NaroCnfna
znaša letno % Din, polletno 18 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Ste v. 1 Oin
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo l. LETO
MURSKA
KRAJINA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Murska Sobota, 27. marca 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCaJo
ŠTEV. 4
Goristonenje
Mesece i mesece je počivala narava pod belim plaščem. Vmrlo je življenje i utihnilo je dihanje poti, travnikov in logov. Vse je počivalo po letnom trttdi. Toda že čiitimo pih sprotoletja, topli južni vetri bijejo zadnji boj z zimov. Ešče par dni, pa se pro-bfldi življenje. Naš kmet palik zasfiče rokave, zgrabi za plug i motiko i obdelovao svojo grudo, štera ga že zove na delo!
Vendar pa naš kmet ne ide več z indašnjo gizdavostjo na svoje njive, ne veseli ga več iti v hlev pogledat si svojo živino, ne zdihavle več po punih klasovih žitnih polj! Vse, ka je iskreno ljubo, za koj je živo i se neprimerno trudo, — je izgubilo vsakšo vrednost. Ne dobi več plačano svoje delo i s trudnim i obvupanim pogledom gleda v bodočnost.
Dragi prijatelji! Kak do Vas zvali vOzemski zvonovje v cerkev, kak te v božjem hrami slavili zmago Kristuša nad hudim duhom, zmago svetlobe nad tmico, zmago sprotoletja nad zimov, — te naj se vužge v vaših srcaj iskrica vUpanja na bogše čase. Spomnite se, da večkrat trbej iti tfldi skozi ogenj i samo za tirn, samo po vnogih mukah i trplenjah pride v življenje tisto, po šterom hrepenimo.
I kak se more poljedelec truditi i znojiti, da njemi zemlja obrodi sad, tak moremo tudi v življenji, v državi napnoti vse naše moči i vsi zgrabiti za delo, či ščemo stvoriti močno, ponosno i bogato državo !
Či vsi zvršimo svojo duž-nost, tfidi nam zašije lepše sun-ce. I za tem de gledao naš kmet palik s ponosom na svoja polja i z veseljem šo v svoje hleve.
Pa pridejo bogši časi! V to trdno vfipamo, šr se zavedamo svoje moči, dr verjemo v našem vfizmil
V tem viipanji želemo vsem našim čitateljera ; Veselo Alelujo!
Velka nevarnost povodenj.
Nevarnost povodenj v jflžnih pokrajinah od vdre do v5fe narašča. Sava je pri Sremski Mitrovici narasla za 7 m. V N[ovem Sadu je voda prestopila Jftege t poplavila dele mesta. N^d 2» hš se j,e porušilo.' * r Ki"
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Narodna skupščina je sprejela novi taksni zakon, ki je v zvezi z novimi določbami obrtnega in gradbenega zakona. Takse za lažja in cenejša vozila so se zmanjšale, za težja vozila pa povečale. Kazenske takse so se zmanjšale. Kjer je zakon dosedaj določal trikratno kazen, seje kazen znižala na enkratno, kjer pa je določal petkratno kazen, se je znižala na dvakratno. Važna je določba, da se morajo za vse zakupe posesti, sta novanj in lokalov sklepati pismene zakupne pogodbe, za katere se bo morala plačati taksa. Uvedla se je tudi šolnina na srednjih šolah, kakor je tov drugih državah. Pričela se bo pobirati s prščetkom novega šolskega leta. Od plačevanja šolnine bodo oproščen; otroci staršev, ki plačujejo manj ko 300 Din neposrednih davkov.
—	Finančni minister je napovedal nov zakon, s katerim bo dosedanja državna in banovinska trošarina na vino in žganje popolnoma ukinjena in jo bodo pobirale samo še občine. Uvedla pa se bo posebna trošarinska taksa, ki jo bodo morali plačevati vsi oni. ki na drobno točijo alkoholne pijače.
—	Nato je parlament sprejel zakon o odpisu davkov, ki so ostali do konca leta 1928 neplačani. Ne bodo pa se odpisali dolžni davki vsem, ampak bo finančni minister določil v vsakem posameznem slučaju, če se davki odpišejo ali ne. —- Nadalje je parlament sprejel zakon o znižanju neposrednih davkov na ta način, da se že odmer jeni osnovni in dopolnilni davek zniža za 20o/0. Poslanci so se zavzemali za še večje znižanje davčnih bremen, ker je ponekod položajtmečkega prebivalstva tako slab, da sploh ne more plačevati davkov. Finančni minister pa ni mogel pristati na te predloge, ker bi nastal primanjkljaj v državnem proračunu. Dosedaj so bili vsi davkoplačevalci z 9 ali več otroci oproščeni od plačevanja davkov, tudi ako so premožni in imajo velike dohodke. Odsedaj ta zakon ne velja več in bodo oproščeni od plačevanja davkov samo oni, ki nimajo velikih dohodkov. — Končno je narodna skupščina razpravljala o likvidaciji žitnega režima. Poslanci iž žitorodnih krajev so sicer predlagali, da naj sedanji žitni režim še ostane, zastopniki pasivnih krajev, med katere spada tudi dravska banovina, so pa bili za takojšnjo likvidacijo' žitnega režima, da bi se Docenilrf žito in moka. Poslanec dr. Gruber je tudi predlagal, da naj posebna skupščinska anketa preišče vse delo Privilegirane izvozniške družbe in da se naj krivci za vse nepravilnosti postavijo pred sodišče. Po dvodnevni živahni razpravi je bil zakon o prometu pšenice sprejet in bo 30. junija ukinjen sedanji žitni režim. Do 30. junijh bo pa PrivilegiranaIzvozna družba še kupovala pšenico za izvoz po določeni ceni 160 Din. — Senat je razjgavljal o državnem "proračunu. Debataje bi^ l^vahna' in polna no-
