N o vi c E Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA marec 1993 • cena 100 SIT • št. 48 lili............I . . Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica NASE ZDRAVSTVO V DOBRIH ROKAH • Ana Dejanovic-Jankovič: PODJETNICA ||| • Zadružništvo: KAM Z DOBIČKOM ........ gilii • Prof. Darinka Suljevič - bioenergetik: DRUGIM DELAJ TISTO, KAR Sl ŽELIŠ, DA BI ONI DELALI TEBI • Delovno sodišče: PRAVNA VARNOST DELAVCEV 25‘ MARE£ ~ . Elek.ro Kočevje: ZADNJI ROK ZA POLOŽNICE VSAK MESEC PLAČE RUFAC AVTOCENTER RUFAC d.o.o. Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje , CLIO RN 1,4/5 v od 21.040 DEM R-19 RN 1,4/4 v in 5 v od 24.550 DEM Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042 RENAULT .. AVTO ŽIVLJENJA Ugodna ponudba avtoradijev BLAUPUNKT! FINANCIRANJE: kredit ali leasing na 36 mesecev! ^ ^ SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV R-5 Campus/3v od 13.550 DEM Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB. 'f KOVINOTEHNA PONUDBA MESECA: 'f H DVOTARIFNI ŠTEVEC VRTALNI STROJ ISKRA TV SAMSUNG, 51 cm, TTX ŽARNICE REZALNI STROJČEK ZA GOSPODINJSTVO KAVNI MLINČEK PRALNI PRAŠEK YOLLY TOALETNI PAPIR CEVI ČRNE OD 3/8” do 5/4” za centralno ogrevanje POCINKANE CEVI ŠIVALNI STROJČEK SINGER MEHČALEC SCHMEICHEL 4/1 TUŠKABINE KABEL PPR, PGP 3 x 1,5 PPR, PGP 3 x 2,5 Belo tehniko prodajamo na 5 čekov brez obresti. Ostalo blago nad 5000,00 SIT na 2 na 3 čeke brez obresti. Gotovinski popust pri nakupu nad 10.000,00 SIT. TRGOVINA KOVINAR Reška c. 23, tel. 853-621, fax 851-613, del. čas od 8. do 12. ure, od sobota od 8. do 12. ure KOVINAR Kočevska Reka 48, tel. 800-043, del. čas: od 8. do 15. ure -5 O A 2>Z> SIT 22.900.00 9.900.00 52.250.00 62.50 12.607.00 1.989.00 391.00 198.00 79,00 SIT/kg 110,00 SIT/kg 5.800.00 315.00 19.800.00 44.50 59.50 čeka, nad 8000,00 SIT 16. ure do 18.30 UVODNIK Pomlad se vse bolj prepoznavno preliva prek travnikov in polj in prav kmalu jo bomo zaznali tudi na ulicah in cestah, na slehernem mimoidocem. Z zimsko sivino bo izginila tudi sivina, ki smo jo vso jesen in zimo nosili nekje globoko v sebi. Spomladi se radosti vsa narava, trava veselo zeleni, drevje se opojno prebuja, ptički pojejo in žvrgolijo, še petelin je hitreje stekel za mimoidočo kuro... Dopustimo si tudi mi to radost prebujenja, odprimo svoja srca na stečaj in prepustimo se svojemu lepemu, pozitivnemu čustvu. Prav presenečeni bomo, koliko ljubezni je še v nas, kako zelo so lahko naša čustva močna... Umetnost življenja je tudi v tem in morda predvsem v tem, da se naučimo ljubiti svoja čustva in laže bomo prebrodili vse krize, ki nam jih naplavlja življenje... Modreci pravijo, da je prav kriza resnična rast človeka in čim večja je kriza, tem večja je moč, ki jo dobimo s premagovanjem te krize. Skušajmo tudi na težave v življenju gledati z optimistične plati in le tako bomo lahko zares ljubili sebe in življenje samo. UREDNICA VSEBINA str. 4-5 Kateri dan so v Riku določili za dan D in kako sodniki obupujejo nad zaščito pravice str. 6-7 Ali položnica več pomeni tolar manj in kako je mogoče z majhno državno nagrado razširiti podjetniško slavo iz našega konca po vsej državi str. 8-9 Ilegalni prestop meje je ilegalen kljub dobrim namenom, dober namen pa ne vzdrži argumenta zakona tudi ko gre za nočno življnje Ribničanov str. 10-11 Napori zadružnikov na so bili poplačani z dobičkom, gimnazijcev pa z aplavzom str. 12-14 Bionergija je božji dar, ki ga Darinka zna razdajati tako pravično, kot je pravično porzdeljena energija sama str. 15 Ker jabolko ne pade daleč od drevesa, se je tudi Košir mlajši naučil vešče sukati dleto str. 16 Če vas je strah letenja pod oblaki, si plovila in letala vseh vrst lahko ogledate iz trdnih tal - le v Bassano bo treba str. 19 Znanje o čebelah gre v Ribnici iz roda v rod - še bo tekel sladki med... str. 20 AVTOBUM stratal s polnim plinom v spomladanski del nogometne sezone... NoTicE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. NovicE AKTUALNO Biko in plače 25. MAREC ■ ZADNJI ROK ZA PLAČE, ČE NE... Na Riku so se v zadnjih štirinajstih dneh stvari odvijale s pospešenim tempom, le da ob vsem tem dogajanju obstaja bojazen, da se odvijajo v prazno. Čakajoči na delo so organizirano prvič prišli terjat svoja decemberska in januarska nadomestila 8. marca, t. j. natanko dva meseca po prejemu zadnje novemberske plače. Tokrat so bili obveščeni le, da je usoda izplačil v rokah sklada za prestrukturiranje, ki naj bi s soglasjem Rikove skupščine podjetje podržavilo. V četrtek, 11. marca, naj bi na zahtevo čakajočih delavcev predstavnik tega sklada natančneje obrazložil, kako bo potekalo reševanje njihovega nevzdržnega socialnega položaja. Tega dne pa so zbrani čakajači delavci zvedeli le to, da jih sklad ne bo vzel pod svojo zaščito, ker ne more nuditi skoraj nikakršne pomoči že okrog stotim podjetjem in 12.000 presežnim delavcem, ki so se doslej prijavila na sklad. Direktor Rika Jančigaj se je z delavci sešel sam in jim na lastno pest obljubil izplačilo nadomestila za december, januar in celo za februrar do 25. marca in zaprosil delavce na čakanju, naj do tega datuma s svojimi težavami ne obremenjujejo preostalih delavcev v proizvodnji. Skliceval se je tudi na podporo občinskega izvršnega sveta in skupščine, ki pa je po obrazložitvi predsednika Janeza Henigmana predvsem v tem, da skupaj opozarjajo državo na potrebno pomoč pri reševanju problema presežnih delavcev. To, da bo podjetje sposobno shoditi samostojno na trgu, si na glas ni upal obljubljati nihče več. Take obljube delavcev, ki so ostali doma, tudi ne zanimajo več, zato so se na obeh shodih v svojih zahtevah omejili predvsem na zagotavljanje vsakdanjega kruha. Zahtevali so predvsem točen datum, do katerega bodo dobili nadomestila. Kljub temu pa niso mogli mimo zahtev po ponovnem preverjanju in pravičnejšem ugotav-Ijaju viškov. Zahtevali so enakost pri zagotavljanju odpravnin, ki naj bi se doslej našle v 10 tisočih markah le za nekatere v Beogradu. Zahtevali so tudi, da se iz more- bitne prodaje Bikovih poslopij (Malinska) ali opreme, najprej zagotovi denar za nadomestila. Želeli so tudi slišati, za koliko je podjetje zadolženo in zakaj ob tolikšnih viških zaposlujejo nove delavce. Dobili so odgovor, da so zadolženi za dobro petino vrednosti podjetja in da so zaposlili le človeka, ki naj bi zagotovil delo za 45 delavcev v Ricomagu. Datuma izplačila plač si direktor ni upal napovedati, ultimati in grožnje, ki so jih na dan žena izrekale hudo resno tudi delavke, pa so očitno pospešile iskanje vseh možnih variant. Ker se je skupščina Bika spoprijaznila s tem, da se Bikova las- Direktor Jančigaj: Zapletena formula za Riko. tnina podržavi v t. i. “koržetov sklad“, se je le ta kar naenkrat pojavil kot odrešitelj večine težav. Žal je to upanje tlelo le kratek čas. Upravnik sklada za prestrukturiranje gospodarstva g. Korže je direktorja Bika skupaj s predsednikom ribniškega IS že takoj na dan mučenikov, 9. 3., postavili pred dejstvo, da spričo nizkih proračunskih sredstev ne morejo pomagati že dolgi vrsti gospodarskih bolnikov, kaj šele Biku. Napotili so ju direktno na dr. Drnovška, od tam na državnega sekretarja Baniča, ta pa k ministrici Puharjevi.... Konec te odisejade ni še znan, že sam njen opis pa pove vse o tem, v kako negotove roke se prelaga socialna varnost skorajda večine Bikovih delavcev. Ob tem, da na Biku postaja direktor iz managerja vse bolj osamljen posrednik med Dr. Ivan Žužek z Delovnega sodišča PRAVNA VARNOST DELAVCEV V SEDANJEM TRENUTKU Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ženska zveza so v soboto, 6. marca, ob 19. uri pripravili srečanje in razgovor z dr. Ivanom Žužkom, namestnikom predsednika Delovnega sodišča Slovenije (prej Sodišča združenega dela). Nizek nivo medsebojnih odnosov na prehodu iz družbenega v zasebni kapital Ribniški poslanec, g. Benjamin Henigman, je po uvodnem govoru prepustil besedo dr. Ivanu Žužku. Ta je najprej spregovoril o problemih, ki nastajajo pri prehodu družbenega kapitala v lastninski kapital. Prav tu se kažejo krizni pojavi vseh vrst. Do konfliktov prihaja med delodajalcem, ki je lastnik materialnih sredstev in med delavcem, ki je le lastnik svojega dela. Država je dolžna regulirati odnose med enim in drugim. Za delavce je lastninjenje podjetij še toliko bolj boleče, saj se ob določanju novih lastnikov pojavlja skoraj praviloma tudi ukinitev mnogih delovnih mest. Dr. Žužek je z obžalovanjem ugotovil, da vlada pri nas nizek kulturno - civilizacijski nivo tistih, ki pri nas izvajajo oblast. Le-ti namreč ne spoštujejo zakonskih določil in ne nosijo rizika upravljanja. Delavec je ostal na sredi poti in ne more ne na levo ne na desno. Ima sicer možnost, da se pritoži prek delavskih komi- Nadaljevanje na str. 5 NoTicE AKTUALNO .. delavci in državo, si ni težko predstavljati, kaj je mogoče pričakovati po 25.marcu, če mu te posredniške vloge ne uspe izpeljati. Nakopičene napetosti naj bi se izrazile v napovedani totalni blokadi podjetja ali morda zagroženemu odnašanju opreme in strojev v zameno za neizplačana nadomestila, prenizke plače ali poravnavo drugih dolgov do delavcev. Če torej za Riko ne bo pokazala