Imamo grešnika,
|(i se roga vsem
sklepom zadnjih
važnih dogodkov,
tako 17. seje pred-
sedstva ZKJ, reso-
lucijam samouprav-
skega kongresa, ki
se posmehuje de-
lovnim množicam
ter njihovi odločni
podpori vsem tem
dokumentom. Z za-
dovoljstvom lahko
s prstom pokaže-
mo nanj! Ta igno-
rant, saboter, nedi-
scipliniranec in sa-
mopašnež je splo-
šno znan pod ime-
nom, CENE.
V MESECU MAJU, MESECU MLADOSTI, RADOSTI, SONCA IN VESELJA SMO SREČNI IN VESELI. NABI-
RAMO SI SVEŽINO IN MOČ ZA NADALJNJO POT V PRIHODNOST
0 Zgodovinska pot mlade generacije nam je
do današnjih dni pokazala pot, po kateri moramo
hoditi. Na izkušnjah, napakah in uspehih se bo-
mo učili, da bomo to pot nadaljevali in jo ure-
sničili. Vzor za naš boj, za naša prizadevanja in
delo so naši predhodniki, naš tovariš Tito in
revolucija jugoslovanskih narodov.
% Mladina je v današnji družbi kritična ni
pa kritizerska. In prav je tako! Smo — bomo
in moramo biti graditelji pri polaganju tapete
prihodnosti. Želimo si svet, v katerem bo našel
vsak človek svoje mesto. Želimo, da bo vsak
občan srečen in zadovoljen, da bo znal ceniti
tisto, kar imamo.
H Na mladini je bodočnostf Želimo, da to
tudi uresničimo! Učenje, delo, zabava in vse-
stranska dejavnost mlade generacije nam je
garancija za lepši jutrišnji dan. Biti moramo po-
šteni, tovariški, delovni in enotno organizirani
povsod tam, kjer delamo in živimo!
In pot do zastavljenega cilja nam bo lažja!
Zveza komunistične mladi-
ne Jugoslavije, katere borba
in smelost je izzvala toliko
občudovanja, se je rodila
pred petdesetimi leti na
ruševinah ere, v kateri so
bili narodi Jugoslavije raz-
druženi in podjarmljeni. Ze-
lja, da" v novi državi, ki naj
bi uresničila stoletnje tež-
nje in prizadevanja, da se
narodi Jugoslavije združijo v
državno skupnost, se niso v
celoti uresničile. Kmalu je
postalo razvidno, da temelji
ta skupnost na interesih bur-
žoazije, velikih kapitalnih
mogotcih in da ne bo izpol-
nila zahtevo ljudstva po so-
cialni pravičnosti in nacio-
nalni svobodi. V teh trenut-
kih osveščanja In revolucio-
narnih vrenj je mladina stpo-
znala, da je njena prava
pot v revolucionarni pre-
osnovi družb-nih odnosov.
Ni bilo zavesfcnejše sile,
kot je bila KP in Ljudska
mladina, na kat«ro se je
ljudstvo lahko oprlo v hudih
časih. Prav tako je bilo tu-
di v povojnem obdobju pri
izgradnji domovine.
(Nadaljevanje n» 6. strani)
CFJJK, 20. MA.fA 1971 — ŠTEVILKA 19 — LEIO XXV. — CENA ßO PAR
Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
MAJSKA ŠPORTNA SREČANJA
Občinska konferenca ZMS
T Celju je pripravila za me-
sec mladosti »majska šport-
na srečanja«, v katerih sode-
lujejo ekipe EMO, Železar-
na, Metka, Aero, Lik Savinja,
Prevozništvo, Strmec, Tehno-
mercator, Tkanina; Vojnik,
Merx, Klima, šolski , center
Borisa Kidriča, Elegant in
Ingrad. Svečana otvoritev
tekmovanja je bila v pone-
deljek, ko so izžrebali tudi
posamezne skupine v različ-
nih šiportnih panogah, kot
kegljanju, streljanju, šahu in
nogometu. Finalne te'lcme bo-
do odigrali v soboto, 22.
maja dopoldne, popoldne pa
bo zaključna prireditev v me-
seou mladosti »Parada mla-
dosti«, v kateri bo nastopilo
1400 mladincev in mladink
šol, podjetij, specializiranih
organizacij in društev s celj-
ske občine. Prireditev se bo
začela ob 16. uri pred Mu-
zejern revolucije s kulturnim
programom v katerem bodo
sodelovali recitatorji, godba
na pihala, tamburaški in har-
monikarski orkester ter za-
bavni ansambel Gemini 5. Ob
17. uri se bo začela »parada
mladosti«. Tako bo celjska
mladina iz šol, delovnih or-
ganizacij, terena in športnih
organizacij zaključila »venec«
prireditev v mesecu mlado-
sti, ki so vse posvečene pra-
znovanju rojstnega dneva
predsednika Tita, istočasno
pa množičen prikaz delova-
nja, sposobnosti in prizade-
vanja naše mladine.
T. VRABL
ELEKTRIČNI
VLAK V CELJU
.lutri, v petek, 21. maja,
bo na progi od Ljubljane
do Clelja peljal prvi ;elek-
tričnr vlak. Iz Ljubljane
bo odpeljal ob 10.30, v
C>l,je pa bo prii>eljal ob
12.00 uri.
PODELITEV REKREACIJSKIH ZNAČK
Občinski. sindikalni svet,
komisija za rekreacijo in
^port, pripravlja jutri, v pe-
tek, na športnem prostoru v
inestnem" parku večjo šport-
no — zabavno prireditev ob
prvi podelitvi sindikalnih re-
kreacijskih značk. To tekmo-
vanje so uvedli zato, da bi ob
■ekipnih sindikalnih športnih
igrah prišli do veljave in
priznanj tudi posamezniki.
Obstajajo namreč manjše de-.
lovne organizacije, ki celot-
nih ekip ne morejo prijaviti,
obstaja pa možnost, da na-
stopajo posamezniki. Že v
prvem letu se je tekmovanje
izkazalo za izredno dobro-
došlo in primemo, saj bodo
že na prvi podelitvi izročili
skoraj 400 zlatih, srebrnih in
bronastih prizaianj za sodelo-
vanje pri pridobivanju sidi-
kalne rekreacijske značke.
Na prireditvi bo nastopil
ansambel Žabe, pela pa bo-
sta Oto Pestner in Roman
Mazej, vse prisotne pa bo
zabaval humoriät Poldek. Ob
prireditvi bo tudi nočni šta-
fetni tek ter nagradne igre,
po programu pa ples. Prire-
ditev bo v petek, 21. maja ob
18.30. uri v primeru slabega
vremena pa naslednji dan,
22. maja ob istem času.
T. VRABL
PO ISTI POTI KOT NAŠI STARŠI — pravi Anica Rajher, učenka zadnjega letnika Šolskega
cenua »Boris Kidrič«, oddelek oblačilne stroke, doma iz Celja, sicer pa od lanske jeseni
predsednica mladinskega aktiva v Elegantu. Pravijo, da je njena zasluga, da je mladinski
aktiv prišel iz anonimnosti in začel ponovno uspešno delovati. Anica, ena izmed mnogih
mladih v mestu Celju pa pravi: »Veliko si želim. Predvsem pa želim nadaljevati pot naših
starsev. Naprej zelim doseči poklic, potem pa lepo naprej, vse po vrsti. Otrok pa toliko,
kolikor Jih bom lahko preživela.«	poto: T. VRABL
POZDRAV SONČNEMU VLAKU
Spet bo .srečnih nekaj sto lju-
di in znova bodo mnogi stari in
onemogli, invalidi in drugi spo-
znali, da le niso osamljeni in
pozabljeni.
Te dni bo skozi mnoga mesta
in države znova popeljal sončni
vlak. Prvi pozdrav lideležfaicerh
tega potovanja smo v Celju
opravili že včeraj. To je bil del
slovenskega sončneg.a vlaka, ki
je krenil proti Dunaju. V njem
sta bila tudi dva invalida iz celj-
ske občine.
Glavna pozdrav aončneniu via.
ku pa bo veljal v nedeljo, 23.
maja ob 11. uri na celjski že-
lezni.ški postaji. To bo avstrijski
sončni vlak.
Sprejem bo veličasten kot vse-
lej doslej. Godba in petje...
pa veliko srečnih obrazov in to-
plih rok, čestitk... Pridite vsi,
ki vas ta dan pot ne bo vodila
drugam, pridite na celjsko že
lezniško postajo in se pridruži-
te ljudem, ki bodo pozdravili
drage goste.
-mb
MOTORIST UMRL V BOLNIŠNICI
v celjski bodnižmci je zaradi poÄkodlb, ki jih je do-
bil v prometne nesreči umrl ANTON STRMECKI iz
Šempetra. Strmeoki se je ponesrečil, ko je z motor-
jem izsiljeval perdnost avtomobilu na križišču Kers-
nikove in Ulice Moše Pijade v Oelju.
TRIINTRIDESETA ŽRTEV PROMETA
v ponedeljek se je godila na železniškem prehodu
T Prožimakl vasi prometna nesreča, ki je zahtevala
l€ ošnjo 33. žrtev cestnega prometa na celjskem ob.
m.>čju.
ANTON PAVCNIK, 52, Iz Vojnika 61 se je z mope,
dl m peljail po stransiki cestd proti cesti Celje—Sent-
jn. r. Na nezavarovanem cestno želez.niškem prehodu,
ki Je označen s predpisano signalizacijo, se ni pire.
p ioai, če je varno prečkati progo. Ko je bil na tirih
je pripeljal in Šentjurja pK^iški vlak in ga zadel.
P^ivčnik je bil taikoj mrtev.
ZAPELJAL JE S CESTE
rVAN JOVAN, 41, iz Turja se je peljal z motorjem
tz Rimsikih Toplic proti Celju ter v Strmci zapeljaJ s
ceste. Pri padcu je dobil pretres možganov.
SMRT NA NADVOZU
FRANC BAHCIC, 52, iz Celja se je peljal ponoči s
koleisom po sredini desne polovice vozišča proti Žalcu.
Na naidivozju je za njim pripeljal z osebnim avtomobi.
lom, ki je imel zasenčene luči, ZDENKO PILIH, 23,
iz Ljubljane. Pilih ni opazil kolesarja in ga je zaded
s hitrostjo 100 kilometrov na irro. Kolesarja je zbilo
na desno stran ceste, kjer je obležal mrtev.
NENADOMA JE ZAVIL
SIMON MATEVŽIC, 31, iz Jelovca, je vozil z oseb-
nim avtomobilom proti Rogaški Slatini, kx> je nenado-
ma pred njim zavil na levo kolesar rVAN ANOfEK,
63, iz Zagaja. ixxi Bočem. Kolesar je padel in si
i23pahnil desno ramo.
NESREČA V PETROVČAH
KONRAD MASTNAK, 49, iz Zg. Roj, je v Petrovčah
pripeljal z neprednostr« ceste na cesto I. reda in
izsiljeval prediiost JUUJANU MLINARJU, 34, Iz Vele.
nja, ki je pripeljal fe; Celja. Mliiiarjev avtomobil se
je prevrnil na ^reho in drsett po njeo še 22 metrov.
Lažje poSkodbe sta dobila vozniik Mlinajr tn njegova
sopotnica DRAGICA MLINAR. Na obeh osebnih avto-
mobilih je šftoode za 13.000 dinarjev.
MOTORIST ODPELJAL
SILVO MARTIC, 18, iz Prevrata, je pripeljal v kri-
žiSče Partizanske in Mariborske ceste v Slovenskih
Koä\iicah precej hitro in ne da bi upošteval znak
»stop«. Zadel je kolesarja 11-letnega DRAGA LAZNIKA,
iz Slov. Konjic. Deček je bdi laže poškodovan. Po
trčenju je motorist odpeljal naprej, vendar so ga iz-
sledili na domu. Bil je brez vozniškega dovoljenja.
SLABA CESTA IN HITROST
ANTON LESJAK, 51, iz Celja, je vozil z osebnim
avtomobilom proti Svetini, ko mu je pripeljal nasproti
motorist JOŽEF KLINAR, 26, s Svetine in se zaletel
vanj. Vzroka sta slaba cesta in ne5>rimeina hitrost.
Klinar je dobil lažje poškodbe.
ZADREMAL JE
ZDRAVKO PODLESNIK, 25, iz Primoža, je vozil
traktor-nakladalec iz Lefcuša proti Mo2äTju. Med vožnjo
je zaradi utrujenosti zadremal in zapeljal na levo
preko cestišča ter se prevrnil v strugo Savinje. Pod-
l6isnj.ka so zaradi težjih poškodb prepeljali v bolniš.
nico. Materialno škodp cenijo na 20.000 dinarjev.
PO SREDINI CESTE
IVAN ŠUŠTER, 21, iz Stor, je vozil z osebnim avto-
mobilom iz Celja proti domu, ko miu je po sredini
ceste pripeljal nasproti s poltovomdm avtomobilom
ANTON PLEVCAK, 21, iz Celja. Pri trčenju je dobü
Sušter lažje poškodbe. Sloode na obeii vozüih je za
15.5(X) dinarjev.
ZALETEL SE JE V KLET
IVAN LIPEJ, 33, iz Nove vasi, se je peäjal z
osebnim avtomobillom iz Brežic oroci Bizeljskemu. Na
ovmku je zapeljal na neutrjeno bankino tal vozil po
njej do Meti FRANCA ZAJC-\, ki je o4> cesti. V klet
je trčil tako močno, da ga je vrglo iz avtomobila.
Zaradi težjih poškodlb so ga prepeljali v bolnišnico,
fekode je za 13.000 dinarjev.
CELJE
Poročilo se je 13 parov, od
teh: Franc Stojan in Ljudmi-
la Coh, oba iz Žalca; Milan
Yoga, Smarjeta pri R. Topli-
cah in Milena Verdel. Pristo-
va; Hakij Delija in Djulizare
Sadiku, oba iz Celja ter Jo/ef
Paradižnik, Ogeče in Danica
Naglic, Ilovca.
LAi^KO
Štefan Gračner, kmetovalec,
Šentjur in Marija Jančič, po-
Ijedelka, Laška vas.
ŠENTJUR PRI CELJU
Jože Lončar, inv. upokoje-
nec, Celje in Marija Oset,
kmetovalka. Nova vas pod
Rifnikom.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Matija Krampršek, in Emi.
lija Presiček, oba iz Babne
gore; Janez Strašek, Šentjanž
in Leopoldina Pezdevšek, Gro-
belce ter Janez Hribernik,
Krtince in Rozaiija Čonžek,
Kamna gorca.
ŽALEC
Jože Hrvatin, 24, Liboje in
Irena Videč, 20, Zabukovica.
CELJE
Ana Odlazak, 53, Celje; An-
ton Strašek, 63, Lemberg; Jo-
žef Ledinek, 47, Florjan; An-
ton Gaber, 40, Zlateče; Fran-
čiška Slapnik, 69, Zg. Motnik;
Alojz Požaršek, 58, Laško;
Elkabeta Inkret, 85, Štore;;
Mihael Bevc, 65, Krivica; Fra-
njo Šolman, 61, Lupinjak;
RozaUja Močnik, 49, Celje;
Dejan Sever, 5, Motnik in
Jernej šošter, 81, Dol pod
Gojko.
LAŠKO
Konrad Drobne, 73, upoko-
jenec, Trnov hrib in Janez
Ogrizek, 72, upokojenec, La-
ško.
ŠENTJUR PRI CELJU
Marija Sivlia, 88, preužitka-
rica, Vrbno.
ŽALEC
Štefan Žafran, 41, uslužbe-
nec, Migojnice; Ludvik L'k-
mar, 21, delavec, Ločica pri
pri Vranskem; Martin Žolnir,
78, preužitkar, Galicija; Ivan
Dernač, 86, kmet, Parižlje;
Marija Zupane, 68, gospodi-
nja, Vel. Pirešica; Marija Ko-
lobar, roj. Mlačnik, 87. go-
spodinja, Vrbje; Antonija Jer-
man, 68, gospodinja, Marija
Reka; Juiijana Cilenšek, roj.
Lemes, 95, Migojnice; Anton
Breznikar, 63, upokojenec,
Matke; Martin Šilih, 44, inv.
upokojenec, 'Studence; Hele-
na šetina, 77, upokojenka,
Šentjur pri Celju.
CELJE
23 dečkov in 21 deklic
LAŠKO
3 dečki in 1 deklica
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 1 deklica
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deček in 1 deklica
Milovan Jurčič, 49, Velenje,
poškodoval si je desno roko;
Jože Omerza, 23, Podgrad, po-
škodoval si je levo stegneni-
co; Ivan Priteržnik, 21, Gra-
ška gora, poškodoval si je
levo roko; Srečko Culk, 37,
Zabukovica; poškodoval si je
levo roko; Petar Cubrilovič,
35, Celje poškodovaJ si je de-
sno stopalo; Edo Majcenič,
59, Kamna gora, poškodoval
si je desno dlan; Zdenko Ja-
vornik, 18, Letuš, poškodoval
se je po glavi; Stane Ojster-
šek, 24, Radoblje, poškodoval
si je levo nogo; Marija Ada-
mič, 20, Stranice, poškodova-
la si je prste det>ne roke;
Ivan Pintar, 42, Celje, poško-
doval si je levo stopalo; Mi-
lan Vasileski, 47, Celje, po-
škodoval si je desno stopalo;
Janez Horvat, 33, Celje, po-
škodoval si je prste desne
roke; Drago Hohnjec, 21, Ce-
lje, poškodoval si je levo ko-
leno; Franc Zottel, 23, Celje,
poškodoval si je levo roko;
Franc Štrukelj, 49, Kokarje,
poškodoval si je prste desne
roke; Isinet Kesadžič, 17, Ce-
lje, poškodoval si je desno
nogo; Stane Ocepek, 26, To-
vsto, poškodoval si je desno
zapestje; Jože Koprive, 40,
Žalec, poškodoval si je desno
ramo; Ciril Budja, 37, Celje,
poškodoval si je prste desne
roke; Ferdo Mlinar, 20, Ko-
njice, poškodoval si je desni
gleženj; Anton Slatenšek, 22,
Zadrže, poškodoval si je pr-
ste leve noge; Jože Mansuti,
29. Zadobrova, poškodoval si
je prste desne noge; Ivan
Kolšek, 26, škalce, poškodo-
val si je levi gleženj; Jože
Bele, 39, Vojnik, poškodoval
si je prste leve roke; Leopold
Kališek, 41, Gomilsko, poško.
doval si je desni gleženj; To-
ne Potočnik, 28, Celje, opekel
se je po levi roki; Milenko
Kneževič, 18, Šoštanj, po-
škodoval si je prste desne
roke.
UNION: do 23. maja franco-
ski barvni film ŽENE,
od 24. do 25. maja ameri-
ški barvni film ODPANIK
PRERIJE
od 26. do 30. maja ameri-
ški barvni film MOŽ IZ
ARIZONE.
METROPOL: do 23. maja
francoski barvni fHm NO,
PA POSODI ŽENO PRIJA-
TELJU!
od 24. do 26. maja franco-
ski barvni film LABIRINT
ZLOČINA
od 27. do 28. maja franco-
ski barvni film OSS 117 V
TOKIU.
DOM: do 23. maja ob 16. uri
ameriški barvni film NO-
MADI S SEVERA
do 23. maja ob 16. in 20
uri ameriški barvni fi^j
JUNAKI TRDNJAVE POR?
APACHE
od 24. do 27. maja franco,
ski barvni film NEKEQ^
VEČERA NEKI VIJUC.
DOBRNA: 22. in 23. maja
ameriški barvni film OD-
PADNIK PRERIJE.
Četrtek, 20. maja ob 19.30
uri Plaut: HIŠNI STRAH
— komedija za III. mla-
dinski abonma in izven.
Petek, 21. maja ob 19.30 uri
HIŠNI STRAH premiera,
za premierski abonma in
izven.
Sobota, 22. maja ob 19.3Ü uri
HIŠNI STRAH za sobotni
abonma in izven.
Nedelja, 23. maja ob 10. uri
HIŠNI STRAH za I. ne-
deljski mladinski abonma
in izven.
Nedelja, 23. maja ob 15.30
uri HIŠNI STRAH za ne-
deljski popoldanski abonma
in izven.
Torek, 25. maja ob 19.30 uri
HIŠNI STltAH za torkov
abonma tn izven.
Sreda, 26. maja ob 15.30 uri
Claudej: ZAMENJAVA za
II. mladinski abonma in
izven.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote 22. maja do 12.
ure je dežurna lekarna Cen-
ter, od sobote dalje pa Nova
lekarna, Tomšičev trg 11.
NOVO DRUŠTVO?
Dobili smo novo jezero
—	nekateri mu pravijo
Šmartinsko, drugi Ločens^ko
(zaradi pregrade v Ločah)
—	in kot vse kaže bomo za-
radi novega jezera kmalu do-
bili tudi novo družtvo. To
bo veslaško ali brodarsko,
ki bo po vsej verjetnosti do-
bilo svojega patrona v ko-
lektivu vodne skupnosti Sa-
vinja »Nivo«.
Na novem jezeru bodo ure-
dili tudi tekmovalno progo
za regate. Dolga bo 2 km v
ravni črti.
Za današnji prispevek
smo vam pripravili več dro-
bnih informacij in koristnih
napotkov. Vsi se nanašajo
na praktične izkušnje avtor-
ja te rubrike kot poklicne-
ga svetovalca pri komunal-
nem zavodu za zaposlovanje
v Celju.
Prvi nasvet: Iz leta v le-
to opažamo, da kljub izčrp-
nemu informiranju o pokli-
cih, starši in predvsem mla-
di zamujajo s svojimi proš-
njami za vpis v to aii ono
šodo, za vključitev v uk za
ta oni poklic itd., iz pre-
prostega razloga, ker ne be-
ro razpisov posameznih šol,
ki so objavljeni v dnevnem
in tederj^kem časopisju. Ja-
sno je, da ne nxwemo priča-
kovati, da bi bila vsaka dru-
žina naročena na Delo, Novi
tednik. Večer, Ljubljanski
dnevnik ali kakšen drug ča-
sopis. Prav gotovo pa se
med učenci enega osmega
razreda najde' dovolj naroč-
nikov omenjenih časnikov,
pomagati se da tudi s spo-
sojanjem časopisov med so-
sedi in podobno in končno
tudi niso nevemkako veliki
izdatki, če se družina z na-
debudnim absolventom os-
novne šole, vsaj za mesec
dni naroči na časopis, prav
z namenom, da prebere vsa
obvestUa o šolstvu na oglasni
strani. Ponavadi objavljajo
časopisi takšna obvestila v
drugi polovici maja in v za-
četku junija.
Drugi nasvet: Mnogi starši
še vedno mislijo, da" velja
pri vpisu v dolc^eno šolo II.
stopnje načelo »kdor prej
pride, prej melje«. Prošnja z
vsemi potrebnimi prilogami
se do j avl j enega roka vloži
na šoli šele po razpisu v ča-
sopisju, kaj pa je treba vse
priložiti — ponavadi k pred-
pisanemu obrazcu za prijavo
— je vse povedano in razlo-
ženo v razpisu (obrazci se po-
navadi dobijo v knjigami in
to v Državni založbi Sloveni-
je). Pri pouku slovenskega
jezika se učenci v aaključnih
razredih poučijo o sestavlja-
nju vseh mogočih prošenj;
če šola tega pravočasno ne
stori, jo je treba pač opom-
niti.