vih misli in predlogov. Tudi v senatu so govorniki povdarjali, da je predloženi proračun zrcalo težke gospodarske krize, ki je zavladala tudi pri nas. Senator dr. Novak je izvajal, da se poleg kmetov ne sme pozabiti tudi na obrt in industrijo, ki preživlja prav tako težke čase in daje v posameznih pokrajinah, zlasti v dravski banovini, kruha in zeslužka širokim narodnim slojem. Apelira na vse sloje, naj vsi doprinesejo svoje žrtve, da ne bo padlo glavno breme samo na delavca in uradnika. Na predlog senatorja Banjanina, da se ukine cenzura, ki ovira razvoj zdravega parlamentarnega in državnega življenja, je odgovoril notranji minister dr. Srskič, da kraljevska vlada sama želi, da bi se cenzura čirn prej ukinila. Oblasti, ki vrše cenzuro, bodo dobile navodila, da tisk lahko bolj svobodno razpravlja o vseh političnih, gospodarskih, kulturnih in socijalnih zadevah. — Ministrski svet je izdal uredbo o znižanju draginjskih doklad drž. usluž bencem in upokojencem. V interesu zdrave državne uprave je, da so uradniki zadosti plačani in je želeti, da se draginjske doklade zopet zvišajo, kakor hitro bo finančni položr-j države to dovolil. — Vlada je predložila parlamentu zakon o maksimiranju obrestne mere. Denarni zavodi bodo smeli zahtevati največ dvakrat toliko obresti, kakor jih plačajo za hranilne vloge. Privatne osebe, ki izposojajo denar, morajo računati obresti vsaj 2% nižje, kakor je najnižja obrestna mera denarnih zavodov v dotičnem kraju. Obresti se ne smejo zahtevati v naprej. Že sklenjeni dogovori o višji obrestni meri so, v kolikor se protivijo pred pisom tega zakona, neveljavni od dneva, ko bo stopil ta zakon v veljavo. — Vlada je predložila parlamentu tudi zakon v zaščito zadolženih kmetov. Po tem zakonu se kmečka posestva ne bodo smela na dražbi prodajati pod ceno. Za vrednost posestva se bo vzela povprečna cena zemljišč v letu 1929. Nepremičnine kmeta se sploh ne bodo smele prodati na dražbi, ako najvišja ponudba ne bo zadostovala, da bi se z njo poplačali vknjiženi dolgovi in terjatve upnikov, ki so v vrstnem redu pred terjatvami zahtevajočega upnika. K terjatvam se bodo v tem slučaju prištele tudi obresti za leto dni nazaj. Če bo ostala dražba zaradi premajhne ponudbe brezuspešna, se bo prodaja ustavila in se dražba pred potekom pol leta ne bo smela ponoviti. Kmetu se na javni dražbi ne bodo smele poleg drugih predmetov prodati še naslednje stvari: 1 plug, 1 brana, 1 voz, 1 motika, 1 sekira, 1 kosa, 2 vola ali 2 kravi ali 1 krava s teletom ali 2 konja aU 5 praščičev in potrebna krma in stelja, dalje tudi ne hrana za poljedelčevo rodbino. To velja tudi za one poljedelce, ki nimajo lastne zemlje, temveč obdelujejo tujo. Živina, kmečki pridelki in orodje se ne bodo
smeli prodati za ceno, ki bi bila nižja, kakor dve tretini cenilne vrednosti. Kdor je zahteval dražbo, mu bo pripadla pravica do povrnitve stroškov za njegovo prisotnost ali prisotnost njegovega pravnega zastopnika le tedaj, če je bila prisotnost neobhodno potrebna. Vssk kmet-doižnik, ki nima več kot 30 ha zemlje, bo lahko zahteval poravnavo svojih dolgov, ako se bo obvezal, da bo izplačal svoje dolgove do 15 000 Din najdalje v 3 letih, do 30 000 Din v 5 letih, do 60.000 Din v 8 letih in preko 60.000 Din v 10 letih. Sodišče bo dolžno, delati najprej na poravnavo med dolžnikom in upniki. Ako ne bo prišlo do poravnave, bo sodišče ugotovilo s sklepom, koliko znašajo dolgovi dolžnika do dneva sklepa. Nato bo izdalo razsodbo, da mora dolžnik poravnati tako ugotovljeno vsoto z &% obrestmi od dneva rszsodbe v enakih letnih obrokih, katerih prvi zapade leto dni po razsodbi. Ako so bile plačane obresti z vsemi postranskimi dajatvami dvakrat večje od onih, ki jih določa novi zakon o obrestih, se bo dolžni kapital zmanjšal za višje plačane obresti. Čim se bo vložila prošnja za konverzijo dolgov, se bodo ustavila vsa pravdna in izvršilna postopanja proti dotičnemu dolžniku. Ako presegajo dolgovi 80% vrednosti nepremičnin, bo sodišče znižalo posamezne terjatve tako, da ne bodo presegale 80^ vrednosti nepremičnin dolžnika. Ta zakon pa ne bo veljal za terjatve države, samoupravnih korporacij, Narodne banke, Privilegirane agrarne banke in zadružnih organizacij. — V Beograd se je vrnil naš zunanji minister dr. Marin-kovič, ki je dva meseca zastopal našo državo na razorožitveni konferenci in v svetu Društva narodov. Razorožit-vena konferenca je prekinila svoje delo do 11. aprila in je odšla na velikonočne počitnice. Lahko se reče, da se na sejah razorožitvene konference dosedaj ni ničesar doseglo. Izgleda, da konferenca nj bila dovolj pripravljena, kakor bi morala biti. Francija je dobro poučena o tajnem oboroževanju Nemčije in ne morfe pristati na to, da bi bila mirovna pogodba in z njo mir v Evropi ogrožen. Da si zagotovi prijateljstvo z Italijo in mir v Sredozemskem morju, sklepa Francija sporazum z Italijo, v katerem se bo določilo število vojnih ladij, ti jih sme imeti vsaka od obeh držav. Prijateljske pogodbe med posameznimi državami bi bile najboljša priprava za uspešni nadaljni potek razorožitvene konference. — Gospodarska kriza v srednji Evropi postaja vedno hujša. Avstrija in Madjarska stojita pi'ed finančnim polomom. Tudi pri nas postaja brezposelnost vedno večja. Tako se je zadnje dni ustavilo deld na Jesenicah in šo tisoči delavcev in njihovih rodbin ostali brez d£-la in zaslužka. Zato moramo pozdraviti prizadevanje Francije za Gospodarsko unijo podunavskih držav. Težave pa so zelo velifce. Avstrija se
M ba pomot Neraiite
na pomoč Italije, obe pa na pomoč Anglije. Čehi so izjavili, da nočejo nobene stare Avstrije in nobene nove federacije, tudi nobene carinske unije. Tudi mi moramo biti skrajno previdni, kajti vsaka pregreška se lahko hudo maščuje. Za Jugoslavijo je živ-Jjenske važnosti, da lahko izvaža poljedelske pridelke. Ako bi prišlo do ožje federacije samo s Čehoslovaško, Madjarsko in Avstrijo, bi bili na slabšem kakor smo sedaj. Rumunija je v podobnem položaju kakor Jugoslavija. Potrebna bodo še dolgotrajna pogajanja med podunavskimi državami in med štirimi velesilami, to so Francija, Italija, Nemčija in Anglija, v katerih bomo morali braniti svoje koristi. Finančna obnova podunavskih držav se namerava izvesti z mednarodnim posojilom. Ker pa bodo to posojilo dali lahko samo Francozi, je jasno, da bodo morale države na koncu koncev sprejeti francoske predloge. Vse izgleda, da se bo v kratkem sklicala konferenca vseh prizadetih držav. —
Poziv dedičem!
