6. številka. Trst v torek 8. januvarija 1901. Tečaj XXVI ne računajo po vrstah v petitu. /,a ve&-cratno naročilo 9 primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pozoubi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nef ran kovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročuiuo, reklamacije in oglase spre* jema upravnifitvo. Naročnino in oglase je plačevati louo Trst. Uredništvo in tiskarna se uahaiata v ulici Carintia Siv. 12. CpravnlStvo, In •prejemanje iasc-ratov v ulici Molia piccoto šiv. 3, II. naiwif narr><*nine uprava &din os t Po tobakamah v Trstu ne prodajajo posamezne itevilke po G ntotink (3 nvč.): Tr»t* pa po 8 „tmink (4 rti Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. Teler«« V edinosti Je ■«£! Meščani! Ne dopustite, da I »i ta mandat pripadel pristašu one stranke, ki je privedla naš lepi Trst do sedanjih žalostnih razmer in ki je doživela sramoten moralen poraz ob volitvah v V. kuriji, ne dopustite, da bi Vas imel zastopati oni, ki je že, pokazal da nima ne zmožnosti ne volje za to. Okoličani ! Izvolite si zastopnika svojega rodu, kateremu ste že tako sijajno dokazali svoje zaupanje dne 3. in 6. t. m. moža, ki \ am je udan dušo in telom ! Volilci! Pri hitite dne 13. t. m. vsi na volišče v znamenju enakopravnosti, zdravega napredka, pravice in slobode ter oddajte vsi glasovnice z imenom : Dr. Otokar Rybaf Centralni volilni odbor, Volilci V. kurije! Včerajšnja sijajna afermacija nas navdaja s ponosom ter se Vam na tem iskreno zahvaljujemo. 8414 glasov oddanih našemu kandidatu dru. Otokarju Ryba.rn, proti 10699 glasom, danim nasprotnemu kandidatu, so nam v jamstvo boljše bodočnosti, kateri se bliža naš ljubljeni Trst. Trst. tu dne janurarja 1!I01. Na Sušaka izhajajoči »Novi Liste piše poti naslovom *Zmn<;a v Trstu«: l)r. Rvhar ni izvoljen |x>slancem |>ete kurije mesta tržaškega. Mej njim in Attilijem Hortisom se ima i/vršiti ožja volitev. Ali že to dejstvo 7jdoira, da moremo reči, <1 a je v Trstu zmagala slovanska stvar. Ko je italijanski iredentistični list moral prinesti na čelu lista. da je določena ožja volitev n»e«l italijanskim in slovenskim kandidatom. morali so se v njegovem uredništvu mdeeiti od srama in žalosti. V politiski l»orbi je položajev, ko se že to Mnatra za neki moralni |>oraz, ako se nasprotnik drzne le [»okazati v l»orl>o. Okrajev je, v katerih je za gospodovalne element« hudo, ako u*• ljudje, ki se dvigajo proti njim, dobili le desetino glasov. Kaka sramota hi bila za hrvatsko stvar, ako K»i se v i»elem Karlovcu, ki slovi kakor najrodoljubneje mesto Hrvatske, dvignila kaka Hrvatstvu nasprotna stranka, ali. ako l»i se v Trpnju v Dalmaciji drznili pokazati i ta lija naši ! Isto tako se Italijani smatrali za gosj»odarje situvacije v Trstu. Oni niso dovoljevali uiti misli, da I>i tam mogel biti kdo drugi razun irredeute. A sedaj, po obupni borbi, in ko so se uporabljala vsa mogoča sredstva, da hi zmagal italijanski kandidat; ko je zaprtih toliko ljudi, ki večkrat: ko so glasovali tuji podaniki pa glejte, Slovenci in Hrvatje, ne h* da »drznili« poplaviti kandidat:!, inar.e«"' je njihov človek prišel v kombinacijo ožje volitve, ker je nasproti italijanskemu kandidatu zbral tri četrtine od njegove številke glasov! Hočete-li lioljše zmage in sijajneje manfestaeije Slovanstva v Trstu! Dobivši včeraj neki delavski listič i z Trsta. smo imeli slučajno prilike, du se po-hvalno zrazimo o delovanju Slovencev iz Hrvatov v glavni avstrijski luki. Teran delu je- dino se je zahvaliti, da se je v meščanstvu užgala narodna zavest in da more slovanska misel beležiti svojemu plemenu taka ugodna iznenađenja. Italijan je dobil 8059, Slovan 6438 glasov. Ti slovanski glasovi niso morda samo iz tržaške okolice, ampak jih je nad 4500 iz mesta samega ; celo v sredi rn^sta, v dveh glavnih okrožjih, je dobil slovenski kandidat lepo število glasov. In vendar : ali se ni doslej