GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 TOGRAFIJE TLASA SLOVENIJE TSKE KAR NACIONALNEGA A METODOLOGIJA TEMA METODOLOGIJA FRIDL TEMATSKE KARTOGRAFIJE JERNEJA NACIONALNEGA ISBN 961-6182-83-8 ATLASA SLOVENIJE 9 6 1 6 9 8 7 6 3 8 2 8 1 JERNEJA FRIDL Geografija Slovenije 2 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Jerneja Fridl Naziv: mag., univerzitetna diplomirana inènirka geodezije, asistentka z magisterijem Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana Faks: +386 (0)61 125 77 93 Telefon: +386 (0)61 125 60 68 E-po{ta: jerneja@zrc-sazu.si Rodila se je leta 1966 v Mariboru, kjer je leta 1985 maturirala. V Ljublja- ni je leta 1992 diplomirala in leta 1998 magistrirala. Leta 1992 se je zaposlila na In{titutu za geografijo Univerze v Ljubljani, leta 1994 pa na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je prevzela vodenje Oddelka za tematsko kartografijo. Najve~ se ukvarja z geografskimi informacijskimi sistemi in tematsko kartografijo, predvsem raziskova- njem kartografskih izraznih sredstev ter oblikovanjem in izdelovanjem tematskih kart. Sodelovala je pri {tevilnih znanstvenih projektih, med katerimi sta bila najpomembnej{a Nacionalni atlas Slovenije in Regionalna geografska monografija Slovenije. Objavila je ve~ kot 100 bibliografskih enot, med katerimi so tudi {tevilne tematske karte v pomembnih knjigah: Geografski atlas Slovenije, ki ga je tudi souredila, Slovenija – pokrajine in ljudje, Geografski atlas za osnovno {olo in Enciklopedija Slovenije. Geografija Slovenije 1 Predlist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 METODOLOGIJA TEMATSKE KARTOGRAFIJE NACIONALNEGA ATLASA SLOVENIJE Jerneja Fridl Z A L Ž B A Z R C Geografija Slovenije 2 Samo Black 1 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 METODOLOGIJA TEMATSKE KARTOGRAFIJE NACIONALNEGA ATLASA SLOVENIJE JERNEJA FRIDL LJUBLJANA 1999 Geografija Slovenije 2 Samo Black 3 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 METODOLOGIJA TEMATSKE KARTOGRAFIJE NACIONALNEGA ATLASA SLOVENIJE Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1999 Urednik: Drago Perko Recenzenti: Andrej ^erne, Drago Perko, Branko Rojc Kartografka: Jerneja Fridl Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Urednik zalòni{tva: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Littera picta d. o. o. Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Slika na naslovnici, ki jo je pripravilo podjetje SYNCOMP d. o. o., je sestavljena iz reklamnega gradiva za Geografski atlas Slovenije, © DZS, d. d., Zalòni{tvo literature, 1998. Avtor naslovnice atlasa je Marko Tu{ek. Uporabo gradiva je dovolil zalònik. Avtor fotografije na predlistu je Igor Lapajne, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 528.91.912.44(497.4) FRIDL, Jerneja Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije / Jerneja Fridl ; [kartografka Jerneja Fridl ]. – Ljubljana : ZRC, 1999. – (Geografija Slovenije ; 2) ISBN 961-6182-83-8 4 Geografija Slovenije 2 Samo Black 4 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 VSEBINA PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 9 1. UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 11 2. TEMATSKA KARTOGRAFIJA ................................................................................................................................................................................................ 12 2.1. OPREDELITEV POJMA TEMATSKA KARTA ...................................................................................................................................... 12 2.2. ZA^ETKI TEMATSKE KARTOGRAFIJE .................................................................................................................................................... 12 3. SPLO[NOGEOGRAFSKI IN NACIONALNI ATLASI ................................................................................................................................ 20 3.1. SPLO[NO O ATLASIH ........................................................................................................................................................................................................ 20 3.2. KRATEK ORIS ZGODOVINSKEGA RAZVOJA GEOGRAFSKIH ATLASOV ............................................ 20 3.3. KRATEK ORIS ZGODOVINSKEGA RAZVOJA NACIONALNIH ATLASOV ................................................ 24 3.4. PREDSTAVITEV NACIONALNIH ATLASOV EVROPSKIH DR@AV ........................................................................ 25 3.4.1. NACIONALNI ATLAS MAD@ARSKE ............................................................................................................................................ 25 3.4.2. NACIONALNI ATLAS AVSTRIJE ........................................................................................................................................................ 27 3.4.3. NACIONALNA ATLASA ITALIJE ........................................................................................................................................................ 27 3.4.4. NACIONALNI ATLAS POLJSKE ........................................................................................................................................................ 30 3.4.5. NACIONALNI ATLAS VELIKE BRITANIJE ............................................................................................................................ 30 3.4.6. NACIONALNI ATLAS FINSKE .............................................................................................................................................................. 32 4. NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE .................................................................................................................................................................................. 34 4.1. IDEJA O NACIONALNEM ATLASU SLOVENIJE ............................................................................................................................ 34 4.2. RAZVOJNORAZISKOVALNI PROJEKT NACIONALNEGA ATLASA .................................................................. 37 4.3. ZUNANJA PODOBA NACIONALNEGA ATLASA SLOVENIJE .................................................................................... 38 4.4. VSEBINSKA ZASNOVA NACIONALNEGA ATLASA SLOVENIJE .......................................................................... 40 5. TEHNI^NI VIDIKI PRIPRAVE TEMATSKIH KART ZA NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE ................ 48 5.1. GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI ............................................................................................................................................ 48 5.1.1. OPREDELITEV POJMOV RA^UNALNI[KA KARTOGRAFIJA IN GIS ........................................ 49 5.1.2. ORGANIZIRANOST GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV ........................................ 49 5.1.2.1. STROJNA OPREMA .................................................................................................................................................................. 49 5.1.2.2. PROGRAMSKA OPREMA ................................................................................................................................................ 50 5.1.2.3. ZBIRKE PODATKOV .................................................................................................................................................................. 50 5.1.2.4. LJUDJE ........................................................................................................................................................................................................ 50 5.2. PROSTORSKI PODATKI ZA NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE .............................................................................. 50 5.2.1. GRAFI^NI PRIKAZ PROSTORSKIH PODATKOV .................................................................................................... 51 5.2.1.1. VEKTORSKI PODATKOVNI MODEL .................................................................................................................. 51 5.2.1.2. RASTRSKI PODATKOVNI MODEL ........................................................................................................................ 51 5.2.1.3. IZBIRA MED PODATKOVNIMA MODELOMA ........................................................................................ 52 5.2.2. PODATKOVNE BAZE ........................................................................................................................................................................................ 53 5.2.2.1. TIPI PODATKOVNIH BAZ .................................................................................................................................................. 53 5.2.2.2. ORGANIZACIJA PODATKOVNIH BAZ ZA NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE .............................................................................................................. 54 5.2.3. PODATKOVNI SLOJI .......................................................................................................................................................................................... 54 5.3. VNOS, OBDELAVA IN PREDSTAVITEV PROSTORSKIH PODATKOV ............................................................ 55 5.3.1. ZBIRANJE IN VNOS PODATKOV .................................................................................................................................................... 55 5.3.1.1. VNOS PODATKOV S POMO^JO TIPKOVNICE .................................................................................. 55 5 Geografija Slovenije 2 Samo Black 5 SYNCOMP 5.3.1.2. VEKTORSKA DIGITALIZACIJA .................................................................................................................................. 56 5.3.1.3. RASTRSKA DIGITALIZACIJA ...................................................................................................................................... 57 5.3.1.4. PRETVORBA OBSTOJE^IH DATOTEK ........................................................................................................ 57 5.3.2. OBDELAVE PODATKOV IN IZVAJANJE ANALIZ ........................................................................................................ 58 5.3.2.1. OPERACIJE ZA PRETVORBO PODATKOV ............................................................................................ 59 5.3.2.2. OPERACIJE ZA ANALIZO PODATKOV .......................................................................................................... 66 5.3.2.3. OPERACIJE ZA PRIPRAVO IZHODNIH PODATKOV .................................................................. 73 5.3.3. PREDSTAVITEV PODATKOV ................................................................................................................................................................ 79 5.3.3.1. ZA^ASNI PRIKAZ NA MONITORJU .................................................................................................................. 80 5.3.3.2. TRAJNI PRIKAZ NA PAPIRJU, FOLIJI ALI FOTOGRAFSKEM FILMU ................ 80 5.4. KAKOVOST PROSTORSKIH PODATKOV .............................................................................................................................................. 81 5.4.1. NATAN^NOST POSAMEZNIH PODATKOVNIH ELEMENTOV ................................................................ 81 5.4.2. NATAN^NOST NIZA PODATKOV .................................................................................................................................................... 82 5.4.3. VIRI POGRE[KOV ALI NAPAK .......................................................................................................................................................... 82 5.5. PREDNOSTI RA^UNALNI[KE IZDELAVE TEMATSKIH KART ................................................................................ 83 6. OBLIKOVALSKI VIDIKI IZDELAVE TEMATSKIH KART ZA NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE .................................................................................................................................................................................... 85 6.1. MATEMATI^NI ELEMENTI KART ........................................................................................................................................................................ 86 6.1.1. KARTOGRAFSKA PROJEKCIJA ...................................................................................................................................................... 86 6.1.2. MERILO ................................................................................................................................................................................................................................ 87 6.2. KARTOGRAFSKA IZRAZNA SREDSTVA ................................................................................................................................................ 88 6.2.1. KARTOGRAFSKI ZNAKI .............................................................................................................................................................................. 89 6.2.1.1. TO^KOVNI KARTOGRAFSKI ZNAKI ................................................................................................................ 89 6.2.1.2. LINIJSKI KARTOGRAFSKI ZNAKI ........................................................................................................................ 89 6.2.1.3. POVR[INSKI KARTOGRAFSKI ZNAKI .......................................................................................................... 90 6.2.1.4. GEOMETRI^NI KARTOGRAFSKI ZNAKI .................................................................................................... 90 6.2.1.5. NAZORNI KARTOGRAFSKI ZNAKI .................................................................................................................... 90 6.2.1.6. ^RKOVNO-[TEVIL^NI KARTOGRAFSKI ZNAKI ............................................................................ 91 6.2.2. GRAFIKONI .................................................................................................................................................................................................................... 91 6.2.3. NAPISI .................................................................................................................................................................................................................................... 91 6.3. GRAFI^NE SPREMENLJIVKE ................................................................................................................................................................................ 92 6.3.1. OBLIKA ................................................................................................................................................................................................................................ 93 6.3.2. VELIKOST ........................................................................................................................................................................................................................ 94 6.3.3. BARVA .................................................................................................................................................................................................................................... 95 6.3.4. SVETLOSTNA VREDNOST .................................................................................................................................................................... 99 6.3.5. VZOREC .......................................................................................................................................................................................................................... 100 6.3.6. SMER .................................................................................................................................................................................................................................. 101 6.4. ELEMENTI TOPOGRAFSKE PODLAGE TEMATSKIH KART .................................................................................. 102 6.4.1. RELIEF .............................................................................................................................................................................................................................. 103 6.4.2. VODOVJE ...................................................................................................................................................................................................................... 104 6.4.3. NASELITVENO OMRE@JE .................................................................................................................................................................... 105 6.4.4. PROMETNO OMRE@JE ............................................................................................................................................................................ 106 6.4.5. ADMINISTRATIVNE MEJE .................................................................................................................................................................... 112 6.5. SPLO[NO O KARTOGRAFSKI GENERALIZACIJI ................................................................................................................ 112 6.5.1. NA^INI KARTOGRAFSKE GENERALIZACIJE .......................................................................................................... 114 6.5.1.1. IZBIRANJE .......................................................................................................................................................................................... 114 6.5.1.2. POENOSTAVLJANJE .......................................................................................................................................................... 115 6.5.1.3. POUDARJANJE ............................................................................................................................................................................ 115 6 Geografija Slovenije 2 Samo Black 6 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 6.5.1.4. RAZVR[^ANJE .......................................................................................................................................................................... 116 6.5.1.5. ZDRU@EVANJE ............................................................................................................................................................................ 116 6.5.1.6. PRETVARJANJE ........................................................................................................................................................................ 116 6.5.1.7. PREMIKANJE .................................................................................................................................................................................. 117 6.5.2. MINIMALNE DIMENZIJE .......................................................................................................................................................................... 117 6.6. POVZETEK TEHNI^NIH IN OBLIKOVALSKIH RE[ITEV NA PRIMERU KARTE RELIEFNIH ENOT IN OBLIK ............................................................................................................ 118 6.6.1. TOPOGRAFSKA PODLAGA NA KARTI RELIEFNIH ENOT IN OBLIK .................................... 118 6.6.2. TEMATSKA VSEBINA NA KARTI RELIEFNIH ENOT IN OBLIK ........................................................ 122 6.6.3. IZVENOKVIRNA VSEBINA NA KARTI RELIEFNIH ENOT IN OBLIK .......................................... 123 7. ANALITI^NE, KOMPLEKSNE IN SINTETI^NE KARTE ................................................................................................................ 124 7.1. ANALITI^NE KARTE ........................................................................................................................................................................................................ 124 7.2. KOMPLEKSNE KARTE .................................................................................................................................................................................................. 125 7.3. SINTETI^NE KARTE ........................................................................................................................................................................................................ 126 8. SKLEP ................................................................................................................................................................................................................................................................ 127 9. LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................................................................................................................................... 130 10. SEZNAM SLIK ...................................................................................................................................................................................................................................... 134 11. SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 136 7 Geografija Slovenije 2 Samo Black 7 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 PREDGOVOR Knjiga Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije je plod mojega ve~letnega podiplomskega usposabljanja na podro~ju tematske kartografije, ki je potekalo na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, In{titutu za geografijo in Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter sodelovanja pri razvojnoraziskovalnem projektu Nacionalni atlas Slovenije. V knjìni obliki je atlas iz{el leta 1998 z naslovom Geografski atlas Slovenije. Pri snovanju in izvedbi tega temeljnega geografskega dela sem sodelovala predvsem kot ~lanica vodstva projekta, ~lanica uredni{kega odbora, urednica zemljevidov in kartografka. S kartografskega vidika je bila priprava tematskih kart za tako pomembno in obsèno delo {e posebej velik izziv. Tega sem se lotila tako, da sem pri oblikovanju fizi~nogeografskih, drùbenogeografskih in regionalnogeografskih kart posku{ala v ~im ve~ji meri upo{tevati kartografska na~ela, ki so se uveljavila v dolgoletnem razvoju kartografske stroke, hkrati pa vpeljati nove metodolo{ke pristope, ki jih je omogo~ila uporaba sodobne ra~unalni{ke tehnologije. Pri tem so mi veliko pomagale tudi izku{nje, ki sem jih pridobila pri pripravi {tevilnih tematskih kart za knjige Slovenija – pokrajine in ljudje, Geografski atlas za osnovne {ole in Enciklopedija Slovenije ter druge publikacije. S knjigo Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije èlim ~imbolj sistemati~no predstaviti vsa pomembnej{a teoreti~na in prakti~na kartografska spoznanja, ki sem jih pridobila s sodelovanjem pri pripravi 190 tematskih kart za nacionalni atlas. V pri~ujo~i knjìni monografiji so zato poleg kraj{ega pregleda zgodovinskega razvoja tematske kartografije ter splo{nogeografskih in nacionalnih atlasov opisane tudi vse stopnje delovnega procesa, ki so uveljavljene pri ra~unalni{ki izdelavi tematskih kart. Pri tem je posebej poudarjen pomen estetskega in harmoni~nega oblikovanja zemljevidov, ki naj bi ~imbolj pritegnili pozornost uporabnikov ter jim omogo~ili làje razumevanje in sprejemanje prostorskih informacij. Kot je razvidno iz naslova knjige, so znanstveni dosèki na podro~ju oblikovanja tematskih zemljevidov predstavljeni s konkretnimi primeri kart iz Geografskega atlasa Slovenije. Zaradi razli~nih velikosti obeh knjig je bilo treba karte za moje avtorsko delo zmanj{ati z merila 1 : 750.000 na merilo 1 : 850.000, kar pa, upam, ni preve~ mote~e. Po ocenah recenzentov je pri~ujo~e delo zaradi velikega pomanjkanja tovrstne strokovne literature ena od redkih slovenskih {tudij, ki obravnava in znanstveno preu~uje podro~je ra~unalni{ke tematske kartografije. Zato upam, da bo knjiga, kljub nekoliko bolj ozki usmerjenosti, pritegnila {ir{i krog bralcev, da bo zanimiva tudi kot {tudijsko gradivo na fakultetah in da bo v strokovno pomo~ vsem, ki se ukvarja-jo s tematsko kartografijo na raziskovalnih in{titutih, ministrstvih, dràvnih upravah, zalòbah ali drugje. Ob tej prilònosti se èlim zahvaliti vsem, ki so mi omogo~ili sodelovanje pri tako pomembnem de-lu, kot je prvi nacionalni atlas Slovenije. Posebna zahvala velja mojim mentorjem in hkrati recenzen-tom knjige dr. Andreju ^ernetu, dr. Branku Rojcu in dr. Dragu Perku, ki so mi è v ~asu podiplomskega usposabljanja nesebi~no pomagali utirati pot na kartografskem podro~ju. Za nasvete in prijateljsko po-mo~ sem hvalèna tudi vsem sodelavcem na Geografskem in{titutu Antona Melika, {e posebej dr. Mi-lanu Orònu Adami~u, dolgoletnemu vodji in{titutskega Oddelka za kartografijo. Posebna zahvala je namenjena Zalòbi ZRC za tehni~no izvedbo knjige ter Ministrstvu za znanost in tehnologijo in Razi-skovalnemu skladu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki sta z denarno podporo omogo~ila, da je moje delo lahko iz{lo. Nenazadnje èlim izre~i hvalèno besedo {e svojim doma~im, ki so z nesebi~no pomo~jo in moralno podporo ves ~as budno spremljali mo-jo {tudijsko pot in raziskovalno delo. mag. Jerneja Fridl, avtorica 9 Geografija Slovenije 2 Samo Black 9 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 1. UVOD Ko se je ~lovek za~el zavedati svojega ìvljenjskega prostora in okolja, ki ga obdaja, je za~el zbirati tudi prve geografske podatke o njem. Zbrana dejstva, bodisi o obdajajo~ih objektih bodisi o njihovih lokacijah v prostoru, si je najprej beleìl na lubje, ìvalsko koò ali na stene v votlinah. Nastajali so prvi »zemljevidi«, ki so postopoma privedli do razvoja kartografije. Sprva so bili zemljevidi predvsem »umetni{ka« dela, ki so jih ustvarjali umetniki in oblikovalci. Nastajali so iz èlje prikazati ìvljenjski prostor ljudi, ne da bi pri tem upo{tevali pravilne velikosti ter razmerja med objekti v naravi. [ele v dolgoletnem razvoju kartografske znanosti so se glede kartografskih projekcij, meril, postopkov generalizacije ter uporabe kartografskih izraznih sredstev in grafi~nih spremenljivk izoblikovala dolo~ena pravila, ki jih je pri pripravi zemljevidov treba upo{tevati. Posameznim zemljevidom so è v obdobju antike sledile prve zbirke v knjigo vezanih kart, ki jim danes pravimo atlasi. Vendar je prvi nacionalni atlas, katerega naloga je s tematskimi kartami predstaviti osnovne zna~ilnosti naravnega in drùbenega ìvljenja posameznega naroda, iz{el {ele ob prelomu tega stoletja. Slovenci vse do preteklega leta nacionalnega atlasa {e nismo imeli. Primeren trenutek za njegovo izvedbo je nastopil {ele z osamosvojitvijo na{e dràve. Izvedba nacionalnega atlasa Slovenije je zahtevala temeljit znanstveni pristop in sodelovanje mnoìce slovenskih strokovnjakov z razli~nih znanstvenih podro~ij. Najve~jo pozornost je bilo treba vsekakor nameniti kartografskemu delu. Kartografski znaki, ki se uporabljajo na geodetskih na~rtih in topografskih kartah, so è vrsto let dogovorjeni in ve~krat celo mednarodno standardizirani, zato pa so tematske karte, pri katerih se izbor znakov prilagaja konkretnim potrebam, velik izziv za vsakega kartografa, saj lahko prav z njihovo pomo~jo preveri svoj ustvarjalni in estetski ~ut. Le s pravilno uporabo razli~nih kartografskih metod prikazov in z domiselnimi oblikoval-skimi pristopi je mogo~e pripraviti kartografske prikaze, ki bodo {ir{emu krogu uporabnikov razkrili vlogo kart kot komunikacijskega sredstva, jim razblinili pomisleke o njihovem pomenu za sporazumevanje, jih popeljali v svet branja kart ter seznanili kartografsko neuke ljudi s tem, kako iz tematskih kart razbrati podatke o naravnih lastnostih pokrajine, prebivalstvu, gospodarstvu in poselitvi posamezne de- èle. Za tematske karte nacionalnih atlasov àl ni mogo~e podati enotnega vzorca, po katerem bi bile te izdelane, saj skoraj vsaka od njih zahtevala povsem svojevrsten pristop. Skozi zgodovino so se vzporedno s tehnolo{kim in znanstvenim razvojem spreminjali tudi na~ini pridobivanja ter prou~evanja geografskih podatkov in njihovega prikazovanja na razli~nih medijih. Do-ma~a in svetovna kartografija je danes tesno povezana z ra~unalni{ko in informacijsko tehnologijo. Vse bolj pomembne postajajo vsebina, natan~nost in verodostojnost prikaza. Podatki, katerih {tevilo naglo nara{~a, se zbirajo, obdelujejo in prikazujejo s pomo~jo ra~unalnikov. Tak{ni pristopi nam pri vsakodnevnem delu omogo~ajo uporabo nekaj tiso~ ali celo sto tiso~ podatkov, katerih obdelava bi bila z ro~- nimi metodami prepo~asna, predraga ali celo nemogo~a. V te namene so se razvili tudi razli~ni geografski informacijski sistemi (v nadaljevanju GIS-i), ki poleg vsestranske obdelave digitalnih podatkov omogo- ~ajo tudi kartografsko predstavitev dobljenih rezultatov. Tako so lahko spoznanja {tevilnih strok, na primer geologije, meteorologije, sociologije, ekonomije, zgodovine ipd., s pomo~jo ra~unalnikov enostavneje in bolj nazorno prikazana na zemljevidih. Dejstvo je namre~, da so v sistemu komunikacije grafi~ni prikazi ve~krat pomembnej{i od tekstovnih ali tabelari~nih na~inov podajanja podatkov. Izdelane karte pa vsebinsko in estetsko ne ustrezajo vselej strokovnim na~elom, saj jih ve~krat pripravljajo ljudje, ki so na kartografskem podro~ju popolnoma neuki. Zato so njihovi izdelki podobni prvim ra~unalni{kim kartam, ki so bile bistveno slab{e od ro~no izdelanih. Poudariti je namre~ treba, da je ob mònostih, ki jih ponujajo ra~unalni{ki programi in strojna oprema, mogo~e dose~i vsebinsko bogate in vizualno estetske kartografske prikaze le ob poznavanju in upo{tevanju postopkov generalizacije, na~inov oblikovanja kartografskih izraznih sredstev, uporabe grafi~nih spremenljivk, izbora meril in drugih kartografskih zakonitosti. Prav zato upam, da si bo knjiga Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije utrla pot med vse »kartografe«, ki se lotevajo kartografskega dela brez ustreznega strokov-nega znanja, ali pa bi èleli to znanje le {e poglobiti. 11 Geografija Slovenije 2 Samo Black 11 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl 2. TEMATSKA KARTOGRAFIJA 2.1. OPREDELITEV POJMA TEMATSKA KARTA Karte ali zemljevidi so dvodimenzionalni grafi~ni prikazi zemeljskega povr{ja ter razli~nih objektov in pojavov na ravnini. Delimo jih na splo{nogeografske in tematske karte (Rojc 1991, str. 7). Enakovredna izraza tematska karta ali tematski zemljevid uporabljamo za karte, ki so v nasprotju s splo{nogeografskimi osredoto~ene na poudarjanje ene, dveh, redkeje ve~ samostojnih tematik o naravnih ali drùbenih pojavih, njihovih medsebojnih odnosih ter njihovi razprostranjenosti v prostoru in ~asu. Izbira tem, ki jih lahko predstavimo na tematskih kartah, je skorajda neomejena. Namesto izraza »tematska karta« naletimo v strokovni literaturi tudi na poimenovanje specialna ali posebna karta. Izraz pa je lahko vpra{ljiv, saj so z oznako specialka poimenovali voja{ke topografske zemljevide Avstro-Ogrske. Nikakor pa kartografska stroka ne more sogla{ati s predlogom slavista dr. Joèta Topori{i~a, ki èli izraz »tematska karta« nadomestiti z oznako »tvarinski zemljevid«. Slovar slovenskega knjìnega jezika predlaga namesto pridevnika »tvarinski« uporabo knjìno ustreznej{ih izrazov »snoven, materialen« (SSKJ 1987, str. 1438), a ta nista najbolj primerna, kadar govorimo o zemljevidih. V knjigi bosta uporabljena oba termina: »tematska karta« ali »tematski zemljevid«, saj je enako-vredne besedne zveze mo~ najti tudi v tujih jezikih (na primer hrva{ki izraz tematska karta, angle{ki thematic map, francoski carte thématique, nem{ki thematische Karte, italijanski carta tematica, {pan-ski Mapa temático, danski tematisk kort, norve{ki tematisk kart, finski teemakartta, ~e{ki tematická ma-pa, poljski mapa tematyczna (Neumann 1997, str. 447)). Pridevni{ki del izraza, ki je v stroki popolnoma uveljavljen, je namre~ nesmiselno spreminjati z besedo, ki je pomensko neustrezna. V nadaljnjem besedilu bosta zavestno uporabljena oba enakovredna izraza »zemljevid« in »karta«. Slednji je danes mnogo bolj uveljavljen, vendar tudi prvega v kartografski terminologiji ne bi smeli povsem pozabiti. 2.2. ZA^ETKI TEMATSKE KARTOGRAFIJE Iz tènje ljudi, da bi s sliko ponazorili podobo svojega okolja in glavnih naravnogeografskih zna~ilnosti, se je kot ena najstarej{ih znanstvenih ved è v prazgodovinskem obdobju za~ela razvijati kartografija. ^lovek je kmalu ugotovil, da si s pomo~jo slikovnih ponazoritev lahko poenostavi gibanje v neznanem prostoru, zabeleì nevarna mesta, ki v okolju preìjo nanj in izri{e meje svoje lastnine. Na ohranjenih glinenih plo{~ah, lubju ali papirusu so najpogosteje upodobljene prav karte mest, regij oziroma posestnih meja. O tem pri~a tudi najstarej{i ohranjeni primerek iz ~asa okrog 6000 let pr. n. {t., ki prikazuje neolitsko mesto v zahodni Tur~iji z imenom Çatal Hüyük. Na njem je upodobljen tloris ulic in hi{, ki leìjo ob vznòju gore Hasan Dag (Harley 1992, str. 11). Prve ohranjene pomorske in cestne karte, ki se nedvomno uvr{~ajo med zametke tematske kartografije, pa izhajajo iz obdobja 4000 let pr. n. {t. Med njimi so morda najzanimivej{i zemljevidi prebivalcev Mar{alovih otokov, ki so jih vse do za~etka tega stoletja uporabljali za navigacijo. Za prikaz plovnih poti in morskih tokov so uporabili palice, dobljene iz listov kokosovih palm, poloàje otokov pa so zaznamovali s {koljkami (Raisz 1948, str. 3). Na karti severnega predela Mezopotamije, ki je nastala okrog leta 2500 pr. n. {t., so za ponazoritev polo- àja mest, rek in gorovij è uporabili ustrezne kartografske znake in ozna~ili strani neba. Prav tako ni mogo~e zaobiti pogosto omenjane »katastrske« karte iz obdobja 1600 do 1400 pr. n. {t, najdene v Capo di Ponte, ki je najstarej{i tovrstni ohranjeni dokument na obmo~ju Evrope (Koro{ec 1978, str. 10). Na kartah so kmalu za~eli upodabljati tudi zemeljsko kroglo z obrisi celin, vendar so te predstavitve na za~etku najverjetneje temeljile na domnevah in opazovanjih nebesnih teles in {ele s~asoma do-bile matemati~no podlago. Klavdij Ptolemej (90–168 n. {t.) je bil prvi, ki je v velikem zborniku astronomije, poimenovanem Almagest, in v osmih knjigah Geografije zbral in objavil lastna dognanja ter astronomska in kartografska znanja svojih prednikov. V Geografiji so kraji na Zemlji prvi~ ozna~eni 12 Geografija Slovenije 2 Samo Black 12 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 1: Zemljevid severne Mezopotamije iz Slika 2: »Katastrska« karta iz obdobja 1600 ali leta 2500 pr. n. {t. (Koro{ec 1978, str. 12). 1400 pr. n. {t. (Koro{ec 1978, str. 10). z geografskimi {irinami in dolìnami (Mala splo{na enciklopedija 1976, str. 177). Kljub temu, da so bi-li poloàji krajev le redko dolo~eni na podlagi opazovanj ter so bili ve~inoma prevzeti iz starej{ih kart ali potopisov, je njegovo delo pustilo vidne posledice v kartografiji in vplivalo na kasnej{e metodolo{- ke pristope, {e zlasti pri pripravi splo{nogeografskih kart. V ~asu rimskega imperija so tedanji kartografi zaradi {tevilnih trgovskih poti in popotovanj iz Evrope v Azijo po kopnem ali morju namenjali vse ve~jo pozornost itinerarijem in pomorskim zemljevidom. Eden najbolj znanih ohranjenih itinerarijev, ki je v kasnej{ih prepisih in predelavah znan pod imenom Tabula Peutingeriana, je nastal v starem Rimu v drugi polovici 4. stoletja. Prikazuje cestne povezave in razdalje med naselji na poti med zahodno Evropo in Indijo. Zemljevid so prilagodili velikosti perga-menta (34 krat 682 cm), zato so ga v smeri od severa proti jugu mo~no stisnili in v smeri od zahoda proti vzhodu pretirano razpotegnili (Österreich auf Alten Karten & Ansichten 1989, str. 14–15). V Evropi so po Ptolemejevem zgledu izdelovali zemljevide vse do za~etka srednjega veka, ko je kartografska znanost podlegla vplivu kr{~anskih predstav o na{em planetu in oson~ju, temelje~ih na Bibliji. Mnogi rokopisi srednjega veka so tako vsebovali teolo{ko usmerjene geografske ponazoritve sveta, upodobljenega v obliki tako imenovane T-O karte. Ta je vklju~evala koncept okroglega sveta, pode-dovanega od Rimljanov (orbis terrarum), razdeljenega na tri dele in po vesoljnem potopu ponovno naseljenega s tremi Noetovimi potomci: [emom, Hamom in Jafetom (Delano - Smith 1992, str. 19). Vsaka od treh tedaj poznanih celin je bila dodeljena enemu izmed njih, zemlja pa je bila stilizirana z Vzhod-om (Azijo) kot rajem v zgornji polovici krogle, z Evropo v spodnji levi polovici ter Afriko v spodnji desni polovici krogle. Prerez med zgornjo azijsko polovico in ostalima spodnjima kvadrantoma je potekal vzdol` horizontalne ~rte, ki je predstavljala tok reke Don. Navpi~no delitev med Evropo in Afriko je ponazar-jalo Sredozemsko morje. Ti dve ~rti sta sestavljali ~rko T, njuno sti~i{~e pa je sovpadalo z lego Svete deèle (Robinson 1982, str. 12). Kr{~anski srednji vek s svojimi likovno bogatimi, a geografsko skromnimi zemljevidi ni imel ve~je-ga vpliva na nadaljnji kartografski razvoj. Od predhodnikov so prevzeli le pomorske zemljevide, ki so pomor{~akom poleg posplo{enih obrisov obale in morij nudile tudi podatke o vetrovih in poloàjih pristani{~. Natan~nej{e izrise obalne ~rte so omogo~ile {ele iznajdba magnetne igle in kompasa, izpo-polnitev astronomskih meritev in izdelava mreè kompasnih linij. 13 Geografija Slovenije 2 Samo Black 13 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Slika 3: Izsek zemljevida na{ega ozemlja v enem od ponatisov Ptolemejevega dela Geografija iz leta 1511 (Lovri} 1988, str. 192). 14 Geografija Slovenije 2 Samo Black 14 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 4: Izsek iz Tabule Peutingeriane – zemljevida, ki je sluìl kot pripomo~ek popotnikom in prikazuje tudi anti~na naselja na dana{njem slovenskem ozemlju (Österreich auf Alten Karten & Ansichten 1989, str. 14–15). Kartografski razvoj se je resneje nadaljeval {ele v poznem srednjem veku, ki je ponovno obudil Ptolemejeva spoznanja. Postopki in pripomo~ki za pripravo zemljevidov so se vse bolj izpopolnjevali in pomor{~aki so zaradi teènj vladarjev po kolonizaciji novih deèl odkrivali dotlej neznane obale in celine. Toda {ele na za~etku 18. stoletja je dozorel ~as za razvoj prvih tematskih kart v dana{njem pomenu besede. @e omenjeni na~rti mest, katastrski na~rti in pomorski zemljevidi so sicer poudarjali katerega od topografskih elementov, vendar lo~nice med tematskimi in splo{nogeografskimi kartami ni bilo mogo~e postaviti. Prav tako je bila pred tem obdobjem kartografija usmerjena v kartiranje podrobnih zemljevidov dràvnih ozemelj. Najve~ji korak pri izmeri deèle in izdelavi topografskih kart je na prelomu iz 17. v 18. stoletje naredila Francija. [ele v za~etku 19. stoletja pa so s pomo~jo kart posameznih deèl izdelali prvi splo- {nogeografski zemljevid Evrope v obrisih, kakr{no za osnovo kart poznamo {e danes (Fridl 1995 d, str. 23). Uveljavitev tematskih zemljevidov, na katerih so bili poudarjeni elementi, ki jih na topografskih kartah ni bilo, je bila torej povezana s pridobljeno stopnjo kartografskega znanja ter vse bolj natan~nimi 15 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 15 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Slika 5: Del srednjeve{ke predstavitve sveta iz rokopisa Jeana Mansela iz 15. stoletja (UNESCO glasnik 1992, str. 52). 16 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 16 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 6: Za Sredozemlje so è leta 1270 obstajale pomorske karte z izdelano mreò kompasnih linij in izjemno natan~nimi predstavitvami obalnih oblik (Lago 1989, str. 47). 