■
256. številk«.
Ljubljana, ? četrtek 5. novembra 1903
KXXVL leto
shaja «ak oac ivačer, tam Bi nedelje Ju praske, ter velja po r»o£tl preteman sa avstre-^grsfca ŠaAei« K *ae leto iA K, *a?>ol| «t»LlB K, aa četrt leta b E 60 h, za ođoi, ca*«* a K dU a. Z* Ljubljano • po*i?)au)efB a» đom aa tae leto 84 K, sa po! leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa eden mssjc 2 K.   Edor hodi mm ponj. «» celo leto 82 K, aa pol leta 11 K; aa četrt leta 6 K fiG h, aa ©det mnec 1 K 90 h. - Z» tuja dežel« tolike
teC, kolikor C znafe* pofitnina. Na caroCbo brez istodobne vpoiiljatv© i atoAiine ae ne ozira — Sa »ananlha s^-coj© ae od peteroatopne petitrvrsta po 12 h, ce ae oenanilo enkrat tlaka pc 10 h, ce ae dvakrat, m po 8 h, c« & 'trikrat ali ročkrat tiska, g- Dopisi naj ae tevolrt franke vati. — Bokopisi ae na vračajo. — Uredaletvo in »aravnletvo Je na Kongresnem trga BU 12. — Opravnifttva naj ae blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oananlla
t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednlttvo ft» to figove alice It. 2, vhod v apravnifitvo pa a Kongresnega trga št. 12.
.Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon dt. 85.
Glasovi iz naroda.
Nevolja zaradi brezvestne klerikalne obstrukcije rase od dne do dne po celi deželi in dobiva izraza v ogorčenih peticijah, ki jih pošiljajo občine na deželni zbor. Danes nam je zabeležiti kar troje tacih, za razmere na deželi jako značilnih izjav, ki se glase:
I. izjava občine Velika Loka.
Podpisani zastopniki občine Velika Loka so sklenili v občinski seji dne 2. novembra 1903. pod tek. štev. 629 I poslati deželnemu zboru naslednjo re
solucijo :
1. Podpisani zastopniki občine Velika Loka  strogo obsojajo počenjanje
jklerikalnih poslancev v deželnem zboru, upoštevajoč dejstvo, da se z obstrukcijo
hira v  nesrečo  v   prvi   vrsti ubogega
i kmeta, kateri je poslal poslance v j Ljubljano gotovo delat,- ne pa razgrajat in lenobo past.
Občina Velika Loka nima sicer (nobene prošnje pri deželnem zboru a čuti s slovenskim narodom kot brat z bratom, saj je isti gospodarsko že na robu propada in ga zamorejo in bodo jresile edino le znatne podpore.
2. Res je, da bi se s splošno vo-llilno pravico pomnožilo dokaj število kmetijskih zastopnikov, a kaj nam pomaga še toliko poslancev, ako imajo le narodu pogubne koristi na srcu, kmet jim je pa deveta briga. Gospodje naj pokažejo, da so res prijatelji ljudstva in to ne s samim besedičenjem in suhoparnimi neizpeljivimi predlogi, pač pa |v dejanjih z resnim  delom, in drage
ije jim bomo sledili.
3. Vsak delavec je vreden svojega Ipiačila, zato naj se tudi učiteljstvu plače po stanu primerno zvišajo. Ker Ipa po vedno naraščajoči obstrukciji ni Ikmalu pričakovati zboljšanja, naj se jdeluje na to, da se vse avstrijsko učiteljevo v dogovoru z ostalimi deželnimi zbori podržavi. Slavni deželni zbor naj (blagohotno blagovoli upoštevajoč nave-ldene točke, da izginejo iz zbornice vsa pasprotstva in nastane redno delovanje p blagor in korist naše dežele.
npanstvo občine Velika Loka dne 2. novembra 1903.
Alojzij G l i h a, Župan. Ivan Bukove, H. svetovalec. Jurij Ravnikar, Franc M e ž a n, III. svetovalec, Franc S k o č i r, Alojzij Bukovec, IV.svetovaleč. Alojzij S1 a j p a h, V. svetovalec. Janez G1 i h a, Ignac Barle, Franc Bolk, Anton Urban čič, Jože G lih a.
II. Izjava občine Lesce.
Občinski odbor občine Lesce na Gorenjskem, zbran v seji dne 18. oktobra 1903. je soglasno sklenil sledečo
izjavo:
Občinski odbor obsoja pogubo-nosno obstrukcijo, obžaluje nedelavnost visokega deželnega zbora kranjskega in prosi, naj visoka zbornica začne z rednim delovanjem. Glede volilne reforme izjavlja soglasno, da se mu ta zadeva ne zdi nujna, ampak je mnenja, naj se ista reši po temeljitem posvetovanju v korist celokupne dežele kranjske.
Lesce, dne 18. oktobra 1903.
J. Žark, župan. Matevž D obi d a, Ivan W a 11 a n d, Anton Legat, Anton A v s e n i k, Luka Grilc, Franc Ž i 1 i h, Jožef Mulej, Ivan Vovk, Anton Dežman, Jakob Kapul, J. Legat.
III. Izjava občine Drtija.
Občinski odbor v Drtiji pri Moravčah je v svoji seji dne 11. vinotoka sklenil sledečo peticijo in ponižno prosi, da blagovoli visoki deželni zbor isto uvaževati.
1. Uravnava potoka Drtijšce. V velikem deževju preplavi voda vse v bližini ležeče travnike in provzroČa našemu bednemu kmetu mnogo škode.
2. Preosnova kranjskih Žalostnih učiteljskih oziroma šolskih razmer.
3. Zahteva, da se našemu ubož-nemu ljudstvu ne zapravlja denar radi nepotrebne obstrukcije. Volilna reforma je za naše kmete-trpine popolnoma brezpomembna.
V Drtiji, dne 29. vinotoka 1903.
(L.S.) J. IIušnikar, župan.
Tako se je zdaj oglasila že cela vrsta občin in s slovesnimi protesti obsodila klerikalno obstrukcijo. Te izjave so glasen in resen opomin klerikalnim poslancem in dokaz, da se je začelo daniti. —
Deželni zbori.
Seje dne 4. novembra.
Koroški deželni zbor je sprejel deželni proračun za tekoče leto s potrebščinami 3,804826 K, s pokritjem 664.797 K in s primanjkljajem 3,140.029 K. V pokritje primanjkljaja se je določilo: 20% naklada k užitninskemu davku (88 931 K), naklada na pivo 301.798 K, zvišani davek na žganje 543.000 K, državni prispevek iz osebne dohodarine 92.492 kron, dohodki lovskih listov 19.000 K, 65 odstotna naklada na vse direktne deželne davke 1,862.250 K in 60od-stotna naklada na hišni obrestni davek v mestu Celovcu 180.000 kron. Ostali primanjkljaj 52.558 K se pokrije iz blagajničnih preostankov. Proračun za leto 1904 izkazuje potrebščine 3,768.757 K, pokritja 668 992 kron, tedaj primanjkljaja 3,099.765 K, ki se pokrije na podoben način kot letos. V specijalni debati je navajal posl. Grafenauer. da je regulacija Žile popolnoma ponesrečeno podjetje, ki se ne bo skazalo za koristno, od prebivaloev pa bo vendar zahtevalo velike žrtve. Hudournike je treba umiriti pri izviru. Pri točki ,izobrazba* je kritikoval poslanec Weiss šolska berila, zahteval je en^ke plače za učiteljice in učitelje ter sploh gmotno izboljšanje učiteljstva. Deželnemu šolskemu svetu je očital, da pri nameščanju in pomaknenju v učiteljskih službah ne postopa nepristransko; temu je odločno ugovarjal deželni predsednik. Posl. Grafenauer je izjavil, da Slovenci nočejo s a mo slo venskih šol, toda v njihovih utrakvističnih šolah bi se učencev nesmelo deliti ter mora v nižjih razredih biti materinščina učni jezik, zahteval je tudi, naj se šolska obveznost zniža na 6 let, od 12. do 16. eta pa naj traja ponavljal na šola. — V popoldanski seji je odgovarjal šolski nadzornik Palla posl. Weissu in Graf enauer j u. Zadnjega je hotel poučiti o namenu utrakvističnih šol, »ki so, kakor znano, na Koroškem
uzorne (?) Sole.« Ko so Še govorili Weiss, Pupovac, Grafenauer itd., sta se oba proračuna sprejela.
V nižjeavstrijskem deželnem zboru je nujno predlagal posl. Steiner, naj se vlada pozove, da nemudoma izdela predlogo o zakoniti ureditvi obduciranja mrliČev ter predloži isto državnemu zboru. Zahteval je; da se morajo sorodniki vprašati za dovoljenje, preden se kdo sorodnikov kot mrlič obducira. Prečrtal je zapisnik z nekim grobarjem, ki je prodajal vseučiliščnim profesorjem K o 1 i s k u Obersteinerju in Pollitzerju dele človeških trupe), za kar so mu dajali 1 do 2 gold. na mesec, prof. Pollitzer pa mu je dajal za vsako uho samo 20 krajcarjev, a grobar je jih moral prav globoko izkopavati iz glave. Ker je profesor Žid, jemal je ušesa le od kristjanov, Žide so vedno cele pokopavali. — Posl. Seitz je izjavil, da cela zadeva ne spada v kompetenco deželnega, temuč državnega zbora. Rekel je tudi: »Kaj je obdukcija mrliČev proti temu, da se vsled obdukcije vsako leto na tisoče ljudi obvaruje smrti«. Med njim in krščanskimi socialci je nastala ostra polemika. Končno je bil nujni predlog sprejet. Deželni zbor je nadalje sprejel ves spremenjeni poslovnik in deželni red. Vsled novega poslovnika bo imel deželni maršal pravioo, predlagati, da se uporni poslanci za več sej izključijo; predlog bo disciplinarni svet izvedel, ne da bi vprašal zbornico.
