NOVEMBER
15	P Albert Mag.
16	T Edmnnd
17	S Gregorij, čud.
18	č Roman	©
19	P Elizabeta +
20	S Feliks Val.
21	N 27. pobink.
22	P Cecilija
23	T Klement
24	S Janez od Križa
25	C Zahvalni dan
26	P Silvester +
27	S Maksimij
28	N Prva Advcntna
29	P Saturnij
30	.T Andrej, apostol
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Getlo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA' V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO,, EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH,
(Official Organ of four Slovenian Organizations).
■AJSTAKEjftl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN 8LOVSNSK3
IBT1 EDRUŽENIH
DRŽAVA* AMERIŠKIH.
STEV. (NO.) 230.
CHICAGO, ILL., TOREK, 30. NOVEMBRA
TUESDAY, NOVEMBER 30, 1967
LETNIK (VOL.) XLVI.
Anglija in Amerika razburjeni, ker se namerava Japonska polastiti njunih dohodkov iz kitajskih carin. — Amerika v nevarnosti, da izgubi 30, Anglija 750 milijonov dolarjev. — Obe državi protestirali na Japonskem.
London, Anglija. — Po svojih poslanikih v Tokio ste Anglija in Zed. države vložile Pri japonski vladi nov protest proti njeni politiki na Kitajskem. Zvedeli ste namreč, da namerava Japonska zaseči vse kitajske dohodke iz carin, in to ju je zadelo v živo.
Kakor je bilo poročano, se je pred nekaj dnevi zaključila v Bruselju konferenca deveterih velesil, ki je imela namen, preprečiti Japonski nadaljnje prodiranje v kitajsko ozemlje. Konferenca pa se je zaključila brez vsakih pozitivnih uspehov in se je jasno pokazalo na njej, da za-padnih velesil ropanje kitajske zemlje in bombardiranje kitajskih mest, pri katerem trpe predvsem civilisti, ženske in otroci, ne vznemirja v taki meri, da bi se jim zdelo vredno, odločnejše nastopiti proti temu barbarizmu. V sedanjem slučaju pa gre za — denar, ki bi ga imele zapadne velesile izgubiti, in to je vse bolj važen vzrok za nastop ter je zlasti v Londonu Povzročil znatno večje razburjenj6 kakor pa pobijanje kitajskega prebivalstva.
Po nekih pogodbah, ki jih je Svoječasno sklenila kitajska vlada- z zapadnimi velesilami, dobe ^e večji del dohodka iz kitajskih Cayin, da se z njimi odplačujejo tujezemski dolgovi, kateri znašajo okrog miljarde dolarjev. Iz Japonske pa je prišlo zadnji teden poročilo, da ta ne bo več dopustila, da bi šli kitajski carin-dohodki v Evropo in Ameriko- marveč jih bo japonska vlada sama pobrala.
Ameriški protest proti tej japonski nameri je bil sicer izra-z't> toda ne oster. Protest Angli-^ Pa je bil nasprotno sestavljen v znatno resnejšem tonu. Ostrost Protesta se je namreč ravnala P° višini števila dolarjev, ki jih ^a kaka država izgubiti. Do-ima dobiti točasno iz kitaj-carin Amerika le kakih 30 ^'lijonov dolarjev, je Anglija
asProtno v nevarnosti, da izgu-
Trr
BOMBARDIRANJE^ MEST
Civilno prebivalstvo žrtev
aeroplanskih napadov.
Madrid, Španija. — Tekom nedelje so izvršili nacijonalisti število aeroplanskih bombnih napadov na razna mesta v okolici Madrida, katerih žrtev je postalo okrog 75 oseb, toda po večini žensk in otrok. Najhujše razdejanje je trpela vas Colmenar Viejo,. ki leži 20 milj severno od Madrida, kajti v njej je bilo ubitih 54 oseb ; 49 žensk in otrok. Okrog sto bomb so vrgli aeroplani nad to vas in izpremenili v razvaline nad 125 hiš.
bi

celih 750 milijonov, in je to-
jasno, da mora biti njeno
VESTI O NOVEM "ČIŠČENJU V RUSIJI
Pariz, Francija. — Po nekem poročilu, ki je prišlo iz Norveške, se je sovjetska via da pretekli teden "iznebila" peterih diplomatskih osebnosti, katere je osumila, da so ji postala nevarne. Vest namreč trdi, da se je izvršila smrtna obsodba nad1 peterimi bivšimi sovjetskimi zastopniki v tuje zemstvu. Ti so: poslanik na Poljskem, konzuli na Finskem, v Litveniji in Latviji, ter vojaški ataše v Londonu. Obsojeni so bili, da so stali v zver zi z zaroto nazijskih agentov, da se umori Stalin.
0£orčenje tudi 25 krat večje od atneriškega, v sorazmerju z toženo svoto.
*IVŠI MOGOČNI DIKTATOR ARETIRAN
New York, N. Y. — Kaka j}s°da utegne prej ali slej za-eti diktatorje, ki s silo tlači-]0 k tlom ljudsko voljo, nam aie dober vzgled bivši dikta-0l" Kube, G. Machado. Mož, Je zdaj star 68 let, je le še k.enca svoje prejšnje moči, ki j0 Je do leta 1933 izvajal nad [živalstvom Kube. Po večjem diktatorstvu se je nam-omenjenega leta dvignila ''rct' njemu revolucija in ga iJrevrgla> na kar je moral moz *bsžati v tujezemstvo. Novu ada pa ga je preganjala,ka-0r Je šel.obdolžujoč ga urno-in raznih sleparij. Tako je J^achado pobegnil najprej na
**ahamsko otočje, od tam v York, nato na Santo Do-
BANDITI UBILI SVOJO ŽRTEV
Chicago, 111. — Izredno surov (roparski napad se je izvršil! pretekli petek zvečer nad 40 lfetnim Wm. M. Kingom, pri pemer so banditi napadenemu vzeli življenje, dočim celi zločin njim samim ni dosti koristil. Napad se jc izvršil skoraj pred njegovim stanovanjem, 7324 Dante ave., ko se je King vračal domov. Kakor travi neka ženska, ki je j videla ceii prizor, sta dva moška skočila na Kinga iz par-kanega avtomobila in ga pričela preiskovati; eden od njih je nato oddal strel, na kar ga je King prosil, naj ga ne u-streli. Bandita pa sta ga udarila po glavi in oddala še en strel, na kar sta zbežala. Napadenega so našli potem mrtvega in v njegovem žepu $745, kar sta roparja očividno prezrla.
UDEJSTVOVA-NJE S0VJET0V
Sovjetsko delavstvo pristopi k mednarodni delavski federaciji.
Moskva, Rusija. — Zveza sovjetskih obrtnih unij namerava pristopiti kot članica k mednarodni federaciji obrtnih unij, katera združuje delavske unije celega sveta in pri kateri je včlanjena od meseca julija tudi ameriška delavska federacija. Po večdnevnih pogajanjih med sovjetskimi unijami in mednarodno federacijo je prišlo končno, kakor govori poročilo, med obema do zedinjenja glede glavnega načela, ki je "boj proti vojni in fašizmu."
REKORDNA VESTNOST POŠTE
Chicago, HI. — Podjetje Walker Vehicle Co. je prejelo zadnji petek nazaj neko pismo, ki ga je odposlalo skoraj pred 22. leti, 21. januarja 1916. Na kuverti je bilo s pečatom napisano: "Naslovlje-nec neznan na tem naslovu." Pismo je bilo naslovljeno na M. C. Cummings, 5816 Black-stone ave. Kje je vsa ta leta romalo, je poštnemu uradu ravno taka uganka kakor vsem drugim. Pismo je vsebovalo reklamo za neke električne vzorce, ki . so bili v modi leta 1916, toda se zdijo zdaj, kakor bi bili iz starega veka.
--o-
ZNAMENIT POIZKUS TELEVIZIJE London, Anglija. — Važna vloga, ki jo bo v bodočnosti igrala televizija, se je mogla razvideti pri posebni predstavi pretekli petek, kateri je prisostvovalo število Londonča-nov. Občinstvo je lahko videlo na platnu dva moža, ki sta se razgovarjala med seboj, in ki sta bila drug od drugega oddaljena celih sedem milj; tudi moža sta videla drug drugega.
NIKAKIH POGAJANJ V ŠPANIJI
Pariz, Francija. — O generalu Francu, voditelju španskih nacijonalistov, se poroča, da je zanikal resničnost govoric, da bi se bil pogajal s špansko vlado za premirje. Dejal je), da je pripravljen uveljaviti svojo voljo edino potom zmage.
PO KALSVETU
— Amsterdam, Nizoz. — Iz sosednje Nemčije se poroča, da je v škofiji Freiburg nazij-ska policija dala zapreti vse cerkve. Storila je to pod pretvezo neke nalezljive bolezni, dasi istočasno dovoljuje nazij-sko zborovanje in nobena tovarna se ni zaprla. ""— Ottawa, Ont. — Da preskrbijo misijonarje v oddaljenih deželah z duševno hrano, je število tukajšnjih semenišč-nikov pričelo zbirati za nje knjige in jih je doslej poslalo že 7,690 izvodov- v Afriko, Azijo in zapadno, Kanado. _ —, Washington, D. C. — Na svojem letnem zborovanju, ki so ga nedavno imeli tukaj, so ameriški škofje objavili izjavo, s katero so ostro obsodili nemoralne predstave v nočnih klubih ter v kino gledališčih, kakor tudi nezmerno uživanje alkoholnih pijač.