Neki Jožef Kisler, mogoče tudi Kiselak ali Mislej, šteri je bil rojen v NŽSradsiovcih ali ta pristojen, je bio med svetovno vojno na Angleškem internerani. Za njega je prišla večja šuma penez. Njegovi herbi so nepoznani. Morajo pa biti iz Prekmurja doma. Što misli, ka ma pravico do teh penez n«3j se zglasi na okrajnem sodišči v Murski Soboti soba št 20
ni bio Benko zavarovani. Orožništvo zasleduje požigalca.
—	Nesreča s pflkgov. JenS Kerč-mar je prišeo zadnjo soboto domo k svojemi oči v Selo. V nedeljo zjutraj je hotel sin iti streljat vršne, pa je pri tom tak neprevidno ravnao s piikšcv, da se je strel sprožil i zadeno očo Adama v glavo. Oča se je mrtev zgrudil na tla.
—	Kradnje. V noči od 15. na 16.
t. m. so se dogodile večje kradnje kokoši v občini Dolič. Kak so hoteli vlomiti ešče pri posestniki Horvati, jih je ta pravočasno odgnao. V snegi so se poznali sledovje nog, štere so imele ovite z cotami.
—	Surov možakar. Pred dnevi se je vračao neki kmet s svojo ženo po Krcški cesti. Oba sta bila pozvana nn birovijo, gde pa je žena gučala v njegovo škodo. To pa je njega tak razčemerilo, da jo je začeo pretepati sredi ceste Z takšnov močjov jo je vdaro v obraz, da se je ubogi ženi vlila kri in je pala v nezavest. Ešče mu ni bilo dosti. Med najizbranejšimi prokletvi je udrihao po njej. Ljudje, ki so se pri tom nabrali so se glasno zgražali nad njegovim surovim dejanjem. Podivjanec bo za svoje početje dobo zasluženo kazen.
Murska Sobota
—	Poslovilna seja. V nedeljo dne 20. t. m. se je vršila poslovilna seja na ovdešnjem občinskem uradu. Na
-iej seji se je poslovo od obč. odbornikov prejšnji župan i sedanji poslanec g Benko. Vsi govorniki so pov-darjall velke zasluge prejšnjega g. župana za občino i to na gospodarskem i nacionalnem polji. G. poslanec se je vsem odbornikom zahvalo za njihovo delo v odboru, dao jim je tfldi navodila za bodoče delo i jih pozvao k skupnomi deli za dobrobit naše občine.
—	Krajevni odbor za zaščito de-ce i mladine se je osnovo dne 22. t. m. na pozvanem sestanku v občinskem uradu. Izvoljen je bio sledeči odbor: predsednik J. Velnar šol. riadz., tajnik GabrijeSčič F. šol. uprav. Odborniki: Dr. Šumenjak Slavko predst. okr. sodišča, Lajnšček Franc obč. odb., Rituper Alojz obč. odb., Nišelvicer Slavko tajnik, Sok. dr. ga. Vrančičeva preds. Kclo jugosl. sester.
—	Iz bolnice. Pri požari v Sotlni se je težRrTJpefeo Borovnjak Štefan. Goreči strop se je zriišo nad njega, kak je šteo rešiti živino. Te dni je na posledicah teških opeklin vmro. --Brezposelni mizar Dajčbauef Feliks Iz Krapja se je pri cepljenju drv vsekal s sekirov v nogo do kosti. — Kavaš Karel iz Melinc je pri prešanji tikve-nega olja po neprevidnosti vtakno prste v valček. Dobo je težke poškodbe na roki. Eden prst so mu morali odrezati. — Žnidarič Rudolf iz Očeslavc je tak neprevidno obračao revolver v roki, da se je krugla sprožila i ga zadela tik nad očesom, Jqe je obtičala. Njegova poškodba je precej nevarna.
—	Požig. Dne 18. t. m. je začelo goreti pri posestniki Benko Janoši v Prosečki vasi. Pogorela je šupa v šteroj se je nahajala krma i poljedelsko orodje. Kak so domači pritekli na dvorišče so baje videli nekega neznanca, šteri je bežao po cesti. Včasi je spadno sum na njega, da je on vužgao. Škodo, ki jo je povzročo ogenj je precejšnja, posebno radi toga, ar
Dolnja Lendava
—	Vinarska razstava v Dolnji Lendavi, se bo vršila dne 24. aprila 1932 v Dolnji Lendavi. Za razstavo
vlada veliko zanimanje, ker se še slična prireditev tu ni vršila, niti še nismo pokazali dobre kapljice, ki jo pridelujemo v dolnjelendavskih goricah. Razstavljena bodo tudi druga vina. Vsa pojasnila se dobijo pri sres-kem kmetijskem referentu v Dolnji Lendavi.
—	Delovanje društva „Kolo Jugoslovanskih sester". Že z3dnjič smo objavili poročilo o občnem zboru lendavskih koiašic in omenili človekoljubno delo, ki ga vrši društvo. Dodati pa moramo, da je podporna akcija društva mnogo obsežnejša, kakor je to bilo javljeno v našem kratkem poročilu. Lansko leto je bilo ob-darovanih nad 230 raznih oseb. \ Lendavi je bilo obdarjenih 59 šolskih otrok iz osnovne šole, 18mešSansko-šolskih otrok in 7 odraslih. Razdeljenih je bilo 155 kosov najrazličnejših oblek in obutve. Vrednost tega je znašala 6055 Din. Nadalje je bilo obdarjenih 131 otrok iz kolonij Pince, Be-nica in Petešovci. Podpirajo se tudi dijaki ter druge siromašne družine. Iz tega je razvidno, da je delo naših koiašic neprecenljivega pomena in da naše kolašice vrše pravo poslanstvo ljubezni do bližnjega, ki se kaže v tem, da bednim pomagajo. Društvo je vodila v preteklem letu predsedni-ca gospa Prudičeva.
