NAŠE
Poštnina plačana v gotovini
Izhaja vsako drugo sredo Mesečna naročnina 5 din Poedina številka 2.50 din
Leto I. Štev. 7.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Krško, dne 22. septembra 1948.
Okrajni odbor Osvobodilne fronte ie na svoji zadnji seji sprejel petletni plan dela
Da bi organizacija OF čim bolje in lažje izvajala naloge, ki jih je postavil V. kongres KPJ, je okrajni odbor OF sestavil plan za drugo polletje 1948, ki je obvezen z^ vse frontne organizacije.
Analiza dosedanjega dela frontnih organizacij nam narekuje, da je potrebno ravno v politični in ideološki izgradnji pričeti z novim delom, to je študijem, kar se je pri nas že pričelo z začetkom seminarjev, iz katerih bodo predavatelji prenašali snovi raznih političnih, gospodarskih in kulturnih tem na ostale člane frontnih organizacij.
Po planu o ideološki vzgoji se bodo po vseh KOOF vršila predavanja, katerim morajo prisostvovati tudi člani vaških odborov in po možnosti čim več članstva. Poleg političnih nalog se bodo na vsakem sestanku predvajale še ena izmed tem študijskega programa.
V mesecu novembru bo OOOF priredil tridnevni tečaj za sekretarje krajevnih odborov OF. Po vseh sektorjih se bo v novembru organiziral tudi tečaj za vse sekretarje vaških odborov OF.
Pomoč tisku
Okrajni odbor OF bo podvzel vse sile, da se bo tisk razširil v sleherno hribovsko vasico — v sleherno hišo. Za glasilo OF Krško »Naše delo« bo okrajni odbor OF izvedel propagando med vsemi množičnimi organizacijami, da se bo povečalo število naročnikov vsaj na 4000 in s tem povečala naklada lista od 2500 na 5000 izvodov.
Preko organizacij OF se bo organizirala okrajna dopisniška mreža tako, da bo na področju vsakega KLO vsaj po en dopisnik.
Plan kulturno-prosvetnega dela predvideva:
Redne štirinajstdnevne seje OLPS in uvedbo točne evidence krajevnih ljudsko-prosvetnih svetov in prosvetnih komisij pri KSS-.ih. Poživeti delo gledaliških družin in pevskih zborov s tem, da priredi vsak ljudsko-prosvetni svet vsaj po eno kulturno-prosvetno prireditev. Na gradi-lišču zadružnega doma izvesti vsaj eno gostovanje. S pomočjo uprave za gradnjo zadružnih domov se bodo organizirale kulturne ekipe, ki bodo obiskale sledeča gra-dilišča: Videm, Šmarje, Bizeljsko, Boštanj, Veliki kamen, Kostanjevica.
Na področju vsakega krajevno ljudsko-prosvetnega sveta je organizirati vsaj po dva bralna krožka.
,Y ^.etr.t.®m tromesečju tekmovanja ljud-skm_ knjižnic se morajo pregledati vse knjižnice m izločiti iz njih neprimerne -kvarne knjige. V vsakem na novo postav-Ijenem zadružnem domu se mora ustano-vit, ljudska knjižnica. Dvigniti se mora število knjig vsaj za 10%. izboljšati se mora tudi statistika po posameznih ljudskih knjižnicah.	J
tXn°Vrbr-U le m0ra izvršiti knjižnični tečaj za knjižničarje in pripraviti vse potrebno za pevovodski in režiserski tečaj.
Izvesti proslave po vseh večjih krajih našega okraja in sicer Osvobojenje Beograda (20.oktober), Obletnico oktobrske revolucijo (7. november), Dan republike (29. november). Obletnico Franceta Prešerna (3- december), obletnico Ivana Cankarja (H- december), rojstni dan Stalina (21. december), dan JA 22. december).
Organizirati je ljudsko univerzo, ki bo pričensi z oktobrom imela 14dnevna predavanja po vseh centrih po enotnem programu.	*
Po vseh KLO se mora organizirati s pomočjo kmečkih svetov strokovna predava-
Izvesti se mora vsaj dva masovna izleta in sicer v Postojno in pa eno izmed najbolje organiziranih kmetijskih zadrug.
S pomočjo organizacij OF se bodo organizirali skupni obiski kinopredstav po stalnih kinematografih, kot po vseh krajih, kjer so bodo predvajale predstave potujočega filma.
V planu predvideva OOOF tudi čim tesnejšo povezavo z vsemi društvi in jim nuditi pomoč pri njih delu.
Dvig kadra, razširitev in utrditev organizacije OF je osnovna naloga članstva OF v drugem polletju.
Od leta 1946 se je število članov OF dvignilo za 970 oseb. Ce prištejemo k temu še mladinske organizacije, ki so že izpolnilo 18. leto, se število članstva poveča za 2688 ljudi, to je 66.8% volivnih upravičencev.
Z ozirom na precej nizko število članstva si je OOOF zadal nalogo, da dvigne število članstva v drugem polletju letošnjega leta na 75%.
Ker po večini po vseh večjih vaseh že obstojajo vaški odbori OF, je nujno potrebno, da se v drugem polletju vse te odbore utrdi, da začno z vsestranskim samostojnim delom.
Zaradi boljše koordinacije dela med vasmi in zveze z okrajnim OOF se formirajo krajevni odbori OF. Vsak član krajevnega odbora OF je zadolžen za svoj sektor dela. Kontrolo nad izvršenim delom pa mora vršiti članstvo, ki na svojih sestankih kritično analizira delo posameznikov kot odbora v celoti.
Kot posvetovalni organ okrajnega plenuma je bil izvoljen kmečki svet, katerega osnovna naloga je skrb za dvig gospodarstva, kar bo zelo. olajšalo razvoj in izgradnjo socializma na vasi.
Ravno tako kot so primeri udarnikov novatorjev in racionalizatorjev v produkciji, velika skrb sindikatov, tako morajo postati borci za ha donos' skrb krajevnih in vaških odborov OF. V septembru se bo organiziralo šest skupin borcev za večji ha donos in to v Dobovi, Vel. Dolini Boštanj u, Bizeljskem, Sv. Križu in Kostanjevici.
Organizacije OF morajo pravočasno izvesti predpriprave za jesenske gospodarske akcije:
Izvedba setvenega plana.
Plan za proizvodnjo semen.
Odkup koruze in žita.
Pomoč pri razvoju žitaric.
Zbiranje žita, krompirja, suhega in svežega sadja.
Kontrahiranje kož.
Zbiranje želoda.
Nabiranje zdravilnih zelišč.
Uničevanje koloradskega hrošča.
Čiščenje sadnega drevja, škropljenje sadnega drevja proti kaparju.
Nabiranje gob:
Propagiranje strojno-traktorske službe Pomoč pri izvedbi plana sečnje lesa.
Ker nam zaradi ogromnih potreb v pra-dukciji, primanjkuje delovne sile je nujno, da se uvaja čim več množičnega dela. Za’ izvedbo našega okrajnega petletnega pla-na je potrebno, da se ustanovijo delovne brigade v krajih, kjer primanjkuje delovne sile.
Odbor OF Brežice mora organizirati 30-člansko brigado, ki bo pomagala pri delu mestnega mizarskega podjetja, pri gradnji veterinarske ambulante in pri popravilu ograje pri brežiški bolnici.
KOOF Jesenice bi zadostovala brigada osmih članov za pomoč pri gradbenih de- j lih na gospodarskih poslopjih v Mokricah. ' Za obnovo šol so potrebne še delovne brigade na Vel. Kamnu, Artičah, Zabu-kovju, Doljni Pirošici in delovna brigada v Krškem za pomoč pri preurejanju pisarniških prostorov. Vse te gradnje morajo biti končane v letošnjem letu.
KOOF morajo posvečati več pažnje vprašanju preskrbo in razdeljevanju življenjskih artiklov. Ker je ravno to vprašanje eno izmed zelo važnih, bo tudi v okrajnem sekretariatu OF nekdo, ki bo zadolžen izrecno za to, da bo vodil kontrolo nad stanjem prehrane in nad kadri,
ki so nameščeni po zadrugah in drugih poslovalnicah.
Ker so po nekaterih krajih organizacije mladine in AFZ še zelo šibke, morajo OOF njim še posebno posvečati vso pažnjo.
V oktobru se bodo vršile volitve v odbore AFZ. Naloga odborov OF je, da pomagajo pri predpripravah na volitve, pri izbiri kandidatnih list kot pri izvedbi volitev samih.
Primeroma slaba odnosno nesamostojna organizacija na terenu je organizacija Zveze borcev NOV. Po terenu so sicer že postavljene krajevne zveze (razen v Globokem, kjer se ustanovi šele v tem mesecu), vendar tem zvezam krajevni odbori OF ne posvečajo dosti pažnje, niti jim ne pomagajo pri njih razvoju in izvrševanju njih nalog. Zato je OOOF dal v plan tudi pomoč ZB povsod, kjer obstojajo krajevne zveze, da se iste organizacijsko utrde in v delu osamosvoje.
Na osnovi proračuna, ki ga je sprejel OOOF se zviša članarina OF mesečno do 6 din na člana. Pri pobiranju članarine in odvajanju iste se mora uvesti pravilna organizacija.
Ena Izmed glavnih nalog OF je krepitev zadružništva na vasi.
