St. 10. V Goriei, v pondoljek dne 1. februvarja 1909. Lctn.'jr. XL Ishaja Tiak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva pnunik iside dan prej ob 6. irečer. Stane po polti prejeman ali r Goriei na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in «etrtletno S'50K. ProdajaievGorici t to- bakarnan Schwarz t Solikih ulicab Jelleriiti t Numkih ulicah in Le- ban na VerdijeTem tekalilča po 8 vin. ßORICA Urednlfitvo in uprayniitvo ie nabajata t «Narodni tinkarni», ulica Vettuiini h. it. 9. Dopiie je nasloTiti na uredniltTO, oglaie in naročnino p« na uprarniätro »Gorice«. Oglaii te računijo po petit- ˇritah in aicer ako te titkajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie TeLkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. Isdajatelj in odgoYorni nrednik Anton Bavftar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukezlö). Oi te trte! Pred seboj imamo „Sočo" St. 5. z dne 12. januvarja 1909 in St. 10. z dne 23. ;,-> ivarja lO&gftb&pBAist" št. 16. z dne 17. aprila 1908; razne številke „Prim. Lista", med njimi St. 20. z dne 14. maja 1908 in „Zarjo" z notico „Odlikovan liberalen poslanec". — Ofif'sts zžfzflarrf^kraško trtno afero, katere je deležen tudi Jože Štrekelj učitelj in poslanec v Komnu. „Soča" skuša delati v imenovanih dveh številkah kapitale za liberalno-napredno, pisoč v št. 5. dne 12. jan. 1909 „Klerikalci pri „Prim. Listu" in ,Goriei" niso imeli do- kazov (da je namreč resnica kar je pisala „Zarja" v zgoraj označeni notici . . . .) „Zato so ostali lažniki in obrekovalci" ... V St. 10. z dne 23. jan. 1909 pa prtobčuje „Soča" razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Goriei, kot vsklicnega sodišča oprav. št. U l^-, vsled katere sta bila odgovorna urednika: Anton Bavčar in Ivan B a j t obsojena na 40 K globe zaradi prestopka, ker sta ponatisnila iz „Zarje" članek: „Odlikovan liberalen poslanec". t. „Švoh" kapital! Drži sicer, kolikor sploh zamore držati, toda „Soča" ne more nikakor identificirati priobceno razsodbo z dognanimi dejstvi. Saj ve? *Soca" prav dobro, da je par%lf *$oi djfstvo pa drugo! In dokler ne ovrže „Soča" trditve imenovanega „Delavskega Lista" St. 16. z dne 17. aprila 1908; dokler ne ovfcže. ;,Soča" izjave v Komnu povg4ä^stvenem komisarju g. Wlcku zaslišanih prič, vsled katerega izpričanja je dobil, kakor je zapisano v komisarjevem zapisniku, in kakjir.je. poroca^i^Pfim. List", Jože Štrekelj, učitelj in poslanec v Komnu 20.000 (dvajset tisoč) trti pri razdelitvi v Komnu; dokler ne ovrže „Soča" od Jožeta Štrekelj lastnoročno izdelänegfo/in lastn©Qj^jio?podpisanega izkaza, priobeenega v „Prim. Listu" št. 20. z dne 14. maja 1908, katerega priobeujemo danes še enkrat, povemo „Soči" in vsem njenim mamelukom.opetovano^Jjla^e.. paragraf eno, oznacena dejstva pa drugo — četudi bi bila imenovana urednika obsojena na „gauge". -^ )?"?* _ ?• Ravno tako naj vzame „Soča", ki trobi v svet, da nas je tožba oplašila, na znanje, da bodemo še govorili o napredni lumpariji z državnimi trtami! Za danes ponatisnemo „b r i h t n i" izkaz ,,z a s 1 u ž n e g a" poslanca Jožefa Štrekelj z opazko, da ga ni še ovrgel do danes, kakor tudi ne zgornjih točk, ter zavračamo odločno „Sočine" besede: „Zato so ostali lažniki in obrekovalci" . . . pripustivši jih mirnodušno „Sočini" zakladnici, kot lastnino njenih dopisunov! V Trelji izkaz ali odgovor na odgovor deželnega poslanca Josipa Sfreklja. S tem predlagamo tretji izkaz naprošenih in prejetih državnih trt v obeini Komen, na katerega opozarjamo ne le pristaše S. L. S., marveč vso javnost, posebno pa Kra- sevce in Vipavce brez razločka strank. Čuditi se mora z nami vsak trezen človek, da je tako ravnanje, kakor ga predočuje sledeči izkaz, sploh mogoče; da se podpiše pod tako listino mož, v katerega je stavila polovica kraškega ljudstva svoje zaupanje. Morda si je podpisani gospod, sedaj deželni poslanec, mel pri podpisu za- dovoljno roke, češ, Kraševci v svoji omejenosti, katero je spoznal iz tega, da so kandidirali njega in njegovega brata, itak ne bodo prišli na sied temu početju. Toda pozabil je, da se nahajajo na Krasu poleg res omejenih naprednjakov tudi taki možje, ki si niso pustili še do sedaj ne od Štrekljev, ne od Švarov, ne od koga dru- gega tiste vrste izpiti možgan. G. Štrekelj! Kaj pravite na to, da si dovoljujeino za danes prio'.-citi od Vas podpisani in izdelani izkaz, ki se nahaja v originalu na c. kr. namest- ništvu v Trstu! Morali ste imeti Kraševce za silno neumne, da ste se povspeli do tega koraka, Ki je hvala Bogu dosedaj še nenavaden pri nas (Prepis.) Blagorodnemu gospodu c. kr. vinarskemu ?iadzorniku v Trstu. Spodaj navedeni prosimo, naj bi se nain blagovolilo brezplačno kot revežem pocleliti označeno število ameri- kanskih kolči, po katere bi za vse skupno šel v Tržič so- prositelj Franc Budal iz Komna. >^ Ime in priimek Bivališče | ^ '§ ? TlflSE OPflZKE j2 ¦ ^ 5 {L t | H x B x & ¦ ! 