Ano (Leto) XIH. (8)
No. (Štev.) 5

“ESLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
3. FEBRUARJA (FEBRERO) 1955

Maš majveejl .kapital I

Ne denar, ampak zdravje je naš naj¬
večji kapital. So milijonarji, ki bi radi
dali svoje milijone, da bi kupili zdravje,
če bi bilo mogoče. Zdravje premalo ce¬
nimo. Dokler smo zdravi, ne vemo, kaj
imamo, šele, ko ga izgubimo, se zave¬
damo, kaj smo imeli. Človek, ki izgubi
dom in domovino in mora po svetu, do¬
stikrat nima drugega kapitala, ki mu
pomaga do novega življenja, kakor
zdravje. Tako se je zgodilo z nami, ki
smo morali nenadoma in proti lastni
volji golih rok zapustiti svoje domove.

V letih našega begunstva smo bili
kljub nezadostni prehrani, slabim stano¬
vanjskim razmeram in hudemu duševne¬
mu trpljenju še kar trdni in zdravi, da
smo se sami sebi čudili. Ko smo prišli v
nove kraje, je bilo eno naših prvih za¬
doščenj obilna hrana, ki je menda nikjer
ni manjkalo. Okrepili smo se in s pogu¬
mom začeli graditi novo bodočnost. Pri
tem smo pa marsikdaj pozabili, da obi¬
lica vsakdanjega kruha še ni vse, kar
za zdravje potrebujemo. V borbi z živ¬
ljenjem je ta in oni zanemaril skrb za
zdravje, češ, saj sem zdrav, pa se je
nenadoma znašel v težavah, o katerih se
mu pred kratkim še sanjalo ni.

Naša prehrana je zaradi razmer v ka¬
terih živimo, večinoma nepravilna. Sko¬
delico tople tekočine privoščimo telesu,
predno začne osemurno teško delo, na¬
ložimo ga pa do vrha, ko delo dokonča.
Med delom ga pa skušamo varati s košč¬
kom sumljivega narezka ali s še bolj
sumljivo konzervo. Človeški stroj po¬
trpežljivo prenaša to nasilje leto, tri,
pet let, enkrat pa pravi: Sedaj pa ne
morem več... Pravilna prehrana je u-
metnost. Naučimo se te umetnosti, da
bomo znali mi in naši domači, kaj, kdaj
in kako moramo jesti, da nam bo pre¬
hrana postala najvažnejša opora pri
obrambi našega zdravja.

Kraji, v katerih živimo, so vse prej.
kot zdravi. Čeprav tudi naše slovensko
podnebje ni bilo ravno idealno, smo bi¬
li vsaj na svežem zraku lahko in sredi
zelenja in gora.

Sedaj pa živimo po večini v veleme¬
stih in industrijskih središčih, kjer sto-
tisoči avtomobilov in gozdovi tovarni¬
ških dimnikov noč in dan zastrupljajo
zrak in z njin naše telo. Te dni smo
lahko na lastni koži čutili, kako se po¬
čuti naš organizem pri štiridesetih sto¬
pinjah toplote, v okuženem zraku in
pri stoodstotni vlagi. Ne mislimo, da s
trenutkom, ko vlaga in vročina popu¬
stita, naše telo pozabi, kaj je moralo v
takih dneh prestati. Neverjetno hitro se
staramo: v desetih letih se bomo posta¬
rali telesno in duševno za dvajset let.

če te ugotovitve veljajo že za tiste¬
ga, ki v takih okoliščinah po pameti ži¬
vi, kaj naj rečemo o tistih, ki se na ne¬
varnosti za zdravje nič ne ozirajo in
ravnajo, kakor bi bili iz železa, ali ka¬
kor da bi jih nič ne brigalo, kaj bo jutri.
Le par primerov naj na tem mestu o-
menim, ki se mi zdi, da bo marsikdo
izmed naših ljudi zaradi njih plačal
drag račun:

Prekomerno delo je prva nevarnost.
Noben človek dalj časa ne vzdrži brez
škode za zdravje dela v dveh dnevnih
šihtih. Vemo, da nihče ne dela preko me¬
re za zabavo, ampak iz nujne potrebe,
vendar moramo večkrat opozarjati na
to nevarnost, ki je že mnogim ljudem
izpodkopala zdravje. Niso hoteli miro¬
vati v urah, določenih za počitek, potem
so pa morali počivati v času, določenem
za delo.

Počitek je vsakomur, ki telesno ali
duševno dela, nujno potreben. In to res¬
ničen počitek. Angleži in severni Ame¬
ričani, ki so mojstri praktičnega živ¬
ljenja, so že davno vpeljali takozvano
angleško soboto, ki je poleg nedelje
izključno posvečena telesnemu in dušev¬
nemu oddihu. V prosti naravi živeči člo¬
vek tega počitka morda ne potrebuje,
mi pa, ki smo se spremenili v deje stro¬
jev šn številke, ga pa krvavo potrebu¬
jemo. Plačani letni dopust, do katerega
ima danes že skoro vsakdo zakonito
pravico, hi moral biti vedno čas, ki ga
porabimo za okrepljenje našega zdravja.
Seveda stane dopust, ki ga preživimo
v gorah ali na morju, še več bo pa sta¬
la nega bolnika, ki si je pokvaril zdrav¬
je, ker ni znal pravočasno preprečiti, da
bi se mu zdravje ne pokvarilo. Saj ve¬
mo, da je veliko lažje bolezen prepre¬
čiti, kakor pa jo zdraviti.

KITAJSKA UGANKA

Kriza okoli Formoze je zajela svet in I
v listih se množe izjave o težkih dogod¬
kih in veliki preizkušnji za ameriško
vojaško in politično vodstvo, ki se je
odločilo, da se bo pri Formozi postavi¬
lo na čelo odpora proti Pekingu. Ame¬
riški kongres je sicer z ogromno večino
odobril Eisenhowerjevo odločitev brani¬
ti Formozo in mu tudi dal vsa pooblasti¬
la, vendar pa se zlasti v angleških listih
množe kritike nad to ameriško prena¬
gljenostjo, ki more postati zelo nevar¬
na. Prav te dni se vrši v Londonu kon-
fex*enca voditeljev angleškega common-
wealtha in kakor vse kaže, se bo to lon¬
donsko posvetovanje zaključilo tako, da
bo položaj voditelja Indije Nehruja še
okrepljen. Že med krizo na Koreji je
igrala Indija važno vlogo posredovalca,
enako, dasi bolj nevidno vlogo, je igral
Nehru med pogajanji za premirje v In-
dokini -— krizo okoli Formoze pa sku¬
šajo nekateri azijski nevtralci izpeljati
tako, da bi bilo sicer sklenjeno usta¬
vitev sovražnosti med Formozo in Pe¬
kingom, vendar za ceno, da bi bila kom.
Kitajska poklicana kot edina predstav¬
nica Kitajske v OZN.

ALI V PEKINGU RESNO MISLIJO
NA VOJNO?

Radio v Pekingu objavlja ostre napa¬
de na Združene države. Te izjave so prav
bojevite, saj je napovedal, da bodo kit.
kom. sile odgovorile z orožjem na vsak
ameriški poseg. Tudi je radio napove¬
dal, da se kom. Kitajska ne bo udeležila
zasedanja Varnostnega sveta, ki te dni
obravnava krizo okoli Formoze, dasi je
bilo vabilo v Peking že poslano in je
sovjetski delegat tudi glasoval za to va¬
bilo. V Pekingu delajo tako, kakor da
mora in sme samo orožje urediti to za¬
devo okoli Formoze.

Danes so v Pekingu kom. voditelji že
tako trdno na svojih sedlih, da lahk«
mirno rožljajo z orožjem in da morejo
naslavljati grožnje na vse strani, ne da
bi morali za vsak tak korak imeti do¬
voljenje iz Moskve. Prvi del revolucije
so v Pekingu zaključili z velikim dobič¬
kom: režim je zatrl notranje nasprotni¬
ke in izropal vse, ki so kaj pomenili. Ko
je bila ta prva doba likvidacije starega
režima zaključena, se je kom. Kitajska
zapletla v vojno na Koreji: vojaški u-
speh kitajske številčne premoči je bil si¬
cer majhen, ker na Koreji komunizem
s kit. pomočjo ni mogel zmagati v celo¬
ti. Toda s svojim nastopom na Koreji so
kom. oblastniki v Pekingu potrdili, da
ostaja Kitajska še naprej tisto, kar je
bila: številčna in defenzivna moč njene
vojske je tolikšna, da se ameriškim si¬
lam ni posrečilo je zmagati, kakor se v
desetletni vojski to prej ni posrečilo Ja¬
poncem.

Po vojski na Koreji se je režim v Pe¬
kingu vrgel v notranjo gospodarsko ob¬
novo. Izdelal je načrt za petletko, ki je
sedaj v polnem teku. Na znotraj se je
kom. partija začela odločati za “sredin¬
sko smer”, to je za politiko utrjevanja
komunizma doma in na zavračanje teze
o izvajanju revolucije najprej v vsej
Aziji. Kakor je po Leninovi smrti Sta¬
lin po 1. 1925 zavrnil trockiste in njih
zahteve po razširjenju revolucije po
vsem svetu, tako so v Pekingu prav ob
Stalinovi smrti na posebnem kongresu
marca 1953 sprejeli sklep, da je treba
utrditi komunizem predvsem v Kitajski
sami. To ni šlo brez težav in na kongre¬
su samem je gen. tajnik partije Liušaoči
ostro napadal mnenje nekaterih genera¬
lov in partijskih voditeljev, ki so za¬
govarjali težnje, da mora kit. komuni¬
zem ponesti bakljo revolucije po vsej
Aziji in izvojevati tako zmago, kakor
jo je že izvojeval na Kitajskem samem.
Prav tako se je takrat kongres stranke
izrekel proti desničarjem, ki so branili
predvsem srednje in poljedelske sloje ter
svarili pred prehitrim uvajanjem kolho¬
zov. Vzporedno z režimom Malenkova v
Moskvi se je tudi v Pekingu uveljavila
struja, ki je zagovarjala “sredinsko”
stališče, ki pravi, da se komunizem ne

Moderna zdravstvena in socialna po¬
litika vseh narodov posveča veliko paž-
njo oddihu zlasti delavskih množic, ve¬
doč, da je zdrav državljan največji na¬
rodni kapital. Zavedajmo se tudi mi te
resnice, kadar gre za naše lastno zdrav¬
je in za zdravje naše družine.

sme podajati v avanture, dokler ni doma
ustaljen in dovolj močan.

KITAJSKA V POLNEM VALU
INDUSTRIALIZACIJE

Kitajska vojska je že ob krizi na Ko¬
reji pokazala svojo ogromno številčno
premoč. Ako bi bila ta vojska tedaj pri¬
merno opremljena in tudi izvežbana, bi
mogla biti mnogo bolj nevarna, kakor
pa je danes, še danes kitajska vojska ni¬
ma moderne opreme in dasi listi pišejo,
da ima kitajsko letalstvo ob obali blizu
otokov Tachen nad 2000 modernih letal,
so ta letala ruske proizvodnje, poleg te-
g-a pa še verjetno tudi z rusko posadko.

Kitajska industrija je dejansko v sil¬
nem razmahu in tega ne potrjujejo sa¬
mo komunizmu prijateljsko razpoloženi
listi in viri, ampak tudi ameriški in an¬
gleški viri. To je potrdil tudi Nehru, ki
je bil pred nekaj meseci sam v Pekingu
na dolgem obisku. Toda ta industrija bo
rabila še nekaj let, da bo mogla začeti
opremljati ne samo vojsko, ampak izde¬
lovati toliko, da bodo mogla biti skla¬
dišča primerno polna za moderno voj¬
skovanje. Dasi se vežbanje kit. vojske
vrši zelo pospešeno, velikih mas ljud¬
stva še ni zajela tolikšna izobrazba, da
bi ta človeški material mogel biti upo¬
raben za vodstvo modernih letal ali teh¬
nično čisto novo artilerijo.

