Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, zn Ameriko in druge tuje države (i K). — Posamezne številke se prodaiaio ———— po 10 vinarjev. ■■ S prilogama: „Haš kmečki dom" in »Naša gospodinja". Spisi in dopisi sc pošiljajo: Uredništvu ..Domoljubu". Ljubljana, Kopitarjeva ulico. Norofnino. reklamacije i" in-eerati pa: UpravniStvu „Domoljuba". - Ljubljana, Kopitarjeva ulica-- Štev. 39. V Ljubljani, dne 25. septembra 1913. Leto XXVI. --— Palača miru v Haagu. Danes so minuli štirje tedni, kar sc je (dne 28. avgusta) otvorila v Haagu na Iloiandskem palača miru. Tega važnega dogodka, ki bodi začetek novim, sporazumu med državami boljšim in ugodnejšim časom, ne smemo prezreti v našem listu. Vreden je, da se ga spominjamo na uvodnem mestu. Kako je prišlo da palače miru? Nekako pred dvajsetimi leti je začelo nekaj pogumnih, poštenih mož v javnosti po časopisih in shodih razpravljati vprašanje, kam pridemo, če bodo države vsako leto toliko izdale za orožje in vojake. V najboljših letih mora cvet naroda - moška mladina — v vojake. Iznajdujejo se vedno novi topovi, nove puške, nov način trdnjav. Miliarde ljudskega premoženja se nalagajo za vojne namene, zato da bi sc ob času vojske tem ložje čim največ ljudi pokončalo in čim hitrejše razdirala nasprotniku mesta in sela. Jasno jc, da po ti poti, kakor je sedaj vpeljana, ne more biti boljše. Ena država ne more začeli delati drugače; ravno nasprotno: Če ena država zviša armado in izboljša orožje, mora tudi druga in tako gre ta strašna reč vedno dalje brez konca. Na Angleškem sc je sprožila misel, da najložje prične ruski car, ki ima največjo državo v Evropi, z mislijo, naj bi se oboroževanje polagoma zmanjšalo po vseh državah. Aleksandru III. je bilo to všeč in ko bi ga ne bila prehitela smrt, bi bil tudi že sam stopil v tem oziru na plan. Njegov sin. sedanji car Nikolaj II., jc prevzel očetovo dedščino in je izdal oklic na države, naj pošljejo svoje zastopnike k skupjnemu posvetu, kako bi se zmanjšalo vojno breme. Leta 1899. so je izvršil prvi se- stanek zastopnikov vseh znamenit ejšili držav. Za kraj zborovanja se je izbral Haag na Iloiandskem, ker je lioland-ska država izven vseh evropskih sporov. Dne 29. julija leta 1899. sc je izvolilo stalno razsodišče, ki naj bi razsojalo v sporih med državami, ako se obrnejo nanj. Amerikanski milionar Andrej Car-negie jc leta 1903. dal holandski vladi na razpolago poldrug milijon dolarjev (7,500.000 kron) v ta namen, da sezida v Haagu palačo, kjer naj bi vedno zborovali zastopniki držav in kjer naj bi imelo svoj sedež razsodišče. Iloland-ska vlada je ponudbo hvaležno sprejela. Kupila je 5 ha zemljišča od kraljevega parka; sestavil se je poseben odbor, ki mu je bil na čelu minister Kar-nebeek in letos jc bila sijajna palača dozidana. Vse večje države so prispevale. Norveška in Švedska je darovala granit, ki se na njem dvigajo stene iz rudeče opeke; Danska je dala vodnjak na sredi vrta; Laška marmor za hodnike, liaško mesto marmor za velike stopnice; zemljišče in sedem velikih oken na stopnišču je darovala lioland-ska vlada, Angleška slikano steklo, ki prihaja skozenj svetloba v veliko dvorano, Francoska eno veliko sliko in slikane preproge (gobelin) za malo dvorano. Ruski car jc dal krasno vazo iz jaspida, ki stoji v predsobi, Ogri šest dragocenih vaz, Avstrija šest svetilnikov, Zcdinjcne države več mramornih in bronastih kipov, Brazilija dragocenega lesa, ki je ž njim obita posvetovalnica, San Salvador les za tajnikovo pisarno, Haiti tudi les, ravnotako lio-landske kolonije. Turek jc poslal eno preprogo za na tla, Avstralija pisalno mizo za predsednikovo sobo, Rumunija štiri preproge, Švica zvon za veliki stolp, Belgija krasna jeklena vrata, glavna vrata pa Nemčija. V palači sta dve dvorani; večja ima prostora za 200 osel), ki imajo svoje pisalne mize. Vseh vlad na svetu, ki naj bi se udeleževale posvetov, se šteje 47. Če pošljejo tudi po štiri zastopnike, bo šc prostora. Manjša dvorana jc za manjše posvete. Več osel) je določenih za knjižnico, kjer se zbirajo vse knjige in časojiisi celega sveta, ki sc morejo rabiti, ko gre za razoroževanjc. Poleg tega so seveda še razne pisarne in drugi potrebni prostori. Leta 1915. ima biti prihodnja svetovna konferenca v Haagu. Politično obnebje je oblačno. Ravnokar sc je končala krvava vojska na Balkanu; ob nji se je oboroževanje po posamnih državah le še bolj razvilo. Nemec in Francoz sta žc zvišala svoji armadi; naša država tudi pripravlja nove izdatke za vojne namene. Vendar pa nikar ne obupajmo! Misel na razorožova-nje je sprožena, razsodišče je izvoljeno, palača miru stoji. Že (o, da se bodo zastopniki držav sestajali, nam dajo to-lažijivo nado za bodočnost. Nazadnje bodo morali vendar spoznati državniki, da je tak oborožen mir, kakršen je sedaj, neznosen in bodo morali skrbeti, da se vojno breme narodom olajša. Vsi spori naj bi se predložili razsodišču in državam, ki bi toga no hotele storiti, naj bi se po skupnem sklepu ukrenilo, da ne dobe denarja za vojsko na posodo. Enega bo pa še treba - in sicer — oživljenega krščanskega duha med državami. Vrniti se mora zopet mod narode prepričanje, da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Potem bo imela palača miru svoj pomen in šole potom bo dosegla, svoj plemeeiiti namen, ki je bila sezidana v njegovo dosego. Sebičnosti blesteči marmor Iiaaško palače ne bo premagal. Zato je treba drugih, močnejših sred- 1' stev, ki meče srca in ogrevajo duše. Teh pa nima nihče, razen Odre-cnika, kralja miru. Lfi Da jc gospodarstvo liberalnih denarnih zavodov in podjetij skrajno slabo, je že slehernemu človeku v deželi znano. Počasi so izpraznili vse svoje kase, v katerih zija danes velika praznota in vlada nepc-jisna suša. Da odvrnejo liberalci pozornost avnosti cd praznih blagajn svojih slabo stoječih denarnih zavodov in podjetij, so začeli ostudno in nesramno lagati in obre-kovati naše gospodarske naprave in denarne zavode. Zlasti so na piko vzeli »Ljudsko posojilnico«, ki je danes po svojem krasnem napredku in vsled jamstva dežele Kranjske za njene vloge najvarnejši in najvplivnejši denarni zavod ne samo na Kranjskem, ampak sploh po celem Slovenskem. Ravno to posebno boli liberalce, ki so se z neke satansko zlobnostjo vrgli na Ljudsko posojilnico, o kateri trosijo naj-nesramnejše laži in najgrša obrekovanja. Kar so liberalni denarni zavodi sami zagrešili, to podtikajo našim denarnim zavodom in gospodarskim podjetjem. Da bi liberalne lumparije več izdale, so potegnili v to zadevo tudi deželnega glavarja in knezoškofa ljubljanskega. O deželnem glavarju se lažejo, da je svoj delež pri »Ljudski posojilnici« odpovedal. Resnica pa je, da ima deželni glavar pri »Ljudski posojilnici« več zadružnih deležev, od katerih ni nobenega odpovedal. Deželni glavar je in ostane zvest član »Ljudske posojilnice«, kakor je bil dosedaj. Mogoče bo pa res, da pri liberalnih denarnih zavodih gospodje odpovedujejo deleže, ker jim ne zaupajo? O ljubljanskem knezoškofu se lažejo, da ima pri »Ljudski posojilnici« 900.000 K zposojenega denarja, za katerega ni nobenega pokritja. To je nesramna laž. Knezoškof ljubljanski ima pri »Ljudski posojilnici« samo 70.000 K (sedemdeset tisoč kron) posojila, katero je povsem varno in se tudi obresti točno odrajtujejo. Lažejo se liberalci o tvrdki Pollak, ki je ne samo na Kranjskem, temveč tudi v Avstriji in celo na svetovnem trgu poznana kot najzanesljivejša in najboljša tvrdka v svoji stroki. Ped dobrim vodstvom krasno uspevajoče podjetje ima pri »Ljudski posojilnici« sorazmerno majhno posojilo, katero ie večkratno pokrito. Varnost je tako velika in sigurna, da bi bilo le želeti, da bi bila Ljubljanska kreditna banka pri vseh svojih posojilih tako varna, kar pa žal ni, Istotako je tvrdka Zabret dobro pro-spevajoče domače podjetje, katere kredit pri »Ljudski posojilnici« je povsem varno vknjižen, in ne bili bi nevoščljivi Ljubljanski kreditni banki, če bi bila za svoj kredit ;>ri oljarni v Medvodah tako zavarovana. Nasprotno bo pa res, da liberalni de-larni zavodi niso kriti za dana posojila. Treba se je le malo ozreti okoli in vsiljuje 3e nam vprašanje, kje ima »Kmetška poso-ilnica« kritje za dva milijona kron, katera e posodila na robu stoječi »Zvezi sloven-21 skih zadrug«? Kje imata Kmetska posojilnica in Ljubljanska kreditna banka varnost za stotisoče, katere st? posodili Trgovski obrtni kreditni zadrugi v Gorici, ki je s?daj v likvidaciji in stoji pred polomom? Vprašamo Ljubljansko kreditno banko, kako varnost ima za one milijone, ki jih je dala v Bosno? Kako varnost ima Ljubljanska kreditna banka za milijonsko posojilo, katero je dala na osebni kredit g. Knezu za nakup nekega posestva na Češkem? Istotako si usojamo vprašati Mestno hranilnico ljubljansko, da nam pove, kako plodonosno ima naložene svoje denarje v Narodnem domu in hotelu Tivoli, o katerih je znano, da prav nič ne nesejo in ne dobiva mestna hranilnica ljubljanska nikakih cbresti od naloženih stotisočev. Kako varnost ima Mestna hranilnica ljubljanska, ki se imenuje pupilarno varni zavod, za svoje pri Ljubljanski kreditni banki naložene milijone, katerih iz znanih razlogov dvigniti sploh ne more? To zadostuj za enkrat, navedli bodemo drugič še lepše cvetke iz liberalnega denarnega gospodarstva. Liberalci naj le še nadalje obrekujejo naše denarne zavode. Istina ostane, kar liberalce najbolj boli, da je v »Ljudski posojilnici« najbolj varno naložen denar. Dežela Kranjska jamči