—f Praga, Čehoslovaška. — Predsednik Beneš bo v kratkem prejel v dar posnetek starodavnega kipa, znanega pod imenom "Kristus, najbolj u-smiljeni," ki stoji v mestni hiši v Kutni Hori in je bil izdelan leta 1511.
-o-
SCHACHT BO HITLERJEV SVETOVALEC
Berlin Nemčija. — Dr. Schacht je zadnji petek končno uradno resigniral s svojega mesta ekonomskega ministra. Hitler je resignacijo sprejel, toda določil je, da bo v naprej Schacht njegov osebni svetovalec.
POUČEN
SESTANEK
Predavanje na zborovanju
Prosvetnega krožka v Chi-
cagi se bavilo z vprašanjem
delavskih organizacij.
Chicago, 111. — Kakor je bilo objavljeno, se je zadnji petek zvečer vršilo v tukajšnji naši naselbini tretje zborovanje novoustanovljenega Prosvetnega krožka. Predmet predavanja na tem sestanku je bil "Stališče katoličanov napram CIO in enotni delavski fronti", in glavni predavatelj je bil č. g. Father Vital Vodušek.
Povdariti je treba v prvi vrsti, da to zborovanje ni bilo ni-kak kampanjski shod za CIO, in tudi ni bil namen predavatelja, da bi opravljal kako propagandno službo za to delavsko organizacijo. Cilj govora je bil le, da se razjasni vprašanje, ali je za katoličana priporočljivo, da se pridruži CIO. V prvem delu predavanja, ki je vključevalo splošno zgodovino delavskega gibanja v Ameriki tekom zadnjih več desetletij, je govornik izrazito povdarjal delo, ki ga je vršila ameriška delavska federacija za izboljšanje položaja delavca v Ameriki, in se torej tej organizaciji ne morejo odrekati zasluge za uspehe, ki jih je dosegla. Tudi ob času sedanjega razkola ne gre za to, da bi kak katoličan kot tak kazal nasprot-stvo prvi ali drugi organizaciji, kajti, kakor je predavatelj izvajal, doslej ni nobena od njih kazala nikake protiverske tendence, ali sploh storila kaj takega, da bi se moglo svariti katoličane pred njo.
Gre v prvi vrsti za vprašanje, katera organizacija obeta na podlagi dosedanjih rekordov in svojih načel, da bo lahko več storila za delavstvo v splošnem in dosegla končni cilj, združenja delavstva v enotno fronto. V tem oziru pa se je predavatelj nagnil na stran CIO. Federacija, kakor znano, je le za tisto delavstvo, (Dalje na 2. strani)
Iz Jugoslavije
Žalosten konec tatov in tihotapcev iz Cerkelj pri Kranju, ki so tihotapili in kradli po Koroškem. — Težka avtomobilska nesreča. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz raznih krajev v domovini.
MOTORIZACIJA ARMADE
•mingo, potem zopet na Haiti. Povsod je bil v nevarnosti, da pride v roke preganjalcem,zato se je odpravil v EVropo, kjer je zopet begal od mesta do mesta, na kar se je naselil 'v Kanadi. Zadnje čase pa je nevarno zbolel in prišel v neko tukajšnjo bolnico. Zadnji petek pa je bil aretiran in utegne biti kljub svojemu kritičnemu stanju prepeljan na Kubo, da bo postavljen pred sodišče.
-•>	** -/« .v,	.C-.	_*„ - ■>
Armada Zed. držav se namerava v bližnji bodočnosti temeljito preurediti v pehotnih, kakor tudi v topniških četah. Važnost se polaga zlasti na to, da se artilerija p ostavi na motorna vozila v svr-ho hitrejSega premikanja. Gornja slika kaže neki tak tpp, s katerim se je napravila preizkušnja pri nedavnih manevrih v Texasu.
Žaloigra kmečkih sinov
Ljubljana, 3. nov. — Poznana je strastna tihotapska trojica, brata 32 letni Janez in 19 letni Jožef Beton iz občine Cerklje pri Kranju, ter 25 letni Miklavž Rupret iz Šenčurja pri Kranju, kmetski sinovi, prvi je presedel že daljšo ječo, njegov brat je bil v stalnih konfliktih z varnostnimi organi, a Rupretu so še sredi septembra t. 1. varnostni organi na Jezerskem zaplenili kravo, katero je hotel v družbi sebi enakih vtihotapiti v Avstrijo. — Navedena trojica je 19. oktobra t. 1. zopet nenadoma zginila iz rodnega kraja in se 21. okt. pojavila v Železni Kapli na Koroškem, kjer so na dvorišču tamošnjega trgovca Klavore ukradli motorno kolo in se z njim odpeljali proti Borovljam. Ker jim je pa zmanjkalo bencina, so na poti kolo odvrgli in nadaljevali pot peš. Dva dni pozneje je bil vlomljeno v skladišče puškarne v Borovljah, kjer je zmanjkalo več pušk, samokresov in streliva v vrednosti 30,000 Din. Za tatovi je izginila vsaka sled. — Dne 25. okt. je lovski čuvaj 32 letni Jože Urbas zaposlen pri grofu Thurnu opazil na gričku, kake pol ure od vasi Korte tri sumljive moške. Ko se jim je približal jih je vprašal kaj imajo v svežnjih, toda namesto odgovora, so nanj streljali in ga tudi večkrat zadeli. Tudi Jože je potegnil samokres in do smrti ustrelil starejšega Bentona, mlajšega Bentona in Ruperta pa obstrelil. Ker sta ranjenca še vedno streljala, se je lovski čuvaj umaknil in stvar naznanil v Železni Kapli. Ta čas sta pa ranjenca pobegnila v Korte, kjer je mlajši Benton hotel poiskati pomoči za ranjenega Rupreta in za sebe. Rupret se je pa sam ustrelil predno je prišla pomoč. Ko je prišla komisija, je mlajši Benton potem pripovedoval, da Rupreta le od daleč pozna, a drugega mrtveca, (brata), da sploh ne pozna. Pri tej svoji trditvi je ostal vse dotlej, da je prišel iz Jugoslavije v Železno Kaplo na Koroško njegov oče, ki je izvedel za žalostni dogodek in je po stvareh od že pokopanega starejšega sina spoznal, da je bil njegov sin Janez, mlajši aretiranec pa sin Jože. — V svežnjih so potem našli vse o-rožje, ki je bilo pokradeno v Borovljah. Mrtvega Bentona so prepeljali v Železno Kaplo, kjer je bil cerkveno pokopan, Rupret, kot samomorilec, pa na prostor za samomorilce. — Benton Jcžef je bil izročen sodišču.
-o-
Nesreča z avtom
Ljubljana, 3. nov. — Na praznik Vseh svetih zvečer se je blizu Razdrtega že onstran
državne meje ponesrečil s svojim avotomobilom ljubljanski trgovec g. Filip Bizjak, ki se je peljal s svojo ženo in s hčerko Silvo ter svakom Ant.Dolencem obiskat grobove svojih pokojnikov v Vipavi. Ko so se zvečer vračaji po gladki asfaltirani cesti, je avto zavozil nekoliko v stran, tako da se je zaletel v drevo. Pri padcu si je Bizjak zlomil desno nogo, prav tako tudi 18 letna hčerka Silva, najhujše pa je poškodovan svak Dolenc, ki si je-zlomil nogo in si pretresel možgane. Ga. Bizjakova je dobila le manjše praske. Neki avtobus je naložil vse ranjence ter jih odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da stanje nobenega ranjenca ni nevarno za življenje, seveda, če ne bo komplikacij. Avto je popolnoma razbit.
-o-
Podlegla poškodbam
V	mariborski bolnici je podlegla poškodbam Marija Leber, katero je v Loki pri Šmi^ klavžu na Dravskem polju povozil neki avtomobilist. Pri nesreči ji je počila lobanja, umrla je pa zaradi izkrvavit-ve.
--o-
Nesreča
Ko se je 19 letni delavec Karel Berg iz Zavodne pri Celju peljal po cesti, je vanj zadel neki kolesar in ga prevrnil, pri čemer je Berg dobil nevarne poškodbe, katere si je moral iti zdravit v celjsko bolnico.
-o-
Stepli so se
Na mostu v Cerknici so sei stepli fantje. Do pretepa je prišlo zaradi tega ,ker je Jože Zakrajšek v pijanosti zaklical Antonu Casermanu Aufbiks.' Caserman je bil pa močnejši in bi kmalu Zakrajška premagal, zato je ta potegnil nož in Casermana močno obdelal njim. Caserman je vsled pijanosti občutil da je ranjen šele ko je začel močno krvaveti. Ker je bilo nevarno da izkrva-vi, so ga odpeljali v ljubljansko bolnico.
o-
Smrtna kosa
Na Ježici je umrla Marija Pavlin, gospodinja pri župniku Fr. Koširju kateremu je 40 let gospodinjila. Stara je bila 63 let. — V Novem mestu je umrla Marija Komavli, rojena Pahor. — Na Srednji Beli na Preddvoru je umrl Matija Rozman.
