 do danes je število vozil naraslo za okrog 865.000. Ker je bilo v času ja-nuar-februar 1959 v obtoku okrog 5 milijonov 430.000 vozil, znaša porast števila vozil 16 odstotkov, medtem ko se je število nesreč pomnožilo le za 13.5 odstotka. Se bolj pomembno pa je dejstvo, če ga presojamo po zmanjšanju stopnje samih nesreč in sicer v absolutnem smislu kakor v razmerju s porastom prometa. Zmanjšanje smrtnih primerov od 861 v prvih dveh mesecih lanskega leta na 822 primerov letos pomeni znižanje za 4.5 odstotka v absolutnem merilu ter za 20,6 v razmerju s porastom števila vozil v obtoku. Podobno velja za primere ranjenih oseb. «» ----- Dekle iz Hirošime umrlo za levkemijo HIROSIMA, 6. — Neka 17-letna deklica iz Hirošime, ki je imela ob atomskem napadu na mesto 20 mesecev, je včeraj umrla zaradi levkemije, ki se je v njej pojavila šele pred tremi tedni. Se mesec dni pred smrtjo ni Hi-roko Kajiyama, ki je bila vedno zdrava, kazala še nikake-ga simptoma bolezni. Dasi se je ob trenutku, ko je padla atomska bomba na mesto nahajala le 1.500 metrov od mesta eksplozije, na videz ni kazala nikakih posledic žar-čenja. Toda sedaj je nenadno nastopila levkemija, ki je povzročila njeno smrt. Smrt te 17-letne deklice je povzročila veliko vznemirjenost v mestu, kjer se številni prebivalci boje, da bodo tudi njihovi otroci, ki so bili v času napada na Hirošimo še čisto majhni, dobili levkemijo. Vojaška solidarnost VERONA, 6. — Vojak Sal-vatore Martorana nekje s Sicilije je dokončal svojo vojaško službo in se je že preoblekel v civilno obleko, pripravljen da odide, ko so prispeli agenti kvesture. Zahtevali so od Martorane .plačilo neke stare globe, na katero je bil Martorana zaradi neke tatvine obsojen poleg zaporne kazni. Tedaj je zapor prestal, na globo pa je popolnoma pozabil. Seveda ni nanjo pozabila sodna oblast, ki je od Martorane po agentih kvesture iz Verone zahtevala ali denar za globo ali nadaljnjih dvajset dni zapora. Vojak pa ni imel denarja in namesto na pot proti Siciliji bi moral še najprej za dvajset dni v zapor. Polkovniku, ki je za ta primer zvedel, se je pa mladenič zasmilil in na njegovo pobudo so napravili zbirko, ki je v krat- ce se bodo legla ponovno razširila in prenesla tudi v uežele, kjer so biia že izko-:eninjena. Ce pomislimo na cgromno število ljudi, ki jih malarija mrtviči, vidimo, da le to enakovredna akcija kot kakršna koli druga akcija prn-!j hudim boleznim, pa čeprav pri nas malarijo omalovažujemo, ker pač živimo v raki m srečnem pasu, da je malarija malone že neznan pojem. Dva Italijana žrtvi napada v Francoskem Kamerunu GENOVA, 6. — Telegrafsko sporočilo javlja, da sta bila dva člana posadke ladje ((Giuseppe Croce« napadena po skupini črncev, ko sta šla v kino v Duali v Francoskem Kamerunu. Eden od njiju, 38-letni Francesco Palazzo iz Mole pri Bariju, je poškodbam podlegel, medtem ko je dve leti starejši Salvatore Bonfi-glio iz Trapanija v bolnišnici s prebito lobanjo. Dogodek pa ni v zvezi z neredi zadnjih časov v raznih krajih Afrike, temveč predstavlja osamljen primer. Takoj po prejemu »Oscarjeva: Simone Signoret ter Charlton Heston, najboljša igralca, ter Shelley Winters, najboljša druga igralka ........ ■•IIIIIIIIIIIIIIII................»mu..»um.....mm.. Toži tobačno zaradi raka Dokaz, da je njegov rak res posledica kajenja, ne bo tako lahek, dasi se je Svetovna zdravstvena organizacija že sko- raj popolnoma izrekla v prid taki domnevi sredstva, ki pa jih Svetovna zuravstvena organizacija nima na pretek. Glavni namen današnjega praznika pa je vprav v tem. Ja se javnost — oblasti in povprečen državljan — zainteresirajo za delo te svetovne (rganizacije, da ji pomagajo, kar posebno velja za oblasti. Kolikšnega pomena je to, nam bo pokazalo sledeče dejstvo;, Ze leta 1951 so strokovnjaki ugotovili, da sredstva Zi uničevanje komarjev vrste anofeles, ki malarijo prenašajo niso več učinkovita, ker se je komar-anofeles na njih privadil. Na srečo so se našla sredstva, ki so močnejša od prejšnjih. Ce pa se je komar privadil na prva sredstva, se bo prej ali slej privadil tudi r-evim. Zato je treba, da se akcija za uničenje malarije, predvsem legel komarjev, izvede v čim krajšem času in to povsod na svetu, kajti si- Orio Vergani ............................... Rekord višinskega z letalom KATMANDU, 6. — Neki | no protivi tej poroki in je švicarski vojaški pilot se je proglasil za svetovnega rekorderja v pristajanju v visokih gorah. Trdi namreč, da še nihče ni pristal v višini 4876 metrov, kot se je to posrečilo njemu v himalajski gorski verigi. Pilot je s švicarsko ekspedicijo na Dhaulagiri (8167 m) in trdi, da je 28. marca s svojim letalom, ki je opremljeno s smučmi, pristal na severnem pobočju Dhaulagirija v višini 4876 m, 11 d [J 1 a v m ZiUiinU) iti J * -v«- c i kem dosegla potrebnih 8.000 i in to na nekem 182 m