pripovedovalo na vse strani, da je Trst čisto italijansko mesto?! Ali nam ni bilo vsakokrat, kadar smo se nahajali v Trstu, kakor da smo v Benetkah ?! Kdo bi bil mislil kedaj, da hi v Trstu moglo hiti toliko Slovanov?! No, po čutstvovanju jih menda tudi ni bilo. A l i hrvatska in slo venska stranka 'je p o s v o j i h marljivih in vztraj-I n i h rodoljubih znala poiskati po mestu slovanske rodbine, govoriti besedo iz srea in razvneti narodno zavest in čustvo toliko v pojedinci h, kolikor v raznih slojih družbe našega roda v Trstu. Tam živi in je živelo na tisoče slovanskih -odbin. Ali, ker niso imeli nikogar, ki bi jih vodil v borbo in ker so se udajali splošnemu menenju, da je Trst italijansko mesto, živeli so^ apatično, baveči se samo se svojim opravilom, dokler ni larodno gibanje probudilo 1 s pa vaj oče, zbralo jih, organiziralo in vodilo v lx>rl>o, v kateri že sedaj slavimo lepe z m a g e. Ni dvoma torej, tla bi bilo število slovanskih glasov veliko veče, da ni bilo tretjega kandidata, socijalista, ki je zavel lepo število slovenskih glasov. In morda je bilo tudi to taktika nasprotnikov. Tu imamo torej v Trstu najlepši izgled, koliko se more, kadar se hoče! Trst bi nas mogel napotiti do nekih prispodob. Ali pustimo jih. Kes je sicer, da je tam, kjer mislimo mi, (Reka?!) veliko teže delati, nego-li v Trstu, in to radi nasprotne tendencije viših faktorjev. Avstrija more imeti državnikov, ki po Trstu širijo italijansko misel, kakor je tako delal namestnik Rinaldini, ki je sedaj, v pokoju, postal pomagač v »lege na- cionale*. Ali Avstriji kakor taki je malo do tega, ali naj je Trst italijanski ali slovanski, ker na Dunaju so Netnci, dočim imamo tu (na Reki) zistem z očitno težnjo proti nam. Ali vendar smo dobili v Trstu lepo lekcijo, kako je možno — ako že ne druzega, v ljudstvu čuvati, širiti in buditi naroduo zavest. Narodna zavest je kapital, s katerim se morejo doprinašati velika dela. In ako tudi ni še čas za taka dela, ali dobro je vsikdar, da je ta kapital pripravljen, kajti, kdor ga nima, na tega se tudi ne računa. Uglejmo se torej tudi mi tu, kako lepo in nacijo n a 1 n o delajo naši bratje v Trstu! Narodno vzdramljenje prinaša za seboj tudi gospodarski napredek, kajti daje impulz vsem in pojedincem. Vso u> je vezano eno z drugim : kruh in politika sta dandanes tako zvezana med seboj, daje dobra politika glavni pogoj gospodarskega napredka vsake dežele in v s a -cega naroda! To je, kar bi radi popularizirali na tak način v našem narodu : prepričanje, da propade tudi materijalno, kdor ne bo dober Hrvat, torej voljo, da se vrže i na delo. In oni v Trstu, kakor vidimo — delajo. Ne bo odveč, ako se ob tej priliki spomnimo neke anekdote. Minolega leta smo obiskali v Trsta jednega tamošnjih voditeljev, dra. G., da nas obvesti o organizaciji njihovega lista in tiskarne, ki sta sploh hvaljena. Dal nam je vse podatke. Pregledovaje račune in knjige smo videli, da se je dr. G. havil tudi z najnižimi in najpodrobnejimi stvarmi, katere bi mogel opravljati jtudi kak pisarček, da je torej hotel imeti vse v rokah, da je poučen o vsem in tla je skoraj vse sam delal. Pomislimo le, kaj bi v tem slučaju rekli večina naših odvetnikov, ki bi imeli prakso in opravila, kakor jih ima dr. G. Njim bi se videlo i spod njihovega dostojanstva, da bi zapisavali oglase lista, pregledavali kakovost črk ter se pogajali z delavci tiskarne. Mnogi naši bi rekli, da oni so poklicani za reševanje večih vprašanj, tla jih njihov položaj kliče, tla se bavijo s splošnimi poli tiski mi situvacijami in da «dirigirajo» gibanje. Za bujenje naroda tla je niži razred; za take posle, s katerimi se je pečal dr. G., da so stavci in pisarji. Ali prav temu marljivemu in neumornemu delu na vsakem polju imajo se tržaški Slovenci zahvaliti, tla so tako rekoč iz nič prišli do sedanjega polo žaja. Kajti tam so vsi marljivi — Rvbj£r, Mandič, Truden, Gregorin in