1 Franc Budal Komen 400 — Ta je prevzel dne 4. februarja 1908 trte za vse skupaj. I 2 Martin Tavčer „ — 300 Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili, je razvidno, da je danes njegovo ime že drugic med naroeniki. Iz-javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da 0 tem naročilu ničesar ne ve. i 3 Vinko Pipan „ 400 — Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili, je razvidno, da je danes njegovo ime že drugic med naroeniki. Iz-javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da 0 tem naročilu ničesar ne ve. 1 4 Miha Trost „ — 300 Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili, je razvidno, da je danes njegovo ime že drugic med naroeniki. Iz-javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da 0 tem naročilu ničesar ne ve. j 5 Franc Gulic „ — 400 Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobcili, je razvidno, da je ddnes njegovo ime že drugič med naroeniki. Iz- : javlja, da ni ničesar naročil, ničesar prejel, da 0 tem naročilu ničesar ne ve. 6 Josip Besednjak „ 300 — Iz prvega izkaza, ki smo ga zadnjič priobčili, je razvidno, da je annes njegovo ime že drugič med naroeniki. Iz- . j ' javlja, da ni nisesar naročil, ničesar prejel, da 0 tem naročilu ničesar ne ve. 7 Alojz Koinel „ — — Ta naroenik, ki je dobil 400 trt, je trgovec v Švarovem poslopju in nima nič zemljišča. 8 Alojz Makovec „ 100 — | 9 August Pipan „ — 300 Ta je Švarov delavec. 10 Andrei Stolfa Volčjigrad — 400 11 Josip Kukanja Malidol 300 — Izjavlja, da ni 0 naročilu ničesar vedel in da ni ničesar prejel. 12 Josip Furlan Tomačevica 400 — Ta Josip Fuiian je najp remožnejši posestnik v Tomačevici iil ima na razpolago lastne trte. 13 Franc Pipan Sveto — 300 14 Alojz Kovačič „ 300 — Ta je krčmar v Svetem. i 15 Peter lpavic „ 400 — Ta naroenik je učitelj v Svetem. Izjavil je, da ni 0 naročilu ničesar vedel in ničesar prejel, ker mu ni potreba. Ima namreč na prodaj lastne trte iz šolskega vrta. 1 Skupaj . . 2600 | 2400 KOTOEN, 28. decembra 1907. Po meni Josip Štrekelj, 1. u. Vsakdo naj pazljivo še enkrat prečita besedilo prošnji nad izkazom! Podpisani Josip Štrekelj prosi v imenu rewezev, naj bi se jim podelilo brezp!ačno v izkazu označeno število trt iz državne trtnice. Na vsej tej prošnji, kojo smo z lastimi oemi vpogledali ni druge resnice kakor ta, da je sestavljena in lastnoročno podpisana po učitelju Štreklju. Istemu zdelo se je nevredno prej opozoriti pretvezne reveže, da prosi za-nje trte, kakor tudi pozneje izročiti jim za-nje prejete trte. Pa cemu tudi! Če je že kdo revež, da ne poseduje niti „kvarte" zemlje, čemu mu bodo trte! Ali je trtorejec ticiielj Štrekelj uže naprej vedel, da mu bodo zlorabljeni prosilei trte, kojih niti naročili niso, milostno darovali? Toda šalo na stran! Stvar je preveč resna. Čeravno razvidi poznavatelj kraških razmer že iz rubrike „Naše opazke" vse potrebno, hocemo vendar stvar tako razlo- žiti, da bo lahko jasna tudi najbolj zabitemu naprednjaškemu „inteligentu". 1. „Soprositelj1* Franc Budal, ki je prevzel dne 4. februarja 1908 trte za-se in za druge v izkazu podtaknjene prosilce, ni morda kak navdušen, novodoben trtorejec, ampak le plačan lilapec Štrekljevega pobratima, Josipa Švara, bivšega župana. Torej je vsakemu jasno, koliko verjetnosti je na tem naročilu. 2. Martin Tavčar, Vinko Pipan, Miha Trost, Fr. Gulie, Jožef Besednjak in Jožef Kukanja so nam izročili pisane, podpričane in lastnoročno podpisane, oziroma podkrižane izjave, s katerimi potrjujejo: da niso trt ne naročili, ne ßrijeli in o naročbi ničesar vedeli. Te izjave ležijo pravilno urejene že na pristojnem mestu. Enako je izjavil ustno g. učitelj Peter Ipavic v Svetem, da ni ničesar naročil, ničesar o naročbi vedel, da trt ne potrebuje, ker n i m a zemljišča ter da še sain proda trte \/. Šolskega vrta. 3. Pripomniti moramo, da se nahaja izmed tu navedenih podtaknjenih prosilsev: Martin Tavčar, Vinko Pipan, Mi ha Trost in Jožef Besednjak že v prvem izkazu, ki ga je podpisal župan Volčič in da niso ravno tako ničesar vedeli o narocbi, a tudi ničesar dobili, čeravno so došle trte na njih inie tudi takrat. Izjave so že oddane na pristojno mesto. 4. Gosp. Alojz Komel je trgovec z bogato zalogo vsakovrstnega blaga v hiši bivšega župana Švara. Kako se bode začudil, ko bode zvedel, da je tudi zapisan mej pod- pore potrebr.e reveže. Prepričani smo, da se gosp. Komel niti zmenil ni za trte, ker nima zemljišča in se sploh za trtorejo ne briga. 5. Krono v izkazu je postavil Josip Štrekelj na zadnje mesto. Učitelj in poslanec Štrekelj bi sedel kar na tla, ko bi videl začudeni obraz svojega stanov- skega kolege, g. Petra Ipavic, učitelja v Svetem, ko je isti izvedel, da je tudi on med naročniki — in da je prijel tudi on kot revež, 400 trti iz državne trtnice brezplačno! Nepobitno dejstvo je tedaj glasom tega izkaza, da je došlo na Josipa Štrekelj potom Švarovega hlapca, Franceta Budal, 5000 trt, o katerih niso v izkazu podtaknjeni prosilci ničesar vedeli. Zato hočemo dati Jos. Štrekelj, deželnemu poslancu, potovalnemu ticitelju za kmetijstvo in zaupniku c. kr. vin. nadzornika v Trstu, priliko na drugem mestu, da obrazloži: zakaj je trte potom tujih imen od vlade izposloval in kjeso iste sedaj?! Gosp. Štrekelja bode pač pot oblil