Pomoč iz Moskve bi sicer mogla biti
tolikšna, da bi se tudi lokalno omejena
vojna okoli Formoze hitro spremenila v
svetovni konflikt. Toda v zahodni Evro¬
pi je Sovjetska zveza v defenzivi (tako
vsaj navajajo zahodni viri)) in sovjeti
so se odločili za sedanji način mrzle voj¬
ne, ker za pravo vojsko še nimajo do¬
volj zanesljivih sredstev in opreme. De¬
liti pa vse to na dvoje in to na dvoje
tako zelo ločenih bojišč, kakor bi bilo
kitajsko in evropsko — opreme takih
bojišč pa ruska in kitajska industrija še
ne bi zmogli.

V Pekingu so bili zaradi politike ZDA
najbolj prizadeti takrat, ko se je 1. 1954
(aprila meseca) vojska v Indokini razvi¬
jala tako, da je bilo vsak hip računati,
da bodo ZDA posegle v to vojskovanje
in tako prispele s svojimi silami spet na
meje južne Kitajske, kakor je Mac
Arthur s svojo vojsko pridrvel na meje
Mandžurije in “izval” poseg Kitajske v
korejsko vojsko. Mnogo je komentator¬
jev, ki te dni navajajo, da je bilo lani
aprila v Pekingu mnogo večje razburje¬
nje zaradi grozeče bližine ameriške voj¬
ske južnemu kitajskemu ozemlju, kakor
pa je to danes, ko gre za ponoven dokaz,
da se ZDA ne žele vpreči v vojskova¬
nje s kom. Kitajsko, kakor se že lani
ob krizi okoli Dienbienphuja niso hoteli
vpreči, ampak da gre ZDA samo za
obrambo Formoze.

V Aziji so v vseh prepirih najbolj buč¬
ni in grozeči takrat, kadar so najbližji
temu, da se najde kompromisna rešitev.
Ko se je gen. tajnik OZN Hamarskjoeld
vrnil iz Pekinga v Newyork, je bilo
prvič govora o tem, da naj se med For¬
mozo in kom. Kitajsko doseže ustavi¬
tev sovražnosti. Kot daljnji zaključek
teh pogajanj se je napovedovalo, da bo
potem kom. Kitajska pripuščena v OZN.
Ni izključeno, da se ves ta vihar nad
Formozo končno napihuje zato, da se
zakrije v ozadju že pripravljeni kompro¬
mis, ki bi kom. Kitajsko spravil v OZN
in s tem v svet, kjer skušajo uveljaviti
vsaj nekatere temeljne norme za znosno
sožitje in mirno poravnavo vseh sporov.

V zahodni Evropi se toliko govori o
tem, da bi bilo možno ustvariti “ko¬
eksistenco — sožitje” med zahodom in
vzhodom in brž ko bo nemško vprašanje
urejeno, večjih ovir v Evropi potem več
bilo ne bi. Kakor v Evropi, tako bi bilo
treba urediti tudi spor glede Kitajske
— saj je kom. Kitajska v Aziji glav¬
na ovira za “sožitje” s komunizmom v
tem delu sveta.

POMEN AMERIŠKE INTERVENCIJE

Toda res je, da v možnost sožitja gle¬
dajo na zahodu drugače kakor pa na
vzhodu. Komunizem jo danes ponuja, ker
na izbruh tretje vojne še ne računa. Na
zahodu pa gledajo na dobo “sožitja” se¬
daj že drugače, kakor pa bi na tako do¬
bo gledali v 19. stoljetju ali pa so nanjo
gledali pred prvo svetovno vojno, ko je
svetovno politiko vodila Anglija.

V nasprotju s takratno angleško poli¬
tiko pasivnosti in izolacije, se je danes

Suma 34.524.599.000 S»es®s el Piam de
ImversSaii.es del lEstad® 1953-1957

El Poder Ejecutivo, por decreto nu-
mero 22.074, que firma el ministro de
Hacienda, dispuso aprobar la discrimina-
cion de creditos establecida en las pla-
nillas anexas, que forman parte inte-
grante del decreto, quedando establecido
en 34.524.500.000 pesos el monto del Plan.
de Inversiones del Estado 1953-1957, de
acuerdo con el Segundo Plan Quinque-
nal.

Este importe se discrimina asi: Accion
Social, 1.545.300.000 pesos; Accion Eco-
nomica, 11.710.100.000; otros trabajos y
servicios publicos, 14.269.100.000; Planeš
militares, 4.000.000.000 y aporte nacional
a planeš provinciales, 3.000.000.000.

Por el articulo 10 del decreto se fijan,
tambien en la suma de 481.500.000 y

13.000.000 de pesos los creditos a que se
refieren los articulos 40  de la ley NO
14.353 y 30 de la ley 14.184, que autori-
zan al Poder Ejecutivo para efectuar las
operaciones de credito que resulten ne-

cesarias para atender la financiacion
definitiva de las compras de empresas y
demas bienes realizados o que realice el
Estado y a hacer frente a las nuevas ad-
quisiciones en vias de ser concretadas.

Asimismo dispone el decreto incorpo-
rar a dichos importes las sumas de

30.000. 000 y 150.000.000 de pesos acor-
dados por la ley 14.252 y la 14.376, con
lo que se obtienen creditos por un mon¬
to total de 674.500.000 pesos, que se
atenderan con el producido de la nego-
ciacion de titulos.

Mediante otro decreto, el Poder Ejecu¬
tivo autorizo al ministerio de Hacienda
a entregar a los gobiernos de las provin-
cias de Corrientes, La Rioja y San Luis,
con cargo de reintegro las sumas de

5.000. 000, 5.000.000 y 3.000.000 de pesos
sos, respectivamente, para atender la
cancelacion de la deuda flotante contrai-
da por dichos Estados.

r £s&  rarfesfejj© 1953-1957 el®s©ga|® državne
imvestieije višin® 34.524.50@»©@@ pe&ev

Vlada je odobrila predlog ministra za
narodno gospodarstvo za razdelitev kre¬
ditov za državne investicije za razdobje
1953-1957, ki v smislu določil II. petletne¬
ga načrta dosegajo višino 34.524.500.000
pesov.

Krediti za državne investicije so
razdeljeni takole: Socialna akcija 1.545
mil. 300.000 pesov, gospodarska dejav¬
nost 11.710.100.000 pesov, druga dela in
javna služba 14.269.100.000, vojaški na¬
črti 4.000.000.000 pesov in prispevek re¬
publike za načrte provinc 3.000.000.000
pesov.

Čl. 1. tega dekreta predvideva v zne¬
sku 481.500,000 in 13 milijonov tudi kre¬

dite, ki jih potrebuje vlada za financi¬
ranje raznih nabav in za plačilo nakupa
raznih tovarniških naprav.

Omenjeni dekret tudi predvideva, da
se navedenim zneskom priključita še
kredita 30.000.000 in 150.000.000, odobre¬
na z zakonoma štev. 14.252 in 14.376.
Krediti bodo tako dosegli višino 674 mil.
500.000 pesov.

Z drugim dekretom je pa vlada poob¬
lastila ministra za narodno gospodar¬
stvo, da lahko izplača vladam provinc
Corrientes, La Rioja in San Luis proti
vrnitvi zneske 5,000.000, 5,000.000 in

3,000.000 pesov za likvidacijo tekočih
dolgoiv omenjenih provinc.

IZ TEBNA V TEBEN

USA Dulles je v osebnem pismu spo¬
ročil družinam enajstih ameriških letal¬
cev, ki so bili obsojeni na Kitajskem, da
“jim ameriška vlada ne more izdati
potnih listov za Kitajsko, vsled sedanje¬
ga kritičnega položaja v zapadnem Pa¬
cifiku.” Dulles tudi ugotavlja, da “a-
merišks vlada ni v stanju jamčiti svo¬
jim državljanom, ki hi se podali na Ki¬
tajsko, varnost in vrnitev.” — Gral.
Douglas MacArthur je pred dnevi praz¬
noval 75. rojstni dan. V Los Angeles je
ob tej priliki v govoru pozval narode,,
da odpravijo vojno “Odprava vojne bi
bil eden največjih korakov v zgodovini
človeštva. Navadni ljudje so že zdavnaj
sporazumni o tem, toda voditelji naro¬
dov so ostali zadaj.” V Los Angeles so
v posebni ceremoniji odkrili bronast
spomenik MacArthurju v čast. —- Char¬
les Wilson, obrambni minister, je obja¬
vil, da bo USA stalno vzdrževala 1000
bojnih ladij in vsaj 10.000 pomorskih le¬
tal.

PANAMA: Ameriška in panamska

vlada sta podpisali novo pogodbo o
skupni upravi panamskega prekopa. Za¬
radi počasnega, toda vztrajnega razpa¬
danja naprav ob prekopu in nezadržne¬
ga vgrezanja bregov proučujejo v USA
možnost o izkopu novega kanala, ki bo
dovolj širok, da bodo mogle pluti po

ameriška vojna sila postavila v fronto
poprej, predno je prišlo tako daleč, da je
bilo že prepozno. Ko bi ameriška sila
bila blizu Koreje 1. 1950 v takem obse¬
gu, kakor je danes okoli Formoze, bi bi¬
la Koreja verjetno danes že združena in
vsa v rokah antikomunistov. Ako bi bi¬
le ameriške sile okoli Indokine že v 1.
1953, bi danes Indokina ne bila razde¬
ljena. Navzočnost ameriške sile okoli
Formoze danes ne brani samo čang-
kajška na Formozi, ampak skuša vpliva¬
ti na ugodnejši razvoj položaja v južnem
delu Indokine (ako že ni prepozno) in
kar je še važnejše: uspešen potek ame¬
riške pomoči pri Formozi bo imel odlo¬
čilni vpliv na potek konferencije azij¬
skih in afriških držav (30 po številu), ki
jih je Nehru sklical na posebno konfe¬
renco v Bandung, ki bo koncem aprila.
Šibkost okoli Formoze bi lahko povzro¬
čila, da bi kar 30 držav (od tega velik
del članic OZN) prešlo v tabor nevtral¬
cev, to je v tabor tistih, ki menijo, da
se bodo rešili komunistične nevarnosti,
ako komunizmu strežejo in se mu kla¬
njajo.

njem tudi največje letalonosilke, Skozi
panamski prekop letalonosilka Forre-
stal ne more.

ANGLIJA: Britanska in. francoska

vlada sta odgovorili na sovjetski noti,
v katerima kremeljska vlada opozarja
obe zapadni velesili, da bo odpovedala
prijateljske pogodbe z obema, če bosta
oborožili Zahodno Nemčijo. Anglija in
Francija v odgovoru obtožujeta ZSSR,
da je ona “kriva tragične in nevarne
razdelitve Evrope” in sporočata, da “ne
bosta krenili s poti, ki sta si jo začrtali
v zunanji politiki, pod nobenim priti¬
skom.” — Bivši jugosl. kralj Peter je
objavil, da “globoko obžaluje, da se ne
bo udeležil poroke princa Aleksandra
in princezinje. Marije Pije.”

VZH. NEMČIJA: Sovjetska vlada je
objavila, da je prenehalo vojno stanje
med ZSSR in obema Nemčijama. Vrhov¬
ni sovjet je ta sklep objavil z veliko
propagando v ZSSR in Vzh. Nemčiji, ni
pa istočasno objavil, da so zapadne ve¬
lesile ukinile vojno stanje z Nemčijo
že julija 1951. Takrat je nad 40 držav
napravilo isto,, medtem ko so ZSSR in
njeni sateliti do sedaj ostali v vojnem
stanju z Nemčijo. ZSSR namerava s
tem korakom preprečiti ali pa vsaj za¬
vleči ratifikacijo pariških sklepov v bon¬
skem. parlamentu, ki bo začel debato o
tem prihodnji teden.

VATIKAN: Papež Pij XII. je v so¬
boto, 29. januarja, dal svojo prvo urad¬
no avdijenco, odkar je nevarno zbolel
pred več tedni. V svoji delovni sobi je
sprejel novega perujskega veleposlanika
pri Sv. Stolici.