17 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 17 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl meritvami ozemelj. Res je, da Münsterjeva zemljevida vulkanskih obmo~ij in morskih tokov v Cosmo-graphia universalis (Svetovna geografija) iz leta 1544 kaèta vse poteze »pravih« tematskih kart (Podpe~an 1960, str. 92), vendar so bile te pred 17. stoletjem prej ko ne izjema, in sicer zaradi nerazvitosti naravnih in drùbenih ved. Prvi, ki se je resno ukvarjal s prikazom podnebnih, astronomskih in hidrolo{kih pojavov na zemljevidih, je bil priznani tematski kartograf Edmond Halley, po katerem je dobil ime tudi danes è kar zna-meniti Halleyev komet, ki ga je omenjeni kartograf in astronom prvi~ opazoval leta 1682. Naziv tematskega kartografa si je Halley prisluìl zaradi svojih naravnogeografskih tematskih zemljevidov. Prvi med njimi je prikazoval pasatne in monsunske vetrove; njihove smeri je Halley ponazoril s pu{~icami, ki so za tovrstne prikaze v ve~ji meri uveljavljene {e danes. Leta 1701 je po dvoletnem znanstvenem popoto-vanju po Atlantskem oceanu objavil tudi karto magnetnih sprememb, ki jih je upodobil s takrat {e neu-veljavljenimi izogonami. Sledil je zemljevid razli~nih vi{in plime v Rokavskem prelivu. [e pred nastopom son~nega mrka nad Anglijo leta 1724 pa je Halley pripravil zemljevid, ki je bil natisnjen v ve~jem {tevilu in je prikazoval potek sence mrka. To je bila prva tematska karta, posredovana {ir{i javnosti. Z njeno pomo~jo so prebivalci Anglije spremljali son~ni mrk. Halleyevo delo je bilo izhodi{~e za {tevilne naslednike, med njimi W. Whistona in J. C. Wilckeja, ki sta nadaljevala delo na inklinacijskih kartah. Martin Lister je predlagal izdelavo zemljevida prsti in mi-neralov. Christopher Packe se je uveljavil s filozofsko-orografsko karto vzhodnega Kenta. Francoza Jean Etienne Guettard in Philippe Buache pa sta v zgodovini kartografije zaslovela zaradi ponazoritev razprostranjenosti rastlin glede na njihovo odvisnost od kamninske podlage (Robinson 1982, str. 33–37). Gospodarsko izkori{~anje zemlje je v 19. stoletju pripeljalo tudi do razvoja geolo{kega kartiranja. Zanj je vsekakor najbolj zasluèn William Smith, ki je leta 1815 po skoraj ~etrtstoletnih raziskavah objavil zemljevid The Strata of England. Njegovo delo je sproìlo mo~an razmah geolo{kega kartiranja v vseh evropskih deèlah. Razvoj drùbenogeografskih tematskih kart pa je bil povezan z uvedbo rednih popisov prebivalstva. S popisi, kakr{ne poznamo tudi danes, so leta 1749 za~eli na [vedskem, sledili pa so jim leta 1790 v Zdruènih dràvah in leta 1801 {e v Veliki Britaniji. Kasneje so se popisi uveljavili tudi v drugih de- èlah in pomenijo neiz~rpen vir statisti~nih podatkov, ne samo o {tevilu prebivalstva, temve~ tudi o izo-brazbi ljudi, njihovi obolelosti, raz{irjenosti kriminala in podobnem. Henry Drury Harness je leta 1837 objavil vrsto izvirnih tematskih zemljevidov, pri katerih je uveljavil pomembne kvantitativne metode, ki se {e danes uporabljajo za prikaze gostote ljudi, prometnih tokov in {tevilnih drugih drùbenogeografskih vsebin. Z uporabo enotnih znakov za ponazoritev {tevila smrtnih primerov zaradi kolere v Londonu pa je zaslovel dr. John Snow, saj je s pomo~jo svojega prikaza odkril àri{~e te bolezni (Thrower 1992, str. 34). Na podro~ju tematske kartografije Slovenci nismo bistveno zaostajali. Franc Anton pl. Steinberg (1684–1765), doma z gradu Kalec, je è leta 1720 kot cestni nadzornik notranjskih cest pripravil svoj prvi tematski zemljevid, imenovan Karta kameralnih cest proti Trstu in Reki. Po ve~mese~nem brodar-jenju je za~eto kartografsko delo uspe{no nadaljeval leta 1723 s Karto kranjskih in spodnje{tajerskih voda, na kateri je predstavil tudi mònosti brodarske povezave med Savo, Dravo in Muro. Po letu 1724, ko je postal upravitelj idrijskega rudnika, se je posvetil pripravi Zemljevida ìvosrebrnega rudnika v Idriji. So~asno je v idrijski jamomerski {oli vzgajal mlade kadre, ki so nadaljevali njegovo pomembno zem-ljemersko in kartografsko delo. Med njegovimi varovanci velja omeniti Joèfa Mraka (1709–1786), ki je kot rudni{ki pripravnik po letu 1736 pripravil kar nekaj na~rtov idrijskega rudnika. Ve~jo pozornost je posve~al tudi rudnim nahajali{~em na Koro{kem, v Karavankah in v Zasavju ter mònostim njihovega prikaza na zemljevidih. Po na~elih idrijske tehni~ne {ole so v drugi polovici 18. stoletja kranjski kartografi Bernard [ober, Joèf Leitner, Franc Lampe, Joèf [emerl, Leopold Lieber, Mihael Bonn in nekateri drugi pripravili vrsto cestnih, gozdnih, hidrolo{kih in drugih tematskih zemljevidov za razli~ne projekte, med drugim tudi slikovne podlage k naravoslovnim in zgodovinskim delom Baltazarja Hacqueta ter Antona Tomaà Linharta (Koro{ec 1978, str. 119–127). 18 Geografija Slovenije 2 Samo Black 18 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 7: Izsek zemljevida magnetnih sprememb pomembnega tematskega kartografa Edmonda Halleya iz leta 1701 (Thrower 1992, str. 32). 19 Geografija Slovenije 2 Samo Black 19 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl [ir{i javnosti so bili tematski zemljevidi dostopni {ele sredi 19. stoletja, ko so hiter razvoj tiskarstva, iznajdba fotografije leta 1838 in ne nazadnje uveljavitev novih tehni~nih, drùboslovnih in naravoslovnih ved omogo~ili izdajanje zemljevidov v ve~jem {tevilu izvodov. Novo prelomno obdobje pa tematska kartografija doìvlja tudi z razvojem ra~unalni{ke tehnologije. Ta namre~ vpliva na è uveljavljene postopke klasi~ne tematske kartografije in vna{a opazne spremembe pri pripravi ter reprodukciji zemljevidov. Pri nas je danes ve~ina kart narejena na dveh glavnih kartografskih ustanovah. Na In{titutu za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani nastajajo tematski zemljevidi pod vodstvom Branka Rojca, delo kartografskega oddelka Geodetskega zavoda Slovenije pa vse od ustanovitve vodi Vili Kos. Vse ve~ji pomen dobivajo tudi v zadnjih letih izdane knjige Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in In{tituta za geografijo, ki jih omenjeni ustanovi opremljata z lastnimi tematskimi kartami. 3. SPLO[NOGEOGRAFSKI IN NACIONALNI ATLASI 3.1. SPLO[NO O ATLASIH Atlasi so zbirke v knjigo vezanih kart, katerih vsebine, oblikovalske re{itve in namen predstavljajo zaklju~eno celoto. Po strokovnosti jih lahko delimo na geografske, zgodovinske, anatomske, dialekto-lo{ke in podobno (Pak 1987, str. 128). Ljudje pod tem pojmom najpogosteje razumejo splo{nogeografske atlase s {tevilnimi topografskimi ali preglednimi zemljevidi, ki so namenjeni orientaciji, torej ugotavljanju na{ega poloàja ali lege naselij, cest, voda, gorovij v izbranem prostoru. Dejansko pa obstaja {e vrsta tematskih atlasov, ki so rezultat razli~nih znanstvenih raziskav in so namenjeni posebnim uporabnikom. ^e se osredoto~imo le na tematske atlase s podro~ja geografije, lahko ugotovimo, da so v njih predstavljeni naravni ali drùbeni dejavniki. Med fizi~nogeografske dejavnike sodijo podnebni, geolo{ki, pedolo{ki, geomorfolo{ki, lito-lo{ki, hidrolo{ki, botani~ni in podobni, med drùbenogeografske dejavnike pa prebivalstvo, poselitev, izobrazba, jezikovna sestava, zaposlitvena sestava, gospodarstvo, naravna bogastva, energetika, promet in zveze ter drugi. Poleg pravkar navedene delitve atlasov po vsebini jih lahko lo~imo tudi glede na obseg ozemlja, ki ga prikazujejo. Tako poznamo svetovne, regionalne in nacionalne atlase. V svetovnih atlasih prevladujejo karte zemeljske krogle ali njenih posameznih delov, na primer celin, medtem ko so celotna ali delna obmo~ja dràv prikazana v regionalnih atlasih. Od obeh zvrsti se lo~ijo nacionalni atlasi, ki s po-mo~jo tematskih kart z razli~nih znanstvenih podro~ij podajajo osnovne zna~ilnosti naravnega in drù- benega ìvljenja posameznega naroda oziroma dràve (Nacionalni atlasi tujih deèl in gradivo za Nacionalni atlas Slovenije 1966, str. 1). Vsebine nacionalnih atlasov so zaradi nenehnega razvoja novih znanstvenih podro~ij vse bolj pestre in omogo~ajo uporabnikom pridobivanje znanj na podro~jih, ki jih dotlej niso poznali, {irjenje njihove splo{ne izobrazbe in prepoznavanje problemov ter procesov, ki vplivajo tudi na drùbeni razvoj v posameznih dràvah. 3.2. KRATEK ORIS ZGODOVINSKEGA RAZVOJA GEOGRAFSKIH ATLASOV Upravi~eno lahko trdimo, da je prav Ptolemej z delom Geografija postavil temelje dana{njim atlasom in njihovim kartografskim prikazom po vsem svetu. @e arabski kalifi so cenili znanja starih ljud-stev in ponudili visoke nagrade vsem, ki so bili znanstvena dela antike pripravljeni prevajati v arab{~ino. Med njimi so bila {e posebej cenjena Ptolemejeva dela. Njegova spoznanja in dosèke so kartografi Haukala, al Nasudija in drugi le {e izpopolnjevali. Tako prvo tiso~letje na{ega {tetja pomeni zlato do-20 Geografija Slovenije 2 Samo Black 20 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 8: Izsek iz zemljevida sveta iz atlasa Al Idrizija, ki je veljal za temeljno delo arabske kartografije (Hakim 1992, str. 23). bo arabske kartografije, ki jo je dvesto let kasneje s svojimi kartografskimi dosèki zaklju~il al Idrizi. To dobo predstavlja vrsta zemljevidov, zbranih v Islamskem atlasu, ki je bil obvezen dodatek {tevilnim po-topisom. Vsak Islamski atlas je bil brez izjeme sestavljen iz enaindvajsetih zemljevidov, med katerimi je prvi prikazoval ozemlje celotne zemeljske krogle, sledile pa so mu karte Arabije, Perzijskega zaliva, Magreba, Egipta, Sirije, Sredozemlja in {tirinajst upodobitev osrednjega in vzhodnega dela musliman-skega sveta (Hakim 1992, str. 20–23). V Evropi so se na Ptolemejeva dela ponovno oprli {ele po koncu srednjeve{ke vladavine kr{~anstva. Prvi ponatis njegove Geografije s {estindvajsetimi kartami v bakrorezu je iz{el leta 1477 v Bolog-ni. Leta 1482 mu je sledila izdaja v Firencah, ki je poleg izvirnih zemljevidov obsegala tudi {tiri nove. Deseta izdaja, ki jo je leta 1513 priredil Martin Waldseemüller, pa je vsebovala dvajset dodatnih zemljevidov, med katerimi je bila tudi karta na{ega obmo~ja. Enega od najbolj znanih zemljevidov s prikazi dana{njega slovenskega ozemlja z naslovom Descriptio totius Illyridis (Opis vse Ilirije) najdemo v Münstrovi dopolnjeni izdaji Geografije iz leta 1552 (Mihevc 1998, str. 39). Zaradi bogate vsebine, relativne natan~nosti in dovr{enih gravur {e posebej izstopajo atlasi italijanskih in nizozemskih kartografov, med katerimi je treba omeniti predvsem Orteliusa, Mercatorja, Hondiusa in Blaeuja. Mercator, ki je zaslovel predvsem s tehni~no izvedbo kartografske projekcije – po njem je ta dobila tudi ime – je leta 1585 za~el z izdajo posameznih delov zbirke Atlas sive cosmographica. Leta 1595 je delo po njegovi smrti zaklju~il sin Rumold. V tej zbirki se za knjige, ki vsebujejo razli~ne karte, prvi~ pojavi izraz »atlas«, ki se je kasneje popolnoma udoma~il. Priprave za izdajo Mercatorjevega atlasa so potekale zelo dolgo, zato ga je prehitel Abraham Ortelius z atlasom Theatrum orbis terrarum, ki je prvi~ iz{el leta 1570, v naslednjih petdesetih letih pa je doìvel {tevilne nove izdaje. Ortelius je vanj vklju~il tudi prikaz ozemlja med Trà{kim zalivom in deè- lami na levem bregu Drave, imenovan Novi prikaz Slavonije, Hrvatske, Karnije, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin, ki ga je è precej prej izdelal August Hirschvogel (Mihevc 1998, str. 40). Slovensko ozemlje je bilo podrobneje predstavljeno tudi v atlasu avstrijskih provinc iz leta 1561, ki ga je pripravil Wolfgang Lazius (Österreich auf Alten Karten & Ansichten 1989, str. 33, 37). @al pa 21 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 21 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Slika 9: Prikaz Kranjske, Istre in Slovenske marke na zemljevidu Wolfganga Laziusa iz leta 1561 (Österreich auf Alten Karten & Ansichten 1989, str. 37). so bile karte izdelane brez predhodnih geodetskih meritev, niso bile opremljene s stopinjsko mreò in merilom, vsebinsko pa niso bile najbolj natan~ne, saj so bili kraji, reke in gorovja izrisani le priblìno. Zaradi iz~rpne podpore Francoske akademije znanosti je v 17. in 18. stoletju v kartografiji vodilno vlogo prevzela Francija. Najpomembnej{i francoski kartograf 17. stoletja je bil Nicolas Sanson D'Ab-beville. V njegovem atlasu Cartes génerales des Toutes les Parties du Monde iz leta 1658 kakor tudi v atlasu njegovega u~enca Charlesa Jaillota, ki je iz{el v Parizu leta 1689 pod imenom Atlas nouveau, lahko zasledimo kar nekaj kart na{ega ozemlja (Lovri} 1988, str. 213). Mònosti za pripravo {tevilnih atlasov, katerih zasnova in splo{ni izgled sta se ohranila vse do danes, so bile zagotovljene {ele v 18. stoletju z natan~nej{imi astronomskimi opazovanji, meritvami kop-nega in morja, iznajdbo novih kartografskih projekcij ter z izpopolnitvijo tiskarskih tehnik. Med najkvalitetnej{a atlasa sveta iz 19. stoletja lahko uvrstimo nem{ki atlas Stielers Handatlas in francoski Atlas Universel de géographie (Pak 1987, str. 128). V tem obdobju smo Slovenci dobili prva atlasa do-ma~ega kartografa Blaà Kocena (1821–1871), ki pa sta zaradi pouka v nem{kem jeziku iz{la v nem- {~ini. Leta 1860 je iz{el prvi atlas, namenjen osnovnim in me{~anskim {olam, to je bil [olski atlas, ki ga je tri leta kasneje Kocen priredil tudi za pouk v srednjih {olah (Bohinec 1925, str. 8). Do leta 1921 sta njegova atlasa doìvela 43 izdaj v nem{kem jeziku, {tevilni ponatisi pa so bili tudi v ~e{kem, hrva{- kem, poljskem in italijanskem jeziku (Oroèn Adami~ 1991, str. 174). @al do slovenske izdaje atlasa 22 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 22 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 10: Zemljevid Evrope iz 36. izdaje [olskega atlasa Blaà Kocena leta 1895 (Kocen 1895, str. 8). zaradi politi~nih interesov ni pri{lo, zato pa je zemljevidu alpskih deèl v 3. izdaji atlasa iz leta 1863 poleg slovenske narodnostne meje ob robu zemljevida dodan seznam slovenskih krajevnih imen. Leta 1864 je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska matica, ki si je za svojo prednostno nalogo za-dala pripravo naravoslovnega, zgodovinskega in kulturnega tiska, dosegljivega tudi Slovencem izven strokovnih in {olskih krogov. V obdobju med letom 1869 in 1877 je izdajala posamezne zemljevide At-lanta (Munda 1964, str. 15–21). Kasneje sta Simon Rutar in Fran Oroèn v slovenski jezik prevedla Haardtov zemljepisni atlas za ljudske {ole. Prva izdaja je vsebovala sedem zemljevidov Kranjske in Primorske. Kasneje so na Du-naju izdali {e {olski atlas [tajerske in Koro{ke (Oroèn 1901, str. 46). V ~asu prve in druge svetovne vojne je bilo zanimanje za izdajo splo{nogeografskih atlasov nez-natno, saj je kartografija sluìla predvsem voja{kim namenom. Po vojni pa so se v Evropi uveljavili francoski atlas Grande Atlante, ruska Atlas mira in Bol{oj sovjetskij atlas mira, angle{ka The Times Atlas of the World in Britannica atlas ter italijanski Grande atlante geografico. V omenjenih splo{nogeografskih atlasih se je z razvojem geografske znanosti pove~alo {tevilo tematskih zemljevidov, ki so bili praviloma dodani na uvodnih straneh. Zaradi ve~je povednosti so sodobni atlasi opremljeni s {tevilnimi fotografijami, ki naj bi uporabniku podale dejansko podobo razli~nih pokrajin sveta. Brez izjeme pa imajo vsi pomembnej{i sodobni atlasi imenska kazala geografskih imen in navedbo strani ter kvadranta na karti, kjer leì iskani pojem. 23 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 23 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Prva kartografska dela po letu 1945, predvsem {olske atlase in zemljevide Slovenije, je pri nas s strokovnim sodelovanjem Valterja Bohinca in Franceta Planine naredil samouk Ivan Selan. Uporabljali so se tudi [kolski atlas zalòbe U~ila, izdan leta 1956, Atlas svijeta Jugoslovanskega leksikografskega zavoda iz leta 1961 in Atlas svijeta zalòbe Liber, natisnjen leta 1978. V Sloveniji je Mladinska knjiga leta 1979 izdala Atlas sveta za osnovne in srednje {ole, ki je doìvel {tevilne ponatise, 1983 leta Atlas in leta 1985 v sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije {e Atlas Slovenije. Pri Cankarjevi zalò- bi je leta 1973 iz{el Moj prvi atlas, leta 1988 pa priredba Timesovega Atlasa za {olo in dom. Na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil pod okriljem DZS v za~etku leta 1998 dokon~an Geografski atlas za osnovno {olo. Precej pozno smo Slovenci dobili atlase, ki niso bili namenjeni le predstavitvi sveta v {olah, temve~ tudi {ir{i javnosti. Prvi atlas te vrste z naslovom Veliki atlas sveta, izdan leta 1972, je s sodelavci pripravil Jakob Medved. Temu sta 1990 leta sledila {e Timesov atlas sveta pri Cankarjevi zalòbi in Veliki druìnski atlas sveta pri DZS leta 1992. Slednji je leta 1996 iz{el v popravljeni razli~ici pod naslovom Veliki atlas sveta. Zalòba mladinska knjiga pa je izdajanje splo{nogeografskih atlasov zaklju~ila leta 1997 z Atlasom sveta 2000. 3.3. KRATEK ORIS ZGODOVINSKEGA RAZVOJA NACIONALNIH ATLASOV Kot je bilo omenjeno è v splo{nem uvodu o atlasih, je namen nacionalnih atlasov, da z na~rtnim izborom tematskih zemljevidov razli~nih znanstvenih podro~ij podajo temeljne zna~ilnosti narave in ìvljenja posameznega naroda ali dràve. Ob izjemnem {tevilu splo{nogeografskih atlasov v Evropi pa je prvi pravi nacionalni atlas na svetu, atlas Finske, iz{el {ele leta 1899 (Thrower 1992, str. 34). Vzroke za to je mogo~e najti v manj{i vlogi in pomenu drùboslovnih ved v preteklosti, katerih {tevilo ni bilo primerljivo z dana{njim. Danes pa z zbranimi podatki in rezultati raziskav prav te stroke bistveno soob-likujejo vsebino nacionalnih atlasov. Prav tako je vse do prehoda v 20. stoletje prevladovala tènja po tehni~nem razvoju. Dosèki v zemljemerstvu so bili tako {e posebej vidni pri topografski izmeri deèl z vse bolj izpopolnjenimi in{trumenti. In prav ta izmera je posredno najbolj vplivala na razvoj nacionalnih atlasov, saj so {ele natan~nej{i izrisi povr{ja, re~nega omrèja, naselij in prometnih poti omogo~i-li pripravo topografskih podlag, ki so na tematskih zemljevidih sicer drugotnega pomena, a za opredelitev poloàja posameznih pojavov in tolma~enja njihove razprostranjenosti izjemno pomembne. Strokovnjaki so kmalu spoznali, da grafi~ne predstavitve prostorskih podatkov, dobljenih iz razli~- nih popisov, {tudij in analiz, niso le pomemben u~ni pripomo~ek, temve~ predvsem nepogre{ljiv vir za prostorsko, gospodarsko, politi~no ali kakr{nokoli drugo na~rtovanje razvoja dràve. Zato so nekoliko kasneje za~ele po finskem vzgledu pripravljati nacionalne atlase tudi druge evropske dràve. Do leta 1966, ko je Zemljepisni muzej Slovenije pripravil razstavo o nacionalnih atlasih tujih deèl, so tovrstno literaturo izdale è skoraj vse ve~je dràve po svetu. Iz priloènega zemljevida v vodniku po razstavi (Nacionalni atlasi tujih deèl in gradivo za nacionalni atlas Slovenije 1966, str. 28) je razvidno, da so delo poleg Finske zaklju~ile tudi Brazilija, Kanada, Egipt, Kamerun, Tanzanija, Kenija, Jùna Afri-ka, Tur~ija, Indija, Nova Zelandija, Filipini, Rusija, [vedska, Anglija, Poljska, tedanja ^e{koslova{ka, Ro-munija, Avstrija, Italija in Francija. V ve~ini ostalih dràv so leta 1966 priprave za izdajo nacionalnih atlasov è potekale. Med mnogimi tovrstnimi dràvami so bile Zdruène dràve Amerike, Peru, Argentina, Alì- rija, Kitajska, Avstralija, v Evropi pa Nem~ija, [vica, Madàrska, Bolgarija in Gr~ija. Medtem ko sta Francija in Finska svoja nacionalna atlasa è dopolnjevali z novej{imi podatki, se v Evropi le {e Irska, Albanija in tedanja Jugoslavija niso lotile zasnove in priprave tematskih zemljevidov za omenjeno vrsto knjige. Jugoslovanska Komisija za geografske vede pri Zveznem svetu za koordinacijo raziskovalne dejavnosti je leta 1964 sicer predlagala, naj se iz sredstev, ki so bila namenjena znanstveni dejavnosti, krijejo stro{ki za izdelavo na~rta za jugoslovanski nacionalni atlas. Pripravo tega na~rta je prevzel In{titut za geografijo Univerze v Ljubljani. Pri snovanju atlasa so posku{ali upo{tevati na~ela Komisije za nacionalne atlase, ki je delovala pri Mednarodni geografski zvezi. Vsebinsko so atlas zasnovali tako, da so 24 Geografija Slovenije 2 Samo Black 24 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 v na~rt vklju~ili pretèno teme, za katere je è obstajalo razpolòljivo gradivo, tako da bi bilo dodatnega zbiranja podatkov in njihove obdelave ~im manj. K sodelovanju naj bi pritegnili sedemdeset strokovnjakov razli~nih strok iz vse dràve. V atlasu velikosti sedemdeset krat petdeset centimetrov bi bile vodilne karte predstavljene v merilu 1 : 1.500.000. Za enostavnej{e grafi~ne prikaze pa so njegovi snovalci predvideli tudi mònosti natisa dveh ali {tirih zemljevidov Jugoslavije na posamezni strani (Nacionalni atlasi tujih deèl in gradivo za nacionalni atlas Slovenije 1966, str. 3). Kljub dokon~anemu na~rtu ta Nacionalni atlas Jugoslavije ni nikoli pri{el med bralce. Tèko je ugotoviti, ali so bili vzroki za zastoj pri de-lu le finan~ne narave, ali pa so izdajo prepre~ili tudi politi~ni in strokovni interesi posameznih republik. Dve desetletji kasneje, tik pred razpadom Jugoslavije, je pri Sveu~ili{ni nakladi Liber v Zagrebu iz- {el Veliki geografski atlas Jugoslavije, ki sta ga pripravila Voja{kogeografski in{titut iz Beograda in Zavod za kartografijo Geodetske fakultete iz Zagreba. [tirinajstim dvostranskim splo{nogeografskim kartam sledijo besedila, opremljena z ustreznimi tematskimi zemljevidi v merilu 1 : 3.500.000. Izmed naravnogeografskih elementov so, najpogosteje s povr{inskimi kartografskimi znaki, predstavljeni geologija, stra-tigrafija, geomorfologija, seizmologija, vodovje, podnebje, prsti ter rastje. Med drùbenogeografskimi elementi pa je v atlasu predvsem poudarek na prebivalstvu, urbanizaciji, kmetijstvu, energetiki, rudarstvu, industriji, zunanji trgovini, turizmu in prometu. Z omenjenimi tematskimi zemljevidi ima ta knjiga vse lastnosti pravega nacionalnega atlasa, ki smo ga Slovenci prvi~ izdali {ele v letu 1998. O~itamo mu lahko le to, da je omenjena tematika kartografsko predstavljena precej skopo, kar dve tretjini knjige pa sta namenjeni besedilni predstavitvi tedanjih republik in pokrajin Jugoslavije ter panoramskim fotografijam. 3.4. PREDSTAVITEV NACIONALNIH ATLASOV EVROPSKIH DR@AV Pri snovanju nacionalnega atlasa Slovenije se je bilo mogo~e opreti na dosèke razli~nih evropskih dràv, saj je bila na{a dràva med zadnjimi v Evropi pri izdaji tega temeljnega dela. [tevilne primerke nacionalnih atlasov hrani Kartografska zbirka Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, redke izmed njih pa je mo~ dobiti tudi v knjìnici Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po temeljitem pregledu in razmisleku so predstavljeni tisti nacionalni atlasi, ki so blìje slovenski zasnovi ali pa primerni za poudarjanje nekaterih slabosti. Izbrani so bili nacionalni atlasi evropskih dràv, ker prikazujejo pojave v prostoru, ki je podoben slovenskemu, zato jih je làje razumeti in so blìji na{emu okusu ter miselnim nazorom. Ve~ja pozornost je torej namenjena konkretnim kartografskim prikazom v nacionalnih atlasih sosednjih dràv (Madàrske, Avstrije, Italije), pa tudi nacionalnim atlasom Poljske, Velike Britanije in Finske. 3.4.1. NACIONALNI ATLAS MAD@ARSKE Madàrska ima pri pripravi tematskih atlasov è skoraj stoletno tradicijo. Leta 1920 so objavili Gospodarski atlas, ki je s pomo~jo tematskih zemljevidov iz~rpno predstavil madàrsko gospodarstvo, le-ta 1936 pa Statisti~ni atlas Budimpe{te, enega od prvih tematskih upodobitev urbanega okolja (Naprudnik 1986, str. 2). V povojnem obdobju so pridobljene izku{nje pri ustvarjanju omenjenih atlasov s pridom uporabili pri zasnovi Nacionalnega atlasa Ljudske republike Madàrske. Atlas je iz{el le-ta 1967 pod okriljem Madàrske akademije znanosti in ob gmotni podpori vlade. Iz{el je v nakladi 6000 izvodov v madàrskem jeziku in 1000 izvodov v angle{~ini. Iz vsebine Nacionalnega atlasa Ljudske republike Madàrske so izhajali tudi planski atlasi za posamezne regije v merilih 1 : 500.000, ki so jih za~eli tiskati pet let kasneje. Madàrski strokovnjaki so è leta 1975 razmi{ljali o posodobitvi in pripravi nove izdaje nacionalnega atlasa, osem let kasneje pa sta se Madàrska akademija znanosti ter Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano sporazumela o pripravi dopolnjene izdaje Nacionalnega atlasa Madàrske. Kar nekaj let je trajalo, da so preu~ili spremembe, nastale v fizi~nem okolju, gospodarstvu in demografiji od izida prvega nacionalnega atlasa. 25 Geografija Slovenije 2 Samo Black 25 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Slika 11: Zemljevid prikazuje starostno strukturo zaposlenih leta 1984. S povr{inskimi znaki je podana povpre~na starost zaposlenih po okrajih, strukturni grafi pa prikazujejo starostne razrede po posameznih industrijskih panogah (Magyarország Nemzeti Atlasza 1989, str. 164). Pri snovanju novega atlasa je madàrski Dràvni in{titut za geodezijo in kartografijo posvetil najve~ pozornosti izbiri vsebine in obsegu atlasa. Od prvotno zami{ljenih skoraj 700 kart so kasneje njihovo {tevilo zmanj{ali na 230. Ugotovili so namre~, da bi bilo tolik{no {tevilo kart pri naslednjih izdajah izredno tèko popravljati in dopolnjevati. Usklajevanje vsebin s {tevilnimi sektorji je izvedel Dràvni in- {titut za prostorsko planiranje, Akademija za znanost pa je ustanovila recenzijsko komisijo za sprem-ljanje dela pri izvedbi atlasa. Pri zastavljenem delu so se opirali na mednarodne kriterije o pripravi tovrstne literature, ki so bili sprejeti na kongresu Mednarodne geografske zveze leta 1956 v Rio de Janeiru (Naprudnik 1986, str. 2). Ob finan~ni podpori vseh najvi{jih dràvnih uradov in slùb je Nacionalni atlas Madàrske z izvir-nim naslovom Magyarország Nemzeti Atlasza – National Atlas of Hungary iz{el leta 1989 v nakladi 6000 izvodov. Velikost knjige, ki obsega 30 krat 44 centimetrov ustreza velikosti dvostranskih kart v merilu 1 : 1.000.000 in enostranskim kartam v merilu 1 : 1.500.000. Na tako veliko stran so lahko razporedili tudi do dva zemljevida celotnega obmo~ja Madàrske v merilu 1 : 2.000.000 ali osem v merilu 1 : 4.000.000. Podatki, prikazani na kartah, so zajeti v razli~nih obdobjih razvoja madàrske drùbe, kar je razvidno iz letnic, navedenih na drùbenogeografskih zemljevidih. Te se gibljejo od leta 1980 do leta 1987. Po grobi oceni lahko iz tega sklepamo, da so se odlo~ili za dva ~asovna prereza. Za prikaz podatkov o prebivalstvu in urbanizaciji je izbrano leto 1980, medtem ko za ponazoritev gospodarske dejavnosti prevladuje le-to 1984. 26 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 26 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 3.4.2. NACIONALNI ATLAS AVSTRIJE Avstrijci so nacionalni atlas izdajali postopoma, v razdobju {tirinajstih let. Leta 1961 so namre~ iz{li prvi listi Atlasa Republike Avstrije (v izvirniku Atlas der Republik Österreich), projekt pa je bil kon~an le-ta 1975, ko je za ozemlje na{e sosede iz{el {esti sklop tematskih zemljevidov. Izdajatelj je bila Avstrijska akademija znanosti, za kartografski in zalòni{ki del pa je skupaj z zalòbo Artaria poskrbela kartografska hi{a Freytag & Berndt. Ve~ kot desetletje dolgo izhajanje atlasa je bilo mòno predvsem zato, ker posamezni tematski prikazi niso vezani v obliki knjige, temve~ so bili tiskani po listih in vloèni v pripravljene mape. Tak{en pristop je pokazal tudi nekatere slabosti, ki se odraàjo predvsem v neenotnosti pri izboru podlag in kartografskih izraznih sredstev ter v nesodobnosti in neuravnoteènosti prikazanih podatkov. V Atlasu Republike Avstrije si karte kronolo{ko ne sledijo po tematsko zaokroènih poglavjih. V {est sklopov so razdeljene izklju~no glede na ~as njihovega nastajanja, tako da so v isti mapi zemljevidi s povsem razli~nimi vsebinami. Ob koncu svojega dela avtorji atlasa niso pripravili niti skupnega seznama, ki bi uporabnikom olaj{al pregledovanje. Prav tako v avstrijskem nacionalnem atlasu iz leta 1961 za-man i{~emo spremno besedilo h kartam in uvodno pojasnilo, s katerim bi vsaj na kratko predstavili zgodovino kartografije v Avstriji in nastajanje njenega nacionalnega atlasa. Atlas Republike Avstrije kaè izrazito enotnost le pri izboru ustreznega merila. Prevladuje izris de- èle in njenih pojavov v merilu 1 : 1.000.000, kar ustreza enostranskemu formatu lista 726 krat 467 mm. Za reducirane vsebine z manj{im {tevilom kartografskih izraznih sredstev ali za prikaz istovrstne tematike v razli~nih ~asovnih prerezih je uporabljeno tudi merilo 1 : 2.000.000, ki omogo~a predstavitev {tirih kart na enem listu. Ve~letno izhajanje zemljevidov po listih je najbolj opazno pri uporabi razli~nih topografskih podlag tematskih kart. Kartografi so se pri nekaterih kartah odlo~ili za prikaz reliefa s plastnicami, na drugih reliefa s sen~enjem, nekatere pa so kar brez reliefne podlage. Neenotnost se kaè celo v razli~nih metodah sen~enja, ki so jo v ~asu izhajanja atlasa najverjetneje nekoliko spremenili. Na vseh kartah pa je za orientacijo ozna~ena vodna mreà in omrèje ve~jih naselij. Zanimivo je tudi dejstvo, da je ve~i-na vsebin prikazana znotraj dràvne meje, na karti, ki ponazarja zgodovinske oblike mestnih in tr`nih sredi{~, pa je avtor od tega pravila odstopil. To~kovne kartografske znake je nanesel celo na ozemlja sosednjih dràv, med njimi tudi Slovenije, kar je s politi~nega vidika problemati~no, ~e ne celo sporno. Slovenija se namre~ v tem primeru lahko pojmuje kot integralni del avstrijskega ozemlja. V avstrijskem nacionalnem atlasu se oblike geometri~nih znakov in izbori barv od karte do karte precej razlikujejo. Razhajanja so {e posebej opazna med zemljevidi, ki so iz{li v ve~jem ~asovnem zamiku. Na vseh listih pa je prostor za legende predviden pod kartami, vzdol` spodnjega roba lista. V njihovem okviru so poleg razlage kartografskih izraznih sredstev navedeni tudi viri podatkov in avtorstvo posameznih kart. Zaradi omenjenih pomanjkljivosti nacionalnega atlasa Avstrije iz leta 1961 nikakor ni mogo~e oz-na~iti za uspel poskus kartografske predstavitve dràve. Ena redkih dobrih zamisli, ki jih Atlas Republike Avstrije prina{a, je prosojnica z mejami okrajev, to~kovnimi oznakami njihovih sredi{~ in nekaterimi imeni ve~jih naselij. 3.4.3. NACIONALNA ATLASA ITALIJE Italijanska kartografska stroka ponuja v zadnjih letih dva tipa nacionalnih atlasov. Prvi je De Agostinijev veliki atlas Italije (z uradnim naslovom Grande Atlante d'Italia De Agostini), ki je v osemdese-tih letih nastal v okviru De Agostinijevega geografskega in{tituta iz Novare, drugi, nekoliko mlaj{i pa Tematski atlas Italije (v izvirniku Atlante Tematico d'Italia) v {tirih delih. Primerjava med obema atlaso-ma je {e posebej zanimiva, saj so iz nje razvidni razli~ni idejni in vsebinski pristopi pri nacionalnem prikazu posameznih naravnogeografskih in drùbenogeografskih dejavnikov. De Agostinijev veliki atlas Italije je iz{el leta 1987 v knjìni, vezani obliki, in sicer v formatu 274 krat 375 mm. Atlas skupaj z indeksom in bibliografijo obsega 478 strani. Od teh je skoraj polovica posve-27 Geografija Slovenije 2 Samo Black 27 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl ~ena besedilom, ki so razdeljena v osemnajst tematsko zaokroènih poglavij. Ta povzemajo ne le glavne naravnogeografske in drùbenogeografske zna~ilnosti Italije, temve~ tudi njene kulturnozgodovin-ske posebnosti. Poleg uvodne predstavitve razvoja italijanske kartografije in geolo{ke zgodovine Italije najdemo v atlasu {e poglavja o geomorfologiji, podnebju, hidrologiji, kot tudi poglavji o anti~ni Italiji in njeni srednjeve{ki dedi{~ini. Sledijo razlage italijanske umetnosti in politi~nih razmer v dràvi, prebivalstva, odnosa med podeèljem in urbanimi sredi{~i ter njunih arhitekturnih in drugih potez. Posebne strani pa so namenjene predstavitvi industrijskega razvoja, prometa ter ranljivosti in varovanju okolja. Tematski del De Agostinijevega velikega atlasa Italije se zaklju~uje z vlogo Italije zunaj njenih meja, torej Italije v okviru Evropske zveze, njenim odnosom do tretjega sveta in poloàjem v svetu. Besedila so razdeljena v tri kolone, tipi~na stran pa je precej razgibana zaradi {tevilnih fotografij ter manj{ih grafov, presekov in kartografskih prikazov. Tak{na zasnova atlasa dokazuje tènjo izdajateljev po njegovi {ir{i uporabi v doma~em prostoru. Zato ne presene~a dejstvo, da je celotni atlas napisan izklju~no v italijanskem jeziku. Osrednji del De Agostinijevega velikega atlasa Italije je namenjen predstavitvi dràve in njenih regij na satelitskih posnetkih. Tudi ti prikazi so opremljeni z obsènimi komentarji. Zanemarljiv pa ni niti obseg splo{nogeografskih zemljevidov z indeksi v zadnji tretjini atlasa. Iz tega je mogo~e sklepati, da namen omenjenega atlasa ni le v izvr{evanju vloge nacionalnega atlasa, temve~ je uporaben tudi kot splo{ni geografski atlas dràve. Uvrstitev splo{nogeografskih kart za tematskimi kartami je posebnost De Agostinijevega velikega atlasa Italije. Tematske karte so sicer {tevilne, vendar so z izjemo pe{~ice enostranskih kart v merilu 1 : 4.000.000 (geologija, geomorfologija, pedologija, turizem) v glavnem izrisane v sorazmerno majhnih merilih (1 : 6.000.000, 1 : 8.000.000 ali celo 1 : 10.000.000), zato so prikazi tematik precej posplo{eni. Nekoliko podrobnej{e so kartografske predstavitve prebivalstva in administrativnih enot Italije, prikazane po regijah ter obdane s {tevilnimi preglednicami in grafikoni. Celotni atlas daje regionalnemu vidiku, {e posebej v okviru tematskih kart, precej{en poudarek. Med topografskimi elementi sta za podlago tematskih zemljevidov uporabljena le re~no omrèje in ve~ja naselja. Legende nimajo natan~no dolo~enega poloàja, temve~ so razporejene po straneh glede na razpolòljivi prostor. V De Agostinijevem velikem atlasu Italije so prav strani s tematskimi kartami nekoliko manj pregledne. Tematski atlas Italije se od De Agostinijevega bistveno razlikuje. @e iz naslova lahko sklepamo, da osrednjo pozornost posve~a prav naravnogeografskim in drùbenogeografskim prikazom dràve. V nasprotju z De Agostinijevim velikim atlasom Italije je med letoma 1990 in 1992 izhajal v obliki listov, ki prepognjeni merijo 306 krat 389 mm. Posamezni listi se vlagajo v usnjene mape oziroma zvezke. Ti so {tirje in obsegajo prek 800 strani, iz ~esar je razvidno, da ta atlas podaja precej ve~je {tevilo vsebin, ki so obenem tudi veliko bolj logi~no razvr{~ene po posameznih tematskih sklopih. Fizi~no-politi~ni zemljevidi Italije so postavljeni na za~etek atlasa. Sledijo jim predstavitve naravnogeografskih dejavnikov na{e zahodne sosede, med njimi geologije, podnebja, pedologije, rastja in ìvalstva. Zemljevidi drugega zvezka so posve~eni prebivalstvu, in sicer poseljenosti Italije, migracijam, strukturi gospodinjstev, zaposlenosti, rodnosti oziroma smrtnosti. V njem najdemo tudi svojevrstne kartografske prikaze, kot je ponazoritev bolezni, ki pove~ujejo smrtnost ljudi. Ob preu~evanju urbanega razvoja posameznih mest pa pride v ospredje tudi regionalni vidik, ki je {e posebej poudarjen pri De Agostinijevem knjìnem projektu. Tretji zvezek prina{a karte z gospodarskimi vsebinami, medtem ko ~etrti dokazuje, kako velik pomen Italijani pripisujejo kulturno-civilizacijskim vpra{anjem. V njem namre~ najdemo zemljevide arheolo{kih najdi{~ Italije, jezikovnih in kulinari~nih zna~ilnosti deèle, muzejev in knjìnic, rekreacij-skih dejavnosti, {olstva in sodstva, po regijah pa je prikazana zgodovinska dedi{~ina Italije. V okviru ~etrtega, zadnjega zvezka so avtorji Tematskega atlasa Italije obdelali tudi vpra{anja o turizmu in okolju. Celotni projekt zaklju~ujejo razli~ni primeri kartografskih upodobitev Italije, med njimi tudi precej{- nje {tevilo satelitskih posnetkov, ki so, kot je bilo razvidno è iz De Agostinijevega velikega atlasa Italije, pri italijanskih geografih o~itno precej priljubljeni. 28 Geografija Slovenije 2 Samo Black 28 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 12: Listi zgledno pripravljenih zemljevidov Tematskega atlasa Italije so po vsebini razporejeni v {tiri tematske sklope. Poleg vodilne karte dràvnega ozemlja v merilu 1 : 4.000.000 je na listih {e ve~ zemljevidov v merilih 1 : 5.000.000, 1 : 8.000.000 ali celo 1 : 12.000.000. Stran je namre~ dopolnjena in razgibana tudi z izseki posameznih pokrajin, klimagrami, grafikoni, preglednicami in razli~nimi shemati~nimi prikazi. Naslovi, legende in merila so navedeni ob vsakem zemljevidu, medtem ko so podatki o avtorjih, virih in zalòniku natisnjeni na zadnjem zavihku lista. Topografske podlage kart so precej raznolike. Na nekaterih je vidna le dràvna meja, druge pa so dopolnjene tudi z reliefom, mor-jem, re~nim omrèjem ali celo mreò vzporednikov in poldnevnikov. Ve~ina statisti~nih podatkov je prikazana z obarvanimi prostorskimi enotami, za prikaz {tevila prebivalcev pa so avtorji uporabili to~kovne kartografske znake, torej razli~no velike kroge po naseljih glede na absolutne vrednosti {tevila ljudi. Listi so dvakrat prepognjeni in iz naslova na prvi strani je razvidno, kateri zemljevid se prikaè, ko list razgrnemo. Levo od vodilne karte je vselej besedilo s povzetkom njene vsebine. Ker so karte razporejene po {tirih mapah, so izdajatelji ob koncu projekta natisnili tudi seznam vseh zemljevidov. Enako kot De Agostinijev veliki atlas Italije je tudi Tematski atlas Italije napisan le v italijanskem jeziku, z izjemo naslovov kart, ki so prevedeni v angle{~ino. Kljub omenjenim razlikam imata oba atlasa nekatere skupne poteze, ki poudarjajo metodolo{ke in oblikovne prijeme sodobne italijanske kartografije. Izbor barv in to~kovnih ter linijskih kartografskih znakov deluje estetsko in prijetno. Strani so tudi izjemno razgibano oblikovane, saj so poleg temeljnih kart vsebine praviloma ponazorjene {e z dodatnimi prikazi. Oboje govori o tem, da se italijanski avtorji in oblikovalci kart znajo pribliàti tako zahtevam znanstvenikov kot tudi {ir{emu krogu uporabnikov. Manj dosledni pa so pri izboru podlag za karte, oblikovanju legend in izbiri meril za natan~ni prikaz posameznih tem. Ne glede na razpolòljiv format papirja se namre~ odlo~ajo za sorazmerno majhna merila, ki zahtevajo bolj okrnjen prikaz vsebin. 29 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 29 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl 3.4.4. NACIONALNI ATLAS POLJSKE Enega najnovej{ih nacionalnih atlasov so pripravili na Poljskem. Njihove kartografske izku{nje segajo v leto 1916, ko je iz{el splo{ni geografski atlas. Prvi nacionalni atlas Poljske pa so po intenzivnem pet-letnem zbiranju podatkov in obsènem kartografskem delu natisnili leta 1978. @e po desetih letih premora so poljski kartografi sprejeli sklep o posodobitvi tega atlasa. Pobuda za to je pri{la z In{tituta za geografijo, ki deluje v okviru Poljske akademije znanosti. Ta in{titut je k delu pritegnil prek 150 avtorjev in svetovalcev, pripravil pa je tudi celotno zasnovo posodobljenega nacionalnega atlasa. Kartografski laboratorij In{tituta za geografijo je karte za atlas izdeloval od leta 1993 dalje. Najnovej{i poljski nacionalni atlas z dvojezi~nim naslovom Atlas Rzeczypospolitej Polskiej: Atlas of the Republic of Poland je namre~ zasnovan v obliki mape, v katero se vlagajo posamezni kartografski listi. ^etudi kronolo{ko izhajanje listov ne sovpada z njihovo vsebinsko povezavo, je mo~ po predhodni shemi in ob dolo~enem o{tevil~enju vsak novo izdani list v mapo vloìti na ustrezno mesto, kamor glede na obravnavano tematiko tudi sodi. Vsebina Atlasa Republike Poljske je razvr{~ena v {tiri sklope. Prvi del zajema splo{ne podatke o ozemlju dràve. V njegov okvir sodi {est listov splo{nogeografske karte ter listi s prikazom zgodovinskih dejstev Poljske in njene upravne razdelitve. Sledi mu poglavje, ki obravnava geolo{ko strukturo, relief, vodovje, podnebje, rastje in ìvalstvo. Ob tem je zanimivo dejstvo, da so v ta sklop vklju~ena tudi vpra{anja o okolju. Tretji del poljskega nacionalnega atlasa prikazuje podatke o poselitvi, {tevilu prebivalcev in nekaterih drugih drùbenih dejavnikih, kot sta zdravstvo in izobrazba. Atlas sklenejo gospodarske teme. Vsak del obsega od osemindvajset do {tirideset listov. Ve~ina kart je predstavljenih v merilu 1 : 1.500.000. Nekatere teme so sicer podane tudi v manj{ih merilih, na primer v merilih 1 : 3.000.000, 1 : 4.500.000 ali 1 : 6.000.000, vendar se zdi izdajateljem, kot navajajo v predgovoru, prav merilo 1 : 1.500.000 najbolj primerno za bolj podrobno predstavitev {tevilnih pojavov na obmo~ju celotne dràve. Vendar so prepognjeni listi, ki merijo 390 krat 520 mm, skorajda preveliki in precej neprakti~ni za hitro, zlasti vsakdanjo rabo. Iz formata Atlasa Republike Poljske in njegove zasnove v neknjìni obliki lahko sklepamo, da ne kaè poljudnoznanstvene usmeritve in ni namenjen splo{ni rabi v gospodinjstvu. Da je njegov namen izrazito znanstven, nas prepri~a tudi dosledna uporaba dvojezi~nosti, saj so vsa besedila navedena v poljskem in angle{kem jeziku. Prav tako uporabnika preseneti sorazmerno majhen obseg besedil ter pojasnil h kartam. Za vsak del atlasa je sicer zna~ilen kratek uvodni zapis, v katerem so predstavljeni glavni elementi obravnavanih tematik in naveden seznam zemljevidov, medtem ko vsebine na kartah niso predstavljene z dodatnimi, sprotnimi razlagami. Zasnova atlasa je kljub izhajanju po listih celovita. Karte odlikuje natan~no izdelan in dosledno upo- {tevan metodolo{ki pristop. Kot podlaga sluì topografska karta v nèni sivi barvi s prikazom vodovja in ve~jih naselij. Njena pomanjkljivost je morda ta, da ne uporablja sen~enega reliefa. Odstopanj v zvezi s podlago druga~e ni. Samo takrat, ko je vodno omrèje vsebinsko povezano s prikazano tematsko vsebino, so reke obarvane modro, v nasprotnem primeru pa je podlaga izklju~no enobarvna. Barve, s katerimi so ponazorjeni posamezni naravnogeografski ali drùbenogeografski podatki, so nène in estetsko izbrane, kar daje nacionalnemu atlasu Poljske privla~ni videz. Legende so natisnjene levo od kart, pod njimi pa lahko na precej{nem {tevilu listov najdemo {e kak{en manj{i prikaz, ki v obliki karte, preseka ali grafa pojasnjuje vsebino na glavni karti ter obenem razgiba izgled in sporo~ilno vrednost posameznega lista. 3.4.5. NACIONALNI ATLAS VELIKE BRITANIJE Leta 1986 so Britanci izdali atlas, pri katerem so è v naslovu nakazali njegov nacionalni zna~aj. To je The Ordnance Survey National Atlas of Great Britain, ki na 255 straneh prikazuje geografske zna-Slika 13: Zemljevid volilnih rezultatov, nesistemati~no obdan z grafi~nimi prilogami in tekstualnimi razlagami (The Ordnance Survey National Atlas of Great Britain 1986, str. 65). 