•——o-
Mrtve so> našli
V	Pristaniški ulici v Mariboru so našli mrtvo v kopalnici 40 letno zidarjevo ženo Marijo Stimpfovo. Ni znano, kaj jo je pripravilo da se je obesila, vendar prevladuje mnenje, da je to dejanje izvršila v trenutku duševne zmedeno-
! sti.
\ Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikajiski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslw uredništva in oprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44
Naročnina •
Za celo leto _______________________________$5.00
Za pol leta ________________________________ 2.50
Za četrt leta ___________________________ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
celo leto ___
» pol leta
___$6.00
3.00
četrt leta _______________________________ 1.75
>sartiezna številka ....................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year __________________
For half a year
_____$5.00
____2.50
____1.50
For three months ________________
Chicago, Canada and Europe:
For one year_______________$6.00
For half a year_______________3.00
For three months_____________1.75
Single copy _________________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj flan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brc2 podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-ništve ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, minors, under the Act of March 3, 1879.
■■■■■■■■■■'^^^^'^^^^^'mmfm^mmammmmm^mmmmmmmmmmmm^^tmmnmtam^amKswmmmmmmtmcMmmmmmmmtammmmmmmmmmm
J. M. Trunk:
Pamet, ne strast
Pri kakem meščanskem spopadu ie težko govoriti o pameti, razsodnosti, ker se vnamejo strasti.
Poročevalec John T. Whitaker je objavil v Daily News pogovor z nekim višjim častnikom v francoski armadi. Častnik je strastno govoril o pobijanju "rdečih podgan", in pobijanju tretjine Špancev. Pogovor je težko kontrolirati. Recimo, da je resničen. Strast govori, ne razsodnost. Morda je imel ta častnik hude izkušnje, človeku zavre kri, godijo se pri takih borbah strašne reči, sam sem videl marsikaj z lastnimi očmi, ko je po polomu nastal nered, naravno, da zmanjka razsodnosti.
Enako strastno je pa tudi, če se hoče kaj takega naprtiti na rovaš španskim škofom, kakor dela to Molek, ko piše: "Pobijanje "rdečih podgan" imenujejo španski katoliški škofje v svojem skupnem pastirskem listu "oborožen plebiscit", ki je v božjih očeh opravičen ..."
Izgredi se dogajajo, vsaj kak škof pa nikoli ne bo opravičeval takih izgredov. Strast govori na obeh straneh.
Dalje meni g. Molek: "Španski delavci in kmetje so glasovali in zmagali z volilnimi listki . . ." Številno niso imeli večine, pač pa so poslanci manjšine prišli v večini v zbornico, ker se je vlada posluževala volilnih praktik kakor marsikje.
In tiste volitve. Zdi se mi, da je bilo psihološko razpoloženje v Španiji enako onemu v Avstriji po pojomu. Zopet sem sam videl in doživel. Socialisti so se trkali na prsa kot antimilitaristi in obljubljali, obljubljali... Ljudje so bili prav nori, vsak je pričakoval, da se bo v kočiji vozil, ako voli s socialisti. Prav župniku v obraz je izjavil nek — mežnar, ki je imel zase in za družino obstanek, dasi skromen, prav od cerkve: "Kaj imam od cerkve? Socialisti mi obljubljajo vse kaj boljšega". In volil je s socialisti in bi volil morda še danes, vsaj na obljube čaka še danes. Ne bom se motil, ko trdim, da je tedaj marsikateri Španec upal, da se bo vozil s parom, ako voli na — obljube.
Ne vsem, ampak marsikomu se pa le odprejo oči, dasi je morda prepozno, in pridejo drugi "volilci" in "glasovalci". Tudi pri takem razpoloženju je precej strasti in malo razsodnosti.
-o--
Vsi Sveti, spomin vernih duš ... tudi ta doba spada med praznike, posebno spomin na umrle, rajne prime marsikoga, dasi trdi, da je ostal od rajnih, ko so odšli, le spomin. Tako tisti, ki so "v Rusiji", ki so brez vere na Boga, ki trdijo, da ni duše, toraj nobenega drugega življenja, ko to življenje konča. Ampak vsi niso taki. Drugi so, ki se umrlih malo spominjajo, spominjajo v veri, živi in močni in resnični veri, in spominjajo umrlih v enako živi in močni in resnični ljubezni, tudi v požrtvovalni ljubezni. Obisk grobov ni le zunanja formalnost. In tu smo. Ko pride v teku leta ta doba, pridejo pač prazniki tudi tam, kjer so bili nekoč prazniki, pa zdaj ni več praznikov, in ker so pri mnogih le še zdaj tudi resnični prazniki, se morajo pri prvih prazniki "obhajati" s smešenjem. Le pazite, ko pride Božič, pride Velika noč.
Tudi tokrat so se v dobi spomina na umrle oglasili. Joseph Ule hoče dopovedati v obliki izmišljene dogodbice na Brezjah, da žrtev ne pomaga nikomu. Cemu uprizarjati dogodbice prepira med materjo in hčerko ? Če velja Uletova, da ni Boga, potem tudi ni nebes, ne pekla, ne vic, človek nima duša, ni drugega življenja, ni greha, ni kazni... vse, kar uči katoliška cerkev bi bilo res golo praznoverje, in če bi se ljudje, kakor ta mati na Brezjah, še tako trdno in koščeno držali tega katoliškega praznoverja, to praznoverje bi ne moglo rešiti cerkve, in cerkev bi se že davno razsula, prav nič bi ne bilo treba jamrati, da je še toliko "mater" in tako malo "hčerk", in tudi Josephu Uletu bi ne bilo treba podirati praznoverja in podirati cerkve. Ker so bili malo drugačni podiralci, kakršen je Ule, bi bilo že davno vse podrto, ako bi katoličanstvo slonelo le na praznoverju. Katoliška cerkev ni kakor kak budizem, šintoi-zem, taoizem, muhamedanizem, panteizem ali sploh kak paganizem.
Tudi Karish se oglaša v istem smislu, in oglaša se pri spominu na umrle s smešenjem Zidanšek. Spomini, spomini v krogu leta ... so čuden šment.
Torek, 30. novembra 1937
V krogu leta
V Rusiji so vsaj na zunaj popolnoma zabrisali obraz krščanskega leta. Celo nedolžna imena so morala izginiti, da bi ne bilo nobenih prejšnjih spominov. Razume se, da o kakih praznikih niti govora ne sme biti. Izginila je nedelja, izginil teden, tudi meseci so prestrojeni in leta potekajo zdaj po začetku revolucije. Tako vsaj mora biti, ker tako zašafujejo visoke rdeče gnade. Vse, kar in kakor je bilo prej, naj in mora izginiti novemu. Ali res izgine in je izginilo? Hm? Rdeči mogočneži imajo moč in oblast pri koledarju, odstranijo lahko vse in prepovejo in kaznujejo, kar je potom koledarja mogoče, ampak srca, duše ne poznajo nobenega koledarja, srcem se ne more zapovedovati, srčnih čutov ni mogoče kaznovati. V Rusiji ni krščanskega koledarja, pa s tem ni rečeno, da bi s tem bilo izginilo vse, kar je bilo nekdaj. Ni praznikov, ampak prazniki le prihajajo, ko pride v krogu leta tisti čas, ko so bili prej tudi prazniki.
Pri nas še nismo v Rusiji, pa so mnogi Ie tudi že v Rusiji. So v Rusiji, ko so brez Boga in tako brez prejšnjega krščanskega koledarja. Kaj pa srca? Kako je s spomini? V krogu leta vsakdo lahko opazuje, da le prihajajo — prazniki tudi tam, kjer ni več praznikov. V drugi obliki le prihajajo prazniki in skrivnosti krščanskih praznikov, in to tam, kjer ni več teh praznikov. Ob Božiču, Veliki noči... pride praznik in skrivnost praznika v obliki, da se od strani, kjer ni več teh praznikov, skrivnosti praznika smešijo. Poglejte in opazujte naše materialiste, ki so potisnili praznike med staro šaro, kako se zganejo ob teh praznikih v krogu leta! Prav iz zadnjih dni leži dokaz na moji miti.
KAJ NOVEGA NA CALUME-TU IN OKOLICI
Calumet, Mich.
Letošnja jesen je bila precej ugodna za farmarje, da so si posnažili svojo zemljo, jo zorali in spravili v red razne utvari, katere v poletnem času ni mogoče opraviti. Videli smo farmarja, kateri je ruval etare štore iz zemlje z novim ctrojem, ki mu pravijo "bull-dozert. To je nekake vrste traktor z močno, železno kli-no, ki prereže korenine, da je mogoče štor z lahkoto iz-ruvati. Največji štor lahko iz vuvajo iz zemlje v 20. minutah, kar je vzelo prej par ur. frakior tehta okreg deset ton ;n ker je navadno predrag, da bi si ga farmar nabavil, ga lahko najme na ure. Najemnina stane okrog pet dolarjev na uro, toda naredi delo, za katerih bi vzelo pol ducata moških več ur. Zopet en stroj", ki bc vrgel delavce iz dela.