zanimanja država, se lahko stečaj, ki se je doslej omenjal kot nepredstavljiva katastrofa za firmo, izkaže kot edina oblika zagotavljanja socialne varnosti več sto tako ali drugače presežnim delavcem in hkrati razbremenitev za tiste dele proizvodnje, ki kljub vsemu le še imajo trge. Če pa Riko državo le uspe prepričati, da mu je vredno dati še eno možnost, pa bo po drugi strani težko zagotoviti lojalnost tistih, ki naj bi delo v njem še kljub vsemu nadaljevali. Ve se namreč, da se je bila večina strokovnjakov prisiljena znajti po svoje, dve leti izčrpavajočega čakanja na bolje pa je delavce pripravilo do tega, da se bodo vnaprej pripravljeni odrekati le, če bodo imeli za boljše izglede trdnejša jamstva od dosedanjih. V vsakem primeru bo potrebno po 25. marcu veliko medsebojne strpnosti, h kateri poziva predvsem občinska organizacija sindikata. S tem namenom je najbolj aktivne borce za svoje pravice med čakajočimi na delo organizirala v skupino, ki naj bi spremljala dogajanja na Riku in se na dan D tudi ustrezno pripravila. S. H. Pletelnica Sodražica pred iztekom sanacijskega programa PROSTOVOLJNI TRAJNI PRESEŽKI V sodraški Pletelnici oz. Donitu so po drugem sanacijskem programu in tretjem v.d. direktorju v zadnjih nekaj mesecih nekateri delavci predvsem z daljšim delavnim stažem v podjetju spoznali, da ob nizkih plačah in negotovi prihodnosti nima več smisla vztrajati. Prostovoljno so zapustili podjetje z odločbami o trajnih tehnoloških presežkih in z upanjem, da jim bo Pletilnica uspela zagotoviti odpravnine. Pri v.d. direktorju Jožetu Drobniču smo se pozanimali, kako poteka sanacijski program, ki naj bi se iztekel do konca aprila. Glede na to, da so v okviru Donita pod državnim skladom za prestrukturiranje podjetij (“koržetov sklad“), pričakujejo, da jim bo država na tak ali drugačen način nadomestila stroške, ki jih imajo z odpravninami tako, da le te ne bodo ogrozile rednega izplačevanja sicer v večini zajamčenih plač. Ker pa sklad ocenjuje možnosti za preživetje podjetja tudi po tem, ali so delavci in managment pripravljeni vložiti lastna sredstva vanj, se delajo izračuni, koliko bi bilo potrebno vložiti v odkup proizvodno zanimivih delov Pletelnice in opreme. Med delavci se te številke interpretirajo kot nujen vložek, s katerim si bodo morali odkupiti delovno mesto, kar pa po zagotovilih direktorja Drobniča ne drži. Res pa je, da je kljub upokojitvam z odkupom let in soglasno ugotovljenim trajnim viškom v Pletelnici še vedno preveč zaposlenih glede na tržne možnosti. Ob upoštevanju tudi zaradi socialnih razmer v družini zaščitenih delovnih mest naj bi v podjetju ostalo 105 zaposlenih, dejansko pa je dela le za 92 delavcev. Kljub temu, da po izjavah direktorja Drobniča trenutno ni še nihče neprostovoljno uvrščen na listo trajnih tehnoloških viškov, pa se konec aprila nezadržno bliža... D. in S. H. Nadaljevanje s str. 4 sij, na žalost pa so vsi skupaj podrejeni tisti strukturi, ki odloča. Kot logična posledica dejanskega stanja se je pojavila'kriza zaupanja, saj nihče nikomur več nič ne zaupa, pravo pa samo po sebi medčloveških odnosov ne rešuje. Program za trajne presežke delavcev ne upošteva delavne zmožnosti skupine ljudi, ki so jih postavili pred vrata, ne da bi jim pri tem uredili socialni položaj. Delavci so na tak način oropani osnovnega človeškega dostojanstva. Družba, ki hladnokrvno obravnava delavca, ni pravna država. Delavci se počutijo odrezani od svojih korenin, zaskrbljujoč je porast samomorov. Nadrejeni očitno ne računajo s človeškim faktorjem, ki v takih momentih nastopi. Sistem talcev Dr. Žužek je povedal, da je naša zakonodaja zelo razdrobljena. Kolektivne pogodbe so zelo pomanjkljive, to proizvaja ogromne nedorečenosti, vsak si stvari po svoje razlaga. Naštel je nekaj najpogostejših anomalij in nedorečenosti, ki za seboj potegnejo na tisoče sodnih sporov: dodatki za napore dela, ocenjevanje delovne uspešnosti, premajhna odgovornost nadrejenih delavcev, problem uspešnosti (komu bodo dali nogo in komu ne), sistem talcev (ocenjevalci in ocenilci) - ocenilec ne da nobenih dejanskih dokazov, da ni bil uspešen ravno ta in ta delavec... Zelo boleče za delavce, ki že desetletja gradijo firmo in so prepričani, da soustvarjajo podjetje, da vanj vlagajo, je, da jim nadrejeni z 1 do 2 leti delovne dobe odpove delavno razmerje. Torej mlajši delavec kroji usodo delavcu,ki je za podjetje več prispeval in se je z njim bolj identificiral. S človeško humanitarnega odnosa je takšno dejanje izredno vprašljivo, drugod po svetu imajo do delavcev drugačen psihični tretman. Problem predstavlja tudi odnos do invalidov in vsaj približno bi se morali držati standardov Evrope. Če se vržeš v začaran krog revščine, ne prideš zlepa ven. Država bi se morala zavedati posledic: večjega obolevanja, nižje produktivnosti - to so prvi znaki revščine. Slovenija bo morala v najkrajšem času to rešiti. Ne glede na stopnjo krize bo morala zaostriti nadzor nad odpuščanjem, nivo varstva pri delu, obolevanja... 60.000 sodnih sporov in neučinkovita sodišča Zaenkrat še nimamo izdelanega koncepta pravnega sistema za izvajanje oblasti v podjetju. S kaznijo so sicer dosegli odpravo disciplinskih kršitev, vendar pa se iz vidika sodnih sporov tudi to dostikrat zlorablja. Delavce že za malenkosti lahko izključujejo. Pojavlja se pretirano angažiranje disciplinskih komisij - to je za podjetje zastonj, delavca se pa le znebi. Pereč je problem tam, ko na tak način odpustijo delavca z malo staža do penzije ali celo invalide, predvsem pa se to dogaja fizičnim delavcem. To pušča hude posledice na psihi človeka, saj nadrejenemu ni težko izzvati konflikta z delavcem, ki odreagira preprosto in enostavno. Na sodišču je prek 60.000 sporov te vrste in čakalna doba je od 2 do 3 leta, ponekod tudi več. Država pa v teh letih ni storila popolnoma nič, da bi preprečila žarišča kršiteljev. Sodišča so draga, dvostopenjska... Pogovor je spontano prešel na zadnje čase najbolj pereč ribniški delavski problem: Riko. Delavci so predavatelja zasuli z vrašanji, čutiti je bilo, da sploh ne poznajo svojih pravic in da se nihče ne čuti poklicanega, da bi jim vsaj v osnovah razložil, kam naj se obrnejo po zaščito. Dr. Žužek jim je potrpežljivo odgovarjal, tudi sam pa je bil očitno presenečen nad nedopustnim odnosom nadrejenih do delavcev Rika, saj marsikdo že mesece nazaj ni dobil nikakršnega dohodka. Na dan so prišle tudi razne zlorabe delavcev: nezavedno “prostovoljno“ podpisovanje za prenehanje delovnega razmerja; odpusti invalidov; šestmesečna čakanja na delo, ki se ne končajo na zavodu za brezposelne, ampak z enim dnem navideznega dela na firmi, ki mu sledi spet čakanje na delo... D.D.H. Novi c E NOVE NOVIČKE •:vXv>XvX-:vX-Xv:-w-:v:-:v:vXv>X\-x-:::v:«-Xv:-:v::: •X-X-XvX-X-X-X-X-X-X-X •X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X X-X-X-X-XvX-XvXyX %Sx:x:x: -X-X-X-X-X ■ ■ xVÄW X:X:X:X:X'X:X;X:X-X:X-X-X:X'X:X:XvX x-x-xvx-x-x-x-x-x-x-: •x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-: :• k:k:-x.x.x.x-x.x.x.x.:-x.x.x.x.:':.x.:.x.x.x.x.x.x.x.x.:.x. •x.x.x.x.x.x-x-x.xv.x.x •X-X ■x.x-x.x.x.x.x.x.x.x-x-: X- Zasedanje ribniške skupščine MNOŽICA VPRAŠANJ IN POBUD Zasedanje vseh zborov ribniške občinske skupščine 12.marca je potekalo v rutinskem sprejemanju poročil občinskih organov in javnih zavodov o svojem delu v preteklem letu. Poleg zanimanja za trenutno stanje na Riku so poslanci podali množico vprašanj in pobud, na katera bo v večini odgovorjeno do naslednje skupščine Sl.marca, ko bo glavna točka dnevnega reda obravnava občinskega proračuna. Poslanci so med drugim sprejeli spremembo odloka, po kateri naj bi Ribnica in Kočevje dobili svojega gozdarskega inšpektorja. Z odlokom je postal javni zavod tudi ribniška lekarna, poslanci pa niso potrdili sklepa o ponovnem imenovanju upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč, ker le-ta ni pripravil poročila o svojem dosedanjem delu. Poslanca Marolt Antona je v poročilu oddelka za obrambne zadeve motilo, da občinska civilna zaščita še ni zaživela kljub slabim lanskim ocenam o njenem delu. Alojz Knafelj ni bil zadovoljen z delom IS na področju gospodarstva, z delom inšpekcijskih služb na področju zatiranja šušmarstva in s preveč zavzetim prijavljanjem kršiteljev Odloka o poslovnem času s strani policije. Poslanka Eva Perovšek se je preko skupščine zavzela za varno usposobitev stadiona v bivši vojašnici, ki naj bi le tako lahko služil junijskemu srečanju vseh slovenskih pionirjev. Več poslancev predvsem iz sodraškega konca je opozorilo na krivično zapostavljanje kmetov, ker jim prodane zemlje za ceste občina ne prepiše v svojo last, tako da morajo zanjo še po več letih plačevati davek od katasterskega dohodka. Kopico delegatskih vprašanj in pobud pa so podali ribniški krščanski demokrati.Poslanski klub SKD je zahteval pred sprejemanjem proračuna poročilo o poslovanju vseh javnih zavodov, strank in društev, ki se financirajo iz proračuna; predlagal je takojšnjo uvrstitev na dnevni red preimenovanje ulic, saj se bliža zadnji rok za zamenjavo potnih listin; opozoril je na neizpolnjeno zahtevo, da IS pripravi poročilo problematiki prodaje zemlje