7. štev. V Kranju, dne 16. februarja 1907. VIIL leto. Političen in gospodarskj list. ■■■■■■■■i i ii i Izhaja vsako soboto zvsČsr in stane ta Kranj 4 X., po poMi za celo leto 4 K, u pol lota i K, ta drug« drsava stan« 5 »JO K. Potasittoa itevilka po 10 vin. — Na naročbe brtt istodobne vpoiiljatve naročnine se na oiira. — Urad ni it v o in upravniltvo J« na pristavi goap. K. Floriana t »Zvezdi«. Mesečna priloga „51oVcn5Ki TebiJiH" Inierati aa računajo xa ealo atran BO K, za pol strani 30 K, za četrt atrani 20 K. Inserati te plačujejo naprej. Za manjša oznanila te plačuje za pet it-vr? to 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravniatvu naj ta blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, aploh vae upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novica. — Dopisi naj ae izvolijo frankirati. — Rokopial ae ne vračajo. Zvišanje duhovskih plač. Državni zbor je v zadnjih dneh tvojega preteklega življenja «revežem» duhovnikom zvišal plačo za približno 5 milijonov kron na leto. l)a so se naši klerikalni, od zadolženega kmeta voljeni poslanci le posebno potegovali za to zvi«anje, nam ni treba po-sebej povdarjati. Saj jim bo ravno ta duhovščina pripomogla, da še dalje sede na svojih stolčkih v državni zbornici in dalje delajo za duhovnika, govore pa za kmeta. Našim bralcem bo gotovo ustreženo, če v naslednjem priobčimo zbornični govor nasprotnika zvišanja duhovskih plač, poslanca Schuhmeierja. Na tozadevni predlog moravskega duhovnika Stojana je govoril omenjeni poslanec tako-le: Poslanec dr. Stojan je izjavil, da zato neče govoriti o nujnosti predloge, ker je pet ministrov in še poročevalec posebej spoznal predlogo za nujno. Gospoda! Kar spoznajo avstijski ministri nasproti klerikalcem za nujno, za to še davno ni treba, da bi bilo res nujno in pri tej predlogi se mora nujnost najodločneje zanikati, proti tej nujnosti se mora najodločneje ugovarjati. Gospod poslanec dr. Stojan je govoril tudi o dolžnosti države nasproti duhovščini, celo o pravnih dolžnostih duhovščine, pa je kmalu zapustil to pot in rekel, da glasujte za predlogo le zato, da ta zbornica umre v resnici lepe smrti, ker je duhovnik zraven In ta duhovnik naj bo utelešen v kon-gruvi. Gospoda 1 Oprostite, ogromna množina ljudij umira leto za letom brez katoliških duhovnikov in jaz mislim, da se zato še ne sme reči, da so ti umrli nelepe smrti, ker ni bilo katoliškega duhovnika zraven. (Poslanec dr. Stojan: Tega tudi nisem rekel.) Imela bova že še priliko prepirati se tekom mojega govora, tako da nama sedaj še ni treba začeti. (Veselost.) Jaz pravim samo, da more biti tudi drugače, kakor je poslanec dr. Stojan razložil. Izjavljam tudi njemu nasproti, da moram obžalovati s svoje strani, da mu ne morem dovoliti za-željenega premirja. Gospoda, če bi šlo pri klerikalizmu, pri gospodih, o katerih se sedaj obravnava za tako nedolžne ljudi, kakor jih slikajo gospodje tovariši tu v zbornici in kakor jih je naslikal tudi gospod poslanec dr. Stojan, potem bi se moglo govoriti o premirju. Ali, gospoda, kako nedolžne se ti gospodje delajo tu v zbornici, tako nevarni ao zunaj I In, gospoda, prilika se mora uporabiti o počenjanju onih gospodov, ki sedaj prihajajo k nam in nam hočejo natvezti, da je pravna dolžnost države, da se jim dovoli nujnim potem 4,800.000 K za povišanje plače. Gospoda, ko mi je priloženo poročilo prišlo v roke, so mi neljubo prišle na misel besede neke pesni — prav kratke pesni, ki se začne z besedami : «2ive nekje ljudje, ki svoje konje privezujejo k tujim jaslim, ki se grejejo pri tujem ognju, jede iz tujih krožnikov. Te ljudi srečujemo pri predlogi o kongruvi. Gospoda 1 Predloga, o kateri setu obravnava, se spravlja napačno tudi v soglasje s predlogami, ki srno jih obravnavali kot uradniške predloge. Mi smo pač sedaj na poti, da dovoljujemo milijone iz državnega zaklada — pa se ti ljudje obesijo na nas kot uradniki in hočejo z uradniki vred svoje zahteve zadovoljiti. Tu moram strogo razločevati in prosim, da se strogo razločuje sploh. Pri uradniških predlogah je šlo za veliko število ljudij, ki služijo državi pošteno in požrtvovalno, ki so njeni nastavljenci, na katere upliva država, katere more nastavljati in odpuščati. Gospodje pa, ki ae hočejo tu staviti poleg uradnika, oni gospodje, za katere gre pri kongruvi, to niso uradniki države, to niso ljudje, ki delajo v korist državi — tako nepogojno v korist državi — kakor državni uradniki. Ne I To so gospodje, ki pripadajo povsem drugi oblasti, ki služijo oblasti, ki je sama država v državi, ljudje in uradniki, na katere ne more država nič u plivati, katerih ne more ne odpuščati in ne nastavljati, kratko, ki so podložni popolnoma dragi oblasti, kakor je državna oblast. Predloga o kongruvi je predloga, ki je načelnega, dalekosežnoga pomena in take predloge ne moremo obravnavati kar na mah z uradniškimi predlogami. In če katera onih postav, ki jih moramo sedaj spraviti pod streho, ne tpada k nujnim postavam, je gotovo predloga o kongruvi, ki se je naenkrat spoznala za nujno. Dalje prih. Gorenjska čebeloreja. V zadnjem času so se skoro po vseh večjih sodnih okrajih ustanovile čebelarske podružnice, da je mogoče na ta način združiti čim največje število čebelarjev. Tudi v kranjskem okraju imamo tako podružnico. Ta kranjska podružnica je po številu Članov — 66 — najmočnejša na Kranjskem. Ima pa tudi vrl odbor, kateremu stoji na čelu gosp. Ivan Lampe. Pred kratkim se je vršil v gostilni «pri stari pošti* letošnji občni zbor. Navzočih je bilo okrog 20 članov. Lepo je bilo videti zbrane stare kmetske grče, kako so z vidnim zanimanjem sledili skoro dveinpolurnemu zborovanju. Predsednik s priznano mu resnostjo in natančnostjo poroča o društvenem delovanju minulega leta. Opravičuje, zakaj se letoa ne vrši občni zbor kakor ponavadi o sv. Jožefu. Osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani je namreč želja, da naj se občni zbori podružnic vrše pred njegovim. S toplimi besedami se spominja umrlega največjega čebelarja, dr. Ivana Dzierdzova, PObLISTEK. Nazaj v planinski raj! (Simon Gregorčič.) Pod trto bivam zdaj V deželi rajskomili, Srce pa gor mi sili Nazaj v planinski raj; — Zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj! Tu zelen dol in breg. Tu cvetje vže budi se, Tu ptičji spev glasi se, Gore še krije sneg, — Zakaj nazaj? Nazaj v planinski raji Glej ta dolinski svet, Te zlate vinske griče, Te nič, te nič ne miče Njih južni sad in cvet? Zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj! In to ti nič ni mar, Da dragi srčnovdani Ti kličejo: .Ostani, Nikar od tod, nikar 1* Zakaj nazaj? Ne prašajte zakaj! O, zlatih dni spomin Me vleče na planine, Po njih srce mi gine, Saj jaz planin sem sin Tedaj nazaj, Nazaj v planinski raj! Slovanski brod. (Besede skladateljeve.) Črno, tamno je obzorje, Megla vlega se nad morje; Strela Šviga, vdaria grom, Varuj Bog te, mili dom! Ladja nala je razpela Jadra rdeča, modra, bdi. Alj orkan ji ljut' grozi, Da v dnu morja jo zdrobi. Pa kot sokol sivi v zraku, V bran se stavlja morskem' draku Će tud' zeva dno morja, Val se spenja do neba*! Votlo jeka krog bregovje, V gorah se drvi valovje, Buta jej v jeklen oklep, Poka, lomi ladji sklep. Kje si morska zvezda, kje? Kaj ne vidiš strah, gorje?! — Tj, ki vladaš na višini, Cuj nas! Majke Slave sini K Tebi vpijejo v pomoč, Daj, razvedri groze noč! Svet Ciril in svet Metod! Varuj ta slovanski brou! .. . Glej, že vlega se valovje, Votlo vmolkne krog bregovje, (n v daljavi črni mrak Že razganja zorin trak! Kvišku bratje, upaj rode I Ta je zora naše zgode! Zopet plava mirno brod, Kl zrocen mu Slave rod. Sloga mu krmilo je, Sloga zmaga vrage vse. Jadra so mu naš razum, Krepost, volja in pogum. V slovili zlatih lesketa Se na njih tje do neba: ,Z nami Bog in pravde glas! To je prapor, ščit za nas 1* Moji devojčici. (A. Ganter.) Šopek nežen naj povij eni Iz nedolžnih ti cvetlic, Ki pomlad Jih je rodila, Ki odsev so tvojih lic. Ko nam