z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo za ves v »Ljudski posojilnici« naloženi denar. Potemtakem je denar v »Ljudski posojilnici« varnejše naložen, nego v Mestni hranilnici ljubljanski, o drugih liberalnih denarnih zavodih niti ne govorimo. Medtem ko jamči za vloge pri Mestni hranilnici samo mesto ljubljansko, jamči za ves pri »Ljudski posojilnici« naloženi denar cela kranjska dežela, torej tudi mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, tako da je vsaka izguba izključena in dobi v najkrajšem času vsak vlagatelj svojo vlogo do zadnjega vinarja izplačano od dežele Kranjske, tako da se niti en vinar izgubiti ne more. Nauk iz te umazane, nesramne in satansko zlobne gonje pa je: Ne zaupaj in ne verjemi nikdar in nikoli liberalnim listom in liberalnim rokovnjačem, ker lažejo hujše kakor cigani. So Političen pregled Avstrijski iabrikantje in naša zunanja politika. Dine 15. septembra je bil v Ustjah na Češkem velik shod in zborovanje avstrijskih veletrgovccv in tovarnarjev. Na zborovanju so izjavili, naj začne naša država drugačno politiko, drugače bomo prišli na kant. Naši vodilni možje na Dunaju, ki vodijo našo politiko, so namreč skregani skoro z vsemi državami. Zato pa čuti to jezo v veliki meri naša trgovina in obrt. Kamor pride naše blago in naš trgovec, mu povsod vrata pred nosom zapirajo Zato pa vlada v Avstriji taka mizerija. Ni ne dela ne kruha! Ljudje pa v Ameriko. Kdaj bodo ti avstrijski grofje odprlj oči? Še Nemci v nemški državi ne marajo za nas. V Avstriji imajo prvo besedo Nemci, dasi jih je veliko manj kakor Slovanov. Kamorkoli prideš, vse najvišje in vplivne službe so v njihovih rokah. Zakaj tako? Zato ker smo Avstrijci zvezani z nemško državo in zato, da se ji ne zamerimo, je treba seveda avstrijske Nemce vedno na prve stole in sedeže posajati, Slovane pa zmiraj nazaj potiskati. Zato ni pri nas nikoli miru in se narodi zmeraj med seboj lasajo in preklajo. No zadnji časi so pa pokazali, kako lepe zaveznike imamo v nemški državi. Nemški listi odkrito pišejo, da bo Avstrija tako kmalu razpadla, da je naša država »živ mrlič«, s katerim je najbolje, da nimajo ničesar opraviti in da niso osli, da bi se z nami vezali, ki smo obsojeni na razpad. Čc ne bodo te besede izmodrile naših državnikov, da bodo uvideli, da so samo Slovani zares odkriti prijatelji Avstrije, potem ne pomaga več nobo.io zdravilo. Bulgari in Turki so sklenili mir. Turki in Bulgari so podpisali dne 17. septembra v Carigradu mir in tako so balkanske vojske, ki so trajale par dni manj kakor eno leto, končane. Najmanj so dobili Bulgari. Turki so jim sedaj nazadnje vzeli skoro več zemlje, kakor meri Kranjska dežela, blizu 10.000 kvadratnih kilometrov. Med drugim so izgubili Bulgari tudi najlepša mesta, kakor: Odrin, Lozengrad, Dimotiko itd. Nesrečna usoda Bulgarske pa priča, da mora biti narod no samo hraber, junaški, ampak tudi pameten in prebrisan, drugače ne izda nobeno junaštvo ničesar. Ako bi bili bulgarski državniki nekoliko bolj pametni, in se s svojimi zavezniki mirno pobotali, bi bili danes prvi na Balkanu, tako pa so zadnji kljub ogromnim žrtvam na ljudeh in blagu. Lahom v Tripolisu se slabo godi. Iz Bengazija v Tripolisu poročajo: Dne 16. septembra so italijanske čete pod poveljstvom generala Torellija prodirale proti vstašem, ki so se v znatni moči zbrali v dolini Tecniz. Po trdovratnem uporu so bili vstaši prisiljeni se v neredu umakniti. V boju je našel junaško smrt general Torelli, ki se je nahajal v prvi vrsti, razen tega 2 častnika in 28 mož. Trije častniki in 70 mož, med temi 19 Italijanov, je bilo ranjenih. Vstaši so imeli velike izgube, med njimi več uglednih poglavarjev. Kakor se vidi, Lahi Tripoličanov še zdaj niso ukrotili in bodo imeli z njimi še marsi-kake sitnosti. Srbi in Albanci. Na Balkanu se zopet nekaj pripravlja, Albanci se oborožujejo, da bi napadli obmejne kraje proti Črnigori in Srbiji in jim vzeli nekaj mestnih kra- jev. ki jih imajo za svoje. Posebno hudi so Malisori, albanski rod, ki pride pod Črhogoro. Pravijo, da jc okoli Skadra zbranih že 10.000 Albancev, da vpadejo v Črnogoro. Črnogorski vojaki so že odšli na mejo, da se udarijo. Zelo dobro so utrdili mesto Tuzi, kjer mislijo, da bodo Albanci začeli napad. No, Albancem se no bo posebno dobro godilo, čc pridejo v črnogorske in srbske pesti. V deveti deželi. Iz angleščine po Ricler Haggardu pievel I. M. (Dalje.) Točno ob dvanajstih se je prikazal nek svečenik in dal neko znamenje, nakar nam je častnik od straže z znamenji oznanil, da nas pričakujejo. Odšli smo kolikor se je dalo pogumno, le Alfonzu jc bilo brati njegov presilnl strah z obraza. V malo trenutkih smo bili z dvora in gledali po širnem morju človeških obrazov, ki so polnili veliki osrednji tempelj. Vsi so napenjali oči, da bi vsaj za trenutek videli skrivnostne tujce, ki so zagrešili tako bogo-skrunstvo, prve tujce, ki so stopili na zuvondsko zemljo, kar njihova zgodovina pomni. Pri našem prihodu se je vzdignilo glasno šumenje med ogromno zbrano množico, da je odmevalo izpod velike kupole, na njihovih obrazih pa sc je prikazal«, vidna rdečica razburjenja liki rožnati sij na bledem oblaku. Mi pa smo mirno stopali po ozki poti, vsekani skoz osrčje te goste človeške množice, dokler nismo obstali na bronastem tlaku na vzhodni strani osrednjega oltarja. Kakih trideset čevljev okoli zlatokrilih postav jc bil ves prostor z vrvmi odločen in množice so stale zunaj teh vrvi. Znotraj pa je stal krog belooblečenih svečenikov z dolgimi zlatimi trobentami v roki, neposredno pred nami pa naš prijatelj veliki svečenik Agon, s svojo čudno čepico na glavi. On je imel Bdi ii med vsemi navzočimi glavo pokrito. 1'stavili smo se na bronastem (laku, ne da bi vedeli ali slutili, kaj je bilo spodaj za nas pripravljeno; vzlic temu pa sem jaz začni nek čuden šumeč ali sikajoč glas, ki je očividno izhajal izpod tal, ki pa si ga nisem mogel raztolmačiti. Nato je nastala splošna tišina in ozrl sem se naokrog, da ln videl, jeli sla tudi kraljici Soraja in Nilepta v bližini; a ni jih bilo nikjer. Na naši desni strani pa je bil prazen prostor, o katerem sem uganil, da je bil zanje pripravljen. Čakali smo in zdajci sc oglasi daljnja trobenta, očividno visoko gori izpod kupole. Nato je iznova završalo med množico in prikazali sta se kraljici, ki sta stopali druga poleg druge. Za njima je bilo nekaj dvorjanikov, med katerimi seru spoznal velikaša Nasto, za njimi pa telesna straža kakih petdeset mož. Te poslednje sem bil silno vesel videti. Kmalu so se vsi razpostavili po svojih mestih; kraljici spredaj, plemenitaši na d con i in levi, straža pa v dvojnem polukrogu za njimi. Zopet je nastala tišina in Nilepta se je ozrla kvišku in najine oči so se srečale; dozdevalo sc mi jc, da ima njen pogled nek pomen in tako sem jo še pozorneje motril. Od mene se ji je pogled pomikal do bronastega tlaka, na koje-ga robu smo ravno stali. Nato je sledilo rahlo, malone nevidno gibanje glave v stran. Tega nisem razumel in ona ga je ponovila. Tedaj sem uganil, da je hotela reči, da bi sc umaknili z bronastega tlaka. Še en pogled in bil sem si svest, da je za nas nevarno, čc stojimo na tistem tlaku. Vojnovič je stal na eni strani, Umslopogas pa na drugi strani mene, in med tem, ko sem imel oči naravnost predse uprte, sem jima zašepetal najprej v zuluškem, potem pa v angleškem jeziku, da bi se palec za palcem umaknili nazaj, dokler ne bi dospeli do mramornatih tal. Vci lovič je zašepetal to dalje Tomiču in Alfonzu, in počasi, sila počasi smo se pomikali nazaj, tako počasi, na razen Nilepte in Soraje, ki sta videli vse, nihče drugi niti opazil ni ničesar. Nato sem se zopet ozrl na Nilepto in sem opazil, da je s skoraj nevidnim prikimanjem odobravala naš čin. Ves ta čas so bile Agonove oči obrnjene proti altarjti, kakor da bi bil molil. Iznenada je povdignil svoje dolge roke in začel s svečanim, odmeva-jočim glasom peti neko pesem. Nočem navajati njene vsebine, le toliko naj povem, da. je bila nekak slavospev in molitev solnca in jc bila prav lepa. Ko jc končal, se jc čez nekaj trenutkov ozrl gor proti valjasti odprtini vrh kupole ter rekel na glas: »O solnce, stopi dol na svoj oltar!« Pri teh besedah se je zgodilo nekaj navidezno čudnega in lepega. Z višav je zasvetil sijajen žarek solnčne svetlobe ter prodrl mrak liki meč. Zadel je na zaprte cvetlične oltarjeve liste, jih obsijal od vrha do tal in nato se je orjaška zlata roža odprla kakor pod vplivom njegove svetlobe. Počasi so sc odpirali veliki listi in ko so se naposled popolnoma razganili, se jc sredi njih prikazal zlati oltar, na katerem gori večni ogenj. Tedaj so svečeniki glasno zatrobili, izmed množice pa so sc vzdignili glasovi slave, ki so udarjali ob visoko kupolo ter odmevali od mramornatih sten. Sedaj, k0 jc bil veliki cvetlični oltar odprt, je solnčna, svetloba padla na plamen svetega ognja ter ga potlačila; sesedel se je, vzplapolal ter izginil v votle prostore, odkoder je prišel. Ko je izginil, so se vnovič oglasile trobente in iznova je veliki svečenik povzdignil svoje roke ter zaklical na ves glas: »Darujemo ti, o solnce!« Zopet so se moje oči vjclc z Nilep-tinimi; pogledala je na bronasta tla. »Pozor!