ko bode treba dokazovati, da je šla stvar popolnoma naravnim potom ! ? Vsled obilnih pritožb kraških posestnikov opozorjeni so bili tudi pri namestništvu, da ni vse v redu glede razdeljevanja trt. Gosp. c. kr. vin. nadzornik obrnil se je tore] za pojasnila na zaupnika vlade g. Jos. Štrekelj. Po dolgeni molčanju — prešli so 3 tedni — odgovoril je isti, kakor čujemo iz zanesljivega vira, v nemškem dopisu (glejte ga na- rodnega naprednjaka, ki drugače ne more čuti nemške besede), da je vse v redu in da ni nobene pritožbe. — S tern je mislil zaupnik Štrekelj, da je vse nokrito in vrejeno, pre- cenjevaje svojo namišljeno uplivnost in uglednost. Zopef „Soča" V in „Solski Dom". „Sočino" dokazovanje. „Sača" je podobna tiati prarljični babi, ki je vedao in vedno trdilo, da je travnik ostrižen in ne pokoieD. Naj si jej tadi z neovrgljivimi podatki dokaže, da je grdo lagal?, ona ima vendar ie vedao drzno čelo aii bolje rečeno otroöjo narado, da brez doprine- ienih dokazov Tnotič trdi: „Kar smo pisali, je vse res". V „Gorici" smo „Soöi" s citati dokazali celo vrato debelih laži, a ona, da bi si pomagala iz zsgate, kar mogoČDO zapiie : „Kar bddo pisali, je Tse res". Da bode jasno, kako „Soča" avoje öitatelje farba, naj sledita ta dva izgleda. Mi smo opetovano zahtetali, naj „Soöa" poda dokaze za bvojo trditev, da dr. Gregoröiö izkoriiöa „Solski Dom" v po- litiöne namene. — Konečno je morala „Soöa" na ponovni poziv vendar nekaj reöi, a čnjte, kako je svojo trditer do- kazala: „Smeien je dr. Gregorčič, kadar se camrdna t „Gorici" pa zahteva do- kaze za trdit 3T o njegOTem izkoriičenja „Š. D." T političae namepe. Saj to te cela dežela! Tadi klerikalci priznavajo, k&ko Bloži „Š. D.u dr. Gregoröiöa". Dalje Brno tadi opetovano zahtevali, naj „Soöaa poda dokaze, da je dr. Gregoröiö zvezan s Pajerjem. Čajte, kako „Soöa" to zvezo dokazoje : „Kar se tiča politiöne pogodbe 8 Pajerjem, naj Iepo moiči dr. Gregoröiö. Dne 15. decembra 1900 je bila skle- njena; t verigah drži Gregorčioa ie iz leta 1900". Tako dokaznje „Soöa" sroje trditve. Drugaöe ji sicer Judi ne kaže pisati; toliko poštenja nima, da bi pris- nala svojo laž, dokazati pa, da je laž resnica, to 86 tadi „Soči" ne posreöi. Ali koma naj iraponira tako pisareoje? Ali ni to veö ko predrzno in razžaljivo, da ima „Soča" sroje čitatelje tako za norca, da jim nudi tako hrano; ali da jih ima za tako omejene in nerazsodne ter misli, da jih tako dokazovanje zado- Tolji. Treba bode tedaj drngih dokazof, sicer mora tsak razsoden ölovek „Soöino" pisarenje obioditi kot podlo in lažajivo obrekovanje. V tretjiö lahtevamo: t e n z dokazi! „Soöa" navaja vdokazzveze dr. Greg, s Pajerjem datum lö.decembra 1900. Maraikdo je morda radofedeo, kaj so je neki ta dan zgodilo. Efo to : dr. Gregoröiö, kot deželni podglavar, je bil istega dne pri deželaem glavarju dr. Pjl- jerja, da se icformira o namerah glede delovanja deželnega zbora. GoTorilo se je aamo o zadevah in delovanja dež. zbor» in dr. GregoröiC je izpolnii le BTOJo najao dolžnost, ako je iskal pri dei. glavarju potrebnih infjrmacij. To je resnica, v se druge trditvaso izrodek Gabriöekove bolne do- miiljije in ob enem hudobna laž. So paö ijadje, katerim je edini spas — laž! „Soöin a" zavij anja. „Soöa" od 9. janaarja 1909 je pi- sala: „Ko ta boj ie ni bil dokončan, ko T leta 1901 vpriu. jje o mestni bIot. ioli T Gorici odstrani oblastijieni kiln Ir/mJliirt ilAfliKivn sä io rtDiaail km* naenkrat dr. Gregoröiö itd.u In maloniže je zopet debelo tisktno : „Povdarjamo, da je pisal tako t öasa, ko vpraianje o slov. ioli ie ni bilo definitivno reäeno". Ko Brno na to „Soßi" z avtentiönimi da- tami dokazali, da je grdo lagala, kajti apravno sodiiöe je bilo zadevo o slov. ioli reiilD že 1898 1., oziroma konečno : in defiaitivno odločilo o tem I. 1900, prinesla je „Soöa" od 23. janaarja 1909, da bi se izmaznila iz äkripca, to le ko- lobocijo: aKar smo pisali, je vse res. Dejstvo je, da je dr. Gregoröiö gonil s3ot. otroke t Podtarn v öasa, ko so stale merodajne oblasti (katere ?) se pod Ttisom, da S:ovenci v mesta se ne adajo glede sIot. mestae Sole, da bo treba morda vendarle kaj ukreniti kljaba raz- sodbi upravne sodnije r prilog L^hom, s öemar bi bili Slovenci ladoToljni ter ˇ kar 8Öasoma privolijo Lahi; oblasti so čatile potrebo na pritisk Sloyence? ko- likor toiiko posredorati ter so öatile, da tega Tpraianja navzlic danajgki razsodbi ni mogoöe položiti ad acta — ta pa je prihrumel dr. GregorJiö itdu. Čitatelj naj blagOToli primerjati ta dva teksta in jasnamabode „Soöina" grda laž in njena lamparija. „SDöa" si skaia sicer potna- gati z ZTitimi frazami, öenca nekaj o tttsa, o potrebi nekaj akreniti, o čast- Tovanju oblasti itd., ali razsodnega člo- ˇeka 8 tem ne preslepi, prej ga morda prepriöa, kako zna „Saöa" zayijati in fdrbali. Kar je na wSoöinejM trditvi resniö- nega, je samo to, da se je Tlada rsled opetoTanega pritiska od strani Sloren- cer vedao kolikor toliko zanimala za to Tpraianje. Ko bi bila pa Tlada konec 1. 1900, ali kadar koli kasneje res tako öustTOtala s Slovenci, kakor nam hoöe dati razameti „SDČa", tedaj bi nam bila tadi pomagala, a tega ona ni storila niti 1. 