Breg-Grič; vprašal je po argumentih, na osnovi katerih je bila izbrana ideja o južni obvoznici mesta Ribnice za obdelavo v javno razpisanem natečaju idejnega projekta; podal je pobudo o spremembi Odloka o obratovalnem času tako, da bi discoteke ob sobotah obratovale za mladino do 18. leta le do 23. ure; podal je tudi predlog, da se ukine financiranje stranke GOD, ki ni nastopala na volitvah leta 1990. Kočevski radio UNIVOXU V KRATKEM DODELJENA FREKVENCA Kmalu po novem letu je republiška uprava za telekomunikacije dodelila radiodifuzno dovoljenje štirim prosilcem v Sloveniji, ki so oddali popolne vloge. Med njimi je bilo tudi podjetje UNIVOX iz Kočevja, ki bo na podlagi tega dovoljenja zaprosilo za dodelitev frekvence. S tem bo lastnik frekvence postalo zasebno podjeteje in ne občina, kar vzpostavlja nov odnos med občino kot ustanoviteljico radijskega programa in UNIVOXOM kot izvajalcem. Ta odnos po zamislih UNIVOX-a predpostavlja, da bi občina kot investitor v nabavo radijskega oddajnika, njegove postavi- tve in zvez s studiom za protivrednost investicije dobila v zakup ustrezen del programskega časa radia. UNIVOX naj bi poskrbel za kadre in studijsko opremo, skratka za proizvajanje programa, ki naj bi v poizkusnem obdobju trajal štiri ure dnevno. Glede na številne zaplete, ki jih je s svojo pobudo UNIVOX že povzročil v skupščinskih procedurah, je pričakovati, da omenjenega sožitja med zasebno pobudo in občinskimi ineteresi tudi tokrat ne bo enostavno doseči. Še posebej, ker so glede na obubožan proračun v igri kar precejšnja sredstva. Kočevski izvršni svet VSEBINSKA OBRAZLOŽITEV PRORAČUNA KOT VLADNI PROGRAM Na zadnji seji kočevskega izršnega sveta so obravnavali delovni osnutek proračuna kočevske občine za letošnje leto, ki naj bi znašal okrog 585 miljonov tolarjev. Z njim naj bi bilo mogoče vsaj deloma pokrivati najnujnejše potrebe proračunskih porabnikov, pa še za to bo potrebno najti izvenproračunska sredstva iz natečajev za pridobitev republiških sredstev. Po mnenju načelnice oddelka za gospodarstvo in proračun Marte Briški je republika odvzela občinam vse vire sredstev, ki kaj prinašajo, hkrati pa jim prepustila plačevanje npr. socialno- varstvenih zavodov po v republiki določenih cenah. Osiromašena proračunska sredstva je vlada tako prisiljena razporejati med posamezne porabnike, ne da bi mogla pri tem upoštevati njihove želje. Porabnikov pa je veliko in sredstva tako razbita, da člani vlade niso videli v delovnem predlogu nobene prave vsebine. Ker po izkušnjah iz preteklih let poslanci pogrešajo večjo preglednost, bo moral izvršni svet predstaviti še obrazložitev porabe lanskih sredstev skupaj z obrazložitvijo programa del za letošnje leto. To naj bi bil tudi nekakšen vladni program, ki ga od vlade že dlje čase zahteva predvsem družbenopolitični zbor. Elektro Ljubljana POLOŽNICE VSAK MESEC Na območju Elektra Ljubljana, ki ga pokriva PE Kočevje, se bo aprila uvedel nov način obračunavanja porabe električne energije. Zajel bo kakih 15.000 odjemalcev, ki bodo po novem plačevali elekrtiko mesečno. Aprila, ko bodo prešli na letno sezono, bodo vsem odjemalcem z območja Elektro Kočevja popisali stanje na števcih in jim po novem načinu obračuna določili višino mesečnih obrokov. Za določitev obroka bo služila povprečna dnevna poraba izračunana iz prejšnjega obdobja. Obračunska obdobja pa po novem ne bodo več 12 mesecev temveč krajša, kar naj bi prispevalo k večji natančnosti izračuna dejansko porabljene energije. Novi način obračunavanja porabe električne energije so poizkusno uvedli že na 10% odjemalcev v kočevski občini, pri katerih februarski in marčevski obrok nista več obračunana na povprečni mesečni porabi. Kot kaže, se je poizkus obnesel in upati je le, da položnica več poleg pogostejšega pritoka denarja na Elektro pomeni res kakšen tolar prihranka za odjemalce. Nem c E NOVE NOVIČKE ..............................................................................................; Ana Dejanovič-Jankovič PODJETNICA LETA ’92 Zadnjega dne februarja je fondacija Ženska podjetnost razglasila slovensko podjetnico leta 1992. Ta naziv si je med desetimi finalistkami priborila Ana Dejanovič-Jankovič, lastnica in direktorica podjetja Feniks Marketing iz Stare Cerkve. Prvo nagrado v znesku 5.000 DEM, ki jo podeljuje ministrstvo za gospodarske dejavnosti, je kočevski podjetnici izročil minister dr. Maks Tajnikar. Razglasitev Ane Dejanovič-Jankovič za podjetnico leta je imela velik medijski odmev, tako da je favoritka v marcu postala znana po vsej državi. Rojena je bila pred 41 leti, odraščala je na Reki, za prometno inženirko se je izšolala v Sarajevu, pred skoraj dvajsetimi leti pa je prišla v Slovenijo, kjer si je tudi ustvarila družino. S podjetništvom se ukvarja 16. leto, njeno podjetje pa se je specializi- ralo za izdelavo opreme za preventivo v prometu, zaščitnih izdelkov za vozila in spalne vreče, del proizvodnje pa je usmerilo tudi v izdelavo neprobojnih jopičev. Pravkar uvajajo nov proizvodni program posebnega medicinskega perila za operativne posege. Trenutno je v podjetju 39 zaposlenih, v kratkem pa bodo pri Mrtvicah odprli nove proizvodne prostore, v katerih bo delo dobilo še 35 delavcev. Minister Božidar Voljč NAŠE ZDRAVSTVO V DOBRIH ROKAH Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč spada med redke ministre pri nas, ki so se obdržali že v tretji vladi. Uspešno namreč usklajuje možnosti države in potrebe zdravstva, pri tem pa si je uspel kot član opozicijske stranke Zelenih Slovenije zagotoviti tudi samostojno politično držo. Slovenskemu zdravstvu bo v letošnjem okleščenem proračunu najbrž uspel zagotoviti 100 miljard tolarjev, kar predstavlja 1/3 vseh proračunskih sredstev. Kljub ukvarjanju z državnimi zadevami pa se kot človek in zdravnik dobro znajde tudi v nepredvidenih situacijah na terenu. Božidar Voljč, minister in zdravnik Kljub obilici drugega dela si je naš minister za zdravstvo zadal nalogo, da bo obiskal posamezne slovenske regije drugo za drugo in sam ugotovil, kako diha zdravstvo na določenih območjih in s kakšnimi problemi se srečuje. Tako je pred kratkim v novomeški bolnišnici, kjer je skupaj s tamkajšnjim zdravstvom iskal rešitev za dokončanje novomeške porodi-šnice, glavnemu dolenjskemu far- macevtu Krki pa je svetoval, da naj bodo njihovi izdelki vsaj malo cenejši od drugih, da bo lahko spodbujal prodajo domačih zdravil. Minister Voljč pa je na terenu pogosto tudi iz povsem vsakdanjega razloga, saj je doma v Ribnici. Tako se je konec februarja med potjo v vladno službo znašel na kraju prometne nesreče, kjer je ohranil prisebnost in kot zdravnik oskrbel ponesrečenca Mirana Mateta iz Goriče vasi, ki se mu za nudeno zdravniško pomoč tudi preko našega časopisa iskreno zahvaljuje. Srečno naključje, združeno s strokovno Voljčevo pomočjo, je tako v mnogočem omililo posledice težke nesreče in hkrati potrdilo, da je naš minister v srcu predvsem zdravnik in dober človek. N o vvi c E ČRNA KRONIKA "" ' " Z AVTOM V TRAKTOR Na Gorenjski cesti se je 25.2. malo po 19. uri zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena osebni avto in traktor. Voznica P.D. se je med vožnjo proti Ribnici zaradi neprimerne hitrosti zaletela v zadnji del traktorja, in si pri tem na vozilu napravila za okrog 100.000 SIT škode. Sopotnica na traktorju je zadobila sled poškodbe, ki so jo oskrbeli v bližnjem zdravstvenem domu. Zoper P.D. je bil podan predlog k sodniku za prekrške. TATVINA MOTORNIHŽAG 3.3. je E. C. iz Zapotoka prijavila podobno tatvino kot pred nekaj leti. Neznani storilci so med 26. in 28. februarjem odnesli 3 motorne žage ( dve Tomos 61 FF in eno Homelite). Založili so se tudi z 20 kg klobas in 15 kg govejega mesa, za njimi pa še poizvedujejo. POŽAR V KURILNICI V soboto, 6. marca, je zjutraj zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše V. P. iz Kočevja. Lastnik je namreč prejšnji večer očistil dimnik, saje pa v plastični posodi postavil zraven zloženih drv za kurjavo, tako da so se čez noč vnela. Z ALKOHOLOM ZA VOLAN V noči na 7. 