« sem rekel na glas; komaj sem izrekel to besedo, sem videl Agona, kako s'e je sklonil naprej in dotaknil neke reči na oltarju. Pri tem njegovem dotikljaju je veliko morje obrazov okrog nas zardelo in iznova preblede-lo in začulo se jc globoko dihanje kot velikansk vzdih. Nilepta se je sklonila naprej in si nehote zakrila oči z rokami. Soraja se jc obrnila ter zaše-petala nekaj častniku kraljevske telesne straže. Tedaj se jc pa začul strašen lireščeč glas in ves bronasti tlak se je pogreznil pred našimi nogami, na njegovem mestu pa se je iznenada prikazal gladek mramornat navpičen rov, ki se je končeval v velikanski goreči peči pod oltarjem, ki jc bila tako velika in tako vroča, da bi se v njej lahko razbelil zadnji del velike bojne ladje. Z glasnim krikom od groze smo skočili nazaj vsi, razen nesrečnega Alfonza, ki je bil kakor okamencl od strahu in bi bil padci v ognjeno peč, da ga ne bi bil Vojnovič zagrabil s svojo krepko roko ter ga izvlekel iz rova,, v katerega se jc že pogrezal. Kakor bi trenil, je nastal grozovit vrišč. Mi štirje smo stopili skupaj s hrbtom proti hrbtu, Alfonz pa je kakor nor skakal okrog našega malega kroga skušajoč najti zavetja pod našimi nogami.' Vsi smo imeli svoje revolverje — puške so nam uljudno odvzeli, ko smo odhajali iz palače — pa seve ti ljudje niso vedeli, kaj je revolver. Umslopogas je kajpada imel svojo veliko sekiro pri sebi, ki mu jc niso skušali odvzeti, in jo jc vihtel visoko nad glavo, klicajoč svoj bučni zuluški bojni krik, da se je razlegalo po svelišču. V naslednjem trenutku so svečeniki, ko so spoznali, da sc jim je načrt izjalovil, potegnili izpod halj meče ter se vrgli nad nas. V tem nevarnem slučaju sem izprevidel, da moramo gibati roke, sicer bomo izgubljeni, in ko je žc prvi izmed njih skočil nad nas, sem mu poslal svinčenko v telo, da sc je zgrudil prav na rob rova ter sc naposled z divjim krikom zvalil v ognjeno žrelo, ki je bilo za nas pripravljeno. Bodisi vsled njegovega krika, bodisi vsled zanje strašnega strelovega poka ali iz drugega vzroka se je zgodilo, da so se svečeniki osupli in prestrašeni ustavili. Preden pa so imeli časa nas zopet napasti, je Soraja nekaj zaklicala in kakor bi trenil so nas obdati dvorjaniki in kraljeva telesna straža ter nas vzeli v svojo sredo. Svečeniki so še vedno omahovali, ljudstvo pa je stalo kakor pribito od osuplosti in se ni nagnilo niti na eno niti na drugo stran. Poslednji krik gorečega svečenika jc utihnil, ogenj ga je končal in smrtna tišina je zavladala. (Dalje prih.) Dom in svet. Umrla duhovnika. V nedeljo, dne 21. t. m., okoli 11. ure ponoči je umrl g duhovni svetnik Ignacij Šalehar, župnik v pokoju, živeč kot kurat v cesar Franc Jožefovem azilu v Ljubljani. Pokojnik je bil rojen v Št. Rupertu na Dolenjskem dne 13. oktobra leta 1841. in v mašnika posvečen dne 31. julija 1. 1871. Leta 1905. je stopil v stalni pokoj, ki ga je deloma preživel v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, deloma v cesar Franc Jožefovem azilu v Ljubljani. Tu ga je v novembru leta 1912. zadela kap. V tej boleaii je mnogo pa boguvdano trpel. — Dne 22. septembra je pa umrl v Ribnici dekan in častni kanonik g. Franc Dolinar. Pokopali so ga v sredo dopoldne ob velikanski udeležbi ljudstva. Iz seje deželnega odbora z dne 20. septembra 1913. Za gospodinjsko šolo v Šmi-helu pri Novem mestu se podelijo ustanove 12 gojenkam in sprejme ena plačujoča go-jenka. — V zimski sezoni 1913/14 se priredijo sledeči gospodinjski tečaji, in sicer od 13. otkobra do 6. decembra na Bledu, v Ambrusu, Št. Vidu pri Vipavi, Št. Vidu pri Ljubljani; od 9. decembra do 7. februarja v Šmartnem pri Litiji, Radomljah, Moravčah in Cerknici; od 9. februarja do Velike noči pa v Krškem, Zgornjem Tuhinju, Moravčah in Ribnici. — Za nadaljno izobrazbo za pouk v gospodinjstvu se pošlje učiteljica Josipina Primožič in Ivanka Če-pon na gospodinjsko šolo v Marijanišču. — V času od 13. oktobra do 17. januarja se priredi v Kočevju tečaj za prvo pomoč pri nesrečah pri živini. V tečaj se sprejme 12 prosilcev, katerim se dovoli vsakemu po 20 K podpore. — Odobrita se zakonska načrta o zgradbi vodovoda za Stari trg in okolico pri Črnomlju in za uravnavo hudournikov Belca, Suha in Slamnica ter se predložita deželnemu zboru. Ža avstro-ogrsko šolo v Aleksandriji, katero vodijo slovenske šolske sestre in v katero pohaja tudi veliko slovenskih otrok, se dovoli 200 kron podpore. Posebni tečaji za strojeznanstvo, elektrotehniko in za opravnike parnih kotlov na ljubljanski c. kr. drž. obrtni šoli sc prične z mesecom oktobrom. Vrše sc v večernih urah, in sicer od 6. do 8. ure. Prva dva tečaja imata po 6 ur na teden in trajata do 30. aprila; tečaj za opravnike parnih kotlov se vrši tri ure na teden in traja štiri mesece. Vpisnina za vsak fečaj znaša 2 K, drugih stroškov ni nikakih. Za udeležnikc teh tečajev, ki si žele izpopolniti svoje znanje v nemščini in računstvu, bode pouk v teh dveh predmetih po 2 uri na teden. Vpisovanje v označene lcurze se vrši v nedeljo, dne 28. t. m., dopoldne od 9. do 12. ure. Tečaji se vrše samo tedaj, čc se zglasi zadostno število udeležnikov. Avtomobil Novo mesto—Krško prične s 1. oktobrom t. 1. voziti. Vinska letina. Vinska letina v sodnem okraju Vipava bo glede množine in kakovosti precej dobra. Veletržci z vinom, zlasti nižjeavstrijski, so sklenili že precej kupčij za mošt, oziroma vino. Cone sc sučejo od 28 do 32 kron za hI. Splošna trgatev sc prične prihodnji leden in bo grozdje do tedaj povečini dozorelo. Politični shodi na Notranjskem. Dva shoda je priredila dne 14. t. m. »Kmečka zveza za bistriški okraj«, in sicer dopoldne v Vrbovem pri Jablanici, popoldne v Trnovem. Na obeh shodih je poročal dež. in drž. poslanec dr. Ig. Žitnik, predsedoval je načelnik zveze g. Jenko. Jeleni v Jelovci na Gorenjskem. Pretekli petek se je podal gospod Ant. Debelak v spremstvu svojega brata Rud. Resmana na lov v Kroparsko goro. Mladoletni g. Anton Debelak in njegov brat Rudolf Resman sta šla na planino Vodice; kar naenkrat opazi osemletni Rudolf dva krasna jelena in pravi Tonetu: »Poglej dve srni!« Ta izproži puško na krasnega jelena, kateri je tehtal 148 kg, drugi jelen pa je ušel. Ko bi bil imel krogi j o, bi bil še drugega lahko, a za šrot je bilo predaleč. Prišel jim je ravno prav, ker so drugi dan imeli cerkveno žegnanje in so vsega prodali po 1 K kg, pa ga jc šc zmanjkalo. Drugi dan so se zopet podali v Kroparsko goro nad drugega jelena, a je šel v cesarske gozde in so ga slišali, kako jo tulil, ker mu jc bilo dolgčas po padlem bratcu. Zagonetna smrt 83 letnega starčka. Istrski vlak je v bližini Milj pri Trstu povozil nekega starčka in ga dobesedno prerezal na dva dela. V razmesarjenem truplu so spoznali pozneje 83 letnega starčka Ivana Brajnika iz Farne-ja. Policijski komisariat v Miljah je pričel takoj po lokalnem ogledu dvomiti, da bi šlo tu za samoumor ali nezgodo, in je odredil zato obširne poizvedbe. Preiskava je popolnoma uspela. Dognalo se je namreč, da gre tu za grozen zločin, da je bil sivolasi starček umorjen in da so morilci Brajnikovo truplo le radi tega položili na železniški tir, da bi izginili vsi sledovi zločina. Voditelj policijskega komisariata v Miljah, policijski adjunkt Mrak, je dal takoj aretirati pokoinikova sinova. Zverinska sinova sta umorila svojega starega očeta zgolj iz dobičkaželjnih vzrokov. Aretirana sinova pokojnega Brajnika za-nikavata dosedaj še vsako krivdo. Letošnja vinska letina na Hrvatskem bo vsled ugodnega vremena v zadnjem času glede kakovosti dokaj dobra. Kmečki mošt bo imel 13 do 16 odstotkov sladkorja, na veleposestvih pa 16 do 20 odstotkov. Kvantitativno bo pridelek za 20 do 30 odstotkov manjši nego lanski. Kar sc tiče cen, so doslej nekatera veleposestva stavila ponudbo po 33 do 35 kron za hI mošta takoj izpod stiskalnice. Strašna toča na Hrvaškem. Toča, ki je dne 18. t. m. zvečer tolkla krog Siska in Petrinje, je vse opustošila, da je v mestu in na polju videti, kakor bi se bila skozi valila silna, vse uničujoča vojska. Petrin j ski župan Šimunič in veletržec Gavrilovič, ki ju je toča zatekla na izprehodu, sta bila težko ranjena na glavi, ker je padala pest debela toča. Škoda na polju, hišah in brzojav- nih žicah se ceni na 2 in pol milijona kron. V Sisku fn Petrinji potrebujejo za pokritje streh krog 8 milijonov komadov opeke. Steklena streha na kolodvoru v Sisku in vsa okna so razbita, istotako okna železniških voz. Naslednji dan, to je 19. t. m., je enaka vihra divjala nad Zagrebom in okolico. Vinogradi, polja in vrtovi so uničeni. Mnogo streh je poškodovanih, dasi je toča padala le pet minut. Vihar je ruval ogromna drevesa. Tako je s koreninami izrul 200 letno drevo pred univerzo. Enake vesti o strašnem neurju prihajajo tudi iz notranjosti dežele. V Bukovcu je vihar odnašal strehe 20 ^30 m daleč. Telefonske zveze so prekinjene. Škoda jc ogromna. Reškim Slovencem in Slovenkam. Dolgo smo si želeli slovenskega duhovnika in slovenske službe božje. Nobeden se ni brigal za zapuščene reške Slovence, ampak bili so prepuščeni samim sebi. Kone-čno se je pa našel slovenski duhovnik, kateri je pripravljen, da reškim Slovencem oznanuje besedo božjo v našem materinem jeziku. Ta gospod je vojaški superior gosp. Kokalj, znan kot jako dober govornik. Tudi za cerkev se je poskrbelo in so nam to odstopili oo. kapucini. Torej cerkev in duhovnika imamo, ali s tem pa še ni vse storjeno. Potrebno je, da zahtevamo od cerkvene oblasti, da nam ga prizna. Da pa moremo mi to zahtevati, je potrebno, da se vsi Slovenci in Slovenke podpišejo, da vemo, koliko nas je in da cerkvena oblast spozna potrebo lastnega dušnega pastirja. Da pa moremo vse to doseči, zato nam je treba navdušenih agitatorjev, kateri