—	Ogenj. Danes teden smo poročali v našem listu o dveh požarih in na žalost že zopet moremo javiti žalostno novico, da smo v Lendavi imeli zopet ogenj. Na Jožefovo zvečer je zgorela velika lesena hiša v Lendavskih goricah, last posestnika Denše iz Brezovice. Ljudje, ki so hodili mimo so ves popoldne čutili, da smrdi po zadušljivem dimu. Nekateri so celo slišali, kako je v hrambi prašča-lo, vendar pa ni nihče stopil bliže, da bi pogledal, kaj je. Zvečer je naenkrat objel velikanski plamen veliko leseno in s slamo pokrito hišo. V petek so bili Denšovi v Goricah in so najbrž iz nepazljivosti pustili ogenj v peči ali v štedilniku, ali pa je padla kakšna žareča iskra med drva, ki so začela tleti, dokler ni prišel ogenj tudi v streho. V notranjosti je že ves dan moralo goreti. H gašenju se je zbralo veliko ljudi in tudi lendavski
gasilci so bili takoj z motorno brizgalko na mestu. Posrečilo se je obvarovati stene in vino v pivnici, vse drugo je pa zgorelo. Škoda je precej velika.
—	Smrt stare žene V Filovcih smo na Jožefovo pokopali najstarejšo ženo v občini Čemela Trezo. Bila je stara 94 leta. H pokopu se je zbrala vsa občina, da tako spremi svojo najstarejšo prebivalko na zadnji poti. N. v m. p.
—	Odpuščeni veleposestniški u-službenci. Veleposestvo Esterhazi je odpovedalo vsem uslužbencem na ma-rofu v Žitkovcih službo s prvim aprilom. To pa zaradi likvidacije velepo-sestva. Hudo prizadetih je 10 družin Najhujše pa je to, da so odpuščeni brez vsake odpravnine. Iz česa pa naj ti ljudje sedaj živijo, ko nimajo nič?
—	Odhod dobrega uradnika. Lendavo je zapustil te dni vodja zemljiške knjige g. Amalietti. Deset let je vodil zemljiško knjigo pri lendavskem sodišču Radi svoje vljudnosti je bil povsod znan in pri ljudeh priljubljen. Mnogi ga bedo pogrešali. — Tudi izven urada je bil g. Amalietti delaven človek, ki se je udejstvoval v raznih narodnih društvih kot odbornik in Član. Na novem mestu mu želimo polno uspehov!
—	Premestitev. Iz dolnje-lendavske šole je premeščena učiteljica gdč. Kriševa v Grosuplje Gdč. Križeva je bila pet let v Lendavi, kjer je požrtvovalno in uspešno delovala v šoli in izven šole.
Murska dolina.
Tij, kmet v Murskoj doiini, Vdigni glavo z veseljem proti meni. Jaz kak časopis Murska Krajina, Pomagal bom kmeta in sirmaka.
Tebe kmet, jaz tudi prosim lepo, Ne pozabi si naročiti Mursko Krajino. Pri ednoj hiši nesmi manjkati niedna
[številka,
Dober in hasnoviten Jist je, nova [Murska Krajina.
3uoosIovansSia—Radikalna tačko Demokracija.
Vsem krajevnim organizacijam. Prosimo, da nam tskoj javite, koliko članov ima sakša organizacija To moramo sporočiti naprej I — Od poslali srno na vse organizacije „Mursko Krajino" od vsakše nurnere po 10 falatov. Prosimo Vas, ka te lsste prodate onim, šteri jo nemajo 1 Din za falat. 20% si zadrži tisti, šteri de prodavo, drugi pejnez pa pošljite na upravništvo »Murska Krajina."
Puconci. Dne 19 marca t. 1. se je ustanovilo tfidi i pri nas krajevna organizacija Jugoslovanske Radikalno Kmečke Derjfbkracije. Na povabilo lokalnih činiteljev se je zbralo iz ne-še in okoliških občin nad osemdeset ijfldi, ki so se odločili za ustanovitev te organizacije. Zborovanje je vodo KUhar mlinar, pedpreds. sreskega pri-pravlj. odbora JRKD., razlagao strankin program i poraen organizacije pa je g. notar Koder, član banskega sveta i preds. sr. pripr. odbora JRKD. med šterimi se je enoglasno sklenilo ustanovitev krajevne org JRKD. v Puconci za vasi Puconci, Gorica, Ša-lamenci i Vaneča. Izvolo se je taki odbor i to preds. Ktihar Štefan mlinar, podpreds. Titan Jožef šolski uprav., tajnik Kuhar Štefan posoj. tajnik, vsi v Puconci, blagajnik FJisar Štefan Gorica, odborniki: Temlin Janez Vaneča Janža Štefan pos. Šala-menci 77., Šiftar Štefan pos. Gorica i Vratarič Ludvik pos. Puconci. Med tera pridoči nar. poslanec g. Benko je podao obširno poročilo o deli parlamenta, ki so ga. zbrani z toplim odobravanjem sprejčli i nar. poslanci d£li popolno zaviipanje. Zborovanje se je potem z najlepšimi vtisi zaključilo.
Ha Aleksandrovi cesti
V Murski Soboti ne najbolj prometnem mestu se odda takoj
lokal za trgovino.
Več se poizve v PREKMURSKI TISKARNI v M. Soboti.
Ne pozabi kmet, združiti se v Murskoj
[Krajini.
Kateri ti podari pomoč v vsakom načini. Od dnes naprej bojmo vsi naročniki, Tak lahko dosegnemo ka mamo v misli.
Novak Jos. VeSčica.
Kmetsko gibanje.
S popolno vdeležbo, v dokaz interesšranja se je vršila 6. t. m. od-borova seja kmetijske podrOžnice za M. Soboto i okolico. Primerno deneš-njim težkim časom kmetijstva, je bila vdeležba i ravno tekšna razpravia. Da je i so bilč tč seje za naše kmet!jstvo velkoga pomena je fakium, vendar brez že d&vno potrebne kmetijske zbornice, ki je jedrno legalna korpo-ršcija za kmetijski dobrobit, so vsi nje sklepi, predlogi i pritožbe bole lokilnega pomena, če se od strani glži/noga odbora km. družbe nepod-prejo v popolnoj meri i pri obJšstvi ne najdejo na potrejbno razumevanje. Z£to je to dvoje za hasek našega kmetijstva toplo že!jeno i bi dlobro prišlo, če b; se kemprvle ugotovilo lejko, Po izjavi na seji navzočega g. kmetijskega referenta, to edno priča-kaiemo lejko i čakamo.
Predsedniško poročilo ugoitovi: stanje članstva je do 6. III. 4812, ki kaže vsekako na mentaJiteto našega kmeta; naši delegati so nej se pioslfi-žili pravice občnoga zbora km. (družbe v Lj.; cementa vreče so podružnico 1174 80 Din. stale, 26 vrieč je ešče dužno ; za pletarski tečaj je: d&la baaska uprava Din. 3000, ki :se je poniicao za dobro dokončani v Čer-nelavci, z kmet. šolo skupno prirejeni ščsttedenski pietžrski tečaj; na pritožbo na bansko upravo zavolo nepravilne razdelitvi plemenske rži, smo zaželjen^ga odgovora ešče ne dobili; za semenski krumpiš, srednjepozni rožni je prijav za 9000 kg; semenski oves »Beltinci" dobijo člani 400t0 kg po ceni 112 50 Din. oboje sememsko blago je pa v preveč mčnši kolličiai na razpolago, kak je pa interesiranja; aprila meseca dobi edenajst prvopri-glašenih članov cement za gnojišča, po ceni Din 28 25 za 100 kg., drugi po vrsti kesneje.