Tretji nasvet: Precej star-
šev in tudi učencev misli, da
se na zavodu za zaposlova-
nje pri prijavljanju za uk
(za učno oziroma vajeniško
razmerje) s samim vpisom in
razgovorom pri poklicanem
svetovalcu že tudi reši ves
problem vključitve v uk. Res
je, da poklicni svetovalec
razpolaga z informacijami o
učnih mestih, vendar z nji-
mi ne razpolaga. Zainteresi-
ranega lahko le napoti s
prošrjjo na delovno organi-
zacijo, ki sprejema vajence
ali štipendiste v uk in o tem
tudi odloča. Prav tako po-
klicni svetovalec ne more
prevzeti vloge »tete ali stri-
ca«, kadar gre za vključitev
v poklic, kjer je velik naval.
To sicer lahko stori, toda le
takrat, kadar gre za upravi-
čene razloge (na osnovi spo-
sobnosti in težjih socialnih
aU drugačnih prilik v kandi-
datovi družini). Vse informa-
cije o učnih mestih so do-
bile budi osnovne šole in za-
to je najpametneje, če se o
njih jKKzanimate najprej pri
njih. Kadar gre za po'drob-
nejše informacije in poglob-
ljen razgovor, potem je res-
nično najboljša pot k psiho-
logu ah poklicnemu sveto-
valcu na zavod za zaposlo-
vanje.
Četrti nasvet: Vsem tistim
pa, ki se želijo takoj za.po
sliti, toplo svetujemo, da se
z delavsko knjižico (dyigne-
jo jo na sedežu občirse, kjer
imajo stalno bivališče) prija-
vijo na zavodu za zaposlo-
vanje. šele pod pogojem, da
so prijavljeni lahko pK>d do-
ločenimi pogoji iBživajo ne-
katere pravice in ugodnosti,
kot je npr. zdravstveno var-
stvo. Prijavijo naj se takoj
po končani osnovni šoli.
Toliko za danes. Kdor želi
podrobnejše informacije, naj
piše direktno na NOVI TE-
DNIK, z oznako: KAM PO
OSNOVNI ŠOLI«.
Celjski hokejisti na travi so končno zmagali, v Zagrebu so premagali Akademičarja 4:1 in se s tem utnliii
na šestem mestu. Posnetek prikazuje celjske igralce pri izvajanju kazenskega strela. Od leve proti desni —
Jost, Lamut, Rovan, Lednik, Bratec in Emil Kolenc.	(Foto: E. Krajnc)
KUUB PORAZU SE UPANJE
Sobotno srečaaije v zvezan
rokometni ligi med Celjem
in Krivajo iz Zavidovičev je
privabilo ' na stadion pri
Skalni kleti okoli 1000 gle-
dalcev. Ponovno se vidi, da
sani man je, kaj bo s celjski-
mi rokometaši, raste. Po te-
tmi pa so ponovno, tako
Icot v letošnjem letu že več-
krat, odhajali razočarani.
Krivaja se je predstavila
Icot izred-Dso čvrta ekipa, ki
ne zavzema kar tako druge-
ga mesta na lestvici in se
bori za naslov državnega pr-
vaka. Celjarji so ponovno
pokazali slabo igro. Pred
kazenskim prostorom na-
sprotnika so igrali tako, kot
da bi vodili, v celotni igri
pa so si ustvarili bore ma-
lo možnosti za dosego gola.
Poleg tega so zastreljali tu-
di tri kazenske strele. Ko-
ren pa je s proti napada
zadel vratnico! Ce k temu
prištejemo še izredno pri-
straii&ka sodnika, kd sta
ustvarila i^zliko za goste,
potem smo o tekmi poveda-
li vse.
Kljub temu, da so doma-
čini nastopili kompletni, so
pokazali mailo. Ta stroj, ki
je nekoč dobro in sveže de-
loval, sedaj netkaj zavira, mu
jemlje sapo, prodornost, moč,
energijo. Predvsem bi mo-
rali o vsem tem več razmi-
šljati pred preostalimi tek-
mami v zvezni ligi: doma
še igrajo z Kvamerjem,
Partizanom Bjelovar in Di-
namom Pančea-o, v goste pa
morajo k Zagrebu, Crveni
zvezdi in Borcu v Banja lu-
ko. Razpored ni ugoden in
če hočejo tudi prihodnje le-
to nastopati v zvezni ligi, bo
potrebno na zadnjih tekmah
pokazati več znarjja in osta-
lega, kar prinaša točke. Re-
zultat 12:8 (8:5) za Krivajo.
Gole 2» Celje so dos^iM:
Telič 3, Ačkun, Markovič,
Lube j, Koren in šafarič po
©nega.
V prihodnjem kolu igrajo
Celjani doma s Kvamerjem.
TV
USPEL MEDNARODNI MITING
Kladivar je zadnjo soboto
pripravil enaga izmed mno-
gih meddruštvenih atletskih
mitingov, ki pa so ponava-
di tudi z udeležbo tekmo-
mlcev nekaterih avstrijskih
klubov, predvsem ATSE iz
&ra.dca in KLC iz Celovca.
Na zadnjem mednarodnem
mitingu je bilo p>onovno do-
seženih nekaj dobrih rezulta-
m in tudi republišifeih re-
kordov, med katerimi mo-
ramo omeniti rekord SRS
Senske štafete 3 x 800 m v
Pbstavi Samec, Obrez in
CJrankar — 7:00,6!
Med ostalimi rezultati mo-
ramo omeniti izenačitev re-
publišikega rekorda v teku
na 100 m pri članih — Mi-
ro Kocuvaai — 10,4! Izmed
domačih atletov so po posa-
meznih panogah še zmagali:
člani: 200 m — Kocuvan:
21,4; 400 m — Obal: 49,8;
disk — Pikula: 44,18 m; vi-
šina — Vivod: 206 cm in
moška štafeta 4 x 100 m:
42,4. Med člamcami je opa-
zen rezultat dosegla Paivšer-
jefva v teku na 100 m — 12,2
in dosegla tretje mesto.
tv
USPEH V MODERNI GIMNASTIKI
v Celju je bilo republiško
jrvenstvo v modemi gimna-
itiki za pionirke (lažja m
;ežja sestava), mladinke (laž-
ja in težja sestava) ter zve-
mi razred. Rezultati: pri
jionirkah lažja sestava je
»kmovala samo vrsta Celje-
Tiesto in zbrala 65,4 točke.
Vied posameznicami so bile
najboljše Hribemikova lR,fi,
Planinškova 16,5, Croriškova
16,4 (vse Celje — mesto) itd.
Pri ekipah pionirk težja
sestava je Celje — mesto os-
vojil drugo mesto s 86,5 toč-
ke, med mladiaaikamd lažja
sestava pa je bila ekipa
ŠŠD Kajuh Gimnazija Celje
tretja — 59,5 točke. Tekmo-
vanje je organiziral Partizan
Slovenije, bilo pa je že če-
trto.
DARJA GLANCNIK
TROJICA PRELETELA 300 KILOMETROV
Trojica celjskih jadralcev,
^ilan Pešec, Peter Klinar
n Franc Peterko, člani celj-
skega aero kluba so že več
ini na skupnem pregled-
nem tekmoranju najboljših
slovenskih jadralcev v alp-
5kem centru na Lescah pri
Sledu. Idealrji vremenski
Jogoji so omogočili števil-
nim tekmovalcem, da so do-
segli norme za zlato »C«
snaöko.
Med njimi sb tudi trije
)menjeni celjani. S jadral-
nim letalom so preleteli 300
kilometrov v trflcotniku Le-
sce—Maribor—Novo mesto—
Lesce. Te dni bodo poizku-
šali še zadnji podvig, pre-
let ,=>00 km. To pa bi pome-
nilo, da imajo vse ix>goje
za najvišjo dijamantno znač-
ko jadralca.	jk
SEŽANA PRESLAB
NASPROTNIK
ZA CELJE
Celjska dekleta, ki so na-
stopile s pomlajeno vrsto,
50 v dmgem kolu republiške
■ige gladko odpravile novin-
ca v ligi vrsto Sežane. Zma-
Sale so 3:0. Trener Peter
Vipotnik je imel tokrat
»K>žnost, da je preizkusil
"Se novinke. Te so zaupanje
spolnile. V nedeljo igrajo
l>c>novno doma proti Sever-
Ki iz Sladkega vrha.
% Odbojkarji TVD Parti-
zan Šempeter v Savinjski
dolini so v nadaljevanju
tekmovanja v II. republiški
odbojkarski ligi doma pre-
magali Turbino z 3:1. Sreča-
nje je vodil Obrsnel iz Ma-
ribora pred 100 gledalci.
% Rokometaši Petrovč so
v nadaljevanju prvenstvene-
ga tekmovanja v štajerski
rokometni ligi doma izgubi-
li srečanje z Radgono 18:21.
Najboljši strelec pri doma-
čih sta bila Herman in Miki
s 5 goli, pri gostih pa
Klun, ki je dosegel 7 golov.
Dmgi predstavnik Partizan
Griže pa je premagal na
domačem igrišču Kamnioo z
27:22. Najboljiši strelec pri
Grižah je bil Pimat z 8 go-
li, pri gostih pa škof z 12
goH.
9 V nadaljevanju prven-
stverjega tekmovanja v celj-
ski nogometni podzvezi so
nogometaši Partizana Polzele
gostovali v Ljubnem in sre-
čanje izgubili z 2:0.
T. TAVÖAR
JAGER NAJBOLJŠI V LJUBLJANI
Najboljši slovenski strelci
so Se v nedeljo tretjič po-
merili na preglednem tekmo-
vanju. Oljski strelci so bi-
li odlični. Tone Jager je po-
novno osvojil prvo mesto v
streljanju z MK standardno
puško s 550. krogi, Dečman
pa je bil tretjd s 542. krogi.
V MK puški proste izbire je
Jager četrti s 1085. krogi,
Dečman peti 1076 in Jeram
šesti 1044 krogov. V vojaški
puški je Jeram za nekaj
krogov moral prepustiti pr-
vo mesto. Bil je dmgi s
490 krogi.
Jože Tržan pa je zmagal
v streljanju s pištolo velike-
ga kaiibra s 572. krogi, ter
v pištoli proste iizbire s 531.
krogov,	jk
V GABERJU
SKORAJ
PRESENEČENJE
Igralci Gaberja, ki so le-
tos štartali izredno dobro
in zmagali v prvih dveä ko-
lih so tokrat, doma skoraj
izgubili proti vrsti Kovinar-
ja z Jeserjic. Gostje so jih
prilično namučili in šele v
četrtem in i>etem setu so
Celjani pokazali svojo pravo
igro. To pa je bilo tudi do-
volj za zmago 3:2. Na raz-
predelnici so Celjani peti.
jk
CELJE B : VELENJE
20:18
v nadaljevanju Štajerske
lige je Celje B, v katerem
nastopajo mladi igralci, do-
ma s težarvo premagalo eiki-
po Velenja z 20:18.
nugumet
TE2KA ZMAGA HREŽIC
v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja na področju celj.'Ae
rvogometne podzveze so v I. sktipini moštva, ki se borijo za vrh
lestvice s težavo zmagala. Šoštanj, ki še naprej vodi srečanja
proti Boču ni odigral, ker so srečanje gostje predali brez borbe
3:0. Straža iz Rogatca, ki je na lestvici trenutno tretja je s te-
žavo priborila eno točko. Opekar pa, ki je gostoval v Brežicah
bi lahko odnesel domačinom točko, vendar so domači le zmagali
3:2.
Rezultati I. skupine 18. kola: Brežice — Opekar 3:2, Celulo-
zar — Vojnik 4:0, Radeče — Straža 2:2, Senovo — Žalec 4:1,
Liubno — Polzela .2:0. Šoštanj — Boč 3:0 brez borbe.
V II. skupini so bile odigrane samo dve tekmi. Srečanje med
Zrečami in Laškim ni bilo, ker je podzveza tekmo delegirala
za 10. uro dopoldne, sodniška organizacija pa sodnika za 16.
uro popoldne. Tako sta obe ekipi zaman čakali dopoldne na so-
dnika, ki pa je prišel šele popoldne.
Rezultati II. skupine 11. kola: Gotovlje — Rod (Radeče) 3:3,
Ponikva — Sevnica 8:0.
Lestvica II. skupine po 11. kolu:
NOCxOMETASI POČIVALI
Zaradi nastop« republiške reprezentance in priprav za nastxip
proti Koroški so nogometaši vseh republiških lig počivali.
Celjska predstavnika Olimp in Kladivar pa sta ta premor izko-
ristita za medsebojno srečuje. V dobri igri je zmagal Kladivar
s 3:2. Celjana so dva dni poprej igrali še proti Olimpiji in
izgubili s 3:5. Prikazan nogomet je bil dober.	jk
košarka
CELJE : VRHNIKA 90 : 71 (45 : 22)
CeljaffM, ki so s strsihMn pričakovali tekmo z bivšim drugo-
Ugašem, so spet zaigrali odlično in navdušili več kot 600 gle-
dalcev. Gostje so bili enakovredni razigranim domačinom samo
do 8. minute prvega polčasa, nakar so si ti s serijo zaporednih
košev pridobili prednost petnajstih košev, ki so jo do konca
prvega polčasa povečali na 23 košev. V drugem polčasu so do-
mači igralci nadaljevali z dobro i^o in tudi igra mož na moža,
ki so jo gostje poizkusili, da bi znižali prednost domačinov,
le teh ni zmedla in so na koncu prepričljivo zmagali. Pri Celju
je igrala odlično celotna prva petorka, kakor tudi Tomašič, ki
je v drugem polčasu zamenjal Erjavca.
Koše za Celje so dosegli: Sagadin Tone 19, Erjavec 7, Saga-
din Miloš 16, Sagadin Zmago 23, Jerič 15, Tomašič 10, Leskov-
šeic. Pešec, Leskovar, Petrovič, Jug, Divjak. Po tem kolu je
Celje na drugem mestu, v naslednjem kolu pa gostuje v Skofji
Loki.
CELJE : SOBOTA 86 : 51 (42 : 25)
Mladinci Celja so v okviru republiške mladinske lige - vzhod
premagali z visokim rezultatom neizkušeno, a borbeno ekipo
Murske Sobote. Najboljša pri. Celju je bil Pejanovič. Koše so
dosegU: Kuljat 4, Jančič 10, Djuričič 9, Grosek 2, Dolžan 2,
Jazbec 3, KcÄtomaj 8, Pejanovič 32, Jeriček 7, ZohtiT 10.
S tekmovanjem so pričeli tudi pdonirjd, fci tekmujejo v re-
publiški ligi — vzhod II. skupina in so v prvih dveh nastopih
dosegli dve zmagi. Premagali so ekipo Žalca s 100:31 in Elektro
iz Šoštanja z 38:33.
Mladinke Celja pa so v prvem kolu republiške lige — vzhod
za mladinke nastopile v Radencih in izgubile s tamkaj.šnjo
ekipo z reziritatom 46:32 (27:11).	JANEZ CEPIN
PO III. KOLU ŽALEC V VODSTVU
v medobčinski košarkarski ligi sta biU pred dnevi odigran*
8e drugo in tretje prvenstveno kolo. Po tretjem kolu zasluzeno
vodi ekipa Žalca, ki je do sedaj zanesljivo premagala vse na-
sprotnike, na dnijem mestu je zelo dobra ekipa iz Vitanja,
sledijo pa ji z istim številom to^k SSD Prebold, Old boys iz
Konjic in presenetljivo novinec Polule, na šestem mestu se
nahaja .?entji»r z eno zmago, bre® to<^ sta pa novinca Mozirje
in Zreče.
V n. in m kolu so bili dosežem naslednji rezultat»:
n. KOLO:
PRVA ZMAGA V LETOŠNJEM LETU
Hokejisti na travi Gaberja so končno osvojili obe toäol r
aveeni ligi. Po poraau in štirih neodločenih rezultatih so v ne-
deljo visoko, kar s 4:1 (2:0) i)ramagali ▼ Zagrebu Akademi-
čarja. S tem so se na nu^redelmci povzpeli na šesto mesto.
Zadetke so dosegli Z^qianc, Emil Kolenc, Bon in Lednik jk
JURE OGLAR
Življenje je ječa, ki se je
ne reši nihče od zapornikov
— ljudi živečih na našem pla-
netu. Vendar je iz dobe biva-
nja vendarle mogoče izluščiti
kakšen vesel trenutek, ga po-
vezati v žlahten šopek dehte-
čili rož prešernega veselja in
sreče. Na drugi strani sreč-
na roka, ki odkrije zlato ja-
mo in živi na račun ljudstvu,
čaščen in nebu vpijoč kot ze-
meljski svetnik. Blišč in
trušč bogatašev, ljudi, ki so
srečno rojeni nas slepi in
gluši, da ne vidimo in ne
moremo videti malega člove-
ka, ki se je ponižno stisnil v
kot, kjer z zadovoljstvom, da
niu je sploh podarjeno življe-
nje čaka jutrišnji dan, ki ga
ho kot veruje in upa osrečil.
Toda vprašajmo se ali se za
sivimi očmi takšnih ljudi ne
dogaja kaj drugega kot tiha
sreča, ki jo laik navidezno
zazna, ker ne more doumeti
kakšno je življenje tovariša,
ki potuje po drugi, blatni in
strmi življenjski poti sk(»zi
svoj odmerjen čas.
Vse to in še marsikaj mi
je rojilo po glavi ob stiku s
črnim oglarjem Juretom, člo-
vekom, ki so ga bičali gorski
viharji, sivolascu, ki so ga
prekalili viharniki med kate-
rimi je vzklil in jim posvetil
svoje življenje. Jure je eden
redkih oglarjev, ki trdovratno
stopa v jesen svojega življe-
nja. Na zasavskem Kopitniku
je že nekaj let njegov dom
v bivši ovčji staji poleg pla-
ninske koče. Njegovo življe-
nje je prepolno dela in spet
dela, ki ga nesebično oprav-
lja cela desetletja. Osamljen
in tih, razoranega lica in tr-
šatih potez, visoke postave in
klenih udov nekoliko upog-
njenega hrbtišča in dolgih
korakov ter naposled besed,
ki jim ne more zatajiti melo-
dije gorenjskega narečja. Tak
,)e Jure. Samota in zopet ti-
šina, dolgi dnevi spokojnega
miru in napornega dela. hra-
na, ki si jo pripravi sam, topi
udarci sekire, mehanski zvoki
motorne žage, prasket ognja
in lomastenje padajočega dre-
vesa, mir, pa spet žaga in v
daljavi šum vetra in vedno v
tem smislu mešanja šumov
in zvenov matere narave, ki
jim prisluškuje in jih razu-
me njen podanik, človek sa-
mote oglar Jure.
Morda Jure tega članka ne
bo nikoli prebral in če ga bo
mu bo nekje vseeno kaj kdo
piše o njem in da sploh piše,
a moralna dolžnost ljudi, ki
prihajamo v gore po marsi-
kakšen pogovor, po veselje in
zdravje smo ob utripih tak-
šnega življenja vedno ganjeni
in dolžni storiti kaj, dati vsaj
lepo besedo, pogovoriti se b
človekom, ki je cele tedne pa
tudi mesece sam s svojim
življenjem, oglarsko kopo
med vrliovi dreves, na niaho-
vitih tleh, na planinskih paš-
nikih in v črni kuhinji ter v
slami kjer spi. Ob nedeljah
zelo rad spregovori kakšno
besedo s planinci, ki mu radi
odstopajo svojo hrano in mu
olajšajo skromen jedilnik za
cez teden. Prišel bo čas, ko
bo Jure odšel drugam, iskat
novili možnosti dela in živ-
ljenja. I.judje bodo pozabili
nanj, le redki bodo vedeli po-
vedati to in ono o nekem
črnem upognjenem starcu, ki
je kljuboval viharjem in ve-
likemu človeškemu sovražni-
ku samoti, celo svoje življe-
nje, ne da bi se pritoževal in
opletal okoli sebe, da dose-
že kar mu pripada. Skromna
in nesebična je njegova živ-
ljenjska črta, predan utrinku
samote, človek s posluhom za
tišino z očesom za skrivnost-
ni gorski svet se Jure prebi-
ja iz danes na jutri ne da bi
ob tem tarnal ali jadikoval in
prosil. Njegova edina in ve-
lika sreča je v življenju sa-
mote, življenja po meniško,
enega samega dolgega delov-
nega dne in trdnega a krat-
kega spanja, ali pa nemirnega
sna in plahih sluten j, ki z ju-
tranjo roso izginejo v pahlja-
či smejočih žarkov sončnega
dne.
Vedno kadar se vračam iz
Kopitnika mi ta mali človek,
ki je samoti in skromnosti
zapisal svojo dušo, jo vtkal
v jarem gorskega življenja
blodi po domišljiji in sili v
globoka razmišljanja, ki me
vselej pripeljejo na isto me-
sto — da je usoda kruta in
neizpodbitna resnica, sprem-
ljevalka ljudi iz dna, življenj
ujetih v tegobe, ki jih izum-
lja rastoča civilizacija.
ANDREJ MARINŠEK
DROBITEV SREDSTEV NI VZDRŽNA
Člani sveta za blagovni pro-
met pri skupščini občine Ce-^
Ije so na seji v torek, 11. ma-
ja zavrnili predlog o korišče-
nju kreditnih sredstev, ki se
natekajo iz obresti na poslov-
ni sklad obrtnih in gostinskili
delovnih organizacij (dva —
za, dva proti in dva glasova
vzdržana). Slo je za predlog,
ki ga je v sporazumu s pri-
zadetimi delovnimi organizaci-
jami pripravilo poslovno zdru-
ženje Agens; za predlog, ki je
predvideval razdelitev 1,26 mi-
lijona dinarjev kredita tako,
da bi 58 odstotkov tega zneska
dobile obrtne, preostanek pa
gostinske delovne organizaci-
je.
Na seji so namreč ugotovi-
li, da so ta sredstva iz leta v
leto večja in da navsezadnje
niso tako majhna, zlasti
bi jih združevali in dopolnje-
vali z dmgimi viri, da bi ne
mogla zadostovati za reševanje
večjih iij bolj perečih proble-
mov kot pa so problemi neka-
terih delovnih organizacij, če-
tudi teh ne kaže podcenjevati.
V razpravi se je kot rdeča nit
vlekla misel, da bi morali odo-
bravanje tega kreditnega po-
tenciala v terciarnem sektorju
gospodarstva med drugim ve-
zati tudi na določene inte-
gracijske procese, zlasti še,
ker je združe\'anje v celjskem
gostinstvu postalo gospodarski
in dioižbeni problem. Razen
tega so poudarili, da je ško-
da deliti ta denar na več de-
j lov, ga drobiti, ko bi pa lahko
z enkratnim posegom, tudi
morda skozi več let, dobili
morda osnovo za krepitev
celjskega gostinstva in dali
kolektivu, ki bi prevzel težo
integracije, tudi materialno o-
snovo za solidno delo.
Nekako drugačen položaj je v
obrti, čeprav bi tudi tu kred t
v večji poseg najbrž bolj zale-
gel kot pa drobitev srestev
med več interesenti. N. pr. na
vsak način bo treba slej ko
prej dobiti novo lokacijo in
urediti nove prostore za
»Ključavničarja«. Takih in po-
7
dobnih primerov pa je bržča^t
več.
Skratka, člani sveta se niso
odločili za drobitev sredstev, j
marveč za njihovo bolj te-'
meljeno naložbo in s tern
za rešitev nekaterih ključniji
problemov gostinstva in obrti.