Moravski deželni zbor je sprejel proračun za leto 1903. in 1904. Posl. dr. Stran sky je izjavil, da dokler ne bo sloge in miru med obema narodoma, dotlej ni niti mo goče govoriti o redni deželni in državni upravi. Čehi so pripravljeni za slogo in mir, Nemci pa so pokazali svojo nespravljivost, ker so se od ločno uprli kulturni zahtevi češkega vseučilišča.
Gališki deželni zbor se je dne 3. t. m. zaključil.
Razpormed hrvatskima strankama v Dalmaciji.
Med hrvatskima strankama v v Dalmaciji — med člani narodne stranke in stranke prava pojavilo se je nesporazumljenje glede vladinoga jezikovnega načrta.
Narodna stranka hoče namest-nikovo jezikovno osnovno v principu sprejeti in samo uvedenje nemškega jezika v urade odkloniti, do-Čim so člani stranke prava mnenja, da se mora elaborat smatrati kot celota in da se mora vsled tega tudi v celoti odkloniti. Obe stranki ste imeti včeraj skupno zaključno posvetovanje, pri katerem se je odločilo potom glasovanja neglede na pripadnost k posameznim klubom, kakšen odgovor se ima dati na jezikovni elaborat. Vlada se baje trudi na vse načine, da bi izposlovala, da bi se načrt vsaj v principu sprejel vendar pa je to zelo dvomljivo, ker se bo narodna stranka najbrže uklonila naziranju stranke prava zlasti z ozirom na to, ker je javno mnenje v celi deželi odločno za to, da 88 mora jezikovna osnova v celoti odkloniti. Bodisi že kakorkoli, želeti bi bilo vsekakor, da se obe stranki zedinita, da bosta mogli tem odločneje z združenimi močmi nastopiti proti vladi; v nasprotnem slučaju pa bi se kaj lahko prigodilo, da bi vlada potom intrig dosegla, da bi končno le njen načrt pridobil zakonsko veljavo, kar bi pa bilo v nedosledno škodo ne samo dežele, ampak zlasti hrvatskih narodnih teženj.
Politične vesti.
— Češki deželni zbor se najbrž skliče k formalni seji, ker so se vsa pogajanja za mirno zborovanje razbila, ter se takoj po prečitamu došlih vlog zaključi. Taka seja je potrebna zaradi kratkega zasedanja o božiču.
— Zoper delitev češkega n a d š k o f i j s t v a   so   sklenile vse
Zadnje rože.
Spisala Mar. G.
Čaroben vrt je bii njen vrt! Bujno stelje na vejah, bujno cvetje v srcu. pa zlatih žarkih so se zibali mladi unorčki ter vsipali cvetje na njo. In r*drhtela je v sladkem razkošju, in 'ztrepetal je listič na veji, in širilo Be je to razkošno, mehko gibanje, ^jnoatno šepetajoč in pojoč nežne ielodije ljubezni. To je bilo njeno '(movanje; in vrt njen je bila njena hiša jasna, čista kot pomladni eter.
lilije so drhtelo na tem vrtu h beli angeljčki so plavali nad njimi p* zapletali svoje zlate, solnčne lase njih čašice, da je vzžarel prašek « čisto zlato. A poleg lilij so cve is bujne rdeče rože, mogočne in flfreče kot ljubezen njena. — Da, v [J*n vrt je priplavala na lahnih kri-Jh ljubav. — Spočetka nerazumljena, v Bladki slutnji, a pozneje si je gojila ta vrt in postala kraljica v pm. Kakšen kras! Mladost, cvetje, Nolinost, ljubav in up. Pa kaj je p' Jaz te ne maram, proč s teboj!
Up je strup,  in upanje največja ne sreča človeka.   Up se roga človeku od zibeli do rakve in tu se mu zadnjič zlobno zakrohoče v obraz. Tudi njo je varal.
Prišla je jesen in potrgala listje raz drevje. Zgubano leži na tleh, doživelo je svoje življenje. Uničevalna moč slavi svoje orgije in cvet in kras se ji pokori ter se vsipa smrtno za det k njenim nogam. Ves vrfc tužna, turobna jesenska misel. Njeni ledeni kremplji so se zasadili v srce mo gočnim rožam; zato bledi njih lice, zato povtšajo glavice, zgubani so listi in mlade umirajo.
Ljubila je mladega, lepega doktorja. Vzgojena v samostanu ni poznala sveta in njegovih zvijač; po svojih dobrih samostanskih tovariši-cah je sodila vse ljudi, na vsakem je našla kaj dobrega in lepega. A najlepši in najboljši je bil njen Saša. Temu je vrlo dopadla resnosveža, mlada cvetka, ki je komaj razpela svoje listke, in v svoji moški ošab-nosti je hotel biti on tisti, ki bode s Bvojo gorkoto izpremenil ta sveži popek v bujno rožo. — In zgodilo se je tako. A to je bil nevaren eksperiment.
— Dosegel je, kar je hotel, deklica ga je ljubila kot vzor mladeniča z vso nežnostjo svoje idealne duše. Bil je prvi, ki je pil iz njenih usten nedolžni poljub.
A potem je odšel in ni ga bilo več. Ona pa je še dolgo, dolgo mislila nanj, upala in čakala, čakala in upala, a ni ga bilo.
In mrli so žarki v njeni duši, mrlo telo in duša.
Na vrtu cveto zadnje rože, višnjeve krizanteme.
In ona je nevesta. V beli obleki, mirte na glavi . . . leži na odru. Nedolžni angelj, — nevesta smrti. Pri nogah ji počiva vela, rumena roža, zadnja roža, njegov dar.
Prosila je, da ji ta spomin nekdanje sreče polože v ruke v.
Z venci obložena se premice nje rakev mimo cerkve. — Čuj veselo petje! Ej kaj bi ne peli? Pred oltarjem stoji mlad, lepi ženin Šaša s svojo bogato nevesto. In meša se veselo petje z mrtvaškim zvonenjem. Življenje in smrt si pogledata v oči.
Dalje se premice sprevod in belo oblečene deklioe trosijo pred njim vele listke zadnjih rož.
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XV.
Opat Albertus je peljal Rovana v zadnjo sobo Margareti odkazanih prostorov, Češ, da ju tn ne bo nihče mogel motiti. Iz previdnosti je bil Rovan dal Matiji migljaj, naj za vse slučaje ostane v njegovi bližini, ker se mu je zdelo, da opat morda vendar poskusi kako nasilstvo.
Albertus in Rovan sta si nekaj časa molče stala nasproti in drug drugega motrila, kakor bi hotela ugnati misli in Čutila, ki ju navdajajo.
— Želeli ste z menoj govoriti, je končno zinil Rovan.
— Da, gospod Rovau, je sedaj dejat opat in s sladkim usraevom pristavil: Naš Gospod in Izveliear uči, da moramo sovražnikom odpustiti, in jaz se rad uklanjam tej zapovedi.
— Gospod opat, je prekinil Rovan ta uvod, ali hi ne bilo bolje, da govoriva odkrito in brez vseh zvijač. Vsaj zdi se mi, da tudi Vam te fraze ne prihajajo iz srca in da jih le rabita vsled privzgojene navade, kakor ob Če duhovniki.
Opata so te ostre besede jako neljubo zadele, ali bil je mojster v pretvarjanju in se ni dal lahko ugnati v kozji rog.
Krivico mi delate, gospod Rovan, veliko krivico, je vzdihuje odgovoril opat in s povešeuimi očmi hodil po sobi. Moje meso je slabu in moja kri je vroča. Časih me res pn-magajo strasti in tedaj pozabim na zapovedi našega Izveličarja in na ukaze naše presvete cerkve.
— Hinavec, je šepetal Rovan sam sebi in z vidnim preziranjem sledil po sobi šetajočemu se opatu z očmi. •
— Ne tajim, da sera posebuo Vam gospod Rovan storil krivico, je nadaljeval opat. To mi je resnično Zal. Poznam Vas, da ste odkrit in poštci mož in zato bi storjeno krivico rad popravil.
Rovan se je molče priklonil, a ni ničesar rekel.
— Odpustiva torej drug drugemu in hodiva zopet prijatelja, je rekel opat in stopivši pred Rovana mu ponudil roko.
Rovan pa se te roke ni dotaknil, nego hladno dejal:
— Kar ste vi meni storili, se sploh ne more odpustiti, Vašega odpuščanja pa jaz ne potrebujem, kajti moja vest
češke stranke spomenico, ki se je danes izročila nadškofu.
— Ogrska magnatska zbornica je imela včeraj ob 4. uri popoludne sejo, v kateri je grof Tisza obširno razvijal svoj program, ki ga je zbornica z navdušenjem sprejela.
— Srbija se neprestano obor o ž uje. Razun 8 topov s 1000 granatami, ki jih je naročila pri Škodi v PlzDju, naročila je znova v Parizu tri nove baterije. Nadalje še hoče od Kruppa kupiti 40 brzostrel-nih topov z municijo, ako tovarna sprejme plačilne pogoje.
— Bolgarsko sobranje je sklicano na 15. t. m.
— Na avstro - ruske reformne zahteve je že baje Turška odgovorila in sicer jih je točko za točko odklonila. Velesile bodo vsled tega stavile Turški rok za končno odločitev ter ob enem zagrozile z nasilnimi sredstvi. Avstro-ogrski in ruski poslanik sta dobila naročilo, se odločno upreti turškim ugovorom ter sultanu izjaviti, da na koncesije naj niti ne misli. Tudi se ne bodo vršila nikaka pogajanja s Turčijo več, ker morajo do spomladi biti zadeve na Balkanu urejene.
— Ruski car je dospel včeraj v \Viesbaden, kjer ga je pričakal na kolodvoru in prisrčno sprejel nemški cesar.