3. so na celotnem področju UNZ Ljubljana poostrili nadzor cestnega prometa. Samo na področju Ribnice so zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli vozniška dovoljenja 5 voznikom, eden pa je vozil brez dovoljenja. V isti noči so ribniški policisti napisali še 8 prijav k sodniku za prekrške, izdali 2 mandatni kazni in napisali en prometni nalog. BMW PREHITER 2.marca je malo čez 8. uro med vožnjo proti Nemški vasi zaradi prevelike hitrosti začelo pred Nemško vasjo zanašati BMW 316, ki ga je vozil J. G.. Z zadnjim delom vozila je zaprl pot J. A., ki je pripeljal vozilo Cestnega podjetja Novo mesto nasproti pravilno po svoji desni. V trčenju je nastalo, za okrog 300.000 SIT škode, zoper J. G. pa je bil podan predlog k sodniku za prekrške. PRIPADNIKA HVO V RIBNICI Iz begunskega centra so 12. marca sporočili na ribniško policijsko postajo, da sta pri njih prenočila dva tujca, pripadnika HVO iz BIH. Med 22. in 23. uro sta ilegalno prestopila mejo. Eden je želel naprej k družini v Luxemburg, drugi pa k svojim v Ravne na Koroškem. Obema je proti plačilu pomagal občan iz Kočevja, ki je zaposlen na javnih delih v tamkajšnjem begunskem centru. Sodnik za prekrške je izdal zaradi ilegalnega prehoda odločbo, da se oba vojaka vrne na hrvaško mejo, zoper občana iz Kočevja pa bo podana kazenska ovdba na TJT v Kočevju. STRELI SO BILI PETARDE 1. marca je med 17. in 18. uro pokalo na Trubarjevi 6 v Ribnici. Občanka je naznanila policiji, da sosed strelja na hodniku nad njo. S prihodom policije se je izkazalo, da so neznani otroci metali petarde. ZBIL KOLESARKO Na križišču Streliške in Partizanske ceste v Ribnici je 8. marca dopoldne J. G. izsilil s svojim vozilom prednost kolesarki D. B., ki se je peljala iz Hrovače proti Ribnici. Pri trčenju je kolesarka padla po vozišču in se laže poškodovala, tako da so jo oskrbeli v UB KC v Ljubljani. CRNA KRONIKA NovVcE UMRL NARAVNE SMRTI Na Prešernovi 9 v Kočevju so 1. marca našli v stanovanju truplo Đemajla Jakupija. Obvsetili so policijo, le-ta pa krajevnega zdravnika, ki ni ugotovil znakov nasilja. Jakupi je umrl za posledicami srčne kapi. IZGINILE DESKE 27. februarja je občan iz Kočevja prijavil na ribniški policijski postaji krajo žaganih desk in letev, ki jih je hranil v kozolcu v Prigorici. Neznani storilec je lastnika oškodoval za 30.000 SIT. “KATROA“ NA BOK 2. marca se je nekaj po jedrni uri zjutraj zgodila prometna nezgoda pri naselju Doljne Podpoljane. Ribniški policisti so ugotovili, da je voznico službene “katrce“ K.S. zaradi prehitre vožnje proti Ribnici začelo zanašati. Zapeljala je s ceste, vozilo pa se je prevrnilo na bok. Voznica je dobila sledi poškodbe, vendar je odklonila zdravniško oskrbo. Škode na vozilu je zaokrog 200.000 SIT. PREVRAČANJE PRI DALLASU 8. marca zvečer je P. M. iz Mengša vozila Opel Vectro iz Kočevja proti Ribnici. V bližini Dallasa je zapeljala izven vozišča, vozilo pa se je nekajkrat preobrnilo. Kljub preobračanju ni bil nihče huje poškodovan, škode na vozilu pat je za okrog 400.000 SIT. Prekrški in obratovalni čas OBROBNO V SREDIŠČU POZORNOSTI V poročilu o delu Občinskega sodnika za prekrške Ribnica za leto 1992 je zapisano, da se je število vloženih predlogov za uvedbo postopka o prekršku v tem letu v primerjevi z letom 1991 povečalo za kar za 56 %, to je iz 974 na 1.520. Največ, kar dve tretjini, je bilo seveda predlogov s področja varnosti cestnega prometa, drugo najmočnejšo skupino predstavljajo prekrški s področja kršitve javnega reda in miru, najmanj (vsega 30) pa je bilo pravzaprav obravnavanih zadev s področja kršitev po odlokih občinske skupščine. Med slednjimi je bilo v preteklem letu obravnavanih 10 kršitev Odloka o poslovnem času, ki pa so v zadnjem času pogosta tema raznih odborov in celo zasedanja ribniške skupščine. Gostinska sekcija pri Obrtni zbornici Ribnica je namreč mnenja, da se ribniški policisti preveč togo držijo odloka, po katerem so resda pooblaščeni ukrepati, če so lokali odprti tudi čez odpiralni čas. To povzroča neprijetne situacije, ki jih poleg večine nič slabega hotečih gostov predvsem občutijo preveč gostoljubni lastniki lokalov. Če odmislimo leto turizma in nočna zadovoljstva gostov, stojita tako v Ribnici nasproti interes gostincev po večjem zaslužku in preventivna dejavnost policije, ki jo podkrepijo tudi številke v letnem poročilu policijske postaje: v nočnem času je bilo storjenih lani 363 prekrškov, v dnevnem pa 289. Protiargumente za take številke pa so pripravili tudi gostinci: nobena od prijav kršitve poslovnega časa ni bila posledica incidentov v lokalih ali pa prijave sosedov, ki bi jih motilo podaljšano obratovanje lokalov. Sugestije, da bi policisti gostince v nočnem času “tolerirali“, nimajo nobenih zakonskih osnov, zato pa naj bi se tudi na policiji zavzemali za to, da jih z novim odlokom razbremenijo skrbi za nadzor obratovalnega časa lokalov in ga “naprtijo“ inšpekcijam. Če pa se bo zaradi tega povečalo število nočnih prekrškov zoper javni red in mir ali pa se bodo morda v večji meri preselli iz ulic v lokale, bo zanimivo preverjati v naslednjih poročilih ribniške policijske postaje. NoTicE m 1 Občni zbor ribniške kmetijske zadruge KAM Z DOBIČKOM Mercator - Kmetijska gozdarska zadruga Ribnica je v nedeljo, 7. marca, na občnem zboru podala poročilo o poslovanju svojim preko 80 prisotnim članom. Seznanila jih je tudi s tem, za koliko je porastel njihov ustanovitveni delež, člani zadruge pa so se precej časa ukvarjali s tem, kako naj razporedijo sicer skromen dobiček. O pomenu zadružništva in njegovi perspektivi jih je seznanil dipl. ing. agr. Franc But iz Nemške vasi, sicer direktor Zadružne zveze Slovenije. Direktor ribniške zadruge g. Pirc je v poročilu razdelal udeležbo posameznih dejavnosti v skupnem prihodku. Prednjači trgovina s 50 %, sledi kmetijska dejavnost z 25 %, suha roba z 22 % in transport 4,5 %. Zadruga je v letu 1992 ustvarila 386 miljonov tolarjev dohodka, od tega jim je ostalo 5.9 miljona SIT dobička. Člani zadruge so se strinjali, da 2 miljona razdelijo za plače med zaposlene na zadrugi, 2,5 miljona SIT nerazporejenih sredstev pa rezervirajo za morebitno investicijo v skladišče razsutih krmil. Članom zadruge je njihov ustanovitveni delež 200 DEM skupaj z od zadruge priznanim deležem 100 DEM porastel z lansko revalorizacijo na 410 DEM ( za 110 DEM, kar je več kot desetkrat več, kot pa če bi imeli denar obrestovan pri banki). Zadružniki so se tudi dogovorili, da bodo svoj drugi obrok po 200 DEM ustanovitvenega deleža vplačali že do srede tega leta, da bi se jim tudi ta vložek skupaj z deležem zadruge čim prej začel revalorizirati. Zadružniki so med problemi, ki jih tarejo, najprej omenili zakasnitve pri plačilu mleka. Te nastajajo zaradi tega, ker mlekarne mleko plačujejo v več obrokih, zadruga pa kmete izplača tedaj, ko dobi plačan zadnji obrok. Zadružniki si iz solidarnosti do nečlanov na zboru niso zagotovili prednosti pri izplačevanju oddanega mleka, čeprav so nekateri poudarjali, da članstvo v zadrugi nudi kooperantu premalo prednosti v primerjavi z nečlani. Celo nasprotno: v Loškem potoku naj bi bili redki člani celo predmet posmeha nečlanom. Direktor Zadružne zveze Slovenije Franc But se je zavzel za kapitalno močne za- Franc But iz Nemške vasi — direktor zadružne zveze Slovenije druge, ki bodo s svojimi uslugami in ponudbo lahko konkurirale zasebnim podjetjem, pomen zadružništva pa naj bi v prihodnosti pridobil na veljavi zaradi novega zakona o družbah. Kmet bo potem lahko oddajal pridelke na trg le kot podjetnik in bo moral voditi knjige ali pa se vanj vključeval kot zadružnik, ki bo kot tak lahko koristil tudi ugodnosti enega največjih poslovnih sistemov v državi. Poslovni sistem Zadružne zveze namreč že zdaj združuje preko 100 zadrug, banko in zadružno - kmetijsko družbo s preko 1.200 maloprodajnimi mesti, kmetijstvo pa nasploh predstavlja kar 40% vsega našega gospodarskega potenciala. Zadružniki so se v prepričanju, da vlada premalo upošteva predloge za izboljšanje gospodarskega položaja kmetov, pridružili pobudi za izvajanje pritiskov nanjo. Tako so poimensko določili predstavnike, ki se bodo po potrebi pridružili blokadi raznih ministerstev v Ljubljani ter organizirali opozorilne ali čisto prave cestne blokade v Ribnici. Poimensko so določili tudi gostitelje, ki bodo na svoje domove sprejeli avtobus prekmurskih kmetov. Ti se bodo 20. in 21. marca mudili v Ribnici na družabnem srečanju, okrogli mizi in radijskem tekmovanju. Prekmurci naj bi se jim za gostoljubje oddolžili še letos na “povratnem“ srečanju. H.S. NdvYcE ' Kočevski gimnazijci LEGENDA 0 POLDRUGEM SLOVENCU V petek, 5. 3. 1993, so dijaki kočevske GIMNAZIJE izvedli igro Legenda o poldrugem Slovencu avtorja Andreja Rozmana. Režijo je brezhibno izvedla VESNA POŠTRAK. Osebe, ki so igrale v tej igri, bomo našteli poimensko, saj so si s svojo zagnanostjo in talentom to gotovo zaslužile. MARTIN : Gregor MEMEDOVIČ - MATI : Zdenka MIHELIČ - PRVI : Vladimir PREBILIČ - DRUGI : Alen DIMITRIJEVIČ - TRETJI : Miodrag ANTONIČ - KRALJ : Stojan PLEŠNAR - KARLA : Vesna ŠTEFANČIČ - LOVEC : Gregor SMOLE -ALENKA : Mateja LISAC - VILA, POVEZOVALKA, SMRT : Vesna MALNAR Prireditev so igralci ponovili še v soboto, 6. 3. 1993, zaradi velikega interesa pa še v ponedeljek, 8.3. 1993 in v torek, 9. 3. 