dolgem lir, da je lahko Martorana I snežišču. Pilot Ernest Saxer • w « - .. J n L lnUlr a Ir n n t li-n PITTSRURG, 6. — Zanimiv proces se je pričel v Pitts-burgu. Ameriški mizar, 61-let-ni Otto Pntchard, je vložil tožbo proti neki znani ameriški tovarni cigaret. Prit-chard trdi, da je skozi 30 let kadil po 20 do 30 cigaret na dan; leta 1953 pa so mu ugotovili raka na pljučih in po njegovem mnenju so vzrok te bolezni cigarete. Zaradi tega zahteva milijon dolarjev ter še nadaljnjo odškodnino za izgubo desne polovice pljuč. Zastopniki obrambe so od sodišča zahtevali preliminarno razpravo hrez navzočnosti porote, da bi se odločilo, ali lahko zdravstveni strokovnjaki pričajo glede vzrokov pljučnega raka. Sodnik je odločil, da je pripravljen zaslišati zdravstvene strokovnjake kot priče. Proces se bo nadaljeval jutri. Obramba jo sporočila, da bo še naprej vztrajala pri svoji tezi, da predstavlja rak še dandanes eno velikih u-gank zdravniške znanosti in da bo zahtevala od Pritchar-da, naj dokaže, da je rak, ki ga ima, dejansko posledica kajenja. Mi smo prepričani, je dejal odvetnik tobačne tovarne da je takšen dokaz za sedaj nemogoč. Za dokaz naihr-1 »c bn moglo veljati niti sporočilo, ki ga je pred dnevi v 2enevi objavila Svetovna zdravstvena organizacija. To poročilo pravi, da je kajenje cigaret poglavitni povzročitelj raka na pljučih. V tem prvem uradnem sporočilu o tem problemu se Svetovna zdravstvena organizacija opira na dela in razprave znanstvenikov, ki u-gotavljajo, da povzroča raka na pljučih predvsem cigareta. Znanstveniki, ki so zavračali to mnenje — je rečeno v sporočilu — so navajali nekatere zanimive reči, niso. pa mogli dokazati, da med kajo cigaret in rakom ni vzročne zveze. Poročilo pravi nadalje, da je mogoče zrak, ki ga zastrupljajo izpuščene snovi iz bencinskih motorjev in tovarniški dim v industrijskih središčih, upoštevati le kot povzročitelja druge vrste, ker napadajo ljudi, katerih pljuča je ie načel kancerozni proces, ki ga jo sprožilo kajenje. Pri izdelavi tega dokumen-la Svetovne zdravstvene organizacije so sodelovali specialisti za raka na pljučih iz sedmih dežel. Poudarili so, da je treba povzročitelje pljučnega raka še nadalje proučevati v mednarodnem obsegu, hkrati na menijo, da ima sodobna zmnost že dovolj podatkov za trditev in nasvet: če se ho- čete izogniti raku na pljučih, nehajte kaditi. Specialisti so se sestali v Ženevi sicer že lani novembra, vendar je bilo sporočilo o njihovih ugotovitvah objavljeno šele te dni. »Čeprav je zvišanje smrtnih primerov zaradi raka na pljučih mogoče delno pripisovati izpolnjevanju diagnostike (poprej so mnogi umrli zaradi raka na pljučih, ne da bi kdo vedel pravi vzrok smrti)», pravi sporočilo, »pa vzbuja pozornost dejstvo, da narašča število smrtnih primerov te vrste vzporedno z večjo potrošnjo cigaret*. «»------- Zgorel v postelji NEAPELJ, 6. — Najbrž je bil 53-letni Andrea Ferrara vinjen, ko je včeraj s cigareto v ustih zaspal v svoji postelji. Ko so davi karabinjerji in gasilci vdrli v njegovo stanovanje, so ga našli mrtvega in vsega ožganega. Najbrž se je od cigarete vnel ogenj, ki je potem uničil posteljo in pohištvo. * * * DUNAJ, 6. — Neki 'uka.iš-nji list piše, da bo 76. oktobra v dunajskem državnem glc(l«’’šču nastopila sopranistka Maria Callas. svobodno odšel domov. «»------- Sestanek kardiologov MILAN, 6. — V soboto in nedeljo bo mednarodno zasedanje zdravnikov, ki se u-kvarjajo s srčnimi boleznimi ter boleznimi ožilja. Zbrali se bodo specialisti iz dvanajstih držav. Med drugimi bodo navzoči dr. White, osebni zdravnik Eisenhowerja ter kardiolog svetovnega slovesa, prof. Rapoport iz Moskve, znan po svojih originalnih razlagah srčnega revmatizma, prof. Chavez iz Mehike, ravnatelj enega izmed najbolj važnih inštitutov za študij in zdravljenje srčnih bolezni, dr. Gregg, profesor na ameriški univerzi za vojaške sile in drugi. upa, da bo lahko v kratkem pristal v višini 5486 m blizu drugega oporišča ekspedicije. Seveda letalo ne prevaža plezalcev na vrh, temveč se je uporabljalo in se bo uporabljalo samo za pomoč ekspediciji. Ekspedicija računa na zaključni vzpon na Dhaulagiri v zadnjem tednu aprila. «»----------------- Čigava bo obveljala? NEW YORK, 6. — Precej prahu je svojčas dvignila zadeva bogale Gamble Benedikt, ki se je zaljubila v nekega šoferja, Romuna Andreja Po-rumbeanuja, ter proti volji sorodstva zbežala z njim v Evropo. Dekle še ni polnoletno in ji je varuhinja njena stara mati. Odvetnik družine je dejal, da se družina še ved- sprejela vse možne ukrepe, da spravi muhasto Gamble spet domov. Toda ta je s Po-rumbeanujem že zaprosila za poroko v Dillonu (Južna Karolina). Odvetnik družine je dejal, da je razporoka, ki jo je bivši šofer dosegel v Mehiki brez veljave in bi torej mladi Romun zagrešil bigami-jo, če bi se poročil z Gamble. Sodnik iz Dillona