Calumet in Hecla družba bo ' prvim decembrom zaprla in prenehala z obratovanjem v rovu št. 2, ki je bil poznan kot najboljši in najbogatejši na bakru izmed vseh drugih. Rov e neprestano obratoval odkar je Calumet družba odprla tu-kajšne rudnike, to je pred 71 leti. Dolga doba obratovanja za en rov, toda sedaj je izčrpan, prišli so do površja in zemlja se je začela udirati na
površju, znamenje, da je čas prestati z delom in zapreti rov. Večina delavcev bo poslana v rov št. 12, katerega so pred kratkem odprli.
Te dni se je odprl lov na srne. Največ lovcev pride v naše gozdove iz dolenjega Michigana. Večina jih pride s svojimi avtomobili. Država se pripravi, da čim hitreje prepelje to armado preko jezerske ožine med gore-njim in dolenjim delom države. Pet parnikov neprestano vozi noč in dan in še morajo čakati po ure in ure, da pridejo na vrsto. Kdor gleda neprestano vrsto avtomobilov prihajajočih sem gori, pač zmaje z glavo in si misli, kje je toliko srn, da bi se napolnili vsi licensi, vendar resnica je, da velika večina dobi svoj plen — če ga ne dobi, ga pa kupi. Ta teden in prihodnji bo pokalo po tukajšnih gozdovih, da bo kaj.
Sedaj se vrši boj, če se naj dovoli Greyhound busom voziti v bakreno okrožje. Mesta so večinoma na strani te družbe, ker je poznana kot ena največjih v deželi ter ima zveze povsod. Toda proti so nastopile železniške družbe, katere trdijo, da ni dovolj prometa tukaj za železnico in buse. Železnica že sedaj komaj izhaja, oziroma gre v dolg, in ako dovolijo Greyhound družbi tekmovati ž njo, bo kmalu vsak potniški vlak na Calumet ustavljen .Mestni odbori sicer
vidijo nevarnost v tem vendar pravijo, da buse ni mogoče ustaviti, ker jih ljudstvo zahteva in ako bomo že imeli promet z bu-si, zakaj bi ne imeli najbolje. Odvetniki obeh strank se sedaj dajejo v Lansingu, toda kakor je Videti, bo zmagala Greyhound družba.
Pred kratkim je bilo več gostilničarjev iz tukajšnega okrožja pred članom državne komisije za opojne pijače, V. F. Gor-mely, obtoženih, da so kršili državne zakone pri prodaji pijač. Skupno je bilo obtoženih 30 gostilničarjev iz Houghton in Barage okrajev, izmed katerih so trije prišli ob license in dvanajstim je bil isti odvzet za določen čas. Vsi ti gostilničarji so bili obtoženi po državni policiji, katera ima takozvani "letajoči škvadron", gručo detektivov v civilni obleki, ki gredo od mesta do mesta in preiskujejo razne lokale. V večini gostiln so videli, da se kršijo postave,, kakor na primer, da se prodaja pijača ne-doletnim mladeničem ali pa pijancem, kateri ga imajo že preveč pod kapo. Vsi ti so bili pozvani pred komisarja ter so prejeli lažje ali večje kazni. Med obsojenimi je bil samo eden naš rojak iz South Range, kateremu je bil suspendiran license za deset dni.
Operaciji na slepiču se je moral tudi podvreči rojak Sam Gr-gurich iz Laurium. Tudi njemu se je operacija posrečila ter je že skoraj popolnoma okreval.
Sedaj, ko je zima pred durmi, oziroma je že tu, smo se začeli zopet zanimati za našo najpopularnejšo zimsko igro — hockey. Brez hockey si ne bi mogli predstavljati bakrenega okrožja, saj je ravno to okrožje bilo prvo v Ameriki, ki je upeljalo ta šport, kateri je sedaj tako priljubljen v vseh večjih mestih. Letos bomo imeli pet tea-mov, ki bodo zastopali tukajšni distrikt in sicer sledeče: Calumet, Painesdale, Eagle River, Wis., Houghton in Marquette. Eagle River, Wis., je sicer precej oddaljen, vendar šo vsako zimo zadnja leta igrali naši igralci večkrat tam in oni tukaj, so sklenili letos jih vzeti v ligo. Toraj se lahko nadejamo, da bomo videli izvrstno igranje
to zimo.
V Detroitu je umrl poznani rojak, Martin Burcar, kateri se je nahajal tam pri svoji hčeri na obisku. Novica o njegovi smrti je pretresla njegovo družino tukaj in prijatelje, kateri niso bili na kaj takega pripravljeni. Kakor so nam povedali njegovi sini, ga je par dni prec! smrtjo napadla pljučnica, katera ga je po dvadnevni bolezni pokopala na domu njegove hčere Mary. Pokojni je bil rojen pred 58. leti v selu Lokve na Hrvaškem ter je prišel v Ameriko pred 37. leti. Ves ta čas je živel na Calumetu. Prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje.
J. C.
■-o-
NAROČILA za stenske koledarje za stari kraj še vedno sprejemamo. Naročite jih svojim domačim, znancem in prijateljem. Stanejo s poštnino samo 20c. vsak.
RAZNOTEROSTI
ANEKDOTA
David Hume (1711.—1776.), slavni angleški filozof, je začel pisati svojo nič manj znamenito "Zgodovino Angleške". Že prve tri knjige so mu prinesle tako velike honorarje, da je mogel mirno živeti od samih obresti. To življenje je bilo celo tako u-dobno, da nadaljnjih zvezkov niti ni pisal.
Založnik ga je seveda silil, naj delo nadaljuje. In tedaj je Hume odgovoril z besedami, ki so jih pozneje toliko citirali:
"Iz mnogih razlogov ne morem nadaljevati svojega dela o zgodovini Anglije. Postal sem prestar, predebel, prelen in pre-bogat."
-o-
PREDSEDNIK NA KRATKIH POČITNICAH
Washington, D. C. — Zadnjo soboto večer se je predsednik Roosevelt odpeljal z vlako,m v Florido, kjer se je vkrcal na ladjo in se bo bavil z ribarenjem štiri ali pet dni. Na poti nazaj se bo ustavil v Warm Springs, Ga., kjer bo obiskal sanatorij za žrtve otroške paralize.
-o-
KRŠČANSTVO V MANDŽURIJI
škofovski sedež ter duhovsko semenišče.
Na ogromnem ozemlju, ki se zanj bijejo krvave bitke še se-, daj, je mnogo krščanskih misi-|kako so taki shodi na mestu in jonov, katere tamkaj vzdržujejo priporočljivi. Ne gre samo za
PREDAVANJE O DELA V-SKIH UNIJAH
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki je izučeno v kaki stroki, in tako pusti nestrokovnega delavca popolnoma brez zaščite. Namen CIO pa je nasprotno ta, da organizira vse delavstvo brez razlike, tudi najnižjega težaka, in je torej ta organizacija primerna za vse delavstvo v splošno.
Očitek, da so se v CIO vrinili komunisti in da je zaradi tega organizacija nepriporočljiva za katoličana, ne drži. Ravno nasprotno je res, je povdarjal govornik: To dejstvo bi namreč moralo katoličane še bolj pod-žgati, da pristopijo k CIO, in da s svojim številom in s svojim vplivom preprečijo peščici komunistov, da bi dobili kontrolo nad njo.
Vrlo zanimivemu predavanju, iz katerega smo giri povzeli le nekatere točke, je ljudstvo, ki se ga je zbralo v nepričakovano velikem številu, sledilo z napeto pozornostjo. Enako pa tudi živahni debati, ki se je po predavanju razvila in med katero so mnogi od navzočih povedali svoje lastno mnenje.
Sedanje zborovanje Prosvetnega krožka je pokazalo zopet,
različni evropski narodi. V Muk-denu in Kirinu je sedež francoskih misij onov, v Fušumu ameriških, v Lapingkaju kanadskih, v Jenki ju imajo svoj sedež nemški misijonarji, v Cicikarju Švicarji, v Ilanu Avstrijci, v liolu pa belgijski misijonarji. Vseh teh misijonarjev težka naloga pa je, da morajo v stalni smrtni nevarnosti in v hudih telesnih naporih potovati po tej silno razsežni deželi, ki šteje 30 milijonov duš, ter med njimi razširjati Kristusov nauk.
Prvi apostolski vikariat je v Mandžuriji ustanovil leta 1838 papež Gregor XVI. ter ga izročil v upravo francoskem misijonarjem. Mesto Kirin, ki je za budiste velika romarska božja
pot, ima veliko katoliško cerkev, čani.
predavanje samo, ampak, kakor se nam zdi, je drugi de! shoda, namreč prosta debata, še bolj važen. Tukaj se namreč krešejo mnenja in bistrijo umi. Od navzočih se namreč nikakor ne pričakuje da morajo vzeti izvajanja predavatelja, ne glede, kdo ta je, kakor nekako dogmo, nepobitno resnico. Ne, marveč nasprotna mnenja so še bolj dobrodošla, kakor pa tista, ki se s predava-teljevim strinjajo; na ta način se šele razvije prava, živahna debata. Upajmo, da bomo imeli v kratkem zopet podobno zborovanje, se bolj živo kakor zadnje.
