771318 607007 tfuJ”.'C"J,2"'CA '»A« primorski uTr’p I ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper| L, m y^™iGnand • x Casino Portorož Obala 75a. Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373 CaviAo Porforo^ Februar 2004 leto 10 številka 120 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ---------- IZHAJA 15.'V MESECU =■ **------ Velike pridobitve za turizem Grand hotela Emona bo odprt 26. februarja Nova večnamenska kongresna dvorana s 1.100 sedeži 31. marca 2004 Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola rr{fei VjPu: UTEH UDOVIČ PRODAJA IN MONTAŽA KATALIZATORJEV IN IZPUHOV ZA VSA VOZILA p- r- AVTOKLEPARSTVO - UČARSTVO Sečovlje, tel.: 05/672-02-00, fax: 672-02-01 OH!e-'t,^Crnar<^*n izvajaj° v °*(v'ru gradbenega dovoljenja 14 sklopov posegov, obsežnih del na prenovi Grand hotela Emona in razširitvi kongresnega centra. ocbo gradbenega inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo so prejeli o ustavitvi del na del prvega sklopa, ki zajema izgradnjo nove kongresne dvorane in se nanaša na ločno streho nad višinsko koto obstoječe strehe hotela, ki pa je skladna s sprejetim odlokom Občinskega sveta Občine Piran. Ekipe izvajalcev del s svojimi skupinami podizvajalcev na navedenih področjih izvajajo dela, ki niso ustavljena, nemoteno in v skladu z načrti in roki. Predviden rok za odprtje prenovljenega Grand hotela Emonaje 26. februarja 2004, nove kongresne dvorane pa 31. marec 2004. lakoj po sprejetju omenjene odločbe so skladno z navodili inšpektorskega organa in določbami Zakona o graditvi objektov, vložili Vlogo za dopolnitev gradbenega dovoljenja pri pristojnem organu Upravni enoti Piran z vso zahtevano dokumentacijo. Hkrati pa se bodo na odločbo pritožili in vložili predlog za odložitev izvršitve odločbe, zaradi preprečitve velike nepopravljive gospodarske škode, središču Portoroža pa tudi hitijo s prenovo in razširitvijo Grand hotela Palače. FOTO: FK- Primorski! utrip. na zemljišča za gol Poslovno sodelovanje Droge in Solin Upravi podjetij Droga d.d. in Mobitelove hčerinske družbe »oline d.o.o. sta prišli do spoznanja, da ne moreta druga rez druge in sta sklenili dogovor o dolgoročnem poslovnem sodelovanju na področju predelave, pakiranja, istribucije in prodaje soli, pridelane v podjetju Soline .0.0. v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah. Pogodbo o Poslovnem sodelovanju sta v petek, 13. 2. 2004 v prostorih rogine upravne stavbe v Izoli svečano podpisala Alojz urjec, direktor Solin d.o.o. in Andrej Božič, predsednik uprave Droge d.d. Pomembnega in spodbudnega dogodka so se udeležili tudi direktor Mobitela d.d., Anton Majzelj --Panji ^.re(*a *>t*'an ‘n Vojka Štular. Gre za prvi nakup Kar je čisto J&jV i"ias.noje w resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 m on dl CENTRALNA PLAŽA PORTOROŽ OKOLJE Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. oddaja v najem štiri gostinske lokale na najbolj atraktivnih lokacijah v središču Portoroža. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije po tel.: 05 61 750 52 in www.okoljepiran.si Rok za oddajo ponudbe je sreda, 25.2.2004, do 12. ure. ___________________________________________339570 estavraeija O&arka v februarju ponovno odpira spoja vrata. & veseljem vas pričakujemo s ponudbo mediteranskihjedi s pridihom pristnega okusa slovitega kuharskega mojstrad^Jain-^/ucasse. ; r RESTAU RANT por/S/nava <3seb}6 restavraaje O&arka O^Coteh Ot&emarchn, d.d Rezervacije tel: 05/695 3008 od 12.-23. ure PE LJUBU AHA PE MARIBOR Zaloška c. 69 Sokolska ul 46 PE CELJE PE KRANJ Ljubljanska 20 Maistrov trg 11 PE PTUJ PE KOČEVJE Vodnikova 2 TZO 64 PE PORTOROŽ PE TREBNJE Obala 26 Baragov trg 1 STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO 080 13 14 www.poravnava.si ©tyjD(§[kO(o][o) Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir V- OD VSEPOVSOD Ratificirana pogodba o pristopu Slovenije k Evropski uniji Poudarki iz govora ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla v DZ, 28. januarja 2004, ob ratifikaciji pogodbe 1. Članstvo v Evropski uniji je po splošnem prepričanju pomemben slovenski dosežek. Manj ljudi se zaveda, da predstavlja Slovenija od dneva nastanka pomemben evropski dosežek. Vzrok te razlike je v pozabljivosti. Mnogi so namreč pozabili, da je Evropska unija odločilno posegla v naše življenje že 7. julija 1991 na Brionih. Slovenska delegacija, ki smo jo sestavljali France Bučar, Janez Drnovšek, Milan Kučan, Lojze Peterle in jaz, se je takrat prvič pogajala z Evropsko unijo oz. Trojko njenih zunanjih ministrov (Nizozemec Hans van den Broek, Luksemburžan Jacques Poos in Portugalec Joao de Deus Pinheiro) in dosegla prvi »mednarodni sporazum«, t.i. Brionsko deklaracijo. To je bil začetek evropske poti Slovenije. 2. Pot se je nadaljevala 16. decembra 1991 v Bruslju, kjer je ministrski svet - le nekaj dni po koncu medvladne konference in po vrhu v Maastrichtu (9. in 10. decembra) -sprejel sklep o priznanju Slovenije kot samostojne in neodvisne države, ki seje potem formalno dogodilo 15. januarja 1992. Slovenija je bila prvi in dolgo časa edini evropski dosežek na ozemlju nekdanje Jugoslavije. 3. Leta 1994 je prišlo do zastoja zaradi znanih zahtev v zvezi s »pravicami tujcev do nakupa nepremičnin.« Evropski pridružitveni sporazum je bil podpisan po t.i. »španskem kompromisu« šele 10. junija 1996. Da bi nadomestila zamujeni čas, je Slovenija prosila za polnopravno članstvo v EU še istega dne. Slovenija je postala pridružena članica EU 1. februarja 1999. 4. Skupaj s Ciprom, Češko, Estonijo, Madžarsko in Poljsko seje Slovenija začela pogajati za članstvo spomladi leta 1998. Februarja 2000 so se tem državam pridružile še Bolgarija, Latvija, Litva, Malta, Slovaška in Romunija. 5. Pogajanja Republike Slovenije za članstvo v EU so potekala od marca 1998 do decembra 2002. Tem pogajanjem sem se v funkciji glavnega pogajalca in ob vsestranski pomoči Ožje pogajalske skupine oz. Službe vlade za evropske zadeve pridružil leta 2000. Rezultat teh pogajanj je Pristopna pogodba, ki smo jo podpisali 16. aprila 2003 v Atenah. 6. Ta pogodba je danes - po 12 letih in pol evropeizacije Slovenije -pripravljena za sklepno dejanje, tj. za parlamentarno ratifikacijo. V tem trenutku imate, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci v rokah krmilo, ki naj bi usmerilo to našo slovensko barko v evropski pristan. 7. Delitev Evrope po drugi svetovni vojni ni bila naravna in je trajala predolgo. Širitev EU ponovno združuje Evropo, v kateri imajo enake možnosti za razvoj vse države, ki so jim skupne vrednote, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakopravnost, pravna država in človekove pravice. 8. Evropska unija se širi. Za delovanje v novih pogojih mora spremeniti nekatera pravila, o katerih so že tekla pogajanja v Konvenciji in v Medvladni konferenci. Kot smo videli lani decembra v Bruslju, nič ni samoumevno. Ob širitvi se spet pojavljajo pomisleki o delitvi. Slovenija je od začetka zaupala v Evropsko unijo, ki ji dolguje velik del svojega uspeha. Nobenega razloga ni, da ne bi zaupali Evropski uniji in da si ne bi v prihodnosti prizadevali za uspeh Medvladne konference in za sprejem nove ustavne pogodbe. Toda danes je pred nami Pristopna pogodba, ki se nanaša na vse dosedanje pogodbe. 9. Pristopna pogodba je enotna za vse nove države članice in je izjemno kratka (preambula in trije členi). Priložen ji je še Akt o pristopu, ki pa za vsako novo državo članico posebej opredeljuje rezultate pogajanj (prilagoditve evropskemu pravnemu redu, prehodna obdobja, izjeme, tehnične prilagoditve in druge ukrepe, ki jih je država dosegla v pogajalskem procesu). K pristopnim dokumentom sodi še sklepna listina, v kateri smo podpisniki Pristopne pogodbe uradno potrdili dokumente, sprejete v okviru pristopnih konferenc. V tej listini so navedeni Pristopna pogodba, Akt o pristopu in ustanovne pogodbe v jezikih novih držav članic. Skupaj z akti o pristopu ima Pogodba več kot 4200 strani. 