1901, ko je bila potreba najyeöa, niti je naiim željam Tstreglado daneal. 1909. „Sjöine" fraze „o oblastih, ki ao stala pod vtisom, ki so öatile po- trebo, da itd.", so öisto navadno slepilo za one öitatelje, ki cele zadeve natanko ne poznajo. Š9 nekaj. „Saöa" trdi, da je bil 1. 1901 dr. Gregoröiö oblastoo premenil glarno na- logo „Š. D.u t. j. Tzdrzayanje ljudBke iole, öe«, da „Š. D." ni ˇ prti yrsti tu- kaj za to, da skrbi za ljadako solo. Ta je treba razjasnjenja. Ž) 1. 1899, \o ja po Tama-Gabriöekovi zaslagi izbrahnil v dežali domači razpor, ata omenjena go- spoda — takrat pobratima — zaöelana- BprotoTati „Š. D.u, ter sta za gotOTopri- öakovala, da bode isti pod rodstvom dr. Gregoröiöa propadel. Dr. Gregoröiö je zvedel po „Soöi" in tudi po tretji osebi, kako se dela od gotove Btrani proti „Š. D." in 1. 1901 je prišel do sklepa, da öe ne bode mogoöe Ysledvse- atranskih zaprek, da MS. D.u vzdržuje Ijuduko šolo, ža katero akrbeti je po poatavi obrezana oböina in driara, bode pa vsaj ˇzdrže?al rasne pripraTnicsin strokovne iole, za katere so dobi nekaj podpore To je vendar aaravno. Če ölorek pošteno miali in se trudi z vaemi svojinai moömi da bi poapeieval dobro stvar, a pride ujanrntnik ki mn niece Dolena Dod noge in onemogoöaje njegovo delovanje, tedaj Be bode vendae vsakdo, ki trezno pre- vdarja, odloöil za to, da reii, kar 88 re- iiti da, a opusti ono, Cesar ne more vzdržati. Tedaj le avaievanje dejanskih razmer je bilo vzrok, da je 1. 1901 „Go- rica" piäala zgoraj ntvedene basacle. A'i že nastopno leto 1902—1993 se je po- ložaj „Š. D." T toliko zboljial, da je mogel ta ie nadalje akrbeti za Ijnisko slov. iolo, kar Š9 dandanes veatno yrii. Kdo ni imel dobrega namena? „Soča" trdi, da dr. Gregoriiö ni imel dobrega namena, ko je sretoval slov. otrokom, naj se vpiäajo v podtamako solo. Mi smo sicer prepriöani, da gx ni na sveta bedak», ki bi tej trditvi verjel, : vendar pa to zidevo pojasnitno, da se Soöina" lumparija dokaže. Ži I. 1899., ko ata Gtbriöek in Tama zaöela najpro- tovati „Ö. D." — kar Gabriöek Š9 dan- danes dosledno in neatradijivo poöenja — so se bili zaöeli vsled nepre3tanega rovanja od strani „Saöe" doneski za Š. D." kröiti in njega doh?dki manjiati. Priilo je do tega, da je oböni zbor „Š. D." dne 25. oktobra 1900 sprejel sogla- sno sledeöo resolacijo: „Novema odbora se naroöa, da po možnosti uravnava stroike po dohodkih ter da v sluöaju, da bi ti zaostajali za prevdarjeno vaoto, zniža stroike s tem, da po svoji previd- noBti skröi drnštvane zavode". Na pod- lagi tega sklepa je odbor zaöasno opaatil nekaj razredov v 1. 1901—1902 (kar je indirektno provzroöila Gübrsöekova „So- öa" s svojim razdirjanjem in odvraöa- njem rodoljubnih arc od „Š. D.") Ia ta- krat je bilo, ko je dr. Gregoröiö, izpol- nnjoö skiep obönega zbora in v rodoljabni skrbi, da bi vendar vsi slov. otroci vži- vali šolaki ponk, svetoval otrokom, ki so Podtarna najbliže in pa deökom öetrto in petoletnikom, naj bi se vpisali v solo v Št. Roku, dokler ne nastanejo agod- nejie razmare. Vprašamo dalje; ali ni postopal dr. Gregaröiö v tem vpraianja kot pravi in previdni rodoljab? Kdo bi bil, ako je poätenjak, v tarn slaöaju stiske in najne potrebe dragaöe ravnal? Eako pa se je vedel Gabriöek in njegova „Sd- öa" ? Najprej ata šantala ljudi proti „Š. D." ter provzroöila, da ta ni imsl veö toliko dohodkov kot prejinja leta in da ni mcgal vseh slov. otrok sprejeti v sroje zavode. Ko se je nekaterim otrokom sve- tovalo, naj ae všolajo v Polturna, dokler 86 razmere ne spremene, prihramel» je „SoöaM z grdo šantarijo in ostadnim aa- padom na dr, Gregoröiöa, bnJBkajoö ljadi, n»j ne poslaiajo nasvete dr. Greg. — a sama ni znala niö boljega sve- tovati, niti obstojeöi nujni potrebi odpomoöi. wS3Öau je do- segla, da ao se zmanjiali dohodki „S. D." in da ta ni mogel vzdrževati vaeh raz- redov; dosegla je tadi, da slov. stariii niso hoteli poiiljati svojih otrok v Podturn. Kaj pa sedaj? „Soöa" pripovedaje o nekem protestnem &rndu, na katerem se je boj da sklenilo, naj oni slov. stariii, ki bo vpisali svoje otroke v podturnsko iolo, ifltih ne poiiljajo v iolo, ampak naj jih drže doma. Dr. Gregoröiö ni takega shoda nikdar sklical, ie manj paje res, da bi bil odboraval sklep, „naj ata- ri ši otroke doma drže". Ce je bil kak tak protestai shod in Öe se je storil tak fimozen sklep, potem je to gotovo bolj zakrivila „Soöa" s svojim ptsarenjem nego dr. Greg. Primerjajmo po teh po- jasnilih postoptnje dr. Gregoröica in rav- nanje GabriÖekovo. Kdo ni imel dobrega namena? Kje je bilo rodoljabno delo in kje raidiranje, zloba in laž? „Siöino" pofltopanje je bilo infimno! Nova laž. „Soöa" piie: „Gregorciö je takrat (t j. 1. 