Tisti, ki imajo pod svojo 3traho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi kaioli-
n
i
B0ZWNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naše cene:
Ji i 1 I
i i
Ti
V ITALIJO:
Za	$ 6.S0.................... 100	Lir
Za	$ 12.25.................... Z00	Lir
Za	$ 30.00.................... S00	Lir
Za	$ 57.00...............„...1000	Lir
7.a $112.50....................2000	Lir
Za	$167.50....................3000	Lir
V JUGOSLAVIJO:
Za	$ 2.55.................... 100 Din
Za	$ 5.00.................... 200 Din
Za	$ 7.20.................... 300 Din
Za	$10.00.................... 420 Din
Za	$11.65.................... 500 Din
Za	$23.00....................1000 Din
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JEE1CM
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(3)
(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice BuiTOllghs
Sedaj je Tarzan prevzet poveljni-Stvo nad črnimi vojščaki. "Naprej možje VVaziri; smrt zločinskim Kavu-ru! ' — l'c besede so podžgale in močno navdušile vse črne vojake. Kakor na povelje so se strnili skupaj v močno četo, prepričani, da kadar se srečajo z razbojniki Kavuru, jih gotovo tudi premagajo. —
. . . Velika je daljava iz divje afriške džungle do Londona, glavnega mesta Anglije, toda moderna prometna sredstva so to dolgo pot zelo skrajšale. Skrajšale tako, da bi človek pred iznajdbo sedanjih prometnih sredstev strmel, ee bi slršal(pripovedovati'o železnicah, pari likih, m- posebno pa o letalih.
— Nekako istočasno, ko se je Tarzan s svojimi Waziri odpravljal na vojno proti neznanemu sovražniku, se je z. londonskega letališča dvignilo letalo, v katerem je med drugimi potniki sedela lepa in postavna ženska, ki je kot Tarzan neustrašeno gledala nevarnosti v oči. Želela je videti zopet svojega soproga. ,
Bila je to Lady Jane Grcystoke, Tarzanova žena, ki se ni ustrašila zveze s Tarzanom, dasi je vedela, kolikokrat bosta ločena drug od drugega, kajti Tarzan, ljubitelj džungle, otrok džungle, bi ne mogel dolgo časa ostati v objemu hladnega mestnega zidovja. Jjedaj je Jane bila na potu k svojemu Tarzanu.

T*
mj&m
Vital Vodušek
PRVA NEDELJA V DECEMBRU
Navadili smo se že na ljubega spremljevalca, ki nam ga je dala Cerkev za adventni čas — na svetega Janeza Krstnika. Kar tri nedelje nam evangelij govori o njem. Spreobrnite se, pripravite pot Gospodu: to je bilo njegovo silno, in tudi edino oznanilo.
Dnevi pred božičem se zde Cerkvi najpripravnejši čas, da bi toliko vplivala na nas, da bi se tudi mi spreobrnili in pripravili za Gospoda.
V marsičem bo treba res pričeti drugače kot smo delali doslej. Doslej se je gotovo skoro vsakemu med nami godilo takole: prižigal je pač svečo Bogu (veter vsakdanjega življenja jo Je morda pogosto ugasnil), a prižigal jo je tudi svetu, dan za dnem. In nismo se zavedali odločne Jezusove besede, da se vendar ne da služiti dvema gospodoma.
Nam se je treba za pravega Gospoda odločiti. Seveda to ni ^ko lahko. Treba je trdega in trdnega značaja — Janez Krst-3lik iz puščave je bil tak. Zato nam ga Cerkev postavlja za
zgled.
Mnogo se jih je pred tem velikim svetnikom že zamislilo. Mnogo jih je ob njegovem značaju že postalo svetnikov. Eden med zadnjimi je bil veliki župnik Janez Vianej. On se je za Gospoda pripravljal — za Gospoda odločil. In ko je dobro spoznal, kako mora, je zapisal v svojo knjigo in svoje srce:
Do danes sem bil Janez Vianej. Odslej hočem biti Janez Krstnik. Kakor se je odločil, tako je tudi obveljalo. Z neupogljivim značajem je na sebi dovršil spreobrnjenje in se pripravil na Boga — in z istim značajem je storil tudi vse, da je spreobračal še druge in jih pripravljal za Boga.
* * *
Tudi nam bi bilo treba takega adventnega sklepa.
Do danes sem bil to in to — od danes dalje: Janez Krstnik. Ne bo šlo drugače. Lahka pa ni '-aka sprememba. Zato pa nam Cerkev oznanja advent in Janeza Krstnika že leto za letom. Da bi bilo vsako leto vsaj nekaterim v odločen sklep.
IZ GORIŠKE, PRIMORJA
i

Logarjevo posestvo pri Pevmi Gorica, nov. 1937. "Ente di rinascita agraria per le Tre Venezie" je pred približno dvema let ma kupila od goriške deželne uprave obširno nekdanje Fogarjevo posestvo na desnem bregu Soče pri Pevmi. Kmalu po vojni je kupil to Posestvo, ki ss razteza od Gnojnice do Pevmice in obsess skoraj vse pevijnsko polje, sdanji goriški deželni odbor, lil je hotel tu zgraditi novo n°rišnico. Pozneje je ta načrt Propadel in deželna uprava je dajala, kakor že prejšnji lastni njive in polja v najem kmetom iz Pevme in Oslavja, k' imajo malo zemlje. Sedala lastnica pa hoče obdelovati Posestvo v lastni režiji. Le-ni oddala prejšnjim na-Jemnikorn ničesar več v na-ampak obdelala z lastni-delavci, in sedaj gradi ob cesti, ki pelje v Pevmo, velik, Modern hlev, v katerem bo Prostora, kot pravijo, za petdeset glav živine. Tudi vojne razvaline Fogarjevih hiš, mes-in hlevov ob desni glavi moškega mostu, ki so kričale o gl'°zotah vojne, je že skoraj od-®tranila in vse očedila. Brezdomno lep napredek. Bridko je samo za tiste kmete-najemnike, 1 bodo morali zdaj zaradi pomikanja zemlje živino odpro-ati in svoj domek skrčiti.
Trst — mesto porok
°pa: Jtiest
zadnjih leth se posebno ža, da Trst zavzema prva
j a v statistiki porok. Tako je _ 1^35. bil na prvem mestu iz-vseh italijanskih mest z •'40 porokami, kar znaša 11 od dls°č- Leta 1936. pa je bil na /"ffem mestu. Številke za Ieto-rj, Je leto kažejo porast in bo lst gotovo zopet med prvimi
10 številu porok......
rj, Zanimivo je, da prihaja v b.lst več mož za ženitev, kakor l!e1)0 razmerju padlo na Tržača-• Tako je mnogo Italijanov, ki ^arnejo Tržačanke" za žene iz ^ le Italje, Sicilije, Sardinije j Neverne Italije, manj pa jih It Srednje Italije. Število teh "•''janov kaže za letošnje leto
precejšen porast napram Trža-čanom. Dasi Trst prvači glede porok, je po številu rojstev skoro na zadnjem mestu. Zaradi tega se da sklepati, da ni nikake vezi, oz. da ne igra nikake vloge število porok v primeri s številom rojstev. Baš Trst je lep primer tega dejstva, ker fašisti vedno tarnajo kako malo rodoviten je Trst. "Rivista, mensile dclla cita di Trieste" je prinesla članek, v katerem išče vzroke temu visokemu številu porok. Tako pride do zaključka, da privlačujejo Tržačanke tujce zaradi svoje lepote. Da so Tržačanke res lepe, o tem se je že večkrat govorilo in to so ugotovili posebno tujci. To si razlagajo s tem, da je Trst križišče dveh ras, kjer se ti dve rasi mešata. Mons. Filip Tommasini, škof nekdanje novogradske škofije v Istri, je v 17. stol. to le zapisal: "Ljudje so lepi, ljubijo tujce in umetnike, so ljubeznivi ter vljudni. Glede žen pa pristavlja: "Ni ga tujca, ki se ne bi ustavil, da ne bi mogel dobiti žene, kajti mesto ima mnogo žensk, ki so lepe, rdeče in bele, ter poštene."
-o-
Obsojen Postojna, oktobra 1937. — Sodišče v Postojni je obsodilo Zeleta Antona iz Strnca (občina Postojna) na 7 mesecev in 20 dni zapora, ker se je spri z nekaterimi domačimi fašisti. Prosil je, da ga ne premestijo v tržaške zapore, ker ima v Postojni sestro, katefa mu prinaša vsak dan kosilo. Sodišče je njegovi prošnji ugodilo pod pogojem, da snaži in pere odeje, cunje, da nosi slamo itd.