Gradnja zadružnih domov je po svoji vsebini politična akcija, v kateri se izvaja borba proti razrednim špekulantskim in razbij aškim elementom na vasi. Isto tako
je gradnja zadružnih domov moč, ki veže delovne ljudi v skupne napore za zgraditev novih trdnih gospodarskih temeljev in gospodarskih središč na vasi.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da gradnja dosega mnogo večje uspehe, če se poleg političnega dela izdelajo operativni plani gradnje. Ta plan gradnje predvideva poleg oskrbe z materialom tudi časovno, kdaj bo katera faza izvršena ter pravilno razporeja delovno silo.
Krajevni odbori OF, na katerih teritoriju se grade zadružni domovi, morajo skupno z upravo gradnje ZD preštudirati plan gradnje ter stremeti za tem, da se bo plan časovno tudi izvrševal.
Po vseh krajih, kjer so gradilišča, se morajo formirati delovne brigade, ki bodo stalno delale na gradiliščih toliko časa, dokler ne bo dom dovršen. To velja konkretno za gradilišče Boštanj, Dobovo, Artiče, Globoko, Kapele, Bizeljsko, Sv. Peter, Vel. Kamen, Blanco, Šmarje, Bučka, Kostanjevico in Sv. Križ, Vel. Podlog, Čatež, Bregansko selo, Videm, Zdole, Pečice in Cerklje. Domove, ki so postavljeni le v surovem stanju bo treba dokončati, da bodo isti lahko služili svojemu namenu. Popolnoma dograjeni morajo biti do konca letošnjega leta ZD v Bučki, Boštanju in Cerkljah.
Krajevni odbori OF morajo v svoje plane vnesti tudi priprave za gradnjo ZD v drugem letu, ker se bo gradnja nadaljevala toliko časa, dokler ne bo vsak kraj imel svoj zadružni dom.
Plan, ki si ga je zadal OOOF bo izveden le, če bodo h konkretnim nalogam, ki jih plan predvideva, pristopile vse frontovske organizacije. Izveden bo, če se bo vsak posamezni član fronte zavedal, da pomeni Izvršitev plana nov korak v socializem.
V tovarni „iugotanin" so bili sprejeti v Kompartiio najboljši delavci
Na sindikalnem sestanku v tovarni Ju-gotanin so delavci nepartijci sami dajali predloge, kdo naj se sprejme v partijo ali kandidaturo.
Deset najboljših delavcev je bilo na novo sprejetih v KPS in 12 v kandidaturo.
Po svečanem sprejemu je sekretar OK KPS tov. Kovačič Slavko pozval vse nove člane k vztrajnemu delu in disciplini in jim istočasno čestital k sprejemu v Komunistično partijo.
Tovarna pohištva v Brežicah je že prvem letu obstoja dosegla lepe
rezultate
Pred nekaj dnevi so v okrajni tovarni pohištva v Brežicah praznovali obletnico otvoritve. Proslave so se udeležila tudi zastopstva ostalih sindikalnih podružnic.
Podjetje ima precej visok plan proizvodnje, ki ga pa s požrtvovalnim delom sindikalne podružnice in uprave le dosega. Če ne bi bilo nekaterih birokratskih ovil' pri nabavi surovin, bi bil plan mesečno ne le dosežen, temveč tudi presežen.
Ker primanjkuje še raznega materiala, predvsem okovja za garniture in kleja, se je uprava podjetja odločila na iniciativo tov. Glogušek Alojza, da se okovje izdela ročno. Poizkus je pokazal, da je taka izdelava okovja kvalitetno na višku. Na pobudo tov. Hribar Karla so v tovarni sami začeli kuhati klej. Prvi poizkus s tem se je prav dobro obnesel.
Pri vsem tem tovarna znižuje cene proizvodnje. K. znižanju proizvodnih stroškov pripomore tudi strojno delo, ki ima poleg tega še to prednost, da se prištedi tudi na materialu.
Za popolno spalno garnituro potrebuje ročno delo od 800—1000 delovnih ur, kar se s strojnim delom opravi v 200 urah.
V letu 1949 ima podjetje v planu toliko garnitur in bodo proizvodni stroški tako nizki, da si bo lahko vsak delavec nabavil solidno in trpežno pohištvo.
Vse delo v tovarni se vrši po normi. Dasiravno so se delavci od početka norm branili, jih sedaj redno presegajo tudi po 10—15%. Potom norm se je uvedla v tovarni točna evidenca nad storjenih delom in tako je podjetje že izdelalo predlog za proglasitev prvih udarnikov in racionalizatorjev.
V GASILSKEM TEDNU
Velika večina gasilskih čet je postala zadnje čase le še zavetišče vseh onih, ki so se iz raznih razlogov ogibali dela v OF ali drugih organizacijah ali društvih. Ti elementi so, kjer so le mogli, zavirali delo mnogih naprednih, ki so bili včlanjeni v gasilska društva.
Prav zaradi tega je bilo nujno, da se je prav v teh društvih izvedla reorganizacija, ki omogoča vsem naprednim silam, da pridejo do izraza.
Dasiravno je gasilska organizacija v bistvu le neka ustanova, ki je namenjena,
da pomaga pri požarih in raznih nesrečah, jo vendarle nujno, da sloni na trdni politični podlagi.
Novi gasilski zakon predvideva vstop v društva tudi ženam in predvsem mladini, ki bo v ta prenovljena društva vnesla novega duha in novega delovnega poleta.
V tednu gasilstva je nujno potrebno, da se izvrše še občni zbori, kjer se do sedaj še niso izvršili in da pristopi v novo organizirana društva čim več novih članov. V društvih je uvesti načrt dela in utrditi organizacijsko disciplino.
Pionirji krške gimnazije
napovedujejo tekmovanje
Pionirji na čelu s štabom odreda Staneta Rozmana na gimnaziji Krško, vse odrede najtopleje pozdravljamo. Zbrani na prvi odredni konferenci napovedujemo tekmovanje vsem pionirskim odredom v okraju in obenem objavljamo točke, po katerih bomo tekmovali:
I.	v učenju in disciplini.
Odred Staneta Rozmana se obvezuje, da bo na koncu polletja dosegel 80% pozitivnih ocen, kajti naša največja naloga je učenje. Slabšim dijakom bodo pomagali boljši individualno ali pa s pomočjo krožkov.
II.	V kulturno-prosvetnem delu.
1.	Ideološka vzgoja. —• Imeli bomo 20 samostojnih političnih predavanj, na katerih bomo obravnavali obnove brošur in razne politične dogodke, kajti zavedamo se, da bomo ob teh predavanjih ogromno pridobili na ideološko-vzgojnem polju.
2.	Usposobili bomo štiri politične predavatelje, ki bodo imeli razna predavanja.
3.	Preštudirali bomo tri knjige: Povest o belem kruhu, Povest o velikem načrtu in Priroda in ljudje.
4.	Na oder bomo dali do konca I. polletja dve prireditvi, na kateri bomo povabili starše, učitelje in vzgojitelje.
5.	Uredili bomo svojo knjižnico, ki bo štela 2Q knjig.
6.	Izdali bomo 8 odcednih stenčasov, kateri bodo kvalitetno na visoki stopnji, kajti zavedamo se, da je stenčas zrcalo odreda.
7.	Izdajali bomo časopis z imenom »Na juriš, ki bo izhajal vsak mesec zaradi pomanjkanja papirja.
III.	Ker se zavedamo kako velike važnosti je za nas fizkultura, se bomo vsi zdravi pionirji vključili in posečali 100% fizkulturo.
IV.	Za razvedrilo pionirjev bomo organizirali: pet skupnih kinopredstav, tri izlete v naravo in tri taborne ognje ob prilikah državnih praznikov.
Pionirji našega odreda se obvezujemo, da bomo vse te naloge dosegli in celo presegli v času I. polletja, kajti mi dobro vemo, da bomo z izvršitvijo teh nalog pripomogli k izgradnji socializma, poleg tega pa bo to tekmovanje že zopet nov udarec tistim, ki klevetajo našo Partijo, na čelu z našim ljubljenim maršalom Titom!
Naj živi KPJ in njen voditelj maršal Tito!
Vse sile za izgradnjo socializma!
Za domovino — s Titom — naprej!
Pionirji odreda Staneta Rozmana Krško-gimnazij a
Kolšek Stana,
članica mladinskega literarnega krožka
Spraua
Druga za drugo so se na minaretu prižgale luči. Matej se je sede naslonil na šotorsko krilo. Šotori so bili prazni, spodaj v dolinici je vrvela brigada, toda Matej vrveža ni slišal, taborni ogenj ga ni zanimal, čutil je potrebo po samoti, zato se je oddaljil od tovarišev.
Edino, kar ga je v brigadi zanimalo, je bila Sonja. Naglo jo je poiskal z očmi, videl'jo je, vedro, nasmejano, vedno veselo; čul je, kako jo drugi kličejo. Matej je vedel, da je Sonja najbolj priljubljena v brigadi, vsakdo je vesel njenega smeha, kar dolgočasno bi bilo brez nje.