kakor se že imenujejo vsi ti tržaški prvaki. In evo vam vspeha,: Italijani bi bil: r a j e z g u h i 1 i ti v a •• o-slanca kje drugje, n e g o ti a so v Trstu prišli v ožjo v o 1 i t e v z e n i m S 1 o v a n o m ! * * * Praška «Politik» piše: Prihodnjo nedeljo se bo v Trstu vršila ožja volitev za V. kurijo. V ožjo volitvo pride italijansko irre-dentisrični kandidat Hortis s slovenskim kandidatom tirom. Rybđrem. Ta v s p e h je 1 e p t> s p r i č e v a 1 o za v o ti i t e 1 j e slovenskega naroda v Trstu, ki ob najneugodnejih okolnostih delajo za narodno in kulturelno povzdigo naroda. + * * • Slovenski Narod» piše: To je velikanski moralni uspeh, k i b i g a n e bili nikdar pričakovali. Lahi so pri sestavi volilnih imenikov strahovito aleparili ter samo s tem ukradli Slovencem nad 1000 glasov v okolici. V'arali so pa tudi na vse druge mogoče in nemogoče načine. In vender so Slovenci vzlic silni moči, ki jo ima laška stranka v Trstu, vzlic temu, da so imeli združeni socijalni de-1 mokratje svojega kandidata in vzlic kolosalnim naporom magistratovega aparata — dosegli, tla pride njih kandidat dr. Rvbar v i ožjo volitev z laškim kandidatom. To je ve-lepomemhen pojav, ki kaže moč slovenskega življa in narodno zavednost slovenskega de-I lavskega stanu, kaže pa tudi krepko agitacijo. Otl srca veseli tega lepega uspeha kli-i čemo : Živeli tržaški Slovenci ! i * * (Hrvatska* piše, navedši brzojavko o volitvi minolega Četrtka : Da uvidimo vso važnost te brzojavke, bo zadoščalo, tla navedemo tu jedno jedino številko. O volitvah leta 1897 je dobil irre-dentistiški kandidat tir. Hortis 14109 glasov. Mi 6e ne drznemo reči nijedne besede o tem, kakov bo vspeh ožje volitve. Vse je odvisno od tega, kako bodo glasovali pristaši tira. Dompierija in socijalisti, med katerimi je mnogo Slovencev. Iz navedenih številk izhaja jasno, da število volilcev, ki so se udeležili volitev, ni bilo posebno veliko ter da so se mnogi vzdržali volitve. Lahko si je misliti, da irredentisti store sedaj vse mogoče, da zmagajo. Do sedaj »o u potrebi li vsa mogoča sredstva. Zatekli so se k nezakonitostim, nasilju, korupciji in do vseh možnih volilnih sleparij. Danes morajo biti oni v popolni d i s p e -raciji in ako že tlo sedaj niso bili izbirčni v sredsLvih, store sedaj v obupu vse, tla zmagajo. Ni smeti zgubiti iz misli, tla imajo za seboj municipij in vlado. No, če tudi se tie drznemo reči besede o tem, kakov bo končni vspeh volitve, ožja volitev sama že je za Slovence sijajen mpeh. Sicer pa bi bil greh, ako bi se Slovenci že s tem vspehom zadovoljili. Slovenci in Hrvatje v Trstu naj se spomnijo, tla, kolikor je Slovencev in Hrvatov, vseh oči so napeto obrnjene tlo njih. Vsi Hrvatje in Slovenci čakajo s trepetom in napetostjo na pojutršnji vspeh. Ako bi tržaški Slovenci in Hrvatje pojutršnji m zmagali, bila hi to ena najvc-Ifeastnejih in uajsljajuejlh zmag, kar smo jili doživeli o teli volitvah. Nikdo torej ne sme izostati ! Treba, tla vsaki Slovenec in Hrvat v Trstu podvoji svoje sile. Na volitve torej, pa: kar Bog tla in sreča junaška! (Dalje v prilogi.) PODLISTEK C) kako sem trenotku ! y> sovražila v onem Odlomek iz dnevnika. Zofka Kveder (» mesecev |*ozneje. Pol leti - res dolg presledek. Sama sem. Tu v j odstrešji stanujem. I "metne mo-nograme vezem in fine čipke všivam. Kadar nimam dela. zrem skozi svoje malo okno na oni mali konec nebi. kar na je videti od tu in gledam oblačee, ki pl »vejo takt* tisoko in tako slol>otlno natl menoj. Takt« — slol>otino ! No tudi jaz sem slol>odna ! Borna je ta moja si iHrtla, sloboda l>eraea, a vendar je sloboda. Ni več mama krog mene. ni sester in ne — nj^ga • Kako dolgi »e mi zde ti šesti meseci. Saj je minilo vse že davno, davno... Oh kako je daleč za menoj ona mračna huda moja raladtist in vse ono! Sanio tako v neki megli se še spominjam onega dne, ko so me vlekli tja k altarju, ko so mi dejali, da sem