Pa je dejal, da sta mlada dva pred njim prisegla, da sta po zakonu v stanju, da se lahko poročita. Dejal je še, da lahko dovoljenje za poroko dvigne v njunem imenu kdo drug in potem se lahko poročita pred kakim sodnikom ali pastorjem v katerem koli kraju Južne Karoline. Porumbeanu je dosegel raz-poroko v Juarezu 15. marca. Njegova žena se razporoki m nič protivila. Zvečer pa je sodnik sporočil, da mora odložiti izdajo dovoljenja za poroko, ker so nanj pritisnili višji sodniki; dejal je, da je treba vso stvar natančneje proučiti. * * DUNAJ, 6. — Umrla je najstarejša ženska na Dunaju in Avstriji' Aloisa Schobel, ki bi 4. junija letos dosegla 107 let. V zadnjih desetih letih je 33 žensk in 5 moških na Dunaju preseglo 100 let življenja. Vladni teror nad domačim prebivalstvom v Južni Afriki se nadaljuje, dasi je proti vladi vse svetovno Javno mnenje. Na cestah, ki vodijo v prestolnico, je policija postavila bloke, kjer vsakogar pregledajo Orio Vergani je včeraj umrl Včerajšnji »Corriere della sera« je na svoji tretji strani še objavil članek z naslovom »Preminil je patriarh beneške biennale«; članek, posvečen spominu Ro-mola Bazzanija. ‘e napisal Orio Vergan'. Ko smo imeli čitatelji v jutranjih urah list v rokah, večinoma najbrž še niso vedeli, da Oria Ver-ganija, ki je bil pod tem člankom podpisan, ni več med živimi. Mož je bil še prejšnji večer s prijatelji na večerji, pa je kmalu odšei domov, ker se ni počutil dobro. Zgodaj zjutraj je pozvcnil, ker mu je bilo hudo. Takoj so poklicali zdravnika, a ko je prispel, je lahko ugotovil samo smrt. Tako je v starosti 61 let preminil Vergani, katerega glavno delo je bilo časnikarstvo, a poznan je bil tudi kot literat. Pred vojno in tudi po vojni je napisal več knjig in dobil je tudi Marzottovo nagrado (1957 za ((Avdienco pri zaprtih vratih«) in druge nagrade. Zadnja Toscaninijeva dirigentska paličica Predsednik IRI Fa-scetti se je pred kratkim mudil v ZDA. Pri tej priložnosti mu je glavni ravnatelj RCA podaril dirigentsko paličico, s katero je Toscanini zadnjikrat dirigiral, ko je v New Yor-ku vodil orkester NBC. Fascetti je sklenil, da podari ta spominek na Toscaninija muzeju gledališča Scala. Včeraj je res paličico izročil su-perintendantu Scale dr. Ghiringhelliju, ki se mu je prisrčno zahvalil. Stokovvski bo nehal dirigirati Dirigent Leopold Stokovvski, ki vodi simfonični orkester v Houstonu, je sporočil, da ima namen zaključiti svoje dirigentsko delovanje na koncu sezone 1960-61. «Vsi, ki imajo otroke, bodo razumeli mojo odločitev,« je dejal Stokovvski, ki ima baje namen vrniti se v New York ter vložiti oriziv proti razsodbi, po kate-ri ima njegova bivša žena Gloria Vanderbilt varstvo nad dvema o-trokoma, rojenima v zakonu z njim. Za 30 milijonov lir ukradenih slik V Hamiltonu v Kanadi so iz tamkajšnjega muzeja pokradli v pretekli noči za okrog 52000 dolarjev slik Slike so tatovi kar izrezali iz okvirov ter odnesli. Med ukradenimi platni je tudi eno Bra-queovo, cenjeno na 10000, ter eno Courbeto-vo, cenjeno na 15000 dolarjev. Cocktail «Glympia» za letošnjo olimpiado Tudi barmani imajo svoja mednarodna zase danja. Tako zasedanje se je pričelo zjutraj v San remu. Najprej so ustoličili prizivni odbor, v ka terem so Kurt Soerenšen (Danska), Fred Friede (Nemčija), Pierre Baron (Francija), Jimmi Henze (Holandska) in Mike Byrne (Anglija). Zaseda nje mora najti nov kock tail »01ympia» ter nov long drink »Marathon* na čast letošnji olimp:a di. Vsako nacionalno združenje, ki se udele žuje natečaja v Sanre-mu, predloži tri cocktaile in en sam long dnrefc; v konkurenci bo torej 45 cocktailov in 15 long drink. Posebna sodišča bodo proglasila obe zmagoviti pijači. Na sprejemu včeraj zvečer v hotelu Savoia so bili odlikovani štirje italijanski barmani, ki so lani v Kjoebenhavnu zmagali kot moštvo z najboljšim cocktailom. IL evropsko prvenstvo v namiznem tenisu Po mnenju ameriške revije «Ring Magazin» Madžarskima ekipama Anglež Dick Richardson naslov prvaka Evropej najboljši boksar meseca Švedi med moškimi in Angležinje med ženskami na drugem mestu ZAGREB, 6. — V evropsKem prvenstvu v namiznem tenisu so se nocoj končala kvalifikacijska tekmovanja po. s-imeznih skupin. Finalisti v moški konkurenci so Madžarska, Švedska in Anglija. V ženski pa Madžarska in Anglija Moška reprezentanca Jugoslavije je z zmago nad Vz-todno Nemčijo s 5:4 zavzela drugo mesto v C skupini, t.iedtem ko je ženski vrsti Ju goslavije pripadlo v njeni sku-P ni 6. mesto. V finalnem srečanju moških ekip je reprezentanca Madžarske po težki in dramatični borbi, ki je trajala nad 4 in pol ure, premagala Švedsko s 5:4. Madžarski igralci so si priborili zmago šele v 9. srečanju. Švedska ekipa, ki je nastopila brez poškodovanega Melstroema je bila popolnoma enakopraven nasprotnik dosedanjemu evropskemu prvaku. Švedski igralci, ki