1901.) tadi zaäel pob'rati danar od iolskih otrok; sprejemal je le otroke, ako bo mogli stariii kaj plaöati ter se obvezati v to.M Ta „Soöina" trditev je laž. Res pa je, da se pobira šolnina že od prvega zaöetka, tedaj že od leta 1881—85 od otrok onih utariäev, ki jo morejo in hoöejo plačati. Sililo se ni nikdar nobenega, naj iolnino plaöa in tadi se nikdar nikomar ni odrekel spre- jem v zavode radi tega, ker šolnine ni plaöal. Jisno se vidi, kako se „S3öa" tradi, kako povsod stika, da bi naila pri dr. Gregorčičevem delovanja na iolskem polja kak madež, in ko se ji to me po- sreöi, pa zavija in laže ter prinaia po- samezne neresniöne stvari v taki zvezi, da se vidijo öisto dragaöoe, nego so v res- nici. Mi pa tega ne bomo trpeli, da bo „Soöa" javnost tako firbala in poštenja- kom delala krivico, ampak zavraöali bomo njene laži in pojaiojeTali njena zavi- janja, dokler jo öitatelji do dobreg« ne spozaajo. Otroöje žnganje. „Soöa" piie: „— ali priti mora dan obraöana ; takrat zagrmi, da bodo strele ivigale okoli Gregoröiöa.u K temn otroöjema napihovanjn pripomnimo mi resnico : aSoöau naj pazi, da ne pride dan obraöana za nekegs dragega; naj pazi, pravimo, da dotiönika ne bodo pre- ganjale kletvine in v nebo vpijoöe soke. „Soči" tadi ni prav. da ne pošiljajo vsi Goriöani prispevkov dražbi sv. C. in M. Čema po ovinkih k cilja ? S ij lmamo vendar doma naj no dolžaost in potrebo skrbeti za iolstvo. Naraen „Š. B.u in družbe sv. C. in M. je vendar isti: akrb za slov. šolstvo, posebno ob jezikovnih mejah; öe dajajo Goriöani svoj priepavek za slov. iolstvo „Š. D.u, je ta se bolje, nego öe bi g* poslali dralbi sv. G. in M., ki bi morala potem neko gotovo podporo zopet nazaj pošiljati „Š. D." Cema tedaj ovinki, ko se naravnost prej pride do cilja? Mi nismo äe nikogar grajali, öeje hotel podpirati dražbo sv. C. in M., zato je naravnost iafamno, da se drzne ÄSoca" odvraöati podpore od „S, Domau, ki je nujno potrebea domaö zavod, kije prvi pogoj za slov. naraiöaj v Gorici. Nobeno öado bi ne bilo, ki bi take raz- diraöe in škodljivcB zadela zaslažena kazen. _______ Hase opazke. IV. Prazna baharija je tadi G&briöe- kova trditev, da je njegova narodno- napredna stranka pri aadnjih de- želnozborskih volitvah izbojevala „krasno zmago". Oglejnio si to slepilo! L. 1902 je pretzel G&briöek rodstvo narodno- napredne etranke in njenih denarnihza- TodoT. Eer ma ni tec stal ob strani njegOT prejinji Mentor dr. Tama, jo je tako zavozil, da je prijadral v ziöetka preteklega leta do popoloega politidnege poloma. V tramah so gabiliza- pastili najožji somišljeniki ter 86 prelevili kar öez noö ˇ libe- ral ne agrarce. Te agrarce in njih koIoTodje je Gabrlöekovo glasilo „Saöa" grdo napadala. Zmerjala jih je 8 hujskaöi in za- peljiTci kmeta. Dr. Frankotu, agrarcn ?seh tgrarcer, je oöitala, da ni še niö storil za kmeta, da si je v s?oji advo- kataki piearni le tisočake nabiral, da je vse, kar ima na sebi, iz laäke trgofine, da ga ie nikdar ni obril t Gorici slc- ˇenski brifec, itd. Biö ni niö pomagal —in zato je 8kaial Gabršoek z lepa svoj namen doseüi. Zaöel ae je agrarcem do- brikati in pr i b 1 ižerati. Oaaahljm dr. Franko se je končao zdrožil z libe- ralnimi OBtaaki Gabrääekore stranke. Vkljnb tej zvezi so ostali zdraženi agrarci in liberalci pri pr?i Tolitvi w sploänem volilnem razreda ? maj n š i n i. kajti njih kandidati so dobili 388 giasor manj, kakor kandidati „Slofenake ljud- ske strank©".V tej zadregi je iskal Gabršček pomoči prisocialnih demokratib. Odposlauec Gabrščekove stranke dr. Treo je obljnbil na konfa- renci goriških socialaih demokrator, da bo bodo slorenski liberaloi poslanci za- vzemali za splošno volilno prarico ˇ de- želni zbor in za rse oprafiöene z&hteva delavBtra. Na tein zbororaoja je prego- Yarjal aocialne demokrate tudi dr. Tama, naj glasujejo za kandidate libe- ralno-agrarne »tränke. To se ja tndi zgodiio. Približno 1000 socialnih do- mokratOT je glaso?alo pri ožji tolitvi za liberalno-agrarne kandidate in odlo- čilo njih zmago. Brez pomoöi agrar- C6T in aocialnih demokrator bi bila Gabričekova narodno - napredna stranka pri zadnjih deželnozborskih to- litfah „popoln oma pogorela« in a p o ˇ r š j a lzginila. Zato pa je Gabr- ičekovo govoričenje o „krasni zmagi" narodno-napredne stranke le p r a z n a b a h a r i j a in dobro preraöanjeno slepljenje vladnih krogor. Gabr- söek, ki bi bil brez pomoöi agrarcer in socialnih demokrator popo lnoma p o r a ž e n, itrka zdaj wed Danajem in Tratom ter skaia Bienertba in Hohen- loba imponirati — kot „Todja" go- riikih SloTencev! Mandas volt decipi! Po domače: Zaati je treba! Gabršček skuša t srojem odgOTorn na- raeravani kompromis med dr. Tamo in dr. Gtegoröiöem smeiiti in trdi, da je bil dr. Gregoröiö 1. 1900 le radi tega pripravljen sprejeti apravo, ker so bile že pri konca prvotne volitre in je dr. Gr. že natanöno redel, da je propauel, ker je bila reöina volilnih mož proti njemu. To ni res ! Eo se je 29. norembra sklepslo o tern kompro- misn, niso bile Tolitie Tolilnih mož pri konca, kajti končale so ie le 6. decem- bra. Sa le 6. decembra je „Soöa" javila, da je narodno-napredaa stranka dosegla T V. koriji polovico slor. glaso*. Seer pa je bila „Soča" že v začetka Yolitre proti sporazamljenja potom kompromiaa, kajti že 15. novembra je konöala svoj ölanek „SpratIjiri klerikalui" z besedami: Naj nam nikdo veö ne prihaja a kleri- kalno spra?Ijifostjo ! Eo si zmago enkrat trdo priborimo — ne bo časa za take rrste klerikainih naörtoT. Dr. Tama oporeka r tej zadevi svojema biriema pobratima ter pobralno omenja, da je bil dr. Gr. za kompromis, „öetudi jo na- tanöno vedel, da ma je mandat r peti kariji" s pomoöjo farlanskih glasor po- polnoma zagotovljen. Edo izmed pobratimor ima prat? Manimo, da no- beden. Dr. Gregoröiö je bil za kompro- mis, ker je bil za „spravo in mir" na- sproti nepotrebnema in ikodljirema knin tn ni Xln «a »«Xnl. „___!