bodo šli od Slovenca do Slovenca in nabirali, podpise, obenem bode pa vsak tudi izrekel željo, kdaj naj bi bila naša služba božja. Oni poverjeniki, kateri so pripravljeni se žrtvovati za dobro stvar, naj se obrnejo ha naslov: Uredništvo »Domoljub a«, Ljubljana, Katoliška tiskarna, in dobili bodo takoj nabiralne pole, katere morajo pa najpozneje do 20. oktobra že biti z nabranimi podpisi v rokah uredništva, da se more takoj cela stvar urediti. Prva slovenska služba božja bode prvo nedeljo v mesecu novembru. Vsako soboto in nedeljo se bode tudi slovensko spovedo-valo. Kdaj bo služba božja, to se bode naznanilo v časopisih in tudi na vratih kapucinske cerkve, — Torej reški Slovenci na delo! Vsak naročnik »Domoljuba« naj bode agitator, da tako zberemo kolikor mogoče veliko podpisov. Čim več bode podpisov, tem večji bode uspeh. Domoljubovci, vsi na delo! Narod beži v Ameriko. Od 1, aprila do zadnjega avgusta, odkar je nastopila v Ljubljani državna policija, ki ima kontrolo nad prodajo voznih kart v Ameriko, je kupilo samo pri ljubljanskih izseljeniških agentih vozne karte 5800 oseb. To je najvišje število v tako kratkem času petih mesecev, odkar hodijo naši ljudje v Ameriko. To ni več izseljevanje, to je beg naroda v Ameriko. Grozna otrokova smrt. V ulici Molili a vento v Trstu jc pritisnil v sredo neki voz 6 let staro Ano Kobalovo, ki so jo bili poslali od doma k peku po kruh, tako nesrečno ob zid, da je kmalu nato umrla. Neprevidnega vozmika, ki se ni brigal za po cesti tekoče dekletce, so zaprli. Dandanes vse ponarejajo. Tekom prvega letošnjega polletja je bilo v Trstu toženih 168 trgovcev in prodajalcev jestvin radi kvarjenja živil. Od teh 168 osumljenih grešnikov jih je bilo res obsojenih 154, in sicer jim je bila priznana najmanja globa 5 K, ali pa večja kazen do osem dni zapora. Nesreča ne počiva. V Niči na Laškem so se trije vozovi elekrične železnice prevrnili v globok, z blatom napolnjen jarek. Dvanajst oseb je bilo ubitih, 30 ranjenih. V spanju se je izdal. Dne 16. t. m. zvečer ob 7. uri je dobil v Celju neki policaj na travniku spečega nekega 32letnega voznika-hlapca Rudolf Heiniserja. Policaj ga je mečno stresel, nakar je Heiniser v sanjah zavpil: »Bom že vse povrnil!« Ko je policaj zahteval pojasnila, je Heiniser priznal, da je svojemu gospodarju Ringhoferju v Reichenauu na Nižjem Avstrijskem po-neveril 150 kron denarja, ki ga je kasiral za pivo. Alkohol dela iz ljudi — zverine. 30- letni kmečki sin Nikolaj Vuga v Prevršču v kostanjeviškem okraju je bil grd pijanec. Dne 15. t. m. je zopet prišel domov in začel groziti materi, ki mu je ušla na dvorišče. Tu jo je dohitel, vrgel na tla in jo začel daviti. Na pomoč je prihitel oče z motiko in sina ubil. Nesrečnega cčeta so zaprli. — Dne 15. septembra si je končal v Idriji življenje 611etni vpokojeni rudar Franc Kan-duč. Po zdravniški izjavi je storil to v duševni zmedenosti vsled alkohola. — Neki Vlah v Cirkvenici v Primorju je v svoji pijanosti vedno grdo delal s svojo ženo. Te dni je zopet pijan prilomastil domov in se začel prepirati z ženo. Kmalu je pa zagrabil sekiro in ženi odsekal glavo. Po zločinu je pobegnil in ga še niso našli. Tihotapci še žive. Po Trstu se puši posebno mnogo vtihotapljenega inozemskega tobaka, s čemur je zelo oškodovana avstrijska država. Tuji tobak pušijo ali zasebniki, ki so si ga oskrbeli sami, so pa tudi trgovci v Trstu, ki tržijo s tujimi ne-zacarinjenimi cigaretami. Tako je pred mesecem zaprla policija nekega Canarutta, ki je oškodoval avstrijsko financo na tak način za okroglih 120.000 kron, in pred kratkim pomorščaka Medanicha, ki ga tudi sumijo, da je imel za kakih 5000 K prometa. To je junak! Telovadec Rajčevič je dosegel v Buenos-Aires veliko slavo. Orjaški mož, ki ima slonovo moč, je premagal samega sebe. Dvignil je namreč s tal in zapored petkrat v zrak nad glavo ročke, težke 153 kilogramov. Tak orjak pač ne pride kmalu zopet. 266 milijonov kron škode v Galiciji. Uradne- se poroča, da so napravile letošnje povodnji in deževje v Galiciji 266 milijonov škode, in sicer na polju 210, na cestah 15 milijonov, ostanek pa odpade na poškodovana poslopja, vtopljeno živino in na druga opustošenja, Najhitrejši »ptič«. Zračni .letalec Gol-lant, ki je preletel pot iz Savignyja v Pariz, je napravil 230 kilometrov v eni uri. Strašna hitrost, katere ni napravil še noben človek na svetu, odkar obstoja Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: bjitt posojilnica Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4sU°lo brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. zjutraj de l. popoldne. Glej inserat! |j Oarenjsfte novice g Dob. Vojak, o katerem smo zadnjič poročali, da se je obesil, se piše Viljem Fajstner. Doma je bil iz okolice mesta Češka Lipa, po rodu češki Nemec. Pokopan je bil dne 16. septembra vpričo vojaške komisije na pokopališču v Škocjanu. — V cestni odbor so volile naše občine liberalno ali napredno, kakor kdo hoče. Da je v občinah Brezovica, Dob in Vir prišel na površje liberalec, je kriva največ brezbrižnost naših ljudi, ki nočejo spoznati pomena volitve. Sicer pa imamo »upanje«, da se bosta napredna odbornika Kuhar iu Kersnik zavzela za naše nazadnjaške ceste v dobski in krtinski občini. So res vsega usmiljenja vredne. Samo da bi jih ne popravljali toliko časa, kakor se dela tisti most na travnike! g Duplje. V Dupljah sc je dne 14. t m. ustanovila podružnica Kmetijske družbe. V odbor so izvoljeni: gospod župnik Peter Bohinjec, načelnik; gg. Franc Jeglič, tajnik; Jakob Šter, Franc Grašič, Florijan Zaletel. Poljudno, pa zelo zanimivo je poročal številnim zbo-rovalcem g. župnik Peter Bohinjec o kmetijstvu. Kmetijska družba je res zelo potrebna za Dupljance. g Gorje. Podružnica »Jugoslovanske strokovne zveze« je imela 8. t. m. javen shod v cerkveni dvorani. Shodu je predsedoval tovariš Andrej Slamnik. Isti je podelil po običajnem uvodnem pozdravu besedo g. profesorju Marin-kotu. G. predavatelj je v izbranih besedah razložil mnogobrojnim poslušalcem - delavcem pomen zavarovanja. Ožigosal je zlasti poslovanje zavarovalnic proti nezgodam in okrajnih bolniških blagajen. Bolj obširno je govoril tudi o prepotrebnem starostnem zavarovanju. — Kot drugi govornik je nastopil'domači poslanec Č. g. Piber; isti je zlasti priporočal pristop k J. S. Z. Navzoče poživlja, naj se vsak udeležuje rednih sestankov, da se delavci sami izobražujejo in organizujejo. Velikega pomena za delavca je izobrazba, ki jo J. S. Z. podaja svojim članom pri shodih in predavanjih. Čim bolj bodo naši delavci izobraženi, tem bolj bodo kos vsem mogočim napadom socialne demokracije. — Po stavljenih in sprejetih resolucijah, med katerimi je bila tudi sprejeta zahvala in častitka g. dež. glavarju dr. Šusteršiču, se je pomenljivi delavski shod zaključil. — V okrajni cestni odbor sta bila izvoljena gg. Jakob Jan, župan, in svetovalec Janez Poklukar. — Delo zaželjenega vodovoda je vedno deževje precej otežkočilo. Ubogi delavci po cele dni ne morejo služiti kruha; vendar pa vkljub tej ne-priliki delo pridno napreduje. Seveda morajo domačini, zlasti po vaseh, kjer imajo skopane jarke, nekoliko potrpeti. — S prvim oktobrom dobimo še enega pismonošo, ki bo trikrat na teden pisma dostavljal tudi v vasi Podliolm, Spodnji in Zgornji Graben, oboje Laze in Radovino. S to odredbo je poštna direkcija vsaj deloma ugodila naši zahtevi. Dobiti moramo Gorjanci pa tudi brzojavni urad ali pa telefon. Upamo gotovo drugo leto. gV Naklem je umrl 18. t. m. obče spoštovani Anton Voglar. Rajni je bil zvest naročnik in bralec »Domoljubov«, bil jc vnet za naše organizacije. S svojim delom pri telovadnem društvu »Orlu kot predsednik je pridobil mnogo zaslug; nič manj mu niso Naklanci hvaležni za spretno vodstvo prostovoljnega gasilnega društva v Naklem. V privatnem in javnem življenju je bil vedno ljubezniv; rad je pomagal svojemu bližnjemu. g Podkoren. V nedeljo dne 7. septembra t. 1. jc imel deželni poslanec g. J. Piber Podkorenom poučno predavanje o pašnikih in živinoreji. Po zaslugi gospoda poslanca so se začeli že dno 15. t. m. tako gosto zaraščeni pašniki čistiti in prihodnjo spomlad se bo gibala že prosto in veselo po njih goveja živina in drobnica. — Streljanje iz to-pičev in razobešene zastave naznanile so vaščanom in sosednjim občinam, da sc obeta podkorenskim živinorejcem boljša bodočnost. g špitalič. V soboto 6. septembra jc prišel k nam gospod voditelj tretjega reda. V nedeljo je imel lep govor o tretjem redu. Po sveti maši je pa domači gospod župnik blagoslovil dvora zredno novo šolo. — Podružna cerkev sv. Nikolaja se je olepšala z novo streho iz zenita, zvonik jc dobil nove poik-nje. Stroški so se poravnali z darovi domače in sodednjih fara. — Čebele letos kakor tudi lani niso napravile v tem kraju dobička in veselja čebelarjem. Črvi so pa po njivah, travnikih in sc-nožetih tudi opravili svojo dolžnost. S hribov je začel pihljati hladni, jesenski veter in se prav oblastno poigrava z odpadlim listjem listnatih drevete, s katerih so odletele mnoge ptice v daljne kraje; ostali krilatci pa osamljeni otožno cvrčijo po izginjajoči prirodni lepoti g Tržiške novice. V cestni odbor so bili izvoljeni za občino Tržič tovarnar Don, za občino Sv. Katarina župan Zupan in Ignacij MegliC, za Sv. Ano po ožji volitvi med Čarmanom in županom župan Ankele. Razen enega ali morila dveh bo novi cestni odbor, ko imenuje še deželni odbor svoje zaupnike, sestavljen iz mož, ki pripadajo