vlgred cvetje slplje, Svet se zdi mi šop cvetan; Naj ne vene ti nikoli, Naj cvete U vsaki dan. Žitno polje. (Prevedeno iz ČeŠčine.) Žitno polje, iltno polje, Kak' veselo to zori! Za metuljem čbela gleda, Ko v plavici skrit tiči, Vsaki klas vesel je godec, Prepelica predpedika, Klasju pa kar konca ni! Črni muren vmes cvrči. V svilni se obleki ziblje, Vetrič k plesu zapihlja, Solnce krog objema stebla, Vsipa v klasje zrnica. Žitno polje, žitno polje, Kak' veselo to zori! Duh moj pa, kot da bi plesal V samih pesmih se vrti. Tiček. (Narodna.) Tiček prav majhen je, Po drevju ziblje se, Poje lepo, Poje sladko, Da vsak, kdor mimo gre, Pod drevjem ustavi se, Sluša strme. Tiček prav majhen je, Poje lepo, Poje sladko. — Rožice miljene, Bele in pisane Krasno cveto, Rajsko lepo; Barve, glej, mavrične V cvetkah vse združene Nas vesele, Rožice miljene Krasno cveto, Rajsko lepo. kakor tudi to enega elana, pokojnega Sedlarja. Prvemu »kličejo na noći trikratni «Slava!», v spomin drugega pa se dvignejo raz sedele. Nadalje Eroča predsednik, da je imela podružnica dohod-? K 81-21, izdatkov pa K 13 20. Pregledovalcem računov se izvolita gf. Kovačij in Zontar. Predsednik je dalje mnenja, naj bi se v tekočem letu priznala tri darila najuzornejsim čebelarjem in naj bi ae oni, ki dobi prvo, imenoval «mojster«. Zelo živahen razgovor se vname glede tujega JoTažanja panjev v domačo pašo. K nam prihajajo panjovi z Bohinja, Koroškega in celo s Primorskega. Ker U tuji čebelarji izstavljajo svoje čebele kar najbližje kolodvora v Kranju, je vsa okolica prenapolnjena s čebelami. Tako je znaten dobiček od pale lako za domače kakor tudi za tujce nemogoč. Vsi navzoči so mnenja, da se v tem oziru stori vse, kar je največ mogoče, da ae pride v okom temu nedostatku. Zlasti naj se dela na to, da se izposluje deželna postava, po kateri bi bili tuji čebelarji primorani, poleg običajne «skia-diščnine* najemniku ulnjaka prispevati s primernim doneskom tudi na dobičku oškodovanim domačinom, to je čebelarski podružnici. Postava iz časov Marije Terezije iz leta 1772 ne velja za nase kraje, temveč le za Češko in Spodnje Avstrijsko. Pri volitvi novega odbora se izvolijo gg.: predsednikom in obenem blagajnikom Ivan Lampe iz Kranja, njega namestnikom nadučitelj Fran Luznar s Primskovega, tajnikom Mihael Eržen iz Kranja, odbornikom Janez Strupi z Rupe. Pri raznoterostih predlaga nadučitelj s Primskovega, g. Fran Luznar, naj se prihodnji občni zbor, t. j. na dan av. Jožefa, vrli v šoli na Prim-skovem. Za ta shod je prijavil urednik »Čebelarja*, gosp. Fr. Roji na, razpravo: O kranjskih panjovi h najnovejšega in najstarejšega izdelka. Slednjič se sklene, naj bi se iz blagajničnih prebitkov napravil vsakemu članu 1 panj, enako dolg in širok, končnice naj bi se primerno poslikale in naj bi se napravila letnica 1907. Sprejeto. Nato zaključi predsednik občni zbor. (Opomba uredništva: To poročilo je vsled pomanjkanja prostora Že dve soboti moralo izostati.) Dopisi. iS Stare Loke. Da Staroločani že od nekdaj radi praznujejo predpust po svoje, dokazuje rgo-dovina pretepov. Letos jim je koledar za ta posel odmeril malo prekratko dobo. Da se pa oškodujejo, so jo začeli poprej, pa ne fantje, ker ti so skoro vsi v Ameriki, ampak so to vlogo prevzele stare device, na čelu jim devica (?) v talarju iz kaplanije. V znamenju starih devic in tretjerednic se je začel volilni boj še pred Božičem. Geslo ma-ziljencev je bilo: Ne glej na to, da dobiš dobrega gospodarja, ampak na to, da nam preskrbiš peto-lizca, ker je vera v nevarnosti. Mamice so pognale svoje osličke na volišče — samice pa so izročile pooblastilo seveda v prave roke; saj tako so hoteli g. kaplan. Imele so na ponudbo tako dobro kupčijo, da bi se je živ krst ne branil. Oe pripraviš moža do tega, da bo volil z nami, ti je zagotovljeno večno veselje — onstran seveda —, če bo pa mož volil po svojem prepričanju, bodo pa tudi iz tebe ocvirke pekli — kajpada tudi onstran. Koliko pa je mož v Stari Loki, ki bi si upali ugovarjati svojim Ženam ? ! To duhovniki prokleto dobro vedo, a tudi možje sami dobro poznajo maščevanje svojih pobožnih žen. Saj je vsakemu še dobro znano, kaj si je napravil lani vsem dobro znani mož, ko mu je žena rekla, da ne sme «grešiti», ker je nedelja. •Slovenec* je takrat krivdo zvalil na moževo pijanost. No, nam se pa zdi, da leži krivda na duhovnih učiteljih vere in je bila žena le tako čudno podučena. Take tonzure te seveda vsak mož boji in uto ni čuda, če je drlo vse na volišče. Čudno je to, da so «klerikalni* možje za časa volitev lahko tako brez skrbi pijančevali, ne da bi se jim bilo treba bati očitanja od svojih boljših zapove-dujočih polovic A če je prav klerikalna večina v občinskem odboru, vindar ne bo mogla narediti po volji gospoda kaplana, kakor se je že pokazalo pri neki seji, ko je Kristusov namestnik, vršivsi delo usmiljenja, hotel vreči neko gostilničarko pod kap, da bi še tam živela od božje besede. Se lepše kot pri volitvah so pa device proslavile Kurenta po kaplanov! tožbi z gospo Logondrovo. Kaplan je moral namreč preklicati na prižnici, kar je par tednov preje na istem mestu govoril čez pokojnega Petra Logondra. To vam je bilo nekaj za naše ženice, ki verujejo v pričujočnost Boga v taberna-keijnu. Mesto pridige demonstracija, Komaj se je oglasil kaplan z besedo izjava, so začele že prej nemirne ženske ropotati, kaštjati, kihati in pljuvati, kot čikarji, da se ni razumela nobena kaplanova beseda. Po končani izjavi je Janez blagoslovil čredo svojih vdanih čestilk in odšel s prižnice, in oglasile so se orgije s polnim glasom in pevci so v ganljivi pesmi vso duhovne izročili Mariji v varstvo, cela cerkev kaplanovih oboževalk jim je pa pomagala. Kaplanu so od ginjenosti prišle solze v oči — kakor se je po tem slišalo govoriti. Ampak ljubi moji kristjani, vi pobožni koStrunčki, ali res mislite, da vas je Marija uslišala? Ali niste podobni italijanskim tatovom, ki se priporočajo Materi Božji za srečen uspeh, predno odidejo na svoja nemoralna, postavno prepovedana in kažnjiva dejanja? Kaj pa vidva, gospod kaplan in vi Bonaventura? Ali vidita, koliko'in kaj vse verujejo ljudje, odkar se na prižnici o veri ne sliši nič drugega več nego to, da je v nevarnosti in da ji manjka denarja; drugo je pa vse le zabavljanje čez liberalce. — Le poglejte, g. Janez, kam ste prignali svoje čredo! Ali bi ne bilo lepše, če bi bili ostali doma pri Sv. Katarini in bi bili trden kmet, malo bolj rdeč in malo manj tolst kot ste sedaj, gotovo tudi bolj spoštovan, ker bi vam bila soseda sv. Katarina gotovo sprosila pravi um in pravo pamet in pridna žena bi vam sproti odganjala vse sitne misli Iz Velesoverja. (Marijina družba in drugo.) V Ljubljani deluje že precejšnje število let slavna kmetijska družba, vendar pa de ni dosegla toliko uspeha, da bi kaka živa stvar porodila pred časom žive mladiče, sploh pa se zatrjuje, da je to absolutno nemogoče. To resnico pa je ovrgla devica Marijine družbe v Velesovem. Dasi-ravno se je omožila šele 15. oktobra 1906, je porodila že 28. januarja 1907 popolnoma zdravo dete. Toraj apeliramo na slavno kmetijsko družbo v Ljubljani, dasiravno se človek ne more primerjati z drugim živalstvom, naj si še ona preskrbi kako vrsto goveje živine, ki bi imela mladiče pred časom, ki je sedaj navaden pri živini, in naj jo vpelje na Gorenjskem, zato pa ji bomo Gorenjci hvaležni. Ali pa naj bi nam gospod Brešar povedal recept za to. Ali pa naj nam to zadevo razjasni na kak drug način, da ne pride pri nas Marijina družba na slab glas. Ako je treba, nastopimo lahko tudi z imeni. — O Božiču je priredila Marijina družba, oziroma gospod Kalimir, v Velesovskem župnišču veselico. Nastopil je tudi moški zbor. Najprej poglejmo «moški zbor*; to je skupina otrok, dobro deset let starih. Mar naj bi se imenoval «otročji zbor*. In potem petje, kakor bi poslušali kake gorjanske fante, ki še nikdar niso slišali pravega imena in ta moški, pravzaprav otročji zbor