10. Naj poudarim, daje Pristopna pogodba več kot zgolj navadna mednarodnopravna pogodba. Ne ureja namreč le odnosov med posameznimi podpisnicami na temelju vzajemnosti. Ureja tudi našo udeležbo v nadnacionalnih institucijah: Evropski komisiji, Evropskem parlamentu in Sodišču Evropskih skupnosti. V Sloveniji smo zato v lanskem letu sprejeli ustrezne spremembe ustave in s tem odpravili tudi ustavnopravne ovire za vstop v Unijo. 11. V Evropski uniji si bomo prizadevali za ravnovesje med ustanovami mednarodnega (oz. meddržavnega) in nadnarodnega (oz. naddržavnega) pomena. Po eni strani bodo države, še posebej tiste, ki so največje in najbogatejše, še vedno varovale in uveljavljale svoje nacionalne interese, po drugi strani bodo skupne, naddržavne ustanove varovale interese majhnih. 12. V današnjem globalnem svetu nobena (evropska) država ni popolnoma neodvisna in samozadostna, ampak so vse med seboj povezane in odvisne. Za Slovenijo sta še posebej pomembna povezovanje z drugimi in aktivnost v skupnih evropskih ustanovah. Gre za preprosto spoznanje, da bomo svoje nacionalne interese najlažje uresničevali skupaj z drugimi. Delovali bomo v povezavah s tistimi, ki so nam najbližji, pri čemer ne bomo pozabili na skupne interese in na napredek evropske integracije. 13. Z današnjo ratifikacijo Pristopne pogodbe se Slovenija pridružuje skupini držav članic (Franciji, Nemčiji, Danski, Finski, Švedski, Portugalski, Italiji, Irski, Španiji,Veliki Britaniji, Avstriji, Belgiji) ter državam pristopnicam (Slovaški, Cipru, Češki, Malti, Litvi, Poljski, Latviji, Madžarski), ki so Pristopno pogodbo že ratificirale. Grčija, Luksemburg, Nizozemska in Estonija naj bi Pristopno pogodbo ratificirale v kratkem. 14. Po uspešno opravljeni ratifikaciji mora vsaka od 25 držav najkasneje do 30. aprila 2004 listino o ratifikaciji predati depozitarju - vladi Italijanske republike. Pogodba bo tako lahko začela veljati 1. maja 2004. S tem bodo izpolnjene vse pravne obveznosti za uspešno izvedbo širitve. 15. Pristopna pogodba povezuje evropsko celino v enotno in hkrati raznoliko skupnost. Povezujejo nas skupne vrednote, interesi in cilji. Povezujejo pa nas- kar je evropski paradoks, pravzaprav paradoksalno bistvo Evropske unije - tudi razlike! Z vstopom novih članic se bo, denimo, povečala kulturna in jezikovna raznolikost v Uniji. 16. Vključitev Slovenije v EU pomeni nadaljevanje razvoja slovenske državnosti. Skupaj z drugimi narodi in državami bo Slovenija pomemben in vpliven dejavnik na mednarodnem političnem, gospodarskem in kulturnem prizorišču. Predlagam, da poslanke in poslanci Državnega zbora pritrdite evropski usmeritvi Slovenije in sprejmete Pristopno pogodbo. Predstavniki Slovenske vojske obiskali piransko županjo Delovno srečanje vodje Uprave za obrambo Postojna Aleša Klemenca in vodje Skupine za pridobivanje kadrov Postojna v Slovenski vojski majorja Danila Korčeta z županjo Občine Piran Vojko Štular je bilo decembra 2003. V ponedeljek, 22.12.2003 sta se z županjo občine Piran Vojko Štular sestala vodja Uprave za obrambo Postojna Aleš Klemenc in major Danilo Korče, vodja Skupine za pridobivanje kadra v Slovenski vojski. Namen njunega obiska je bil seznaniti županjo s potekom profesionalizacije SV, z uvajanjem prostovoljne pogodbene rezerve in s prostovoljnim služenjem vojaškega roka . Pogovor je potekal tudi o možnem nadaljnjem medsebojnem sodelovanju , zlasti o možnostih oglaševanja v občinskem glasilu in v drugih lokalnih medijih ter sodelovanju na javnih prireditvah, kjer bi lahko izvajali promocijo vojaškega poklica. Gosta sta županji predstavila težiščne naloge in cilje, kijih skušata doseči Uprava za obrambo in Skupina za pridobivanje kadra Postojna, ki pokrivata območje trinajstih občin. Skupni cilj promocije je pridobiti čimveč kandidatov za zaposlitev v SV, za pogodbeno rezervo in prostovoljno služenje vojaškega roka. Glavne aktivnosti so bile dosedanjem času usmerjene predvsem na izvedbo informativnih dnevov za brezposelne s pomočjo Zavodov za zaposlovanje. Vojaški poklic, prostovoljno služenje vojaškega roka in možnost sodelovanja v pogodbeni rezervi so člani Skupine za pridobivanje kadra skupaj z delavci Uprave za obrambo Postojna predstavili na številnih javnih prireditvah, dnevih odprtih vrat vojašnic in po vseh srednjih in osnovnih šolah. K promociji spada tudi oglaševanje, ki ga pripravljajo skupaj z lokalnimi mediji ( glasila, radijske postaje in kabelske televizije). Vse dodatne informacije so na voljo na brezplačni tel. št. 080 13 22, na elektronskem naslovu naborna.Disarna(a)mors.si ali internetnem naslovu http://mvw.mors.si. na Izpostavah za obrambo v Postojni, Sežani in Kopru, oziroma njihovih pisarnah v Cerknici, Ilirski Bistrici, Izoli (05/641-72-33) in Piranu (05 673 33 40), v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek) ter seveda na sedežu Skupine v vojašnici Postojna na tel. št. 05 728 14 01 in 05 728 1402 Županja Vojka Štular je izrazila pripravljenost občine, da bodo v okviru svojih možnosti in pristojnosti nudili svojo pomoč. Neodvisni nestrankarski časnik za . * primorski u¥p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov območje Slovenske obale in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Mladi forum Ljubljana Z letaki proti referendumu Mladi forum ZLSD Ljubljana je v jutranjih urah v sredo, 21. januarja 2003 po središču Ljubljane trosil letake, s katerimi je ponovno opozoril, da bi bilo zelo slabo, če bi v zvezi z gradnjo džamije v Ljubljani na referendumu odločali o tem, kakšne z ustavo že zagotovljene pravice bomo spoštovali oziroma dodeljevali svojim soobčanom. Mladi forum ZLSD Ljubljana upa, da bo tudi tako Ljubljančanke in Ljubljančane še dodatno prepričal, da se bodo odločali v korist dobrim odnosom med vsemi v Ljubljani, spoštovanju človekovih pravic in demokracije, skratka da ne bodo dajali podpore zbiranju podpisov za referendum o džamiji. Marko Koprivc Predsednik Mladega foruma ZLSD Ljubljana Manj EU-solidarnosti Nemčija je še vedno največja neto plačnica v skupno blagajno EU, vendar se, tako kot Avstrija, brani povišanja izdatkov. V letu 2002 je vplačala v skupno blagajno UE 5 milijard evrov, od česar so dobro živeli tudi evropski birokrati. Kako bo s plačami evropskih poslancev? Vedno več evropskih finančnih ministrov, zlasti tudi nemški finančni minister Eichel, se zavzema za strožje varčevalne ukrepe v Evropski uniji. Menijo namreč, da plačila oziroma prispevki v skupno evropsko blagajno, za delovanje EU in izplačila za pomoč pristopnicam ali subvencije in za razne sklade, ne bi smeli znašati več kot 1% BDR V letu 2002 na primer (podatkov za leto 2003 še ni na voljo) je Nemčija nakazala v evropsko blagajno 5,07 milijarde evrov in tako še vedno ostaja največja neto plačnica. Sedaj je že tudi povsem jasno, da bo tudi Slovenija kmalu neto plačnica. Torej bomo morali več vplačati v bmseljsko blagajno kot bomo iz nje dobili, čeprav so naši prizadevni politiki še ne dolgo tega govorili drugače. Evropska stvarnost nas torej šele čaka, kajti Nemci vedno bolj glasno govorijo, da niso več pripravljeni plačevati vsega mogočega. Dolgotrajno iskanje kompromisov pa nikakor ni ugodno za hitrejši napredek EU, saj ne bo več dolgo, ko se bodo na svetovnem tržišču začeli »spopadati« veliki ekonomski bloki. Takrat bo enotnost Evropske unije še kako potrebna. Povsem nov - in ne tako zanemarljiv problem, ki nastaja, so plače evro-poslancev. Ker plače poslancem plačujejo posamezne države članice, nastajajo velike razlike. Tako bodo, če ne res bodo uvedli enotnih plač (9000 evrov), parlamentarci novih pristopnic; na primer iz Madžarske, Latvije in Slovaške, prejemali kakšnih 1000 evrov mesečno, njihovi kolegi iz Italije pa deset krat več. Tudi to je Evropa dveh hitrosti. Srečanje ministra dr. Rupla z generalnim sekretarjem NATO Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel seje 27. januaija2004, srečal z novim generalnim sekretaijem zveze NATO Jaapom de Hoop Schefferjem. Minister dr. Rupel in generalni sekretar Scheffer sta izmenjala stališča predvsem o koledarju dogodkov, ki Slovenijo ločijo od formalnega članstva v NATO. Minister dr. Rupel je ob tem povedal, da Slovenija pričakuje, da bodo vsi postopki izpeljani tako, da bi predvidoma v aprilu mesecu formalnopravno že postali člani Severnoatlantskega zavezništva. Sogovornika sta govorila še o nadaljnji širitvi zveze NATO, pri čemer je dr. Rupel izrazil podporo Slovenije politiki “odprtih vrat”. Slovenija tako podpira prizadevanja Hrvaške, Makedonije in Albanije za članstvo v NATO ter Srbije in Črne Gore ter Bosne in Hercegovine za vstop v Partnerstvo za mir. Velik poudarek sta sogovornika posvetila Zahodnemu Balkanu ter ob tem posebno pozornost namenila razmeram po volitvah v Srbiji ob čemer sta se zavzela za čimprejšnje oblikovanje vlade s strani demokratičnih sil. Teme pogovora so bile še slovensko angažiranje v Bosni in Hercegovini ter Afganistanu. Dr. Rupel je posebej izpostavil tudi potrebo po sodelovanju med zvezo NATO in OVSE. , # primorski u^p Evropska zakonodaja So podjetja že seznanjena z novo devizno ureditvijo? Z vstopov v EU 1. maja 2004 se bo zaključila dolga pot slovenskega prilagajanja evropskemu pravnemu redu tudi na področju devizne ureditve, svobode pretoka kapitala in ureditve plačljivega prometa »prek državnih meja« v prostoru EU. Res je, da tudi vrhunski pravni strokovnjaki in managerji težko sledijo na tisoče strani dolgim evropskim predpisom in njihovim spremembam, direktivam..., zato j e pravo blažilo, če dobimo na police kakšno bolj konkretno literaturo, ki nas seznani s pravnimi normami, zahtevami Bruslja in uveljavljanjem tega v praksi. Z vstopom Slovenije v EU postajajo evropski primarni viri neposredno uporabljivi in veljavni tudi v Sloveniji! Postajajo sestavni del našega pravnega reda. Določila evropskih primarnih virov so neposredno uporabljiva tudi, če so domači predpisi z njimi v neskladju. Zato je seveda izjemno pomembno, da so uporabniki deviznih predpisov seznanjeni ne le z domačim pravnim redom, temveč tudi z evropskimi primarnimi pravnimi viri in dosedanjo evropsko pravno prakso, ki daje dodatni vpogled v razumevanje in tolmačenje evropskega in s tem tudi bodočega slovenskega pravnega reda na področju devizne ureditve. Od Slovenskega tolarja naj bi se poslovili leta 2006/7, ko bo evro postal tudi naša domača valuta. Z novo zakonodajo - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju - in na tej osnovi sprejetimi podzakonskimi akti bo Slovenija v celoti usklajena z EU. Nekatere spremembe se uveljavljajo takoj, nekatere pa šele z vstopom v EU. Veliko novosti in praktičnih primerov boste lahko prebrali v knjigi DEVIZNA UREDITEV pred in po vstopu v Evropsko unijo s komentarjem, avtorja magistra Mateja Moreta, državnega podsekretarja na ministrstvo za finance in vodje sektorja za finančni sistem. Založba: OZIRIS Lesce. Naslednjič: Novosti pri obdavčitvah. 20 let Društva invalidov Piran Društvo invalidov občine Piran bo v petek, 27. februarja 2004 ob 16.00 uri v hotelu Histrion na Bemardinu proslavilo 20-letnico svojega delovanja. Člani bodo najprej imeli občni zbor, nato pa družabno srečanje, na katerem bodo podelili tudi priznanja. Društvo katerega predsednica je Hilda Vuga, beleži izjemne rezultate in je ponosno na svoje delo. Luisella Ravalico Dvigalo za lažje in lepše življenje ^a *-u*seH° Ravalico upokojeno učiteljico iz Pirana, ki trpi za hudo boleznijo, multiplo sklerozo, so bili letošnji novoletni prazniki še posebej vedri, saj je bilo v njeno stanovanje nameščeno dvigalo, kiji omogoča, da po dolgih mesecih, preživetih med domačimi stenami, zapusti dom. Luisella Ravalico je bila 33 let učiteljica razrednega pouka na piranski osnovni šoli z italijanskim jezikom - Scuola elementare Vmcenzo de Castro Pirano. Zelo je bila aktivna na vseh področjih, žal Pa ji je bolezen, ki se je pritihotapila, onemogočala gibanje in seje morala predčasno upokojiti. 0 2003 je stekla humanitarna akcija za pomoč pri zbiranju sredstev za nakup dvigala. V svoji prošnji je izrazila željo in potrebo po dvigalo, ki bi ga vgradili v drugo nadstropje hiše, da bi se lahko s svojim električnim vozičkom premikala, ne le po stanovanju, ampak tudi po mestu. udi stiski je Luiselli stala ob strani Milica Maslo, vodja Urada za družbene ejavnosti Občine Piran, ki je posredovala pri dobrodelnih pobudah in organizacijah. Luisella je danes hvaležna vsem, ki soji priskočili na pomoč; sorodnikom, znancem, prijateljem, kolegom, številnim prebivalcem Kopra, zo e m Pirana. Ob tem pa še posebej poudarja pomoč lokalne italijanske s upnosti, Občine Piran, Avditorija Portorož, Društva invalidov Koper, 1 a ljanskega konzulata Koper, OŠ Vincenzo de Castro, Društva multipla s croze Ljubljana, piranskega društva upokojencev, lucijske župnije, u a inske gledališke skupine GIB Piran, Kompasa in knjigarne Libris iz opra. Zahvaljuje se podjetju Inovacija iz Maribora in za dragoceno pomoč družine Lovrečič (Restavracija Pavel) in drugim. 1 t ri ^no *^amost* je bila uspešna in seje zaključila pred kratkim. Zbrali so bančnim t0*arjev’ manjkajoči del 705.000 tolarjev pa je bil zagotovljen z Ravalico *S*>Prez8odaj Je še za informacijo o dnevni primorski prilogi Dela«, nam je povedal, ko smo hoteli na Prim 17rvedePnekaj več o najnovejši nameri te velike časopisne hiše. Primorske novice dosežejo na ■ 0rs, em blizti 26.000 prodanih izvodov petkove prav tolikšno število torkove številke ter okoli 10.000 zaosf3111 1^y°dov Pobote. Delo bere nekoliko drugačna struktura bralcev, prodaja na Primorskem pa ne iesenT3^6 * u Za Pr'm?rskirni novicami. Primorska priloga Dela (če drži informacija bo prva številka izšla lokal' h ° zaateva*a več angažiranosti, morda kar 15 novih novinarjev, dopisnike, večje število in obseg ,, . ni 'utonuacij in kajpak tudi nove bralce in naročnike. Ker jih preprosto ni več toliko, bi pomenila resno DROGA ZA VAS Razpis za pridobitev sredstev Droge d.d. iz Sklada za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo Droga d.d. v letu 2004 v namene sponzoriranja in doniranja lokalni skupnosti namenja 20 milijonov tolarjev. Pogoji sodelovanja Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo fizične in pravne osebe s stalnim prebivališčem oz. sedežem (velja za pravne osebe) v občinah Izola, Piran, Koper in Hrpelje-Kozina. Vsak prosilec lahko odda le eno vlogo. Podrobnejše zahteve za pripravo vloge ter kriteriji izbora so opredeljeni v "Pravilih sodelovanja na razpisu za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo Droge d.d.". Pravila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu družbe v Izoli, na spletni strani www.droga.si in na brezplačni telefonski številki 080 11 31. Področja pokroviteljstva in donatorstva Droga d.d. bo v letu 2004 sredstva za pokroviteljstvo in donatorstvo namenila projektom s področij športa, kulture, izobraževanja in humanitarnih dejavnosti. Rok in način oddaje vloge Vaše vloge pričakujemo do vključno 22. marca 2004 (velja poštni žig) na naslovu: Droga d.d., Industrijska 21, 6310 Izola, s pripisom "za: lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo" Obravnavali bomo le pisne vloge, ki jih bodo prosilci oddali s priporočeno pošiljko. Objava rezultatov Seznam izbranih prosilcev bo objavljen na spletni strani www.droga.si, in sicer najkasneje mesec dni po zaključenem razpisnem roku. Informacijo o izbranih prosilcih boste dobili tudi na Drogini brezplačni telefonski številki 080 11 31. Dodatne informacije Zainteresirani prosilci lahko dodatne informacije in pojasnila dobite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro na brezplačni telefonski številki 080 1131. Droga Portorož, Živilska industrijo d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola. »Znanje odpira vrata« O pomenu obvladanja dela z računalnikom ne gre razpravljati, saj dandanes pri večini poklicev pomeni osnovo. Vendar pa tudi ljudje, ki vsakodnevno delamo z računalnikom pogosto živimo v prepričanju, da za svoje potrebe »znamo povsem dovolj«. In se seveda motimo, saj povprečni uporabniki možnosti, kijih skrivajo najbolj uporabljani programi, učinkovito izrabljamo le približno 10-odstotno. Ste se že kdaj vprašali, katere so ostale možnosti posameznega računalniškega programa? In ali ste kot nadrejeni že kdaj pomislili, koliko časa lahko vaši sodelavci prihranijo z boljšim obvladanjem programske opreme? Odgovore boste lahko brezplačno dobili 1. marca, ko bo v naši bližini svoje prostore odprlo največje slovensko računalniško izobraževalno podjetje B2 d. o. o.. Podjetje, ki pod sloganom »Znanje za uspeh« že 15. leto izvaja pestro paleto računalniških izobraževanj ponuja tako tečaje namenjene klasičnim uporabnikom, kot tudi tečaje namenjene računalniškim strokovnjakom. Medtem, ko so slednji namenjeni predvsem sistemskim inženirjem in skrbnikom računalniških omrežij zasnovanih na Microsoftovi ali Linux tehnologiji, so tečaji za uporabnike namenjeni vsem, ki uporabljamo osebni računalnik pri svojem delu ali za zabavo. Med različnimi tečaji najdete skoraj vse programe, ki se jih uporablja v Sloveniji: Excel, Word, Access, PovverPoint, AutoCAD, FrontPage in ostale. 1. marca vam podjetje B2 odpira svoja vrata in vas vabi, da se udeležite enega izmed BREZPLAČNIH kratkih računalniških tečajev: 09.00 do 11.30 Obvladovanje velikih količin podatkov (Excel) 13.00 do 15.30 Izdelajte prezentacijo v nekaj minutah (PowerPoint) 16.00 do 17.30 Kako do Evropskega računalniškega spričevala (ECDL) Za tem bodo znanju vrata odprli na stežaj, saj bodo v mesecu marcu vsi tečaji ugodnejši kar za 25%. Če vas zanimajo dodatne informacije jih lahko pokličete na telefon 01/2444 202. Naj športnica in športnik Izole Rokometašica: Anja Argenti Nogometaš: Tonči Žlogar Zveza športnih društev v sodelovanju s tednikom Mandrač je že drugo leto zapored organizirala izbor najpopularnejšega izolskega športnika in športnice. Prireditev je bila v ponedeljek, 9. februarja 2004 ob 19. utri v atriju palače Manzioli. Kandidatov tudi tokrat ni manjkalo, saj je Izola dobesedno športno mesto z dvema že zanesljivima olimpijcema in morda še kakšnim zraven, s celo vrsto prvoligašev, športnikov mednarodnega razreda, državnimi prvaki in tako naprej. Omenjeni izbor ne nagrajuje najboljših ampak tiste, ki so Izolanom najbližji, najbolj simpatični oziroma imajo največ navijačev. V tem pogledu se izolska prireditev Naj športnik nekoliko razlikuje od, na primer piranske, kjer veljajo le stroga olimpijska pravila in kriteriji. Na prireditvi Naj športnik Izole so bili tudi znani športniki ter tudi legenda slovenskega športa Miro Cerar, ki je zmagovalcema predal priznanji. ŠPOMT m' Športnik občine t>?ron 2003 Prireditev in podelitev priznanj je bila v petek, 30. januarja 2004 ob 19.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu Športni center Piran, Občina Piran in Primorski utrip smo pripravili tradicionalno prireditev Športnik Pirana 2003, na kateri so bila podeljena priznanja športnicam in športnikom, državnim prvakom, najperspektivnejšemu mlademu športniku ali športnici, priznanje športnim delavcem, priznanje za odmevne športne dogodke in priznanja sponzorjem za sodelovanje v dobro športa. Letošnja prireditev je bila vesela, zabavna in tudi nekoliko drugačna od prejšnjih. Komisija za izbor nagrajencev v sestavi Vide Murovec, Neset Dulai, Garaldine Grižinič, Milice Maslo in Franca Krajnca je že 12. januarja 2004 na sedežu Športnega centra v Piranu ocenila prispele predloge športnih društev oziroma klubov ter določila nagrajence. Večer je odlično vodli Rok Maver, popestrili so ga Igor Malalan, glasbena skupina Haeven No. 7 in Tomislav Vrlič. Športnice in športnike je pozdravila županja Občine Piran Vojka Štular. V Piranu smo ponosni na dosežke v športu, zlasti, ker je med nominiranimi piranskimi športniki že pet takih z izpolnjeno olimpijsko normo, od teh imata dva še interne slovenske kvalifikacije. Nagrajenci Športnica leta Teja Čeme Športnik leta Jasmin Bečirovič Ekipa leta v individualnih športih (ženske) Vesna Dekleva,Klara Maučec Ekipa leta v individualnih športih (moški) Tomaž Čopi, Davor Glavina Ekipa leta v kolektivnih športih Ekipa RK Piran Zaslužni športni delavci Jolanda Mehle, Andrej Žnidarčič Obetavni mladi športniki Luka Domijan, Tilen Vodlan, Andrej Pistotnik, Luka Grossi,Tina Mrak, Nik Pletikos, Dany Stanišič, David Moro DRŽAVNI PRVAKI Valentina Budak - veslanje-enojec (pionirke) Kirn Pletikos - jadranje-optimist (deklice do 12 let) Luka Grossi - judo (kadet) Danijel Golenač-gimnastika/mala prožnja ponjava (mladinec) Urša Jakin - gimnastika/akrobatika in mala prožnja ponjava (mladinka, ki je bila v letu 2003 proglašena za NAJBOLJŠO ŠPORTNICO V ŠPORTNI GIMNASTIKI Luka Domijan jadranje-radial (mladinec) Zdenko Vozlič atletika/daljina in kopje (veteran) Branko Podgornik tenis (veteran) Gabrijel Franca, Jure Toman, Alain Malinovič, Milenko Railič karate (ekipno/člani) Jasmin Bečirovič - tajski boks (član) Teja Černe - jadranje-evropa (članica) ODMEVNEJŠI DOGODKI Državno prvenstvo v streljanju / STRELSKO DRUŠTVO PORTOROŽ Nivea cup Portorož Masters/odbojka na mivki/ VOLLEV CLUB PORTOROŽ 6.Portorož Open 2003/šah/ ŠAHOVSKO DRUŠTVO PIRAN Federation cup/tenis/ MARINA PORTOROŽ Priznanja za naklonjenost športu so prejeli: Casino d.d. Portorož Banka Koper d.d. Kava bar Domen Lucija Sodja Roman s.p. Adriatic d.d. Droga d.d. Portorož Mercator d.d. Ljubljana NAJBOLJŠA ŠPORTNICA TEJA ČERNE JK PIRAT PORTOROŽ Za doseženo 10.mesto na svetovnem prvenstvu v španskem Cadizu, s čimer je izpolnila mednarodno in nacionalno normo za nastop na olimpijskih igrah v Atenah in za 15. mesto na evropskem prvenstvu v Palmi de Mallorca NAJBOLJŠI ŠPORTNIK JASMIN BEČIROVIČ THAI-BOXING-CLUB- TIGER PORTOROŽ Za uvrstitev v 1/8 finala na svetovnem prvenstvu tajskem boksu, za 1.mesto na svetovnem pokalu v Kick boxingu. EKIPA-INDIVIDUALNI ŠPORT (ženske) VESNA DEKLEVA IN KLARA MAUČEC JK PORTOROŽ Za doseženo 2. mesto na evropskem prvenstvu, za 4. mesto in 7.mesto na svetovnem pokalu in za 20. mesto na svetovnem prvenstvu in sta tako izpolnili mednarodno normo za udeležbo na olimpijski igrah v Atenah NAJBOLJŠA EKIPA - INDIVIDUALNI ŠPORT(MOŠKI) TOMAŽ ČOPI IN DAVOR GLAVINA JAHTNI KLUB PORTOROŽ Za 21. mesto na svetovnem prvenstvu v Cadizu , kjer sta za državo izborila mesto na OI in prevzela vodstvo v državi po slovenski kriterij ski lestvici NAJBOLJŠA EKIPA - KOLEKTIVNI ŠPORT RK PIRAN - EKIPA ČLANIC Za dosežene rezultate v evropskem tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze EHF, saj so se po zmagi nad portugalsko ekipo uvrstile v 4.krog (v 1 /8 finala) ter za 2. mesto v državnem prvenstvu v tekmovalni sezoni 2002/03 ter 2. mesto v jesenskem delu sezone 2003/04 ZASLUŽNI ŠPORTNI DELAVCI JOLANDA MEHLE Zaslužna športna delavka - dolgoletna in v različnih športnih dejavnostih aktivna kot trenerka in športna delavka; danes je že drugi mandat predsednica BK Prijatelji iz Portoroža; sodnica v balinanju ter predsednica nadzornega odbora pri Območni balinarski zvezi; je tudi članica Disciplinske komisije pri Balinarski zvezi Slovenije. ANDREJ ŽNIDARČIČ Zaslužni športni delavec - dolgoletni član UO društva; od začetka 90. let pa tudi njegov tajnik; skratka nosilec delovanja, pomemben pa je tudi njegov prispevek pri razvoju šahovske igre v širši regiji. OBETAVNI MLADI ŠPORTNIKI Vsi so člani državne reprezentance v svoji starostni kategoriji LUKA DOMIJAN 8. mesto na kadetskem svetovnem prvenstvu v jadranju-radial ter svetovni prvak do 15 let TILEN VODLAN in ANDREJ PISTOTNIK 6. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v veslanju-dvojni dvojec TINA MRAK 7. mesto na kadetskem svetovnem prvenstvu v jadranju-optimist LUKA GROSSI 7. mesto v judu na evropskih olimpijskih dnevih mladih EYOD NIK PLETIKOS 13. mesto na svetovnem kadetskem prvenstvu v jadranju-optimist DANY STANIŠIČ 26. mesto na svetovnem kadetskem prvenstvu v jadranju-radial DAVID MORO za nastop v mladinski državni reprezentanci na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Vsem nagrajencem, športnicam in športnikom iskreno čestitamo! Podelitve športnih priznanj tudi v Kopru Športnika Kopra za leto 2003 -veslača Malija Pavšič in Andrej Hrabar (Veslaški klub Nautilus) Zaključene so bile podelitve priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije OKS za športne dosežke ter najboljši športniki MO Koper v letu 2003 Športna zveza koper je 6. februarja v športni dvorani Bonifika v Kopru pripravila prijeten večer, ki so ga popestrili Primorec Rudi Bučar, pevec in kantavtor, pihalni orkester Koper in plesalke plesne šole Elite in Latino iz Kopra. Programje povezoval Dean Jelačin. Glavne zvezde večera pa so bili nagrajenci, športniki, trenerji in drugi športni delavci iz občine Koper. V okviru prireditve je priznanja za športne dosežke v letu 2003 podelil tudi Olimpijski komite Slovenije (OKS), in sicer športnikom iz širše primorske regije in zamejstva. Zbrane so nagovorili Boris Popovič, župan MO Koper, Sonja Poljšak, predsednica Športne zveze Koper. Pozdravne besede j e izrekel tudi Janko Kosmina, član izvršilnega odbora OKS, ki je opravičil odsotnost najuspešnejšega povojnega športnika Mira Cerarja. Športnici Kopra za leto 2003: Ponovno proglašeni jadralki razreda 470 Janja in Alenka Orel (JK Jadro) za 7. mesto na evropskem prvenstvu (EP) in 21. mesto na svetovnem prvenstvu (SP) v Španiji. Dekleti si za letos želita na SP, ki bo v Zadru uvrstitve med prvih deset. Športnika Kopra za leto 2003: Matija Pavšič in Andrej Hrabar . frORtNIK KOPRfl sportivo 2003 Ul + *%,***** *> Med najuspešnejše športnike MO Koper v letu 2003 se je uvrstila tudi nogometna ekipa Football Club (FC) Koper. Priznanje sta jim podelila Boris Popovič in Sonja Poljšak (Veslaški klub Nautilus). Z 10. mestom na SP v dvojcu brez krmarja sta tako Sloveniji zagotovila mesto na olimpiadi v Atenah. Zasluge gredo vsekakor tudi trenerju Marku Mizeritu, ki je prejel priznanje za strokovno delo trenerja. Med najuspešnejšimi športniki MO Koper v letu 2003 pa so po dolgih letih premora med nagrajenimi ekipami koprskega športa postali nogometaši Football Club (FC) Koper, ki so se lani uvrstili v polfinalno skupino Intertoto, dosegli 5. mesto v državnem prvenstvu v sezoni 2002/3 in pa 2. mesto v zimskem delu sezone letošnjega ligaškega tekmovanja z 32 točkami. Priznanje sta jim podelila Boris Popovič in Sonja Poljšak, v imenu ekipe pa jo je prevzel kapetan FC Koper Andrej Poljšak. Janko Kosmina je v imenu OKS podelil priznanja najuspešnejšim Primorcem v minuli sezoni. Priznanja so prejeli: plesni par Anastazija Novožilova in Miša Cigoj (Plesni klub Urška iz Ajdovščine), jadralki Vesna Dekleva in Klara Maučec (JK Portorož), Vasilij Žbogar (JK Burja, Izola), Bine Pišlar (Veslaški klub Izola), jadralca Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny (JK Jadro), Gašper Smode, kateremu je vzornik Robin Hood in Ivan Muznik (Lokostrelski klub Ankaran) in še mnogi drugi. Sonja Poljšak in David Antončič, predsednik strokovnega sveta športne zveze Koper sta podelila tudi priznanja zaslužnim športnim delavcem za minulo sezono. Častno priznanje za kar 50 let delovanja v namiznem teniškem klubu Semedela je prejel Aljoša Škabar. Priznanja pa so dobili še Zdenko Ponomarenko (kajak), Leopold Jerman (karate), Dušan Lončarevič (vaterpolo). Aldo Para vel je prevzel plaketo za koprsko gimnazijo za odlično organizacijo na številnih šolskih športnih tekmovanjih in uspešnih športnih rezultatov dijakov te šole. Za organizacijsko delo društev pa je plaketo dobil Rokometni klub Cimos Koper. Casino Carnevale di Venezia je odpri vrata 5. februarja 2004 so pri mejnem prehodu Škofije odprli prenovljen igralni salon Casino Carnevale di Venezia podjetja Gambling CO.,d.o.o., znanega lastnika Rajka Hrvatiča. Slavnostni prerez traku. Prerezala sta ga lastnik Rajko Hrvatič in »predsednik RS dr. Janez Drnovšek«, ki ga je upodabljal Marjan Šarec. Lepih deklet ni manjkalo. Prva z leve Ines Juranovič - Miss Hawaian tropic 2004, Nike Zalokar - dekle lata 2004 (na sredini), zapeljiva Mirjani Tratnik iz Kotlj (druga z desne). Fr mm * - ' e m * j, ' J | jK: F Površina igralnega salona (v dveh etažah) obsega 700 kvadratnih metrov, v njem je 110 igralnih avtomatov. Gradnja je trajala kar 5 mesecev, investicija pa znaša okoli 670 milijonov tolarjev. Prenovo igralnega salona je lzyedl° podjetje Pluton gradnje, inženiring in koordinacijo pa podjetje Elmarkt iz Portoroža. Objekt je zasnovan v beneškem baročnem slogu. Namen investicije je ponuditi gostu kompletno igralniško ponudbo na najvišji ravni (igre na srečo, animacija, hrana in pijača). Z odprtjem prenovljenega in razširjenega igralnega salona je realizirana šele prva faza načrtovane investicije. Neposredno ob igralnici je podjetnik Hrvatič odkupil poslovni objekt Kompas MTS, kjer namerava urediti Wellness center (savna, masaža, mini lepotna klinika, kjer bo ordiniral dr. Siniša Glumičič), kakovostno restavracijo in hotel z luksuznimi sobami. Ob otvoritvi igralnega salona, kije bila na megleni dan, so pripravili slovesno zabavo. Ob samem vhodu je bila parkirana bela limuzina. Povabljene so pričakale hostese z maskami, pač v stilu Carnevale. Programje povezoval Eeter Sfeligoj, večer pa so popestrili kot prvi Jan Plestenjak, pevka Sanja, plesalca plesnega kluba Palestra, Roki Česen in njegova plesalka Maja Oobmkar in kdo drugi kot Sašo Hribar. Kot zadnja je nastopila Nuša Derenda, kije napolnila salon s posebno energijo in odpela nekaj njenih zadnjih uspešnic. Kot se spodobi za vsako otvoritev tudi tu aj ni šlo brez slavnostnega prereza traku, katerega sta prerezala lastnik Rajko Hrvatič in »predsednik RS dr. Janez Drnovšek«, ki gaje upodabljal Marjan Šarec. Maijan Šarec je ta večer imel kar več vlog, saj je zelo dobro imitiral tudi slovenskega metropolita mimoza Rodeta, mag. Antona Ropa, Matevža Krivica, Saša Pečeta, ministra Rajkova ekipa: Ina Majcen, odgovorna za marketing (levo), Andraž Eller, direktor igralnice (na sredini) ter na desni Kristjan Cerovac, vodja salona dr.Dušana Kebra, dr. Franceta Arhaija, Zlatka Zahoviča ter dramskega igralca Ratka Poliča, ki je spesnil kratko pesmico: »Za vogalom stoji avtomat in razmišlja kako čim manj dat«. Program se je odvijal na 3,5 metra dolgem in 1,5 metra širokem odru, v obliki gondole, ki casinoju da nek poseben beneški navdih. Na prireditev j e Rajko Hrvatič povabil predvsem poslovne partnerje in prijatelje ter tudi novinarje. Med številnimi povabljeni gosti so bili tudi Boris Popovič, župan MO Koper, Darko Grad, podžupan MO Koper, pevka skupine Agropop - Šerbi, Jurij Bradač, kralj modnih pist svetovnih modnih prestolnic in kajpak tudi lepih deklet ni manjkalo. Ines Juranovič -Miss Hawaian tropic 2004, Nike Zalokar - dekle lata 2004, zapeljiva Mirjam Tratnik iz Kotlj, za katero se je ozrl vsak moški in še veliko drugih. Ob bogatem obloženi mizi z raznovrstnimi dobrotami je bilo možno piti tudi dobre cocktaile, ki jih je za goste na poseben spetakularen način pripravljal Mare, priznan barman iz Maribora, ki slavi po svojih dobrih cocktailih v svojem Cocktail baru Metropolis, ki se nahaja na Lentu v Mariboru. Prisoten je bil tudi Martin Strel, plavalni maratonec, ki ima v Guinnessovi knjigi rekordov vknjižene kar tri svetovne rekorde. Strel je 25. septembra 2003 sprejel izziv Saša Hribarja, radijskega in televizijskega voditelja v plavalnem dvoboju. Pomerila sta se v kratkem bazenu v Tivoliju na razdalji 50 metrov. Sašo je Strela premagal za dve desetinki sekunde in si s tem prislužil 150.000 tisočakov. Ker Strel zaradi obilice svojih obveznosti še ni poravnal svojega dolga do Hribarja seje odločil, da bo to storil prav na večer svečane otvoritve Casinoja Carnevale di Venezia. Sašo presrečen po prejemu denarja je napovedal še novi podvig, ki ga Martin Strel še ni dosegel. Dejal je: »Strel lahko preplava Kitajsko, Tihi Ocean, jaz pa bom preplaval Slovenijo na kamionu, kjer bo akvarij v katerem bom plaval. Strel pa bo moj šofer«. Ali bo Martin Strel, ta podvig sprejel? Na otvoritvi sta bila prisotna tudi Boris Popovič, župan MO Koper in bivši direktor Casinoja Portorož, Aldo Babič Martin Strel (levo) je predal denar Z izgubljene stave Šašu Hribarju Legendarna Nuša Derenda Šerbi in Jurij Bradač, najfotogenični model sveta med manikeni za milenjum v Istambulu, leta 2000 se redno udeležuje Rajkovih zabav. Besedilo in fotografije Breda Krajnc XX ©E) »Več kot čistilnica« kemična čistilnica šiviljska popravila vse za šivanje prodaja nogavic okrasni trakovi » Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.« Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790 Prihaja Pazi, kamera! Na male zaslone se vrača poplava smeha s petkovo Pazi, kamero! Simpatična voditeljica Helena Lovše bo gledalce POP TV v 3. sezono pozdravila po novem iz studia. Živahnega in zanimivega, takšnega kot je Pazi, kamera! Priljubljena petkova oddaja pa v sezono, na ogled bo 20 oddaj, vstopa še z eno novostjo. Vselej nasmejani in zgovorni voditeljici se bodo na temo skrite kamere ali s skečem pridružili skozi oddaje znani gostje estradne scene. V prvi Werner, skozi petkove večere pa bodo v februarju in začetku marca gledalce zabavali še Boštjan Romih, Alenka Strnad - Reza in Franci Kek. Duhoviti komentarji, prepiri, pretepi, preskoki, padci, poledice in še marsikaj, kar bo pripomoglo k razgibavanju smejalnih mišic, ponovno na POP TV v petek, 13. februarja ob 21.45! Nova karta sprehajalnih poti v piranski občini Kot nam je povedal Ivan Silič, direktor Turističnega združenja Portorož, G.I.Z. Občine Piran, pripravljajo novo karto sprehajalnih poti za območje občine Piran. Izkušnje bodo povzeli po že obstoječi karti, ki so jo pred nedavnim izdali v Krkinem Zdravilišču v Strunjanu. Označenih naj bi bilo pet poti, nekaj pa je že takih, ki so jih odkrili turisti sami. Najnovejša in verjetno tudi naj lepša, najbolj zanimiva sprehajalna pot s pogledom na morje in Tržaški zaliv je vsekakor tudi tlakovana sprehajalna pot od Pirana do Fiese, ki sta jo v petek, 6. februarja 2004 svečano odprla županja Občine Piran Vojka Štular in predsednik uprave JP Okolje Piran Darij Barrile. €>< FRIZ09TMO TONJA BLATLOU 9. P. OBALA 125, LUCIJA, 6320 PORTOROŽ | *ikT£>!€K-P€T€K, 8.00-12.00 IM 16.00-20.00 POM€D£Uei6 14.OO-QO.O0 Novi zapori v Kopru že imajo stanovalce Minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak in direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič in Igor Černetič, upravnik zaporov so v torek, 20. januarja 2004 združno prerezali otvoritveni trak novega, verjetno evropsko najbolj modernega zapora v Kopru. V petek 30. januarja so iz starih v nove zapore že tudi preselili 60 zapornikov. Selitev je bila za okolico nemoteča. Kompletni stroški dnevne oskrbe obsojenca znašajo okoli 14.000 tolarjev. Februarja predaja starega zapora (samostana Sv. Ane) Frančiškanom? Minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak svečano odpira nove koprske zapore. FOTO: FK-Primorski utrip. Odvzem prostosti je brez dvoma ukrep, ki ima zelo resne posledice za osebo, ki ji je bil izrečen. Vendar pa ni dopustno, da bi bile ob tem omejene ali kršene druge pravice, ki pripadajo vsakomur, in katerih uresničevanje ni posebej omejeno zaradi prestajanja pripora ali zaporne kazni, saj slovenska ustava izrecno zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni, je zapisal v Bilten in pozneje na novinarski konferenci ter ob otvoritvi zapora dejal Ivan Bizjak. Dušan Veselinovič pa je dejal, daje izgradnja novega zapora v Kopru prav gotovo najpomembnejši projekt Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Slovenski zapori so namreč zelo stari. Zadnji zapor v državi je bil zgrajen pred 40 leti na Dobu, ostali zapori pa štejejo že v stoletno zgodovino. Igor Černetič, upravnik zavoda (tako se namreč tudi reče zaporu) pa potijuje, da je nov zavod za prestajanje kazni zgrajen po sodobnih konceptih. Pa vendar, še tako prijazni upravitelji zapora, policisti in pazniki, ne novinarjev in tudi ne obiskovalcev, ki smo si na dan otvoritve lahko ogledali zapore, niso mogli prepričati o tem, da ne gre v primeru novega zapora v Kopru za eno najbolj luksuznih zgradb z velikim udobjem, ki ga bodo uživali zaporniki in priporniki. Potrebno je poudariti, da se bodo izjemno izboljšali tudi pogoji dela za tamkajšnje zaposlene. V Kopru tri kategorije zapornikov Zavod za prestajanje kazni zapora Koper je notranja organizacijska enota Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. V zavodu (torej v zaporu) zaprte osebe prestajajo pripor, kazen zapora do enega leta in pol za moške ter dveh mesecev za ženske in kazen zapora, izrečenega v postopku o prekršku za območji Okrožnih sodišč Koper in Nova Gorica, kjer ima zavod tudi dislocirani oddelek. Vse tri kategorije zaprtih oseb so med seboj praviloma ločene, prav tako pa so ločeni tudi moški od žensk. V zaporu so zaprti, polodprti in odprti oddelki. V zavodu ima svoje prostore tudi javni gospodarski zavod Emboplast. Zapornice in zaporniki lahko delajo v delavnicah in med prestajanjem kazni tudi kaj zaslužijo. Ker je zapor na dvojezičnem območju se v zavodu enakopravno uporablja tudi italijanski jezik. Zapor je umeščen ob najbolj živahnem trgovskem središču Supernova v Kopru, ki je nastalo potem, ko so tam že rasli prvi zaporniški zidovi. Toliko o lokaciji, ki pa ima to prednost, daje v urbanem naselju in zelo blizu sodišča. Pristojni pravijo, da ljudje, ki obiskujejo center še opazili ne bodo, da v njihovi neposredni bližini prebivajo zaporniki in priporniki. Tudi ne bodo opazili, kdaj bodo preselili zapornike iz starega zapora v nekdanjem frančiškanskem samostanu Sv. Ane. Vhodna vrata so vsekakor vedno tesno zaprta, zidovi so zelo visoki in tako rekoč nepremagljivi. Koprski župan Boris Popovič ni imel »sreče«, da bi kakšno noč prebil v modernem novem zaporu in se je moral zadovoljiti z bivanjem v starem zaporu. Morda tudi zaradi tega ni hotel priti na otvoritev, saj bi tako morda lahko skupaj z ministrom Bizjakom prerezal otvoritveni trak? Vsekakor majhna protokolarna napaka. Gradnja in otvoritev novega zapora Ideja o gradnji novega zapora je stara že več desetletij, saj je bila lokacija bivšega samostana zaradi neustreznosti vseskozi obravnavana kot neustrezna. Temeljni kamen za začetek gradnje novega zapora je 29. 9. 2000 položila takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar. Zaključek gradnje in prevzem objekta je bil leta 2003. Minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak je v torek, 20. januarja 2004 svečano prerezal otvoritveni trak novega najsodobnejšega zapora. Otvoritve so se udeležili številni vidni predstavniki, družbenega, političnega in gospodarskega življenja, med njimi tudi Miha Kozinc, županja Breda Pečan, Bruno Korelič, poslanec DZ Aureilo Juri, direktor PU Koper Emil Čebokli in drugi. Zmogljivosti in udobje in finance Zaprte osebe bodo nastanjene v 72 celicah (sobe z WC in tuši), od katerih je 32 enoposteljnih s površino 9 kvadratnih metrov in 40 dvoposteljnih s površino 14 kvadratnih metrov. Na Dobu na primer se v eni celici (sobi) drenja 14-15 zapornikov. Seveda so v koprskem zaporu tudi samice. Celice (sobe za bivanje) so opremljene v skladu z enotnimi standardi za opremljanje zaporov, po katerih vsaki zaprti osebi pripadajo: postelja, stol, omara, miza in polička. Vsaki sobi pa pripada poleg naštetega še polica za televizor (na kateri bodo zaprte osebe lahko postavile lastne televizijske in radijske sprejemnike), polica za kuhalnik in koš za odpadke. Vsaka celica ima ločen sanitarni prostor s straniščem, z