• ___— zi „oseben prepir", kakor priznara tudi ' dr. Tama nasproti Gabrißelf a, ki je bil Tedno „naöeloma" za prepir, ki je nje- gofi nara?i tako potreben, kakor ribi | Toda. — I Svotujemo vsaki nevesti (novici) kadar bode kupovala balo, naj se — posluži le v — „Krojaški zadrugi" tarn vdobi: najboljše platno in bomba- ž e v i n o za perilo, krasne odeje iz volne, šivane koverte, zavese, preproge, cvilh, žimo, volno v ------- dlaki za postelje.--------- Prtenine, namizni prti, serviete, žepni robci, krasne obleke za po- s^— roko iz volne in svile. ^h Pravo švicarsko vezenje v v e 1 i- Av ay Av kanski izberi. a\ av av —¦ --¦¦ Cene so stalne. ........ Pazite! Novoporočencem in drugemu občinstvu deli neka goriška tvrdka po deželi, najrajše pred cerkvijo, reklamne listke, s katerimi vabi v svojo trgovino. Besedilo na teh listkih je pa tako zvito sestavljeno, da bi čitatelj, ki v naglici pre- i bere list, mislil, da je ta trgovina edina slo- j venska v Gorici. Ta reklama je preračunjena j na to, da če mogoče na nelep in nečeden ; način odvzame odjemalce drugim trgovinam. Ravnanje te tvrdke spominja na umazano konkurenco, kar pa nikdar ne dokazuje so- lidnost tvrdke, ampak rajšc nasprotno. Nobena solidna tvrdka ne bi se po- služevala take reklame, nobena v resnici zaupanja vredna tvrdka ne bo svarila odje- nialcev pred d/ugimi trgovinami, kakor to dela omenjena, ta neimertovana tvrdka v svoji nelepi reklami. Dobro blago se samo hvali! Zato dobro blago ne potrebuje take reklame, ki bi svarila pred drugimi trgovinami. Vsakdo naj sodi sam! Polilični pregled. Slovanski centrum. V peek se je konstituiral Soranski ceitram. DogoTOiila se je posebna orgv nizacija skupine ter se izvolilo predsed- STO, obstoječe iz treh članov in aicer dr. Irčevič, dr. Šasteršič in dr. Ilraban. Slo- vanski centrum šteje 58 članoT, in sicer ga trorijo Jagasloraai, katoliiko-narodai Čehi in Slarorasini. Skupaa seja slovanskih člauov anek- sijskega odneka. Vseh 22 slovanskih ölanor anek- sijskega odseka ima t čstrtek dopoludne skapno sejo, da se posrotajejo o solidar- nem poatopanja nap ram aneksijski pred- logi. — Jeiikovne odredbe za Češko. V soboto in t nedeljo bo je baril ministerski svet z zakonskimi naörti glede jezikovnih razmer na Čsikem, katere na- merava predložiti vlada poalanski zbornici že prihodnjo sredo. Avstro-ogrsko-Turška pogodba. Veliki vezir je izjavil ˇ soboto na- sproti nekema diplomata, da bode Taröija gotoro Tsprejela dogDTor,eno pogodbo z Avatro Ograko in da ja nade, da pride tadi med Bolgarijo in Taröijo. do zpo- razama. Novice. Novi predaednik rišjega dežel- nega sodišča t Trstu. — üradni list „Wiener Zsitnng" je objaril Töeraj ime- noraoje drornega svetnika pri najviijem sodišča na Danaja gospoda Aygasta Jakopiö predsednikom riijega dežel- _______J:ix. _ rr.-l_ »Kmečki glas" nsiljajejo agrarci zastoj Ijadstva po deželi. E nam je prišlo nže too naiih naroöaikor, ki so nam poYedali, da dobirajo „Kmečki gins", öe- ravno ga niso naroöili in kljnb tema, da so ga ponorno ?rnili. Poznamo nekega žnpana ˇ goriiki okolici, kateri deli „Rmeöki glas" kmetom kar odkraja. Na tak način si nabere „Emeöki glas" lahko na tisoce naroöniko?, ki niti ne plača- jejo, niti čit&jo. Gaspodje agrarci so po- stali napram kmeta jako darežljiri in dobrot'jivi. S tiskom in obljabami, katere ne bodo izrriiii, slepijo kmeöko ijadstTO. Saj imamo žaloaten izgled z iiberalci, ki so tadi mnogo obljabljali stoj öas ter krp&li na znanem shoda zsapnikov t „TrgOfskem Domau program celo jntro. In kak sad je rodil ta shod 1 Uitanofili so par plesajoöih draitev pa deželi, ki so T pogabo naši miadini. la ta plesa- joča draitra rodijo veöinoma uöitelji, ki so sedaj Bteber igrarno-liberalne stranke. Eakor niso niö delali f kmeöko koriet nekdanji liberale1, taio ne bodo delali tadi sedanji agrarci, ki niso niö drngega kakor liberalni pobeljeni gro- bofi. Mraz je letos bado pritisnil tadi T naii deželi, kakor aže mnoge let ne, zlasti zadnje dni se je pckazala zima ˇ ˇsi sToji moöi. Reka Vipa?a je aže delj časa zmrzjena. Otroci se draajo po glad- kern leda. Eiako je tadi Sjöa po neka- terih krajih zmrzcüa. V soboto je za- padlo nekaj snega, ki pa je dragi dan koj skopnel. — Vsled mraza in sole ni- majo rodnjaki po deželi vode nže par mesecer. L adstro se zateka na Sočo in Vipavo z TozoTi in siksf. Tako sahe zirae in takega pomanjkanja rode atari ljndje ne pomnijo. — Tadi gradežke la- gane so zmrznjene, kar se le redkoma zgodi. Po Krasa pa piha mrzla bnrja Bkoro brez presledka aže par mesecer. Še ena laž. ffSoöau igra dalje alogo tiste pravljiöne