ZSSR: Mi ko jan, sovjetski minister za
trgovino, je “podal ostavko”. Poznaval¬
ci razmer v ZSSR poročajo, da je bil
Mikojan prisiljen odstopiti, ker se nje¬
gova politika industrializcaije velikih
poljedelskih predelov v Ukrajini ni obne¬
sla. — Borba med pristaši Malenkove
politike “sožitja” z zapadom in prista¬
ši Kruščeve politike ostrega nastopanja
proti zahodnim zaveznikom v stilu Sta¬
linove linije, se je po mnenju opazoval¬
cev končala v prid Kruščevu. To dejstvo
potrjujejo nedavne občinske volitve v
ZSSR, kjer niso več kandidirali prista¬
ši novega režima, pač pa so prišli na
površje zopet stari Stalinovi borci. Iz
Vrhovnega Sovjeta so tudi izpadli trije
maršali Budeni, žukov in Vasilevski,
kar pomeni, da je vodstvo kom. partije
in s tem sovjetske zun. politike, znova
prevzela civilna linija v partiji, ki zago¬
varja odločne nastope napram zapadu.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 3. H. 1955

Več in več fenolov, pa
zmerom istamjf ljudi

(Prizpevek iz USA)

Pritisneš na knof in stvar teče. Če ti
knof ni všeč, si izbereš gumb. Stvar
je pa ista. Nešteto reči poznamo da¬
nes, ki jih sprožita knof ali gumb. Nič
čudno se ne bo zdelo ljudem nekoč, če
bodo gumbi gradili piramide. In svet ne
bo niti pomislil več na trpljenje, ki je
bilo nekoč v zvezi z graditvijo piramid.
Elektrika, atomska sila, sončna energi¬
ja — Bog ve, kaj bomo še vse iznašli.
Iz zgodovine vemo o takozvani indu¬
strijski revoluciji. Iznajdba strojev jo je
prinesla s seboj. V teku časa se je stvar
izravnala. Stroji so sprva odrivali lju¬
di od dela, nastala je nezaposlenost,
rodilo se je socialno vprašanje. Ne
zgolj zaradi strojev. Vendar so igrali
stroji svojo mogočno vlogo.

Pa so stroji začeli spet klicati ljudi
nazaj k delu. V raznih deželah v razli¬
čni meri. V Ameriki v taki meri, da je
nastala znana ameriška “prosperiteta”.
Stroji, tovarne, podjetniki, kapitalisti,
delavstvo, proletarijat, socialno vpra¬
šanje — vse to je začelo stopati skupaj
in zadeva se je nekako rešila. Lahko be¬
remo sončne opise, kako so se ta vpra¬
šanja rešila pod današnjim ameriškim
“prosvitljenim kapitalizmom”. Ali je res
že vse v redu in se ni bati nadaljnjih
trenj in novega zdrknjenja v nekdanje
probleme ?

Kaj hočemo, ko pa brihtni ljudje zme¬
rom kaj novega iznajdejo. Stroji, tudi
električni, kljub vsemu potrebujejo člo¬
veške postrežbe, če je pa ljudi le pre¬
več, da bi mogli najti zaposlitev ob
strojih, ki so že v obratu, pa napravi¬
mo toliko več strojev in pozidamo toli¬
ko več tovaren. 'Na videz morda niso
potrebne te reči, zakaj dovolj že imamo
izdelkov, da jih postavimo oja trg za
potrebo. Da bo pa stvar tekla naprej
in ne obtičala, ustvarimo nove potrebe.
Nove potrebe bodo klicale po novih stro¬
jih in novih tovarnah in po novih lju¬
deh za strežbo strojem. In bo teklo.

Baje smo pa zdaj že tako daleč, da
bo strežba strojem kmalu obstajala sa¬
mo še v tem, da boš pritisnil na gumb,
vse drugo bo pa napravil stroj. Za pri¬
tiskanje na gumb je kmalu dosti ljudi.
Berem: Fordova tovarna je instalirala
nove vrste tekoči trak. V enakem času
izdela toliko izdelkov kot nekdaj. Toda
Nekdaj je bilo treba za te izdelke 117
delavcev ob tekočem traku, danes pa sa¬
mo še 41. Ali pa poglejmo v železne to¬
varne. Nekdaj je bilo treba za določeno
vrsto in množino produkcije 11,000 de¬
lavcev. Danes samo še 6.500. Pa pravi¬
jo, da je vse to šele začetek.

Ni čudno, če ugibajo o novi industrij¬
ski revoluciji. Ni čudno, če se sprašuje-

NAŠE GRADIVO O REVOLUCIJI

V Clevelandu je izšla knjiga “Krivda
rdeče fronte”, katero je spisal in uredil
msgr. Matija škerbee, zavedajoč se, da
je “komunistična propaganda poplavila
slovensko domovino in dokaj zunanjega
sveta s svojo lažjo glede borbe sloven¬
skih protikomunistov proti rdečemu na¬
silju med tujo okupacijo in komunistič¬
no revolucijo,” kakor pravi v uvodu. Z
zavestjo odgovornosti pred zgodovino
nadalje ugotavlja msgr. škerbee, da “so
slovenski protikomunisti na vsak način
premalo storili proti komunistični lažni
propagandi”, hkrati pa pribija usodno
dejstvo, da “težava naše obrambe leži v
tem, da nimamo v tujini dovolj dokazil-
nega materiala na razpolago” ter da “si

lovanje p. dr. Edgarja Leopolda, Dobre¬
polje, Devica Marija v Polju — pokol
družine Jakoba Kukoviče, Višnja gora
in okolica, župnija Rob, Kamnik in Tu¬
hinjska dolina; obširni so zapisniki. Ta¬
ko je Josip Jakoš popisal dogodke v
Št. Rupertu, Prečni in Pleterjah ter
Štajerski bataljon, Ivan Rigler zločine v
Prečni in okolici, Janez Virant dogodke
v Žužemberku in okolici, Janko Glavan
trpljenje v Kamniku, Markovič Janez in
Anton Tuhinjc pa komunistične zložine
v Tuhinjski dolini.

Pričujoča knjiga ni samo branje za
tiste naše rojake, ki so doma iz krajev,
ki jih msgr. škerbee popisuje. Prebrati
bi jo morali prav vsi svobodni Slovenci,

moramo pomagati večinoma le s priča- j da se bomo tako končno zavedli, kakor

je pravilno ugotovil msgr. škerbee v
uvodu, da “na vse potvorbe resnice, ki
jih v raznih knjigah in brošurah raz¬
širja komunistična propaganda, pač ni
mogoče odgovarjati, ker bi bila zato po¬
trebna knjiga, ki bi obsegala več tisoč
strani.”

Za štirimi snopiči msgr. škerbčeve

Na osnovi pričevanj nekaterih posa¬
meznikov, od katerih si je precejšen del
moral nadeti privzeta imena, da tako ob¬
varujejo svojce v domovini pred novim
preganjanjem, je msgr. škerbee uredil
I. del pričujoče knjige. Ni se pri tem
lotil zavračanja vseh laži, ki jih je Fran¬
ček Saje natresel v Belogardizmu, pač
pa samo nekaterih in še to samo tistih,
za katere je imel zanesljive priče. V da¬
nih razmerah je skušal zavračati naved¬
be v kom. brošuri o Sv. Urhu ter se ob¬
širneje spoprijel z L. Adamichem in nje¬
govo, angleško pisano knjigo Orel in ko¬
renine. S trditvami, ki jih Adamich po¬
stavlja v tej knjigi, je jasno dokazano,
da se je Adamich zavestno zavzel za ko¬
muniste in jih branil tudi z lažjo, ka¬
kor je razvidno iz naslednjih pripomb
msgr. škerbca k Adamovichevim naved¬
bam: “Adamich zatrjuje, da je osebno
videl “tolmun”, globoko vodno brezno,
kamor so člani “črne roke” metali in
utopili na stotine svojih žrtev, ki jih je
globoka voda požrla in nikdar več ne
vrnila na površje. Pri hiši pod cerkvijo,
ki jo Adamich namenoma imenuje “žup¬
nišče”, je mala luža, mlaka, ki je dolga
dva metra, široka meter in pol, globoka
pa je bila ob največjih nalivih komaj
pol metra. Tu je namreč cerkovnik na¬
pajal svojo živino. V tej mlaki bi ne mo¬
gel utoniti niti maček ne, Adamich pa
trdi, da so črnorokci sem zmetali in uto¬
pili na stotine svojih žrtev. V “župni¬
šču”, pravilno rečeno v cerkovnikovi hi¬
ši, ker pri Sv. Urhu sploh ni bilo stal¬
nega duhovnika in ne župnišča, pravi
Adamich, da je videl dve kleti brez oken.
Obe kleti imata okna, česar Adamich
gotovo ni mogel prezreti. Iz pritličja te
hiše, piše Adamich, vodi rov, tunel v
cerkev, po katerem da so črnorokci vo¬
dili svoje žrtve v cerkev, kjer so jim du¬
hovniki vsiljevali zakramente. Adamich
je sam videl, da ne vodi iz mežnarije, ki
leži kakih 40 m niže od cerkve, nikak tu-

zbirke “Rdeča zver — pijana krvi” se
“Krivda rdeče fronte” uvršča v našo ta¬
ko skromno literaturo o kom. revoluciji.
Vsekakor je pričujoče delo lep prispevek
k zbiranju gradiva, ne samo o grozotah
kom. revolucije doma med vojno, pač pa
tudi o delavnosti svobodoljubnih Sloven¬
cev. Spričo te knjige pa nujno nastane
vprašanje: ali bomo še nadalje ostali sa¬
mo pri gradivu, ki ga je doslej zbral in
objavil msgr. škerbee; pri gradivu, ki
ga je v Koledarjih-Zbornikih prinesla
Svobodna Slovenije; pri gradivu, ki se
polagoma nabira na straneh Šmartinske-
ga vestnika; pri gradivu končno, ki je
raztreseno po vseh mogočih revijah in
listih, ali pa se bomo končno znašli ter
z združenimi močmi vseh, ki nočejo od¬
nehati v svoji borbi s komunizmom, po¬
stavili pred narod doma in v tujini s
“knjigo, ki bo obsegala tisoč strani”?

Odgovornost pred zgodovino nas sili,
da to čim prej storimo.

~k  ★ ★

Knjiga Krivda rdeče fronte, natisnje¬
na pri Mohorjevi v Celovcu, se dobi v
Dušnopastirski pisarni na Victor Marti-
nez 50, Bs. As., za 17.— pesov.

ZA KOMUNISTE SO ZAKRAMENTI ZA UMIRAJOČE —
“PRAZNOVERJE NAJHUJŠE VRSTE"

Novi napadi na kat. škofe

jo, kaj bo z ljudmi, ki bodo postali^ v i ne j v cer | i;ev>  j n ven( j ar  j e vse  to napi

tovarnah nepotrebni. Kako se bo reše¬
valo in rešilo vprašanje milijonov, ki
ne bodo mogli dobiti dela? Ali se res
obeta nezaposlenost v taki meri kot je
še ni bilo? Ali bo treba iti v boj zoper
gumbe kot so nekoč skušali dvigniti
vojno zoper stroje?

Vsekako je treba o .stvari resno raz¬
mišljati. Če ne bo nihče gledal v bo¬
dočnost, se utegne zgoditi v Ameriki
nekaj strašnega. Toliko bolj morda v
drugih deželah. In kaj je tisto? V to¬
varnah bodo delali gumbi, stroji bodo
brneli in brneli, delavcev boš videl ja¬
ko malo. Industrijski izdelki se bodo
kupičili v nedogled. Po deželi se bodo
pa potikali milijoni delavoljnih ljudi, ki
ne bodo mogli dobiti zaposlitve, še manj
bodo pa mogli kupovati produkte, ko ne
bo nič zaslužka. Po ameriško se stvar
pove tako: nastala bo grozna depresi¬
ja. . . Taka depresija, da bo uničila ne
samo pridobitve današnjega “prosvit-
Ijenega kapitalizma” širom Amerike,
ampak bo usodno odjeknila preko vse¬
ga zemeljskega površja.

Oglašajo se in pravijo: Tudi v Ameri¬
ki še ni blagostanja za vse. Vsaj tretji¬
na ameriških prebivalcev ždi v svojem
vsakdanjem življenju precej globoko
pod poprečnim standardom. Nima za¬
dostnih dohodkov, ne more ,se dvigniti
iz svojega siromaštva. Gotovo to siro¬
maštvo ni tako kot kje drugje — v In¬
diji itd. — treba ga je razumeti po a-
meriško. Nove možnosti na polju pro¬
dukcije naj nas torej opozore na to dej¬
stvo. Tem milijonom dati možnost, da
bodo segli po modernih produktih in
jih plačevali. Kako priti do tega, je tež¬
ko reči. Nekdo mora napraviti načrt,
brez planiranja ne pojde. Tudi če bi res
uspeli s tem, da bi na omenjeni način
dvignili splošni standard v Ameriki —
kaj pa od takrat naprej?