Blagajniško poročilo ugotovi Din 77.166 95 dohodkov i 46 865 46 Din izdatkov, v blagajni je (v banki) Din 30301 49 z šteroga se more ešče nikelkov dolgov poravnati.
Tajniško poročilo je dalo kejp tekočega dela i razni vlog, ki je potrdilo živo delo podružnice za kmetski hasek i napredek.
Pri ršzni točkaj dnžvnoga rčda se je razvila živa i stvšrna debata, posebno pa gledoč plemenski Jokshier kanžarov, za štere je velko interesi-ranje rravnotak zavolo rodovniških organizacij. Splošna želja je bila za hitrejše in živejše delovinje, da bi se pospešitev živinoreje splej ali kemprvli dosegnoia.
V	kmetijski odbor delegirani Kii-har da poročilo delovanja v kmet odboru, po šterom da opazke kme-tijstvi škodlivi izjav ništerni politikov, na štero gl&vni odbor km. dr. opozoriti predlaga.
Sklenilo so je podr. skladišče do konca mdrca likvidirati, to je blago razprodati, ostalo blago pa v aprila začčtki Družbi vrniti.
V	popolnoj soglasnosti se je ob 12 v5ri seja zakliičila.
SOKOL
Murska Sobota
Uvedba katastra za Sokolske čete. Vse že obstoječe čete Sokolske-ga društva M. Sobota so prejele te dni o tem posebno okrožnico (štev. 50/4). Ker ie uvedba katastra za člane čet izredne važnosti (olajšave pri odsluženju kaderskega roka) naj se uprave čet točno držijo izdanih navo-di! in odrejenih rokov.
Odsek za Sokolske čete. Osnoval se je posebni odsek za čete. Uprave čete naj odslej naslovijo vso pošto tako-le: „Sokois5to društvo M. Sobota v roke br. Dr. Vadnalu." Vsa korespodenca Sokolskih čet se ima vršiti brez izjeme le potom matičnega društva. (Okrožnica štev. 50/1, 2) Statistične izkaze je predložni matič-nemu društvu do 4. vsakega meseca.
Redne seje uprave se vršijo vsako drugo sredo v mesecu., ob 8 uri v Sokolskem domu.
Uradne ure tajnika so vsako nedeljo od 11 —12 ure v Sokolskem domu.
Kroji. Kdor si želi nabaviti svečani Sokolski kroj, naj se javi do 1. sprila br. Benkoviču, odnos.no tajniku Sokoiskega društva M. Sobota. Kroj bo stai približno 600 Din m bo plačilo omogočeno tudi v obrokih.
Knjižnica si je nabavila več lepih novih knjig. Knjige se izdajajo proti malenkostni odškodnini vsako nedeljo od 11 12 ure v Sokolskem domu.
PRAVNI NASVETI
Naprava oporoke.
Mnogokrat se dogodi, da pridejo ljudje k sodišču na zapuščinsko razpravo v upanju, da bodo na pod lagl oporoke dedovati po pokojniku Pri sodišču pa na svojo veliko žalost izvejo, da z dedovanjem ne bo nič, kep oporoka ni tako napravljena. S tem utrpe mnogi veliko škodo.
Dostikrat ljudje nimajo časa priti v M. Soboto vprašat, kako se oporoka dela, ker postane bolnik nenadoma tako slab, da z oporoko nemore čakati. Zato smatramo za važno, da na tem mestu to razložimo.
Danes bomo govorili le o dveh vrstah oporoke:
1.)	ustni testament,
2.)	pismeni testament brez prič.
Kdor hoče napraviti ustni testament, mora pozvati k sebi tri svedo ke in jim mora izreči svojo poslednjo voljo to je: koga postavlja za dediča svojega premoženja. Vse tri priče mo rajo biti istočasno in ves čas navzoče. Ne smejo pa biti take priče, ki bi iz tega testamenta kaj dedovala. Najbolje je vzeti za priče sosede, do katerih imate zaupanje in ki jim nič ne zapustite. Dobro je, da si svedoki to, kar jim je bilo povedano, zapišejo, da bodo lahko točno povedali, ko bodo na sodišču zaslišani. Ustni te stament je pa tudi brez tega zapisa veljaven.
Pismena oporoka brez prič.
Kdor zna pisati, lahko napravi pismeno oporoko, katero pa mora sam
spisati in podpisati Drugi ne smejo pisati ničesar. Za tak pismeni testament ni treba prič. V oporoki naj se zapiše, koga imenuje dedičem svojega premoženja, ako umrje. Ta oporoka je tudi brez datuma veljavna. Vendar je boljše, da se napiše tudi dan, mesec in leto pisanja.
To so najlažje oblike testamenta.
Če imate čas in če je oporoka bolj težka, pa vprašajte za nasvet šolane ljudi, ki so zakone študirali, da ne bo pozneje kesanja, ko se ne more več pomagati.
ZDRAVSTVO
Trahom je v Slov. Krajini močno razširjen. Drugod v dravski banovini ga ni, le posamezni slučaji se najdejo in to so navadno delavci iz Prekmurja ali Medjimurja. Počasi, a precej zahrbtno se pa iz Prekmurja širi preko Mure na Mursko polje in Slov. Gorice.
Lansko leto je bil dokončan glavni pregled (vizits) vseh prebivalcev v dolnje-lendavskem okraju. Število trahomašev je zelo visoko; samo ena vas je, kjer je samo eden. Je pa tudi najmanjša —- Kot. V največjih vaseh, to je v Odrancih, Čren-sovcih je pa vsak peti človek bolan na trahomu. Nič boljše ni v Vel. Po-lani in treh Bisiricah. V madžarskih vaseh okoli D. Lendave je tnalo trahomašev, zelo malo jih je tudi v Bo-gojini. čeravno so vasi okrog precej okužene. Vseh sicupaj s trahomom v dolnje-lendavskem okraju je preko 3 000 prebivalcev.