30 Geografija Slovenije 2 Samo Black 30 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 31 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 31 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl ~ilnosti Velike Britanije. Pobudnik ideje in celotne zasnove atlasa je bila Dràvna geodetska uprava s se-deèm v Southamptonu, ki se je razvila konec 18. stoletja, ko so se pojavile prve ve~je, voja{ke zahteve po natan~nih meritvah in izrisu angle{ke deèle. In prav o za~etnih korakih angle{ke geodetske stroke govori uvodno besedilo v atlasu. Delo je iz{lo v knjigi, velikosti 240 krat 340 mm. Razdeljeno je v dva sklopa, in sicer v besedilni del, v katerega so vklju~ene tudi tematske karte in drugi slikovni prikazi posameznih geografskih tem, ter v topografsko karto ozemlja Velike Britanije v merilu 1 : 250.000, ki obsega kar dve tretjini celotnega atlasa. Besedilo je zelo nazorno ~lenjeno v sedem tematsko zaokroènih poglavij o deèli in pokrajini, ljudeh in zgodovini, energiji in naravnih bogastvih, pa prometu, gospodarstvu in industriji, politiki in dràvni upravi, rekreaciji in kulturni dedi{~ini. Posamezna poglavja so {e podrobneje deljena. Tako na primer prvo med njimi obsega podpoglavja o evoluciji, geologiji, fizi~ni geografiji, podnebju ter rastju in ìvalstvu. Tematske karte so, kot je bilo è omenjeno, sestavni del besedila, ki je postavljeno dvokolonsko. Velikost omenjenih kartografskih prikazov se od strani do strani precej razlikuje. O~itno je v precej{nji me-ri prilagojena obsegu besedila, seveda pa je odvisna tudi od vsebin, ki jih posamezna tematska karta prikazuje. Britanski nacionalni atlas precej{njo pozornost posve~a besedilni razlagi, kar je opazno tudi iz dejstva, da najdemo ob zemljevidih poleg legend {e dodatne, kratke opise prikazanih kategorij oziroma razredov. Zna~ilno je tudi, da tematske karte ne predstavljajo prevladujo~ega na~ina prikaza posameznih naravnogeografskih in drùbenogeografskih dejavnikov. Prevladujejo namre~ zelo pestri tipi grafov, shemati~nih prikazov in preglednic, ki v nekaterih primerih tematske karte po velikosti celo presegajo. Tudi podlage tematskih kart so precej razli~ne, od sen~enega reliefa do samostojnega obrisa dr- àvne meje; na nekaterih kartah je ozna~eno vodno omrèje, na nekaterih pa le upravna razdelitev dr- àve. Morje je na zemljevidih prikazano le izjemoma. Z modro barvo je obarvano samo takrat, ko je povezano z ostalo vsebino karte, na primer na karti naravnih bogastev, saj ima Velika Britanija veliko naftnih nahajali{~ na morju. Zelo izrazito se spreminja tudi izbor barv, ki ni uravnoteèn med posameznimi kartami. Prav tako ni mogo~e govoriti o usklajenosti barv kartografskih znakov z barvami drugih slikovnih prikazov. Legende obi~ajno leìjo levo od karte in so poudarjene z okvirjem, vendar to pravilo ni dosledno upo{tevano. Avtorji, merila in viri podatkov ob zemljevidih niso navedeni. Seznam precej strogo izbranih virov za dolo~ene karte najdemo na koncu prvega dela knjige. Iz analize britanskega modela nacionalnega atlasa lahko sklepamo, da ima ta, kljub temu da ga je pripravljala dràvna institucija, izrazito poljudni zna~aj. Vendar tudi tovrstna tènja ne opravi~uje dejstva, da na posameznih tematskih kartah merila sploh niso podana. Bolj je atlas v tem pogledu dosle-den pri topografskem zemljevidu Velike Britanije, ki je natisnjen v velikem merilu 1 : 250.000. Pri topografskih kartah pogre{amo predstavitev Velike Britanije v okviru Evrope ali sveta. 3.4.6. NACIONALNI ATLAS FINSKE Finski atlas (z naslovom Atlas of Finland – Suomen Kartasto – Atlas över Finland) je v pri~ujo~i pregled tujih nacionalnih atlasov vklju~en zato, ker je Atlas Finske iz leta 1925 najstarej{i nacionalni atlas v na{ih knjìnicah. Kot je bilo è omenjeno, so Finci tudi pionirji na podro~ju zasnove in priprave nacionalnih atlasov. Ta tradicija ni le dolgoletna, temve~ tudi precej bogata. @e enajst let po svojem prvem nacionalnem atlasu so namre~ finski geografi v letu 1911 pripravili njegovo drugo razli~ico. Le-ta 1922 pa je Geografsko dru{tvo Finske sklenilo, da pod starim naslovom natisnejo novo delo o naravnih in drùbenih zna~ilnostih svoje deèle. Uresni~itev tega projekta je bila mogo~a le ob izdatni podpori dràve, saj je bilo treba opraviti ponovne obsène meritve in raziskave, tako da je bila ve~ina kart na-risanih na novo. Glede na to, da je v za~etku stoletja tisk kart temeljil na litografiji, si lahko le predstav-ljamo, kako zahtevnega projekta so se Finci v tridesetletnem obdobju lotili è tretji~. Njihovi nacionalni atlasi so tako postavili temelje nekaterim osnovnim na~elom, ki so v dolo~enih potezah pri snovanju nacionalnih atlasov po vsem svetu v veljavi {e danes. 32 Geografija Slovenije 2 Samo Black 32 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 14: Primer zemljevida, ko je severni, manj poseljeni del finskega ozemlja prikazan lo~eno od jùnega predela (Atlas of Finland 1925, str. 24). Atlas Finske iz leta 1925, razen naslovov kart in razlag v legendah, ne vsebuje besedil. Vsa pozornost je torej namenjena grafi~ni predstavitvi deèle na zemljevidih. Pomembno pa je, da atlas dosledno, v vseh seznamih, naslovih in drugih spremnih zapisih, upo{teva na~elo trijezi~nosti. Eden od tujih jezikov je tudi angle{ki, tako da je atlas dostopen {ir{emu krogu strokovnjakov. Finska je najprej predstavljena na fizi~nogeografski in jezikovni karti severne Evrope. Ob tem so podane primerjave njenega obsega z velikostjo drugih evropskih dràv, med njimi tudi s tedanjo Jugoslavijo. Sledi karta gostote prebivalstva in ve~ prikazov o dosèkih geodetske slùbe. Slednje lahko do neke mere ena~imo z zapisi o zgodovini kartografije, ki jih najdemo v uvodnih poglavjih sodobnih nacionalnih atlasov. [tirje dvostranski listi topografske karte v merilu 1 : 1.000.000 pa predstavljajo uvod v niz tematskih kart. Velikost knjige 340 krat 450 mm ustreza enostranski karti Finske v merilu 1 : 3.000.000 oziroma dvo-stranskemu zemljevidu v merilu 1 : 2.000.000. Vendar je takih kart sorazmerno malo. Dve strani obsegajo samo karta nadmorskih vi{in, geolo{ka karta in geomorfolo{ka karta kvartarnih sedimentov. @e podnebne karte so bistveno manj{e. Najdemo jih po devet na stran, so pa pretèno analiti~ne. Najbolj podrobno, v merilu 1 : 1.000.000, sta na skupni karti, kar je nedvomno posebnost, prikazana vegetacija in poselitev, tako da lahko nazorno vidimo soodvisnost med obema geografskima dejavnikoma. Sledi vrsta manj{ih kart o posameznih gozdnih zdrùbah in ìvalih. V nasprotju z naravnogeografskimi zna~ilnostmi so drùbenogeografske teme (prebivalstvo, kmetijstvo, ribi{tvo, rudarstvo, industrija, ban~ni{tvo, izobrazba, zdravstvo, verstvo in sodstvo) predstavljene na kartah, kjer je jùni del finskega ozemlja lo~en od severnega. Slednji je prikazan na isti karti, le da je prestavljen v zgornji desni vogal. Tovrstni na~in prikaza, ki je svojevrstna izjema nacionalnih atlasov, so Finci uporabili zaradi dejstva, da je osrednji in severni del Finske bistveno manj ali skorajda neposeljen. Dejansko stanje podatkov in narava snovi sta torej od finskih kartografov terjala sicer ne-33 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 33 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Slika 15: Karta nepismenosti kot primer enotno oblikovanih tematskih zemljevidov (Atlas of Finland 1925, str. 35). razumno odlo~itev, da se odre~ejo doslednemu upo{tevanju dràvnih meja pri predstavitvi nekaterih drùbenih elementov Finske. Naravnogeografske zna~ilnosti so v glavnem prikazane s povr{inskimi kartografskimi znaki, medtem ko za drùbenogeografske pojave prevladujejo to~kovni na~ini prikaza. Kot podlaga je finskim kartografom sluìla topografska karta z rumeno obarvanim obmo~jem drà- ve in z upravnimi razmejitvami v sivkasti barvi. Vodna mreà ni osnova vseh kart, zanimivo pa je, da so morja in jezera obarvana v nèni cian barvi, medtem ko so reke na manj{ih kartah izrisane kar v si-vi in le na kartah ve~jih meril v modri barvi. Posamezne teme so ponazorjene znotraj dràvne meje, za sosednje dràve pa so nakazane le reke ter obalna ~rta. Atlas Finske iz leta 1925 pri vseh zemljevidih strogo upo{teva omenjena na~ela. Enako velja tudi za navedbo avtorjev in grafi~nih meril, ki so vedno izpisani na spodnjem robu karte, ter za izbiro barv, ki je dokaj enotna in usklajena. Prostor za legende je izbran znotraj karte na levi ali na desni strani. Pri kartah manj{ih merilih so legende praviloma na levi strani zemljevidov, pri dvostranskih kartah pa so z okvirjem lo~ene od grafi~nega prikaza. Kljub svoji starosti je Atlas Finske zaradi premi{ljene izbire tematik in njihove vsebinske razvrstitve, od topografskih kart prek naravnogeografskih do drùbenogeografskih tematskih zemljevidov, ter zaradi doslednosti pri spo{tovanju na~el o metodolo{ki enotnosti in celovitosti izgleda {e danes primeren zgled pri snovanju nacionalnih atlasov. Bistveno se niso spremenili niti pristopi k izbiri kartografskih izraznih sredstev za posamezne teme, precej druga~na je danes le tehni~na izvedba priprave zemljevidov za tisk. Iz predstavitve nacionalnih atlasov nekaterih dràv je razvidno, da so bili starej{i atlasi namenjeni òjemu krogu strokovnjakov, zato so bile dodatne tekstovne razlage h kartam bolj izjema kot pravilo. Poudarek je bil na analiti~nih kartografskih prikazih brez dodanih preglednic, fotografij in podobnega. Tako zasnovani atlasi so bili najve~krat finan~no podprti s strani dràve. Z bogatimi grafi~nimi prilogami in dodanimi pojasnili k zemljevidom v novej{ih atlasih pa se je njihova sporo~ilna vrednost raz{irila tudi na ve~ji krog uporabnikov. 4. NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE 4.1. IDEJA O NACIONALNEM ATLASU SLOVENIJE Slovenski strokovnjaki so se od vsega za~etka priprave na~rta za jugoslovanski nacionalni atlas, ki se je za~el leta 1964, zavedali, da bodo tematski prikazi za Slovenijo v okviru celotnega obmo~ja Jugoslavije zaradi splo{ne vsebinske generalizacije premalo natan~ni. Zato so ob pripravi na~rta za jugoslovanski nacionalni atlas snovali tudi vsebine, ki bi jih bilo smiselno predstaviti v nacionalnem atlasu Slovenije (Klemen~i~, Jer{i~ in Ingoli~ 1967, str. 1). Leta 1969 so Mirko Pak, Ivan Gams in Jakob Medved v okviru In{tituta za geografijo Univerze v Ljubljani izdelali tudi prvi Projekt nacionalnega atlasa Slovenije, ki ga je finan~no podprl Sklad Borisa Kidri~a. O {tevilu in vsebini zemljevidov, ki naj bi jih vklju~ili v atlas, so razpravljali s predstavniki ve~jega {tevila znanstvenih in{titucij na sestanku Znanstvene sekcije Geografskega dru{tva Slovenije. Odlo~ili so se, da bo na {estindevetdesetih straneh prikazanih 179 kart s podro~ja topografije, geologije, geomorfologije, klimatologije, hidrologije, pedologije, vegetacije, zgodovine, etnologije, demogra-fije, urbanizacije, kmetijstva, industrije, prometa in turizma (Pak, Gams in Medved 1969, str. 4). Atlas naj bi izhajal v ve~ zvezkih in v ~asovnih presledkih. Temeljiteje je bil pripravljen predlog za prvi zvezek z dvain{tiridesetimi kartami na sedemindvajsetih straneh. Ve~ina kart bi bila izdelana v merilih 1 : 500.000 in 1 : 750.000, z izjemo nekaterih demografskih ponazoritev in prikazov zaposlitvene strukture prebivalstva, za katere sta bili predvideni merili 1 : 1.000.000 oziroma 1 : 1.500.000. 34 Geografija Slovenije 2 Samo Black 34 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 35 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 35 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Preglednica 1: Seznam zemljevidov za prvi zvezek nacionalnega atlasa Slovenije, ki je bil zasnovan leta 1969. Zap. {t. Naslov karte Merilo karte 1 Zemljevid Slovenije 1 : 500.000 2 Litolo{ka karta Slovenije 1 : 500.000 3 Seizmi~na karta 1 : 750.000 4 Hipsometri~na karta 1 : 500.000 5 Pokrajinsko-fiziognomske regije 1 : 500.000 6 Januarske temperature 1 : 500.000 7 Julijske temperature 1 : 500.000 8 Vi{ina letnih padavin 1 : 500.000 9 Vi{ina padavin v vegetacijski dobi 1 : 500.000 10 Raz{irjenost in sestava gozdnih povr{in 1 : 500.000 11 Kmetijska izraba tal po KO 1 : 500.000 12 Velikost vseh privatnih kmetijskih posesti 1 : 500.000 13 Razvoj zemlji{kih kategorij po KO 1 : 500.000 14 Drùbena posestva po velikosti 1 : 750.000 15 Delè drùbene posesti od kmetijskih in gozdnih povr{in 1 : 750.000 16 Sistemi agrarnega izkori{~anja tal v Sloveniji 1 : 500.000 17 Gostota prebivalstva leta 1968 1 : 500.000 18 Stopnja gibanja {tevila prebivalstva po posameznih podro~jih med leti 1953–1961 1 : 750.000 19 Stopnja gibanja {tevila hi{ po posameznih podro~jih med leti 1953–1961 1 : 750.000 20 Prebivalstvo Slovenije, rojeno v doma~em kraju ali doma~i politi~ni ob~ini leta 1961 1 : 1.000.000 21 Prebivalstvo Slovenije, rojeno v drugih ob~inah leta 1961 1 : 1.000.000 22 Prebivalstvo Slovenije, rojeno v drugih republikah leta 1961 1 : 1.000.000 23 Prebivalstvo Slovenije, rojeno izven SFRJ leta 1961 1 : 1.000.000 24 Delè ~istih kme~kih gospodinjstev leta 1966 1 : 1.000.000 25 Gibanje me{anih delavsko-kme~kih gospodinjstev med leti 1961–1966 1 : 1.000.000 26 Delè me{anih delavsko-kme~kih gospodinjstev leta 1966 1 : 1.000.000 27 Gibanje {tevila kme~kih gospodinjstev med leti 1961–1966 1 : 1.000.000 28 Rast prebivalstva in deagrarizacija 1 : 750.000 29 Zona urbanizacijskih vplivov 1 : 750.000 30 Centri neagrarne zaposlitve in stopnja urbanizacije 1 : 500.000 31 Delè zaposlenih po panogah industrijskih dejavnosti v industrijskih sredi{~ih za leto 1966 1 : 500.000 32 Delè zaposlenih po panogah industrijskih dejavnosti v industrijskih sredi{~ih za leto 1939 1 : 1.500.000 33 Delè zaposlenih po panogah industrijskih dejavnosti v industrijskih sredi{~ih za leto 1951 1 : 1.500.000 34 Delè zaposlenih po panogah industrijskih dejavnosti v industrijskih sredi{~ih za leto 1961 z nad 20 zaposlenimi 1 : 1.500.000 35 Gravitacijska obmo~ja industrijskih centrov glede na dnevno migracijo delovne sile leta 1951 in 1961 1 : 500.000 36 Osnovne, srednje ter vi{je in visoke {ole 1 : 500.000 37 Poklicne {ole po usmeritvi 1 : 750.000 38 Gimnazije ter tehni{ke in njim ustrezne strokovne {ole 1 : 1.000.000 39 Prosvetnokulturne in znanstvene ustanove 1 : 1.000.000 40 Frekvenca motornih vozil na slovenskih cestah 1 : 750.000 41 Tedensko {tevilo avtobusnih linij 1 : 750.000 42 [tevilo no~itev in {tevilo gostov v naseljih Slovenije v letu 1968/69 1 : 500.000 36 Geografija Slovenije 2 Samo Black 36 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 V projektu so bili za vsako karto poleg merila opredeljeni {e njena vsebina, elementi topografske podlage, metode prikaza, izbrani avtor ali avtorji, viri podatkov in v primerih, ko je bilo to mogo~e, tudi predvideni stro{ki izdelave posameznega zemljevida. Leta 1971 so zaradi kart regionalnega plana Socialisti~ne republike Slovenije in nekaterih drugih strokovnih slùb spremenili merilo kart iz 1 : 500.000 v 1 : 400.000. Temu ustrezno se je pove~ala tudi velikost posameznih listov ter zemljevidov 1 : 750.000 v 1 : 700.000 (Pak in Medved 1971, str. 1). Ostale karte so ohranile è dogovorjena merila, prav tako pa ni pri{lo do vsebinskih sprememb. Kljub iz~rpnim predpripravam prvi zvezek atlasa ni iz{el. Za nekatere karte so sicer bili pripravljeni kartografski originali, ki so jih izdelali na Geodetskem zavodu Slovenije, àl pa so uspeli natisniti le tri zemljevide. 4.2. RAZVOJNORAZISKOVALNI PROJEKT NACIONALNEGA ATLASA Nacionalni atlas Slovenije, ki nosi v knjìni obliki naslov Geografski atlas Slovenije, je rezultat ve~- letnega razvojnoraziskovalnega projekta. Izid knjige je podprla zalòba DZS, projekt pa Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Delo pri razvojnoraziskovalnem projektu je potekalo pod vodstvom dr. Andreja ^erneta ter v okviru In{tituta za geografijo in Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pripravljeno projektno gradivo je bilo izhodi{~e za izdajo atlasa v knjìni obliki. Vsebinsko in oblikovno zasnovo atlasa ter celotno izvedbo projekta in pripravo knjige so vodili ~lani vodstva projekta: dr. Andrej ^erne, mag. Jerneja Fridl, mag. Drago Kladnik, dr. Milan Oroèn Adami~, dr. Stanko Pelc, dr. Drago Perko, dr. Marjan Ravbar in Matjà Skobir, s strani zalòbe pa mag. Ale{ Poga~nik. Za preverjanje strokovnosti vsebine in primernosti kartografskih prikazov je bil imenovan tudi znanstveni svet projekta, ki so ga sestavljali dr. Andrej ^erne, dr. Andrej Kranjc, dr. Branko Rojc in dr. Igor Vri{er. Zaradi potreb po obsènem usklajevanju del in kompleksnosti vsebine nacionalnih atlasov je projekt poleg velikega {tevila ~lanov vodstva projekta oziroma urednikov zahteval tudi sodelovanje {tevilnih drugih strokovnjakov. Vodstvo projekta je k pripravi avtorskih originalov povabilo 53 najve~jih strokovnjakov s petih geografskih in dvajsetih negeografskih ustanov (^erne in Kladnik 1995, str. 12). Za vsako od prvotno zasnovanih 86 podpoglavij je bil izbran avtor, nekateri avtorji pa so strokovno obdelali ve~ podpoglavij. Ta so pripadala uvodnemu poglavju, fizi~nogeografskemu ali drùbenogeo-grafskemu delu atlasa oziroma poglavju o varstvu okolja ter naravni in kulturni dedi{~ini. Naloga avtorjev je bila pripraviti avtorske originale zemljevidov in besedil, predlagali in celo predloìli so tudi ustrezno slikovno gradivo (na primer fotografije, grafikone, diagrame in podobno). Ker je bilo predvideno, da bodo vodilne karte izrisane v dvostranskem formatu in v merilu 1 : 500.000, so posamezni avtorji kot podlago za pripravo zemljevidov prejeli è natisnjene pregledne karte v merilu 1 : 400.000 Geodetske uprave Republike Slovenije, za izdelavo avtorskih originalov v manj{ih merilih pa pregledne karte v merilu 1 : 750.000. Na ta na~in so avtorji izdelali originale v podrobnej{ih merilih, kot so zemljevidi v knjigi. Avtorji so bili opozorjeni na probleme kasnej{e generalizacije ob morebitni vsebinski preobremenjenosti avtorskih originalov. Od tematike je bilo odvisno, za katere elemente topografske podlage so se avtorji odlo~ili, saj so pregledne karte Geodetske uprave Republike Slovenije natisnjene v ve~ razli~icah. Izbirali so lahko med prikazom hidrologije, naselij s prometnim omrèjem, reliefa s plastnicami oziroma sen~enjem, upravnih ob~in, krajevnih skupnosti ali katastrskih ob~in. Podatke za nekatere karte so avtorji oddali le v obliki preglednic. Velik del podatkovnih baz, predvsem za drùbenogeografske karte, pa izhaja iz Statisti~nega urada Republike Slovenije. Na obeh in{titutih so bili nato iz zbranih podatkov s pomo~jo geografskih informacijskih sistemov pripravljeni avtorski originali. Med potekom razvojnoraziskovalnega projekta so bili avtorski originali vklju~eni v maketo nacionalnega atlasa. Maketa je po velikosti ustrezala bodo~i knjigi, kar se je izkazalo za zelo uporabno. Ta-ko je bilo mo~ sproti re{evati vsebinsko-metodolo{ke probleme, pa tudi probleme glede vrstnega reda izbranih tem, metod kartografskega prikaza, meril, dolìne besedil in podobno. Celotno projektno de-37 Geografija Slovenije 2 Samo Black 37 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl lo je bilo tako zbrano v maketi atlasa, kar je omogo~ilo natan~en pregled nad opravljenim delom v okviru projekta in izhodi{~e za pripravo knjige Geografski atlas Slovenije. V okviru projekta Nacionalni atlas Slovenije je nastal tudi dokon~ni na~rt in ~asovni razpored del, ki so bila nujna za pripravo atlasa v knjìni obliki. Izmed mnoìce avtorskih, uredni{kih, kartografskih ter zalòni{kih del so v nadaljevanju predstavljena le tista najpomembnej{a, ki so bila v neposredni povezavi s pripravo tematskih zemljevidov. Vrstni red navajanja postopkov sledi dejanskemu poteku izvajanja posameznih faz, ~eprav so se v praksi nekateri postopki med seboj tudi prepletali in dopolnjevali: • Izbor tematik, njihova smiselna razporeditev po poglavjih ter ugotavljanje obstoja kakovostnih virov in literature. Slednje je bilo prepu{~eno tudi presoji avtorjev. Prav tako je bilo treba preudariti primernost razpolòljivih prostorskih in statisti~nih podatkov za pretvorbo v digitalno obliko. • Odlo~itev o obmo~ju kartiranja za vsako posamezno karto. Ve~ina tem je predstavljena na celotnem dràvnem ozemlju, tematski prikazi so le izjemoma izrisani izven meja Republike Slovenije (na primer predstavitev Slovencev po svetu in v zamejstvu). • Izbira avtorjev za pripravo avtorskih originalov zemljevidov in besedil. Avtorji so bili za posamezne teme izbrani glede na strokovno uveljavljenost in reference. • Okvirne ocene potrebnega {tevila sodelavcev, ~asovnih rokov ter iz tega izhajajo~ih stro{kov za izdelavo in natis knjige Geografski atlas Slovenije. • Preu~evanje matemati~nih elementov kart, predvsem kartografske projekcije in meril glede na velikost knjige ter {tevilo elementov posameznih tematik. • Analiza objektov prikazovanja v povezavi z zasnovanimi vsebinami kart in grafi~nimi mònostmi njihovega prikaza. Omenjena analiza je bila dobro izhodi{~e avtorjem, katere tematske elemente oziroma pojave naj bi na karti prikazali. • Izbira in oblikovanje elementov topografskih podlag, saj je bilo treba avtorjem zagotoviti kakovostne podlage za pripravo avtorskih originalov. • Ugotavljanje primernosti ra~unalni{ke tehnologije za dolo~ene faze dela in zasnova na~inov zajemanja, shranjevanja in prikazovanja podatkov. • Recenzije avtorskih originalov s strani ~lanov vodstva projekta. • Recenzije vsebinske in kartografske zasnove tematskih kart s strani znanstvenega sveta projekta. • Zajemanje podatkov z avtorskih originalov s pomo~jo digitalizacije. • Ugotavljanje natan~nosti, popolnosti in aùrnosti prostorskih podatkov. • Izbira metod prikazov za posamezne teme glede na lastnosti prostorskih objektov. • Preu~evanje zakonitosti kartografskih izraznih sredstev in mònosti njihovega pojavljanja v razli~nih oblikah ob uporabi grafi~nih spremenljivk. • Oblikovanje kartografskih izraznih sredstev za posamezne elemente vsebin. • Generalizacija. • Usklajevanje elementov vsebin, da na kartah ne prihaja do podvajanja ali do razlik pri istih temah. • Dolo~anje razporeditve izvenokvirnih vsebin (naslovov, legend in podobno). • Izdelava poskusnih odtisov, ki so sluìli za ocenjevanje izdelanih materialov in izvedbo korektur. • Priprava filmov za tisk zemljevidov s pomo~jo barvne separacije. 4.3. ZUNANJA PODOBA NACIONALNEGA ATLASA SLOVENIJE Nacionalni atlas Slovenije z naslovom Geografski atlas Slovenije je v knjìni obliki velik 274 krat 368 mm. Pomeni neke vrste nadaljevanje niza temeljnih geografskih knjig Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki sta ga za~ela Krajevni leksikon Slovenije in Veliki druìnski atlas sveta. Slika 16: Zunanji izgled Geografskega atlasa Slovenije, na{ega prvega nacionalnega atlasa. 38 Geografija Slovenije 2 Samo Black 38 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 39 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 39 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Atlas se vidno razlikuje od obeh omenjenih knjig le po izbrani barvi ovitka in platnic. Z zlatimi ~rkami so na pastelno rde~i barvi odtisnjeni: naslov Geografski atlas Slovenije, podnaslov Dràva v prostoru in ~asu ter znak zalòbe. Naslovnico krasi podoba lipe, drevesa, ki smo ga Slovenci simbolno prevzeli za svojega. In kot je izbor lipe na naslovnici utemeljil oblikovalec Marko Tu{ek: »… je lipa ljudem pomenila simbol ìvljenja, zato so jo posadili v sredi{~e vasi ali ob poteh, ki so vodile v svet. Pod njo so se sestajali va{ki o~aki, se dogovarjali ter sprejemali pomembne odlo~itve. Njihove sedeè predstavlja dvanajst kamnov, ki obkroàjo lipo … Obdajajo~i kamni omejujejo izbrano obmo~je, torej prostor v katerem ìvimo …«. Lipa je sicer izrisana kot simbol, vendar so posami~ni listi in cvetovi dobro vidni, tako da lahko vsak bralec atlasa v njej prepozna drevo, ki ga ponazarja. Zadràn in resen izgled ovitka naj bi na ljudi u~inkoval prijetno, ~etudi simboli~nega pomena lipe, obdane s kamni, vsi uporabniki ne bodo razumeli. 4.4. VSEBINSKA ZASNOVA NACIONALNEGA ATLASA SLOVENIJE Nacionalni atlas je vsebinsko zasnovan tako, da na ~imbolj celovit na~in predstavlja naravoslovna, tehni~na, drùboslovna in humanisti~na znanstvena spoznanja o na{ih naravnih, drùbenih, gospodar-skih, prostorskih ter okoljskih zna~ilnostih deèle (^erne in Kladnik 1995, str. 12), in to tako, da so posamezni vsebinski sklopi med seboj kar se da povezani, primerljivi ter predstavljeni enotno in v enakem obsegu. Vsebinsko snovanje atlasa je bilo oprto tudi na zamisli predhodnikov, ki so na~rtovali atlas è leta 1969. Njihova zasnova je bila dopolnjena s strokovnimi spoznanji in rezultati raziskav razli~nih ved. V precej ve~ji meri se je vodstvo projekta zavedalo potreb po uporabnosti nacionalnega atlasa v {ir{i javnosti, zato so obravnavane teme smiselno razdeljene po poglavjih. Vodstvo si je tudi prizadevalo, da bi doseglo ve~jo uravnoteènost vsebin in hkrati upo{tevalo tiste tematike, ki {ir{emu krogu ljudi doslej {e niso bile predstavljene na zemljevidih. Prvotni na~rt iz leta 1969 je namre~ vso pozornost na-menil industrijski in kmetijski dejavnosti, medtem ko so bile teme o povr{ju, rastju, prsteh in nekaterih drugih naravnogeografskih dejavnikih izpu{~ene (glej preglednico 1). Po prvih zamislih naj bi atlas v knjìni obliki obsegal 700 strani. Na zahtevo zalòbe je bil njegov obseg zmanj{an na 360 strani, kar je pomenilo tudi zmanj{anje meril vodilnih zemljevidov z 1 : 500.000 (dvostranski zemljevidi) na 1 : 750.000 (enostranski zemljevidi) ter kr~enje spremnih besedil. To sicer ni zahtevalo ve~je vsebinske generalizacije, na ve~ini zemljevidov pa so bili potrebni ve~ji posegi z vidika kartografske generalizacije (na primer na karti deleà kme~kega prebivalstva je {tevilo razredov ostalo nespremenjeno, le velikost krogov po naseljih se je zmanj{ala za petdeset odstotkov). Vsebinska generalizacija je bila nujna za prikaze, pri katerih je bilo {tevilo razredov preobsèno. Dober primer sta karti potencialno naravne in realne vegetacije, od katerih je po prvotnem avtorskem originalu vsaka obravnavala 85 razli~nih tipov rastja. Za merilo 1 : 750.000 je bilo treba dolo~ene tipe rastja zdru- ìti tako, da se je ohranilo najve~ 64 razredov. Zaradi ve~je nazornosti in làje primerjave s tujimi nacionalnimi atlasi je vsebinska zasnova Geografskega atlasa Slovenije podana v obliki preglednice (glej preglednico 2), iz katere so razvidni naslovi poglavij ter podpoglavij. Vsako podpoglavje praviloma vsebuje vsaj eno tematsko karto v merilu 1 : 750.000, ve~krat pa je dopolnjeno tudi s kartami v manj{ih merilih. Njihovo skupno {tevilo v knjigi je 190. Besedila dopolnjuje {e 261 fotografij, 145 grafov, 11 preglednic in 51 drugih grafi~nih prilog. Atlas je vsebinsko razdeljen na sedem tematskih poglavij. Po uvodnih predgovorih je Slovenija najprej prikazana v okviru fizi~ne in politi~ne karte Evrope. Sledijo strani s topografskima kartama Slovenije v merilu 1 : 500.000 in 1 : 300.000 na ve~ straneh. Topografska predstavitev dràve v uvodnem poglavju ni zna~ilna za vse nacionalne atlase. De Agostinijev veliki atlas Italije jih v knjigo uvrsti {ele na koncu. V tem pogledu se slovenski atlas zgleduje po atlasih Madàrske, Rusije ali ^e{ke, saj uporabniki là- je tolma~ijo tematske zemljevide, ~e so è prej seznanjeni s prostorskim poloàjem dràvne meje, naselij in drugih topografskih elementov. Drugo poglavje podaja kratek pregled zgodovinskega razvoja slovenske kartografije in geografije vse do danes. Dejanski znanstveni dosèki razli~nih strok so raz-40 Geografija Slovenije 2 Samo Black 40 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Preglednica 2: Seznam poglavij in podpoglavij za Geografski atlas Slovenije z navedbo {tevila tematskih zemljevidov, fotografij, grafov, preglednic in drugih grafi~nih prilog. Naslovi poglavij in podpoglavij Strani Tematske Foto- Grafi Pregled- Druge v knjigi karte grafije, nice grafi~ne posnetki priloge Uvod 1–11 1 4 – – – Predgovor 6–7 – 1 – – – O geografskem atlasu Slovenije 8–9 – – – – – Neodvisna Slovenija 10–11 1 3 – – – Slovenija v Evropi 12–35 9 2 4 1 1 Uvod 12–13 – 1 – – – Fizi~na karta Evrope 14–15 1 – – – – Politi~na karta Evrope 16–17 1 – – – – Alpe 18 1 – – – – Slovenija v Evropi 19–20 – – 4 1 – Legenda k zemljevidom Slovenije 21 – – – – – Zemljevid Slovenije v merilu 1 : 500.000 22–23 1 – – – – Zemljevid Slovenije v merilu 1 : 300.000 (ve~ listov) 24–30 1 – – – – Upravna razdelitev 31–35 4 1 – – 1 Kartografska podoba 36–71 2 22 – – 40 Uvod 36–37 – 1 – – – Slovenija na starej{ih zemljevidih 38–49 – – – – 20 Oris razvoja kartografije in geografije 50–51 – 2 – – 4 Slovenska kartografija danes 52–55 – – – – 10 Letalski posnetki 56–61 – 11 – – – Digitalni model reliefa 62–65 1 1 – – 6 Satelitski posnetki 66–71 1 7 – – – Ozemlje 72–125 41 65 13 3 – Uvod 72–73 – 1 – – – Kamnine 74–77 2 6 – 1 – Povr{je v kvartarju 78–79 1 2 – – – Povr{je 80–83 2 7 – – – Nadmorske vi{ine povr{ja 84–85 1 2 – – – Nakloni povr{ja 86–87 1 2 1 – – Ekspozicije povr{ja 88–89 1 2 1 – – Kra{ko povr{je 90–91 1 2 – – – Kra{ke vode 92–93 1 2 – – – Kopenske vode 94–95 1 1 – – – Morje 96–97 5 2 – – – Padavine 98–99 1 – 4 – – Temperature zraka 100–103 3 – 6 – – Son~no obsevanje 104–105 4 1 – 1 – 41 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 41 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Naslovi poglavij in podpoglavij Strani Tematske Foto- Grafi Pregled- Druge v knjigi karte grafije, nice grafi~ne posnetki priloge Vreme 106–109 7 7 – – – Podnebje 110–111 1 1 1 – – Fenolo{ke karte 112–113 3 3 – – – Prsti 114–115 1 3 – – – Rastlinstvo 116–119 2 3 – – – Pokrajine 120–125 3 18 – 1 – Prebivalstvo 126–177 34 33 46 2 2 Uvod 126–127 – 1 – – – [tevilo prebivalcev in njegovo spreminjanje 128–131 5 2 6 – – Rodnost 132–133 1 2 2 – – Umrljivost 134–135 1 1 3 – – Naravni prirastek 136–137 1 1 2 – – Selitve 138–143 3 4 5 – – Dnevna migracija 144–145 2 1 2 – – Gostota prebivalstva 146–147 3 1 2 – – Starostna sestava 148–151 2 4 5 – – Spolna sestava 152–153 1 2 – 1 – Izobrazbena sestava 154–155 1 1 3 – – Narodna sestava 156–157 1 1 3 – – Jezikovna sestava 158–159 1 1 4 – – Nare~ja 160–161 2 – – – 2 Verska sestava 162–163 1 2 1 – – Kme~ko prebivalstvo 164–167 3 1 2 – – Prebivalstveni tipi naselij 168–169 3 1 – 1 – Zdomstvo 170–171 1 1 2 – – Izseljenstvo 172–173 1 2 1 – – Slovenci v zamejstvu 174–177 1 4 3 – – Ustvarjalnost 178–279 70 81 71 2 3 Uvod 178–179 – 1 – – – Raba tal 180–191 8 5 4 1 – Zemlji{ka razdrobljenost 192–197 5 3 4 – 1 Njivske kulture 198–201 4 4 7 – – @ivinoreja 202–207 4 6 7 – – Vinorodna obmo~ja 208–209 1 3 1 – – Tipi kmetijske rabe zemlji{~ 210–211 2 – – 1 – Rudarstvo 212–215 2 4 3 – – Energetika 216–219 1 4 5 – – Industrija 220–225 7 3 3 – – Prometno omrèje 226–229 3 5 3 – – 42 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 42 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Naslovi poglavij in podpoglavij Strani Tematske Foto- Grafi Pregled- Druge v knjigi karte grafije, nice grafi~ne posnetki priloge Razvoj èlezni{kega omrèja 230–231 2 2 1 – – Obremenitev cest 232–233 1 1 2 – – Javni avtobusni promet 234–235 2 – 1 – 1 Promet prek dràvne meje 236–237 1 2 4 – – Telekomunikacije 238–239 1 1 2 – – Trgovina na drobno 240–241 2 1 1 – – Obrt 242–243 2 1 1 – – Doma~e in umetne obrti 244–247 1 6 – – – Turizem 248–251 2 6 4 – – Vzgoja in izobraèvanje 252–255 2 3 7 – – Zdravstvo 256–257 1 2 2 – – Kultura 258–261 1 4 4 – – Verske skupnosti 262–265 2 8 – – 1 Zaposlitvena sestava 266–277 12 3 3 – – Gospodarska mo~ prebivalstva 278–279 1 3 2 – – Poselitev 280–313 26 40 6 2 5 Uvod 280–281 – 1 – – – Poselitev v arheolo{kih dobah 282–287 6 6 – – 1 Kolonizacija 288–291 1 4 – – 3 Sistemi poljske razdelitve 292–295 5 4 – – – Kme~ka hi{a 296–297 1 5 – – – Kme~ka naselja 298–300 1 6 – 1 – Mesta 301–305 6 5 – – 1 Funkcije mest 306–307 3 3 – – – Sredi{~na (centralna) naselja 308–309 1 2 – 1 – Zna~ilnosti urbanizacije 310–313 2 4 6 – – Okolje 314–327 7 14 5 1 – Uvod 314–315 – 1 – – – Pomembnej{i naravni viri 316–317 1 2 – – – Naravne nesre~e 318–319 1 1 – 1 – Onesnaènost in onesnaèvanje ozra~ja in vod 320–322 2 2 5 – – Odlagali{~a in ravnanje z odpadki 323 1 1 – – – Naravne znamenitosti 324–325 1 3 – – – Kulturna dedi{~ina 326–327 1 4 – – – Imensko kazalo zemljevidov 328–342 – – – – – Literatura in viri 343–354 – – – – – Article summaries 354–360 – – – – – Skupaj 1–360 190 261 145 11 51 43 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 43 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl vidni {ele iz naravnogeografskih in drùbenogeografskih zemljevidov, ki so sestavni del poglavij o ozemlju (19 podpoglavij), prebivalstvu (19 podpoglavij), ustvarjalnosti (25 podpoglavij), poselitvi (9 podpoglavij) in okolju (6 podpoglavij). Vsako poglavje ima torej ve~ podpoglavij, ki na dvesto{estinpetdesetih straneh obsegajo vodilne zemljevide ter besedila z grafi~nimi prilogami in preglednicami. Nacionalni atlas zaklju~ujejo imensko kazalo obeh topografskih kart Slovenije, ob{irni seznam literature ter virov in povzetki posameznih podpoglavij v angle{kem jeziku. Iz postavitev strani v knjigi je razvidno, da se vsako podpoglavje za~enja z naslovom in nekoliko poudarjenim povzetkom besedila na sodi, levi strani atlasa. Besedila tematskih sklopov, ki so v knjigi postavljena trikolonsko, ne presegajo 6000 znakov za posamezno podpoglavje. Pri oblikovanju tipi~- ne strani je bil, kar zadeva besedila z grafikoni in slikami, za zgled è omenjeni De Agostinijev atlas. Veliki druìnski atlas sveta in Krajevni leksikon Slovenije sta po tem vzorcu prav tako oblikovana tudi zato, ker je besedilo v nasprotju z dvokolonsko postavitvijo (na primer Veliki geografski atlas Jugoslavije) bolj pregledno. Trikolonski prelom namre~ omogo~a làje vklju~evanje razli~no velikih preglednic, grafikonov in drugih grafi~nih prilog, zaradi ~esar je videz strani nekoliko bolj razgiban in za povpre~- nega bralca privla~nej{i. Desna, liha stran Geografskega atlasa Slovenije je namenjena zemljevidom v merilu 1 : 750.000. Karte nekaterih podpoglavij so sicer druga~nih velikosti, vendar so tipi~ne strani v splo{nem enotno oblikovane, kar naj bi poudarilo celovitost in povezanost vsebin. Besedila so napisana na poljudnoznanstveni na~in, ker je knjiga namenjena {ir{i javnosti in ne le òjemu krogu strokovnjakov. Naloga urednikov besedil je bila zagotoviti njihovo enovitost in uskladiti strokovno terminologijo ter odstraniti podvajanje tematik, odpraviti okraj{ave, poenotiti zapise merskih enot in podobno. Uredniki so izbrali tudi ustrezno slikovno gradivo. Vzporedno z besedili so bili usklajeni tudi naslovi in razlage v legendah kart ter preverjena ustreznost izbrane metodologije prikazov, kar je bila glavna naloga urednikov zemljevidov. Vsi zemljevidi so opremljeni z izvenokvirno vsebino. Naslov karte je vselej v zgornjem levem kotu, poleg ustreznih razlag kartografskih izraznih sredstev pa sta avtor in merilo karte navedena v prostoru za legendo. Viri so zbrani na koncu knjige, takoj za literaturo, saj so nekatere in{titucije (na primer Statisti~ni urad Republike Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije in druge) prispevale {tevilne podatke, zato bi navedba vseh ustanov na vsakem zemljevidu posebej zahtevala preve~ prostora. Kar zadeva izvenokvirno vsebino, je na tematskih kartah naveden le {e znak za za{~ito avtorskih pravic ter obe ustanovi, ki sta tematske zemljevide pripravljali, in sicer Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti z okraj{avo Geografski in{titut AM ZRC SAZU ter In{titut za geografijo. Z omenjeno razporeditvijo naslovov, besedil v legendah in virov v posebnem poglavju knjige je bila doseèna ve~ja preglednost in uporabnost kart. V tem, da so razlage kartografskih izraznih sredstev, ki pojasnjujejo neposredno prikazano vsebino zemljevida, pomembnej{e od virov, so si enotni tudi {tevilni tuji nacionalni atlasi. Zgovoren primer je okoljevarstve-no usmerjen Atlas Republike Poljske, ki virov v legendah ne navaja, ~eprav bi bilo za tak{no navedbo dovolj prostora, saj so legende na zavihkih kart. Morda je na tem mestu smiselno omeniti tudi dejstvo, da so prostorski podatki in pojavi prikazani znotraj meja na{e dràve. To ne pomeni, da je Slovenija v naravnem in drùbenem smislu lo~ena od sosednjih dràv. Nasprotno, veliko analiz je upo{tevalo tudi razmere v okolici (na primer kra{ke vode, povpre~na letna vi{ina padavin, povr{je v kvartarju, energetsko, cestno in èlezni{ko omrèje, Slovenci v zamejstvu in podobno), a je lastnost nacionalnih atlasov, da so kartografski prikazi omejeni z dr- àvnimi mejami. Obstaja ve~ razlogov za tak{no odlo~itev (Kladnik 1996, str. 12). Prva razloga sta vsebinska: • predstavitev tematike na ozemljih drugih dràv ni naloga nacionalnega atlasa, hkrati pa bi to lahko povzro~ilo politi~ni problem, saj bi bilo mo~ take zemljevide razumeti kot tènjo po tujem ozemlju; • tèko je dobiti ~asovno in strokovno usklajene podatke za sosednje dràve, nekateri tematski pris-pevki pa so celo edinstveni dosèki na{ih strokovnjakov; 44 Geografija Slovenije 2 Samo Black 44 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 in druga oblikovna: • làja je postavitev naslovov, legend in druge dopolnilne vsebine, ~e na kartah tematika ni prikazana do okvirja; • za obmo~ja zunaj na{ih meja so topografske informacije predstavljene è uvodoma, na preglednih zemljevidih Evrope in Slovenije. Ob tem je treba poudariti, da so za nekatere elemente kartografskih predstavitev uporabljeni popolnoma novi pristopi, na primer celice velikosti sto krat sto metrov za prikaz oson~enja, naklonov in podobnega ali centroidi naselij za ponazoritev {tevila ljudi, deleà kme~kega prebivalstva in vrste drugih statisti~nih podatkov, kar je podrobneje raz~lenjeno v naslednjih poglavjih knjige. Poudariti je treba, da so besedila ve~ine nacionalnih atlasov manj{ih dràv prevedena v enega od tujih jezikov, saj so atlasi namenjeni predstavitvam dràve v tujini na znanstvenem, kulturnem in politi~nem podro~ju. Praviloma so v doma~em in enem ali ve~ tujih jezikov zapisani vsaj naslovi zemljevidov in teksti v legendah. Za na{ atlas tujejezi~na izvedba s strani zalòbe ni bila sprejeta, saj si DZS prizadeva za prodajo knjige le na slovenskem trgu. Zanj je po mnenju zalònikov zna~ilno, da dvojezi~ne izdaje odvra~ajo kupce. Zato je pri{lo do sporazuma, da se na koncu knjige objavijo le povzetki podpoglavij v angle{kem jeziku. Vsa prizadevanja so bila usmerjena v to, da bi bil Geografski atlas Slovenije vsebinsko in oblikovno podoben ali celo bolj{i od drugih nacionalnih atlasov, {e posebej tistih, ki predstavljajo deèle s so-rodnimi naravnimi in drùbenogospodarskimi elementi ter dejavniki. Iz primerjave slovenskega nacionalnega atlasa z drugimi tovrstnimi evropskimi projekti lahko ugotovimo, da sku{a slediti nekaterim zamislim, ki so se è dodobra uveljavile ali se celo izkazale kot izredno uspe{ne pri njihovih kartografskih dosèkih. Med razli~nimi tipi nacionalnih atlasov, ki jih lahko izlu{~imo iz predstavljenih tujih primerov, se slovenski atlas, kar zadeva obseg besedil in vrstnega reda vsebin, nagiba k bolj poljudni ali vsaj za {ir{o javnost zanimivej{i geografski predstavitvi Slovenije. Po drugi strani pa nikakor ne izklju~uje prvenstvene vloge strokovnosti, natan~nosti in kakovosti. Po zgledu De Agostinijevega velikega atlasa Italije ali angle{kega The Ordnance Survey National Atlas of Great Britain nacionalni atlas Slovenije ne temelji zgolj na kartografskem gradivu, ampak Slovenijo predstavi tudi z besedo, grafikoni in fotografijami. Tematski zemljevidi so priloèni k besedilom, ki niso omejena zgolj na metodolo{ko razlago posameznih kart, kot se to dogaja pri Tematskem atlasu Italije ali Atlasu Republike Poljske ter v skrajni meri pri finskem in avstrijskem atlasu. Enako kot è predhodno omenjena De Agostinijev veliki atlas Italije in The Ordnance Survey National Atlas of Great Britain je namre~ tudi slovenski iz{el v knjìni obliki, ki je ne le primernej{a, ampak tudi bolj privla~na za {ir{i krog bralcev. Vendar se tu podobnost med slovenskim in obema navedenima tujima projektoma skorajda kon~a. ^e bi pri prvem kot zgled za svoje delo {e lahko navedli oblikovanje tipi~ne strani ali njegovo velikost, pa britanski nacionalni atlas zaradi è omenjenih pomanjkljivosti v zasnovi in nenatan~nosti kart nikakor ni bil uporaben pri snovanju slovenske razli~ice. Slovenski nacionalni atlas je v nasprotju z obema primerjanima modeloma dosledno opremljen z ustreznim znanstvenim aparatom (merili, viri in podobno), njegova oblikovna in vsebinska zasnova pa je veliko bolj poenotena. V tem pogledu je vsekakor blìji finskemu, madàrskemu in poljskemu pristopu, pa tudi Tematskemu atlasu Italije. Prvo sorodnost z njimi razkri-va è podatek, da so topografske karte postavljene na za~etek knjige, saj le na ta na~in dobi bralec prostorsko predstavo o poloàju deèle ter kasneje iz tematskih kart làje razbira lego posameznih pojavov. Pri tem slovenski nacionalni atlas {e posebej izstopa, saj v slogu skoraj stoletne finske tradicije prikazuje tudi poloàj Slovenije v {ir{em, evropskem okviru. Zna~ilnost slovenskega nacionalnega atlasa je tudi zaokroènost tematik po posameznih poglavjih, ki so smiselno razporejena od geologije prek demografskih vpra{anj in industrije do kulturno-izo-Slika 17: Pomanj{ani tipi~ni strani enega od podpoglavij v nacionalnem atlasu Slovenije (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 154 in 155). ➤ 46, 47 45 Geografija Slovenije 2 Samo Black 45 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije 46 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 46 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 47 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 47 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl braèvalnih tem. Tako zaporedje podajanja se je v praksi izkazalo za uspe{no è pri vrsti nacionalnih atlasov, na primer pri finskem, madàrskem, poljskem in italijanskem tematskem atlasu. Zato bi bili kakr{nikoli poskusi druga~ne razporeditve vsebin v slovenskem nacionalnem atlasu brez ve~jega u~inka, lahko pa bi celo zmanj{ali uporabnost knjige. Kako pomembna je preglednost nacionalnega atlasa nam nazorno kaè avstrijski primer, ki je zaradi prevlade kronolo{kega koncepta nad vsebin-skim zelo nepregleden. Edina zamisel, ki je uspe{no uresni~ena v avstrijskem nacionalnem atlasu in je bila prevzeta tudi za slovenski na~rt, je posebna prosojnica z vrisano upravno delitvijo avstrijske dràve in ve~jimi naselji. Na prosojnici, ki je priloèna Geografskemu atlasu Slovenije, so bila poleg naselbinskega omrèja in dràvne meje dodana {e imena sosednjih dràv in pomembnej{e cestno omrèje. Oblikovanje kart za Geografski atlas Slovenije je izhajalo iz nekaterih sodobnih teènj po iz-branosti kartografskih znakov in usklajenosti barvnih lestvic, kot jih izpri~uje zlasti italijanska, delno {e poljska kartografija. Enaka pozornost je bila namenjena snovanju legend, saj so nekatera neskladja v atlasih Velike Britanije, pa tudi Italije, pokazala, da so karte bistveno bolj ~itljive, ~e je poloàj legend vselej isti in so te z okvirjem lo~ene od prikazane tematike, a hkrati del samega zemljevida. Iz presoje razli~nih tujih nacionalnih atlasov je tudi o~itno, kako pomembno je, da pri takih projektih sodelujeta geografska in kartografska stroka ter najvi{je dràvne znanstvene institucije. Za-to ni naklju~je, da je pri pripravi slovenskega nacionalnega atlasa sodelovalo tolik{no {tevilo ljudi. Obenem je atlas zaradi znanstvene vsebine kart, ki sta jo zagotovila sodelovanje in avtorstvo naj-vidnej{ih slovenskih strokovnjakov, dober pripomo~ek tako pri znanstvenoraziskovalnem delu kot v izobraèvalnem procesu, saj v bralcih prebuja ob~utek za prostorsko dojemanje pojavov in pripomore k bolj{emu poznavanju na{e deèle. Pri snovanju tematskih kart sta bila poleg strokovnosti vsebine izrednega pomena tudi poznavanje psihologije ljudi, njihovega razumevanja kart ter na~inov kartografskega izraànja. Samo s pravilnimi kartografskimi prijemi in z izkori{~anjem mònosti, ki jih ponuja razvijajo~a se ra~unalni{ka tehnologija, je bilo mogo~e dose~i natan~nost, privla~nost in uporabnost tematskih zemljevidov. Zato je vodstvo projekta opravilo temeljite redakcijske posege pri dolo~anju vsebin in stopenj vsebinske generalizacije, urednikovanje zemljevidov pa je zahtevalo pazljiv in ustrezen izbor metodologij kartografske predstavitve in natan~no oblikovanje kartografskih izraznih sredstev za posamezne tematske karte. Nadaljnje besedilo knjige je namenjeno predvsem obravnavi meril, kartografskih znakov, grafi~nih spremenljivk, na~inov generalizacije ter geografskih informacijskih sistemov, ki so odigrali pomembno vlogo pri pripravi kart za nacionalni atlas Slovenije. 