Ostane samo ena misel: S planiranjem
je treba začeti takoj. Toda kdo je pokli¬
can, da začne s tem? Že sam izraz
“planiranje” je za večino Amerikancev
silna neokusnost. Razne petletke in po¬
dobno načrtovanje v zunanjem svetu je

sal v svoji knjigi. Piše, da je hodil po
gozdu vrh griča, kjer so belogardisti
mučili svoje žrtve. Na vrhu griča sploh
ni nikakega gozda, če torej Adamich,”
še sprašuje dekan Škerbee, “tako neres¬
nično piše o rečeh, ki jih je sam videl,
kakor trdi, ali je potem še mogoče verje¬
ti v njegovo dobro vero?”

Sicer je pa msgr. Škrbec zbral v tem I.
delu poleg ugotovitev niirnberškega so¬
dišča o jug. partizanih še resnične na¬
vedbe in podatke iz naslednjih krajev:
Pleterje, kjer je predvsem popisano de-

Za vse svete je v Zagrebu prišlo do
teške tramvajske nesreče. Zakrivilo jo
je vodstvo cestne železnice, ki za prevoz
potnikov s pokopališča po strmi Miro-
gojski cesti ni dalo na razpolago zado¬
sti voz v dobrem stanju. Obiskovalci
grobov svojih pokojnih so se vračali v
mesto v enem od prenapolnjenih vozov,
ki je imel pokvarjene zavore. Na strmi¬
ni je voz iztiril, drvel po strmi cesti na¬
vzdol, se zaletel, v drevo in popolnoma
razbil. Na mestu je ostalo 13 mrtvih in
35 ranjenih. V bolnišnici je pa pozneje
umrlo še 6 ponesrečencev in je tako ta
nesreča zahtevala 19 mrtvih.

Z mesta, kjer je prišlo do te strahovi¬
te katastrofe, so se razlegali pretreslji¬
vi kriki ranjencev za pomoč. Na njiho¬
ve klice so prihajali ljudje od sveh stra¬
ni in ranjencem pomagali, kolikor so pač
t  mogli.

Ranjenci so prosili tudi za duhovnike.
Zato je med prvimi prihitel na mesto
nesreče tudi malo prej imenovani po¬
možni nadškof dr. šeper, z njim pa tudi
oba pomožna škofa dr. Lah in Salis
Seevis.ter še dva druga duhovnika. Med
tem ko so trije škofje in dva duhovnika
delili težko ranjenim zakramente za u-
mirajoče, je okoli 5000 ljudi na cesti kle¬
če molilo rožni venec.

Ta dogodek je komuniste razbesnil,
ter je komunistična stranka to sponta¬
no versko manifestacijo označila kot
“povratek javnega praznoverja najhujše
vrste.” Takoj nato so komunisti upra¬
vam bolnišnic, v katere so prepeljali
ranjence, naročili, da morajo škofom in
drugim duhovnikom prepovedati obisk
ponesrečencev.

Skoro istočasno je komunistično ča¬
sopisje sprožilo novo gonjo proti kat.
škofom zaradi njihovega odklonilnega

stališča do duhovniških društev, ki se
udinjajo kom. režimu ter jih ljudje do¬
ma navadno tudi imenujejo “vladne du¬
hovniške sindikate”.

Znak za napade na kat. škofe je da¬
la beograjska “Borba”, glavno glasilo
Zveze komunistov Jugoslavije. V svojem
članku napada beograjskega nadškofa
Msgra dr. Josipa Ujčiča, češ da “pre¬
ganja” člane vladi naklonjenega duhov¬
niškega združenja v Srbiji. Za suboti-
škega škofa dr. Lajčo Budanoviča ista
“Borba” trdi, da je suspendiral 21 du¬
hovnikov, ki so bili člani vladnega du¬
hovniškega društva ter da je duhovšči¬
ni prepovedal zahajati na sestanke te¬
ga društva. Za križevskega uniatskega
škofa Gabriela Bukatko, katerega ju-
risdikcija se raztega tudi na Banat,
“Borba” navaja, da je nekaterim du¬
hovnikom, ki so bili člani vladnega dru¬
štva, odvzel članske izkaznice in jim
dejal: Povejte jim, da sem Vam jaz pre¬
povedal vstop, če želite društvo, ga
bom ustanovil jaz in bom tudi njegov
predsednik. Za djakovskega škofa Stje-
pana Bauerleina pa “Borba” pravi, da
je tudi zagrozil s suspenzijo tistim du¬
hovnikom, ki so se vpisali v “vladni du¬
hovniški sindikat”.

V zvezi z napadom “Borbe” na kat.
škofe beograjski dopisnik New York
Times-a poroča svojemu listu z ozi¬
rom na mnenje nekaterih krogov v ino¬
zemstvu, da je Vatikan z imenovanjem
dr. Franje Šeperja za pomožnega za¬
grebškega nadškofa hotel doseči norma¬
liziranje odnosov z jugoslov. komuni¬
stično vlado, da ima od cerkvenih oseb¬
nosti v Jugoslaviji informacijo, da je do
imenovanja dr. šeperja za pom. nad¬
škofa prišlo iz čisto administrativnih
razlogov ter dr. šeper ni imenovan za
Stepinčevega naslednika.

©©RIŠKA IM PRIMORSKA

pri nas vzelo stvari kredit. Ali naj pre¬
pustimo planiranje vladi? Nikakor ne,
pravijo. Mi smo dežela svobodnega go¬
spodarskega tekmovanja par exeellance. !prof.  Martin Jevnikar, člana Slov.

Umrl je prof. Leon Obleščak, ki je bil
rojen v Tolminu pred 42. leti. Na slov.
srednjih šolah je poučeval od leta 1947.
Bival je z družino v Krminu, kjer so ga
tudi začasno pokopali.

Na Meškovi proslavi v Trstu je govo-

Državno planiranje nas bo speljalo v
državni socializem in tega ne maramo.
In vendar ni videti drugega izhoda kot
resno planiranje. Kdo naj- tedaj vzame
stvar v roke? če smo zoper to, da bi
dali planiranje v roke vladnim ljudem,
s tem še ne sme biti rečeno, da smo
zoper planiranje sploh.

Pri tej ugotovitvi je stvar nekako
obstala. Od tu naprej smo šele pri go¬
lem ugibanju. Splošno sprejeto načelo
je, da ne smemo dopustiti, da bi stroj
in gumb nadvladala človeka. Ampak od
načela do izvedbe je velik korak.

Predlagajo, naj se vrše velika posve¬
tovanja med delavskimi unijami in pod¬
jetniki. S tem naj bi se napravil vsaj
začetek. Koga še pritegniti, če ne mor¬
da nazadnje le dati levji delež pri res¬
nem planiranju vladnim agencijam, to
naj pokažejo uvodna posvetovanja. Mor¬
da se pa le najde izhod, da ne bomo za¬
šli v državni socializem in kapitalizem.

Kolikor more videti preprost opazo¬
valec od strani, se stvari še niso pre¬
maknile dosti delj kot do neke zaskrblje¬
nosti v gospodarskih krogih in še bolj
med organiziranim delavstvom. Bodoč¬
nost bo pokazala, kakšen pomen ima za
Ameriko — in svet — industrijska voj¬
na, ki se obeta med človekom in — kno-
fom. Oba.

odra Zvezdan Likar in Andrija Rustja
pa sta hrala iz Meškovih del. Zapel je
tudi ženski zbor iz Skednja pod vod¬
stvom Dušana Jakomina.

Motorna ladja Castel Felice je iz trž.
beg. taborišča odpeljala pred nedavnim
200 beguncev v Avstralijo. Vsa taborišča
so sedaj združili v eno pri Sv. Soboti.

Novoustanovljeni župniji Trebče in
Boljunec bosta upravljala župni upravi¬
telj Lojze Rozman odn. Andrej Gabrov¬
šek. Na novo ustanovljena je bila tudi
župnija Sv. Alojzija pod Katinaro, vse
v Trstu. Razpisana je župnija Ricmanje.

Na kult. večeru na Placuti je govoril
Vinko Zaletel o slov. Koroški.

‘Padriče so vas, ki šteje 240 prebival¬
cev. V tej vasi so Amerikanci zgradili
več vojašnic, ki naj bi kasneje postale
primerno urejena krajevna bolnišnica,
poboljševalnica itd. Pa so pred kratkim
laške oblasti, ki sedaj upravljajo tudi
Padriče, pripeljale v te zgradbe najprej
700 Istranov, beguncev iz B, bodo jih pa
še nekaj, da jih bo skupno okrog 1.200.
Oblast je že nastavila učitelja, šola de¬
luje. škof Santin je obljubil zgraditev
cerkve. Tako se bo doslej čisto slovenska
vas na Tržaškem v nekaj dneh spreme¬
nila v naselje z laško večino. Lep uspeh
Titovega dogovora o Trstu!

V Žabnicah so namestili nove orgle

v cerkvi. Stale so nad 2 milijona lir. po¬
seben odbor, v katerem so bili poleg žup¬
nika J. Simiča še Albin Ehrlich, Anton
Mositz, Kravina Jože in Mihael Mositz,
se je nekaj let z vso požrtvovalnostjo
trudil, da je v vsej vasi zbral tako o-
gromno vsoto. So pa nove orgle resnič¬
no v ponos žabniški cerkvi.

Pri Gregorčičevi proslavi, ki sta jo
priredila Slovenska prosveta in Pevsko
društvo Avgust Tanče v Nabrežini, so
sodelovali: govornik Mirko Mazora, žen¬
ski zbor iz Nabrežine pod vodstvom
Franca Fabrisa, mešani zbor, baritonist
Marijan Kos, recitatorja Adrija Rustja
in Mojca Senčarjeva, Zvezdan Likar in
St. Kosmina ter Gr. Pertot; na klavirju
je spremljala Marica Klakočer.

Ricmanje so dobile ital. šolo, in sicer
za nič manj kot 8 otrok, ki so pa sloven¬
skega rodu. S tem je bil slov. goli odvzet
en šolski prostor. Nič ni pomagalo pro¬
testiranje in tudi ne dejstvo, da so slo¬
venske matere nagnale italijansko uči¬
teljico takoj prvi dan, ko se je pokazala.

V Steverjanu je obhajal 80. rojstni dan
Anton štejar.

V Trstu je bil obsojen pogojno na 8
mesecev in na poravnavo sodnih stro¬
škov Aleksander Žerjal iz Domja, češ da
je “žalil italijansko zastavo”. Obsojen
pa je bil zato, ker je na Vse svete po¬
ložil venec na spomenik, kjer je vklesa¬
no tudi ime njegovega očeta, ki je umrl
v Dachauu. Na ta venec je kasneje ne¬
kdo drug dodal ital. zastavo. Ko je Žer¬
jal to opazil, je šel ter ital. zastavo od¬
stranil. To mu je sodišče štelo kot “ža¬
litev” zastave.

ARGENTINA

Predsednik gral Peron bo aprila
meseca obiskal Bolivijo. Dne 7. in 8.
aprila bo v bolivijski prestolnici La
Paz navzoč pri proslavah obletnice
nacionalne revolucije.

Predsednik general Peron je poda¬
ril predsedniku Bolivije dr. Paz Es-
tensoru dva čistokrvna argentinska
dirkalna konja.

Med Argentino in Brazilijo je bil
sklenjen in podpisan trgovinski dogo¬
vor, po katerem bo Argentina v le¬
tih 1955, 1956 in 1957 dobavila Bra¬
ziliji 3,600.000 ton žita.

Ekspedicija polkovnika Hansa Ul-
richa Rudla je srečno prispela na vrh
ugaslega ognjenika Llullay Yacuy v
prov. Salta. Skoro istočasno se je pa
članom druge vojaške ekspedicije po¬
srečilo doseči vrh Aconcague. Ta
ekspedicija je zasledovala čisto štu¬
dijske s vrhe. Njen namen je bil nam¬
reč ugotoviti vpliv različnih višin na
človeško kri. Tozadevne poizkuse so
napravili na višinah 750 m, 4200 m
in 6400 m. Na tej višini je člane vo¬
jaške patrulje presenetil silen snežni
vihar, ki je divjal štiri dni. člani
ekspedicije so te dni prebili v zave¬
tišču Presidente Peron.