1993. Prvi, to je premierni, dan je bilo treba za vstopnino odšteti borih 200 SIT, naslednja dva ogleda pa sta gledalce olajšala le za 100 SIT. Igro si je torej lahko ogledal vsakdo, ki ima količkaj posluha za tovrstne dejavnosti. KRATKA VSEBINA: Martin zapusti Mater in gre iskat svojo srečo. Pot pa ga pelje skozi temni gozd. Tam ga najde Lovec, kateremu so Oblastniki ukradli psa in mu namesto K popolni igralski zasedbi na koncu igre še nekaj manjka. Dijaki - igralci čakajo, da se jim pridruži režiserka igre Vesna Poštrak. L' iiiiiii Alenka in Martin sta si vsem peripetijam navkljub na koncu srečna padla v objem. njega podtaknili dojenčka, ki se je rodil kraljevemu paru. Lovec ima svoje naklepe, vendar se mu Martin izmuzne. Nadaljuje svojo pot, reši kraljevo rejenko Alenko iz zmajevih krempljev in si jo prisluži za ženo. Na koncu vsak dobi svoje: Lovec psa, Alenka starše, Martin ženo, Mati Martina, Kralj in Karla svobodo, Trije pa zasluženo kazen. Kaj pa dobijo gledalci? Obilo zabave in smeha, pa tudi malo snovi za premišljanje (ali pa tudi ne, kakor jim drago). Povzela D.D.H. Ko so dijaki zaključili z igro, so naprosili režiserko Vesno Poštrak, naj se jim pridruži na odru. S šopkom rož so se ji simbolično zahvalili za ves njen vložen trud. prof. Darinka Suljevič DRUGIM DELAJ TISTO, KAR Sl ŽELIŠ, DA BI ONI DELALI TEBI V zadnjih letih ima tudi pri nas alternativna medicina veliko občudovalcev. Tako so se pojavile na trgu specializirane revije , namenjene vsem, ki jih mejne znanosti zanimajo. Tudi razni tečaji in delavnice so v naši mali državi kar pogosti. Prav vsak, ki se želi poglobiti vase in se spoznati tudi znotraj sebe,ima več kot dovolj možnosti, da se s pomočjo vzhodnjaških metod tudi dejansko spozna. Ena izmed oblik samopomoči je brez dvoma bioenergija. Pri nas imamo že kar nekaj usposobljenih bioenergetikov, ki s svojo sposobnostjo zaznavanja bolezen pri človeku najprej locirajo, potem pa z oddajanjem lastne energije bolnemu telesu pomagajo do energetskega ravnovesja. Vsaka bolezen se najprej pojavi na energetskem, šele potem na fizičnem telesu in s pravočasnim zdravljenjem z energijo bioenergetika marsikatera bolezen izgine. Profesorica Darinka Suljevič iz Brega pri Ribnici je po osnovni profesiji sicer slavistka, zaposlena v prosveti, je pa že kar nekaj časa ena vodilnih bioenergetikov pri nas. Njen energetski potencial je eden največjih pri nas in na širšem slovenskem prostoru je med bioenergetiki dobro poznana in velja za pravi fenomen. Glas o njenih pacientih, ki so po trdovratni bolezni čudežno ozdraveli, je prišel tudi do nas in prav zato je tudi danes z nami. Pa ne samo zato. Mnogo je razlogov, ki bi upravičili predstavitev tako bogate, navzven pa mile osebnosti. Naj skušamo preliti vsaj delček njene osebnosti na ta papir. Kdaj ste pri sebi začutili bioenergetsko sposobnost? Darinka: Še kot otrok sem pred spanjem, ko se je organizem umiril, videla prelivanje barv raznih oblik. Takrat za bioenergijo pri nas še slišali nismo in šele z leti, ko se je znanje in vedenje o bioenergiji razširilo tudi pri nas, sem postala pozorna na svojo energijo, ki sem jo čutila predvsem v rokah. Te so bile večkrat vroče in neprijetno napete, energija se je kopičila, jaz pa sprva sploh nisem vedela, kako naj jo praznim. Z leti, ko sem bila sposobna svoja duhovna čutila močno aktivirati, sem šele spoznala, kako in kaj je z mano in mojo energijo. Se je ta moč pokazala že prej v vaši rodbini? Je dedna? Darinka: Mislim, da je lahko podedovana. Moja mama je zelo intuitivna, pa tudi oče ima posebno moč. Kot električar je poklicno deformacijo, težave s komolci, sam pozdravil in to takrat, ko bi moral na operacijo in bil v nevarnosti, da postane invalid. Spomnim se, da je oče v spanju vedno držal dlani na komolcih, včasih pa tudi na energetskih centrih (čakrah). Sinova, ki sta najstnika, tudi že kažeta podobne sposobnosti. Od česa je odvisna uspešnost vaše terapije? Najprej se sama zelo poglobim v osebo, ki potrebuje pomoč. Predvsem je odvisno, kaj sam želi, kakšne bolezni ga pestijo, kakšne probleme ima. Večkrat pridejo ljudje k meni samo po nasvet, ko so pred dilemo odločitve in jim zmanjka energije, da bi se prav odločili. Poleg zdravstvenih težav so lahko vzroki za iskanje pomoči pri bioenergetiku slabi odnosi v družini ali kjerkoli drugje. Tako lahko svetujem, kaj je treba pri tem spremeniti, na kaj obrniti pozornost. Dostikrat je potrebno spremeniti ustaljene miselne vzorce. Seveda zahteva tako delo obojestransko globoko koncentra-cijo.Tudi pri ljudeh, ki se sprva energetsko ne odprejo in niso pomirjeni, dosežem, da se polagoma pomirijo in sprejmejo energijo. So ljudje, ki ne verjamejo v to stvar, jo pa potem, ko jih primerno sprostim in odprem, tako intenzivno začutijo, da verjamejo in vedo, da so sprejeli energijo, ki jim pomaga. Sama mislim, da bi mojemu obravnavanju pacienta bolj kot bioenergija ustrezal izraz energo-terapija, kajti bioenergija je samo ena od metod, s katero si pomagam pri zdravljenju in odpravljanju raznih težav. In bolj kot zdravljenje bi ustrezal izraz ustvarjanje ravnovesja v telesu in prebujanje lastnih potencialov. Ali ima človek po terapiji kakšno posebno reakcijo? Darinka: Reakcija je lahko prijetna, lahko pa tudi neprijetna. Vse je odvisno od vrste in težavnosti oboljenja, ki ga zdravimo. Če gre za težje bolezni, bo tudi reakcija toliko bolj neprijetna, vendar, poudarjam, samo začasna in ponavadi hitro mine. Pri lažjih obo-Ijenjih pa se lahko človek že po prvi terapiji odlično počuti. Kakšen pa je pravzaprav namen zdravljenja? Darinke:V organizmu človeka je potrebno ravnovesje energij. Če živiš normalno življenje, brez stresov in negativnih čustev, so energije običajno v ravnovesju. Na žalost pa je dandanes prav stres naš sovražnik številka 1. Vsaka stresna situacija nam poruši energijo v telesu, lahko nam popolnoma poruši bioritem. Če se to dogaja pogosto, se z leti pojavijo posledice. Bioritem je porušen, v delčku sekunde se energija spremeni ali celo izgine, torej energije enostavno ni v določenem delu telesa, ker jo negativno čustvo porabi. Vsako čustvo ima sedež v telesu. Solarni pleksus je center za jezo, ljubosumje, strah in večkrat ko je center oblegan z negativnimi čustvi, bolj je v nevarnosti zdravje človeka. Kaj pravzaprav sploh je bioenergija? Darinka:Preprost prevod: bio pomeni nekaj živega, energija pa je simbol nečesa vitalnega, to je nekaj, kar poganja naprej... To je samo ena od energij. Bioenergija je tista energija, ki prežema fizično telo. Obstajajo mnogo finejše energije.Astralna energija prežema čustva, mentalna energija pa misli. Kausalna energija je duhovna energija in pomeni skupek dobrih in slabih lastnosti. Duhovna energija je najvišja energija in ostane tudi po naši smrti, torej ne razpade. Kaj pa pomeni čakra? Darinka:Čakra je energetski center. Po starem vzhodnjaškem izročilu imamo sedem bioenergetskih centrov in više ko je ta center v telesu, bolj je pomemben za samega človeka. Pravzaprav je manjših energetskih centrov v telesu mnogo, 72.000 pa imamo energetskih poti ali nadijev, vsaka celica ima namreč energijo... Kako pa lahko človek sam pridobiva energijo? Darinka:Vsa pozitivna čustva so nabita z energijo. To je predvsem čista, nesebična ljubezen, razumevanje, harmonija, smeh...Ne pravijo zastonj, da je smeh pol zdravja. Zakaj? Ko se človek smeje, mu aura zablesti, zaživi, se poveča, napolnjena je s pozitivno energijo, prijetno vpliva na okolje, Nadaljevanje na str. 14 ....................1 .................. ' ........................ .....................1111 1111 1 1 .............................................’"'■***'**”'1 11 >**>~****************' Kirlianova fotografija Darinkinega prsta, opravljena po A.M.I. UNIVERSITY ACCADEMIA MILANESE. Tak način slikanja posname tudi auro oziroma očem nevidne energije. Nadaljevanje s strani 13 tudi na ostale prisotne. Energijo pa dobivamo tudi s hrano, vendar vsaka hrana nima enako dobre energije. Pozitivno energijo pridobivamo tudi z dihanjem, veliko z globokim, trebušnim dihanjem, ki prečiščuje organizem. Tudi vsaka misel je energija, pozitivna misel je pozitivna energija, negativna pa je seveda negativna. Zato se je treba izogibati negativnih misli. Pri tem pa je potrebno omeniti še spanje. Če ste zjutraj pogosto utrujeni, gotovo ponoči energije ne dobivate, ampak jo celo izgubljate, ker spite na škodljivem sevanju. Misel je energija. Pa prenos misli - telepatija? Darinka: Razdalja ni pomembna. Vsaka misel je energija, ni nujno, da stvari spregovorimo, lahko nas začutijo ljudje, ki imajo enako vibracijo kot mi. Besede v takih primerih sploh niso potrebne, pa tudi razdalja ni pomembna. Ljudje se dobro počutimo v bližini ljudi, ki imajo nam sorodne vibracije. Vsak človek seva svojo energijo več metrov od sebe, včasih tudi več kilometrov - temu rečemo aura. Ko sedimo skupaj v družbi, se naše energije pomešajo med seboj in praktično sedimo drug v drugem. Ljubezen lahko daje, lahko pa tudi jemlje energijo? Darinka: Ljubezen jemlje energijo takrat, kadar se vmeša čustvo strahu, ljubosumnosti, sovraštva...Nesebična čista ljubezen je tista ljubezen, ki daje in ne pričakuje povračila. To srečo tudi čutimo v sebi in naših višjih centrih, predvsem v čakri ljubezni - srčni čakri. Ta je locirana v predelu srca, kjer je bistvo osebnosti -duša človeka. To Ljubezen začutimo kot toplino, zadovoljstvo, srečo, nikakor pa tega ne začuti-mov predelih nižje od srčne čakre, predvsem v spolni čakri ne. Zaradi te ljubezni ne trpiš, ker nečesa nisi dobil, ker tudi nič ne pričakuješ in nisi vezan zaradi nje. Razdalja pri tej vrsti ljubezni ni pomembna, srečen si, da je, da obstaja, ni važno, kje je oseba, čutiš jo. Kakšno vlogo pa igra pri človeku njegov intelekt? Intelekt igra zelo pomembno vlogo. Predvsem odloča, kako s fizičnimi čutili. Tako kot v pozitivno smer nas lahko fizična čutila zavedejo tudi v negativno smer. Intelekt je pomemben tudi pri dojemanju življenja. V življenju dejansko ni problemov, le-te si delamo sami. Vse so le situacije, ki jih bolj ali manj obvladamo. Vsaka težka situacija je gotovo dobra šola za nas, pelje nas k novim izkušnjam in kot