5. TEHNI^NI VIDIKI PRIPRAVE TEMATSKIH KART ZA NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE 5.1. GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI Najpomembnej{o vlogo pri pripravi nacionalnega atlasa Slovenije so odigrali geografski informacijski sistemi. Prvi zametki geografskih informacijskih sistemov segajo v {estdeseta leta, ko so se v splo- {ni rabi uveljavili prvi CAM (Computer Aidded Mapping) sistemi, namenjeni ra~unalni{ki izdelavi kart in na~rtov. V sedemdesetih letih se je razvoj ra~unalni{kih predstavitev geografskih dejavnikov preu-smeril od grafi~nega prikaza podatkov na zemljevidih na pripravo ustreznih podatkovnih baz ter na statisti~ne obdelave in analize prostorskih podatkov. Rezultati teh prizadevanj so bili razli~ni prostorski modeli, ki so danes splo{no uveljavljeni (Cromley 1992, str. 306). S {tevilnimi è razvitimi aplikacijami postajajo tako GIS-i najmo~nej{i pripomo~ek za obdelavo prostorskih podatkov. Nepogre{ljivi so tako pri znanstvenih raziskavah kot pri na~rtovanju gospodarskega ali prostorskega razvoja. Njihov pomen nara{~a 48 Geografija Slovenije 2 Samo Black 48 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 predvsem zaradi prihranka ~asa in denarja pri reprodukciji ter vzdrèvanju kartografskih podlag, zaradi ve~je zanesljivosti podatkov, vi{jih standardov obdelave, bolj{e obve{~enosti strokovnjakov in iz te-ga izhajajo~ega hitrej{ega ter objektivnej{ega sprejemanja odlo~itev na vseh ravneh na~rtovanja (Lipej 1992, str. 96). Kljub analiti~ni mo~i omenjene tehnologije enako kot drugi sistemi tudi GIS-i ne morejo delovati brez organizirane povezave podatkov, ustrezne programske in strojne opreme ter ljudi, ki ta sistem vodijo in odgovarjajo za njegovo delovanje ali pa so le njegovi uporabniki (Fischer 1994, str. 234). 5.1.1. OPREDELITEV POJMOV RA^UNALNI[KA KARTOGRAFIJA IN GIS V Geografskem atlasu Slovenije so vsi zemljevidi, z izjemo topografskih kart v uvodnem poglavju, izdelani po na~elih ra~unalni{ke kartografije. Ra~unalni{ka, avtomatizirana ali digitalna kartografija so enakovredni izrazi za shranjevanje, izdelavo in popravljanje kart s pomo~jo uporabe ra~unalnikov. Postopke avtomatizirane kartografije danes omogo~a tudi ve~ina è uveljavljenih GIS-ov (Mather 1991, str. 100). Rezultat ra~unalni{ke kartografije so izvirne karte, narejene neposredno iz podatkov merjenj ali popisov, in izvedene karte, ki izhajajo iz è obstoje~ih kartografskih prikazov (Rozman 1987, str. 7.1). V razli~nih virih je mo~ najti vrsto opredelitev pojma geografski informacijski sistemi, v splo{nem pa ve~ina avtorjev pri opredeljevanju izraza izhaja iz postopkov, ki jih GIS-i re{ujejo (Fisher, Lindenberg 1989, str. 1432). Zato je iz navedb Lindenberga in Fisherja mogo~e povzeti bistvo, da so GIS-i ra~unalni{ko podprti sistemi, ki omogo~ajo zbiranje, vnos, obdelavo in predstavitev podatkov ter njihovo aùriranje. Vsekakor je treba posebej poudariti, da so GIS-i {ir{i pojem od grafi~no orientiranih kartografskih sistemov (CAM, CAD), katerih temeljna naloga je zgolj izdelava ra~unalni{kih kart. GIS-i za razliko od njih omogo~ajo tudi pridobivanje ~im ve~je koli~ine natan~nih informacij s pomo~jo zdruè- vanja podatkovnih slojev in obdelave razli~nih podatkovnih baz (Fridl 1995 c, str. 6). Rezultati analiz, dobljenih z GIS-i, so glede na potrebe uporabnikov predstavljeni na razli~ne na~ine, bodisi grafi~no, v obliki kart, ali tekstualno, v obliki preglednic in besedil. 5.1.2. ORGANIZIRANOST GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV Vsak GIS je sestavljen iz {tirih sestavnih delov, ki morajo biti med seboj povezani in usklajeni, ~e èlimo, da bo sistem uspe{no deloval. Osnovne komponente sistema so strojna ter programska oprema, zbirke podatkov in ljudje (Flynn 1992, str. 27). 5.1.2.1. Strojna oprema Pospe{en razvoj strojne opreme je mo~no vplival na uveljavitev ra~unalni{ke kartografije. [e pred leti ni bilo mogo~e pripraviti filmov za {tiribarvni tisk zemljevidov, saj in{tituti niso imeli na razpolago dovolj zmogljivih ra~unalnikov, profesionalnih tiskalnikov, digitalnikov in skenerjev. Danes pa se da vse naloge opraviti z osebnimi ra~unalniki in cenovno sprejemljivimi vhodno-izhodnimi enotami. Izdelava kart za nacionalni atlas Slovenije je zahtevala uporabo naslednje strojne opreme: • centralno-procesne enote, ki so omogo~ile izvajanje operacij s podatki in vodenje vhodnih, izhodnih ter pomnilnih enot; • vhodne enote, med katerimi so bile nepogre{ljive tipkovnice, ter vsaj en digitalnik in skener za vnos podatkov; • spominske enote, kot so trdi diski, diskete, zgo{~enke, na katerih so shranjene datoteke s preglednicami in zemljevidi ter programi, • izhodne enote, ki so posredovale vizualno predstavo, to so monitorji, tiskalniki, risalniki. Strojna in programska oprema zelo hitro zastarata, zato je pri oblikovanju cene kartografskih izdel-kov treba upo{tevati tudi njuno nenehno posodabljanje (Rozman 1987, str. 7.2). 49 Geografija Slovenije 2 Samo Black 49 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl 5.1.2.2. Programska oprema Strojna oprema je brez ustreznega vodenja neuporabna. Zato so potrebni posebni sistemski in uporabni{ki programi, ki jih uvr{~amo v programsko opremo. Izvajanje uporabni{kih programov upravlja centralno-procesna enota pod nazorom tako imenovanega operacijskega sistema. Operacijski sistemi so sistemski programi, ki uporabnikom omogo~ajo sporazumevanje med seboj in povezovanje z vhodno-izhodnimi enotami (Kvamme, O{tir - Sedej, Stan~i~ in [umrada 1997, str. 34). Na trì{~u lahko kupimo vrsto pripravljenih sistemskih in uporabni{kih programov, ki jih izbiramo glede na vrsto del in, àl, tudi glede na njihovo cenovno sprejemljivost. Na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je trenutno uveljavil operacijski sistem Windows 95. Med uporabni{kimi programi pa se pri pripravi zemljevidov najpogosteje uporabljajo Idrisi for Windows 2.0, MapInfo, Corel 7.0, Freehand 5.0, Adobe Photoshop 4.0. Zaradi vse ve~je zahtevnosti del se uvaja tudi Intergraphov paket programov za GIS-e in namizno zalòni{tvo. Na za~etku je bila izbira strojne in programske opreme zelo omejena, saj so bili med seboj povezani le nekateri proizvajalci. Razli~ni ra~unalni{ki programi so poleg izbranih ra~unalnikov, programskih jezikov in prevajalnikov podpirali le dolo~ene vhodne in izhodne enote. Windows 95 pa omogo~a uporabo vseh pomembnej{ih programov za izdelavo digitalnih kart in podpira tiskalnike, risalnike, monitorje, mi{ke in druge enote bolj ali manj priznanih proizvajalcev tovrstne opreme. 5.1.2.3. Zbirke podatkov Prostorske podatke, ki se zajemajo in shranjujejo v GIS-ih, delimo na lokacijske in atributne. Prvi dolo~ajo relativni oziroma absolutni poloàj to~k (na primer centroidi naselij), linij, poligonov ter celic s koordinatami. Drugo vrsto predstavljajo na kartah prikazani tekstovni podatki ali atributi prej omenjenih lokacijskih entitet. Pri tem je zelo pomembno, da so podatki, ki se v ra~unalnik vna{ajo prek vhodnih enot, zapisani tako, da je njihova obdelava ~imbolj u~inkovita (Mather 1991, str. 208). Glede na potrebe uporabnikov in prilagodljivost programskih sistemov so glavne prednosti GIS-ov v najrazli~nej{ih mò- nostih obdelave velikega {tevila lokacijskih in atributnih podatkov. Ker je v pri~ujo~i {tudiji poudarek prav na prostorskih podatkih za karte nacionalnega atlasa Slovenije, so vse mònosti zajemanja, shranjevanja in obdelave podatkov ter njihove predstavitve v nadaljevanju podrobneje predstavljene. 5.1.2.4. Ljudje Vlogo ljudi pri delovanju GIS-ov obravnavamo z ve~ vidikov ([umrada 1987, str. 16): • aplikacijski programerji – pripravljajo v vi{jih programskih jezikih posebne uporabni{ke programe za statisti~ne in matemati~ne analize podatkovnih baz, urejanje besedil, kartografske prikaze ali komunikacijske programe; • administratorji podatkovnih baz – so odgovorni za celovito kontrolo njihovega delovanja, odlo~ajo o vse-binah, dolo~ajo strukturo shranjevanja in dostopnost uporabnikov do podatkov, jih vzdrùjejo in podobno; • kon~ni uporabniki – v to skupino so uvr{~eni tudi kartografi, ki uporabljajo è pripravljene uporabni- {ke programe za poizvedovanje po podatkovnih bazah ter za statisti~ne obdelave in grafi~ne predstavitve dobljenih rezultatov. 5.2. PROSTORSKI PODATKI ZA NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE Prostorski podatki so bili za izdelavo tematskih kart nacionalnega atlasa Slovenije izjemno pomembni. Shranjeni so v datotekah, in sicer v obliki koordinat to~k (naselja, naravna in kulturna dedi{~ina, arheolo{ka najdi{~a …), linij (prometno omrèje, dnevne migracije, energetsko omrèje …), poligonov (prsti, 50 Geografija Slovenije 2 Samo Black 50 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 temperature, padavine, rastje …) in celic (nadmorske vi{ine, ekspozicije, nakloni povr{ja …). To pomeni, da se da vsak pojav prikazati na kartah razli~nih meril. Lokacijskim podatkom so pripisane tudi njihove lastnosti v obliki {tevil~nih vrednosti ali v obliki besedil (na primer deleì vinogradov, vrednosti prejete son~ne energije, vrste rastja …). Na kartah se atributne vrednosti ponazorijo z razli~nimi barvami oziroma {rafurami poligonov, debelinami linij, z razli~no obliko geometri~nih znakov ali drugimi grafi~nimi spremenljivkami. Na tem mestu je treba tudi poudariti, da med izrazom podatek in informacija obstaja pomenska razlika. Podatki so dejstva, predstavljena z dolo~enimi vrednostmi, torej s {tevili v podatkovnih bazah ali s kartografskimi znaki na kartah. [ele njihov prikaz omogo~a, da lahko iz mnoìce podatkov na osnovi miselnega sklepanja oblikujemo dolo~eno informacijo. Podatki torej postanejo informacija, ko so ovred-noteni v dolo~enem poloàju ali uporabljeni za re{evanje dolo~enih problemov ([umrada 1987, str. 8). Odnos med podatki in informacijo je najlàje razloìti na shemati~ni na~in: podatki + pomen = informacija, to pomeni, da podatki postanejo informacija {ele potem, ko jim pripi{emo dolo~en pomen (Mohori~ 1992, str. 4). 5.2.1. GRAFI^NI PRIKAZ PROSTORSKIH PODATKOV Prostorske podatke o objektih, pojavih in njihovih medsebojnih odnosih lahko shranjujemo na dva razli~na na~ina. Lo~imo vektorski in rastrski podatkovni model (Burrough 1986, str. 19–29), ki sta zaradi razli~nih pristopov k izdelavi tematskih kart za nacionalni atlas Slovenije nekoliko nazorneje predstavljena. 5.2.1.1. Vektorski podatkovni model Za vektorski podatkovni model je zna~ilno, da je poloàj vsakega objekta ali pojava natan~no do-lo~en s koordinatami to~k, linij in poligonov. V atlasu so vsi podatki prirejeni v Gauß - Krügerjev koordinatni sistem, s ~imer je omogo~ena primerjava prostorske razporeditve pojavov. Pri tem so to~kovni objekti zapisani kot par x in y koordinat, linijski objekti kot niz x in y koordinat in povr{inski pojavi kot zaklju~eni poligoni x in y koordinat, ki omejujejo obmo~ja (Rojc, Radovan in Rozman 1987, str. 11). Dve tretjini zemljevidov atlasa je mogo~e uvrstiti v vektorski podatkovni model, saj so statisti~ni podatki v ve- ~ini primerov vezani na to~ke, na primer na centroide naselij, re~no, cestno in èlezni{ko omrèje je prikazano z linijami, {tevilne naravnogeografske pojave pa omejujejo poligoni (na primer obmo~ja po-ledenitev v kvartarju, padavin, razli~nih drevesnih zdrùb, prsti, njivskih, gozdnih, travni{kih povr{in po katastrskih ob~inah in vrsto drugih). 5.2.1.2. Rastrski podatkovni model V nasprotju z vektorskim podatkovnim modelom je pri rastrskem obravnavano obmo~je uvr{~eno v mreò celic. Ker je mreà najpogosteje kvadratna, je poloàj celic, posredno pa tudi objektov, opredeljen s {tevilkami vrstic in stolpcev, ki jih v celotni mreì zasedejo prekrite celice (Kvamme, O{tir - Sedej, Stan~i~ in [umrada 1997, str. 53). V tem modelu je to~ka predstavljena z eno celico, ~rta z zaporednimi celicami v dolo~eni smeri in povr{ina s skupino sosednjih celic (glej sliko 18). Vrsto elementa, ki leì na izbrani lokaciji, razberemo iz atributne vrednosti celice ali njene identifikacijske {tevilke (Fridl 1995 c, str. 8). V primeru nacionalnega atlasa Slovenije je rastrski podatkovni model primeren za prikaze naklonov, oson~enja, nadmorskih vi{in, tipov reliefa in ekspozicij povr{ja, torej predvsem za prikaze naravnogeografskih dejavnikov. V omenjenih primerih so atributne vrednosti celic nadmorske vi{ine v metrih, izra~unani nakloni v stopinjah in prejeta son~na energija v MJ/m2. Ne smemo pozabiti, da ima pretè- ni del tematskih kart za podlago relief v nènih sivih odtenkih. Tudi ta je rastrski prikaz z velikostjo celic sto krat sto metrov. Ker v rastrskem podatkovnem modelu vsaka celica predstavlja dolo~en izsek 51 Geografija Slovenije 2 Samo Black 51 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl PROSTORSKI MODEL DEJANSKEGA STANJA V POKRAJINI VEKTORSKI RASTRSKI PODATKOVNI PODATKOVNI MODEL MODEL x os y os Slika 18: Prostorski podatki v vektorskem in rastrskem na~inu kartografskega prikaza. zemeljskega povr{ja, je njena velikost izredno pomembna. Manj{a ko je povr{ina celice, bolj natan~en je grafi~ni prikaz. Vzporedno z zmanj{evanjem celice pa se pove~uje velikost datoteke, zato je treba najti pravo razmerje med natan~nostjo prikaza in velikostjo slike, ki jo je {e mogo~e obdelovati. Za karte Slovenije do meril 1 : 500.000 je velikost celice sto krat sto metrov popolnoma zadostna, saj v tem merilu posameznih celic s prostim o~esom {e ni mo~ razpoznati. Za kakovostni odtis je pomemben tu-di podatek o {tevilu pik na in~o (DPI). Iz dosedanje prakse smo ugotovili, da je sprejemljiva izvedba rastrskih slik è z resolucijo 300 DPI. 5.2.1.3. Izbira med podatkovnima modeloma O izbiri ustreznega podatkovnega modela za prikaz prostorskih podatkov se odlo~amo glede na razpolòljivo strojno in programsko opremo, usposobljenost zaposlenih in {e posebej glede na rezultate, ki jih èlimo dose~i. V primeru, da imamo mònost izbire, se za ustrezni grafi~ni prikaz làje od-52 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 52 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 lo~imo, ~e poznamo prednosti in slabosti obeh na~inov, zato je v preglednici 3 podana primerjava med vektorskim in rastrskim modelom. Preglednica 3: Prednosti in slabosti vektorskega ter rastrskega podatkovnega modela (Aronoff 1991, str. 166). Vektorski model Rastrski model Prednosti: Slabosti: • omogo~a natan~no lociranje prostorskih podatkov • natan~nost lociranja prostorskih podatkov je in je primernej{i za prikaz to~kovnih in linijskih elementov • odvisna od velikosti celic • datoteka zaradi zgo{~ene zgradbe digitalnega zapisa • zaradi manj zgo{~ene zgradbe so rastrske datoteke zasede na disku manj spominskega prostora • obsènej{e in zasedejo ve~ spominskega prostora • u~inkovitej{e kodiranje topologije, torej tudi u~inkovitej{e • tèje je prikazati topolo{ke odnose operacije, ki zahtevajo topolo{ke podatke (na primer mrène analize) • primernej{i grafi~ni izrisi za ve~ino kart • za grafi~ni izris to~kovnih in linijskih objektov ni (katastrske, topografske in podobno) • najbolj primeren, saj so linijski pojavi prikazani »stopni~asto«, to~kovni pa s kvadrati Slabosti: Prednosti: • zapletena podatkovna struktura • preprosta podatkovna struktura • prikaz ve~jih prostorskih sprememb je neu~inkovit, oteèno pa je • u~inkovit prikaz ve~jih prostorskih sprememb in tudi izvajanje operacij prekrivanja slojev in analiz • enostavno izvajanje operacij prekrivanja slojev ter prostorskih analiz • model je neprimeren za pridobivanje in obdelavo digitalnih slik • model je najbolj primeren za pridobivanje in obdelavo (na primer satelitskih posnetkov, fotografij in podobnih skenogramov) • digitalnih slik Odlo~itev o izbiri primernej{ega modela danes ne sodi ve~ med najpomembnej{e naloge ra~unalni{ke kartografije, saj je omogo~ena pretvorba podatkov iz enega podatkovnega modela v drugega. Aplikacijski programerji si prizadevajo, da bi razvili »hibridni« sistem, ki bi izrabljal predvsem prednosti vsakega od omenjenih modelov (Kriz 1994, str. 7). 5.2.2. PODATKOVNE BAZE 5.2.2.1. Tipi podatkovnih baz Podatki so v podatkovnih bazah organizirani na razli~ne na~ine. Zapis podatkov v bazah je odvisen od programske opreme ter postopkov dela. Za atributne in lokacijske podatke lo~imo naslednje mo-dele podatkovnih baz (Mohori~ 1992, str. 23): • relacijski podatkovni model – kjer so podatkovne baze enostavne dvodimenzionalne preglednice; • hierarhi~ni podatkovni model – v katerem so podatki prikazani kot drevesna struktura, ki sestavlja hierarhijo podatkovnih zapisov v vertikalnem smislu; • mrèni podatkovni model – ko so shranjeni podatkovni zapisi med seboj povezani v vseh smereh in na razli~nih nivojih ter tvorijo tako imenovano mreò. Od izbranega podatkovnega modela je odvisno, kako bo potekalo poizvedovanje po bazi. Razvit in uveljavljen je tudi posebni programski paket, namenjen upravljanju podatkovnih baz, ki se imenuje DBMS (data base management system). DBMS je nekak{en vmesnik med fizi~no bazo podatkov in 53 Geografija Slovenije 2 Samo Black 53 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl uporabniki, ki vklju~uje vrsto programov za vnos, obdelavo, vzdrèvanje in nadzor podatkov v podatkovni bazi. Ena od glavnih prednosti DBMS-a je neodvisnost uporabni{kih programov od na~ina zapisa podatkov v datotekah. Tako sploh ni nujno, da uporabniki poznajo fizi~no strukturo podatkovne baze (Ooi 1990, str. 137). Kadar pride do sprememb v bazi, se podatki preoblikujejo v èleno obliko le s po-mo~jo DBMS, tako da novo nastalim spremembam ni treba prilagajati vseh programov. 5.2.2.2. Organizacija podatkovnih baz za nacionalni atlas Slovenije Pri vzpostavljanju baze podatkov za nacionalni atlas Slovenije so bile za vsak zemljevid posebej pripravljene enostavne dvodimenzionalne preglednice, kar pomeni, da je bil uporabljen relacijski podatkovni model. Glede na izdana Priporo~ila za izmenjavo podatkov na podro~ju GIS, ki jih je pripravilo slovensko Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, je sprejemljivo, da se vodijo podatkovne baze v programu Excel, saj ta omogo~a pretvorbo podatkov v vse priporo~ene formate zapisov Dba-se (*.dbf), Lotus (*.wk1), Quattro (*.wq1) in ASCII. Upo{tevana je bila tudi zahteva, da sta obe koordinati zapisani v zaporedju y, x, torej v geodetskem in ne v matemati~nem koordinatnem sistemu, kot je v navadi pri drugih strokah. Prav tako smo izrabili mònost, da sta pri zapisovanju obeh koordinat iz-pu{~eni prvi {tevilki, ker sta za na{e obmo~je ves ~as nespremenjeni. S tem se bistveno zmanj{a poraba spominskega prostora (Priporo~ila za izmenjavo podatkov na podro~ju GIS 1991, str. 3). Imena prostorskih enot smo zapisali v preglednice s {umniki (ob~ine, naselja, KO, KS), v dodatno polje pa vnesli obstoje~e {ifre, kot to priporo~a ministrstvo (Priporo~ila za izmenjavo podatkov na podro~ju GIS 1991, str. 5). Na obeh geografskih in{titutih smo se odlo~ili za dodatni stolpec s skupnim internim {ifrantom. 5.2.3. PODATKOVNI SLOJI Topografski in tematski elementi zemljevidov nacionalnega atlasa Slovenije so znotraj posameznih datotek lo~eni po podatkovnih slojih. Vsak podatkovni sloj sestoji iz logi~no povezanih elementov geografskega prostora in njihovih atributov (Tomlin 1990, str. 6). Povedano preprosteje: podatkovni sloj si je mogo~e zamisliti kot navadno karto, na kateri je prikazan samo eden od pojavov izbranega ob-mo~ja. Zavzemati se je treba za ~im ve~jo in smiselno razslojevanje kartografskih elementov, saj je pra-PROSTORSKI MODEL PODATKOVNI SLOJI HIDROGRAFIJ A RELIEF VEGETACIJA ANTROPOGENI ELEMENTI Slika 19: Delitev elementov prostorskega modela na posamezne podatkovne sloje. 54 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 54 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 vilna razporeditev vsebine zelo pomembna za kasnej{e oblikovanje, popravljanje in dopolnjevanje kart. S tem je olaj{ano tudi prena{anje objektov in pojavov, prisotnih pri ve~ini vsebin, iz ene karte na drugo. Na razli~ne podatkovne sloje se torej ne lo~ujejo le to~kovni, linijski ali povr{inski elementi, temve~ tudi razli~ni vsebinski elementi, kot so relief, vodovje ali prometno omrèje. Obenem lahko sloji vsebujejo tudi bolj abstraktne pojave, kot so obmo~ja {iritve naselij ali prikazi gostote prebivalstva na km2. Izdelava zemljevida je olaj{ana, ~e se omenjeni elementi {e nadalje delijo (na primer lo~imo sloje cestnega omrèja na avtoceste, magistralne ceste in regionalne ceste ali podnebje na lo~ene sloje za sub-mediteransko, zmernocelinsko in gorsko podnebje). Delitev elementov po slojih opravimo po lastni presoji, tako da na posameznem sloju ohranjamo sorodne elemente. Organizacija podatkovnih slojev je delno odvisna tudi od omejitev programske in strojne opreme. 5.3. VNOS, OBDELAVA IN PREDSTAVITEV PROSTORSKIH PODATKOV V ra~unalni{ko podprtem kartografskem sistemu lahko lo~imo tri glavne postopke kartografskega dela: vnos, obdelavo in predstavitev prostorskih podatkov. Vnos potrebnih podatkov v sistem se za~- ne po avtorski in redakcijski zasnovi vsebine karte, potem ko je sprejeta odlo~itev, kateri podatki so nujni. Sledi sicer najbolj ustvarjalna, a praviloma dolgotrajna faza obdelave ter analize vnesenih podatkov s pomo~jo razpolòljivih ra~unalni{kih programov. Kartografsko delo v omenjenem sistemu se zaklju~i z vizualizacijo dobljenih rezultatov, in sicer v obliki barvnih originalov na papirju ali lo~enih filmov za {tiribarvni tisk (Kriz 1993, str. 115). Vsi trije postopki si vselej sledijo v navedenem vrstnem redu in so bolj ali manj uveljavljeni pri izdelavi katerihkoli digitalnih kart. Zato bodo vse tri stopnje v nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavljene na primeru priprave kart za nacionalni atlas Slovenije. 5.3.1. ZBIRANJE IN VNOS PODATKOV Vnos podatkov je postopek, pri katerem je treba podatke, ki najve~krat obstajajo v obliki kart ali preglednic na papirju, spremeniti v ra~unalniku razumljivo obliko. Uporabniki se morajo najprej odlo~iti, katere podatke rabijo za dolo~ene kartografske prikaze. Ob tem se je treba seznaniti tudi z natan~nostjo, dostopnostjo, veljavnostjo ali na~inom njihovega zapisa. Pri izdelavi kart za nacionalni atlas Slovenije je bilo najve~ prostorskih podatkov dobljenih od geodetske in statisti~ne slùbe. Zanemarljiv pa ni tu-di delè ro~no izrisanih avtorskih originalov. Omenjene podatke smo v svoje delo lahko vklju~ili le, ~e smo jih iz obstoje~ih oblik najprej spremenili v digitalno stanje, primerno za nadaljnjo obdelavo. Za tovrstne posege pretvarjanja se je na splo{no uveljavil izraz »digitalizacija« (Mather 1991, str. 103). Pri zajemanju podatkov za izdelavo kart nacionalnega atlasa Slovenije so bili uporabljeni vsi {tirje na~ini digitalizacije: ro~ni vnos podatkov s pomo~jo tipkovnice, vektorska digitalizacija, rastrska digitalizacija in pretvorba è obstoje~ih ra~unalni{kih datotek v zapis, ki ustreza zahtevanim podatkovnim ba-zam. Zaradi obsènosti del je bil vnos podatkov ~asovno najzahtevnej{i in cenovno najdràji postopek, zato se je izvajal polna tri leta. Toda brez natan~nih in ustrezno pripravljenih baz je bilo onemogo~eno vso nadaljnje delo. 5.3.1.1. Vnos podatkov s pomo~jo tipkovnice V splo{nem se vna{ajo prek tipkovnice osebnega ra~unalnika ali ra~unalni{kega terminala predvsem atributni podatki, njihove alfanumeri~ne vrednosti pa ra~unalnik sproti spreminja v odgovarjajo~o digitalno obliko. Omenjeni na~in se uporablja za pripravo preglednic, ki jih je mogo~e kasneje povezati z lo-kacijskimi podatki. V primeru kart nacionalnega atlasa Slovenije so bili na omenjeni na~in vneseni podatki o deleù zdomcev, Slovencih v zamejstvu in deleù njiv, posejanih z ìti, industrijskimi in krmnimi rast-55 Geografija Slovenije 2 Samo Black 55 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl linami ter vrtninami, ki smo jih v preglednicah povezali z dvema prostorskima enotama – ob~inami in obmo~ji naselij. K obstoje~im centroidom naselij pa so bili s pomo~jo tipkovnice dodani podatki o: ve~- jih ìvinorejskih obratih, planinskem pa{ni{tvu, rudnikih in kopih rud, razporeditvi industrije, tovornem prometu na èlezni{kih postajah, doma~i in umetni obrti, turizmu in rekreaciji, omrèju izobraèvalnih ustanov, vzgojno-varstvenih, zdravstvenih ter kulturnih ustanovah in nenazadnje o katoli{kih redovih, poselitvah v arheolo{kih dobah ter komunalnih odlagali{~ih. Ta na~in vnosa je primeren tudi za dodajanje identifikacijskih vrednosti po opravljeni vektorski digitalizaciji (Fridl 1996, str. 17), zato smo ga brez izjeme uporabljali za dodajanje identifikacijskih vrednosti vektorsko digitaliziranih podatkov (glej primere kart pri vektorski digitalizaciji). Vnos podatkov s pomo~jo tipkovnice sodi med zamudnej{a opravila. 5.3.1.2. Vektorska digitalizacija Vsi podatki, ki so jih avtorji ro~no izrisali na pregledne karte v merilih 1 : 400.000 in 1 : 750.000, so bi-li v vektorsko digitalno obliko prirejeni s posebno napravo, tako imenovanim linijskim digitalnikom. To so bile predvsem naravnogeografske karte s povr{inskimi prikazi, na primer vrste in starost kamnin, geomorfolo{ko preoblikovanje povr{ja v kvartarju, reliefne enote, povpre~ne letne vi{ine padavin, povpre~ne letne, januarske in julijske temperature zraka, podnebni tipi, cvetenje regrata in lipe, olistanje bukve, prsti, realna in potencialno naravna vegetacija ter naravnogeografska regionalizacija. V poglavju Prebivalstvo so na omenjeni na~in vnesena le obmo~ja razli~nih nare~nih skupin pri Ustarjalnosti pa poligoni vinorodnih okoli{ev, kmetijskih sistemov in meje dekanij ter linijski objekti energetskega in prometnega omrèja, obremenitve cest ter omrèja avtobusnih linij. Omenjeni poglavji imata izjemno malo kart, za katere so bili podatki zajeti z vektorsko digitalizacijo, saj jih ve~ina izhaja iz è obstoje~ih digitalnih podatkov Statisti~nega urada Republike Slovenije in Geodetske uprave Republike Slovenije, ki jih je bilo treba za nadaljnje obdelave le {e pretvoriti v primerno obliko. Nekoliko ve~ podatkov je z vektorsko digitalizacijo zajetih v poglavju o Poselitvi, na primer kolonizacija, sistemi poljske razdelitve, obmo~ja kme~kih hi{ ter oblike poselitve, in v poglavju Okolje, kjer so bili digitalizirani naravni viri, potresna obmo~ja, poplave, snèni plazovi in `led ter povr{ine razli~nih stopenj po{kodovanosti gozdov na karti onesnaènosti okolja. Digitalnik je podoben risalni deski, le da je ravna ploskev prepletena z mreò ìc, ki ob pritisku na gumb mi{ke sprejemajo elektri~ne impulze kurzorja. Karto, ki jo digitaliziramo, najprej pritrdimo na ravno ploskev digitalnika. Pred samim vnosom to~k, linij ali poligonov je treba karto orientirati v Gauß - Krügerjev koordinatni sistem. V ta namen se izberejo tri stalne orientacijske to~ke, pri katerih sta koordinati y in x znani. Tako dobimo izra~une parametrov afine transformacije za vse kasnej{e digitalizirane to~ke. Dogovori-li smo se, da bodo te to~ke vrhovi Triglav, ^rni vrh (na Pohorju) in Snènik. Natan~na dolo~itev orien-tacijskih to~k je zelo pomembna, saj bi morebitna napaka na tej stopnji dela sistemati~no vplivala na vrednosti koordinat vseh ostalih to~k. Orientacijske to~ke, katerih vrednosti si program zapomni è pri prvem vnosu, dolo~amo vselej znova, in sicer takrat, ko delo na isti karti ponovno za~nemo. Nato s kur-zorjem posebne mi{ke sledimo obrisom na karti in gumb mi{ke pritisnemo na vseh lomnih to~kah. Objekte na karti digitaliziramo kot to~ke, linije ali poligone. Pri tem digitalna ploskev elektronsko zabeleì poloàj kurzorja z natan~nostjo dveh stotink milimetra (Olbrich, Quick in Schweikart 1994, str. 113). Po kon~ani digitalizaciji je treba dobljene podatke preveriti in po potrebi tudi popraviti. Bolj izpopolnjeni programi za digitalizacijo, med katere sodi tudi RootsPro, ki se uporablja na obeh slovenskih geografskih in{titutih, vsebujejo posebne podprograme za odkrivanje in popravljanje nekaterih napak (na primer brisanje, premikanje, dodajanje, zapiranje poligonov, preverjanje atributov in podobno). U~inkovitost vektorske digitalizacije je odvisna predvsem od izbrane programske opreme in izurje-nosti operaterja. Ker je ro~na digitalizacija precej utrujajo~a, lahko dalj{e delo vpliva tudi na kakovost digitalnih podatkov. Po opravljeni vektorski digitalizaciji vna{amo atributne podatke prek tipkovnice. Najpogosteje se vnese le identifikacijska {tevilka, ki povezuje prostorske enote z atributnimi vrednostmi v preglednicah. 56 Geografija Slovenije 2 Samo Black 56 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 5.3.1.3. Rastrska digitalizacija Pri rastrski digitalizaciji nastane digitalna slika karte s premikanjem elektronskega detektorja ske-nerja ~ez njeno povr{ino, zato tovrstni postopek predstavlja hitrej{i na~in vnosa podatkov kot vektorska digitalizacija. Poleg ~rno-belih obstajajo tudi barvni skenerji, ki beleìjo podatke o barvah tako, da skenirajo isto sliko v treh zaporednih postopkih z izmeni~no uporabo rde~ega, zelenega in modrega filtra. Za vnos podatkov se obi~ajno uporabljata dva osnovna modela skenerjev (Aronoff 1991, str. 106): • skener s plosko povr{ino – pri njem se poloì karto na ravno ploskev, ~ez katero se detektor premika v smeri x in y; tovrstno napravo uporabljamo tudi sami; • skener z vrte~im se bobnom – pri njem se karta napne ~ez boben v obliki valja, ki se vrti v y-smeri, medtem ko se detektor premika pravokotno na vrte~i se boben v x-smeri. V nasprotju z vektorsko digitalizacijo pa rastrska posreduje rastrsko digitalno sliko, sestavljeno iz {tevilnih celic, zato za tematske prikaze nacionalnega atlasa Slovenije ta na~in vnosa podatkov ni bil najbolj primeren. Vsekakor pa je bil uporaben za vna{anje fotografij, izsekov topografskih na~rtov in reprodukcij starej{ih zemljevidov, ki se v atlasu pojavljajo med besedili. Ve~ina grafi~nih programov sicer è omogo~a pretvorbo rastrskih podatkov v vektorsko obliko, vendar rezultati tovrstnega prenosa niso vselej najbolj{i. Tudi v splo{ni praksi se skenirane karte najpogosteje uporabljajo le kot podlage, na katere se naknadno vna{ajo ostali geografski elementi v vektorski obliki. Po prenosu podatkov iz ene oblike v drugo je treba vsakemu prostorskemu elementu dodati {e njegovo identifikacijsko {tevilko. V tovrstno zajemanje podatkov uvr{~amo tudi metode daljinskega zaznavanja, ki prav tako temeljijo na rastrski digitalizaciji pojavov. Pri tem posebni skenerji na satelitu registrirajo razli~ne vidne in nevidne spektre svetlobe, ki se odbija od zemeljskega povr{ja. 5.3.1.4. Pretvorba obstoje~ih datotek Razli~ne slùbe, kot so Statisti~ni urad Republike Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, pa ministrstva, raziskovalni in{tituti ter fakultete, è vrsto let zbirajo podatke v digitalni obliki tako za interne kot za javne potrebe. Ker se v GIS-e vklju~uje vedno ve~je {tevilo uporabnikov, pretok tovrstnih podatkov nenehno nara{~a. @al so ti pogosto zajeti iz razli~nih virov, na razli~ne na~ine in z razli~no programsko opremo, zato jih je treba poenotiti in prirediti v uporabnej{o obliko. Njihova najve~ja pomanjkljivost je mnogokrat v tem, da nimamo na razpolago dokumentacije o metodah in natan~nosti zajemanja teh podatkov ter o datumih njihovega vnosa. Zato prihaja tudi do pogre{kov ali celo napak pri zdruèvanju razli~nih podatkovnih slojev. Kadar se tak{ne pomanjkljivosti odkrijejo, jih je treba iden-tificirati in upo{tevati pri nadaljnjih postopkih. Da bi se v prihodnje tem teàvam izognili, je treba ~im-prej sprejeti dolo~ene standarde o zajemanju, obdelavi in nadaljnjem posredovanju digitalnih podatkov. Za pripravo tematskih kart nacionalnega atlasa Slovenije so bili {e posebej pomembni obstoje~i digitalni podatki o popisu prebivalstva iz let 1961 in 1991, digitalni model reliefa, zemlji{ka raba tal po katastrskih ob~inah leta 1994 in lokacijski podatki registra obmo~ij teritorialnih enot. Vse pridobljene datoteke je bilo treba z manj{imi popravki prirediti v oblike, ki so jih zahtevali na{i uporabni{ki programi. Ob upo{tevanju razli~nih kriterijev in kazalcev smo z izra~unavanjem in analizami absolutnih {tevil ter razvr{~anjem dobljenih rezultatov v razrede dobili vrsto analiti~nih, kompleksnih in sinteti~nih prikazov. Vseh kart, ki so rezultat vnosa podatkov po tej metodi, ni mogo~e na{teti, saj jih je v atlasu dobra polovica, zato bodo navedene le nekatere. Podatki digitalnega modela reliefa so bili uporabni predvsem za prikaze tipov reliefa, nadmorskih vi{in, naklon in ekspozicij. Prikazi statisti~nih in drugih podatkov po ob~inah, katastrskih ob~inah ter obmo~jih in centroidih naselij temeljijo na registru teritorialnih enot (na primer prikaz naravnega prirastka po ob~inah, razprostranjenosti sadovnjakov po katastrskih ob~inah, urbanizacije po teritorialnih obmo~jih naselij in prikaz spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991 po naseljih). 57 Geografija Slovenije 2 Samo Black 57 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl S pomo~jo podatkov o zemlji{ki rabi tal so nastale karte o razprostranjenosti njiv, travnikov, pa{nikov, vinogradov, sadovnjakov in gozdov, o gospodarsko najpomembnej{ih zemlji{kih kategorijah in o spreminjanju rabe tal med letoma 1961 in 1994. V ra~unalni{ke obdelave so bili najve~krat vklju~eni statisti~ni podatki popisa prebivalstva iz let 1961 in 1991. Ti so na kartah prikazani s to~kovnimi kartografskimi znaki v obliki krogcev (na primer priselitve, odselitve, starostni indeks, spolna sestava, izobrazbena sestava, delè Slovencev, de-lè kme~kega prebivalstva, povpre~na velikost posesti, povr{ina obdelovalnih zemlji{~, govedoreja, pra{i~ereja, obrt, trgovina, deleì zaposlenih v razli~nih sektorjih in podobno) ali s povr{inskimi kartografskimi znaki (na primer rodnost, umrljivost, naravni prirastek, gostota prebivalstva, povpre~na velikost parcele, zaposleni v industriji in rudarstvo in podobno). 5.3.2. OBDELAVE PODATKOV IN IZVAJANJE ANALIZ Po vzpostavitvi podatkovnih baz s pomo~jo digitalizacije obstajajo v GIS-ih {tevilne mònosti obdelav in matemati~nih analiz podatkov. Nekateri zajeti podatki so na kartah nacionalnega atlasa prikazani neposredno, brez nadaljnjih izra~unov (na primer reliefne enote in oblike, kra{ko povr{je, kulturne, zdravstvene in izobraèvalne ustanove, doma~a in umetna obrt, verske skupnosti, poselitve v arheolo{kih dobah), vrsta zemljevidov pa za natan~en prikaz zna~ilnosti in razprostranjenosti dolo~enega pojava v prostoru zahteva tudi statisti~ne obdelave. V obravnavanem poglavju bodo zato na~ini in problemi analiz podatkov predstavljeni nekoliko podrobneje na primerih kart nacionalnega atlasa Slovenije. Kakovost rezultatov analiz je odvisna predvsem od izbire in organiziranosti podatkov ter od metod in kriterijev za njihovo vrednotenje. Z uvedbo GIS-ov se niso avtomatizirali le obi~ajni ro~ni postopki, temve~ se je spremenil celotni koncept kartografskega dela. [tevilo operacij, ki jih omogo~ajo najrazli~nej{i programi, se z razvojem tehnologije nenehno pove- ~uje. Uporabni{ki programi se med seboj razlikujejo glede mònosti in na~inov izvajanja analiz, v splo- {nem pa obstaja vrsta operacij, ki je skupna vsem programom, tudi tistim, s katerimi so pripravljeni tematski zemljevidi nacionalnega atlasa Slovenije. Zaradi làjega razumevanja problematike lahko tovrstne operacije razvrstimo v tri osnovne skupine (prirejeno po: Aronoff 1991, str. 195; Burrough 1986, str. 81; Mather 1991, str. 213): 1. operacije za pretvorbo podatkov: • transformacija podatkov iz ene v drugo kartografsko projekcijo; • uskladitev meja obmo~ij, dobljenih z zdruèvanjem razli~nih podatkovnih slojev; • uskladitev poloàja prostorskih podatkov pri vklapljanju sosednjih listov kart; • zmanj{evanje {tevila lomnih to~k linijskih objektov in njihovih koordinat; • pretvorba podatkov iz rastrske v vektorsko obliko in obratno in tako dalje; 2. operacije za analizo podatkov: • poizvedovanje in izlo~anje atributov v podatkovnih bazah; • klasifikacije podatkov; • aritmeti~ne in logi~ne operacije pri zdruèvanju podatkovnih slojev; • primerjave podatkov med sosednjimi elementi; • sen~enje; • statisti~ne obdelave in podobno; 3. operacije za pripravo izhodnih podatkov: • oblikovanje izvenokvirne vsebine; • prikaz to~kovnih, linijskih in povr{inskih elementov; • oblikovanje in postavitev zemljepisnih imen. Navedena delitev je seveda umetna, saj je v praksi tèko postaviti meje med posameznimi vrstami obdelav podatkov. 