nam zapoje še «U boj*, da nam pokvari popolnoma ves okus. Vse drugo: petje, deklamacija in igra je pod kritiko. In v nedeljo, 10. svečana je bila zopet veselica. Zdi se nam, kakor bi nas nalašč izzivali. Sicer pa tudi mi ne ostanemo dolgo mirni. Blagovolil naj bi nam tudi povedati, za kako «dobro delo« se porabi čisti dobiček pri teh veselicah; najbrže za obresti v cerkljanski posojilnici. Jeseniške novice. — Domišljavost in nesramnost nem-škutarske klike na Jesenicah. «Graz^r Tag-blatU je priobčil v nedeljo duševni izrodek. ki se ie izlegel v dr. Valentschagovi pisarni v Ljubljani. Neki fantič Zangger je dal duška svojemu veselju nad obsodbo občinskega odbornika Fabinca radi moralnih zaušnic, ki jih je priložil Pongratzu v občinski seji dne 13. decembra preteklega leta. Nemškemu duševnemu revežu se je zdelo potrebno pri tej priliki udariti tudi po občinskem tajniku Humru, ki je pravo kislo jabolko za tukajšnje nem-škutarske kaline, v katerega se zaletujejo kakor stekli psi. cGrazer TagblatU je sicer na Jesenicah popolnoma neznan list, a ga omenjamo, da pokažemo, da je pri nas v resnici neka zagrizena nemška klika, proti kateri je treba iti v boj z vsemi silami in močmi. Kaj naj odgovarjamo neumnemu graškemu listu? Kje je več sumljivih eksistenc, individuov in subjektov v naši občini kakor ravno v tovarni, kjer je zavetišče in središče te duševno impotentne klike. Ali ni tam pravi herbarij fali-ranih študentov, za katere rabijo Nemci res primeren izraz «Schiffbruchige». Nekoliko Žolča je padlo tudi na dr. Kogoja in Schreva. Navajeni odvisnosti in komandiranja od zgoraj, so ti švabski kri-čači mnenja, da se to godi tudi v narodno-napredni stranki. Občinski odbornik Fabinc ni nikoli govoril s kako osebo o Pongratzovi zadevi ter tudi ni nikogar vprašal, kako hoče Pongratza v občinskem odboru o klofuta ti in če sme to storiti ali ne, ker sploh ni nikomur drugemu odgovoren za svoje politično deloval je nego lastni vesti in strankini disciplini. Osebne za komandiranja in odvisnosti pri nas ne poznamo. To naj si zapomni junak Zangger et consortes, pa naj zase hrani politično modrost, ki si jo je menda nalezel iz celjske vahtarice, ko je še trgal hlače po šolskih klopeh. — Slovenska ljudska stranka in vse-nemški list «Grazer TagblatU. Klerikalni list «Slovenec*, glasilo slovenske ljudske stranke ali bolje rečeno klerikalne stranke, je po obsodbi prvi vzel Pongratza v zaščito ter mu menda tudi podelil svoj božji blagoslov, pod kojega zaščito se Pongraček še nadalje lahko ukvarja s priljubljenim mu športom ženskega «kavalirja». Vsi smo bili prepričani, da je postal Pongratz navdušen pristaš klerikalne stranke, ki se imenuje slovenska in ljudska. Pa glej ga spakal Nedeljski »Grazer TagblatU imenuje Pongratza vedno le «einen deutsch-gesinnten Beaniten*. V Čegav tabor spada torej ta mali možiček? Razložite nam to, gospod Zabu-kovec, kot prvoboriteij klerikalne slovenske ljudske stranke! Morda še doživimo, da najde tudi stari Querch zagovornika v uredništvu «Slovenca* 1 — Liberalna obstrukcija v občinskem odboru ne pusti spati našim klerikalcem. Ali so si do m i sijevali, da se bodo napredni odborniki kar poskrili, če bosta razgrajala znani «zdaj k' smo glih vkup* Kristl iz Kurjevasi ali pa krojač in hišni oskrbnik Cebmj. Prav lepo ponižni morajo postati, potem pa bomo šele govorili! — Nemško-klerikalni duh je začel pihati po kranjski deželi. Pripihal je tudi že k nam na Jesenice, kjer si leže klerikalci in Nemci že par let v sladkem objemu. Pri volitvah se mora to ljudstvu pojasniti, Pomlad, dekle razkošnih lic. (Prevedeno Iz Češčine.) Pomlad, dekle razkošnih lic, Zdi se mi kot da cvetni vrt V sredo napoti se gredic, Tudi je v duši mi prostrt, Popje razsiplje, žuri se, V ponos ml je, da mi skrbno Da je v dišeči cvet razpne. Ona skrbi za cvetje to. Da bi pa mogla dlje od tod, Meni tako je, da polja Odklenil sem ji v dušo pot, Strti klas žali v dno srca Za kar na polju mesta nI, In da, ko cvetje se ospe, Naj v duši kllje In živi. Mi duia v prsih tudi mre t Zaman pod oknom. (Nižjerenska narodna. — Prevel A. Funtek.) .Dekle, dober večeri Dekle, dober večeri Prišel sem k tebi v vas, Oh, daj, odpri mi dver!" ..Zaprta je hiša, le zunaj postoj; Mamica prav veli, Da si pri meni ti, To bil bi konec moj!" .Studena je sapa in mrzel večer; V srcu ljubezni vse Plamen ugasne ie, Daj. odpri mi dver I* ..Ako bi plamen ugasnil tvoj, Naj ugasne noco] I Če ti ugasne, naj, Pojdi domov In v kraj. Lahko noč, pojdi, fantič moji" Posvetilo. (Ruckert — A. Funtek.) Ti moja duša, ti srce, Ti moja slast in ti gorje, O ti moj svet, ki v njem prebivam, Nebesa ti, ki jih uživam, O ti moj grob, ki vanj sem dol Zakril za vselej svojo bol I -v Ti si moj mir, ti vir pokoja, Ti si po božjem sklepu moja. Drag sebi sem, ko te imam, Pogled me tvoj je zvišal samt Ljubeč me dvigaš nad menoj, Moj dobri duh, jaz boljši moji Ljubezen. (R. Maister). .Prljaii drevl, fantič moj, Crez tri molčeče goret Ni očka, mamice doma, Boi moj do zlate zorel" .Prijaš« z vrancem, fantič moj' Pčcnice mu nasujem, Studenčnicc srebrne dam In z zlatom ga podkujem I' .Kako naj jaiem, ljubica? -.Kako naj lasem, ljubica? Brez podkev moj je vranec, Crez goro burja piše, Pa zobal ni že tri noči, Prezebel v ostrem mrazu bi Opešal bi mi v klanec!" Do tvoje bele hiše I■ .PrijaŠi, dragi fantič moj! Jaz skrbno te odejem In z vročo srčno te krvjo Prezeblega ogrejem. Prijsll, fnntlč moji- Romanca iz opere „Mignon". (Goethe - K.) Poznaš 11 kraj, citrone tam cveto, Med listjem ziblje se oranž zlato, Nebo je jasno, vetrič mil pihlja, Ž njim lovor, mirta tajno šepeta? Poznaš li kraj ? Oj tja t Oj tja S teboj bi, ljubček moj, jaz rada šla. Poznaš li dom? na strebrih krov sloni, Kako dvorana svetla vsa žari, Mramorni kipi ljubko name zro: Pač hudo, dete, te zadelo zlo? Poznaš ga li? Oj tja t Oj tja S teboj bi, ljubček moj, jaz rada šla. Ptička. (D. Kette.) Ptička zapela je V zelenem boru, Slušala deva jo Na belem dvoru. Kaj je povedala, Kaj je zapela? Da je tri ptičke 2e Ljubčke imela. .Ej, ej, ti ptičica, Ptičica zala, Je-li, četrtega Zdaj boš iskala?" ..Bodem iskala ga, Bodem dobila, 2 nJim, kakor z drugimi Bodem storila t" ■ Slušala deva jo In zardela, Pesmico tako je Tudi zapela. Ta Prilog „Gor«n|eu"*l». 7 It 1.1»C7. — Vera bo kmalu v nevarnosti, slasti pa 14. maja t. I., ko se vrte drttvnozborske volitve po novem volilnem redu. Vsakogar opozarjamo, da naj svojo vero dobro savaruje, da mu jo takrat ne vzame morebiti kak liberalec ali pa celo socijalen demokrat. Najboljše sredstvo v obrambo vere je, da se voli klerikalnega poslanca, ker si s tem vsakdo te vnaprej zagotovi nebesa in nebesko veselje! — Veselica Železničarjev, ki se je vršila v prostorih g. Počivavšeka, je izborno vspela. Udeležba je bila naravnost ogromna. Pred hotelom je bil napravljen lep predor iz snega, ki te je razlikoval komaj od kamenitega. — Odbor slovenskega kmetskega društva se je sledeče konstatirah Jožef Vovk, predsednik; Matija Kobentar, podpredsednik; Ivan Legat, blagajnik; Pavel Klinar, tajnik. Prekorist-nemu društvu želimo kar največ uspeha. Tržiške novice. — Veselici naših narodnih društev. Na svečnico proti osmi uri zvečer jeli so se polniti društveni prostori našega bralnega društva z odličnim občinstvom. Bralno društvo priredilo je namreč plesno veselico s petjem, kateri dosedaj še ni bilo para v našem Tržiču. Na vzporedu so bile pesmi «Mi vstajamo* in «Na ples* za moški zbor in čveterospeva «Zjasni zvezde mu temne* in c Pri zibeli*. Ob osmi uri bila je že večja, dekorirana soba, lahko rečemo, dubkom polna gostov. In nastopili so pevci pod vodstvom učitelja gospoda Mahkote z veličastno «Mi vstajamo*, ki je ravno letos za nas Tržičane precejšnjega pomena. Pela se je, kakor navadno, jako precizno, dasi nam je ravno v zadnjem Času odpovedala najboljša moč. Za to pesmijo je nastopil čveterospev Ahačič, Sal-berger, Mahkota, Peharec in Brat Zaletel pove, da se je blagi