Matej se je zamislil, kako lepo je bilo prve dni v brigadi. S Sonjo sta vedno tičala skupaj. Kjer je kopal Matej, je Sonja odvažala v samokolnici, če je zemljo odvažal Matej, je Sonja nalagala. Kadar je Sonja nosila vodo, se je vedno vrnila prej kot drugi. Mateju je vedno privoščila
požirek več, včasih pa za nasmešek še ! lep pogled. Potem je Matej kopal s podvojeno silo; vedel je, da ga Sonja gleda in da je vesela njegove delavnosti. Ko je brigada sedela zvečer ob tabornem ognju, ni Sonja nikoli pozabila prihraniti poleg sebe prostor za Mateja, da, Matej je bil takrat srečen, rad je imel to vedro brigadirko, vedel je, da mu jo tovariši zavidajo. A danes? Kot, da je ni! Nič več se ne zmeni zanj; dela, kjer je oddeljena, če prinese vodo, ne postoji več pri njem, sploh se druži z vsemi in je z vsemi enako prijazna. Tako je mislil Matej.
Med tem se je zmračilo. Matej je čul prasketanje dračja. Brigadirji so peli narodno »Dekle, daj mi rož rudečih«. Ob strani so sedeli tovariši iz Niške brigade, zamaknjeno so poslušali, verjetno jim je ugajala naša pesem. Matej je videl Sonjo, poleg nje je sedel Slavko. »Da, tisti Slavko, ta hip bi ga zdrobil v prah,« si je mislil Matej, a je le 'skrčil pesti. Cul je zvonki Sonjin smeh; glej zdaj skače s Slavkom čez pojemajoči ogenj! »Le kako mora biti taka, zakaj se nič ne zmeni zanj?« Take misli so razjedale Mateju srce.
Matej se je bolj in bolj pogrezal v grenke misli, tako da ni opazil, kako je na bo-
Duhovniku iz Leskovca ne prija naš ljudski
pozdrav
Otroci so pridrveli iz razreda in se postavili pred vrata v ravno vrsto. Pozna se jim, da so pionirji. Njih poredni obrazi so razigrani, veseli. Očitno se jim pozna, da se veselijo popoldanskih iger in razgrajanja. Počasi vzdolž vrste je prišel duhovnik, ki je malo prej razlagal otrokom verouk. Pregledal je še enkrat vrsto in jim velel pozdraviti. »Zdravo!« se je razlegel pozdrav kakor grom, čisto po pionirsko. Naj urnejši so že preskočili stopnice. »Nazaj,« je zakričal duhovnik. »Tako se ne pozdravi.« Zopet jih je postavil nazaj v vrsto. Sledil je drugačen pozdrav. '
Očitno me je zanimal ta dogodek, ki se je odigral pri osnovni šoli Vel. Podlog. Priključil sem se krdelu otrok in se spustil z njimi v pogovor. Vprašal sem jih, zakaj so pozdravili »Zdravo« in ne tako kot zahteva od njih duhovnik. Odgovorili so mi, da jih ne pusti pozdravljati po pionirsko, danes pa so se zmotili.
Vprašamo naše borce, kako svet jim je bil naš pozdrav, ljudski pozdrav takrat, ko so se borili s puško v roki za našo svobodo, katero danes uživamo in jo uživa tudi prečastiti Zemljak, pater iz Leskov-
Razkrinkan špekulant
Med prebivalstvom KLO Dobova se je v zadnjem času precej razširila govorica, da državna podjetja propadajo in da imajo posamezna podjetja samo deficit.
Kot primer k temu so navajali mlin, last prejšnjega lastnika Hotko Mihaela iz Ri-gonc, KLO Dobova, kateremu sta bila mlin in žaga nacionalizirana v mesecu aprilu 1948. Za mlin so se sklicevali, da je poprej, ko je bil v posesti Hotko Mihaela, imel dobre dohodke, dočim sedaj, ko ga ima v upravi KLO Dobova, je pa deficit.
Organi Notranjega odseka Krško in organi trgovinske inšpekcije pa so ugotovili, od kod prihaja do deficita v teih podjetju.
Bivši mogotec Hotko Mihael, prejšnji lastnik mlina in žage je v času nacionalizacije moral prepustiti mlin in žago državnemu sektorju. Seveda so ostali v mlinu vsi mlinarji in vajenci, ni pa Hotko seveda spustil iz svojih klešč izkoriščanja delavcev, temveč se je še trdneje oprijel vajenca Subana Jožeta z namenom, da skupno z njim uniči državno podjetje in ustvarijo nezadovoljnost.
Vajenca Jožeta Subana je še nadalje izkoriščal pri poljskih delih na svojem posestvu, ga nagovoril in zahteval od njega, da mu mora stalno prinašati iz mlina moko, pšenico in sploh žito, češ da nima kaj jesti. Vajenec Suban Jože, kateri je bil popolnoma pod vplivom izkoriščeva'ca Hotko Mihaela, je v teku enega meseca iznosil iz mlina preko 100 kg koruze, 120 kg koruzne moke, 120 kg pšenice, ječmenove kaše cca 45 kg, preko 700 kg oblo-dov (otrobov).
Vse to je seveda dal Hotko Mihaelu, kateri mu je velikodušno nato odstopal hrano. Hotko je pa s tem žitom lahko krmil svoje prašiče in redil kuretino, dobiček in donos pa je spravljal v svojo nenasitno torbo. Vse to žito in moka, kamera je bila pokradena, je bila odvzeta iz mlinarske merice, tako da podjetje jasno ni moglo imeti dobička, odnosno nikakršnih dohodkov.
Kakor hitro pa se je Hotko znašel v zaporu in z njim vajenec, pa se je dohodek takoj dvignil, dočim je poprej imelo podjetje v dveh mesecih preko 30.000 din primanjkljaja, ki pa je bil sedaj takoj odpravljen, bila je samo potreba poiskati škodljivca, kateri skuša uničiti in škodovati našemu razvoju.
Plačilo za svoje delo pa bo Hotko Mihael prejel v najkrajšem času, potom okrajnega sodišča v Brežicah, katero mu vsekakr>r ne bo prizaneslo, posebno pa še zaradi zlorabljanja svojih prejšnjih nameščencev za tatvino in doprinos svojega žepa.
Na podlagi tega primera vidimo, kako moramo biti budni na vsakem koraku in že v kali zatreti vse poizkuse takih špekulantov. Krivda za tako malomarno poslovanje leži delno tudi na upravniku mlina, kot tudi na KLO Dobova, kateri je vse premalo polagal pozornost na svoje pod-; jetje.
Dejstvo je tudi to, da ko je Hotko Ml-; hael delal prošnjo za vrnitev mlina, mu je KLO Dobova oz. tajnik KLO Dobova potrdil ta dopis s svojo označbo: »Priporo-j čarno v ugodno rešitev!« Upamo, da bo ' dovolj jasen dokaz vsem in obenem pouk, kaj je dolžnost vsakega posameznika in nas vseh skupaj.
Kadar dobi Okrajni magazin škornje...
Malo čudno a vendar res, da pridemo do gornjega naslova. Kakor je razvidno iz naslova je v tej zadevi zapleten OMA, ki je bil že pred kratkim v Ljudski pravici, kar se je pozneje izkazalo za neresnično, ker je bil dopis le preoster. Pred kratkim pa se je ponovno dogodilo v OMA nekaj kar res ne sme mimo nas. OMA je dobil škornje... Sicer to še ni nič tako čudnega, čudno je le to, da niti pomočnik v OMA skoro ni vedel kje so vskladiščeni. Personalni tov. Bostič je imel večjo srečo. Šel je po nje kar v skladišče, seveda točke pa drugič. Seveda je pa na smolo ravno na te škornje naletela trgovinska kontrola, ki je ugotovila, da ni v trgovini niti v skladišču ne škornjev ne točk. Pri pregledu računskih blokov je ugotovila, da so vsi vpisani po vrstnem redu drug za drugim. Številk potrošniških nakaznic ni nikjer vpisanih, kar se sicer dogaja le tu in tam. Pri vsem tem je razvidno, da je vseh 10 parov škornjev našlo svoje gospodarje v sosedstvu in sorodstvu.
Želeli bi, da bi poslovodja OMA poslovalnice odgovoril na ta dopis in o-pr a vi čil smolo, ki ga je doletela.
Kmetijski kotiček
Kako dvigniti hektarski donos pri pšenici
Kljub temu, da so nekateri kmetovalci dosegli izredno lepe uspehe pri pšenici (Dobovšek v Boštanju 26 q po ha, Raden-šek. 20 q, Gregl 20 q itd), so kmetovalci na področjih KLO Brege, Skopice in Vel. Podlog, Malo Mraševo, ki niso pridelali niti toliko pšenice, kot so jo sejali, ker jim isto leto za letom uniči rja in junijski hrošč. Da kmetovalci ne bi trpeli v bodoče take škode, jim ob priliki jesenske setve priporočamo naslednje:
1.	"Pšenica naj se ne seje na močno gramozne njive, ampak le na težjo humusno zemljo. Lahka peščena gramozna zemlja je primernejša za setev rži in za saditev krompirja.
2.	Pšenica naj se poseje kakor ozimna žita sploh, če je le možno v septembru, kajti le rani posevki uspevajo.
3.	Seme naj se pred setvijo pod vsakim pogojem presortira na trierju in razkuži z enim izmed razkuževalnih sredstev.
4.	Pšenica naj se v marcu pognoji s su-perfosfatom, ki ustvarja klena zrna, pospeši zoritev in rastlino utrdi napram rji.