žena, — ha ha, žena Ravnikarjeva ! Samo oni glas še slišim, s katerim mije mama zašepetala v uho. ko me je objela pred altarjem in zmagouosno pogledala na oni prstan na moji roki. — Also doeh entllieh... endlich !... Ako bi bila mrtva ležala preti menoj in ko bi mi bilo geniti le z mazincem, «bi jo oživim, ne bila bi se ganila ! In potem oni mesci, oni prvi mesci ! Ona, moja mati, hotela je imeti denarja, a Ravnikar je bil skop in po t** in sem morala ijaz pol ubovati in objemati statca in hliniti ] ne. hliniti... ! In mati je živela dobro, zelo dobro! Seveda, oškoditi se je bilo treba za vse ono prejšnje pomanjkanje... In tako je šlo vedno, neprestano kaka dva, tri mesece : Daj, daj ! In jaz sem bila Ijttbeznjiva in dobila sem denarja, da sem ga dajala materi...! — Treba skrbeti za sestre — je dejala | in skrhala je za-nje in — za-se. In nekoč mi je povedal mož, tla tako ne more iti naprej, kapital se manjša in on ne služi in ne pridobiva ničesar, treba torej živeti pametno. Mati pa je hotela imeti še... — Po ranjcem tvojem očetu treba plačati dolgove, kaj hočeš, tla ga kolnejo upniki ? ! — No in jaz nisem hotela, da bi tuji ljudje kleli očeta v grobu. In potem je mož zipazil, zakaj rabim toliko denarja in take svote in povedal je moji materi, tla je pač l>ogat, ali ne tako, tla bi jHileg mene preživljal in elegautno oblačil še mater in s stre ter da ga ni volja nalagati denarja za dote mojih sester. Mama pa ga je pregovorila, tla je z denarjem začel igrati na borzi. In na račun dobička izvlekla je mama še enkrat precejšno svoto iz njeg:. Dal je — zadnjikrat. Na borzi je stavil vse in zgubil — vse. Zadela ga je kap. Prišla je mati in on jo je s slabim jecljajočim glasom ti rja I, naj mu vrne one svote, katere je izvabila z njega. A ona se je zasmejala, tla je odmevalo po sobah. — Vrniti!?... kaj še! — Pogledal jo je divje, zarohnel, dvignil se na pol hvišku, potem pa pal nazaj na postel trd in mrtev. Sovražila sem ga. On mi je ukral mladost. Mnogokrat mi je prišla v noči misel, da ga umorim, tla ga se svojimi lastnimi rokami stisnem za vrat in tiščim takt) dolgo, da se mu izbulijo oči in da življenje zbeži iz njega. Da, Bog mi odpusti, to sem mislila dostikrat ! A zdaj, ko je umrl, ko ga je večni sam poklical pred-se, izginil je srd iz mojega srca in le smilil se mi je. Kaj je mogel on, če mu srce ni hotelo otrpneti, če tudi mu je bila koža vela, če tudi mu je čas začrtal one ostre gube v obraz! In saj sem ga varala, saj mi je verjel! Umrl je in ostalo ni ničesar. Prodala sem svoje nakitje in hišno opravo, da sem poplačala razne potrebščine zadnjega meseca in izdala sera vse, kar sem dobila za ono. Mati me je vabila, naj 'pridem nazaj k njej. — Ne bo treba stradati — dejala je z nekim, nepopisno odurnim snieškom. Jaz nisem šla. Naj se sama veseli ropa. V meni je ubila vse, vso vero in vse nade. Stara se zdim sebi, tako grozno stara ! In prav je tako. Koliko sem pričakovala prej od življenja ! A zdaj ne pričakujem ničesar. Sedaj vezem umetna vezenja za one, s katerimi sem prej tekmovala na plesih. Mesce sem že tu g«»ri in že marsikaka blagorodna gospica je potrkala na moja vrata. Moj Bog, treba izkazati sočutje ! Doma, seveda, se lahko četrt ali pol urice zabava s povestjo »interesantne« vdove. S to vsakdanjo mojo povestjo! . . . Kako malo sem napisala o teh šestih mesecih* A čemu podrobnosti! Mi-li zginejo kedaj iz spomina ?: Sicer pa sem si želela biti gospa in zdaj sem. Da, gospa ! Ha, ha «... . (Zvršetek.) t Naznanilo o tiajH>rrM>boe(nu dohodninskemu ' * davku }K»dvrženi podati vsako leto najx>ve< o svoj ii davku jM»dvrženih dohodkih v roku, ( v gori 98 st. Razsrlas. (Zvršetek.) Premoženje, o katerem »e dokaže, da je trajno oproščeno od pristojbinskega nainestka, je na j hj v eda ti le v toliko, v kolikor je to potrebno, da se zahtevano oprošcenje na-tanjko določi. Deli premoženja, glede katerih j ie le pozneje nastopi dolžnost do plačevanja pristojbi nekega namest ka, je napovedati za ...... „ i.i ti m ] sedai le z izkazom, kedaj ie državni zaklad ki ga doloei hn:uir»na 'le/.»