— Grof Bulow in grof Lambsdorff se Bnideta danes v Darmstadtu k važnemu razgovoru. Razpravljala bodeta v prvi vrsti o macedoskem vprašanju.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 5. novembra.
— Slovenec" in deželni
zbor* Kadar izračunamo, koliko da že velja deželni zbor, ki vsled klerikalne obstrukcije ne more delati, vselej se »Slovenec« tako zgane, kakor da je dobil prav izdatno zaušnico. Ali pametnega ne more nič odgovoriti, vedno pre-mleva ene in tiste čenče, da namreč liberalci delajo obstrukcijo. Kaj ne, to bi jim dišalo, našim ljubim klerikalčkom, da bi odseki lepo pripravili gradivo, potem pa bi klerikalci rekli: Tem in onim zadevam damo prednost pred svojimi nujnimi predlogi, drugim pa, ki bi bili naprednim volilcem v korist, je pa ne damo. In tako bi deželni zbor rešil vse to, kar klerikalci potrebujejo, liberalci pa bi bili oškodovani in blamirani. A v tako past se liberalci ne dajo vjeti! »Slovenec« tudi pravi, da se je od 1. 1895. izdalo za nemško gledališče 100000 K podpore. Kakor se vidi, zna »Slovenec« slabo računati, kajti prezrl je popolnoma, kar je dežela dobila od gledališča, namreč za lože. To se pa mora tudi vpoštevati  in če se to vračuna, se
izkaže, da je »Slovenec« 8 a m o desetkrat več povedal, kakor je nemško gledališče v resnici dobilo — ne glede na to, da se slov. gledališču ni dala podpora drugače zagotoviti, kakorda se je dala tudi nemškemu. Krivi so torej edino klerikaloi, ki so hoteli slovenskemu gledališču odjesti vsako pod* poro in jo hočejo še dandanes, kakor je dr. Šusteršič brez ovinkov povedal, in so s tem slovenske naprednjake prisilili, da se v svrho rešitve slov. gledališča dogovore z Nemci in se v ta namen odločijo tudi za žrtev.
— Zopet kapitulacija". Pod tem napisom je včeraj »Slove nec« povedal svoje mnenje o rešitvi ogrske krize. »Slovenec« ni zadovoljen, da se je pred Madjari kapituliralo. Prav, a Če »Slovenec« ne odobrava kapitulacije pred madjarsko obstrukcijo, kako more misliti in zahtevati, naj v deželnem zboru kranjskem kapitulira naša stranka pred klerikalno obstrukcijo?
— Jaklič — častni občan. V ponedeljek je prijavil »Slovenec« brzojavko   iz  Vidma,   v   kateri se javlja, da je bil Jaklič soglasno iz voljen   častnim   občanom   v Kom-poljah, in sicer radi vspešnega delo vanja na dobrepolJ9ki šoli (!!). Kake so   te   zasluge,   ne   ve   niti šolska oblast, niti občinstvo. Ako pa dostavimo, da je kompcijski župan domišljavi    Mustar, vodja konsuma, agent škofove zavarovalnice itd., tedaj vemo, čemu je dobil Jaklič častno obSanstvo, ker njegovo „vspešno delovanje" v šoli do bro poznamo. Radovedni smo le, ako bode Jaklič to častno občanstvo sprejel.
— Kaj pomeni to? Piše se nam iz Gradca: Poizvedeli smo iz verodostojnega vira, da je višja finančna oblast izdala neko tajno naredbo na vse davkarske urade na Gornjem in Srednjem Štajerskem, ki se tiče slovenskih davka r s k i h uradnikov. Vsebine te tajne naredbe še ne vemo in še tu t i nismo mogli dognati, ali se je ista izdala tudi za Spodnje Štajersko. Vsekakor je opravičena sumnja, da je ta naredba izšla tudi za davčne urade na Spodnjem Štajerskem. Finančnemu ravnateljstvu se morajo nemudoma predložiti izkazi vseh v dotičnem okraju živečih Slovencev. Tudi predstojniki okrajnih glavarstev so dobili enake naredbe in morajo predložiti slične izkaze. Vprašamo, kaka je vsebina teh naredb, kdo jih je izdal in zakaj so izšle tajno, ako je njih smoter — pošten? Bojimo se, da so te naredbe naperjene proti slovenskim davkarskim uradnikom. Treba bo vsekakor, da se stvar pojasni in se ji pride do dna!
— Imenovanje sod. svet. Mulley-a za Celje. »Domovina«
piše: Kakor smo izvedeli, je dobil sedanji novoimenovani celjski sod ni j -ski svetnik Mullev še dva m e -seoa po preteku roka za vlaganje prolenj sa obe svetniški mesti v Celju naravnost od ministrstva naročilo, naj vloži prošnjo sa eno izmed teh dveh mest, samo da vladi ne bo treba imenovati kakega »Slovenca«. Tako »Domovina«! Ako pravosodno ministrstvo samo tako hladnokrvno krši zakone in veljavne naredbe, kadar se gre za to, da se prepreči imenovanje slovenskega uradnika, potem smo pač lahko prepričani, da tudi naše pritožbe o krivicah, ki se nam gode na justičnem polju, pri takšnem pravosodnem ministrstvu ne bodo nič izdale. Zato bo treba misliti na krepko samoobrambo!
— Pravica na Koroškem. Kar se godi  pri sodiščih   na Koro škem, to presega ža vse meje! Klasičen izgled za koroško justico nam daje naslednji slučaj:   Dne 14 septembra t. 1. je pogorelo poslopje mi. otrok M he in Katarine Pak, po domače  Krznar,  na  Plešivcu   z vso krmo in vsem žitom ter gospodarskim orodjem.   Pogorelo  je popolnoma do tal.   Ker varuh  teh otrok ni storil v  treh  tednih   ničesar, da bi se pogorelo poslopje zopet postavilo, čeravno ga je mati zgorej imenovanih  otrok   večkrat  prosila, je vložila prošnjo,  da bi  okrajno kot na^skrbstveno    sodišče   v Celovcu ukrenilo vse potrebno, da se pozida pogorelo poslopje.   Tudi je predlagala drugega varuha, ker dosedanji ni izpoinoval svojih dolžnosti. Dva dni preje je neki znani  koroški rodoljub, kot najbližji sosed  in sorodnik onih otrok  pisai okrajnemu sodišču in mu razložil, da varuh ni izpoinoval svojih dolžnosti in navedel za to tudi  nekaj  dokazov. Tri najlepše krave so n. pr. poginile za-radi tega, ker je skozi oboke tekla v jasli deževnica in bo krave pile to strupeno vodo.  Končno je zaprosil, da naj sodišče  stvar  preišče in vse potrebno ukrene, da se poslopje pozida.   Sodišče je to vlogo poslalo župansttu v Kotmarivesi v poizvedbo, če so v vlogi navedena dejstva resnična. NemČurski župan, ki je v sorodu  z  varuhom,  je  pa odgovoril, da so dotični podatki zlagani; da se zato ne more zidati, ker banka »Sla-vija« in njen zastopnik nečeta izplačati zavarovalnine,  da  pisec vloge samo šunta, ker bi sam rad bil varuh in sicer iz strankarskih ozirov, da bi na jesen pri  občinskih volitvah volil za one mladoletne otroke. Nato je sodišče mater in varuha povabilo  na  dan  19. pr. m.  v zaslišanje, da se dožene, kaj je na pritožbi resničnega. Sodnik g. Haider je med drugim vprašal varuha, Petra Sošlja, znanega žganjarja, če je res, da ni ničesar storil, da bi se poslopje pozidalo in ako je predlagani novi varuh  pripraven   in sposoben
mož in kateri politični stranki pripada. Ko je varuh rekel, da je pristaš slovenske stranke, je vprašal sodnik, če sta samo dve stranki v Kotmarivesi. SoŠl je odgovori), da jo v Kotmarivesi tudi socialno - demokratska stranka, na kar je sodnik Haider rekel, da se naj vzame varuh iz te stranke. Vdova Pak, mati nedo-letnih otrok je odi Čno zahtevala, da naj se odstavi sedanji varuh in imenuje novi, tisti, ki je ona prosila zanj, toda izdalo ni nič! Sodnik je odločil, da naj še ostane stari varuh; to je pa storil, ker je vedel, da imamo v kratkem občinske volitve in da se gre v volilnem razredu — kjer ima varuh imenovanih otrok Pakovih volilno pravico — za vsak posamezni glas. Iz tega je razvidno, kako se dela na Koroškem na to, da se pomaga z vsemi mogočimi sredstvi Nemškutarjem in Nemcem in to celo s strani sodšč kot nad skrbstvenih obl&stev, ki bi vendar morala samo nepristransko skrbeti za dobrodat mladoletnih varovancev. Pripomnimo, da zadevo še bolj osvetlimo, da je sodišče že imelo izplačano zavarovalnino banke »Siavije« v rokah in da je dotično svoto izročilo gori navedenemu rodoljubu z naročilom, da naj on poskrbi, da se sezida novo poslopje. Ali ni seda docela jasno, zakaj sedmk ni hotel imenovati tega gospodarja za varuha ? Stvarni razlogi pač niso bili odločilni!
— Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam piše: »Slovenec« je že v dveh številkah 250. in 253. priobčil od nas dopise, v katerih se naš »akademično« (?) izobraženi pastir g. Fran Žužek znaša največ nad našim nad učiteljem g. Žiro v n i-kom in pa tudi nad šolskimi go-sposkami, ki so baje na nadučite-ljevi strani. Predbaciva jim, da so ga iz šole »vun vrgli« (prav, zakaj pa sili notri, kadar ni opravičen!), da nečejo dovoliti, da bi on učil verouk, kadar bi se mu ljubilo in še več takih drobnarij. Gosp. Žužek je namreč tožil, kjer je le mcgel in žugal, da bo še »naprej« dal svoje pritožbe. A sedaj je s svojimi tož bami in denuncijacijami povsod pogorel. Zato pa toži v »Slovencu«, a tako bedasto, da vsak hribovski fajmošter mora videti njegovo zmedenost in pa skrito jezico nad svojim ftaskom; saj tudi kuže cvili, če se mu stopi na rep! — Mislili smo, da ga bodo nosovi, ki jih je v teh tožbah prejel, vendarle ohladili. A motili smo se. Zdaj se je spravil v tisti onemogli jezi nad g. naduči-telja i t. d. in ga hoče z neslanimi dopisi v »Slovencu« uničiti kali!? — Mi bi o tem neotesanem kaplanu več pisali in tudi vso zadevo natanko pojasnili, a tega ta naš »Žužek« res ne zasluži in popolnoma odobravamo postopanje g. nadučiteija, ki je vpra-
mi pravi, da nisem ničesar krivičnega storil.
— Torej neČete biti moj prijatelj ? je siknil opat. Torej ostanete moj nasprotnik ?
— Da, gospod opat! Odkritosrčno Vam povem, da bom do zadnjega diha z vsemi močmi delal, da se Vas odstrani iz Zatičine, ker niste vredni, da ste duhovnik, kaj še, da ste opat. Vaše roke so krvave in če bi Vas hotel priznati kot božjega namestnika, bi moral
izgubiti vero v Boga.
Opat je postal bled kakor zid, v očeh pa mu je žarel strašen ogenj. Neustrašeno je stal Rovan pred njim.
— Tako govoriš z menoj, dečko, je hreščal opat in s tresočo roko prijel Rovana. Dobro ! Hotel sem hiti velikodušen ! Ali jaz znam biti tudi strašen. Čuvaj se!
— Storili ste že vse, kar ste mogli, da bi me ugonobili, je mirno rekel Rovan. Stregli ste mi celo po življenju in najeli posebne morilce. Vem, da bo-dete tudi sedaj poskušali vse, da me uničite. — Vaše grožnje so torej nepotrebne. Eno pa Vam povem: Dokler bom živ, bom delal na to, da se Va<? odstrani iz Zatičine. In povem Vam tudi, da se le iz posebnih ozirov ne
ravnam po načelu: oko za oko, zob za zob!
— Iz posebnih ozirov! se je rogal opat. Kolika velikodušnost! Ta posebni ozir se pač imenuje Margareta pl. Lin-deck, kaj ne?
— To je moja stvar, je ostro odgovoril Rovan. Resnica pa je, da le iz posebnih ozirov nisem poiskal tistega zadoščenja, ki mi gre.
— Hvala za toliko velikodušnost, se je smejal opat, ali tvojih posebnih ozirov ne potrebujem, oko za oko — zob za zob !
Opat se je obrnil in ponosno odšel, Rovana pa so zdaj premagala njegova čutila, padel je na stol in uprl glavo v roke.
Matija je bil videl opata oditi in je sedaj previdno odprl vrata.
— I le, Rovan, ali si tu ? je vprašal polglasno.
— Tu sem, se je oglasil Rovan. Idi in pripravi konja, da greva domu.
— Zdaj ponoči? se je Čudil Matija. Poprej te pa ni bilo naprej spraviti! Kaj pa ti je hotel opat?
Rovan mu je na kratko povedal, kaj se je zgodilo med njim in opatom.
V tem so se vrata odprla in vstopila je v sobo Margareta. Bila je raz-
burjena in zasopla. Uzrsi Rovana je vkliknila:
— Hvala Bogu — da Vas še dobim.
— Oprostite gospodična, je rekel Rovan spoštljivo, da sem se upal, priti v Vašo sobo . . .
— Vem, da Vas je moj brat sem poklical, mu je segla Margareta v besedo. Slučajno sem slišala, kaj je brat povedal vojvodinji o svojem pogovoru z Vami.
Matija je sprevidel, da je njegova navzočnost nepotrebna in se je vsled tega splazil iz sobe.
— Prišla sem, je nadaljevala Margareta, da Vas nekaj prosim.
— Ukazujte, gospodična, je rekel Rovan.
Margareta je bila v vidni zadregi in ni vedela, kako bi nadaljevala. To je obudilo Rovanovo pozornost in obšel ga je sum, da se nekaj proti njemu pripravlja.
— Kaj je Vaša želja, je vprašal Rovan in stopil k Margareti. Rahlo jo je prijel za roko in ni mu branila.
— Prosim Vas, je zdaj rekla Margareta, da greste koj sedaj iz grada — a tako, da bi Vas nihče ne opazil. Splazite se na vrt in odidite peš. Lepo Vas prosim.
— Ali se pripravlja name napad? je vprašal Rovan.
— Kaj se pripravlja, tega ne vem natančno. Izvedela sem samo, da je opat ukazal Vas prijeti, ko pojdete od tod. Na dvorišču Vas Čakajo, a Če greste na vrt, Vas nihče ne vidi. NoČ je temna ic dež lije. —
— In vi ste me prišli svarit, vi? je dihnil Rovan in čustvo blaženosti mu
j je objelo dušo. Stisnil je Margaretino roko na svoje srce in jo potem vroče poljubil.
— Idite, da Vam odprem vratca na vrt, je Šepetala Margareta in Rovan je Čutil, kako je trepetala po vsem životu.
Previdno sta šla po stopnicah doli v sobo, od koder je bil za vojvodiujo napravljen izhod na vrt. Matija je šel ven, Margareta in Rovan sta ostala sama.
— Margareta! je dihnil Rovan in pritisnil ljubljeno dekle na svoje prsi ter jo poljubil na čelo. Za trenotek je naslonila svojo glavo na njegovo ramo in vživala slast prvega objema, potem pa se mu je iztrgala iz rok.
— Ne upajte ničesar, je dejala, Vi ste sovražnik moje rodoviue, jaz pa sem od danes nevesta JoŠta barona Galla.
šan, Če bo kaj odgovoril na »Sloven-čeve« napade, rekel: Kako naj odgovarjam človeku, ki ie takrat, kadar je trezen, ne ve   vselej, kaj
hoče?!
— Iz Cerknice se nam piše: Nameravana zgradba železnice Ka-kek-Babnopolje bi bila vsem ob cesti ležečim vasem v neprecenljivo škodo, ker izgubili bi vsi kmetje-vozniki svoj zaslužek, brez katerega bi ne mogli obstati, in bi jim ne preosta-jalo drugega, kot preselitev v Ameriko, vsled t?g* izgubili bi tudi trgovci, krčmarji in obrtniki mnogo zaslužka, in marsikateri bi bil tudi primoran, svojo kupčijo opustiti, ter tti s trebuhom za kruhom. Radi teg-a j* občinski odbor cerkniški dne 31. oktobra enoglasno sklenil, poslati nn msrodajno mesto peticijo, da se nameravana zgradba železnice Rak Babnopolje zabrani in tako varu u obstanek tukajšnjih prebivalcev.
— Odlikovanje. Cestar J m p Komar v Razdrtem je dobil srebrni križec za zasuje.
— V političko službo pn
policijskem ravnateljstvu v Trstu je vstopil slovenski novelist in pe g. Ivo Š o r 1 i.
— Šolske vesti. Pomožna učiteljica na dekliški šoli v Kočevju gdč. Silva Binterjeva je irne-novana za začasno učiteljico v V lingu na btajerskem. — V sirotiši.ici v Kočevju se je otvoril na tamkajšnji Šoli 4 razred.
— Na gimnaziji v Gorici imajo ravnatelja, ki je bil imenovan za to mesto s pogojem, da se nauči slovenski. Mož je klerikalec in kot tak reČenega pogoja seveda ni izpolnil.
— Italijansko vseučilišče v Trstu. Kakor poroča .Piccol dobro poučenih dunajskih krogov, so v naučnem ministrstvu dovršene študije o italijanskem vseučilišču. Za reJ tega vprašanja so trije predlogi, eden izmed njih določa Trst za sedež vseučilišča.
— Repertoir slovenskega gledališča. V petek se poje dru giČ krasna Puccinijeva opera »Bohe me«, ki je pri premijeri sijajno uspela. Predstava je »nepar«. — V nedeljo popoludne ob 3. se ponovi žaloigra »Mlinar in njegova hči«, da se omogoči poset zunanj m in najširšim slojem. Cene so najnižje. Zvečer ob pol 8. uri se poje tretjič v sezoni Parmova opereta »A maco n k e«. — Dramsko osobje študira sedaj izvirno igro iz Napoleonovih Časov »L e g i o n a r j i« in francosko burko »Njegova hišna« (Nellv Rozier); operno osobje pa Smetano vega »D ali bor j a« in Čnjkovekejja opero »O neg in«.
— Veselica za Korošce, ki
jo priredi  »Splošno slovensko sko društvo« dne 15. t. m. v L ub ljani, obeta biti po vršečih se pripravah ena tistih srečno vspelih veselic, kakršnih  nam  je  rodol|ubno naše ženstvo zadnja leta že več pripravilo, Godba 27 pešpolka je že obljubila brezplačno sodelovanje, kar se je t društvu in vseh narodnih krogih vzelo na znanje.  Kavnotako   pohvalno »e, da je »Sokol« prepustil breiplačno svojo dvorano za veselico ter da je trgovsko društvo »Merkur« zopet obljubilo svoje požrtvovalno sodel va nje. Veselioa se je morala prest od 8. na 15 z ozirom na gleda Ker je namen veselici zares *■* nentno človekoljuben, je upati, di bodo to vedeli upoštevati  vsi M1 brez zazlike stanu in političnega n* ziranja. Vstopnina je nizka, družnega »obdačevania« pa ne bo.