V tej zvezi so tudi podprli
pobudo o pogostejšem sesta-
janju predstavnikov ene in
druge panoge zaradi dogovar-
janja o skupnem reševanju
skupnih vprašanj. Tako je
zlasti stanje v celjskem go.
stinstvu dobilo ustrezen od-
mev na tej seji sveta za bla-
govni promet.
M. Božič
MEDOBČINSKI SVET ZA ZDRAVSTVO
Po dolgotrajnih pripravah je bil v pojieileljek, 17
t. m. konstituiran medobčinski svet za zdravstvo, ki
je tega dne imel tudi prvo redno sejo. Za predsedni-
ka so izvolili dr. Jožeta Cakša, za njegovc.ga namestni-
ka dr. Premik Marjana, za strokovnega tajnika pa
Toneta Stoparja.
Na svoji prvi redni seji je
medobčinski svet za zdrav-
stvo sprejel poslovnik dela in
osnutek programa za leto
1971.
V predlogu programa je
predviden kritičen pregled
trenutnega stanja vseh zdrav-
stvenih ustanov v celjski re-
giji. Prav tako hospitalne
in izvenhospitalne službe, le-
karniške službe, zdravilišča
in zavodov za rehabilitacijo.
Pregledali bodo tudi dose-
danjo učinkovitost posamez-
nih oblik zdravstvenega var-
stva otrok, žena, šolske mla-
dine, zdravstvenega varstva
pri delu in zobozdravstveno
službo.
Poudarek v programu je
na organizacij zdravstvenega
varstva v prometu — enotno
za vso regijo. Tu je organi-
zacija enotne službe najbolj
pomanjkljiva.
Medobčinski svet za zdrav-
stvo se v svojem programu
zavzema za močno perspek-
tivno izgradnjo omrežja
zdravstvenih enot in njenih :
investicijskih potreb.
Ob vsem tem programu.
dela se bodo pojavljali šte-
vilni problemi, ki so na te-
renu v posameznih občinah v
vsej regiji stalno prisotni in
jih žal najbolj občutijo kori-
stniki zdravstvene službe —
občani sami. Odkrivanje teh
problemov in ukrepanje v
zvezi z njimi — to je ena
najpomembnejših nalog med-
občinskega sveta za zdrav-
stvo.	,	Z. S.
KAJ JE S CESTO NA STARI GRAD?
Priprave za rekonstrukcijo
ceste na celjski Stari grad so
pravzaprav končane. Priprav-
ljeni so načrti in tudi znesek,
ki ga potrebujejo za ta dela,
je znan — 45 milijonov starih
dinarjev.
Navzlic temu nam pomenek
s tehničnim vodjem komunal-
nega podjetja Ceste—kanaliza-
cije, Francem Jarhom, odkriva
nekaj posebnosti:
»Naš kolektiv je izdelal vso
potrebno dokumentacijo in
pripravil predračun za rekon-
strukcijo. Predvidevamo, da
bi z deli lahko pričeli v začet-
ku junija in da bodo trajala
okoli 40 dni.«
»Zakaj bi delali v času glav-
ne sezone?«
»Gre za priporočilo, da bi
naj dela izvajali v suhem vre-
menu in zato obdobje po glav-
ni sezoni ne pride v poštev.
Če bi delali v deževnem času
bi imeli resne težave zaradi
terena.«
»Kakšna dela pravzaprav
zajema rekonstrukcija ceste?«
»Zmotno je mišljenje, da gre
za celotno traso in za asfal-
tiranje. V ta program
vključena samo rekonstrukci-
ja okoli 300 metrov dolgega
odseka od Faningerja do kri-
ža. To je tisti del, ki je naj-
bolj občutljiv in najožji. Gre
za splošno rekonstrukcijo, za
razširitev in utrditev nasipa
in ceste v makadamski izved-
bi. Asfaltiranje ni predvide-
no!«
»Bi s tem rešili problem?«
»Le delno, kajti takšna iz-
letniška točka kot je Stari
grad si zasluži* popolno mo-
dernizacijo ceste.«	MB
RAZŠIRITEV DEJAVNOSTI V „ŽIČNI"
• Kljub znanim težavam na področju kovinsko
predelovalne industrije izpolnjevanje progra-
ma v Žični normalno nadaljujejo. Postavljeni
cilj 14 starih milijard bo uresničen. Moderni-
zacija poteka v skladu s srednjeročnim načr-
tom.
• Podjetje je pred kratkim dobilo registracijo za
trgovsko dejavnost, v parih dneh pa še priča-
kujejo registracijo za zunanjo trgovino. Trgo-
vinska dejavnost pomeni pomembno dopolnitev
v prizadevanjih za dosego planiranega dohodka.
zadnje povečanje cen re-
produkcijskega rhateriala za
15 odst. je kovinsko predelo-
valno industrijo močno pri-
zadelo. še posebej se to ne-
gativno odraža v tistih pod-
jetjih, kjer je bila akumula-
tivnost že pred tem soraz-
merno nizka. V Žični še
vedno poslujejo dokaj ren-
tabilno, akumulacija pa bo
kljub iskanju notranjih re-
zerv, boljši organizaoiji dela
in večji proizvodnji manjša,
kot je bila v lanskem letu.
Predvidoma bo zmanjšanje
znašalo cca 9 odst.
Da bi v zaostrenih pogojih
gospodarjenja vendarle rea-
lizirali postavljene pTanske
naloge, so se odločili, da
razširijo svojo dejavnost. Ta-
ko so pred nedavnim dobili
registracijo za trgovinsko de-
javnost, pričakujejo pa tudi
zunaaije trgovinsko registra-
cijo, kar vse bo pogoj ilo, da
se bo dohodek v naslednjih
letih še povečal. Pri trgo-
vinski dejavnosti na doma-
čem trgu gre predvsem za
to, da je dobila žična dovo-
ljenje, da lahko öd drugih
proizvajalcev kupuje tiste iz-
delke, ki kompletirajo njihov
asortiman. Doslej je moral
naročnik iskati določeno vr-
sto sorodnih, komplementar-
nih izdelkov pri večjih pro-
izvajalcih, v bodoče pa bo
moč vse kar sodi v ta krog
proizvodov, kupiti preko ko-
mercialne službe v Žični.
Za zunanje trgovinsko regi-
stracijo so se odločili pred-
vsem zaradi tega, ker so ugo-
tovili, da se velikim trgov-
skim hišam, ki so doslej de-
lale za njih, pravzaprav ni
splačalo držati strokovnih ka-
drov, ki bi analizirali in
spremljali tržišče za tovrst-
ne izdelke. Ker žična tudi
precej izvaža in to v glavnem
na konvertibilno področje
(vrednost izvoza znaša preko
en milijon dolarjev) je taka
orientacija podjetja povsem
razumljiva. Pri tem velja še
posebej poudariti, da imajo
strokovno usposobljene de-
lavce, ki bodo delali na teni
področju v lastnem podjet-
ju, saj so sočasno ob raz-
mišljanjih za razširitev de-
javnosti skrbeli tudi za uspo-
sabljanje delavcev. Predvide-
vajo, da txxlo ob lastni zu-
nanjetrgovinski dejavnosti
povečali sedanji obseg iz\'0-
za za nadaljnjih 30 odst.
Podjetje je še v nadaljnji
rekonstrukciji in moderniza-
ciji. Letos bodo zaključili de-
la v vzmetami in žični tkal-
nici. Vrednost investicijskih
del znaša cca 500 milijonov
SD. Z izgradnjo druge indu-
strijske hale imajo rešeno
vprašanje prostorov za razši-
ritev dejavnosti, hkrati pa
imajo že urejeno tudi vpra-
šanje energetike. Z ozirom na
to, da poteka plan rekon-
strukcije in modernizacije
skladno s srednjeročnim raz-
vojem je razumljivo, da bo
ustvarjen tudi cilj, ki so si
ga postavili, to je 14 milijard
starih din bruto dol'\odka.
B. StnnčHiik
NOVA MLEKARNA V RADMIRJÜ
Skoraj polni dve desetletji
je na Radmirskem polju sta-
lo zajetno, neometano pos-
lopje, za katerega se je mar-
sikdo, ki je večkrat potoval
v ta konec doline spraševal
kaj je to. Zgradba je bila na-
menjena za nov gasilski dom,
ki so ga leta 1953 pričeli gra-
diti tamkajšnji gasUci. Za-
taknilo se je pri denarju in
gi^adnja je zastala. Kasneje
je neko celjsko podjetje na-
meravalo tu urediti počitni-
ški dom, vendar tudi iz te-
ga n: bilo nič. Končno je
nekončan objekt od gasil-
skega društva prevzela Zgor-
njesavinska kmetijska zadru-
ga in že od lanske jeseni so
dela v polnem teku.
Kmetijska zadruga je nam-
reč sklenila pogodbo z Ljub-
ljansko mlekarno, ki v tem
poslopju sedaj urejuje so-
dobno mlekarno. Kot je zna-
no se je ravno na pobudo
kmetijske zadruge v tej do-
lini mnogo kmetov odločilo
za specializacijo in to za pro-
izvodnjo mleka, ki ga odku-
puje Ljubljanska mlekarna,
na tržišče pa prihaja kot
»Alpsko mleko«, pakirano v
tetrapaku.
Ko bo objekt gotov, to bo
po vsej verjetnosti čez me-
sec ali dva, bo tu najprej
zbiralnica mleka za Zadreč-
ko. Savinjsko in šaleško do-
lino, kasneje, ko bo proizvod-
nja dosegla vsaj 15.000 litrov
mleka na dan, pa bodo mle-
ko predelovali tudi v sir.
Stroške investicije, samo
gradbena dela znašajo skoraj
30 starih milijonov, nosi
Ljubljanska mlekarna, ki si
bo s tem pridobila pravico
desetletnega izkoriščanja ob 1
jekta, po tem roku pa bo
mlekarno, ki bo v prvi fazi
zaposlovala tri delavce, prev-
zela Zgornjesavinjska kmetij-
ska zadruga.
Cez mesec ali dva bo tako
v Zgornji Savinjski dolini
zopet zrastel nov gospodar-
ski objekt, ki bo v sklopu
celotnih prizadevanj pri raz-
voju specializiranega kmetij-
stva nedvomno pomenil veli' ^ j
ko in pomembno pridobitev. I
s SEJE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU:
MAJMANJ TISOČ NOVIH DINARJEV
I Pripombe in predlogi k osnutkom splošnih družbenih dogovorov • Sindikat se bo
jvzemal za najnižji osebni dohodek v višini 1.000 novih dinarjev • Obdobje dopustov
red vrati, regresi pa visijo v zraku • V Celju bo sklican zbor samoupravljavcev.
I^a seji občinskega sindikal-
na sveta v Celju so pred
,evi razpravljali o osnutkih
(lošnih družbenih dogovorov
I sicer za gospodarstvo in
^bene dejavnosti. Predloge
, pripombe z dosedanjih
ijprav, ki so doslej potekala
ožjih kvalificiranejših sre-
Itiah, je na seji podal pred-
jdnik komisije za ekonomske
jnose Risto Gajšek. V raz-
;avi na seji sami so člani
lenuma omenjali predvsem
ojazen, da bodo sprejeti spo-
izumi le malo pomagali de-
yvnim organizacijam, ki ne
odo imele sredstev, ki bi se-
ali čez spodnjo mejo dogo-
orjenüi limitov. Pomisleki o
nanevrskem prostoru za de-
jvnost sindikatov po sprejetju
porazumov so bili tudi pri-
Dtni in seveda še vrsto drugih
prašanj se je porajalo v raz-
iravi, vendar so le-ta v glav-
nem že vključena v seznam
predlogov in pripomb, s kate-
rimi bodo predstavniki celjske
sindikalne organizacije v krat-
kem seznanili republiško kon-
ferenco sindikata. S tem sple-
tom vprašanj se povezuje tudi
priporočilo plenuma sindikal-
nim organizacijam, da v bliž-
njih dneh, ko bosta splošna
družbena dogovora dana v jav-
no razipravo, z vso resnostjo
in temeljitostjo sodelujejo.
V en sam stavek zbrano
stališče plenuma je, da je os-
novna orientacija sindikata v
celjski občini prizadevanje bit-
ka za kolikor je mogoče ize-
načene dohodke za enako delo,
za onemogočitev ekscesnih od-
stopanj čez normalne okvirje
in tudi pod nje.
Kar zadeva spodnjo mejo
normale, smatrajo na tem fo-
rumu, da je v lanskem letu
zastavljen minimum 800 dinar-
jev spričo naraslih in še ra-
stočih življenjskih stroškov
presežen in da je nova ori-
entacija prizadevanj sindikata
1.000 dinarjev najnižjih oseb-
nih dohodkov ob polni zapo-
slitvi in storilnosti.
Normalno je, da je t^ skok
za 200 dinarjev sprožil pomi.
sleke, če je zahteva realna,
če ne bo povzročila resne te-
žave v kolektivih, ki so se
do sedanjega minimuma s te-
žavo dokopale.
Odgovor na to je na svojst-
ven način posredoval predsed-
nik Ivan Kramer, ki je dejal,
da bi samo z 10 odstotki pri-
hrankov pri kilometrinah,
dnevnicah in potnih pavšalih
v Sloveniji »vrgel« okoli 11
starih milijard, v celjska obči-
ni pa približno ßSO starih
milijonov. To je kup denarja,
ob katerem skok minimalnih
osebnih dohodkov ne bi bil
noben problem.
Plenum se je ponovno izja-
snil za podporo republiškemu
vodstvu sindikata, ki naspro-
tuje sklepu IS SRS o podalj-
šanju zamrznitve osebnih do-
hodkov (o tem smo pisali
že v prejšnji številki tedni-
ka).
Na koncu so na seji občin-
skega sindikalnega sveta eno-
dušno iK)dprli predlog delega-
tov na II. kongresu samo-
upravljavcev, iz celjske občine
jih je bilo 15, ki svetujejo
sklic zbora samoupravljalcev
v celjski občini. Le-ta naj ne
bi bil kongres v malem, mar-
več konkreten dogovor samo-
upravljavcev v celjski občini
o vseh perečih vprašanjih, ki
se v Celju navezujejo na skle-
pe in resolucije kongresa v
Sarajevu.
J. Krašovec
V VOJNIKU - ZAENKRAT NE
ZAVRNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA DEL SOSESKE 10 b V VOJNIKU
Namesto, da bi se člani
sveta za urbanizem, gradbe-
ne, komimalne in stanovanj-
ske zadeve pri skupščini ob-
(ine Celje odločili za javno
ra^rnitev zazidalnega načrta
2a del cone 10 b v Vojniku,
so izrekli projektu in seveda
njegovemu načrtovalcu neza-
upnico. Takih primerov v
praksi dela tega sveta prav-
aprav ni veliko, zato pa je
dednjl toliko bolj značilen.
Po urbanistični zasnovi bi
morali na tem vojniškem
predelu doseči gostoto sto
prebivalcev na hektar. Načr-
tovalec pa je odstopil od tega
pravila in zmanjšal gostoto
na 61 prebivalcev, člani sveta
se s to njegovo odločitvijo
niso strinjali in so pred-
log zazidalnega načrta zavr-
nili.
Na tem delu Vojnika naj bi
zgradili 30 enodružinskih hi-
šic. Zanimivo in povsem na
mestu je, da so urbanisti
predvideli tudi maksimalne
velikosti za posamezen ob-
jekt ter določili tudi nekate-
re druge značilnosti, ki vpli-
vajo na videz stanovanjske
soseske.
Odločitev sveta za urbani-
zem je bila v tem primeru
vsekakor nujna, čeprav je za
prizadete graditelje stano-
vanjskih hišic boleča. Nujna
zž^to, da očuva sprejete vidi-
ke urbanistične zasnove in
ohrani red na tem izredno
zahtevnem področju, zavrni-
tev predloga pa seveda ne po-
meni, da bo gradnja na tem
vojniškem območju ustavlje-
na in prepovedana za vse
čase. Upajmo, da bo projek-
tant v kratkem pripravil nov
predlog zazidalnega načrta,
ki bo upošteval sprejeta ur-
banistična načela. M. B.
S SEJE KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS V LAŠKEM:
NAJBOLJŠA PODPORA JE AKCIJA
Doslej najbolj popolna, nadrobna in konkretna ocena ekonomsko-političnega položaja
v občini v našem območju kot podlaga za razpravo o sklepih 17. seje predsedstva ZKJ
• Če bodo sklepi seje uresničeni, bodo komunisti v laški občini ob koncu maja natan-
ko vedeli kakšne so njihove konkretne naloge in kako jih bodo obravnavali in reševali
Pred dnevi, je bila v La-
hkem razširjena seja komite-
ja ZKs v Laškem, na kateri
so najprej poslušali informa-
cije o sklepih 17. seje pred-
sedstva ZKJ, nato pa izredno
dobro pripravljeno poročilo
o značilnostih poslovanja go-
zdarstva v tej občini, ki
Sa je podal predsednik obči-
Jie Miha Prosen. Ker bo to
Poročilo osnova za širše raz-
prave med komtmisti, pa tu-
^ občinske skupščine, bo ta
čredno skrbno pripravljena
ocena gotovo še predmet po-
ročanja v našem časniku.
Zaenkrat povejmo le to, da
J8 ocena predvsem konkret-
in nadrobna in da nudi
Pregledno podobo razmer v
sami, prürferjavo le
v regiji in republiki. La-
občina gotovo ni v za-
'^Ijivem položaju spričo svo-
^ gospodarske močj in kot
^gje tudi v minulosti go-
^odarjenje ni bilo brez spo-
''sljajev, napak in zavestnih
^onov od načel stabiliza-
^J® ter reforme,
.^aj storiti, je bilo vpraša-
Jje, ki ga je forum ZK v
j^ini na tej seji zastavil,
^zprava je bUa ostra, kon-
^«tna, predvsem pa je iz-
stoi>alo hotenje, da je treba
podporo sklepom in stali-
ščem 17. seje predsedstva
ZKJ na Brionih podkrepiti
s konkretno akcijo komuni-
stov v občini. Ker je bilo
gradivo v uvodnem poročilu
tako konkretno, ni bilo tež-
ko sprejeti prav tako kon-
kretne sklepe za akcijo ko-
munistov, ki je časovno ve-
zana na preostale dni v ma-
ju. Zaenkrat bi se v poročilu
omejili na te sklepe, ki jih
je bilo enajst.
Komite ZKS v občini od-
ločno podpira sklepe 17. seje
predsedstva ZKJ in skupaj s
političnim aktivom v občini
potrjuje ter sprejema poroči-
lo predsetoika občine. To
sta bila dva načelna sklepa.
Sledijo konkretni sklepi. Ta-
ko na primer sklep, da mo-
rajo komimisti v predsedstvu
občinske skupščine do konca
maja izdelati akcijski pro-
gram, ki bo vseboval proble-
matiko davčne politike, so-
cialne politike, vprašanja
osebnih dohodkov v občini,
zlasti najnižjih kategorij za-
poslenih, vprašanja politike
cen, investicijsko politiko v
gospodarstvu itd.
Vse organizacije ZK v de-
lovnih organizacijah morajo
v istem času oceniti v svo-
jih kolektivih vprašanja sa-
moupravljanja, gibanj oseb-
nih dohodkov, predvsem naj-
nižjih, dalje problem inve-
sticij, stroškov poslovanja,
vprašanje stabilizacijskega
programa podjetja. Te iz-
sledke bodo komunisti iK>sre-
dovali poslovnim odborom in
delavskim svetom.
V teh dneh se bodo pri
komiteju občinske organiza-
cije ZKS sestali vsi direktor-
ji delovnih organizacij, kjer
bodo seznanjeni s sklepi ko-
miteja in poročilom predsed-
nika občine.
Kot organizacije ZKS v
delovnih organizacijah, bodo
komunisti vključeni na te-
renu v maju obravnavali* f>o-
ročilo o ekonomsko-politič-
nem položaju v občini ter o
sprejetih sklepih na seji ko-
miteja.
Enakim vprašanjem se bo-
do posvetili tudi sekretarji
osnovnih organizacij na se-
minarju, ki že poteka. Za
izpolnitev s sklepi naloženih
nalog se bodo posebej orga-
nizirali tudi komunisti v pred-
sedstvu občinske 'sindikalne
organizacije in izdelali pro-
gram konkretnih nalog sin-
dikata v občini.
Idejna diferenciacija med
komunisti bo prišla tudi v
teh dneh do izraza, ko bodo
v vseh organizacijah pregle-
dali v preteklosti sprejete
sklepe in obnašanje vsakega
člana posebej o njihovi uve-
ljavitvi in uresničitvi.
Izredno pomemben je bil
tudi sklep, da bodo v tej
občini ponovno oživeli nekoč
uspešno obliko dela in ko-
ordinacije nalog vodilnih ko-
munistov v občini, tako v
gospodarstvu kot izven njega
v aktivu vodilnih komuni-
stov.
J. KRAŠOVEC
TURISTIČNI SKLAD
Sklad za pospeševanje tu-
rizma na območju celjske ob-
čine bo letos razpolagal z
387.734 dinarji. Po odbitku
rezerve bodo IIO.OOO din na-
menili za dejavnost turistič-
nih društev m celjske turis-
tične zveze. V bistvu je to
turistična taksa, ki se vrača
v 90 odst. društvom, 10 odst.
pa celjski turistični zvezi.
Poleg tega bodo 3.000 din na-
menili v obliki dotacije tu-
rističnemu društvu Strmec,
4.000 Vojniku in 5.000 din
Frankolovemu. Delež sklada
za rekonstrukcijo ceste na
Stari grad bo letos znašal
200.000 din. Vrh tega bodo od-
šteli 10.000 din celjskemu
olepševalnemu in turistične-
mu društvu za sofinancira-
nje propagandnega in prire-
ditvenega programa, 30.000
din turističnemu društvu
Frankolovo kot delež za ure-
ditev postojanke na Crešnji-
cah in 20.000 din kot delež
za izdelavo načrtov za rekre-
acijski center pod Golovcem.
OSTALA SEM NA CESTI
Sem mati dveh otrok^ in se vprašujem ali je kaj
takšnega mogoče in dopustno, kot se mi je z.s,'oriilu
8. maja popoldne.
Od 1. maja leta 1966. sem živela skupaj z Anionom
Brečkom v Šentjurju, ker sva imela namen, da se bo.
va poročila. Z njim sem imela naslednje leto otroka.
Zaradi prepiranja se nisva poročila, kljub otroku. I a-
ni spomladi sva sestavila pri odvetniku pogodbo, da
lahko stanujem v sobici 4x4 brez vsakih sanitarij, ki
je sestavni del njegovega stanovanja. V tem času sem
morala drugam po vodo in v toaletne prostore, ker
on ni dovolil uporabe v svojih prostorih.
Medtem se je spoznal z drugo žensko in se z njo
poročil. Najina pogodba je bila overovljena pri sodi-
šču in menim, da sem kot mati svojega in njegovega
otroka imela pravico do skromnega kotička.
žal pa on ni bil takšnega mnenja. V pogodbi je bi
lo zapisano, da lahko uporabljam sobo in elektriko,
dokler si sama ali delodajalec — Splošna bolnica Ce-
Ije — ne zagotovi stanovanja.
Brečko me je tožil za izpraznitev stanovanja. S(-d.
ba je bila, da se izselim. Izvršbe pa Brečko ni pred-
lagal, vendar me je v soboto popoldne nasilno odstra-
nil iz stanovanja.