tako jo preprosto vzemimo, pa to ne bo več problem, ampak samo del življenja. Za vzgled nam je lahko narava, kjer se tako lepo izmenjujejo različni letni časi, dan in noč, svetloba in tema. Kjer je tema, je tudi svetloba in kjer je svetloba, je tudi tema in to ustvarja harmonijo. Kitajci rečejo temu jing-jang. Kaj bi za konec povedali za bralce NOVIH NOVIC? Za slehernega posameznika je pomembno vedenje, da vlada na področju energij zakon absolutne pravice. Pri tem ne pomaga nobena zveza in zvezica kakor v vsakdanjem življenju. Ko oddaš energijo z mislijo, besedo ali dejanjem, napraviš v svojem telesu prostor, v katerega se bo povrnila energija take kvalitete, kakršno si oddal. Torej smo kovači svoje usode sami, z vsako mislijo, besedo ali dejanjem v vsakem trenutku. Pogovor, katerega delček smo vam posredovali, je potekal do poznih nočnih ur, pa je kljub vsemu ostalo še mnogo nedorečenih besed. Ko smo se poslavljali, sem imela občutek, da bi se šele zdaj pravzaprav lahko razvila prava debata. Žal pa smo vsi le ljudje in tudi nam vladajo zakoni zunanjega sveta. Nov dan pač prinaša nove obveznosti, za katere je potrebno kar nekaj energije. In to, da jo pridobimo tudi s spanjem, vemo vsi, ki smo kakorkoli vpleteni v to branje. Darja D. Hafnar Neme E NAŠ GOST :sl v Karol Košir-Šiling S PODOBAMI V LESU DO KRUHA Zgodbo o sodraškem rezbarju, kiparju-samouku Karlu Koširju bi težko začeli drugje kot v očetovi delavnici v bližnjem Jelovcu. Da pa tu ne bi zašli že v drugo zgodbo, bomo pripoved o očetu Jožetu tokrat prepustili njegovim številnim in vsepovsod prisotnim podobam v lesu. Preselili se bomo raje v najstarejšo hišo na Trgu 25. maja v Sodražici, ki je že deseto leto atelje Koširja mlajšega. V njej je doslej ustvarjal v les preslikane podobe iz življenja bolj iz zabave kot potrebe, časi pa so taki, da se je Karol v lesu odločil služiti svoj vsakdanji kruh. Saj ne, da bi doslej ob službi na Donitu rezbarjanje zanemarjal, le v glavi je imel vedno več podob, kot jih je bil mogel vrezati v les. Kot muzikant-tamburaš je čutil potrebo, da tudi v lesu v obliki palčkov muzikantov upodobi čarobno moč glasbe. Kot Sodražan je upodobil svoje sokrajane pri vsakodnevnih opravilih od tkanja žice, ki je tudi njemu bil osnoven poklic skoraj dve desetletji, do suhorobarjev in šivilj. Na deske je upodobil lovske prigode in domače običaje, v krožnike pa astrološka znamenja. Mnogi izdelki izpod njegovega dleta in kladiva ohranjanje vso svojo unikatnost, čeprav imajo tudi povsem uporabno vrednost: lestenci, puškina kopita, napisi na tablah in predvsem ure, ki so sestavni del lesoreza. Korel je “udomačil“ notranjost že marsikaterega lokala, če- prav mu je pri tem ljubše, da so posamezne rezbarije in skulpture postavljene bolj vsaksebi, da lahko zaživijo vsaka zase. Tako je tudi doma spravil večino svoje zbirke lepo v škatle in jih potegne ven le na posebno željo. Strank pa je včasih kar preveč, pa še vsaka je ponavadi s svojimi željami, tako da se večkrat loteva po nekaj stvari hkrati in si jemlje v obdelavo tisto, ki mu trenutno najbolj leži. Njegove mojstrovine so privlačna darila, zato ne preseneča, da so se vsaj po ena znašle že na vseh petih celinah sveta. Tudi sam je bil dosti po svetu, med drugim tudi 4 leta na Dunaju kot žičar pri zasebniku. Od tam se ga najbrž drži vzdevek Šiling, pod katerim ga pozna vsa Sodražica. Košir mlajši je namreč družaben človek in kot pravega umetnika ga je najlaže najti v Karol Košir s svojo izrezljano »ljubico« bližnji sodraški gostilni ali bifeju. Žal mu je le, da od potovanj po svetu v preteklosti ni dovolj odnesel za svojo stroko. Če mu bo rezbarija šla dobro, ga vsaj služba od šestih do dveh v prihodnosti ne bo več ovirala, da bi se ne posvetil tistemu, kar je nekoč zamudil. Sicer pa ni treba biti ravno umetnik, da bi si od prihodnosti človek ne obetal nadoknaditi marsikaj zamujenega. Le vedeti je treba, kaj in kako. Karol ve in zna, in to dobro in spretno. H. S. NovVcE SOLSKA STRAN ■ SOLARJI V ČEBELARSKIH KROŽKIH Čebelarsko društvo Ribnica je aktivno pristopilo k pomlajevanju svojih vrst. Ustanovitev čebelarskih krožkov na osnovnih šolah je že desetletje ponavljajoča želja društva. Zato smo v sodelovanju z vodstvi osnovnih šol v Loškem potoku in v Ribnici v preteklem letu izvedli priprave in pritegnili 43 učencev v čebelarska krožka. Na Osnovni šoli dr. France Prešeren v Ribnici je čebelarski krožek začel z delom letošnjega 12. februarja in ima 18 članov. Tisti dan so si ogledali video posnetek domačih čebel, se pogovorili o nemenih in ciljih ter sprejeli nekatere posebne obveznosti. Vodili bodo delovodnik za kroniko krožka, beležko o času cvetenja medo vitih rastlin in beležko o vremenu v ribniški dolini. Delovni sestanki so vsak petek po koncu pouka v razredu biologije ali v video sobi. Vsi so prejeli Priročnik za čebelarske začetnike in zvezek. Na kratko spregovorimo o namenu in cilju čebelarskega krožka: natančneje spoznati življenje članov čebelje družine in poskušati odgovoriti na raznolika vprašanja; pomoč pri nadalnjem šolanju na srednjih in drugih šolah; pomoč starejšim čebelarjem in pripravljanje za samostojnega čebelarja; vrednotenje medu in drugih čebeljih pridelkov ter spoznanje koristi, ki jih omogoča čebela pri opraševanju rastlin. Kdo so tisti, ki so omogočili začetek dela čebelarskih krožkov? Prvi so sami učenci, ki so se odločili za to. Tu so še občina Ribnica in Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica, ki sta dali denar, pa učitelji in vodstvo osnovne šole dr. France Prešeren v Ribnici ter osnovne šole dr. Anton Debeljak v Loškem potoku ter izvršilni odbor Čebelarskega društva Ribnica. Nadalnjo pomoč pričakujejo sedanji in novi čebelarski krožki od izkušenih čebelarjev ter kmetijske in veterinarske svetovalne službe. Pišem o čebelarskem krožku, ki pa ni edini in najpomembnejši med krožki na osnovnih šolah. Naj mu bo popotnica, ker na novo nastaja v občini Ribnica. Naj soustvarja bogato kroniko čebelarjenja v teh krajih med Veliko in Malo goro, na Gori in v Loškem potoku. Delu čebelarskih začetnikov v krožkih v Ribnici, Loškem potoku in pozneje tudi v Sodražici zaželimo uspehov. Tisti, ki bodo že v letošnjem prvem polletju dosegli zahtevan nivo znanja, se bodo lahko udeležili v maju šestnajstega (XVI) republiškega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev iz Slovenije. Vodja krožka Bogo Abrahamsberg^^^^ DOŽIVETJE S PTIČKO Nekega dne med počitnicami sva se jaz in moja sestra igrali pod kozolcem. Kar naenkrat je mimo prifrfotala velika ptica. S krili je tako frfotala, da je zapihalo, ko je prišla mimo. Spoznali sva jo po očeh. Bila je sova. Ko sva se odpravili spat, je ponoči tako skovikala, da naju je bilo pošteno strah. Drugi dan je spet letela sem in tja. Tretji dan pa je prišla k nam moja botrica in povedala, da ima neka sova pri sosedovih mlade sovice. Vsi smo jih odšli gledat. In res. Na njihovem podstrešju je bilo veliko gnezdo, notri pa osem mladih sovic. Na srečo mame sove ni bilo tam. Takrat sem končala četrti razred in sem vedela, da se mladih ptičk ne sme hodit gledat. Čez nekaj dni pa smo videli, kako je sova odpeljala mlade sovice na njihovo prvo živi jensko pot. Takrat mi je bilo zelo lepo gledati to kolonico ptičk. Male sovice še niso skovikale in so tiho in previdno letele za mamo sovo. Mama sova pa je kar naprej skovikala in jih poučevala o naravi in o nevarnostih, ki jim lahko odvzamejo lepo, mlado življenje. Bernarda Kobola, 5. d, OŠ Ob Rinži, Kočevje /čebelica) TRGOVINA z opremo in oblekami za dojenčke, otroke in bodoče mamice UGODNO! - pampers p. 1650 SIT - igrače - trenirke 1500 SIT - pajaci od 1300 SIT - majice - spodnje perilo - pajkice - špichoze - bluzoni, otroški bodiji 350, ženski bodiji 1100 SIT - bunde 5000 SIT - TRIKONOVE otroške hlače in kavbojke OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Čolnarska 1 (ob Bistrici, nasproti Železnine čez most) Tel. 861-825 DEL. ČAS: 14-19 sobota 9-12 Ji<3 nuTDGemmn TRGOVINA, ZASTOPANJE, IZVOZ-UVOZ, PROIZVODNJA, KOČEVJE d.o.o. Ljubljanska 75 61330 KOČEVJE telefon n.c.: 061/851-402 tel./fax: 061/855-300 V naši prodajalni vam nudimo PO KONKURENČNIH CENAH: nadomestne dele za ZASTAVA, GOLF, LADA, RENAULT, F 126 P - FIAT in DRUGA VOZILA motorna olja CASTROL, O M V, STR Sedaj najcenejši karavan s pogonom na štiri kolesa! SUBARU LEGACY 1,8 4 WD 32.283 DEM SUBARU LEGACY 2,0 4 WD 31.178 DEM cene so do registracije DOBAVA TAKOJ! Obiščite nas, skušali vam bomo ustreči! Delovni čas: vsak dan od 800 do 1200 in od 1500 do 1830, sobota od 800 do 12°° svetila SATURNUS akumulatorje VESNA avtoplašče SAVA avtolake HELIOS SUBARU © JAVNI NATEČAJ Izvršni svet občine Ribnica je razpisal javni natečaj za prodajo občinskih stanovanj, ki bo opravljen 22. 3. 1993 ob 11. uri v prostorih občine Ribnica. Licitacija bo potekala za naslednja stanovanja: - garsonjera v izmeri 18,11 m2 v I. nadstropju Šeškove 64,Ribnica (objekt je zgrajen 1. 