umivalnikom in tušem. V celicah (sobah) so inštalirani tudi domofoni. Zmogljivosti za zaprte osebe so se tako v primerjavi s starim zaporom povečale s 76 na 112 mest. Tudi število celic seje povečalo; prej 31, sedaj 72. V zaporu so t.i. govorilnice (za obiske), skupni dnevni prostori, prostor za duhovno oskrbo (kapelca), knjižnica za učenje, zobozdravstvena ambulanta, soba za bolnike, delavnice, športno igrišče, zelenica, sprehajalne poti, pa kajpak tudi sodoben videonadzor. Skratka, nekaj svetlobnih let naprej od znamenitih ameriških zaporov, kijih gledamo na TV. Sama gradnja je stala 1,560 milijarde tolarjev. Celotna naložba od nakupa zemljišča do nabave nove opreme pa 2,080 milijarde tolarjev. Dnevna oskrba zapornika (računani vsi stroški zavoda) znaša 13.000 SIT. Samo materialni stroški 2.700 SIT. Samo hrana: 700,00 SIT. Ekonomski izračun kaže, da bi se dalo veliko prihraniti na masi. Torej več zapornikov, manjši stroški na enoto! V zavodu je zaposlenih 81 delavcev, skupaj z oddelkom v Novi gorici 89. Večina (62) so delavci varnostne službe (pazniki). Čeprav so naši zapori v Sloveniji prenapolnjeni (le zakaj?), smo ena Za duhovno oskrbo zapornikov izmed evropskih držav z relativno najmanjšim številom zapornikov (56 na 100.000 prebivalcev). V Italiji na primer 90-100 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Najmanj v Islandiji (40 na 100.000 prebivalcev). Strunjan Akcija za večjo previdnost V torek, 27. januarja je bila v Centru za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu zaključna prireditev akcije BODI preVIDEN, ki je potekala med 22. in 27. januarjem 2004. Rezultate akcije sta predstavila komandir Policijske postaje Piran Silvan Černač in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Piran Bogdan Pajek. Predstavitve se je udeležila tudi Milica Maslo. Spodbudno je bilo spoznanje o rezultatih akcije, manj mrtvih otrok, manj nesrečnih primerov na cesti. Ob tej priložnosti so v telovadnici nastopili tudi varovanci Centra. Razdelili so jim odsevne kresničke, nalepke, zapestnice, brošuro o preventivi in telovnike. Zavod Elvira Vatovec letos praznuje 50-letnico uspešnega delovanja. Proslava bo jeseni.____________________ SVEČA OPOZARJA Dogodek, ko sta s ceste ob piranskem mandraču kar dva avtomobila zdrsnila v morje opozarja, daje, zlasti na ostrem ovinku pri muzeju Sergeja Mašere potrebna skrbna in predvsem počasna vožnja. Se sreča, da so tam blizu policisti in običajno tudi sprehajalci, ki ponesrečencem priskočijo na pomoč. Očitki, da se nesreče dogajajo zaradi tega, ker ob mandraču ni varovalne ograje, niso najbolj na mestu. TPC Luciju Obala 114. 6320 Portorož a fujifiim Canon oivmpus pentax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: NSS?b^,uT,SSOT nn ZZERO pm&tm Ponedeljek. 16. februar ob 17. uri v Kulturnem domu v Izoli Canzoni sotto...corriandoli, glasbena prireditev, organizira Italijanska skupnost »Pasqale Besenghi degli Ughi« Izola, kot gostje bo prepeval mladinski pevski zbor OS Dante Alighieri iz Izole Torek. 17. februarja ob 20.30 uri Stalno gledališče »La Contrada« iz Trsta bo v Avditoriju uprizorilo gledališko predstavo za izven Carlo Goldoni: I RUSTEGHI. Režija: Francesco Macedonio. V sodelovanju s Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti iz Pirana in Ljudsko univerzo iz Trsta. Vstop prost Četrtek,19. februarja 2004. nhlS. uri V sobi z vedutami Tartinijeve hiše v Piranu. Nastop učencev kitare pod mentorstvom Vanje Pegana. Egtek, 20. februarja ob 20.00 uri V Kavarni Avditorij bo jazz koncert ROBERT VATOVEC BIG BANDA s solistko Tadejo Fatur. V sodelovanju s Kavarno Avditorij. Vstopnina: 1.000 SIT Ob 20.00 V Tartinijevem gledališču v Piranu bo na ogled gledališka predstava Francesco Randazzo: KREN - L’ISOLA DEI MAIALI. Predstava, ki jo je režiral Giuseppe Liutta, je v italijanskem jeziku. Gostuje Dramma Italiano z Reke. V sodelovanju z Dramma Italiano z Reke. Vstopnina: 1.000 SIT (za stud. in upok. 500 SIT) Sobflta. 21. 2.. nh 20.00. Tartinijevo gledališče v Piranu VELIKI PLES V MASKAH Nastopil bo ansambel BARIČ & pitani brancini Organizator: Skupnost italijanov G T. iz Pirana v sodelovanju z Občino Piran in Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti iz Pirana. Vstopnina: 1.500 SIT (predprodaja 1.000 SIT) Ob 15. uri na sedežu skupnosti Italijanov »Dante Alighieri« v Izoli Ballo delle bambole (pustna zabava za najmlajše). PROST VSTOP £Dek,27.2., ob 19.00 uri, Tartinijevo gledališče v Piranu GLASBENA PRAVLJICA ZA OTROKE Orkester in balet Teatra Giuseppe Verdi PIERINO E IL LUPO Glasba: Sergej Prokofjev. Dirigent: rabrizio Ficiur. Režija: Giulio Ciabatti. rganizator: Universitr Popolare iz trsta in Italijanska unija z Reke. Vstop prost y 2.. oh 20.30 uri. Avditorij GLEDALIŠKA PREDSTAVA izven abonmaja Špas teater OB LETU OSOREJ grata: Boris Kobal in Bernarda Oman »Vsako leto en konec tedna brez skrbi, rez obveznosti in brez odgovornosti.«, tako pravi naš junak svoji junakinji, preden se vržeta na posteljo, da opravita tisto..., no saj veste, kaj!? Uoris in George se po naključju srečata v otelu- Čeprav sta srečno poročena, preživita skupaj vikend in se ob letu osorej srečujeta še 25 let. Če bi hoteli vsi živeti tako kot naša dva junaka, Potem na tem svetu ne bi bilo dovolj prostih sob. Prepustimo se pravljici, a živimo naprej na trdnih tleh. Vstopnina: 2.500 SIT V sobot°> 28. februarja bo ob 2. mednarodnem natečaju slikarstva-ecanje OLEUM-OLIVARUM 2004 organizirana ekskurzija v Krasico(HR) Informacije in rezervacije v tajništvu Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini v Piranu, Kajuhova 12. Ob 20. uri v Kulturnem domu v Izoli - Una serenissima giornata d'autunno (komedija Sandra Rossita), »Teatro incontro« iz Trsta. Superpust v Supernovi Poslikava obrazov in lutkovne predstave Sobota. 21. februarja 2004 Od 10.00 do 15.00 ure, bo v Supernovi potekala brezplačna poslikava obrazov. Ob 10.30 se bo začela lutkovna predstava Torek. 24. februarja 2004 Od 12.00 do 17.00 ure, bo v Supernovi potekala brezplačna poslikava obrazov. Ob 16.00 uri bo na sporedu lutkovna predstava »Grajska skrivnost«, lutkarja Borisa Kononenka. Sobota, 21. februarja ob 16.00 V Avditoriju Portorož bo tradicionalna pustna prireditev za otroke OTROŠKO PUSTOVANJE Pust veselih ust bo razdelil obilo nagrad najlepšim maškaram: v krofih bodo srebrna in zlata presenečenja. Prireditev bo vodila Irena Dolinšek. Maškare imajo prost vstop (za nenašemljene vstopnina 500 SIT). Prvi rojstni dan koprskega Koloseja Kinocenter Kolosej v Kopru je v petek, 13. februarja praznoval svojo prvo obletnico. V enem letu je bilo na treh platnih kinocetra prikazanih 130 filmov, ki si jih je ogledalo nekaj več kot 113.000 gledalcev. Kolosej v Kopru se nahaja v samem središču mesta v Verdijevi ulici, kjer je do maja 2002 posloval tehnično popolnoma neustrezen kino Soča. Z Mestno občino Koper, ki je lastnik stavbe, je bil sklenjen dogovor o sofinanciranju popolne obnove kina. Prenova, ki je potekala devet mesecev, je vključevala izgradnjo treh novih dvoran s skupno 356 sedeži, novo tehnično opremljenost dvoran, popolno predelavo notranjosti in gostinskega dela ter novo fasado. Tri dvorane Koloseju v Kopru omogočajo, da s programsko raznolikostjo prav nič ne zaostaja za ljubljanskim Kolosejem. toni inlormotor Primcnl* U ¥« TO S MWXMW TKSO* BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJBOGATLlfA ponudba f Kupite me tani«, j NEPREMIČNIN ir, robljenih (VSAK PETEKJ AVTOMOBILOV no Primorskem. MALI OGLASI ‘ i, ITALIJE m HRVAŠKE V Luciji prodamo trisobno stanovanje V stanovanjskem stolpiču Obala 125 v Luciji, 5. + 6. nadstropje, prodani odlično ohranjeno trisobno stanovanje v skupni izmeri 97 m2. Cena za kvadratni meter je 2000 evrov. Možnost tudi odkupa stanovanjske opreme. Informacije: 031 851 240 ali 0049 17294 84 208, ali 0049 30 332 85 64. Na Slovenski obali najamem ali kupim 2-3 sobno stanovanje. Pokličite: 01 518 16 14 Ženitno posredovanje 031-505-495 Iščem manjše stanovanje za najem na Slovenski obali. Kličite: 041 639 290 \_________________________y Sami so predlagali V prejšnji številki časopisa smo pod naslovom Gesta vredna pohvale, med drugim zapisali, da so zaposleni v Marini Portorož d.d. na predlog Centra za socialno delo Piran zbrali več kot 200 tisoč tolarjev v bonih, ki so jih potem podarili dvema družinama. V našem uredništvu se je oglasila gostinska delavka Marine Portorož in povedala, da so delavci samoiniciativno - in ne na predlog centra - podarili bone Mercatorja dvema družinama. Kot nam je povedala Nives Vogrič, direktorica Centra za socialno delo Piran, so delavci Marine poklicali Center in sporočili svojo željo. »Mi smo jim sporočili naslove dveh pomoči potrebnih dmžin s čimer so se daritelji tudi strinjali in so jima 31. 