katoliški ljudski stranki. — Dekliška Marijina družba je poslala za apostol-stvo sv. Cirila ia Metoda, ki ima namen podpirati katoliške misijone na Balkanu, 100 kron za letošnje leto. Društvo sv. Jožefa prične zopet s svojim izobraževalnim delom. Prvo predavanje bo v torek 30 t. m. ob 8. uri zvečer. Vabimo k najobilnejši udeležbi. Predavanja bodo vsak torek. — Nemci so v novo šolo sprejeli tudi več slovenskih otrok. Ali ni nikake oblasti, da bi to zabranila? Zakaj pošiljajo starši, ki so vendar gospodarji svojih otrok, v to mučilnico svoje otroke? Tu se bodo naučili zaničevati svojo domovino in svoj jezik. Otroci, nezvesti svoji domovini tudi staršem ne bodo ohranili zvestobe. P Dolenjske n®vice |j d Loški potok. Od nas se je poslovil te dni g. kaplan K. Škulj ter odšel na svoje novo mesto v Ribnico. V naši fari je ustanovil izobraževalno društvo, Orla, dekliško zvezo, tesarsko društvo, Vincencijevo konferenco in šolarsko kuhinjo. Ustanovil je tudi živinorejsko zadrugo in sezidal nov Društveni dom. Zato ostane njegov spomin tesno zvezan s politično, gospodarsko in kulturno preureditvijo naše fare. Ves njegov velikanski trud mu plačaj Bog! — Na svatbi g. ženina Franca Bartol in neveste Tončke Kordiš se je nabralo v narodno-obrambne namene za »Slovensko Stražo« 15 kron. Zbrali so domoljubni svatje. Čast zavednim rodoljubom, ki sredi veselja in svatbene radosti ne pozabijo trpečih bratov in sestra pod tujčevim jarmom. — Kmečka zveza naznanja svojim članom, da se je njen tajnik g. K. Škulj preselil iz Loškega potoka v Ribnico, kamor naj se v društvenih zadevah obračajo Zvezini člani. d Loški potok. Na dopis, ki slika gosp. nadučitelja Ferdo Vigele v njegovem delu proti S. L. S. v Loškem potoku, me je omenjeni gospod napadel v »Slovenskem Narodu«, v katerem mi obeta odgovor med štirimi očmi. Jaz sem iskal zanimivih in skrivnosti polnih nadučiteljevih oči 16 dni, a jih nisem dobil. Zdaj pa sem za stalno odšel iz Doline in ne morem več čakati globokih oči. Gospodu Ferdo Vigele bi pa to-le povedal na njegov napad: Če se čutite prizadetega v javnosti — kar je tudi »Domoljub« kot najširša javnost — odgovorite in iščite zadoščenja v javnosti, ne pa med štirimi očmi brez prič, kar vi poudarjate. Taki nastopi so dokaz, da vi vse, kar omenjeni dopis poroča, priznavate in da nimate pf.č nikakega protidokaza. Če 6» se pa hočete braniti brez protidokaza, se z vsem nastopom edinole smešite in pripravljate novo smolo, katere pa imate v Loškem potoku dovolj za precej časa. Kdor reče a, mora tudi b, kdor udari, mora biti pripravljen tudi sam na udarec, kdor kliče »na korajžo«, mora imeti tudi kaj poguma, da nasprotnika počaka. Kdor pa zavpije, potem pa zbeži za grm ali pa v zapeček, ta ni mož in za politiko, za javnost docela za nič, tak mož je za zapeček. Ne žugajte med štirimi očmi, stopite na plan in podajte protidokaze, če jih imate; vaš nastop je le potrditev vsega, kar je poročal omenjeni dopis. — Napisalo bi se še kaj — pa morda še dojde ob svojem času. To v odgovor na vaše »Poslano« v »Slovenskem Narodu«, ker nisem imel sladkosti dočakati vaših skrivnostnih oči. — Loški potok, 16. septembra 1913. — K. Škulj, kaplan, Tabor. d Iz metliške okolice. Volitve v cestni odbor metliškega sodnega okraja so se izvršile 14. septembra. Voljeni so pristaši S. L. S., razun v Metliki, Podzemlju in Gradac-Črešnjevcu. Na Črešnjevcu je znani Kočevar zakrivil, da je bil izvoljen gra-daški liberalec pečar Piletič in da je tako občina Črešnjevec ostala brez zastopnika v cestnem odboru. Liberalec raje pozabi na korist svoje občine, kakor da bi volil pristaša S. L. S. Možje, dobro si zapomnite take odbornike za prihodnje občinske volitve. Novoizvoljeni možje S. L. S. cestnega odbora pa glejte, da izvolite za načelnika iz svoje srede zvestega pristaša S. L. S. Liberalci so povsod dogospodarili, naj še tudi pri nas. V edinosti naših mož pa leži nepremagljiva moč. — Za nadzornika v kraj. šol. svet mesta Metlika je imenovan g. Davorin Vukšinič, oskrbnik n. v. r. v Metliki. — Hude nevihte imamo zadnje dni v Beli Krajini. Včasih se bliska in grmi, kakor bi se bližal sodnji dan, in med silnim vetrom dež lije kakor ob vesoljnem potopu. Res čudno vreme že proti koncu septembra. — Trgatev v Beli Krajini bo bolj pičla, zlasti metliška okolica ne bo imela skoro-da kaj trgati, Spomladi je trtje pozeblo, poleti ga je večkrat toča skoroda do golega oklestila. Hvala Bogu, da je pšenica letos dobro obrodila in tudi drugi poljski pridelki so precej bogati, ker drugače bi pa res ne bilo ubogemu kmetu mogoče živeti. Vse kaže, da se bo treba pri nas bolj oprijeti živinoreje. Vinogradi so le preveč loterija, veliko se vanje da, a tako malo se izplačajo, Seveda nas tolaži upanje na letino prihodnje leto, — Strela je ubila dne 14, septembra Ivcu iz Metlike lepega vola, ko je izgnal živino na pašo na Sv. Roka. Vola so odrli in ga zakopali. — S t r e 1 a je udarila na Krasincu, župnija Podzemelj, v senico, ki je nato pogorela. d Selo-Šumbreg. Velika nesreča se je pripetila posestniku Brnatu Pucelj iz Or-lake. Dne 16. t. m. je prodal voli v Št. Vidu za 890 kron. Voli je moral gnati na postajo v Zatično in tam je dobil plačilo. Potem se je peljal z vlakom do šentviške postaje; tam je izstopil in šel proti Selo-Šumbregu. Med tem potom je izgubil vseh 890 kron. Kdor najde denar, naj to naznani in dobil bo lepo nagrado d Št. Janž na Dolenjskem. Dne 11. t. ni., v četrtek, se jc vršila pri nas sv. birma. Koliko je že Št. Janž v dveh letih napredoval, se je videlo v sredo pri sprejemu. Kavalkada Orlov na konjih, številni vozovi z možmi, vrsta Orlov in »Bogomil« ter drugih korporacij, šolski otroci, lepi nagovori, vse to je na prevzvišenega knezoškofa napravilo najboljši vtis. Praznično lice Šent Janža so še povečali številni visoki mlaji, slavoloki in venci, za kar gre zasluga požrtvovalnim članom in članicam odsekov našega izobraževalnega društva. Najbolj nepričakovan vtis pa je napravila naša župna cerkev, ki jo je okusno poslikal g. Franc Blaznik z Iga. Prej skoro hlev se je naša župna cerkev spremenila v dostojen božji hram. Neprijetno jc pa dirnilo vsakega, da ravno tiste hiše v Št. Janžu, ki baje ob vsaki priliki povdarjajo svojo vernost in so bile morda v prvi vrsti dolžne storiti to, niso razobesile zastav ali na kak drug način okrasile svojih domov. Zvečer so pevski zbori zapeli pod-oknico in napravili bakljado. Knezo-škof je v četrtek in petek obiskal podružnici Leskovcc in Kal, kjer se je zbralo mnogo ljudstva in priredilo prevzvišenemu lep sprejem. d Št. Jernej. Pri nas sta kupovali dve vojaški komisiji konje za ježo in vožnjo. Kupili sta 11 konj. Nekdo je prodal svojega konja za 1200 kron. — Jako nestanovitno vreme imamo; je lepo, jasno, solnce pripeka, a kar naenkrat se stemni, začne bliskati, grmeti in treskati, cla je človeka kar groza in nalivi so velikanski. Zelo slabo je to za vinograde, ker je začelo grozdje že pokati. d Vavta vas. Preteklo nedeljo se je vršilo v Vavti vasi blagoslovljenje novega mostu. Slavnost blagoslovljenja se je krasno izvršila ob lepem vremenu in ob navzočnosti številnega občinstva. Pri slovesnosti sta bila navzoča presvetli knezoškof ljubljanski in dež. odbornik dr. E. Lampe. d Velike Lašče. V nedeljo dne 5. oktobra se bo priredil v dvorani izobraževalnega društva shod rekrutov iz sodnega okraja Velike Lašče. Prične se zjutraj ob 6. uri s pridigo in sv. maso. Nato bosta dva govora o razmerah slovenskih fantov pri vojakih z razlago nekaterih vojaških službenih predpisov in predavanje gosp. dr. med. okrožnega zdravnika Raznožnika o zdravstvenih razmerah v vojaški službi. Popoldne bo pa lepa prilika za spoved, ker bo več gg. spovednikov na izbiro. Fantje re-kruti, 5. oktober je vaš dan! Udeležite se polnoštevilno vašega shoda, da boste dobro pripravljeni nastopili cesarsko službo v čast svoji domovini! d Zatičina. Umrl je dne 8. septembra t. 1. v sedeminšestdesetem letu svoje starosti posestnik in župan Franc Lesjak. Pokojni je bil nad 15 let občinski odbornik, tri leta podžupan in zadnjih šest let župan. Bil je ud posojilnico in več let tudi član cestnega odbora. It. L P.l d Z Iga. V cestni okrajni odbor za občini Studenec in Želimlje je izvoljen Matija Mencej, župan z Iga. Prejšnji odbornik Janez Štrumbelj je poskusil Vso stvar zmešati. Ko je sprevidel, da sam na noben način nc more biti več odbornik, je v nedeljo po prvi maši pred volil vijo nagovarjal občinske odbornike iz občine Želimlje, da bi se skupaj vzeli in svojega kandidata postavili, češ, da bodo lahko zmagali, ker so naši needini. Pa mož se je zmotil. Res so Žolimljani imeli svojega kandidata, a naši možje niso fikfaki, kai sklenejo, lo tudi držijo in oddali so vse glasove Matiju Menceju. Njemu zaupamo in pričakujemo, da bo bolj skrbel za ceste, kakor prejšnji odbornik, ko je bilo v naši vasi blata do kolen. Tujci so sc bali priti v našo vas, ker so bile vse ceste v blatu. — Za občine: Tomi.