pokojnik še celo v smrti spominjal društva in mu tudi nekaj zapustil. Kot drugi se oglasi k besedi brat Krvštufek. Sokolska društva so zasnova na čisto narodni podlagi. Njih namen je povsod braniti narodno stanje. In če kje, je tako društvo potrebno v Tržiču, kjer je za narodno gibanje tako malo zanimanja. Govornik zahteva od članov, naj vstrajajo na slovenskem programu, da posvetijo vse svoje moči uresničenju idej sokolskih — idej narodnih. Govor je bil z navdušenjem vsprejet. — Ker se nihče več ni oglasil k besedi, zaključil je brat starosta zborovanje, zahvaljujoč se še enkrat na udeležbi in poživljajoč člane, naj ga podpirajo v njegovem stremljenju po prospehu in razvoju društva. — Blagaj nično poročilo »Sokola*: Dohodki K 484-47, troški K 227*77, ostane toraj K 25670; stanje blagajne K 650 —. — (Volitev v krajni šolski svet.) 8. februar je za Tržič velepomemben. Krajni šolski svet, ki je bil toliko časa po krivici domena naših Nemčkov, je kil v veliki nevarnosti. Pravico voliti ta svet imajo občinski zastopi: Tržič, Kovor in Sv. Katarina. Volitev razpisuje tržiški župan, ki jo je za letos razpisal tako, da je bilo seveda najbolj v prilog njemu in njegovim kimavcem. A dasi je dobro računal, se je to pot vendarle nekoliko žara čun i 1. Kajti, dasiravno je bila razpisana volitev na 6. uro zvečer, vendar so prišli možje od Sv. Katarine in iz Kovorja — seveda ne vsi. Ce bi pa prišel le eden več, odklenkalo bi bilo paševanju Mallvja za vedno. Najbolje so se držali Sv. Kata-rinčani, odkoder jih je prišlo od osmih pet. To so možje, ki se v resnici zavedajo svoje narodne dolžnosti, in ki stavijo to dolžnost nad svoje osebne koristi. Iz Kovorja so prišli le trije in naši slovenski odborniki štirje. Nasprotnikov je bilo tudi dvanajst. Ob 6 V« otvori župan Mally sejo in prične čitati paragrafe o volitvi. 2e med čitanjem se mu je poznalo, kako presenečen je in ves čas mu je smrtni pot oblival čelo; njegov «dobri» prijatelj Julče Goeken pa je izpreminjeval vse barve, tako ga je trgalo. Volilo se je po listkih in sta bila izvoljena samo Soklič, ki je bil tudi naš kandidat, in Mallv, katerega je volil eden naših mož. Soklič je dobil 24 glasov, Mallv pa usodno številko 13, vsi dragi kandidati so dobili po 12 glasov. In tu se je pokazalo, kako razume naš očka župan voditi take volitve. Ko se je videlo, da imajo drugi kandidatje vsi po 12 glasov, je sejo kraUomalo zaključil. Kakor rečeno — te volitve so bile velikega pomena za nas, saj smo se spoznali med seboj. Kajti med možmi, ki so šli za nemško listo v boj, smo videli med drugimi «fotra» Jegliča, po domače Kodra, ki živi od samih nemških žuljev, in ki vrže vsakega Slovenca, ki pride k njemu po meso ali v gostilno, iz hiše; dalje smo videli velikega «Slovenca* Zvirčevega Matevža, po domače L-ontscherja, ki tržiške Nemce kar z veliko žlico je; videli smo tudi gospoda Globotschnigga, ki se bo v kratkem od same lojalnosti in pravicoljub-nosti napram Slovencem kar sredi trga razpočil; dalje je oddal svoj glas za nemško listo veliki cpiijatelj» Slovencev in pooblaščenec virilista - Slovenca Bathelta; navzoč je bil tudi «Prus» Bocak, kateremu je tekla zibel doli nekje na Hrvaškem; in druge večalimanj kot trde Nemce rojene može, ki se z vsemi močmi branijo slovenskih grošev. In vsi so trdno stali za svoje sovražnike, ki so branili samo svoje pravice. A vkljub temu tak polom, ki bo pa v prihodnje še hujši. Ne moremo si pa kaj, da ne bi omenili na tem mestu še nekega drugega v poljanski dolini rojenega «Nemca*, ki je pravzaprav kriv, da se naši slovenski možje niso udeležili številnejše volitve. V mislih imamo okrajnega slugo Pollanza. Ta mož je dobil vabila k volitvi že 5. februarja — vsaj od tega dno so datirana — dostavil jih je pa že 7. februarja zvečer in če se pomisli, da je bila volitev razpisana na 9. februarja, je bil jako hiter. A to še ni vse. Vsakemu volilcu je še sam pripomnil, da ga ni treba, ker bodo gospodjo v Tržiču že sami vse uredili. V tem smislu je še celo nekemu možu pisal, če mu je bilo to naročeno, ne vemo, na vsak način pa priporočamo tega moža slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu in si pridržujemo, da bomo ob priliki povedali še kaj zanimivosti iz njegovega službovanja. Na svidenje 1 Novice z Dovjega. — Naše dolgotrajne občinske volitve so dovršene. Vse neopravičeno ruvanje tovarniške stranke proti novoizvoljenemu županu istr j in prineslo zaželjenega uspeha in tako ji ni pre-ostajalo druzega, nego izročiti občinsko gospodarstvo spretnejšemu vodstvu. Pri drugi volitvi svetovalcev je sprejela naša stranka zahtevo nasprotne stranke ter ji prepustila dva svetovalca. Pokazala je s tem tudi takrat kakor vedno, da ji ni za prepir, temveč za plodonosno skupno delo v prid občini. — Po oddaji županskih poslov ni mogla naša nemčurska stranka prehvaliti umnega in štedljivoga gospodaslva starega župana, a to veselje je bilo le kratko, kajti takoj pri prvi seji novega odbora se je pokazalo, da je bil to le pesek v oči kimovcem. Bilo je mnogo računov neporavnanih in da se to uredi, previdel je novi župan, da ne preostaja drugega, nego najeti občini 3000 kron posojila. Značilno je tu posebno to, da je to županovo zahtevo podpiral celo stari župan in je bil sklep za posojilo soglasen. Po tej seji odprle so se marsikomu oči; zginilo je pa s tem tudi neopravičeno hvalisanje starega župana. — Takoj pri prvi odborovi seji je pa novi župan pokazal, da hoče delati tudi za napredno gospodarstvo: tako hoče izvesti potrebne poprave zanemarjenih občinskih potov ter izvesti napravo ceste med Mojstrano in železnično postajo, kar mora pač vsak še tako nerazsoden človek spoznati za neobhodno potrebno. Mislil bi človek, da pač ni mogoče dobiti nasprotnika za izvršitev take prepotrebne stvari. Zupanu se je sicer dovolil kredit za stroške predpriprav: to jeza načrt in proračun, a potem se je pričelo proti izvedbi te naprave pravcato hujskanje — osobito po Dovjem. Na čelo tega breznačajnega hujskanja stopil je stari župan in znani gostilničar Brence z Dovjega. Pridružilo se jim je tudi še nekaj drugih katkovid-nežev, katerih imena pa za sedaj še zamolčimo. Vse to početje vpeljalo je pa tovarniško vodstvo, da bi na ta način obesilo tovarniško cesto ob železnici do skladišča občini v vzdrževanje. Omenjeni tovarniški zvesti podrepniki pa ne pomislijo, v kakšnem stanju je ta cesta in koliko stane vzdr-ževauje iste, še manj pa pomislijo, da jo lahko nekega dne vzame Sava pod svoje okrilje. Sploh jim pa mora vendar znano biti, da železniška uprava ne dovoli prehoda tam, kjer bi edino za-mogel biti prikladen. Sramota je, da se hoče na tako sramoten način nerazsodne ljudi hujskati v škodo celi občini in v prid le nemški cementni tovarni. Tem hujskačem in še nekaterim drugim budemo dokazali v eni prinodnjih številk, kako znajo z našim in svojim imetjem polniti nemško tovarniško mahlo. — Obstrukcija v naiem občinskem odbora. Nas noti odbor je imel ie dve ieji; prva m je izvršila le dosti mirno in tudi en del druge, taks j je prav lahko uganiti; nasprotna stranka je mirovala toliko časa, da se ji je odobril račun. Ko je bilo to pod streho, je pokazala, da ji ni za mirno in plodonosno delo, temveč da hoče strmoglaviti novega župana in sploh nafto stranko. Na čelu obetrukcije stoji seveda stari župan po navodilih tukajšnjih Nemcev; no, pa on naj bi že ob-ttruiral, saj brez njegovih zmožnosti se prav lahko dela in te ne bodo nič pogrešale. Čuditi se pa moramo drugim odbornikom nemčurske stranke, da gredo za njim, kakor možički na vrvici, toliko bolj, ker jih je med istimi nekaj, kateri se prištevajo posebno prebrisanim. — Posebno sramotno je pa od odbornikov nemčurske stranke, da po zapustitvi zboro-valne sobe, poslušajo zunaj pod cvni iste t Imena istih za enkrat zamolčimo, dasira. > so nam prav dobro znani. «Ko boste imeli ušesa polna, pa nastavite ie usta I • Tedenski politični pregled. Driavnozborske volitve bodo, kakor