58 Geografija Slovenije 2 Samo Black 58 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 5.3.2.1. Operacije za pretvorbo podatkov Vsi aplikacijski programi, namenjeni obdelavi podatkov v GIS-ih, nudijo {tevilne mònosti za preoblikovanje prostorskih podatkov. Pri vsakodnevnem delu se nenehno pojavlja potreba, da se podatki, dobljeni iz razli~nih virov, uskladijo in shranijo v primerno obliko za uporabo v zahtevanem sistemu. Navedene bodo le najpomembnej{e oblike tovrstnih operacij (Fridl 1995 c, str. 19–20). • Transformacija podatkov iz ene v drugo kartografsko projekcijo: Podatki, ki jih èlimo analizirati, morajo biti podani v istem koordinatnem sistemu. Zato je transformacija podatkov iz ene kartografske projekcije v drugo {e kako pomembna, kadar prekrivamo ali zdruùjemo prostorske podatke dveh ali ve~ kart, izdelanih v razli~nih kartografskih projekcijah. Ve~ina GIS programov vsebuje module, ki podpirajo vse pomembnej{e vrste kartografskih projekcij (Eastman 1990, str. 10). Za podatke Republike Slovenije ta funkcija obi~ajno ni potrebna, saj se vsi prostorski podatki zbirajo v Gauß - Krüger-jevi projekciji in koordinatnem sistemu. V istem sistemu so izdelane tudi pregledne karte Geodetske uprave Republike Slovenije, na katerih so bili pripravljeni avtorski originali za nacionalni atlas. Kakor hitro pa so v obdelavo vklju~eni tudi podatkih ostalih dràv ali celin, je nujno, da se pred izvajanjem analiz najprej uskladijo koordinate prostorskih elementov. • Uskladitev meja obmo~ij, dobljenih z zdruèvanjem razli~nih podatkovnih slojev: Kljub enaki kartografski projekciji in enakemu merilu se velikokrat zgodi, da pri prekrivanju podatkovnih slojev meje sorodnih oblik niso povsem usklajene. Do razlik prihaja zaradi uporabe razli~nih virov ali manj{ih napak pri vnosu podatkov. Kot prvi primer lahko navedemo razlike, do katerih je pri{lo pri prekrivanju dveh kart, in sicer pri vrstah in starosti kamnin. Dolo~ene vrste kamnin bi se morale ujemati z geolo{kimi obdobji na karti njihove starosti. Na mejah poligonov, ki razmejujejo razli~ne vrste kamnin in obdobij, pa je ponekod prihajalo do manj{ih odstopanj, tako da je, na primer, apnenec, ki se je odlagal v triasu, posegel tudi na obmo~je jure, ~eprav bi moral tam prevladovati dolomit. Resnej{e us-klajevanje meja poligonov sta zahtevali tudi karti kra{kega povr{ja in kra{kih voda, saj poligoni alpskega, predalpskega, visokega dinarskega in nizkega dinarskega krasa sprva niso sovpadali z obmo~ji krasa na apnencu in krasa na dolomitu. Uskladitev ve~jega {tevila pojavov je bila nujna {e na kartah reliefnih oblik in kra{kega povr{ja, kjer je bilo treba poenotiti poloàj kra{kih ravnikov, kra{kih polj ter suhih in slepih dolin. Ve~krat je vzrok za tovrstne pomanjkljivosti tudi dejansko spreminjanje poloà- ja meja v naravi skozi dalj{e ~asovno obdobje. Spreminjanje obalne ~rte je tipi~en primer, ko ta v razli~nih obdobjih kartiranja zavzema tudi razli~ne poloàje. Da se izognemo protislovjem, je najbolje, da si izberemo eno od linij ali meja poligonov kot osnovo za izris meja sosednjih obmo~ij. Izvajanje analiz je omogo~eno {ele, ko so podatki ustrezno usklajeni. • Uskladitev poloàja prostorskih podatkov pri vklapljanju sosednjih listov kart: Podatki, dobljeni iz listov temeljnih topografskih na~rtov ali katerihkoli kart, bi morali v GIS-ih tvoriti neprekinjeno celoto. @al pride v praksi pogosto do manj{ih odstopanj na sti~i{~ih sosednjih listov. Tak{na odstopanja so predvsem posledica napak pri kartiranju in digitalizaciji, dimenzijskih sprememb papirja ali zajemanja podatkov v razli~nih ~asovnih obdobjih. Nekateri programi so izdelani tako, da s prilagajanjem poloàja prostorskih oblik na eni karti ali na obeh sosednjih kartah omogo~ajo usklajevanja teh odstopanj. Tovrstne probleme je bilo treba re{evati zlasti pri digitalizaciji prometnega in re~nega omrèja ter podtalnice in poplavnih povr{in, ki so bile digitalizirane iz kart v merilu 1 : 50.000, slednje tudi iz merila 1 : 5.000. Slika 20: Karta o vrstah kamnin, prirejena na merilo 1 : 850.000, pri kateri je bilo treba meje poligonov uskladiti s poligoni na karti starosti kamnin (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 75). ➤ 60, 61 Slika 21: Karta o starosti kamnin, prirejena na merilo 1 : 850.000, ki je vsebinsko usklajena z vrstami kamnin (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 77). ➤ 62, 63 Slika 22: Karta gostote prebivalstva leta 1991, prirejena na merilo 1 : 850.000, ki je bila spremenjena iz rastrske v vektorsko obliko (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 147). ➤ 64, 65 59 Geografija Slovenije 2 Samo Black 59 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije VRSTE KAMNIN R Kranjska Gora Sava Dol à i ^rna na Koro nka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Idr Sora Domàle i Cerkno jca Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vip Ajdov{~ina ava Cerknica Postojna Ribnica Pi Seàna vka J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 60 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 60 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda Mu Radlje ob Dravi ica ra va Dravograd Lenart v Slovenskih goricah Drava Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica Koro{kem Mislinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje e Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jain Trbovlje va S La{ko Hrastnik avi Kamnine Sava glina in melj Sevnica pesek Sotla silikatni prod Mirna Kr{ko karbonatni prod, gru{~, til, konglomerat, bre~a, tilit Breìce glinovec in meljevec Trebnje pe{~enjak in konglomerat ka pe{~enjak in lapor (fli{) Kr lapor Novo mesto apnenec dolomit metamorfne kamnine globo~nine Metlika je mlaj{e predornine s tufi starej{e predornine s tufi ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtor: Tomà Verbi~ © In{titut za geografijo © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 61 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 61 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije STAROST KAMNIN R Kranjska Gora Sava Dol à i ^rna na Koro{ nka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Idr Sora Domàle i Cerkno jca Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vip Ajdov{~ina ava Cerknica Postojna Ribnica Pi Seàna vka J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 62 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 62 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda Mu Radlje ob Dravi ica ra va Dravograd Lenart v Slovenskih goricah Drava Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica Koro{kem Mislinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jain Trbovlje va S La{ko Hrastnik avi Sava Sevnica Sotla Geolo{ke dobe Mirna Kr{ko kvartar spodnja in srednja jura Breìce pliocen in kvartar zgornji trias Trebnje pliocen srednji in zgornji trias ka miocen srednji trias Kr oligocen spodnji trias Novo mesto eocen perm paleocen in eocen karbon in perm paleocen karbon zgornja kreda devon Metlika e spodnja kreda kambrij, ordovicij in silur zgornja jura predkambrij in kambrij ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtor: Tomà Verbi~ © In{titut za geografijo © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 63 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 63 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije GOSTOTA PREBIVALSTVA LETA 1991 Prevalje R Meìca Sava Dolin à ka Me Jesenice Bled K Trì~ okra Radovljica Sava Bohinjka Sava Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor T a Idr Medvode Domàle ijca Zagorje ob Savi Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Vrhnika Grosuplje Logatec Vipava Ajdov{~ina Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna Ko~evje J A D R A N S K O Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Ko Izola lpa Dragonja 64 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 64 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Murska Sobota Gornja Radgona [~av Leda nic Mu a v ra a Vuzenica MARIBOR Lendava Ru{e Ravne na Koro{kem Drava Pes Slovenj Gradec nic Ljutomer a Miklav` na M Dravskem polju islinja Ptuj ava Slovenska Bistrica Dr Slovenske Konjice Velenje Dravinja Savinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko vi Hrastnik Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Krka [tevilo ljudi na km2 500 in ve~ Novo mesto 100 do 500 50 do 100 10 do 50 5 do 10 e 1 do 5 Metlika 0 do 1 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 Ko km lpa Merilo: 1 : 850.000 Avtor: Drago Perko © In{titut za geografijo © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 65 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 65 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl • Zmanj{evanje {tevila lomnih to~k linijskih objektov in njihovih koordinat: Pri zvezni vektorski ali rastrski digitalizaciji in kasnej{em avtomatskem vektoriziranju se dogaja, da je izrisanih mnogo ve~ koordinat lomnih to~k, kot bi jih bilo potrebnih za prostorsko opredelitev linije oziroma poligona. Ker to vpliva na velikost datotek in posredno na hitrost izvajanja operacij, je v na{em interesu, da obdrì- mo le tiste koordinate lomnih to~k, ki so nujno potrebne za ohranitev èlenih detajlov linij ali meja poligonov. Nekateri programi avtomatsko ozna~ijo in kasneje odstranijo odve~ne koordinate. Ta operacija je pomembna tudi pri kartografski generalizaciji, kadar prikaze ob~utneje zmanj{amo. • Pretvorba podatkov iz rastrske v vektorsko obliko in obratno: Od vrste analiz in rezultatov, ki jih èli-mo dose~i, je odvisno, za katero obliko podatkovnega modela se bomo odlo~ili. Pri tem je treba poznati vse funkcije ter prednosti in slabosti obeh prostorskih modelov, o ~emer je bilo è veliko povedanega v poglavju o grafi~nih prikazih prostorskih podatkov (glej preglednico 3). Pretvorbo iz ene oblike zapisa podatkov v drugo danes omogo~ajo vsi programi GIS-ov. Vse zahtevnej{e matemati~ne in statisti~ne analize, {e posebej naravnogeografskih elementov (na primer nakloni, oson~enje, ekspozicije povr{ja in podobno), zahtevajo rastrsko obliko zapisa podatkov. Za dokon~no oblikovanje kart pa je veliko bolj primerna vektorska oblika zapisa. Tako je bila pri pripravi kart za nacionalni atlas Slovenije gostota prebivalstva izra~unana na celice sto krat sto metrov, torej v rastrski obliki. [ele pred dokon~nim oblikovanjem karte je bila izvedena avtomatska vektorizacija, tako da so posamezni razredi zdaj omejeni s poligoni. 5.3.2.2. Operacije za analizo podatkov Razli~ni programi GIS-ov se med seboj razlikujejo v mònostih, ki jih nudijo pri obdelavi in analizi-ranju podatkov, shranjenih v podatkovnih bazah. Kljub razli~nim programskim re{itvam pa je ve~ina pomembnej{ih funkcij pri vseh uporabni{kih programih enaka. Ker vseh operacij, ki se uporabljajo pri vsakodnevnem delu, àl ni mogo~e opisati, bodo informativno navedeni le nekateri, v praksi zelo uveljavljeni na~ini. • Poizvedovanje in izlo~anje atributov v podatkovnih bazah: V dobro pripravljenih podatkovnih bazah je mogo~e izvajati vrsto poizvedovanj med atributi, tako da pogoje postavljamo v posebnih poizve-dovalnih jezikih ali prek menijev. S tem izlo~imo to~no dolo~ene podatke, in sicer tiste, ki ustrezajo na{im zahtevam. Iz podatkovnih baz, ki so bile pripravljene na in{titutu, lahko, na primer, izlo~imo vsa naselja, ki leìjo do nadmorske vi{ine 400 m in imajo osnovno {olo ter avtobusno postajali{~e. Od sposobnosti programske opreme in na{ih potreb je odvisno, ali bodo funkcije poizvedovanj preproste ali zapletene. Zahtevnej{a iskanja in izlo~anja atributov lahko potekajo tudi na ve~ podatkovnih slojih. Rezultate izbora posreduje ra~unalnik v posebnih preglednicah ali v èleni obliki izpisa. • Klasifikacije podatkov: Za geografe je zelo pomembna klasifikacija podatkov, ki jo je mogo~e izvajati na enem ali ve~ podatkovnih slojih. Klasifikacija pomeni razvr{~anje {tevil~nih atributnih vrednosti v velikostne razrede, opisnih atributnih podatkov pa v kategorije. Atributni podatki (na primer {tevilo novorojenih otrok, {tevilo zaposlenih v primarni dejavnosti, vrednosti drùbenega bruto proizvoda, delè vinogradov po katastrskih ob~inah, {tevilo obrtnikov in podobno) so vselej vezani na dolo~e-ne prostorske enote (na primer ob~ine, popisne okoli{e, katastrske ob~ine, centroide naselij in podobno). Vsak uporabni{ki program omogo~a, da {tevil~no podane atributne vrednosti razporedimo v razli~ne velikostne razrede. Njihove meje lahko postavimo sami, ali pa jih predlaga ra~unalnik, ~e mu navedemo {tevilo razredov oziroma njihovo {irino. Pred dokon~no izbiro mej za posamezne razrede je treba temeljito analizirati podatke iz preglednic, kar pomeni, da naredimo histograme in ugo-tavljamo frekven~no distribucijo vrednosti. [ele nato se lahko odlo~amo, ali bomo uporabili geometri~no, aritmeti~no ali kar empiri~no metodo postavitve razredov. V nasprotju s {tevil~nimi podatki razvr{~amo kvalitativne v kategorije, ki so lahko v vektorskih modelih ozna~ene tudi s tekstov-nimi oznakami (na primer »gd« za gozd, »sd« za sadovnjak, »nj« za njive, »tr« za travnike in tako dalje). Rastrski modeli za poimenovanje kategorij obi~ajno uporabljajo {tevil~ne vrednosti (na primer 66 Geografija Slovenije 2 Samo Black 66 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 • »1« za gozd, »2« za sadovnjak, »3« za njive, »4« za travnike in tako dalje). Pri izvajanju klasifikacij se prostorski podatki, kot so, na primer, obmo~ja ob~in, centroidi in podobno, ne spreminjajo, temve~ dobijo le nove atributne vrednosti, ki odgovarjajo oznakam razredov ali kategorij. • Aritmeti~ne in logi~ne operacije pri zdruèvanju podatkovnih slojev: Pri zdruèvanju ali prekrivanju podatkovnih slojev vsak programski paket omogo~a tudi izvajanje aritmeti~nih in logi~nih operacij. Aritmeti~no prekrivanje vsebuje operacije se{tevanja, od{tevanja, mnoènja in deljenja vrednosti enega podatkovnega sloja z vrednostmi drugega podatkovnega sloja na istih lokacijah (Eastman 1990, str. 93). Logi~no prekrivanje pa vsebuje izlo~anje tistih prostorskih podatkov, ki ustrezajo postavlje-nim pogojem (na primer izlo~anje vseh gozdnih povr{in s severnimi ekspozicijami). Aritmeti~ne in logi~ne operacije zdruèvanja podatkovnih slojev so pri rastrskih sistemih làje izvedljive ter bolj u~inkovite kot pri vektorskih. Najzahtevnej{a naloga je bila s pomo~jo operacije logi~nega prekrivanja na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvedena leta 1996, ko je bilo glede na kamnine, potencialno naravno vegetacijo in naklone izlo~enih devetnajst najzna~ilnej{ih pokrajinskih tipov za Spodnje Podravje in Prlekijo. Prvotno so bili v {tudijo vklju~eni {e drugi naravnogeografski dejavniki, vendar so se pri ugotavljanju soodvisnosti kamnine, rastje in nakloni izkazali za najbolj pomembne (Fridl, Gabrovec, Hrvatin, Oro- èn Adami~, Pav{ek in Perko 1996, str. 128–131). Preglednica 4: Obrazloìtev razredov za zemljevid pokrajinskih tipov Spodnjega Podravja in Prlekije. [tevilka Kamnina Rastje Naklon tipa pokrajine (v stopinjah) 1 silikatni prod beli gaber, dob 0,0–1,9 2 silikatni prod brest, dob 0,0–1,9 3 silikatni prod beli gaber, bekica 0,0–1,9 4 silikatni prod bukev, kostanj, hrast 0,0–1,9 5 silikatni prod bukev, kostanj, hrast 2,0–5,9 6 silikatni prod bukev, kostanj, hrast 6,0–11,9 7 pesek bukev, kostanj, hrast 0,0–1,9 8 pesek bukev, kostanj, hrast 2,0–5,9 9 pesek bukev, kostanj, hrast 6,0–11,9 10 pesek bukev, kostanj, hrast 12,0–19,9 11 glina in melj beli gaber, dob 0,0–1,9 12 glina in melj bukev, kostanj, hrast 0,0–1,9 13 glina in melj bukev, kostanj, hrast 2,0–5,9 14 glina in melj bukev, kostanj, hrast 6,0–11,9 15 glina in melj bukev, kostanj, hrast 12,0–19,9 16 lapor, pe{~eni lapor bukev, kostanj, hrast 2,0–5,9 17 lapor, pe{~eni lapor bukev, kostanj, hrast 6,0–11,9 18 lapor, pe{~eni lapor bukev, kostanj, hrast 12,0–19,9 19 lapor, pe{~eni lapor bukev, kostanj, hrast 20,0–29,9 Slika 23: Karta prevladujo~ega sektorja zaposlitve leta 1991, prirejena na merilo 1 : 850.000, z izbranimi razredi za {tevil~ne atribute o zaposlenih po naseljih in kategorijami o mo~ni ali {ibki prevladi posameznega sektorja (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 277). ➤ 68, 69 Slika 24: Karta omrèja avtobusnih linij, prirejena na merilo 1 : 850.000, s klasifikacijo podatkov v razrede glede na {tevilo voènj in v kategorije glede na reìm obratovanja (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 235). ➤ 70, 71 67 Geografija Slovenije 2 Samo Black 67 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije PREVLADUJO^I SEKTOR ZAPOSLITVE LETA 1991 J A D R A N S K O M O R J E 68 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 68 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 [tevilo zaposlenih po naseljih Mo~na prevlada sektorja 50.000 in ve~ (50 % in ve~) 20.000 do 49.999 primarni 10.000 do 19.999 sekundarni 5000 do 9999 terciarni kvartarni 1000 do 4999 [ibka prevlada 500 do 999 sektorja (33 do 49 %) 200 do 499 100 do 199 primarni 50 do 99 sekundarni 20 do 49 terciarni 0 do 19 kvartarni 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Avtor: Drago Perko © In{titut za geografijo © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 69 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 69 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije OMRE@JE AVTOBUSNIH LINIJ LETA 1995 R Kranjska Gora à ^rna na Koro Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sa Bohinjska Bistrica va So~a @elezniki Kranj Kamnik Tolmin [kofja Loka Sor I a dr Domàle i Cerkno jca Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica M Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Ajdov{~ina Vipava Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Reka Ko~evje M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 70 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 70 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Mu ic ra Radlje ob Dravi a Leda va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesni Ljutomer Slovenj Gradec ca M Koro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur Trbovlje La{ko Hrastnik [tevilo voènj ob delavnikih avi Sava 41 parov in ve~ 21 do 40 parov 11 do 20 parov Sevnica Sotla 6 do 10 parov Mirna 1 do 5 parov Kr{ko Breìce Letni reìm obratovanja Trebnje v ~asu {olskega pouka Krka v zimski in (ali) poletni sezoni Novo mesto Tedenski reìm obratovanja vsak dan vsak dan razen sobote vsak delavnik vsak dan razen sobote in nedelje Metlika e petek popoldne, sobota in (ali) nedelja do 3-krat na teden ob delavnikih ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtor: Matej Gabrovec © In{titut za geografijo © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 71 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 71 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl POKRAJINSKI TIPI M = 1: 350.000 1 8 15 2 9 16 3 10 17 4 11 18 5 12 19 6 13 7 14 © Geografski in{titut ZRC SAZU Slika 25: Prikaz devetnajstih tipov pokrajin za Spodnje Podravje in Prlekijo, dobljenih s pomo~jo operacije logi~nega prekrivanja (Fridl, Gabrovec, Hrvatin, Oroèn Adami~, Pav{ek in Perko 1996, str. 131). • Primerjave podatkov med sosednjimi elementi: Programi GIS-ov omogo~ajo tudi primerjavo podatkov med sosednjimi celicami, kar pove kak{en vpliv ima na izbrano izhodi{~e dolo~ena okolica. Analize, ki omogo~ajo re{evanje tovrstnih problemov, se najpogosteje izvajajo na rastrskih podatkovnih modelih, ~eprav to ni pravilo. Tako uporabni{ki programi ra~unajo vrednost izbrane celice glede na vrednosti obdajajo~ih celic. Dober primer je izra~un naklonov povr{ja, pri katerem se upo{tevajo razmerja vi{inskih razlik med sosednjimi celicami in ustreznimi horizontalnimi razdaljami. Na podoben na~in je mogo~e ugotavljati tudi povpre~ja, minimume, maksimume, vsote in podobno (Aronoff 1991, str. 216). V isto skupino operacij sodita {e interpolacija med sosednjimi vrednostmi (na primer izra- ~un nadmorskih vi{in posameznih celic iz digitaliziranih plastnic) in dolo~anje izolinij, torej povezovanje to~k z enakimi vrednostmi. • Analiti~no sen~enje: Za geografske analize je ena najpomembnej{ih matemati~nih operacij izra~unavanje sen~enja tridimenzionalne povr{ine. Pri tem so vselej upo{tevani poloàj in mo~ vira svetlobe (obi~ajno Sonca), odbijanje svetlobe od povr{ja ter perspektiva opazovanja tridimenzionalne slike. V primeru, da so izhodi{~ni podatki za izvedbo te operacije nadmorske vi{ine, dobimo sliko sen~enja reliefa, ki nam nudi pomembne geomorfolo{ke informacije o zemeljskem povr{ju. Zaradi izrazi-tega vtisa plasti~nosti spada sen~enje med pomembnej{e in najpogosteje uporabljene na~ine prikazovanja reliefa na razli~nih tematskih kartah. Tovrsten na~in prikaza reliefa je uporabljen tudi kot podlaga za zemljevide nacionalnega atlasa Slovenije. Ro~no sen~enje reliefa je zamudno risarsko opravilo, ki od risarja zahteva sposobnost prostorske predstave in veliko prakse, zato je to ena od zahtevnej{ih nalog klasi~ne kartografije. S pomo~jo prostorskih podatkov v obliki digitalnega modela reliefa in ustreznih programov v GIS-ih, ki omogo~ajo ra~unalni{ko sen~enje, pa se je celoten potek dela bistveno spremenil (Radovan 1992, str. 250). [tevilni programski paketi, ki so namenjeni avtomatskemu 72 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 72 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 26: Karta naklonov, prirejena na merilo 1 : 850.000, ki so izra~unani s pomo~jo primerjave nadmorskih vi{in sosednjih celic (Geografski atlas Slovenije, str. 87). ➤ 74, 75 Slika 27: Ra~unalni{ko sen~enje reliefa Slovenije in njene okolice, pripravljenega na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. ➤ 76, 77 • ustvarjanju senc, izhajajo iz posnemanja è uveljavljenih ro~nih postopkov ter temeljijo na algoritmih razli~nih kakovosti, ki matemati~no re{ujejo dolo~ene faze dela (Debelak 1993, str. 173). Ra~unalni{ko sen~enje je tako bistveno hitrej{e od ro~nega, izvzet pa je tudi subjektivni faktor pri dojemanju reliefa. Strokovnjaki In{tituta za geodezijo in fotogrametrijo so pri preu~evanju razli~nih mònosti ra- ~unalni{kega sen~enja ugotovili, da imajo matemati~ni modeli, ki jih ponujajo razli~ni ra~unalni{ki programi, tudi nekatere pomanjkljivosti. Tovrstno sen~enje upo{teva le svetlobo, ki se odbije od terena, ne pa tudi senc, ki jih me~ejo sosednji hribi. Hkrati na refleksijsko vrednost ne vplivata tip tal in vegetacije. Ra~unalniki pa navadno ne upo{tevajo, da se mora z ve~jo nadmorsko vi{ino ve~ati tudi kontrast med osvetljenimi in neosvetljenimi predeli (Radovan 1992, str. 251). Ker tudi na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti nismo bili povsem zadovoljni z rezultati sen~enja v programskem paketu Idrisi, smo se zadeve lotili nekoliko druga~e. Iz digitalnega modela reliefa, ki vsebuje geokodirane, torej prostorsko natan~no opredeljene podatke o nadmorskih vi{inah, smo z enakovrednim upo{tevanjem ekspozicij in naklonov dosegli u~inkovitej{e sen~enje (Fridl in Perko 1996, str. 16–17). Severne ekspozicije in najmanj{e naklone smo uvrstili v prvi razred in jih obarvali belo, medtem ko so jùne ekspozicije z najve~jimi nakloni pripadle zadnjemu raz-redu in so zato obarvane ~rno. Za ostale, vmesne razrede smo izbrali ustrezno {tevilo svetlostnih vrednosti, torej razli~ne sive odtenke. Vse ravnine s povpre~nim naklonom, manj{im od 6°, so bile zdruène v prvi, najnìji razred (Perko 1993, str. 24). Poenostavljeno re~eno, so pri na{em sen~enju najsvetlej{e severne in ravne lege, najtemnej{a pa jùna in strma pobo~ja. • Statisti~ne obdelave: Ve~ina programov poleg matemati~nih omogo~a tudi vse pomembnej{e statisti~ne analize. [tevilni podatki, ki so shranjeni v podatkovnih bazah, so primerna podlaga za izra~u-ne korelacij, povpre~ij, trendov, krìnih tabel in podobno. Dobljene rezultate je mogo~e prikazati kar v preglednicah s {tevil~nimi vrednostmi, pogosteje pa se uporabljajo grafi~ne oblike prikazov z najrazli~nej{imi grafikoni. Pri pripravi prilog k besedilom nacionalnega atlasa Slovenije sta bila uporabljena oba na~ina podajanja statisti~nih rezultatov. 5.3.2.3. Operacije za pripravo izhodnih podatkov Rezultate analiz je treba za izpis in prikaz na papirju, foliji ali monitorju ustrezno prirediti. Podatki so v preglednicah obi~ajno è urejeni za izpis na tiskalniku, medtem ko priprava kartografskih predstavitev zahteva nekoliko ve~ dodatnega dela. Grafi~ne vsebine, ki so rezultat razli~nih ra~unalni{kih obdelav, je treba predvsem opremiti z naslovi in legendami, torej izvenokvirno vsebino, zemljepisnimi imeni ter izbrati ustrezne kartografske prikaze za to~kovne, linijske in povr{inske pojave. Popolnej{i sistemi omogo~ajo vrsto omenjenih digitalnih kartografskih funkcij, na primer vna{anje koordinatne mre- è, veliko izbiro nabora kartografskih znakov, oblikovanje linij najrazli~nej{ih debelin in barv, ustvarjanje knjìnice kartografskih znakov ali celo avtomatsko postavitev napisov. • Oblikovanje izvenokvirne vsebine: Podatki bodo nazorno predstavljeni le, ~e bodo naslovi, legende, na-vedbe meril, redakcijski podatki, znaki za orientacijo in podobno oblikovani po kartografskih pravilih in pravilno ume{~eni na karte. Nekateri programi (na primer è Idrisi) omogo~ajo, da se naslov in besedila za legendo izpi{ejo v ustrezna okenca, program pa sam vstavi izvenokvirno vsebino na dolo~eno mesto. Pri pripravi zemljevidov za nacionalni atlas Slovenije tovrstne operacije niso bile uporabljene, saj smo izgled kart zasnovali druga~e, kot jih predvidevajo uporabni{ki programi, ki so trenutno v uporabi. 73 Geografija Slovenije 2 Samo Black 73 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije NAKLONI POVR[JA R S Kranjska Gora ava Dol à in ^rna na Koro{ ka Me Jesenice Bled Trì~ Bovec Kokr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Idr Sora Domàle ijca Cerkno Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vipa Ajdov{~ina va Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 74 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 74 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda i Mu Radlje ob Dravi ca ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica M Koro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jainv Trbovlje a S La{ko Hrastnik avi Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje Nakloni povr{ja v stopinjah ka Kr o 45,0 in ve~ Novo mesto o 30,0 do 44,9 o 20,0 do 29,9 o 12,0 do 19,9 o 6,0 do 11,9 o Metlika e 2,0 do 5,9 o 0,0 do 1,9 ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtor: Drago Perko © In{titut za geografijo © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 75 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 75 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije SEN^ENJE Sava Dol à inka Me Kokra Savinja Sava Bohinjka Sava So~a Idr Sora ijca anica Ljublj Vipava Pivka J A D R A N S K O Reka M O R J E Dragonja 76 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 76 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 [~avn Leda ic Mu a ra va Drava Pesnica Mislinja ava Dr Dravinja jainvaS Sava Sotla Mirna ka Kr 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorji: Jerneja Fridl, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 77 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 77 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl • Prikaz to~kovnih, linijskih in povr{inskih elementov: Za prikaz to~kovnih pojavov na karti (na primer naselij, hidroelektrarn, objektov kulturne dedi{~ine in podobno) se uporabljajo geometri~ni ali nazorni kartografski znaki. Tudi najpreprostej{i ra~unalni{ki sistemi nudijo è pripravljene nize znakov, ki se po potrebi zgolj postavijo na èleno mesto in priredijo na ustrezno velikost. Najve~krat pa pripravljeni znaki na{im potrebam ne zado{~ajo, zato je pomembno, da ve~ina programov omogo~a tudi oblikovanje lastnih kartografskih izraznih sredstev in njihovo shranjevanje v tako imenovanih ra~unalni{kih knjìnicah. Prednosti ra~unalni{ke kartografije so tudi v avtomatskem barvanju ali {rafira-nju razli~nih tipov povr{in glede na njihove atributne vrednosti. Ko je za vsak atribut dolo~en vzorec ali barva, bo ra~unalnik z izbrano barvo pobarval vse poligone z enakimi vrednostmi. Definiramo lahko tudi razli~ne tipe, debeline in barve ~rt za posamezne linijske objekte, kot so avtoceste, èleznice, politi~ne meje in podobno. Oblikovanju kartografskih izraznih sredstev je v knjigi namenjeno posebno poglavje, zato naj na tem mestu omenimo le dejstvo, da se lahko nastavitve parametrov za to~kovne, linijske in povr{inske kartografske znake shranijo in se kot standardne uporabljajo za prikaze istih elementov na ve~ kartah. Dolgoro~no je smiselno pripraviti zbirko to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov, ki se po potrebi ume{~ajo na razli~ne topografske podlage in na za~etku predstavljajo vir preprostej{im tematskim kartam. Z neprestano nadgradnjo pa bodo tak{ne ra~unalni{- ke knjìnice omogo~ile tudi izdelavo najzahtevnej{ih tematskih prikazov. Na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil na pobudo Ministrstva za okolje in prostor ter v sodelovanju z raziskovalci In{tituta za geodezijo in fotogrametrijo pripravljen prvi, sistemati~no urejeni signaturni katalog tematskih znakov za grafi~ne priloge prostorskih planskih aktov (Fridl, Perko, Petrovi~ in Radovan 1995, str. 21). brez deformacij I T A L I J A RODIK 1. stopnja deformiranosti KOZINA 2. stopnja deformiranosti 3.–4. stopnja deformiranosti SOCERB smer deformacije HRVATINI ANKARAN SP. [KOFIJE OSP PRE[NICA TINJAN J A D R A N S K O M O R J E ZG. [KOFIJE ^RNOTI^E KOPER DEKANI BERTOKI RI@ANA ^RNI KAL IZOLA [KOCJAN POBEGI ^E@ARJI STRUNJAN Slavnik [ALARA BEZOVICA JAGODJE PIRAN PODGORJE SV. ANTON KUBED PORTORO@ VANGANEL GA@ON [ARED HRASTOVLJE LUCIJA MAREZIGE MALIJA [MARJE BABI^I GRA^I[^E Kojnik SE^A PADNA POMJAN Se~oveljske KORTE BOR[T NOVA VAS KO[TABONA soline SE^OVLJE PU^E MOVRA@ TREBE[E SV. PETER KRKAV^E SO^ERGA RAKITOVEC DRAGONJA PREGARA H R V A [ K A Geografski in{titut ZRC SAZU Slika 28: Izbor kartografskih znakov in zemljepisnih imen ter zasnova izvenokvirne vsebine za zemljevid deformiranosti kro{enj ~rnega gabra zaradi burje (Ogrin 1995, str. 225). 78 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 78 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 • Oblikovanje in postavitev zemljepisnih imen: Zemljepisna imena so del vsake karte, saj omogo- ~ajo orientacijo in identifikacijo posameznih to~kovnih, linijskih ali povr{inskih objektov. Njihov po-loàj na karti je odvisen od razporeditve ostale vsebine. Imena najve~krat name{~amo ob to~kovnih elementih (na primer imena naselij), vzporedno z linijami (na primer imena vodotokov) ali znotraj meja poligonov (na primer imena dràv). Z razli~nimi velikostmi, oblikami ter debelinami ~rk in razmaki med njimi prikaèmo kvantitativne (na primer ve~je in debelej{e ~rke za naselja s 100.000 prebivalci manj{e za naselja z 10.000 prebivalci) in kvalitativne (na primer modre in po{evne ~rke za poimenovanje rek, v nasprotju s pokon~nimi in ~rnimi ~rkami za imena naselij) zna~ilnosti pojavov. Poleg uporabe razli~nih tipov pisav in velikosti ~rk pa nekateri programi omogo~ajo tudi avtomatsko postavitev napisov s pomo~jo vzpostavljenih podatkovnih baz. Vendar je to zelo zahtevna operacija, ki terja dobro zasnovano bazo podatkov zemljepisnih imen. Strokovnjaki In{tituta za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani so è izdelali metodolo{ko-tehnolo{ki koncept za izgradnjo digitalne evidence zemljepisnih imen na ravni Slovenije. Odlo~ili so se za zajem zemljepisnih imen iz temeljnih topografskih na~rtov v merilih 1 : 5000 in 1 : 10.000, ki vsebujejo od 80 do 90 % vseh tovrstnih imen za celotno obmo~je Slovenije. Zemljepisna imena v Sloveniji pa {e niso standardizirana, zato njihova pomenska, poloàjna, slovni~na, oblikovna in izgovorna pravilnost ni uradno preverjena ter uzakonjena (Radovan 1994, str. 32). S tem problemom se ukvarja Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki ima sedè na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, financira pa jo Geodetska uprava Republike Slovenije. V Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen deluje petnajst ~lanov, predstavnikov najrazli~nej{ih strok (geodeti, geografi, pravniki, slavisti, statistiki, zgodovinarji) ter predstavnikov upravnih organov (Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za okolje in prostor – Geodetske uprave Republike Slovenije, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za znanost in tehnologijo – Urada za standardizacijo in meroslovje Republike Slovenije, Statisti~nega urada Republike Slovenije). Ko bodo standardizirana in zajeta vsa zemljepisna imena, bo zbrano gradivo predstavljalo eno najpomembnej{ih podatkovnih baz za ra~unalni{ko izdelavo splo{nogeografskih in tematskih zemljevidov Slovenije. Pri pripravi zemljevidov za nacionalni atlas Slovenije je bila tako izkori{~ena le mònost uporabe razli~nih tipov pisav, ne pa avtomatske postavitve napisov k ustreznim objektom. Pri oblikovanju in razvr{~anju zemljepisnih imen smo upo{tevali nekatera osnovna kartografska pravila, ki izhajajo iz klasi~ne kartografije in jih poudarja è Eduard Imhof (prirejeno po Imhof 1972, str. 238): • pi{ejo se le imena, ki so v tesni povezavi s prikazanim pojavom, • izbira se tak{ne tipe pisav, da so imena dobro ~itljiva, • imena se postavlja v bliìno objektov, ki jih pojasnjujejo, • paziti je treba, da se imena med seboj ne prekrivajo, • velikost in poloàj zemljepisnih imen mora poudariti razlike med skupinami pojavov, njihovo prostorsko razprostranjenost in pomen. 5.3.3. PREDSTAVITEV PODATKOV Geografski informacijski sistemi so uporabni le, ~e omogo~ajo tudi primeren na~in prikaza dobljenih informacij, saj lahko le tako poteka komunikacija med njimi in zunanjim svetom. Podatke ali rezultate analiz je mo~ izpisati ali izrisati na monitorju, papirju, foliji in filmu. Izbor na~ina prikaza je odvisen od na{ih potreb in nadaljnje uporabe. Izbirati je mogo~e med {tevilnimi na~ini, zato bodo na tem mestu opisani le nekateri, bolj uveljavljeni postopki, ki so bili uporabljeni tudi za predstavitev besedil, preglednic in seveda zemljevidov nacionalnega atlasa Slovenije (Fridl 1995 c, str. 24–26). 79 Geografija Slovenije 2 Samo Black 79 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl 5.3.3.1. Za~asni prikaz na monitorju O za~asnem prikazu podatkov govorimo, ko so za pregledovanje podatkov, izvajanje analiz, oblikovanje zemljevidov ter prebiranje atlasov na zgo{~enkah uporabljeni monitorji. Z njihovo pomo~jo neposredno spremljamo rezultate dela. Za prikaz grafi~nih slik so potrebni barvni monitorji, medtem ko ~rno-bel ekran zadostuje za urejanje besedil in preglednic. Slika vsakega monitorja je sestavljena iz mnoìce majhnih celic ali »pikslov«, iz ~esar je razvidno, da so slike prikazane v rastrski obliki. Ve~je ko je {tevilo celic, ki sestavljajo povr{ino ekrana, bolj podroben je prikaz slike. Za ra~unalni{ko kartografijo se uporablja monitorje z ve~jo lo~ljivostjo, vrednosti najmanj 1280 krat 1024 pik. Ti {tevili pojas-njujeta, da je ekran razdeljen na 1024 vrstic in 1280 stolpcev. Hkrati je priporo~ljivo, da grafi~na kartica omogo~a uporabo {estnajst milijonov barv. S premikanjem okna lahko za~asni prikaz slike po èlji spreminjamo, vendar je pogled v vsakem primeru omejen z velikostjo monitorja. Vsi aplikacijski programi nam omogo~ajo tudi pove~ave ali pomanj{ave slik. Pri tako zahtevnem projektu, kot je bil nacionalni atlas Slovenije, je bila vloga kakovostnih monitorjev {e toliko ve~ja. 5.3.3.2. Trajni prikaz na papirju, foliji ali fotografskem filmu Oblikovanje na~rtov in kart je precej làje, ~e si med delom izrisujemo vmesne re{itve. Velikost izpisa ali izrisa je odvisna od fizi~ne omejitve izhodne enote. Opremo, ki jo uporabljamo za trajni prikaz podatkov, lahko glede na konstrukcijske zna~ilnosti delimo v dve glavni skupini: izhodne enote za vektorski prikaz in izhodne enote za rastrski prikaz vsebin. Vektorski ali peresni risalniki so primerni predvsem za izrise razli~nih na~rtov (na primer katastrskih ali topografskih, preglednih kart in tako dalje), za katere je pomemben natan~en izris linij (na primer posestnih meja, zgradb, cesti{~a in podobno). Ti risalniki so mehanske naprave, pri katerih je papir ali folija poloèna na ravno risalno povr{ino. Pod kontrolo ra~unalni{kega programa potuje nosilec z enim ali ve~ peresi ~ez celotno risalno povr{ino v smeri x in y. Risalnik krmilijo posebni programski ukazi, ki narekujejo nosilcu, da pero spusti pred za~etkom risanja in ga ponovno dvigne na koncu ~rte. Redkeje se uporabljajo peresni risalniki, pri katerih se papir previja prek cilindri~nega bobna. Pri tak{nih kon-strukcijah se nosilec s peresi lahko premika samo v smeri x, medtem ko se premiki v smeri y izvajajo z vrtenjem valja okrog svoje osi (Olbrich, Quick in Schweikart 1994, str. 110). Stopnja natan~nosti ri-salnika je odvisna od njegove mehanske konstrukcije. Dobro kartografsko delo zahteva minimalno stopnjo natan~nosti velikostnega reda ± 0,025 mm (Aronoff 1991, str. 124). Za izrise na diazo film se uporabljajo posebni risalniki, pri katerih peresa nadome{~a svetlobni àrek. @al tovrstne naprave niso najbolj primerne za tematske prikaze, ki niso podani v linijski obliki (na primer obarvane povr{ine). Z rastrskim risalnikom lahko v nasprotju z vektorskim odtisnemo sliko mnogo hitreje, ker njegova glava v kratkem ~asu prepotuje celotno povr{ino lista, ne glede na to, kaj je treba izrisati. To pomeni, da hitrost izrisa slike ni odvisna od {tevila elementov zemljevida. Pri na{em delu uporabljamo izklju~- no tovrstne risalnike, tudi zato, ker tematski zemljevidi skoraj vselej vsebujejo obmo~ja, obarvana z razli~nimi sivimi ali barvnimi odtenki. Slabost teh risalnikov se pokaè pri izrisih linijskih objektov, kjer ~rte ne potekajo zvezno, temve~ so sestavljene iz pikic in zato preve~ nazob~ane. Izmed rastrskih risalnikov so cenovno in kakovostno zelo primerni »inkjet« risalniki, ki delujejo po na~elu brizganja ~rne, rumene, cian in magenta barve iz lo~enih posodic. Z me{anjem barv na papirju ali foliji je mogo~e dobiti {tevilne barvne odtenke. Cena teh risalnikov je odvisna predvsem od formata papirja in lo~ljivosti, ki jo zagotavljajo. Na obeh geografskih in{titutih se uporabljata dve razli~ici inkjet risalnikov. Za ve~je izrise je na razpolago Novajet risalnik formata A0, manj{i zemljevidi pa se tiskajo z lo~ljivostjo 300 ali 720 DPI na Epsonove »inkjet« risalnike. V skupino rastrskih risalnikov sodi tudi svetlobni risalnik, ki omogo~a izris grafi~nih podatkov iz ra- ~unalni{kih datotek, fotografij in satelitskih posnetkov na fotografski film z ra~unalni{kim usmerjanjem svetlobnega àrka. Z barvno separacijo (lo~itvijo) treh osnovnih barv (cian, magenta, rumene) in, po-80 Geografija Slovenije 2 Samo Black 80 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 sebej, ~rne barve dobimo {tiri sloje, ki jih risalnik odtisne v ~rno-beli izvedbi na lo~ene filme (Fridl 1995 c, str. 26). Tako odtisnjeni filmi so è pripravljeni za montaò na plo{~e tiskarskega stroja. Obstaja {e vrsta drugih naprav, namenjenih predstavitvi podatkov, ki pa pri na{em delu niso bile uporabljene. Z razvojem tehnologije se namre~ izhodne enote neprestano spreminjajo. 5.4. KAKOVOST PROSTORSKIH PODATKOV Kakovost prostorskih podatkov na klasi~nih kartah je uporabnikom bolj ali manj znana, saj je podana z merilom, s stopnjo generalizacije, z dimenzijsko stabilnostjo papirja in drugimi elementi. Uporabniki lahko zato te parametre vsaj delno upo{tevajo pri svojem delu (Iva~i~ 1994 a, str. 26). S prehodom na ra~unalni{ko obdelavo podatkov so se parametri kakovosti bistveno spremenili. Digitalni podatki so ve~inoma pridobljeni iz è obstoje~ih kartografskih materialov (na primer za nacionalni atlas Slovenije s pomo~jo digitalizacije avtorskih predlog iz preglednih kart v merilu 1 : 400.000 oziroma 1 : 750.000), zato je njihova natan~nost kve~jemu enaka, najve~krat pa celo slab{a kot sam vir. Danes je tèko oceniti dejansko kakovost zajetih podatkov, ker nanjo vpliva preve~ razli~nih dejavnikov. Kljub temu je treba vsaj informativno omeniti na~ine ugotavljanja parametrov, ki vplivajo na natan~nost prikaza pojavov na ra~unalni{ko izdelanih kartah. S tem opozarjamo na previdnost pri zajemanju, obdelavi in prikazu podatkov, da v prihodnje ne bi prihajalo do pogre{kov ali celo napak. 5.4.1. NATAN^NOST POSAMEZNIH PODATKOVNIH ELEMENTOV Natan~nost posameznih podatkovnih elementov vrednotimo s statisti~nimi testi. V splo{nem sodi v to skupino ve~ vrst natan~nosti (Aronoff 1991, str. 133–137; Iva~i~ 1994 b, str. 46–48). • Poloàjna natan~nost: Poloàjna natan~nost je domnevno odstopanje poloàja posameznega objekta iz podatkovne baze ali iz karte glede na njegovo dejansko lego v prostoru. Poloàjno natan~nost testiramo tako, da iz podatkovne baze izberemo vzorec to~k, katerih koordinate primerjamo s koordinatami istih to~k, zajetih iz neodvisnega in natan~nej{ega vira. • Atributna natan~nost: Ker najve~krat obstajajo razli~ni tipi atributnih podatkov, jih je treba pred ugo-tavljanjem njihove kakovosti natan~neje opredeliti. Tako je treba lo~evati med tistimi, ki zavzamejo le dolo~eno vrednost (na primer en razred), in med tistimi, ki lahko zavzamejo katerokoli {tevil~no vrednost. Pri slednjih je metoda ocenjevanja natan~nosti podobna oceni poloàjne natan~nosti. Ocena natan~nosti prvih pa sodi v domeno popolnosti klasifikacije, ki je omenjena v nadaljevanju. Teàve pri ocenjevanju klasifikacijske natan~nosti izhajajo iz vrste dejavnikov, kot so {tevilo razredov, oblika in velikost posameznih povr{in, prepletanje razredov, izbiranje testnih to~k in drugo. • Logi~na doslednost: Logi~na doslednost opozarja na to, kako se ujemajo logi~ne povezave med po-datkovnimi elementi (na primer gozdna meja na karti ne more potekati po sredini cesti{~a). Do lo-gi~ne nedoslednosti najpogosteje prihaja pri zdruèvanju elementov, ki so bili v bazo vne{eni iz razli~nih informacijskih slojev oziroma virov, ali kadar je pri izvajanju generalizacije pri{lo do manj{ega premikanja posameznih elementov na kartografskem viru. Zato je pred vnosom podatkov v bazo smiselno pregledati karte in ustrezne vire ter odstraniti morebitne pomanjkljivosti in logi~na protislovja. Logi~ne nedoslednosti se dajo opaziti è vizualno, brez kakr{nihkoli testov. • Lo~ljivost ali resolucija: Kot je bilo è omenjeno, je resolucija najmanj{a enota rastrskega prikaza in je odvisna od na~ina in opreme za zajemanje podatkov. V primeru aeroposnetkov je resolucija odvisna od kamere in filma. Pri kamerah je prostorska resolucija najpogosteje podana v linijah na milimeter. Pri skenerskih sistemih, kakr{en je tudi satelitski senzor, je resolucija velikost delcev slike ali pikslov, iz katerih je sestavljena celotna slika. Piksel je torej povr{ina zemeljskega povr{ja, na katerega se nana{a posamezna digitalna vrednost slike. Ve~ja povr{ina celice (piksla) pomeni tudi slab{o resolucijo. Zato je treba teìti k ve~ji resoluciji, vendar v mejah obvladljive velikosti datoteke. 