5.	Da se po vseh mejah in gmajnah tekom zime 100 odstotno uniči z izkopavanjem korenin češmin, na katerem prezimujejo zimski trosi rje. Od češmina spomladi in proti poletju prenese veter trose
spet na žita, kjer trosi rje nadaljujejo $ svojim pogubonosnim delom. Ker je lubje češminovih korenin na vezane cene, lahko kmetovalci pri odstranjevanju češmina še lepo zaslužijo in imajo od tega dvojno korist.
6.	Rahla zemlja naj se preorje že nekaj časa pred setvijo, da se zemlja do setve nekoliko uleže, kajti preveč zrahlana zemlja ni dobra za setev pšenice. Setev se lahko, če je suša, tudi povalja.
7.	Pšenici naj se ne gnoji s svežim hlevskim gnojem, kajti na svežem hlevskem gnoju pšenica bolj trpi po rji i» sneti. Rabi naj se le dobro razkrojen droben gnoj, katerega je nekaj dni pred set-tvijo podorati. Najbolje pa je pognojiti prejšnji kulturi.
8.	V rahli peščeni zemlji naj se seje pšenica globlje, tudi do 8 cm globine.
9.	Marca ali v,prvi polovici aprila se naj prevleče pšenica z brano. Pri tem se naj uporablja železna žičnata gibljiva brana ne pa kruta lesena.
10.	Dosedanje izkušnje kažejo, da je rji In žušku najbolj podvržena pšenica domača osinka. Zato glejmo, da bomo seme izmenjali in si po možnosti nabavili golico, ki ima bolj trdo slamo in bolj trdo plevo, zaradi česar je rja in hrošč v taki meri ne napadata.
Kako izgleda obnova vinogradov v okraju Krško
A-
V	okraju Krško je cca 4.000 ha vinogradov (bivši brežiški srez 1800, bivši krški srez pa 2200 ha). Že pred vojno je bila potrebna obnove ena tretjina površine, to je cca 1300 ha, posebno, ker so tu bili prvi nasadi cepljene vinske trte, saj se je trsna uš našla najprej v Kapelah že 1. 1880, Tu je najstarejši nasad na ameriški podlagi nasajen 1.1880 (Janeževa gorca na Bizeljskem). Okupacija je to stanje še poslabšala, tako da je potrebno danes obnoviti cca 2 tretjini vinogradov, to je okrog 2.600 ha. Če vzamemo povprečno 8000 cepljenk na ha, nam vrže to ogromno številko 20,000.000 cepljenk. Če raztegne-nemo obnovo na 15 let, nam ta številka pove, da samo okraj Krško rabi letno povprečno 1,500.000 cepljenk.
Da ne bi zašli v napake, ki so se vršile ob priliki prve obnove vinogradov, je nujno, da se po vzgledu Bizeljskega pri vsakem krajevnem odboru ustanovi krajevni odbor za obnovo vinogradov. Naloga tega odbora je, da s pomočjo okrajnega kmet. strokovnjaka nadzira vsako obnovo vinogradov, ki presega 10 ar površine. Vinogradniku daje pri tem nasvete, s katero sorto vinsko trte naj obnovljen vinograd zasadi, ki bo odgovarjala dotični legi zemlje. Le na ta način bo možno obnoviti vinograde le s sortami trsnega izbora in tako ustvariti enoten vinski tip, ki bo odgovarjal svetovnemu trgu.
V	krškem okraju prevladujeta dva vinska tipa, ki sta: 1. Tip bizeljskega belega vina, za katerega pridejo v poštev 1.1932 predlaganega trsnega izbora sledeče sorte: laški rizling, zeleni silvanec in traminec. Namesto prej določenega belega burgundca, ki se ni najbolje obnesel, je dodati še zelo odličen in roden muškatni silvanec ter za omiljenje včasih kislih vin za rezanje primerno in bogato rodno bovirjevo ranino.
Drugi tip vina, ki prevladuje v okraju Krško, je cviček, za katerega pridejo v poštev od trsnega izbora iz leta 1934 sle-
deče sorte: Žametna črnina, modra frankinja, modra portugalka, katerim se zelo dobro prilega (posebno žametovki), rdeča krajevina, katero kmetovalci v kostanj e-viškem okolišu silno radi imajo, ker pravijo, da edino ta sorta da cvičku njegovo značilnost. Kot posebna sorta bi se še lahko tu in tam sadil črni burgundec. Podlage za vse te sorte bi bile v glavnem kober 5 BB, rupetris št. 9 in na svežih zemljah riparia purtaris.
Težave pri obnovi so predvsem veliko pomanjkanje trt cepljenk, zaradi česar ljudje cepijo na zeleno in vse mogoče sorte tako, da se je bati, da bodo radi pomanjkanja cepljenk sadili samorodnice kot je bil to primer po prvi svetovni vojni. Na-daljna velika težkoča je v podražitvi delovne sile, saj so delavci na državni ekonomiji Bizeljsko zahtevali potom sindikata za rigolanje 15 din od kvadratnega metra. Če gremo po tem računu, nas stane obnova enega ha cca četrt milijona din. Seveda so delavci pri kmetu nekoliko cenejši, posebno ker dobe hrano in pijačo. V krškem okraju zahtevajo za pri hrani in pijači v okolici Sromlje 60 do 80 din na dan, v okolici Leskovca pa 50 do 60 din na dan. Zraven tega pa kmet veliko dela opravi sam s svojo družino. Toda kljub temu je nujno potrebno priskočiti kmetu pri obnovi na pomoč v obliki brezobrestnega posojila, katero bi jel vračati šele po preteku 5 let po obnovi in bi se naj raztegnilo na 15 letnih obrokov. Višina mora biti vsaj 100.000 din od enega ha, to je 1000 din od 1 ara. Kredit bi se naj delil glasom prijav krajevnih odborov za obnovo preko okrajnih ILO na posebne zadolžnice, katere bi overovil pristojni KLO.
Vsekakor je pa nujno, da stremimo za pocenitev rigolanja. Traktorsko rigolanje se razen trsnic in drevesnic ne more obnesli, ker traktor ne rigola več kakor 60 cm globoko, kar je vsekakor premalo za kulti^ro vinske trte.
Slovensko Firuatski festival
..BRATSTVA IN EDINSTVA"
V dneh 11. in 12. septembra 1948 se je vršil v Brežicah glavni del slovensko-hr-vatskega festivala »Bratstva in edinstva«, ki je dejansko potekal že od 15. avgusta, ko so se v tem razdobju vršila tekmovanja gledaliških družin in zaključne priprave za glavni del festivala. Festival sam je potekal brezhibno, nekoliko je motila le tehnična stran organizacije zagotovljene preskrbe v nedeljo opoldne za aktivne sodelavce na festivalu, kar pa se je od strani vodstva prireditve v glavnem uredilo.
Glavni del festivala je otvorila ljubljanska drama z Molierovo komedijo »Tar-tuffe«. Že dva dni prej so bile vstopnice popolnoma razprodane, kar dokazuje, s kolikšnim zanimanjem je ljudstvo pričakovalo drage goste iz Ljubljane. Ogromna »viteška dvorana« v brežiškem gradu, v kateri je prostora za okrog 1000 ljudi, je bila nabito polna. Mislimo, da redko kdaj nastopa drama pred tolikšno publiko v zaprtem prostoru, kot je bilo to v Brežicah. Vsi igralci od prvega do zadnjega so dali vse iz sebe, da so nam podali igro tako zelo dovršeno, da bo publika, ki je bila zbrana iz vseh krajev v okraju, še dolgo pomnila na to gostovanje. Kakšno je bilo zanimanje za gostovanje ljubljanske drame, naj nam bo v dokaz tudi to, da smo morali v zadnjem trenutku spremeniti nedeljski popoldanski program, ker smo od vsepovsod dobivali prošnje, da se komedija »Tartuffe« ponovi, čemur je ljub- . Ijanska drama drage volje ugodila.
Ze v zgodnjih jutranjih urah je postajalo na cestah živahno. Vršile so se zadnje priprave na Parado dela, ki je bila dopoldne. Na obsežnem telovadišču in v njegovi bližini so se zbirale dolge kolone, ki so nastopale v povorki. Po vsem mestu je pla- > polalo morje zastav, hiše so bile okrašene z zelenjem in s slikami maršala Tita, Ma- j rinka in drugih naših vodilnih mož. Na ! pločnikih ob hišah se je zbirala velika | množica ljudstva in nestrpno čakala j na začetek programa povorke. Končno so nam zvoki godbe napovedali, da je povorka krenila s svojega zbirališča. Kmalu smo zagledali zastave, ki so bile na čelu povorke, ki jo jeotvorila kmečka konjenica. Pred nami se je razvil dolg spored, ki nam je prikazal gospodarski, kulturno-prosvetni in vsesplošni napredek na tem polju. V povorki so sodelovali tudi bratje Hrvati iz Zagreba, Klanjca in Samobora, kar je prireditev zelo poživelo in ponovno potrdilo bratstvo in edinstvo naših narodov. Ponovno se nam je prikazala tesna povezanost slovenskega in hrvatskega ljudstva v borbi za napredek v skupni borbi za socializem. V povorki so nosili veliko število-slik naših vodilnih mož, transparentov, takoj za čelom povorke so korakali borci za izgradnjo socializma, naši udarniki v produkciji in 3kratna udarna MDB Krško »Bratov Gerjevičev«, ki se je izkazala na avtostradi »Bratstva in edinstva. Za njimi so se razvrstili bratje iz Klanjca, Samobora, Zagreba in Trbovelj.