Najprej me je udaril z lesenim delom lopate, po.
tem me je vrgel ven in za mano pohištvo. Otrok —
njegov — je sev6da moral z menoj. Tako sem ostala
na cesti, brez stanovanja, z dvema mladoletnima otra
koma. Kaj naj naredim? Kje naj iščem pravico? Kje
je zaščita matere in otrok?
,	MARIJA KRAJNC
Šentjur 160
OB DNEVU MLADOSTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vedno sta bili KP in mla-
dina tisti, ki sta nam omo-
gočili, da smo premagali vse
težave. Mladina je bila in je
vediK) pripravljena sodelova-
ti pri raznih akcijah in do-
slej se še ni primerilo, da
bi odgovorili z »NE«!
Mladina je v zadnjih letilj
našla svojo pot, potrebno je
vedno krepkeje in z večjim
poletom stopati po tej poti.
Odločno iti dalje, dati od se-
be vse, da ustvarimo sebi in
celotni družbi srečnejšo pri-
hodnost. Delamo napaike, to-
da napake delajo tudi drugi.
Med mladimi jih je malo in
zato ne moremo omadeževa-
ti celotno mlado generacijo.
Večkrat smo kritizirani z
raznih strani, toda tisti, ki
nas kritizirajo, se ne zave-
dajo problemov, ki pripelje-
jo do tega, da se včasih po-
javlja nejevolja ali nezado-
voljstvo med mladino. Tega
nismo krivi smo mi, temveč
tudi oni! Med mladino se od-
pira cela vrsta mladinskih
problemov. Danes to niso in
ne morejo biti samo mladin-
ski problemi, temveč družbe-
ni problemi. Vse napredne
sile morejo biti zainteresira-
ne da te probleme odpravi-
mo, zavedati pa se moramo,
da mladi generaciji ne daje-
mo še vsega, kar potrebuje,
da bi se mogla oblikovati in
učinkovito nastopati.
Poglejmo nazaj, koliko je
doslej prispevala mladina na-
ši skupnosti in kaj prispe-
va tudi še danes, tako na
vasi, gosfpodarstvu, šoU in
drugod! Aü smo lahko kriti-
zirani? Vsekakor imamo pra-
vico v zameno zahtevati več-
jo skrb!
Zveza mladine bo delala
tako, da se bo vsak mlad
človek povsod oblikoval v
socialističnega ustvarjalca, v
državljana, ki se bo zavedal
svojih dolžnosti. Tako bomo
prišli tudi do tiste faze na-
šega razvoja, na katero če-
sto pozabljamo; do razvija-
nja kar najglobljega čuta
dolžnosti in odgovornosti v
vsakem posamezniku, tako
mladincu, kakor tudi starej-
šemu človeku. Prelomnica v
Zvezi mladine, ki bo dala
mladi generaciji novega pole-
ta in ki bo pritegnila za se-
boj širok krog mladih, je
II. kongres samoupravljal-
cev Jugoslavije, so ustavne
spremembe in nauki tovariša
Tita. Mladi se samoupravne-
ga dogovarjanja in odloča-
nja moramo dosledno držati
m ga na vseh nivojih tudi
uresničevati. Ustavne spre-
membe postavljajo izredno
pomemben dokument, ki i>o-
meni nov veličasten dogodek
v razvoju naše socinlistične
skupnosti, novo revolucio-
narno dejanje na poti izgrad-
nje našega dnižbeno-pK)litič-
nega in ekonomskega siste-
ma nadaljevanje in dograje-
vanje vseh velikih idej, ki
jih je začrtalo že II. zaseda-
nje AVNOJ a in katerih vse-
bina in cilji se odražajo v
vseh naših prizadevanjih po
učinkovitejšem «^amotrprav-
Ijanju neposrednih proiz\-a-
jailcev.
Ustavne spremembe, reso-
lucije kongresa samouprav-
ljalcev in Titovi govori so za
mlade ljudi še posebej f>o-
membni. Zato ne smejo mi-
mo mladih in niti mimo dru-
gih. Objektivno smo zainte-
resiram za čim ustreznejše,
popolnejše in dolgoročnejše
koncipiranje družbeno-poli-
tičnega in ekonomskega si-
stema, saj je mladina tisti
del dru^, Id bo najdlje ži-
vel v novih pogojih.
VIKI KRAJNC
ZDRUŽEN
MLADINSKI AKTIV
Pobuda, da bi v em mla-
dinski organizaciji, oziroma
aktivu, združili mCiade v
zdravstvenem domu, boJnici
Celje, zavodu za rehabilita-
cijo invalidov in komunal-
nem zavodu za socialno za-
varovanje je iziredno zanimi-
va. Manjše število mladincev
v vsaki od teh organizacij
prav gotovo ni biilo pri de-
lu najbolj uspešno, medtem,
ko bodo lahko z združeni-
mi silami naredih mnogo
več. Komunalni zavod sicer
še ni pristopu k združenemu
aktivu, vendar to pričakuje-
jo. Tako bi aktiv združeval
preko 200 mladincev in mla-
dink in postal eden najšte-
vilnejših. Odbor, katerega za-
časno vodi Urška Kopač, je
že razpravljal o programu
dela aktiva, ki je zelo pe-
ster.
NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI: V nedel.io dopoldne je
bilo na dvorišču Zavoda za požarno varnost v Celju tek-
movanje ekip prve pomoči iz delovnih organizacij in kra-
jevnih skupnosti občine Celje, na katerem bi naj odločili,
kdo se bo udeležil republiškega tekmovanja, ki bo pri-
hodnji mesec v Velenju. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo,
saj so bile ekipe izredno izenačene glede na znanje. Dokaz
je bil v dobrem izpolnjevanju testov in pozneje v praktični
vaji. Ekipe so bile za tekmovanje izredno dobro priprav.
Ijene, saj je vsak član opravil 20-urni tečaj prve pomoči,
vodje ekip pa 800-umi tečaj. Predsednik občin.skega otlbora
RK, Tone Erjavec nam je povedal, da je še posebej po-
membna izvežbanost ekip ne samo za slučaj vojne, tem-
več tudi za primer elementarne nesreče. Prvo mesto je
osvojila ekipa občinskega odbora RK, drugo tovarne Aero,
tretje pa krajevna skupnost MedJoga. Posebno priznanje
gre zdravnikom celjske bolnišnice — z dr. Žuntarjem na
čelu — pri usposabljanju ekip in sodelovanju z RK.
LOJZE
TRSTENJAK
Kdor se potuhne in skri-
je, doseže le to, da ga pač
kasneje odkrijejo. Danes mi
je jasno, zakaj se je kole-
ga Lojze Trstenjak, celjski
Večerov človek, tako zvi-
to muzal, ko sem mu kot
predsedniku aktvoa noviTiar-
jev pripovedoval o petdeset-
letnici kolega Srečka Prat-
nemarja. Lojze je namreč
svojo petdesetletnico praz-
noval dober teden prej, ko-
nec aprila, torej pod astro-
loškim znamenjem bika.
Celjski »racmani« imamo
torej še drugega Abrahama,
ki kvari povprečno življenj-
sko dobo časnikarjev. Ta
naš starosta svojo polovi-
co stoletja spretno skriva,
toda nič ne pomaga: kar je
zapisano, je zapisano!
Kot dolgoletni sodelavec
»Večera«, od tega lep čas v
Celju, se je uveljavil zlasti
kot Tiovinar s področja
kmetijstva in g tem ostal
zvest izročilu, da jabolko
ne pade daleč od drevesa.
Oče ga je med petimi otro-
ci določil za naslednika na
kmetiji blizu Ljutomera, za-
to se je Lojze dodatno iZ'
obraževal iz knjig, ki jih je
prebiral na paši. Svojegla-
vec pa ni v vsem ustregel
željam očeta. Namesto da
bi bil bogaboječ, se je fant
zapisal med sokole in kas-
neje v kmetijsko šolo v
Šentjurju pri Celju, če smo
nekoliko popustljivi, mu
lahko že od takrat štejemo
domicilne pravice na na-
šem območju. No, poseb-
než, kakršen je, si je na-
mesto italijanske in nem-
ške okupacije, kot večina
Slovencev, privoščil madžar-
sko. Doma s svojimi v Šent-
jurju pridobljenimi sodob-
nimi pogledi na kmetovanje
ni mogel kaj početi, saj je
že pred vojno opustil misel,
da bi bil dedič na gruntu.
Osamosvojil se je s svoji-
mi rokami. Ker v svojem
kraju ni, mogel v stik s
partizani se je kot Ferenc
Pinter vtihotapil med sezon-
ce in odšel v Baranjo, kjer
pa je kmalu postal partizan
in se tolkel v okolici Bar-
ča. Belega Manastira in
Sombora. V Slooerajo se je
vrnil v naletu zadnjih bo-
jev s fašisti in dobU pre-
mestitev v slovensko tretjo
knojevsko brigado.
Kako je Lojze v suhopar-
nosti številk, po vojni je
bil nekaj časa referent za
cene v Prekmurju, odkril
SVOJO časnikarsko, žilico, je
uganka. Še bolje narobe.
Kako je kot človek s tolik-
šnim posluhom za življe-
nje v vsej njegovi pestrosti
oblik lahko nekoč gospoda-
ril s številkami, obrazci,
seštevki in odstotki? Naj-
brž zato, ker je Lojze pač
takšen, da opravi dobro vse,
česar se loti, loti pa se ved-
no tistega, kar zmore. Zmo-
re pa veliko, saj s svojo
vitalnostjo povezne pod koš
mnogo mlajše. Ne vem, če
je kdajkoli to želel, toda
kmečkega pridiha se ni ni-
koli otresel, ne grčave trd-
ne volje, ne muhave pre-
prostosti Dragocena last-
nost za človeka, ki kmetuje
s peresom.
Se dolgo življenjsko
brazdo, čez vso dlan in po
hrbtni strani roke naokrog.
Jure
KJE SO VIDIKI ATOMSKIH
TOPLIC
Naš ;/štat'etni« intervju nas
je tokrat pop)eljal v atomske
toplice, v Podčetrtek, k agij.
nemu predsedniku tamošnje.
ga turističnega društva, tc
Francu Renierju. Beseda je
hitro stekla.
»Kako ocenjujete sedanje
Rtanjc atomskih toplic?«
»Moram reči, da je bist ve.
no drugačno od tistega pr^^d
leti. Ponovno smo v »ofenzi.
vi«, v napadu in vnovič smo
sredi živahnih naporov, da
končno rešimo -to /prašanje
in tako odpremo gospodar-
sko perspektivo tudi za na.
še območje.
Osnovni razlog, ki nas ovira pri nadaljnjem raz.,
voju, je pomanjkanje denarja. V strainljenju, da bi
uredili toplice, smo preveč osamljeni. Sicer pa moram
povedati, da se je stanje zadnje ča.se le spremenilo.
V	okviru šmarske občine in s pomočjo občinske
skupščine le nastajajo prvi rezultati perspektivnega
razvoja tega območja in tako tudi toplic. V to z\'ezo
kaže vključiti tudi prizadevanja, da bi dobili več znan-
stvenih zaključkov o vrednosti in pomenu atomskih
toplic. Občinska skupščina v Šmarju je tudi imeno.
vaJa posebno komisijo, ki naj odgovori na več vpra.
šanj, ki nas tarejo in odpirajo nove vidike. Priprav.
Ijajo tudi urbanistične dokvimente, ki bi naj uredili
vse zadeve okoli nove lokacije atomskih toplic. In še
nekaj je treba povedati — atomske toplice sr. postale
samostojna gospodarska enota. Njen ustanovitelj je
naše turistično društvo v Podčetrtku. Pravne zadeve
okoli tega položaja in dejavnosti toplic bodo rešene
v kratkem. Tako bodo atomske toplice tudi kot ga
spodarska organizacija začetek novih pobud za razvoj
tega območja.«
»Ali nam lahko v nekaj besedah poveste, kako
gledajo na atomske toplice tisti, ki v tej vodi iščejo
svoje zdravje?
»Najprej nekaj številk. Lani smo v toplicah imeli
60.368 gostov, nočitev pa je bilo blizu 20.000. Statistika
govori, da obisk atomskih toplic raste iz jeta v ieto.
že iz teh številk se da razbrati, kaj bi toplice P<^rne.
nile za naše območje, če bi te goste laliko zadržali
v Podčetrtku, če bi ti ljudje ru stanovali in korisitili
ne samo usluge toplic, marveč tudi druge. Atomske
toplice so postale cilj neozdravljivih bolnikov. Atom.
ske toplice so postale tako r^koč F>ojem čudežne
ozdravitve. Semkaj so prihajali in prihajajo ne samo
ljudje iz vseh koncev in krajev naše drža,ve, marveč
tudi številni tujci. Prednjačijo Avstrijci, njim sledijo
Italijani, Nemci, Francozi in drugi. Radi nas obisku,
jejo izseljenci. Tako so atomske toplice poslale isl^an
slovenski kraj, čeprav še niso urejene m zgrajene.«
»Pa vendar je očitno, da toplice niso več takšne kot
so bile pred leti.« '
»Da, marsikaj smo že urediti in pogled na toplice
je zdaj drugačen kot je bil nekoč. Zgradili smo lesen
bazen, postavili lične provizorične barake, uredili sa-
nitarije, namestili električne črpalke za vodo, pivnico
atomske vode, zavarovali desni breg Sotle pred po.
plavami, uredili celotno območje toplic, skrbeli za
kaptažo vrelcev, uredili zasilno ambulanto itd., itd,
V	teh delih se tudi zrcali amaterska dejavmst članov
upravnega odbora našega rduštva. Pole^g vsega tega
smo uveljavili poseben higieneski nadzor, uredili prhe,
zdaj pa bomo poleg bazena uredili še osem' kadi.«
»Kakšen pa je perspektivni program razvoja atom-
skih toplic?«
»Naš cilj je zgraditi nove toplice ali natančneje —
doDiti ustrezne zdraviliške objekte pri »Marofu« in
poleg tega še posebej športni oziroma rekreacijski del.
Toplice z vsemi objčikti, bazeni itd. bi radi prestavili
bliže Podčetrtku.«
»Kot je znano pa venomer opozarjate tudi na slabe
ceste. Kako je s tem vprašanjran?«
»Problem je boleč. Prvo iskrico upanja nam je
dal začetek del pri gradnji ceste Štirinajste divizije
od Mestinja do Bistrice ob Sotli oziroma Kumrovca.
Žal pa je bü zgrajen le odsek od Mestinja do Pod-
četrtka. Vsi se zavzemamo, da bi ta dela končali in
tako Obsotelje bolj približali svetu.«
»Ali se bo stanje z izgradnjo novih toplic z v.serai
predvidenimi zdraviliškimi in ši>ortna-rekreacijskitni
objekti na tem območ'.iu izboljšal o? ••<
»o tem ne dvomimo. Atomske toplice bodo tako
dale pobudo za močnejšo gospodarsko rast tega ob-
močja, za napredek turizma, zlasti kmečkega, za ra-
zvoj vseh panog terciarne dejavnosti itd. Tako bodo
urejene toplice postale vaba tudi za mlade ljudi, da
bodo ostajali doma, na svojih kmetijah pa tudi za one,
ki so šli v svet, da se bodo vrnili.«
»Med člani upravnega odbora vašega turističnega
društva .je po zadn.jem občnem zboru tudi novo ime.
Kako to?«
»Novi član je postal tov. Franc Leskošek-Luka. Sam
so je ponudil, da bo delal v odboru in nam pomagal
pri reševanju vseh vprašanj. Njegovo pripravljenost
smo toplo poedravili!«
»Koga predlagate za naslednjega so besednika?«
»Glede na to, da je perspektiva atomsicih toplic
s tem sveta ob Sotli tisto vprašanje, ki zanima sle-
hernega človeka na tem območju in bržkone tudi dru-
ge, predlagam, da bi direktor Izletnika v Celju, Leo-
pold Pere, povedal, ali je njegov kolektiv in mord»
še kdo v resnici pripravljen pomagati pri razvoj'^
atomskih to^Mic in splcrfi, kako si zami.šlja razvoj ^
plic in s tem celotnega Obsotelja.«	M. Boži^
laaaaaBBBSBBsaaasiii
BIL JE LEP VEČER
KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA
ZBORA V CELJU
Petek, 7. maja. Ehrorana Na-
rodnega doma v Celju je bila
polna. Napolnili so jo ne sa-
mo ljubitelji lepega petja,
marveč^tudi simpatizerji ko-
mornega moškega zbora. In
kot že dobrih dvajset let, zbor
tudi tokrat ni zatajil, še več,
predstavil se je na koncertu,ki
ga lahko štejemo med najbolj-
še dosežke tega ansambla. To
je bil koncert, ki bi ga toplo
sprejeli v vseh večjih kultur-
nih središčih in na pomemb-
nejših glasbenih odrih. Ko-
morni moški zbor pod vod-
stvom prof. Egona Kuneja je
potrdil svojo visoko umetniško
raven, kvaliteto, ki ima po
vsej pravici mednarodni pe-
čat.
Koncertni spored je imel tri
dele. Tri Gallvisove skladbice
so bile hvaležen uvod, hkrati
pa izredno posrečena vez do
poslušalcev Dvorana in oder
sta se spojila y celoto in
tako ostali vse do zadnjega
akorda. »Večerni ave« je og-
rel; višek pa je zbor dose-
gel z Iličevo priredbo »Vos-
pojte«. Zbor je prav s tem
psalmom zaživel in dosegel
svoj vrhunec.
DrugI del sporeda je veljal
narodni pesmi, vtem ko je
imel sklepni mednarodni zjia-
čaj. Tri ruske narodne pesmi
so bile izreden zaključek na-
povedanega koncertnega spo-
reda
Uspel je zbor kot celota,
uspeli pa so tudi solisti. Kar
šest jih je bilo: Franci Satler,
Ivan Grobler Jože Dimec,
Leopold Pere, Stane Bizjak in
Milan Lorenčak.
Celje je lahko ponosno na
komorni moški zbor; tokrat
pa tudi kolektiv tovarne Aero,
ki je sprejel pokroviteljstvo
nad nastopom.
M. Božič
820.000 DIN
ZA KULTURO
Na redni skupščini kul-
turne skupnosti v Velenju so
sprejeli fimančni načrt, ki
ziiaša 82 müijanov starih di-
narjev.
S tem so potrdili tudi de-
lovni načrt. Skupščina kul-
turne skupnosti si bo priza-
devala čim bolj utrditi tri
največja kulturna središča v
občini: Velenje, šoštanj in
šmartiio ob Paki. Posebno
skrb bodo posvetili knjižni-
čarsivu ter gradnji matične
knjižnice v Velenju. Zavzeli
se bodo še za ureditev spo-
ni'inskih obeležij za vse za-
služne može v občini in ne
nazadnje za to, da bo pro-
gramski svet velenjskega kul-
turnega doma dobil čim prej
pravo funkcionalno obliko.
Vrh tega bo kulturna skup-
nost pripravila tudi srednje-
ročni delovni načrt.	-v-
Vsa stanovanja za 400 ot-
rok, ki bodo nastopili na le-
tošnjem pevskem festivalu v
Celju, so priskrbljem. Otro-
ci F>o celjskih osnovnih šolah
oziroma njihovi starši so se
ponovno izkazali in bodo v
dneh od 3. do 6. junija spre-
jeli za dva dni, vključno s
hrano, na skrb mlade pevce
iz vse Jugoslavije.
Organizator letošnjega mla-
dinskega pevskega festavala
vabi vse tiste pevce, ki gO
nastopili leta 1946 na današ-
njem Trgu Svobode in bili
med začetniki današnje ma-
nifestacije mladinskega pet-
ja v Celju, da se udeležijo
vsaj množičnega nastopa mla-
dinskih zborov na Muzejskem
trgu v Celju, 6. junija. Prav
tako vabijo tudi pevce, ki
So sodelovali v množičnem
nastopu leta 1958 na dvori-
šču današnje III. osnovne
šole.
Celjska Zlatarna je prev-
zela pokroviteljstvo nad mla-
dinskimi zbori, ki bodo na-
stopili v Celju. V ta namen
so namenili organizatorjem
pet tisoč din. To naj bi bil
zametek za kasnejše medna-
OD 3. JUNIJA
DO 6. JUNIJA
rodne mladinske pevske fe-
stivale, ko naj bi celjske de-
lovne organizacije pomagale
pri izvedbi pomembne mla-
dinske glasbene prireditve.
Ljubljanska televizija bo
direktno prenašala zaključni
množični nastop mladinskih
pevcev na Muzejskem trgu,
posneli pa bodo tudi nastope
ostalih zborov ter jih kasne-
je emitirali v svojih oddajah.
Prav tako bo ljubljanski ra-
dio posnel vse zbore in jih
predvajal v rednem progra-
mu.
Tokrat bo informacijska
pisarna v spodnjih prostorih
Narodnega doma, levo.
Konec tedna bodo pripra-
vljeni vsi propagandni mate-
riali, od brošur s podatki o
vseh nastopajočih zborih in
o dosedanjih mladinskih fe-
stivalih, ter plakati.
Redno delujejo že vse ko-
misije, ki štejejo preko 50
članov. Prizadevajo si tako
kot ves odbor, da bi medna-
rodno mladinsko glasbeno
prireditev pripravili kar se
da dobro.
T. VRABL
MLADINA IGRA
!N POJE
Mladinski aktiv Vinska go-
ra je minulo nedeljo pripra-
vil zabavno glasbeno priredi-
tev pod naslovom »Mladina
poje in igra«. Na tej prire-
ditvi so nastopili recitatorji,
pevci, ansambli ter dramske
skupine. Prireditev je tradi-
cionalna in je bila letos že
petič,	T. Tavčar
Kulturna prizadevanja
PlSE: ŠTEFAN 2V12EJ
Preteklo soboto se je za-
grnila zavesa letošnje dram-
ske revije. Videli smo pet
predstav ie celjske, velenjske
in žalske občine. Repertoar-
no neoporečna, dobro organi-
zirana in kakovostno na pri-
merni višini je revija doseg-
la svoj cilj.
Kot prispevek k praznova-
nju 30-letnice vstaje sloven-
skega naroda so prvi večer
uprizorili dramatizacijo Jože-
ta Klančmika »Hlapec Jernej
1 in njegova pravica«. Režiser
Jože Kolar je skušal na svoj-
stven način realizirati misili
Ivana Cankarja. Statična upri-
zoritev je imela svoj šarm,
predvsem pa je prednjačil
nosilec glavne vloge.
Bulvarska komedija Lesli-
ja Stevensa v režiji Cvetka
Vernika in uprizoritvi Ama-
terskega gledališča štore-Ce-
Ije je doživela pri vojniških
gledalcih lep uspeh. Prisrč-
no so se zabavali ob zapet-
Ijajüi, ki jih je znal avtor
vpiesti v sicer klasični ljube-
zenski trikotnik. Delo sodi
med lahkotnejša scensko ne-
zahtevna in lahko uprizorlji-
va dela, zato je že in še bo
do'Zivelo marsikatero uprizo-
ritev na naših odrih.