81 Geografija Slovenije 2 Samo Black 81 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl 5.4.2. NATAN^NOST NIZA PODATKOV Natan~nost niza podatkov se nana{a na oceno mnoìce podatkov kot celote. Kakovosti ve~jega {tevila podatkov ne moremo vrednotiti s testiranjem, temve~ z osebno presojo, ki temelji na dojemanju in upo{tevanju razli~nih dejstev (Aronoff 1991, str. 139–140; Burrough 1986, str. 103–104). • Popolnost podatkov: Popolnost podatkov lahko vrednotimo s stali{~a njihove uporabnosti glede na zahteve uporabnikov. Idealno bi bilo, da bi za izbrano obmo~je imeli dostop do vseh podatkov, ki so s prikazom pojava kakorkoli povezani. @al pa je to le redkokdaj izvedljivo, saj je tolik{no {tevilo podatkov nemogo~e zbrati in obdelati, zato se avtorji odlo~ajo le za izbran niz {tevil. Nastopi tudi problem njihovega sprotnega dopolnjevanja in popravljanja, tako da so podatki, {e zlasti atributni, ve~krat zastareli. Zato je mogo~e oceno o prisotnosti ustreznih podatkov izraziti le v odstotkih. Poleg kvalitativne ocene je mogo~e narediti tudi kvantitativno (na primer o popolnosti klasifikacije). Ocena popolnosti klasifikacije pove, kako dobro so podatki razvr{~eni v razrede. Problem namre~ nastopi, ko se vsebine posameznih kategorij, ki jih je mogo~e razbrati iz razli~nih virov, prekrivajo, tako da se tèko odlo~imo, v kateri razred bi tak{ne vrednosti uvrstili. • ^asovna opredelitev: Pri uporabi razli~nih geografskih podatkov igra ~as pomembno vlogo. S ~asovno komponento so {e posebej povezane demografske {tudije. ^as zbiranja podatkov je treba poznati tudi pri analizah rabe tal, ko je, na primer, vrsta pridelka odvisna od letnega ~asa. Obi~ajno se beleì datum zajemanja podatkov (na primer dan snemanja iz letala ali satelita, leto popisa prebivalcev, dneve meritev meteorolo{kih podatkov in podobno). Za geografske informacije, za katere je zna- ~ilno relativno hitro spreminjanje, je vnos datuma v atributno podatkovno bazo izredno pomemben. Oceni kakovosti podatkov glede na ~asovno opredelitev je treba posvetiti ve~jo pozornost, kadar zdru- ùjemo podatke iz razli~nih podatkovnih baz. • Viri podatkov: Poznavanje porekla podatkov lahko vpliva na morebitne odlo~itve o njihovi izbiri za dolo~e-no aplikacijo. ^e poznamo zgodovinski razvoj virov in postopke pridobivanja podatkov, lahko posredno iz-vemo tudi, kak{ne bodo mònosti pogre{kov, ki se bodo iz zemljevidov, preglednic, zapiskov, letalskih posnetkov in drugih virov prenesli v nadaljnje obdelave. Ni nujno, da se informacija o izvoru podatkov nahaja v prostorskih podatkovnih bazah. Lahko je zabeleèna v dodatnih priro~nikih ali dokumentih. @al ta podatek v praksi ve~krat ni dostopen, temve~ ga pozna le pe{~ica ljudi, ki so pri vnosu podatkov sodelovali. • Javnost podatkov: S kako natan~nimi podatki je mogo~e operirati, je odvisno tudi od dogovorjene omejitve njihove uporabe. Zaradi nacionalne varnosti in za{~ite ~lovekovih pravic je dostopnost marsika-terega podatka ve~krat strogo dolo~ena (na primer na kartah nacionalnega atlasa se ni smelo prikazati podatkov iz popisa prebivalstva o narodnostni pripadnosti ali maternem jeziku za naselja, ki imajo manj kot trideset prebivalcev). Natan~nej{e podatke je tako mogo~e uporabljati le v omejenem obsegu ali pa so splo{nemu uporabniku popolnoma nedosegljivi. Vsekakor je treba priznati, da so tovrstni podatki po osamosvojitvi Slovenije bistveno làje dostopni. • Neposredni in posredni stro{ki: Na izbiro ustreznih podatkov za obdelavo prav tako vplivajo neposredni in posredni stro{ki. Dragi podatki so namre~ vrsti uporabnikov nedosegljivi, zato le-ti uporabljajo cenej{e in mnogokrat manj kakovostne podatke. Cena njihovega nakupa predstavlja neposredni stro{ek. Vendar je ta obi~ajno vi{ja zaradi posrednih stro{kov, ki jih je veliko tèje oceniti. Mednje uvr{~amo ~as, usluge in opremo, ki je potrebna za pretvorbo neskladnih podatkov v ustrezno obliko. V~asih je treba izdelati celo posebne programe za pretvorbo podatkov, opraviti dodatno vektorsko digitalizacijo ali ro~no vnesti spremembe. Pred nakupom podatkov se je zato treba prepri~ati, kak{ni bodo stro{ki njihove predelave v primerno obliko. 5.4.3. VIRI POGRE[KOV ALI NAPAK Do pogre{kov ali celo napak lahko pride v razli~nih fazah zbiranja in obdelave podatkov ter tolma- ~enja rezultatov analiz. Pri tem si moramo prizadevati, da zmanj{amo mònosti pogre{kov na najmanj-82 Geografija Slovenije 2 Samo Black 82 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 {o mòno mero, seveda ob upo{tevanju, da zaradi tega stro{ki vzdrèvanja podatkovne baze ne bo-do previsoki. Najugodneje je, da zmanj{amo pogre{ke do tak{ne stopnje, da ne prihaja do napa~nih rezultatov analiz (Burrough 1986, str. 104–128). Da bi se z uporabo GIS-ov tovrstnim pogre{kom ali napakam ~imbolj izognili, naj predstavimo le nekatere mònosti, kjer se ti pogre{ki lahko pojavljajo. • Pogre{ki zbiranja podatkov: Z vnosom podatkov v podatkovne baze se prenesejo tudi pogre{ki iz ori-ginalnih virov, ki so najpogosteje posledica nenatan~nih meritev in nepravilnih zapisov. Pri podatkih, dobljenih z daljinskim zaznavanjem, prihaja do pogre{kov, ki so zna~ilni za fotogrametri~ne metode. Interpretacija letalskih in satelitskih posnetkov pa najpogosteje uvaja pogre{ke klasifikacije in dolo- ~anja meja. • Pogre{ki vnosa podatkov: Pri vnosu podatkov lahko prihaja do pogre{kov tudi zaradi strojne in programske opreme ali zaradi malomarnosti operaterja. Tako naj kot primer navedemo, da se pri pre-hodu kurzorja ~ez digitalno ploskev natan~nost digitalnika spreminja, zato so kljub skrbnemu delu vselej prisotni pogre{ki poloàjne natan~nosti to~k. Pogre{ki so {e posebej pogosti pri vnosu podatkov prek tipkovnice, zato posku{amo vne{ene {tevil~ne vrednosti organizirati v preglednicah, tako da so omogo~ene vmesne kontrole. Operater pa lahko gre{i tudi pri vektorski digitalizaciji meja ali vna{anju identifikatorjev. • Pogre{ki obdelave podatkov: Pogre{ki obdelave podatkov nastajajo pri izvajanju razli~nih operacij in se zato pojavljajo v najrazli~nej{ih oblikah. Do nepravilnosti prihaja pri zdruèvanju razli~nih podatkovnih slojev, kar se izraà tudi v odstopanju meja, prekrivanju neustreznih tematik ali v neprimerno izbranih razredih. • Pogre{ki predstavitve podatkov: Natan~nost izrisa izhodnih enot, namenjenih predstavitvi podatkov, je fizi~no omejena. Pri rastrskih risalnikih izraàmo to natan~nost s stopnjo resolucije. Odlo~ilnega pomena je tudi kr~enje in raztezanje kartografskega materiala, na katerega je vsebina izrisana. Ker se s tem spreminjajo mere na karti, povzro~a kr~enje in raztezanje papirja oziroma folije ve~je pogre{ke na zemljevidih manj{ih meril. • Pogre{ki uporabe podatkov: Pogre{ki ali napake lahko nastanejo celo pri nepravilni uporabi in inter-pretaciji rezultatov, dobljenih z analizami v GIS-ih. Gre za nepravilno tolma~enje rezultatov, neupo- {tevanje zahtevane natan~nosti ali izvajanje neustreznih analiz. S tem, ko se ve~a {tevilo zainteresiranih uporabnikov, raste tudi odgovornost in vloga geodezije pri zagotavljanju ustreznih ter aùrnih digitalnih podatkov. Obenem je treba re{iti vpra{anja osnovnih meril, koli~ine in kakovosti podatkov ter dolo~iti odgovorne osebe za posamezne informacijske sloje (Iva- ~i~ 1992, str. 122). 5.5. PREDNOSTI RA^UNALNI[KE IZDELAVE TEMATSKIH KART [e ne dolgo tega so se kartografi izogibali ra~unalni{ko izdelanim kartam, saj vrsta operacij ni bi-la izvedljiva, podatkovne baze {e niso bile vzpostavljene, kon~ni izdelki pa so po kakovosti izgleda zaostajali za ro~no izdelanimi zemljevidi. Vendar je è predhodna predstavitev geografskih informacijskih sistemov nakazala, da danes ni ve~ tako, saj sta ra~unalni{ka in strojna oprema razviti do te stopnje, da omogo~ata enako kvalitetne ali celo bolj{e grafi~ne prikaze kot klasi~na kartografija. Delo z ra~unalniki je poenostavljeno in hitrej{e, saj so sodobni ra~unalni{ki programi bistveno bolj prijazni do uporabnika in podpirajo razli~ne vhodne in izhodne naprave. Njihova prednost je tudi v ob-sèni ponudbi ukazov v menijih. Menije je mogo~e izbirati z mi{ko, jih prirediti lastnim potrebam ali de-finirati zaporedje ukazov v obliki makrojev. Nekateri programi ne zahtevajo dodatnega usposabljanja, saj imajo dobro pripravljeno funkcijo pomo~i, ki uporabnika pri samem delu vodi s kratkimi opisi ukazov in primeri (Eisenkölb 1991, str. 3–5). Zlasti pri pripravi tematskih zemljevidov, ki so vezani na {tevilne prostorske podatke, je uporaba ra~unalnikov zelo pomembna. Njihova glavna prednost je prav v hitrosti obvladovanja podatkov pri izra~u-navanju rezultatov in v mònostih njihovega grafi~nega prikazovanja (Mather 1991, str. 101). Klasi~ni 83 Geografija Slovenije 2 Samo Black 83 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl zemljevidi se ne dajo tako preprosto spreminjati ali popravljati, kot to velja za ra~unalni{ko izdelane karte, katerih prikazi temeljijo na atributnih vrednostih, shranjenih v podatkovnih bazah. Pravilno zasnovane podatkovne baze je mogo~e izredno hitro dopolnjevati in spremembe izvesti tudi na digitalnih tematskih kartah. Stro{ki nakupa kartografske programske opreme in vzpostavitve podatkovnih baz so sicer izredno visoki. Veliko sredstev je bilo, na primer, vloènih v pripravo registra obmo~ij teritorialnih enot ali v digitalni model reliefa, vendar je danes izdelava zemljevidov, ki temeljijo na obeh omenjenih podatkovnih bazah, precej cenej{a. Ti podatki nam omogo~ajo tudi popolnoma nove metode prikazov, ki zaradi dol-gotrajnosti in zahtevnosti del v klasi~ni kartografiji ne bi bile izvedljive (na primer brez ra~unalni{ke obdelave ne bi mogli prikazati statisti~nih podatkov po naseljih za celo Slovenijo, saj je skoraj nemogo~e ro~no vnesti {est tiso~ to~kovnih kartografskih znakov, razli~nih velikosti in barv). Hkrati ra~unalni{ka kartografija làje uresni~uje posebne zahteve uporabnikov, saj so lahko isti podatki prikazani na ve~ razli~nih na~inov. Pomembno je, da so osnovni geodetski podatki standardizirani in pripravljeni v digitalni obliki ter tako neposredno uporabni za izvajanje operacij. V nasprotnem primeru uporabniki uporabljajo nepo-polne re{itve, kar ima za posledico teàve pri medsebojnem povezovanju in usklajevanju raznovrstnih podatkov (Lipej in @van 1992, str. 10). Ob tem se je treba zavedati dejstva, da je vsebina vsake klasi~no izdelane topografske karte è ob njenem izidu neaùrna, postopki revizije pa so ~asovno precej zahtevni in dragi (Anson 1996 b, str. 37). Zaradi hitrega staranja statisti~nih podatkov je treba tematske karte dopolnjevati {e veliko bolj redno kot topografske, zato so postopki avtomatske obdelave podatkov {e posebej primerni za izdelavo in reprodukcijo kart (Heupel 1978, str. 4). To velja zlasti za karte nacionalnega atlasa Slovenije, saj bo vsak ponatis zahteval ve~je vsebinske spremembe, ~e èlimo, da bodo karte prikazovale dejansko stanje v prostoru. Podatke v knjigi Geografski atlas Slovenije pa bo pri vsaki naslednji izdaji làje dopolnjevati z novej{imi dognanji, ker je kartografsko in tekstualno gradivo v celoti pripravljeno v digitalni obliki. Pomembnej{a prednost, ki se je kot izredno pozitivna pokazala tudi pri snovanju kart za Geografski atlas Slovenije, je mònost ve~jega {tevila vmesnih odtisov s pomo~jo kakovostnih barvnih tiskalnikov. Na ra~unalni{kih ekranih kartografi nenehno spremljajo nastajanje zemljevidov in sproti dodajajo ali odvzemajo posamezne topografske elemente (na primer re~no ali cestno omrèje), spreminjajo velikosti in barve objektov, debeline ter vrste ~rt, izbirajo med pripravljenimi tipi pisav, projekcijami, inten-zivnostjo sen~enja in {tevilnimi drugimi mònostmi. Poenostavljeno je tudi pomanj{evanje ali pove~evanje grafi~nih prikazov in s tem posredno spreminjanje merila kart. Tako je kartografom omogo~ena hitrej- {a in cenej{a priprava ve~jega {tevila razli~ic istega zemljevida in ve~ja svoboda v estetskem izraà- nju. S tem je doseèna stopnja, ko se je mogo~e bolj kot tehni~nim re{itvam posvetiti oblikovanju zemljevidov in s tem dose~i mnogo bolj{e kartografske prikaze. Ob tem ne smemo pozabiti {tevilnih mònosti prikaza ra~unalni{kih kart na novih medijih, saj so lahko sodobni kartografski prikazi stati~ni, podani v tiskani obliki ali dinami~ni, kakr{ne so slike na ra- ~unalni{kem ali televizijskem ekranu (Clarke 1995, str. 10). Uporaba atlasov, leksikonov, slovarjev in podobne literature prek ra~unalni{kih ekranov je postala skorajda vsakdanjost. Zato so bili digitalni zemljevidi, pripravljeni na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, z lahkoto prirejeni za zgo{~enko Krajevni leksikon Slovenije in vklju~eni v film Pokrajine v Sloveniji, ki je bil v okviru Avdiovizualnega laboratorija Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdelan za pouk zemljepisa. Dejstvo je, da je digitalno pripravljene zemljevide làje prirediti za predvajanje v dinami~ni obliki, kot klasi~no izdelane karte. Obstaja èlja, da bi tudi Geografski atlas Slovenije poleg knjìne izdaje doìvel izid na ra~unalni{kem mediju, saj je celotno gradivo pripravljeno tako, da tovrstna izvedba projekta ne bi zahtevala ve~jega dodatnega dela. Tako bi ta nacionalni doseèk starej{im ljudem pribliàli v obliki knjige, mlaj- {i generaciji ra~unalni{ke dobe pa tudi na zgo{~enki. Razvijajo~a se tehnologija torej ponuja nove komunikacijske na~ine predstavitve prostorskih informacij, ki jih je vsekakor vredno izkoristiti. 84 Geografija Slovenije 2 Samo Black 84 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 6. OBLIKOVALSKI VIDIKI IZDELAVE TEMATSKIH KART ZA NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE Vpra{anje, kako ~imbolj u~inkovito prikazati razli~ne pojave na tematskih kartah, da bodo uporabniki dobili jasno predstavo njihovega stanja v prostoru, je v kartografiji vedno znova aktualno. Da bi lahko nanj ustrezno odgovorili, je treba vso pozornost nameniti seznanjanju z razli~nimi elementi zemljevidov, spoznavanju ra~unalni{ke tehnologije, {e zlasti pa kartografskim na~elom, ki so se uveljavila za prikaze objektov iz tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalno ravnino. Kartografska na~ela morajo kljub {tevilnim dogovorjenim postopkom nuditi tudi mònost svobodnega izraànja ter odlo~anja, saj je le na ta na~in zagotovljeno uspe{no vsebinsko in grafi~no oblikovanje kartografskih vsebin. V pri~ujo~i knjigi je bilo è veliko povedanega o vsebinski zasnovi nacionalnega atlasa Slovenije, o primerjavi s podobnimi atlasi evropskih dràv ter o uporabnosti ra~unalni{ke kartografije pri pripravi tematskih zemljevidov. Najpomembnej{e poglavje pa je namenjeno tako obravnavi è uveljavljenih kakor tudi povsem novih kartografskih izvedb pri oblikovanju tematskih kart. Izkazalo se je, da sta priprava in oblikovanje tematskih zemljevidov izredno zahtevni ter zapleteni celoti postopkov, v kateri je treba vloìti veliko truda, ~asa in znanja, zato njima je namenjeno tudi nekoliko ve~ pozornosti. Seveda je neupravi~eno pri~akovati, da bi bilo mogo~e na tem mestu predpisati neka »stroga« pravila za pripravo tematskih kart nacionalnega atlasa. Vsaka karta je namre~ posebnost zase in jo je kot tako treba tudi obravnavati. Kljub temu imajo zemljevidi nekaj skupnih zna~ilnosti, ki jih je vendarle mogo~e str-niti in predstaviti kot celoto. Na za~etni stopnji snovanja atlasa so poleg izbora tem in razpolòljivih virov med prve poteze so-dili pogovori o matemati~nih elementih kart. Uporabo Gauß - Krügerjeve kartografske projekcije je narekovala geodetska stroka, o izboru meril pa se je odlo~alo v okviru vodstva projekta. Glede uporabe kartografskih izraznih sredstev so tematske karte zahtevnej{e od splo{nogeografskih, saj so na njih poleg osnovnih topografskih elementov upodobljene {tevilne nove vsebine, ki zahtevajo tudi druga~ne metode prikazovanja pojavov (Podpe~an 1960, str. 94). Na podlagi razli~nih vsebin je tematske karte mogo~e razvrstiti v smiselno zaokroène skupine, za katere se uporabljajo podobne metode kartografskega izraànja. Z uporabo istega tipa znakov, vendar razli~nih oblik, barv, vzorcev ali smeri, se obi~ajno prikazujejo tiste lastnosti elementov (kvaliteta), ki jih je mogo~e predstaviti v grafi~ni obliki (na primer z razli~no obarvanimi poligoni lo~imo gozdne od obdelovalnih povr{in, z razli~nimi geometri~nimi znaki prikaèmo kraje s srednjimi, vi{jimi ali visokimi {olami, linije razli~nih debelin uporabimo za prikaz poteka regionalnih in magistralnih cest ali avtocest in podobno). ^e poleg ustreznih lastnosti pojavov èlimo s {tevil~nimi vrednostmi prikazati {e njihovo velikost ali pogostost pojavljanja (kvantiteto), doseèmo to s spreminjanjem velikosti to~kovnih kartografskih znakov, s spreminjanjem barv oziroma s stopnjevanjem svetlostnih vrednosti (na primer z razli~no velikimi krogci predstavimo {tevilo prebivalcev po naseljih, z obarvanjem povr{in med izohietami povpre~ne letne temperature in podobno). Osredoto~imo se lahko tudi na ~asovni prerez nastanka ali razvoja posameznih pojavov oziroma oblik. Tako lo~imo stati~ne prikaze, ki opredeljujejo stanje v dolo~enem trenutku, od dinami~nih prikazov, kjer gre za ponazoritev sprememb pojava v dolo~enem ~asovnem obdobju. S kartografskega vidika je tèje izbrati primerno metodo za prikaz dinami~nih pojavov kakor stati~nih. V podatkovnih bazah so shranjeni osnovni elementi, to so to~ke, linije in poligoni. Za te elemente so v GIS-ih znani tudi atributi, torej podatki o njihovih lastnostih. Omenjeni elementi so v ra~unalni{ko obliko zapisa prirejeni s pomo~jo digitalizacije. [ele digitalno zajeti podatki omogo~ajo oblikovanje in izdelavo primernih kartografskih izraznih sredstev (znakov, napisov in grafikonov), ki jih je mo~ preob-likovati s pomo~jo {estih Bertinovih grafi~nih spremenljivk, kot so velikosti, barve, svetlostne vrednosti, oblike, vzorci in smeri (Bertin 1981, str. 186). Pri postavitvi kartografskih izraznih sredstev na karto je treba upo{tevati zakonitosti kartografske generalizacije. Ra~unalni{ka kartografija omogo~a, da so kartografska izrazna sredstva oblikovno nekoliko zaple-tenej{a, saj odpadejo vsa ro~na dela. Vendar je treba tudi pri ra~unalni{ko izdelanih kartah paziti, da 85 Geografija Slovenije 2 Samo Black 85 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl zaradi zapletenih oblik in ve~jega {tevila kartografskih znakov ali napisov karta ni preve~ obremenje-na, saj se v tem primeru bistveno zmanj{a njena ~itljivost (Rozman 1984, str. 5). Pri delu z ra~unalniki imajo kartografi tudi ve~je mònosti za preizku{anje uporabe grafi~nih spremenljivk (na primer razli~nih barv, debelin ter vzorcev pri to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakih). Pri oblikovanju kartografskih prikazov ima {e posebej pomembno vlogo ob~utek za barvno in poloàjno usklajenost elementov na karti. Ta ob~utek je mogo~e pridobiti tudi s prakso, vendar nikoli v celoti. Robinson oblikovanje kart primerja celo z zahtevnostjo pisanja knjige (Robinson 1995, str. 316), ko pravi: »Pisatelj – literarni oblikovalec – pri snovanju besed izhaja iz predpisanih jezikovnih struktur, kot so slovnica, sintagma ali pravopis, da doseè prvovrstno pisno komunikacijo. Enako mora kartograf – kartografski oblikovalec – posvetiti vso pozornost na~elom grafi~ne komunikacije.« Oblikovanje tematskih kart za nacionalni atlas Slovenije je bilo torej treba podrediti celostni podobi in velikosti knjige, merilom, ne nazadnje pa predvsem vrsti podatkov, saj je za izbor kartografskih izraznih sredstev ter njihovega preoblikovanja s pomo~jo grafi~nih spremenljivk najpomembneje, ali è- limo prikazati kvalitativne oziroma kvantitativne lastnosti pojavov ali le ~asovni vidik njihovega nastanka. Le dobro poznavanje zakonitosti kartografskih izraznih sredstev in grafi~nih spremenljivk nam ob dolo~eni stopnji ustvarjalnosti omogo~a tudi uporabo najustreznej{ih kartografskih metod. 6.1. MATEMATI^NI ELEMENTI KART Poloàji objektov so na kartah natan~no dolo~eni. To pomeni, da se ohranjajo medsebojni odnosi to~k, linij ter povr{in na zemljevidih v primerjavi z istimi na zemeljskem povr{ju. To je mogo~e izvesti le s pomo~jo matemati~nih ena~b za transformacijo geografskih dolìn in {irin v ustrezni ravninski koordinatni sistem. Najprej je treba dolo~iti matemati~ne formule za prenos objektov iz fizi~ne povr{ine Zemlje na povr{ino elipsoida. Dogovorjeno je, da so za elemente Zemljinega elipsoida prevzete {tevil~ne vrednosti, ki jih je dolo~il Bessel (Peterca 1974, str. 111). Namen {tudije ni temeljita razprava o tem, ka-ko je bila izra~unana oblika in povr{ina elipsoida in kako so v naravi dolo~ene trigonometri~ne to~ke geodetske mreè, zato bosta nekoliko podrobneje obdelana le dva pomembnej{a matemati~na elementa. 6.1.1. KARTOGRAFSKA PROJEKCIJA Izhodi{~e za pripravo tematskih zemljevidov Geografskega atlasa Slovenije so bile predvsem topografske karte in temeljni topografski na~rti, ki so rezultat natan~nej{ih geodetskih meritev. Iz omenjenih na~rtov so bili poleg cestnega in vodnega omrèja zajeti tudi podatki digitalnega modela reliefa, na podlagi katerega je bila kasneje izdelana vrsta tematskih zemljevidov (nakloni, nadmorske vi{ine, plazovi, ekspozicije, geomorfologija in nekateri drugi), kakor tudi sen~enje kot eden od pomembnej{ih elementov topografskih podlag za prikaz ostale tematske vsebine. Ker je pri temeljnih topografskih na- ~rtih, preglednih kartah in {tevilnih drugih zemljevidih v Sloveniji uveljavljena Gauß - Krügerjeva kartografska projekcija, je bila ta prevzeta tudi za izdelavo kart nacionalnega atlasa Slovenije. Gauß-Krügerjeva projekcija je ena od valjnih projekcij, pri kateri se ohranjajo koti, medtem ko se dolìne in povr{ine nekoliko deformirajo (Macarol 1985, str. 31). Znano je namre~, da razli~ne kartografske projekcije, s pomo~jo katerih je ukrivljeno, tridimenzionalno povr{je Zemlje prene{eno na ravno, dvodimenzionalno povr{ino papirja, popa~ijo povr{ine, razdalje ali kote. Da so tovrstna popa~enja ~im manj{a, se uporablja tako imenovana modificirana Gauß - Krügerjeva projekcija. Zanjo je zna~il-no, da izhodi{~ni, ni~elni poldnevnik poteka skozi Greenwich, vsak tretji poldnevnik pa dobi svojo za-poredno {tevilko in predstavlja x-os samostojnega koordinatnega sistema. Tako sodi obmo~je Slovenije, ki ga deli poldnevnik z geografsko dolìno 15° 00', v 5. koordinatni sistem oziroma cono. Pravokotne koordinate so dolo~ene po Baumgartnovem na~inu, pri katerem je vrednost abscise x razdalja od ek-vatorja; ordinate y pa razdalja od poldnevnika z geografsko dolìno 15° 00'. Da ne prihaja do negativ-nih vrednosti, je koordinati y pri{teta vrednost 500.000 metrov. [tevilko koordinatnega sistema oziroma 86 Geografija Slovenije 2 Samo Black 86 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 cone pi{emo pred ordinato y, saj mora v svetovnem merilu biti popolnoma jasno, v kateri koordinatni sistem sodijo obravnavane vrednosti (Bor~i} 1955, str. 191). Zaradi {tevilnih dobrih lastnosti je danes ta projekcija splo{no uporabna in uveljavljena v vseh evropskih dràvah pri izdelavi topografskih kart. Za zemljevide nacionalnih atlasov ni zna~ilno, da bi bila mreà poldnevnikov in vzporednikov, ki je sicer izhodi{~e za natan~en izris vsebin, prikazana kot element topografske podlage. Izjema so nekateri atlasi, kot na primer poljski ali madàrski, katerih informativna vrednost pa se zato bistveno ne po-ve~a. Da tematski prikazi na kartah nacionalnega atlasa Slovenije ne bi bili dodatno obremenjeni, geografska mreà kot element topografske podlage ni uporabljena. Bralec lahko podatke o geografskih dolìnah in {irinah naselij ter drugih topografskih objektih razbere iz obeh splo{nogeografskih kart Slovenije v uvodnem poglavju. Poloàj tematskih pojavov lahko matemati~no natan~neje opredeli s primerjavo njihove lege glede na splo{nogeografske karte. Ve~ina uporabnikov pa se dejansko zadovo-lji kar z razpoznavanjem poloàja pojavov glede na potek rek, cest ali lego naselij. 6.1.2. MERILO Merilo je pomemben matemati~ni element vsake karte, saj je od njega odvisno obmo~je kartiranja, kakor tudi stopnja podrobnosti kartografskega prikaza vsebine. Izbrano merilo nam pove, kak{no je razmerje med dolo~eno razdaljo na karti in njeno horizontalno projekcijo na zemeljskem povr{ju. Pri projeciranju razdalj na globus se to razmerje ne spreminja in ga imenujemo glavno merilo. Ob razvija-nju pla{~a krogle v ravnino pa prihaja zaradi {tevilnih deformacij do razli~nih meril na karti. V tem primeru glavno merilo ustreza le eni to~ki, medtem ko so v vseh ostalih to~kah razmerja med razdaljami v naravi in razdaljami na karti nekoliko spremenjena in jih imenujemo lokalna merila. V praksi je mo-go~e razlike med glavnim in lokalnimi merili zanemariti, saj linijske deformacije ne presegajo dopust-nih meja pogre{kov merjenja. Z vidika prakti~ne kartografije merilo torej izraà stopnjo linearne pomanj{ave glede na ustrezne velikosti v naravi (Peterca 1974, str. 123). Vrednost merila lahko na zemljevidih predstavimo na tri na~ine, in sicer {tevil~no, grafi~no ali opisno. Izbor meril in iz tega izhajajo~e velikosti tematskih kart za nacionalni atlas Slovenije je bilo treba prilagoditi predvsem formatu knjige, {irini stolpcev in gostoti posameznih vsebin. Odlo~ili smo se za uporabo zaokroènih meril, saj njihov pomen poudarja tudi Komisija za nacionalne atlase pri Mednarodni geografski zvezi (IGU). Izkazalo se je, da so atlasi bistveno bolj nazorni, ~e je ohranjena delji-vost meril, ki olaj{a prehajanje z ene karte na drugo. Ve~je razlike v merilih kart namre~ oteùjejo neposredne primerjave njihovih vsebin. Pri pripravi kart slovenskega nacionalnega atlasa àl tega na- ~ela ni bilo mogo~e popolnoma uresni~iti. Kot je bilo è omenjeno v poglavju o nacionalnem atlasu Slovenije, so kot glavni tip kart izbrani enostranski zemljevidi v merilu 1 : 750.000. Merilo 1 : 1.100.000 pa je namenjeno temam, katerih predstavitev ni zahtevala ve~jega {tevila kartografskih izraznih sredstev ali pa so vezane na ve~je prostorske enote, kot so ob~ine. Karte v merilu 1 : 1.100.000 zavzemajo v knjigi prostor treh stolpcev. Ne smemo pozabiti, da vnaprej izbrana merila v ve~ji meri dolo~ajo tudi na~ine prikaza tematskih vsebin in uporabo razli~nih kartografskih znakov. Predhodna odlo~itev o izbiri merila pa pri digitalnih kartah ni tako pomembna kot pri klasi~nih (Rozman 1984, str. 5). Ra~unalni{ko izdelani grafi~ni prikazi namre~ omogo~ajo enostavnej{e pomanj{evanje ali pove~evanje slik na èleno velikost ter temu ustrezno spreminjanje debelin linij, velikosti in oblik to~kovnih kartografskih znakov ali izpu{~anje manj pomembnih elementov. Na kartah Geografskega atlasa Slovenije sta obe merili izraèni v {tevil~ni in grafi~ni obliki. Kot je pri {tevil~nem merilu v navadi, je {tevec ulomka ena enota (na primer 1 mm na karti), imenovalec pa tej enoti ustrezna razdalja v naravi. V merilu 1 : 750.000 je torej razdalja 750-tih metrov na karti izrisana z 1 mm dolgo daljico. Ker je nacionalni atlas namenjen {irokemu krogu bralcev, je treba upo{tevati dejstvo, da je izra~un razdalj iz {tevil~nega zapisa merila zanje precej zahtevna naloga. Zato je na zemljevidih {tevil~nemu 87 Geografija Slovenije 2 Samo Black 87 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl merilu dodano tudi grafi~no, s pomo~jo katerega bo ve~ina uporabnikov làje ocenila razdalje na karti. Grafi~no merilo je predstavljeno z daljico, razdeljeno na pet odsekov. Dolìna posameznega odseka ustreza razdalji desetih kilometrov v naravi. Grafi~no merilo je primernej{e {e iz enega razloga. Pri morebitnih pove~avah ali pomanj{avah kart se sorazmerno ve~a ali manj{a tudi grafi~no merilo, zato se ne more zgoditi, da bi bila njegova kon~- na vrednost neusklajena z razdaljami na karti. Nasprotno lahko pride pri zapisu {tevil~nega merila hitro do napake, kadar se spremeni velikost zemljevida, pri tem pa pozabimo spremeniti vrednost imenovalca v merilu. 6.2. KARTOGRAFSKA IZRAZNA SREDSTVA Kartografska izrazna sredstva se uporabljajo kot grafi~ne kode za prikaz podatkov v dvodimenzio-nalnem koordinatnem sistemu. Razporejajo se glede na prostorski poloàj objektov, ki jih prikazujejo. V nekaterih primerih lahko lokacije kartografskih izraznih sredstev na karti v primerjavi z dejanskim po-loàjem pojavov v naravi nekoliko odstopajo zaradi metod kartografskega prikaza ali dolo~ene stopnje generalizacije (Rojc, Radovan in Rozman 1986, str. 125). Podrobneje bodo predstavljena tri osnovna kartografska sredstva, in sicer kartografski znaki, napisi in grafikoni. Za dvodimenzionalne ponazoritve lahko kartografske znake glede na raz{irjenost ali vrsto pojava, ki ga prikazujejo, delimo na to~kovne, linijske in povr{inske kartografske znake, tako imenovane grafi~ne primitive (Kriz 1993, str. 118), glede na obliko pa na geometri~ne, nazorne ter ~rkovno-{tevil~ne. Na splo{nogeografskih ali topografskih kartah se obi~ajno uporablja kombinacija znakov iz vseh treh skupin. Nasprotno je lahko na razli~nih statisti~nih kartah, ki prikazujejo pretèno {tevil~- ne podatke, uporabljena le posamezna vrsta kartografskih znakov (Monmonier 1996, str. 19). Poleg informacij o poloàju, kvaliteti (lastnostih) in kvantiteti (velikostih) posameznih pojavov èli-mo dobiti tudi predstavo o ~asovnih spremembah ali kvantitativnih razmerjih ve~jega {tevila objektov. Za tovrstne predstavitve ne zado{~ajo le kartografski znaki, ki se ustrezno preoblikujejo z uporabo {estih Bertinovih spremenljivk, temve~ uporabljajo kartografi razli~ne izpeljanke, ki so primerne izklju~- no v tematski kartografiji. Izmed ostalih kartografskih izraznih sredstev so opredeljeni {e grafikoni in napisi, ki so bili za pripravo tematskih kart nacionalnega atlasa Slovenije izjemno pomembni. O izgledu kartografskih izraznih sredstev za prikaz topografskih elementov kart obstajajo dogovorjeni kartografski klju~i, medtem ko je izbira teh sredstev za tematske karte najve~krat prepu{~ena presoji kartografa. Pomembno je, da kartografski znaki in napisi oblikovno niso prezahtevni, ne zasedejo preve~ prostora na karti in so è brez razlage v legendi asociativni (Podpe~an 1960, str. 25). Kartografi lahko izbirajo tudi med {tevilnimi znaki, ki so se udoma~ili v kartografski ali katerikoli drugi stroki. Pri oblikovanju kartografskih znakov je treba {e posebej paziti na ustrezen izbor barv ter njihove oblike in velikosti, tako da je na karti doseèno dolo~eno ravnotèje. Zavedati se je treba, da je za estetske kartografske prikaze prav poznavanje zakonitosti barv {e posebej pomembno. Za poudarjanje enakosti ali razlik med podatki oziroma med geografskimi objekti na karti obstajajo {e druge Bertinove grafi~ne spremenljivke, s katerimi preoblikujemo osnovna kartografska izrazna sredstva (Fridl 1995 a, str. 13). Pri oblikovanju kartografskih izraznih sredstev, predvsem pri odlo~itvah o njihovi velikosti, je treba paziti na minimalne dopustne dimenzije. Iz ankete, ki jo je v okviru doktorske disertacije izvedel dr. Branko Rojc, je razvidno, da so geometri~no preprostej{i kartografski znaki lahko manj{i od bolj zapleteno oblikovanih. S starostjo se vidne sposobnosti ljudi spreminjajo, zato je treba pri dolo~anju minimalnih dimenzij kartografskih izraznih sredstev upo{tevati tudi starost njihovih uporabnikov (Rojc 1986, str. 176–177). Pomen nekaterih kartografskih znakov lahko uporabniki karte prepoznajo è iz njihovih asociativnih oblik, najpogosteje pa jih razberejo iz razlag v legendi. [ele legenda pripomore k temu, da karta dejansko postane komunikacijsko sredstvo. 88 Geografija Slovenije 2 Samo Black 88 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 V kartografski literaturi se za nazorne, slikovne kartografske znake ve~krat pojavlja izraz simbol, vendar ta pojem v pri~ujo~i knjigi ni uporabljen. Razliko med izrazoma znak in simbol je dobro utemeljil Pa{ko Lovri}, ki pravi: »Krì je na primer simbol kr{~anstva kot religije, vendar je pri prikazu na karti to le znak za objekt, ki sluì kr{~anskim obredom (na primer za cerkev). Rde~i krì je simbol mednarodne humanitarne organizacije, na karti pa je to samo znak, sestavljen iz dveh kriàjo~ih se ~rt …« (Lovri~ 1988, str. 27). Poleg tehni~ne izdelave in reprodukcije kart je ena od glavnih nalog kartografije oblikovanje in uporaba ustreznega sistema kartografskih izraznih sredstev, ki pri uporabnikih kart ustvarijo ~im bolj nazorno predstavo o oblikah, velikostih, razporeditvi in lastnostih pojavov v prostoru. S kartografskimi izraznimi sredstvi se prikazujejo tudi objekti abstraktne narave, ki jih na zemeljskem povr{ju ni mogo~e zaznati. Med najpogosteje prikazane tovrstne objekte sodijo dràvne in ostale upravne meje. 6.2.1. KARTOGRAFSKI ZNAKI Kartografske znake delimo glede na razsènosti ali vrsto prikazanega pojava na to~kovne, linijske ter povr{inske kartografske znake. 6.2.1.1. To~kovni kartografski znaki To~kovni kartografski znaki so uporabni za prikazovanje posameznih objektov in pojavov, ki jih na zemljevidu ni mogo~e prikazati v ustreznem merilu. S svojo obliko in velikostjo zasedejo dolo~en del prostora na karti, vendar se nana{ajo na to~no dolo~eno mesto, saj ozna~ujejo objekte, katerih polo- àj je v naravi nedvoumno dolo~en (na primer naselja, hidroelektrarne, gradove, èlezni{ke postaje in podobno). Poleg informacij o poloàju nam oblike to~kovnih kartografskih znakov nudijo predstavo o vrstah objektov, njihova velikost pa nakazuje kvantitativne vrednosti. Dimenzije to~kovnih znakov le redko podajajo tudi dejansko velikost objektov v naravi (Rojc 1986, str. 126). Da lahko pomen znakov pri branju karte pravilno tolma~imo, jih je treba nujno razloìti v legendi. Z uporabo razli~nih grafi~nih spremenljivk dobimo neomejeno {tevilo to~kovnih kartografskih znakov. 6.2.1.2. Linijski kartografski znaki ^rte razli~nih oblik, debelin in barv so splo{no uporabni kartografski znaki, ki so pomembni za prikaz linijskih objektov, kot so ceste, èleznice, reke, administrativne meje in vrsta drugih. Ve~krat so s ~rtami med seboj povezane tudi to~ke enakih absolutnih vrednosti, v tem primeru jih imenujemo izolinije (Robinson 1995, str. 322), uporabne pa so tudi za razmejitev obmo~ij z razli~nimi kvalitativnimi vrednostmi. Atributne vrednosti linij (na primer katastrske ob~ine, ob~ine, dràvna meja in podobno) se prikazujejo z razli~nimi debelinami, barvami in tipi linij. Pri tem imamo ve~ mònosti za uporabo grafi~nih spremenljivk. V tematski kartografiji so ene najpogosteje uporabljenih prav razli~no debele ~rte, ki poudarjajo kvaliteto, lahko tudi kvantiteto pojava. Z dodatnimi znaki k ~rtam, na primer z dodajanjem pu{- ~ic k linijam, prikaèmo smeri premikov (Lovri} 1988, str. 64). Linijski kartografski znaki so lahko sestavljeni tudi iz niza manj{ih geometri~nih ali nazornih znakov (na primer znak za dràvno mejo). Od izbire grafi~nih spremenljivk je odvisna preglednost in izmerljivost ~rt. Debelej{e linije intenziv-nej{ih barv pripomorejo k bolj{i preglednosti, medtem ko je làje dolo~iti dimenzije za tanj{e, natan~- nej{e in jasnej{e ~rte (Racetin 1974, str. 404). Dolìne linij obi~ajno ustrezajo dejanskim vrednostim v naravi, medtem ko so {irine oziroma debeline ~rt na zemljevidih najve~krat pretirane. Pri tematskih kartah obi~ajno posve~amo ve~jo pozornost preglednosti kot izmerljivosti ~rt, ker èlimo poudariti kvaliteto in ne kvantiteto objekta. Odlo~itev o izbiri debeline linij in barv je delno odvisna tudi od vrste izhodne enote, saj je z inkjet risalniki tèje kot s peresnimi risalniki izrisati tanko ~rto. 89 Geografija Slovenije 2 Samo Black 89 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl 6.2.1.3. Povr{inski kartografski znaki S povr{inskimi kartografskimi znaki prikazujemo objekte ali pojave, ki zasedejo dolo~ene povr{ine karte in so lahko natan~no omejeni ali tudi ne. Omejene ploskve morajo biti tako velike, da je glede na merilo karte z merjenjem mogo~e dobiti {tevil~ne vrednosti povr{in oziroma razbrati njihove medsebojne odnose v naravi (Racetin 1974, str. 411). Na topografskih kartah so to predvsem gozdne povr- {ine, morja in ve~ja jezera. S povr{inskimi kartografskimi znaki pa je na tematskih kartah prikazana mnoìca predvsem naravno-geografskih tematskih pojavov (na primer starost kamnin, prsti, povpre~- ne temperature, potresna obmo~ja in podobno). Poleg obsega, ki je izklju~no koli~inski pokazatelj, podajajo povr{inski kartografski znaki ob premi{ljeni izbiri grafi~nih spremenljivk tudi kvalitativne zna~ilnosti pojavov iz narave. Pri tem se za ponazoritev atributnih vrednosti povr{inskih objektov najpogosteje uporabljajo razli~ne barve ali vzorci. Za vzorce je mogo~e uporabiti ponavljajo~e se geometri~ne like ali ~rte razli~nih debelin in tipov, na primer {rafure. [rafure in vzorci, sestavljeni iz razli~nih likov, so prevladovali v ~asu enobarvnih tematskih zemljevidov. S splo{nim razvojem barvnega tiska pa jih izpodrivajo barve, saj se da z njimi dose~i nazornej{e kartografske prikaze razli~nih zna~ilnosti povr{inskih pojavov. Po èlji je mogo~e nastavitve parametrov za prikaz to~kovnih, linijskih in povr{inskih pojavov tudi shraniti in jih uporabljati kot standardne kartografske znake za prikaz istih objektov na vseh kartah. Druga opredelitev kartografskih znakov, ki se v kartografiji pogosto uporablja, jih deli glede na njihovo obliko ali grafi~ne elemente, iz katerih so sestavljeni. Tako je mogo~e lo~iti geometri~ne, nazorne ter ~rkovno-{tevil~ne znake. 6.2.1.4. Geometri~ni kartografski znaki Geometri~ni znaki so sestavljeni iz pravilnih likov, kot so kvadrati, pravokotniki, krogi, trikotniki in podobno, ali celo iz ~rt. Najpogosteje jih uporabljamo za prikazovanje to~kovnih objektov, ki so prostorsko omejeni na posamezno lokacijo. Tako zasnovani prikaz poleg kvalitete podaja tudi medsebojne odnose ve~jega {tevila smiselno povezanih objektov. Zaradi pocenitve barvnega tiska se geometri~ni kartografski znaki za predstavitve linijskih in povr- {inskih pojavov danes uporabljajo nekoliko redkeje. Na vrste pojavov, njihovo dinamiko in sorodnosti med njimi opozarjajo prav oblike in vzorci geometri~nih likov (Vri{er 1976, str. 242). Geometri~ni znaki so sicer manj asociativni od nazornih, vendar jih je làje oblikovati in obi~ajno zasedejo manj prostora na karti. 6.2.1.5. Nazorni kartografski znaki Nazorni kartografski znaki so po obliki nadgradnja geometri~nih in so prav tako najbolj primerni za kartiranje posameznih, to~kovnih pojavov. S poenostavljenimi izrisi njihovih najvànej{ih zunanjih ali karakteristi~nih potez ter poudarjanjem asociativnih lastnosti omogo~ajo tovrstni znaki enostavno razpoznavanje kartografskih prikazov. Pri tem ni nujno, da gre vselej za zunanjo podobnost znaka z objektom, temve~ lahko ta na neki pojav zgolj asociira; na primer letali{~e obi~ajno ozna~ujemo z obrisom letala in ne z znakom za letali{ke zgradbe, kot bi morda pri~akovali (Rojc, Radovan, Rozman 1986, str. 127). Za prikaze objektov je mogo~e uporabiti tudi nekoliko natan~nej{e izrise tlorisov, narisov ali per-spektivnih slik z vsemi, relativno natan~no izrisanimi podrobnostmi. Uporaba tak{nih nazornih znakov, za katere se v nekateri strokovni literaturi uporablja tudi izraz slikovni znaki, je bistveno bolj omejena, saj ozna~uje posebej izbrani objekt (Rojc 1986, str. 127); na primer Fran~i{kansko cerkev ali Narodni muzej v Ljubljani in ne splo{no vseh cerkva ali muzejev v mestu. Slikovni prikazi objektov so posebej zanimivi za kartografske ponazoritve v poljudnoznanstvenih knjigah, prospektih ali na turisti~nih kartah in se uporabljajo izklju~no v tematski kartografiji. 90 Geografija Slovenije 2 Samo Black 90 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Izmerljivost nazornih znakov doseèmo z uporabo enako oblikovanih znakov za iste objekte, vendar razli~nih dimenzij glede na njihove kvantitativne vrednosti. Pomen posameznih velikosti znakov mo-ra biti posebej opredeljen v legendi (Racetin 1974, str. 407). Nazorni kartografski znaki so làje razumljivi {ir{emu krogu uporabnikov, ne da bi se ti morali o njih posebej pou~iti iz opisov v legendah; na primer drevesa s kro{njami ponazarjajo, da je na zemljevidu z znaki zapolnjena povr{ina listnati gozd in ne iglasti, za katerega bi znaki imeli è splo{no znano obliko smreke. Na koncu je treba poudariti, da so pri nazornih znakih mònosti uporabe grafi~nih spremenljivk nekoliko bolj omejene, kot to velja za geometri~ne znake. 6.2.1.6. ^rkovno-{tevil~ni kartografski znaki Med kartografske znake uvr{~amo tudi ~rkovno-{tevil~ne znake, ki se uporabljajo za prikaz izbrane vrste pojavov. S postavitvijo ~rk, {tevilk, lo~il ali kratic na ustrezno mesto zaznamujemo predvsem kvalitativne zna~ilnosti posameznih objektov. Ponavadi se odlo~imo za za~etno ~rko imena pojava (na primer ajda – A, p{enica – P, je~men – J, koruza – K in podobno) ali è vpeljane okraj{ave (na primer svinec – Pb, aluminij – Al, èlezo – Fe oziroma njiva – nj, gozd – gd, travnik – tr in podobno) (Vri{er 1976, str. 245). Med kartografske znake te vrste ne sodijo {tevilke, ki na karti neposredno podajajo absolutne vrednosti izbranih to~k (na primer vi{ine vrhov, globine morij in tako dalje) (Racetin 1974, str. 410). Za posamezne objekte si lahko ~rkovno-{tevil~ne oznake poljubno izmislimo, le da se pri neustrezni izbiri njihova asociativna vrednost bistveno zmanj{a. Pomen ~rkovno-{tevil~nih znakov je treba razloìti v legendi. Njihova prednost je v ekonomi~nosti, saj na karti ne zasedejo veliko prostora. Zato je ta v primeru zmernega {tevila ~rkovno-{tevil~nih kartografskih znakov relativno pregledna. Kvantitativne vrednosti vsebinskih elementov se lahko prikaèjo z razli~nimi velikostmi ~rkovno-{tevil~nih kartografskih znakov, ~eprav to v kartografski praksi ni najpogosteje uporabljena metoda. 