— Nuna v Begunjah jedla — Sivanke. Predstojnica kaznilnioe v Begunjah  je, kaki nam poroča z  Gorenjskega, i ttrtO ji podrejeno nuno t*kc slabo ravnala da ji je postalo  živl|enje ne
V   obupu  je   jela  jesti — Šivanke. Vsle i tega je hudo zbolela  in mO' rali so poklicati zdravnika. ZJravni* je nuno preiskai ter opazil pod I* lodcem iglo, ki je prebodla ielode* in  predrla telesno   kožo    Nuni *° baje nato  ekstrahtrali celo mn šivank.     Ker    je     nuna - prednic sestra ministra  barona Calla, ae baje hotela  cela   aadeva prikrit), d bi ne prišla v javnost. Navzlic tefflO pa je zvedel o tem čudnem sluc»Jtt državni nadpravdnik dr. Riegler. II je kaznilnico nadzoroval,  in uveaf preiskavo.   Če bo  preiskava mog kaj  pozitivnega dognati, je dvoi*
|jiv( nek osv< razi
Peg mir
dov
vei tar
sre<
S. J
tor j
gre
deš!
ulic
žup
pus
za
dru
neč
učn
boi
H e- <
hu^
piš<
zap
zab
ne
za
do
vat
v I
tvo
dol
in
ust jan
dr
in
v i vei
kot na iz ! sto dri
2. sel hrt sta
bv(
rel
Pa
nii
se
cai
27. Sk
Mc pei
pn Lo zai ga«
Pl
Pc
HVI
ve tef Ti ba mi Kc da do se pr
j° ne
po oz ni mi st< ne ta čil tei
j« je
ffl
P'
bi
»t
P< n i bi da v
VI
V ni ti »<
"i je k
BJ
P1
a d, u d K
Ijivo. Dotično nuno so prepeljali v Deki drugi samostan. Vsekakor osvetljuje ta dogodek zelo čudna razmere med nunami v kaznilnici v Begunjah. Kje je pa oni proslavljeni mir, ona znosljivost in ljubezen, ki bale vlada za samostanskimi zidovi?
— II. skupina društva slovenskih odvetniških in no* tarskih uradnikov otvori v sredo, dne 11. novembra t. 1, ob 8. zvečer pod vod«fcvom Člana Vik terja Karlingerja slovenski steno-^rafski tečaj v eni učnih sobi. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulicah, katero je blagorodni gospod iupan ljubljanski velikodušno pre pustil skupini v brezplačno porabo za potrebno dobo. Pouk bo za člane društva brezplačen, dočim se bo od nečlanov zahtevala primerna mala ućnins.   Potrebna pojasnila daje od-
r skupine, oziroma načelnik iste, g Josip Christof, solicitator v pisarni p. dr. Trillerja v Ljubljani.
— Konzum na Blokah tudi kuio pesa, kakor se nam od tamkaj piše, in ne bo dolgo, da se mu bode zapeSs mrtvaška pesem. Konzum je eabredel silno v dolgove, katerih pa ne more poravnati, ter je že sedaj za več tisočakov pasiven. Ano pride
poloma, bode zopet moral plačevati kmet ta zapeljani revež!
— Šolo so včeraj sopet otvorili v Doiah. katera je bila dlje časa za-
rorjena radi ošpic.
■— Poštni nabiralnik so dobili v Spodnjem Hotiču  pri Litiji.
— Posredovalnico služb in stanovanj v Radovljici fe ustanovil g. Kosmač, ne* kar opozarjamo in^resente.
— Ženska in moška podružnica družbe sv« Cirila in Metoda v Ribnici priredite v nedeljo 8 novembra 1903 zabavni večer v salonu gospoda Antona Ar-kota. Iz prijaznosti sodeluje virtuoz ca gosli gospod tovarnar H Simonić iz Sušaka. Vstopnina za osebo 1 K, stojišča 60 h. Preplačila se v korist družbe hvaležno sprejmejo.
— Požar. V ponedeljek dne 2. t. m. je ogenj uničil v Račjem seiu kosolec v Ameriki bivajočih bratov Jakopič. V kozolcu je imel stanovnik Fran Koleno shranjene svoje poljske pridelke, ki so vsi zgoreli Škoda znaša več sto kron, ki pa je deloma pokrita z zavarovalnino. Ogenj so zanetili otroci, ki so se pod kozolcem igrali z vžigalicami.
— Nesreča.   V Kropi se je 27. m. m. ponesrečil   dninar Andrej Skriba   pri   razstrelitvi   neke skale. Močno poškodovanega moža so pre peljali v bolnico v Ljubljano.
— Poštna služba v Smartnu v Tuhiniu je razpisana  do   18. t. m.
— Gad je ugriznil v gozda pri Irdningu slovenskega drvarja A. Loncariča. Lončari č si je na neki kladi zavezaval čevlje, pod klado pa je bil gad, ki ga je ugriznil v roko.
— Kaj se celjskemu posl. Pommerju sme vse reči? Poslanec Pommer, slavnoznan po svojih fenomenalnih razkritjih o slovenskem jeziku je sklical nedavno tega shod volilcev v Laškem trgu Tu je vse nemško, tu se mi ni treba bati ničasar, si je mislil modri Pom mer. Toda to pot se je hudo zmotil Ko je namreč Pommer jel razkladati svojo politično modrost in na dolgo in široko pripovedoval, kako se je bojeval v državni zbornici proti Sloveneem in koliko vspehov je dosegel, so navzoči volilci pričeli nezadovoljno zahtevati, naj vendar pove, kaj je storil v gospodarskem oziru, za uravnavo Savinje in druge nujne in pereče zadeve. Ker Pommer seveda v tem oziru ni ničesar storil, mu je bila ta zahteva skrajno aeljuba in hotel se je )e izogniti na ta način, da je kvasil o vseh mogočih stvareh, samo o onih ne, o katerih bi imel govoriti. Vsled tega se je večine volilcev polastila huda ne jsvelja in volilec Gunkel ji je dal gl&ano duška, imenujoč Pommerja pred zbranimi volilci »O c h s«, kar bi se slovensko reklo »vol«, ali bolje »bik*. Kakor viri trdć, je pogumni Pommer to psovko mirno vtak nil v žep, ne da bi reagiral. Je bil pač najbrže preveč presenečen, da mu je tako nepričakovano zaiučil v obraz tfako žalitev njegov bivši verni pristaš, Nemec Gunkel! Kaj pa Vaša buršovska čast, gospod posla nec celjskega mesta, ali je šla rakom žvižgat, nečete nič več biti — »ehrenfest« ?
— Rimeč pri Ormoži.* Kme tijsko društvo Ltšaica in okolica« si je nedavno ustanovil društveno knjižnico in po naših glasilih pro silo podpore. Do sedaj eo se tej prošnji blagovolili odzvati veleč, gg.: a&a državni poslanec dvorni svetnik ^■MiroBl. Ploj, tukajšnji rojak, Umirovij. prof. A. Hržič iz Oaeka, društvo »Naprej« v Gradcu, A. Kosi učitelj itd. v Središču in podgana s knjigami poučne in zabavne
vsebine in g. A. Eferl, kaplan v Ponikvi, s 5 K (v društvene namene). Vsem blagim rodoljubom kliče dru štveno vodstvo srčen »Bog plati!« — Ob enem si usojamo spet prositi: podpirajte nas! — Tu in tam sprhni po dilah ali služi mišim v hrano mnogo knjig najboljše vsebine. Na dan s tem mrtvim blagom! — Snujmo ž njim narodneknjiž niče, katere ne bi smel dandanes pogrešati ne eden večji kraj. Torej: hajd na delo za vsestranski razvoj naroda! — F. VabiČ, nad učitelj, tač. predsednik. A. H a -bjaniČ, tač blagajnik.
— ,,Delavsko podporno društvo" v Celju priredi dne 8 novembra t. 1. v »Skalni kleti« na čast slovenskemu skladatelju g. dr. Gustavu Ipavicu društveni večer. Pri i«tem bode proizvajal pevski zbor »Delavskega podpornega društva« izključno le pesmi gosp dr. Gustava Ipavoa. Pred in med poi«.metnimi točkami bo svirala celjsKa narodna godba. Po dovršenem koncertu bo prosta zabava Začetek ob 8 uri zvečer. Vstoonina 60 h.
— Obesila se je 29. pr. m. 26letna Rozalija B<»jc v Višnjah pri Vipavi na traku svojega predpasnika. Njeni sestri, ki ete bili v predsobi, ste slišali rohnenje ter odhiteli v sobo, kjer sta zazrli Rozalijo viseti na vrvi Dasi sta vrv nemudoma prerezali, vendar so ostali vsi poskusi jo oživeti, brezvsp»»šni.
— Zaprli so v Gorici neko Agnezo  Kozunsko   iz ruske Poljske, ki je oblečena kot nuna na biraia milodarov po deželi.
— II. občni zbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju se vrši v petek dne 6 t. m. v prostorih restavracije »Zum Magistrat« LichtenfeUgasae 3. Svobodo miselai slovanski gostje dobro došli!
— Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju ima v soboto 14 novembra svoj 15. občni zbor v dvorani »Slovanske Besede« Dunaj I, Brauaer stravse 7    Začetek ob šestih evečer.
— Pevsko društvo ,Kolofi v Trstu priredi v nedeljo 8 novembra 1903 v prostorih »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu koncert s plesom. Pri koncertu sodeluje vojaški orkester c in kr. pešpolka štev 97 Začetek koncerta točno ob 4. uri popoludne.