V mursko-soboškem okraju v zadnjih letih, ni b'lo glavne vizite. So kraji, kjer jih je mnogo (ob Muri, okoli M Sobote in v gornje-lendav-skem okrožju), drugod pa malo. Letošnja vizifa bo pokazala, da jih je preko 2 000,
Preko pet tisoč ie torej trahomašev v Slov. Krajini 1 Pet tisoč ljudi, katerim preti nevarnost, da jim trahom zapusti bolj ali manj občutne in nevarne posledice v očeh I Ni velike številčne razlike med moškim in ženskim spolom, na žalost je pa ravno pri mladih ljudeh močno razširjen, tako med šolsko mladino, pri mladih fantih in dekletih
H odoji je b Tešonouclh IX1 PZ:
niči z zemljov 12 malih plugov močno zaraš-čenoga borovoga loga zreloga za posekanje in izkoriščenja listja. Oda se tudi na pluge. Kupi se lehko z hranilnov knjižicov i tudi na rate. Prekspelavanje včasi na čisto. Več pove lastnik JELOVSEK v Tesanovcih.
GOSPODARSTVO
Velevažno za vse trgovce, obrtnike in gostilničarje:
Dne 9. marca t. 1. je stopil v veljavo novi obrtni zakon v smislu katerega morajo vsi imetniki obrtnih listov obnoviti svoje obrtne liste.
V šestih mesecih, od dne 9. marca 1932 se morajo, ne da bi se pobirale kakoršnekoli takse vpisati v registre vse sedaj obstoječe obrti, ki spadajo v krajevno in stvamo pristojnost dotičnih občeupravnih obla-stevi Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, podvržen temu zakonu, mora v treh mesecih, to je do dne 9. junija, prijaviti pristojnemu občnemu oblastvu prve stopnje, svoj obrt ali poklic! Pri nas se to mora narediti pri sres-kem načelstvu. Prijavi je treba priložiti : originalni obrtni list ali koncesijsko listino in po dva prepisa obrtnega lista oz. koncesijske listine. Če
se prijava v tem roku ne bo izvršila bode omenjenega dne obrtna pravica ugasnila, t. j. da zgubi s tem dnem oni, ki prijavi pravočasno ni vložil, pravico do nadalnjega izvrševanja obrti.
Imetniki obrtov, za katere je poslej v smislu § 60 obrtnega zakona potrebno dovoljenje, morajo v roku treh mesecev zamenjati dosedanjo koncesijsko listino, oziroma obrtni list, oziroma dovoljenje z dovoljenjem po novem zakonu. Vlogi je priložiti samo izvirno listino brez prepisov. Kdor se je doslej bavii s poklicem, ki se smatra po tem zakonu za obrt, pa po dosedanjih predpisih ni bil podvržen določilom obrtnega reda, mora v roku treh mesecev zaprositi za pooblastilo, oziroma dovolilo po novem zokonupri pristojnemu sreskemu načelstvu. Le-temu se listina izda čeprav ne izpolnjuje pogojev tega zakona, ako je po dosedanjih predpisih pridobil pravico.
§ 60. obrtnega zakona se glasi:
Za obrti, ki se smejo po § 3., ostavku (1), točki 2. izvrševati o dovolitvi, se smatrajo :
I.	izdelovanje in trženje z orožjem, strelivom in raznesili v katerikoli obliki, kolikor ni to izključna pravica države (§ 1., odstavek (2) točka 3.) :
Izdelovanje predmetov za umetni ogenj in podobno (pirotehničnih predmetov) in trgovanje z njimi:
3.	podjetja (naprave) za proizvajanje električne energije:
4.	proizvajanje strupov, zdravi! in zdravslnih soecialitet, tvarin in preparatov za zdravila, kolikor to ni izključna pravica lekarn, podjetij za proizvajanje zdravil biološkega izvora, za zdravljenje in zaščito zoper bolezni pri človeku in živalih (serološka jn bakteriološka podjetja).
5.	proizvajanje umetnih rudninskih vod.
6.	trgovanje z zdravili, zdravilnimi specialitetami, tvarinami in preparati za zdravila, droži, strupi, kolikor to ni izkijučna pravica lekarn:
7.	bančni, menjalski in zavarovalni posli:
8.	prodajanje vrednostnih papirjev na obroke:
9.	javna skladišča:
10 podjetja za prodajanje premičnin po javni dražbi (draž-balnice, zavodi za licitacijo):
II.	podjetja za dajanje posojil na ročno zastavo ;
12	zavodi za stave ;
13	podjetje za dajanje informacij in posredovalni posli za poravnavanje tned dolžniki in upniki;
14.	časopisne agencije;
15.	potovalne in izseljeniške agencije;
16.	pisarne za posredovanje kupoprodaj nepremičnin;
17.	pisarne za zastopanje pred upravnimi oblastvi;
18.	pisarne za ženitno posredovanje ;
19.	privatne detektivske pisarne;
20.	privatne pisarne za posredovanje dela in služb ;
21.	ladijski odpravniki (pomor-ske in rečne agenture);
22.	gostilniški obrti katerikoli vrste;
23.	kinematografi;
24.	podjetja za redni prevoz oseb z živalsko silo;
25.	podjetja za redno prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili.
26.	male železnice za javni promet in tramvaji (mestne, cestne, žične in podobne železnice);
27.	delo oseb, ki imajo na javnih prostorih prevozila za občo uporabo (izvoički, taksiji in pod.) nosači
in druge osebe, ki dajejo na javnih ali na nejavnih krajih osebne storitve na razpolago;
28.	podjetja za prevoz z brodi in drugimi plovnimi objekti z brega na breg na neplovnih rekah, jezerih ia prekopih, razen splavov;
29.	podjetja za tehtanje blaga;
30.	podjetja za čuvanje varnosti stanovanj in lokalov ;
31.	trgovanje s starimi stvarmi;
32.	javne klavni«e;
33.	dimnikarski obrt;
34 konjaški obrt;
35.	trebljenje greznic in kanalov (v krajih, ki jih odredi ban);
36.	podjetja za uničevanje podgan, miši in škodljivega mrčesa ia pod. s strupi, cianovimi plini in z drugimi sredstvi, škodljivimi ljudskemu zdravju.
(2)	Minister za trgovino in industrijo sme v sporazumu s prizadetimi ministri in po zaslišanju zbornic, predpisati z uredbo, da se smejo tudi drugi obrti, katerih izvršavanje vpliva na javno varnost, ljudsko zdravje kakor tudi na osebno in imovinsko varnost državljanov, izvrševati samo z dovolitvijo pristojne obče upravne oblasti.
(3)	Tvornice špirita, tvornice za destiiacsjo rudninskih olj, za pivo, droži, za izdelovanje igralnih kart ia domin, se smejo postavljati samo na osnovi predhodne dovolitve pristojne oblasti (§ 103).