VRHOVNI SODNIK,— 81 LETNIK
Vrhovni sodnik L. D. Brandeis je 13. novembra obhajal svoj 81. rojstni dan. Na vrhovno sodišče je bil imenovan v 1916 od predsednika Wilsona. Slika kaže sodnika in njegovo soprogo.
slavij i in obenem eden prvih slovenskih pesnikov; Rajko, je vpokojeni šolski nadzornik na Bledu; Vladimir, kapetan konjenice, dodeljen ministrstvu vojske in mornarice; Lovro trgovec in posestnik na očetovi zemlji; izmed hčera je Avgusta Mavričeva omožena v Štorah, Ema, por. Taroševa je soproga veleposestnika v Medani, tretja, Gizela, por. Juretieeva pa živi v Mestri pri Benetkah.
Konje je tihotapi!
Postojna, novembra 1937. — Dva meseca in osem dni zapora je dobil Jože Škerjanc, star 31 let, z Ostrožnega brda pri Št. Petru na Krasu, ker je tihotapil konje. Baje ga je ovadil njegov tovarič, ki je zaprt v Trstu že več mesecev. Škerjanc pa je izjavil, da ni kriv in da ima za to priče. Škerjanca odpeljejo v Trst pred sodišče, kjer bo ponovno razprava.
-o—-
Goriški odvetniki
Že pred časom je bil črtan iz seznama odvetnikov znani dr. Verzegnassi, ki je bil svojčas goriški podžupan in Slovencev ni nič kaj rad videl. Dr. Menghi, znan iz kalskega procesa, je tudi med precej šumnimi dogodki zapustil Gorico. Dr. Flego, ki je zastopal slovenske fante v žalostnem krnskem procesu, se je zaradi starosti umaknil in ne vrši več odvetniških poslov. Te dni je bilo j avl j eno, da je tozadevna višja komisija v Rimu odvzela dr. Petru Medveščku pravico za nadaljnje izvrševanje odvetniškega poklica.
KRATKE NOVICE Nesreča pri delu. 17 letni Ciril Jermol od Sv. Lucije se je pri delu tako nesrečno obračal, da si je zlomil desno nogo v kolenu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
— Vrtojba. Sodišče je obsodilo Karla Lasiča in nekega Bezzi-ja iz Vrtojbe, prvega na dve leti, 8 mesecev zapora in na 2000 lir denarne kazni, drugega pa eno.leto zapora in 1000 lir denarne kazni in to pogojno. Oba sta okradla tiskarno "Tipografio sociale" v Gorici in ednesla skupno za kakih 10,000 lir vrednostnih
papirjev in ostalega.
*
Dvojčka, eta fantka je dc
bila. družina Cirila Breceljč iz Ajdovščine. Goriški prefeki mu je po naročilu načelnika vlade nakazal posebno nagra
do v znesku 800 lir.
*
—	V Tržiču so spustili morje ladjo za petrolej "Edwy R. Brown," ki so jo zgradil za ameriško društvo Socony-Vacuum Oil.
Po 22 letih. Po 22 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva neki Ivan Pavlin iz Ravnice nad Gorico. Na domu je našel samo še staro mater. Oče mu je medtem umrl, dva brata sta se izselila v Argentinijo, sestra se je poročila na bližnje Trnovo. Veselje materino si lahko predstavljate.
—	Trst. Zaradi nesrečnega izstopa iz tržaškega tramwa-ja se je težje pobila Ana Križ-man, stara 40 let. Zdraviti se bo morala mesec dni.
Velikodušen dar. Načelnik vlade je nakazal goriškemu prefektu 20 tisoč lir za po toči oškodovane kmetovalce v občinah Cerkno, Šmartno-Koj-sko, Štanjel in Komen. Podporo naj dobijo družine, ki so v najtežji potrebi in so bile najhuje prizadete.
Iji
—	Sv. Gora. Na Sv. Gori pri Gorici bodo začeli v kratkem, tako čujemo iz zanesljivega vira, graditi stavbo ža drugo restavracijo. Načrti so že pripravljeni — gradbeni stroški bodo znašali okrog pol milijona lir.
—	Kruševje. — Na Prevalu pri Hruševju se je na ostrem ovinku prevrnil avtomobil iz Ljubljane, v katerem so sedeli Filip in Frančiška Bizjak, njuna hčerka Silva in svak Anton Dolenc. Najtežje je bil
.njen Bizjak, ki si je zlomii .ogo. Ostali so zadobiii lažjt oškodbe. Ranjence so prepevali z avtobusom v tržaško jolnico.
IZ DOMOVINE
Štiri žrtve požara
Pri požaru gospodarskega poslopja gostilničarja in sed-arja Jakoba Grašiča v "Bohovi pri Mariboru, so pri reševalnih delih dobili hujše poškodbe in opekline kar štirje reševalci in ti so: domači sin Fric, gospodar sam, njegova žena in poveljnik gasilske čete Franc Novak iz Bohove. Škodo cenijo na 140,000 dinarjev. Ker sumijo da je ogenj podtaknila zlobna roka, so orožniki aretirali Franca Lubanjška iz Razvanja, ki je dejanje že priznal.
-o-
Obesil se je
Radi pijanosti je bil v Ljubljani aretiran 40 letni delavec Ivan Škrjanc iz Podlipoglava pri Sostrem. Ko se je v policijskih zaporih nekoliko streznil, se je kmalu potem obesil. Našli so že mrtvega.
Smrtna nesreča pri delu
V Reštanju pri Krškem je med delom padla na glavo tračnica rudarju Zidarju, ki se je šele pred kratkim vrnil od vojakov. Fant je bil doma z Malega kamna in bi bil dobil šele svojo prvo plačo pri rudniku.
-o-
V zaporu
Kakor se poroča iz Krškega, je bil pripeljan v preiskovalni zapor Jože Domik iz 'Drnovca, ki je svojo ženo do smrti pretepel. Začasno je zaprt v Krškem.
-o-
Tatovi
Iz Št. Vida pri Stični poročajo, da so nekemu posestniku na Glogovici neznani tato-
Mati pesnika Gradnika umrla
Iz Medane v Brdih poročajo, da je tam po daljšem trpljenju izdinila svojo plemenito dušo 82 let.na mati odličnega slovenskega pesnika Alojzija Gradnika. Ni se ji izpolnila želja, da bi s svojim možem, kakor dren čvrstim 82 letnikom, praznovala v krogu sinov, hčera, snah in vnukov svojo dijamantno poroko. — Vzgojila je osem otrok, med katerimi so dr. Alojzij, ki je sod-i nik najvišjega sodišča v Jugo-
300 svetih maš letno
l. z'vljenju in po smrti, so deležni člani "Masne zveze za Afriko". Clana-lna enkrat za vedno 2Sc za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis. Mo._
"FORECLGSERE" PRODAJA
Ako imate $1000. si lahko kupite tri nadstropno hišo, zidano z opeko, ki ima kopalne in zaprte porče. V dobrem stanju. Ostanek $3,000. kot vknjižba na mesečne obroke. Vprašajte pri: A. L. C. Ropa, 1652 W. 21st Street, Chicago, 111.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje oč^la $
DR.JOHN J. SMETANA J
OPTOMETRIST	$
1801 So. Ashland Avenue $
Tel. Canal 0523	i
V
Uradne ure vsak dan od 9. $ zjutraj do 8:30 zvečer.	*
Pojdite in Preživite
V	V
Parniki iz New Yorka:
I
ma ■ ■ ■ ■
15. Decembra
- - - 13. grenka
Ekspresni vlak ob parniku EUROPA v Bremerhaven vam jamči udobno potovanje v Ljubljano. Istotako točne železniške zveze iz Cherbourga ali Hamburga.
Pomagali Vam bomo preskrbeti vizije za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov
n-Tpgi
IPTGJ
Za pooblastila vprašajte kategakoli pooblaščenega agenta.
HAMBURG-AMERICAN LINE
NORTH GERMAN LLOYD
130 W. Randolph Street	Chicago, Illinois
vi vzeli iz cmare nekaj nad 5000 dinarjev. Svota je bila kupnina za dva vola, katero je posestnik zaklenil v omaro. Medtem ko je on peljal gnoj na njivo, je nekdo skozi okno vdrl v hišo in odnesel denar. Orožniki iščejo tatu, a ga ne morejo izslediti.
Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec"
NAZNANILO IN ZAHVALA
S
Naznanjam žalostno vest, da so dne 7. novembra umrli mati mojega moža Mr. Frank De-blacka v starosti 74 let. V Chis-holm, Minn., zapuščajo sestro, brata, eno hčer in drugo hčer v Bowling Green, O.,v starem kraju pa dve sestri in enega brata. V Ameriki so živeli približno 37 let — tukaj na farmi 27 let. H^ala lepa vsem, ki so jih za časa bolezni obiskovali. Najlepša hvala našemu č. g. duhovniku, ki so jih vsaki petek obiskali in jim prinesli sv. Zakrament ter jim bili v veliko tolažbo. Hvala tud' tistim, ki ste po njihovi smrti darovali za sv. maše, katerih jf veliko in tem, ki ste položil krasne vence k njihovi rakvi \ zadnji spomin. Lepo so se pokazale članice Ladies Oltar Socie ty, kamor je spadala tudi pokoj na in so darovale za sv. maše. — Veliko je bilo obiskovalcev, k so ležali na mrtvaškem odru, k so prihajali kropit in molit z njihovo dušo in veliko je bil teh ki so jih spremljali na zadnjer potu, katerim vsem hvala. C. r župnik B. B. Raguszke so ime. pri pogrebni sv. maši v cerla sv. Michaela krasen govor in s jih tudi spremljali na zadnji pc ti na pokopališče. Da ne pozr bim Mr. Horvata, ki je prišel pc kojno pokropit iz Harta, ki j štirideset milj daleč in je tu pre ■< čul celo noč. Tudi on namre spada k isti Jednoti kot pokoj nr. k dr. sv. Ane št. 11, SHZ. H val. Mr. Zavrlu iz Schelby, Mich., k l'e tudi prišel in prečul pri po kojni zadnjo noč ter Mr. in Mrs Rupar. Hvala vsem, ki ste na: tolažili ob težkih urah. Najlepšr hvala pogrebnemu zavodu Mr Splitu iz Muskegon, Mich., da jc bilo vse v najlepšem redu oprav ljeno in pa ki je dvakrat moli ob mrtvaškem odru pokojne. Oprostite, če je kaj po pomot' izpuščenega. — Vam pa drag? mati, naj bo lahka ameriška zemlja in Bog naj bo plačnik ze vse, kar ste nam dobrega storili. Spominjali se vas bomo v molitvah z ieljo, da bi se zopet se-šli enkrat nad zvezdami, kakor nas uči sv. vera. — Žalujoči ostali:
Mr. Frank Debelack, sin,
Mrs. Mary Debelack, soproga in otroci.
Holton, Mich.
I
VELIKO
BlasniltOT#
PRATIKG
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zeb zanimiva. Krasi jo \cč slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Stran A
AMERIKANSp Sl^^FOJlp
Torek, 30. novembra i937, ?
"Dušica"
8
ROMAN s
p—.
Spisala B. Orczy Prevedel Paulua
Sklonil se je čez mizo in napeto zrl v suho, bledo lice Chauvelinovo.
"Če poveste ime tistega človeka, — vsaj meni sedaj tukajle — če mi ga popišete, veliko laže pojdem na delo! Lahko bi mi ga imenovali, državljan Chauvelin, — če bi le hoteli!"
"Ne morem!" je odgovoril Chauvelin trmasto.
"Ah, mislim da bi —! Pa naj bo! Nočem vam očitati vaše molčečnosti! Sami bi radi želi sadove svojih trudov in sami si hočete poiskati maščevanje za bridko, grenko ponižanje, ki ste ga doživeli —.Je razumljivo! Naj bo —!
Toda ako vam je življenje ljubo, državljan, nikar preveč ne skoparite s svojo skrivnostjo! Če poznate moža, poiščite ga, najdite ga, zvabite ga na francoska tla! Potrebujemo ga, ljudstvo ga mora imeti —! In če ljudstvo ne dobi kar potrebuje, se bo obrnilo zoper tiste, ki mu kratijo njegov plen!"
"Če prav razumem, državljan Robespierre", je dejal Chauvelin suho, "stoji zadeva tako, da zavisi vaše življenje in življenje republikanske vlade od tega, ali dobimo v pest "Dušico" ali ne —."
"In tudi vaše življenje —!" mu je odvrnil Robespierre enako suho.
"Hm —! To mi je bilo kolikortoliko že precej dobro znano. Pa verjemite mi ali pa ne, državljan, za to se ne brigam mnogo. — Le tole bi vas rad vprašal. Kaj mislite ukreniti in ali mi vobče hočete pomagati, če bi se lotil dela in skušal zvabiti tistega — človeka na francoska tla?"
"Vse vam damo, — seveda, če imate kak določen, jasen načrt!"
"Imam. — Toda poslati me morate na Angleško vsaj v poluradni lastnosti. Nič ne bom dosegel, če se bom moral skrivati po kotih."
"To ne bo težko. — 2e nekaj časa se pletejo med našo in angleško vlado pogovori o zaščiti francoskih podanikov, ki živijo na Angleškem. Mnogo pisem je že potovalo sem in tja čez "Rokav" v tej zadevi in prav te dni so nam Angleži svetovali, naj pošljemo poluradnega predstavnika k njim, ki bi vprašanje v ustmenih pogovorih uredil. — Pa pošljemo vas, če vam je prav!"
"Zelo prav! Drugega ne potrebujem ko primerno obleko. Pa mislim, da bo tale sivkasta prav dobro služila."
"To je vse?"
"Ni še čisto vse —. Par načrtov imam v glavi, pa vedeti moram, da mi zaupate. Predvsem pa — oblast in moč moram imeti, polno, neomejeno oblast!"
Nič več ni bilo neodločnosti in strahu v bledem, suhem obrazu drobnega človeka, ki je zrl grozečemu voditelju revolucije polno v oči in krepko položil stisnjeno pest predse na mizo.
Robespierre je nekaj časa molčal. Presunljivo je počivalo njegovo bistro oko na nepremičnem obrazu Chauvelinovem,sku-
šal je brati v njegovih resnih, stisnjenih črtah, ali se ne skriva morebiti kaka sebična, državi nevarna namera za zahtevo po polni in neomejeni oblasti.
Pa Chauvelin ni trenil pod pogledom, ki bi bilo pod njim prebledelo vsako lice v Franciji od smrtne groze.
In po kratkem molku je Robespierre mirno odgovoril:
"Dobili bodete polno moč in oblast vojaškega diktatorja za vso Francijo in za vsak kraj, kamor pridete. Preden odidete na Angleško, vas bo revolucijonarna vlada imenovala za predsednika vseh pododborov glavnega odbora za javno varnost. To hoče reči, da morajo vsako povelje, ki ga daste, pa najsibo v kakršnikoli zadevi, ubogati pod smrtno kaznijo."
Nagel, rahel vzdih je ušel Chauvelinu. Popolno zadovoljstvo je zvenelo iz njega. Ni ga skušal udušiti niti pred samim Ro-bespierrom.
"Ljudi bom potreboval," je nadaljeval, "pomočnikov! Recimo — vohunov. In se-ve — denarja tudi!"
"Oboje dobite! — Celo krdelo tajnih vohunov imamo v službi na samem Angleškem in reči moram, prav dobro opravljajo svoj posel. Po nekaterih krajih vlada veliko nezadovoljstvo. Posebno po mestih vre. To je delo naših ljudi —. In — ali poznate gledališko igralko Candeille? Vrinila se je v gotove politične kroge londonske ter prireja gledališke predstave, koncerte in druge prireditve v prid "ubogim pariškim sestradancem". Mnogo nam je že koristila."
"Ženske so za take posle vedno zelo u-porabne —. Poiskal bom igralko Candeille."
"In če dobro opravi svojo nalogo, mislim da ji lahko obljubimo prav vabljivo nagrado za njen trud. — Ženske so zelo ničemurne in častiželjne", je pridjal in ob-čudovaje ogledoval svoje nohte, bele, svetle in gladke kakor porcelan. "Na primer —! V Molierovem gledališču bo treba zasesti mesto prve igralke —. Ali pa" — Robespierre je postajal živahen — "prav sinoči smo se v klubu menili, da je treba ljudstvu dati nekaj novega. Dali smo jim novo ustavo, nove postave, celo nov koledar, ki se začenja z letom ena slavne velike revolucije. Treba je le še, da damo ljudstvu tudi — novo vero. Nova vera pa potrebuje tudi novega boga —.
In prav moja misel ie bila, da jim damo boginjo, boginjo razuma. In ko jo upo-stavimo, ko jo predstavimo ljudstvu, takrat priredimo slavje, veliko, sijajno slavje, narodni praznik, in novo "boginjo modrosti" bomo slovesno ustoličili — "
Robespierre si je oddahnil. Ni rad veliko govoril in izgubljal praznih besed. Pa ogrel se je topot.
Mirneje je nadaljeval:
(Dalje prih.)
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Proslavite Božič Jr ob lepih jaslicah!
Jaslice, kakoršne pnkazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardfcrards). Papir trpežen ,n so narejene tako, da so zložljive. 16 komsdov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zlož. skupaj kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevljev in pol v dolžin, m so 1 čevelj in pol v,soke Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitej ših barvah, kar olepša vso hišo. v kateri se te jaslic postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta Te j.- <9 lice stanejo s poštnino vred................................J&j • fj.
Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1937, katera pošljite z potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinos
ZNIŽANJE CEN ZA LASTNIKE TELEFONOV
Chicago, 111. — Na pritisk državne trgovske komisije je bila tukajšnja Bell telefonska družba prisiljena, da je nekoliko znižala svoje pristojbine za telefonske odjemalce, in sicer bo to znižanje znašalo za Chicago skupno okrog dva in en četrt milijona dolarjev. Med drugim se bo tudi odpravila izredna pristojbina za takozvani "cradle" telefon. Znižanje stopi v veljavo s 1. januarjem.