— Ruske bojne ladje v Trstu« V pondeljek popoludne je priplula v tržaško pristanišče ruska bojna divizija pod poveljstvom kontre-apmirala Molasa, obstoječa ic oklop niče »Imperator Nikolaj I.« z 642 možmi in 42 topovi, torpednega lovca »Hrabič« a 189 možmi in tor pednega nničevalca »Abrek« z 75 možmi. Ruflkih vojnih ladij že dolgo ni bilo v Trstu, zato vzbujajo tem Vfečjo pozornost. Ostanejo baje, kakor se poroča it Tr«ta, tamkaj cel t-den.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1) Pavle Cerar in France Konjar, oba iz Viševka, Janez Petere iz Dol, Lovre in France Kokalj iz Doline, Janez Faj-diga iz Vinja, France Orehek iz Žej in France Oerar iz Vrha so prišli pozno na večer 8. vel. srpana t. 1. oboroženi v Zgor. Javoršico z namenom, da bi tamošnje fante pretepli, baje zato, ker so jih ti hoteli lansko leto pretepsti. Naj preje so napadli fanta Antona Južno in Antona Griniuija, a ta dva sta jim ušla; nato so pretepli Franceta Pirnata in ga pobili na tla, ter ga na glavi težko poškodovali. Sodišče je vseh 7 fantov krivim spoznalo in obsodilo: Pavla Cerarja na 10, Konjarja na 8, Peterca na 8, Lovreta Kokalja na 6, Franceta Kokalja na 8, Fajdigo na 5, Oreheka na 6, in Franceta Cerarja na 8 tednov težke ječe. 2) France Medja, Janez in Jožef Rozman so v Nemškem Rovtu pretepli sirarja Jožefa Polaka. Medja ga je s steklenico, Jože Rozman pa z nekim lesom po glavi vdaril; po tem so vsi trije tekli za njim v sirarno, ter mu poškodovali 80 K vredno harmoniko in zadrugi lastno mizo in kotel. Prepir se je baje zaradi tega vnel, ker je Polak v šali rekel, da je on v vrtno lopo kamen vrgel. Medja je bil obsojen na 10, Janez Rozman na 6 in France Rozman na 5 tednov težke ječe. 3) Janez Plahutnik posestnik v Godiču se je spri s svojim očetom zaradi vžitka, vrgel ga je 2krat na tla in ga z obuto nogo suval. Ker ni hotel oče proti sinu pričati, ga je sodišče hudodelstva težke telesne poškodbe oprostilo. 4; Že večkrat kaznovani brivski pomočnik Anton Ka-stelic iz Spod. Šiške je v občinskem zaporu v Škofjiloki stražnika ko sta mu preiskavala žepe, z rokami od sebe suval, ter zadel enega redarja pod rebra in mu tudi strgal verižico od ure 5 sodišče ga je na (3 mesecev težke ječe obsodilo.
— lf Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 10 oseb. Mestna policija je n* kolodvoru prijela nekega moža, ki je hotel štiri fante z napačnimi potnimi listi spraviti v Ameriko, da bi se ti
odtegnili vojaški dolžnosti. Fantje, ki so bili tudi prijeti, so morali temu možu plačati po 20 K sa potae liste in po 20 K pa so poslali nekemu agentu v Bremen. Ljudje so de vedno tako nespametni, da pošiljajo denar tujim agentom na Nemško in v Švico, namesto da bi se obračali do domačih agentov v Ljubljani. Kje bodo prijeti fantje sedaj iskali denar, ki so ga poslali agentu v Bremen?
— Konja splavila sta se danes dopoludne na Karlovski cesti Jerančičevemu hlapcu Ant. Ovsenu. Na Karlovski cesti sta zadela konja z vozom v Ahlinovo hišo in na vogalu odtrgala žleb. Med dirjanjem je pohištvo, ki je bito na vozu, popadalo na cesto in se precej poškodovalo. Drutre nesreče ni bilo.
— Zaprli so brezposelnega hlapca Ivana Poniža, ker je P* triče-vemu hlapcu Ivanu Verbiču na Marije Terezije cesti ukradel havelok in okoli 2 K denarja. Prijeli so ga v nekem vozu na dirkališču, kjer je spal. Ukradeni havelok je imel na sebi.
— Žepna tatvina. Delavki Jožefi MavČevi, stanujoči na Opekar ski cesti št. 27, je bila včeraj dopoludne na Vodnikovem trjju iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imeia okoli 10 K denarja.
— Alkohol. Neki 74 let stari možiček se ga je bil včeraj tako navlekel, da je domov grede na cesti padel na obraz in se tako pobil, da se mu je kri iz nosa vlila. Morali so ga z vozona prepeljati domov.
— Mlad tat. Včeraj popoludne je prišel k urarju Matevžu Rasber-gerju na Sv. Petra cesti št. 42 mlad fant, oblečen kot kakšen mizarski vajenec in je zahteval od urana, da mu izroči stensko uro, katera mu je dala v popravno neka stranka iz Vodmata. Rasberger je šel dotičoo uro iskat, med tem pa mu je fant ukradel dve srebrni žepni uri in je odšel, ko mu je urar rekel, da on nima take stenske ure v popravilu, kakršno je on hotel imeti. Rasberger je šele po odhodu fanta opazil tatvino
— Iz Amerike se je pripe Ijalo danes zjutraj 10 oseb.
— Izgubljene reči. Jetniški paznik Martin Ivanuša, stanujoč v Hrenovih ulicah šc. 17, je izgubil v iorek popoludne na potu po Hrenovih in Sv. Florijana ulicah, po Starem in Mestnem trgu, Špitalskih ulicah, Marijinem trgu m Miklošičevi cesti do justiČne palače koledar, v katerem je imel dva bankovca po 10 K. — Na poti od Rimske ceste skozi Gradišče in po Selenburgovih ulicah do Dunajske ceste je izgubila pred dnevi neka gospa zlat poročni prstan s črkama I. G. — Natakarica Ivana Jer-manova, stanujoča na Rimski cesti št. 24. je izgubila pred ZajČevo gostilno ali pa na dvorišču pri tej go stilni zlato žensko uro io zlato verižico z obeski. — Služkinja Matilda PirČeva, stanujoča na Francovem na brežju štev. 1, je izgubila včeraj na Mestnem trgu jekleno žensko uro. — Neznano kje v mestu je izgubila včeraj neka dama zlato brožo s podobo Matere Božje, katera je okra šena z diamanti.
— Demonstracije v Ka-jrebu. V ponedeljek  se je po Za reDu raznesla vest, da se je grof
Kbuen vrnil in da biva v hotelu >Pri avstrijskem cesarjua. Mahoma j-> bil trg pred hotelom polu ljudi, ki so nestrpno čakali, da bi se pokazal Hedervarv in da bi ga mogli primerno pozdraviti. Razburjena množica, ki je bila docela prepri čar.a, da je Khuen v Zagrebu, je hrupno demonstrirala, kličoč venomer »Abcug Khuen, pfuj«, ter pobila več oken. Popoldne ob treh je prišel iz imenovanega hotela grof Erd6dy, načelnik madjaronskestranke, v spremstvu še treh drugih gospodov, r m ga je množici ugledala, ga je obkolila in mu sledila po Je-iačioevim trgu proti Zrinjevcu, burno proti njemu demonstrirujoč. Prišedši ored hišo predstojnika dr. Sumano vica, se je Erddiv za trenoiek u**ta vil, na kar so mu demonstranti prišli popolnoma v bližino ter ga obsuli z množico psovk. Grof Kr doriv je hotel sprva na te psovke reagirati, ko pa je videl, da so ljudje silno razburjeni in da bi ga mogli celo dejansko napasti, se je premislil in brzo zginil v hišo dr. Sumano-v ća. V tem hipu je prišla tudi policija na trg, ki je le s težavo raz gnala demonstrante. Misleč, da je demonstracijo povzročil abs. pravnik GavranČ>6, ga je policija aretirala. Zvečer ob šestih so se demonstracije ponovile v Ilici. Vse občinstvo je, pevajoČ rodoljubne pesmi, hrupno demonstriralo z »abcug klici« proti Khuenu in madjaronom. V madja ronsko kazino v Preradovićevi ulici se je metalo kamenje in se pobile vse šipe. Na to je šla posebna deputacija« k sekoijskemu načelniku dr. Šumanoviću z zahtevo, da se areti rani Gavrančić izpusti, čemur se je
vstreglo, kar je zelo pomirljivo vplivalo na razgrete duhove, da so se demonstranti, čim so zaznali, da Khuena res ni v Zagrebu, mirno razšli. — Včeraj dopoldne je bil aretirani Gavrančić radi demonstracij obsojen na 8 dni zapora in na leto dni izgona izZagreba. Včeraj dopoldne so pa zaprli še pravnika Gagliardija in Dumo in »Obzorovega« sourednika Henrika Krizmana.
— Hrvatske vesti. Radi razširjanja upornih spisov sta bila meseca avgusta obsoienw župnik Jemeršić in kaplan Šuster na 6 mesece? težke ječe; stol sedmorice jima je sedaj to kazen znižal na 4 meseoe. — Vladaje prepovedala skupščino radikalne srbske stranke v Dalji in hrvatske stranke prava v Visokem, ker bi bila vsled njih baje v nevarnosti javna varnost. — Pretep v uredništvu. V ponedeljek dopoludne je prišel v uredništvo »No vega L'sta« na Reki firmacevt Ar-nold Spitzrr ter zahteval od urednika SupiU zadoščenja za neko žalitev. SpiUer in urednik sta se hudo sprla in se jela medsebojno klofutati. Končno so Spitzerja s silo vrgli iz ured ništve —Parmove »Amaconke« s« bodo v kratkem uprizorile v Zagrebu; libreto ie prevedla na hrvatski jezik Milka Pogačic. — Amerikanski Hrvati si vnovič posla)i za žrtve letošnjega hrvatskega pokreta 300 kron — Visoka starost. V Osieku je v ponedeljek v. mestni bolnici umrla Stana Dohvatio ki je bila s'ara 104 leta. — Konfiskacija Rađ i će vi fa »Uzn. uspomena« se je od sodišča za celo knjigo razen sedmia mest razveljavila. — Pomlad v jeseni. Po vrtovih v Zemunu cvete povsodi bezeg in jablani, kakor da bi biJa spomlad.