(4)	Industrijska (tvorniška) podjetja, ki so po vrsti in kapaciteti posebnega pomena za zaščito in obrambo države, se smejo osnavljati samo ob predhodni dovolitvi pristojne obče upravne oblasti. Kateri industrijski (tvorniški) obrti se smatrajo, da so posebnega pomena za državno obrambo, se označi v posebnem spisku, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta in po zaslišanju ministrov prizadetih resorov. Pravne osebe, med katerimi se razumejo tudi rokodelske zadruge, ki vodijo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, rokodelske obrti (§ 9. odst. 2.) smejo te obrti še naprej opravljati, če v roku treh mesecev prilagode svoje delo odredbam tega zakona, sicer jim pravica ugasne. Ker določa zakon (§ 344, da se ukinejo vse pravice, vezane na posest šzvestnih nepremičnin (realni in radicirani obrti) in vse izključne pravice do izvestne obrti in panoge delavnosti, ki spadajo pod ta zakon, ne glede na to, ali pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, odnosno korporacijam in sedanji imetniki realnih ali radiciranih obrtov, obdrže obrtno pravico kot svojo osebno pravico, vlože prošnjo za zamenjavo dovolila, pri gostilniških obrti dosedanji imetniki krajevne pravice, dotični hišni lastniki. Če ti nimajo predpisane strokovne ali posebne izobrazbe, imajo pravico opravljati obrt, čeprav ne izpolnjujejo pogojev tega zakona o dokazu izobrazbe. Postaviti pa morajo usposobljenega poslovodjo, s katerim so odgovorni po § 17. obrtnega zakona, ki pa je poslej nameščenec imetnika dovolila, ne samostojni gostilničar.
Če se na dan, ko stopi ta zakon v veljave nahajajo vajenci (učenci) brez pismene pogodbe, mora službo-dajalec najkasneje do 9 aprila skleniti za preostali čas pismeno pogodbo. Pismena pogodba se sklene pri trgovskem gremiju oz. skupni obrtni zadrugi ali gostilničarski zadrugi, katere teh zadrug je službodajalec član.
Gremij ali zadruga je dolžna skrbeti za to, da ustrezajo sklenjene pogodbe predpisom tega zakona, isti so dolžni voditi register učencev ka«
POZOR!
Novi šlagerli« kakor tudi plesni komadi dospeli!
Edison Boli Penkala, Columbia, Nis Masters Voice.
Gramofoni gornjih znamk od Din 600.— naprej. Velika izbira KOLES raznih znamk. MOTORNA kolesa in ŠIVALNI stroji. Prvovrstne GUME za kolesa, motorje in avtomobile.
FOTOAMATERJII
Različni fotomaterijal v največji izbiri po - najnižji ceni.	r
POZOR!
Vse na zelo ugodne mesečne obroke pri It.
Ernest Štivan Murska Sobota.
PISALNI STROJI;
L. C. Smith, Underwood in Triumph.
tere izda ekonomat Kraljevske ban-ske uprave.
Prav tako morajo voditi gremij in zadruge register pomočnikov. Poslovne knjižice pomočnikov v smislu § 307, bodo založili gremij in tudi zadruge za vse pomočnike svojih članov.
Gremij trgovcev v Murski Soboti pa tudi skupna obrtna zadruga v Murski Soboti, opozarjajo vse svoje člane, da bodo imeli na razpolago za vse svoje člane potrebne tiskovine za registracijo, prijav učencev, prijavo pomočnikov in tudi pomočniške knjžice.
Žigosanje tehtnic, utežev, meril i. t. d.
Gremij trgovcev je dne 14. februarja 1932 vložil prošnjo na minis-tertsvo trgovine in industrije v Beogradu, na Kraljevsko bansko upravo v Ljubljani in sresko načelstvo v Murski Soboti ter obenem zaprosil za intervencijo zvezo trgovskih gremijev za Slovenijo, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, g. narodnega poslanca Josipa Benka, naj mi-aisterstvo dovoli, da se bodo v teku leta 1932 žigosale tehtnice, uteži in merila za srez murskosoboški v Murski Soboti. Ako tega ministerstvo nikakor ne bi moglo izvršiti, bi bil eventuelno gremij pripravljen povrniti meroiskus-nemu uradu stroške za žigosanje tukaj v Murski Soboti, katere bi potem od svojih članov oz. zainteresiranih pobral v znesku, ki bi na posameznega pripadlo. To prošnjo je vložil iz razloga, ker tehtnice in drugo v našem srezu že ni bilo žigosano od leta 1928 naprej. Pred kratkim je izvršil organ meroiskusnega urada iz Maribora revizijo tehtnic in našel pri tej reviziji nekaj tehtnic nerabljivih, katere je pustil odstraniti kot nerabne in naročil, da se morajo iste popraviti, nakar se naj pošljejo v Maribor k meroiskusnemu uradu v žigosanji.
Stroški pošiljanja tehtnic v žigosanje na meroiskusni urad v Maribor bi znašali mnogokrat več, kakor je vredna tehtnica, ki bi se tja pošiljala, cazeri tega je pa bojazen, da se iste med transportom pokvarijo ali razbijejo. Če pomislimo na tehtnice sistema »Berkel? ali »Florenz", ki so zelo precizne ih fino izdelane, takisto aparati za merjenje petroleja, bencina in slično, je bil vzrok prošnji, ki jo je vložil trgovski gremij.
Na vloženo prošnjo je prejel trgovski gremij dne 13. t. m. od rae-roizkusnega urada Sresko načelstvo Maribor, oddelek kontrole mer No. 553/3 z dne 10. marca 1932. sledeči odgovor:
V zvezi vašega akta z dne 14. II. 932. štev. 47 se sporoča, da je ministerstvo trgovine in industrije, Osrednja uprava, za mete in dragocene kovine v Beogradu, z dne 8. III. t. I. pod Stev. 1647, izdaja sledeče pojasnilo: ' »Gremij trgovaca u Murskoj Soboti obratlo se ovoj Središnjoj upravi za mete i banskoj upravi v Ljubljani tnolbom, da se u Murskoj Soboti iz-vfšr pOvremeni pregled merili, koj|i
se u prošloj 1931 godini nije mogao tamo ivršiti u nedustatku kredita za putne troškove.
Izvestite gremij trgovaca, da se prema postoječim propisima, pregled i žigosanje merila u Murskoj Soboti vrši samo svake neparnegodlne, dakle 1933, 1935, 1937 itd. Prema tome Murska Sobota dolazitek u 1933 god. ponovno na red, za vršenje pregleda merila. Ako gremij trgovaca želi, da se i ove godine izvrši pregled i žigosanje merila u Murskoj Soboti mora snositi troškove. Ali i u tome slučaju če se njihova merila morati žigosati u 1933 god. ma da su žigosane i u 1932 god.