so se pripravljali za prvenstvo pod vodstvom svetovnega prvaka Od Italijanov so v lestvicah navedeni Rinaldi, Rosi, Vec-chiatto, Caprari in Rolio Japonca Ogimure bi lahko z malo več sreče tudi zmagali. V švedski ekipi je najbolje zaigral Larsson, ko je premagal vse tri madžarske predstavnike Foldyja, i,n Sida Ber-zcika. V drugi finalni borbi, ki je trajala samo 75 minut, ie Švedska premagala Anglijo' s O'0 in si tako zagotovila r.rugo mesto. V borbi za prvo mesto ženskih ekip so Madžarke premagale Angležinje s 3:1. NEW YORK, 6. — Revija «Ring Magazina ve po svoji stari navadi zopet objavila lestvico 10 najboljših boksarjev sveta razdeljenih po posameznih skupinah. Revija je vnesla, razen v srednji kategoriji, precej bistvenih sprememb. Naslov »najboljšega boksarja meseca« so dodelili Angležu Dicku Richaitdlsonu, Bennyja «Kid» Pareta in Frederica Thompsona pa je revija še posebej pohvalila. Lestvica najboljših je sle---------------------------- deča: TEŽKA KAT. — Prvak: In-gemar Johansson (Sv.). 1. Zora Folley, 2. Sonny Lis ton, 3. Floyd Patterson, 4. Eddie Ma-chen, 5. Henry Cooper (VB), 6. Roy Harris, 7. Billy Hunter, 8. Alex Miteff (Arg.), 9. Mike De John, 10. Diak Richardson. SREDNJETEZKA — Prvak: Archie Moore (ZDA). 1. Ha-rold Johan,son, 2. Eric Schoepp. ner (Nem.), 3. Mike Holt (Juž. Afr.), 4. Chic Caldersvood (V. B.), 5. Xixto Rodriguez, 6. Ger. ................................................... mm V zadnji tekmi za prvenstvo rezerv Triestina Venezia 0:1 Domača enajstorica ni znala izkoristiti svoje terenske in v drugem polčasu tudi številčne premoči STRELEC: v 38’ prvega polčasa Casarotto (V.). TRIESTINA: Rumich, (Miniussi); Dudine, Tulissi II., (Vatta); Pellegrini, Merkuza, Rocco; Mantovani. Cazzaniga, Demenia, Scala, Colaussi. VENEZIA: Campagner; Tresoldi, Sgorbissa; Cancian, Val-letti, Parisatti; Tedesco, Voltolina, Balzani, Cavazzutti; Casarotto. SODNIK: Zilio iz Čedada. V 24’ drugega polčasa je bil izključen Cancian (Venezia), v 36’ pa je zaradi poškodbe zapustil igrišče Tresoldi (Venezia). B moštvo Triestine se s svojo zadnjo tekmo za prvenstvo rezerv pred domačim občinstvom prav gotovo ni proslavilo. Razen tega, da je iz- gubilo s tesno razliko 1:0, je tudi s svojo igro popolnoma razočaralo ne giede na to, da je posebno v drugem polčasu imelo konstantno terensko premoč. ulavna hiba domačih je bila v njihovi neorganiziranosti, razen tega pa tudi v pomanjkanju odločnosti v zaključnih fazah, zaradi česar je marsikatera ugodna priložnost ostala neizkoriščena. - r.ajslabša je bila napadalna vrsta in v njej se posebno Mai.tovam in Demenia. Boljša sta bila Scala II. in predvsem Cazzaniga, ki pa je igral pretežno v ozadju od koder je sugeriral marsikatero koristno pobudo, razen tega pa je izvedel tudi nekaj učinkovitih strelov, ki so postali plen uoorega vrataria gostov. V teniski vrsti se je po daljši cusotnosti pojavil Merkuza kateremu se je poznalo pomanjkanje treninga, vendar pa ni zagre il večjih napak, kar velja tudi za vse tri bralnice, medtem ko vratarja, po-seono Miniussi v drugem polčasu, nista imeia težkega dela. Edini goi, k: ga .je prejel, bi Kumich sicer lahko u-branil, vendar je bil najbrž pok rit. Moštvo Venezie, v katerem so bili tud’ trije ali štirje elani prvega moštva, je na splošno pokazalo se manj. Do sre-no doseženega gola, katerega avtor je bil levo krilo Casarotto, je dižalo igro odprto; po njem pa se je zaprlo v obramoo in igra se je praktično odvijala na njegovi polovici. Kronika je dokaj revna na dogodkih. V prvem polčasu razen gola ni kaj omeniti. Triestina je sicer imela več od igre, toda v zaključnih akcijah je bila le redko nevarna. Drugi polčas je bil zaradi večje prizadevnosti domačih bolj živahen. Ze takoj v za- četku je Scala po strelu iz kota poslal zogu z glavo v prečko, nato pa z ostrim pri-zemnim strelom mimo vratnice. V 13’ je Cazzaniga na pred-ložek Scale krasno in ostro streljal iz voleja v sam desni spodnji kot vrat, toda pozorni vratar Campagner je žogo prestregel z odlično parado. Pritisk Triestine je bil vztra-' jen, vendar pa premalo organiziran. V 24’ je bil zaradi nešportnega izpada izključen iz igre krilec gostov Cancian, toda Triestina tudi terenske premoči, ki je po odhodu branilca Tresoldija z igrišča zaradi poškodbe kakih lu minut pred koncem, postala še večja, ni znala izkoristiti, čeprav ji u-godnih priložnost, ni manjkalo tudi v poslednjih minutah igre. Sodnik Zilio iz Čedada je bil dober. J. k- MODERNI PENTHATLON Italijan Scala vodi po drugem dnevu RIM, 6. — Italija, Sovjetska zveza, Švica in Velika Britanija se udeležujejo tekmovanja v modernem penthatlonu, ki je v Rimu. v prvem dnevu je v jahalnem tekmovanju zmagal Švicar VVeber, medtem ko je v drugem dnevu zmagal Italijan Scala, ki je nepričakovano premagal svetovnega prvaka Novikova (SZ) v sabljanju. «»------- V