naznanjajo zadnja poročila, dne 14. maja, ožje volitve pa 23. maja. Tržaški deželni zbor je sklican na sejo za 23. t. m. Obravnavati ima o novem načrtu volilne reforme. Po tej osnovi voli mesto za-se, okolica pa za-se. V mestu in v okolici naj bi bili po 4 volilni zbori. Ohraniti se hoče torej stare kurije, pa jim pripraviti novo. Vseh poslancev naj bi bilo 67, izmed njih 9 iz okolice. Deželna zbora za Galicijo in Solnograško sta sklicana na dan 14. svečana, za Češko, Slezijo, Gorico in Gradiško ter za Predarlsko na dan 18. svečana. Na 25. t. m. so sklicani deželni zbori za Trst, Moravsko in Štajersko. Kaj pa bode s kranjskim deželnim zborom? Češki socialni demokratje so imeli v nedeljo šest velikih shodov v Pragu, kjer so sklenili za slučaj, da ne bi bile volitve v nedeljo, da se ustavi delo na tisti dan v vseh podjetjih. Hrvatska obstrakci ja je končno prenehala vsled posredovanja bana Pejačevića in podbana Nikoli ća med koalicijo in med Starčevićanci. Uspeh pogajanj je ta, da se v adresi ne bode rabilo izraza »srbski narod*, ampak se bode reklo »Hrvatje in Srbi». Rusinski dijaki so imeli dne 7. t. m. velik shod v Lvovu, na katerem so sklenili sledečo resolucijo: 1. V Lvovu naj se ustanovi samostalno rusinsko vseučilišče. 2. Zadnje demonstracije na vseučilišču so bile edino mogoči odgovor na izzivanja akademičnih oblasti. 3. Proti aretiranju dijakov se protestira in se označuje to kot dejanje političnega terorizma. 4. Protestira se proti vmešavanju namestnika v kazensko postopanje. 5. Protestira se proti ravnanju poljskih vseučihščnih profesorjev, ki so opravljali službo policistov. V srbski skupščini je zahteval mladoradikalec Aleksa Nešić pojasnila o govorici, da hoče predložiti vlada osnovo za vpeljavo apanaže za prestolonaslednika. Tega, je dejal, se ne bi smelo storiti sedaj, ko trpi dežela vsled carinske vojne s sosedno monarhijo; rumunski kralj je v takih razmerah sam znižal svojo civilno listo. Papež je baje odklonil ugovore glede najemnine cerkva, ki jih je bil predložil minister Briand. Francoski škofje so se vsled tega obrnili v Rim z vprašanjem, ah smejo ostati veljavni ugovori, ki so jih že sklenili. Papež je odgovoril, naj se jih prekliče. V Rimu bi posili radi napravili iz katoliške cerkve mučenico. Ruska vlada razvija o volitvah za dumo poročila, katerim se vidi na prvi pogled, da so zlagana. Naredila bi rada vtis, da zmaguje vlada. V resnici je izmed doslej voljenih volilnih mož že velika večina opozicionalna. Med njimi je mnogo socialnih demokratov in socialnih revolucionarjev. V Moskvi so izvoljeni sami opožicionalci, večinoma »kadetje*, v Odesi kadetje in socialisti. Tudi v Peterburgu je uspeh vseskozi opozicionalen. V nekaterih okrajih je vlada razveljavila opozicionalne volitve, kmetje so pa pri drugi volitvi zopet vol:'i svoje kandidate. Nt bivšega ruskega ministra Witteja je bil pripravljen predvčerašnjem atentat, ki je bil samo vsled izvenredno srečnega slučaja preprečen. V žlebu peči so našli takozvan peklenski stroj, ki je bil tako nastavljen, da bi bil moral ob 5. zjutraj eksplodirati. Po naključju se ga je našlo prej. Pri preiskovanju se je našlo še na drugi strani ravno tako nameščen peklenski stroj, na katerem se je pa ustavila ura. Oba peklenska stroja sta bila baje tako napolnjena, da bi bila raznesla pol palače, ako bi bila eksplodirala. Prav na tak način kakor v Stulipinovi vili je bil nameravan atentat na palačo politične policije. Po izdajstvu je policija pravočasno izvedela za načrt. Priti je imel kot žandar-merijski častnik preoblečen človek z bombo, ki bi bila njega samega absolutno ubila, obenem pa raznesla vse v okolici. HT Današnji številki je priložen »Slovenski Tehnik"4. Oolovi prihodnjega tedna: 17. Konstantin, Strahomir, Svetopolk; 18. Simeon, Miroslava, Bratoinil; 19. Mansuet, Ostoj; 20. Evherij, Dragovan, Stanislava; 21. Eleonora, Miroslav; 22. Sv. Petra stol, Gojslav, Vratislav; 23. Peter Damjan, Cu«lomil. Sejmi na Oorenjikem prihodnji teden: 20. v Zg. Tuhinju. Umetnost in književnost. Pot it razpotjem. Roman. Spisal dr. Ivo Sorli. Natisnila in založila Ign. pl. Kleinmaver & Fed. Bamberg. Ljubljana, 190C. Cena vezani K 3'—. Blesteč slog, zanimiva vsebina; to je značilno za Ivo Sorlija, katerega prištevamo danes med najbolj plodovite in najbolj priljubljene slovenske pripovedovalce. Tak je tudi njegov roman. »Pot za razpotjem», ki je pravkar prišel na svetlo. Pisatelj je zajel snov zanj iz našega socijalnega gibanja v najnovejšem času. Njegovi junaki so: naši duhovniki. Zastopnik stare struje med duhovniki je Ivan Orel, jako izobražen mož, pravi prijatelj ljudstva, dobro pojmujoč vzvišeni svoj poklic. Kako nasprotje med njim in »novostrujarjem* Pasarjem, ki je pravi protitip sedanjih duhovnikov-konsumarjev. Glavno vlogo igra kapelan Julij Ribnik, ki ga hoče tovariš Pasar z vso silo potegniti za sabo; naposled pa se ta Ribnik oklene svojega župnika Orla in sklene iti študirat naprej bogoslovje. In tam se pričenja njegova pot za razpotjem. — Roman prav toplo priporočamo v nakupovanje. Novičar. Kandidaturi. V okraju Radovljica • Kranjska gora-Tržič kandidirajo socijalisti Josipa Kopača, delavskega tajnika v Trstu. — V krškem okraju kandidira davčni pristav Janko Stare. (/lanom dež. tolikega sveta za Kranjsko je imenoval cesar pripravniškega ravnatelja Antona Črnivca in realčnega ravnatelja dr. Rudolfa Ju-novvicza kot zastopnika učiteljstva ter profesorja Antona K rži č a in kanonika dr. Josipa Lesarja kot zastopnika cerkve. Seja občinskega odbora radovljiškega dno 15. L m. Seji predseduje župan g. dr. Janko Vilfan; navzočih 12 odbornikov. Obravnavalo se je le o dveh točkah, in sicer o občinskem računu za leto 1906 ter o imenovanju dveh častnih članov. Za pregledovalce občinskih računov se imenujejo gg. Šušteršič, Vurnik in 2un. Radi posebnih zaslug za vodovodno napravo se po kratkem, pa jedrnatem govoru načelnika vodovodnega odseka g. Otona Homana, ki je povdarjal veliko naklonjenost, ki sta jo kazala deželni odbornik, komercijalni svetnik g. dr. Po v še in okrajni glavar g. Oton pl. Detela temu za Radovljico najbolj pomembnemu podjetju, naglašujoč, da gre tema gospodoma pred vsem zahvala, da nam je deželna in politična oblast naklonila svojo podporo, se imenovana gospoda z velikim navdušenjem enoglasno izvolita za častna meščana. Opozarjamo na današnji koncert tukajšnjega pevskega zbora. Začetek točno ob pnldevetih zvečer. Obsebi se razume, da bo slavno občinstvo v najobilnejšem številu posetilo koncert naše gorenjske »Glasbene Matice*. Pričakuje se tudi mnogo odličnih gostov iz bližnje in daljnje okolice. Vabil se je razposlalo G00. Po koncertu je sestanek pevk in pevcev v gostilni g. Petra Mayrja, kamor se vabijo vsi prijatelji glasbene umetnosti. Sokolska maskarada pod naslovom »V karavanškem predoru*, katera se je vršila dne 9. t. m. v društveni telovadnici, je privi bila nepričakovano mnogo zabave željnega občinstva, v prvi vrsti narodnih dam na čelu g. dr. Kušarjeva, katere so poskrbele za telesne potrebe obiskovalcev. Poleg mnogobrojnih mask se je udeležilo maškarade meščanstvo vseh slojev ter se udalo predpustnemu vrvenju v predoru. Ob zvokih neutruljive godbe 47. pešpolka iz Gorice so se vrtili plesa željni obiskovalci do ranega jutra. Mask smo našteli okrog 70 in ne moremo si kaj, da ne bi našteli nekatere izmed istih: 2 ciganki, 2 zvezdi, zelo dobro pogojeno skupino, igralnih kart ter skupino, predstavijočo slovensko narodnost, Odaliske, Orientalke, Bulgarke, domine, Bebeji, Macedonci, Turki itd. itd. Tudi dve radovedni stari devici, kateri sta vzbujali občen smeh, sta prišli pogledat predor. Maškarade so se udeležili tudi pravi ogrski cigani, ki so svojimi originalnimi nošami in govorico vzbujali občno pozornost. Da ni v predoru manjkalo tudi lokomotive, je samoobsebi razumljivo; bih' sta celo dve, katerih ena je bruhala pravi pred- pustni dim — konfeti; da ni parni konj omagal, skrbeti je moralo občinstvo, ki je tndi rade volje prilivalo stroju vodo v podobi vina. Cela stvar vršila pa bi se povsem v redu, ko ne bi nanesel slučaj, da sta se lokomotivi srečali pri polnočnem obhodu mask. Komaj sta se zagledali, polastilo se jih je nekako predpustno veselje in tebi nič meni nič zapodili sta se druga v drugo, in le previdnosti občinstva in skrbi navzočih izprevodnikov, vratarjev in čuvajev se je zahvaliti, da ni postala kaka usodepolna nesreča. Pač pa je bilo to uso-depolno za lokomotivi, posebno ena se je morala smiliti vsakomur, kajti že po prvem spopadu je jela kazati svojega rojstva kosti. Prvo četvorko je plesalo 60 parov, zadnjo pa 32. Sploh smo opažali celo noč neumorne plesalce, katerih tudi pozna, pravzaprav zgodnja ura ni razdružila. Da se je maskarada izvršila tako zadovoljno, zahvaliti te je predvsem mnogobrojnomu občinstvu in maškarad-nemu odseku »Sokola*, kateri je preskrbel s pomočjo telovadcev povsem uspele dekoracije. In zopet pokazalo se je, da v Kranju nimamo primernih prostorovza prireditev večje veselice. »čemu hnjskati?