šelj, Vrblenje, Iška vas in Iška loka je soglasno izvoljen Anton Svete, župan iz Tomišlja; za občine: Šmarje, Rudnik in Pijava gorica pa tudi soglasno Jože Jamnik, župan iz Pijave gorice. Tako so na celem ižanskem vsi odločilni zastopi v rokah zastopnikov S. L. S., samo gasilna društva imajo še liberalci. Prihodnjič bomo poročali kaj več o naših »vzornih« gasilnih društvih. d janče. Dne 15. t. m. smo pokopali jeruzalemskega romarja Antona Marolta, po domače Jesiha, ki se je ucMtžil lansko leto tudi evharističnega shode na Dunaju in letos zelo želel romati v Rim, pa mu bolezen ni pustila. Hit je dolgoleten cerkveni ključar, občinski odbornik in svetovalec in letos ga jc izvolil c. kr. okrajni šolski svet, nadzornikom za tukajšnjo šolo. Poleg raznih knjig jc posebno rad prebiral »Kmetovalca«, »Bogoljuba«, in »Domoljuba«. Bil je veren mož in posebno velik častilec Matere Božje, zato se pa tudi ni bal stopiti v večnost. d Vojaki - novinci litijskega okraja! Le nekaj dni še in udarila Vam bo ura slovesa. Podali boste svojo roko očetu in materi, ločili se od domače hišo in ognjišča, od bratov in sester, poslovili so od vsega, kar Vam je bilo drago, da nas1oj)ito nov stan, stan časti in vesolja, ki pa je obenem stan težav in mnogih nevarnosti. Prepričani smo, da hočete s fantovskim ponosom prenesti, 'Vojaške težave in da se hočete vrnili po doslužonih lotih na dom ravno taki kot odhajate, namreč pošteni, zgledni in globoko verni slovenski fantje. Zato Vas vabimo v nadi, da postane ta naša želja v resnici trden sklep močne volje, na rekrutski tečaj, ki se vrši dne 29. in 30. septembra t. 1. v šmartnem pri Litiji s sledečim sporedom: I)ito 29. septembra: Od 2. do 5. ure popoldne: navodila in vaje v telesnih vežbah. Vadi gospod Fr. Poženel, rezervni kadet. Od pol'6. do pol 7. uro zvečer pojasnjuje vojaški dnevni rod gospod kaplan Jernej Kovič. Ob pol uri cerkveni govor kot priprava na spoved. Govori gospod dekan Matej Iiiliar. Potom spoved. Dne 30. septem- bra: Ob C. zjutraj: sveta maša z nagovorom in skupno sveto obhajilo. Po cerkvenem opravilu slovo v »Društvenem domu«. Na' veselo svidenje! — Prijatelji mladine. d Iz Ribnice. V cestni odbor je izvolil ribniški občinski odbor g. Fr. Grebenca, posestnika iz Lazov. ___ V D o 1 c n j i vasi pri Ribnici pa so si izbrali kot zastopnika občine v cestnem odboru svojega župana g. Ignaca Mrharja. Mož bo menda edini liberalec v cestnem odboru, a vendar upa vsled svojih »velikih zmožnosti, kakor nam jc priletelo od gotove strani na uho, postati še njega načelnik. Niso ravno pregrešne in napačne take želje, a so težko izvršljive, ker so volilci toliko trdosrčni, da morejo samo enemu pokloniti to čast in da ta eden ni clo-lenjevaški g. župan, je samo ob sebi razumljivo. - 10. t, m, se je iz Ribnice poslovil naš kaplan g. Matej D a g a r i n. Njegova zasluga jc, da je zopet združil ribniško faro v političnem oziru, a bil je delaven tudi na vseh drugih poljih, mož na svojem mostu, kjerkoli se ga je potrebovalo. Preselil so je kot župni upravitelj na Ledine pri Idriji. Na njegovo mesto je prišel g. Karel Škulj, do sedaj kaplan v Laškem potoku. — Pri n as š c vedno ni mamo n a d u č i t e 1 j a kljub brezštevilnim razpisom mosta v zadnjih treh letih. Čudno so nam" zdi, da za tako lepo mesto ni nobenega sposobnega prosilca, seveda liberalci že prosijo, a teh nočemo! Upamo, da bo c. kr. deželni šolski svet, upošteval naše želje in se dobil kak sposoben naš mož, ki bo za ljudstvo in z ljudstvom. Ribniška modrost. Kakor so jo žo pred leti opozarjalo, se vest, da bo ribniška kanalizacija hišnim trškim posestnikom le v kvar, sedaj uresničuje. Razni Markoti, Pirkerji, Višhi-karji itd. niso s kanalizacijo nič patentiranega ukrenili in sedaj najbrže obžalujejo ob deževnih dneh svojo modro delo. J c res hudo to, če stoje po trgu in po glavnih cestah cela jezera vode, ki ti vedno preti priti v klet, vežo in še kam drugam, če se nisi zavaroval z visokim hodnikom ali kako drugače. Škoda denarja, ki smo ga tako zastonj skozi okno na cesto vrgli! Letin a p r i nas letos ne bo bog-vekaj. V zadnjem času, ko bi potrebovali solnca, nas zopet, moti vedno deževje, da imajo mnogi krompir in drugo še zunaj, kar jo bilo druga lota ob takem času žo gotovo spravljeno pod streho. Ob zadnjem deževju jo Bistrica izstopila na več krajih in preplavila travnike in polje. Treba bo misliti zares in temeljito na skorajšnjo regulacijo Bistrice, kar bo koristilo v obilni meri sodraški, ribniški in dolenjevaški dolini. Že dolgo Čas ase govori o tem delu, naj bi se kaj kmalu tudi uresničilo. ....-«. ti škocijan pri Mokronogu, človek nc bi verjel, da more biti kmečki župan zoper streljanje vran. Ob času, ko v silni mori uničuieio koruzo. C. kr. okrajno glavarstvo je dovolilo, župan pa jc zavlekel s tem, da ni hotel podpisali poplgov za orožne liste. Bomo videli, kako se bo Činkole z glavarstvom zmenil. Vprašanje je tudi šo, kdo bo povrnil škodo po njivah. d Vače. V nedeljo, dne 21. t. m., je v našem društvu krasno predaval deželni tajnik in predsednik orlovske zveze gospod dr. Lovro Pogačnik o pravi domovinski ljubezni in mladinski izobrazbi. Gospod deželni oficijal Josij) Pire pa je s krepkimi potezami naslikal pogubni vpliv lažnjivega liberalizma na mladino. Poslovili smo sc obenem od štirih Orlov, ki gredo k vojakom. Vreme nam jo preprečilo lepši spored, a kljub deževju je bilo okoli sto članov navzočih ki so nesli domov najlepše misli in vtise nedeljskega predavanja. d Iz Zasavja. Svotogorski shod na Veliki Šmaren je zagorskim liberalcem in njih dičnemu »pisatelju« nasul toliko žrjavice na glavo, da jih še seclaj peče. Šc Taufer ne more več tega ognja »panati«, ker ga še hujše peče nogo njegova spomenica. Mož je šc seclaj br-lav, ker bi sicer ne trdil, da je bilo na tem shodu samo 38 naših, a v resnici jih jc bilo nekaj stotin, ki so obsodili ogorčeno gnili liberalizem. Radi verjamemo, da to liberalce peče in skli, zato spuščajo med svet tako obupne in klaverne laži. 10 3888§§S3S888S8S§g88§888888§8§888888888888888888888888888 Notranjske novice 0 !i^SSS^SS8SSSSSSSS^S88SS8SS8S8SS§88888S88S8m8S88 0, n Na Dobrovo pri Ljubljani so bili prišli 1. septembra ti-le čč. gg.: Konzi-storialni svetnik P. Hugolin Sittner, stoini pevovodja Stanko Premrl, skladatelj dr. Fran Kimovec in vrhniški kapela n Fr. Zabret. Čemu so prišli? Pregledal in preizkusit novo orgle, delo g. Iv. Milavca iz Ljubljane, ki jo bil seveda tudi navzoč. In kakšna je bila sodba teli gospodov strokovnjakov? Svetnik P. Hugolin Sattner je svojo sodbo izrekel v »Cerkvenem Glasniku« št. 9 t. 1. str. 91 takole: »Nisem sc zlepa vrnil s kolavdacije orgel s tako zadovolj-nostjo, kakor z Dobrove; ...in reči se sme, da so orgle popolnoma uspele, (ako v tehniki, kakor v intonaciji... Omara jo Stara, na novo pleskana in pozlačena, dela jako prijeten utis. Pi-ščali odgovarjajo jako hitro in ni nobeno zamude'več. Na delti smem čestitati g. župniku in mojstru Milavcu.« Tudi župljani, ki so drago voljo prispevali za orgle okroglo 4000 kron, smejo biti ponosni na to lepo doto, na ta nov kras dobrovsko cerkve. Darove naj jim BOg povrne. Dno 14. septembra t. 1. sta volili občini Dobrova in Zgornja Šiška enega odbornika v okrajni cestni odbor. Izvoljen jc bil Ivan Kane iz Podsmreke št. 26 (p. d. Gorjanc). Doslej Dobrova ni imela v cestnem odboru zastopnika, zato so bile pa tudi ceste tako zanemarjene. Od novega odbornika upamo, da l)o skrbel za red v tem oziru, da Dobrov-čani ne bomo samo plačevali doklad za ceste, ampak da bomo imeli tudi četi e, kakor se spodobi. n Sz Idrije, Novo šolsko leto se je pričelo in na jutro okoli 8, ure zjutraj jo zelo veliko drobiža na ulicah. V našo rudarsko ljudsko šolo pohaja 465 dečkov in 561 deklic, torej skupno 1022. \ c. kr. realko hodi 177 dijakov. Letos sc je privzel kot prost predmet tudi latinščina; drugi predmeti kot v realčnem zavodu še ostanejo. Tako bode dijaku odprta pot tudi na druge stroke na univerzi. - - Naš čipkarski tečaj šteje 240 rednih učenk, v nadaljevalnem tečaju pa 51. Otroški vrtec obiskuje 100 otrok in za gospodinjsko šolo se je oglasilo 20 deklet. Da jih je tu tako malo, je vzrok, ker jih veliko čaka, da hi izvršile 8. razred ljudske šole. A revice čakajo, 8. razreda pa le še ni. Županstvo j,1 sicer ponudilo prostor za ta razred v mestni ubožnici, ni pa še došel odlok od ministrstva. Zato čakamo in čakamo, dasi se je pouk v drugih razredih že pričel. Zakaj se tako odlaša, povemo 'drugi pot. Naš trgovec Treven je dobil dovoljenje prodajati molitvenike. Mi ga priporočamo, ker vemo, da bode prodajal le zanesljivo blago, potrjeno od škofijstva. Izkušnja uči, da je med mo-litveniki veliko knjig, ki niso priporočljive. Tiskajo se v inozemstvu, sicer so lepo vezane in se jih poceni oddaja, a vsebina je tudi taka, da je naravnost pohujšljiva. Bil je slučaj, da se je oče, četudi liberalnega mišljenja, zgražal nad knjižico, katero je kupil svojemu sinu. Vsiljuje se od protestantov prestavljeno sveto pismo v slovenskem jeziku, ako ga kteri hoče kupiti, se mu kar ija vrže. Menda so se vrgli tisti ljudje tudi nad molitvenike in zato ponujajo svoje blago kolikor mogoče poceni. Zunanja oblika omami kakega, a za vsebino ne ve. Pozneje šele spozna in se kesa, včasih tudi tega ne opazi. G. Treven bode pa prodajal le take molitvenike, ki so od slovenskih škofov potrjeni, torej vsak lahko z mirno vestjo izbere tam, kar mu ugaja. n Knežak. Kakor drugod, so se tudi pri nas vršile volitve v cestni odbor. Zmagali so sicer naši možje, toda zgodilo se je nekaj, kar je vredno, da pri-bijemo. Skupaj so volile tri občine, in sicer naša, potem Ratežcvo Brdo in Zagorje. Vsi smo pričakovali, da bo volitev soglasn, pa zgago so naredili — Zagorci. Mi Knežani in iz Brda smo volili tudi enega Zagorca, ti pa mesto, da bi v. nami volili, so pa volili — Česnika. Tako je on dobil 17 glasov. Seveda je propadel. Čudno se nam zdi to in tudi nehvaležno. Ko bi naši možje