*lna <>bi;i-t. le dolz- J ..... zadobil pravico do redne pristojbine od pre- noeti fo gladim £ 204 omenjenega zakona praviloma opr«»Sčene le <»sel>e, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo I?ene komisije. V »vrbo odmere osebnega dohodninskega dnvK:t iri osebnega davka od viših službenih prejemkov za leto 1901 pozivlje se vse one osel»e, ki so v ne|M»srednje državnem mestu Tr«tu, v |H>knež"iii KTofi^i »riško-gratliščail* ski ter v mejni grofiji Istrski v smishj $ 153 navedenega zakona podvržene osebnemu dohodninskemu davku t^r obvezane [n>dati na-povedi. da predlože te na |m »vedi do 15. februvarja 1901 (do tega dne je namreč visoko e. kr. finančno ministarstvo i. odlokom od 20. novembra t. I. št. 7ede teh prejemkov jmm!vržen tudi osebnemu davku od višjih službenih prejemkov. Dohodkom davčnih obvezaueev gospodarjev prišteti je v sm slu 4$ 157 dohodke pri [tednikov družine, ako ti stekajo v skupno gospodarstvo, tod i s pridržkom v ij 1 73 označenih odi »i t kov. One dohodninskemu davku | h m! vržene osel>e, ki so oproščene napovedi, ker njihovi davku [»odvrženi dohodki ne presedajo 2000 kr<>n. imajo v smislu J; 204 v vsakem slučaju pravie»» predlo/iti napovedi. Davčni o »vezanei, ki hočejo svoje nai»o-vedi u-tmeno jm»dati na davčni oblasti, naj to store kolikor prej mogoče. Dolžnost podati napoved in nasledki, ako kedo to opusti, so neodvisni od vročitve |h>-sebnega v >j 204 omenjenega poziva. Trgovina in promet ISanka »Slavija«. Zi* Ijenski oddelek t^ga zavoda izkazuje vedno veče uspehe, o čemer se laiiko pre- ' pričamo iz nekaterdi številk, katere je vredno up š te vali : 1. januvarja do .'Ml. novembra ! 19-h pa je bilo sprejetih 4528 oglasil za zavarovani kapital 12,111.710 K. \ dobi 1 1 letošnjih mesecev ^e je izplačalo 933.933*22 kron zavarovanega kapitala. Ker Slavij« razdelja ves čisti dobiček med svoje člene, se je izplačalo do sedaj 706.541*28 K dividende. Izdatne rezerve in fondi izkazujejo 20.579.494 ** K. med temi pa je v j.upilarni vredno-ti varnostno naloženih 20,19*. 125*18 K. Povprečne eeue /a svinje, ki se pobijajo t svrho odvračanja in zatiranja svinjske kuire. V 0 I. za pobite prešiče vsake kakovosti. Ta eena, kaiera ima biti f>odlaga odškodninam za zaklane orešiče, ki se v me-seeu janlivarju 1901 pobijejo v Primorju levantinski olupljeni . . Suho grozdje (cibibe): Elemč Sultan i ne...... „ iz Perzije „ črne Cismfe..... „ Morea..... „ Lipari..... Pomeranee (zal>oj)..... „ Puglia [zal»oj] . . . Limone n ..... Olje oljkino italijansko I. Bari „ albansko . . . . „ dalmatinsko . . . bombaževo amerikansko . bombaževa angležko . . . sesamo vo........ . . 50.--.— . . 72 — 74.50 . . 42.— 62.50 . . . 58.— 74 — . . . . 55.— 5(J.— . . 28.--.— „ . . . 46.--.— . . 82.— 84.— . . 2.50 5.50 . . 3.50 5.— . . 63.— 83.— . . . 33.— 41 — . . 38.— 41.— • • - . 32.— 34.— .* . ! 53!—!— Iz mojega dnevnika. V nekaterih državah so navalili na ljudstvo tla se izmed njih ne more toliko z a k o n o v. moženjskega prenosa, ter se morajo zopet redno napovedati ob času, ko nastopi dolžnost do plačevanja pnstojbinskega nainestka in sieer po tedanjem stanju. Pristojbinskemu namestk u podvrženi sub- razpoznat? — pra v o. jekti, ki dne l. januvarja 1901 še ne obstoje ^ * eelih 10 let. morajo izkazati za sedaj le čas Možki si more obriti brado, ali ženska njihove ustanovitve ali postanka ter morajo je ne more dobiti z vsemi mazili kraljestva redno napovedati svoje premoženje še le po pruskega. preteku 10 let, odkar so postali in sicer po * + stanju ob času napovedi. Ako hočeš, da boš z vspehom govoril na Ako se napoved ne vloži pravočasno(do shodu ali zboru, treba da govoriš tako, konea aprila 1901), iztirja se po § 80 zak. kakor si poslušalci