Tretji večer je bila na spo-
redu kriminaika Agathe
Christie: »Mišolovka«. Delo.
ki sipada med najbolj igrane
tekste te jtvetovno znane pi-
sateljice krimtnalk. 7abteva
veliko dela. «nretnosti, pred-
vsem pa naipetosti. Poln'aüiti
moramo zla'^ti izbor teksta,
saj so si mlsdi igraJci zasta-
vili za cilj spremembo dose-
či am; ega vračanja na s+are in
pre'grane tekate. Začetek je
torej tu in bi bilo pooolno-
ma odveč T>ostavljati kakrS-
ne koli očitke. Omenili bi le
na trenutke enolično podaja-
nje brer pravega vzdušja ki
ea avtorica zahteva. Lok na-
petosti je variral iz dejanja
v delanje, namesto, da bi se
VTjpenjal v«e do vrhiKnca in
bi se moral v strmem pad-
cu razvozljati. Scena je ustre-
zala dogajanju in je bila brez
nepotrebne navlake, kar se
na amaterskih predstavah
velikokrat dogaja.
Mladi igralci Prosvetnega
društva »Zarja« iz Tmovelj
so se ob letošnji reviji lotili
trdega oreha: lotila so se
slovenske novitete Igorja
Torkarja »Vstajenje Jožefa
švejka«. Delo je nekak gro-
teskni satirični konglomerat
in splet razbitih misli o da-
našnjem življenju. Po mne-
nju nekaterih kritikov ni-
ma posebne umetniške pre-
tenzije, je pa aktualen, dina-
mičen in zahteven. V glav-
nem so si bili vsi enotnega
mišljenja: predstava ni razo-
čarala in so jo Vojničani pri-
srčno sprejeli.
Revijo so zaključil domači
igralci z Goldonijevo kome-
dijo »Sluga dveh gospodov«.
Skušali so biti verni zahte-
vam klasične in stilne pred-
stave, kar pa jim ni povsem
uspelo iz najrazličnejših
vzrokov. Naj navedemo pre-
dvsem dejstvo, da so delo
naštudirali s samimi mladi-
mi in začetniškimi igralci.
Pričakujemo lahko, da bodo
v prihodnje s takim vese-
ljem in voljo nadaljevali.
Predstavo je nekdo označil
kot lepo simfonijo s pre-
majhno razsežnostjo meSodi-
je. Ob predstavi, ki jo je
zrežirala debutant^ka Milena
štokojnikova so jI nudili
člani odbora za gledališko
dejavnost precej pomoči, kar
so Vojničani s hvaležnostjo
sprejeli.
Letošnja revija je torej za
nami. V glavnem smo lahko
z njo zadovoljni. Zaključili
smo jo z mislijo, da bo ix>-
trebno čimprej pristopiti k
obnovi vojniškega kulturnega
doma, če bomo želeli, da bo
prostor primernejši za to-
vrstne uprizoritve.
V petek, 21. maja bo upri-
zorjena v celjskem gledali-
šču zadnja premiera v letoš-
nji sezoni. V režiji Zvoneta
Sedlbauerja bo predstavlje-
na »Mostellaria«, nedvomno
najmikavnejša komedija ve-
likega rimskega komediogra-
i ta Plauta. Dobili smo jo v
prevodu odličnega poznaval-
ca Kajetana Gantarja, ki je
dal delu še dodatni naslov
»Hišni strah«.
Rimski zgodovinar pravi:
T»Ce bi muze govorile latin-
sko, govorile bi v Plauto-
vem jeziku«. Izredna lepota
Plautove besede se ne kaže
le v skladnem, tekoče pisa-
nem verzu, ta jezik^ ta bese-
da je tudi izredno vitalna,
humnrna; ne ogiba se gro-
bih^ drastičnih slikovitosti,
primarna mu je le odrska
učinkovitost in govorljivost,
dinamika dialoga. Plautu ni
predstavljal teater tako kot
na primer Terencu kraj du-
hovne udeležbe. Plautu je bil
I teater spectuculum paša za
oči, ni ga dosti Tjistveno lo-
čil od drugih zabavnih prire-
ditev. od cirkuških in gladi-
atorskih iger. K temu ga je
prisilila rimska publika^ ki
je bila bržčas med vsemi
publikami, kar jih pozna
zgodovina, najbolj groba in
neokretna, zabave in razve-
drila žejna. In da je lahko
ti hrupni klepetarn nerzejo-
jeni parter premagal, je mo-
ral Plaut graditi dogajanje
na mnogih efektih^ ki pa jih
je požlahtnil s svojim pravim
gledališkim darom. Zamud-
no bi bilo, če bi pripovedo-
vali celo zgodbo. Naj nam
bodo za orientacijo besede
iz uvodnika, ki ga je napi-
sal prevajalec in ki je objav-
ljen v gledališkem listu:
Družba pogosto gleda zviška
na mtadino in se zgraža nad
njeno izprijenostjo; in ven-
dar je ta mladina nravstve-
no bolj čista in bolj zrela
kot družba sama, kajti nje-
na nravstvena načela niso
utesnjena v papirnate kon-
vencije, temveč zasidrana v
nepokvarjenem srcu.
Mostellaria je nedvomno
zrcalna podoba rimskega ve-
likomestnega življenja. Mi je
Plaut v tej izkrivljeni podo-
bi svojega časa izražal tudi
svoj protest zoper svet, v ka-
terem je moral živeti, tega
ne moremo več aktualizirati.
Kot humorna podoba, skozi
katero se zrcalijo človeški
značaji^ pa nas še danes gle-
dališko' razveseljuje.
ZOPET NAS ORKESTER
z dvema javn ma nastopo-
ma svojih učencev, v sredo,
12. in v peteh, 14. maja, je
glasbena šola v Celju dejan-
sko zaključila tekoče šolsko
leto, zakaj nastopa sta bila
sklepna revija znanja našega
glasbenega naraščanja, hkra-
ti pa spričevalo učnovzgojne-
ga truda glasbenih pedago-
gov. Obojem gre zasluženo
priznanje. Izreklo ga je ob-
činstvo na obeh produkcijah
že s svojim odzivom, posebej
pa z aplavzom, s katerim je
prenekaterega mladega izva-
jalca in izvajalko zahtevalo
kar po dvakrat pred zaveso.
Zaključek drugega javnega
nastopa je bil v rokah or-
kestra pod taktirko prof.
Valterja Rateja. Izvajal je
Amičeve Tri pravljice, Hayd-
novo Otroško simfonijo ter
Mendt^ssohnovo slavnostno
soračnico za Racinovo tragedi-
jo Athalie, v zabavo za topel
siprejem pa dodal znani odilo-
mek iz Mascagnijeve »Caval-
lerije rusticane«. Ta zaipis
lahko sklenemo z ugotovitvi-
jo, da pomeni nastop-šolske-
ga orkestra zares nadaljeva-
nje, z zglednim žarom prof.
Dušana Sancina ustvarjene
tradicije godalnega orke-
stra. Kulturna skinp-
nost bo morala računati tudi
na ta orkester, in še več: v
praznični spored kake po-
membnejše sdavnosti bomo
zopet lahko uvrstili naš or-
kester.	GG
TEKMOVANJE ZA
BRALNO ZNAČKO
Bralne zmačke, tako Kaju-
hove. kot tudi Cicibanove.
scj na osnovni šoli v Bistrici
ob Sotli že podelili. Otroci
so tekmovanje vzeli zelo re-
sno in so tekmovali s pravo
tekmovalno vnemo. Učitelji
so imeli strog kriterij ocenje-
vanja, tako da značke ni bilo
lahko dobiti. V drugem raz-
redu so tekmovali npr. vsi
učenci, od 20 tekmujočih pa
'so podelili 11 cicibanovih
značk
ZLATA
KRAŠOVEC:
LJUBLJANSKA SREČANJA
ERVIN FRITZ
Kdorkoli hoče lahko pe-
snika sreča vsak dan. Do-
volj je, da seže po pesniški
zbirki in že po nekaj minu-
tah lahko doživi zelo pristal
človeški kontakt z njenim
avtorjem. Manj pogosto pa
se primeri, da se človek p>o-
govarja s pesnikom o vseh
mogočih, tudi čisto vsakda-
njih stvareh. Ervina Fritza,
pesnika, ki ni samo pesnik,
ampak tudi dramatik, sem
poiskala v kulturni redakci-
ji RTV Ljubljana.
Ervin Frite je doma v Pre-
boldu, v Celju pa je obisko-
val učiteljišče. Svoje prve
satirične pesmi je objavljal
v Celjskem tedniku v rubri-
ki Bodice, ki jo je urejal
Fran Roš. Spominja se tudi
sodelovanja pri različnih li-
teramLi glasilih im seveda
prve »pesniške zbirke«, ki jo
je izdaj skupaj z Andrejem
Inkretom. Zbirka je nosila
naslov »Dva«, bila je ciklo-
stirana, pesnikoma pa je ta-
kratrjd gimnazijski ravnatelj
Tine Orel priskrbel deset ti-
soč starih dinarjev subven-
cije.
V Ljubljani je Ervin Fritz
končal študij dramaturgije
in se posvetil dramskemu in
pesniškemu ustvarjanju. Do-
slej je napisal dve drami in
izdal pesniško zbirko »Hval-
nica življenja«. Pripravil pa
je tudi že drugo zbirko, ki
bo imela naslov »Pesmi za
vsakdanjo rabo«, izSla pa bo
prihodnje leto pri Državni za-
ložbi Slovenije.
Danes, ko je n« sloven-
skem cela vrsta pesnikov, ki
eelo različno gledajo na po-
ezijo, >e zanimivo	ka-
ko pesnik Fritz ocenjuje to-
kove v slovenski poeasiji:
»Modema poezija, ki je
ekstremna po svoji ekstrava-
ganci, me ne priteguje, spo-
minja me na prazno provo-
kacijo. Bolj sem navdušen
nad predvojno socialno po-
ezijo, zlasti nad Kajuhom,
blizu so mi tudi Krakar, Me-
nart, Minatti...«
Ervin Fritz je bil gost pr-
vega tekmovanja Naše bese-
de, tega se živo spominja:
»Celjski srednješolci imajo
velik smisel za umetniško
besedo in so hkrati zelo sen-
zibilna pubUka. Sodeloval
sem Y celi vrsti prireditev
in literarnih večerov, vendar
se ne spominjam, da bi kje
doživel tako prisrčen spre-
jem kot prav med celjskimi
srednješolci. Mislim tudi, da
so zek> dorasli. Na srečaoiju
sem bral pesmi, ki so se or-
ganizatorjem zdele neprimer-
ne (in cedo »nespodobne«),
vendar so jih mladi zrelo
sprejeli. V Celj<e'bi še rad
prišel, če me bodo povabili.«
Ob tem je izrekel še kom-
pliment na račun celjskih
deklet, pK>tem pa hitro dodal,
da je tudi njeg<?va žena do-
ma iz bližine,Celja.
Kot pesnika sem Ervina
Fritza povprašala tudi to, če
pozna revijo »Obrazi«:
»Vem, da je Celje dobilo
svojo literarno revijo, ven-
dar je sam še nisem videl,
zato je ne morem ocenjeva-
ti. Spominjam pa se, da so
se književniki s celjskega ob-
močja zavzemali za ustano-
vitev take revije že takrat,
ko sem še sam živel tam.
Tudi sam bi pri »Obrazih« z
veoeljeim soddlova^
ČLANI SVETA NA TERENU
Prvi trenutek sem pomislil na naj-
hujše. No, pa smo spet tam. zopet
prometna nesreča? Ko sem pripeljal
bliže, sem videl, da ne gre za nesre-
čo, vendar mi novinarska žilica le ni
dala miru, da se ne bi ustavil, še po-
sebno, ko sem med gručo mož zapazil
viozirskega župana Jožeta Deberška.
Takoj sem ga seveda pobaral, kaj po-
meni ta skupina vozil na cesti in gru-
ča mož, ki prav vihravo razpravlja o
nečem in pri tem ta ali oni pokaže v
to ali drugo smer.
»To so člani sveta za urbanizem
in komunalne zadeve pri naši občinski
skupščini,« je začel pripovedovati Jože
Deberšek. »Ker posameznih vprašanj
v zvezi z izdajo izjemnih gradbenih
dovoljenj niso mogli rešiti na zemlje-
vidih v pisarni, so se enoglasno od-
ločili, da bodo delo dokončno opravili
kar na terenu.«
nZa kakšne lokacije pa gre?« sem
povprašal.
»V tem primeru proučujejo člani,
kje obstoje možnosti za gradnjo viken-
dov, kje bodo dovolili gradnjo strnje-
nih vikend naselij in kje samo posa-
mezne vikende. Poudariti moram, da
so se člani sveta svojega dela lotili z
veliko odgovornostjo in to mi je zelo
všeč,« je pristavil predsednik Deber-
šok.
»In kam nameravate še stopiti?«
»Ta kraj se imenuje Preseka, nato
gremo v Lepo njivo, žlabor in Pod-
brežje. Vsega hkrati se seveda ne bo
dalo opraviti, prav gotovo pa bodo čla-
ni sveta laže odločali, ko bo potrebno
posameznim prosilcem izdajati izjem-
na lokacijska dovoljenja,« je zaključil
tovariš Jože.
»Pa menda ne misliš tega dati u ča-
sopis?« me je pobaral Hinko ČOP, na-
čelnik oddelka za. gospodarstvo, ka-
mor sodi tudi to področje.
»Seveda, ravno to nameravam in to
preprosto zato, ker se ne zgodi vsak
dan, da bi se takle samoupravni organ
* pn občinski skupščini napotil po dol-
gem in počez po svoji občini in na
kraju samem proučeval konkretne pro-
bleme,« sem mu odgovoril.
No, in to sem, kakor vidite, tudi
storil, predvsem z namenom, da bo to
vzpodbudilo vse tiste, ki premnogo-
krat posamezno stvar rešujejo kar za
zelenimi mizami, ne da bi pri tem na
terenu samem proučili, kako določene
stvari sploh stoje ...	Berni
JOŽE TRŽAN
V DRŽAVNI
REPREZENTANCI
Celjski strelec Jože Tržan,
ki sicer to ^sezono tekmuje
za Olimpijo, nastopa te dni
v Zagrebu v vrsti državne
reprezentance. Tu je namreč
peteroboj petih držav. Med
strelci Italije, Romunije,
Nemčije, Madžarske in Ju-
goslavije celjski strelec bra-
ni svoj renome.	jk
ANKETA NA
POBUDO SZDL
, Da bi uresničili priporočilo
skupščine občine Celje so mi-
nuli teden pri Občinski kon-
ferenci SZDL Celje pristopil;
k izdelavi posebne analize
na osnovi ankete, ki naj ugo-
tovi kolikšen negativen vpliv
ima na mlade ljudi razna ne-
primerna literatura, ki so je v
zadnjih letih vedno bolj pol-
ni časopisni kioski. Anketa
bo zajela okoli 500 občanov
po reprezentančnem vzorcu,
izsledke F>a bodo obravnavali
pri vseh družbenopolitičnih
organizacijah ter tako pri-
pravili konkretne predloge za
omilitev tega družbenega
zla. Občinska skupščina v tre-
nutnih pogojih namreč ne
razpolaga z možnostjo za ka-
kršno koli ukrepanja.
RAZPRAVA O
OSNUTKU ZAKONA
Komisija za splošni ljudski
odipor pri Občinski konferen-
ci SZDL v Celju se je od-
ločila, da bo skupaj z zain-
teresiranimi faiktorji prouči-
la osnutek zakona o sploš-
nem ljudskem odporu. Ker
je pred sprejetjem osnutka
besedila tega izredno po-
membnega zakona potekala
široka javna razprava, na ka-
teri so se izoblikovala mno-
ga stališča in formulacije je
vsekakor potrebno proučiti
v kolikšni meri so le-ta naš-
la svoje ustrezno mesto v
osnutku predloženega teksta.
Pri razpravljanju o tem os-
nutku lahko nedvomno veliko
prispevajo predstavniki več-
jih delovnih organizacij v
Celju, saj se le-tu mnogi
profesionalno ukvarjajo s
temi vprašanji.
REZERVACIJA —
OSVEŽILNI ROBČEK
Posebnost, ki je srečate
vsak dan in ne na vsakem
kord%:u. če kupite vozni li-
stek na celjski avtobusni po-
staji oziroma v tamošnji Iz-
letnikovi biljetarnici ter za-
htevate rezervacijo sedeža,
vam bodo to zahtevo izpolnili
z osvežilnim robčkom, ki je
na potovanjih z avtobusom
redno dobrodošlo sredstvo.
Na ovitek osvežilnega robč-
ka vam napišejo vse podat-
ke o rezervaciji, razen tega
pa vas opozorijo tudi na tu-
ristični center Golte.
ŠMART^NSKO JEZE-
RO IN KOPANJE
Šmartinsko jezero je že
minule dni imelo svoje prve
kopalce. Ko so to dejstvo
ugotovili tudi na zadnji seji
sveta za urbanizem, so do-
dali, da kopanje v njem
zaradi neurejenosti ni pri-
FK>ročljivo, sicer pa na lastno
odgovornost kopalcev.
CENE NA CELJSKI
TRŽNICI
v tem tednu lahko na celj-
ski tržnici kupimo že nov
krompir po 6,50 dinarja. Ki-
logram graha stane 5,50 di-
narja, solata je pK> 3—4 di-
narjev in paradižnik po 10
dinarjev.
Uvožena jabolka prodajajo
po 4,50—5 dinarjev, domača
pa po 2—3 dinarje. Prve če-
šnje lahko kupimo po 9 di-
narjev. Jajčk je veliko po 55
—65 para.
KVIZ MLADINSKEGA
KLUBA
Jutri, ob 19. uri, bo v dvo-
rani Narodnega doma v Ce-
lju že 4. tradicionalna prire-
ditev »Mladi mladim«, ki jo
organizira Mladinski klub Ce-
lje.
Več ekip delovnih organi-
zacij, šol ter JLA se bo po-
merilo v kvizu »Borbena pot
1. proletarske brigade«, na-
stopili pa bodo tudi razni an-
sambli in pevski zbor Gim-
nazije.
Organizator je za gledalce v
dvorani pripravil tudi več na-
grad.
VPRAŠUJE: Zdenka Stopar
ODGOVARJA: Olga Jenko
2e pred vojno se je Olga
Jenkova odločila za blagajni-
čarski poklic. Kje? V .kinu,
vendar! Kino karte prodaja
že preko trideset let in iz-
za blagajničarskega okenca
spremlja življenje marsikate-
rega Celjana od majhnega
pobiča do odraslega moža.
Zelo je priljubljena, kar ni
čudno, saj je vsakemu obi-
skovalcu, če ta le hoče, prva
svetovalka filmske umetno-
sti. 2e nekaj časa je v poko-
ju, a v kinopodjetju jo še
vedno radi pokličejo nazaj,
da honorarno, v nuji, zame-
nja tovarišice za okenci celj-
skih kinomatografov. Njen
»dom« prej pa je bil samo
kino Union.
Morda veste, koliko ljudi
se je v teh dolgih letih zvr-
stilo mimo Vas? Ne vem,
vsekakor pa precejšnje šte-
vilo. V katerih letih je naj-
več ljudi hodilo v kino? To
so bila leta po vojni. Takrat
skoraj nisem mogla do bla--
gajne, tolikšne so bile vrste.
Imate stalne obiskovalce, za
katere že veste, da ob dolo-
čeni zvrsti filma ne bodo
manjkali? Seveda, jaz že po
obrazih vem, kakšen film bo
igral, kavbojka ali »resen«.
F«s za vsebino filma ljudje
kaj sprašujejo? Pa še kako!
Pohvalim ali pa odklonim,
samo hvalim pa ne. Ce bi sa-
mo hvalila mi ljudje ne bi
zaupali, tako pa povem po
pravici, saj v kino gredo po-
tlej prav tako. Ste si v tem
času ogledali veliko filmov?
Ja, res jih je bilo veliko. Vi-
dite vse filme še danes? še,
ko prodam karte, zavijem v
dvorano. Rada sem z vsem
na tekočem, saj moram, da
seznanim ljudi, ko me spra-
šujejo. Kateri filmi pa so
Vam najbolj pri srcu? Angle-
ški, ti me skoraj nikoli ne
razparajo. Solidni so. Ste se
v vaši dolgoletni službi sre-
čali s kakšnimi težavami? Ne
spominjam se! Najtežje mi je
bilo takrat, če je obiskovalec
moral domov, ker ni dobil
karte. To se je pa dostikrat
zgodilo. Imate tudi lepe spo-
mine, ki Vam danes, ko ste
le precej dom.a, pomagajo
živeti? Nič koliko! Nekaj
prav ganljivih. Na -svoj god
sem dobivala zahvalne šop-
ke, z vizitko, na kateri je
pisalo da pošilja 3. vrsta, 9.
sedež. Po imenih ljudi malo
poznam, znani pa so mi po
sedežih. Veliko zakonskih pa-
rov se je tudi v kinu sezna-
nilo. Za enega sem bila celo
jaz kriva. Prodala sem dve
vstopnici na isto številko in
iiz tega pregovarjanja za se-
dež je vzrasla šimpatija, ki
je pripeljala v zakon, še da-
nes, ko prideta v kino, po
tolikih letih, se držita za rok-
co. Sedaj hodi prav vestno v
kino že njun sinko. Vidite,
tako spremljam generacije.
Je sedaj, ko ima v mestu te-
levizor že skoraj vsak ob-
čan, obisk v kinematografih
manjši? Manj ljudi res pri-
haja. v unionski dvorani je
že večji obisk, odkar je dvo-
rana prenovljena. Treba je
dvorane izboljšati, pa bomo
imeli spet več ljudi.
2e je prihajala prva obi-
skovalka, da si kupi vstopni-
co za zvečer, »Moj stalni se-
dež, prosim!« »2e vem, je od-
vrnila Olga Jenkova, velika
poznavalka ljudi.
NEDELJSKE
GLASBENE
RAZGLEDNICE
Dve uri sta postali pretes-
ni, in tako radio Celje od
nedelje, 16. maja podaljšuje
svoj nedeljski spored za pol
ure. Torej, zaenkrat samo ne-
deljski spored.
Nova oddaja, »Nedeljske
glasbene razglednice«, se bo
pričela ob 13.00 m bo traja-
la do 13..30 ure. To bo zabav-
no glasbena oddaja, ki jo bo-
do poslušalcem poklanjali de-
lovni kolektivi. V poJurni od-
daji bo prostora za tri ko-
lektive, sicer pa za lepo šte-
vilo prijetnih zabavnih me-
lodij.
Prva oddaja nedeljskih glas-
benih razglednic bo že v ne-
deljo, 16. maja. Ne glede na
to razširitev se bo nedeljski
spored celjskega radia začel
ob 11.00 uri.
TUDI O ZDRAVNIŠKI
DEŽURNI SLUŽBI
Jutri, v petek, 21. maja, bo
29. skupna seja članov obeh
zborov skupščine občine Ce-
lje. Predlog dnevnega reda
obeta zanimivo delo. Tako
bodo razpravljali o družbe-
nem dogovoru o štipendira-
nju in kreditiranju učencev
in študentov, o analizi po-
slovnih rezultatov delovnih
organizacij po zaključnih ra-
čunih za lansko leto itd.
Svet za urbanizem je pri-
pravil tudi predloge: prob-
lematiko šmartinskega jeze-
ra oziroma odlok o prepo-
vedi paircelizacije ne samo
zemljišč okoli jezera v Lo-
čah, marveč tudi na neka-
terih drugih območjih; po-
ročilo komunalne, gradbene
in urbanistične inšpekcije ter
soglasje k sklepu o podra-
žitvi vode in plina.
Odborniki bodo govorili še
o podaljšanju odloka o zadr-
ževanju cen za nekatere pre-
hrambene proizvode; na pobu-
do sveta za zdravstvo pa o
higiensko epidemijskih raz-
merah v občini, o novi orga-
nizaciji službe zdravstvenega
varstva delavcev v zdr. do-
mu Celje in ne nazadnje o
zdravniški dežurni službi.