M. Fangio je prejšnjo nedeljo zno¬
va zmagal pri mednarodnih avtomo¬
bilskih dirkah v Bs. Airesu.

Za letalskega brigadnega generala
je napredoval Juan Francisco Fabri.
Istočasno je bil imenovan za povelj¬
nika argentinskih letalskih sil.

Argentinska vlada je odlikovala se¬
vernoameriškega viceadmirala Lynde
D. McCormicka z velikim križem Re¬
da za pomorske zasluge za službo¬
vanje v argent. vojni mornarici ter
za poglobitev prijateljskih stikov med
vojnima mornaricama obeh držav.

V zunanjem ministrstvu je bil pod¬
pisan trgovinski sporazum med Ar¬
gentino in čehoslovaško. Veljal bo tri
leta in bo vrednost med obema drža¬
vama izmenjenega blaga dosegla vi¬
šino 64 milijonov dolarjev. — Podpi¬
sana je bila tudi trgovinska pogod¬
ba med Argentino in Poljsko. Obe
državi bosta v letu 1955 med seboj
izmenjali raznega blaga za vrednost
49.300.000 dolarjev.

Francoska agencija AFP poroča iz
Kathmandu-ja, da je argentinsko po¬
slaništvo v Indiji zaprosilo nepalsko
vlado za dovoljenje, da bi prišla no¬
va argentinska ekspedicija na Dhau-
lagiri.

V Bs. Aires je prispela nova skupi¬
na ameriških gospodarstvenikov, ki
se zanimajo za plasiranje svojega
kapitala v Argentini.

Iz Bs. Airesa so se podali na pod¬
ročje kontinentalnega ledu v Patago¬
niji člani argentinske znanstvene
ekspedicije, ki bo v letu 1955 raz¬
tegnila znanstveno raziskavanje tega
področja do zahodnih strani jezera
Viedma in Argentino.

Prometno min. je naročilo v Sever¬
ni Ameriki več modernih vlačilcev za
rečno plovbo.

Minister za kmetijstvo in živinore¬
jo Sr. Hogan se mudi na prijatelj¬
skem obisku v Sev. Ameriki. Ob tej
priliki je povabil na obisk severno-
am. kmetijskoga ministra Ezra Taft
Benson-a. Z njim je imel tudi več
razgovorov, ki so se nanašali na
izmenjavo poljedeljskih strokovnja¬
kov ter vseh informacij za zboljšanje
pašnikov in pobijanje živalskih bo¬
lezni.

Vlada je izdala dekret, ki določa,
da bo Glavna državna blagajna izpla¬
čala Fundacion Eva Peron znesek
$ 235.000.000 kot prispevek države tej
socialni ustanovi.

Ministrstvo za kmetijstvo v svojem
decembrskem poročilu o stanju pašni¬
kov in živinoreje navaja, da je huda
vročina pašnike zelo prizadela. S tem
pa je bila prizadeta tudi živina, po¬
sebna teleta. Zaradi slabšega stanja
pašnikov je padla tudi proizvodnja
mleka.

Pridelek sadja v provinci Mendoza
bo dosegel izredno številko 132.000
ton, v katero pa ni vštet pridelek
grozdja.

Na guvernerja province Eva Peron
Dr. S. Anania je ing-. Justo Tierno,
izvršil atentat. Ing. Tierno je bil mi¬
nister za javna dela v provincijski
vladi ter je pred mesecem dni podal
ostavko, ki je bila sprejeta.

Poravnajte naročnino za 1954!

Naročnina za leto 1954 je bila pri
enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.

Pri plačevanju v obrokih je bila za
pol leta S 38. — in za za četrt leta
$ 20.— ter $ 10 za tisk. sklad.

Buenos Aires, 3. II. 1955

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ji k

Za novega rektorja ljubljanske uni¬
verze je bil določen dr. ing. Anton Ku¬
helj, biv. rektor Tehniške visoke šole v
Ljubljani. Dosedanji rektor ljb. univer¬
ze dr. Franc Zwitter je sedaj prorektor.
Ljb. univerza ima sedaj po priključitvi
visokih šol naslednje fakultete: prirodo-
slovno-matematično-filozofsko, pravno in
ekonomsko, tehniško, medicinsko ter fa¬
kulteto za agronomijo, gozdarstvo in ve¬
terinarstvo.

Novozgrajeni železniški most čez Sočo
pri Ajbi je 200 m dolg in 20 m visok.

Po poročilih Titovske poluradne agen¬
cije Jugopres je bilo objavljeno, da je
od srede leta 1953 do začetka decembra
1954 vložilo prošnjo in dobilo izseljeni¬
ški potni list 3595 oseb. Po informaci¬
jah iste agencije “so pristojni organi
nedavno izdali navodila, po katerih čla¬
ni ožje družine (starši, žena in otroci)
zaradi ureditve družinskih razmer lahko
obiščejo moža, sina ali starše, ki bivajo
kot razseljene osebe v inozemstvu. Do¬
voljen je enkraten obisk, nakar držav¬
ljani lahko zaprosijo za izseljeniški pot¬
ni list, če se želijo izseliti v tujo drža¬
vo. Pristojnim organom je naročeno, naj
takim osebam, če se takoj pri obisku
odločijo ostati v inozemstvu, zamenjajo
potno dovoljenje za izseljeniški potni
list in naj te osebe smatrajo kot držav¬
ljane, ki so se na legalen način izselili
iz države”. Tako poročilo poluradne a-
gencije Jugopres.

Umrli so. V Ljubljani: Albina Tom¬
šič, Amalija Žiberna, Matevž Logar, Ma¬
rija Sevnik, upok,, Antonija Sluga, upok.
Tob. tovarne, Jože šoban, pisarniški
ravnatelj v p., Avgusta Pirc, roj. Maly,
Marija Pavlič, roj. Gobar, Amalija Doli¬
nar, frizerska pomočnica, Franc Skubic,
upok., Anton Brajer, biv. čevljarski moj¬
ster, Franc Kukovič, rudarski nadzornik
v p., Alojzija Jeras, Janez Ješe, upok.
in Marija Marn, šivilja v Zagorju, dr.
Marko Pajnič na Vrhniki, Janez Finž¬
gar, pos. v Podbrezju, Franc Košutnik,
torbarski pom. v Stepanji vasi, Marija
Smolej, roj. Humer na Jesenicah, Boris
Puntar v Dol. Logatcu, Jožefa Tomšič,
roj. Aubelj v Vevčah, Peter Osterc v
Beltincih, Marija Klančič, medicinska
sestra v Ptuju ,Ana Medved, roj. Snoj
v Zagorju, Ivan Prijatelj, strojnik v p.
v Kočevju in Alojzij Mazlu v Ptuju.

Na seji odbora za organizacijo obla¬
sti in uprave republiškega zbora je bi¬
lo določeno število sodnikov pri Vrhov¬
nem sodišču LRS in pri okrožnih sodi¬
ščih. Sklenjeno je bilo, da ima Vrhovno
sodišče v Ljubljani 18 sodnikov, za o-
krožna sodišča v Sloveniji je pa bilo do¬
ločeno naslednje število sodnikov: v

Da jug. partizani niso bili redna voj¬
ska, kakcir je to 'bilo 'Ugotovljeno;
Niimbergu; da je Franček Saje v Be¬
logardizmu zavestno potvarjal resnico;
da je p. dr. Edgar Leopold bil poslušno
orodje v rokah KPS, vse to in še več bo¬
ste zvedeli, ako boste kupili knjigo
rnsgr. škerbca “Krivda rdeče fronte”,
ki se dobi v Dušnopastirski pisarni. Ce¬
na 17. — pesov.

'jz Mboenjie*-

Ljubljani 24, Mariboru 21, Celju 10, No¬
vem mestu 9 in v Gorici 9 sodnikov. Za
Višje gospodarsko sodišče LRS je bilo
določenih 12 sodnikov, za občasne sodni¬
ke pri Višjem gospodarskem sodišču
LRS 150 občasnih sodnikov ter za okrož¬
na gospodarska sodišča v Sloveniji na¬
slednje število sodnikov: v Ljubljani 9,
Mariboru 8, Celju 6 in v Kopru 6 sod¬
nikov. V razpravi o tem predlogu, ki ga
je potrdila ljudska skupščina LRS, je
dr. Teodor Tominšek zagovarjal zviša¬
nje števila sodnikov s tem, da so sodni¬
ki z delom preobremenjeni ter da je v
Sloveniji okrog 25.000 nerešenih sodnih
predmetov.

V Ljubljani je bilo leta 1953 387 pro¬
metnih nezgod, leta 1952 259 in leta
1951 220. V tisku je bilo objavljeno, da
so na naraščanje prometnih nesreč vpli¬
vali predvsem raznolikost uporabe pro¬
metnih sredstev, izrabljenost voznega
parka, vozniške sposobnosti voznikov
motornih vozil, nediscipliniranost ostalih
koristnikov cest ter stanje cest. Po sta¬
nju 31. decembra 1953 je bilo v Ljublja¬
ni 1012 osebnih avtomobilov, 766 tovor¬
nih, 848 motorjev, 59 tramvajskih voz in
približno 50.000 koles. Poleg tega je še
vrsta drugih vozil in vozila, ki prihaja¬
jo od drugod v Ljubljano. Kako izrab¬
ljena so pa že vsa navedena vozila po¬
vedo tile podatki: 52% osebnih avtomo¬
bilov je izpred leta y?38, 32% jih je iz
let 1938-1947 in le 26% po letu 1947.

Mešani zbor slovenske filharmonije je
nastopil z dvema koncertoma v Linzu.
Izvajal je dela domačih skladateljev
Gallusa, Adamiča, Lajovica, Kogoja,
Mirka, Simonittija, Mokranjea in Vrab¬
ca.

V Ekonomski reviji, ki je glasilo Zve¬
ze društev ekonomistov Slovenije, v
štev. 2.-3. za 1954 podaja dr. Vladimir
Murko sliko zgodovine državnih dolgov.
Najprej obravnava stare srbske, črno¬
gorske in avstroogrske dolgove, nato,
biv. jugoslov. dolgove, končno pa dolgo¬
ve, s katerimi so zadolžili državo seda¬
nji komunistični gospodarji. Dr. Murko
navaja, da je leta 1941 znašal ves jugo¬
slovanski državni dolg 30.5 milijard di¬
narjev. Za povojni notrajni dolg pravi,
da ni znaten, zunanji pa je znašal ob
koncu leta 1953 po družbenem planu za
1954 342 milijonov dolarjev!

V Stični so izročili svojemu namenu
novo železniško postajno poslopje.

V Klečah pri Ljubljani so odprli novo
razdelilno transformatorsko postajo, ki
bo postopoma zamenjala črnuško — de¬
loma pa jo je že, ker je prevzela 110
kilovoltne daljnovode.

Planinsko društvo Kum namerava
zgraditi žičnico na Kum. Z njegovega
1219 m visokega vrha je lep razgled na
Zasavje, Dolenjsko, Gorjance, na drugi
strani pa na Triglav, Kamniške planine,
Pohorje in zagrebško SIjeme.

Univ. profesor ing. Feliks Lobe, ki
ima velike zasluge za ustanovitev, ure¬
ditev in opremo strojnega oddelka na
Tehnični fakulteti ljubljanske univerza
pred vojno in nato zgraditev lastnega
poslopja strojne fakultete in nabavo

Slovenci v

Aires

PORAVNAJTE NAROČNINO
TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA”
Naročnina znaša:

Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu
$ 80.—. Pri plačevanju v obrokih $ 43.—
za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬
spevajte prostovoljno za tiskovni sklad.

Naročnino plačajte na Vfctor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬
gih protikom. borcev. November-Decem-
ber 1954. Vsebina: V novo leto 1955;
Pretresljiv glas (Vinko A. Levstik);
Hrabri domobranci (E. D.); Težka ob¬
sodba (K. T.); .Slovenskim žrtvam

(B. d.); Napad na sveti večer (J. J.);
Moja domovina je božji dar (Branko
Pisiivšek); Ime našega naroda gre v
svet; Končno vsaj nekaj; Skrivači (M.
Radoš); Matica mrtvih.