žele. Globoke misli in od 9. februvarja 1856 št 50 dvojna pristoj- visoke ideje priobčil} izobraženi kora ! bina za vse desetletje. ^ * Zamolčanje ali netočna napoved napo- je kilo skušal združiti vse Nemce v vedi podvrženih stvarij bo kaznovana v smislu jedno cesarstvo pred 100 leti, bili bi ga ka- § 83 št. 3 zak. od 9. februvarja 1856 št. 50 menjali. Bismarcka pa so proglasili najslavne- M slov. n\m Bo&ištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago Iz prve roke. xxxxxxxxxxxxxxxx Zalop ii tovarna po zakonih o finančnih prestopkih. Sprejemajo se le napovedi, napisane na uradnih obrazcih. Ti obrazci se dobivajo pola po 2 stoL na c. kr. finančnem in kolknvncn uradu v e. kr. davčnih uradih na Pri- jim junakom svoje zgodovine ! Dr. T. Javna zalivala. Podpisana se t^tn potom najsrčnejše za- IC pohištva vsake vrste Alessandro Levi Hinzi t Trsti Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). Bogat izbor ▼ tapetarijah. zrcalih to slikah. Ilutttrirao cenik grati« In franko vaakema na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo te na brod aH iolo-znica broa da bi ao ma to kaj zarataaao. hvaljuje gg. Franu Sumarni ter Ivanu San-eiu Košotu za nal)iianje «lenarn:h doneskov Na teh uradih f*e dobivajo tudi izvodi zs, obtlarovanje otrok o priliki božićnice dne zgoraj omenjene fin. min. naredbe od 4. julija'št.. 120 in sicer po 10 nt. C. kr. finančno ravnateljstvo. Brzojavni iu telefonski promet meseca novembra 1900. — Na c kr. brzojavnih po- 26. m. m. ter p. n. vsem darovateljem istih. Istotako se zahvaljuje blagorodni gospej M. Skrinjar za poslane darove ter g. Milošu Katuuščiču za prekrasni in vspodbujevalni govor na božičuici. Zahvaljuje se nadalje g.čni Urški Godina Kmlrič za nabrano svoto Pekarna „Pri domači pekci z Grete a se nahaja v Trst. -- ulici Riborgo št. 15 — Trst. Priporoča svojim rojakom v mestu in stajah i»oštncga ravnateljstva tržaškega bilo 10 K 46 st. po nagovoru g. J. Oblaka v sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na je meseca novembra 1900 in sicer. na Primorskem: oddanih............ 49677 došlih............. 54872 tranzitujočih..........141615 vseh brzojavk 246164 od teh jih odpada na T r k t sam: oddanih.......•..... 3.~>759 došlih............. 38923 tranzitujočih..........130951 vseh brzojavk 205633 na K r a n j s k e m : oddanih.................7217 došlih.............. 8969 tranzitujočih.......... 14308 vseh brzojavk ^>494 T i- 1 e t* o nski promet: \ interurbannem telefonskem prometu bilo )♦■ )M»govorov v istej dobi : korist otr. vrta, slavnemu tarab. zboru za prijazno sodelovanje, vsetn onim, ki so preplavali ustopnino ter slavnemu občinstvu na ogromni udeležbi. Skedenj, dne 3. januvarja 1901. Dragica Gregorič, vrtnarica. dan svež kruh in razno drugo fino pecivo. V Trstu..... ........ » < >pati ji .... ........ 258 » Pulju..... ........ 90 V lokalnem prometu govorilo se je : Trstu ........ 290000 krat » Pulju ........ 6421 » Gorici .... ........ 5190 » » Opatiji .... ........ 2111 » IJubljani . . . ........ 2071 (J > Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago; za 50 kg. t kronah .....95 — .....85.—; .....97.— .....91 — .....115.— Kara : Saniim I. ........ II......... Rio I......... II......... Santoe in Rio lavć I. . . „ II. •......—.— Lajruaira lav^ 1...........136-— La^ruaira lavć II. ......... lo€.— Maraeaibo.............109.— (vuatemala.............1K5.— S. Salvador............106.— Costaricca.............140.— Portoricco.............150.— S. Domingo............111.— •T anutira..............—. — Mulatiar Plant........... lt>5.— Java \V. .1. B............184.— Moka...............155.— Poper : Sinjrapore.............99.— Penang..............93.— Tel liclierv.............9«-— beli................141.— Piaient :.................tiO.— Madka >korja : (cimet)..........»7.— „ eleeta..........91.— Riž: italijanski.....-.....16.—2*2.50 Indijski............10.50 14.