btbe, ki je trdila, da je tratnik ostrižen in ne pokoien. Z»dnjo soboto je zopet pogrela laž o Gregor- öiöe?i zrezi 8 Pajerjem. Niö ni torej po- magal nai pozir, naj ima tisti, ki se bo še drznil 8 to „zrezo" slepiti IjadstTO, tadi toliko pogama, da se podpiie pod STOJo trditvijo; niö ni poms gale, da smo imonorali dotiönika že ˇ naprej nesram- nega lažaika ter ga pozrali, naj nas toži, da ma to tadi dokažemo. „Sočin" slepar je zopet o tej zvezi lagal, a ni imel pognma, d* bi se pod stojo neres- niöno trditrijo podpisal, Da bi pa njegota laž bolj držala, si je izmislil noTO laž. Ziffj pravi namreö, da je iz- Tedel iz UBt Tisoke politiöne osebe, da „zveza" med dr. Pajerjem in dr. 6re- gorciöem je bila sklenjena za toliko öasa, dokler ostaneta sploh ˇ deželnem zbortt. V oöigled tej novi predrzni laži pozivamo „Sdčom : Na dan z imenom tiste visoke politiöne osebe, na katero se lažnjm firbar sklicaje ! SmdSno je ž) do skrajnosti, kako stika Gibršoekova MS3ČaM po Gregorči- öevi OBebi. Dr. Gregorciöa isöe ˇ ölankih in noticah „Gorice", 8 katerimi ni on ˇ nikaki zrezi. Saveda Tedo „Soöini" pi- aarji, da lažejo, aii storijo to tendarle, da morejo po dr. Greg, adrihati. Tako n. pr. podtika „Soöa" Gre- gorčiča tadi ölanek vN»še opazkeu, dasi ga ni Greg, ne spisal, ne inspiriral. Tako podtikanje ni poiteno ! Deielnih zavarovalnic za govejo živiuo je sedaj astanovljenih na Goriikem 44. ZiTaroraln» srota zararovaaih goted znaia nad 1 in pol milijona krön. Razbit shod. Vöeraj se je imelo Triiti zborovanje „Dalafske narodne or- ganizaeije" f Gorici ˇ prostorih g. Gor- janca na Eornja. Na zboroTanje pa je prišlo veö socialnih demokrator, ki niso pastili govoriti gorornikom ˇ prilog „Nar. del. organizac'je", valed Öesar se Bhod ni mogel Triiti. Vpitje je bilo reliko na obeh straneh. Socialnt demokratje so se na Tso moö potegnili za dr. Tamo in ypili: »Zitio Tama", nasprotniki pa Iv. Mrmolja pobegoil. — Da pa se njegovi rastilei preveč ne ustrašijo, dodajemo: ne iz Vrtojbe, ampak s po- litičnega bojišča. Njegova gospodarja (voditelj liberalno-agrarne in voditelj li- beralne strake) sta se naveličala (huj- skati) „farbati" kmete po shodih, prene- umno jima je že to, zato sta najela Mrmoljo iz Vrtojbe, naj opravlja on ne- koliko časa ta posel. V solo sta vzela Mrmoljo in mu naložila vkošvsepolno kosti, katere sta sama prej na shodih oglodovala. Z dvema je mislil „kunštni4* Mrmolja napraviti posebno bogati lov na kmete: 1) z neresnico, da niso videli nekateri voditelji naše stranke že mnogo let cerkve od znotraj; 2) z obsojanjem naših bivših poslancev, kako da so mo gli glasovati za novi dež. vol. red. — Mi smo takoj prijeli Mrmoljo, naj na vede v „Našem glasu" imena onih naših voditeljev! Prihajalo mu je vroče, in zatekel se je k dohtarju. Ta ga je po- dučil, da se je preveč zaletel, da naj previdno retirira in pokrije svojo neres- nico z izgovorom, da poznajo „kleri- kalci" belje one svoje voditelje nego on (Mrmolja). Ali nas ni ta advokatska zvijača zadovolila, nastavili smo Mrmolji ^revolver": Z imeni na dan; drugače porečemo, da je taka trditev le gola farbarija, obrekovanje in brezvestno huj- skanje. Z Mrmoljo imamo pa tudi še ra- čun zastran obsojanja naših poslancev na shodu na Grahovem, da so glasovali za novi dež. vol. red, kateri vol. red da se drznemo mi še hvaliti, .da je za Slovence pridobitev". — Mi smo že 2. t. m. v „Gorici" z vso resnostjo zahte- vali od Mrmolje dokazov za utemeljenje njegovega javnega nastopanja proti na- šim poslancem in proti nam. Ponatisnili smo mu glavne točke naše zmagovito izvojevane pravde o vol. reformi. Vedeli smo, da ž njimi zamašimo usta temu vrtojbenskemu klepetaču, saj niso mogli teh pravdnih točk ovreči niti učeni ju- risti pri „Edinosti"! In res, ustrašil se je in v grlu mu je obtičal celo izgovor ! Dokaz po „Soöinem" reeeptu. — „Soöa" dokazaje: „Niio aeizpodbitno dokazano trditer, da ni na neba ne solnca, ne lane, ne zyezd, bi rad neki klerikal - ni prismojenec t „Norici" ovrgel. Ali zastonj se tradi. Ear smo mi pisali, rse je res; ne amaknemD niti ene beaede. Pika. u Ta „dokaz" smo sereda mi podtak- nili „Soöia — za zafrkacijo. Snor je res da precej groteska, ali „Soöa" ima med öitajoöim oböinstrom privrženca (tali akademiöno izobražene), ki bi jej tadi kaj takega slepo verjeli. Uprar smeino je že, kako si dajo ponosni liberalni aka- demiki — stari in mladi — BToje možgsne navijati od bivš?ga ljodskega aöitelja f Yabilo na reaelico, katero priredi „SIot. katol. izobražeralno draitro" w Grgarja dne 7. febraarja t. 1. ob 4 nri popoldne t dvorani gosp. Andreja Ml- Ijarec, gostilniöarja t Grgarja. — Vapo- red: 1. Zajc: „U bojM, poje moški zbor, 2. „Emet in fotograf, šaljir prizor, 3. Janez L^harnar; „Ženin Eos", poje moški zbor, 4. Drag. Vodopirec: „Že- nin Mi ha", šaljir prizor, 5. Jinez L%- h»rnar: „Bratje! w kolo se rsto- pimo*, poje moäki zbor, 6. Iran Štra- kelj: „Crerljar" teseloigra v 3 deja- njih. Vstopnina: stojisÖa 40 sin., sedsži I. träte 1 E, II. träte 70 »in. Preplaöila se hvaležao sprejemajo, ker je öisti do- biöek namenjen za druitveno zastavo. E obilni adeležbi rabi oübor. - Za po potreBu ponesrečene Italijane se je nadalje nabralo po cerk- vah slovenskega dela dežele: V ŠIot- renca 16 E, na Otlici 40 E, ˇ DornbergB 2120 E, v St. Erižu 9 E, ˇ Tolminu II. izkaz 54 E, t Opatjemsela 30 E, ˇ Mirniku 8 00 K, t Batah 10 34 E, t Br»- nici 10 E, t Loga 1220 E, w Biljah 12 K « Rronhnron 12. T RlTüici 1362. — Umrli so ˇ Gorici: Ztvrtanik Celeitina, start 9 meiecer; Kremžar An too, etir 2 dni; Bel tram Ana, zaeeb- nici; Hatinger Jait, stir 84 let, «sebnik; Mikorin Radolf, star 1 leto ; Bee Izidor, atar 2 leti. — V bolniinici nsmiljenih brato?: Jakin Stefan, atar 55 let, kmet. — V ieuiki bolnišnici: Gieičio Ana, stara 61 let, kmetica; Pizzamiglio M*ria, stara 52 let, posredofalka siažb ; Klanöiö Jo- iefa, Btara 22 let, delafkft ; T>ffal Uriala, itara 80 let, laiebnica. ŠiGvilo zdravnikov ˇ Avstriji, Bo- aui in Hercegovini 1. 1908. N žjea?strijska je imela 3674 idratnikor. GornjetTstrij- aka 404, Solnograika 134, Štajerska 713, Eoroäka 149, Primorska 378, Kranjska 111, Bakovina 159, Tirolska in Predi- relska 644, Čeika 2953, Mortiskt 989, Šlezija 252 Gal'cja 1462, Dalmacija 138, Boana in Hercegovina 118, ekapaj 12.278. V glatnih mestih: Danaj 2946, L'dc 68, Solncgrad 48, Gridee 269 Celotcc 41, Ljubljana 47, Tret 192, Inomeat 112, Praga 499, Brno 183, Tropa?a 45, Leror 334, CernOTice 72 in Zader 17. Potres v Siciliji. — Potresni innki ˇ Mesini se vedno ponarljajc. Tadi t Bcboto je bi! močan potrea, ki je pora- 8il mnogo zidor, preostali od posotih his. — 247 inilijonov kron se je leta 1908 T Arstriji poksdilo, torej petinpol milijona reč kakor lani. Najreč Be je po- kadilo dobrih cigar, 466 milijonov kosov boljiih mt, 208 milijonov portorik, 176 milijonor tiržinij, 164 milijonor kab. Sport se je pokadilo drainpol miljard, 350 miiijonoT dam, 145 milijono? men sis, 72 milijonoT sultan. Vspgasknp se je poka- dilo T Avstriji 1.228 518 583 cigar, od te- ga na Češkem 422,488 480, na Nižjeav- strijskem 318 milijonov, na Mo- ravekem 120 milijcnoT. — Najhajli kadifci bo N;žjet?*trijci, kjer pride na rsako glare 7 K 66 Btot. Cigaret no je pokadilo štirikrat toliko namrec 4 497,333. 802. Andre] Hoferjeva torta. — Meša se V> "re ^ dkg ceresove masti, f 6 rumenjakov in 28 dkg vaniljenega sladkorja. Primeša se po malo 14 dkg surovih zribaiiili mandlev, isto tako 10 dkg zribane čekolade in 6 beljakov, 10 dkg moke, čemur vsemu se prilije sok 1. limona. Potem se peče tako naprav- ljeno testo 1 uro pri zmerni toploti. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja s troje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z neomejeno zavezo po§rednje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridekov. V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živin- sko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga rao- rajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo. Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, bivši „Hotel Central". Rojaki! Spominjajtc se ob vsaki priliki „Šolskega dorna" Kinematograf Salon Central. Veliki električni ¦^ BIOSKOP -** Internacijonalno gledišče, živečih, govorečih, po- jočih in igrajočih podob. Umt-tnisko in tehnično vodstvo: Arhitpkt A. Tscherne. Predstave ob delavnikih ob 5l/2, 7. in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob ''.,11 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5.", 6., 7. in 8. uri. Cerhvena mizarsha dela üFimshemingotiühemslogu udeluje I fl. Cernigo]-Gorica. V Brdih se proda lepo posestvo, ugodno za dveh ali treh kmetov. — V najem pa se od- daste dve lepi stanovanji s prijetnim vrtom (jako ugodne za penzijoniste). Natancnejc pove g. Anton Prin- ————— čič i) Biljani - Prosiva aahtevati ligtke! Poior! Eno krono nagrade! Največja trgovina z žeiezjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene uizke, solidna postrežba! EDO krono nagrade izplačava rsakemn, kdor dokaže i potrdili najine nore snerlkMtke blagajne, da je kapil pri naja za 100 kron blaga. Posor! Eno krono nagrade! Proiiva i a h t e v a t i liitke! Jedilna mast Jaz rabim „ceresove jedilne masti" le trieetrtiiie tega, kar bi morala rabiti druge'11 zivalskc niasli in pri vsem tern napravi ——------ jedi jako okusne —---------- Hiiniznfl jobolha fine vrste po kron 12—14 —16 za 100 kilov iz kolo- dvora Litija nudi J. Raz- .borsek Šmartno pri Litiji. Korbica 5 kilov kron 220 AV M Av franko a\ a\ a\ Ivan Bednaf ik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica delta Croce štev. 6. CENJ. DAME IN (SOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po d olgolelnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Originnl-Uicforio stroji deiajo ^ po io letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji > neprekosijiv, ,, domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji - n,,,^,,,„„,;¦, za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-ffictoria stroji so najbop izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Piich" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, l#___v______• r% A__i_ f\ - ¦ -. - . . —. — ^ -. -