O STATUTU KUL-
TURNE SKUPNOSTI
v torek je b;'ia redna seja
Izvršnega odbora Občinske
konference SZDL Celje, na
kateri so med drugim raz-
pravljali tudi o temeljnih do-
ločbah statuta kulturne skup-
nosti. Poleg tega so člani od-
bora razpravljali tudi o iz-
hodiščih predloga statuta
zvezne konfrence SZDL in o
imenovanju koordinacijskega
odbora za urejanje odnosov
med cerkvijo in samouprav-
no družbo.
NA PROGI
ELEKTRIČNI VLAj
Elektrifikacija žele-zrij,
proge od Zidanega mostu '
Celja je končana; dela I»
celotni trasi do Šentilja
bodo po programu izvrš»'
do konca 1973. leta. Kot ,
kaže bodo vsi stroški za
sek od Zidanega mostu
Celja ter z ureditvijo tovoj
postaje v Čretu zahtevala t
milijona dinarjev.	'
Na elektrificirani železtijj)
progi bo prvi — tokrat v j [
niči posebni — vlak zapej'
v petek, 21. maja torej j^j k
Z ljubljanske postaje bo ,
peljal ob 10.30 ter bo iu,
postanka v Zidanem niO( i
ob 11.29 in v Laškem i
11.49. v Telju bo pripej,
ob 12.00 uri. Poratek iz C, ,
je predviden ob 14.00 uri c
Električni vlak na te j j „
gi je vsekakor pomebna j j
dobitev, čeprav je bilo cH
teh del veliko nerešenih vj
šanj zlasti zaradi celjsfe j
urbanističnega načrta. Kj j
no sO tudi ti spori našli s j
je mesto v medsebojj
sporazumu, med združes
železniškim transport) j
podjetjem ter celjsko ol)(,
sko skupščino.	'
ZAKLJUČNI '
PLESNI TEČAJ
v soboto je celjska ple
šola priredila »Plesni val«
23. tečajnike omenjene š'
Prireditve sta se udel«'
tudi plesna para člana K i
»Jože Hermanko« iz Mari'
ra. Basarič Niko in Fe
Vanja ter Herman Mirko
Bencak Mira so prisotj
prikazali finese športaj
plesa in to v latinskoaia
ških in standardnih ples
Na plesnem valčku je i^
plesni ansambel »Svečniki
Maribora se je vrnil iz i
ce.
Plesno šolo je v času
15. oktobra lani do 15. ni
letos obiskovalo 320 mla
ljudi, ki so hodili na začet
nadaljevalni in matures
plesni tečaj. S program
so zajeli plese, ki so na s
tovnem programu od ^
dardnih do latinskoam
ških, to je od počasa
valčka do bay-boy-a.
Plesno šolo je uspešno
dil Borinc Lojze, plesne
čaje pa diplomirani mojs
Ludvik Simončič. Šola je
liko pozornost posvetila t
bontonu in vzgoji nolad
Sodobnega zaključka se
udeležilo okoli 150 mlad
in mladincev. Vsi so bili
dovolj ni s plesnim znanji
ki so si ga pridobili v Ö
šole.
J02E ß
PRED PRVO KON
KRETNO NALOG^
Na svoji prvi seji, lö'
bila te dni v Celju, je rf
občinski z-ovod za zdravi
reševal prošnjo drugod
penjske komisije za odpH
plodu pri ZD v Celju. K«
sija, na katero se obrafi
prosilke iz celotne celjske
gije, se je do sedaj finalih
la s prispevki prosilk. SI
ški v tem metu pa so
narasli, da je postal sai
prispevek premajhen za S
je vseh stroškov. MedoW
Verjamete, da imamo v Celju žival-
ski vrt? No, pravega in velikega kot
ga imajo v drugih mestih prav gotovo
ne, to ve vsak otrok.. Ne vedo pa tega
vsi, da si je moč in to celo zastonj,
kljub temu ogledati simpatičnega sr-
njačka, ki preživlja svoje mlade dni
v pravi pravcati kletki.
Kot je že običajno, da so živalski
vrtovi izven mesta, je tako tudi v Ce-
lju. V dokaj prostorni kletki; ki je z
mrežo zavarovana tudi od zgoraj, ima-
jo mladi-
na levi
Butijeve9
če vas
ne bod'?
ob Ložn^
zom, sv^
med štr^,
mali sn»
svobodnv'
kraj SaH
fod za zdravstvo je
JO sprejel sklep, da
Bagal občinam, da bi
II. stopenjske komi-
odpravo plodu plaOe-
ßine same.
B VIKENDIH
;E IGRIŠČA
ilo je nedeljskih izlet-
in drugih ljubiteljev
tišine, ki ne poznajo
i Majerhold v Mat-
kotu. V sedmih vi-
Ji razpolaga gostišče
►steljami in če bo šlo
sreči bo moč tu do-
üii penzion že od ju-
,lje. Da pa bi gostom
>ilo preveč dolgčas in
se lahko rekreirali v
jvečji meri, gradijo v
leh ob gostišču tudi
Igrišča, ki bodo na
jostom in obiskoval-
celodnevnega penzio-
bo vrtela okoli 42 di-
pŠNA PODPORA
peh organizacijah Zveze
Eistov v velenjski obči-
jdni razpravljajo o zu-
b in notranjih politič-
^prašanjih Jugoslavije.
Jp. povezujejo z nedav-
pvorom predsednika Ti-
Istri ter v Sarajevu,
i sestanku so se zbrali
člani Zveze komunistov
torskem šolskem centru
ipnju, ki so poslušali go-
^retarja medobčinske-
^teja ZK Celje, Jane-
ptorastnika. Kot refren
iranela ugotovitev, da je
ustavne amandmaje
reti in gospodariti bolje
doslej.	-v-
NA — GORENJE
delovnem kolektivu »Les-
t Šoštanju so izvedli re-
dum za priključitev k
mi gospodinjske opre-
<Jorenje v Velenju. 95
. članov tega 300-članske-
Olektiva se je odločilo za
žitev. Prav gotovo bo ta
racija prispevala k več-
uveljaivitvi šoštanjskegia
letiva.	-v-
alpinistični
:pon na filmu
^^i teden je bila v
"ju slavnostna premiera
» »Pot do vznožja Trol-
Junaki so člani ša-
alpinističnega odse-
Jü So se odpravili na pot
OTveško.
I® so posneli na 16 mm
trak. Kamerman je bil
tekst pa je pripra-
Prof. Ficko. Film bodo v
' nadaljevanjih zavrteli
' ljubljanski televizij-
'^daji »S kamero po
»RAZVALINA
ŽIVLJENJA«
V JURKLOŠTRU
Člani dramske skupine pro-
svetnega društva »Prežihov
Voranc« iz Jurkloštra so v
nedeljo predstavili občanom
svojega kraja Finžgarjevo
dramo »Razvalina življenja«.
V vlogah tega zahtevnega odr-
skega dela so nastopili: Bran-
ko Defar—Struček, Marica
Gračner, Anica Bricman,
Franc Jontes (tudi režiral),
Franc Dobršek, Silvo Pompe
in Brigita Paščinski.
Kot na vsaki prireditvi v
tem oddaljenem kraju, so
imeli izvajalci polno dvorano
hvaležnega občinstva. Nedelj-
ski kulturni dogodek je pri-
jeten uvod v priprave na ob-
činski praznik, ki bo letos
v Jurkloštru, ko bodo hkrati
organizirali tudi srečanje bor-
cev kozjanskega odreda.
». . . DA KOLNE
VSAK, PO CESTI SE
PODAVŠI . . . «
Komu velja ta kratka tra-
vestija na Prešernovo zbadlji-
vko, če ne cesti od Laškega
proti Reki in Vrhu? Po-
tem ko so tovornjaki gozd-
nega gospodarstva po raz-
mehčani cesti zvozili " hlo-
dovje in železniške pragove,
so ostale globoke kotanje.
Le-te so pred dnevi zasuli
z gramozom. Kakšnim? Debe-
lim kot pest in po vsej širini.
Odtlej tvega zlom okončin.
izpahe in bunke vsak, ki se
peš, s kolesom ali motorjem
poda na ta »kamnolom« brž
ko se zmrači. Kot da bi hodil
ali se vozil po »lojtri«. Manj
^eveda občutijo dobrote ceste
vsi, ki se vozijo po štirih teo-
lesih, zato se potrjuje znan
izrek, da sita vrana lačni ne
verjame.
-ček.
TRIDNEVNI
SEMINAR
Občinski sindikalni svet
Žalec je pripravil od 13. do
15. maja' tridnevni seminar
za vodstva sindikalnih orga-
nizacij v občini Žalec. Semi-
narja se je udeležilo okoli
40 slušateljev. V- programu,
ki je bil zelo obsežen so bile
teme iz ekonomske politike
za leto 1971 in program sta-
bilizacije, dolgoročni program
razvoja Slovenije ter mesto
in vloga gospodarskih organi-
zacij v našem gospodarskem
sistemu. Precej pa so tudi
govorili o gospodarstvu in
družbenih službah v občini
Žalec, ter v perspektivnem
razvoju samoupravljanja in
vlogi in nalogah sindiktov.
T. T.
NAJBOLJŠA TOVAR.
NA NOGAVIC
Občinski svet Žalec, komi-
sija za rekreacijo in šport je
pred dnevi pripravila v To-
varni nogavic na Polzeli ob-
činsko sindikalno tekmovanje
stt-eljanje z zračno puško. Na-
stopilo je 34 ekip. V starost-
nem razredu do 35 let je zma-
gala TN Polzela, nad 35 let
Keramična industrija Liboje,
pri ženskah TN Polzela itd.
JURJEVANJE V
BISTRICI OB SOTLI
star folklorni običaj —
jurjevanje, ki simbolično pri-
kazuje prihod pomladi, je v
teh krajih še vedno živ. Raz-,
veseljdvo pa je to, da tra-
dicijo praznovanja ohranjajo
tudi v šoli, saj skupaj z učen-
ci odhajajo pedagogi v naravo
in na prostem pečejo jajca,
tako kot stari običaj veleva.
Tako so otroci nosilci staro-
davnih tradicij.
Letos pa jiün je zagodlo
vreme, tako da so za praznik
(24. 4.) morali ostati kar do-
ma. Praznovali so kar v šol-
skih prostorih. .^Spekli So
jajčka in se zabavali.
ZASEDANJE FITEC[
v organizaciji Zveze naravnih zdravilišč in zdravi-
liških krajev Slovenije bo jutri, 21. in v soboto,
22. maja zasedala v Rogaški Slatini ekonomska komi-
sija svetovnega zdraviliškega združenja FITEC. Na za-
sedanju bodo sodelovali člani komisije iz Avstrije,
Bolgarije, CSSR, Italije, Francije, Madžarske, ZR Nem-
čije, Poljske, Portugalske, Romunije, Švice in Jugo-
slavije. Zasedanja se bosta udeležila tudi predsednik
FITEC, dr. Guy EJbrard in generalni sekretar, dr. Glau,
de Kaspar.
^ Pri hiši, ki stoji
^nske ceste onkraj
^'^«sia ]cda] mimo,
J^i, ko boste šli
prijaznim obra-
malimi rožički
.prijazno pozdravi
^"^an pogleduje po
Prostranstvih on-
—bes
PREMAKNILO SE BO,
KER SE MORA!
Sklepi 17. seje predsedstva ZKJ, Titovi govori in re-
solucije II. kongresa ,samoupravljavcev so odjeknili. Ali
povsod enako, povsod z enakim navdušenjem in vero v
uspeh?
Pet komunistov v celjski cinkarni, neposi-ednih proiz-
vajalcev postavlja Titove besede o večji skrbi delavcem
z najnižjimi dohodki med najbolj odmevne. In kaj so še
rekli:
MARTIN ŠOŠTARIČ, 25-le-
tni drugI valjač v cinkarniški
valjarni: »Imam čvrsto upa-
nje, da tokrat ne bo ostalo
le pri besedah, čeravno iz-
kušnje iz preteklosti niso
spodbuda za tako upanje.
Mislim, da smo na robu ti-
stih razmer, ki terjajo kon-
kretno in odločno akcijo,
spoštovanje sklepov na vseh
ravneh. Kdor se bo še danes
igral, bo to delal predvsem
v svojo škodo. Upam, da tako
kratkovidni ljudje nismo, da
bi imeli potrpežljivost za ne-
izmerno.«
FRANC POKELŠEK, 46-let-
ni metalurški tehnik v obratu
cinkovega belila: »V ušesih,
čeprav pred leti, zveni tudi
govor Tita v Splitu, če je fc^''
takrat čas, potem je zdaj
skrajni čas, da se v naši
družbi obrnemo k malemu
človeku. Moti me, da govo-
rimo o zviševanju osebnih
dohodkov. Bi ne bilo bolje,
če bi zaustavili dirko cen.
Mishm, da je naša značilnost,
da znamo najti in pokazati
napake, nismo pa jih do-
volj korajžni izkoreniniti.«
LENA TURNŠEK, 26-letna
delavka v obratu grafike: »Bi-
la sem na zboru v Labinu,
kajti od tam sem doma in
sem tam praznovala 1. maj.
Nedvomno je odjeknil naj-
bolj tisti del Titovega govo-
ra, ko je zahteval izboljšanje
življenjskih pogojev delav-
cev. Verjamem, da se bo obr-
nilo na bolje, ker moram
verjeti iz notranje potrebe
po veri v boljše. Kak bi si-
cer bil sploh smisel življe-
nja? Toda rešiti se moramo
hinavcev, ki govorijo eno,
delajo drugače!«
MARTIN KUKOVie, 37-let-
ni ' topilec v obrj^^u nove
žveplene kisline: »Moje mne-
nje je, da zdaj ni čas, da
bi še na široko debatirali.
Slediti morajo dejanja, brez
njih so besede puhlice. Na-
grajevanje po delu bodi cilj,
cilj pa naj bo tudi zmanjša-
nje krivičnih in neprisluženih
prevelikih raalik. Kot previ-
soki osebni dohodki niso za-
služeni, si mali delavci tudi
ne zaslužijo, da morajo ob
trdem delu dobesedno živo-
tariti.«
VILI GLAŽAR, 54-letni ke-
mijski tehnik v neposredni
proizvodnji: »Ne morem si
pomagati, "Ce sem dokaj ske-
ptičen, ker ni prvič, da je
Tito tako jasno in odločno
povedal kaj je treba storiti.
Vselej se je kje kaj zatak-
nilo, ko je bilo treba na-
potke uresničiti. Lahko bi
rekel, da mi pogum in upa-
nje vseeno vliva zagotovilo
Tita, da tokrat sklepi mora-
jo biti do črke uresničeni«.
In že so tu prvi znaki na-
sprotij, rastoče cene na pri-
mer .. .«
Pri vseh smo zasledili zaupanje, ki pa ni brez primesi
skepse. Vsi so bili za to, da doprinesejo potrebne žrtve,
toda njihov pogoj je: doprinos mora biti splošno veljaven
za vse, ne predvsem za že tako prizadete neposredne de-
lavce, zlasti tiste z nizkimi osebnimi dohodki. Skeptični so
zaradi obnašanja struktur na višji družbeni lestvici, upajo
pa, ker bi tudi tokratni polom zastavljenih ciljev imel
hude FKDsledice predvsem za tiste, ki jim ljudje ne bodo
več verjeli.	J. K'"-
EDINI
V
DAN
V LETU
DNI
Tisto jutro, sonce je neverjetno ra-
dostno obsijalo pokrajino, je bilo pred
stavbo družbenopolitičnih organizacij v
Celju neverjetno živo. Pa ne zaradi bliž-
nje »Turške mačke« in njenih gostov,
temveč zaradi Ijvdi, ki so se iv se še
tega' dneva v jeseni življenja najbolj ve-
selijo. Izlet, ki ga za socialne podpiran-
ce pripravi občinska organizacija Rde-
čega križa, je za vsakega prazničen dan.
171 (doslej v štirih letih največ) social-
nih podpirancev s področja celotne celj-
ske občine se je zbralo, da bi jih štirje
avtobusi popeljali na izlet, ki vsem po-
meni edini sončni dan v letu dni.
Zenice so si zavezale ta boljše rute
in »firtuhe«, moški nadeli na glavo ta
boljše klobuke in zavezali na belo sraj-
co kravate. Za njih to ni bil navaden
dan, bil je dan, ki ga v dolgem letu
najbolj pričakujejo in najbolj veselijo.
Dan, ki jim ga pripravijo ob pomoči
celjskih podjetij, prizadevno vodstvo ob-
činske organizacije Rdečega križa.
Izlet tja do Ptuja, gradu Borla, Or-
moža in spodnje jtostaje žičnice v Ma-
riboru, so omogočili: EMO, obrat Vital
Mislinje, gostinska podjetja Na-Na,
Culk, Evropa, Samopostrežna restavraci-
ja, Majolka, Zvezda, pekama Mlakar,
Merx, Center, Slovenija jnno. Ljudska
restavracija, Aero, Emona Ptuj ter os-
novne organizacije Rdečega križa rm te-
renu, Otok, Dolgo polje, Ljubečna, Za-
grad — Pečovnik, Ostrožno in Aljažev
hrib. Tisti, ki so se izleta udeležili, so
bili njihove pomoči veseli Pravijo, hva-
la.
Harmonikarja sta raztegovala meho-
ve harmonik, za njima pa so peli tudi
vsi ostali udeleženci izleta. Peli zato,
ker je bilo lepo, ker so za en dan po-
zabili na skrbi, ki jih tarejo skozi leto
in leta ter v upanju, da bodo lahko do-
živeli še veliko takšnih izletov.
Bile so tudi solze. Solze radosti, da
So lahko ljudje, ki so v trenutku jeseni
izgubili stik z marsikatero dobroto, za
dan odpotovali na izlet. Izlet v nekate-
re kraje Slovenije! Izlet, ki bi za mar-
sikoga, ki iz bogate blagajne ni hotel
prispevati dinarja pomoči, bil reven.
Sam pa kvečjemu potuje še na morje
in v svet. Ti ljudje, ki so mnogo dali
in ki so preživeli težave življenja z vse-
mi lepotami in problemi, pa so zado-
voljni iz izletom, ki jim ga je pripravil
občinski odbor Rdečega križa v Celju.
Upravičeno zadovoljni, ker je bilo 'epo.
Doživeli so edini sončni dan v sivem le-
tu dni...
Zadovoljni obrazi, zanimanje za po-
samezne kraje, ta boljše obleke, veselje
pa tudi solze in pisanje kartic posamez-
nim svojcem, češ, poglej, kje sem bil,
vse to so momenti, ki pripovedujejo v
prid takšnih in podobnih akcij.
O srečanjih, drobnih, bi še lahko
pisali Mnogo in veliko. Vsak kamenček
je biser zase. Vsi skupaj so bili velik
biser. Ko bi jim Rdeči križ v Celju vsa-
ko leto pripravil tako lep sončen dan,
edini — za marsikoga — v življenju.
TONE VRABL
MILAN SENIČAR
PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH
EDINA POT ZA KREPITEV NASE SKUPNOSTI
Büstalu rjain je da raz-
no še novosti ki jih
ilagajo ustavna dopoLni'a
3 vodstvenih organov Ju-
iivije.
avna novost ki je širši
üsU že precej dolgo zna
je vsekakor predsedstvo
Jugoslavije. To bo naj-
organ ki bo v prihod-
vodil državo. Sestavljen
tako da bodo v njem
copravno zastopane repu-
e m obe avtonomni po-
iini. Iz vsake republike
o v predsedstvu trije Iju-
iz avtonomnih pokra-
pa po dva. Na ta način
zagotovljeno da bodo
;li do izraza interesi vseh
jblik. E»redsedstvo SFRJ
/išji vodstveni organ in
tak predstavlja državo
la tn v tujini usklajuje
pne koristi republik
d'laga zvezni skupščini
teljne smeri politike,
emlja njeno izvajanje ter
•sevanje zakonov ter op-
ija vse druge dolžnosti,
jüi mora opravljati sicer
višji državni voditelj. Je
emtakem kolektivni pred-
sednik države, kolektivni
»poglavar«, ki bo vodil Ju-
goslavijo. Iz zgodovme so
takšni primeri vodenja drža-
ve znani, za nas pa pomeni
novost, ki naj bi, kot smo
že rekli, izrazila potrebo
vseh republik, da sodeluje-
jo v najvišjem vodstvenem
vrhu države pri oblikovanju
njene politike, pri odločanju
o najpomembnejših zadevah
naše družbe.
Zamisel o osnov^ju pred-
sedstva republike je sprožil
tovariš Tito, ker je videl v
tem najboljše jamstvo za us-
pešno vodenje nase mrx>gona-
cionalne skupnosti tudi ta-
krat, ko bi on ne mogel biti
več na krmilu države.
Zaradi odgovornega dela,
ki čaka predsedstvo, bodo
brez dvoma republike vanj
izvolile svoje najsposobnejše
in najbolj uveljavljene ljudi,
kar je gotovo tudi zagotovi-
lo več, da bo ta bodoči naj-
višji organ naše države kos
nalogam, delu in odgovorno-
sti, pred katero se bo zna-
šel.
TOVARIŠ TITO NAJ BO PREDSEDNIK
REPUBLIKE ŠE NAPREJ
JXXVI. ustavno dopolnilo
posebej nanaša na Tite; za-
i, to bi bilo težje poveda-
balje, kot je zapisano v
polnilu samem, zato ga
.nno ponovili:
iZvezna skupščina lahko
jipa Broza Tita spričo nje-
ve zgodovinske vloge v na-
inoosvobodilni vojni in so-
Jistični revoluciji, pri
tvarjanju in razvoju soci-
alistične federativne republi-
ke Jugoslavije, razvoju jiJgo-
slovanske samoupravne soci-
alistične družbe, uresničeva-
nju bratstva in enotnosti na-
rodov in narodnosti Jugo-
slavije, krepitvi neodvisnosti
države in njenega položaja v
mednarodnih stikih, boju za
mir na svetu in pa v skla-
du z izraženo voljo delovnih
ljudi in občanov, narodov
in rjarodnosti Jugoslavije
ter na predlog skupščin so-
cialističnih republik in soci-
alističnih avtonomnih pokra-
jin po postopku, določenem
v ustavi, izvoli za predsedni-
ka republike.
F'redsednik republike za-
stopa SFRJ doma in v tuji-
ni in je vrhovni poveljnik
oboroženih sil socialistične
federativne republike Jugo-
slavije.«
Takšno rešitev so enoduš-
no pozdravili vsi naši ljudje
m jo je manifestativno po-
trdil pred nedavnim tudi
II. kongres samoupravi j avcev
Jugoslavije v Sarajevu.
O ZVEZNEM IZVRŠNEM SVETU IN
UPRAVI
Zvezni išsvršni svet ostaja
najvišji izvršilni organ v
federaciji in mu tudi po
novem pripadajo v glavnem
iste funkcije in pristojnosti,
ki jih je imel že do sedaj.
Razlika je v' tem, da člani
zveznega izvršnega sveta ne
bodo mc^li biti poslanci zve-
zne skupščine. Posebej je
določeno v ustavnih dopolni-
lih, da morajo biti tudi v
izvršnem svetu enakopravno
zastopane vse republike. Ko-
liko članov bo dala vsaka,
o tem zaenkrat še ni nič
rečenega.