6.2.2. GRAFIKONI Grafikoni so grafi~na izrazna sredstva, ki se v kartografiji uporabljajo izklju~no pri tematskih kartah. Namenjeni so prikazovanju sprememb pojavov v dolo~enem ~asovnem obdobju, medsebojnih odnosov dveh ali ve~ vrst {tevil~nih vrednosti ter vloge posameznih objektov v skupini istovrstnih objektov. V grafikonih so {tevil~ne vrednosti, zlasti statisti~ni podatki, prikazani v posebnem koordinatnem sistemu, ki je neodvisen od koordinatnega sistema karte. Kvantitativne podatke je sicer mogo~e ob{irneje in natan~neje zapisati v preglednicah, vendar je vizualna predstavitev podatkov z grafikoni làje dojemljiva, saj le-ti nazorneje predstavijo lastnosti, odvisnosti in celovitost pojavov (Bertin 1981, str. 11). Sestavljeni so iz vrste geometri~nih likov: dvodimenzionalni strukturni krogi, starostne piramide, stolpi~ni grafikoni in podobno, teles: tridimenzionalni strukturni krogi, stolpi~ni grafikoni in tako dalje ter ~rt ali to~k: linijski diagrami (Rojc in Rozman 1985, str. 4–12). Vrednosti podatkov, prikazane z grafikoni, se od~itavajo iz pripadajo~ih razdelb. V pravokotnem koordinatnem sistemu sta to abscisna os x za neodvisne spremenljivke in ordinata y za odvisne spremenljivke. Pri oblikovanju grafikona se glede na dane {tevil~ne vrednosti odlo~imo ali bomo v grafikon vnesli absolutne ali relativne vrednosti {tevil in ali bo uporabljena linearna ali logaritemska skala. Iz poloàja grafikona na zemljevidu mora biti nedvoumno jasno, h kateremu objektu pripada. Tako ga na primer postavimo znotraj ob~inske meje, ~e je ta zadosti velika, na centroid naselja ali vzporedno z linijo za reko oziroma na mestu merjenja pretoka vode in podobno. 6.2.3. NAPISI Napisi so sestavni del vsakega zemljevida in na topografskih kartah pojasnjujejo {tevilne objekte, ki jim pripadajo. Pri tematskih kartah je njihova osrednja vloga pove~ati informativno vrednost karte, 91 Geografija Slovenije 2 Samo Black 91 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl vendar od tematske vsebine ne smejo izstopati ter preusmerjati pozornosti uporabnika nase. Ker so sestavljeni iz vrste ~rk in {tevilk ter razli~nih lo~il, bi se jih dalo razumeti kot nadgradnjo ~rkovno-{tevil~nih kartografskih znakov. Napisi, ki sodijo k posameznim prikazom objektov, so najpogosteje zemljepisna imena, ~eprav lahko zaobjamejo tudi kakr{nekoli druge tekstovne razlage. Postavitev napisov na karto je v veliki meri odvisna od razporeditve ostalih elementov vsebine. Imena, ki pojasnjujejo objekte, prikazane s to~kovnimi ali manj{imi povr{inskimi kartografskimi znaki (mesta, vasi, manj{a jezera in podobno), se izpisujejo desno od znaka oziroma na desni zgornji ali desni spodnji rob, seveda v manj{i oddaljenosti od njega (Rado{evi} 1974, str. 93). Ta odmik ne sme biti manj- {i od razmika ~rk v besedi, niti ve~ji od razmika med dvema besedama v zemljepisnem imenu (Rado- {evi} 1974, str. 96). V primeru, da zaradi prekrivanja z drugimi elementi karte desno usmerjena postavitev ni izvedljiva, je napise treba prestaviti levo od znaka. Zemljepisna imena, ki so v povezavi z linijskimi znaki (reke, potoki, kanali, poti in tako dalje), se izpisujejo vzporedno z linijami, lahko na eni ali drugi strani ~rt. Napis mora slediti poteku linije, vendar se je treba pretiranemu krivljenju izogniti, zato naj bodo usklajeni le z glavnimi loki in ne z manj{imi kri-vinami. Najbolj idealno je branje napisov vzdol` linij, ki potekajo v horizontalni smeri. V nasprotnem primeru se je dobro zavedati, da je làje brati ~rke od spodaj navzgor, kadar je napis na levi strani pokon~ne linije, in od zgoraj navzdol, kadar je ta na njeni desni strani (Robinson 1995, str. 418). Ob dalj- {ih linijah je primerno imena tudi ve~krat ponoviti (na primer napis za reko Savo, ki te~e prek celotnega dràvnega ozemlja). Pri povr{inskih objektih se napisi, obi~ajno z ve~jimi razmiki med ~rkami, razporejajo znotraj meja poligonov (dràv, pokrajin, morij in podobno), tako da ta zajame obsènej{i prostor. S tem je è iz po-loàja napisov delno razvidna povr{inska razprostranjenost pojavov (Lovri} 1988, str. 100). Imena so najve~krat rahlo ukrivljena in glede na obliko poligona postavljena v smeri najdalj{e osi, vendar ne smejo prese~i dveh tretjin njene dolìne. Pri tak{nih imenih je treba skrbno pretehtati lego vsake ~rke, sicer je napis slabo berljiv ali celo moti ostala imena. Obstajajo dolo~ena pravila, po katerih razmiki med ~rkami ne smejo prese~i {tirikratne vrednosti vi{ine ~rk. Razmik pa ni odvisen le od vi{ine, temve~ tu-di od vrste in barve ~rk ter barve podlage, na kateri napis stoji (Rado{evi} 1974, str. 95). S pravilno postavitvijo imen podamo poloàj in orientacijo to~kovnih, linijskih ali povr{inskih objektov na karti. Njihove kvalitativne in kvantitativne lastnosti pa predstavimo z razli~no velikostjo, obliko ali barvo napisov (na primer ve~ji napisi za mesta s 100.000 prebivalci kot za vasi z 200 prebivalci ali ~r-ne, pokon~ne ~rke za naselja v primerjavi z modrimi, po{evnimi za vode). Ustrezen izbor napisov je izjemnega pomena za izvedbo uravnoteène in vizualno estetske karte, vendar sodijo opisi na~inov njihovega oblikovanja è bolj k obravnavi grafi~nih spremenljivk. 6.3. GRAFI^NE SPREMENLJIVKE Namen oblikovanja kartografskih izraznih sredstev je zasnovati znakovni sistem, ki bo omogo~il dobro preglednost, izraznost, enoumnost, zapomljivost, standardnost in percepcijo znakov ter njihovega vklju~evanja na karto kot celoto (Rojc 1986, str. 131). Osnovne mònosti preoblikovanja kartografskih izraznih sredstev je najbolj sistemati~no in temeljito obdelal Jacques Bertin in leta 1967 v delu Semio-logie graphique uvedel termin »grafi~na spremenljivka«. Gre predvsem za spreminjanje oblik, velikosti, barv, svetlostnih vrednosti, vzorcev ali smeri posameznih to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov kot tudi drugih izraznih sredstev, med katere sodijo pogosto uporabljeni grafikoni ter napisi. Kartografska izrazna sredstva je treba torej sistemati~no oblikovati s pomo~jo grafi~nih spremenljivk in upo{tevati dolo~ena pravila, tako da z njimi jasno pokaèmo lastnosti, velikosti ali razprostranjenosti razli~nih oblik in pojavov. Grafi~ne spremenljivke niso vse po vrsti enako primerne za ponazoritev izbranih kvalitativnih ali kvantitativnih zna~ilnosti, temve~ je za prikaz nekaterih lastnosti objektov primernej{a uporaba ene grafi~ne spremenljivke za razliko od druge. Tako sta vzorec in barva manj uporabni spremenljivki za poudarjanje kvalitete manj{ih to~kovnih znakov ali tanj{ih linij, ker 92 Geografija Slovenije 2 Samo Black 92 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 se na tak na~in oblikovani znaki pogosteje izgubijo v podlagi. Najprimernej{i pa sta za prikazovanje razlik med poligoni. Prav tako je uporaba svetlostne vrednosti bolj{a za predstavitev deleèv ali indek-sov pri povr{inskih kot pri to~kovnih oziroma linijskih znakih, saj so ti obi~ajno manj{i. Praviloma se pri oblikovanju kartografskih izraznih sredstev uporabljajo kombinacije dveh ali ve~ grafi~nih spremenljivk (na primer barva in velikost, oblika in debelina in podobno) in ne le ena od {estih mònosti. Sposobnost dojemanja kartografskih prikazov je odvisna od starosti, spola, izobrazbe ter zna~aja ljudi (Trstenjak 1996, str. 383), vendar lahko neprimerna uporaba grafi~nih spremenljivk zmede {e ta-ko izku{enega uporabnika zemljevidov. Poznavanje zakonitosti grafi~nih spremenljivk je torej izjemnega pomena. 6.3.1. OBLIKA Oblika je grafi~na zna~ilnost, ki opredeljuje videz kartografskih izraznih sredstev, nikakor pa ne vpliva na njihov poloàj na karti. Na voljo je neomejeno {tevilo razli~nih oblik kartografskih znakov ne glede na to, ali gre za prikaz to~kovnih, linijskih ali povr{inskih kartografskih elementov. Zlasti to~kam in linijam je mogo~e dodeliti neizmerno {tevilo novih oblik, ~eprav obstajajo tudi dolo~ene omejitve pri njihovi izbiri. Znaki, ki se posamezno uporabljajo za prikaz to~kovnih objektov, v ve~jem {tevilu pa za linijske ali povr{inske objekte, so lahko pravilnih ali geometri~nih oblik (na primer kvadrat, krog ali trikotnik) oziroma nepravilnih, ko gre za slikovne prikaze posameznih objektov (na primer drevesa, hi{e, mostovi in podobno). Zaradi omenjenih oblik se kartografski znaki delijo na geometri~ne, nazorne in ~rkovno-{tevil~ne znake. Nekatere to~kovne znake je mogo~e prepoznati tudi brez pojasnil v legendi. To pomeni, da je njihova oblika v primerjavi z dejanskim objektom v naravi zelo asociativna ali da se je posamezni znak è uveljavil za ponazoritev dolo~enega pojava v kartografski ali katerikoli drugi stroki. Dojemanje oblik je zelo zapleten pojav, saj ~lovek dolo~eno obliko podzavestno primerja z è znanimi oblikami. Dobro je torej, da se ustaljene oblike znakov (na primer {otor za kamp ali krì za cerkev) ne uporabljajo za prikaz kakega drugega pojava in se preve~ ne spreminjajo, saj jim uporabniki pripisujejo natan~no dolo~en pomen (Rojc 1979, str. 82). Brez izjeme se oblika kot grafi~na spremenljivka uporablja tudi za lo~evanje posameznih skupin napisov na kartah, hkrati pa je od tipa, debeline in {irine ~rk odvisna njihova ~itljivost. Napisi med posameznimi skupinami (na primer antikva, blok) se med seboj lo~ijo po vrsti (na primer Arial, Times New To~kovni objekti Linijski objekti Povr{inski objekti Opredelitev 1 poloàja 2 objektov 3 Opredelitev kvalitativnih ali kvantitativnih lastnosti objektov Slika 29: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem oblike – prirejeno po Bertinu. 93 Geografija Slovenije 2 Samo Black 93 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Roman, Helvetica, Futura in podobno), debelini (normalne, polkrepke, krepke) ter {irini ~rk (normalne, ozke/condensed, {iroke/extended). Znotraj posameznih skupin prihaja do razlik {e glede na uporabo velikih (majuskule) ali malih (minuskule) ~rk (Imhof 1950, str. 109). Na topografskih kartah je lahko naen-krat uporabljenih od dve do najve~ {est razli~nih vrst pisav (Rado{evi} 1974, str. 92). Oblika je torej izjemno primerna spremenljivka za podajanje razlik med {tevilnimi objekti z razli~- nimi zna~ilnostmi, ni pa primerna za prikaz koli~inskih vrednosti ali kvantitete, ki jo najlàje prikaèmo z velikostjo znakov. Ta grafi~na spremenljivka je za kartografa zelo zahtevna, saj neprimerna uporaba oblik povzro~i ve~je napake ali nejasnosti pri tolma~enju vsebine karte. Upo{tevati je namre~ treba dejstvo, da je na eni karti tèko prikazati ve~je {tevilo oblikovno raznolikih kartografskih znakov, ne da bi se s tem izgubila njena preglednosti. Razen tega so celo geometri~ne oblike razpoznavne {ele nad neko dolo~eno velikostjo znakov (Bertin 1981, str. 225). 6.3.2. VELIKOST Kot grafi~na spremenljivka se velikost uporablja predvsem za prikazovanje kvantitativnih informacij, ki so podane v absolutnih ali relativnih vrednostih. Velikost kartografskih izraznih sredstev obi~aj-no spreminjamo po izbranih matemati~nih na~elih (na primer velikost to~kovnih znakov, debeline linij, vi{ine ~rk za zemljepisna imena ali vi{ine stolpcev oziroma premere strukturnih krogov pri grafikonih). Pri tem gre za spreminjanje dolìn, {irin, vi{in, debelin, povr{in ali prostornin izraznih sredstev (Robinson 1995, str. 319). V vsakem primeru morajo biti njihove velikosti v ustreznem razmerju s {tevil~nimi vrednostmi pojavov. V splo{nem velja: ve~ja ko je {tevil~na vrednost in bolj ko je objekt pomemben, ve~ji znak se zanj uporablja. Na~ine dolo~anja razmerij ali »meril« med velikostjo kartografskih znakov in njihovimi {tevil~nimi vrednostmi je najtemeljiteje obrazloìl Pa{ko Lovri} v delu Op}a kartografija. Strogo proporcionalno kontinuirano merilo predpostavlja, da so velikosti vseh znakov linearno so-razmerne odgovarjajo~i vrednosti objektov. To pomeni, da vsakemu objektu z razli~no vrednostjo pripada tudi znak razli~ne velikosti, medtem ko so znaki za kvantitativno enake objekte enakih velikosti. Strogo proporcionalno stopni~asto merilo pomeni, da posameznim skupinam objektov ali razredom pripadajo znaki, katerih velikosti so v linearnem sorazmerju s srednjo vrednostjo razredov. Iz tega torej sledi, da so objekti, katerih vrednosti sodijo v isti razred, na karti prikazani tudi z enako velikimi kartografskimi znaki. Poljubno kontinuirano merilo dolo~a, da vsak kvantitativno razli~ni objekt dobi tudi razli~no velik znak, pri ~emer so njihove velikosti proporcionalne vrednostim posameznih objektov po zakonu neke nelinearne funkcije. Poljubno stopni~asto merilo je namenjeno dolo~anju velikosti znakov za objekte, ki so razdeljeni v posamezne skupine ali razrede. Njihove velikosti so prav tako proporcionalne srednji vrednosti posameznih razredov po zakonu neke nelinearne funkcije (Lovri} 1988, str. 90). Omenjene {tiri na~ine dolo~anja razmerij se da uporabiti tudi pri izbiranju velikosti ostalih kartografskih izraznih sredstev, na primer pri napisih ter grafikonih in ne le pri kartografskih znakih. Ljudje so~asno zaznavamo najve~ dvajset velikostnih stopenj, vendar je za selektivno in jasno lo- ~evanje mogo~e uporabiti le {tiri do pet kartografskih izraznih sredstev iste vrste, a razli~nih dimenzij (Rojc 1979, str. 76). Pomembno pa ni le {tevilo velikostnih stopenj, temve~ tudi razlike v velikosti. Ta-ko lahko kroge, ki niso razporejeni eden poleg drugega, jasno zaznavamo le, ~e se njihov premer spreminja najmanj za 0,4 mm. Prav tako so razlike med linijami, katerih debelina se od 0,1 mm do 3,0 mm spreminja za korak 0,1 mm, jasno vidne {ele, ~e izhajajo ena iz druge ali so razporejene neposredno ena poleg druge. Najprimerneje pa je, da se debeline pove~ujejo za 0,3 mm (Lovri} 1988, str. 46). Pri dolo~anju velikosti posameznih kartografskih izraznih sredstev in razmerij med njimi je nujno treba upo- {tevati minimalne dopustne dimenzije, ki so odvisne tudi od vidnih sposobnosti uporabnikov kart (Rojc, Radovan in Rozman 1986, str. 176). 94 Geografija Slovenije 2 Samo Black 94 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 To~kovni objekti Linijski objekti Povr{inski objekti Opredelitev 1 poloàja 2 objektov 3 Opredelitev kvalitativnih ali kvantitativnih lastnosti objektov Slika 30: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem velikosti – prirejeno po Bertinu. Na kartah se absolutne ali relativne vrednosti pojavov ter razli~ne gostote, deleì in indeksi ve~krat izraàjo s {rafiranimi poligoni. Pod pojmom {rafiranje razumemo prekrivanje povr{in z vzporednimi ravnimi ~rtami, ki so lahko razli~nih debelin in enakomerno oddaljene ena od druge. Ve~je ali manj{e intenzivnosti pojava na dolo~enem obmo~ju se da nazorno prikazati s spreminjanjem debelin ~rt in razmakom med njimi, torej z gostej{imi ali redkej{imi {rafurami. Pri tem je izrednega pomena pravilen izbor prostorskih enot glede na njihove velikosti in intenzivnostnih razredov. [tevilo slednjih naj ne bi bilo manj- {e od treh in ve~je od desetih intenzivnostnih stopenj (Vri{er 1976, str. 241). Velikost je prav tako pomembna spremenljivka pri oblikovanju napisov, saj morajo biti vi{ine ~rk v sorazmerju s pripadajo~imi elementi in z razpolòljivim prostorom celotne karte. Obi~ajno se vi{ina ~rk dolo~a v pikah (1 pika je priblìno 0,35 mm ali 1/72 in~e), in sicer se upo{tevajo velike tiskane ~rke v imenu. Tovrstno ozna~evanje izvira iz ~asov, ko so bile ~rke {e vlite v kovino in je {tevilo pik predstavljalo razliko med zgornjim in spodnjim robom plo{~ice (Robinson 1995, str. 410). Velikost pisave je treba obravnavati v povezavi z drugimi grafi~nimi spremenljivkami, saj so lahko enako veliki napisi razli~nih tipov pisav videti tudi razli~no visoki. Na vizualne razlike v velikosti prav tako vplivajo normalne in poudarjene ~rke. Ker pri normalnem vidu oko razlo~i objekte, ki se raztezajo pod kotom ene minute, morajo biti najmanj{e ~rke velike vsaj tri pike, da jih ljudje {e lahko preberejo iz normalne oddaljenosti. Za povpre~no populacijo pa je spodnja meja ~itljivosti pri velikosti petih pik. Razli~ne {tudije so pokazale, da ve~ina uporabnikov ni posebej dojemljiva za manj{e razlike v velikosti napisov, razen, ~e se ti na-hajajo neposredno eden poleg drugega, kar je na kartah redkost. Za prikazovanje razlik z velikostjo ~rk je dobro lo~evati le tri velikostne razrede (Robinson 1995, str. 412). Razli~ne velikosti kartografskih izraznih sredstev morajo biti ne glede na to, ali gre za to~kovne, linijske in povr{inske znake ali za grafikone in napise, jasno razloène v legendi. Oceno je làje opraviti, ~e so dimenzije znakov prikazane v posebni grafi~ni lestvici, s pomo~jo katere se z od~itavanjem dolo~ajo posamezni velikostni razredi objektov. 6.3.3. BARVA Pri obravnavi barve kot grafi~ne spremenljivke, ki v najve~ji meri pripomore k nazorni zaznavi vsebine kart, je treba v prvi vrsti razlikovati med spektralnimi in telesnimi barvami. Spektralna barva je do- ìvetje oziroma ob~utek, do katerega pride, kadar na mrènico delujejo elektromagnetni valovi z valovnimi dolìnami 752 μm do 390 μm. Kraj{ih, ultravijoli~nih in dalj{ih, infrarde~ih elektromagnet-95 Geografija Slovenije 2 Samo Black 95 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl nih valovanj oko ne zazna (Milisavljevi} 1974 a, str. 269). Za nas so bolj pomembne telesne barve. To ne pomeni, da telesa sama proizvajajo barvo, temve~ le, da svetlobo, ki pade nanje, pretèno odbijajo (reflektirajo) ali vpijajo (absorbirajo) glede na lastno molekularno sestavo. Nekatera telesa odbijajo vso svetlobo, ki pade na njihovo povr{ino (na primer list papirja), zato jih vidimo v beli barvi. Druga pa vpadno svetlobo v celoti vpijajo in so zato ~rna. [tevilna telesa zaznavamo v najrazli~nej{ih barvah, ker vpijajo samo sevanje dolo~ene valovne dolìne, druge pa odbijajo (Trstenjak 1996, str. 17). V kartografiji se tako uporabljajo barvne snovi ali barvila, ki se »nana{ajo« na papir, folijo oziroma monitor in glede na absorbirano ali reflektirano svetlobo vzbujajo pri ljudeh razli~ne barvne vtise. Barvne tone dobimo z me{anjem aditivnih osnovnih barv: modre, zelene, rde~e ali subtraktivnih osnovnih barv: cian, rumene, magente (Bertin 1981, str. 217). Glede na barvo podlage in vrsto osnovnih barv lo~imo tudi aditivno in subtraktivno me{anje. Pri aditivnem me{anju barv izhajamo iz ~rne podlage, ki vpija celotno elektromagnetno sevanje. S prekrivanjem izbrane modre, zelene in rde~e barve, ki del svetlobe odbijajo, pa dobimo naslednje mònosti (Rojc 1979, str. 14): • zelena + rde~a = rumena, • rde~a + modra = magenta, • modra + zelena = cian, • zelena + rde~a + modra = bela. Pri subtraktivnem me{anju barv izhajamo iz bele povr{ine, ki v celoti odbija vsa vidna elektromag-netna sevanja. Osnovne subtraktivne barve, nane{ene na belo podlago, pa del sevanja vpijejo, torej od svetlobe odvzamejo dele spektra z dolo~enimi valovnimi dolìnami (Rojc 1979, str. 15): • rumena + magenta = rde~a, • magenta + cian = modra, • cian + rumena = zelena, • rumena + magenta + cian = ~rna. Z me{anjem osnovnih subtraktivnih barv dobimo aditivne osnovne barve in obratno. Vse ostale barvne odtenke je mogo~e dobiti s spreminjanjem treh glavnih dimenzij barv. Barvnost ali barvni ton je prva od dimenzij barv. Barvnost je lahko nepestra, na relaciji ~rna-bela, ali pestra, s prehodi rde~a-rumena, rumena-zelena, zelena-modra, ter modra-rde~a (glej sliko 33). V svojih {tudijah uporablja Trstenjak za nepestro in pestro barvnost tudi izraza nepisana in pisana barvnost. Obe vrsti barvnosti sta enakovredni (Trstenjak 1996, str. 37). Ocenjujejo, da lahko zdravo ~love{ko oko lo~i do ve~ tiso~ razli~nih barvnih tonov, vendar jih je zmòno lo~evati {ele, ko ima na razpolago vsaj dve razli~ni barvnosti, ki ju lahko med seboj primerja (Trstenjak 1996, str. 40). Nekoliko ve~ problemov je z njihovim poimenovanjem, saj ve~ina jezikov vsebuje le nekaj deset imen za razli~ne barvnosti. V slo-Slika 31: Aditivno me{anje barv. Slika 32: Subtraktivno me{anje barv. 96 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 96 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 BELO RUMENO ZELENO RDE^E MODRO barvnost svetlost nasi~enost ^RNO Slika 33: Shemati~en prikaz trirazsènostne ponazoritve pestrih in nepestrih barv, ki ga Trstenjak povzema po Podesti. ven{~ini poznamo osnovne izraze, kot so: bela, ~rna, siva, rde~a, oran`na, rumena, zelena, modra, vijoli~na in rjava. Za natan~nej{e opredeljevanje vmesnih vrednosti pa è moramo uporabljati razli~ne dodatne opise. Barv ne moremo obravnavati le z vidika ene dimenzije, na primer barvnosti, temve~ je pomembna tudi njihova svetlost in nasi~enost. Svetlost je druga pomembna dimenzija vsake barve in pomeni njeno ve~jo ali manj{o podobnost z belino. Obstaja razlika med svetlostjo pestrih in nepestrih barv. Pri nepestrih barvah (~rno-belo) je svetlost dejansko enaka njihovi barvnosti oziroma se zakrije in obratno. Druga~e pa je s svetlostjo pestrih barv, pri katerih se svetlostna dimenzija razlikuje od barvnosti. Tako lo~imo, na primer, ve~ stopenj rde~e: od temne, skoraj ~rne, do svetle, skorajda bele. Pri tem je modra blìja ~rni barvi kakor beli in obratno, rumena je bolj blizu beli kot ~rni, zato {tevilo svetlostnih stopenj ni enako na obeh straneh (Trstenjak 1996, str. 42–43). 97 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 97 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Nasi~enost je kot tretja dimenzija barve opredeljena z medsebojnim razmerjem prvih dveh dimenzij (Trstenjak 1996, str. 80). Iz slike 33 je razvidno, da je nasi~enost v bistvu oddaljenost pestre barve od belo-~rne osi. Pestre barve so z nepestrimi bolj ali manj me{ane, to pomeni tudi manj ali bolj nasi- ~ene (Trstenjak 1996, str. 81). Lo~eno preu~evanje omenjenih dimenzij je seveda le znanstveni pristop k làjemu razumevanju teorije barv. Dejansko pa med vsemi tremi sestavinami obstaja tesna medsebojna povezanost in odvisnost. Pri obravnavi barve kot grafi~ne spremenljivke pa Bertin govori predvsem o barvnosti in nasi~enosti pestrih barv, medtem ko stopnjevanje svetlosti barve z dodajanjem bele ali ~rne obravnava kot sa-mostojno grafi~no spremenljivko. Pri tem izhaja iz na~ina prikazovanja kvalitete, kvantitete in intenzivnosti pojavov in ne iz obravnave barve kot celote. Med grafi~nimi spremenljivkami zavzema barva posebno mesto, saj ima velik psiholo{ki u~inek na uporabnika. Hkrati razli~ne barve privla~ijo in vzbujajo njegovo pozornost ter pomagajo pri poudarjanju vsebine in pomnjenju informacij. Zna~ilnost barve kot grafi~ne spremenljivke je tudi njena prostorska ekonomi~nost, ker omogo~a prekrivanje razli~no obarvanih kartografskih izraznih sredstev. Ob pravilni izbiri je izredno asociativna, {e posebej, kadar so pri prikazovanju kvalitativnih lastnosti pojavov po-snemane naravne barve. Pri izbiri barv je treba upo{tevati tudi vtise, ki v ~loveku vzbujajo pozitivne oziroma negativne ob- ~utke. Pri tem se pozitivnost ujema s toplimi (rumena, oran`na, rde~a) in negativnost s hladnimi barvami (zelena, modra, vijoli~asta). V splo{nem je treba za uravnoteèn vtis karte uporabljati tako hladne kot tople barve (Rojc 1986, str. 132). Za prikaz kvalitativno razli~nih objektov se barve najpogosteje izbirajo glede na njihovo barvnost. Dolo~enim pojavom emocionalno pripisujemo to~no izbrano barvo. Tako modro povezujemo z vodo, zeleno z rastjem, rjavo s prstjo, rde~o s toploto in podobno. Za nekatere druge tematske vsebine pa so barvnosti posameznih kategorij mednarodno dogovorjene kot, na primer, pri geolo{kih kartah. Absolutne in relativne {tevil~ne vrednosti ter razmerja med njimi se da razen s pomo~jo uporabe svetlostne vrednosti, torej spremenljivke, ki bo obrazloèna v nadaljevanju, ponazoriti tudi z izbiro razli~nih barvnosti pri enaki svetlosti. Pri tem je mogo~e izkoristiti lastnosti barv enakih svetlosti, da jih za-znavno razporejamo od temnej{ih do svetlej{ih po naslednjem vrstnem redu: vijoli~asta, modra, rde~a, zelena, oran`na ter rumena. Izbira barvnosti in nasi~enosti ni odvisna le od vrste vsebine, ki je prikazana z barvami, temve~ tu-di od tipov kartografskih izraznih sredstev. Tako je za to~kovne in linijske kartografske znake na beli podlagi primerneje uporabljati temnej{e in nasi~ene barve ter na temni podlagi ravno obratno, ker so to~kovni To~kovni objekti Linijski objekti Povr{inski objekti Opredelitev 1 poloàja 2 objektov 3 Opredelitev kvalitativnih ali kvantitativnih lastnosti objektov Slika 34: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem barve – prirejeno po Bertinu. 98 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 98 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 znaki sorazmerno majhni, linijski pa tanki. Za posamezne to~kovne in linijske kartografske znake je rumena barva celo neprimerna, saj je na belem listu papirja slabo razpoznavna, na barvni podlagi pa se vidno spremeni. Kot primer neustrezne barve za linije lahko navedemo tudi svetlo rde~o, ki se na svetlo modri podlagi spremeni v vijoli~asto, na temno modri pa je sploh ni mogo~e razbrati (Rojc 1979, str. 58). Pri povr{inskih kartografskih znakih se barve uporabljajo za lo~evanje povr{in z razli~nimi kvalitativnimi ali kvantitativnimi lastnostmi, pri ~emer je treba izhajati iz na~ela, da se za ve~je poligone uporabljajo svetlej{e in manj nasi~ene barve, za manj{e pa temnej{e in bolj nasi~ene. Kadar gre za manj{e povr{ine, je namre~ pri svetleje obarvanih ploskvah zelo tèko razbrati razlike med njimi. Barva podlage vpliva tudi na izgled napisov, zato napisi iste barve ne bodo u~inkovali vselej enotno, ~e se bo ozadje barvno spreminjalo. V vsakem primeru se z ve~anjem kontrastov med ~rkami in podlago pove~a tudi njihova berljivost (Robinson 1995, str. 413). Tako se je poleg ~rne v primeru be-le podlage najprimerneje odlo~ati med vijoli~asto-modrimi, temno modrimi, zeleno-modrimi, temno rde- ~imi ali temno zelenimi napisi (Rojc 1979, str. 33). [e toliko ve~jo pozornost je treba nameniti dobri razpoznavnosti napisov, kadar se ti razprostirajo ~ez ve~je barvne ali sen~ene povr{ine. V splo{nem je najbolje uporabiti temnej{e in bolj nasi~ene napise na svetli podlagi ter svetle na temni podlagi. V primeru, da so v ozadju è zajete pisane barve, teh ni priporo~ljivo uporabljati tudi pri oblikovanju napisov. Od vseh grafi~nih spremenljivk v najve~ji meri prav barva prispeva k bolj{i lo~ljivosti, ~itljivosti in razpoznavnosti tematik na kartah. Njihova uporaba je zato {e toliko pomembnej{a pri tematskih kartah, kjer gre za prikaze podobnosti ali razlik med ve~jim {tevilom raznolikih pojavov, za poudarjanje nekaterih objektov ter stopnjevanje njihove intenzivnosti. S ~rno-belimi prikazi, torej z uporabo zgolj nepestrih barv, je zelo tèko dose~i harmoni~ni izbor razli~no oblikovanih kartografskih znakov, vzorcev, napisov in drugih elementov, zato ~rno-bele karte za knjigo Geografski atlas Slovenije niso bile primerne. Pri delu z ra~unalniki se pojavlja problem, da barve, ki jih vidimo na ekranih, niso popolnoma enake tistim pri tisku, zato je treba monitorje ustrezno umeriti. Ta postopek se izvaja v dveh korakih, in sicer s pomo~jo vgrajenega potenciometra na ohi{ju monitorja, ki spreminja raven signala, ali s podporo programske opreme, ki omogo~a uravnavanje barv z barvno transformacijo (Gvozdanovi} in Fras 1993, str. 189). Primerjava poskusnih odtisov kart s slikami na ekranu je pokazala, da se da z barvno kali-bracijo dose~i zelo dobre priblìke. Kljub temu je barve bolje dolo~ati s pomo~jo barvnih palet kot sa-mo z njihovim izgledom na monitorju. Palete so posebne lestvice pestrih in nepestrih barv, podane in odtisnjene v razli~nih vrednostih. Pri na{em delu najve~krat uporabljamo Trumatch paleto, z vne{enimi odstotki za cian, magento, rumeno in ~rno. Samo za barve, katerih vrednosti se dolo~ajo s pomo~- jo palet, smo lahko stoodstotno prepri~ani, da bodo tiskane dejansko enake izbranim barvam. Za barvne zemljevide je treba filme za tisk pripraviti z barvno separacijo na {tiri osnovne barve: cian, magento, rumeno in ~rno. ^rno barvo bi bilo mogo~e dobiti tudi z me{anjem ostalih treh, vendar je v praksi, kljub me{anju stoodstotnih barv, tèko dose~i popolnoma ~rno. Zato se v splo{nem uporablja {tiribarvni tisk, pri katerem se ~rna tiska kot ~etrta barva. 6.3.4. SVETLOSTNA VREDNOST Razmerja med velikostmi, razsènostmi ali intenzivnostmi pojavov se na zemljevidih najlàje pou-darijo s spreminjanjem barve enake barvnosti, vendar razli~nih svetlosti. Pri nepestrih barvah pomeni to dejansko prehod od bele prek razli~nih sivih tonov do ~rne barve. Pri pestrih barvah pa se svetlostna vrednost spreminja z dodajanjem bele ali ~rne k nasi~enim barvam. Manj{im vrednostim pripadajo svetlej{i odtenki, medtem ko ve~jim vrednostim bolje ustrezajo nasi~eni in temnej{i. Intenzitetna barvna lestvica je lahko neprekinjena. Z njo je doseèna velika preglednost, vendar slaba izmerljivost, zato se pogosteje uporabljajo stopenjske barvne lestvice, kjer se svetlost barve spreminja po intervalih. Svetlostne vrednosti se pogosteje spreminjajo pri povr{inskih kot pri to~kovnih ali linijskih kartografskih znakih. V kartografski praksi se je pokazalo, da je {tevilo razredov sive skale, vklju~no z belo in ~rno, omejeno na {est ali sedem stopenj (Lovri} 1988, str. 49), pri pestrih barvah pa je to {tevilo obi-99 Geografija Slovenije 2 Samo Black 99 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl To~kovni objekti Linijski objekti Povr{inski objekti Opredelitev 1 poloàja 2 objektov 3 Opredelitev kvalitativnih ali kvantitativnih lastnosti objektov Slika 35: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem svetlostne vrednosti – prirejeno po Bertinu. ~ajno {e manj{e. V splo{nem tudi velja, da je za dobro preglednost karte pri manj{ih povr{inah bolje uporabiti manj svetlostnih stopenj kot pri ve~jih. Svetlostna vrednost napisov je odvisna od barve podlage. ^rne ~rke na beli podlagi so najbolj izstopajo~e, vendar njihova preglednost pojema, ko se njihova svetlostna vrednost stopnjuje v smeri proti beli. Za prikaz intenzivnosti dolo~ene vrste pojava je mnogokrat bolje spreminjati svetlostne vrednosti kot barve, saj jih uporabniki kart, z izjemo fizikov, profesionalnih kartografov in umetnikov, tèko razvr{~ajo v ustrezno zaporedje. Ljudje z barvno slepoto celo ne lo~ujejo rde~ih od zelenih barv. Brez te- àv pa lahko ve~ina ljudi razlo~i pet ali {est sivih odtenkov med svetlo sivo in ~rno barvo (Monmonier 1996, str. 22). Za podajanje absolutnih vrednosti je bolje uporabiti druge grafi~ne spremenljivke, predvsem velikost in barvo. 6.3.5. VZOREC Vzorec kot grafi~na spremenljivka v bistvu ne obsega spreminjanja obrisov posameznih likov ali drugih elementov, ki ga sestavljajo, saj je bila, na primer, uporaba poligonov, ki jih prekrivajo ponavljajo~i se kvadratki, krogci, zvezdice in drugi znaki, è obdelana v razdelku o spreminjanju oblik. Pod pojmom vzorec obravnavamo torej le njegovo zgradbo, ki sestoji iz likov istih oblik, vendar razporejenih v razli~nih gostotah oziroma strukturah. Pri vseh vrstah kartografskih znakov se struktura menja s spreminjanjem {tevila elementov na ploskovno enoto (Rojc 1979, str. 77). Nènej{e vzorce dobimo z zblièvanjem manj{ih znakov, medtem ko so grobi vzorci sestavljeni iz ve~jih elementov, ki so med seboj tudi bolj razmaknjeni. Za nènej{e vzorce je zna~ilno, da se vizualno umaknejo v ozadje, medtem ko bolj grobi vzorci izstopajo. V primeru, ko imamo po povr{ini enakomerno razporejene ~rte ali pike, lahko tak vzorec imenujemo tudi raster. V tiskarski terminologiji se je namre~ izraz »raster« uveljavil za steklene plo{~e ali folije s ~rtasto oziroma pik~asto pravilno mreò za dobivanje tonskih odtenkov (Slovar slovenskega knjìnega jezika 1987, str. 1108). V splo{nem lahko povzamemo, da gre pri vzorcu kot grafi~ni spremenljivki za proporcionalno pomanj{anje ali pove~anje velikosti geometri~nih likov in presledkov med njimi. Spreminjanje vzorca torej pomeni oblikovanje strukture danega vzorca po na~elih fotografske pomanj{ave ali pove~ave in je odvisno od povr{ine, ki jo ta zavzema. Pri ve~jih poligonih je mogo~e uporabiti ve~je {tevilo razli~nih vzor~nih stopenj kot pri manj{ih. Za selektivno razlo~evanje je v splo{nem {tevilo stopenj pri povr{inskih znakih omejeno na {tiri ali pet, pri linijskih na tri do {tiri in pri to~kovnih kartografskih znakih le na 100 Geografija Slovenije 2 Samo Black 100 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 To~kovni objekti Linijski objekti Povr{inski objekti Opredelitev 1 poloàja 2 objektov 3 Opredelitev kvalitativnih ali kvantitativnih lastnosti objektov Slika 36: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem vzorca – prirejeno po Bertinu. Grafi~na spremenljivka – oblika Grafi~na spremenljivka – vzorec Grafi~na spremenljivka – velikost ^rtasti raster Pik~asti raster Slika 37: Razlika med grafi~no spremenljivko vzorec in velikostjo kot grafi~no spremenljivko na primeru ~rtastega in pik~astega rastra. dve do tri stopnje (Lovri} 1988, str. 52). Pri obravnavi vzorca kot grafi~ne spremenljivke tudi ne smemo zamenjevati zakonitosti, ki veljajo zanj, z lastnostmi grafi~ne spremenljivke velikost. Vzorec je kot grafi~na spremenljivka uporaben predvsem za lo~evanje povr{in z razli~nimi kvalitativnimi zna~ilnostmi in ne za kvantitativne vrednosti, kot bi si morebiti predstavljali. Kadar pa èlimo poudariti kvantiteto ali intenziteto pojava, se vzorec oblikuje v kombinaciji z velikostjo. Ta grafi~na spremenljivka je zelo primerna tudi takrat, ko èlimo jasno prikazati prekrivanje dveh, redkeje tudi ve~ razli~nih povr{in (Bertin 1981, str. 215). Pri oblikovanju kartografskih izraznih sredstev s pomo~jo vzorcev, {e posebej pri izbiri ~rtastih ra-strov, je treba paziti, da ne prihaja do vibracijskih efektov (Rojc 1979, str. 78). 6.3.6. SMER Za pojave, pri katerih prihaja do spreminjanja njihove usmerjenosti ali orientacije v prostoru glede na strani neba oziroma normalo, ter za prikaze dinamike in smeri njihovega {irjenja uporabljamo razli~no usmerjena kartografska izrazna sredstva. Tudi za ponazoritve kvalitativno raznovrstnih pojavov je mogo~e uporabiti iste vrste znakov, vendar z razli~nimi nakloni. V tem primeru je uporaba smeri v pri-101 Geografija Slovenije 2 Samo Black 101 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl To~kovni objekti Linijski objekti Povr{inski objekti Opredelitev 1 poloàja 2 objektov 3 Opredelitev kvalitativnih ali kvantitativnih lastnosti objektov Slika 38: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem smeri – prirejeno po Bertinu in Lovri}u. merjavi z obliko, barvo ali drugimi grafi~nimi spremenljivkami nekoliko manj nazorna, ker je slab{e se-lektivna (Lovri} 1988, str. 63). Kot grafi~no spremenljivko je smer bolje uporabljati za prikaze vetrov, morskih tokov, migracijskih gibanj, premikov vojske in podobnih dogodkov (Monmonier 1996, str. 19). Smer se uporablja za to~kovne, linijske in povr{inske kartografske znake, kakor tudi za napise. Smer se obi~ajno pojavlja v kombinaciji z drugimi spremenljivkami. [e posebej dobro se ujema z velikostjo kot grafi~no spremenljivko. Pri to~kovnih kartografskih znakih ter napisih je smer opredeljena s kotom nagiba znaka oziroma ~rke. Podolgovati to~kovni znaki, pri katerih je odnos med dolìno in {irino 4 : 1, lahko spremenijo smer, ne da bi pri tem spreminjali tudi svoj poloàj. Orientacijo to~kovnih znakov je najbolje spreminjati v {tirih smereh: horizontalno, vertikalno, pod kotom 30° in kotom 60°. Izogibati se moramo kotom 45°, ki za to~kovne znake niso najbolj primerni (Bertin 1981, str. 223). Usmerjenost linijskih pojavov je nakazana s pu{~ico. Smer pu{~ice zaznamuje premike in dinamiko pojavov v prostoru, z debelino ~rte pa je smiselno prikazovati intenzivnost pojava. Usmerjena ~rta ali krivulja lahko torej isto~asno prikazuje kvantitativne in kvalitativne lastnosti prikazanih objektov. V okviru geografskih vsebin se ta grafi~na spremenljivka uporablja predvsem za upodabljanje vetrov, morskih tokov, migracijskih gibanj ter trgovskih povezav. Pri povr{inskih kartografskih znakih se smer uporablja skupaj s preprostej{imi vzorci. Najpogosteje so to kar sistemi razli~no usmerjenih {rafur. Za napise se poleg pokon~nih uporabljajo tudi po{evne ~rke (kurzivne). ^rke so lahko od normale nagnjene nekoliko naprej ali nazaj. Pri ra~unalni{kem oblikovanju imen imamo pri vseh ~rkovnih naborih mò- nost izbire v desno ali naprej nagnjenih ~rk, za katere se je v ra~unalni{ki terminologiji uveljavil izraz »italic«. Uporabniki si pri razlagi usmerjenosti kartografskih izraznih sredstev pomagajo kar s primerjavo na-klona znaka glede na okvir karte, s pu{~ico, ki nakazuje smer proti severu ali s pomo~jo razlage znakov v legendi. Za nazorno lo~evanje je primerna uporaba najve~ {tirih, izjemoma petih razli~nih smeri istega kartografskega znaka (Rojc 1979, str. 81). 6.4. ELEMENTI TOPOGRAFSKE PODLAGE TEMATSKIH KART Elementi topografske podlage so pri tematskih kartah v primerjavi z elementi vsebine drugotnega pomena, kljub temu pa so nujno potrebni za pravilno razvrstitev tematskih pojavov ter nedvoumno branje zemljevidov. Ni si namre~ mogo~e zamisliti, da bi statisti~ne podatke prikazovali na belem listu pa-102 Geografija Slovenije 2 Samo Black 102 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 pirja, kjer ne bi bile zaznamovane niti mednarodne meje, niti poselitveno omrèje ali kak{ne druge administrativne enote. Podlage tematskih zemljevidov so pogosto sestavljene iz izbranih elementov topografskih kart ali na~rtov, ki s svojim strnjenim prikazom dejanskega stanja v ~asu geodetskih meritev predstavljajo osnovo marsikateri geografski {tudiji. Ustreznost elementov za posamezno podlago pa je odvisna od tematike. Najve~krat lahko izbiramo med reliefom, vodovjem, rastjem, naselitvenim omrè- jem, prometnicami in administrativnimi mejami. Pri nacionalnem atlasu Slovenije so za podlago tematskih kart najpogosteje uporabljeni dràvna meja, ~rno-beli relief, vodno omrèje in ve~ja naselja. Le izjemoma, ~e je to seveda zahtevala tematika prikaza, so upodobljene tudi prometnice, in sicer cestno ter èlezni{ko omrèje. Vsi ostali elementi topografske vsebine, kot so letali{~a, pristani{~a, mejni prehodi, gozdne povr{ine in podobno, so predstavljeni le v okviru prevladujo~e tematske vsebine in ne kot elementi topografske podlage. Priza-devali smo si, da so elementi podlage v korist upodobitve enega, dveh ali ve~ geografskih pojavov ~im manj opazni, saj se zavedamo, da kakovostne podlage pripomorejo k dobri preglednosti in u~inkovito-sti tematskih kart. Uspe{nost tematskega prikaza je torej v veliki meri odvisna tudi od pravilnega izbora kartografskih izraznih sredstev za predstavitev elementov topografske podlage. 6.4.1. RELIEF Relief je za povr{insko razgibano Slovenijo eden izmed najpomembnej{ih podatkovnih slojev pri oblikovanju tematskih zemljevidov, saj ima klju~no vlogo pri ponazoritvi zunanje podobe pokrajine, posredno pa vpliva tudi na ostale naravne ter {tevilne drùbene dejavnike (Perko 1994, str. 20). Na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti zato temu elementu è vrsto let posve~amo posebno pozornost. V nasprotju s podatki digitalnega modela reliefa, ki jih posreduje Geodetska uprava Republike Slovenije, smo podatke o nadmorskih vi{inah za ozemlja sosednjih dràv pridobili z lastno digitalizacijo. V ta namen so bili ra~unalni{ko zajeti podatki za 33.000 km2 ozemlja onstran dràvne meje, ki zaklju~ujejo pravokotno ob-mo~je pregledne karte Geodetske uprave Republike Slovenije v merilu 1 : 400.000. Ta izsek obsega celotno slovensko narodnostno ozemlje in je uporaben za prikazovanje geografskih in zgodovinskih tematik onstran dràvne meje. Obenem smo se na ta na~in uspe{no izognili dejstvu, da bi bila Slovenija na zemljevidih predstavljena kot osamljen otok (Perko 1991, str. 19), kar bi bilo v Geografskem atlasu Slovenije zelo mote~e. Podatkovno bazo za okolico smo bili prisiljeni pripraviti sami, saj bi nakup podatkov v tujini zahteval precej{nja finan~na sredstva. Prenos podatkov iz klasi~nih kart v ra~unalni{ko obliko zapisa se je na in{titutu nekoliko razlikoval od zajemanja nadmorskih vi{in za slovensko ozemlje, ki so ga opravile geodetske slùbe. Podobni na- ~in digitalizacije bi namre~ zahteval ve~letno delo in ve~je {tevilo usposobljenih kadrov, zato smo se odlo~ili za digitalizacijo plastnic z ekvidistanco 100 m za hribovite predele in 25 m za ravnine. Vsaki plast-nici je bilo treba pripisati ustrezno nadmorsko vi{ino ter posebej dolo~iti vi{ine vrhov. Vektorski podatki so bili v rastrsko obliko prirejeni z interpolacijo. Kot izhodi{~e so bile dolo~ene celice v velikosti sto krat sto metrov, ~eprav se v novej{em ~asu v Zdruènih dràvah Amerike vse pogosteje pojavlja zahteva po splo{no sprejeti velikosti celic trideset krat trideset metrov (Pe~nik 1994, str. 107). Glede na merila zemljevidov je za podlage kart nacionalnega atlasa Slovenije izbrani velikostni razred celic popolnoma ustrezen. Prav tako je bilo è predhodno ugotovljeno, da so celice velikosti sto krat sto metrov primerne za obdelavo prostorskih podatkov ne le na nivoju celotne dràve, temve~ tudi na regionalni in ob~inski ravni (Maru{i~ s sodelavci 1993, str. 11). Za splo{nega uporabnika kart je relief najbolj nazoren, kadar je predstavljen s sen~enjem. @e v poglavju o Operacijah za analizo podatkov je bilo omenjeno, da avtomatsko sen~enje dandanes omogo- ~ajo {tevilni ra~unalni{ki programi, vendar ti ne dajejo vselej najbolj{ih rezultatov. Zato smo to operacijo izvedli s pomo~jo ra~unalnikov po nekoliko dalj{i poti, in sicer smo s pomo~jo nadmorskih vi{in iz rastrske datoteke izra~unali ekspozicije in naklone za vse celice. Za posamezne razrede smo dolo~ili us-103 Geografija Slovenije 2 Samo Black 103 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl trezne svetlostne vrednosti sive barve. Poenostavljeno re~eno so bile za severne in ravne lege izbrani najsvetlej{i sivi toni in temnej{i za jùne in strmej{e lege. Uporabljena je bila bo~na osvetlitev s se-verozahodne strani neba, ki je sicer v nasprotju z dejanskim stanjem v naravi, vendar je znano, da v primeru osvetlitev z jùne smeri dobimo vtis negativne slike (Fridl in Perko 1996, str 16–17). Na ta na~in je bil doseèn plasti~ni prikaz reliefa s sen~enjem v sivih odtenkih, ki ustreza tudi pravilu, da so za ozadja primernej{e nepestre barve, medtem ko so pestre predvidene za tematske elemente. Ustrezno pripravljen relief je bil hkrati izhodi{~e za kasnej{e nana{anje ostalih topografskih elementov. Tako je bilo treba tok rek uskladiti s poloàjem dolin, pravilno pa je bilo treba umestiti tudi dràvno mejo in prometno omrèje ter nazadnje {e naselja, in sicer glede na njihovo lego na desni ali levi strani reke, ceste oziroma hriba. 