soboto in nedeljo v Rimu Telovadni dvoboj Italija-Madžarska RIM, 6. — V soboto in v nedeljo bo v mali športni palači v Rimu mednarodni ženski telovadni dvoboj Madžarska - Italija. Za soboto predvideva spored tekmovanje v predpisanih vajah za olimpia-dj, medtem ko bodo telovadke nastopile v nedeljo s poljub- nimi sestavami. V madžarski reprezentanci, ki bo prišla v Ri m7. t. m., so; Olga Tass, Anika Ducza, Ka-terine Muller, Klara Forst-ner, Maria Bensik in Gyorgia Bacs. Italijanske barve pa bodo branile Miranda in Rosel-la Cicognani, Franca Costa, E-lena Wilma Lagonara, Ga-briella Santarelli, Wanda Soprani in Annamaria Faghe-razzi. Del tekmovanja bo oddajala tudi televizija. * * * Telovadni dvoboj med Rusinjami in Romunkami se je končal 304,723:299:012 v korist prvih. V lestvici posameznic je prva sovjetska telovadki-nja Pastahova, za katero sta se plasirali Latinina (SZ) in Leusteanu (Rom.). minal Ballarin (Fr.), Giulic Rinalldli (It.), 8. John-ny Halafi. hi (Tonga), 9. Doug Jones, 10. Jesse Bowdry. SREDNJA — Prvak: Paul Pender (ZDA). 1. Ray «Sugar» Robinson, 2. Gene Fullmer, 3 Gustav Scholz (Nem.), 4. Hen-ry Hamk, 5. Joey Giardello, 6 Spideir Webb, 7. Dick Tiger (Nig.), 8. Carmen Basilio, Joyen Giambra, 10. Holly Mdms SREDNJELAHKA — Prvak Don Jordan (ZDA). 1. Lu-is Rodriguez (Kuba), 2. Rudell Stitch, 3. Benny «Kid» (Kuba), 4. Frederico Thompson (Arg.), 5. Charley Scott, 6. Denny Pa-ret Moyer, 7. Ralph Dupas, 8 Florentino Femanriez (Kuba) 9. Kenmy Lane, 10. Emile Grif fith. LAHKA — Prvak: Joe Brown (ZDA). 1. Carlos Ortiz, 2. Paolo Rosi (It.), 3. Dave Charnley, 4. Len Matthews, 5. Battling Torres (Nem.), 6. Pau Armstead, 7. Carlos Hernandez (Ven.), 8. Flash Elorde (Fil.), 9. Mario Vecchiatto (It.), 10. Alfredo Urbina (Meh.). PERESNA — Prvak: Davey Moore (ZDA). 1. Rdcardo Gon. zales (Arg.), 2. Graeieux Lam-perti (Fr.), 3. Percy Lewis (Brit. Ind.), 4. Sergio Caprari (It.), 5. Rafiu King (Nig.), 6. Harold Gomes, 7. Ike Chestnut. 8. Sugar Ramos (Kuba), 9. Paul Jorgensen. 10. Hogan #Ki-d» Bassev (Nig.). PETELINJA — Prvak: Joe Becerra (Meh.). 1. Alphonse Haiimi’ (Fr.), 2. Freddie Gilroy (Irska), 3. Eder Jofre (Braz.), 4. Piero Rollo (It.), 5. Kenji Yonekura (Jap.), 6. Daany Ki>d (Fil.), 7. Leo Espinosa (Fil.), 8. Ernesto Miranda (Arg.), 9. Jose Lopez (Meh.), 10. Herman Marques. MUSJA — Prvak: Pascual Perez (Arg.). l. Pone King-petch (Taji.), 2. Sadao Yaoita (Jap.), 3. Ben Ali (Sp.), 4. Hiram Bacalilao (Kuba), 5. Dom-my Ursua (Fil.), 6. Johnny Caldwell (Irska), 7. Ramon Arias (Ven.), 8. Risto Luukiko. nen (Fin.), 9. Ray Pacheco, 10. Nacbo Escalante (Meh.). «»------- V ZAR oiimpiada 1968. leta? KAIRO, 6. — Olimpijski odbor Združene arabske republike je sklenil zaprositi, da bi olimpijske igre 1968. leta priredili v Kairu. Predstavnik olimpijskega odbora je izjavil, da bo novo olimpijsko mesto, ki bi stalo 2.000.000 e-gipčanskih šterlingov (približno 2 milijardi in 600 milijonov lir), dograjeno do 1963. leta. Kolesarska dirka po Siciliji Cestari prvi vCataniji Tinazzi vodi v lestvici NOGOMET ZAGREB, 6. — Nogometno moštvo «Dinama» je danes v prijateljski tekmi premagalo brazilsko moštvo «Cruseiro» z 2-0 (1:0) Danes III., 162 km dolga etapa Catania-Ragusa CATANIA, 6. — Tudi danes je ekipa Ignisa zmagoslavno zaključila II. etapo kolesarske dirke po Siciliji, Na cilj je prvi privozil Cestari, ki je v sprintu prehitel najnevarnejšega kolesarja nasprotne skupine Ghigi. Ta ekipa je edina, ki je pokazala, da se namerava protiviti nad-moči Ignisa. Po številnih poskusih bega, se je šest kolesarjev spustilo proti cilju, toda zaradi hitrega tempa, ki sta ga diktirala Cestari in Bui na vzpetini pri Gierri, so vsi popustili. Kakih 33 km od cilja sta i-mela bežeča kolesarja 3 minute naskoka. Proti koncu dirke pa se je glavnina prebudila in se je spustila v zasledovanje, ki je rodilo uspehe vsaj za včerajšnjega zmagovalca Tinazzija, kateremu se je posrečilo obdržati majico prvega v skupni lestvici. Jutri bo tretja etapa Cata-nia - Ragusa. Proga je dolga 162 km in tik pred ciljem je kratka toda strma vzpetina. Vrstni red II. etape Messina-Catania (96.700 km): 1. Cestari Aurelio (Ignis) llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllll,,,,,,,,,!,,,,,!,!,,,,,,,,,,,, Četrtfinale za italijanski pokal Atalanta-Juventus 2:2 (0:2) Fiorentina-Inter 2:1 (2:0) Žreb je prisodil zmago Juventusu, ki se je tako plasiral za nadaljnje tekmovanje BERGAMO, 6. — Danes sta | tekmi, ki so jo nocoj odigra-se v četrtfinalnem tekmovanju li v prisotnosti 28.000 gledal-za Italijanski nogometni pokal cev, je domače moštvo Stan-srečala domača Atalanta in 1 dard premagalo Bologno s tiKiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiii minimum iimitnmmmmmmmmmmimmmmmmmmm' Športne vesti iz Kopra Postojnski dijaki uspešni na mladinskem festivalu Zmagali so v