1991 strogo po konservatorskih smernicah, možna preureditev v tiho gospodarsko dejavnost), izklicna cena 1.626.368,90 SIT - enosobno stanovanje v izmeri 37,91 m2, Še-škova 9,11. nadstropje, Ribnica (Oničeva hiša), izklicna cena 3.663.677,00 SIT - dvosobno stanovanje v izmeri 49,30 m2, Še-škova 9, II. nadstropje, Ribnica (Oničeva hiša), izklicna cena 4.513.308,60 SIT - štirisobno stanovanje v izmeri 123,20 m2, Kolodvorska 10, I. nadstropje, izklicna cena 3.715.000,00 SIT - stanovanjski objekt v izmeri 241 m2 v Sodražici, Trg 25. maja 16, izklicna cena 3.123.000,00 SIT Prodajni pogoji so običajni za take natečaje, informacije po tel. 861-094. BORZA POSLOVNIH PROSTOROV ponudba v najem * poslovni prostori na Gorenjski c. 4, Ribnica, velikost 50 m2 (1 prostor + WC posebej), najemnina cca 200 DEM * prostor za skladišče ali delavnico 15 x 18 X 3,5 m, nova stavba, ogrevana (Hrovača) * polovni prostor za delavnico ali prodajalno, 50 m2, voda, elektrika, telefon, centralno ogrevanje (ob Gorensjski cesti) * poslovni prostor, 100 m2, nov lokal, primeren za kakršnokoli trgovino (novo naselje Ribnice) * poslovni prostor, spodaj 7 x 6 m (trgovina, skladišče...), zgoraj 7 x 6 m (pisarne , predstavništvo...), v centru Ribnice Informacije: OBRTNA ZBORNICA RIBNICA, tel. 861-556, fax 860-449 T -möt d.o.o. TRGOVINE: Grič c. VII 13 Ribnica, tel. B62-287 TZO (za NAMO), Kočevje NOVA PONUDBA: VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE LITOŽELEZNA PEČ “SIME“ (Italija); - kombinirana od 118.800,00 SIT - na olje od 49.000,00 SIT GORILEC MINOR od 39.000,00 do 48.000,00 SIT BOJLER: - kombiniran (el. + centr.) 1001 23 232,00 SIT - električni 80 1 18.150,00 SIT RADIATORJI: - DeLonghi Italija tip22 600x1080 12.735,00 SIT - klasični TRIKA - IG po tovarniških cenah ČRPALKA Grudfos 8.700,00 SIT ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE od 8.400,00 SIT RADIATORSKI VENTILI: - (FAR) 1/2“ - (BIANCHI)l/2‘‘ POCINKANO KOLENO 1/2“ PRIMEŽ 100 mm REGULATOR VLEKE »SAMSON« HIDRAVLIČNO DVIGALO 3t 852.00 SIT 450.00 SIT 75,00 SIT 5.717.00 SIT 5.080.00 SIT 4.840.00 SIT BELA TEHNIKA NA 4 OBROKE NEPREMIČNINE CC Reška c. 5a, KOČEVJE, tel. 061 852-351 PRODAMO: - poslovno stanov, objekt v Kočevju (Gostilna BREZEC) - stavbno parcelo z zemljiščem v središču naselja Šalka vas - starejšo hišo v Grčaricah - stavbno parcelo in zemljišča v Banja Loki (smer Kolpa) KUPIMO: - gradbeno parcelo v Mestnem logu ali v neposredni bližini centra Kočevja DAJEMO V NAJEM: - prodajni lokal (ca. 40 m2) v Kočevju, H. Marinclja 10 (pritličje) ZAMENJAMO: - 3-sobno stanovanje v Kočevju za stanov, hišo v Ribnici ali Kočevju z možnostjo delnega doplačila - hišo v Kočevju za stanovanje v Ljubljani NUDIMO: kompletne storitve v zvezi s prodajo, nakupom, oddajo, najemom in cenitvijo nepremičnin. IVI pralnica Reška c. 5a, Kočevje (za avtobusno postajo) Nudimo storitve pranja in likanja vseh vrst tekstila (delovnih oblek, odej, preprog, zaves in drugih tekstilnih izdelkov). S 852-351 SE PRIPOROČAMO! Urbanova la, 61310 Ribnica, tel. 861-447 vam v prijetnem ambientu nudi pizze, sadne kupe, tople in hladne napitke Dobrodošli ste vsak dan od 8. do 23. ure Dekorum d. o. o. POSLOVALNICA L r-obObj/ a KOČEVJE, TZO 12-18 tel.: (061) 852- 192,851 -415 Za lepši danes... za lepši jutri. za vaše ugodno počutje... ekskluzivno in klasično spodnje PERILO Izberite pravo darilo svojemu partnerju ! Vstopite v bogato založeno trgovino in zaupajte svoje želje prijazni prodajalki! "Gracija" - ime, ki se ne pozabi! GMDBENO PODJETIE K0GRÄ, D.0.0. KOČEVJE Rudarsko naselje 30, telefon 852-520 IZVAJANJE VSEH GRADBENIH IN OBRTNIŠKIH DEL • Specializirano podjetje za sanacijo in adaptacijo gradbenih objektov po najnovejših postopkih z za to delo usposobljenimi ekipami: - sanacije razpok v nosilnih konstrukcijah - injektiranje vseh vrst zidov in temeljev - sanacije in obnova poškodovanih in obrabljenih betonskih površin - specialni premazi - hidroizolacije - izvajanje specialnih ometov v vlažnih površinah Vsa dela izvajamo strokovno in po konkurenčnih cenah. © 853-988, 852-520 ves dan N o vi c E PRIREDITVE •X-X-X-X-X-X- Za vse ljubitelje letalstva TUDI LETOS NA LETALSKI MITING V Bassano di Grappi v Italiji bo za velikonočne praznike tudi letos mednarodni letalski miting ultra lahke avia-cije. Znani letalec z motornim zmajem Peter Požar skupaj s prevoznikom Petrom Jankovičem preko Novih NOVIC vabi na ta zanimiv izlet tako prijatelje in znance kot druge ljubitelje nebesnih prostranstev. Bassano di Grappa je oddaljen od Kočevja 300 km. Leži v severni Italiji severno od Padove na južnem obrobju severnoitalijanskih Alp pod južnimi pobočji podgorja Mounte Grappa. Tako se imenuje tudi najvišji vrh, ki meri 1750 m nadmorske višine. To ni razstava velikih pravih avionov, temveč alternativnega letalstva. Prva razstava je bila pred dvanajstimi leti in je vsako leto večja. Na njej je sedaj moč videti vse vrste ultralahkih avionov, motornih zmajev, jadralnih padal, motornih jadralnih padal, žirokopterjev, mini he- Letalec Peter Požar in snemalec Aleš zmaju visoko nad Ribnico. likopterjev.... Vse to je moč videti na tleh in v zraku. Slovenija bo kot samostojna država tokrat zastopana že drugič, prijave za vse ljubitelje letalstva iz ribniške in kočevske občine pa zbira g. Požar osebno ali po telefonu 852-526. Do 5. aprila mu je potrebno plačati 50 DEM, cena pa vključuje prevoz, cestnine in vstopnino - skratka vse stroške razen hrane. Za prevoz bo posk- Debeljak na dvosedežnem motornem rbel Jože Jankovič s sodobnim Renaultovim mini avtobusom. Odhod je na velikonočni ponedeljek 12. aprila ob 4. uri zjutraj, v Ribnici pa se bodo ob 4.30 potnikom iz Kočevja pridružili še Ribničani. Vožnja bo potekla prek Boncarja in Unca po avtocesti do Bassano di Grappe. Da ne boste lačni in žejni ne pozabite vzeti s sabo še nekaj lir! Povratek je predviden v nočnih urah. 50. letnica bitke v Jelenovem žlebu ŠTEVILNE PRIREDITVE Prireditveni odbor je v počastitev 50. obletnice bitke v Jelenovem žlebu pripravil številne prireditve. Osrednja slovesnost bo 27. marca ob 10. uri v TVD Partizan-u v sodelovanju predstavnikov SO Ribnica, partizanskega pevskega zbora, Glasbene šole Ribnica in udeležencev boja v Jelenovem žlebu. V času od 22. do 27. marca bo v galeriji Miklova hiša razstava slik, fotografij in dokumentov vseh štirih brigad, udeleženk boja v Jelenovem žlebu. V petek, 26. marca, bo v Ribnici predavanje in razgovor s častniki TO na temo Boj v srečanju, kot del programa pa je 27. marca predviden tudi avto rally. Prireditveni odbor vabi na vse prireditve udeležence NOB in vse občane, krajane in mladino iz občine Ribnica in širše okolice. PREDAVANJA IN RAZGOVORI Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ženska zveza v Ribnici pripravljajo 25. marca ob 19.30 uri V Miklovi hiši Akademijo za materinski dan in predavanje ali razgovor z mag. Angelco Žerovnik o družini. V soboto, 27. marca bo ob 9. uri ponovno predaval namestnik Delovnega sodišča (prej Sodišča združenega dela) dr. IVAN ŽUŽEK, tokrat v dvorani glasbene šole (stara občina) na temo Aktualni problemi varstva pravic invalidov. V torek, 30. marca ob 19. uri, bo g. Slavko Zgonc predaval o vzgoji in oskrbi okenskih in balkonskih rastlin. SLIKE IZ NARAVE V podjetju storitvenih obrti KOVINAR Kočevje je bila v sredo, 10. marca, otvoritev razstave fotografij Janeza Konečnika. Kot gozdar in sin poklicnega lovca je svoje doživljanje kočevske narave prelil v odlične posnetke krajine, gozda in prosto živečih divjih živali. 'J{£ta d.o.o., ŽCebič38 nr\n^=7insi Jurjeviča 51a, 6I310 Ribnica J r III k1! III III 9C\ Telefon/fax: 061/861-493 Poslovna enota 'drvarska 3 I ^Agencija: Gerbičeva Sla 61310 Ribnica, Stovenia TeC. +38 61 861 185 ^ d.O.O. 61111 Ljubljana — Tel.: 158-315, 161-282 int. 22 Nudimo naslednje izdelke: - Kleparske gradbene elemente: žlebove, odtočne cevi. RETA smo podjetje, ki vam nudi kvalitetne storitve na področju finančnega poslovanja, in sicer: — vodenje poslovnih knjig v zasebnem podjetju po principu dvo- kljuke... in repromaterial, stavnega knjigovodstva - Cu pl. - 0,5, 0,6, 0,8, l,00mm profil — obračun osebnih dohodkov 5 x 25 - 5 x 30 - 6 x 30 mm, - vodenje blagajne - Al pločevina 0,7, 0,8, l,00mm Al pl. barvna 0,7 in 0,8mm, — plačilni promei — izterjave — fakturiranje — finančno svetovanje Vse navedene storitvem vam nudimo hitro in strokovno na raču- - MS pločevina 0,8, 1,0, 1,5, 2,0, 2,5, 3,0mm, - MS šipke od 0 3 do 30 mm, šestoglato... - MS cevi od 0 8 do 0 60mm, - debelina sten 1-1,5 ... mm, kvaliteta MS 58,63 ... nalniško podprtem informacijskem sistemu. Dimenzije, ki niso navedene, in jih nimamo na zalogi, dobavimo Obiščite nas, pogovorili se bomo in prepričali se boste o naši ponudbi! po naročilu. Kratki dobavni roki! «, H 0 i Wlpi^ 4äs LUDVIK AMBROŽIČ, SUŠJE 29 A, RIBNICA tel.: 061/863-168 POSEK IN SPRAVILO LESA IZKORISTITE POČITEK ZA OGLED DOBREGA FILMA! VCK VIDEO CENTER KOČEVJE VELEBLAGOVNICA »NAMA« (061)852-192 - izposoja video kaset s filmi različnih zvrsti, dokumentarnih in poljudno-znanstvenih filmov ter glasbene kasete - presnemavanje na vaše ali naše kasete - snemanje z video kamero po naročilu stranke (poroke, družinske praznike, pomembne dogodke, prireditve ipd.) - ostale video usluge ŠOLARJI IN DIJAKI - POSLUH - IMAMO TUDI IGRALNE AVTOMATE Z VIDEO IGRAMI! Postanite član naše videoteke tudi vi! SKRBIMO, da se boste prijetno počutili v naši družbi! Delovni čas: 9.