* Pod tem naslovom smo v zadnjem uvodnem članku trdili, da je poslanec Pogačnik rekel ministru Derschatti, da nima nič proti imenovanju Kollerja in \Vieserja ter da se je potegoval za sedanjega nemškega postajenačel-nika na Bledu. Bivši poslanec Pogačnik nam sedaj poroča, da ta trditev ne odgovarja resnici, kajti za prva dva je ugovarjal, tretjega pa niti ne pozna in ni zanj storil nikdar najmanjšega koraka. Mi to vest lojalno popravljamo in ga odvezujemo storitve težkega narodnega greha. Plemenit din slovenskega mladeniča. Piše se nam: Družba sv. Cirila in Metoda Vam poroča o idealni ljubezni do naroda. Visokošolec g. Janko Crne je te dni preminul v Kranju v cvetju svojih let. — 1000 kron, t. j. vse svoje ostalo imetje, je zapustil nam. Ko beležimo ta dosedaj edini čin domoljubne vneme, izrekamo svoje istinito obžalovanje ob gomili, ki je zagrnila to mladostno, a v domovinski ljubavi že toliko utrjeno, torej toliko že obetajoče srce. Potrebni pomoči radi sprejemamo veliki dar, a izrecno dostavljamo, da nam je več, mnogo več še na tem sijajnem izgledu, ki naj to-lažilno in obenem bodrilno vpliva na staro in mlado — na nas vse. — Ti pa, zlati mladenič, v prezgodnji grob dejan, počivaj na tem slovenski zemlji tako dragem kranjskem pokopališču v miru I Približno 30 slučajev logarja je v vaseh nad Kranjem. Ker je nevarnost velika, da se bolezen ne zanese tudi v Kranj, se slavno občinstvo opozarja na to, kje da kupuje živila (mleko, sir, surovo maslo i. t. d.). Po vseh teh živilih se prenese legar, če niso dobro prekuhana. Posode za mleko naj se kar umijejo v Kranju. Vojaški nabori se vrše letos po Gorenjskem: 1. in 2. marca na Prevojah, 4. in 5. v Kamniku; 19. in 20. aprila v Škofji Loki, 22. v Tržiču, 24., 25. in 26. v Kranju, 27., 29. in 30. v Radovljici. Hospitautiuja na gimnaziji v Kranju. Priva-tistinja 11. a oddalka kranjske gimnazije gdč. Verena Sotschnig, hči višjega sodnega o lici jala g. J. Sotschniga, sme obiskovati kot hospitantinja geografijo in narovoslovje na imenovanem zavodu. Ponesrečil se je na Bledu na postaji železničar Jo.sip Valic, ko je pripenjal vagone. Leva noga mu je prišla pod voz, ki jo je zdrobil in zmečkal, da so mu jo morali odrezati v goriški bolnici. Valič je doma iz Žalca na Štajerskem in star 27 let. Podružnica sv. Cirila in Metoda sa Tržič in Okolico bo imela v soboto dne 24. februarja ob polu 4. popoldne v gostilni g. Pernetove svoj občni zbor, h kateremu bodite p. n. člani s tem najvljudneje povabljeni. Is seje »Slovenske Matice*. Pododsek za »Slovenski zemljevid je sklenil sprejeti ponudbo «Vojaškega gospodarskega zavoda na Dunaju«, ki napravi »Slovenski zemljevid* v 6000 izvodih, izvod po dve kroni v dobi 1 in pol do 2 let na 4 listih, vsak list v velikosti '/« normalnih listov vojaške generalne karte v merilu 1:200.000. Pričeti se ima s severovzhodnim delom in se je s pripravljalnim delom že pričelo. — Društvenim tajnikom z letno plačilo 1800 K za dobo enega leta se imenuje Fr. Podkrajšek, železniški oflcijal in posestnik v Ljubljani. Umrl je sinoči g. Jakob Perissini, posestnik in bivši kavarnar v Kranju. N. v m. p. I Nov hotel v Bohinju. Gosp. Jože Ravhekar iz Boh. Bistrice je od podjetništva na Boh. Beli kupil krasni v planinskem slogu iz lesa narejeni hotel, katerega prestavi spomladi konec bohinjskega jezera nasproti hotelu »Zlatorog*. S tem bo za prenočišče dobro preskrbljeno, ker je v obeh Rav-hekarjevih hotelih nad 40 postelj, Im Ukoliko društva. Del. vit da je potrdila pravila društva »Telovadno društvo Sokol na Ja-vorniku* v radovljiškem okraja. Umri je 4, t m. na Losi, občina Seka, tnani Janez Dolenc (stari mlinar) v visoki starosti 84 let, oče znane mlinarje ve rodbine. Imenovani je bil vseskozi poštenjak, moi stare korenine in značajen. Bil je nad 20 let občinski odbornik in veliko let obč. svetovalec in nekoliko let tudi župan. Pogreb bo v sredo, 6 febr., ob 9. uri zjutraj v Selcih. Bodi mu blag spomin! Opravnl odbor triilke železnice. Pri zadnji občni skupščini te železnice se je volil upravni odbor. Načelnik mu bode baron Schvregel, podna-čelnik pa baron Bom. V drugem so izbrali delničarji same trde Nemce. Dežela, ki prispeva s 150.000 kron, bode imela svojega zastopnika v odboru, do-čim bodo imeli privatni delničarji, ki prispevajo 300.000 K, celih šest zastopnikov. Pri teb razmerah bode sedel v odboru urno en Slovenec. Zatorej se je opravičeno pričakovalo, da se bode vlada pri svojih dveh zastopnikih, katere ima imenovati v odbor, ozirala na Slovence. Imenovala pa je znanega Eksnerja in ie nekega trdega Nemca, tako da je zanesljivo pričakovati, da se bode na novi progi kar največ nemškutarilo. Da se je kaj takega zgodilo pod baronom Heinom, bi bilo kričanja do neba' Žejni fantje. Pišejo nam: Ponoči med 6. in 7. februarjem je prišlo več fantov iz Šenčurja skozi Srednjo Vas in Luže, po katerih obeh vaseh so razbijali, pa tudi v Velesovem so začeli razbijati pri gostilni. V gostilni je bila še luč, vendar se pa ni nič pilo. Ker jim gostilničar ni hotel odpreti, ura je bila namreč že polnoči, so začeli se bolj razbijati in vpiti, češ, da imajo prebivalci hiše samo še pet minut življenja. Ko je slednjič nekdo ubil le okno, je gostilničar zagrabil puško, tekel pod streho in od tamkaj štirikrat ustrelil za glasom, bilo je namreč popolnoma temno ter obstrolil tri razgrajače, katere so 8. t. m. prepeljali v deželno bolnico. Kar so iskali, to so skupili. Družbe it. Cirila In Metodi podružnica se snuje za Bohinjsko Bistrico in okolico. Tem načinom se zaveda naš naravnih krasot prebogati Bohinj svoje narodnosti, ki je še dragocenejša od vsake krajevne lepotije. Vselej je bil umni Bohinjec naš in bode vnaprej še vedno bolj naš. V Ameriko jo je hotel popihati 22letni Peter Rozman iz Gornjih Bitenj, okraj Kranj, dasi ima še dva nabora. 4. t. m. se je pripeljal na jeseniški kolodvor, kjer ga je paustavil ondntni stražnik g. Ignacij Koritnik, ki je našel pri njem le 4 K denarja in delavsko knjižico. Fant je izprva tajil, da ne misli iti v Ameriko, potem pa le priznal, da je namenjen tja in da ima neki njegov sopotovalec 430 K nsegovega denarja. Oddan je bil na orožnifiko postajo na Jesenicah, odkoder so ga oddali k sodišču v Kranjsko goro. Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem vabi na 1. redni občni zbor «Dež. zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem*, ki se vrši v soboto, dne 16. februarja 1907 ob 5. uri popoldne v društveni pisarni v Ljubljani hotel «Lloyd». Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju 1. 1905 in 1906. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev dveh računskih preglednikov. 