Po primernem presledku se je razvil kmečki del povorke, ki nam je prikazal prednost strojnega obdelovanja v vseh panogah kmetijstva pred dosedanjim primitivnim in ročnim obdelovanjem, kar je bilo prikazano tudi v transparentih. Sodelovali so traktorji za oranje, brananje, kultiviranje, snopoveznik, mlatilnice itd. in je bila poleg parol tudi v številkah prikazana prednost strojnega obdelovanja pred ročnim. Nazorno je bila prikazana povezava delavca in kmeta pod parolo »Kmet delavcu, delavec kmetu«. Nazorno je bil
sansko zemljo legla noč, ni opazil, da so brigadirji odšli v šotore, da je ogenj le še tlel. Predramil se je šele, ko je začutil roko na svoji rami. Zdrznil se je, Sonja pa je tiho dahnila: »Zakaj te ni bilo ves večer pri ognju?« Matej je Sonjo začudeno pogledal: »Torej je le opazila, da ga ni bilo 'ob ognju, pa ji le ni vseeno!« Toda čudno! Matej se ob tej misli le ni vzra-dostil, pač pa se je počutil nebogljenega, majhnega pred Sonjo. Vse mu je postalo jasno, Sonja ga je hotela potegniti iz sebičnega življenja, ki naj bi pripadalo samo njima. Ta hip ga je postalo sram prejšnjih misli. Povesil je pogled, v glavo mu je bruhnil vroč val. Sonja ga je začudeno pogledala, Matej pa je samo izdavil: »Zdaj razumem, naša brigada je velika družina, tudi midva sva del te družine.« Sonjin obraz se je razjasnil, hvaležno je pogledala Mateja. Pregrada, ki je nastala zadnje dni med njima, je padla.
V taborišču se je naselila tišina. Matej dolgo ni zaspal, premetaval se je po pogradu. V njem se je nekaj zganilo, začutil je tisto veliko, neizmerno, kar so drugi začutili že prej. Izmučen od misli je nazadnje le zaspal, na minaretu pa je ugasnila poslednja luč.
u(Brežicah
prikazan tudi špekulant na vasi in so rekli kmetje, ki so gledali povorko, da se ne bodo več pustili izrabljati od satelitpv na vasi.
Sledil je sadjarski del povorke, ki nam je prikazal pravilno vzgojo sadovnjakov, borbo proti živalskim in rastlinskim škodljivcem, izkoriščanje sadja, ki ni sposobno za transport ter pravilno odpremljanje in sortiranje za transport.
Nato nam je povorka prikazala vinogradniški del in delo v vinogradništvu od naj-primitivnejše do strojne obdelave, grafikoni so nam pa prikazali pridelek 1. 1939, 1942 in 1947.
V povorki so sodelovali tudi naši konjereje! in živinorejci.
Po kmečkem delu povorke so nastopila naša industrijska podjetja in sicer rudnik Senovo, Celuloza, Elektrarna, Kopitarna Sevnica, opekarna itd., ki so nam prikazala tudi dela v njih.
Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo vsej povorki in jo ves čas navdušeno pozdravljalo.
Po povorki se je vsa množica 4500—5000 I ljudi zgrnila v parku pri gradu in se je ] pričel političen del festivala. Na častni tri- -buni so bili minister za prosveto tov. Potrč Jože, minister za kmetijstvo tov. Levstik Jože, zastopnik vlade LR Hrvatske minister tov. Pročič Stjepan, zastopnik »Saveza kulturno-prosvetnih društava Hrvatske« tov. Perič Petar, zastopnik Izvršnega odbora ljudske prosvete tov. Uroš Kraigher in še več drugih predstavnikov ljudske in politične oblasti: in ljudske prosvete, katere je sekretar okrajnega odbora OF tov. Kovačič Slavko ob otvoritvi prisrčno pozdravil in jim izrekel toplo dobrodošlico.
Med drugim je izvajal: »Današnja veličastna manifestacija bratstva in edinstva Slovencev in Hrvatov v okraju Krško, se vrši v času, ko padajo na našo Partijo in naše državno vodstvo vežki in neresnični očitki, ki si jih, naši narodi po težki štiriletni borbi niso zaslužili in jih tudi niso pričakovali. Ta manifestacija je odraz bratstva in enotnosti med našimi narodi, je odraz velike povezave mesta in vasi, delavca in kmeta v borbi za socializem. Današnja manifestacija je prepričljiv odgovor vsem tistim, ki skušajo rušiti to enotnost, skovano v NOB in nam dokazuje pravilnost naše poti, ki sloni na naukih marksizma-leninizma.
Današnji slovensko - hrvatski festival bratstva in edinstva se vrši na zgodovinskih tleh, kjer so se povezali slovenski in hrvatski kmetje v borbi za svojo »staro pravdo« in za svobodo proti graščakom. To, za kar so se borili naši kmetje pod vodstvom Matije Gubca že pred 450 leti, je danes uresničeno z našo ljudsko revolucijo, ki so jo izvršili naši delavci in kmetje v NOB.
Sele pod pogoji ljudske demokracije v Jugoslaviji, kjer je oblast v rokah delovnega ljudstva, dihajo narodi svobodno in si gradijo svoj boljši jutrišnji dan pod vodstvom KPJ z maršalom Titom na čelu.
Nato je govoril minister tov. Potrč Jo- ! že, ki je prinesel od CK KPS in vlade tople pozdrave v vzpodbudo za čim tesnejše sodelovanje med narodi Jugoslavije, med vsem delovnim ljudstvom, ki ustvarja danes socializem in s tem našo boljšo in srečnejšo bodočnost. Dotaknil se je tudi klevetanja naše Partije in našega državnega vodstva, kateremu daje naše ljudstvo najboljši odgovor v strnitvi okrog
Cesta
Novo cesto si gradimo, bratstvo v njej si ustvarimo, kramp, lopata naj zapoje novo pesem tja čez polje.
Mi gradimo novo domovino, novih misli, novega duha, stare misli mi zatrimo, v srcih naših proletarski ogenj plapola.
Zdaj mladina s pesmijo naprej, v srcih pa obljubo zvesto, da ti ne jenjaš prej, dokler ne zgradiš si cesto!
Na izgradnji avtoputa »Bratstva-Edinstva«
Ostrelič Marjanca
svoje Partije in z neomajnim zaupanjem v našega maršala Tita in CK KPJ.
Tople borbene pozdrave nam je prinesel tudi zastopnik vlade LRH, minister tov. Pročič Stjepan, ki je tudi poudaril potrebo po čim tesnejšem sodelovanju med bratskimi narodi.
Minister tov. Levstik Jože se je dotaknil gospodarsko-kmečkih vprašanj, nakazal nam je dosedanje uspehe na polju kmetijstva in v zmago socializma tudi na vasi.
Okraj Krško je dobil prve kmečke udarnike in pohvaljence.
Sledil je svečan trenutek, ko je bilo dano priznanje borcem za dvig hektarskega donosa, za dvig živinoreje, sadjarstva in ostalih panog kmetijstva, kmečkim borcem za izpolnitev petletnega plana.
Za udarnike-kmete so bili proglašeni:
Dobovšek Franc, mali kmet iz Boštanja.
S strojno obdelavo svojih njiv je pridejal letos na 1 ha 2600 kg pšenice. Ker je bilo njegovo posestvo med okupacijo delno uničeno, je leta 1946 pridelal le 1400 kg na hektar. Dasiravno zaradi majhnega posestva ne pride pod obvezno oddajo, je lansko leto kontrahiral 2200 kg krompirja in letos 2000 kg. Goji tudi plemenito pasmo svinj, katerih mladiče oddaja za pleme. Je vzgleden sadjar ter marljiv delavec tudi kot funkcionar KLO in KZ. Pri gradnji I zadružnega doma je bil nagrajen z zlato značko.
Redenšek Jože iz Boštanja je mali posestnik. Letos je pridelal na ha 2000 kg pšenice in 2000 kg rži. Kontrahiral je precejšnjo količino semenskega žita, 600 kg 1 semenskega in 2000 kg nesemenskega krompirja. Goji odlično svinjsko pasmo in je lahko v tem vzgled vsem kmetovalcem. Pridno tekmuje s tov. Dobovškom in ga skuša dohiteti.
v»regi joze iz uresja ima le nekaj zemlje, ki jo je dobil preko agrarne reforme. Njegov donos pšenice je bil 2000 kg na ha. Tov. Gregl je odličen vinogradnik. Dasiravno je*imel vinograd popolnoma uničen po okupatorju je v letošnjem letu pridelal. že 54 hi vina na ha.
Ogorevc Martin iz Brezovice je srednji posestnik, ki vzorno obdeluje svoje posestvo. Njegov hektarski pridelek žita je bil 2100 kg. Kontrahiral. je 250 kg belega žita in 300 kg ovsa. Kot predsednik KZ na Bizeljskem se zelo zanima za razvoj zadružništva in splošnega gospodarstva.