-11. in od 14.-19. ure sobota: 8.-13. ure ^AIđLCOJiđ d.o.o. Roška 9, 61330 Kočevje, tel./fax: 061/853-513 RAČUNALNIKI 386, 486 TISKALNIKI TELEFAXI PANASONIC DISKETE FAX PAPIR #### VENMA vzdrževanje elektroaparatov Albert Mrak Konca vas 8, Stara cerkev, tel. 855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. STEKLARSTVO ANTON PELC STRUŠKA 11 RIBNICA tel. 862-197 delovni čas: ob delavnikih od 8. do 11. ure od 14. do 17. ure sobota od 8. do 12. ure Na zalogi imamo NAVADNA RAVNA STEKLA 2-6 mm DIMNA RJAVA - ANTELIO STOPSOL - zrcalno VELIKA IZBIRA ORNAMENTA, BELEGA IN BARVNEGA OGLEDALA: NAVADNA IN BARVNA V RAZNIH OBLIKAH ŽIČNO STEKLO KOPELIT STEKLO ZA DELAVNICE IZOLACIJSKO STEKLO VSA STEKLA SO IZ UVOZA MOŽNOST VRTANJA OKROGLIN IN BRUŠENJE Za stranke iz oddaljenih krajev opravimo montažo takoj! NoTicE SPORT SŠZ-ŠŠŠZ-ŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠA-^ ŠŽSSSSt-SSSii'-l-ŠSSSSŠiiSiSiSiiSiSi'SiSSŠ^^^^ ROKOMET KVM: poraz kljub trdi borbi Moški rokometaši so 6. marca počivali zaradi nastopa državne reprezentance v kvalifikacijah za udeležbo na svetovnem prvenstvu (Slvenija 22 : Litva 20). Počitek pa je Ribničanom dal za malenkost premalo moči, da bi teden dni pozneje v gosteh premagali Novo Opremo. Kljub temu so nudili močan odpor, o čemer pričajo rdeči kartoni, ki so si jih prislužili Kahirman, Peter in Franc Lesar ter Mihelič. O zmagi se je odločalo v zadnjih treh minutah, zadnji gol pa je KVM dosegel tri sekunde pred koncem iz 9 metrovke. Rezultat srečanja je bil 24:23. OPREMA: zamujena priložnost za končnico Kočevske rokometašice so se po nekaterih komentarjih 6. marca na domačem terenu “ustrašile“ zmage proti Krimu Elektri. Še v drugem polčasu so namreč vodile s 16:14, potem pa celih 10 minut niso uspele zatresti mreže nasprotnic. Ljubljančanke so bile bolj učinkovite in zmagale z 23:26, Kočevarke pa se zaradi poraza niso uspele uvrstiti na tretje mesto in s tem v končnico bojev za naslov državnega prvaka, kjer bi se v polfinalu znova pomerile z Elektro. 13. marca so dekleta počivala, ker so reprezentantke igrale na prvi tekmi kvalifikacije za EP (Slovenija 23: Madžarska 24). NOGOMET AVTO BUM: prva zmaga v spomladanskem delu V nedeljo, 14. marca, se je začel spomladanski del prvenstva za nogometne drugoligaše. Kočevski Avto Bum je po seriji sijajnih zmag v pripravljalnem obdobju zagotovo med kandidati za eno od prvih dveh mest, ki še vodita v I. državno ligo. Jeseni so končali na 5. mestu s tremi točkami zaostanka za drugouvrščenim. Z nedeljsko zmago proti Korotan Suvelu na domačem terenu s 3:0 se je drugouvrščenemu Istragasu približal na dve točki. Ostri štarti na žogo v boju za I. ligo polnijo tribune na Avto Bum je na sončno marčevsko nedeljo srečanje dobil v postavi Magič, Ravtar, Muhič, Radivojevič (Rajši), Stojanovič, Bošnjak, Murn, Merdanovič, Vujčič, Jozič, Komočar. Korošci so se v glavnem branili, njihov vratar Kordeš pa je moral dvakrat priznati premoč Komočarju, enkrat pa Merdanovi-ču, ki sta bila najbolj učinkovita v zadnjih minutah srečanja. novo prenovljenega stadiona v Gaju. EXPRES MIST kemična čistilnica fVliw 1 TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO V TEKAVEC GAŠPER Italijanska SOBNA KOLESA že za 22.600 SIT (na obroke) BOMBAŽNE MAJICE kratki rokavi 3 kom 700 SIT Ribnica RAZPRODAJA ŠPORTNIH COPAT iz lanske ponudbe (PILA, PROKENNEX, HEAD, ADIDAS, SPALDING...) Kolodvorska 7, tel. 863-147 BOMBAŽNE MAJICE dolg rokav (več barv) SAMO 890 SIT ŠPORTNE NOGAVICE (1 bund) 380 SIT KOČEVJE, LJUBLJANSKA 9a - tel.: 851-983 AVTOMOBILSKA IZLOZBA AGATON d.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure NA ZALOGI V NAŠEM SKLADIŠČU: OPEL ASTRA 1,4 i GL KAT, 82 PS, 3 vrata, modra met. + el. stekla .............. 24.657 DEM OPEL ASTRA 1,4 i GL KAT, 82 PS, 3 vrata, bordo rdeča met....................... 24.257 DEM OPEL ASTRA 1,4 i GL KAT, 82 PS, 3 vrata, bordo rdeča met. + centr. zaklepanje . 24.757 DEM OPEL ASTRA 1,4 i GL KAT, 82 PS, 5 vrat, bela, el. stekla .............................. 25.530 DEM SEAT IBIZA 1,2 GLX brez katalizatorj SEAT TOLEDO 1,6 i CL KAT ... SEAT TOLEDO 1,9 TD GL KAT FIAT TIPO 1,6 IE KAT ......... VW GOLF 1,4 i CL KAT, 5 VRAT, rdeč 15.653 DEM 23.800 DEM 26.950 DEM Ä19.900 DEM 25.722 DEM VW GOLF 1,4 i GL KAT, 3 VRATA, moder..................................... 25.924 DEM VW GOLF 1,4 i GL KAT, 5 VRAT, bel ........................................ 26.875 DEM VW GOLF 1,4 i GL KAT, 3 VRATA, rdeč, sončna streha ....................... 27.435 DEM Cene so do registracije in so plačljive v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju ljubljanske banke za občane na dan plačila. Če se v času dobave spremeni višina carinskih in davčnih obveznosti, je treba doplačati. Sprejemamo naročila vse avtomobile iz evropskega in ameriškega tržišča. URBAN ... V mesecu marcu vam poleg dobro založene trgovine na Gallusovem nabrežju 10 nudimo: • avtomobile ŠKODA vseh tipov s takojšnjo dobavo • avtomobile CITROEN z bistveno krajšim dobavnim rokom NOVO NOVO NOVO • avtomobile SUZUKI, ki jih imamo tudi na zalogi Vse podrobnejše informacije dobite po telefonu 061/861-857. MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9, tel.: 853-133, fax 853-344 V NOVI TRGOVINI VAM NUDIMO: * čevlje, športno obutev, tehnične izdelke * kataloško prodajo pohištva * parketni lak MELLAK lak za zaščito lesa MELLES zadrževalec vlage v zemlji AGROGEL * tekstil iz Novoteksovega programa Aktualno: najcenejši »antifriz« - MELALED * visoki ženski škornji po ugodnih cenah * praški oskar - 3 kg 490 SIT Možnost plačila na čeke z odlogom plačila, kredit... SKB BANKA B.D. POSLOVNA ENOTA KOČEVJE ALI JE MOGOČE, DA ŠE NIMATE VARNEGA SEFA ZA SVOJE PREMOŽENJE? NUDIMO VAM: - 100 varnih sefov svetovno znanega proizvajalca BAUER iz Švice, - varno hrambo vrednostnih papirjev, zlata, pogodb, oporok, diplom, umetniških predmetov... - možen najem od enega tedna dalje, - lokacija v središču Kočevja, - dostop ves dan v času poslovanja banke. Ne čakajte! TUDI VI BOSTE IMELI VARNO MESTO PRED ROPOM, POŽAROM... «S O S >o O Hj J23 NAJEMAM SEF V VAŠI BANKI: Višina Širina Globina Cena letne najemnine 6 cm 30 cm 48 cm 2.760 SIT 9 cm 30 cm 48 cm 3.220 SIT 21 cm 30 cm 48 cm 9.200 SIT 30 cm 30 cm 48 cm 13.800 SIT Za krajše obdobje cena najema po ceniku Ime in priimek: .......................... Ulica, hišna št. in pošta: Št. osebne izkaznice: .................................................... Datum: ................................................................... Podpis: .................................................................. Pogodba o najemu sefa vas bo čakala v SKB BANKI D.D., POSLOVNI ENOTI KOČEVJE, TRG ZBORA ODPOSLANCEV 18, tel. 855-222, fax. 853-581 Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d. o.o. UGODNO! a) Na FARMI PRAŠIČEV V KLINJI VASI lahko vsak petek ob 10.30 po zelo ugodni ceni kupite žive prašiče. TEŽA: od 90 do 130kg CENA: samo 168,50 SIT/kg žive teže (vključno z davkom) Možnost nakupa rabljenih elektromotorjev moči 1,1 KW CENA: samo 1.000,00 SIT/kg Dodatne informacije na telefonski številki 851-902 in 851-484. b) NA FARMI MLAKA lahko kupite po zelo ugodni ceni - presejano zemljo za rože, pakirano v vrečah po cca 701. CENA: samo 400,00 SIT/vrečo. - kompost - 3 leta star v rinfuzi za sadno drevje, vinsko trto itd. CENA: samo 2.000,00 SIT/m3. Dodatne informacije na telefonski številki 851-220. QoX/'JfC/'f. /£ KoČ) " n) o?) G , K, /7 )99č Ljubljanska 63, tel 851-370 PREDSTAVLJAMO VAM ZELO UGODNO PONUDBO: - polmontažne sobne kamine raznih velikosti, oblik, nians... (v marcu 10% popust, 3 čeki, 20% popust za gotovinsko plačilo - peči za centralno kurjavo proizvajalecev ITPP Ribnica, TVT Boris Kidrič in Ferotherm Maribor (možnost nakupa na 11-mesečno potrošniško posojilo) - široko paleto gradbenega materiala po proizvodnih cenah (strešniki Bramac, betonske blokete, opeka, sobni odprti kamini, betonski mešalec LIV, razni fitingi, vodovodne armature itd.) - radiatorje znane firme DE’LONGHI po tranzitnih cenah - betonske mreže za 10% popustom PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA OBVEŠČAMO VSE KUPCE, DA BO OD 11. DO 27. MARCA POTEKALA PRODAJNA AKCIJA V VSEH NAŠIH ŽIVILSKIH TRGOVINAH ►<:) mu [f VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o. Te dni smo pripravili bogato ponudbo semen, orodja, cvetličnih lončkov in korit, zemlje in gnojil, stenskih ur Zlatarne Celje, akustičnih aparatov Goldstar, metrskega blaga in spomladanske obutve oblačil za birmo in obhajilo ter spomladanske moške in ženske konfekcije, koles, ki jih lahko plačate s štirimi čeki PO UGODNIH CENAH pa lahko kupite živila iz Namine košarice živil, športne nogavice in copate, talne obloge in platfonjere za 1.182,40 ali 1.074,70 SIT KDOR IŠČE, TA NAJDE --V NAMI V prijetnem vzdušju vam nudimo • malice • poslovna kosila, večerje • slavnostna kosila • razvedrilo v Klubu 111 vsak petek in soboto ob živi glasbi OB NAKUPU NA ČEKE VAM V NAŠIH TRGOVINAH NUDIMO ODLOG PLAČILA NAD 2000 SIT ZA 15 DNI! KREDITNA KARTICA ADUT e r> ADUT izdaja kartic na upravi podjetja KVM tel. 061/861-980, 061/861-981