Duhovno življenje. Februar 1955. Vse¬
bina-' Bog med nami (Alojzij Košmerlj);
Dragi slovenski rojaki, pozdravljeni v
Kristu (škof Gregorij Rožman); Con-
suelo a los que sufren; Maša-skrivnost
vere (Jože Vovk); Naša narodna zavest
(prof. Božidar Bajuk); Kaj pričakuješ
od duhovnika (Francois Mauriac — U);
O prvem sv. obhajilu otrok v Ameriki
(P. Bernard Ambrožič); Večer (Vladi¬
mir Kos); Marijina bazilika pod Pire-
neji (Dr. Filip Žakelj); Krščanska lju¬
bezen (Dr. Mirko Gogala); Brezuspešni
napori (Gregor Hribar); Prijatelji, ob¬
rodile so trte vince nam sladko (Janez
Klemenčič) Žeja po Bogu (Stanko Ja¬
nežič); Usodna preobleka (E. AVilliam);
Katoliška Cerkev v Skandinavskih de¬
želah (dr. Stanko Mikolič); Dekle, ki se
ne poznaš (Teta Katja); Iz misijonske¬
ga sveta; Kaj pa doma?; Po svetu;
Med izseljenci; Vesti iz Vatikana. Prilo¬
ga; Božje stezice.

OSEBNE NOVICE

Poroke. V nedeljo dne 30. januarja sta
se poročila v župnijski cerkvi v San Ju¬
sto g. Janez Jereb, predsednik ramo-
škega slovenskega cerkvenega pevske¬
ga zbora in gdč. Lojzka Urbančičeva.
Mladi par je poročil g. Albin Avguštin
iz Sarandija, za priči sta mu pa bila:
nevesti njen brat g. Bogo Urbančič in
ženinu g. Andrej Jelen. V isti cerkvi sta
stopila pred oltar dne 23. jan. t. 1. tu¬
di g. Albert Malovrh in gdč. Ivana Ob-
lak. V župni cerkvi v Ing. Maschwitzu
sta si pa obljubila zakonsko zvestobo
dne 29. jan. t. 1. g. Albin Pahor in gdč.
Magdalena Cunta. Mladi par je poročil
domači župnik, za priči sta pa bila:
ženinu njegova mati ga Marija Pahor,
nevesti pa ženinov stric industrialec g.
Rudolf Klarič. Mladim parom ob vstopu

dragih strojev, je nedavno slavil 60 let¬
nico svojega življenja.

Ob priliki III. gospodarske razstave v
Ptuju sta imela slikarsko razstavo tudi
ptujska slikarja Mežan in Oeltjen. Oba
sta razstavila svoja najnovejša dela v
akvarelni tehniki. Oeltjenova so v glav¬
nem prikazovala razne motive iz Ptuju,
Mežanova pa iz Prekmurja.

Argentini

v novo življenje želimo vso srečo in obi¬
lo božjega blagoslova.

Premestitve. Dosed. kaplan v župniji
sv. Roka v mestu Eva Peron g. Jože
Puš je prestavljen za kaplana v San
Isidro, g. Anton Dejak, dosed. kaplan v
San Martinu je imenovan za kaplana
v San Fernando, na mesto, ki ga je do-
sedaj imel g. Vinko Flek. Ta se je po¬
slovil od te župnije in odhaja pastirovat
med slovenske izseljence na Holand¬
sko.

SSarilvche

Ekspedicija v pogorje Paine. Spomla¬
danski izvidniški pohod, ki sta ga opra¬
vila bariloška andinista Meiling in Vall-
mitjana je prinesel več jasnosti o za¬
hodni strani gore. Izgleda, da se tam
nudijo možnosti za dostop na zgornja
snežišča. Zdaj je na delu v pogorju
Paine skupina čilskih plezalcev, ki so
pred dvema letoma izvedli težaven
vzpon na Cerro Castillo v srednjem Či¬
lu.

Za zavetišče “Pod Skalco” je daroval
škof dr. Gregorij Rožman 625 pesov.
SPD se velikemu prijatelju planin iskre¬
no zahvaljuje.

Bariloške športne igre. V letošnji se¬
zoni se vršijo v našem južnem letovi¬
šču prve športne igre v najrazličnejših
disciplinah. Sodeluje pri tekmah Club
Andino Bariloche, ki ga v raznih pano¬
gah zastopajo tudi slovenski tekmoval¬
ci. Tako je odnesla vsa prva mesta v me¬
tih ga. Lučka Jermanova, medtem ko
Bertoncelj uspešno brani barve kluba v
namiznem tenisu in Kukoviča v teku.

Spominski izlet CAB na Catedral k
jezeroma Tonček in Schmoll se je vršil
za obletnico nesreče na Cerro Paine.
Udeležil se ga je predsednik Cluba, don
Emilio Frey in večje število planincev,
med njimi slovenski turisti iz Buenos
Airesa in bariloški Slovenci. V nedeljo
16.1. zvečer se je brala v bariloški cer¬
kvi maša zadušnica za našega pokojne¬
ga prijatelja.

Dos Picos v verigi And zahodno od
Cholile, je gora, ki je bila v zadnjih le¬
tih precej na glasu. V začetku januarja
t. 1. so izvršili prvi vzpon planinci iz
Esquela, nekaj dni za njimi pa še fantje
od CABA (B. Aires). VA.

SLOVENC! PO SVETU

AVSTRIJA

V Spittalu ob Dravi se je poročil dr.
med. Jože Kveder z gdč. Lorlo Ziegler.
čestitamo in želimo vso srečo!
AVSTRALIJA

Slovenci, živeči v Viktoriji, so imeli
v jeseni 2. slovenski večer v Melbournu.
V Prahran Town Hallu se je zbralo le¬
po število rojakov, ki so v veselem raz¬
položenju in v prijetni družbi preživeli
skupno slovenski večer.

Kot gost ABC je v začetku oktobra
1954 gostoval v Avstraliji znani sloven¬
ski operni pevec g. Anton Dermota. V
mestu Adelaide je imel štiri javne na¬
stope. Dvakrat je s sinfoničnim orke¬
strom pel arije iz Mozartovih in Masse-
netovih del. Dne 7. oktobra ga je sprem¬
ljala na klavirju njegova žena. Sloven¬
ci, ki so se udeležili koncerta, so mu ob

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

Vprašanje: Nekateri trdijo, da smo
vsi novonaseljenci v Argentini, ki biva¬
mo tukaj že nad 5 let, avtomatično pri¬
dobili argentinsko državljanstvo in že
postali argentinski državljani; drugi pa
pravijo, da bo treba predložiti oblasti ne¬
ke dokumente. Katera trditev drži? Ali
moramo novonaseljenci v pogledu držav¬
ljanstva kaj ukreniti?

Odgovor: Vse, kar je v zvezi z argen-\
tinskim državljanstvom, vsebujeta ar¬
gentinska ustava in Zakon o državljan-^
stvu z dne 28. 9. 1954., štev. 14345, ki je
bil razglašen dne 19. oktobra 1954 z iz-',
rečno določbo, da začno veljati njegova
določila po preteku 180 dni od dneva
razglasitve.

Glede pridobitve državljanstva (natu¬
ralizacije) je razlikovati dva načina:
Prostovoljno in avtomatično pridobitev.
Ker vprašujete le glede avtomatične pri¬
dobitve, dajemo le tozedavna pojasni¬
la. Avtomatično pridobijo argentinsko
državljanstvo oni tujci, ki so bivali na
ozemlju arg. države nepretrgoma 5 let
ali več in ki jim pridobitve ne ovira kak
zadržek, ki jih zakon našteva. Ti za¬
držki so: 1) Duševna nesposobnost, 2)
Pomanjkanje sredstev za dostojno pre¬
življanje, 3) Neprimerno vedenje, 4)
Državljanstvo države, ki je z Argentino
v vojnem stanju, 5) Udejstvovanje, ki
je protivno čl. 15 in 21 Ustave (n. pr.
pripadnost k političnim društvom, ki so
prepovedana po zakonitih predpisih
itd.), Dejstvo že enkratne izgube argent.
državljanstva.

Za podelitev državljanstva, bodisi pro¬
stovoljnega ali avtomatičnega, je pri¬
stojna oblast z imenom: “REGISTRO
NACIONAL DE LAS PERSONAS”. To
oblast mora vlada šele ustanoviti. Tam
se bodo morali vsi tujci, stari več kot
18 in manj kot 70 let, ki so bivali že
nad 5 let v Argentini, zglasiti osebno, in
sicer v roku, ki ga bo vlada določila; ob
tej priliki bodo morali izjaviti, ali sprej¬
mejo ali pa odklanjajo arg. državljan¬
stvo. Podelitev torej ne bo popolnoma
avtomatična, marveč bo glede vsakega
interesenta uveden poseben postopek, v
katerem se bo ugotovilo, če obstojajo
kaki zadržki proti podelitvi državljan¬
stva. Ko bo postopek končan, bo moral
tujec -— predno bo postal arg. državljan
— priseči na ustavo in zakone svoje no¬
ve države.

Glede postopka, ki bo veljal, glede li¬
stin in drugih dokazil mora vlada v smi¬
slu zakona objaviti IZVRŠILNO URED¬
BO. Iz dotične uredbe šele po popolno¬
ma jasno razvidno, katere oblasti bodo
pristojne za ta postopek. Kadar bo do-
tična uredba izšla, bomo v našem listu
objavili njena najvažnejša določila.

koncu programa izročili šopek nageljnov
z rožmarinom in napisom “Od sloven¬
skih fantov iz Adelaide”. G. Dermoto je
ta pozornost ganila. Pred vso publiko je
svojo ženo opozoril na slovenske barve
v šopku, nato je izpulil rdeč nagelj iz
šopka in si ga na odru pred vsemi za¬
taknil v gumbnico, nakar je dodal še tri
točke svojemu programu. Časopisje je
o Dermotovih koncertnih nastopih • ob¬
javljalo izredno laskave ocene.

NARTE VELIKONJA

Viiarski

Narte Velikonja je bil Kraševec, ro¬
jen v Otlici, gozdarjev sin, ki je študi¬
ral gimnazijo v Gorici, univerzo na Du¬
naju (pravo) tik pred prvo svetovno
vojno, v njej pa tesno sodeloval z Dr.
Krekom in dr. Korošcem ob majski de¬
klaraciji in se v novi Jugoslaviji posve¬
til državni upravni službi. Bil je nekaj
časa Koroščev kabinetni tajnik, in je
pozneje zavzemal visoka mesta pri ba¬
novinski upravi kot vodja oddelkov in
banovinski svetnik. Po bolezni pred dru¬
go svetovno vojno je le še bolj životaril
v službi, da je lahko preživljal svojih
12 o'irok, ki jih je imel z nečakinjo nad¬
škofa dr. Jegliča.

Narte Velikonja je bil dober oče, u-
radnik, človek krščanske dobrodelnosti,
kulturni delavec in pisatelj. Kot pisatelj
zlasti novel iz družinskega življenja,
kar spričuje njegova zbirka OTROCI,
pa tudi SIROTE. Napisal je kolektivno
povest iz kraševske vasi BESEDE, mla¬
dinsko povest NAŠ! PES, dve zbirki felj¬
tonov, anekdot in kopico novel v Domu
in svetu in Mladiki. V Mohorjevi pa je iz¬
šlo glavno njegovo delo, večerniška po¬
vest VIŠIARSKA POLENA. V vseh teh
povestih se kaže realista z izredno psi¬
hologijo ter močno umetniško silo. Bil
je član PEN-kluba.

Bil je tesno povezan s krščansko kul-

( 1 )

g»oiesia

turnim gibanjem kot urednik Zore, kot
vodja Ljudskega odra, itd. v politiki ni
bil aktiven, dasi je bil zvesti sledilec
krščanske demokracije v vseh pogledih..

Kot človek dobrodelnosti je prevzel v
času okupacije, čeprav napol hrom, skrb¬
stvo za begunce, ki so bili prisiljeni za¬
pustiti svoje domove pred komunistič¬
nim nasiljem. Milijone in milijone javne¬
ga denarja je šlo med te ubožce, zaradi
česar so ga komunisti zasovražili. Zla¬
sti pa še, ko je s svojimi radijskimi go¬
vori načelno označil komunizem kot
MALIKOVANJE ZLOČINA, kakor je;
naslov njegovi najkrepkejši slovenski
protikomunistični brošuri. Zaradi tega
so ga takoj po “zmagi” komunisti dali
kot prvega pred 'Tjudsko sedišče” in ga
na kresni dan leta 1945 obsodili na smrt.
Sodbo je sprejel junaško kot krščanski
mučenec s klicem: “Živel Kristus Kralj.”