Zlobko Martin iz Česnic ob Krki je mali posestnik.. Z marljivim delom in dobrim gnojenjem zemlje je na peščenem terenu pridelal letos 1900 kg belega žita in 20.000 kilogramov krompirja. Pri obvezni oddaji ne pride v poštev, a je kljub temu kontrahiral 100 kg belih žit in 100 kg krompirja. Pohvalo za svoje delo so prejeli še: Fornazarič Alojz iz Lok pri Leskovcu, ki že par let goji breskve na nov način. Hektarski donos breskev je bil 30.000 kg, kar je edinstven primer v našem domačem sadjarstvu. Posamezni sadeži so tehtali od 65 do 80 dkg. Kmetom je dal na razpolago že nad 100.000 cepičev in sadik ter tako
pripomogel k uspešnemu razvoju breskvi-nih nasadov.
Koršič Ivan iz Arnovega sela se prav tako zanima za sadjarstvo, posebno za breskove nasade in je imel v tem že izredne uspehe. Na enem drevesu je bilo po 40 kg pridelka, katerega posamezni sadovi so tehtali od 45 do 50 dkg.
Kovačič Anton iz Orehovca pri Kostanjevici in Lokovšek Jože iz Trške gore sta dosegla tudi lepe uspehe pri žitu in vinogradu, ter sta zato bila javno pohvaljena in nagrajena.
Trupej Franc iz Šmarja pri Sevnici je izredno napreden kmet in je dosegel najboljše uspehe pri krompirju, saj ga je pridelal na ha 40.000 kg. Tov. Trupej je izkušen vinogradnik in je v lanskem letu dosegel. pri rizlingu 28.25% sladkorja. Tudi pri kontrahaži se je prav dobro izkazal.
Polovič Jože iz Dobove ima v najemu 2 ha zemlje, ki jo je začel zaradi izboljšanja ha donosa peskati. Bavi se tudi z živinorejo in je v tem pogledu dosegel že lepe rezultate.
Valant Franc iz Sevnice je pridelal na ha 1850 kg pšenice, 2200 kg ječmena in 25.000 kg krompirja. Kontrahiral je 2000 kilogramov krompirja, dasiravno ne pride pod obvezno oddajo.
Pohvaljeni in nagrajeni so bili še: Zertuš Ivan iz Bizeljskega, Balon Franc iz Bizeljskega, Kalon Jože iz Bregane, Zevnik Fr. iz Čateža, Kovačič Ivan iz Bizeljskega, Urbančič Karl iz Stare vasi, Šetinc Martin iz Brežic ter Bratanič Ivan.
Udarniki in pohvaljeni so dobili v znak priznanja in vzpodbude za nadaljnje uspešno delo pri dviganju hektarskega donosa, za čim racionalnejšo izkoriščanje zemlje ter dvig ostalih panog kmetijstva, darila ministrstva za kmetijstvo LRS, ki obstojajo iz 40 vreč umetnega gnojila, 10 trsnih škropilnic, 2 sadnih škropilnic, 5 okopalnikov, 1 mlina za grozdje, 2 travniških bran, 2 strojev za prašen j e krompirja. Poleg tega je še vsak prejel blago in usnje za eno obleko in en par gojzeric ter knjigo »Graditev nove Jugoslavije« (Josip Broz-Tito).
Vsi nagrajenci so bili navdušeno pozdravljeni od ljudstva, ki jim je vzklikalo kot borcem za dvig našega kmetijstva V imenu delavskih kolektivov sta jih pozdravila tov. Dimnik Milan iz Celuloze Videm in tov. Tacar, rudar iz Senovega, ki sta jima izročila lepa spominska darila kot dar delavcev-kmetov, ki so se tudi uvrstili med udarnike in pohvaljence.
V	imenu nagrajenih kmetov se je zahvalil tov. Dobovšek Franc iz Boštanja in izročil navzočim delavcem-udarnikom v znak priznanja in čim tesnejše povezave delavca in kmeta kot simbol košarice s sadjem, vinom in kruhom.
Med pohvaljence pa je treba šteti tudi kmete, ki so se obvezali, da bodo z novim načinom obdelovanja zemlje tudi oni delali kot borci za večji hektarski donos po besedah maršala Tita, ki jih je izrekel na
V.	kongresu KPJ: »Povečati je treba rodovitnost zemlje in izboljšati način obdelovanja. Povečati je treba količino pridelanih plodov z isto površino in izboljšati kakovost kmečkih pridelkov.« Današnja proglasitev kmetov-udarnikov in pohvaljencev že kaže praktično izvajanje teh navodil maršala Tita. Organizacija borcev za večji hektarski donos po naših vaseh bo pod vodstvom OF in voditeljice KP ogromno doprinesla k rekonstrukciji našega kmetijstva, k dviganju pridelkov in s tem k dviganju življenjskega standarda našega delovnega ljudstva. To je dokaz, da se je naše ljudstvo aktivno vključilo v petletni plan in da vlaga vse napore, da bi pet-teni plan, ne samo le doseglo, ampak tudi preseglo. To pa samo zato, ker zaupa CK KPJ in tov. Titu in smernicam marksizma in leninizma. Istočasno s tem odklanja vse klevete, iznešene od strani nekaterih voditeljev bratskih kompartij, ki nas skušajo odvrniti od naše poti, to je od zavestne izgradnje socializma.
S tem je bila ta svečanost zaključena, nakar je bilo svečano kosilo, ki je bilo prirejeno na čast kmetom-udarnikom in pohvaljencem.
Popoldanski del festivala je bil določen i za to, da pokaže uspehe na kulturno umetniškem polju.
V	silno pestrem programu, ki je trajal od 14 do 17 ure popoldne, so se vrstile posamezne skupine s prav filmsko brzino. Nastopali so pevski zbori iz Samobora, Klajn-ca, Vrhovca in društvo »Jože Vlahovič« iz Zagreba, ki so zapeli precej hrvatskih narodnih in umetnih pesmi. Ob spremljavi tamburaških zborov so njihove plesne skupine v pestrih narodnih nošah, ki so se pri nas žal že izgubile, predvajali svoje narodne plese. Množica je nastopajoče goste pri vsaki točki burno pozdravljala. Posebno navdušenje je izzvala plesna skupina Jože Vlahovič iz Zagreba, ki je morala svoje »Posavske plesove« celo ponoviti.
S slovensko pesmijo so nastopali zbori iz Zagorja, mladinski zbor iz Trbovelj, ter zbora iz Senovega in Brežic, ki sta na dopoldanskem tekmovanju dosegla najboljšo oceno izmed zborov našega okraja. Trboveljčani so nastopili poleg tega še s prav dobro podanim plesom v narodnih nošah in s harmonikarji, ki so bili tudi prav toplo pozdravljeni. Celotni program sta zaključila združena pevska zbora iz Brežic in Senovega, ki sta. zapela nekaj pesmi s spremljavo harmonik in godbe na pihala.
Celoten prodram je bil zelo bogat in pester in navzoča nepregledna množica se kljub temu, da je program trajal polne tri ure, ni naveličala, temveč je zahtevala celo večkrat ponavljanje posameznih točk.
Po končanem programu v parku je pričelo veselo ljudsko rajanje, ki je trajalo pozno v noč. Istočasno pa je v viteški dvorani priredilo KUD »Kajuh« iz Ljubljane svoj koncert. Mladi pevci, ki so kot dvakrat udarna brigada gradili novo Gorico, so s svojim izvajanjem dokazali, da niso le udarniki v delu za izgradnjo domovine, temveč tudi na umetniškem polju. Vse točke njihovega programa, pevske, harmonikaške, recitacije in plesi so bile na taki umetniški višini, da so žele prave burje aplavza in vsakemu je bilo žal, da je bil program tako hitro končan. Vsi si želimo, da bi mlade umetnike čim-prej zopet slišali.
Tretjič v dveh dneh se je napolnila viteška dvorana brežiškega gradu ob 8. uri zvečer, ko je ljubljansko narodno gledališče ponovilo Molierovo komedijo »Tartuffe«. Dasiravno je ta igrokaz že precej star, vendar je po s-voji vsebini še popolnoma svež in času primeren. Hvaležna publika je umetnike za njihovo resnično umetniško podajanje nagradila z obilnim ploskanjem, ter jih večkrat priklicala pred zaveso.
Popolnoma zasedena dvorana nam je dokaz, da je naše ljudstvo željno umetnosti in da bi morale biti take prireditve pogostejše.
....m................Hlinili.im....
V	zadnji številki našega časopisa se nam je vrinila neljuba pomota. Na 1. strani v prvem stolpcu bi se morala glasiti druga vrsta »Gasilski teden, ki traja od 5. septembra do 15. septembra.«
Tekmovanje pevskih zborov okraja Krško
O priliki slovensko hrvatskega festivala v Brežicah dne 12. septembra so dopoldne tekmovali tudi pevski zbori okraja Krško. Prijavili so se mešani zbori iz Leskovca, Vidma, Brežic in Senovega in moški zbor iz Senovega, dočim ni nastopil pevski zbor iz Sevnice, ki se je sicer za nastop pripravljal.