nogometu, odbojki, košarki in streljanju V počastitev Dneva mladinskih delovnih brigad so v Kopru organizirali prvi festival srednješolske mladine. V gledališču so pripravili dijaki slovenskih in italijanskih srednjih šol bogat kulturni spored, nato pa je sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov v Kopru Albert Jakopič Kajti-mir izročil visoko odlikovanje predsednika republike dvema koprskima mladinskima brigadama. Ves dan so bila v Kopru na sporadu tudi številna športna srečanja. Največ uspehov so imeli dijaki iz Postojne, ki so osvojili šest prvih mest. V odbojki je postojnska Gozdarska srednja šola premagala Ekonomsko srednjo šolo iz Kopra s 3:0. Zenska ekipa postojnske gimnazije pa je premagala žensko ekipo Ekonomske srednje šole iz Kopra z 2:1. V nogo- jence IKS iz Kopra s 4:0. Prav tako so slavili gojenci GSŠ zmago v streljanju. Nabrali so 340 krogov od 500 mož-rvih pred Pomorsko srednjo šolo iz Pirana, ki je zbrala 323 krogov. Postojnčani so zmagali tudi v košarkarskem srečanju moških in ženskih ekip. Postojnski gimnazijci so premagali koprsko ESŠ z 62:48, ženske pa so premagale ESŠ z 40:38. Vsa druga prva mesta so pobrali koprski tekmovalci. Tako je med ženskimi ekipami zmagalo v streljanju koprsko učiteljišče z 148 krogi od 300 možnih. V šahu je IKS premagala GSŠ z 2:1. Koprski gimnazijci so premagali v namiznem tenisu Pomorsko srednjo šolo s 5:1. Koprčani so slavili dvojno zmago tudi v rokometu. V tekmovanju moških ekip je IKŠ premagala GSŠ s 14:11, igralke ESŠ iz Kopra pa so Juventus. Moštvi sta prišli na igrišče v sledečih postavah: Juventus: Vavassori; Garze. na, Leoncini: Emoli. Montico. Co-lombo; Ninni. Nicole. Charles, Sivori in Lojodiice. Atalanta: Boccardi (Comet. ti); Cattozzo, Roncoli; Pizzi, Gustavsson. Marchesi, Olivie-ri, Ron-zon, Nova, Bodi in Lon-goni. Prvi polčas se je zaključil z 2:0 v korist Juventusa, za katerega sta dosegla gola Sivori 18’ in Colombo v 42’. Toda že takoj v drugem polčasu in sicer v 5’ je Olivieri zmanjšal rezultat in v 28’ je Marchesi iz enajstmetrovke izenačil, Ker se je tekma tudi v dveh podaljških končala neodločeno, so streljali na vsaki strani po 6 enajstmetrovk. Stanje je bilo ponovno izenačeno, zaradi česar je sodnik z žrebom prisodil zmago Juventusu. FLORENCA, 6, — Druga tekma za četrtfinale je bila med Florentino in Interjem. Zmaga je pripadla domači enajsterici z 2:1. Prvi polčas se je končal z dvema goloma prednosti, ki ju je za Fiorentino dosegel v 7’ in 14’ Hamrin. V drugem polčasu je Masiero znižal rezultat, vendar se Interju ni posrečilo, da bi dosegel vsaj neodločen izid. Enajsterici sta igrali v slede, čih postavah: Fiorentina: Sarti; Rimbaldo, Castelletti; Benaglia, Orzan, Segato; Hamrin, Gratton, Mon. tuori, Lojacono in Petris, Inter: Annibale; Fongaro, Ga-tti; Invernizzi, Tagliavini, Masiero; Bicicli, Rancati, An-gelillo, Lindskog in Firma-ni. Olimpijski kvalifikacijski turnir KOŠARKA BUENOS AIRES, 6. — Italijanska košarkarska reprezentanca, ki je na turneji po Južni Ameriki, je preteklo noč za. beležila prvo zmago. Italijani so premagali moštvo «Associa-cion Portena« z rezultatom 77:53 (41:23). llllllllll||||||||||||||||||||t||||||||H,,||||||||||||||||(|| 2.30’58” s povprečno hitrostjo 38,432 km, 2. Bui Idrio, 3. Mi-nieri z zaostankom 28”, 4. Pi-scaglia, 5. Fagni, 6. Natucci, 7. Cattaneo, 8. Pardini, 9. Falla-rin, 10. Avagnino, 11. Pecora-ro, 12. Ciancola, 13. Vignolo, Lestvica po II. etapi: 1. Tinazzi Giorgio (Ignis) 9.35’43”, 2. Cestari z zaostankom 5”, 3. Fallarin 48”, 4. Ve-rucchi 48”, 5. Bui 1’59”, 6. Dal. 1’Agata 2’21”, 7. Pardini 2’27”, 8. Cattaneo 2’27”, 9. Vignolo 2’27”, 10. Dante 2’27” itd. «»------- Disciplinski ukrepi nogometne zveze MILAN, 6. — Disciplinski od. bor nogometne zveze je na svoji zadnji seji sklenil izreči več kazni nediscipliniranim igralcem im tudi posameznim društvom. Atalanto je odbor kaznoval z 200.000 lirami globe, medtem ko bodo morali plačati Milan 100.000, Reggiama 75.000, Spal 40.000 in Vicenza 40.000 lir. Odbor je pokaral in opomnil več igralcev, Fusata (Vicema) im Vignija (Brescia) je kazho-val z dvodnevno prepovedjo igranja, Da Costo (Roma), Im-pinmo (Catanzaro), Pintija (Roggiana) in Zoppelletta pa z enodnevnim. Disciplinski od. bor je tudi izrekel opomin tre. nerju Catanzara Pasinatijru. Svetovno šahovsko prvenstvo Talj ■ Botvinik 5,5:4,5 MOSKVA, 6. — Deseta partija za svetovno šahovsko prvenstvo med Taljem in Bot-v.nikom se je v nadaljevanju Kncala z remijem. Ta razburljiva partija se je končala v 60. potezi. Nekateri mojstri so izrazili mnenje, da Talj ni najbolje igral, kar je omogočilo Botviniku, da je dosege J ^ remi. Stanje po tej partiji je 5 in pol: 4 in pol v korist Talja. Po športnem tekmovanju Tabornikom za spomin '.s Taborniki šahisti v borbi za točke Iz Anglije metu so člani GSŠ iz