— Ameriške novice. 14-letni morilec. V Springfieldu je 14-etni Herbert Hali prišel od neke žaloigre iz gledališči ves razburjen domov ter začel streljati na svojo mater, sestro in njenega zaročenca, potem se je še sam ustrelil v sence t r bil takoj mrtev. Mati in ženin sta nevarno ranjena. — Celo mesto zgorelo. Mestece Aberdeen v Wa-shingtonu je popolnoma pogorelo. — Umrl je v Jolietu Slovenec Ivan Kukar. — Devet delavcev se je u b i i o v P i 11 s b u r g u pri grad nji novega mostu. Utrgala se je uzpenjača, na kateri so delavci stili. — Dva Hrvata morilca. Ame riške oblasti zasledujejo Hrvata Ko-rovića in Petroviča, ki sta na sumu, da sta pri West Middletonu z dina mitom ubila svojega delodajalca Fer gusona ter ga oropala. Morilca sta najbrže zbežala v domovino.
' Najnovejše novice. Voj
voda v spremstvu orožnikov. Vojvoda Filip Orleanski se je peljal s svojo soprogo z avtomobilom iz St Hipolita v Melk. Med potom je avtomobil splašil konje nekega voz nika, pri čemer se je voznik močno pobil. Vojvoda se je hotel odpeljati naprej, toda orožniki so zaprli pre hod čez železnico ter odpeljali vojvodo k sodišču, kjer se je moral le gitimirati. Potem so orožniki vojvodo spremili v Line. — Zidarski štrajk v Oseku je poravnan, zato pa so začeli štrajkati tesarji. — Za sluša-teljice na vseučilišču je zapustila v Heidelbergu umrla gdč \Val-Iof celo svoje premoženje več stotisoČ mark. Nien oče je vgradil državno-aborako poslopje v Berolinu. — Obravnava o sv. Vaclavski posojilnici se je zopet preložila, ker so zagovorniki predložili nove dokaze. — Zastrupil seje v Lvovu zdravnik dr S Ladniewski. — Grofica Lonyay ss je pripeljala v posebnem vozu za bolnike na Dunaj. — Tr p i n č e n j e vojakov na Nemškem. Vojaško sodišče v Berolinu je obsodilo podčastnika Breitenbacha v 81etno ječo, ker se mu je dokazalo v 1027 slučajih trpinčenje podložnih. Njegov siotnik, ki je pripustil trpinčenje, pa je dobil 4 tedne hišnega zapora.
Telefonska in brzoj a poročila.
Gradec 5. novembra. V današnji seji dež zbora so Walz, grof Kottulinskv in tovariši predložili načrt volilne reforme. Načrt določa, naj ima dež. zbor 71 poslancev in sicer 3 viriliste, 12 veleposestniških, 25 mestnih in 23 kmetskih poslancev ter 8 poslancev splošno kurije. Sestavadež odbora ostane nespremenjena. Volitev naj bo direktna in tajna. V mestni kuriji naj bo volišče vsak kraj, ki ima 15 000 prebivalcev, v splošni kuriji vsak kraj, ki ima 500 prebivalcev. Splošna
kurija naj bo sestavljena tako, kakor za državni zbor.
Dunaj 5. novembra. Danes je cesar sprejel v skupni avdijenci bivše ogrske ministre grofa Khuena, Daranyja, Vlas-siesa, Langa, Koloszva-ryja in Tomasicha ter se jim zahvalil za njih delovanje in za njih pomoč pri sestavi novega ministrstva.
Budimpešta 5. novembra. V poslanski zbornici je bila danes dve uri trajajoča debata zastran zapisnika zadnje seje. Potem so bile naznanjene neke peticije. P03I. Ugron je zahteval, da se začne o njih razprava. T is z a je rekel, da so druge zadeve nujnejše, na primer vladni program Klerikalci so predlagali, naj se o Tiszovem nasvetu glasuje imenoma To glasovanje se vrši sedaj. Vladoi krogi so jako razdraženi, da klerikalci podpirajo obstrukcijo neodvisne stranke
Bel i grad 5. novembra. Vse vesti, da hoče kralj odstopiti in da skuša Srbija dobiti novo posojilo, so popolnoma izmišljene in nič druzega, kakor hudobni manevri.
London 5. novembra. Iz Novega Yorki se poroča, da se je na hudsonskem otoku Jona primerila strahovita nesreča. Na tem otoku so vladna skladišča za dinamit in razstreliva. Vsa ta skladišča so zletela v zrak. Več milj naokolo je vse opustošeno. Eksplo zija je bila tako strašna, da se je zemlja vse naokrog tresla. Koliko je ljudi ubitih in ranjenih, se še ne ve.
Poslano.
V številki z dne 2. novembra t. 1. »Slov. Naroda« se bere pod naslovom »Več pijetete« popis nekega dogodka na ljubljanskem pokopališču, v katerem se meni očita, da sem jaz škandalozno postopala. To »poslano« si dotičnik ni upal podpisati s polnim imenom in celo v popisu se razžaljena oseba noče imenovati s polnim imenom. To je značilno. Zato hočem jaz javnosti razkriti, da je bil gospod Davorin RovŠek, fotograf v Ljubljani, tisti, ki se je na pokopališču z menoj prepiral, in sicer popolnoma po nepotrebnem. R%kev kupila sem jac, Marija Čik, 16. junija 1900 pri upraviteljstvu pokopališča za svoto 1040 K in je torej rakev moja izključna lastnina. Le iz posebne prijaznosti in na prošnjo dovolila sem g. Davorinu Rovšeku, ko mu ie umrl njegov sin, da ga sme pokopati v tej rakvi. Letos, ko je v tej rakvi prvikrat počival ranjki moj mož, dala sem jo na vseh svetnikov dan okrasiti s palmo in z vencem. Prišel je pa g. Davorin Rovšek ter je postavil na moj venec in njega tra kove košarico z r u d e č i m i cvetlicami. Ker se mi je to zdelo neumestno, odredila sem, da se ima ta košarica sicer pustiti na rakvi, toda postaviti za palmo. Gospod Davorin Rovšek je potem mene zaradi tega na nečuven način zmirjal, ko bi moral vendar vedeti, da sem jaz lastnica rakve in da se mora proti ženski vdovi dostojno postopati. Ce misli, da ima on kako pravico do rakve, bi bilmoral kot omikan človek si iskati svoje pravice na pristojnem mestu, ne pa se z žensko na pokopališču prepirati.
G. Rovšek obrnil se je na mestnega redarja, kateri je pa, ko )e izvedel, da je rakev moja, odklonil vsako posredovanje v njegovo korist.
To je ves položaj in jaz mislim, da bode javnost hitro spoznala, da pravica m na strani gosp R)všeka, Kateri je hotel izkazano prijaznost spremeniti v srojo vsemogočnost
Sicer pa g. Davorin Rovšek popolnoma umestno omenja, da ga tišči neka pravda zaradi testamenta ranjkega mojega soproga in to je menda tudi povod, zakaj hoče ie zdaj v javnosti sebe delati nedolžnega, mene pa krivo.
Kakor rečeno, je p* značilno, da se dopisnik onega članka, ki mene napada, ni podpisal.
Toliko resnici na ljubo.
V Ljubljani, 3  novem 1903.
Marija Čik,
(2876) trgovCeva vdova v Ljubljani.
*) Za vsebino tega spisa ie uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Proti kataru se 3 uporablja najnovejši eter „For-manM, ki so ga že pogosto zdravniki sposnali za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. „Forman" je z mentolom klo-rovanietermen-tbjla Za lažji nahod naj se uporablja ^For-manova bata" (puSica 40 vin.\ za hujgi nahod pa „Forma-nove pastile" (76 vin.) za vdihavanje s pomočjo (vdihavalne steklenice. Učinek je fra-panten, čudovit in zlasti v početku nahoda presenetljiv. „Formanu se dobiva v vsaki lekarni. (2825—1)
Klobuki za dame.
Svoj novi ilustrovani-
cenik klobukov za = dame =
pošljem brezplačno vsakomur, kdor ga zahteva. — Popravljanja izvršujem točno in po ceni. zzzzzzz:
Henrik Kenda
v Ljubljani, Mestni trg štev. 17. (2809-2)
Borzna poročila
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v Ljubljani.
Uradni kurzidunaj. borze 5. uovembra 1903
Blago
Kaložbeni papirji.
£2.7» majeva renta . . 1*2% srebrna renta . . 4° c avstr. kronska renta
*7c
zlata
Denar
100 45 100 65 100 30 10C50
4°/0 ogrska kronska „ i%    m    zlata „ 47« posojilo dežele Kranjske iViVi posojilo mesta Sp"jota
#7.7«
Zadra
§*/■•/■ bos.-herc. 2ei. pos. 1902 47o češka dež. banka k. o. Wl% n » p 2- O. 47a°/o zast. pis. gal. d.hip. b. tV/V/o pest.  kom. k. o. z
10040 112 10
98 60 118-gO
99-25 100 — ! 100-10015
99 70 9970
101-
10°/0 pr......|j 1C5 85
101—I
•l/i°/o zast. pis. Innerst. br. iVt0/«   n   :«   ogr. centr.
deželne hranilnice . 41/i°/d zast- Pis- ogr. hip. b. i1/s7o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . iVi°/o u CeSke ind. banke I70 prior. Trst-Poreč lok. žel. l°/0 „ dolenjskih železnic 87o „ juž. žel. kup. V« Vt 4Vi7o av. pos. za žel. p. o.
Srečke«
Srečke od ieta 1854 .  . .
!•     »i   ii    186QV| • • 1884
tizeke......
zemlj. kred. I. emisije
« n. „
c grške hip. banke . srbske & frs. 100*— turske . ...
Sasilika        srečke    . .
Kreditne „ ...
Inomoske ,       . .
Krakovske B ...
Ljubljanske        a        . .
Avstr. rad. križa n    ,   , .
Ogr.    „     ■     9   *  * »
Rndolfo7e „   .  . .
Saicburske a    .   . ,
Dunajske kom. «...