hoteli, pa bi volili enega iz Brda, Zagorci pa zase, ostali bi Zagorci v manjšini in bi v cestnem odboru nc imeli nobenega zastopnika. Čudno se nam tudi zdi, da Zagorci volijo to, kar smo mi Knežani že davno vrgli iz občinskega odbora. Možje, ne plešite vendar tako. kakor 1 vam Česnik gode, saj mož nobene moči nima več. mislite s svojimi glavami in fii pustite listi prazni in neumni liberalizem, kakor so ga že po celi Notranjski! n Postojna. Žalostna usoda poštnega voza. Odkar je začel voziti avtomobil iz Postojne v Vipavo, je seveda prišel poštni voz ob vso veljavo. Bil je v Postojni na dražbi prodan. Kupil ga je g. Iv. Marinčič iz Zagorja na Krasu za celih 40 kron. Za kmete je seveda tak voz neporaben. Sedaj je vozu odločeno, da bo postal prenočišče za kure. n Vič. Romarski vlak na Trsat, katerega je nameravalo prirediti tuk. kat. slov. izobr. društvo dne 27. sept. t. 1., je vsled nastalih ovir preložen na prihodnje leto. Oni, ki so se priglasili in plačali za vožnjo, dobe denar povrnjen. n Vrh nad Rovtami. Prav lep dan je bil letošnji 8. september. Že na predvečer je prišlo mnogo romarjev na naš lepi grič. Ob 7. uri je bila pridiga in pete litanije Matere Božje. Ljudi je bilo toliko zvečer, da niso mogli že nikjer več dobiti prenočišča in so mnogi prenočevali v cerkvi. Bilo je spovedo-vanje pozno v noč in na praznik se je začelo že ob 4. uri zjutraj. Sveto obhajilo je sprejelo 400 ljudi. Pri obojnem duhovnem opravilu je bila cerkev polna. Zlasti ob 10. uri jih je silno veliko prišlo; mnogi zato, da počaste Svete tri Kralje, šc več pa tudi zato, da bi slišali govoriti in poročati vrlega deželnega odbornika g. dr. Lampeta in našega- državnega poslanca Gostinčarja. Politično društvo za idrijski sodni okraj je namreč priredilo ta dan javen političen slibd. Po maši sta na prostoru pred (cerkvijo poročala dr. Lampe o novem cestnem zakonu, Gostinčar pa o novih postavah v državnem zboru. Priporočala sta ljudem vzajemnost in prijateljstvo. Povedala sta, da naj ljudje zaupajo S. L. S., ki se je vedno potegovala za ljudske pravice. Dr. Lampe je tudi obrazložil novi šolski zakon, po katerem so prišli do pravice ljudje, ki pošiljajo otroke v šolo in ki morajo zidati šole in s svojimi žulji skrbeti za vse potrebno pri šoli. Priporočal je tudi, naj se ljudje poslužujejo občinskega razsodišča in naj nikar za vsako malenkost ne iščejo zadoščenja pri sodniji. Oba gospoda sta navdušeno govorila za ljudske pravice, in možje, katerih je bilo okrog 600, so z zanimanjem poslušali. Ko je poslanec Gostinčar še omenil puhli liberalizem in njegove krivične nauke, je vsak mož sklenil, da sc bo zvesto držal S. L. S. in pobijal liberalizem, kjerkoli bo treba. Ob pol 2. uri popoldne je bil shod končan. — Popoldne ob 3. uri smo imeli pete litanije in nato sta oba govornika odšla v Rovte, kjer so jima prišli naproti vrli rovtarski možje in so se z dr. Lampelom menili o vodovodu, ki ga bodo v Rovtah dobili v kratkem. — Ako bi smeli še eno željo izreči, bi prosili naše poslance, da bi enak shod priredili vsako lelo 8. septembra na Vrhu. — Na nedeljo Marijinega Imena smo imeli popoldne shod za domačo Marijino družbo, k kateremu so pa prihitele tudi dekleta sosednjih Marijinih družb. Pohvalno moramo omeniti dekleta Marijine družbe iz Podlipe in Zažarja, k a. tere sta pripeljala na Vrh abiturijent Urh in voditelj izobraževalnega društva v Zažarju Pavel Raztresen. Vseh deklet je bilo v cerkvi ?00. Imele so govor in pete litanije M. B. Potem so pa nam dekleta iz Podlipe in i/. Zažarja predsi.iv-Ijale dve mični igri. > Marijina h če pred nebeškimi vrati« in »Samostansk., li-lija«. Mladeniči izobraževalnega društva iz Zažarja so nam napravili mnogo veselja s šaloigro: »Kmet in avtoinal . Na koncu je abiturient Urh iz Podlipe krasno govoril o namenu Marijinih družb in o pomenu izobraževalnih društev. Pred odhodom je še bodrila na, dasiravno jih je manj kot nas, tak l< p društveni dom sezidali in tako lopo v izobrazbi napredujejo. V nedeljo, d o 28. septembra je občni zbor našega izobraževalnega društva in volitev novih odbornikov. Pokažite se takrat na dan in pristopite v društvo. n Žažar pri Vrhniki. Dne 21. avg. je treščilo v tukajšnji zvonik in pošk -dovalo streho na zvoniku Potem je šla strela znotraj po zvoniku, prebila obok pod zvonikom, šla v lopo, iz lope jo je mahnila v cerkev; potem je po cerkvi nekaj časa rogovilila semlertje, dokler se ni naveličala in jo pobrala v zemljo. B Društveni vestnik SI Katol. slov. izobraževalno društvo v Predosljih in ljudska knjižnica »Beh < na Suhi vabita k skupni prireditvi, ki se vrši v nedeljo, dne 28. septembra v Predosljih v dvorani ljudskega doma. Na programu je petje mešanega in moškega zbora in igrokaz :»Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta«. Katol. slov. izobraževalno društvo v Mengšu vabi na ljudsko veselico in k javni telovadbi, ki jo priredi v zvezi h tukajšnjim telovadnim odsekom Orla« v Mengšu v nedeljo, dne 28. sepl. 1013, na vrtu »Društvenega doma«. Spored: 1. Sprejem bratskih društev »Orlov v »Društvenem domu« ob 1. uri popoldne- 2. Pete litanije v župni cerkvi ol> 2. uv' popoldne. 3. Ob tri četrt na 3. uro govor vlč. g. dr. Jos. Jeršeta »Orlom«. '>■ 1>n govoru telovadba »Orlov«. 5. Ljudska veselica s srečolovom in prosto zabavo. Pri telovadbi in veselici svira Mengeška godba. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev v dvorani tukajšnjega Društvenega doma. Vstopnina prosta- Predstava v Čemšeniku. Takoj v nedeljo, dne 28. septembra, pridite sosedje in prijatelji Čemšeničanov v < šenik. Po kaj pa? Naši fantje vam ho<10 v novem »Domu« predstavljali prelepo novo igro »Zloba in zvestoba«, ki jo je izdal Salezijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani. Pa tudi za uho vam pripravimo kaj prijetnega. Na svidenje v nedeljo popoldne ob 3. uri. Mladeniška Marijina družba v Mirni peči. V nedeljo, dne 28. sept. t. 1., priredi mladeniška Marijina družba zanimivo predstavo v dveh dejanjih, »Ainarihst«, ki bo nudila gledalcem obilo nedolžnega smeha in zabave. Razveselila .vas bode nazadnje še dodana burka »Krčmar pri zvitem rogu«. Začetek bo ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Vrhniško okrožje »Orlov« priredi v nedeljo, dne 28. septembra 1913, na Stari Vrhniki javno telovadbo in veselico s sledečim sporedom. Ob 1. uri sprejem bratskih odsekov in drugih gostov pred gasilnim domom na Stari Vrhniki. Nato pohod z zastavami in godbo na čelu skozi vas na veselični prostor. Ob 2. uri skušnja za javno telovadbo (mod tem časom so pa v podruž. cerkvi pete lita-nije). Ob 3. uri javna telovadba (rajalni nastop, proste vaje, orodna telovadba: drog, bradlja, skupine, rajalni odhod). Po telovadbi velika ljudska veselica, srečolov, petje, dražba, prosta zabava itd. Za okrepčilo bode postavljenih več paviljonov. Pri telovadbi in veselici sodeluje orlovska godba iz D. M. v Polju. Vstopnina: Sedeži okoli telovadišča 1 krono, stojišča 40 vin. »Orli« v kroju so vstopnine prosti. Vstopnice je treba vi4no nositi. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši teden kasneje, to jo dne 5. oktobra t. I. Zaželjene so tudi narodne noše. Blagosievljenje zastave v Stude-nem pri Postojni. Na praznik rojstva Device Marije smo blagoslovili novo dekliško zastavo Marijine družbe. Blagoslovil jo je g. Matija Erzar, dekan v Postojni. Obiskali ste nas tudi sosednji družbi hrenoviška in postojnska s svojima krasnima zastavama, udeležila se je tudi sosednja planinska družba. Pri ti priliki smo tudi priredili družbeno veselico s petjem, igro »Na Marijinem srcu«, z kupletoma »Kavarica« in »Lunin obraz« in srečolov. Opravilo v cerkvi in družbena prireditev se je izvršila v splošno zadovoljnost. Veselica ljudske knjižnice »Belca« je izvrstno uspela. Ugodno vreme je privabilo udeležence iz vseli krajev v okolici, tako da istočasne prireditve Preddvorom in v Kranju niso prav nič škodovale. Petje moškega zbora je bilo pri malem številu pevcev krepko; Aljažev: »Slovan na dan« je kakor mogočen klic pozavne vrel iz navdušenih prs in dr. Schwabova: »Oj dekle, kaj tak žalostno« je bila prednašana z občutkom, ljubko obenem in s preciznostjo šola-nega zbora. Tudi narodne pesmi so delale zboru čast in v posnemanje naj bi služilo društvo v tem, da skrbi pri prireditvah za lepo petje. Pod kostanji se je razvila živahna zabava in gostje se moramo pohvaliti, da smo z veselice od- hajali z najlepšimi vtisi in veselega srca. Kakor se sliši, je veselica dala društvu lep prebitek, menda okoli 170 kron. Suški fantje so tudi denar, dobljen za mlaje in kar so nabrali za topič, skupaj okoli 100 K, prepustili knjižnici. Lepo je to; na ta način se mora pokazati zavednost in izobrazba, da se za njeno razširjenje žrtvuje delo, trud in denar. Tak duh naj bi vladal splošno med gorenjskimi fanti, pa bi naša izobraževalna društva bolj procvitala in dosegala svoj namen, ne pa samo životarila in čakala ali konca ali princa s čudodelno močjo, da jih otrnc iz spanja. Društvu »Liburnia«, Reka. V domovini nam je znano, da je društvo razpuščeno, drugega pa nič. Stari odbor bi prosili, da našemu uredništvu naznani, kaj se je zgodilo z društvenim premoženjem. Društveno premoženje se ne sme za nobeno drugo stvar porabiti, kakor za tisti namen, v kateri je bilo namenjeno. Prosimo, naj se nam pošlje natančen popis društvenega premoženja. Gospodarske vesti. PREMOVANJE GOVEJE ŽIVINE. Deželni odbor kranjski priredi letos meseca oktobra