Opozoriti moramo tudi na
to, da bo spričo drugačne
podobe federacije, spričo nje-
nih spremenjenih pristojno-
sti in nalog, pa zaradi veli-
ko večje samostojnosti repu-
blik docela spremenjena zve-
zna uprava. Močno bo skr-
čeno število zveznih sekreta-
riatov, zavodov, komisij, sve-
tov in pKxlobnih zveznih or-
ganov, ki jih je bUo do
zdaj na pretek. Zveza je bi-
la doslej organizirana pač
tako, da je razpolagala z ve-
liko oblastjo in tudi z veli-
kimi sredstvi, kar vse je
rodilo tudi veliko uradov,
obsežno administracijo in
mnogo birokratov. Vsemu
temu so pripravili predlogi
za spremembo ustave konec
in gotovo za tem ne bo ža-
lovala nobena republika.
ZDAJ VEMO, ZA KAKŠNE SPREMEMBE
GRE V JUGOSLAVIJI
Naš opis ustavnih spre-
memb smo s tem pripeljali
h koncu. Te dni se tudi za-
ključuje javna razprava o
njih. Trajala je dva meseca,
pravzaprav še dlje, ker se
je dejansko začela, še pre-
den je bil tekst usta:vnih
dopolnil razgrnjen pred jav-
nost. Kot bralci sami ve-
do, je bila ta razprava živa
in nadvse koristna. Seznani-
la je ljudi z vsebino spre-
memb, hkrati pa dala vrsto
sprejemdjdvih pobud za spre-
m«nbe predloga dopoJnil, za
boljše rešitve, jasnejše for-
mulacije itd. Predvsem pa
vidimo glavni pomen javne
razprave o tem, da so obča-
ni siwznaJi, za kakšne spre-
membe v Jugoslaviji tokrat
gre in zakaj so potrebne.
Ce lahko delamo že zdaj ka
ke zaključke o njej, bi rekli,
da je vlila ljudem, kljub za-
pletenosti trenutka, v kate-
rem smo, samozavest in pre-
pričanje, da bomo poslej ži-
veli v ^ trdnejša skupnosti
z drugimi jugoslovanskimi
narodi in narodnostmi, v
bolj urejenih razmerah in
zaradi tega zagotovo tudi s
še bolj jasno pKKiobo naše
prihodnosti, če bodo le
ustavne spremembe resnično
FHJstale del naše jutrišnje
prakse.
Nobena ustava, noben za-
kon in nikakršen politični
program pa seveda m čudež-
na palica, ki bi idealno ure-
dila vse tisto, kar še ni do-
gnano, popravila vse tisto,
kar je narobe. Take doku-
mente je treba oživiti, jih
uresničiti v vsakdanjem živ-
ljenju okrog nas. Zgodi se
lahko, da gre življenje svo-
jo pot, mimo vseh ustav in
lepih zamisli. Trdno smo
prepričani, da so rešitve in
predlogi, ki jih dajejo ustav-
na dopolrjila, uresničljivi, da
jih je, kot smo poskušali
povedati tudi v teh člankih,
narekovalo življenje. Veruje-
mo zato, da življenje ne bo
šlo mimo njih in da t>omo
vse bo jutri živeli. To daje
še večji smisel vsemu, kar
delamo in za čimer vsi sku-
paj v Jugoslaviji in v vsaki
republiki posebej težimo.
ZKJ IN SAMOUPRAVLJALO! O USTAV-
NIH SPREMEMBAH
Konec aprila je bila na
Brionih seja najvišjega vod-
stva Zveze komunistov Jugo-
slavije, njenega predsedstva.
Eden najpomembnejših in
naj'bolj poudarjenih sklepov
te seje je bil, da je potreb-
no ustavne spremembe čim-
prej sprejeti, ker to zahte-
vajo politične in gospodar-
ske razmere v državi, pred-
vsem pa, ker je tako Zveza
komunistov kot najširša na-
ša javnost prepričana, da je
to edino mogoča ter najbolj-
ša pot k še večji krepitvi
jugoslovanske skupnosti.
To je prepričljivo pokazal
tudd II. kongres samouprav-
Ijavcev Jugoslavije, na kate-
rem je bila v sr^išču po-
zornosti prav vsebina ustav-
nih dopolriil, zlasti tistega
dela, ki ureja položaj delov-
nega človeka in združenega
dela.
ZapisaJi smo že enkrat na
začetku teh nadaljevanj, da
predstavljajo sedanje ustav-
ne spremembe samo prvi,
najnujnejši del ustavnih
sprememb, ki jih zahteva
razvoj naše družbe. Drugi
del, ki bo posegel v preobli-
kovanje zvezne skupščine, v
položaj in naloge komune
ter §e na vrsto drugih po-
membnih področij, naj bi
že kmalu prišel na vrsto in
naj b4 ga dokončali v pri-
hodnjih dveh aü treh letih.
I. RUDOLF
TEH NAŠIH USPESNIH PETNAJST LET
TE DNI PRAZNUJE TRGOVSKO PODJETJE »JELŠA« V ŠMARJU PRI JELŠAH 15. OBLETNICO OBSTOJA IN
DELA. OB TEJ PRILOŽNOSTI SMO OBISKALI DIREKTORJA PODJETJA, TOVARIŠA MILOŠA KLAJNŠKA, DA
BI POVEDAL KAJ VEČ O KOLEKTIVU, KI Z ŽELJO PO NAPREDKU IN ODREKANJEM POMAGA SPREMI-
NJATI PODOBO KOZJANSKEGA.
Tovariš Klanjšek, vi vodite
tspvsko podjetje »Jelša«
r.u zaprav od same usta ;o-
^e, torej celih 15 let. Opi-
ate prosim nastanek in rax-
loj podjetja.
i V maju 1958 smo vpisali
f register gospodarskih or-
anizacij trgovino »Zarja« v
marju pri Jelšah. V njej
®o bili 3 zaposleni. Takrat,
red 15 leti nisem niti po-
iiislil, . da bo to nekakšen
zgodovinski« mejnik, po-
lemben za razvoj trgovine
a našem območju. Kolektiv
e delovne enote pa se je
nialu pohvalil z večjimi us-
pehi. Leta 1958 so se nam
•ridružile še trgovine v Pri-
javi in trgovina v Sodni va-
'i. že leta 1959 pa še trgo-
ina v Zibiki, Vinskem
Mestinijfu in še druga
trgovina v Šmarju, takoj na-
slednje leto pa tudi trgovi-
ne v Kristanvrhu, Sladki
g&ri, .Pečici, Šentvidu in
Grobelnem. To so büe v
glavnem manjše podeželske
poslovalnice, ki s svojo skro-
mno opremljenostjo in zaled-
jem s slabo kupno močjo ni-
so zmogle večjega ekonom-
skega učinka, vendar smo si
že tedaj začrtali jasno raz-
vojno pot: vsak ustvarjeri
dinar za izboljšanje trgovine
na smarskem! Tako smo
1961. leta ustanovili v Šmar-
ju novo, specializirano trgo-
vino z železnino, tehnič-
nim in gradbenim materialom
»Veriga«, podjetju pa sta se
pridružili še dotedaj samo-
sto.fni trgovski podjetji »Sot-
la« Podčetrtek in Bistrica ob
Sotli. Posebno p>om©mibno za
vsklajen razvoj ix>djjetja in
trgovine na našem območju
pa so bile pridružitve trgov-
skega podjetja Kozje v letu
1962 in Trgovskih podjetij
»Izbira« Rogaška Slatina in
»Donat« Rogatec v letu 1963.
S tem smo postali ekonom-
sko močnejši in smo se lah-
ko lotili tudi večjih iKKi-a-
gov na področju izgradnje
in modernizacije trgovine na
šmarskem. Posebno skrb
smo posvečali modernizaciji
poslovanja, uvajanju sodob-
ne tehnike in specializaciji.
Že v letu 1962 smo z več-
jo adaptacijo odprli na na-
šem i>odročju prvo samopo-
strežno trgovino in sicer v
Srnarju, naslednje leto pa
novozgrajeno samaix>strežbo
v Rogatcu. Nadalje smo v
teh letih zgradili v Rogaški
Slatini novo blagovnico _ nov
trgovsko-gostinski paviljon v
Lesičnem, popolnoma renovi-
rali z velikimi adaiptacijaml
pa celo vrsto objektov: Gro-
belno, Podsreda, Kristanvrh,
živila. Tekstil, Verigo v
Šmarju, Steklar v Rogaški
Slatini, gostinska lokala
»Hram« v Šmarju in »Grad«
v Rogatcu »Toplice« v Pod-
četrtku, Sladko goro, odprli
nove trgovine »Delikatesa« v
Šmarju, poleg blagovnice v
Rog. Slatini še »Souvenir«,
Obutev v Rogatcu, razširili
dejavnost na gostinstvo, pre-
vzeli v. sklop podjetja Me-
snici v Šmarju in Kozjem
itd.
Kakšne so danes dejavno-
sti in obseg trgovskega pod-
jetja »Jelša«?
Pokrivamo s 54 poslovalni-
cami široko območje od
Grobelnega do Rogatca^ od
Poljčan do Kumrovca in
Kozja. Potrošnikom nudimo
že zares bogato izbiro skoro
vseh vrst trgovskega blaga
od živil, tekstila vseh vrst,
železnine, tehničnega, inštala-
cijskega ter gradbenega ma-
teriala, pohištva, kuriva, pa
do mesa v lastnih mesnicah
in nudimo vse vrste gostin-
skiV} uslug v naših gostin-
skih lokalih in bifeiih v
Šmarju, Rogaški Slatini Ro-
gatcu, Lesičnem in Kristan-
vrhu.
Kakšne značilnosti so, po
vašem mnenju vplivale na
tak razvoj in v ä^Tn se vam
zdi, da ste najbolj uspeli?
Prepričan sem, da smo
pri organizaciji in izjpopol-
Ojevaaju trgovisk« mreže
na našem področju v tem
obdobju dosegli primerne us-
pehe, prav tako pa sem pre-
pričan, da smo te uspehe
dosegli predvsem radi viso-
ke zavesti in homogenosti
vseh članov našega delovne-
ga kolektiva, ki se je zmal
marsikdaj in večkrat tudi
odreči zboljšanju svojega
gmotnega položaja y korist
čimprejšnji modernizaciji po-
slovanja in tako irfaoljšanju
kakovosti uslug svojim po-
trošnikom, pri čemer je v
največji meri prišlo do izra-
za delavsko samoupravljanje.
Kolektiv je s sv^ojimi samo-
upravnimi organi na čelu ob
vsakem času vedel kaj ho-
če, vedno vedel, da je bo-
dočnost vsakega posamezne-
ga člana v močnem, dobro
organiziranem, ekonomsko
neodvisnem podjetju. Svojo
vlogo i>a je tudi odigralo ne-
nehno prizadevanj« za na-
grajevanjem po vlofcenem de-
lu, kar je dajalo vseskozi
primerne rezultate.
Imate kakšne težave in
kaj vas pri va$em delu rmj-
bolj moti?
No, težav pa kljub vsemu
nikoli ne manjka, največje
težave imamo z vzdrževanjem
trgovin v odročnih krajih z
manjšim zaledjem. Trgovine
so v teh krajih potrošnikom
nujno potrebne, niso pa eko-
nomsko utemeljene radi pre-
majhne kuspne moči in jih
mora kolektiv umetno vzdr-
ževati z dotacijami, kar sla-
bi ekonomsko moČ pHDdjetja
in prizadene vsakega člana
našega delovnega kolektiva.
Nadalje p>a nas najbolj
moti, da ne moremo dobiti
v upravljanj« poslovnih lo-
kalov, katere koristimo od
vsega' začetka, upravlja pa z
njimi po sili predpisov sta-
novanjsko podjetje. To nas
zelo ovira v nadaljnji moder-
nizaciji naših trgovin. Me-
nim^ da bi bik) nujno omo-
gočiti, da s sredstvi, s kate-
rimi gospodarimo, tudi up>-
ravljamo in vidim v tem ne-
razvimevanje širše družbene
skupnosti do problema raz-
voja trgovine.
In načrti?
Se naprej razvijati in
modernizirati trgovsko - go-
stinsko mrežo in tako nudi-
ti potrošnikom čim kvalitet-
nejše usluge in izbiro. Sred-
njeročni razvojni program
za obdobje 1971/1975, sprejet
po samoupravnih organih,
predvideva novogradnje trgov-
sko-gostinskih lokalov v Ko-
zjem, Rogaški Slatini, Šmar-
ju Mestinju, Podplatu, Bi-
strica ob Sotli, Sodni vasi in
Grobelnem, velike adaptacije
Pa v Rogatcu in Pristavi,
vse skupaj v predvideni
vrednosti 9.95o.000 din.
Prepričani smo, da bomo
v svojah naporih uspelL
Direktor trgovskega pod^
jetja JELŠA Miloš Klanj-
šek
^»jvečja investicija trgovskega podjetja JELŠA v Rogaški Slatini v letu 1966
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Politična kriza, ki je tedne in
tedne nevidno tlela pod vročim
soncem Kaira, je Iconec minulega
tedna izbruhnila z dramatično
ostrino, ki je presenetila tudi tiste
najbolj poučene opazovalce doga-
janj v dolini Nila. Sedaj že ni moč
poimensko objavljati vse tiste, ki
so morali (menimo, da je to prava
beseda, čeprav je bilo v začetku
tedna še nejasno, če jo lahko upo-
rabljamo) odstopiti: seznam bi bil
predolg. To je čistka velikega ob-
sega, sprememba, ki bi jo lahko
primerjali z revolucijo iz leta 1952,
ko so mladi častniki strmoglavili
podkupljivi režim kralja Faruka.
Dovolj je, če omenimo, da sta se
morala posloviti od oblasti tudi
dva tako močna človeka, kot sta
to bila minister za vojsko Favzi
iai notranje žadeve Gome — da ne
govorimo posebej o odhodu pod-
predsednika AH Sabrija in general-
nega sekretarja arabske socialistič-
ne unije Abdela Mohsena Nurija.
Razen teh so odstavili še nekaj sto
drugih visokih funkcionarjev, čast-
nikov in ja^^nih delavcev. Zakaj in
kako se je to zgodilo, kaj je v oza-
dju te mogočne manifestacije oseb-
nega prestiža egiptovskega pred-
sednika Sadata?
Zdi se, da je že moč — kljub
temu, da še vedno manjkajo ne-
kateri kamenčki mozaika — dati
odgovor na ta vprašanja. Osnova
vsega so bile globoke razlike med
posameznimi najvišjimi egiptovski-
mi voditelji o temeljnih notranie
in zunanjepolitičnih vprašanjih.
Predvsem se niso mogli zediniti o
dilemi, ali naj iščejo izhod iz bliž-
njevzhodne krize z orožjem ali za
diplomatsko mizo, temu pa so se
pridružila še nasprotujoča si sta-
lišča o viogi in pomenu trojne zve-
ze (Egipt, Sirija, Libija) ter arab-
ske socialistične unije, edine do-
voljene stranke v Združeni arab-
ski republiki. Sadat je bil za mir-
no rešitev bližn jcivzbodne krize; bil
je prepričan, da je federacija med
Egiptom, Sirijo in Libijo pametna
in koristna in terjal je spremembe
v edini egiptovski politični stranki.
Njegovi nasprotniki so imeli čisto
drugačna stališča. Tu so korenine
sprememb, ki so pretresale Egipt
zadnjih nekaj dni. Kot je mogoče
soditi, je predsednik Sadat izšel iz
tega obračimavanja kot nesporni
zmagovalec, ki uživa podporo mno-
žic doma in velike večine arabskih
držav. Domnevamo lahko, da bo
poskušal v naslednjem obdobju
najprej utrditi svoje pozicije in
medtem pripraviti oder tudi za za-
dnje dejanje drame — dokončen
obračun (sojenje) s t'stimi naspro-
tniki, ki so jih že označili kot za-
rotnike in izdajalce interesov egip-
tovskega ljudstva. V kairskih zapo-
rih je sedaj nekaj sto ljudi nih-
če ne ve, kdaj jim bodo (če bodo
vsem) začeli soditi in kakšne bodo
postavke obtožnic. Predno posku-
simo še malce bolj razsvetliti oza-
dje kairskih sprememb, se vsaj v
telegrafskem stilu ozrimo še na
reakcijo tiste velesile, ki je za do-
gajanja v Kairu ta trenutek izmed
vseh nemara še najbolj zainteresi-
rana — Sovjetske zveze. Iz Moskve
je prišla hudo skopa informacija:
to, kar se dogaja v Egiptu, je
povsem notranja zadeva. In k temu
ni odveč dodati, da je bil vsaj eden
izmed odstavljenih — podpredsed-
nik republike Ali Sabri — velik
prijatelj SZ. Vsekakor je potrebno
povedati tudi to, da predsednik Sa-
dat ni bil prvi, ki se je odločil za
miroljubno rešitev krize ob Suezu.
To je pravzaprav podedovana po-
litika pokojnega predsednika Na-
serja, ki se je odločil, da sprejme
resolucijo Varnostnega sveta iz leta
1967. Toda tako Naser kot Sadat
sta ob tem večkrat poudarila, da
ne verjameta, da se bodo Izraelci
prostovoljno umaknili z okupiranih
ozemelj in v tem smislu sta oba
izjavljala, da bodo tisto, kar je bilo
»Arabcem vzeto s silo, lahko po-
vrnili samo s silo«. Toda to očitno
ni bilo dovolj za tiste, ki so na-
sprotovali Sadatu in so se zavze-
mali za skrajno nepopustlijvo in
zgolj na orožje oprto stališče do
rešitve krize. Naposled so postale
razlike tako očitne »ali—ali«. Temu
smo bili priče in ni dvoma, da bo-
mo imeli še priložnost spremljati
posledice tega obračuna.
Pogajanja za vstop V. Britanije
v skupno evropsko tržišče so se
zadnje dni nadaljevala za Otočane
zelo ugodno; nekateri sodijo, da
so bile odstranjene zadnje p<>
membne ovire za njeno priključi-
tev k šesterici.
švedsko višje sodišče je potrdi,
lo izgon po prestani kazni za usta-
ška terorista Mikuliča in Vujče-
viča, pač pa jima je za 6 mesecev
(na samo tri leta) znižalo zaporno
kazen za vdor v jugoslovanski kon-
zulat v Goeteborgu 10. februarja
letos.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
v minulih dneh se naša no-
tranja • politična dogajanja
prav zares niso ravnala ix)
nekakšnem nenapisanem pra-
vilu, ki pravi, da je aktivnost
teh dogajanj — razumljivo —
v	obratnem sorazmerju z raz-
penjanjem živega srebra v
toplomerih. Res pa je, da je
pravcata poletna vročina pri-
tisnila kar iznenada in res je
tudi, da je vsestranska poli-
tična ofenziva, če lahko tako
rečemo, katere začetka sta se
oblikovala na 17. seji pred-
sedstva ZKJ na Brionih ter
neposredno zatem na II. kon-
gresu jugoslovanskih samo-
upravljalcev v Sarajevu, ak-
tivnost notranje političnega
dogajanja spodbudno usmeri-
la ter nas opozorila na določ-
ne in neodložljive naloge.
Zategadelj nas pravzaprav
ne more presenetiti, da so v
dneh minulega tedna — v če-
trtek in petek — o raznih
najaktualnejših vprašanjih
naše družbe ter o razvojnih
nalogah in gospodarski prob-
lematiki razpravljali kar vsi
centralni komiteji ZK po
vseh republikah, ter o teh
vprašanjih zavzeli svoja sta-
lišča oziroma sprejeli dolo-
čene sklepe.
Centralni komite ZK Slove-
nije je po dvodnevni razpra
vi	odločno podprl stališča,
izražena v sklepih brionske
seje predsedstva ZKJ in v
govoru predsednika Tita v
Labinu, pa tudi stališča s
kongi-esa samoupravljalcev. V
sklepih CK ZKS je med dru-
gim rečeno, da je uresniče-
vanje sprejetih nalog- sedaj
neodložljiva in določna dolž-
nost nas vseh, še p>osebej pa
komunistov. Ocena trenutnih
gospodarskih gibanj pri nas
je bila kritična — med dru-
gim je bilo rečeno, da bi bi-
lo umestno zahtevati (če or-
gani federacije v najkrajšem
času ne bodo sposobni spre-
jeti ustreznih sklepov in u-
krepov na temelju pristojno-
sti, ki jih še imajo), naj bi
ta pooblastila prenesli na re-
publike, seveda v smislu u-
činkovitejšega reševanja pe-
rečih gospodarskih vprašanj.
Iz obsežnih sklepov tokrat-
nega zasedanja CK ZKS o-
menimo samo tistega, ki na-
vaja trenutno neodložljive
naloge našega družbenega u-
rejanja — in te so stabiliza-
cija gospodarskih gibanj,
veljavitev ustavnih amandma-
jev in izoblikovanje koncep-
ta sodobne slovenske sociali-
stične samoupravne družbe
ter ureditev o^osov v ZKS,
kar pomeni, da ji je z učin-
kovito idejno politično akci-
jo treba zagotoviti njeno vo-
dilno družbeno vlogo.
Ostre in polemične razpra-
ve So se odvijale tudi na
vseh tokratnih zasedanjih
centralnih komitejev ZK po
drugih republikah. Na seji
CK ZK Hrvatske so pred-
vsem opozorili na tiste skle-
pe z brionske seje, ki terja-
jo odločen obračun z vsem,
kar zavira krepitev samo-
upravnega razvoja. Odločna
obsodba je veljala tudi vsem
pojavom šovinističnih teženj,
ki se ogrinjajo v plašč pre-
napetih nacionalističnih gle-
danj. Posebne obsodbe so-
vražni dejavnosti pa so izre-
kli na seji CK ZKS Srbije,
kjer je bilo rečeno med dru-
gim, da so predlagane ustav-
ne spremembe sprožile razne
oblike odpora pri sovražnih
silah, ki si prizadevajo vso
našo dosedanjo razvojno pot
označiti kot četrt stoletja na-
pak našega sistema, kot če-
trt stoletja Izkoriščanja in
nacionalne hegemonije. Na
seji tega centralnega komite-
ja — razprava je bila v glav-
nem posvečena mednarodne-
mu položaju Jugoslavije in
zažčiti samoupravnih sociali-
stičnih odnosov — so ugoto-
vili, da Od zunaj izvajajo or-
ganizirane pritiske na našo
državo z blokovskih in hege-
monističnih pozicij, pa se mo-
ramo zategadelj z vso odgo-
vornostjo posvetiti krepitvi
vseljudske obrambe. Nujnost
hitrega in doslednega izvaja-
nja predvidenih ustavnih
sprememb so poudarili tudi
na seji CK ZK Makedonije
(kjer So se še p>osebej zav-
zeli za načelo enakopravnosti
vseh narodov in narodnosti v
socialistični jugoslovanski
družbeni skupnosti), na seji
CK ZK Bosne in Hercegovi-
ne pa so dejali, da so pozi-
tivnemu razvoju mednarod-
nih odnosov upira v BiH le
nekaj skupin in posamezni-
kov, ki bodisi z unitaristič-
nih, bodisi z nacionalističnih
pozicij skušajo zavreti ta pro-
ces.