— Japonski...........15.50 17.75 Južno sadje: Rožiči : novi>............11 Datelji:..............._ SmokTf : ((.'alHmauii v vencib novi ,, proste . . puljsko (Puglial...... ^mirnake (v škatljicahl . . . Mandeljni : sladki I. Bari novi . . Lešniki: siciljski........ KXXXKKKKKKKKKKKK !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krut* n a žepna ura iz niklja Sidro-Reniontoir, 8 pokrivalom in tri letnim jamstvom Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.) 1 verižica za uro, sestava klepa (na zahtevo iz niklja li posrebrnjena). i krasna igla za zavratnike <«a gospode iz amer. donble-ziata s kameni, podobnimi bri-jantom. 1 par lepih zapestnih gnmbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komstdov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjše-valuo zrcalo (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti posiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku ti dnij rado volj uo nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja. E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur tn zlaten ne na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krak ovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in aprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Velika zaloga soMfleo goliMi in tapecaril od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovanni hšt. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne oene. Moje pohištvo donese sredo. OBUVALA! P EPI KRAŠEVEC • iri tarlrl Si. Petri (Plam Rosario pol llndsto tils) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodo, gospe in otroke Poštno naročbe izvrše ▼ tistem dnem. Odpošiljate* je poStnlne prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobna ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo h točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojna naročbe m priporoča Josip Btantid mojster 13.— . 13.— 16— . 11.— 20ui0 ! 51.50 V2&—130.— . 39.50 —.— Novoletna darila! TRST - ni. Nnova, nasproti lekarne Zanetti - TRST velik izbor KUKAL oo o°o o°o o°o t.2l ral»<> v ^le. *i. 1.. I. nad str. ■I Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo s iz lekarne B. Fraper-ja t PrajT|#*-- je te več kakor 30 let obče znano »lomače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. X redno uporabo istega we prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. već. ItiiHIo! Vsi deli embalaže nosijo je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilu, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po posti 6 nvč. več. \ zraven stoječo, postavno po- loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu4 Praga, Kalaatran, ogel Spornerjeve uiiee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, t Trstu t Lekarnah: G. Lueiani, E. Leitenburg, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer. | | (»ir«">tii je hranilne % lotre. ki s u:il<.7»- /;i m i manj ihIiiu lei<> po f)"/(l, iia-vadiM' |h» 41/,0/® vl«»e** n?« Conto - etorrent |x> Sprejema lintmlut* knjižice druzih mv«*i<»v brez izgnlie »»l»r«—ti ter izdaja v za-merii. lastne. ICenUii dav«-U (»laetiie zadruga I>aje posojila na |N>r»«*tvo ali zastavo tia f)letim iHlpIjtet-vaiiie v »eden-kili ali mesečnih olm»kih. pr..li vknjixl»i varščine na lOletno cm!plačevanj«*, v t<*kiMVm r m-uiiu |n» dogovoril. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |hi .'>00 kratd |m» 1 krnit«* na teden, ali dalj^li <»l*ri*kili j m r dogovttru. I >eleži se ol»re-ftujejo jn» ti.l 5°/,. Vplačevanje vrši se a'i potom |M*|o7n na črkovni račun štev. H42.3l»lJ. I" radne ure: «m| —]'J <|upoludne in M--1 |M»|Mildne; ob nedeljah in praznikih ^—\*1. lj-e in zanesljive pnike vseh sistemov in kalibrov. Znamenite :n ojstrostrelne puike M iibre, ris&nice. lovske kratke puike 1> dvo-cevke za rele krogle iz dobrega kovanega m:urrijala. nai-olidnejše pu*kai>ko ročno delo ter dobro preskušano Komade, ki De ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse. udelavam cevi v stare puške. nova kopita, predelavam pušk»» za nabijanje «>d npredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejfcem delu « o o o o e zmerne cene. •••••• Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brez" plačno in franko I Slovenci! Slovenke! v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljuoljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši Voščilo (Biks) blišč ter vzdrži usnje mehko. 