V spomin takega zglednega družin¬
skega očeta, narodnjaka, katoličana ter
prijatelja in junaka ob smrti, priobču¬
jemo za desetletnico njegove smrti to
njegovo najboljšo povest.

Tole knjižico posvečam, spomi¬
nu Fr. Stepančiča, Kraševca, upra¬
vitelja božjega, ki me je krstil in
naučil resnico o previdnosti božji;
njega samega je bil vrgel osel in

si je bil zlomil nogo; ker ni bil za
rabo doma, so ga dali v šole in je
postal pastir božji.

Posvečam jo spominu Edvarda
‘Mežnaršiča, Belokranjca, ki me je
prvič obhajal, poslal v šole in mi
posodil iz tuje blagajne petinse¬
demdeset goldinarjev za najtežje
dunajske čase in je raztrgal pisa¬
nje, da sem mu dolžan.

In posvečam jo tretjemu, Jane¬
zu Brencetu, župniku  — slovenske¬
mu Viannevu  —, ki mi je odprl oči,
da gledam, da strmim nad strašno
silo ljubezni do bližnjega, če izvira
iz prve zapovedi: “Ljubi Gospoda,
svojega Boga. ..”

Na Goričanah, 28. sept. 1926.

* * *

l.

Bili so škornji pod pečjo, debele ro¬
kavice ob peči, kučma na nizkem oknu
in debel ovčnji kožuh v omari. Tak ko¬
žuh z rožami in ga je bil zapustil še sta¬
ri ded.

Matijec je izvlekel škornje izpod pe¬
či. škornji so bili videti čisto novi, le
r,a golenicah je imel desni močno pra¬
sko. “Kdaj sem padel? Komaj dvakrat
sem jih obul in v dežju jih nisem imel,
pa so tako trdi! Presneti mojster, kak¬
šno usnje je dal!” se je vznevoljil. “Da
more gola veja usnje tako obdrgniti. In
če bi jih bil res imel večkrat na nogi!”

Nateknil si je rokavice na roke, po¬
sadil si kučmo na glavo ter ogrnil ovčji

kožuh. Počasi in polagoma, nejevoljen
in godrnjav. Pogledal je skozi okno, obri¬
sal šipo, pritisnil s palcem nanjo ter
dejal:

“Zdaj bo pa treba iti. škoda škor¬
njev v ta sneg!”

Zunaj je naletaval sneg; v divjem
Vrtincu so se igrale znežinke v zraku
ter padale neslišno, rahlo in vztrajno.
Na hruški je sneg že odlomil vejo; kla¬
vrno je visela odkrhnjena sredi rogovil.
Če si pogledal kvišku, se ti je zama¬
jalo v glavi od divjega plesa, ki mu ni
moglo slediti oko.

Matijec je čutil po vsem telesu leno
zaprnost; začela je lesti po hrbtu ter
se razlezla kakor strup v vse mišice.
Sedel je nazaj k peči, potolkel z roka¬
mi dlan ob dlan ter znova vzdihnil:

“Zdaj bo pa le treba iti!”

“Kar, Matijec?” je krelmil oče Mo¬
hor v zapečku, dvignivši oči izza debe¬
lega molitvenika.

“Po trame!”

“E, da!” je pokimal starec, “e, da,
po trame!”

“Najlepši čas, drse kakor namazani”.

“Drse pa, drse.”

Matijeu je kožuh pri peči nagajal, zle¬
zel je na peč, privzdigoval se na rokah
ter strmel v vrtinec pred oknom.

“O, zdaj bo pa le treba iti!”

Dremavec se ga je lotil na gorki pe¬
či, lenivec, čuden strah pred vremenom
in mokrim mrazom mu je lezel v ude.

“Te škornje si do dobra skvarim!” se

je potolažil, zleknil se čez čas, oblečen,
kakor je bil, na peč ter utihnil.

Stari Mohor je končal svojo molitev
ter se vzpel ob peči. “E, ti ne boš imel
danes tramov, če bi bil France še živ,
on že,” je mrmral sam pri sebi, “ti pa
že ne!”

In malo še, pa sta oba smrčala.

Zunaj je naletaval sneg rahlo, nesli¬
šno, vztrajno.

Mlada vdova, gospodinja Franca, je
obstala na pragu ter se zagledala v
metež. Tako pusto, kakor je bilo vre¬
me, je bilo tudi v njenem srcu. Puščoba
tesnega občutka osamelosti, tegobe in
bolestne stiske, ki ji ni imena.

Skoraj razveselila se je, da se mota
skozi meglo in sneg črna senca proti
njej.

“Kam pa, Blaž?” je vprašala, ko je
spoznala moža, ki je otepal sneg s
kučme. Umeknila se je s praga.

“Doma me ni strpelo, takšno je!” je
dejal. “Kje so pa moški?”

“Matijec in oče v izbi. Tine po oprav¬
kih,” je malomarno odgovarjala. “Kar
sedi, Blaž! Zate je res bolje, če si v
takem pri ljudeh, če te v bajti napade,
nihče ne bi videl!”

“Že dolgo me ni” je dejal Blaž,
čisteč si sneg z brade. “Hvala Bogu,
dolgo me že ni napadlo! In tudi pri¬
kazni že dolgo nisem videl.”

“Morda bo pa le bolje.”

“Zaobljubil sem se na božjo pot. Na
(Nadaljevanje na 4. strani)

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 3. II. 1955

Stran 4.

NEEAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

V Franciji bodo zgradili na račun, ne¬
ke ameriške firme 4 največje petrolej¬
ske ladje na svetu, od katerih bo vsaka
imela 50.000 t.

Lov na kite v antarktičnih vodah le¬
tos silno ugodno poteka. Doslej so uje¬
li 4141 plavih kitov, lani v istem času
samo 3503. Poleg lanskih 17 ladij sta
letos dve več, in sicer ena japonska ter
“01ympic Challenger”, katere lastnik
je znani Onassis.

Onassis ima ogromno petrolejsko flo¬
to,od katere sta največji dve ladji, vsa¬
ka po 45.230 t. v skupni vrednosti 4,5
milijonov funtov šterlingov (uradno je
en funt 2.8 dolarja). Iz neznanih razlo¬
gov pa Onassis ni hotel prevzeti 30.000
tonske ladje, ki jo je naročil v Ameri¬
ki, prav tako pa je odpovedal naročilo
še ene ladje — 45.000 t. v Nemčiji.

Petič zaporedoma je svetovna petro¬
lejske produkcija presegla dosedanje
številke: produkcija surovega petroleja
je na vsem svetu porastla za 26 mil. t.
na 681 mil. t, od katerih 19 mil. t odpa¬
de na svobodni svet, 7 pa na narode za
železno zaveso.

Angleško delavsko ministrstvo je spo¬
ročilo, da je število brezposelnih bilo v
decembru lani najnižje: 256.000 oseb.

Skupno je v Vel. Britaniji zaposlenih
22.680,000 oseb; samo 103.000 oseh je
bilo več kot osem mesecev brez dela v
lanskem letu.

Argentinska prepoved izvoza koruze
je povzročila vsesplošno povpraševanje
na chicaški borzi. Predvsem evropske
države si morajo spričo izostanka uvo¬
za iz Argentine zagotoviti koruzo na
drugih trgih.

Brazilski predsednik Joao Cafe Filho
je pristal na predlog nakupa 12 potni¬
ških in tovornih ladij v USA. Kupna
cena — 10.800.000 dolarjev.

Kljub vsej propagandi, češ da mora¬
jo Francozi piti več mleka in manj vi¬
na, so mlekarski eksperti v USA ugoto¬
vil?, da Amerikanci še vedno popijejo
vsaj tri procenta. mleka več kot Fran¬
cozi.

Sirska vlada se ukvarja z načrti, ka¬
ko obdržati doma čim večji del dohod¬
kov različnih petrolejskih družb.

USA planska komisija ugotavlja, da
bo leta 1955 brezposelnost narastla, ako
se oblasti ne odločijo sprejeti naslednje
predloge: zmanjšati davke, velika javna

nabavljanja ter popravljanja hiš ter mo¬
derniziranje farm, zvišanje plač in zni¬
žanje cen v skladu s povezano produk¬
cijo.

Ko je bolivijska vlada zaplenila rud¬
nike velikih družb Patino, Aaramayo in
Hochsehild, se je odločila, da bo tem go¬
spodom plačevala odpravino v obliki 1%
prodanega kositra in volframa. Sedaj je
ta tihi dogovor potekel in vse tri družbe
šo prejele doslej 5,765.370 dolarjev. Za
podaljšanje take odpravnine se je poka¬
zala pripravljena edinole skupina Hoch-
schild, medtem ko z ostalima dvema še
teko pogajanja.

DRUŠTVENI OGLASNIK

V nedeljo 13. februarja t. 1. ob 17. uri
popoldne priredi Društvo Slovencev na
Pristavi v Moronu pozdrav vsem novo-
došlim družinam in rojakom. Vljudno
vabimo vse te pa tudi vse druge rojake,
ki se želijo z njimi sestati in pogovori¬
ti, da pridejo na Pristavo, kjer bo tudi
poskrbljeno za dobro okrepčilo.

Iz delovanja društva Slovencev
v Buenos Airesu

Iz poročila društvenega blagajnika, g.
A. Magistra st, ki ga je podal na seji
dne 15. t. m. je razvidno, da je imelo
DS od 1. sept. 1954 pa do 14. I. 1955
vseh dohodkov $ 26.366,41. Ker je v tem
znesku zapopaden tudi saldo od 31. avg.
1954 v višini $ 4.081,61, je DS dejansko
imelo v omenjeni dobi dohodkov le $
22.284,80. Glavni vir dohodkov je člana¬
rina. Člani so je plačali $ 239. Drugi
dohodki so pritekali iz prodaje knjig iz
društvene založbe in iz raznih povračil,
kar je dalo $ 11.045,80. Celokupni izdat¬
ki v omenjenem obdobju so znašali ?
24.228,70. Od tega odpade na upravne
stroške $ 9.172,55, na dotacijo Mladin¬
skemu odseku $ 3.575, društveni knjiž¬
nici $ 300 in na razne druge stroške ?
11.181,15. —

OBVESTILA

Drugi izlet. Slov. kulturne akcije v
poletni sezoni bo 27.11. t. 1. v mesto Eva
Peron. Po prihodu ho najprej skupna
maša, nato ogled naravoslovnega muze¬
ja. Po kosilu odhod v park Derechos de
Ancianidad, odtam na povratku obisk
župnika g:  Glavača, pri katerem bo tu¬
di večerja. Stroški za člane 25 pesov,

Vsem, ki ste ga poznali — in kdor ga je spoznal, ga zlepa ni pozabil
— sporočamo žalostno vest, da se je dne 10. januarja blizu San Francisca
v Californiji (USA) smrtno ponesrečil naš brat, svak in stric

Rev. S 0 ž e EiUsMmr

kaplan v Mision San Jose v Californiji

Neutrudni župnik samotnih dalmatinskih fara, izgnanec v afriških ta¬
boriščih v El-Shat in El-Arish, jeruzalemski romar, pevovodja stolnice v
Cairu in spet romar in begunec v Italiji, Nemčiji in North Carolini, si se
končno ustalil v sončni Californiji, kamor si še nas vabil; povsod si ne¬
utrudno delal za čast božjo in blagor človeka, z odprtimi rokami razdajal
vse, kar si imel, le ustvariti si sovražnike — tega nisi znal,

a vkljub temu Te je Bog hotel imeti pri sebi, da sodeluješ v Njegovih
nebeških zborih in se zasluženo veseliš pri Njem skupno z našo mamo in
atom in ostalimi člani naše družine, ki so v najlepših letih življenja odšli
v večnost.

Bog Ti bodi plačnik vseh Tvojih del in načrtov. Počivaj v miru tako
daleč od domovine!

V imenu sorodstva:

Brat Franci z ženo Katico in sinčkom Dušanom
Sv. maša-zadušnica se je brala na dan pogreba 14. januarja v Ma-
largiie (Argentina).

Marsii&do  še  me  ve,,.