Delnic**!!
J*ižne železnice • . . Državne železnice ,
100 25 100 —
10O-—I 10025
98 50
99 30| 302 25 100 50
170-183-254 75 155 75 293 -285 — 261-88 -141 25 18 80 468 — 82 — 78 -70 — 53 25 26 65 67'— 75 50 498-
87-75
670 -
10060 120 30 98 70 119 10 10025
10115 10020 10020 102-
106 85 102 —
10125 101-
101*— 10125
100 ?0 304 25 10140
179 —
185 50
297 — 290-266 — 91-142 25 19 80 478 — 86-82 — 74 50 54 25 27 65 68 — 79 -510 -
88 75 671 — 1619 -675 50 74175 253 50 708 — 384 50 1760 — 471'— 388 -362-159 —
Avstro-ogrske bančne del. 1610
Avstr. kreditne banke  .   . 674 50
Ogrske      .          ,          . i 740 75
Živnostensko        „        . 25150
r?remogokopvMo8tu (Bruz) 704 -
Alpinske montan .... 383*50
Praske želez ind. dr    .   , 1744 —
Ehma-Mar£nyi..... 470 —
Trboveljske prem. dražbo . 384 —
Avstr. orožne tovr. dražbe i 358 —
CoSke sladkorne družbe   . i 149 —
Val a 4«
C. fcr. cekin ,..... 1135    1140
EO franki...... 19 07 19-0«
£0 marke -  .  .         .  . 23.46    23 54
Sovereigns 23*93,   24 03
Marke   .   ,   .              .   . 11715 11735
LaSki bankovci..... 95 351   96 56
r-amji........ 253-   254 -
Doiarji........II 4 84!     & —
Žitne cene v Budimpešti.
dne 5. novembra 19U3, T«m jetln«
Pšenica za oktober   .   .  za 50 kg K 776
Rž         „ oktober   .   .    „ 50   „  „ 664
Koruza  „ april 1904 . . 50   „   „ & 31
Oves     „   oktober   .  . „ 50   „   „ 552
Mlžčneie.
Meteorologično poročilo.
V1 lina nad meceni 806'S.  Srednji eraonJ tlak 788*0 mm
Nov. II	* Stanje baro-°Paz°- metra		= s.> H«	Ve*rovi i	Nebo
4.	9. zv.	7416	90	bL sever	pel. oblaC.
5. m	7. zj. 2. pop.	742 3 742 6	90 10 7	al. sever si. sever	oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 8-9°, nirmale: 6 4°. Mokrina v 24 arah : 0 0 mm.
Izvrstna fina
(11—253)
vinavbuteljah
Sdmund 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ulice.
Istrijansko vino
domačega pridelka
prodaja  lastnik vinogradov
Anton Paolnzzi
Cittano va. , Istrija.
Cene franko  na postajo v Trst:
Beli pinot...... a 17 gld.
Črni teran..... „ 14 „
Vino, belo, iz več vrst
grozdja...... ,, 13
Ravno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 28213
Vzorce pošiljam zastonj.
Najtopleje se priporoča že dobro znani
_planerjev
Triglav
ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke: (2836-3) Viktor Cantoni,   A. Lilleg,
Jos. Murnik, Ivan Perdan, Karol Planinšek, A. Šarabon, A. Stacul, M. E. Supan, F. Terdina
in pa edini izdelovalec J« Klauer.
Ivan Jebačin, Josip Jebačin, M. Kastner, Ant. Korbar, Josip Kordin, Peter Lassnik,
Zahtevajte ilustrovane cenike
žarnic
(Gluhlichtlampen).
Najbolja in najceneja
razsvetljava.
I ^735-12)
Johannes JCeuer
Dunaj, IV. Miihlgassa 3.
Zadruga nžitninskega odkupa v Radovljici
sprejme talscj
izurjenega dacarja.
Službo je nastopiti z dnem 15. t. m.
Prošnje naj se pošiljajo na zadrugo do 12. t. m.
(2872)
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Zavod
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
Odhod iz Ljubljane jož. kol. Proga Čez Trbiž. Ob 12. nri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aussee, Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, InomoBt, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare. Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko. na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in U. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v JNovomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. ur?5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v Izubijano juž. \o\. Prcga iz Trbiža. Ob 3. uri 2d m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di rektni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I in II.razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo, Curih, Bregenc, Joomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohur, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zveCer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmo-hora, Celovca, Pontabla Crez Solzthai iz Inomosta v Solnograd — Proga iz Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljano drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v LJubljano drž. kol. ii .^arasika- Močani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludnb ob 8. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je   i 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719;
i
m m
Jloridas
n
najizvrstnejša voda za lase
pripravljena iz najboljših rastlinskih snovij.
•TIđkm&Ammt€ povspešuje rast las v izvanredni meri, j^jTlUrmSS vzdržuje kožo na glavi čisto ter m i ........i milili    zabrani izpadanje in lomljenje las.
Nihče naj ne zamudi poskusiti tega sredstva!
Cena I steklenici 2 K. (2674-5
Pi*oda|a j«» izdelovalec :
I *. Domtariovie, frizer
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6.
M 2:__----■——;-;----;-7*» 1
Joief Odar mizar v Srednjivasi, Bohinj
sprejme takoj (2838-4)
pomočnica.
Radi selitve se proda
hiša št. 26
v Tupaličah aw*-»
z nekoliko poJja in gozda tik državne eeste Kranj Kokra, kjer je že nad 100 let gostilna s starimi pravicami, žganjetoČ, pekarija in trgovina z me danim blagom. Proda se vee skupaj ali pa parcelirano (posamezm ) Ona kakor pogoji so zelo ugodni Le resne ponudbe blagovolijo naj s* popihali lastniku Petru Alesevcc, Zasp št. 25 in 29, p. Bled, Gorenjsko.
U založbi L. Schwentnerja v V Ljubljani je pravkar /jj/c?
naših krajev
spisala
Eofka Jfuedrova
Cena broš. 2 Jf 50 h, po pošti 2 H 60 h.
Znana pisateljica je s to jbir^o črtic in povesti do^a^ala, kat^o bistro je opazovala in preštudirala našega /(meta, čegar enostranski verski in drugi na-$ori tako cesto pridejo v trpko uasprotje 3 najori moderno izobraženega človeka, ki M *udi zjjfe/ (j njegove srede.
Jrfed vrsticami je precej satire in sarkajma. Zanimivo be-rivo! Elegantna oprema/
£epa, nemeblovana
mesećna soba
se išče takoj. (2862-2)
Ponudbe na upravništvo ,81. Nar1
Meblovana soba
v Predilnih ulicah, visoko pritličje, blizu »odišča in kolodvora, z uporabo kopali in električne razsvetljave se odda takoj.
Naslov   se  pove   v upravniAtvu »Slo». Narod*«. (2S74 1
Na oglu hiše št. 5 v Židovskih ulicah (flpri Lipi") se odda s 1. februvarjem 1904 »
prostoren lokal.
Natančneje v hiši  v II   nar^ r
Uljudno naznanjam spoštovanemu občinstvu, da se dobi pri meni
vedno sveža
divjačina
vsake vrste. (2837-3;
Oskrbnica hiše Auersperg
Gosposke ulice št. 15.
Stanovanje
v pritličji, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe i. t. d, odda se za februar-termin, eventuelno tudi preje.
Pojasnila daje Jos. Lavren« čić, Dunajska cesta št. 33, pisarna mest. užit. za*upa. (287;
Podpisano društvo sprejme s I« januvarjem 1904 v svojo službo
poslovodjo in pet dacarjev.
Varščine je položiti za poslovodjo 500 K, za dscarje pa po 2l0 K. Posamezne društvo tudi lahko varščine oprosti. Plače se določijo po d< j voru. Prošnje je vložiti do 30. novembra 1903 na podpisano načelništv
Vsprejemno prednost  imaio  tisti prosilci,  kateri  so  še sedaj  v taki službi ali so pa že bili, in da se izkažejo z dobrimi spričevali.
Tzajemno zakupno društvo na užitnino za sodni okraj Kudolio
dne 4. novembra 1903
(2867-2) Načelništvo.
Cunard-Line.
Posredna voinja potnikov
Trst — New-York.
Vozna cena za osebo Trst — New-York 185 K z vso :ZZZ^Z^^=   postrežbo, hrano in vinom. ===
S^F*  Odhod prvega velikanskega parnika ,,Awrania" iz Trsta v torek, dne IO. novembra 1903.
Prodaja voznih kart: C«n-i)
Schroder £ Cic.f Trst, Via Carlo Ghep Nr. 8,
V-
4
Vsak petek in postni dan velika izbera
svežih morskih rib.
Ob vsakem dnevnem času
žive scuke.
|| Rastlinska mast (Pflanzenfette) kg. po UPi Kr.
Bogata zalog* vin v buteljkah, šampanjca, konjaka, ruma, čaja in peciva za čaj po najnižjih cen*h.
a
]. C« praunseiss
eksportna trgovina s špecerijo, delikatesami in kranjskim klobasami, z vinom in pivom.
i m
eae
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-
14 upu je   In protlajn
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in ekskomptujB Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane  vrednostne papirje in Zavaruje  srečke proti
vnovčuje zapale kupone. Jac-u^rzni iagu."bi.
Vinkuluje in  devinkuluje vojaške ženitninske kavcijo.
par   lnhoiii|>i lu iukMfto uieulr    ~fcJQ PbjT    Bormu«  uarot-llu. Tt-Ji
Podružnica v SPLJETU.
v tekoCem računu ah na viožne knjižice pr ugodnim obrestim.   Vložek den»r obrestuje od dne vloge do lne vzdiga.    (2975-1 i.
Promet s čeki in nakaznicami.
izdajatelj in odarovonu orednik: Dr. Ivan Tavfcar.
Lastnina tu bt* .Narodne tiskarne'
10