Postoj- premagale koprsko učiteljišče ne prepričljivo premagali go-1 s 6:2. Madžarska• ČSR 2:1 PRAGA, 6. — Z zmago nad CSR v olimpijskem kvalifikacijskem nogometnem turnirju si je Madžarska priborila pravico do nastopa na končnem turnirju v Rimu. Tekma se je zaključila z 2:1 (1:0) v korist Madžarov, ki so na čelu lestvice VII. evropske skupine s 6 točkami CSR in Avstrija imata po 1 točko, vendar je CSR odigrala le 2 od 3 določenih tekem. * # * LIEGE, 6. — V prijateljski 90 let tekmovanja za nogometni pokal Dragocena trofeja je bila dvakrat ukradena Sedaj pa je zavarovana in tudi zakonsko zaščitena Letos poteka 90 let, ko so na otoku onkraj Rokavskega preliva prvikrat odigrali nogometno tekmo za angleški pokal. Tako danes lahko že govorimo o dolgi zgodovini tega tekmovanja, ki je prav gotovo najstarejše športno tekmovanje na svetu. Svojo zgodovino je v tej dobi preživel tudi sam pokal. Prav gotovo nima nobena športna trofeja tako pestre zgodovine, kot prav ta bogati pokal. Leta 1910 so pokal u-kradli iz izložbenega okna neke zlatarne, kjer je bil razstavljen. Morali so napraviti novega in to ni bilo v tisti dobi lahko, kajti angleški nogomet še zdaleč ni bila tako donosna panoga kot danes. Zato so športni funkcionarji le s težavo zbrali denar za nov dragocen pokal. Novi pokal so končno razstavili v muzeju nogometnih nagrad in tudi tu je pokal izginil. Pokal, ki ga še danes predajajo vsako leto v roke najboljših angleških nogometašev, je torej tretji po vrsti in ni prav nič več podoben prvemu, za katerega so se nogometaši prvič borili pred 90 leti. Zaradi grenkih izkušenj s tatovi so danes funkcionarji nogometne zveze bolj previdni. Pokal so zavarovali za zelo visoko vsoto in ga posta- vili pod zakonsko zaščito imitacije. V letošnjem polfinalnem tekmovanju so se srečali Wol-verhampton in Aston Villa ter Blackburn in Sheffield W. Na londonskem wembleyskem stadionu so volkovi iz Hamp-tona premagali z rezultatom 1:0 igralce Aston V. Londončani so sicer tako izpadli v polfinalu tega tekmovanja, kljub temu pa predstavlja njihova uvrstite r y zaključni del tega tekmovanja nemajhno presenečenje, saj so igralci Aston V. komaj člani druge angleške lige. kljub temu, da je Aston Villa letos dru-goligaš, ima za seboj slavno tradicijo, saj so igralci tega kluba bili že 17-krat v polfinalu, 9-krat so igrali v finalu in 7-krat osvojili to najvišjo nogometno trofejo Anglije. Tudi druga tekma polfinala med Blackburnom in Sheffieldom se je končala s tesnim rezultatom 2:1 Namiznoteniški igralci in igralka po končanih sreia Zmagovalke in poražene po tekmah v odboji ______CIRIL KOSMAČ__________ -osli Tudi odbojkaši so se sicer trudni, a vseeno radovolje M ni O ti nesrečni pob! Tri leta je bil v nižji trgovski šoli, potem pa je moral ostati doma, ker mu je revščina nepreklicno zaprla pot v Gorico. To je bil tako hud udarec, da se je kar vdal v svojo usodo, kakor se v svojo usodo vda na dosmrtno ječo obsojeni jetnik. In tudi živel je kakor jetnik; molče in pridno, toda brez vsakega zanimanja, je opravljal domača dela, od doma pa se ni ganil. In kako vesel je bil, da je bil dom sam in na samem, pol ure iz vasi, na levem bregu Idrijce, kjer ni bilo ceste, temveč se je ob vodi vlekel le raztrgan kolovoz, ki včasih po ves dan ni pripeljal mimo niti enega človeka. Vas je sovražil, zakaj bil je prepričan, da se tam vsi ukvarjajo samo z njim. Kar videl je, kako se mu vaščani posmehujejo, še zlobneje pa se seveda posmehujejo očetu, češ prav mu je, zakaj pa se bajtar napenja in pošilja poba v šole. Zdaj ne bo ne za kmeta ne za gospoda, vse življenje bo nesrečen. Posmeh na njegov račun ga je sicer rezal v živo, a vendar Je bilo to nekako v redu, saj je ta posmeh dajal še večjo ceno in moč njegovemu trpljenju, zakaj trpel je s tistim svojevrstnim, bolestno maščevalnim užitkom, s kakršnim trpijo podobni podobni mladi siromaki. Vse drugače pa je bilo s posmehom na očetov račun. Tudi ta ga je bolel, toda bolečina je bila pristna in zdrava, da se je začel očetu izmikati. In ker je bil prav v tistih najnesrečnejših mladostniških letih, ko človek s težkim bremenom nekakšne usodne vesoljne krivde v temi brodi po mrzli in razburkani reki, ki teče med otroško in fantovsko dobo, si je seveda očital, da je kriv tudi očetovih muk. Na vprašanje, zakaj je kriv, Je kajpak odgovarjal samo z odgovorom, ki je godil njegovemu duševnemu stanju, namreč, da je kriv že zato, ker sploh živi, ker sploh je. Kako lepo bi bilo, če ga sploh ne bi bilo!... Tako je teklo to mrtvo življenje, in teklo je strašansko počasi vse do tistega oktobrskega dne, ko je prvič slišal posmeh na lastna ušesa. Z očetom sta pred hišo žagala drva. Molčala sta in tako zamišljeno s pogledom spremljala široko počeznico, ki je ostro brnela skozi trdo bukovino, da še opazila nista, kdaj se je Modrijan prisukal okrog