0°© ©°< o o oo Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! Glavno zalogo ima Jvan Drnfovka, zaloga usnja in tovarna nadplatov v Gorici. Ha drobno ga prodajajo ▼ Trstu sledelijfg. trgovci. M. Milonig, ulica Ghega 4; Zgur & Popatnik ul. Poste nuove 5; Hanibal tfkerl ul. Pilone 4; Al. Plesničar ul. Giulia 25; Jak. Bambić ul. Giulia 7; Josip Kranjc ul. Media 13; Andrej Urdich ul. Stadion 5; Ani. Godnig ul. Nuova; Jon. K->cjančič ul. Barriera 19; I. Prelog ul Bosco 2, I. Kramer Kojan pri cerkvi 1; lv. Tomažić ul. Molln a vento 3. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih lenali. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za. besedo; za večkratno insereijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Inženjer Živic se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti. Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. S C hI vit Z e Comp * f Trst ulica Zonta št. 5. pri novem sv. Antonu. Krojač, krojač v ulici Tor rente štev 34, I n, se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini. Anton Jerič, Zalomi likerjev v sorfčih in buteljkah. Porhono lol/nh u,icft Acqaedotto 8 roi lldUU JctlVUU Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. Potočnik Fran rr^r^tr matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Dpline Patar u,lca Riborgo št. 2b. Velika ' OIOI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. H. Stibiel Pekarne in sladdidarne. Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso filijalka ulica Kiborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih aladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. 1^1/ PprhailO niča Stadion št. 20, pe-JdlV. IDlIlCtllU karDtt in fdailčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Nep r earor I j i v e m rež i ee. ^ v Trstu, Piazza Negozianti št 1 W I ICfc U* priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse-druge priprave za plinovo luč Aner." Kavarne. v Anfnn ^nrli prip°ro6a 8v°j' bvarn rnillUII OUI II »Commercio« in »Tedesco« ki ati shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Osrlje in drva. Mllho Incin v uI'c'5tev- p;iporoča sv^)jo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska izdclovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnoiobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim.*4 Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. Slovenec C. It. priTiiigirani kroji V Gorici. Civilni in vojaški krojač. vsakemu koj raze miji? krojiti Martin PoveraJ v Gorici na Travniku št. 'Ji I n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke 'iz | inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, j dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voseene sveee. J Krmar svečar v Gorici ulica Sv. Antona ■ l\UJJdl* št 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako vrstnih naročil v vso to stroko spadaj oči h de Anion Hresčak. (iorica, Gosposke ulice 5t 14-Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. if Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spit&lske ulice it. 2. 1 t* Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valu* itd. po najkulantnejšlh posrojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promete k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na viožne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4-'/.0/,, obrestovanjem od dne vloge clo dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.