Prvo mesto je zasedel mešani zbor iz Brežic pod vodstvom tov. Baškoviča, ki je dosegel od 60 dosegljivih 49 točk. Pokazal jo sigurnost v intonaciji, pravilnem poudarjanju in precejšnji glasovni izobrazbi. Če bi pevci imeli med petjem še malo več zborske discipline, bi bili še boljši. Drugo mesto je zasedel mešani zbor iz Senovega pod vodstvom tov. Zupančiča Janeza, ki je
dosegel 44 in pol točk verjetno bolj zaradi masovnega nastopa, ker je dosegel takoj za njim tretje mesto s 44 točkami mešani zbor iz Leskovca. Ta zbor je poslušalce prijetno presenetil s svojim sigurnim nastopom ob komaj polovični udeležbi članov in ob bolnem pevovodji tov. Puntarju Jožefu, dočim smo več pričakovali od se-novškega zbora, ki ima boljšo tradicijo. Isto velja za moški zbor, ki je dosegel 40 točk.
Vsi nastopajoči so v glavnem le dokazali, da se da mnogo doseči, če so pevci in pevovodja požrtvovalni in če delajo iz ljubezni do slovenske pesmi. Upamo, da bo pri prihodnjem tekmovanju uspeh še boljši in da bo več tekmovalcev. Jok
V „Tednu napredne knjige“
V	zvezi s tekmovanjem knjižnic se vrši | od 19. do 26. t. m. »Teden napredne knji- : ge«. V našem okraju se bo v okviru tega tedna vršilo več predavanj o pomenu knjige. Vsi večji kraji bodo priredili knjižne razstave. V Sevnici in Krškem se bo, za zaključek tedna vršil literarni večer, kjer bodo nastopili naši domači — samouki, pesniki, recitatorji itd.
V	času tekmovanja knjižnic so se pokazale nekatere knjižnice zelo aktivne. Tako n. pr. knjižnice v Brežicah, Krškem, Sevnici, Senovem, Dobovi, Artičah, Bti-štanju, dočim je nekaj knjižnic, ki sploh ne delujejo. Tak primer je med drugim v Kostanjevici, kjer je čez 500 knjig v knjižnici, a krajevni prosvetni svet nima toliko zanimanja, da postavi tam knjižničarja, ki bi vodil skrb nad knjigami. Tako ležijo vse knjige v zaklenjeni omari, dočim je ljudstvo željno čitanja.
Zelo slab odnos do knjige imajo v tovarni celuloze na Vidmu. Sindikat ima krasen sindikalni dom, knjige pa ležijo razmetane po omari v mali sobici v tovarni. Nihče ne vodi o teh knjigah evidence; tako je okrog 100 knjig med delavci, za katere nihče ne ve, kdo jih ima. Za Celulozo je to zelo slab pojav, saj ta podružnica spada v eno izmed najboljših in je kot taka napovedala tekmovanje, v večih točkah, vsem knjižnicam v našem okraju.
Knjižnica na Senovem vsebuje tudi preko 500 knjig. Je pa tam ta težkoča, da je ! knjižnica v senovški šoli in tako precej j
od rok delavcem v rudniku. Sindikalna podružnica na Senovem bo pač morala svojo knjižnico prenesti nekam v bližino rudnika — v rdeč kotiček, ki bi ga že davno morali imeti.
Prav lepo novo knjižnico so si uredili v tovarni kopit v Sevnici.
Izgovori nekatih vaških knjižničarjev, da v poletnem času knjige ne gredo, deloma drži. Ljudje so pač zaposleni s spravljanjem letine, da skoro nimajo časa za čitanje. Zato se. pa morajo knjižničarji podeželskih knjižnic tem bolj pripraviti na zimsko sezono, ko bodo imeli kmetje ceč časa posedati pri dobri knjigi: Knjižnice, ki so na večjem področju, bodo v zimskem času prirejale knjižne ekipe. Zato je že sedaj potrebno, da knjižničarji sestavijo načrt svojega dela za zimsko sernnn Nujno je, da se po knjižnicah uredi statistika, ker netočna statistična poročila so ovira točne evidence, ki je nujna pri ugotavljanju tekmovalnih rezultatov. S pomočjo krajevnih aktivistov naj knjižničarji pregledajo seznam knjig in izločijo iz knjižnic vse kar je v njih škodljivega in kvarnega.
Zaradi občutnega pomanjkanja knjižničarskega kadra, se bodo v novembru po vsej Sloveniji prirejali tečaji, katere bodo morali obiskovati vsi knjižničarji vaških in sindikalnih knjižnic. Krajevni prosvetni sveti in sindikalne podružnice naj predlagajo za te tečaje ljudi, ki bodo posle knjižničarja opravljali res z ljubeznijo do dobre napredne knjige.
Kulturni nastop MM
V	nedeljo, dne 29. septembra 1948 je gostoval v Dobovi klub NM iz Krškega s Feletovo sodobno igro »Uroki«.
Dramatski odsek pri omenjenem klubu postoji komaj malo časa, pa so si člani nadeli že nalogo delovati v svojem okraju kulturno in propagandno.
Prvič so nastopili s to igro na Bizeljskem in sicer v nedeljo 22. avgusta, naslednjo soboto dne 28. avgusta v Rajhen-burgu, prihodnji dan pa že v Dobovi.
V	Dobovi jim je za ta kulturni nastop bila urejena velika dvorana v železniški delavnici, katero je mladina napolnila do zadnjega kotička.
Na Bizeljskem in v Rajhenburgu so posamezni igralci kazali znake početne nesi-gurnosti na odru, kar je razumljivo, ker je le malo kdo od njih imel priliko že prej nastopati na odru.
Številen obisk v Dobovi je pa deloval tako ohrabrujoče na igralce, da so poja-čali svojo igralsko vnemo in so nam s pra-
Kmetje po vaseh si
V	času festivala so se vršile predstave potujočega kina v Kostanjevici, Sv. Križu, Cerkljah, Mokricah, Dobovi, Bizeljskem, Stari vasi, Sv. Petru, Senovem, Globokem in Artičah.
Dasiravno je bila udeležba pri predstavah prilično dobra, se je le opazilo, da so v nekaterih KLO storili veliko premalo propagande med ljudmi. Dosti jih niti ni bilo obveščenih.
V	vseh krajih so bili gledalci presene- i
vo vaško življenjsko razgibanostjo prika-, zali vzoren polet mladine pri gradnji za-i družnih domov, prikazali nam pa tudi I smešno in jalovo opozicijo starih vaških j mogotcev, ki so nekdaj bolj častno kakor i delavoljno predsedovali raznim »priljubljenim društvom«.
Karničnik, Trčen, Jela in Julka so nam čisto naravno prikazali tip teh ljudi. Posebno Jela je dobro igrala vaško klepetuljo in čarovnico z »Uroki«, kakor tudi ob koncu igre tatico zadružne imovine.
Igralci mladine so pa prikazali pravo živahnost pri gradnji zadružnih domov. Vedrih lic in z gibčnimi kretnjami so prihajali na sestanke, s pravim mladinskim poletom so razpravljali o delovnih nalogah, odmore so pa hitro spopolnjevali s petjem. Njihovi glasovi in njihova delovna navdušenost je kar mikala gledalce k posnemanju.
Med mladinci so bili vsi igralci dobri, posebno pa sta ugajala Lenka in Tone s svojo neprisiljeno, domačo igro.
žele kino-predstav
čeni nad predstavami zvočnega filma, saj so bili dosedaj vajeni gledati le neme filme, ki so krožili okrog po šolah.
Izkušnje teh predstav so pokazale, da je v bodoče nujno potrebno, da se izboljša organizacija prevoza kinoaparature, izvede boljša propaganda za obisk in kar je najvažnejše, da se pred začetkom predstave ljudstvo seznani z vsebino filma v obliki kratkega predavanja ali nekakšnega uvod nega govora.
Zaradi kršitev uredb o pravicah in dolžnostih delavcev so bili kaznovani
S pridobitvami narodno-osvobodilne borbo je bil strmoglavljen kapitalistični red v Jugoslaviji — oblast je prevzelo delovno ljudstvo in proizvajalna sredstva so prešla v splošno ljudsko last.
Ljudska oblast je prevzela vso skrb nad delovnimi pogoji in v svrho tega je ljudska skupščina izglasovala več zakonov in uredb o pravicah in dolžnostih delavcev.
Mnogi naši delodajalci se ne morejo iznebiti predsodkov stare miselnosti in ne zasledujejo dovolj delovnega prava.
Zaradi tega večkrat kršijo predpise na škodo delojemalcu.	i
Zaradi takih kršitev so bili kaznovani j sledeči delodajalci: Gruden Alojz, mizarski j moster, Kostanjevica, za 300 din, ker ni
pravilno plačeval mezde svojemu vajencu Jenškovec Ludviku. Miklavčič Franc, zakupnik kamnoloma Rajhenburg, je bil kaznovan na 600 din, ker je imel zaposlenih 16 delavcev brez delovnih knjižic. Kapčič Ivan, višji gozdni logar in upravnik gozdne uprave v Pišecah, ker ima 29 delavcev brez delovnih knjižic, je bil kaznovan na 400 din in Kop Anton, obratovodja lesnega obrata Mokrice na 300 din, ker ni odpravil v danem roku tehničnih in higi-jenskih nedostatkov, ugotovljenih po inšpekciji dela.
Kazni so bile izrečene kot opozorilo za sedaj in v bodoče.