-o-
MODERNE BUDILKE
V Sofiji so otvorili hotel, ki se ponaša z vsem komfortom in tudi z zanimivo novostjo: z električno budilko. V vsaki sobi je majhna pretikalna plošča. V štirih vrstah ima ta plošča 24 oštevilčenih lukenj, ki ustrezajo dnevnim uram. Pod temi je vrsta manjših lukenj s številkami 0, 15, 30, 45, ki predstavljajo četrti ure. Dve vtikali visita ob plošči in ju moreš potisniti v poljubne luknje v skladu s svojo željo, da bi te zbudilo ob določeni uri in četrti ure. Točno ob tem času zazveni znamenja z zvoncem in zveni toliko časa, dokler ne vstaneš in potegneš vtikal iz lukenj.
Od daleč.
Malitiozno pravimo, da se komu na daljavo vse zdi oddaljeno. Precej križev je z ljudmi, ki so tu v Ameriki,pa so "vsi v Rusiji." Ni čuda, da "najdejo'' tam vse sijajno. Je pač od daleč. Proletarska, delavska država, kjer ima baje vsak delavec besedo, vsi enaki, nobene aristokracije, nič privilegiranih, vera med šaro, nič razredov, država se briga za vse, enako za vse,poskrbljeno je za vse, od dojenčka in še prej do starčka, kritika, samokritika je dovoljena in veliko je je, baje, zdaj je ustava, volitve bodo, toraj demokracije, da nič kaj itd itd. Od daleč pač je tako. Nikakor ne trdim, da bi ne bilo ničesar, marsikaj je, marsikaj dobrega tudi, ampak sijajno je le od daleč, in sijajno se zdi takim, ki so tu, pa niso v Rusiji, ali vsaj niso tam bili in gledali z lastnimi očmi.
Andre Gide je bil v Rusiji, na mestu, blizu, gledal z last-
S čem naj se spomnim svojih domačih za Božič?
BliWffiBWPM^™!^	i UMI«——
Meseca januarja začne izhajati novi slovenski list mesečnik, ki bo zanimiv, poučen, zabaven. Naroči svojemu sorodniku, prijatelju ali znancu ta novi list za eno leto, ki stane za Ameriko $2.00 in dal mu boš krasno darilo, ki bo vsak mesec prihajalo predenj in ga spominjalo na tvoje prijateljstvo in ljubezen do njega. Hvaležen ti bo za to darilo, bolj kakor za kaj drugega. Naročite mu ga še danes in pošljite znesek na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
NAROČNINA novemu mesečniku za staro domovino bo letno $3.00; tudi za vaše domače v stari domovini si ne morete omisliti lepšega darila. Naročite jim ta list za božično in novoletno darilo!
IZRAZITE
božična i n novoletna voščila potom "Amer. _____- Slovenca"!
Že večkrat smo bili opozorjeni zakaj ne uvedemo v božični številki "Amer. Slovenca" posebne rubrike, v kateri bi rojaki iz raznih krajev Amerike objavjali
proti mali odškodnini
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želim predvsem moji dragi materi, mojim bratom in sestra ter vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem v moji rojstni vasi Malence pri Mariboru, kakor tudi po drugih krajih. Naj Božje Dete vse obilo blagoslovi!
FRANK POZNAN, Barberton, Ohio.
svoja božična in novoletna voščila in pozdrave svojim dragim domačim v stari kraj.
Letos smo sklenili, da to poskušnjo napravimo. Zato bo v božični številki našega lista na razpolago toliko prostora, kolikor bo kdo hotel, za objavo takih božičnih in novoletnih voščil. Za prostor se bo računalo strankam za take objave le toliko, da bo to krilo stroške za prepisavanje, za stavo ter porabo papirja. Cena za objavo takih voščil je:
Voščilo do 50 besedi .... 50 centov Voščilo do 75 besedi .... 75 centov Voščilo od 100 do 125 besedi . . $1.00
Za daljša voščila kakor 125 besedi, za vsakih 50 besedi po 25 centov več.
Da vidite, koliko prostora zavzame voščilo okrog 50 besedi, objavljamo v okvirju tega oglasa vzorec. Tako voščilo je okrog 50 besedi in stane za objavo 50 centov. — Spišite voščilo, potem preštejte besede in z naročilom pošljite potrebni znesek, vse drugo bomo uredili mi.
Naročila sprejemamo do 14. decembra.
^"S^p^lTf/r PRIPOROČAMO, da naročite našo bo-
žižno gtevilko, ki bo vsebovala več lepih zanimivih božičnih povesti in mnogo drugega zanimivega čtiva, vašim domačim v stari kraj. Posamezna številka božične izdaje STANE S POŠTNINO VRED ZA	1 A«
STARI KRAJ.......I>ttllll) i l/C.
kar pošljite vred z zntskoni za objavo voičila. Zraven pošljite natančno naslove za stranke, katerim bote naročili božično številko. Z božično številko bote naredili svojim domačim in prijateljem v starem kraju obilo veselja. — Naročila pošljite na:
Uredništvo "Amer. Slovenca
Chicago, Illinois
1849 West Cermak Road,
nimi očmi. Malo je videl tega, kar drugi vidijo od daleč, zapisal pa je, kar je videl. Ali je res izdajalec, trockyst? Še zdaj je komunist, ampak bil je tam, bil blizu. Delavske države ni videl, samokritike ni našel ali le take, ki se je gibala v hvali stranke. "What is desired and exacted." pravi, "is an approval of all that is done, and an attempt is made to make that approval not merely resigned but sincere and even enthusiastic... Furthermore, the last protest, the last criticism is punished with the worst penalities, and also is immediatly stiffled. I doubt, whether in any other country today, be in Hitler's Germany, the mind is less free, more servile, more terrorized, more subjugated." To je našel — blizu. Našel je novo — aristokracijo, denarno aristokracijo, in silno osorno, naduto. Našel je tudi omejenost. Saj so ga popraševali, ali ima tudi Francija kakih — šol, in zatrjevali so, da ima edinole Moskva podzemsko železnico. Blizu, blizu, ne od daleč.
Tudi Daniel J. Coughlin, ki je bil za kongres nominiran, pa ni bil izvoljen, ker je bil mnogim prehud komunist, je šel gledat po porazu v politiki — blizu, kar je prej gledal le od daleč. V listu The Lowell Sun, Mass., piše: "You knew, my friends knew, and what, is more important, 1 knew that I was a Red with the belief firmly established in my own mind that our country would be a better place for the average man under a socialistic or communistic form of Government. Well, those ideas I have entertained for so long a time have been so badly shattered that it positively nauseates me to think of the glib patter 1 used to dish out."
Potem pripoveduje Mr. Coughlin na široko, da je blizu videl le mizerijo, smrt, versko oskosrčnost (bigotry), stiskanje (oppression) ...vsepovsod vsevprek po evropejskih državah, kjer je na vladi komunizem. "Weill," pravi, "those ideas I have entertained for so long a time have been so badly shatter that positively nauseates me to think of the glib patter I used to dish out.'' Gabi se mu, kar je prej gledal od daleč. Končno skoroda poklekne in zaprosi: "And so, my left wingers, forgive me. I just wanted to break it to you gently so that it won't be such a shock when we meet again. Take it from me, and I mean it more than I ever meant anything in my life, you are living in God's country."	,
Hudo kapitalistični smo, ni dobro, lahko bi bilo bolje,ampak bolje pa je le kakor tam, kjer je — od daleč vse sijajno, blizu pa hudo mizerno, ako je tam pod komunistično komando. Strašno hudi pa so na vsakega, ki svari. Vsi taki so baje le grdi fašisti. Zdaj je še od daleč, morda utegne biti v kratkem — blizu. Dvomim pa, da bi bila tedaj kaka pomoč sploh mogoča!, zdaj je še.
STENSKI
KOLEDARJI
Kdor želi imeti v stanovanju VELIK STENSKI KOLEDAR za leto 1938
si ga lahko naroči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji so velikosti 20x28 inčev in zelo razločni radi velikih in jasnih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naročijo za svojce v stari kraj za isto ceno. Naši odjemalci v Cle-velandu jih dobijo zastonj za svoje stanovanje. Pišite na: A. Grdina in Sinovi, 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Družinska pratika
ZA LETO 1938 je dospela.
Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr.
Jegličk. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
RAZNOVRSTNE JASLICE
Naša knjigarna ima v zalogi raznovrstne božične jaslice, katere si lahko naročite po pošti v vse kraje.
Papirnate jaslice dobite pri nas od 15c. naprej s poštnino vred.
Male jaslice........15c
Zbirka pastircev, jaslice in Trije Kralji, ki se razstavijo . . . 25c
Lepe papirnate jaslice .... 35c
Lepe papirnate, v več barvah . . 50c
Lepe trde papirnate .... $1.00
Naročila za vse to sprejemamo samo do 20. DECEMBRA, ker poznejša naročila ne bo moč pravočasno dostaviti. Naročila naslovite s potrebnim zneskom v znamkah ali Money ordru na:
S
a
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois