84 Glasnik SED 62|2 2022 Knjižne ocene in poročila Milan Vogel* * Milan Vogel, univ. dipl. etnolog in prof. slovenščine, upokojeni komentator v kulturni redakciji Dela; mavcmilan@gmail.com. Prispevek je bil 6. junija 2022 predvajan na tretjem programu Radia Slovenija v sklopu oddaje S knjižnega trga. Tu ga objavljamo z malenkostnimi spremembami. Dokaj nenavadna publikacija oz. knji- ga je izšla pri celovški založbi Drava ob lanski stoletnici rojstva koroškega pisatelja, pesnika, prevajalca in akti- vista Janka Messnerja, ki kot katalog spremlja potujočo razstavo o njem, pr- votno postavljeno na Inštitutu Roberta Musila v Celovcu. Vpogled v njegovo zapuščino so pripravili njegovi vnukin- ji Elena Messner in Dana Rausch ter Tobias Zarfl. Ker so vsi trije vsak po svoje povezani z umetnostjo, je tudi rezultat njihovega dela intermedijska knjiga. Vnukinji sta v uvodu zapisa- li, da v ospredje nista želeli postavljati »osebe Janka Messnerja, marveč sva – prav zato, da bi bili pravični do lite- rarno-politične zapuščine najinega deda – kot umetnici hoteli skupaj s kolegom Tobiasom Zarflom v umetniški obliki oživiti razvejeno in razburljivo zgodo- vino njegovega dela, ki sva jo spoznali ob pregledu njegove zapuščine ... Že zaradi raznolikosti gradiva, pa tudi za- radi tematske intenzivnosti in politične eksplozivnosti Messnerjeve zapuščine smo se zavedali, da bomo morali to za- misel realizirati intermedijsko, se pravi, da bomo to zahtevno zapuščino posku- sili obravnavati na večplasten način.« Znano je, da je bil Janko Messner izred- no kritičen človek tako do nemške kot slovenske narodne skupnosti, zato tudi pri organizacijah koroških Slovencih ni bil priljubljen. Rdeča nit njegovega angažiranja je usoda koroških Sloven- cev, še posebej v obdobju nacizma med letoma 1920 in 1945, ko je prišlo tudi do njihovega množičnega izseljevanja, pa tudi po vojni. Marsikaj od njegovega delovanja nemško govorečim Koroš- cem ni znano, zato je ta »rekonstrukci- ja« Messnerjevega dela, ki po besedah avtorjev »vključuje besedila, slike in filmske sekvence – ki so gibljive ali uprizorjene kot gibljive« in s katerimi so »poskušali dinamično uprizoriti ko- lektivni spomin dvojezične regije«, namenjena prav nemško govorečim. To obojim razkrivajo dokumentarni po- snetki, intervjuji, odlomki amaterskih in igranih filmov, televizijska poročila, tiskano gradivo, rokopisi in še kaj. Vse to je mogoče prebrati in si ogledati z uporabo QR kode. Avtorji so prepriča- ni, da je takšna obravnava Messnerjeve zapuščine »v radikalnem nasprotju z desničarskimi konservativnimi mediji spomina, kot so tradicionalni muze- ji dediščine, spomeniki in spominske plošče, ki povzročajo petrifikacijo, hro- mijo dinamizacijo kolektivnega spomi- na in zarisujejo – pogosto dolgoročno, ‚nepremično‘ in nepremostljivo – men- talne meje tam, kjer jih ni bilo in jih ni. Solidarnost ob meji pomeni dinamizi- ranje, premikanje, dialogično odpiranje in prestopanje meje, vključuje pa tudi védenje, da je ta solidarnost v mnogih zgodovinskih trenutkih na Koroškem brutalno zadela ob meje, na primer v obliki preganjanja, zaničevanja in iz- gona koroških Slovencev med letoma 1938 in 1945 ali neizpolnjevanja manj- šinskih pravic v povojni Avstriji.« Knjiga, katalog ali kakor že imenu- jemo zanimivo publikacijo na svoje- vrsten način osvetljuje in oživlja raz- novrstno Messnerjevo delo, zato je ne bodo mogli spregledati literarni zgo- dovinarji, zgodovinarji in preučevalci manjšinskih vprašanj, navsezadnje tu- di odnosov med državami. Uporniški Janko Messner bi bil s prikazom za- puščine svojega bogatega in vsestran- skega dela vsekakor zadovoljen. ELENA MESSNER, DANA RAUSCH, TOBIAS ZARFL: Solidarität an der Grenze / Solidarnost ob meji: Janko Messners Hinterlassenschaft / Zapuščina Janka Messnerja. Drava, Celovec 2021, 1 15 str.