Garantini Milan, delovni inšpektor
FIZKULTURA in šport_____
Začetek prvenstva
v zasavski skupini
Dne 29. avgusta se je pričelo nogometno prvenstvo zasavske skupine, v kateri tekmujejo med drugimi tudi FD Sevnica, FD Dobova, FD Razlag-Brežice in TD Krško. TD Krško je gostovalo v Sevnici proti FD Ivan Cankar. Tekma se je končala 1 : 1 (0 :1). Igro je motil moker teren in malo igrišče. V splošnem pa je bila tekma živa in zanimiva.' Takoj v začetku je padel gol za domače po krivdi terena. Napad Krškega je stalno oblegal vrata nasprotnika, a vsi streli so končali v rokah zelo dobrega vratarja ali pa so šli mimo prečke. Tudi drugi polčas je potekal v stalni premoči gostov, ki niso znali realizirati sto odstotno zrele šanse. Tempo igre se je še vedno stopnjeval, tako, da je držal precej številno publiko v veliki napetosti. Končno je sodnik tov. Šubic dal znak za konec. Tekmo je sodil zelo dobro. Gledalci so zadovoljni zapuščali igrišče in so priznali, da že dolgo niso videli tako lepe in napete borbe.
V Brežicah je gostovalo moštvo FD Dobove ter podleglo boljšemu nasprotniku z rezultatom 0 : 9.
Dne 5. septembra bi se morala odigrati tekma TD Krško : FD Dobova v Krškem, a iz neznanih razlogov moštvo Dobove ni nastopilo. Sodnik tov. Ha j singer iz Celja je po četrturnem čakanju tekmo odžviž-gal 3 : 0 p. f. v korist Krškega. Na igrišču se je zbralo veliko število gledalcev, ki so morali žal ugotoviti nediscipliniranost FD Dobove in grajali vodstvo društva.
Istega dne je gostovalo moštvo FD Razlag v Trbovljah ter igralo proti FD Rudar I. Podlegli so z rezultatom 6:2 (1:1).
Telovadno društvo Krško vabi vse, ki se zanimajo za telovadbo in šport, da se zglasijo pri tajnici tov. Potisk Angelci zaradi prijave. Tam dobe tudi vse informacije glede telovadnih ur in drugo.
Boljša kondicija pri gostih je prišla do izraza v drugem delu igre, katere rezultat je bil, da so igralci FD Bratstva dali še 3 gole, tako da je končni rezultat 4 :1 v korist gostov iz Hrastnika.
Moštvo Razlaga je dalo v prvem delu igre eno od naj lepših igbi- v zadnjem času in videti je viden napredek v celoti kakor tudi pri nekaterih poedincih.
Omeniti je požrtvovalno in koristno igro levega branilca Korenta.	B.
Nogomet v Brežicah
V	nedeljo dne 12. 9 1948 je gostovalo FD Bratstvo iz Hrastnika v Brežicah in odigralo prvenstveno nogometno tekmo z domačim FD Razlagom.
Ze v samem početku igre je bilo opaziti, da gostje obvladajo v dovoijni meri s tehniko nogometa ter da bodo domačini imel: v njem močnega nasprotnika.
V	prvem delu igre so prevladovali nogometaši FD Razlaga, katerim je tudi uspelo po levi zvezi, Kroflu, priti v vodstvo. Pred sam kraj tega dela igre je Za-ledel od FD Bratstva iz prostega strela izenačil.
FD RAZLAG : FD DOBOVA 9 :• (5 : •)
V	nedeljo dne 29. avgusta 1948 je bila odigrana v Brežicah prvenstvena nogometna tekma za prvenstvo zasavske skupine med FD Razlagom iz Brežic in FD Dobovo iz Dobove. Dobovčani so nastopili le z devitimi igralci. To in zelo razpoložen Razlagov napad je privedlo, da je rezultat tekme tako visok. V Razlagovem napadu se je poznala sijajna igra srednjega napadalca Kerina Cvetkota. V moštvu Razlaga ni bilo slabe točke. V obrambi je bil najboljši Krofi, v napadu pa Kerin Cvetko. Pred 40 gledalci je sodil tekmo zelo dobro in avtoritativno sodnik Stojkovič Viktor iz Celja. Gole za FD Razlag so dosegli: Krofi 3, Čurin in Kerin po 2, Kragl in Lebar pa enega. Naše moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Kerin I, Graul. fCorent, Zorko, Krofi, Krošl, Balon, Lebar. Kerin II, Kragl, Čurin.
Kratek potek igre: Dobovčani imajo začetni udarec. Naše moštvo prevzame igro v roke in pred vrati »Dobove« se vrstijo i nevarne situacije. V 9. minuti napravi Čurin nevaren prodor. Branilec zaustavi žogo v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko pretvori Kerin II v 1 :0 za nas. V 16 min. povede Krofi iz soloakcije iz 16 m na 2 :0. V 35. min. je zopet uspešen Krofi in poviša iz 15 m na 3 : 0, v 37 min. zabije Kragl po lepi kombinaciji Kerin I — Čurin — Kragl iz 3 m gol. Stanje 4 :0. V 42. min. postavi Kerin II iz 6 m rezultat prvega polčasa 5 : 0.
V	drugem polčasu je bilo naše moštvo j stalno v premoči. V 5. min. poviša Čurin iz ! 5 m na 6:0, v 10. min. je isti igralec za-
streljal llmetrovko. V 10. min. poviša Lebar iz 12 m na 7 : 0. V 20. min. je zopet i uspešen Krofi. Gol je zabil iz 6 m po solo-1 akciji. V 22. min. postavi Čurin iz 2 m po lepo podani žogi od sijajnega Balona končni rezultat 9 : 0 za FD Razlag.
Razširimo in poglobimo naše znanje
Pri n ds so sicer minili časi, ko fant, ki je šel k vojakom ali pa na delo kam v tujino, ni znal napisati pisma starišem ali pa dekletu, da bi jim povedal kako se mu godi. Precej gosto omrežje ljudskih šol omogoča vsakomur, da si že v zgodnji mladosti pridobi osnove splošne izobrazbe. Ne smemo pa pozabiti, da ljudska šola še zdaleč ne more nuditi vsega tistega znanja, ki je danes vsakomur potrebno, temveč položi samo temelje na katerih mora potem vsakdo sam graditi dalje.
Minuli so tudi enkrat za vselej časi, ko je o vseh vprašanjih državnega življenja odločala samo izbrana gospoda, delavec in kmet pa se v njegove posle nista smela utikati. Bistvo ljudske demokracije je v tem, da ima sleherni državljan pravico in dolžnost sodelovati pri vseh poslih državne uprave, pri reševanju vseh vprašanj političnega in gospodarskega značaja.
Življenje postavlja pred nas vedno zopet nove in nove naloge, ki jih v našem lastnem življenjskem interesu moramo nujno rešiti. Za reševanje teh nalog pa je potrebno vedno več znanja.
Da bi olajšal izpolnjevanje splošne izobrazbe, je okrajni odbor OF v svojem polletnem delovnem planu predvidel poseben študijski program. Vsak krajevni odbor OF bo imel redne tedenske štu-
splošnega študijskega programa. Sklepe in obravnavano snov pa bodo odborniki prenesli na vaške sestanke. Tako se bo naše splošno znanje razširilo in poglobilo. _
| V okviru okrajnega kmečkega sveta i bomo po vseh krajih prirejali kmetijska i strokovna predavanja. Z izpopolnjevanjem svojega strokovnega znanja bomo dvigali hektarski donos in svoje dohodke, ter tako koristili sebi in skupnosti.
Ir MEHKA..'h A.
Za kritje celotnih potreb z maščobami v mesecu septembru se bo delilo laneno in olivno olje. Laneno olje bodo potrošniki prejeli na živilske nakaznice Nav, Doj, OM-1 in OM-2 celotni obrok Olje boljše kakovosti t. j. olivno pa na ostale delavske karte in sicer: SD-a, TD, SD, LD teina noseče, bolniške in izventržni fond.
Prioriteto imajo delavske karte in zdravstvene ustanove, ostalo ?e bo pa delilo po stopoma.
Nadalje podajamo kratka dopolnilna navodila poteka za živilske nakaznice. Starši padlih borcev v NOB in umrlih invalidov, kateri prejemajo invalidnino, v pogledu prejemanja živilskih nakaznic LD z vdovami padlih borcev NOB.
To pravico imajo samo oni starši, ki so živeli s padlim (ali umrlim invalidom^ v skupnem gospodinjstvu, ter je bil dotični pjihov hranilec.
Do nakaznic niso upravičeni navedeni
v gornjih točkah, kateri se preskrbujejo
iz lastnih virov.	Mira
11 —
KINO KRŠKO
dijske sestanke na katerp bo povabil vse vaške odbore OF in ostale zavedne člane OF. Na teh sestankih bodo obravnavali tekoča vprašanja lokalnega značaja. Poleg tega pa bodo na vsak*m takem sestanku obravnavali pod vodstvom tovarišev iz širšega, okrajnega propagandnega aktiva, še po eno temo iz
Program za september 1948
8. in 9. septembra: Marita 11. in 12. septembra: Naše srce.
15. in 16. sept.: Mladina gradi (jugosL)
18. in 19. sept,: Fantastična simfonija (fr.) 22. in 23. sept.: Veliki diktator (amer.)
25. in 26. sept.: Napaka ing. Kočina (sovj.) 29. in 30. sept.: Mikluko Maklaj (sovj.)
2. in 3. sept.: JNTaloga majorja Buloč-kina (sovj.)
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dolinar Minca — Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, tel. Krško 43. Tiska Mohorjeva tiskarna v Celju