LETO XLIII, ŠT. 41 i
Ptuj, 18. oktobra 1990
CENA 7 DINARJEV
Spoštovani naročniki!
v teh dneh ste prejeli položnico za naročnino za TEDNIK za II. polletje
1990 oziroma za celo leto 1990.
Kot ste opazili, so bile položnice poslane prvič prek računalnika, zato je
tudi prišlo do nekaterih pomot in jih bomo seveda popravili. Za napake se
vam vljudno opravičujemo!
Uprava
Izjava Zelenih
Ptuja
Ogorčeni smo, še bolj zgro-
ženi nad dejstvom, da so kar
tri lokacije m skoraj 90 % ce-
lotnega področja, namenje-
nega nadaljnjim raziskavam
za jedrsko ocflagališče, v Ha-
lozah.
Menimo, da je to v prvi vr-
sti moralna napaka vseh, ki se
z načrtovanjem takih odlaga-
lišč ukvarjajo.
Haloze, ki so že kaznovane
na vse mogoče načine, nika-
kor ne morejo biti niti možna
lokacija za odlagališče nizko
in srednje radioaktivnih od-
padkov.
Ce kdo misli, da bo mogo-
če Haloze zaradi njihove ne-
razvitosti kakorkoli podkupi-
ti, naj ve, da neokrnjene na-
rave, kmetijskega področja in
ponosnih ljudi z nobenim de-
narjem ni mogoče kupiti. Za-
man je vsak račun!
Zeleni Ptuja smo podpirali
in tudi sedaj podpiramo pre-
bivalce Haloz pri njihovem
nasprotovanju lokaciji jedr-
skega odlagališča. Po Vseh
svojih močeh jim bomo po-
magali, da do tega ne bo pri-
šlo.
Od predsedstva, izvršnega
sveta in skupščine občine
Ptuj pa zahtevamo sklep o
prepovedi kakršnihkoli na-
daljnjih raziskovanj v zvezi z
odlagališčem na kateremkoli
koncu Haloz. j
Danes Haloze — in nikdar več
Na tiskovni konferenci, ki jo je v
ponedeljek sklical republiški energet-
ski minister Miha Tomšič, smo slišali,
da je eden bivših županov občin, ki
so prišle v ožji izbor za lokacijo nizko
in strednjeradioaktivnih odpadkov,
že lani tiho pristal na možnost, da po-
nudi lokacijo v svoji občini - ob pri-
merni finančni podpori, seveda. Sa-
mo upamo lahko, da to ni bil bivši
ptujski župan.
Ce pa se prav spomnim, je pred leti
na delegatsko vprašanje ekološke
skupine o raziskavah v Halozah ta-
kratni predsednik izvršnega sveta de-
jal, da nihče nima pravice nasproto-
vati posegom v okolje, še posebej, če
so narejeni v imenu »višjega družbe-
nega interesa«.
Srčno upam, da sedanji župan in
predsednik izvršnega sveta na tak sce-
narij nista in ne bosta pristala.
Ce odmislimo možnost, da bi ko-
garkoli v občini lahko podkupili, po-
tem je skoraj zagotovo, da nadaljnjih
(foto: L. Kotar.)
raziskav v občini ne bo. Tako kažejo
tudi reakcije prebivalcev Haloz. Ti so
že pri prejšnjih raziskavah, čeprav so
jih poskušali naplahtati, zelo jasno
posumili, da namere geologov niso
nedolžne. In prav so imeli, ko so ta-
krat zagnali vik in krik. Vsakemu, ki
bo poskusil prestopiti prag njihovega
področja, je jasno, kaj sledi.
Lahko bi našli tisoč razlogov za to,
da Haloze niso primerne za odlagališ-
če. A gotovo je najbolj sporen moral-
y posebni točki bodo o predlogu
lokacij /a jedrsko odlagališče v
Halozah razpravljali tudi občinski
skupščinski zbori na zasedanju, ki
bo y torek, 23.10. Svoj obisk so na-
povedali član Predsedstva dr. Du-
šan Plut, dr. Leo Šešerko, pod-
predsednik vlade, dr. Miha Tom-
šič, republiški minister za energe-
tiko, in njegov pomočnik za jedr-
sko energijo Gido Rozman.
ni vidik. Kako lahko kdo sploh pomi-
sli, da bi ljudem, ki od blagostanja te
dežele le niso imeli ničesar, sedaj vsi-
lil odlagališče, ki pomeni izgubo ugle-
da, blagovne znamke pridelkov s tega
področja, zmanjšano rodnost in ge-
netske okvare. Kajti le malokdo si
upa trditi, da odlagališče nima nobe-
nih posledic. Izgovor, da je področje
primerno po geološki sestavi, pred-
vsem pa zato. ker ni preveč poseljeno,
je — milo rečeno — neumen. Ljudi,
ki so si še sploh upali ostati v Halo-
Zeleni Ptuja vabijo vse občane,
da se oglasijo v njihovih prostorih
v domu krajanov bratje Reš, kjer
bodo vsak dan od 8. do 12., v tor-
kih in četrtkih pa od 12. do 18.,
zbrali podpise proti odlagališču v
Halozah. Podpise bodo zbirali tudi
na stojnici pred veleblagovnico
Mercator vsak petek popoldan in
soboto dopoldan.
(Foto: I. Ciani.)
zah in so si ustvarili vsaj startne pozi-
cije za spodobno življenje, obsoditi
na to, da jim pripada odlagališče, ker
jih je malo, pa je pokvarjeno.
Se en možen izgovor za primernost
odlagališča v Halozah je. Mimogrede
ga je bilo v razpravah o odlagališču
tudi slišati. Da je naša občina ener-
getsko potratna zaradi giganta —
TGA. Ceš elektriko smo iz nuklearke
rabili tudi za potrebe te tovarne. Ver-
jetno ni potrebno razlagati, da je tudi
to ena izmed podlejših razlag, ki ne
bo vžgala.
Kakorkoli, trdno se je potrebno
upreti. Upamo, da nihče ne bo popu-
stil. Vsi držimo s Haložani, saj želi-
mo, da naslov tega članka ostane sa-
mo naslov in nič več.
Darja Lukman
Ha/oz ne
damo
Odločno nasprotujemo sle-
hernemu posegu v prelepe vi-
norodne Haloze, ki bi pred-;
stavljal uničenje tega področ-i
ja, ki je še itak bilo preveč za-
postavljeno. Sama omemba
imena Haloz kot možne loka-;
cije odlagališča nuklearnih^
odpadkov pomeni že sedaj i
nepopravljivo škodo za celot-
no ptujsko občino. Strah j
pred možnim shranjevanjem
uničevalnih odpadkov napo-
dročju Haloz visi nad našimi
glavami kot Damoklov meč.
Ptuj — starosta slovenskih
mest, Ptuj ~ mesto muzej, ki
mu lepoto in bogatstvo poleg
starega mestnega jedra neo-
vomno podarjajo tudi sliko-
vite Haloze, tvori s tem en-
kratnim koščkom slovenske
dežele nedeljivo celoto. Stra-
hotni poseg v Haloze bo po-
seg v živo tkivo naših teles,
poseg, ki se ne bo nikoli za-
celil.
Zaradi tega ne moremp do-
voliti, da bi take posege opra-
vljali brez soglasja tistih, ki
bodo trpeli vse posledice in
tako postali kasta omadeže-
vanih. Takega soglasja pa
prebivalci in občudovalci Ha-
loz, noben občan ptujske ob-,
čine, prav gotovo tudi sosed-
nih hrvaških mest ne bo niko-
li dal.
Na Ptuju so občani in
oblast že izrecno povedali, da
ne dovoljujejo podobnih po-
segov. Sedaj ob ponovnem
nasilju na naš življenjski pro-
stor se pridružujemo valu
protestov, ki je zajel ptujsko
občino.
Slovenski krščanski
demokrati
občine Ptuj
Z vsemi sredstvi proti
odlagališču v Halozah
Predsedstvo skupščine občine Ptuj je v ponedeljek (mimo
določenega dnevnega reda) največ razpravljalo o predvideni lo-
kaciji jedrskih odpadkov v Halozah.
V ponedeljek je dozorel sklep, da bo na prihodnjem zaseda-
nju skupščine občine Ptuj, ki bo 23. oktobra, osrednja pozornost
namenjena Halozam. V točki, ki so jo naslovili »Haloze — da-
nes in jutri«, bo tekla tudi razprava o predvideni lokaciji odlaga-
lišča radioaktivnih odpadkov. Predsedstvo je vso ogorčenost zli-
lo v naslednjo izjavo:
»V imenu občanov ptujske občine najostreje obsojamo in za-
vračamo poskus, da v času, ki zahteva domišljena dejanja Sloven-
cev, vnašamo nemir ter tako izkoriščamo čas in prostor. Dejanje je
za nas skrajno krivično in človeško surovo, prav tako pa tudi pri-
mitivno in neumno.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj se zadolžuje, da v sodelova-
nju s ptujskimi pravniki izoblikuje odškodninski zahtevek za deja-
nje in škodo, ki je bila povzročena z objavo informacije o odlaga-
lišču radioaktivnih odpadkov.«
2 - DOMA IN PO SVETU
18. oktober 1990 — TEUMIR
Ptujska ponudba na
očeh turističnih
delavcev in novinarjev
Četrtek, 11. oktobra, je bil za ptujski turizem poseben dan. Malo-
kdaj se zgodi, da se na enem mestu zbere toliko turističnih delavcev
in novinarjev, kolikor jih je bilo tega dne v Ptuju. F^rišli so na povabi-
lo občinskega Sekretariata za turizem in gostinstvo in Pokrajinskega
muzeja.
Sprejem na ptujskem gradu je bil pravo doživetje: poleg unifor-
miranih natakarjev je za primerno vzdušje poskrbel srednješolski pev-
ski zbor. Sledili so prijetni trenutki v viteški dvorani. S pozdravi Izvrš-
nega sveta. Skupščine občine Ptuj in občinskega Sekretariata za turi-
zem in gostinstvo jih je začel Peter Vesenjak. Nadalieval ie Srečko Lo-
S sprejema v viteški dvorani. (Posnetek: M. Ozmec)
vrenčič, koordinator vodniške službe v Pokrajinskem muzeju. Marjeta
Ciglenečki, kustodinja kulturne zgodovine, pa je slovenskim turisti-
čnim delavcem in novinarjem približala doslej največji muzejski pro-
jekt Turquerije, ki bo realiziran v letu 1992.
Med bivanjem v Ptuju in okolici so gostje zvedeli še veliko več.
Predvsem so jim organizatorji pokazali tiste dele turistične ponudbe,
s katerimi želimo v bodoče osvajati trg. Gre za splet kulture in zgodo-
vine ter ponudbe vinske tradicije.
Za uspeh tokratne turistične predstavitve bomo kmalu izvedeli.
Vrne se lahko samo v povečanem obisku. Da smo tokrat bili dobri go-
stitelji, so številni povedali že ob koncu enodnevnega obiska. Tako bi
se morali sicer obnašati ob običajnih dneh, ne samo takrat, ko priča-
kujemo turistične delavce. Dobro lahko o ptujskem turizmu govori tu-
di vsak, ki bo iz mesta ob Dravi ali bližnje turistične postojanke odšel
zadovoljen.
MG
Pojasnilo Plesnega
studia
v zadnji septembrski številki Tednika smo objavili obvestilo o
vpisu v našo šolo sodobnega plesa. Zaradi tistega, kar je bilo objavlje-
no namesto tega, kar smo napisali, je prišlo do neprijetnih nesporazu-
mov pri vpisu otrok v plesni vrtec. Naše besedilo je bilo takšno:
Ponedeljek: 16.30—17.15 — plesni vrtec 3
— 6 let stari otroci
Torek: 16.30—17.15 — plesni vrtec 1
— 4 leta stari otroci
17.15—18.00 — plesni vrtec 2
— 5 let stari otroci
Nekdo na Tedniku je besedilu dodal oklepaje in ga napisal tako:
Ponedeljek: 16.30—17.15 — plesni vrtec (3 — 6 let stari otroci)
Torek: 16.30—17.15 — plesni vrtec (1—4 leta stari otroci)
17.15—18.00 — plesni vrtec (2 — 5 let stari otroci).
Tako so prihajali v plesni vrtec tudi malčki v plenicah, saj je v ča-
sopisu pisalo, da šolamo tudi dojenčke!
Že vrsto let vpisujemo otroke od četrtega leta dalje. Izjemoma
sprejmemo tudi leto dni mlajše, ki pokažejo ustrezno emocionalno in
socialno zrelost.
Toliko v pojasnilo vsem staršem in malčkom, ki so odhajali z
vpisnih ur razočarani. Upamo, da se »škrati« tokrat ne bodo vmeša-
vali v naše besedilo.
Za Plesni studio Ptuj:
Nevenka Samobor
Nekaj odgovorov na članek
»Udeležba srednješolcev
porazna«
(Tednik 40, 11. oktobra 1990)
liom začel od konca:
Predstava o požrtvovalnem učitelju, ki tudi
vzgaja, na žalost bledi. Vzrok? Učitelj ne more de-
lati samo na etični pogon. Pedagoški eros smo iz
večdesetletnega spanca začeli prebujati komaj ob
lanskih stavkah.
Ni vse tako enostavno, kakor na primer naročiti
avtobus. Pred tem je potrebno tudi nekaj delati z
učenci v telovadnici, na igrišču, na trimski ali at-
letski stezi. Tu pa se vse začne in tudi konča. Za-
kaj?
Prvič: to delo (trenutno v srednji šoli) ni cenje-
no, da o konkretnem denarju sploh ne govorim.
(Sprašujem se, ali ni v takem primeru etični pogon
premalo tudi za požrtvovalnega učitelja.)
Drugič: motivacija učencev v dobi adolescence.
Mi boste starši priznali, da ni vedno prijetno vzga-
jati? Večini je napor odveč, znoj je za »grebator-
je« — vzrok za vse to je tudi v psihofizioloških
procesih odraščajočih in dozorevajočih srednješol-
cev. Delno lahko vplivamo mi, v srednji šoli, še
več v osnovni šoli, ko jim privzgajajo osnovne ži-
vljenjske navade. Potreba po gibanju je osnovna
človekova potreba. Kako jo bo zadovoljil, je odvi-
sno od izkušenj vsakega posebej.
Za primer nazaj h krosu: na gimnaziji je bila
udeležba na občinskem prvenstvu v krosu prosto-
voljna (rezultate si preberite na 1 1. strani v prejšnji
številki). Vsi se bomo morali zbuditi, če želimo, da
bodo učenci, kasneje starši, pravilno in zdravo za-
dovoljevali svojo potrebo po gibanju (več bo pro-
stega časa, večja in močnejša bo potreba!).
Tretjič: Ko že govorim o navajanju na zdrav na-
čin življenja, naj spomnim tiste, ki so že zdavnaj
končali šolo, da imajo dijaki v prvem letniku
12—16 predmetov oz. 32 ur tedensko. Ob taki
obremenitvi smo lahko zadovoljni že, če dijaku
omogočimo, da se dvakrat po eno uro na teden
sprosti in razbremeni. Skoraj žalostno. In kdaj naj
potem navajamo na zdrav način preživljanja pro-
stega časa? Prav zares žalostno pa je, da marsika-
teri dijak ob vsej tej poplavi ur in predmetov ko-
maj čaka, da dvakrat po eno uro tedensko lahko
dobesedno izklopi šolo. Novih posegov ne bomo
sprejeli pokorno in po poklicni dolžnosti (mimo-
grede za pogum vam in nam: bili smo med tistimi
najbolj glasnimi preteklo leto, ki so ne samo uvr-
stili športno vzgojo v predmetnik gimnazije, tem-
več tudi dosegli tri ure športne vzgoje tedensko v
1. letniku gimnazije).
Četrtič: ZTKO in njen del, ki skrbi za šolski
šport v naši občini, pozablja, da stoji na Ptuju šola
z 2600 dijaki. To pozabljanje je zadnja leta akut-
no. Z izjemo lanskega poskusa organizacije sred-
nješolskega prvenstva v odbojki zadnjih nekaj let
ni bilo organiziranih srednješolskih tekmovanj, po
krosih so šli učenci domov brez diplom, letos niso
dobili niti številk . . . Nekaj tekmovanj smo (učite-
lji športne vzgoje) organizirali (mali nogomet, ko-
šarka, odbojka, rokomet, namizni tenis) — seveda
na etični pogon, a se je vse začelo in končalo v šo-
li, med učenci in učitelji. Denarja za pokale v šoli
ni bilo, kaj šele za nagrade. No, sendvič in sok
smo le našli v Petici. To pa je premalo ob takoraz-
vejani in kadrovsko ter strokovno močni športni
asociaciji, kakršna je na Ptuju. S takim odnosom
smo kot ŠŠD ne nazadnje bili izrinjeni iz financi-
ranja šolskih športnih društev.
Tu omenjam še čisto tehnični problem: Letos
smo prešli na dvoizmenski pouk. Športno dvorano
Center, kjer potekajo ure športne vzgoje, imamo v
uporabi od 7.10 do 16.00 in je skoraj ves čas zase-
dena. Ko pa je kakšen prostor prazen, ni učencev,
ker imajo pouk. Kdaj torej organizirati interesne
dejavnosti (beri prostovoljne športne aktivnosti)?
Mogoče z uvedbo športnega popoldneva . . .
Tik pred koncem naj še sporočim vsem bralcem
dva (in oba) namena tega pisanja:
prvič, želim, da bi to prebrali starši dijakov, ki
obiskujejo SŠC Ptuj. in,
drugič: upam, da bomo v bodoče sedli skupaj
strokovnjaki športne asociacije, zadolženi za šol-
ski šport, novinarji in mi, »izvajalci,« ter da nas ne
bo več potrebno zaradi enostranskih informacij
omenjati kot negative skupaj z zavoženim podjet-
jem, nesklepčno skupščino in rezultati poskusov s
koruzo na prvi strani lokalnega časopisa.
In na koncu v razmislek: Kako dolgo bo še mo-
rala bledeti predstava o požrtvovalnem učitelju, ki
tudi vzgaja, da bo znova zasijala v luči Platonove-
ga (pedagoškega) erosa?
V imenu športnih pedagogov SŠC Ptuj:
Miran Muhič
ČIGAVA NALOGA JE BREZPOSELNOST
Največ brezposelnih
je brez poklica
Kadrovski delavci ptujske ob-
čine so minuli teden na strokov-
nem posvetu s predsta\niki repu-
bliškega zavoda za zaposlovanje
— enote v Mariboru, govorili tu-
di o brezposelnosti. V ptujski ob-
čini je zdaj že okrog 3.000 brez-
poselnih delavcev, v Podravju je
vseh okrog 1 1.000. Republiški se-
kretariat za delo pa predvideva,
da bo konec leta v Sloveniji
130.000 brezposelnih. Ce za ptuj-
sko občino dodamo še podatek,
da je kar 47,2 odstotka delavcev
zaposlenih v organizacijah, ki so
imele ob polletju izgubo, bi pri-
čakovali, da bosta občinska vla-
da in skupščina »prižgali« rdečo
luč za alarm. Pa se v ptujski obči-
ni še vedno ne ve, čigava naloga
je to, preprosto ni sogovornika o
tej problematiki, so menili ka-
drovski delavci. Našli so skupen
jezik in oblike sodelovanja z Za-
vodom za zaposlovanje, sicer pa
se o tem zunaj podjetij praktično
nihče ne ukvarja.
Kot smo slišali predstavnike
posameznih organizacij, tako re-
koč nikjer več ne zaposlujejo no-
vih delavcev, tudi delavcev, ki
odhajajo v pokoj ali na druga de-
lovna mesta, ne nadomeščajo
več, službe ne dobijo tudi njihovi
štipendisti.
Slednji vedno manj pogosto
lahko opravijo pripravništvo v
podjetjih, ki so jih štipendirala.
Ce pa že kje zaposlujejo, gre to
običajno za zaposlitve za dolo-
čen čas.
Konec lanskega leta je bilo v
ptujski občini zaposleni 20.479
delavcev, konec julija letos pa
20.414 — kar za 4,4 odstotka
manj kot konec lanskega leta.
Med nezaposlenimi se veča števi-
lo mladih, saj je med njimi kar
55,5 odstotka mlajših od 26 let.
Kar 46 odstotkov je iskalcev za-
poslitve, ki čakajo na delo že več
. kot tn6 feič'. Erta tretjina tistfh,
■-li.i jščejo zaposlitev^, so delaVci
brez izobrazbe. Na (ielo'pa čaka
med drugimi tudi 90 prodajal-
cev, 46 strojnih tehnikov, 94 eko-
nomskih tehnikov, 9^ gimnazij-
cev, 50 s končano upravno-admi-
nistrativno šolo, pa tudi trije pro-
fesorji, diplomirani pravnik in
diplomirani veterinar.
Zavod za zaposlovanje že ne-
kaj časa za brezposelne organizi-
ra najrazličnejše tečaje, seminar-
je, kjer se ljudje dodatno izobra-
žujejo, da bi lahko bili bolj kon-
kurenčni na trgu delovne sile.
Vedno več problemov pa imajo z
iskalci prve zaposlitve. S priprav-
ništvom, pravijo, so težave letos
večje kot kdajkoli. Lani so sicer
spravili »pod streho« vse pri-
pravnike, za letos pa tega ne mo-
rejo zagoto\iti. Zavod sofinanci-
ra opravljanje pripravništva le
od pete stopnje izobrazbe na-
prej, to je končana štiriletna
srednja šola. Možne so sicer tudi
izjeme v primeru, da čaka nekdo,
ki ima četrto stopnjo izobrazbe,
na pripravništvo že več kot leto
dni. upošteva se socialni kriterij.
deJovna organizacija, ki sprejme
iakega_pripravnika, pa mora dati
zagotovilo, "da ga bo po'opravlje-
nem pripravništvu zaposlila za
nedoločen čas.
Presežki delavcev so tako re-
koč v vseh organizacijah in jih
rešujejo z notranjami prerazpo-
reditvami, ali tako, da so delavci
doma na prisilnih dopustih, po-
nekod tudi načrtujejo nove de-
javnosti. Tam, kjer imajo veliko
število delovnih invalidov, je
problem še večji. V Sloveniji so
dobile invalidske delavnice spet
zeleno luč. Ustanoviti jih je mo-
goče z vrsto olajšav pri prispev-
kih in davkih in upamo lahko.
da bo mogoče na ta način ven-
darle zaposliti tudi invalide.
Kadrovski delavci ptujske ob-
čine bodo v okviru svojega dru-
štva do konca leta govorili še o
splošni in panožni kolektivni po-
godbi, o vlogi kadrovskih delav-
cev pri selekciji, ki se je uvelja-
vljala doslej le pri sprejemu de-
lavcev, danes pa postaja vse bolj
aktualna pri odpustu. Eno stro-
kovno srečanje bodo namenili
tudi kvaliteti šivljenjii in sociajni
politiki.
' ' NaV
J A ViM NA TEČAJ ZA TISOČ DELOVNIH
MEST
Republiški sekretariat za delo ho prek republiškega zavoda za
zaposlovanje v kratkem razpisal Javni natečaj za tisoč novih delov-
nih mest. Za vsako novo delovno mesto, na katero bo zaposlen
brezposelni delavec, bo mogoče dobiti 30 odstotkov vrednosti nove-
ga delovnega mesta kot nepovratna sredstva. Ta denar bo mogoče
pridobiti le za nova delovna mesta oziroma delovna mesta, ki na-
stajajo zaradi širitve že obstoječe dejavnosti, pogoj pa Je. da delo
dobi brezposelni za nedoločen čas. pri tem tudi ni pomembno, kako
dolgo je kdo brezposeln. Prednost bodo imeli programi, kjer bodo
zaposlovali mlade, oziroma programi, kjer Je stopnja nezaposleno-
sti največja. Natečaj velja za vsa delovna mesta v gospodarstvu in
družbenih dejavnostih. Za ta nepovratna sredstva se lahko potegu-
jejo tako družbena podjetja kot privatniki. Natečaj bo trajal, dokler
1.000 brezposelnih ne bo dobilo dela za nedoločen čas.
OSLO — Letošnji Nobelov
nagrajenec za mir je Mihail Gor-
bačov. Komisiji se je bilo zelo
težko odločiti med njim, Nelso-
nom Mandelo in Vaclavom Hav-
lom. A je po mnenju večine pri-
šla nagrada v prave roke. Kljub
obilici notranjih težav je namreč
Gorbačov zelo uspešno pričel
razorožitveni proces. Tisti, ki so
v začetku mislili, da to počne
zgolj zaradi svojega ugleda, so
po nekaj letih utihnili, vsem pa
je všeč, da se vojska in orožje iz
Evrope umikata.
• • •
NEW YORK Po skoraj eno-
tedenskem zasedanju je varno-
stni svet Združenih narodov v
petek zvečer s posebno resoluci-
jo obsodil Izrael zaradi nasilja
njegovih varnostnih sil, pri če-
mer je bilo petdeset ranjenih in
21 mrvih. Varnostni svet pa je
sprejel tudi odločitev generalne-
ga sekretarja, da bi v Palestino
poslal posebno delegacijo. To-
krat se je tudi prvič v zgodovini
zgodilo, da so ZDA nekoliko po-
pustile nasproti arabskim drža-
vam in se pridružile skupni ob-
sodbi Izraela.
• • •
ZALIV — obsodba Izraela je
v neposredni zvezi tudi z Zali-
vom, saj arabske države zahteva-
jo večjo vlogo v političnih proce-
sih tudi na'osnovi izraelske agre-
sivnosti, ki jo neposredno pove-
zujejo z ameriško. Že zdavnaj je
jasno, da Palestinska osvobodil-
na organizacija želi zalivsko kri-
zo izkoristiti v svoj prid, hkrati
pa pride ta njena želja prav tudi
Iraku, ki išče med arabskimi de-
želami in organizacijami podpo-
ro za svoje protiameriško mili-
tantno stališče. Zdi se, da Irak
pridobiva simpatije. ZDA pa
brez rešitve palestinskega vpra-
šanja ne morejo pričakovati pre-
mika v Zalivu. Njihova nevtralna
vloga razsodnika v Zalivu, pred-
vsem v Kuvajiu, je zato sporna.
Enotnost Združenih narodov pa
je zaradi tega ogrožena tudi v
stališču do iraške zasedbe Kuvaj-
ta.
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI-
KA — Nelson Mandela se je od-
pravil na pot v Indijo in pacifi-
ške dežele, od koder pričakuje fi-
nančno pomoč za svoje gibanje
— Afriški nacionalni kongres.
Potrebuje pa tudi diplomatsko
podporo svojim prizadevanjem
za odpravo apartheida v Južnoa-
friški republiki. Obiskal bo tudi
London. Njegov obisk tujih de-
žel je tudi znak, da pogajanja s
predsednikom De Klerkom ne
gredo brez zapletov in medseboj-
nih podtikanj. Povsem pa mož-
nost pogajanj med belsko vlada-
jočo manjšino in vseafriškim
kongresom še ni zapravljena.
PORTORIKO - Po oceni po-
znavalcev tamkajšnjih razmer je
prav mogoče, da bo ta državica
na referendumu 15. septembra
prihodnje leto postala del ZDA.
torej 51. država. Po nekaterih do-
sedanjih raziskavah je za to, da
bi postal otok del ZDA, okoli
28% Portoričanov, za rahlejšo
povezavo je 44"'o, le mali preosta-
nek pa jih je za samostojnost.
PRAGA - V torek je češka
vlada skupaj z državno banko
uvedla 54,4-odstotno devalvacijo
češke krone. S tem želi preprečiti
negativni razvoj češke in slova-
ške plačilne bilance glede na trd-
ne valute.
ŽENEVA - Do 24. oktobra
bodo tam zasedali organi med-
narodnega Rdečega križa. Tam
pa je že govorila tudi Ivica Žni-
daršič. jugoslovanska predsedni-
ca RK, predvsem o težavah v bo-
ju proti rasizmu, diskriminaciji
vseh vrst in krčenju človeških
pravic.
Pripra\lja'd.l
TEDNIK
— 18. oktober 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Bojkot oktobrskih najemnin
Ptujskim obrtnikom in drugim uporabnikom poslovnih prostorov je
prekipelo. Vzrok: oktobrsko 97-odslotno povišanje najemnin za poslo-
vne prostore. Ib je letošnje drugo povišanje: pred tem so se najemnine
povišale I. julija, in sicer za 190 odstotkov.
Na pobudo nekaterih obrtnikov oziroma podjetnikov je Obrtno
združenje sklicalo sestanek in nanj poleg obrtnikov povabilo občinskega
ministra za obrt in podjetništvo ter predstavnika Sekretariata za stano-
vanjsko, cestno in komunalno gospodarstvo. Sestanek je bil dobro obi-
skan, saj je sodelovalo okrog 60 obrtnikov. Govorili so brez dlake na je-
ziku, kar je razumljivo, če upoštevamo, da jih močno obremenjujejo ra-
zne družbene dajatve, ki kljub »omejeni« inflaciji vrtoglavo naraščajo.
Oh tem pa cene njihovih storitev ne rastejo. ,\ikogar tudi ne zanima, ka-
ko bodo ob vseh povišanjih preživeli. Družba pa na veliko razlaga, kako
ji je do razvoja obrti.
Obrtniki že nekaj časa zahte-
vajo enakopraven družbeni polo-
žaj. Pod besedo »enakopravno«
je potrebno razumeti tudi to, da
želijo sodelovati pri nastajanju
raznih zakonov in drugih predpi-
sov, ne nazadnje pa tudi takrat,
ko bodo v pristojnih organih
sprejemali takšne in drugačne
odločitve glede najemnin. Sedaj
sklepe o povišanju najemnin
sprejema občinski izvršni svet,
predloge pa pripravljajo v občin-
skem sekretariatu za stanovanj-
sko, cestno in komunalno gospo-
darstvo. Višina najemnine ni pod
kontrolo cen (kot na primer sta-
narina). Zanimivo je tudi to, da
je bil prvoten predlog za poviša-
nje 202 odstotka! Do tolikšne po-
dražitve pa ni prišlo, ker se je
spremenil plan urejanja poslov-
nih prostorov.
O najemninah so se ptujski
obrtniki že večkrat pogovarjali,
nikoli pa v takem ozračju kot 9.
oktobra zvečer. Po uvodu tajnika
združenja Janeza Rižnarja se je
predstavil Branko Brumen, sekre-
tar Sekretariata za obrt in podje-
tništvo. Nekateri so ga videli pr-
vič, zato je na kratko tudi pred-
stavil svoj program, ki ga drugi
že poznajo. V zadnjem času se je
namreč večkrat sestal z obrtniki
in se z njimi pogovarjal o razvo-
ju. Med drugim je povedal, da se
v sekretariatu zavedajo, da je na-
jemnina pri obrtnikih že velik
strošek. Po drugi strani pa brez
ustreznih najemnin v občini ne ho
mogoče nadaljevati urejanja po-
slovnih prostorov. Trenutno je 100
vlog za poslovne prostore v sta-
rem mestnem jedru. Obrtnike je
tudi seznanil, da bo politika do-
deljevanja oziroma nasploh po-
slovnih prostorov v kratkem do-
bila novo kakovost: pripravljajo
dva pomembna dokumenta, in to
odlok o kriterijih za pridobivanje
poslovnih prostorov in odlok o do-
ločanju najemnin v občini Ptuj.
Branko Brumen je še poudaril, da
je imeti prostor v starem me.stnem
jedru boniteta. Sicer pa je priča-
kovati nekatere spremembe tudi
zaradi lastnine.
Janko Bohak, predstavnik Se-
kretariata za stanovanjsko, ce-
stno in komunalno gospodar-
stvo, je razložil nekatere najbolj
osnovne stvari okrog najemnine.
Poslovni prostori so razdeljeni v
iK-m na tri cone in tri vrste ta-
. Prva cona je ozko mestno je-
dro, druga Ptuj s primestnimi
ulicami in tretja vsa druga ob-
močja v občini. Iz zbrane najem-
nine v glavnem urejajo nove po-
slovne prostore in obračunavajo
zakonsko določeno amortizacijo.
Nekaj denarja pa se uporablja
tudi za vzdrževanje starih po-
slovnih prostorov. Letos je bila
skupna rast najemnin 471 odsto-
tkov.
ZAKAJ 571-ODSTOTNO PO-
VIŠANJE
V imenu obrtnikov je razpravo
pričela Sonja Plaveč in podala
nekatere primerjalne podatke.
Položaj obrtnika je iz dneva v
dan težji: upada promet, plačilni
pogoji so nemogoči, na koncu pa
se obrtniku vzame še tisto, kar je
ustvaril v šestnajstih, ne v osmih
urah. Tako so delavci pri obrtni-
ku januarja zaslužili 708 DM,
danes že 1023 DM. Storitve na
tržišču so se povišale za 163 od-
stotkov, najemnine pa za 571 od-
stotkov. Da gre za velike razlike
pri najemninah v primerjavi z
Mariborom in Ormožem, je pri-
kazala na svojem primeru. Njen
lokal je velik 87 m', zanj v Ptuju
po oktobrskem povišanju plača
1230 DM, v Mariboru 561. Razli-
ka je občutna. Obrtniki so njeno
razpravo pozdravili s ploska-
njem in tako je bilo tudi pri dru-
gih razpravljalcih.
Branko Brumen je poskušal
odgovoriti na njene trditve. Pred-
vsem pa ga je veselilo, da so obr-
tniki razpravljali s podatki. So-
glašal je, da je potrebno vlaganje
opredeliti kot enega od kriterijev
pri določitvi najemnine. Primerja-
va osebnih dohodkov in storitev
gre v škodo najemnikov, ne vzdr-
ži pa primerjave z Mariborom,
kjer imajo glede na novi pravil-
nik od 60 do 120 dinarjev za m'
poslovnega prostora oziroma je
povprečna cena 85,90 dinarja na
m'. Janko Bohak je odgovarjal s
podatki o nekaterih cenah loka-
lov na Partizanski cesti v Mari-
boru in dejal, da gre za »iztrga-
ne« podatke. V tem trenuktu naj
bi bili pri poslovnih lokalih v
približno enakem položaju. So-
glašal pa je, da ni pravilno, da v
občini še nismo izoblikovali siste-
ma vračanja stroškov vlaganj. Po-
vedal je, da se v sekretariatu v
glavnem srečujejo s takšnimi
prosilci za lokale, ki jih prepriču-
jejo, da bodo vse naredili na svo-
je stroške. Ko pa lokale dobijo,
običajno na to pozabijo in zahte-
vajo zagotovljeno grobo ureditev
lokalov.
ZARADI NAJEMNIN ODPUŠ-
ČANJE DELAVCEV?
Ce želimo v mestu več lokalov,
je potrebno zagotoviti denar. Vir
so lahko samo najemnine. V sta-
rem jedru je še veliko prostora,
ki bi lahko služil za različne de-
javnosti. V sekretariatu za stano-
vanjsko, cestno in komunalno
gospodarstvo imajo osnovni
koncept razvoja. Tako naj bi v
lokale spremenili vsa tista stano-
vanja, ki imajo izhod na ulico
oziroma je tega moč urediti. Po-
leg tega je v mestnem jedru pre-
cej lokalov, ki so neracionalno
zasedeni. Pri tem predvsem-izsto-
pata trgovski podjetji Emona
Mercurin Mercator Izbira Pa-
nonija.
Hudo šneberger je bil v svoji
razpravi zelo oster. Med drugim
je povedal, da so najemnine pre-
visoke in da obrtniki takšnih po-
višanj ne bodo dolgo prenesli.
Kaj hitro se lahko zgodi, da bo-
do lokale vračali. V začetku bo-
do sicer skušali težave reševati z
odpuščanjem delavcev, da bodo
prišli do kolikor toliko normal-
nega dohodka. Pogovor naj bi
dal osnove za bodoče sodelova-
nje oziroma dogovarjanja glede
politike cen najemnin. Zahteval
je, da se najemnine vrnejo na
znosno raven. Izrekel je tudi ne-
kaj kritičnih besed na delo Obrt-
nega združenja, ministra za obrt
in podjetništvo pa vprašal, v či-
gavem imenu dela.
Viki Cvetko, podpredsednik
Obrtnega združenja, je kritični
tok razprave preusmeril s tem,
da je opozoril, da obrtniki skle-
pajo pogodbe za najem s sekreta-
riatom. Menil je, da ni mogoče
zahtevati nenormalnih najemnin,
če je res toliko vlog za poslovne
lokale.
V nadaljevanju je bilo slišati,
da so najemnine stvar ponudbe
in povpraševanja, še posebej se-
daj, ko gradimo tržno gospodar-
stvo. Doslej so bile simbolične,
zato so bila tudi sredstva simbo-
lična in se z njimi ni dalo veliko
narediti.
Marjan Šneberger je v nadalje-
vanju večurne razprave povedal,
da se obrtniki niso zbrali zato, da
bi nekomu nagajali, temveč iz
gole stiske. Ce smo 45 let napa-
čno gospodarili, ni mogoče vsega
čez noč popraviti, tudi najemnin
ne. Trenutno so previsoke in jih
zato ne morejo plačevati. Ce ni
denarja od najemnin, naj novi
obrtniki urejajo lokale s svojim
denarjem. Ponovil je, da je po-
trebno najemnine vrniti na julij-
sko raven.
V imenu odvetnikov, ki so
prav tako sodelovali na pogovo-
ru, se je oglasila Božena Cačko-
vič. Predlagala je, naj se opravi
primerjava rasti storitev z rastjo
najemnin. Ni mogoče dajati več,
kot nekdo ustvari.
Zelo kvalitetno je razpravljala
tudi Dragica Voda. Povedala je,
da je nemogoče, da danes pone-
kod še razmišljajo tako kot v sta-
rih preživelih časih, ko so se vsi
problemi reševali s povišanji cen.
Nesprejemljivo je, da se razvoj
lokalov gradi na višjih cenah.
Starega mestnega jedra ni mogo-
če izgrajevati in razvijati zgolj na
najemninah. Potrebno je zagoto-
viti druge vire, svoje mora poleg
občine povedati tudi republika.
Ptujska občina je po družbe-
nem proizvodu med zadnjimi v
Sloveniji, po ceni za m' poslov-
nega prostora pa na vrhu. V tr-
žno gospodarstvo ni mogoče čez
noč. Pogoje je potrebno postopo-
ma dopolnjevati. Najlažje je po-
staviti ceno, na katero nimaš
vpliva. Pri vsem tem pa si nisi na
jasnem, ali želiš graditi ali rušiti.
Na koncu sicer vroče razprave
so sprejeli nekatere sklepe in po-
stavili rok za reševanje zahtev.
Od izvršnega sveta zahtevajo od-
govor v enem tednu glede na to, da
bodo bojkotirali plačevanje okto-
brskih najemnin, do 15. decembra
pa odgovor glede priznavanja traj-
nih vlaganj obrtnikov v poslovne
prostore, ponovnega ovrednotenja
vseh poslovnih prostorov, prav ta-
ko mora biti izdelan popis vseh
potencialnih poslovnih prostorov.
Do tega datuma je potrebno obli-
kovati bodočo politiko najemnin,
ki v primerjavi s slovenskim pro-
storom ne sme izstopati. Na kon-
cu svojih zahtev so obrtniki tudi
zapisali, da bodo, če ne bo odgo-
vorov oziroma jim v občini ne bo-
do prisluhnili, zahtevali odstop
vseh odgovornih. Do konca leta
pa velja, da bodo plačevali julij-
sko najemnino ozirom« tisto, ki je
veljala do prvega oktobra.
MG
■pismo »od daleč<
Pravzaprav sem zopet v veli-
ki zadregi. »Seja vseh sej« zve-
zne skupščine se ho namreč
pričela šele po izidu Tednika,
ohenem pa se ni mogoče izo-
gniti nastou predsednika Jovi-
ča pred obema skupščinskima
zboroma v Beogradu. Še ved-
no ni jasno, ali bo poleg Jovi-
čevega »modela moderne federacije« konfederalnt
model predstavil s koreferatom Janez Drnovšek.
Kakorkoli že, prizadevanje predsedstva za »čim-
prejšnjo rešitev ustavne krize« vodi državo v še glo-
blje brezno, saj Je Jasno, da se oba modela izklju-
čujeta in vodita v čimprejšnji razpad države, ker bi
odpadli predvsem »moteči deli«.
MoJa razmišljanja o koaliciji s Hrvaško so se
kar prehitro pokazala kot točna, saj Tudman obra-
ča hrbet mogoči konfederaciji in v predlogu hrva-
škega sabora govori o Zvezi samostojnih Jugoslo-
vanskih republik. Prodoru Hrvaške kol samostojne
države niso naklonjene niti notranje niti zunanje
okoliščine, prav tako kot tudi ne eventualni sloven-
ski mehki ali trdi izsiljeni ali avtonomni odcepitvi,
ki bi bila velika avantura. Z avanturami pa tako
vemo. kako Je. Navadno so zanimive, toda nihče
ne more zagotoviti, da se bodo srečno končale.
Rahel diskurz s sfero Jinanc namreč ne kaže nič
kaj vzpodbudnega, saj bi Slovenija ostala brez ka-
kršnegakoli dela deviznih rezerv, da ne govorimo o
razdelitvi dolgov države, ki bi Jih verjetno izraču-
navali celo desetletje. Desetletje pa bi potrebovali
za priznanje lastne monete. kar bi bil vsekakor
uspeh ob polstoletnem prizadevanju dinarja, da bi
postal mednarodno priznana konvertibilna valuta.
Poleg avanturizma bo razpad države seveda zelo
drag in tega zaenkrat ljudem še ni nihče povedal,
da o socialno-psiholoških travmah, ki Jih mnogi že
doživljajo na lastni koži. niti ne govorimo. Na tej
točki ima prav vsekakor Markovič. ki govori o dile-
mi konfederacija — federacija kot o lažni, ter si pri-
zadeva, da bi najprej v celotni državi končali voli-
tve in se že seveda dogovorili o državni ureditvi.
Pa pustimo Markoviča z njegovimi računi, ker
ga na žalost predvsem zanima, kako dolgo se bo
obdržal, in temu primerno prilagaja tudi ukrepe
makroekonomske politike, obenem pa republiškim
aristokracijam igra vlogo črnega Petra. Sam nas-
protujem raznim plebiscitom in referendumom, le
ti bi namreč samo služili političnim režimom v dr-
žavi za legitimizacijo spornih odločitev in lastne
pozicije. Mislim, da Je vse skupaj stvar političnega
dogovora, ki ga ho mogoče doseči že v nekaj mese-
cih, in to, ko bi želeni cilj — čim večjo samostoj-
nost Slovenije — dosegli z bistveno manj hrušča,
pa tudi iz države ne bi bilo potrebno oditi pod po-
goji desetega brata oziroma starejšega sorodstva
brez ustrezne dote, kar Je sicer v ozadju Jovičevega
nastopa in prizadevanj Predsedstva. Srbija se na-
mreč hoče odrešiti Slovenije, ki vedno preveč hiti in
kar ne ustreza počasnemu konvoju, poleg tega pa
bi imela s Hrvaško bolj proste roke in boljše poga-
jalske pozicije pri prihodnjih izračunavanjih in de-
litvenih bilancah. Srbiji namreč ne ustreza koalici-
ja Slovenija ~ Hrvaška, ker bi Jim oslabila poga-
jalske pozicije, Tudman pa se tudi hoji, da bi Slo-
venija lahko v prihodnje ponovno koketirala s Srbi-
jo, kar Je videti po zadnjih sejah zveznega predsed-
stva.
No, kot smo pravkar izvedeli, se utegne zaplesti
že na ločenih sejah Zborov republik in pokrajin in
Zveznega zbora, saj bodo delegati iz Hrvaške zah-
tevali, da oba parlamenta oz. doma podpreta kan-
didaturo oz. izvolitev Stipcia Mesiča za člana zvez-
nega Predsedstva. Izvolitvi Mesiča. ki naj bi že pri-
hodnje leto bil predsednik zveznega Predsedstva,
pa prikrito in manj prikrito nasprotujejo v Srbiji, in
to bo prav gotovo prišlo do izraza na ločenih in
skupnem zasedanju obeh zborov skupščine. Sicer
pa hrvaški sabor v posebnem pismu predlaga, da
naj hi nov dogovor Jugoslovanskih republik o politi-
čni obliki bodočega skupnega življenja sprejeli šele
po demokratičnih večstrankarskih volitvah v celo-
tni državi.
Vladimir Vodušek
Odgovor na članek
Olga Meglic v stečaju
V Tedniku št. 40 z dne 11. 10.
1990 smo na prvi strani v članku
z naslovom Olga Meglic je v ste-
čaju prebrali, da je »bojda« bivši
direktor podjetja ELK.OM HI-
KO Olga Meglic zaposlen na na-
ši šoli.
Sporočamo vam, da bivši di-
rektor podjetja HI KO Olga Me-
glic ni zaposlen na naši šoli, niti
ni bil z njim voden razgovor o
možni zaposlitvi ne na njegovo
željo niti na željo kolektiva. To
pa zaradi tega, ker so vsa delo-
vna mesta na OŠ Olge Meglic za-
sedena, in to s kvalificiranimi de-
lavci.
Zelo bi nas veselilo, ko bi no-
vinarji ne operirali več z besedi-
co bojda, ampak z informacijo,
ki so jo dobili, preverili.
Zahtevamo, da v skladu z
ustreznimi zakoni objavite to
sporočilo na mestu, kjer ste obja-
vili članek z nepreverjeno no-
vico.
Ravnatelj:
Ervin Hojker
Pripis uredništva:
Ker smo današnjo 1. stran, kjer
je bil objavljen članek o HIKO
Olga Meglic, posvetili Halozam,
žal odgovora iz OŠ Olge Meglic
nismo mogli objaviti tam.
CVETLIČARNA
»MARJETKA«
ORMOSK-A 15 (nasproti gostilne
Lužnik)
SPREJEMAMO NAROČILA
ZA 1. NOVEMBER
PO UGODNIH CENAH!
Imamo tudi veliko količino knzan-
tem iz lastne proizvodnje, vse drugo
cvetje pa uvoženo iz Holandije.
PRIPOROČAMO SE!
4 - MORDA VAS ZANIMA
18. oktober 1990 —
TEDNIK
MILENA TUR K
Življenje
lukarjev
(I. nadaljevanje)
3. Lukarija je na severu in ju-
gu ostro omejena / naravnima
pregradama: rekama Pesnico in
Dravo, na vzhodu in /uihodu pa
meja ni ostro začrtana oziroma
se pričenja kakšnih 5 km vzhod-
no od Ptuja in sega približno
7 km v dolžino med [)ravo in
Pesnico (glej karto št. I). A. In-
golič je leta 1934 zapisaP, da
»Lukarija zavzema tri velike ob-
čine: Dornavo (vasi: Dornavo,
Mezgovce, Pacinje), Markovce
(vasi: Borovce, Bukovce, Novo
vas. Prvence, Sobetince, Strelce,
Markovce, Zabovce), t. j. faro sv.
Marka, in Gorišnico (vasi: Go-
rišnico, Moškanjce, zaselka:
Cunkovce in Podgoro), t. j. faro
Sv. Marjeta«.
Že omenjeni neznani pisec iz
leta 1821 pa poroča, da »je Lu-
karija zavzemala področje med
Dornavo in Muretinci». To po-
meni le severovzhodno področje
Lukarije, kakršna je bila leta
1934. Torej v letu 1821 med lu-
karske vasi niso spadale tele: Za-
bovci, Markovci, Nova vas, Bu-
kovci, Stojnci. Prav te vasi pa so
tudi najbolj oddaljene od Dorna-
ve in Mezgovec (danes ena kraje-
vna skupnost), kjer so se najprej
pričeli ukvarjati s pridelavo in
prodajo luka.______________
4. Viri
Viri terenskega značaja
Osnovni viri so mi bili ustne
informacije, ki sem jih najprej
zbrala na osnovi vprašalnika. Te
informacije sem potem dopolnje-
vala z informacijami, ki sem jih
dobila s poglobljenimi pogovori
z načrtno izbranimi informatorji.
Koristno je bilo tudi opazova-
nje samega terena: vasi, polj, hiš,
notranjosti bivalnih prostorov,
obleke lukarjev in njihove hrane.
Opazovala sem informatorje
med lukarskimi opravili, prisluh-
" nila njihovi govorici (narečne be-
sede), opisom in razmišljanjem
in tako prišla do pomembnih
sklepov, ki sem jih uporabila, ka-
dar so se ustni pogovori na ista
vprašanja razlikovali ali pa jih
nisem mogla dobiti. Ustne infor-
macije, ki so se med seboj razli-
kovale ali si celo nasprotovale,
sem primerjala z opisnimi viri,
kolikor je bilo to mogoče.
Ker sem doma v neposredni
bližini Lukarije (okolica Ptuja na
Dra\skem polju) in ker mi zna-
čaj lukarjev in nekatere posebno-
sti njihovega življenja niso tuje,
nisem imela težav pri vzposta-
vljanju prvih stikov in pri nave-
zavi bližjih stikov z informatorji.
Stanje terenskih \irov materi-
alnega značaja je porazno. »Le-
se« (posode za shranje\anje in
sušenje lukca čebuljčka), npr.,
edina posebnost v notranjosti lu-
karskih hiš, niso nikjer več ohra-
njene. Po vaseh ni moč najti rže-
ne slame, s katero so nekoč pletli
lukove vence, zato so mi spleta-
nje lukovih vencev prikazali s
pšenično slamo ali koruznim lič-
jem. Ohranjena pa je še lukarska
noša, predvsem hranijo lukarske
rute.
Začudilo me je, da v Lukariji
razen imen Lukarija in lukarji ni
nobenega ledinskega, vaškega ali
hišnega imena, ki bi spominjalo
na posebno poljedelsko panogo
lukarstvo.
Slikovni viri
Fotografski viri so kvalitativno
in kvantitativno bogati.
Opisni viri
Problematika lukarjev je bila
le redko snov leposlovnih del,
snov za vire zgodovinskega zna-
čaja in za strokovna poročila pa
sploh ne. Še največ je publicisti-
čno — časopisnih virov iz zad-
njih dvajsetih let, ki nas zgolj ob-
veščajo o poteku posameznih lu-
karskih oziroma kmečkih prazni-
kov v Lukariji. Na te vire pa se
ne kaže zanesti, saj so zgodovin-
ski podatki pogosto nepreverjeni
in prikrojeni, izkrivljeno pa je tu-
di citiranje narečnih izrazov in
ljudskih rekov.
Črtici A. Debenaka" Kiipte liik
in Pomlad v Lukariji. ki ju je na-
pisal v štiridesetih letih tega sto-
letja, nas seznanjata z lukarskimi
opravili. Medtem ko je zelo idili-
čno opisal lukarjev odnos do
njegovega dela, pa z natančnost-
jo stvarnega opazovalca opiše
posamezna lukarska opravila:
čiščenje, sajenje, okopavanje
lukca, prevoz in prodajo luka
idr. Zaradi tega opisa sem lahko
ti z umetniško besedo napisani
deli uporabila kot verodostojen
etnološki vir o življenju lukarjev
med obema vojnama.
Takšen je tudi roman A. Ingo-
liča Lukarji", v katerem je na os-
novi življenja dornavskih lukar-
jev orisal domišljijsko vas Lu-
kovci. Pričevanja tega romana,
napisanega sicer v duhu natura-
lizma, sem lahko zaradi natan-
čnih opisov lukarskih šeg in na-
vad, lukarskih opravil in tenko-
čutnega prikazovanja najbolj ti-
pičnih \aških posameznikov in
cele vaške skupnosti primerjala s
pričevanjem mojih informator-
jev, s svojimi ugotovitvami na te-
renu in z drugimi viri.
Toda potrebno je opozoriti, da
ni bilo vse v romanu enostavno
vzeto iz resničnega življenja, vse
je šlo skozi avtorjevo domišljijo.
V knjigi Moje pisateljevanje" pri-
poveduje Ingolič, da »je opisal
razmere realistično, st\arno . . .
Še sami Dornavčani so bili ob iz-
teku prvega dela romana v Zvo-
nu (roman Lukarji je prvotno iz-
hajal v delih) ponosni, da je tako
verno opisano njihovo delo in ži-
vljenje, in so avtorju podarili ce-
lo srce, sestavljeni iz najlepših
lukovih glavic« Sicer pa je bil
roman deležen precej negativnih
kritik, predvsem od klerikalcev.
Nadaljevanje prihodnjič
Opombe
A. Ingolič. V deželi lukiirjev. Jutro 15/1934
' A. Dehenak. Pomlad v Lukariji. Naš rod 8/1936 - 37. str. 300-301
' A. Dehenak, Kupte luk. Naš rod 10/1938 -  39, str. .300-303
' A. Ingolič, Lukarji, LJubljana 1936
" Ob pr\i i/daji romana Lukarji so prebivalci Dornave zelo negativno rea-
girali. Dornavčanka. katere fotografije Je bila na naslovnici roman, je vložila ce-
lo tožbo zoper fotografa P. Piuka. češ da Je brez njene vednosti in dovoljenja
uporabil njeno fotografijo za fotomontažo. Danes pa trdi. da ni bilo nobene
tožbe. (A. Ingolič, LUKERJl. MoJe pisateljevanje, Ljubljana 1980. str. 30- 43).
V vrtu
Pri vzdrževanju rodovitnosti vrtne zemlje in prehrani rastlin vse premalo
upo.šlevamo in poznamo vlogo kalcija. V Jeseni, ko opravljamo globoko obdela-
vo tal in ko bo zemlja do prihodnje vegetacijske dobe nekoliko mirovala. Je pra-
vi čas, da Jo oskrbimo z apnom.
Apno ima važnejšo in bolj mnogostransko nalogo v zemlji kol druga gnoji-
la, ki služijo rastlinam zgolj kot hrana. Kalcij v obliki apna ali apnenčastih rud-
nin je sicer tudi rastlinsko hranivo, obenem pa ima nalogo, da pripravi zemljo v
tisto najugodnejše stanje, ki Je rastlinam potrebno, da dobro uspevajo. Gosta,
zaprta, mrzla, skisana, mrtva zemlja Je za razvoj rastlinstva, posebno še vrtnega
rastlinstva skrajno neugodna, z apnom pa odpravimo vse te neprilike.
Apno zemljo rahlja in drobi, ker zemeljske delce druži v grudice, med kate-
rimi nastanejo praznine. Napravlja torej iz zrnatega grudičasti zlog, ki Je za
rastlinsko rast najugodnejši.
Apno zemljo greje. V zemljo, ki ima grudičasti zlog, prodira zrak in z nJim
toplota. .Strnjena, zbita zemlja Je vedno mrzla in nerodo\itna.
Apno posreduje med rastlinami in hranilnimi snovmi, ker Jih razkraja in
pretvarja, dokler niso \ taki obliki, da so topne in Jih rastlina lahko usvaja.
Apno veže škodljive talne kisline. Že od narave in tudi vplivov obdelova-
nja se nagiba skoraj vsaka zemlja bolj ali manj h kislosti. Kisla zemlja je poseb-
no za vrtne rastline neugodna. Z apnom preprečimo kisanje, kislo zemljo pa
razkisamo.
Apno poživlja in pospešuje razvoj talnih bakterij. Brez apna ni mikrobiolo-
škega življenja v tleh. Mikroorganizmi namreč v tleh razkrajajo organsko snov,
pri čemer za svoj razvoj potrebujejo zrak. Zrak pa prihaja v zemljo, ki Jo Je pre-
rahljalo apno s kemičnimi in fizikalnimi procesi
Kalcij Je važna hranilna snov za rastline, ker pomaga ustvarjati in utrjevati
njeno staničevje in ne nazadnje je živo apno izvrstno razkuževalno sredstvo, ker
zaradi svoje Jedkosti uniči kali rastlinskih zajedalcev in uniči mnoge škodljivce
v zemlji.
Kako gnojimo z apnom oziroma kalcijevimi gnojili'.'
Za gnojenje uporabljamo žgano ali živo apno, ki Je bilo toliko ugašeno, da
Je razpadlo v prah. V prodaji Je na voljo dehidrirano apno v 30 kg \ rečah. Ce-
nejši in prav tako učinkovit Je mlet ajinenec, ki ga \ rudnikih meljejo iz narav-
nih apnenčastih rudnin. Za apn jenje Je /elo koristno uporabiti karbonatni mulj,
ki nastaja pri predelavi sladkorne pese \ sladkor in Je na voljo v bližnji Tovarni
sladkorja v Ormožu.
Težko zemljo gnojimo z živim apnom, lahko peščeno pa z zmletim apnen-
cem. Na en ar (100 m ) potrosimo \5 do 20 kg živega apna ali pa 25 do 30 kg
zmletega apnenca, karbonatnega mulja pa lahko porabimo nekoliko več — 30
do 40 kg.
Z apnom Je treba gnojiti vsako drugo ali vsaj tretjo leto. Ker se apniti ne
sme, ko gnojimo s hlevskim gnojem, je pravilno kolobarjeno gnojenje tako, da
tretjino vrta pognojimo s hlevskim gnojem, dve tretjini pa s kalcijevimi gnojili.
Najugodnejši čas za gnojenje s kalcijevimi gnojili je Jesen, zlasti če gnoji-
mo obilno in v zalogo. Manjše količine lahko trosimo tudi ob vsakem letnem
času. Če uporabljamo živo apno, ga potrosimo vsaj dva tedna pred setvijo. Uči-
nek apna Je odvisen od tega, kako ga z zemljo zmešamo, zato ga trosimo le ob
suhem vremenu in ko Je tudi zemlja na površju sorazmerno suha: z običajnim
načinom okopavanja oziroma lopatanja in prislanjanjem grude se bo gnojilo
vmešalo v vse plasti.
Ker pa v oktobru v vrtu tudi sejemo, zlasti pa sadimo ali presajamo ti-ajni-
ce, in če se ravnamo pri tem po biokoledarju, opravimo to za rastline, ki jih pri-
delujemo za plod, od 14. do 16. in od 23. do 26. oktobra, rastline za korenino ali
gomolj od 16. do 19. ter 26. in 27. oktobra, za list dd 21. do 23. oktobra in rastli-
ne za cvet od 19. do 22. oktobra. Miran Glušič, ing. agr.
Dober Jen. gospe in gospodje, (ovarišice in tovari.ši ter vsi drugi, ki
se mogoče kak drgačik nazivlele. Kak vidite, smo čista v Jesen zlezli in
proti zimi pluvlemo. .Še malo, pa nas bode sveti Martinek obiskal, ki
mošt spremeni v vino. provijo pa tudi, da toti vinski svetnik rad tudi na
belen konji prijezdi ali boj po domačen povedano — rad sneg prinese.
Ker sen glih kuja omena. bi van rad .še poveda, zakaj so kujleki običajno
boj bogati kak smo Prleki in Haložani: Žena kujlečka običajno reče svo-
jemi moži, gdo gre v mesto ali pa v gostilno: »CuJ, ti. pa kuj domu pri-
di. . ..'« Zalo je pri hišah tejko kujov, včosik pa z gostilne tudi kokšni
osel domu pride . . . Saj ven. ke mi kujleki nete toga zamerili, tlec pač
more hiti. saj se tudi kujleki radi z nos norca naredijo. Saj ste vena že cu-
li tisto uganko, kak hi na sredi bele Lublane na ulici točli Haložana. Pr-
leka, kujleka in Gorenjca? Okoli Haložana in Prleka bi vinske mušice le-
tale, okoli kujleka koloradski hrošči plesali. Gorenje, ki je boj škrtavi in
šparavni, pa bi vse tri vproša. če hrošče in mušice pelajo v luhljanski ži-
valski vrt. . . No, smejte se malo, drgačik vas bom priša domu pod paz-
duhe ščegetat.
Mica Je glih zaj vse omotična vun s pivnice prišla, saj mošt tak vre,
ke polovjoki in ganlari v lujt skačejo. No. to je hec, resnica pa je to. da v
cajti vrenja mošta neje dobro predugo v vinski kleti biti. saj lehko od ti-
stih vinskih plinov v krtovo deželo odideš. Od tan pa nega vrnitve in ti ni-
ti vinske mušice nič ven ne zapojejo tiste znone pesmice: »Zin. zin. zin.
zaj si hin. ne boš ga več pil in se z nami veselil. . .!«
Te pa naj bo zadosti za gnes. Pišite mi kakšne dogodivščine iz vaših
krajov. Resnico malo na hec obrnite, hec pa na resnico, te pa bode nekaj
že grotalo. Če nede za smeh, te pa bo za jokanje. Obojno — solze in
smeh — so zdravilo za človeka, samo lepše in bojše Je. če Je smeha zlo
dosti, solz pa skoro nič.
LUJZEK.
Preživimo prosti čas v naravi
NASVETI ZA VSAK DAN
V prejšnji številki Tednika ste
lahko spoznali več receptov za
pripravo majoneznih omak, danes
pa sem za vas izbral nekaj recep-
tov za pripravo hladnih pikantnih
omak k pečenim jedem na žaru.
Omaka s paradižnikovim ketchu-
pom
V električni mešalec daino
oprana in osušena zelišča, limo-
nin sok, olje, paradižnikov ket-
chup, trdo kuhana rumenjaka,
sol, sladkor in gorčico. Sekljamo
okrog 2 minuti pri srednji hitro-
sti.
Ponudiino k pečenemu mesu
in ribam.
Naredili smo jo iz:
I jedilne žlice mešanih zelišč (pe-
teršilj, drobnjak, vrtna kresa . . .)
3 jedilnih žlic limoninega soka
3 jedilnih žlic olja
6 jedilnih žlic paradižnikovega
ketchupa
1 čajne žličke gorčice (pikant)
2 trdo kuhanih rumenjakov
soli
1 ščepca sladkorja
Satanova omaka
Olje in ketchup premešamo,
dodamo drobno nasekljano če-
bulo in vloženo rdečo papriko,
limonin sok. sladkor, čajenski
poper, nasekljan feferon, zeleni
peteršilj, drobnjak in omako
vvorcesler. Dobro premešamo ter
ponudimo k pečenemu mesu in
ribam.
Za pripravo potrebujemo:
3 jedilne žlice olivnega olja
4 jedilne žlice paradižnikovega
ketchupa
1 srednje veliko nasekljano čebu-
lo
2 vloženi rdeči papriki (okrog
10 dag)
1 jedilno žlico limoninega soka
I ščepec sladkorja
I ščepec čajenskega popra
1 čajno žličko nasekljanega pe-
teršilja
1 jedilno žlico nasekljanega
drobnjak a
1 bri/g omake worcester
Ciganska omaka
Paradižnikov ketchup, gorčico
in olje dobro premešamo. Doda-
mo nasekljane sardelne filete. če-
bulo in zelen peteršilj. Solimo,
popramo, dodamo sladko papri-
ko in drobno narezan drobnjak.
Ponudimo k pečenemu mesu.
Za pripravo smo porabili:
8 jedilnih žlic paradižnikovega
ketchupa
2 jedilni žlici ostre gorčice
4 jedilne žlice olja
5 sardelnih filetov
I čebulo
1 čajno žličko nasekljanega pe-
teršilja
2 čajni žlički mlete sladke rdeče
paprike
sol
poper
I jedilno žlico nasekljanega
drobnjaka
Jogurtova omaka s čilijem
Med, jogurt, olje, ostre čili pa-
pričice, limonin sok, ostro gorči-
co, sol in nasekljan peteršilj v
mešalcu premešamo. Ostrino
omake uravnavamo z dodaja-
njem čili papričic. Pred servira-
njem pustimo omako 1/2 ure
stati.
Ponudimo k vsem vrstam pe-
čenega inesa.
Pečeno meso na žaru.
Za pripravo potrebujemo:
2 jedilni žlici tekočega medu
1 kozarček jogurta
1 jedilno žlico olja
3 — 5 ostrih čili papričic
2 jedilni žlici limoninega soka
I jedilno žlico ostre gorčice
I ščepec soli
1 jedilno žlico nasekljanega zele-
nega peteršilja
Hren s sladko smetano
Hren. kis, sladkor, gorčico,
sol. poper premešamo in doda-
mo stepeno nesladkano smetano,
preinešamo. po okusu dosolimo
ter popramo.
Ponudimo k pečenemu mesu
in ribam na žaru. Dobro pa se
ujema tudi s prekajenimi ribami.
Naredimo ga iz:
4 jedilnih žlic hrena (iz kozarca)
1 jedilne žlice vinskega kisa
1 čajne žličke sladkorja
I čajne žličke gorčice
soli
belega popra
1 kozarčka sladke smetane
1/2 kozarčka jogurta
2 jedilnih žlic olivnega olja
I jedilne žlice limoninega soka
NASVET: Omaka bo milejša,
če ji dodamo 1 jedilno žlico nari-
banih olupljenih jabolk.
Omaka rokfort
Sir prepasiramo skozi cedilo.