Na tem mestu še omenimo,
da je v minulih dneh (prejš-
njo sredo) zasedala tudi ko-
misija za družbeno ekonom-
ske odnose CK ZKS, ki je
razpravljala o aktualnem e-
konomsko političnem položaju
ter o izvajanju našega stabi-
lizacijskega programa. V tej
razpravi je posebej izzvenelo
vprašanje odgovornosti za
izvajanje začrtane stabiliza-
cijske politike, če kdo ni spo-
soben, da bi v okviru poobla-
stil in pristojenosti' izpolnil
svoje obveznosti — so menili
na tej seji — naj ta poobla-
stila prepusti drugim! In še:
z istimi kadri, ki so vodili
nekdanjo administrativno ix>-
litiko, sedanjega položaja pač
ni mogoče reševati.
Prejšnji teden (v soboto)
se je formalno končala dvo-
mesečna javna razprava o
predlaganih ustavnih spre-
membah. O pripombah In
dodatnih predlogih bo hkrati
s sprejemom ustavnih a-
mandmajev razpravljala zve-
zna skupščina — predvidoma
do 25. junija. Do konca juli-
ja (med 25. junijem in 25.
julijem) pa naj bi potekale
že volitve v predsedstvo
SFRJ, ki bo, kot je znano,
naša nova ustavna institucija
na ravni federacije.
Ob koncu še omenimo, da
sta prejšnji teden dva odbo-
ra republiške skupščine že
razpravljala o predlogu za iz-
dajo zakona o združevanju
kmetov v zaduge, organizaci-
je združenega dela in pogod-
bene skupnosti ter ocenila,
da bi bilo takšen zakon treba
sprejeti — čeprav je res, da
so nekatere kmetijske orga-
nizacije že spremenile statu-
te, da že dopuščajo večjo sa-
moupravo kmetov. Ta zakon
naj bi kmetu res dal vedeti,
da je to njegov zakon, ter
naj bi dosledno preprečeval
izigravanje. Zadruge naj bi
po tem zakonu res postale
kmečke zadruge — zakon naj
bi dejansko omogočal plodno
združevanje ter sodelovanje
družbene in zasebne kmečke
lastnine.
PRAVICA, POSTATI
ČLAN ZADRUGE
PREPREČITI DELITEV NA ORGANIZACIJE
PREMOŽNEJŠIH IN REVNEJŠIH KMETOV
— STATUTE NAJ POTRJUJEJO OBČINSKE
SKUPŠČINE
Razlage, kakšne pravice naj
bi imeli kmetje — člani za-
druge EK) novem zakonu o
združevanju kmetov, ki ga
pripravljajo, zvenijo lepo.
Toda ali članstvo ne bo ome-
jeno le na ozek krog, kot je
zdaj tako imenovana prava
kooperacija? Tako sprašuje-
jo kmetje, ki p>o dosedanjih
izkušnjah ne zaupajo dovolj
novim obljubam.
V	tezah za javno razpravo
je sprejemu članov v zadru-
ge dan poseben poudarek.
Kdor bo izpolnjeval pogoje,
naj bi imel pravico postati
član zadruge tudi takrat, ko
bi jo skupina najmanj 30
kmetov že ustanovila. Usta-
novitelji se torej ne bi mog-
li zapreti za svojo ograjo,
češ da jim drugi kmetje ni-
so FKxtrebni ali jüi sploh ne
marajo. O sprejemu novih
članov naj bi sicer odločali
zadružni organi v skladu s
statutom svoje organizacije.
Kmet, ki ga na njegovo pro-
šnjo ne bi hoteli sprejeti, pa
naj bi imeli pravico sprožiti
spor pred občinskim sodi-
ščem, ki bi v nepravdnem
postopku dokončno odločilo.
Kakšni bodo pogoji za
članstvo z zadrugi? Ali jih
bodo lahko izpolnili vsi
kmetje, ki bd želeli postati
člani?
V	tezah .so predvideni os-
novni pogoji, nadrobneje bo-
do zapisani v statutu zad-
ruge. člani lahko postanejo
kmetje, ki se odločUo za traj-
nejše gospodarsko sodelo-
vanje in sklenejo pismene
pogodbe. Za tako sodelova-
nje pa se šteje združevanje
dela in sredstev ali poslovno
sodelovanje z zadrugo za
daljše obdobje zaradi oskrbe
s kmetijskimi potrebščinami
in prodaje pridelkov. Enaki^
pogoji naj bi veljali tudi za
članstvo v organizacijah kme-
tov pri kmetijskih in drugih
delovnih organizacijah.
Podobni pogoji veljajo tu-
di za sedanje kooperante
kmetijskih zadrug in kombi-
natov. Statuti nekaterih or-
ganizacij pa so sestavljeni
tako, da odpirajo vrata le
večjim pridelovalcem za trg,
češ da se s kmeti, ki imajo
malo pridelkov ali živine na-
prodaj, ne splača sklepati
pogodb. Ali po sprejetju no-
vega zakona ne bo tako?
V tezah je zapisano, da do-
ločbe zadružnega statuta o
članstvu, deležih in jamstvu
potrjuje občinska skupščina.
Tako n&j bi preprečili zapo-
stavljanje kmetov, zlasti rev-
nejših, ki ne bi mogli iz-
ix>lniti zahtevnejših pogojev,
kot jih niso mogli pri dose-
danji kooperaciji. Sicer lah-
ko že 30 kmetov ustanovi no
vo zadrugo. Ne bi bilo pa
prav, če bi se pojavljala de-
litev na premožnejše in rev-
nejše zadruge po tem, kdo bi
bili člani.
Vsakemu kmetu in njego-
vim družinskim članom, ki
delajo na kmetijah, bo treba
omogočiti, da postanejo čla-
ni zadruge ali organizacije
kmetov pri drugi delovni or-
ganizaciji, če bodo želeli.
Članstvo naj bi bilo sicer
prostovoljno. Gotovo noben
kmet, ki ne bo imel pridel-
kov za prodajo, niti ne bo
uporabljal sredstev za kme-
tijsko proizvodnjo, ne bo
želel postati član zadruge,
kajti od članstva ne bi imel
nobene koristi.
Osnovna načela v tezaJi za
novi zakon o združevanju
kmetov gotovo ustrezajo že-
ljam kmečkih ljudi. Občinske
skupščine — in drugi občin-
ski organi — pa bodo gotovo
želeli tudi omogočiti vsem,
da postanejo člani. To bodo
upoštevali pri potrjevanju
statutov.
Tože Petek
Kdor se z denarjem
baha, ta denarja nima,
denar ima njega.
Kdor se z menoj
krega, je prav tako
nekulturen kakor jaz.
Za sovraštvo potra-
timo ogromno energi-
je, a na žalost proti
sebi.
!ASEDA NA LISCI
AJA MILIČNIŠKIH ENOT PRI PLANINSKEM DOMU NA LISCI
»Tovariši, dobili smo obve-
.0, da namerava na naše
nooje vdreti sovražnikova
erzantska skupina. Zajeti
moramo žive, v primeru,
bo to mogoče. Napravili
110 zasedo v obliki podkve,
daljna navodila dobite od
nih starešin.«
Miličniki v plavih imifor-
ih, z najmodernejšimi pu-
mi, brzostrelkami in mi-
Jjezom so v trenutku iz-
[inili po pobočju. Z njimi
bil tudi čudovit primerek
Jicijskega psa. Trajalo je
mo nekaj minut in bil je-
n signal — vsi so na svojih
sstih. Tisti, ki smo akcijo
azovali s pobočja pred pla-
nskim domom na Lisci ni-
10 videli nikjer nikogar,
tnalu za tem se je pojavil
liverzant« v civilni obleki.
Kot gobe po dežju so po
vseh obronkih zrasli milični-
ki. Pes se je s hriba zagnal
nad »sovražnika«, ga zagra-
bil in počakal. Diverzanta so
zvezali in odpeljali.
To je bil samo del vaje, ki
so jo pripravili miličniki ce-
ljskega območja v počastitev
tedna varnosti. Vaje se je
udeležillo tudi veliko število
družbeno političnih delavcev
enajstih celjskih občin, ki so
na območju celjske UJV.
Maks Klemenčič, načelnik
UJV Celje, se jim je v uvod-
tiil. besedah zahvalili za
moč in skrb do njihove služ-
be.
Gostje so si nato ogledali
t-abor miličnikov v gozdni
globeli, katerega so morali
postaviti po »umiku z zasede-
nega ozemlja«. Odlično ka-
muflirani šotori ter radijsko-
teleprinterska zveza sta pri-
čala; o izredni pripravljenosti
miličniških enot. še večji
vtis so napravili na goste mi-
ličniki s prikazom samoob-
rambe. Kratka vaja je poka-
zala, da je med našimi milič-
niki ogromno fantov in mož,
ki odlično obvladajo judo.
Tej je sledila še vaja vodni-
kov s psi. Celotna vaja na
Lisci je imela vojno-policijski
in vzgojno šport.ni značaj.
Vsi, ki so se vaje udeležili
kot opazovalci, so odšli z Li-
sce s trdim prepričanjem,
da bodo policijske enote v
primeru vojne pomenile iz-
redno udarno moč-
M. Seničar
T. Vrabl
redsedniki občin in sek'-etearji občinskih konferenc ZK med pozdravnim .covoroni
Maks Klemenčič
Vodnik Jože Toplišek z enim od štirinožnih varo-
vancev
Miiičinki \ gozdnem taboru
STARČEVO MAŠČEVANJE
PODTAKNJENA ŽVEPLENKA UNIČILA TRI POSLOPJA
v petek zjutraj je zagorelo
a stanovanjski hiši MAKSA
lALERJA v Dobrini pri
lentjurju. Ogenj je do tal
Kičil stanovanjsko in gospo-
larsko poslopje ter vinsko
tet! žaler je škodo ocenil
a 95.000 dinarjev. Nesreča
ie bila še toliko hujša, ker
oslopja niso bila zavarovana,
'oniači so takoj zasumili, da
tožar ni nastal zaradi napake
' električni napeljavi ali ne-
"Widno odvrženega cigaret-
•^sa ogorka.
60-letni CIRIL PANIC, brez
stalnega bivališča je moral
v pripor zaradi suma, da je
podtaknil požar na 2alerjevi
domačiji.
V pogovoru s preiskoval-
nim sodnikom JANEZOM
STOJ'KOVICEM smo izve-
deli, da je osumljeni Panič
dejanje priznal- Kot je sam
povedal, je vtaknil äveplenko
v streho in ogenj je izbruh-
nil. Zakaj? Zgodba priča o
maščevanju ostarelega člo-
veka.
Leta 1953. je Pariičev oče
prodal domačijo v Dobrini
žalerju. Njegov sin, Ciril Pa-
nič, je še ostal v hiši in de-
lal naprej na kmetiji. Pred
časom pa je v hiši zmanjka-
lo 70 novih dinarjev, žaler
je za krajo osimiil Paniča,
ki je seveda moral od hiše.
Gospodar je starcu zadržal
plašč in obleko, dokler mu
ne vrne denarja.
Panič danes zanika, da bi
vzel usodnih sedem starih
tisočakov. Pravi, da se mu
je zgodila krivica, ki je ni
mogel preboleti. Hotel se je
maščevati žalerju za nepravi-
čen sum. Prižgal je žveplen-
ko in z njo rojstno domačijo.
M. Seničar
ZOPET PADEC
V ŠOŠTANJU
■^a delovišču šoštanjske
'ßrmoelektrame se je v zad-
'elovnih nesreč — padcev z
mesecih zgodilo že več
'®like višine, kar daje misliti
\vamosti zaposlenih, ki de-
fjo visoko nad zemljo. K
tudi to pot nesreča ni
"^ila smrtna.
19-letni IVAN KIŠ iz okoli-
Cakovca je padel z viši-
^ 12 metrov in ostal živ,
težko poškodovan. Kiš
^ delal v skupini, ki je dvi-
izpraševalni vod. Stal je
^ mreži 12 metrov od tal,
^je nenadoma del mreže
^stil. z mrežo je padel
Sbbino tudi Kiš-
30.000 DINARJEV
V PLAMENIH
v nedeljo je nenadoma iz-
bimhnil požar na manjšem
gospodarskem poslopju Fran-
ca Ostrovršnika iz Velenja.
Vzrbk zasedaj še ni znan, saj
v poslopju ni bilo električne
napeljave niti nikakršnih ku-
rilnih naprav. Sosedje so po-
vedali, da je plamen nena-
doma zagorel s strehe. Zgo-
relo je ostrešje, mini moped
in razni predmeti, škodo o-
cenjujejo na 30.000 dinarjev.
NESREČA NA
OKREŠUU
V nedeljo popoldne se je
na Okrešlju teže poškodoval
34-lethi CVETKO VUNIC iz
Ljubljane.
Približno ob 11. uri dopol-
dne se je Vunič odpravil s
koče na Okrešlju, da bi pre-
ko Savinjskega sedla prišel
na Jezersko. Ko je šel po str-
mini pokriti s snegom — brez
planinske opreme — mu je
spodrsnilo. Padel je in se
kotalil sto metrov po poboč-
ju ter obležal.
Prava sreča za Vimiča je
bila, da je njegovo pot sprem-
ljal z daljnogledom Anton Ci-
gala, ki se je takoj odpravil
k ponesrečencu. Našel ga je
nezavestnega. Obvestil je re-
ševalce v Solčavi, ki so ga
pripeljali v dolino. Zaradi
pretresa možganov in zlom-
ljenih reber so Vuniča odpe-
ljali v bolnišnico.
-sm
VLOM V KIOSK
v noči s sobote na nedeljo
je neznani storilec razbil stek-
lo kioska podjetja Tobak v
štorah in preiskal predale. U-
kradel je kuverto v kateri je
bilo Za 300 dinarjev kovancev.
Vprašanje je, zakaj je proda-
jalka puščala denar preko no-
či v kiosku. Kaže, da' je ne-
znanec vedel za njeno navado
in to neprevidnost izkoristil.
VELIK GOZDNI POŽAR
PRIPRAVLJENE SO BILE TUDI ENOTE JLA, DA BI POMAGALE
Ne mine teden, ko ne bi na
raznih krajih gozdnih povr-
šin celjskega območja zago-
relo. Največ {>ožarov zanetijo
iskre iž lokomotiv tam, kjer
je v bližini proga, drugod pa
je vzrok neprevidno ravna-
nje izletnikov ali otrok> ki
netijo ogenj ali odvržejo ciga-
retni ogorek.
Najhujši gozdni FK>žar v
tem letu smo zabeležili v ne-
deljo, ko je na Gričku nad
Savinjo zgorelo približno od
tri do štiri hektarje mladega
drevja last ERVINA LUNA
in SLOKANA z Lave pri Ce-
Iju.
Požar je bil zelo hud, saj
so prihitele na pomoč čete
celjskih poklicnih gasilcev,
Gaberja, Ostrožna, Trnovelj,
Žalca, Laškega, Štor, škofje
vasi, Levca, Lopate in mor-
da še od kod drugod, saj ni
bilo mogoče zabeležiti vseh,
ki so takoj vedeli, kaj je nji-
hova dolžnost.
Izredno prizadevnim gasil-
cem gre zahvala, da požar
ni dobil zaradi vetra še stra-
hotnejših razmer. Preko 70
mož se je požrtvovalno bo-
jevalo z uničujočim ognjem.
Celjski poklicni gasilci so
prihiteli na kraj požara ob
17. uri ter ostali na prizo-
rišču do 23. ure ponoči, za-
radi možnosti ponovnega vži-
ga. Nočno dežurstvo so zatem
prevzeli delavci Gozdnega go-
spodarstva Celje.
škodo cenijo na 40.000 di-
narjev, lahko pa bi bila
mnogo večja.
Vzrok še ni znan, zanimive
pa so govorice ljudi, ki so
prvi opazili požar. Baje je
ogenj nenadoma izbruhnil na
več krajih, zato so ljud-
je prepričani, da ga je nekdo
podtaknil.
M. SENIČAR
Med tistimi, ki so med prvimi opazili goreči gozd sta
bila tudi zakonca TROBEŠ Ivan in Marija. Najbolj
se jima je čudno zdelo to, da je pričelo goreti na
več mestih. Je ogenj morda kdo namenoma podtak-
nil? Kaj se ve, ljudje so zmožni vsega. Foto: B. b.
25. Zdaj so tudi levu popustili živci. Zarenčal
je, pokazal bele čekane in se pognal v dir za
lovcem.
Paradižnik je stekel do drevesa, se oprijel
nekakšne vrvi, ki je bingljala z drevesa, da bi
se zavihtel v krošnjo. In glej, čudesa; ta vrv ga
je sama potegnila v krošnjo! Pri tem ga je celo
prijazno ovila kot špaget vilice.
Oglejmo si zdaj sliko, ki ima podpis: PO-
TEM!
Pod drevesom kralj živali z odprtim gobcem,
na drevesu pa vrli lovec v prijateljskem objemu
z udavom! Škoda, da ni bilo nikogar tu, da bi
sliko posnel in jo poslal v našo lovsko revij^
Rekli smo: škoda, da ni bilo nikogar tu. Zm^j
tili smo se: črne butice vojščakov plemena Gij
la-gula so zdajci pogledale iz grmovja.	I
Vojščaki so poznali svoj posel. Ročno sj
razvozljali rebus s kačo. levom, in lovcem, natj
pa so s kačo, levom in lovcem pojoč odkoraka'*
Ob tednu RK je v akciji zbiranja sredstev sodeloval tudi
KRAMKR ROMAN, učenec 6. razreda IV. osnovne šole, ki si
je za kraj akcije izbral kar Pelrolovo črpalko. (Foto: B. S.)
C.fljski mestni park je pruiovno oživel, lokrat ne na ho-
kejskem igrišču, temveč na štirih teniških igriščih. Moška in
ženska vrsta že tekmuje v pokalnem tekmovan.ju. V nedeljo
sta dve mladinki iz Celja v .štiri urni borbi izgubili srečanje
proti Tri.glavu iz Kranja. Rezultat 2:1 za .gostje, ki so v ma-
ratonskem dvoboju in igri v dvojicah osvojili zmagovito toč-
ko. Cleljanki Blanka Godnik in Frena Sekirnik sta prikazali
dober tenis, toda sreča jim tokrat ni bila naklonjena. Na
posnetku vidimo trenerja Dušana (iodnika, ko svetuje .Se-
kirnikovi in svo.ii hčerki Blanki. kako bi najbolje zaigrali.
foto: E. Kranjc)
\a I.isci so ob .soncu in kasneje partizanskem golažu pa berkovali vodilni možje občin celjske regi.ie o aktualnu
problemih, ki jim krnijo marsiKaiero urico iisiega časa, ki ga tako radi imenu.jemo prost. O čem so se pogovd
jali predsedniki Šentjurske (Aci Svetina), sevniške (Marjan fiabrič) in kon,jiške obč-ine (ing. Franjo Tepej) J
na posnetku od leve proti desni — lahko samo ugibamo. Nerjetno pa to niso bili samo pogovori na privafc
ravni . . .	Foto; T
VREME
Do konca tedna bo
še toplo in sončno vre-
me. V sobot in nede-
ljo pa so verjetne po-
poldanske nevihte in
osvežitve.
■NUVI rEJ3NlK — Glasilo oMinsiuii organizacij SocialisuCne
sveže delovnega ljudstva: Celje l^ko id 2alec - Uredništvo
•n uprava Geije Gregorčičeva 6 poSuu predal 161 - Drejuje
OrednišRi odbor - Glavni in odgovorni urednik Bernard
Strmčnik - Tehnični urednik: .Jože Cegnar - NOVI TEDNIK
izhaja vsas Cetriels - Izdaja ga CGP »Delo«, Informacije
propaganda Uelje - nsk m kuSeji CGP oDeloa Ljubljana -
Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 nin; polletna 16 din Za tujino znaža na
ročnina 6C' din - Tekoči račun 507—1—1280 - TELEFONI:
uredništvo 23-69 In 31-05 mali ogla» In naročnine 28-00

Pod obronki Bohorja, na pogled idiličnem svetu, iz
katerega pa ljudje ne iztisnejo toliko, da bi lahko rekli,
da imajo kruh, je živela družina. Prav nič se ni raz-
likovala od drugih kajžarjev, samo mati je imela eno
samo željo — svojega sina spraviti v šole. že ga je
videla v duhovniškem poklicu in ta slika je bila tako
vabljiva, da je bila zanjo pripravljena žrtvovati vse.
že rod nazaj, kolikor so ljudje pomnili, ni tod postal
noben »gospod.« Bil bi ponos vse fare in sploh — njen
sin!
Osemletko je fant končal v bližnji šoli. Bii je med
redkimi, ki so jo sploh končali. Po končani šoli je oče
pričel nasprotovati, da bi fant odšel od doma, češ,
naj ostane doma in dela kot drugi. Začeli so se pre-
piri in pretepi, a mati ni .popustila. Ena redkih tod
naokoli se je zavedala, da nudi otroku z znanjem naj-
večje bogastvo. Tako je pridigal vendar gospod župnik,
pa tudi učiteljica, ki se je zadnjič mimogrede ustavila,
je tako rekla.
Mati je imela v Celju sorodnike, pa jih je popro-
sila, če bi vzeli fanta k sebi. Obljubili so, da bodo skr-
beli zanj in fant je prišel. Mati je uvidela, da bi šola-
nje za »gospoda« precej stalo, zato je razočarano Pri-
volila, da se fant vpiše v šolo, kjer bo prišel čimprej
do kruha. Zapisal se je v uk in pričel hoditi v vajen-
sko šolo.
Mesto je fanta prevzelo, življenje v njem je z pre-
veliko naglico butalo vanj, zato fant m vzdržal in je
pobegnil domov. Po dolgem materinem prigovarjanju
se je vrnil in mati je ostala z njim. Težko se je vživ-
Ijal v mestne navade, saj je bila zanj vsaka stvar ne-
kaj čisto novega. Poznal ni ne postelje, 'ne kopanja, ne
normalne hrane. Navade s prejšnjega življenja so z vso
težo pritiskale nanj. Doma je za zajtrk spil dva ded
šmarnice, za malico prav tako, za kosilo topel koruzni
sok ali v oblicah krompir, za večerjo pa spet šmarnico.
Tu, v mestu pa so postavili predenj — zajtrk, že ta
beseda sama mu je šla težko iz ust, še težje pa maslo
mleko ali kava. Vedno mu je nekaj manjkalo, dokler
se ni spomnil. »Dajte mi našega vina, ne vašega zaj-
trka,« je zahteval. »Po njem sem še lačen, po vinu
ve!«
Sorodniki, z materjo vred, mu vina niso dali. Fant
je odšel v šolo. Tu je nekaj časa mirno sedel, potem
pa je planil s klopi, stekel h katedru, začel stresati
učiteljico in vpiti: »Dajte mi vina, vina! Brez njega
nič ne morem! Nekaj mi manjka!«
Najprej je besnel, potem pa se ]e pomiril in prosil,
milo prosil, jokaje: »Dajte mt, dajte. .«
Zaželjenega fant ni dobil, ne v novem domu, ne v
šoli. Pobegnil je domov k očetu, ki mu je lahko nudil
tisto, kar si je najbolj želel — vino. Ne kruha, masla,
marmelade, ampak šmarnico, ki »pomirja.«
Fanta so šli iskat in ga odpeljali na zdravljenje.
Danes je urejen mož, ima družino m živi v mestu.
Odkar mu je umrla mati, gre v svoj domači kraj bolj
poredko. Oče mu še živi, a kaj, ko sta si postala tako
tuja. Tuje mu je tudi življenje, kateremu je nekoč pri-
padal. Zato mu je korak tudi težak, če ga pot zanese
mimo sosedov — nekdanjih šolskih tovarišev
Dvoje različnih življenj je postavilo pregrade med
nje. Pregrade, ki bi morale pasti...
NINA