...da je URADNA ANGLE¬
ŠKA PREISKOVALNA KOMISI¬
JA ugotovila, da je bila vzrok ne¬
srečam, letal tipa Comet, pri kate¬
rih so vsi potniki izgubili življe¬
nje tkzv. “utrujenost materiala".
Ogrodje letala ni preneslo napora,
ki ga je zahtevala hitrost. Potni¬
ška kabina je med poletom eksplo-

dela, omogočenje lažjega in hitrejšega za nečlane 30 pesov, vključno voznina.

naznanilo;

Frizersl&i stalen
E M A 95

vljudno obvešča vse svoje spo¬
štovane stranke, da smo se pre¬
selili v novi moderni in večji
frizerski salon, malo pred Primero
Junto, Caballito.

Naslov našega frizerskega,
salona je

PEDRO GOYENA 1702

esq. Curapaligue - Capital Fed.

* * *

Do nas lahko pridete z vsemi
omnibusi, kolektivi in tramvaji, ki
vozijo po Rivadaviji do višine
6200, t. j. do Calle Curapaligue,
nato pg tej ulici 3 kvadre do esq.

Potoemik. Vena -Vli l

dirala, potnikom pa je v istem hi¬
pu dobesedno počilo srce, zaradi
nenadnega zmanjšanja zračnega
pritiska v višini 10.000 m.

feiieem wtaai*

z ženo brez otrok dobi takoj
zaposlitev.

Dobra plača ter moderno stano¬
vanje-— soba, kuhinja, kopalnica.
Zglasiti se v

•V

Don Torcuato — Hindu Club
T. E. 744-3267

ESL0VEIA LIBRE

Redaccion y Administracion:

Victor MarSinez 50, Buenos Aires,
Argentina

SLOVENSKA BESEDA

Vas vljudno vabi na predpustno
zabavno prireditev v soboto, 12.
februarja ob 20. uri v Lurdesu v
prostorih Kluba Social y Deporti-
vo, Villa Excelsior, Calle Patri-
cics 457.

Dohod: Kolektivi štev. 19, 6 in
143; omnibus štev. 123 in 169 ter
žel. Federico Lacroze.

Harmany Jazz - Srečelov - Stre¬
ljanje v tarčo - Ples - Lastna re¬
žija.

Prostora dovolj. Prireditev ob
vsakem vremenu in pod streho.

Prvi dobitek srečolova: Umetni¬
ški kip Brezmadežne, delo slov.
podobarja Žirovnika. Drugi dobi¬
tek: Pokrajinska slika slikarja J.
Dejaka. Tretji dobitek: Kanarček
iz plemenske pasme najboljših
pevcev iz vzgojevališča Slovenca
Štera.

Revija

priredi v NEDELJO 6.

<*?

Pnho vno J&fvljesije 5 ’ .

SLOVENSKE PRISTAVE v MORONU

FEBRUARJA v prostorih
svojo že tradicionalno

DRUŽABNO P RIR E D

združeno s srečelovom (glavni dobitek lepo kolo) in nagradnim žrebanjem

do 6. februarja porcrvnali celoletno naročnino.

I T E V

naročnikov, ki bodo

Pričetek ob 15. uri. Vstopnina $ 2.— Otroci imajo vstop prost.

V primeru slabega vremena se vrši prireditev ob istem sporedu v nedeljo 13. februarja.

Pridite v prijetno slovensko družbo in podprite prizadevanja naše najbolj priljubljene versko pro¬
svetne revije "Duhovno Življenje"! Ne bo Vam šal!

”CA§A Ii@YU w

OLAZABAL 2338

pol kvadre od Cabilda 2300

uranm In alatarisa

Tel. 76 - 9160

Sporočamo vsem slovenskim strankam, da bo zaradi počitnic
trgovina zaprta od 14. februarja do 26. februarja.

Za eventualna nujna popravila —- prosimo —
pokličite po telefonu.

Zlatama Im

b  mw

uram

U

PAKETE V EVROPO

vsake vrste, kakor tudi zdravila, najbolje in najceneje pošilja

25  ® E N K A MALEČAI

MONTE 2043 —- dvorišče — BUENOS AIRES

2)4 kg sladkorja

3 pare Nylon nogavic najboljše
vrste.

(Nadaljevanje s 3. strani)
svete Višarje. In sem prosil župnika,
naj napravi romanje. Da nas ho več
in manj stane.”

“Pa ne zdaj, pozimi.”

“Poleti, poleti. Zaobljubil sem se za¬
radi tega, kar sem imel skoraj pol leta
mir. Pravzaprav leto dni; hujši napad
je bil prav leto dni od tega, tisti dan.
Ti si izgubila Franceta!” je dejal za¬
mišljen.

“Prav leto dni, da. Jutri bo obletni¬
ca, ko smo ga pokopali!” je vzdihnila
Franca in vse ude ji je spreletela ostra
bolečina. Da je skrila solzo pred bera¬
čem, je stopila v izbo.

“Saj oba spita!” je ugotovila. “Ma-
tijec, pojdi pomagat, da napojiva, ko si
že oblečen,” se je nasmehnila ter ga
stresla za škornje. Matijcu, ki je bil
dolg in neroden, so noge bingljale sko¬
raj do klopi.

“Napojiva?” se je zdrznil, ko se je
zavedel, ter stopil na noge. “Kje pa je
Tine?”

“Poslala sem ga k Andreju vprašat
radi gnoja, ali ga bo dal. Ko se umiri
vreme, ga bomo najlaže speljali.”

“Koga praviš?” se je zdramil stari
Mohor.

“Gnoj”.

“Ne, koga si poslala?” je popravil.

“Hlapca.”

“E, da, hlapca. Pa ga dolgo ni nazaj.
Ta ti preveč pohaja, Franca, saj se ve¬
de kakor gospodar.”

“Kaj pa hočem ? Ali naj mu odpo¬

vem? Sama z Matijeem le ne zmoreva
vsega. Saj še tedaj nismo, dokler je bil
France, če je potreba, pa le prime za
delo. In hiter je.”

“Ti si gospodinja,” je s prikrito ne¬
jevoljo poudaril Mohor. Franca je bila
preveč zaposlena s svojimi mislimi, da
bi bila začutila zbodljaj.

“že leto dni!” je prostodušno priki¬
mal Matijec.

“Jutri bo obletnica!” je ponovil Ma-
naslonila čelo na mrzlo šipo.

‘Jutri ho obletnica!” je ponovil Ma¬
tijec. “Saj res,” kakor da se je šele se¬
daj domislil, “jutri bo obletnica. Lep
dan je bil, solnce je sijalo in ni sneži¬
lo.”

“Morda bi bilo bolje, da je snežilo.
Ne bila bi šla s Tinetom v gozd.”

“Nič ne veš,” je dejal Mohor. “Tista
ura pride, pa te pokliče. Ne ženi si tega
tako k srcu. Kam bi prišli, če bi se ža¬
lost ne utekla! Tudi solz mora biti en¬
krat konec.”

“Da bi jih bilo!” je vzdihnila ter se
zasukala od okna z naglo kretnjo, kakor
da skuša zadušiti bolečino.

Matijec je z na pol začudeno mislijo
za hip premeril njeno polno, gibčno po¬
stavo in njen odločni korak. In prav
čez hip je bil spet ves resen in strog
njegov obraz.

“Mora hiti konec,” je dejal Mohor.
“Saj je dovolj, da smo že leto dni brez
gospodarja. Zdaj pa še ti oboli”

“Brez gospodarja!” je ponovila Fran¬
ca trpko in stopila v kuhinjo. Matijec

je šel za njo napajat. Mirno, dostojno,
obzirno je stopal pred njo. Ni se ozrl
nanjo, ni je počakal, ko mu je nekaj
rekla. Videlo se je, da stopa svak pred
svakinjo, zavedajoč ,se razdalje, ki jo
zahteva to sorodstvo.

Blaž je sam ždel na ognjišču, ko je
vstopil Tine.

“Presneto vreme,” je zmetal hlapec
sneg spred praga.

“Sneg,” je dejal Blaž s čudnim preu¬
darkom, “Jutri ho pa svetilo solnce na
sveži sneg. Prav tako svetilo kakor
pred letom -dni. Jutri bo obletnica, Ti¬
ne!”

“Da, maša je oznanjena! Še obriti se
moram nocoj!” je v zadregi naglo pri¬
pomnil.

“Ne, Tine! Jaz pravim, da bo oblet¬
nica! Ti, Tine, veš, kaj to pomeni!” je
polglasno, s čudno spremenjenim obra¬
zom zašepetal berač.

“Ali imaš spet prikazni?” se je čud¬
no siljeno smejal Tine. “Ovadi, če imaš
kaj na srcu. Rekli bodo, da imaš pri¬
kazni.” Beseda mu je trepetala.

‘Da, rekli bodo, da vidim prikazni.
Zato pa, Tine, stori svojo dolžnost sam?
To bo najbolje in največ vredno pred
Bogom.”

Stopil je prav k fantu in proseče dvig¬
nil roke.

“Za to vrednost pred Bogom gre, Ti¬
ne!”

Tineta je čudni pogled stresel, da se
je umeknil, kakor da se nekaj trže v
njem.

“Prikazni, prikazni!”, se je skušal
nasmejati.

“Ne, Tine! Ti veš, da sem jaz videl.
Samo ti veš in Bog ve in solnce ve in
veter ve in živina ve! Pram ve!”

“Bo pa Pram ovadil!” je zamahnil
navidez porogljivo Tine z roko. “Nikar
no, Blaž! Lezi, da se umiriš; spet te
preganjajo prikazni in ti preganjaš me¬
ne!”

“Sam se najbolj preganjaš,” je pomen¬
ljivo dejal berač ter se odpravljal s pra¬
ga.

Tine je zrl za njim s čudno mešanico
občutkov. Pred Blažem je zmerom ču¬
til neznan strah. Kakor da hodi za njim
njegov pogled. Tiste globoko udrte star¬
čeve oči, ki so se v njih zrcalile skriv¬
nostne prikazni, vsepričujočnost in vse¬
vednost ,so mu rezale v spomin. Sprele¬
tel ga je po vsem telesu zoprn mraz.

“Strašno! Videl je in če ovadi, ne boni
mogel utajiti! Njega lahko zavrnem s
prikaznimi, toda sam, jaz sam bi pri¬
znal. — Ne bi! “je zamahnil z roko.
“Prezgodaj je.”

2 .

Maša zadušnica po Francetu je mini¬
la. Od Mohorjevih so bili pri njej Fran¬
ca, Tine in Matijec. V cerkvi sta bila tu¬
di stric Matevž Kosmač in Blaž.

Gredoč proti domu je stric Matevž
potegnil Matijca za roko.

“Matijec, zdaj hi bil pa le čas, da se
ozreš po ženi. Kaj pa misliš?”

“Kam naj jo pripeljem; samo kot
imam pri hiši!”

“Zato pa glej, da boš imel kaj več!”

Prav tisti hip je stopila Franca mimo
V ozki gazi ter se še zadela ob Matij¬
ca, ki se ni dovolj hitro umeknil.

“Kam pa tako hitro?” je vprašal
Kosmač.

“Delo žene!” je kratko odgovorila.
Sama ni vedela, zakaj ji je bil stric Ma¬
tevž tako zaprn.

“Pregnala se boš!” je dejal Matevž.

Ko je bila že streljaj pred njima, je
stric spet potegnil Matijca za rokav.

“Ali nič ne vidiš, Matijec? Kakšna
ženska je to!”

Možakar je stisnil čeljusti, da je
cmoknilo, ter je pomežiknil nečaku.

Matijec je čutil, kako mu je vsa kri
planila v glavo. Rdeč, kakor bi ga bili
zalotili pri tatvini, je zajecljal:

“Ni napačna, ne. Ampak...”

“Ti si neroden!” mu je zagodrnjal
stric.

“Kaj neroden!” Za to ne gre. Kako
naj vprašam ? Ali veš, kaj ji je bil Fran¬
ce?” je stopil čez prag.

Franca je bila že odložila črno ruto
ter kuhala zajtrk. Po maši je bila pri
župniku, in ko je zagledal stari gospod
njene objokane oči, ji je sočutno segel
v roke:

“Nič ne jokaj, Francka! Prenašaj,
prenašaj. Bog ve, za koga delaš to po¬
koro. Eden jo mora, in Bog ve, za koga
jo ti.”

(Nadaljevanje sledi)