Dodatno jogurt, olje, limonin
sok in premešamo. Okus izbolj-
šamo s soljo, poprom ter omako
vvorcester.
Ponudimo predvsem k ribam
na žaru, lahko pa tudi k mesu.
Naredimo jo iz:
5 dag sira rokfort
popra
1 brizga omake vvorcester
Omaka iz mandarin
Ruinenjak, kondenzirano mle-
ko, limonm sok, sol in sladkor z
električnim mešalcem (najvišja
hitrost) mešamo in med enako-
mernim mešanjem počasi doliva-
mo olje. Okus izboljšamo s cur-
ryjem.
Na koncu primešamo nase-
kljane mandeljne in na manjše
koščke narezane mandarine.
(Namesto mandarin lahko doda-
mo oranže in dobimo pomaran-
čno omako.)
Ponudimo k pečenemu svinj-
skemu mesu ter divjačini.
Za pripravo smo porabili:
I rumenjak
1 jedilno žlico kondenziranega
mleka
1 čajno žličko limoninega soka
sol
sladkor
1,25 dl olivnega olja
1/2 čajne žličke curryja
2,5 dag olupljenih, drobno nase-
kljanih mandeljnov
2 manjši mandarini
Nasvet za pripravo hladnih omak
— Hladne omake lahko pri-
pravimo prej in jih do uporabe
hranimo na hladnem. Izjema so
le omake s stepeno sladko smeta-
no, ki padejo skupaj, če predol-
go stojijo.
— Kadar ponudimo le eno
omako, moramo računati na ose-
bo 1/8 1 omake (l,25dl), če ser-
viramo več različnih omak, raču-
namo 1/8 1 vseh omak na osebo.
— Zelišča in začimbe upora-
bimo sveže, ker le tako zadržijo
vsaj v večini primerov - svoj
pravi okus in aromo.
— Poper uporabimo po mož-
nosti vedno sveže mlet, na tnizo
pa ga postavimo v mlinčku.
— Pripravite lahko tudi po-
sebne omake po lastnih receptih.
Pazite, da se okus in aroma iz-
branih sestavin med seboj uje-
majo. Pri tem se ne bojte sladko-
kislih kombinacij, kombinacij
sadja in zelenjave; dobili boste
nove, neobičajne, vendar prijet-
ne okuse.
Želim vam dober tek in obilo
veselja ter novih vznemirljivih
okusov pri pripravi omak.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj atrak-
tivnih receptov za pripravo omak
k jedem, pečenim na žaru. pod
geslom »PRLŽIVIMO PROSTI
CAS V NARAVI«.
Dušan Bombck
tehnolos; i/
Kmetijskega kombm^ii.i
— Haloški biser Ptuj
TEDNIK
— 18. oktober 1990
NEKOČ IN DANES - 5
Kulturni križemkražem
PTUJ • Nocoj ob 18. uri bo v
kleti pri ptujskem gledališču lite-
rarni večer v organizaciji Zveze
kulturnih organizacij in Društva
slovenskih pisateljev. Predstavili
se bodo: Mila Kačič, Maja Ha-
derlap, Ivo Zorman, Ervin Fritz,
Milan Vincetič, Andrej Blatnik
in kot gost Vili Ravnjak. Literar-
ni večerje v okviru Ptujskih kul-
turnih srečanj.
PTUJ • Napovedana predsta-
va Lutkovnega gledališča Jože
Pengov iz Ljubljane Kdo je na-
pravil Vidku srajčico ne bo 23. in
24. oktobra, ampak 29. in 30. ok-
tobra za otroke v vrtcu in za šole.
V obeh dneh bo devet predstav.
ORMOŽ • Abonenti ormo-
škega Potepuškega gledališkega
abonmaja gredo nocoj na ogled
najuspešnejše gledališke predsta-
ve Faust v mariborsko gledališče.
PTUJ • V Ljudski in študijski
knjižnici je na ogled razstava Iz
zapuščine dr. Štelle Cobelj.
PTUJ • Od danes pa do 9.
decembra si lahko ogledate v
zbirki   drobnega   arheološkega
gradiva Pokrajinskega muzeja
razstavo Prvošolčki v ptujskem
muzeju — otroški pogled na ke-
ramiko.
PTLJJ • V razstavnem paviljo-
nu Dušana Kvedra si lahko še do
nedelje ogledate razstavo del no-
vomeškega slikarja Jožeta Ku-
mra.
PTUJ # Ženski pevski zbor
DPD Svoboda vas vabi 26. okto-
bra ob 19. uri na koncert v baro-
čno jedilnico minoritskega samo-
stana.
Borci protestirajo
Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Ptuj
je poslalo Republiškemu odboru ZZB NOV Slove-
nije pismo, v katerem predsedstvo in borci NOV
ptujske občine odločno protestirajo proti odstrani-
tvi kipa Josipa Broza Tita iz avle Skupščine Repu-
blike Slovenije v Ljubljani. Prav tako odločno pro-
testirajo proti nameravanemu preimenovanju
mest, trgov, ulic in ustanov.
Poudarjajo, da s tem pismom dajejo podporo iz-
vršnemu odboru RO ZZB NOV Slovenije, ki je v
zvezi z navedenim dejanjem protestiral pri sloven-
ski vladi in zahteval objavo imen in funkcij vseh
tistih, ki so odločali o tem dejanju. Ob koncu pi-
sma izražajo prepričanje, da se bodo le z odločnim
in stalnim obsojanjem takih in podobnih dejanj
uprli poskusom razvrednotenja narodnoosvobo-
dilnega boja. Oskrunitve pridobitev NOB in nje-
nih simbolov borci ne smejo nikoli dovoliti.    FF
DR. ADOLF ŽIŽEK, DIPL ING.
O končnih sestavih
(1. nadaljevanje)
3. Vedenje sestava
Vhodi, izhodi in stanje sestava
se največkrat s časom spreminja-
jo po nekih zakonitostih, kar
imenujemo vedenje s,esVdvd.
Pod končnim sestavom bomo
razumeli množico, sestavljeno iz
končnega števila sestavin (kom-
ponent), ki imajo vsaka vsaj eno
lastnost in ki jih povezuje vsaj en
odnos (relacija).
Končni stvarni sestav se tedaj
spremeni le, če mu:
a) dodamo, odvzamemo ali za-
menjamo vsaj eno sestavino.
b) spremenimo vsaj eno od
lastnosti sestavin,
c) spremenimo vsaj enega od
odnosov.
Pogoji a), b), c) so potreben,
ne pa tudi zadosten pogoj, da se
spremeni vedenje sestava.
Ce zamenjamo neko prvino v
sestavu (sestavimo, lastnost ali
odnos) in se po tej zamenjavi ve-
denje sestava ne spremeni, vza-
memo, kot daje tako dobljeni se-
stav    enakovreden    prvotnemu.
Dva sestava sta tedaj enakovred-
na (analogna), če se vedeta ena-
ko.
Če se vedenje sestava prilaga-
ja določenemu okolju, je sestav
prilagodljiv, sicer je neprilagodljiv
ali tog. Nekateri biološki sestavi
prilagajajo svojo rast, naselitev
in razmnoževanje življenjskim
»pogojem glede na obstojno soži-
tje. Današnji tehnični izdelki so
togi sestavi. Razvoj tako imeno-
vane »umetne inteligence« se
ukvarja s približevanjem vedenja
računalnikov in robotov v smeri
njihove samodejne (avtomatične)
prilagodljivosti.
Večina živih sestavov je dina-
mičnih, torej takšnih, da je njiho-
vo stanje časovna funkcija. Pri
bioloških sestavih se zaradi spre-
menjenih klimatskih pogojev,
onesnaževanja in drugih okoli-
ščin naključno spreminja tudi
njihovo vedenje tako, da se s ča-
som spreminjajo načini njihove-
ga medsebojnega sožitja med ži-
valskimi in rastlinskimi predstav-
niki pa tudi njihova količinska
razmerja (preživetje prilagodlji-
vejših vrst).
Pri nekaterih sestavih je mogo-
če opisati vedenje količinsko do-
kaj enostavno. Vzemimo za zgled
sestav, ki ga tvorijo potniki in
voznik avtobusa. Vhod je število
vstopajočih potnikov, izhod šte-
vilo izstopajočih potnikov, stanje
pa število ljudi v avtobusu. Vede-
nje lahko opišemo tako: stanje,
ko zapusti avtobus postajo, je
enako stanju pred postajo, pove-
čano za vstop in zmanjšano za iz-
stop. Vedenje lahko opišemo v
tem primeru kar s seštevanjem in
odštevanjem. Pri večini sestavov
pa je potrebno uporabljati za
opis vedenja različne sisteme di-
ferencialnih ali integralnih
enačb, ki jih po navadi ni lahko
najti. Če nam to uspe, je mogoče
v določenih okvirih vedenje se-
stava napovedovati.
Zaenkrat obstajajo take enač-
be predvsem za fizikalne in teh-
nične sestave. Vedenje našega
sončnega sestava je mogoče opi-
sati do sekunde natančno za sto-
letja naprej in nazaj z vsemi po-
javi, kot so mrki in podobno. Se-
stavu take vrste pravimo določni
(deterministični). Pri drugačnih,
naključnih sestavih (stohastičnih
sistemih) je vedenje odvisno od
naključja zaradi naključnih vho-
dov ali izhodov ter naključnih
spremmeb stanja sestava.
Naključni sestavi se vedejo po
verjetnostnih zakonitostih, ki jih
je pogosto na prvi pogled težko
prepoznati, zato je lahko na prvi
pogled vedenje sestava popolno-
ma nepravilno. Pri naključnih se-
stavih je mogoče napovedovati
dogodke le z neko verjetnostjo,
pri določnih pa z gotovostjo. Tu-
di če bi v nekem trenutku natan-
ko poznali razmere v gozdu, lah-
ko opisujemo njegove razmere
oziroma stanje v prihodnosti le z
neko verjetnostjo zaradi naklju-
čnih vremenskih pojavov.
Do nedavnega so opisovali ve-
denje naključnih sestavov le z
besedami ali pa so jih veličinsko
obravnavali kot določne, nastala
odstopanja pa opravičevali z iz-
jemnimi ali nepričakovanimi do-
godki. To je bilo razumljivo, saj
ni bilo na razpolago ustreznih
znanstvenih postopkov. Z razvo-
jem vede o tako imenovanih sto-
hastičnih sistemih je zaenkrat že
mogoče napovedovati vedenje
pri enostavnih naključnih sesta-
vih, predvsem na biološkem, ke-
mijskem in fizikalnem področju.
Nadaljevanje prihodnjič
Kaj je koristno vedeti o služnostih
MIRKO KOSTANJEVEC
(2. nadaljevanje)
B.
Pridobitev zemljiške služnosti s priposestvo-
vanjem
Če je lastnik gospodujočega zemljišča de-
jansko in neovirano izvrševal 20 (dvajset) let
upravičenosti, ki jih daje zemljiška služnost,
lastnik služnega zemljišča pa temu ni nasprb-
toval, potem je lastnik gospodujočega zem-
ljišča pridobil zemljiško služnost in jo je
upravičen tudi vknjižiti. Če pa s tem ne so-
glaša lastnik služnega zemljišča, ga bo lastnik
gospodujočega zemljišča k priznanju pripo-
sestvovanja in k privolitvi vknjiženj zemljiške
služnosti moral prisiliti s tožbo.
Zemljiške služnosti pa ni mogoče pridobiti
s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujo-
čega zemljišča:
a) zlorabljal zaupanje lastnika ali posestnika
služnega zemljišča (n.pr. zatrjeval mu je, da
ne izvršuje služnosti)
b) služnost izvrševal s silo ali zvijačo
c) imel dovoljenje izvrševati služnost samo
do preklica.
Zakon o temeljnih lastninsko-pravnih raz-
merjih v svojem 55. čl. določa, da se na ne-
premičninah, ki so družbena sredstva v druž-
benih pravnih osebah, stvarna služnost ne
more priposestvovati. Glede na sedanje po-
glede na družbeno lastnino in pripravljajoče
se ustavne in zakonske spremembe bo, tako
vsaj mislim, omenjeni člen kmalu spreme-
njen.
C.
Ustanovitev zemljiške služnosti z odločbo dr-
žavnega organa
Z odločbo državnega organa (sodišča ali
upravnega organa) se ustanovi zemljiška
služnost samo v tistih primerih, ki so določe-
ni z zakonom. Taka z odločbo državnega or-
gana ustanovljena zemljiška služnost, za ka-
tero pa se na zahtevo lastnika služnega zem-
ljišča plača ustrezno denarno nadomestilo, se
pridobi z dnem, ko postane odločba pravno-
močna. Da se ne bi moglinudi bodoči lastniki
gospodujočega oz. služnega zemljišča izgo-
varjati, da za tako služnost niso vedeli, je ko-
ristno to služnost tudi vpisati v zemljiško
knjigo.
Oglejmo si nekaj primerov ustanovitve
zemljiške služnosti od državnega organa:
1) Če izvede sodišče delitev stvari v solast-
nini ali delitev skupnega premoženja po Za-
konu o nepravdnem postopku, potem v pri-
meru, če se pokaže, da en prejemnik razdelje-;
nega zemljišča sploh ali delno ne more upo-
rabljati zemljišča brez ustrezne uporabe zem-
ljišča drugega prejemnika, sodišče ustanovi
ustrezno zemljiško služnost (glej 53. čl. Zako-
na o temeljih lastinskopravnih razmerij).
2) Če je potrebno po Zakonu o razlastitvi
in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni
lastnini ustanoviti služnost prehoda, prevoza,
zajemanja \ode itd. (o tem sem že pisal) v ko-
rist družbeno pravnih oseb, potem odločbo o
ustanovitvi ustrezne služnosti izda občinski
upravni organ, pristojen za premoženjsko-
pravne zadeve, ko je predhodno ugotovil, da
glede na cit. Zakon obstaja za ustanovitev
služnosti splošni interes.
3) Če je potrebno glede na novo razdelitev
zemljišč, ki so se na nekem območju po do-
ločbah Zakona o kmetijskih zemljiščih naj-
prej zložila in nato ponovno razdelila med
prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj
zaokroženo zemljišče (to je komasacija), po-
tem komisija za izvedbo komasacijskega po-
stopka v odločbi poleg drugega odloči tudi o
odpravi, prenosu ali novi ustanovitvi zemlji-
ških sjužnosti (glej čl. 87, 91 cit. Zakona).
4) Če se na območju, kjer se po določbah
pod 3) cit. Zakona izvaja tako izboljšanje
kmetijskih zemljišč, ki omogoča boljše izko-
riščanje zemljišč ter povečanje njihove rodo-
vitnosti (izvajanje t.i. melioracije), odvajanje
vode z zemljišča ali dovajanje vode na zem-
ljišče ne da rešiti na kakšen drug ugodnejši
ali racionalnejši način, se sme ustanoviti služ-
nostna pravica odvajanja oziroma dovajanja
vode čez drugo zemljišče.
O ustanovitvi take služnosti odloča v
upravnem postopku občinski upravni organ,
pristojen za kmetijstvo, ki obenem odloči tu-
di o odškodnini lastniku oziroma uporabni-
ku služečega zemljišča.
5) Če se pokaže potreba, lahko po 55. čl.
Zakona o gozdovih občinski upravni organ,
pristojen za gozdarstvo, ustanovi zemljiško
služnost s tem, da dovoli začasno uporabljati
tuje zemljišče za prevoz ali za zlaganje gozd-
nih proizvodov.
6) Če so podani pogoji nujne poti v prime-
rih, ko se stranke same ne sporazumejo o
ustanovitvi služnosti, o dostopu oz. dovozu
na svoje zemljišče prek tujega, edina rešitev
in ker je njena ustanovitev natančno regulira-
na v ZNP, želim v tem članku navesti in ob-
razložiti najvažnejše zadevne določbe.
(Se nadaljuje)

SPOMINI NA BORL
(52. nadaljevanje)
Poročilo Frančiške Podvratnik
Navajam poročilo Podvra-
tnikove o smrti sestrične Štefke
Irmanove in o okoliščinah, ki
so privedle do strašne nesreče
Irmanove družine in mnogih
drugih sodelavcev partizanov
na območju Šoštanja. Poročilo
je napisala po njenem nareku
Božena Berčon takole:
»Sem Fanika Podvratnik, r.
Menih, sedaj Brezovnik po
drugem možu. Sem sestrična
Štefke Irman, ki sem ji bila tu-
di birmanska botra. Sedaj sem
stara 81 let (r. 1909). Rodila
sem se v Lokovici, moja mama
Antonija Menih je bila sestra
Štefkinega očeta. Leta 1938
sem se poročila ria kmetijo
Podvratnikovih (vulgo Hriber-
nik) v Skorno.
Družina  Podvratnik je od
vsega začetka osvobodilnega
gibanja sodelovala v njem. Pr-
ve partizane so sprejemali na
svojem domu. Zanje sta kuhali
mama Jera in svakinja. Tesno
so bili Podvratnikovi povezani
z znanimi partizani Letonji. Ko
so 8. oktobra 194 L partizani na-
padli Šoštanj, so se po napadu
oglasili pri nas irvso pri nas tu-
di prespali. Prav tako kakor na-
ša družina je pomagala partiza-
nom tudi Irmanova družina.
Leta 1942, teden dni po Veli-
ki noči, so prišli zaradi doma-
čega izdajalca Nemci po vso
Pod\ ratnikovo družino. Na
obisku pa so bili prav tedaj so-
sedovi moški in so jih odpelja-
li. Jaz, moj mož, moževa sestra
in njegova mama smo pravoča-
sno pobegnili v bližnji gozd,
kjer smo preživeli noč. Zjutraj
pa smo se vrnili domov miselč,
da so Nemci odšli, a padli smo
v zasedo. Prijeli so nas in tudi
našega hlapeča ter nas odpelja-
li najprej v Mozirje, nato pa so
nas zaprli v Celju v Stari pi-
sker. Malo pred nami so tja
Fanika Podvratnik ob prihodu \ Auschwitz.
pripeljali Irmanove: mamo
Marijo, očeta Franca, hčerki
Marijo in Štefko in sinove.
Takrat so Nemci prijeli veli-
ko družin, skoro vse iz Skorna,
Paske vasi in veliko družin iz
Šmartnega ob Paki. Vseh sku-
paj je bilo aretiranih osemdeset
ljudi.
V celjskem zaporu so nečlo-
veško mučili mojo svakinjo Te-
rezijo Podvratnik in jo v Celju
ustrelili 22. julija 1942. Jaz sem
se pred zasliševalci zagovarja-
la, da sem se v družino šele pri-
možila, zato so me manj mučili
in po dveh mesecih celjskega
zapora poslali na grad Bori.
Nečloveško so mučili tudi
mojega moža in hlapca Jožeta
Tamšeta. Mene in več drugi
žensk so iz Celja odpeljali na
Bori, moške pa v Maribor..
Spominjam se, da so bili neka-
teri tako pretepeni in mučeni,
da jih skoraj nismo spoznali.
Najhuje so mučili Florjana Ir-
mana (22). V glavo so mu celo
zabili žebelj, s prstov pa pote-
gnili nohte. V Mariboru so
ustrelili 21. maja Ivana Irmana
(21), Sten<:o Irman (19) in nje-
nega očeta Franca (66) 23. juni-
ja v Celju, Florjana (22) in Jo-
žeta Irmana (29) pa 7. julija
1942. Tako piše v knjigi PO-
SLOVILNA PISMA ŽRTEV
ZA SVOBODO (Maribor
1969). Štefkina sestra Marija je
umrla v Auschvvitzu že 4. avgu-
sta 1942, mama Marija pa v ta-
borišču Tann na Bavarskem 15.
aprila 1943.
Ko so nas iz celjskega Piskra
pripeljali na Bori, je nek gesta-
povec takoj močno pretepel
Steflo Irman, Marto Delejo in
Lojzko Primožič. Sledove krvi
od pretepanja so morale same
počistiti.
Na gradu Borlu smo morali
interniranci nositi vodo, delali
smo na vrtu, največ pa v vino-
gradih boriskega posestva.
Na Borlu mi je gestapovec,
ki je pretepel dekleta, povedal,
da so v Mariboru ustrelil moje-
ga moža Ivana, ki je napisal
poslovilno pismo svoji sestri-
čni, ker je bila vsa njegova dru-
Iz srečnih dni Irmanove družine — ob košnji. Prva z desne Micika,
za njo brata, na vozu Štefka.
žina aretirana. Istega dne kot
mojega moža, to je bilo 21. ma-
ja 1942, so ustrelili tudi mojega
brata Jožeta Meniha, za katere-
ga sploh nisem vedela, da je bil
zaprt. Še bolj kot za možem mi
je bilo v tistem trenutku hudo
za bratom, s katerim sva se naj-
bolj razumela in sva skupaj
preživela veliko časa.
Spominjam se na dan, ko so
prišli iz Celja na Bori po talce.
Fakrat smo kopale v vinogradu
Marija Irman. Štefkina sestra,
je umrla v taborišču Auschnitz.
pod gradom. Marta Deleja me
je vprašala, kakor da bi slutila
nekaj hudega: »Fanika, kaj
pravite, bova še kdaj videli
Šmartno?« Takrat pa so že br-
neli kamioni proti gradu: prišli
so po talce. Vse jetnike so nas
poklicali na apel. Ko smo stali
v vrsti, so med drugimi pokli-
cali iz vrste: Marto Delejo, An-
tonijo Hramec, Cilko .ležovnik,
ki je bila dekle Florjana Irma-
na, Štefko Irman. Alojzijo Pri-
možič in Rozalijo Puncer. Po-
klicane so se morale pripraviti
na odhod.
Spominjam se, da je bila
Štefka Irman čisto iz sebe, še
obleke ni mogla najti za pot.
Priskočila sem ji na pomoč. Bi-
la je zelo nežno in lepo dekle.
Po apelu mi je dejala: »Fanika,
iz Celja se ne bom vrnila živa.«
In res je bilo tako. Vse odpelja-
ne so bile v Celju ustreljene 23.
junija 1942.
Potem mi je več ljudi pove-
dalo, da Marta Deleja ni pusti-
la, da ji ruto zavežejo čez oči.
Razpustila si je lase in vojak, ki
bi jo moral ustreliti, tega ni
zmogel. Zato je bil sam kazno-
van s smrtnim strelom.
se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
18. oktober 1990 ->
TEDNIK
ZVEZA SKUPNOSTI SLOVENSKIH MUZEJEV V PTUJU
Stroka želi ostati
samostojna
Slovenska muzejska stroka si je ne-
davno tega izborila normative in stan-
darde, se uspela uskladiti okrog mu-
zejske mreže in vendar ostaja v teh
časih nekako praznih rok. V svojih
prizadevanjih za premično kulturno
dediščino ne najde sogovornika, smo
slišali na ponedeljkovem srečanju čla-
nov predsedstva Zveze skupnosti slo-
venskih muzejev, ki so se srečali v
Ptuju.
Zmanjšanje sredstev za kulturo od
15 do 20 odstotkov v letošnjem letu,
kljub intlaciji nerevalorizirana sred-
stva zadnjih mesecev in zaprta vrata
ministra za kulturo so ustavila kar
precej nalog iz letošnjega programa
slovenskih muzejev. Poleg tega pa tu-
di odbor za kulturo pri republiški
skupščini še ni začel delati. Tako ni
mogoč dialog in muzejski delavci se
upravičeno sprašujejo, ah je to igno-
ranca do premične kulturne dediščine
ali gre za pomanjkanje časa republi-
škega sekretariata za kulturo ali pre-
prosto potiskanje te kulturne dejav-
nosti na stranski tir.
Osrednje vprašanje je tako bilo, ka-
ko si zagotoviti vpliv pri načrtovanju
te dejavnosti, ob soglasni ugotovitvi
da mora stroka ostati samostojna, su-
verena, sekretariat pa je tisti, ki mora
zagovarjati stroko in se prizadevati,
da se za programe zagotovi tudi po-
treben denar. Udeleženci ponedeljko-
vega srečanja so si bili tudi v tem, da
je premična kulturna dediščina za sa-
mobitnost in identiteto slovenskega
naroda prav tako pomembna kot slo-
venski jezik. O njej se ni mogoče po-
gajati, ali je potrebna ali ne, lahko
uresničevanje nalog na tem področju
počaka ali ne, zakaj kar propade, tega
ni mogoče več nadomestiti. Enotni so
si bili tudi v tem, da zato ni mogoče
razpravljati o programih slovenskih
muzejev, ali so dokumentacija, depo
in vse drugo, kar določa dejavnost
muzeja, potrebni, se pogajati o nor-
mativih in standardih. Spremenili naj
bi dosedanjo miselnost, da se zgublja
čas v razpravah o planih; odslej naj
bi težo razprav namenili rezultatom
opravljenega dela. Slovenski muzeji
si tudi prizadevajo, da bi uveljavili
načelo financiranja 1 : 1, kar pomeni,
da pripada vsakemu strokovnemu de-
lavcu v muzeju toliko denarja kot za
osebni dohodek tudi za materialne iz-
datke.
Res pa je tudi, so ugotovili na seji
predsedstva skupnosti slovenskih mu-
zejev' da so doslej svojo dejavnost
premalo popularizirali, premalo na-
stopali v javnosti. Zato naj bi že v pri-
hodnjem letu pripravili skupno raz-
stavo, verjetno ob dnevu muzejev
18. maja, ki bo predstavila vse sloven-
ske muzeje in njihovo dejavnost. .
NaV
OTROCI V ARHEOLOŠKI ZBIRKI
POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ
Otroški pogled na
keramiko
Danes bodo v Dominikanskem sa-
mostanu v Ptuju, kjer domuje arheo-
loška zbirka Pokrajinskega muzeja,
odprli razstavo Prvošolčki v ptujskem
muzeju s podnaslovom Otroški po-
gled na keramiko, že spomladi sta ku-
stosinji, arheologinja Mojca Vomer-
Gojkovič in zgodovinarka Nataša
Kolar, pedagoške ure obogatili tako,
da so otroci lahko v zbirki in tudi v
šoli oblikovali iz gline predmete, ki so
jih videli v zbirki. Zaenkrat je ta obli-
ka sodelovanja in spoznavanja zgo-
dovine, še posebej razvoja kerainike,
zaživela z osnovno šolo Olge Meglic
v Ptuju. Načrtujejo pa, da bi v pri-
hodnjih letih to postala stalna oblika
sodelovanja z vsemi šolami ptujske in
ormoške občine.
O razstavi Mojca Vomer-Gojkovič
pravi: »To je razstava, ki je rezultat
pedagoškega dela muzeja. Spomladi
smo otrokom prvega razreda osnovne
šole Olge Meglic predstavili zbirko
drobnega arheološkega gradiva. Pri-
čeli smo z najstarejšim zgodovinskim
obdobjem in nadaljevali do zgodnje-
ga srednjega veka. Po ogledu zbirke
smo se zmenili, da bodo otroci sami
poskušali oblikovati keramične izdel-
ke. Tako so nastale različne posodice,
ki jih otroci zdaj predstavljajo v mu-
zteju.«
Kako so se otroci odzvali na ta iz-
ziv,' pripoveduje Nataša Kolar: »Od-
zvali so se z veseljem, za njih je bilo
to nekaj povsem novega: vzpodbuda,
da lahko tisto, kar so videli, posname-
jo v glini. Seznanili smo jih s tem, ka-
ko so včasih izdelovali keramične
predmete, najprej ročno in kasneje z
lončarskimi vreteni. Otroci so seveda
predmete .oblikovali ročno in nastali
so lončki različnih oblik in veliko-
sti ...«
Razstavo spremlja katolog, ki pa ne
predstavlja samo razstavljenega gra-
diva, ampak služi tudi kot učni pripo-
moček, saj je v njem napisano vse o
razvoju keramičnih izdelkov od začet-
kov, ko so izdelovali predmete ročno,
kako seje izdelovanje razvijalo, pred-
stavljen je tudi razvoj »pečenja« ke-
ramike, skratka dobrodošel učbenik
za vsakega učitelja, pa tudi za vse, ki
jih zanima zgodovina keramike.
Razstava je v zbirki in otroci bodo
lahko po ogledu tudi sami poskusili
Otroci ustvarjajo v arheološki zbirki ptujskega muzeja.
oblikovati to. kar so videli. Razstava
bo odprta do 9. decembra od torka
do petka od 10. do 15. ure, ob sredah
do 17. ure. Seveda pa si je mogoče
zbirke ptujskega muzeja, tudi arheo-
loško, kjer je ta razstava, ogledati tudi
ob sobotah in nedeljah.
Šolam, ki bodo želele imeti na raz-
stavi pedagoško uro. bodo to omogo-
čili.
Zanimiva novost, predvsem pa do-
brodošla, ko muzej ni več »hiša«, ki
jo je potrebno obiskati, ampak je lah-
ko tudi prostor, kjer otroci sprostijo
ustvarjalno domišljijo, potešijo rado-
vednost in se na najbližji in prijeten
način seznanijo z zgodovino.
NaV
Pogled na stari del Ptuja.
Pihalni orkester Ptuj na svoji vsakoletni prvomajski oaradi.
Iz oči v oči o kulturi
Ptuj
v Ptuju Je bil problemski sestanek o kulturi \ sredo, 26. sep-
tembra. V manjši dvorani ISarodnega doma (že sam prostor je tak-
šen, da beseda steče bolj gladko) se Je /bralo 16 tistih, ki Jim Je
kultura starega mesta / bogato /zgodovinsko in kulturno tradicijo
pri srcu. Med povabljenimi je bila tudi Kristina Šamperl-Purg,
umetnostna zgodovinarka, pred nedavnim še zaposlena v Zgodo-
vinskem arhivu v Ptuju, zadnje čase pa bolj znana kot ptujska mi-
nistrica za prosveto in kulturo. Na njena ramena so razpravljalci
naložili kar težka bremena, ki jih — predvsem tistih s kulturnim
prizvokom — ne manjka.
Dr. Adolf Žižek, ki ima Ptuj
zelo rad, še posebej pa se zanima
za dvig njegove kulture, pa ne ti-
ste, kot sam pravi, »provincial-
ne«; ki bi se zadovoljila z vsem,
temveč kulture na višji ravni, ki
je nekoč v Ptuju že bila. Postavil
je za Ptuj in tudi širšo okolje do-
kaj zanimiva vprašanja. Prvo je
bilo namenjeno ukinitvi ptujskega
poklicnega gledališča 1957. leta.
Pri drugem se je dotaknil dolgo-
letne glasbene tradicije v mestu ob
Dravi. Njegovo tretje vprašanje je
bilo povezano z likovnim življe-
njem oziroma kdaj bo to ponovno
oživelo tako kot nekoč. O posa-
meznih zanimivih vprašanjih je
tekel prav tako zanimiv pogovor
prisotnih.
Kakšne možnosti ima Ptuj
za obnovo poklicnega gle-
dališča
1957. leta so brez obrazložitve
ukinili ptujsko poklicno gledališ-
če. To je bila pač ena izmed ta-
kratnih političnih akc|j, ki seji ni
mogel upreti nihče. Če bi hoteli
danes v Ptuju uresničiti željo po
ponovnem poklicnem gledališču
— načrt, da bi se nekaj od tega
uresničilo do leta 200(j, obstaja
— bi si, denimo, moralo eno gle-
dališko predstavo ogledati 1600
ljudi, da bi bilo gledališče renta-
bilno. Svoj čas so z gostovanji
obiskali veliko krajev v ptujski in
ormoški občini. Danes bi bilo za-
radi pomanjkanja denarja in vse-
ga drugega z gostovanji veliko
teže. Dovolj ni niti denarja za te-
koče vzdrževanje gledališča, tako
da deluje na meji dopustnega, je
o denarnih problemih potarnala
Branka Bezeljak-Glaser.
Poseben problem je v ljudeh,
ki bi bili pripravljeni hoditi v gle-
dališče, saj pri tem manjka cela
srednja generacija, ki ji je bila ob'
ukinitvi poklicnega ptujskega
gledališča nehote odtujena nava-
da obiskovanja kulturnih prire-
ditev.
Pa vse le ni tako črno; mirno
lahko povemo, da je zadnjih ne-
kaj let ponovno veliko zanima-
nje za gledališko dejavnost in ni-
koli ni bilo v Ptuju toliko kandi-
datov za poklicne igralce, kot jih
je zadnja leta. Tu opravi izjemno
pedagoško in kulturno delo prav
Branka Bezeljak-Glazer, ki s svo-
jimi mladimi »sodelavci« živi in
diha. Za nosilce gledališkega re-
pertoarja pa ji letos kljub vsemu
manjka kadra. Mladinska srednja
skupina ne more biti nosilec, sta-
rejša skupina, s katero je delala
dolga leta, pa je iz srednjih šol
odšla. Ob tem moramo povedati,
da so ti mladi odnesli v življenje
pomembno popotnico o druga-
čnem razumevanju kulture, kar
se bo poznalo tudt" v naslednjih
generacijah. Ponovno bo Branka
morala nekaj let trdo delati, da si
bo »izšolala« takšno ekipo, kot
je bila lanska. Dr. Adolf Žižek je
menil, da bi morali v tetn prime-
ru priskočiti na potnoč i-gralci iz
poklicnih gledališč. Lepo je to
reči, težko pa uresničiti, ker za
takšne »profesionalne« posege
ptujski ZKO manjka denarja.
Vika Dabičeva, učiteljica na
osnovni šoli Franca Osojnika, je
pravilno ugotavljala: »Dokler
bosta kultura in izobraževanje vi-
deti samo kot strošek, ne pa pa-
metna in dobra naložba v človeka,
bo pač tako, kot je pri nas.«
Ptuj — mesto z dolgoletno
glasbeno tradicijo
»Srce me boli, ko vidim, da se
moje mesto utaplja v glasbenem
provincializmu,« je med drugim
žalostno ugotovil dr. Adolf Ži-
žek, ko je govoril o problemih, ki
se kopičijo na področju glasbe.
Dopolnil ga je  Franc  Lačen,
predsednik ZKO Ptuj. Povedal
je, da je bilo na tem področju
pred drugo vojno na Ptuju resni-
čno zelo živahno. Posamezni bo-
gati Ptujčani so podpirali simfo-
nični orkester, kjer so igrali ne-
kateri svetovno znani glasbeni
umetniki.
1 lO-letno tradicijo ima tudi Pi-
halni orkester Ptuj. Pred drugo
vojno je bil dirigent občinski
uslužbenec, pri orkestru pa so
igrali številni glasbeno izobraže-
ni meščani, obrtniki in drugi. Tu-
di danes spada ptujski pihalni
orkester v drugo težavnostno
stopnjo, kar brez dvoma veliko
pomeni.
Ker v Ptuju manjka nekaj ge-
neracij tudi na področju glasbe.
dolgo časa niso upali organizira-
ti koncertov s priznanimi ume-
tniki. Ugotavljajo, da so zadnje
čase ti koncerti, ki so našli svoj
»prostor« v viteški dvorani ptuj-
skega gradu, zelo dobro obiska-
ni. Kaže, da se ljudje ponovno
vračajo na te prireditve. Ne ve se
sicer, ali morda zaradi ljubezni
do vrhunske glasbe ali pa samo
zaradi tega, ker se na podobnih
»eminentnih« srečanjih in prire-
ditvah »videvajo«. Kakorkoli že,
lepo je bilo pri srcu tistim, ki or-
ganizirajo koncerte, kakršen je
bil denimo koncert Štefana Mi-
lenkoviča.
Na področju glasbene vzgoje
mladega rodu lahko veliko nare-
di tudi ptujski muzej, ki ima bo-
gato zbirko muzikalij. Stari in-
strumenti bodo ponovno oživeli
v rokah priznanih  umetnikov.
Boris Miočinovič, ravnatelj Po-
krajinskega muzeja v Ptuju, ki
spada po svojih zbirkah in dejav-
nostih med večje v Sloveniji, je
menil, da ima muzej »v provin-
ci« veliko vlogo ne samo čuvarja
starin in muzealij, temveč mora
pri vsem opravljati tudi pedago-
ško poslanstvo, kar se vidi iz obi-
ska šolarjev v njihovih zbirkah.
Med drugim načrtujejo etnolo-
ško raziskovalno delavnico, kjer
bodo otroci oblikovali razne
predmete, poskušali pa se bodo
tudi v izdelavi starih ljudskih in-
strumentov.
»V Ptuju je potrebno misliti tudi
na turiste, ki bodo k nam prihaja-
li. Pa ne takšne, ki bodo spili bri-
zganec in odšli, temveč na tiste, ki
bodo prihajali v Ptuj in si ogledali
vso kulturno-zgotovinsko boga-
stvo in drugim poročali o tem. S
kulturo moramo začeti že v osno-
vni šoli, ta pa kasneje lahko samo
raste in čez 10 ali 20 let ne bodo
našega naroda zastopali ljudje z
zobotrebci v ustih, ko se bodo po-
govarjali s tujimi poslovnimi part-
nerji,« je sklenil svoja razmišlja-
nja Boris Miočinovič.
Ob prihodu večjih skupin v
Ptuj se pojavlja tudi problem
prenočišč, ki jih trenutno »mesto
muzej« ne premore veliko, pa še
tisto, kar je, ni na ravni, da bi lju-
dje že zaradi tega radi prihajali v
Ptuj, je menila Branka Bezeljak-
Glaser.
Likovna dejavnost, obnova
starega Ptuja in še kaj...
Dr. Adolf Žižek je opozoril tu-
di na mrtvilo, ki je zadnje čase
na likovnem področju. S smrtjo
dr. Štefke Cobljeve je v Ptuju
resnično nekoliko zamrlo liko-
vno življenje, vendar so na tem
področju Ptujčani optimisti, saj
pri nas živi in ustvarja lepo števi-
lo likovnih amaterjev, manjka
jim mogoče samo mentor, na te-
ga pa pri DPD Svoboda v Ptuju
že mislijo.
V sklepni del pogovora se je
vključil tudi Klaneček iz Zavoda
za varstvo naravne in kulturne de-
diščine iz Maribora. Dotaknil se
je površnega izvajanja sanacij
zgodovinskih spomenikov v Slo-
veniji. Tudi Ptuj ni imun za to
površnost, ki se lepo pokaže že
kakšen mesec po obnovi posa-
meznih objektov. Lepi primeri so
ptujski grad, pa minoritski samo-
stan, restavracija Ribič in še kak-
šen objekt, ki je bil obnovljen v
zadnjem času. Izvajalci pri sana-
cijskih delih bolj malo upošteva-
jo strokovna navodila tistih, ki se
na take obnove spoznajo. Vsi se
pač izgovarjajo, da ni denarja,
vendar je prav pri takšnem malo-
marnem delu njegova izguba
večja. Tudi to je del kulture, po-
vezane neposredno z denarjem.
Posvet na temo iz oci v oči o
kulturi s,o sklenili z mislijo na no-
ve oblike animacij in pridobiva-
nja sponzorstva, tudi pri novih
podjetnikih, ki se zavedajo svo-
jih korenin.
Vida Topolovec
Foto: Martin Ozmec
V okviru DPD Svoboda iz Ptuja delujejo: gledališka in lutko-
vna skupina, tamburaški orkester, orkester domače zabavne glas-
be, ročk orkester, mešani pevski zbor. ženski pevski zbor. sekcija
družabnega plesa, sekcija sodobnega in športnega plesa, esperanti-
sti in likovna sekcija.
Kot samostojne skupine ali društva delujejo: Moški komorni
pevski zbor. Pihalni orkester in Folklorno društvo, ki združuje fol-
klorne in etnografske skupine, ter NONET pri Obrtnem združenju
Ptuj.
LIKOVNA RAZSTAVA OB 42. JUBILEJU AGISA
Maks Menoni in Drago Matjaško
Oktober je mesec, ki ga je to-
varna Agis posvetila svojemu ju-
bileju; leta 1948 je nastala kova-
ška in kolarska delavnica in se v
42 letih razvila v sodobno tovar-
no avtomobilske opreme. Poleg
vrste drugih aktivnosti so ob
prazniku minuli četrtek predsta-
vili tudi likovno ustvarjanje dveh
svojih delavcev. Predstavila sta
se slikar Maks Menoni in kipar
Drago Matjaško. Razstavo
spremlja katalog, ki ga je uredila
Marija Hernja-Masten, besedila
zanj pa so napisali .lože Botolin,
Marjeta Ciglenečki in Marija
Hernja-Masten, ki je povzetek
tekstov prevedla tudi v nemšči-
no, Nada Jurkovič pa v anglešči-
no. Fotografije so delo Bineta
Kovačiča. Katalog je ne samo
priznanje delavcema tovarne, ki
se v prostem času posvečata li-
kovnemu ustvarjanju, ampak tu-
di izreden posluh vodstva tovar-
ne za celovito podobo kulturne-
ga dogodka v tovarni. Razstava
bo obiskala tudi poslovne part-
nerje Agisa v Ljubljani, Maribo-
ru in Zagrebu. Kulturni dogodek
sam pa pomeni mnogo več kot
prireditev ob prazniku: prekinja
miselnost, da so za dobro ime to-
varne in za njeno uveljavitev po-
trebni le dobri izdelki.
Marjeta Ciglenečki je v kata-
log o avtorjih med drugim zapi-
sala: »V Menonijevem opusu
prevladujejo krajine in tihožitja.
Slike, skorajda brez izjeme gre za
olja in platno, odražajo slikarje-
vo ljubezen do narave in ga od-
krivajo kot poznavalca ptujske
okolice, predvsem haloških gri-
čev, ki v vseh letnih časih vabijo
z mehkimi oblikami in idilično
podobo. Menoni na svojih sli-
karskih potepanjih rad išče in
upodablja stare s slamo krite in
vegaste kmečke hiše, kakršnih tu-
di v Halozah ni več dosti. Kot
mnogi drugi tudi Menoni z no-
stalgijo doživlja haloški svet, ki
vse hitreje in nezadržno drvi v
21. stoletje, hkrati pa tiči še glo-
boko v preteklosti in revščini . . .
Drago Matjaško nadaljuje tra-
dicijo domače naive. Sproščeno
se odziva idejam, radostno in
brez zadrege zapisuje doživetja
iz otroštva. V večjih skulpturah
prepoznavamo klasične like iz
inventarja sodobnega podobar-
stva. Berači in mali kmetje razka-
zujejo svojo revščino, dleto pa se
je pomudilo pri celi vrsti detaj-
lov in preštelo vse zaplete in
Foto: (M. Ozmec)
manjkajoče gumbe na oblačilu.
Še bolj izvirni so Matjaškovi re-
liefi, na katerih nam pripoveduje
zgodbe iz domačega kraja.«
NaV
TEDNIK
— 18. oktober 1990
NAŠI KRAJI iN LJUDJE - 7
Praznik narečnih
popevk
Povezovalka prireditve je bila
simpatična in po aplavzu sodeč
priljubljena Ida Bas. Svojega dela
ni opravila zgolj strogo protesio-
nalno, temveč je v svojo vlogo vne-
sla še dobršno mero ženske ljub-
kosti, kar se ji je izredno podalo.
Bravo, Ida!
Nagrad, veste, pa ni manjkalo.
Kar devet jih je bilo! A nič zato,
saj poleg vsega tudi njihovo števi-
lo vpliva na mikavnost in čar glas-
beno-tekmovalne prireditve. Festi-
val narečnih popevk pa to prav go-
tovo je! Posebna strokovna komi-
sija je najprej ocenila besedila,
nato pa določila, da prejme tretjo
nagrado Davorin Kurbos za bese-
dilo Ljubezen na meji, drugo Er-
nest Kočevnik za besedilo Cijgu
malta in prvo znani slovenski hu-
morist Toni Gašperič za besedilo
o mlatcih.
Novinarji, občinstvo pa tudi strokovna komisija so menili, da je najbolj-
ši debitant 23. festivala narečnih popevk mladi Robi Horvat, pevec solist
v ansamblu Monitor (z violino v roki), in za to je prejel 1000 din nagra-
de. A to še ni vse! Monitorjevci so namreč s svojim nastopom priigrali
avtorju popevke Kak ftica lastuvica Jožetu Gerenčerju še prvo nagrado
občinstva (5000 din), sebi pa zlati klopotec. S tem pa so postali tudi
uradni zmagovalci letošnjega festivala. Čestitamo!
Čeprav ga niso proglasili za zmagovalca, pa bo Edvin Fliser nedvomno
ostal osrednja osebnost, da ne rečem zvezda letošnjega mariborskega fe-
stivala, saj je pobral kar tri nagrade ..., če je kakovost melodij sploh
mogoče meriti z denarjem! Tretjo nagrado v višini 1000 din mu je name-
nilo občinstvo za popevko Kušikaj me, dragi moj, ki jo je zapela tempe-
ramentna debitantka Anita Zore. Občinstvo pa mu je namenilo tudi
drugo nagrado (2500 din), in sicer za pesmico Moj'mu srcu najlupša si.
Po mnenju organizatorja pa je to tudi najboljša narečna popevka 23. fe-
stivala in zato vredna še posebne nagrade v višini 5000 din. Podelil jo je
Zavod Radia Tednik Ptuj, izročil pa direktor Franc Lačen! Čestitamo,
Edvin!
V petek, 5. oktobra, je bila ma-
riborska dvorana Tabor prizoriš-
če 23. festivala narečnih popevk,
ki nadaljuje tradicijo nekdanje
popularne Vesele jeseni. Za me-
sto Maribor je vedno pomenil
svojevrsten dogodek, svojevrsten
praznik, ki je za dan ali dva
predramil javnost iz otopelega
vsakdanjika.
Prireditev, ki je sčasoma po-
stala tipično mariborska, tipično
štajerska, so namreč ljubitelji to-
vrstnih lahkotnih, neobremenju-
jočih popevk sprejeli z obema ro-
kama in jo kljub pomislekom,
bolje rečeno zavračanju nekate-
rih elitnejših glasbenih krogov
na Slovenskem docela sprejeli.
Dvorane, kolikor jih premore ve-
soljni Maribor, so bile zanjo ved-
no premajhne. Vstopnic je redno
zmanjkovalo že v predprodaji.
Letos prvič pa je bila taborska
dvorana celo prevelika, saj je je
občinstvo napolnilo le do dobre
polovice. Zakaj? Vzrokov je
najbrž več, a o njih tokrat ne bi
razpredali.
Na razpis, ki ga je organizator
Radio Maribor objavil že na
zgodnjo pomlad, je prispelo šest-
deset skladb. Izmed njih je stro-
kovna komisija izbrala šestnajst
najboljših oziroma takih, ki
ustrezajo narečnim posebnostim
vseh naših pokrajin od Prekmur-
ja do Primorske. Pevce, ki jih je
bilo prav tako šestnajst, pa je
pod dirigentskim vodstvom Ma-
riborčana, sicer profesorja na
graški Akademiji za jazz, Edvar-
da Holnthanerja spremljal orke-
ster, sestavljen iz glasbenikov
Big banda Radia Slovenija.
V odmoru, ko se je komisija umaknila na posvet, sta v posebnem glasbe-
no-humorističnem programu zabavala občinstvo člana nekdanjega an-
sambla legendarnih Avsenikov; Franc Košir in »toti« Štajerec Alfi Ni-
pič. Ce samo pogledate Franca Koširja v vlogi »nadvse prikupne« Mar-
te, si kaj lahko že tudi predstavljate reakcijo občinstva — smeh do sol-
za. Baje naj bi prihodnje leto gostovala tudi na ptujskem festivalu.
Besedilo in foto:
I. C.
8 — OD TU IN TAM
18. oktober 1990 —
OBISKALI SMO OSNOVNO ŠOLO OLGE MEGLIC
Bodo takšne v prihodnje vse šole?
že spet Olga Meglic, bo pomisli marsikdo. Kajti — roko na srce
— ranvatelja Kr\ina Hojkerja in »njegove« šole nekateri ne marajo, ker
je nenehno nekaj posebnega, ker nenehno »sili v ospredje«, ker noče biti
tak kot drugi. In pri nas je do pred kratkim bilo zelo narobe, če je nekdo
(ali nekaj) hotel biti drugačen ... ^
Prvič se je zgodilo, da smo bili
novinarji povabljeni v osnovno
šolo na tiskovno konferenco. Že
res, da nas iz šol vabijo, vendar
gre v takih primerih za proslave
ob jubilejih, za prireditve ob
koncu šolskega leta, za slovesno-
sti ob odprtju šole, telovadnice
(žal se to zgodi mnogo prered-
ko). . . Na Olgi Meglic pa so
nam želeli predstaviti, kako spre-
minjajo šolsko delo. Pa pri tem
ne gre za revolucionarne spre-
membe, pač pa za majhne kora-
ke, ki naj šolo približaju učen-
cem, staršem, okolju.
Kaj se torej dogaja na tej šoli?
V tem šolskem letu poteka
hkrati sedem različnih eksperi-
mentov. Veliko za šolo, ki ima
772 učencev v 27 oddelkih, sko-
raj preveč za učitelje, ki morajo
marsikdaj pozabiti, da imajo
družino.
Učitelji od prvega do tretjega
razreda uvajajo celostni pouk.
Breda Korenjak, ki je nosilka
projekta, nam je povedala, da so
pričeli že lani — in bili navduše-
ni. Delo v razredu ni razpredal-
čkano po posameznih predme-
tih, šolski zvonec učencem in
učiteljem ne prekinja njihovega
dela, pač pa vse delo poteka iz
enotne vsebine. Učitelji vedo, da
morajo učence naučiti brati, pi-
sati, računati ... in to počno na
nevsiljiv način z delom v skupi-
nah, oblikovalnih po sposobno-
sti, pouk prepletajo z didaktični-
mi igrami, domačih nalog učen-
cem ne dajo, le ob koncu tedna
se dogovorijo, kaj bodo počeli
prihodnji teden, in učenci zbira-
jo gradivo za pouk. Sprejema v
pionirsko organizacijo s pionir-
sko zaobljubo že nekaj časa ni-
majo, pripravijo pa dan prvošol-
cev (povabijo tudi starše) in pr-
vošolce sprejmejo v šolsko skup-
nost. Naj se ve, da hodijo na Ol-
gico!
Nosilka projekta fleksibilna
diferenciacija je Ingrid Kac. Po-
skus poteka na predmetni stop-
nji: v petem razredu pri matema-
tiki, v sedmem pri telovadbi in v
osmem pri slovenščini. Gre za
obliko dela, pri kateri so učenci
največ časa v »normalnih« razre-
dih, enkrat tedensko pa učence
dveh različnih oddelkov »preme-
šajo«, tako, da dobijo dve skupi-
ni: povprečne učence in uspeš-
nejše. Vsaka skupina takrat dela
v skladu s svojimi sposobnostmi.
Povprečni učenci utrjujejo te-
meljno znanje, ki so ga dobili pri
poku, uspešnejši pa spoznavajo
zahtevnejšo snov s tega področ-
ja. Ingrid Kac sicer pravi, da bi
bile boljše tri skupine, vendar
gre tudi tako. Ali je delo uspešno
ali ne, bodo ugotovili ob koncu
leta, ko bodo učence v obeh ek-
sperimentalnih oddelkih testirali
in njihove rezultate primerjali s
tretjo skupino, kjer se učijo klasi-
čno.
Ingrid Kac nam je predstavila
tudi projekt napovedanega spra-
ševanja učencev, ki poteka v
enem sedmem in enem osmem
razredu. S tem želijo preprečiti,
da bi učenci v šolo prihajali
obremenjeni z dejstvom, da so
lahko vprašani tudi pet predme-
tov. Učitelji namreč učencem po-
vedo, kdaj bodo vprašani, eno
uro prej. S tem, kdaj bodo pisne
naloge, pa so učenci seznanjeni
mesec dni prej. Vsakodnevno
preverjanje znanja opravljajo
učitelji s plusi in minusi, da ne bi
prihajalo do kampanjskega uče-
nja.
Učenci od petega do osmega
razreda se veliko ukvarjajo z ek-
sperimentalnim delom. Organiza-
torka eksperimentiranja, ki pote-
ka pri biologiji, kemiji, fiziki,
tehniki, zemljepisu, zgodovini in
matematiki, je Marija Vaupotič.
Predstavila nam je naloge, ki jih
z učenci počne na svojem pred-
metnem področju, in skoraj ver-
jeti nismo mogli, kaj zmorejo
učenci te starosti. Na republiških
tekmovanjih so bili štirikrat tretji
in dvakrat prvi, na regijskem tek-
movanju pa so med prvimi dese-
timi imeli kar osem svojih učen-
cev. V šestih letih, kolikor se na
Olgi Meglic ukvarjajo z eksperi-
mentalnim delom učencev, so pri
kemiji izdelali že 16 nalog. Naj
vam naštejem nekaj naslovov:
Karoteni iz korenja. Zaščita ko-
vin — cinkanje, fosfatiranje, bar-
vanje, Kontrola kvalitete maščob
in določanje beljakovin. Analiza
rdečega blata in njegova uporab-
na vrednost. Hitre in preproste
metode za identifikacijo kavču-
kov in njihovih osnovnih lastno-
sti .. . Najbolj pa Marijo Vaupo-
tič veseli, da se večina mladih ra-
ziskovalcev odloča za nadaljnje
šolanje v naravoslovni smeri.
Z raziskovalnim delom pa se
ukvarjajo  že   učenci   razredne
stopnje. Njihove napore nam je
predstavila učiteljica Greta Vau-
potič. Že pouk je v tretjem razre-
du, kjer poučuje, drugačen, saj
rešujejo učenci naloge, ki so pri-
merne njihovim sposobnostim, v
raziskovalnem delu pa zbirajo,
iščejo podatke, opazujejo svet
okrog sebe, vnašajo v šolo svoje
izkušnje, opravljajo preproste
poizkuse . . . Učencem pomagajo
starši, vendar ne tako, da bi dela-
li namesto njih, pač pa jih
usmerjajo, vzpodbujajo . .. Vse,
kar se dogaja v šoli, naj bi bilo
prisotno med starši — to je prav-
zaprav osnovno vodilo na vsej
šoli.
Na Olgi Meglic eksperimenti-
rajo tudi s tujim jezikom. Že na
razredni stopnji ga uvedejo kot
obveznega, venditf le, če se s tem
strinjajo starši. Letos jih je bilo
ZA 96 odstotkov! Od petega ra-
zreda dalje poučujejo tudi drugi
tuji jezik. Zanj se je letos odloči-
lo 16 učencev.
Tudi pouk angleškega jezika
na višji stopnji ne poteka po tra-
dicionalnih učbenikih in na kla-
sičen  način.   Mojca  Poljanšek
Ervin Hojker, ravnatelj OŠ Olge Meglic.
nam je prestavila delo z angleški-
mi učbeniki (Project English) in
pristavila, da seji sedaj prvič do-
gaja, da učenci pravijo: »Škoda,
da nimamo več ur angleščine.«
(Omenim naj, da je pouka tujega
jezika v sedmih in osmih razre-
dih le po dve uri tedensko!) Za-
enkrat poteka eksperimentalni
pouk v 5., 7. in 8. rezredu. Boljše
znanje angleškega jezika pa je
pri učencih tudi posledica gleda-
nja kabelske televizije v mestu.
Upam, da ste z nanimanjem
prebrali novosti, ki jih uvajajo na
Olgi Meglic, mladi šoli, ki jo le-
tos obiskuje komaj dvanajsta ge-
neracija, šoli torej, ki je ne krasi
tradicija, pač pa želja po druga-
čnosti. Ni lahko delati na njej, ni
lahko z ravnateljem Ervinom Hoj-
kerjem, ki od učiteljev zahteva
zmeraj več, z ravnateljem, ki je
prepričan, da šolski okoliši kmalu
ne bodo več potrebni. »Starši bo-
do dali otroka šolat tja, kjer bodo
prepričani, da delajo boljše, k uči-
telju, za katerega vedo, da je bolj-
ši. In če se bo kak učitelj v začet-
ku leta znašel pred prazno učilni-
co — ali mu to ne bo povedalo, da
je z njim nekaj narobe?« dokazuje
svoj prav ravnatelj Osnovne šole
Olge Meglic Ervin Hojker.
J. Šmigoc
Rdeči križ ostane
v šolah
Organizacije Rdečega križa, kije bila ustanovljena leta 1863 (na
Slovenskem 1866), šteje danes več kot 250 milijonov članov v 145 dr-
žavah. Dolga leta je bila namenjena pomoči ranjencem na bojiščih,
danes pa ima zraven tega še splošne humanitarne cilje: mir, solidar-
nost ljudi, pomoč ob naravnih nesrečah, krvodajalske akcije, zavzema
se za higieno, boj proti alkoholizmu in kajenju ... Že v letu 1921 je
bil ustanovljen tudi podmladek RK (v Jugoslaviji 1922 in 1923).
Tudi danes vključuje RK v svoje vrste učence osnovnih in sred-
njih šol. Njihovi mentorji ptujske občine so se sestali 11. oktobra na
bŠ Olge Meglic. Strinjali so se, da je kljub opustitvam nekaterih zu-
najšolskih dejavnosti potrebno RK v šolah ohraniti, vendar njegovo
delovanje vsebinsko spremeniti. Še vedno pa bodo pomagali zbirati
oblačila, se udeleževali krvodajalskih akcij, se naučili nuditi prvo po-
moč, spoznati škodljivost cigaret in alkohola, pozornost pa namenili
tudi spolni vzgoji, predvsem pa kruti bolezni našega časa — aidsu.
McZ
Občinsko tekmovanje
»Kaj veš o prometu«
že drugo leto organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu občine Ormož občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu v je-
senskem času. Vzrok je prenatrpan urnik najrazličnejših aktivnosti, ki
potekajo na osnovnih šolah v pomladnih mesecih, še bolj pa proti
koncu šolskega leta. Tekmovalni program obsega testiranje na testnih
polah z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, ocenjevalne vožnje s
kolesom pony na prometnih površinah in spretnostno vožnjo na poli-
gonu. Najbolje uvrščeni tekmovalec na občinskem tekmovanju si pri-
dobi pravico do nastopa na republiškem tekmovanju.
Udeležbo na občinskem tekmovanju morajo osnovne šole sporo-
čiti Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ormož
do 20. oktobra.
Vida Topolovec
TEDNIK
— 18. oktober 1990
OD TU IN TAM — 9
STERNTHAL - POVOJNO TABORIŠČE (2.)
Jutri pridejo Angleži
PIŠE: DARJA LUKMAN
Besede, zapisane » naslovu,
so bile najpogostejše besede s ka-
terimi so se zaporniki med seboj
bodrili, kadar jim je bilo najhuje.
Iz pripovedovanj je mogoče zaslediti, da je angleška komisija tudi zares
prišla v to taborišče konec septembra, saj so oktobra taborišče izprazni-
li. .\ so že kmalu zatem, pogosto tudi isti zaporniki, prišli nazaj, saj so
jih ponovno zaprli in zasliševali, tokrat po drugi zakonodaji, ki je bila j
sprejeta po ukinitvi sodišč narodne časti v oktobru. Sodbe narodnih so- \
dišč nikoli niso bile razveljavljene, arhivi pa so po zakonu morali v Lju-\
bljano. Oktobra sta stopila v veljavo tudi Zakon o kaznivih dejanjih zo-\
per narod in državo in Zakon o ustanovitvi narodnih sodišč. Oba zakona j
sta bila zvezna. Omeniti pa je treba, da kljub več splošnim amnestijam |
;■/; ukazu o pomilostitvi oseb, obsojenih po Zakonu zoper narodno čast, j
ki je bil izdan poleti 1945, do stvarne pomilostitve ni prišlo. Kolikor ob-
toženih je preživelo, je kmalu prišlo pod udar že omenjene jesenske zve-
zne zakonodaje. Od maja do oktobra 1945 je torej bila »sezona proste-
ga lova,« ko so ljudje brez vsakršnega pravnega znanja obsojali, zasliše-
vali, pretepali in izvrševali kazni; te so bile od odvzema državljanstva,
zaplembe imetja, lažjega in težjega prisilnega dela do smrtne kazni.
Skupina žensk, o kateri bom pisala tokrat, je bila žrtev ravno takih ča-
sov, i
PO ZASLIŠEVANJU
V STERNTHAL
Iz kraja v Slovenskih gori-
cah so jih po mučnem zasliševa-
nju, v katerem so niti ne osem-
najstletne ženske, pa tudi starej-
še ženice obsodili, da so sodelo-
vale z Nemci, ker so njihovi fan-
tje ali možje bili v nemški vojski.
Eno med njimi so obtožili, da
ima predolg jezik in neki parti-
zanki ne bi smela reči, češ kaj se
bo važila, da ona itak dobro ve,
da si je v vojnem času samo pri-
grabila imetje od ljudi. Najsta-
rejšo v skupini žensk pa so obso-
dili, da je nemškemu županu go-
vorila, kakšen je neki uradnik,
češ da za županovim hrbtom de-
la za partizane. Po njeni pripove-
di pa je bilo tako, da je nemške-
ga župana opozarjala, kako gro-
bo ravna z ljudmi ta njegov
uslužbenec, ki je pozneje postal
partizan. Kakorkoli že so bile se-
stavljene obtožnice, dejstvo je,
da so ženske nekega jutra okoli
5. ure naložili na kamion in od-
peljali v Sternthal.
Ze v prejšnjem nadaljevanju
smo napisali, da sta bili sprejem-
nica in tudi mučilnica v zgradbi
stare kidričevske pošte, natanč-
neje v pritličju, kajti pošto so po-
tem nadzidali. V tej zgradbi pa je
bil tudi štab vodstva taborišča.
Kakor je pripovedovala ena
naših sogovornic iz te skupine
žensk, je bil sprejem ponižujoč.
Sedež štaba, sprejemnica in mučilnica, v kateri so bili ljudje priklenjeni
z verigami — bivša kidričevska pošta. V času taborišča je obstajal le
pritlični del.
Morale so se sleči do golega, od-
dati vse, kar so imele, tudi vso
zlatnino in majhne dragocenosti.
Nekaj cunj so jim vrnili in v ti-
stem so bili vse od maja pa do
konca septembra. Najbolj se je
eni naših prič vtisnilo v spomin,
kako so jo pretepli, ker je imela v
torbici majhen molitvenik, darilo
svoje babice.
POJEDEL VSO
TRAVO
Iz pripovedi izvemo še, da
so  v  taborišče   pripeljali  tudi
ogromno Kočevarjev z družina-
mi in da so iz taborišča s kamio-
ni odvažali otroke in govorili:
»Tako, zdaj ste pa dobri za Rusi-
jo«. Ta podatek se sklada tudi s
tezo, da so v ormoške«i gradu po
vojni bili otroci, ki so jih na
Madžarski meji zavrnili in so jih
potem namestili v Ormož. Veči-
no Kočevarjev so v Sternthalu
ubili.
Lakota in bolezni so poleg
maltretiranja bile najhujša nad-
loga. Barake so bile polne bolnih
ljudi, tiste pa, ki so zboleli za ti-
fusom, so kar vrgli iz avtomobi-
lov v bližini cest. Nekateri so
imeli srečo in so jih potem ljudje
odnesli v ptujsko bolnišnico.
Ena naših prič je potem skrivaj
bila v bolnišnici, kjer so jo neka-
ko obdržali pri življenju in so jo
njeni domači konec septembra
na rokah odnesli domov. Ženske
cele mesece niso imele perila, iz-
črpane so bile od jutranjih po-
strojevanj, nočnih bujenj, celo-
dnevnega stanja na vročini, pre-
tepanja in lakote. Ko je bilo naj-
huje, so se tolažile: — Saj bo
kmalu prišla angleška komisija.
Moramo vzdržati, to preživeti in
enkrat bomo prišli domov. Prišli
bodo Angleži in nas rešili.
Tisti redki zaporniki, ki so bili
obsojeni na lažje prisilno delo in
so hodili delat na polja, so imeli
srečo, ker so lahko našli kaj za
pod zob. Mnogi se spominjajo,
da v taborišču ni bilo niti travice,
saj so ljudje zaradi lakote pojedli
vsako najmanjšo bilko. Grozljivo
je bilo videti ljudi, ki se plazijo
po tleh in brskajo za hrano.
KDO JE KDO
Najhuje je bilo, da so šefi
taborišča med zaporniki pridobi-
li tudi take, ki so tožarili in pod-
pihovali ljudi. Ravno s skupino
žensk, o katerih sem pripovedo-
vala, je prišel iz istega kraja tudi
mož ene izmed njih. Po nekaj
dneh v taborišču so opazile, da
je lepo oblečen, čil in zdrav, da
se sprehaja po taborišču in ve
vse, kar se tam dogaja. Delal se
je dobrega in je jemal pošto, češ
da jo lahko spravi iz taborišča.
Naenkrat pa so izvedeli, da sta z
enim izmed šefov taborišča po-
kradla vso zlatnino in dragoce-
nosti, ki so jih pobrali od zapor-
nikov, in jo družno pobegnila
čez mejo. Njegova žena je bila
nad njegovim vedenjem tako ra-
zočarana, da je takoj zahtevala
ločitev. Do nje se je v taborišču
obnašal kot do zapornika, sam
pa na veliko izkoriščal svoj polo-
žaj vohljača.
Preden sklenemo to nadaljeva-
nje, še zanimiv podatek. V zgrad-
bi nekdanje Petovie je bila pisar-
na, na vratih katere je pisalo:
OZNA - INFORMACIJE O
ZAPRTIH. Prve tedne po osvo-
boditvi naj bi tam ljudje lahko
izvedeli za usodo svojih bližnjih.
Ta pisarna, kot kaže, nikoli ni
opravljala svojega dela, saj veči-
na sorodnikov žrtev Sternthala
pripoveduje, da nikoli niso mo-
gli izvedeti, kako je z njihovimi
bližnjimi, do njih so prišla pi-
sma, tudi paketi za svojce nikoli
niso prišli v taborišče . . .
Prihodtijič o »ta glavnih« v ta-
borišču, posebej pa o »pukla-
stem Mihi«.
se nadaljuje
(Foto: Ema Žalar)
Srečanje po 35 letih
Pred nekaj dnevi so se v Veliki Nedelji v lovskem domu zbrali
osnovnošolci, ki so končali šolo leta 1955. Osmi razred je končalo
skupno 40 učencev, od teh jih še živi 37.
Po 35 letih težkega dela, skrbi za vsakdanji kruh, za ureditev svo-
jega »gnezda«, za lepše življenje so se ponovno srečali. Obudili so
spomine na svoje učitelje; vse še živeče so povabili na srečanje. Upri-
zorili so učno uro matematike v bolj šaljivem tonu, kot je potekala ne-
koč.
Ogledali so si novo šolo, prenovljeno cerkev in grad. Spomnili so
se tudi svojih mrtvih sošolcev in jim na velikonedeljskem pokopališču
prižgali sveče. jone Kace
Gospod, gospa...
Kar .se učiteljev tiče. se zgodovina ne spreminja niti ne ponavlja,
ampak — stoji. Tudi zdaj. ko Jih je zgodovina požegnala z »gospodo«.
Nobeno kolo se ni zavrtelo naprej. Tisti »gospod« pa učiteljev ni dvignil
na piedestal. ni Jih oplemenitil ali Jim dal oziroma vrnil spoštovanja. Prej
obratno: s tem nazivom smo učitelje spremenili v tarče za mnoge šale.
Zdaj so učitelji subjekti humorja, včasih so bili politiki, župniki, policaji
itd. In če so jo oni hrbtenično odnesli, ni hudič, daje ne bi tudi prosvetar-
Ji. Morda ne več z upognjeno hrbtenico, ampak tako, kot se za gospodo
pač spodobi. Marsikatera navlaka je bila. gledano v preteklost, dosti
slabša kot nenadni padec med gospodo. Torej naj se le ve, kdo (vse) Je
gospoda v naši družbi. Tudi učitelji, prosim lepo. In saj se sploh ne gre
čuditi, če bo omenjeni kader ob zamenjavi vlade nazivan npr. gospod ple-
meniti ali gospod vzvišeni!
Nepošteno pri tej kuhinji pa je neprostovoljno nošenje »gospodove«
obleke. Nihče ne vpraša: ČuJ, hočeš biti gospod učitelj? Ampak te enosta-
vno kar porinejo v to »visoko« družbo, pa če ti je všeč in prav gospodova
obleka ali ne. Briga jih!
Gospod ~ gospa . . . Največ, kar lahko postaneš, dobiš, imaš. . . V
eni besedi — vse, kar mnogi nikoli ne bodo: gospodje, gospe. Ha!
Sonja Votolen']
Pojasnilo
v prvem nadaljevanju sem v prvem odstavku (po uvodu) zapisa-
la, da menim, da je sodišče narodne časti odločalo o tem, kdo bo
zaprt v taborišču Sternthal. Do te trditve sem prišla, kot v članku na-
vajam, na osnovi objav v takratnem uradnem listu, kjer sem našla tu-
di dokumente z imeni in naslovi imenovanih sodnikov tega sodišča.
Ta sodišča so bila v obdobju junij — oktober 1945 edini legalni or-
gan, eden od ukrepov, ki jih je izrekalo to sodišče, pa je bilo tudi lažje
in težje prisilno delo. Sklepala sem, da so ga obsojeni opravljali v
Sternthalu.
Nikakor pa prvi odstavek prvega nadaljevanja ne pomeni, da so
neposredno ljudje, ki so bili imenovani, pošiljali v taborišče in so kri-
vi za zločine, ki so se tam dogajali. Sicer pa bom v enem prihodnjih
nadaljevanj pisala tudi o sodišču narodne časti, kar bi morda pripo-
moglo k osvetlitvi vloge tega sodišča po vojni. d.l.
DOLGO PRIČAKOVANA TRGOVINA
Milan Roškarič te dni pospešeno prenavlja nekoč zapuščeno hi-
šo iz prejšnjega stoletja na Ptujski 10. Ustanovil je namreč trgovino z
rezervnimi deli za uvožene in domače traktorje in kosilnice najrazli-
čnejših proizvajalcev. Lenarčani so si tako trgovino že dolgo želeli, se-
daj pa kaže, da bo to ena najbolj specializiranih trgovin, hkrati pa bo-
do v njej prodajali tudi naftne derivate ter večino kmetijskih pripo-
močkov in blaga, ki ga kmetovalci zelo težko dobijo prek zadružnih
trgovin. Dela na hiši gredo hitro, kaže pa, da bo lastnik tudi ohranil
značilno arhitekturo in dragocen portal te stare hiše.
PRESEGLI NAČRT UREDITVE CEST
Do novembra bodo v lenarški občini uredili letos skupno že
-1 km cest, ki so ali še bodo dobile asfaltno prevleko. Dosegli so na-
mreč zelo ugoden dogovor s Cestnim podjetjein Maribor, tako da jih
1 km asfaltirane ceste pride 600 do 700 tisoč din. Poleg samoprispev-
ka plačujejo krajani po posebnih pogodbah od 10 do 20 tisoč din, ne-
kaj sredstev pa so pridobili tudi iz republike in občinskega proračuna.
Da so se na tem področju zelo potrudili, priča tudi podatek, da so za
letos planirali le 4 km novoasfaltiranih cest.
PRIVATNA POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Tajnik krajevne skupnosti Lenari Slavko Jančič se je odločil, da
t>o v zasebne roke prevzel pokopališke in pogrebne storitve na celot-
nem področju lenarške občine. Redno delo bo pričel že ta mesec. V
Podjetju bo zaposlil tudi dva dosedanja delavca in prevzel posle, ki
So jih sedaj krajevne skupnosti opravljale Vsaka po svoje.
MOŽNOSTI ZA VLAGANJE AVSTRALCEV
Tudi lenarška občina si prizadeva razviti turizem. Nedograjen
hotel Agata, hipodrom, naravne danosti in veliko sakralnih spomeni-
kov so le del potencialov, ki so še neizkoriščeni. Zadnje čase se za
večje projekte na tem področju zanima tudi ena izmed avstralskih tu-
rističnih firm, ki je doslej največ delala na Japonskem, želi pa prodre-
ti v Evropo. Njen koncept ni agresiven turizem, temveč prijetno poču-
tje gostov v mirnih, lepo ohranjenih delih dežel. Avstralski partner se
zelo zanima tudi za hrastovški grad, ki pa bi ga bilo potrebno preure-
diti in poskrbeti za preselitev ali razselitev sedanjega zavoda za duše-
vno prizadete. Potencialnemu vlagatelju je posebej všeč tudi poveza-
va s hipodromom in bogastvi Slovenskih goric. Na sestanku z morebi-
tnim vlagateljem, ki je bil v soboto v Lenartu, je bilo mogoče slišati,
da je pripravljen v turistične objekte vložiti okoli 10 milijard dolarjev
na področju Štajerske in Hrvaške.
PODPORA PTUJSKIM STROKOVNJAKOM
Pred dnevi so se člani lenarške Kincčke zveze zavzeli za to, da bi
tudi v reorganiziranem sistemu svetovalne službe strokovno delo s
področja živinoreje in travništva opravljali strokovnjaki iz ptujskega
Obdravskega živinorejskega zavoda. Še posebej zato, ker živinorejska
proizvodnja predstavlja 75 % tržne kmetijske proizvodnje v lenarški
občini in njen nivo kaže zadržati.
IŠČEJO PROGRAME PREDELAVE
KiTietijski proizvajalci \ Lenartu so sc načelno dogovorili, da bo-
do ustanovili štiri strokovne zadruge, prav kmalu pa tudi svojo kmeč-
ko banko. Med drugim bo cilj teh novih organizacij tudi vpeljava viš-
jih faz predelave kmetijskih proizvodov, ki jih sedaj vozijo v glavnem
v mariborske predelovalne obrate. Dolgoletne želje lenarških kmetov
so predelava sadja, lastni silosi za pšenico in kakršnakoli predeloval-
na industrija, ki bi v Lenart prinesla višje faze predelave kmetijskih
pridelkov.
UČENCI ŽELIJO ZUNANJE MENTORJE
Učenci osnovne šole Lenart so se v anketi o interesnih dejavno-
stih v veliki večini odločili, da želijo za interesne dejavnosti imeti zu-
nanje mentorje. Foto krožek tako vodi Silvo Muršec, ritmiko Nina
Šuput, klub OZN učenka Tadeja Urbanič, nemščino Irena Ornik, teh-
niko Bojan Toplak, tabornike pa mali lenarški tabcmiki-srednješolci.
Iščejo pa še mentorje ža gasilce, strefce in računalnikarje.
NOVI TELEFONI PO VASEH
Te dni so delavci ptt podjetja Maribor pričeli priklapljati nove
telefonske naročnike v Cerkvenjaku, Zgornji Sčavnici, Lokavcu in tu-
di v Voličini, kjer so imeli nekaj zapletov zaradi nevestnega tajnika
krajevne skupnosti. A so zadeve kar hitro uredili.
USTANOVILI ODBOR ZA NOVO
TELOVADNICO
Dolgoletna želja Lenarčanov je nova telovadnica pri mestni os-
novni šoli. V programu občinskega samoprispevka je tako ta in telo-
vadnica v Gradišču. Pred kratkim so ustanovili odbor za gradnjo le-
narške telovadnice. Njegov predsednik je Jože Šuman. Odbor je ugo-
tovil, da seje iz samoprispevka zbralo dovolj denarja, da lahko naro-
čijo projekte. Telovadnica, ki jo sedaj osnovna šola uporablja dopol-
dan, TVD Partizan pa popoldan, je stara in premajhna. Je namreč v
nekdanji sokolski dvorani v vili ob osnovni šoli Lenart in meri
195 m'. Za potrebe nižje stopnje pa so v šoli preuredili tudi en razred.
Za učence 35 oddelkov seveda sedanji prostor ne zadostuje. Telovad-
nica je nujna ne samo za šolarje, temveč tudi za Lenarčane, saj pred-
videvajo, da bo v novi mogoče razviti telesno rekreacijo, športne klu-
be in pripraviti tudi večje športne prireditve, za katere sedaj nimajo
primerne dvorane. Računajo tudi na republiška sredstva, saj tista iz
samoprispevka ne bodo zadostovala. Zemljišče že imajo. Za novo-
gradnjo bodo namreč odstopili sedanjo šolsko njivo.
D. Lukman
Foto: B. Mihelič
LETNIK-ROTH PREVZELA
VES ODVOZ ODPADKOV
V petek popoldan so v motelu Vindiš predstavniki
občine in podjetja Letnik-Roth podpisali pogodbo o
odstranjevanju odpadkov na celotnem področju lenar-j
ške občine. To pomeni, da bo sortiran odvoz papirjaj
stekla in v kratkem tudi bioloških odpadkov odslej raz-|
širjen povsod. Doslej so namreč poskusno odvažali le v
delu Lenarta in nekaterih drugih urbanih centrih. Po-
godbo z lenarško skupščino je Anton Letnik skupaj s
soprogo lastnika Saubermacherja gospo Roth in njego-
vim prokuristom Josefom Trummerjem podpisal za na-i
daljnjih 15 let.
Prevzem tega sistema odvoza smeti pomeni, da bo
v perspektivi Lenart dobil tudi novo, urejeno deponijo
in tudi predelavo bioloških odpadkov — kompostirni-
co. Za oboje še iščejo lokacijo.
10 - OD TU IN TAM
18. oktober 1990 —
TEDBnK
ROKOMET
Zmagali samo člani Drave
v drugem kolu prvenstva v prvih republiških rokometnih ligah
so polni izkupiček dosegli le člani Drave, ki so v soboto zvečer v dvo-
rani Center z 29:18 premagali ekipo iz Dola pri Hrastniku. Domačini
so nastopili brez kaznovanih Sagadina in Vrtariča, pa kljub temu
zmagali brez težav. Takoj na začetku so povedli s 5:1, nato pa z dobro
obrambo in izdelanimi akcijami v napadu dosegli zanesljivo zmago,
ki jih je po zmagi proti Ormožu (kaže, da bo rezultat te tekme potrjen,
torej 21:18 za Dravo) popeljala na visoko drugo mesto na lestvici. Or-
mož je v Veliki Nedelji brez kaznovanega Šandorja nepričakovano z
18:25 izgubil s Šeširjem iz Škofje Loke, Velika Nedelja pa z 20:30 v
Murski Soboti s Pomurko iz Bakovcev. Članice Drave so v Ptuju po
razburljivem zaključku igrale 22:22 z Ero iz Šmartnega, čeprav so
gostje še v drugem delu vodile s petimi zadetki prednosti.
V prihodnjem kolu bodo člani Drave gostovali v Škofji Loki, Or-
moža v Trbovljah, članice Drave pa v Sevnici. Velika Nedelja se bo v
svoji dvorani pomerila z Izolo.
DRAVA (člani): Koštomaj, Kramberger 2, Žmavc I, Habjanič 3,
Terbuc 3, Pucko, Šimac 1, Čeleš, Ramšak 8, Kelenc 5, Hrupič 6, Mat-
jašič;
ORMOŽ: Gaberc, Rajh, Šandor, Sabo 2, Praprotnik, Polak 1, Se-
kcij 7, Vincek 2, Potočnjak 2, Zabavnik 2, Hedžet 2, Valenko;
VELIKA NEDELJA: Zoreč, Sok 5. Zorli 2, Boksa, Gregorič I,
Krabonja, Mesarec 4, Hržič 3, Cvetko 3, Vrbančič, Kačičnik\2, Kova-
čec;
DRAVA (članice): Sitzenfrei, Topolovec, Šparl 2, Farkaš 1, Ma-
lek 5, Turk, Gomilšek 4, Mumlek 9, Jurkovič 1, Vrbančič, Horvat, Jur-
leta. I. kotar
Narcisa Mihevc
na šahovsko
olimpiado
18-letna članica Šahovskejga
društva Ptuj Narcisa Mihevc bo
na šahovski olimpiadi, ki se bo
pričela čez. mesec dni v Novem
Sadu, nastopila v C ekipi Jugo-
slavije. To je izredno priznanje
za to perspektivno mlado šahist-
ko, ki bo tako edina predstavni-
ca iz Slovenije. Zato je to tudi
priznanje slovenskemu in ptuj-
skemu sahu.
Silva Razlag
NAMIZNI TENIS
Dve zmagi
Petovie
članice namiznoteniškega kluba
Petovia so v soboto, 6. oktobra, po-
poldan v dvorani Mladika s 5:4 pre-
magale Našice, v nedeljo dopoldan
pa s 5:3 še ekipo Metalac OLT iz Osi-
jeka. Na sobotnem srečanju je do
odločitve prišlo šele v zadnji partiji,
ko je Mlakarjeva pemagala Hrškovo.
Na dvoboju z Našicami je sicer dva-
krat zmagala Marinkovičeva, po en-
krat pa še Karničnikova in Čerčetova.
Proti Metalcu je odlično šlo Karnični-
kovi, ki je dobila tri, Marinkovičeva
pa dva dvoboja. Ptujčanke so sedaj z
osmimi točkami na odličnem četrtem
mestu. V šestih kolih so štirikrat zma-
gale in dvakrat tesno izgubile.
Člani so v tekmovanju prve repu-
bliške lige najprej presenetljivo s 5:4
zmagali v Kočevju, nato pa s 3:6 izgu-
bili v Novi Gorici. Tancer, Brodnjak
in Strašek pod vodstvom Igorja Ben-
čeviča, pomočnika trenerja za moške,
tako uspešno začenjajo sezono v viš-
jem rangu. 1. k.
ŠPORT NA PTLJU je te-
ma okrogle mize, ki jo organi-
zira v četrtek, 18. oktobra ob
16. uri in 30 minut v SŠC
Društvo pedagogov telesne
kulture Ptuj. Gost dr. Rajko
Šugman, predsednik Športne
zveze Slovenije bo udeležence
seznanil z aktualnimi športni-
mi dogajanji v republiki, pro-
fesorja Miran Muhič in Vlado
Čuš pa s športno dejavnostjo v
občini. Pričakujejo živahno
razpravo o nadaljnjem razvoju
športa v ptujski občini.
JLIDO — Turnirja v Lendavi so se v soboto udeležili člani JK
Drava iz Ptuja in J K Gorišnica. Oboji so se zelo dobro borili. Pri pio-
nirjih je bil Marko Petek prvi, Luka Bezjak drugi, tretja pa Aleš Hvar
in Boštjan Vinkovič. Mladinci Gorišnice so prejeli pokal kot najbolj-
ša ekipa turnirja, in sicer Damjan Petek, Jože Marin, Alojz Hoje, Jer-
nej Bezjak in Vlado Muhič, ki so si tudi kot posamezniki razdelili pr-
vo in drugo mesto.
Borci JK Drava pa so se uvrstili Sebastjan Kolednik na prvo. De-
jan Vogrinec in Egon Predikaka vsak v svoji kategoriji na drugo, Ni-
kola Seničič, Črto Munda in Matej Gregorec pa na tretje.
Judo klub Drava je ta konec tedna posodil svoje tekmovalce dru-
gim ekipam. Tako je Filip Leščak pomagal JK Bosna iz Sarajeva os-
vojiti naslov državnega prvaka, Peter Letonja in Andrej Murko pa sta
se uspešno borila za obstanek Celjanov v prvi zvezni ligi.
_ McZ
NOGOMET
NOVA ZMAGA
IMPOLA
v osmem kolu prvenstva v
vzhodni območni ligi so nogo-
metaši Središča z 0:3 izgubili v
Slovenskih' Konjicah, poljčan-
skega Boča pa kar z 0:8 v Mari-
boru s Kovinarjem. Uspešni so
bili Impolčani, ki so v Slovenski
Bistrici s 3:1 (Veber, Hren, To-
pič) premagali Svobodo iz Bre-
žic, ki bi ji lahko nasuli še veliko
več zadetkov. No, kljub temu so
Bistričani krepko popravili zao-
stanek z začetka prvenstva in so
sedaj že šesti. Središče ima ena-
ko število točk (osem), Boču pa
ne gre in ne gre ter je še vedno
zadnji. V nedeljo popoldan bo v
Poljčanah derbi med Bočem in
Impolom, Središče pa bo gostilo
mariborskega Kovinarja.
SKORBA ZMAGALA
V PTUJU
v sedmem kolu prvenstva v
prvi medobčinski ligi so bili do-
seženi naslednji izidi: Alumi-
nij—Gerečja vas 1:0, Prager-
sko—Bukovci 2:3, Markovci —
Stojnci 1:2, Drava — Skorba 1:2,
Slovenja vas —Dornava 2:0 in
Hajdina —Hajdoše 2:0. V vod-
stvu je Aluminij z 12 točkami
pred Stojnci z desetimi. Prejšnji
četrtek so odigrali polfinale po-
kala na območju MNZ Ptuj. Re-
zultati: Markovci —Središče 0:2,
Gorišnica —Stojnci 5:3 (11-m),
Bukovci —Tržeč 2:0 in Gerečja
vas—Impol 3:2. Polfinalna para
sta 'Središče-Gorišnica in Ge-
rečja vas —Bukovci, tekmi pa bo-
sta spomladi.
1. k.
ATLETIKA — Na republiškem krosu Dela v Velenju zahtevna
proga ptujskim predstavnikom ni prinesla tako dobrih uvrstitev kot ^
prejšnja leta.Predvsem v ekipni konkurenci so se izkazali slabše, kot
bi se, če bi nastopili vsi uvrščeni. Najboljša ptujska ekipa je bila ekipa
v kategoriji mladincev, rojenih leta 1973 in 1974, ki je osvojila 2. me-
sto. Sestavljala sta jo Robi Prelog. ki je po dolgotrajnem vodstvu os-
vojil srebro, in Andrej Makovec, ki je bil odličen 10. Oba trenirata v
AK Ptuj. Tudi nekateri drugi posamezniki so se dobro uvrstili. Goran
Turnšek na 9. mesto pri pionirjih, rojenih leta 1978, Marjeta Vaupo-
tič, letnik 1977, na 18. mesto (ptujska ekipa v tej kategoriji na 8. me-
sto), Andrej Vršič, letnik 1976, na 16. mesto (ekipa na 7.), Tamara Ko-
vačič, letnik 1976, na 16. mesto, Kristijan Pralja, letnik 1975, na 10.
mesto. Žal je perspektivna atletinja AK Ptuj Vanja Kotar odstopila,
čeprav je tekla v vodilni skupini, prav tako pa je imel smolo Boštjan
Potočnik, ki je padel na startu in se uvrstil na 23. mesto. Ptujčane sta
častno zastopala Jože Mohorič in Rado Kramberger, ki sta nastopila
v članski konkurenci in solidno pretekla 5000 metrov, čeprav sta še
dijaka strojno-metalurške šole.