4. Izprememba pravil. Slovenskega čebelarskega društva podružnica na Bohinjski Beli je prejela 100 K podpore od deželnega odbora, da bo mogla še uspešneje nego sedaj gojiti čebelarstvo, to važno panogo gospodarstva na Kranjskem. Žganjar v plamenn. Na Rečici pri Bledu je šel 1 t. m. Anton Burja ml. v A-vo gostilno in kupil tam pol litra žganja, katerega je hotel vzeti s seboj. Ker pa je bil že od žganja pijan, je stri steklenico in »božja kapljica* se mu je razlila po obleki. Da bi nudil sopivcem nekaj zabave, je užgal dotičen kos s špiritom prepojene obleke. Hipoma je bil ves v plaaenu in je sedaj opečen od nog do Poskusen samomor — posledica alkohola. Iz Zgoš pri Begunjah se piše: V petek zvečer sta šla zakonska Mežek iz tukajšnje tovarne suknja domov. Med potjo je začela žganja precej pijana »boljša polovica* oštevati in zmerjati svojega moža in je končno menda, ko ji je zmanjkalo besed in psovk — skočila v globoki potok in izginila v valovih. Mož, ki je prej vdano poslušal neumno babje žlobudranje, je skočil za ženo v ledeno mrzlo kopel in jo z največjim naporom rešil gotove smrti* To grozno pijančevanje — kam nas to ie pripelje. ♦ a a Na amerikanski križarki »Pemete* so se špuntali mornarji. Ubili so enega častnika, več drugih so ranili. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranja dne U. t m. Prignalo se je 130 glav goveje živine, 5 telet in 82 domačih prašičev. — Pšenica po K 7 50, proso po K 7*—, rž po K 7'—, oves po K 8*—, ajda po K 8*75, fižol ribničan po K ll*—, koks po K 10*50 in krompir po K 2*— za 50 kg. Nekaj 0 gnoja. Gnoj je kmetovalcu takorekoč rudokop, kjer si koplje in dela denar, zato pa moramo gledati, da ga v najboljšem stanju ohranimo. Treba je pred vsem pripravnega gnojišča. Nikdar ne sme priti v gnoj Čista tekoča voda, da m ga izpirala. Po vsaka« kidanju gnoj lepo naravnaj in za trdno potlači, da U nt plesni vi, kajti tako izgublja najvažnejšo svojo snov, amonjak. Gnojnica je izborno gnojilo za travnike in sadno drevje. Ne puščaj je stekati iz gnojišča. Zelo slabo gospodari tisti, ki zanemarja hlevski gnoj in pušča gnojnico v jarke, zraven pa kupuje umetna gnojila. Umetna gnojila naj v prvi vrsti spopolnujejo in nadomeščajo hlevski gnoj, kjer ga ni. Posebno fnosnico naši kmetovalci ie preveč zanemarjajo, 'oglejte si travnike blizu mest. Tam gnojijo večinoma z gnojnico in imajo trojno košnjo. Izpred sodišča. Koš ga je izdal. Okoli sv. Luketa minulo jesen je bilo v Bitnju v več zeljnikih porezanih več zeljnatih glav. Teh tatvin so takoj osumničili Gašperja Hafnerja, bajtarja iz Zgor. Bitnje, ki je bil že zaradi tatvine dvakrat kaznovan. Tisto noč je prišel neki Železniški delavec iz Zgor. Bitnja domov. Ravno je hotel iti spat, kar vidi nekega človeka s košem na rami od polja prihajati čez vrt. Ker se mu je sumljiv zdel, ga je opazoval izpod neke jablane in videl, da je dotični človek šel po Hafnerjevem dvorišču na pot, potem se pa zopet vrnil na polje. Dotični delavec je sel na Hafnerjev pot in tu našel kol, naložen z zeljnatimi glavami. On je to vse skup odnesel na ivoj dom s prepričanjem, da se bo tat sam zglasil za kol. In res se je dva dni kasneje zglasila Hafnerjeva mati za kol in tako so tatu prišli na sled. Tisto jesen je pa v Zgor. Bitnju Luki Dolenc tudi nekaj apna izmaknil ter t njim štiri dni kasneje belil tvojo hišo. Obdolženec vse taji, a bo vseeno sedel dva meseca v ostrem uporu. Sovražna črevljarja. Miha Meglic in Janez Markovi c, oba črevljarja iz Kovora, sta si že dalj časa sovražna, Meglic je namreč pred več leti tovariša Tomaža Fistra, ki ie bil Markovičev pastork, težko poškodoval. Nekaj let po tem dogodku je Fister umrl in od tedaj očita Markovič Megliču, da je on kriv njegov smrti. Dne 16. nov. m. L našla sta se oba nasprotnika v Jurjevi krčmi. Oba| sta bila pijana, in kmalu se je pričelo staro očitanje. Skočila sta skupaj, se zgrabila in valjala po tleh. Prvi je vstal Meglic, potegnil nož in med tem, ko je Markovič vstajal, tega sunil v levo stegno, na kar je šel domov večerjat. Po večerji se jo zopet vrnil v prejšnjo krčmo, kjer se je nahajala poleg Markoviča tudi tega žena Liza. Vnel se je zopet tepež, v katerega je posegla vmes tudi žena Liza. Markovič je vdaril Meglica s palico, a ta mu jo iz roke iztrga, ter jame mahati po svojih nasprotnikih. Liza Markovič je dobila na desni roki tak močen udarec, da jI je bila kost zlomljena. Meglic se bo za to pokoril 2 meseca v ječi. Loterijska srečka dne 9. februarja 1.1. Gradec 85 55 59 60 4 Milostiva gospa, •H veete, sekaj moral« pri nakupovanju sladna kav« lir«6*o po-edarjati Ima .Kathrafoar* t Ker se Vam sicer utegni primeriti, da dob/te manj vreden po-snemekbrei vse h vrtin, s katerimi se odlikuje Hathrelnerjeva kava. Zakaj le Hathrelnerjeva Knefppova sladna kava Ima •pričo poeebnega ne-čina avojega prolivajanja vonj In okus imate kava. Zapomnita li toraj natanko, m ilo-■tiva goapa, da dobivata priatno Kathiabiemvo navo «ao|) v aa prtih iavlrnŽh aavo[ ib a napiaom: »KathrBJnarjjava Kocippova na kava« in a aliko iopmka Knalppa kot varstveno anamko, Uabilo. Tli cenjeni gospodje prijatelji kegljanji se vabijo dne 18. svečana 11. zvečer od 8. do pol 8. uro nt prijateljski sestanek, da io dogovore radi klaba kegljalcev ? dobi dolgih večerov t zabavo. I obilni ndoleibl vabi uljudno JU. Oarf tke Pozor! Koper naduho I Za čistost glasni Za redno probavljanje l Zoper obolenje želodčnih živcev se priporočajo 18 8 KAISERJEVE prsne karamele JK.Rant, pranje franc pernuš c. kr. sodni pristav Jlnica pernuš rojena Jtfayr Metlika poročena ♦!♦ I 4» ^ 4» n 4» Ludovik Borovnik puškar t Borovljah (Terlach na Koroškem) m priporoma v izdelovanje vsakovrstnih polk za love« in strele« po najnovejših sistemih pod popolnim kusatvom. Tudi predeluje eUre |unokrMoie«, »sprejema vsakovrstna popravila. Ur jih Urfno in dobro izvršuj«. Vm puške to na e. kr. praiikuJevalaid in od »en- praiskuten«. 204 62-1!» Iluatrovnnl oe»r»iftcl anatonj. Kaj je se Priznano najboljša, po najnovejših Izkušnjah hlgenlje sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična usina voda. Dobiva se pri gg. I. Kralo vicu, A. Travnu ter gospej Jerici Morij. Izdelovalec: O. Seydl, LJubljana, Spi-talske ulice 7. 227 - 17 HOTEL „ILIRIJA" ,9-49 Ljubljana Kolodvorske ulice St. 22 3 minute od Južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša Štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovce. - Izborna kuhinja. Postrežba točna. Oeno niske. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Frlc Novak. Novo! Novo I =v 36. oblikah= 1 as d e> lane is močne kovine, fino ponikljane, Luč je krasna in polovioo oenejsa kot petrolejska. Priporoča se gostimi carjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 178 20—24 Kdor si hoče prihraniti (jči, naj kupi AGetjflep-svetilko Dobi se samo pri: A. J. Ivano-u IdvbJjeMi Solna ollo«, ii. 8. Mavricij Smolej urar is trgoVcc na Jeseničan priporoča svojo veliko zaloga pravih švicarskih z ž«pr>ib tir vsake vrste, dalje budilke, are na nihala, prstane ln verižice 1. i d. po najnižjih cenah. n s -Popravila- se Izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nikih cenah. Ceneje kot povsod drugod. Potrebščine sa kolesa in gramofone. Zaradi kakovosti in nizke ceno posebno priporočam prcezijeko uro «Intakt>. Samo 6 dni vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki francoske prekomorske družbe Edina najkrajša črta čez Bazcl, Pariz (n JUfrc V AmeriKo. Veljavne vozne liste in bresplaina pojasnila daje samo £d. Šmarda oblast potrjena potoValna pisarna v LJubljani. Dunajska cesta 18 v novi hiši «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri *Figovcu». 4 26—5 Naznanilo. Podpisani se usojo naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 15. januarja t. 1. svojo urarsko olbirt na Savi pri Markotu. Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se popravljajo po 1 K 10 h, Žepne nre po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Gene za popravila so kljub veliki draginji brez konkurence. Istotako se popravljajo tndl šivalni »troji točno ln ceno. Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem 14 -* Otokar Jedlička. Pozor, g-ospodjo in mladeniči! V svoji Ickarni-ki praksi, ki jo izvršujem že ver nego 80 let, se ml je po -ie,iznajti njholjAe sredstvo sa rast brk, brad« ln las, proti Ispadanju brk In laa in to je KAPILOR it. I. On deluje, da lasje In brke postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj In vssko drugo kožno bolezen glave. Naroči naj li ga v-aku di užina. Imam mnogo prir.nalnic in zahvalnic. — Stane franko na vruko poŠto I lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naborajte lamo pri meni pod naslovom , 10 20-6 PETER JURIŠIĆ lekarnar t Pakracu štev. 87 t Slavoniji. f Najbolje je najceneje. >o Pod to znamko je spoznati prodajalne, Singer Ko., v katerih se prodajajo samo Singerjcvi šivalni stroji cd--- u lil ako. druž. za šivalne stroje Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, Šlvank ln posameznih delov. Nad 5000 fllljalk po vsem svetu. sr M 3L Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že već nego 30 let, Be mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast laa in proti njih izpadanju KAPILOR stav. 2. Povzroča, da postanejo lasjs dolgi In gosti, odstranja prahaj In vsag košno bolezen no g avl. vsaka družina. Imam premnogo zahvalni« in priinalnic. □a vsako posto lonček 8 L 80 h, 2 lončka B K. Naroda n »j se samo od mene pod naslovom Naročila naj hi si ga Stune poštnine prosto 10 20-4 PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji. ■o o o o< Bi c e* ai ai ai C ai 3 6411 m • cd cd) Aleksander Ambrožič urar ln trgovec la Bleda dalje vsakovrstnih stenskih ln budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79—41 vse po najnižjih cenah._ 17). ^odkrajšek frizer m dane in gospode Ljubljana, Sv, Petra cesta 35. Filijalka 140-80 naiproti hotela ,,Union14 priporoča sa gojitev laa in aa umivanja glive svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suli brez nad-leine vročina. Ne provtTočuje skrčenja laa. Vpliva dobro na pospeševanje rasti laa. Zalou vsik-ovnhm vpierk ftrllHiH ii zmaSaall las Oddelek za Jame s separatnim vhodom. IVSG Poshusite in priporočite 55 izdelke = Tydrone tonarne hranil p Pragi VIII. tonili zastonj. 288 11 m -m Tdnnies tovarna za stroje, teleio in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost !*§»• in ts« stroje za obdelovanje lesa, Francis - turbine osobito sa lagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniški taloga 226—16 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča avoje najbolj priznana Šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopostjejo na zahtevanje zastonj. Najbolje za zoba Ooblva se v letcarol 9. K. Savalka v Krtsjs S i 11 Najcenejša In na|hltre|ša vožnja v* AmeriKo Je g parnlkl ,Severnonemškega Xiloyda' iz Bremena v ]tew-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrod nega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Izubijani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it 35 nasproti obceznane gostilne «Pri starem Tialerju*. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vaa potovanja ae tikajoča po« jasnila t o <*no in br os plac no. Postrežba poštena, realna in solidna. Potnikom, namenjenim v upadne države kakor: Colorabo, Mciiko, Californija, Arizona, Utah, VVjroining, Novada, Oregon in VVashington nudi našo društvo posebno ugodno in izvanredno ceno cez Galdeitea. Odhod na tej progi Iz Bremena enkrat mesečno. Tu ae dobivajo pa tudi listki preko Ba It i more in na vae ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Huenos A i ros, Colom bo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—14 Večkrat premirano I Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln droge glinaste izdelke t vseh barvah, trpežne ln cene priporoča 119-88 Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih Izdelkov —— v Ljubljani. - IsMBBBlijgl^ JKestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 4,177.001-42. Stanje hipotećnih posojil K 2,429.152-35. 1-30 bo najboljši sa družinsko ^^aj. ^aaW* .^*bbb£. .JaJasti. ^aaaaaaL ^taaW. ^a^aU. '■ ^ -*1 m. VEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomftkove ulio© &t* 4« Stavbeno - ometao Ii koostrufccIlsKo klluCavolCarstve. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, bal koni, verande, stolpne krile, Štedilnike itd. Specijaliteta: 74—26 valjični zastori (Rollbalkon). rabo. Šivajo, poštvavajo, vežejo. — So nedoseinl sa obrtne svrhe, — Šivajo naprej ln nazaj. — w»T Teko na krogljloah! Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana Kočevje mutni trg ie, ui—as n* I»du- Hajc•najU in največja domaća eksportna tvrdka. Raipoiiljanje švicarskih ur na rte kraje iveui krojaški mojator Radovljica it. 41 Jaaarrioe it. 20 priporoča cenjenemu občin •tvu svojo delavnico v iz delovanje vrst oblik SI gospode, uradniških unt-M m fora, salonskih, turistov-^ ^ skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bo* gata zaloga angleškega, francoskega in nruskega sukna, rtaroeila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno In poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero ee jamci. Specijalist v izdelovanju frakov In salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni del* alki in solnčnlki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, \u-\v: Urar in trgovao H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovcčih znamk dal hausen, O megn, Ro^kopf, Urnnia i. t. d. Zlatnine in srebrnine. kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokts, da Je noje blago sares fino ln ceno, Je to, da gt raz pošiljam po čelen svetu in Imam od Jemalce tudi urarje ln zlatarje glav St. 602. Nlkelnatta anker- Ulh BOSt r.rnooioar-Ho.kopf, trotino RaVno Je Ušel najnovejši veliki cenik, kolego, (Id. 2 46, enaka >« ». . _j xm * i i xt ■ a G St. 606. Prava arabrna ciiin dar-remontoar, trpetno ko-lerje in moćni pokrovi, gld. ravega srebra gid. 3 96, ita s dvojnallm trlim ire- lw " . 1 T1 . . *r_V leije in močni pokrovi, gld kateri se pošlje zastonj ln poštnine 4*6, »u t dobrim anker prosto. brnim moćnim pokrovom ■ gi.860 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. kolesjem gld. 696 in naprej. 6-7 kimiumjum mom coNCOuaa' Zvito- tehnični 8t(l]{ Oton $eydl pri gf - dr. E. Globo čnikn v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne ploiče, iz kavčuki kakor tudi ilata, daljo vravnalnloe ir obturatorjl se izvršujejo po najnovejllk 100-86 metodah. Plombe v alatu, poro elanu, amalgame in oementu kakor tudi vse lobosdrav-niike operaolje izvrSuje tu speoljalist Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure £ £|iblJafla(XoIiz<)) \\. Cang Marije Terezije cesta Bogata ialo&a pohištva vsake trst« v vseh cenah, Ogle dala, slike v vseh velikostih, 2,1 -7 Zalagatel) draštva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: GostllniSkl stoli. Pohlltvo It železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni, Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-danske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobe, cele garniture. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Rezervna zaklada: K 88.277. Penami promet v 1. 1905: K 8,218.500. Posojilnica v Radovljici registrovana zadruga s omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po ^11 o 2 10 brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 57*%, na menice pa po 6°/o. — Eskoraptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podmžnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 161-29 .Gorenjca4 prodnja po 10 vin. v Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec, in g. K. Fa-b i a n i, trgovec h. št. 105; ŠkofH Loki g. M. Ž i gon, trafika, gl. trg; Tržiču g. J. Aha-čič, trgovec; Radovljici g. Oton Ho man, glavna trafika; Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrnšlci g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika; LJubljani gdč. Je* rica Dolenc, Prešernove ul. St. 52 r I/.flaja konsorcij .Gorenjcu«. Odgovorni urednik tavoslav M i k u s. Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.