premovanje goveje živine v sledečih krajih: Dne 8. okt. v Šmartnem pri Litiji, dne 9. oktobra v Lukovici, dne, 10. oktobra v Šmartnem pri Kranju, diae 13. oktobra v Senožečah na Krasu, dne 14. oktobra v Horjulu, dne 16. oktobra v Kostanjevici, dne 18. oktobra v Velikih Laščah, dne 20. okt. v Žužemberku, 15. oktobra v Lescah. Premovanje se prične vsakokrat ob 10. uri dopoldne. Premovali se bodo biki, kratve s teleti in brez telet ter lepe telice. Za vsako goved, ki se pripelje k promovanju, je imeti seboj živinski potni list. Koder se vodijo rodovniki in zapisniki poizkusile molže, je prinesti seboj tudi izpiske iz rodovnika in zapisnika o poizkusili molži. K premovanju prignana živina mora biti točno ob določeni uri na premovalnem prostoru, ker bi se sicer na prepozno prignane živali ne moglo ozir jemati. Živina mora biti dobro osnažena ter krave zjutraj pomolžene, ker bi se sicer od premovanja izključile. Premovanja se lahko udeleži vsak živinorejec iz občin bližnje okolice, kateri je lastnik najmanj pol leta k premovanju prignane živali. Prednost pri premovanju ima pašna živina, živina članov živinorejskih zadrug in živina, ki ima seboj izpiske iz rodovinika ter zapisnika o poizkusili molži. Vsak živinorejec more dobiti le po eno premijo za vsako vrsto razstavljenih živali. Poleg premij se bodejo delile tudi diplome onim živinorejcem, ki razstavijo v posameznih vrstah po več lepih živali. Odgovorni urednik Jožel Gostinčar, drž. poslanec. Pozor našim somišljenikom! Tudi z dežele se nam poroča, da so začeli liberalci z naskokom na domače posojilnice. Poživljamo somišljenike, naj natančno pazijo na liberalne agitatorje, za vsak slučaj takoj zabeležijo priče in brez pardona liberalnega agitatorja izroče v roke pravice. Liberalci so si ravno dobo dežel-nozborskega zasedanja izbrali za to lopov-stvo. Odmev obračuna, ki ga bodo doživeli v deželnem zboru, pa naj gre po celi deželi kakor vihar, ki bo končno enkrat pomedel to družbo s pozorišča. ^8888^r88888BBB8E8SBSBB888B8BaEgBBS3S888SBBS88BK^8888^ Dobre knjige uDnaoDoaoLaunoaaaLaaaouoocaaan! Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Sestavil c. kr. profesor dr. J. Šlebinger. Cena 1 K 20 vin., vezano 1 K 80 vin. Za šolsko mladino, posebno ono iz višjih razredov ljudskih in nižjih razredov srednjih šol je ta slovarček nenadomestljiv pripomoček. Slovarček nudi vsakemu, ki se bori s težavami nemškega jezika, poleg potrebnih nemških besed tudi navodila za sklanjatev samostalnikov in spregatev glagolov z vsemi nepravilnimi oblikami. Slovarček se je v šoli kot pomožna knjižica pri pouku nemškega jezika izborno ob-nesel. Izredno nizka cena jc tudi velika prednost tega slovarčka. — Učitelji, ki navajajo učence, da si omislijo dr. Šle-bingerjev slovarček, si zelo olajšajo pouk. Sardenko, Mati sv. veselja. 1 K 10 vin., vez. 2 K. »Katoliška Bukvama«. Ta ljubka, religiozna pesnitev je žela povsod polno priznanja. Sardenko hoče z njo tudi z odrov vnemati ljudstvo za lepe in svete ideje, katere bi rad zasadil globoko v srce svojemu narodu. Mati sv. veselja je biser našega nabožnega pesništva in bo zasejala mnogo dobrega semena med slovenskim ljudstvom. Mnenje gosp. dr. A. II ar t in ga, T e 1 f s. Gosp. J. S e r r a v a 11 o . T r s t. Prav rad Vam poročam, da vaše ž e 1 e z n a t o k i n a - v i n o S e r r a -v a 11 o izborno služi. Šest tednov od tega je imela neka bolnica težak porod. Ni se mogla popraviti, teka ni imela, slabokrvna je bila zelo, čutila je vbad-ce v prsih, potila se je ponoči in bila je nervozna. Po rabi dveh botiljk Vašega vina se je njeno zdravstveno stanje zelo zboljšalo, dobila je tek, vsled česar je izgledala takoj boljše. V teh in slič-nili slučajih bom predpisoval prav rad Vaš izdelek. Telfs, 9. junija 1911. Dr. H a r t i n g. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 17. septembra: 31, 26, 72, 12, 17. Brno, 17. septembra. 2, 7», 23, 59, 85. Line. 20. septembra: 20. 47, 70, 2«, 15 Čevlji, kojili podplati pozimi lltaZejo i ,,I,ora"-ma/.ilil /:i podplate in vrhnjo Usnje z od leta lKSti sijnjllo proslulim ,,Sooliund"-gumitran-mazllom za usnje ali , ,Lora"-l. Ifimi /.a Pevlje, ostanejo dvojno trpežni. — Dobiva so v vseli Kadovnili trgovinah. ~ Kdini izdelovatelj: J. Lorenz k Co., dr. 7. o. j.. Heb (Eger). Čeeko. — 1'odriižnn tovarna /a Nemi ijo : Bolim« & Lorenz, Ohemnitz, Saško. Pravi ženski prijatelj, ki se je v vseli življenjskih neprilikah pri starih š.i mladih, revnih in bogatili vedno najbolje obnesel, je Saxlehnerjeva gren-čica IIunyadi Janos. »Zelo rad uporabljam Ilunyadi Janosovo grenčico za urejanje prebave pri bolnih ženskih in sem bil z uspehom vedno zelo zadovoljen,« piše znan dunajski zdravnik za ženske bolezni in univerziteni učitelj v svojih strokovnih spisih. Tudi pri za-stajanju krvi, počasnem odvajanju i,ti pri vseh motenjih prebave, pri različnih boleznih žena in mater, so dosegli zdravniki za ženske bolezni s IIunyadi Janosovo grenčico sijajne uspehe, kar potrjujejo mnoga pohvalna pisma. 9 Prekrasne Me (doze) ki Smo jih prvotno tlali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je starosre-"iia imitacija, in razpošiljamo take škatlje, napolnjene z rženo kavo, v skupni teži 5 kg za K 4-50. — Poštnino trpimo sami. Glede na kako nesporazumljenje opozarjamo na to, da razpošiljamo škatlje samo, dokler ho še kaj te pičle naloge. Prosimo za skorajšno naročitev. 2672 Odrich Vitšček, Praga, Karlin 3. (Češko) Tržne cene za 100 kg. Ljubljana. 23. septembra 1913. Deželni pridelki: ['SCMlCfl i ... . Hit . ■...... /litin ...... jcfmctl. . . . Oves . " , , r, ■; ['roso' belo . . . Proso' rumeno . . Koruza,stara . . Koruzft nova . Leta . . . (irnh .'..... Lancmo seme . . GrgStca-. . . . . l>i mata detelja . . Hždl Hibmr.an . . Fižol 1'repeliCar . Fižol Mandalon > Ccbuia..... Krompir . . . Zelje sveže . . . Zelje kislo brezsodo Hipa norenjiltu . Kepa svežn . . . Ifepn kisla brezsod:] Brinje...... Kumno..... Orehi...... Gobe stthe. • . . Suhe hritrke . . . Suho Cešplje . . . /ežlce...... •Želod...... Smrekovi storži . 'Seno...... Slama..... šSJelja...... • Cena K v 22 -is ■ 23 - m , - 1K--SI - is; t tu t 32 - 33 r 28 ; ! 0 • 4 t 7 , -10 i 4 ' - 0 j ■ K Zivira, meso živa vaga: GoVeda pitana . I deta težka . . Teleta milla . . Prašiči . . . , Ki Struni . . . ; Cena i K | v «2 104 98 • 125 ; Ktiretnina in drugo : Maslo kuhano od K 2Go*— do . . . Maslo sttrovo pd K 280"— do . . . S!anitiasveža(Speh) Slanina prekajena . Most svinjska . . Loj....... Jaica 100 komadov 1'iSanci..... Golobi..... Raca ...... Gos...... Kclonljalno h t a g o na debele: Riž Raiitjon od K 25 — do . . . Kava Sanlos od K 25ti — . . . . SlodkorodKe2-do lJctrolei . ... . 280 — 320 ' :W*v*n|a kotlov? i/A|pho.«%C u sto d is ' Dunaj xm/2 kupit® najbolje pri IvrdM lm« \mw trnu. Vzoici na za-Wevo iranko. Solidni zastopniki se sptejmo. 2G35 Mesto K12 le K 5. Elegantni moški'ali ženski čevlji na zadrgo iz pravega usnja, podobni so' sliki, izdelani po najnovejši fasoni, z dobro podkovanimi, močnimi podplati, v vsaki poljubni velikosti, zajamčena trpe/nost, za vsak par le K 5'- proti povzetju od tvrdke SCHACHTER LEOPOLD, DUNAJ XVI/B, I-erchenfeldetgur el 5. Nikak ri/iko! Zamena ali denar nazaj! 2h6o Samo naravnost od tvorn. razpošiljalnlce ..SUDETIA" Jagerndorl St 42, avstr. Slez. naročite blago za moške in ženske obleke kakor šlezijsko ianeno blago izvrstne kakovosti po najnižjih tvorniških cenah. HjT Ostanki pO čudovito nizkih cenah I Zahtevajte vzorce! fc^] Krasne sezljske novosti. : I?iaifa Podpisani izjavljam, tla so vse žaljiv« ICJllVila besede, ki sem jih govoril zoper Mar. Brinjšek od Sv. Gregorja 13, brez vsake podlage. Sv. Gregor, 22. sept. 1913. 201» Matija Levstek. Razpisuje se služba 2820 organisfa m cerkuenika v Ajdovcu pri Žužemberku. Nastop s 1. oktobrom. Pojasnila daje tamošnji župni urad. Pozor mizarji! Proda se v Cerknici na Notranjskem iz proste loke pod ugodnimi pogoji bivše Homčevo posestvo obstoječe iz hiše št. 272 in 2 njiv. V hiši je prostorna mizarska delavnica, nadalje parili stroj in rami drugi stroji in orodja za mizarstvo. Pojasnila daje: Anton Meden, Begunje pri Cerknici. 2910 Hiša z lepim sadnim vrtom oddaljena 7 minut od župne cerkve na Ltičinali n.id Škofjoloko, pri novi, okrajni cesti na lepem prostoru, pripravna posebno za trgovino s čipkami in za vsako obrt, se proda po zmerni ceni. Več pove Andrej Nartnik, Brabovnica 16. pošta Go-renjavas pri Škofji loki. 2926 ■ ■■■lian i. ■■■ ■ ■■■■•■iiiamiisai Iz malega gospodarskega " katekizma. No nalagaj sdbi iri svoji dekli več opravila kot ga je potreba za lepo in pa vzorno gospodarstvo. Ne zapravljaj. Pazi na to, da bodo vse jedi, ki jih daješ svojim, snažne, redilnc in lepo oblike. Zato ])n uporabljaj za pecivo vedno kemično čisti, izvrstni dr. Oetker-jev pecilni prašek. Z njim prihraniš delavne moči, denar i n čas. Z njim skuhaš in spečeš slastno in redilno. 2900 ■ ieBBBBBBBB*QSiiaaaE]BSBB:ieBBBaBaaa vsaka gospodinja, ki dobiva porilno platneno in bombažasto blago pri moji stnrorenoiu. tvrdki. IRravnl^ipnn prejmete mojo vzorčno zbirko: 111 platna, Kradla, inleta, šlfona, platna za rjuhe, posteljnih preprog, brisač, bar-henta, flanele itd. '/.n dom in za opremo nevest. Pičite, prosim, ponjo. 28C8 40 m ostankov,- iS^^Vobfe" postoljnine, belo tkani- tr _ po povzotju. no itd. franko za samo - Vzorcev o^l ostankov 110 pošiljam. Zamona jo dovoljena. Jan Škoda, tkalnica Rofli-Kostelec 16, KrkonoSI, ČeSko