McZ
ODBOJKA — Šele lani so dekleta pričela trenirati in že so se
uvrstila iz mariborske v drugo republiško ligo. Prvo tekmo proti mno-
go bolj izkušenim igralkam iz Prevalj so sicer izgubila z rezultatom
0:3, napeto pa pričakujejo srečanje z dekleti iz Braslovč, ki bo v nede-
ljo, 21. oktobra ob 10. uri v SŠC. Po dolgih letih bo tako ptujskim gle-
dalcem predstavljena nova športna panoga, gotovo pa jih bo privabi-
la tudi zanimiva poteza organizatorja žrebanje vstopnic in nagrade
Emone Merkurja Ptuj.
McZ
V soboto. 20. oktobra pri-
čnejo slovenski Judoisti z liga-
škim tekmovanjem. Že v pr-
vem kolu se bosta pomerila
ptujska Drava z reprezentan-
tom Leščakom in oslabljena
Gorišnica. ki ima tri tekmoval-
ce v JLA. Pričetek tekmovanja
bo ob I 7. uri v telovadnici OŠ
Gorišnica. i
KMN Poetovio — viceprvak
Republike Slovenije
v Kopru se je v soboto, 23. septembra, končal
12. pozivni turnir slovenskega revialnega pokala
in s tem je bil sklenjen prvi krog tega atraktivnega
tekmovanja v malem nogometu sirom Slovenije.
Naš predstavnik, ekipa ptujske Poetovie, je v zelo
močni konkurenci med 54 ekipami dosegel odli-
čno drugo mesto in tako postal viceprvak Republi-
ke Slovenije.
Z drugim mestom v Sloveniji si je ptujska ekipa
izborila pravico nastopa na sklepnem turnirju, ki
bo v decembru. Kraj igranja še ni določen, sodelo-
vale pa bodo ekipe malega nogometa po skupi-
nah:
A Cik cak (Ljubljana). Snoopv (Trbovlje),
Kremenčkovi (Trbovlje);
B — Poetovio (Ptuj), Puntar (Tolmin), B.iraku-
da (Ljubljana)!
C — Mabografija (Ljubljana). Konča v.is (M.
Sobota), Mok (Maribor);
D — Branik — Talci (Maribor). Hcrbic 53 ( lol
min), Križevci (Križevci).
Skeptičnost  dela  športne  javnosti,  prcchsom
strokovnih \odstev nogometnih klubov, ki so ob
nastankih klubov malega nogometa bili prepriča-
ni, da bo igra velikega nogometa s tem izgubila
kvaliteto in privrženost športu ter praznila nogo-
metne stadione, ni bila upravičena, saj vsi spozna-
vajo, da se v bistvu ni nič spremenilo, sprejemajo
igro malega nogometa kot popolnoma enakopra-
vno športno igro in se aktivno \ ključu jejo v ekipe
MN ter njihova strokovna vodst\a.
Ekipa ptujske Poetovie je sodelovala na petih
turnirjih in odigrala 17 tekem. Radost zmage so
delili na l^ekmah, trikrat so z igrišča od^li sklo-
njene gla\e kot poraženci, samo eno tekmo so
končali z neodločenim izidom. V srečanjih so do-
segli 65 zadetkov, prejeli pa 32.
Prepričani smo lahko, da je ta mlada ekipa, ki
nas jc kot edini zastopnik ptujske regije zastopala
na republiškem lekmovanju. dosegla izjemen
uspeh in pra\ bi bilo. da ji v bodoče posvetimo \eO
razumcv.inja in klub tudi gmotno podpremo'
Viki Par
TEDNIK
— 18. oktober 1990
OD TU IN TAM - 11
12 - Tv sporedi!
18. oktober 1990 —
TEDNIK
TEDNIK
— 18. oktober 1990
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
18. oktober 1990 - TEDNIH
TEDNIK -      oktober 1990
OGLASI IN OBJAVE — 15
v Tuttlingenu četrta slovenska folklorijada
Mestna dvorana » Tuttlingenu je bila » soboto, 13. oktobra, prizo-
rišče četrtega srečanja slovenskih folklornih skupin naših zdomcev, ki
živijo in delajo na območju celotne Semčije. Na to najbolj množično
zdomsko prireditev v tej deželi so poleg številnih plakatov po mestu opo-
zarjale tudi slovenska, jugoslovanska in nemška zastava, ki so bile izo-
bešene pred vodom v dvorano. Trinajst folklornih skupin iz 10 zdomskih
društev je s svojimi nastopi dokazalo, da je tudi tretja generacija naših
rojakov na tujem tesno povezana z domovino.
Letošnja folklorijada je pote-
kala pod geslom LE PLESAT
ME PELJl in mirno bi jo lahko
primerjali s podobno prireditvijo
v domovini. Vizualno bi ta v
Tuttlingenu morda celo izstopa-
la, saj bi obiskovalci zagotovo bi-
li (tako kot mi) presenečeni nad
bogato izdelanimi in avtentični-
mi narodnimi nošami različnih
slovenskih pokrajin. Morda seje
v plesnih korakih zdomske slo-
venske mladine dalo čutiti manj
poskočnosti in pristnosti, vendar
je treba razumeti, da tudi loče-
nost od domovine zahteva svoje.
Zato je pohvale vredna vsaka od
nastopajočih skupin, še posebej
pa vsi koreografi oziroma men-
torji, ki so vanje vložili ves svoj
trud in sposobnosti. Tako smo
najprej zaploskali štajerskim ple-
som Lipe iz Tuttlingena, zatem
skupini Mura iz Bonningheima,
ki je predstavila gorenjske plese.
Folklorna   skupina   Kajuh   iz
tlani folklorne skupine Vinko Korže med nastopom v Mestni dvorani v
Tuttlingenu. (Foto: M. Ozmec)
Uhingena je predstavila splet be-
lokranjskih plesov, skupina Slo-
venija iz Ulma pa venček gorenj-
skih. Skupina Lastovka iz Ingol-
stadta je zagrela dlani s prekmur-
skimi plesi, skupina Bled iz Es-
sna pa z gorenjskimi. Tudi do-
mačini člani nemške folklorne
skupine Schvvabischer Alpverein
iz Tuttlingena — so pozdravili
nastopajoče s spletom plesov iz
te pokrajine. Zatem pa so nasto-
pili še folkloristi Slovenije iz
Berlina, skupina Triglav iz Stutt-
garta, Drava iz Augsburga ter
Triglav iz Sindelfingna.
Brez pretiravanja pa je med
nastopajočimi zablestela folklor-
na skupina Vinko Korže iz Cir-
kovc, ki je nastopala kot edina
skupina iz domovine gostja
slovenskega kulturno-umetniške-
ga društva Triglav iz Stuttgarta.
Dvorana je bila tako rekoč na
nogah in po nepretrganem plo-
skanju so seveda morali slediti še
dodatki.
Vlado Ravnikar, tajnik komisi-
je za mednarodne odnose pri
Zvezi kulturnih organizacij Slo-
venije, se je vsem nastopajočim
toplo zahvalil, mentorje oziroma
koreografe pa je opozoril na ne-
katere pomanjkljivosti v zvezi z
nastopi posameznih skupin. Tu-
di ostro oko Mete Bončina, ki je
pri ZKOS strokovna sodelavka
za folklorno dejavnost, je zdom-
ske folkloriste opozorilo na ro-
čne ure, najlonke, kričeče make-
upe in druge nefolklorne reči. Si-
cer pa sta si bila oba edina, da je
bila letošnja folklorijada ena naj-
bolj kvalitetnih do sedaj. Več o
tem in o gostovanju cirkovskih
folkloristov v Stuttgartu pa v pri-
hodnjem Tedniku.
M. Ozmec
NOGOMET: Na posnetku vidimo kandidate za zvezne nogometne
sodnike. Bilo jih je 16, med njimi tudi Ptujčana Jože Kline in Danilo
Kolarič. Na čelu mize sta člana sodniške komisije Miškovič in Ljujič
iz Bograda, tretji član komisije pa je bil Šoštarič iz Maribora. Medob-
činsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj pa je od sobote bogatejše
tudi za 5 republiških sodnikov, ki jih je preizkusila komisija v sestavi
Pave, Maribor, Grbec, Ljubljana, in Janko Kolarič, Ptuj. Pri izvedbi
izpitov so MDNS Ptuj gmotno pomagali zasebniki Svenšek, Polajžer
in Gomilšek ter Rokometni klub Drava. MDNS Ptuj pa že pripravlja
tečaj za nove sodnike, ki se bo pričel 22. oktobra ob 18. uri na Murši-
čevi 7. McZ
Desetletnica novega dela
ormoškega hotela
Prvi, stari del ormoškega hote-
la je star že nekaj čez dvajset let,
drugi, novi del z veliko restavra-
cijo, recepcijo, kuhinjo in soba-
mi ter s fotografskim in frizer-
skim salonom v pritličju pa te
dni praznuje desetletnico.
Spominjamo se vseh, ki so ta-
krat prišli na otvoritev, predvsem
pa številnih turističnih delavcev,
na katere so Ormožani mislili, ko
so za tiste čase precej drzno gra-
dili velik gostinski objekt z več
kot 400 sedeži v restavraciji in
okoli 120 posteljami. Del starega
hotela so dali v najem, predvsem
sobe v zahodnem traktu, ki niso
bile več v okviru standardov za
prenočišče. Dolga leta so v tem
delu gostovale bivše SIS družbe-
nih dejavnosti. Svoj prostor so
našli tudi nekateri obrtniki, med
njimi urarka, čevljar, mehanik in
zastopstvo Dubrovnikšpeda. V
letošnjem letu so izselili bivše
SIS (odšle so v obnovljeno staro
šolo), obrtniki so si našli druge
lokale, ostal je le mehanik. V sta-
ri recepciji že osem let gostuje
turistična agencija.
Zanimivost v novi recepciji je
keltska peč, ki so jo na tem me-
stu odkopali arheologi; vanjo
gostje pridno mečejo denar in
postala je neke vrste ormoška
»fontana Trevi«.
V zadnjih desetih letih je hotel
samo prva leta posloval poziti-
vno, zadnjih šest let pa jim ob za-
ključnem računu vedno kaj
»manjka«; to pokrije Gostin-
stvo, in kadar je še to v izgubi,
celoten Kmetijski kombinat Je-
ruzalem Ormož. Vedno so bili iz-
govori: da morajo odplačevati
kredite, potem je bilo premalo
nočitev, pa zopet ta ali oni vzrok.
Če pa smo čisto odkriti, se v or-
moškem hotelu prav vsi prijetno
počutimo, saj znajo dobro sku-
hati, imajo dobra vina in tudi pri
postrežbi so zadnje čase kar hi-
tri. Vprašali smo statistike pri
Gostinstvu, koliko gostov je bilo
v teh letih v hotelu. Odgovora sta
bila zanimiva. V zadnjih desetih
letih je v hotelu prenočilo
126.301 gost, v restavraciji pa je
bilo tako ali drugače postreženih
več kot 300.000 gostov.
Še beseda o hotelski »ladji«,
Ta fotografija je stara 10 let; narejena je bila ob otvoritvi novega dela
ormoškega hotela.
to je restavraciji, ki je redko kdaj
imela goste. Do novega leta je bi-
la tu brezcarinska prodajalna, se-
daj pa je zasebni butik Lady. So-
be, kjer so bile SIS, pa so obno-
vili in jih usposobili za hotelske
goste.
Vida Topolovec
POSVET O DENACIONALIZACIJI IN REPRIVATIZACIJI
Brez novih popraviti
stare krivice
Ko je Demos pred volitvami
obljubljal denacionalizacijo in
reprivatizacijo po vojni odvzete
lastnine, ni šlo za nabiranje gla-
sov, temveč za opozarjanje na
resnični in velik problem, ki ga
je potrebno rešiti. To je poudaril
predsednik ptujskega Demosa
Branko Resnik na posvetu, ki je
bil v nedeljo v Narodnem domu.
Tudi polna dvorana priča, daje s
problemom zaplenjene lastnine
živelo vsa ta desetletja veliko šte-
vilo ljudi in da vsi želijo in zahte-
vajo pravične odločitve sloven-
ske vlade in skupščine.
Če smo pred meseci vedeli, da
je bilo v povojnih letih neposred-
no prizadetih deset do dvanajst
tisoč kmetov, posredno pa okoli
30 tisoč, danes združenje za vra-
čanje nacionaliziranega premo-
ženja trdi, da je bilo prizadetih
okoli 200 tisoč Slovencev. Dr.
Ludvik Toplak, ki je vodil ne-
deljski posvet, sicer poslanec
Kmečke zveze in predsednik
družbenopolitičnega zbora repu-
bliške skupščine, pa meni, da je
ta številka nekoliko pretirana. Po
njegovem mnenju je bilo posred-
no oškodovanih okoli sto tisoč
ljudi, direktno razlaščenih pa
precej manj.
V ptujski občini so prejeli ne-
kaj nad šeststo prijav odvzete
lastnine, prijave so vložili tako
slovenski državljani kot tujci.
Dr. Ludvik Toplak je ponovil
svoje mnenje, da je potrebno po-
praviti vse krivice tako, da ne bo-
do povzročene nove. Vsi, ki so
prišli do kakršnegakoli premože-
nja po zakoniti poti, bodo pre-
moženje obdržali, stvar države
pa je, kako bo poravnala krivice;
to je država tudi dolžna storiti.
Na osnovi dosedanjih prijav je
težko oceniti, koliko teh je upra-
vičenih. V prvi vrsti gre za rešitev
načelnega vprašanja, to bo Slo-
venija storila z ukrepi, ki bodo
znani v zelo bližnji prihodnosti:
prvi bo Zakon o zadrugah, ki
predvideva vračanje zadružne
lastnine, ki je bila nacionalizira-
na brez pravnega temelja. Pri
tem je potrebno upoštevati dej-
stvo, da je bila leta 1945 kar po-
lovica finančnega kapitala za-
družna lastnina.
Tisti, ki so bili do leta 1953 ob-
sojeni in jim je bilo na osnovi te-
ga odvzeto premoženje, lahko
danes, po spremembi zakona in
na osnovi slovenskega ustavnega
zakona, zahtevajo obnovo po-
stopka brez predhodnega sogla-
sja republiškega javnega tožilca.
Republiška skupščina bo v
kratkem sprejela Zakon o dena-
cionalizaciji, konkretne rešitve
pa bodo dane tudi v dopolnitvi
Zakona o kmetijskih zemljiščih
ter Zakona o gozdovih.
Seveda ni mogoče pričakovati,
da bodo desetletja stare krivice
popravljene prek noči. Danes tu-
di še ne vemo, v kolikšni meri je
šlo za krivice in v kolikšni meri
za agroekonomske in politično-
ekonomske ukrepe. Vsekakor pa
bo proces denacionalizacije in
privatizacije trajal nekaj let.
Zadeve se bodo gotovo precej
zapletle zaradi tega, ker vsega za-
plenjenega premoženja ne bo
mogoče vrniti prejšnjim lastni-
kom. Tudi primernega nado-
mestnega premoženja v vseh pri-
merih ne bo mogoče nuditi. Ta-
ko bo prišla v poštev pravična
odškodnina, ki bo izražena v se-
danji vrednosti premoženja. Kje
bo našla slovenska država za to
potreben denar, pa je spet novo
vprašanje.
Po posvetu so tudi v Ptuju
ustanovili podružnico Združenja
lastnikov razlaščenega premože-
nja; vodi jo Mirko Korošec.
J. Bračič
Zeleni za čisto Kidričevo
Zeleni Ptuja bodo v soboto čistili okolico Kidričevega. Seveda
pri tem računajo na pomoč vseh, ki radi živijo v čistem okolju, da pa
je okolica Kidričevega čista, bi težko trdili. Zeleni Ptuja in krajevna
skupnosti Kidričevo vas pričakujejo v soboto ob 8. uri pred restavra-
cijo.
JB
Razmišljanje o
odlagališču
jedrskih odpadkov
Ko so pred nekaj leti »geologi«
iskali v Žetalah »skladišče za plin« in
so se temu domačini uprli, a so doži-
veli odklonilen odnos od takratnih
ptujskih oblasti, je uradni novinar pri
Večeru J. S. napisal s spoprdljivimi
besedami, da so pač Haložani nasedli
ceneni protijedrski propagandi. Da-
nes vemo, kdo je sploh dovolil te »ra-
ziskave« in čemu so bile namenjene.
In kje je sedaj famozna haloška zve-
za, če pa smo v Delu prebrali kot ne-
kaj samo po sebi razumljivega, da so
Haloze pač najprimernejše, kar je
znanstveno dokazano, in Haložani
bodo dobili za to kakšno cestico, pa
še kakšen članek bo kje v hvalospev
prelepe pokrajine in vinske trte.
Predlagal bi še, da zaprejo celotne
Haloze, jih namenijo za vikende sta-
rim in novim oblastnikom, zlasti mi-
nistrom jedrskega lobija z njihovimi
ljubicami in družinami, vmes pa še
lahko pridejo odgovorni Ptujčani, ki
so pomagali to godljo skuhati, poleg
lahko dajo še uredništvo Dela etc.
etc.
E. J.
ČRNA KRONIKA
VEČ PREKRŠKOV IN PRO-
METNA NEZGODA
V noči od 8. na 9. oktober (ne-
kaj po polnoči) seje Peter Vugri-
nec iz Kidričevega, Ul. B. Kraig-
herja 26, peljal z osebnim avto-
mobilom Zastava 101 po magi-
stralni cesti od Maribora proti
Ptuju. V Staršah je v bližini gasil-
skega doma zapeljal preveč v de-
sno in na bankino. Ko je hotel
ponovno zaviti na cestišče, se je
avto prevrnil na bok in udaril v
električni drog. Pri tem sta se so-
potnika v avtomobilu Albin Ska-
za in Ignac Križnjak, oba iz Ma-
ribora, huje ranila in so ju prepe-
ljali v mariborsko bolnišnico.
Voznik Vugrinec ni bil poškodo-
van in je po nesreči pobegnil,
vendar so ga v Staršah čez par ur
že izsledili. Pri tem so ugotovili,
da je avto nekaj ur pred tem
ukradel in je vozil brez vozniške-
ga dovoljenja. Poleg pobega s
kraja nesreče ga bo pred sodiš-
čem krepko obremenjevala tudi
omenjena ugotovitev.
KOLESAR UMRL
V petek, 12. oktobra, ob 5,50 je
po lokalni cesti od Lokanje vasi
proti Črešnjevcu vozil osebni av-
to katrco Vinko Verbek iz Pretre-
ža. Ob vznožju klanca pri Loka-
nji vasi je s sprednjim delom av-
ta zadel kolesarja, 32-letnega
Branka Kavčiča iz Slovenske Bi-
strice, ki je vozil pravilno po
skrajni desni strani ceste. Kole-
sarja je vrglo na pokrov motorja
in v vetrobransko steklo, nato pa
v jarek. Pri tem je dobil tako hu-
de poškodbe, da je kmalu po ne-
sreči umrl.
PO TRČENJU V OGRAJO
PRISTAL NA STREHI
Po lokalni cesti iz Dražencev
proti Hajdini se je v četrtek,
II. oktobra, ob 12,40 peljal z
osebnim avtomobilom Ivan
CartI z Zgornje Hajdine. Pri vož-
nji čez železniški prehod ga je za-
radi neprimerne hitrosti zaneslo
levo na bankino, potem pa je tr-
čil v ograjo. Avto seje skotalil in
pristal na strehi, voznik pa je bil
pri tem hudo ranjen in so ga pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
RAZBITIH ČEZ 500 STEKLE-
NIC RADENSKE
Po cesti od Gornje Radgone
proti Lenartu je v četrtek, 11. ok-
tobra, ob 9,45 vozil tovornjak s
prikolico Stjepan Golobic iz Ce-
lja. Pri Benediktu je nameraval
prehitevati traktor na odseku,
kjer prehitevanje ni dovoljeno.
Traktorje vozil Ivan Repič iz Le-
narta, ki je prav tedaj nenadoma
zavil v levo in spremembe smeri
ni nakazal. Golobic je vozilo hi-
tro zavrl, pri tem pa seje prevrni-
la tovornjakova prikolica, nalo-
žena s steklenicami radenske.
Razbilo se je čez 500 steklenic,
promet pa je nekaj ur potekal po
enem voznem pasu, dokler niso
odstranili ovir s ceste.
POŽAR ZARADI NEPREVID-
NEGA VARJENJA
Prejšnji torek popoldne je
.Alojz Bukovec iz Presike 15 b v
ljutomerski občini varil železno
konstrukcijo strehe na skednju.
Iskre so padale na slamo, ta se je
vnela in zgorela, prav tako nekaj
sena, ki je bilo na skednju. Ogenj
seje razširil tudi na ostrešje bliž-
njega hleva, vendar so ga gasilci
omejili in pogasili. Z nepazlji-
vostjo pri varjenju si je lastnik
napravil za več kot 30.000 dinar-
jev škode.
POZOR PRED STEKLIMI LI-
SICAMI
Na celotnem območju občine
Slovenska Bistrica je že dalj časa
prisotna nevarnost pred steklimi
lisicami. Baje so od aprila do ju-
lija letos zasledili že devet živali,
ki so se nenavadno obnašale, 7
od njih je bilo okuženih. Zato ve-
terinarji in lovci opozarjajo pre-
bivalce, zlasti v odročnih zasel-
kih, da naj se varujejo in takoj
sporočijo vsak sumljiv pojav.
Tudi občani z območja ptujske
občine, zlasti gozdnatih Haloz,
opozarjajo na primere srečanj s
steklo lisico. Od lovcev pričaku-
jejo, da se bodo še bolj potrudili
in iztrebili nevarne raznašalce
stekline.
FF
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio-
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 350 dinarjev, za tujino 600
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.