12. 2003 v prostorih našega centra bone tudi predah«. "7- Jesti zestnssi r/i e/e/Vf/es/i fjAsr/ie rej/iVeis/ie za- ATtzafcči Je /ire/z/iiA S. s/ias-ee. Amalija Perbil, Oplotnica pod Pohorjem Materin klic Veter prinesel je s hribov pozdrav, na srce boleče poljub je oddal. Vabi na klopco po kostanj cvetoč, kjer tekla nekoč je brezskrbna mladost. V hišici majhni mati sama živi, v dolino zrejo njene trudne oči. Čaka, da vrnejo dragi se ji, da še enkrat njen dom zaživi. Oh, kako bi še rada videla vse; otroke, vnuke, kod hodijo le. Mati zaman je čakala, vsa žalostna sama je za vedno zaspala. Zdaj hiša je prazna, nikogar več ni, grmovje zaraslo je stare poti. Vaše avtorske pesmice nam lahko pošljete na naslov: Primorski utrip Obala 125, 6320 Portorož, ah po e-pošti: informa.portoroz@siol.net. Nerazumljiv »kulturni« protest Nagrajenec Žiga Fabhro prejema priznanje (Foto: FK Primorski utrip). Slavnostni govornik v Avditoriju Vlado Žabot Kulturni praznik 8. februar je bil prežet z lepimi besedami in željami tudi v portoroškem Avditoriju. Na slavnostni akademiji Mladi mladim 8. 2. 2004 zvečer sta udeležence pozdravila Županja Občine Piran orkester Piran pod taktirko Benjamina Makovca, mladinska gledališka skupina GIB Piran, Plesno akrobatska skupina FLIP, Mešani pevski zbor Giuseppe Tartini Piran, Glasbena šola Piran, Gimnazija Piran, plesna skupina Metulj Piran, Trio kitar Jaka Gorjan, Andrea Schmidt in Vedran Cvetkovič. Emil Juvan je recitiral Prešernovo pesem Povodni mož, v preddverju Avditorija je zaigrala glasbena skupina Beno Boyz. Večer so povezovali: Irena Dolinšek, Jana Žerjal in Vedran Cvetkovič. Scena Avditorij Portorož in Miha Rojc. Režija: Stasja Mehora. Županja Občine Piran se je po prireditvi sestala s predstavniki mesta Saint - Etienne (Sveti Štefan) iz Francije, ki predlagajo tesnejše sodelovanje na področju kulture. V Izoli je bil slavnostni govornik Koni Steinbacher. Občinsko plaketo s srebrnim grbom sta prejela Davorin Marc in Davor Komadina za požrtvovalno reševanje utapljajoče se ženske. Na kulturnem večeru v koprskem Gledališču, kjer so uprizorili predpremiero Pod svobodnim soncem, je bil slavnostni govornik Boris Cavazza. Patronat INČA tudi v Novi Gorici Na podlagi dosedanjih pozitivnih izkušenj in ugotovljenega povečanega povpraševanja po storitvah Patronata INČA (Instituto nazionale confederale assistenza) v Sloveniji (pisarna v Kopru na Verdijevi 7B je že od leta 1997) ter tradicionalno dobrega sindikalnega sodelovanja/CGIL, OSO-KS 90 Slovenije, ZSSS/ je bila sprejeta odločitev o odprtju še ene pisarne INČA v Novi Gorici. Pisarno so odprli 13. febmarja 2004 v prostorih ZSSS v Novi Gorici, Kidričeva 9. Gre za sedež svetovalne pisarne za italijanske pokojnine. Kot so nam povedali ima italijanski 1MPS vedno večje zahteve zato bodo dejavnost celo nekoliko razširili, tudi na svetovanje zaposlovanja v Italiji. Neurejenost okolice stanovanjske hiše Seča 99 Rižanski vodovod, direktor sektoija pogon Vladimir Knez, opozarja na neurejenost okolice stanovanjske hiše Seča 99. Nevarnost tudi požara! Več v naslednji številki. NAROČILNICA NAROČAM , Ime in priimek _ i Točen naslov __ | Poštna številka _ Letna naročnina za naročnike (12 številk) i 2.160 sit i I Datum_________________ Podpis _____________________ , Izpolnjeno naročilnico pošljite na: I INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož 1----------------------------------------------------------1 primorski uMp Vojka Štular in slavnostni govornik pisatelj Vlado Žabot, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Županja Vojka Štular je za letošnji praznik namenila dve občinski priznanji. Kljub tihemu upanju, da se bo na odru le pojavil nagrajenec pisatelj Franjo Frančič in prevzel plaketo, se to ni zgodilo. Nerazumljiv »kulturni« protest, ki pa ni skazil večera. Občinskega priznanja, male plakete, pa je bil zelo vesel mladi klarinetist Glasbene šole Piran Žiga Fabbro (na fotografiji). Ne more nam biti vseeno kaj se dogaja s kulturo, je poudaril Vlado Žabot. Med nami živijo ljudje, ki s svojim ustvarjanjem stalno budijo žlahtnost v nas samih, je poudarila županja. Kultura je tudi strast, žlahtnost, odlika. Na proslavi so nastopili Neven Stipanov in Mladinski pihalni , # primorski u¥p N6V@! Nuovoi N6V@< Nuovo! NOV@j, Nuovoi ZAVAROVALNICA TUMU AV V MVRCATOft CBMTOU Assicurazioni Triglav prisso on. cimmo Mercator Sklepamo vse vrste zavarovani PER TUTTE LE SPECI! Dl ASSICURAZIONI Zavarovalnica Tks^lavv Supernovi Assicurazioni Triglav prisso la Supernova Sklepamo vse vrste zavarovanj PER TUTTE LE SPECI! Dl ASSICURAZIONI Zanovauvmovmua KUMRE DARILO ■ GOTOVINSKI BON Pn unanuova amkubumne ■ uh buono in contanti Za NOVA ZAVAROVANJA PREJMETE DARILO-GOTOVINSKI BON PlR UNANUOVA ASSICURAZIONE - UN BUONO IN CONTANTI -za nakupe v Mercator centru Koper - DAUSUFRUIRE PRESSO IL CENTRO MERCATOR Dl CAPODISTRIA - ZA NAKUPE V CENTRU OBIV KOPRU - DAUSUFRUIRE PRESSO IL CENTRO OBI Dl CAPODISTRIA DeSUS o problematiki regionalnega razvoja Pokrajinski odbor DeSUS Koper, predsednik Mirko Miklavčič, organizira regijski posvet o problematiki sprejemanja zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Posvet bo 18. 2. 2004 ob 10.00 uri v prostorih GZS Območne zbornice Koper, Ferrarska 2. Pomen regionalnega razvoja in bistvene sestavine zakona bo predstavila mag. Zdenka Kovač, ministrica za regionalni razvoj. V Kortah o gasilstvu Županja Breda Pečan in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Korte Remigij Kleva bosta v vasi Korte 18. februarja ob 12.30 predstavila delo in program PGD Korte v letu 2004. Na novinarski konferenci bo sodeloval tudi poveljnik gasilske zveze Slovenije, ki bo predstavil pomen in naloge lokalni društev pri zagotavljanju požarne varnosti v Sloveniji. Srebrni jubilej OOZ Piran Območna obrtna zbornica Piran letos praznuje 25. obletnico svojega delovanja Družabno srečanje ob tem pomembnem dogodku za obrtniški sektor piranskega gospodarstva bo 26. marca 2004. Kot so nam povedali v OOZ kraja proslave še niso določili, ker to zavisi od števila prijavljenih. Pogovor s predsednikom Pavlom Lovrečičem in sekretarjem Milanom Emeršičem bomo objavili v 121. številki Primorskega utripa, 15. marca. Ustanovna skupščina takratnega Obrtnega združenja je bila 23. 1. 1979. Prvi predsednik združenja je bil Ivan Čeligo. OOZ Piran bo ob svojem jubileju izdala tudi katalog obrti v piranski občini, v katerem bo objavljen tudi seznam njenih članov INFORMACIJE mm HTTP//WWW.JWORS.5l NABORNA.PISARNA (‘pJVtO RS ms/m GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE SKUPINA ZA PRIDOBIVANJE KADRA vojašnica POSTOJNA Ljubljanska 37, 6230 POSTOJNA; tel. OS/728 14 02 ZANESLJIVA NAPOVED Točnega vremena ne moremo napovedati. Natančno pa vemo, kakšna bo višina vaše mesečne anuitete. Pri dolgoročnem potrošniškem kreditu z nominalno fiksno obrestno mero, ki ga lahko odplačujete od 13 do 60 mesecev, je mesečna anuiteta vsak mesec enaka. Ne glede na letni čas. Zdaj vas lahko preseneti samo vreme. K Banka Koper PE Piran, Obala 114, 6320 Lucija, tel: 674 33 00, www.banka-koper.si