Ako Gremij trgovaca želi, da se unatoč prednjega več u ovoj godini vrši pregled i žigosanje merila, onda neka podnese tome odelku molbu, u kojoj če tražiti izlazak činovnika toga odelka na lice mesta sa izjavom, da če snositi sve troškove.
Na osnovi primljenog predujma za putne troškove od strane Gremija, odputovat če činovnik u Mursko So-boto i izvršiti povremeni pregled merila.
Istočasno se opozarjate, da je v prošnji potrebno navesti število strank, ki se bodo pregleda udeležile, da bi se moglo odrediti višino potnih stroškov. Ker ima tukajšnji oddelek kontrole mer na razpolago uradnika, kateri bi vršil pregled in žigosanje meril v Murski Soboti samo v mesecu aprilu, se naprošate, da prednji predmet smatrate kot zelo nujen."
Z ozirom na gornji odgovor je gremij naredil ponovno podstavsko na merodajno mesto v kateri prosi, da se naj smatra žigosanje, ako se bo izvršilo v letu 1932, kot redno pregledano in žigosano oz. naj se vzame potem Murska Sobota na parno leto za žigosanje tehtnic in mer, ker se je zadnje žigosanje izvršilo tudi v letu 1928 toraj v parnem letu
Za žigosanje pride v mursko-soboškem srezu v poštev ca. 1.200 tehtnic in k temu spadajoče uteži, nadalje dolžinske in votle mere, tako, da se gotovo izplača tudi državni upravi, da izvrši to delo na lastne stroške ker taksa, katera se pobira od žigosanja, se nabere mnogo večja kakor so stroški za izvršitev tega dela.
O nadalnjem odgovoru, odnosno rešitvi, bomo poročali v tem listu.
Tržne cene
veljavne od 13. do 27. marca 1932.
Telice kg. 3- 4 50 Din, teleta kg. 5-5 50 Din, biki se začasno ne kupujejo ker je uvoz bikov v Avstrijo ustavljen, svinje kg. 7—8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina I. kg. 10.— Din,'tete-tina kg. 8 - 9 Dih, svinjetina kg.: 12.— Din, svinjska mast kg. 16—18 Din, moka pšenična 0 kg. 4-50 - 4.75 Dtn, II. kg. 4.25-4.50 pin._V.kg.4.-pin,
surova kg. 38 - 80 Din, kava pražena kg: 48—I25'Din/riž kg; 5 12 Din, sladkor kristalni kg. 13 50 Din.v gla-
vah kg. 14 — Din, kocke kg. 15 — Din, olje bučno 1 lt. 16 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1'40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 160,- Din, žito 1 q 150' Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čiqatine 1 q 120' Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 110-115 Din, ječmen 1 q 120- 130 Din, proso 1 q 110 — Din, krompir 1 q 80 105 Din, seno 1 q 70—90 Din, slama i q 50-60 Din.
Umetna gnojila : superfosfat 16% 1 q96-- Din, tomažova žlindra 18/20^ 1 q 116 - Din, Nitrofoskai 1 q 148--Din, kalijeva sol 42% 1 q 182*— Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18-— Din.
Cement Trboveljski 1 q 67'— Din, cement Splitski I q 65 - Din, apno žgano 1 q 38 — Din.
Kupčija zadnji čas počiva. Prodalo se je v zadnjem tednu le 1 vagon pšenice, nekaj krompirja in približno pol vagona koruze.
H LATI LN A GARNITURA
lokomobila „NICOLSON", mlateč fa-brikat FLČTER vse v dobrom stanji skoraj kak novo se jako fal oda pri
ČEH FRANC
trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnimi pridelki in stavbenim materijalom
MURSKA SOBOTA. 2
Sadno drevje
(cepike) jablane in hruške najboljših sort, lepo in močno, več tisoč ter velike množine sadnih divjakov (necep-ljencev), ima za takojšnjo prodajo v zalogi oziroma spomladansko sajenje drevesnica	>
IVAN ŠTUHEC v Murščaku
p. Slatina Radenci.	1
Zahtevajte cenik ali osebni ogledi
HALA MLATILNICA Z MOTORJEMVRED
nova motor mlatilnica, generalno popravljena, vse kak novo. Motor se lej-ko kQri z bencinom, petrolejom, surovim oljom ali plinom z lesenim vo-geljom se jako fal oda pri
čeh franc
tpgoilu z mešanim blagom, vseh vnt delilnimi prldtimitavbeolm matnfijalom 1.1.1. " ' MURSKA SOBOTA^ ' ' 2
TON KINO
z najmodernejšo opremo Lastnik G. OITTRKH
MURSKA SOBOTA.
Tajna mm ■■EkvJSUSSB
Režija: Er.'ch Schonfeleder. Ugl" ul. : E. Verebes, Siegfried Arno.
Predstave se vršilo:
v SOBOTO, dne 26 marca ob »/29 uri in v PONDELJ dne 28. marca popoldne ob y24 uri in zvečer ob i/29 uri.
One 2 3. aprila
Regrat Račnmii
K odaji je mi
Opravi seleposestoa Hahičan
več komadov prvovrstnih plemenskih bikov z mlečnim dokazilom.
2.	Smrekove štange za različne potrebe.
3.	Brestove blanje za kolare in mizare.
v 4, Topolove blanje in late. 5. Kolje za gorice akacij eve.
1
KOHN SAMUEL
trgovina s specerijo, kolonijalnim in galanterijskim blagom na veliko. * Skladišče desk, apna, cementa in etni h gnojil.
mmmmammmi um etni h gnojil.
MURSKA SOBOTA, Lendavska c. Z6/Z8.
E 352/32
Meni oklic.
V Konkurzni zadevi WEISS ŠA-MUELA v Serdici štev. 84 prodado se dne 7. aprila 1932. od y29. ure naprej in po potrebi naslednji idan po javni dražbi sledeči nredmeiti:
1 voz, 1 talige, grablje, več opeke, več sodov in razne gospodarske potrebSčine; večje Število pohištva: omare, mize, postelje itd. ter večjo množino špecerijskega blaga.
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti! ogledajo. '
OKRAJNO SODIŠČE v M. Soboti
odd. IV-, dne 8. marca 1932. *
/i ■ »»- s» 6. j* dK' «•<
Za tiskan« «dg«voren Haba Izidor. Iidajates: Konsorsij .MorskaKrajima*. Predstavnik; Baaka Josip nar. poslaaec. Ur«Mk: Koder Anton kr. notar vsi v M. Sobatt,
23485323912323535348485348485348232348535348534853532323534823484848485353234848534848532348484853232348484823532323234853485348482323485348484853