hleva, ^ele ko sta odžagala klado in jo zavalila na tla, sta ga zagledala, čokati možakar je stal komaj tri korake od kozla. Okroglo glavo je nagibal na levo rame in zvito gledal skozi priprte veke, z obrabljenim trgovskim smehljajem in z redkimi sivimi brki, ki so mu v dveh koničastih pramenih viseli izpod širokega nosu, pa je prikrival prebrisano zlobo, ki se mu je bila že zdavnaj zajedla v brazde okrog debelih ustnic. — Te, te, te, petnajst petelinov, kako mu gre žaganje od rok, od rokic! — je sladko vzkliknil in z odprto tobačnico v roki pokazal v poba. — To bo delavec, dolavček! Pob, ki Modrijana ni maral prav zaradi njegovega osladnega govorjenja — in ki je zdaj seveda v njegovih besedah takoj začutil posmeh — se je molče umaknil v hišo. Toda stopil je v kot za vežnimi vrati, kjer Je bilo večno zaprto in zakajeno okence, da bi lahko videl in slišal, če bi ga vaški bogataš še vzel na jezik. Prislonil se je k okencu, previdno odmaknil sajasto steklenico in uprl pogled na dvorišče. Prav v tistem trenutku je okrog vogala pritekla Kadetka. Obstala je pred tnalom, s kretnjo glave vrgla svoji debeli kiti na prsi, prekrižala roke na hrbtu ter se ozrla najprej v očeta in nato v Modrijana .Modrijan je vzel iz tobačnice ščepec tobaka in Kadetka se je takoj zasuknila in odskočila, ker je dobro vedela, da ga bo pihnil vanjo. Vrgla je kiti na hrbet in stekla v hišo. Pob je zaslišal stopinje njenih bosih nog ki so po veži odhitele v kuhinjo, se takoj vrnile m stekle proti izbinim vratom. Vrata se niso odprla, pač pa so za njim zažvenketale lopate in motike, ki so bile spravljene v kotu. Naglo se je ozrl in zagledal Kadetko, ki mu je že stala za hrbtom. — Ne rogovili! — je siknil vanjo. — Zakaj se pa skrivaš? — ga je zavrnila Kadetka. — Saj se ne skrivam! — je mračno zagodrnjal pob, ki mu je bilo nerodno, ker ga je zalotila pri prisluškovanju. — Zakaj pa potem stojiš za vrati? — se je nasmehnila in ga pogledala z velikimi, modrimi očmi. — Stojim! — je trmasto zmignil z rameni in se obrnil. Zrinila se je k njemu, pokazala s prstom skozi zakajeno steklo in zašepetala: — Kaj pa je? — Kaj? — Ali je hud? — Kdo? — Modrijan. — Modrijan ne zna biti hud. — Vseeno ga ne maram! — se je našobila. — Grd je. Njuha. Pa sploh je grd. In pravijo, da pretepa ženo. Saj si slišal? Zato, ker pije. Tudi jaz bi pila, če bi imela tako grdega moža. Veš, ponoči jo vleče v klet. Ne, ne vleče je. Kar po stopnicah jo pahne. Ko se pobere, mora najprej po cevi vleči vino iz soda in piti, dokler ji ne reče, da je dovolj, potem jo pa s tisto cevjo premlati. Trohova Jera je povedala naši Ivani. Brr! Ti ne verjameš? — Verjamem, — je zagodrnjal pob. — Zdaj pa molči! — Počakaj! Samo še nekaj ti povem. Tudi prejšnji teden jo je pretepel. V nedeljo je ni bilo pri maši. In slišala sem, kako je rekel župniku: «Leži, leži, naša mamička, leži. Jetrca. Ledvičke. Kaj hočete, gospod župnik —» — Bodi že tiho! — je ostro zašepetal pob in se malce odmaknil. Prostor je bil ozek, zato je čutil ob sebi njeno toplo telesce in na licih njene lase. To ga je vznemirjalo in dražilo. In še zmeraj je bil nejevoljen. Zdaj ne več samo zato, ker ga je Kadetka zalotila pri prisluškovanju, temveč še bolj zato, ker bi mu bilo nerodno, če bi slišs'a’ ^oč*j Modrijan rekel o njem, čeprav je bila šele devetletno o5t»l Hotel se je umakniti, pa ga je popadla trma, zat0 , ------------- in uprl pogled skozi umazano okno. po< Oče je bil medtem odložil žago in se z dlani0 L,ei-pogladil po hrbtu svojega orlovskega nosu, kar Je ; pi* storil, kadar je bil v zadregi, ali pa če je moral ,0 H misliti. Toda rekel ni še niti besedice. Sedel je na tudi Modrijanu pokazal prostor zraven sebe. m Modrijan je ponjuhal ščepec tobaka posmrknn stokal: ’ il ede* aolgo posedel 3 tabo! A ne utegnem, botrček, ne uTUdvi^ Ta hip sem se spomnil, da moram še nocoj potegnit* J na postajo. V Padovo gre. Na oniverzo. Na onive^0' ponovil s poudarkom in si nato z obširnim rdečim obrisal viseče brke. $ — Na univerzo! - je trdo naglasil oče. - siceLS^ po nase rece vseučilišče, - je dodal, ker je jezno Pr S vse besede, ki so mu količkaj dišale po italijanščini- ^ ~ Saj, na vseučilišče, — se je Modrijan potrudil besedo. — Jus bo študiral. — Pravo se bo učil! — je popravil oče. ^ ^ — Saj, pravo, pravico, - je prikimal ModriJan to če bo vse prav, bo odvetnik. Doktor bo doktorček- v Tolminu bo odprl pisarno, pisarnico ’ n! ” Oče si je spet položil dlan na hrbet nosu zinil Pa bele ne črne. Modrijan je spet ponjuhal, kihnil, in si obrisal pa je z glavo pokazal proti hiši in s ponarejeno n»d°lzI vprašalD , ,, ~ tvoJ bo ostal Pa kar doma?,.. Te, te, te, ^ sta^ bilo, kakšna skodica! Taka bistra glava glavica, pa ^ v tem vresju, v tej senci, senčici!... — Pomlaskal .m f kom, sočutno zmajal z glavo in se ozrl po naših P1’ senčnatih rebreh. iNaaalje^Ž