6.4.2. VODOVJE Vodovje je eden najpogosteje uporabljenih elementov topografske podlage in je v tesni povezavi z reliefom. V nacionalnem atlasu Slovenije so zaradi majhnih meril kart prikazani le nekateri ve~ji hidrolo{ki objekti. Ta merila namre~ ne dopu{~ajo prikazov manj{ih objektov, kot so ribniki, barja, izviri, manj{a jezera, slapovi in podobno. Vsekakor pa so zaradi bolj{e orientacije in vsebinske popolnosti v podlago zajete vse ve~je reke, pritoki, njihovi ponori, obsènej{a jezera in morje. Za prikaze rek in ve~jih potokov se uporabljajo izklju~no linijski kartografski znaki. Vodotoke upodab-ljamo na kartah tako, da imajo ~imbolj naravno podobo, to pomeni, da morajo biti potoki nekoliko manj poudarjeni, reke pa mo~neje (Podpe~an 1960, str. 30). Toda ne le to, njihova debelina se s koli~ino voda stranskih pritokov celo spreminja. Kljub temu, da jih glede na pomen v posamezni pokrajini in glede na pretok vode razvr{~amo v tri kategorije, so vsi izrisani s polnimi ~rtami, vendar razli~nih debelin. Ve~ji vo-dotoki so debelej{i, manj{i nekoliko tanj{i. Izbrana merila kart za nacionalni atlas Slovenije ne dopu{~a-jo, da bi bile naj{ir{e reke prikazane z dvema vzporednima linijama, ki bi bili med seboj ustrezno odmaknjeni glede na dejansko {irino reke. V splo{nem ri{emo vodotoke mnogo {ir{e, kot so dejansko {iroki v naravi, saj je nujna dolo~ena stopnja generalizacije. Predvsem je pomembno, da pri upodabljanju zna~aja re~- nega toka kljub izboru re~ne mreè in izpu{~anju detajlov linij ohranimo bistvene poteze vodnega omrèja. Povr{inski kartografski znaki so izmed predvidenih hidrolo{kih objektov na kartah nacionalnega atlasa namenjeni predstavitvi jezer in morja. Vsi poligoni so ustrezno pobarvani in obrobljeni, saj je njihova obalna ~rta prikazana s poudarjeno linijo. Izjema so presihajo~a jezera, v na{em primeru Cerkni{ko, ki je brez obrobe, nestalnost njegove vode pa je ponazorjena z vzorcem in ne z obarvano povr{ino. Med hidrolo{kimi objekti podlage so le ponori prikazani s to~kovnimi kartografskimi znaki. Brez prikaza ponorov je slika re~nega omrèja na krasu nepopolna, saj ni jasno razvidna niti smer toka reke niti dejstvo, zakaj se vodotok kon~a sredi planot ali ravnikov. V splo{nem velja, da so hidrolo{ki objekti na tematskih in topografskih kartah skoraj brez izjeme ponazorjeni v modri barvi. Odlo~ili smo se, da bomo uveljavljeno na~elo upo{tevali tudi pri izbiri barv za prikaz vodovja na kartah nacionalnega atlasa Slovenije. Zato je bila izbrana 100 % cian barva za reke, potoke ter ponore. V tem primeru je nemogo~e, da bi ob morebitni nenatan~ni postavitvi filmov na tiskarske plo{~e pri{lo do zamikov kartografskih znakov. Isto velja tudi za obrobe jezer in morske obale, medtem ko je 55 % cian predvidena za obarvanje jezer, 30 % cian pa za povr{ino morja. Uporaba razli~nih modrih barv za hidrolo{ke pojave je med ljudmi è tako mo~no uveljavljena, da bi neupo{tevanje tega na~ela preprosto zbegalo uporabnike kart nacionalnega atlasa Slovenije. Za ostale elemente splo{nogeografskih in tematskih kart barve niso tako strogo dolo~ene. Med kartografskimi izraznimi sredstvi za prikaz vodovja ne smemo pozabiti tudi na napise h kartografskim znakom za hidrolo{ke objekte. Poimenovanje rek, potokov, jezer in morij je namre~ za dobro orientacijo na kartah izjemnega pomena. O postavitvi hidronimov k linijskim, povr{inskim in to~kovnim kartografskih znakov je bilo veliko povedanega v podpoglavju o napisih. Na tem mestu naj zato omenimo le nekaj podrobnosti o izboru tipov pisav in velikosti ~rk zanje. 104 Geografija Slovenije 2 Samo Black 104 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Analiza uporabljenih tipov pisav na temeljnih topografskih na~rtih v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : 10.000 ter na dràvni topografski karti v merilu 1 : 25.000, kakor tudi njihova primerjava s podobnimi zemljevidi drugih evropskih dràv sta pokazali, da je za hidronime najbolje uporabiti tipe pisav iz skupine antikva (Rojc in Miheli~ 1996, str. 31). V primeru, da so za imena naselij – toponime – uporabljene pisave skupine blok, se napisi za hidronime v antikvi, ki izhaja iz starej{e rimske oblike ~rk, zelo dobro lo~ijo. Hkrati je prednost antikve manj{a verjetnost zamenjave ~rk ali njihovih delov s to~kovnimi in linijskimi kartografskimi znaki, saj so ~rke sestavljene iz tankih povezovalnih ~rt in »serifov« (to so ~rtice, ki pre~no na vodilne ~rte zaklju~ujejo ~rko). Tipi pisav iz skupine antikva imajo tudi svoje slabosti, ker se zaradi tankih linij ~rke izgubljajo v podlagi in so zato slab{e ~itljive. Iz istega razloga so tudi bolj ob~utljive pri reprodukcijskih postopkih (Rojc in Miheli~ 1996, str. 32). Ob upo{tevanju rezultatov analize razli~nih tipov pisav smo za imena hidrolo{kih elementov kart nacionalnega atlasa Slovenije izbrali vrsto pisave »Minion«, ki sodi v skupino pisav antikva. Glede na kvalitativni in kvantitativni pomen vodotokov sta bili za vodilne karte v merilu 1 : 750.000 dolo~eni dve velikosti ~rk, in sicer 7,5 pik za nekoliko pomembnej{e in ve~je reke ter 6 pik za manj pomembne re-ke ali potoke. Da bi se izognili reprodukcijskim problemom, ki so zna~ilni za pisave iz skupine antikva, smo uporabili poudarjene ~rke, pri katerih problem izginjanja detajlov pri tisku odpade. Upo{tevali smo tudi nepisano kartografsko na~elo, da je za poimenovanje naravnih oblik bolje uporabiti po{evne ~rke, za elemente, ki so rezultat ~lovekovega delovanja v pokrajini pa pokon~ne. Naprej nagnjene ~rke dobro nakazujejo tok reke in jih je làje lo~iti od napisov za toponime. Najve~ja ~itljivost napisov je dose- èna, kadar so imena hidronimov izpisana v modri barvi, poimenovanja ostalih elementov pa v ~rni. Na kartah atlasa so zaradi ujemanja z barvo linijskih kartografskih znakov za vodotoke tudi imena hidronimov izpisana v 100 % cian barvi. Na vseh tematskih kartah je bila za hidronime predvidena dosledna uporaba izbranega tipa pisave, saj je knjiga le tako pregledna, celovita in estetska. 6.4.3. NASELITVENO OMRE@JE Naselja imajo pomembno vlogo kot industrijska, kulturna, upravna, trgovska, komunikacijska in podobna sredi{~a. Kot sloj podlag za tematske karte se najpogosteje prikazujejo le ve~ja naselja ali tista, ki za dolo~eno gravitacijsko obmo~je opravljajo vse pomembnej{e funkcije. Poleg kvalitativne in kvantitativne opredelitve naselij je pri tematskih kartah izbor toponimov neposredno povezan s tematsko vsebino. Tako so, na primer, na vinorodni karti izbrani kraji z vinskimi kletmi ali ve~ja pridelovalna sredi{~a vin in ne naselja, ki imajo najve~ prebivalcev. Poloàj naselij mora biti usklajen z reliefom in potekom voda ter je posredno povezan tudi s prometnim omrèjem. Krogce so za prikaz poloàjev naselij uporabljali è Babilonci v starem in Arabci v srednjem veku (Rado{evi} 1974, str. 73). Ta kartografski na~in podajanja naselitvenega omrèja se je ohranil vse do danes. Tako so to~kovni kartografski znaki v obliki krogcev, redkeje v obliki kvadratkov, splo{no uveljavljeni pri vseh vrstah zemljevidov. Na kartah ve~jih meril se strukture povr{insko ve~jih naselij upo-dabljajo kar z njihovimi tlorisnimi obrisi, to pomeni s povr{inskimi kartografskimi znaki. Pomen naselij je torej mogo~e izraziti z razli~no velikimi to~kovnimi in ploskovnimi kartografskimi znaki, hkrati pa tudi z razli~nimi tipi zapisov njihovih imen. Brez poimenovanja naselij bi bila karta nepopolna ali v kartografski terminologiji tako reko~ »nema«. Zemljepisna imena so nepogre{ljiva za orientacijo in za dobro percepcijo kartografske vsebine (Radovan 1994, str. 31). Zapisi toponimov so pri poudarjanju zna~ilnosti posameznih naselij mnogo bolj pomembni kot pripadajo~i kartografski znaki. Za razli~ne tipe naselij se lahko uporabljajo razli~ni tipi ~rk, na primer velike tiskane za mesta in male tiskane ~rke za manj{e kraje ali vasi. Vi{ina ~rk je najve~krat vezana na {tevilo prebivalcev, ~eprav so naselja lahko razvr{~ena v dolo~ene kategorije tudi glede na njihov administrativni pomen ali glede na dolo~eno tematiko. Pri opredeljevanju kategorij oziroma tipov naselij je treba najprej dolo~iti meje razredov, tako da so naselja s podobnimi zna~ilnostmi v isti skupini. Priporo~ljivo je, da se njiho-105 Geografija Slovenije 2 Samo Black 105 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl vo {tevilo omeji na {est do deset razredov. Pri dolo~anju razredov za podlage kart nacionalnega atlasa Slovenije je bilo jasno, da razredi z enako velikimi intervali niso primerni. Kot najbolj uporabna se je izkazala postavitev meja razredov po na~elih geometri~nega zaporedja. Pri izbiri toponimov smo najprej izhajali iz kvalitativnega kriterija in med elemente podlage uvrstili petin{estdeset naselij glede na njihov pomen za posamezne pokrajinske enote. Pri tem nismo vklju~ili tistih naselij, ki imajo manj kot 1000 prebivalcev. Izbrano {tevilo naselij popolnoma ustreza splo{nemu kriteriju generalizacije, da po-vr{ina, ki jo prekrivajo napisi, ne sme presegati 10 do 15 % celotne povr{ine karte. Pri tematskih zemljevidih je lahko ta kriterij {e nekoliko stròji, ker je poudarek na tematiki in ne na poselitvenem omrèju kot pri topografskih kartah. Posledica èlje, da bi bilo na karti prikazanih ~imve~ zemljepisnih imen, je najve~krat preobremenjenost karte. Isto~asno je s skromnim izborom napisov sicer doseèna ve~ja preglednost, izgubi pa se informativna vrednost kartografske vsebine, tako da je tèko najti pravo ravnovesje. Pri razvrstitvi izbranih toponimov v geometri~no postavljene razrede je prevladal kvantitativni kriterij, ki upo{teva {tevilo prebivalcev. Dolo~enih je bilo sedem razredov: 1000 do 1999, 2000 do 4999, 5000 do 9999, 10.000 do 49.999, 50.000 do 99.999, kjer ni nobenega elementa in ga zato izpustimo, 100.000 do 199.999 in naselja z 200.000 prebivalci in ve~. V predzadnji razred pade le mesto Maribor, v zadnji pa Ljubljana. Za ti dve imeni so uporabljene izklju~no velike tiskane ~rke, medtem ko so toponimi iz ostalih razredov izpisani z malimi tiskanimi ~rkami in imajo velike le za~etnice. Osrednje lo~evanje med posameznimi imeni pa se izvaja na osnovi velikosti ~rk, ki se od razreda do razreda razlikuje. Delna hierarhija je doseèna tudi z uporabo poudarjenih napisov za naselja iz zadnjih treh obstoje~ih razredov. Imena naselij so najbolj opazna in v primerjavi z imeni voda tudi dovolj izstopajo~a, kadar so izpisana v ~rni barvi. Enako kot za hidronime tudi za toponime velja, da so se na temeljnih topografskih na~rtih v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : 10.000 ter na dràvni topografski karti v merilu 1 : 25.000 è izob-likovali uveljavljeni tipi pisav. Izkazalo se je, da je zanje najbolje uporabiti nabore znakov iz skupine blok (Rojc in Miheli~, str. 32). Za to skupino pisav je zna~ilno, da so vodilne ~rte, ki sestavljajo ~rke, ves ~as enakih debelin in se ne zaklju~ujejo s »serifi«. Zato so napisi, ki sodijo v skupino blok, bolj ~itljivi od napisov iz skupine pisav antikva in tudi bolj primerni za reprodukcijske postopke vseh vrst. Na kartah nacionalnega atlasa Slovenije so toponimi prav tako izpisani s splo{no uveljavljeno »helvetiko«, torej z naborom ~rk iz skupine blok pisav. O postavitvi toponimov k to~kovnim in povr{inskim kartografskim znakom je bila dana ob{irnej{a razlaga na straneh, kjer je govora o napisih kot kartografskih izraznih sredstvih. Na tem mestu naj povzamemo le, da je za poudarjanje kvantitativnih in kvalitativnih zna~ilnosti geografskih elementov smiselno uporabljati razli~ne stile pisav, vendar v tak{nem obsegu, da se {e vedno ohrani harmoni~ni in estetski videz karte. Zato je morda bolje uporabiti ve~ variant enega tipa pisave kakor pa ve~je {tevilo naborov ~rkovnih znakov, ki jih ponujajo razviti ra~unalni{ki programi. Ker je po najsodobnej{ih na~elih Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen uporaba okraj{av za toponime nesprejemljiva, so na pripravljenih podlagah za nacionalni atlas Slovenije vsa naselja izpisana z uradnimi imeni. Ob tem se je bilo treba ves ~as oblikovanja zavedati dejstva, da so na kartah nacionalnega atlasa Slovenije imena naselij le drugotnega pomena in jih je bilo zato treba spustiti na nivo podlage in ne na vi{ji nivo tematske vsebine. 6.4.4. PROMETNO OMRE@JE Objekti prometnega omrèja so opredeljeni predvsem po njihovem pomenu, torej po kvalitativnem na~elu, zato so zajete le pomembnej{e cestne in èlezni{ke povezave med naselji. Ceste in èleznice niso upodobljene na vseh kartah nacionalnega atlasa Slovenije, temve~ le na nekaterih, in sicer v primeru, ko so neposredno povezane s tematiko karte. Menimo namre~, da è relief, vodovje in naselitveno omrèje, ~e so podani skupaj, omogo~ajo popolno orientacijo, zato bi prometno omrèje kot dodatni element podlage karto le {e obremenjevalo. Ves ~as se moramo namre~ zavedati, da je 106 Geografija Slovenije 2 Samo Black 106 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 osnovna ideja Geografskega atlasa Slovenije prikaz naravno- in drùbenogeografske tematike in ne elementov topografske podlage. Tako je omrèje cest in èleznic bilo pripravljeno le za izjemne primere, kjer je to zahtevala tematska vsebina, in je ponazorjeno na posebni prosojnici, ki je priloèna knjigi. Za ponazoritev cestnega in èlezni{kega omrèja so uporabljeni izklju~no linijski znaki. To so obi- ~ajno enojne ali dvojne vzporedne ~rte razli~nih struktur. V na{em primeru smo se odlo~ili, da je cestno omrèje prikazano z dvema vzporednima tankima ~rtama v ~rni barvi, medtem ko je prostor med njima obarvan z belo barvo. V nasprotju s tem so èleznice izrisane z enojno ~rto v 90 % ~rni, torej temno sivi barvi. Linijski kartografski znaki so neprekinjeni, razen v primeru, ko cesta ali èleznica po-tekata skozi predor. V okviru prometnega omrèja kot podlage h kartam nacionalnega atlasa Slovenije niso bili uporabljeni napisi, zato je bilo oblikovanje njihovih elementov s pomo~jo grafi~nih spremenljivk nekoliko manj zahtevno. Obstaja ve~ mònosti klasifikacije cestnega in èlezni{kega omrèja. V splo{nem je avtomobilske ceste mogo~e razvrstiti glede na: 1. pomen: • magistralna cesta, • regionalna cesta, • lokalna cesta, 2. na~in uporabe: • avtocesta, • cesta za me{ana vozila I. in II. reda, • kolovoz, • steza, 3. vrsto cesti{~a: • betonska cesta, • asfaltna cesta, • makadamska cesta (Rado{evi} 1974, str. 81). Podobno poteka klasifikacija èlezni{kih prog glede na: 1. {tevilo tirov: • enotirna èlezni{ka proga, • dvotirna èlezni{ka proga, 2. vrsto pogonskih sredstev: • elektri~na èlezni{ka proga, • parna èlezni{ka proga, • motorna èlezni{ka proga. Pri kartah nacionalnega atlasa Slovenije so izbrane le ceste, ki so po zakonu opredeljene kot magistralne in regionalne ceste. Tretja kategorija, kategorija lokalnih cest, kot element na{ih kartografskih podlag ni pri{la v po{tev. Razred magistralnih cest, ki je glede na na~in uporabe lahko uvr{~en tako med ceste za me{ana vozila kot tudi avtoceste, smo zaradi pomena slednjih {e dodatno razdelili. Ta-ko smo z razli~no debelino oziroma z oddaljenostjo vzporednih linij lo~ili avtoceste, druge magistralne ceste in regionalne ceste. Jasno je, da debeline linij, ki ponazarjajo cesti{~e ali èlezni{ko progo, niso v sorazmerju s {irino cesti{~ ali tirov, zato so ti prikazi podvrèni ve~ji stopnji generalizacije. Slika 39: Prikaz izbranih elementov topografske podlage za karte nacionalnega atlasa Slovenije, prirejen na merilo 1 : 850.000. ➤ 108, 109 Slika 40: Prikaz izbranih elementov topografske podlage na priloèni prosojnici Geografskega atlasa Slovenije, prirejen na merilo 1 : 850.000. ➤ 110, 111 107 Geografija Slovenije 2 Samo Black 107 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije R S Kranjska Gora ava Dol à in ^rna na Koro{ ka Me Jesenice Bled Trì~ K Bovec okr Mozirje Radovljica a Savinja Sava Bohinjka Sa Bohinjska Bistrica va @elezniki Kranj So~a Kamnik Tolmin [kofja Loka Idr Sora Domàle ijca Cerkno Zagorje ob Savi @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Grosuplje Vrhnika Logatec Vipa Ajdov{~ina va Cerknica Postojna Ribnica Pivka Seàna J A D R A N S K O Ko~evje Reka M O R J E Ilirska Bistrica Koper Piran Izola Dragonja 108 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 108 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Gornja Radgona Murska Sobota [~avn Leda i Mu Radlje ob Dravi ca ra va Dravograd Lenart Drava v Slovenskih goricah Lendava Ravne na Koro{kem Ru{e MARIBOR Pesn Ljutomer Slovenj Gradec ica M Koro{kem islinja Ptuj Ormò Slovenska Bistrica ava Dr Velenje Slovenske Konjice Dravinja @alec Roga{ka Slatina Celje [entjur jain Trbovlje va S La{ko Hrastnik avi Sava Sevnica Sotla Mirna Kr{ko Breìce Trebnje ka Kr Novo mesto Metlika e ^rnomelj Kolpa 109 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 109 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije MAD@A A V S T R I J A RSKA Prevalje R Le{e Meìca Rate~e K Gozd Martuljek @erjav Kranjska Gora Mojstrana ^rna na Koro Hru{ica Jesenice @irovnica Podljubelj Topol{ Zgornje Jezersko Zgornje Gorje Begunje na Gorenjskem Bled 2864 Flor Triglav Lesce Trì~ Ljubno Bovec Bohinjsk a Bela Bistrica pri Trì~u ob Savinji Kovor Mozirje Radovljica Golnik Brezje Re~ica ob Savinji Naz Preddvor Stara Fuìna Podbrezje Gornji Grad Kropa Bo~na Naklo Mlaka pri Kranju Bohinjska Bistrica Kokrica Cerklje na Godi~ Kobarid Zgornja Britof Gorenjskem Besnica Mekinje Vransko @elezniki [en~ur Selca Zgornje Podgorje Kamnik Kranj Bitnje Komenda Trboje Podbrdo Duplica Sveti Duh Vodice Tolmin [marca Vol~e Homec Radomlje [kofja Loka Izlake Pu{tal Menge{ Vir Zbilje Dob Morav~e Kis Cerkno Medvode Zgornje Pirni~e Domàle Trzin Ihan Zagorje ob Sav Staneì~e Gorenja vas Kresnice A Kanal Polhov Gradec Anhovo J Litija Dobrova Deskle @iri [martno pri Litiji Spodnja Idrija I Horjul Brezovica Dragomer LJUBLJANA pri Ljubljani Grgar Idrija Log pri Brezovici Vnanje Gorice Lavrica L Rovte Notranje Gorice [kofljica Solkan Bevke [marje-Sap Vi{nja Kromberk Vrhnika Godovi~ Jezero Gora Sti~na Nova Gorica A Ròna Dolina [entvid pri Sti~ni Kamnik Ig Verd Grosuplje pod Krimom [empeter pri Gorici Ivan~na Gorica Logatec Vrtojba Borovnica T Lokavec Prva~ina Miren Ajdov{~ina Bilje I Dornberk Budanje Branik Vrhpolje Vipava Velike La{~e Planina @uèmb Komen Rakek Cerknica Postojna Dutovlje Sodraìca Ribnica Prestranek Lò Stari trg pri Loù Senoè~e Dolenja vas Seàna Pivka Diva~a Lokev Ko~evje Kneàk Kozina Dolga vas Hrpelje Hrvatini Ankaran Spodnje [kofije Ilirska Bistrica Koper Izola Bertoki Dekani Piran Podgrad Jagodje Sveti PortoroÀnton Lucija [marje Se~ovlje H R V A [ K A 110 Geografija Slovenije 2 Samo Black 110 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 MA Doli~ [alovci D Serdica Sveti Grad Krièvci @ Jurij Perto~a AR Cankova A V S T R I J A Puconci Sebeborci S Cer{ak Apa~e Moravske Toplice Sladki Vrh Kobilje Selnica ob Muri ^ernelavci Murska Sobota K [entilj v Slovenskih Gornja Radgona Zgornja Velka goricah ^re{njevci Raki~an Dobrovnik Zgornja Zgornja Kungota [~avnica Radenci Krog Gan~ani A Lipovci Kozjak nad Pesnico Turni{~e Muta Beltinci Radlje ob Dravi Nedelica Gortina Pesnica pri Mariboru Bakovci Vuhred Brezno Ro{poh Odranci Zgornje Dolga vas Lenart Verèj Dravograd Vuzenica Kamnica Partinje Ko{aki Melinci ^ren{ovci Bresternica Oti{ki Vrh v Slovenskih goricah Lendava Gornja Bistrica ^entiba Selnica ob Dravi Cven Limbu{ Dolnja Bistric a Gaberje Ravne na Koro{kem MARIBOR Pekre Peti{ovci Brdinje Pame~e Lovrenc Ru{eRazvanje Zgornji Duplek Kotlje na Pohorju Spodnji Duplek Ljutomer Slovenj Gradec Stari trg Spodnje Ho~e Miklav` na [martno pri Dravskem polju Slovenj Gradcu Radizel Koro{kem Hotinja vas Mislinjs ka Dobrava Fram Zlatoli~je Morje Ptuj Mislinja Ra~e Prepolje Podgorci Zgornja Polskava Gornji Doli~ Zgornja Spodnja Polskava Ravne Bistrica Spodnja Hajdina Ormò Gori{nica Sredi{~e ob Dravi opol{ica Oplotnica Pragersko Kidri~evo Obrè Pobrèje Bukovci Florjan [o{tanj Slovenska Bistrica Apa~e Vitanje Zre~e Lancova vas Velenje Stranice Podkraj Maj{perk pri Velenju e Slovenske Konjice Dobrna [martno ob Paki Nazarje Polj~ane @i~e Andrà nad Polzelo Letu{ Lo~e pri Polj~anah Zgornje Polj~ane Vojnik Parìlje Polzela [empeter v Trnovlje pri Celju Savinjski dolini @alec Roga{ka Slatina Prebold Celje Kasaze [entjur Pongrac [marje pri Jel{ah Rogatec [tore Zabukovica Gorica pri Slivnic i Spodnja Trbovlje Re~ica ake Hrastnik La{ko Kisovec Dol pri Hrastniku Savi Rimske Toplice A Kozje J Rade~e Litiji I Senovo Bizeljs ko Dolenji Bo{tanj Sevnica L Brestanica Krmelj Kr{ko A ni Leskovec Mokronog Mirna pri Kr{kem Breìce T Trebnje Dobova Kr{ka vas I Mirna Pe~ Kostanjevica na Krki uèmberk [entjernej Novo mesto Straà Gabrje Dolenjske Toplice Ur{na sela Metlika e Semi~ ^rnomelj GEOGRAFSKI ATLAS SLOVENIJE, 1998 Kaniàrica 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 H R V A [ K A © In{titut za geografijo © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 111 Geografija Slovenije 2 Samo Black 111 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Povsem druga~e je z èlezni{ko progo, pri kateri nismo upo{tevali nobene od navedenih delitev, temve~ smo jo prikazali z eno samo kategorijo. Komunikacije, kot so letali{~a, èlezni{ke postaje in pristani{~a, ki se prikazujejo z nazornimi to~- kovnimi znaki, niso vklju~ene v kartografsko podlago, temve~ so prikazane na kartah prometnega omrè- ja kot del njihovih tematskih vsebin. 6.4.5. ADMINISTRATIVNE MEJE Z vidika vsebinske zasnove nacionalnega atlasa Slovenije so med administrativnimi mejami najpomembnej{e dràvna meja ter meje upravnih in katastrskih ob~in. Dràvna meja je prikazana na vseh kartah ne glede na njihovo merilo ali vsebino. Zelo pomembno je, da je potek dràvne meje dejansko brezhiben, saj bi zaradi nedoslednosti pri njenem izrisu v tako pomembni knjigi, kot je Geografski atlas Slovenije, lahko pri{lo tudi do politi~nih zapletov. Za natan~ni izris njenega poteka so bili zato uporabljeni digitalizirani podatki dràvne meje, ki jih posreduje Geodetska uprava Republike Slovenije. Za prikaz najrazli~nej{ih meja so primerni linijski kartografski znaki, vendar ti niso nujno vselej ne-prekinjene ali prekinjene ~rte, kot je zna~ilno za prikaz vodnega in prometnega omrèja. Tovrstni kartografski znaki so lahko oblikovani tudi z uporabo oblike kot grafi~ne spremenljivke, kar pomeni, da je ~rta prikazana z enakomerno razporejenimi geometri~nimi liki, ki so najve~krat kar krogci. V~asih se uporablja tudi kombinacija razli~nih geometri~nih likov z vmesnimi kraj{imi ~rtami. Meja deluje zelo prijetno in estetsko, kadar je na zunanji strani dràvne meje poleg osnovne mejne ~rte izrisan {e {ir{i, bolj nèno obarvan pas. Tega na~ina prikaza, àl, pri na{em delu nismo mogli uporabiti, saj ra~unalni{ki program tovrstne operacije ni sposoben izvesti. Upo{tevati smo posku{ali vsaj dejstvo, da se za meje najpogosteje uporabljajo ~rna, vijoli~asta, rde~a ali oran`na barva (Rado{evi} 1974, str. 87). Ta-ko je slovenska dràvna meja obarvana vijoli~asto, medtem ko so meje upravnih in katastrskih ob~in, ki so hkrati tudi obrobe obarvanih poligonov, bistveno tanj{e in zna~ilne ~rne barve. Meje katastrskih in upravnih ob~in sicer bolj sodijo k tematski vsebini kart kot k elementom topografske podlage, vendar so obravnavane skupaj zato, ker so bile pripravljene v fazi izdelave kartografskih osnov. Le tako smo namre~ dobili izhodi{~a za prikaz nekaterih statisti~nih podatkov, ki so povezani s temi enotami. [tevilo tovrstnih kart je nekoliko manj{e, kot je v navadi pri podobnih atlasih. To je posledica uvedbe druga~ne metode prikaza statisti~nih podatkov po naseljih, ki je popestrila in vsebinsko izbolj{ala nacionalni atlas Slovenije. Poglobljena {tudija uporabe grafi~nih spremenljivk pri oblikovanju kartografskih znakov je nedvomno pripomogla k estetsko sprejemljivim topografskim podlagam, katerih oblikovanje je bilo treba nujno dokon~ati pred za~etkom zadnje faze podajanja tematskih vsebin. 6.5. SPLO[NO O KARTOGRAFSKI GENERALIZACIJI Generalizacija ali posplo{itev je eden od kartografskih postopkov, ki se jim pri grafi~ni predstavitvi razli~nih vsebin ni mogo~e izogniti. Na karti se da namre~ so~asno prikazati le manj{e {tevilo pojavov izmed vseh, ki se dejansko prepletajo na istem prostoru (Anson 1996 a, str. 71). Generalizacija temelji na spreminjanju dimenzij posameznih elementov ter na doseganju novih, strnjenih prikazov geografskega stanja v pokrajini (Podpe~an 1960, str. 27). Zato zahteva dobro poznavanje na~inov posplo{evanja, teorije minimalnih dimenzij, sistematizacijo podatkov ter preu~evanje celotnega postopka glede na vrste in merila kart. Njen namen ni le zmanj{anje {tevila kartografskih znakov, temve~ tudi poenostavljanje obrisov kartiranih elementov in celo poudarjanje pomembnej{ih objektov. Povr{ina kartografskega prikaza je pri manj{ih merilih kart manj{a, zato je treba izvesti ve~jo posplo{itev. Stopnja generaliza-Slika 41: Shemati~ni prikaz na~inov kartografske generalizacije za to~kovne, linijske in povr{inske pojave. 112 Geografija Slovenije 2 Samo Black 112 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 To~kovni objekti Linijski objekti Povr{inski objekti IZBIRANJE POENOSTAVLJANJE POUDARJANJE RAZVR[^ANJE ZDRU@EVANJE PRETVARJANJE PREMIKANJE 113 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 113 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl cije je torej neposredno odvisna od merila karte, zato smo tudi za potrebe kart nacionalnega atlasa Slovenije najprej pripravili elemente topografske podlage za karte v merilu 1 : 750.000 in jih kasneje priredili {e na merilo 1 : 1.100.000. Ker temelji generalizacija na upo{tevanju minimalnih dimenzij, ki jih razpoznava ~love{ko oko, ter na subjektivni presoji kartografa, je bila to ena zahtevnej{ih nalog pri pripravi zemljevidov za nacionalni atlas Slovenije. Pomembno je, da se po opravljeni generalizaciji ohranijo bistvene zna~ilnosti geografskih pojavov, predvsem njihova {tevil~nost in raznovrstnost ter medsebojna odvisnost in povezanost (Peterca 1974, str. 285). Priporo~ljivo je tudi, da so o zakonitostih kartografske generalizacije delno pou~eni tudi uporabniki kart, saj tako làje razumejo njihovo vsebino (Fridl 1995 b, str. 22). Ob vedno ve~ji uveljavitvi ra~unalni{ke tehnologije v kartografiji si je treba prizadevati za avtoma-tizacijo postopkov generalizacije, saj bodo ti na tak na~in bolj poenoteni in hkrati izvedeni natan~neje, hitreje in z manj{imi stro{ki. Ra~unalni{ki programi nam trenutno nudijo nekatere delne postopke posplo{evanja, na primer izbiranje elementov iz podatkovnih baz, posplo{evanje linijskih objektov ter zdru- èvanje objektov s pomo~jo statisti~nih analiz ([untar 1993, str. 214). Nadaljnji razvoj ra~unalni{ke opreme pa teì k popolnosti tako imenovanih ekspertnih sistemov, ki naj bi izvajali tudi druge mònosti generalizacije kart, predvsem pa celovito re{evali njene probleme (McMaster 1991, str. 2). Aplikacije ekspertnih sistemov v tem pogledu trenutno {e niso dovolj uspe{ne, zato so ~love{ke izku{nje {e vedno izjemnega pomena, ra~unalniki pa kartografom nudijo le orodja, s katerimi te probleme hitreje in bolje re{ujejo. Leta 1967 je poljski kartograf Lech Ratajski lo~il dva osnovna tipa posplo{evanja, in sicer kvantitativno in kvalitativno generalizacijo. Po njegovem mnenju obsega kvantitativna generalizacija postop-no zmanj{evanje {tevila elementov dolo~ene vsebine glede na spremembe merila karte, medtem ko kvalitativna generalizacija pomeni posplo{evanje zna~ilnih oblik pojavov v preprosteje oblikovane kartografske znake (McMaster 1991, str. 22). Tak{na delitev je neutemeljena, saj obstaja vrsta razli~nih postopkov (na primer zdruèvanje, premikanje, dodajanje in podobno), ki so odvisni predvsem od te-ga, ali posplo{ujemo to~kovne, linijske ali povr{inske objekte. Bolj upravi~eno bi pod pojmoma kvantitativna in kvalitativna generalizacija razumeli izbiranje elementov glede na njihove kvalitativne ali kvantitativne lastnosti (na primer naselja je mogo~e izbrati glede na {tevilo prebivalcev ali glede na njihov administrativni pomen). Iz omenjenega razloga bodo postopki kartografske generalizacije poime-novani in predstavljeni z vidika operacij, ki jih izvajamo s to~kovnimi, linijskimi ali povr{inskimi objekti. 6.5.1. NA^INI KARTOGRAFSKE GENERALIZACIJE 6.5.1.1. Izbiranje Izbiranje pomeni izbor ustreznih objektov, ki so povezani z vsebino prikaza (Monmonier 1996, str. 29). Operacija izbiranja v bistvu poteka v dveh fazah dela. Vsebinsko izbiranje se izvaja na samem za~et-ku na~rtovanja kartografske vsebine, ko se odlo~amo, kateri elementi in v kak{nem obsegu bodo prikazani na karti. Druga vrsta izbiranja pride v po{tev, ko je vsebina è opredeljena in se je treba le {e odlo~iti, kateri objekti bodo glede na njihov pomen, {tevil~no vrednost ali velikost kartografskih znakov uvr{~eni na karto. Tako se, na primer, najprej odlo~amo, ali bomo na karti prikazali vodovje ali ne, nato pa med vo-dotoki izberemo le pomembnej{e in ve~je. Postopek izbiranja ni vselej najenostavnej{i, ker je odvisen od presoje posameznika, zato ga ni mogo~e v celoti avtomatizirati. Vloga kartografov je torej pri izbiranju elementov karte {e zmeraj izredno velika. Na postopek izbiranja najpogosteje vplivata namen in merilo zasnovane karte. Ostali dejavniki, ki vplivajo na izbiranje objektov prikaza, so lahko {e: velikost obmo~ja kartiranja, kartografski viri, prag ~itljivosti in preglednost karte (Gorjup 1983, str. 55–57). Bistvo generalizacije je najve~krat prav v ome-jevanju vsebine nove karte na nujno {tevilo podatkov oziroma kartografskih znakov, medtem ko ostale izklju~imo. Pri tem je kvalitativna izbira v ve~ji meri odvisna od namena karte, medtem ko merilo karte 114 Geografija Slovenije 2 Samo Black 114 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 vpliva na kvantitativno izbiro. Operacija izbiranja je primerna za to~kovne, linijske in povr{inske prostorske podatke. 6.5.1.2. Poenostavljanje Poenostavljanje je eden od postopkov generalizacije, ki se uporablja pri posplo{evanju linijskih ali po-vr{inskih objektov, kadar so ti predstavljeni oziroma omejeni s krivuljami. Znano je, da je na karti manj- {ega merila povsem nemogo~e prikazati vse detajle linijskih objektov. Bolj{o preglednost in ~itljivost tovrstnih prikazov doseèmo {ele z odstranjevanjem manj pomembnih detajlov (Imhof 1965, str. 153), torej s poenostavljanjem linijskih in povr{inskih kartografskih znakov. ^etudi bi bilo zaèleno, zapletenih krivulj, ki prikazujejo obalno ~rto ali potek vodotokov, v vseh detajlih ni mogo~e prikazati niti na kartah v merilu 1 : 5000. V nasprotju s pomorskimi ali topografskimi kartami natan~en izris morske ali jezerske obale na tematskih kartah ni potreben (Tyner 1992, str. 121–122). Popolnoma nesmiselno je namre~, da na karti, ki podaja deleè zaposlenih v posameznih industrijskih panogah, prikazujemo tudi najmanj{e zalive, rti~e, meandre, mrtvice in podobno. Zaradi bolj{e orientacije karte je treba ohraniti le pomembnej{e detajle rek ali obal. Z ve~anjem stopnje poenostavljanja se zmanj{ujejo poloàjne oziroma geometri~ne natan~nosti prikazanih pojavov, kar ima za posledico ru{enje obstoje~ih geometri~nih odnosov med elementi karte. Ta pomanjkljivost je àl nujna, saj je le tako zagotovljena preglednej{a kartografska predstavitev (Milisavljevi} 1974 b, str. 294). Pri ra~unalni{ki izdelavi kart pomeni poenostavljanje predvsem zmanj{evanje {tevila lomnih to~k, ki so v datotekah zapisane kot dvodimenzionalne koordinate x, y, in s tem posredno tudi zmanj{evanje obsega digitalnih podatkov (Jones 1997, str. 275). Tovrstno poenostavljanje je {e posebej uporabno, ~e so bili podatki zajeti iz kart ve~jih meril, kakor na kon~ni karti ali v primeru, ko so pri zajemanju podatkov bili vne{eni v datoteke tudi prekomerni detajli. Poleg izlo~anja odve~nih to~k danes skoraj vsi ra~unalni{ki programi omogo~ajo tudi tako imenovano »gladenje« linij. Ta operacija z odstranjevanjem nekaterih to~k in dodajanjem novih spremeni nazob~ane linije v nekoliko bolj zaobljene. Osnovna naloga gladenja je, da odpravi strme prehode iz enega odseka linije v drugega. Poenostavljanje je pomemben postopek generalizacije, ki zahteva dobro poznavanje zna~ilnosti prostorskih pojavov in njihovih medsebojnih povezav, saj se le tako ohranjajo njihove bistvene topografske, kvantitativne in kvalitativne lastnosti. 6.5.1.3. Poudarjanje Pri poudarjanju gre, v nasprotju s poenostavljanjem, za ve~anje velikosti tistih pojavov oziroma njihovih detajlov, ki so za ohranjanje zna~ilnosti to~kovnih, linijskih ali povr{inskih objektov izredno pomembni (Dent 1985, str. 19). Nekateri kartografski znaki bi bili pri manj{ih merilih kart nerazlo~ni, ~e bi bili izrisani v ustreznih razmerjih. Na ta na~in bi bilo onemogo~eno jasno prepoznavanje njihovih oblik. To je {e posebej zna~ilno za prikaz voda ali prometnic z dvema vzporednima ~rtama. Kadar èli-mo ohraniti tovrstni na~in prikaza je treba razmik med vzporednima linijama ne glede na {irino reke v naravi ustrezno pove~ati, in sicer tako, da zadostimo zahtevam minimalnih dimenzij. Podobno velja za to~kovne kartografske znake, ko je zaradi izjemnega pomena treba na karti prikazati dolo~eni objekt kljub njegovi majhnosti. V tak{nem primeru uporabimo bistveno ve~ji kartografski znak, kot bi ustrezal dejanskim meram tega objekta (Jones 1997, str. 285). O poudarjanju je mogo~e govoriti tudi v primeru dodajanja ali izpostavljanja dolo~enih detajlov linijskih in povr{inskih kartografskih znakov. Marsikaterega re~nega okljuka ali cestnega zavoja bi ob upo{tevanju zakonitosti minimalnih dimenzij na karti ne mogli ustrezno prikazati. Tak{ne podrobnosti pa je treba ohraniti, saj po opravljeni generalizaciji prav s poudarjanjem pomembnej{ih detajlov dose- èmo bolj realisti~ni izgled objektov na karti. Dober primer uporabe postopkov generalizacije poenostavljanja in poudarjanja je prikaz vijugastih gorskih cest s {tevilnimi ovinki. Najbolj{a kartografska re{itev 115 Geografija Slovenije 2 Samo Black 115 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl je, da se prikaèjo le nekateri ve~ji ovinki, ki jih je treba poudariti tako, da je zna~ilni potek ceste ponazorjen mnogo bolj, kot je upo{tevana natan~nost trase. 6.5.1.4. Razvr{~anje Razvr{~anje je postopek, pri katerem se zmanj{a {tevilo elementov kartografske vsebine, tako da se kakovostno ali {tevil~no podobni objekti uvrstijo v dolo~ene razrede oziroma v kategorije. Na ta na- ~in kartografski znaki ne ponazarjajo ve~ posameznih pojavov, temve~ skupine podobnih pojavov. S tem je sicer izgubljena individualnost vsakega posameznega objekta, zato pa je doseèna ve~ja urejenost podatkov in s tem bolj{a preglednost karte. Po opravljenem postopku razvr{~anja so lastnosti pojavov opredeljene le {e z mejnimi vrednostmi posameznih razredov. [tevilo razredov je odvisno predvsem od merila karte. Ve~je je merilo, ve~je {tevilo kategorij se da na karti prikazati. Z zmanj{anjem merila se zmanj{ujejo tudi mònosti uporabe ve~- jega {tevila kartografskih znakov, ki ponazarjajo zna~ilnosti elementov (Anson 1996 a, str. 77). Ta na~in kartografske generalizacije je pomembnej{i za tematske kot za topografske karte, saj je na tematskih kartah praviloma prikazano ve~je {tevilo statisti~nih podatkov (Tyner 1992, str. 122). Z razvr{~anjem kvalitativnih in kvantitativnih podatkov v kategorije oziroma v razrede se v geografiji in v kartografiji sre~ujemo vsak dan, zato je bilo tej tematiki namenjene ve~ pozornosti v poglavju, kjer je klasifikacija podatkov obravnavana kot ena od operacij pri analizi podatkov. 6.5.1.5. Zdruèvanje Zdruèvanje pomeni grafi~no spajanje istih, a v naravi nekoliko razpr{enih pojavov, ki se na karti prikaèjo z enim samim kartografskim znakom (Jones 1997, str. 283). Uporablja se v primeru, ko posameznih oblik ter njihovih kvalitativnih in kvantitativnih lastnosti zaradi prevelike obremenitve kart ni mogo~e prikazati. Tako je, na primer, è merilo 1 : 5000 neustrezno za kartiranje mikroreliefnih oblik kra{kega povr{ja, saj ne dopu{~a prikaza posameznih pojavov, kot so manj{e vrta~e, usadi, {kavni-ce, `lebi~i, kotli~i in podobno (Kunaver 1972, str. 266). Zato istovrstne objekte zdruìmo in obmo~ja njihovega pojavljanja omejimo s povr{inskimi, redkeje s to~kovnimi kartografskimi znaki. V niz samostojnih karejev ali v ve~je poligone lahko zdruùjemo tudi sosednje zgradbe oziroma ve~ manj{ih parcel. Na ta na~in je doseèna bolj{a preglednost prikaza pojavljanja enakih oblik ter njihove medsebojne odvisnosti in povezanosti. Zdruèvanje se najpogosteje izvaja na nizu sosednjih objektov, ki po svojih zna- ~ilnostih sodijo v isto skupino ali razred. Izvedljivo je le pri to~kovnih in povr{inskih prostorskih pojavih, ni pa primerno za generalizacijo linijskih pojavov. Kadar mnoìco ve~jega {tevila to~kovnih pojavov nadomesti posamezni to~kovni kartografski znak (na primer dvajset osnovnih {ol v kraju prikaèmo z enim znakom), potem mora biti ta postavljen v geometri~no sredi{~e objektov, ki jih nadome{~a, ali v zgo-stitveno sredi{~e ve~jega {tevila istih znakov. Pogosteje prikaèmo ve~je {tevilo to~kovnih pojavov, ta-ko da okrog njih omejimo obmo~je, na katerem se pojavljajo. Z uporabo postopka zdruèvanja se izognemu izlo~anju posameznih objektov, saj to omogo~a, da se na karti ohranijo tudi tisti vsebinski prikazi, ki bi praviloma zaradi svoje majhnosti izpadli è v postopku izbiranja. Manj{e povr{inske ali to~kovne znake na ta na~in zdruìmo v eno obmo~je iste kategorije ali priklju~imo k enemu oziroma k ve~ sosednjim poligonom (Monmonier 1996, str. 30). 6.5.1.6. Pretvarjanje Pod pojmom pretvarjanje obravnavamo v bistvu spremembo kakovosti prikaza, ki pomeni prehod iz ene vrste kartografskega znaka v drugo vrsto. Ve~krat se da pri ve~jem zmanj{anju merila uporabiti tudi mònost preoblikovanja povr{inskih elementov v linijske ali to~kovne kartografske znake. Najbolj tipi~ni primer uporabe te metode generalizacije je prehod iz tlorisnega, torej povr{inskega na~ina 116 Geografija Slovenije 2 Samo Black 116 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 prikazovanja naselij na uporabo to~kovnih kartografskih znakov, ki se tako pri topografskih kot tudi pri tematskih kartah vselej pojavlja (Milisavljevi} 1974 b, str. 294). Linijski kartografski znak uporabimo prav tako za reke, ki so prikazane povr{insko, in sicer v primeru, ko so povr{inski kartografski znaki v ustreznem merilu premajhni ali preozki, da bi bili {e zanesljivo ~itljivi. 6.5.1.7. Premikanje Premikanje je operacija, ki se izvaja v primeru, ko prihaja do grafi~nih navzkriìj predvsem med to~- kovnimi in linijskimi objekti. Generalizacijski postopek premikanja je {e zlasti uporaben, ko med sosednjimi kartografskimi znaki prihaja do njihovega prekrivanja ali do zlivanja, tako da so nekatere oblike celo nerazpoznavne oziroma premalo lo~ljive (Monmonier 1996, str. 27). Temu se da sicer izogniti tu-di z drugima dvema na~inoma generalizacije, kot sta izbiranje ali zdruèvanje elementov, vendar se ob uporabi premikanja kartografskih izraznih sredstev na karti ohrani ve~je {tevilo informacij. Premik enega objekta ima skoraj vselej za posledico tudi premik ostalih objektov, ki so v njegovi bliìni. Nepisano kartografsko pravilo je, da najprej premikamo zgrajene objekte in {ele nato naravne. Pri premikanju tekstovnih ozna~b lahko pride celo do nejasnosti, na kaj se nana{a napis, katerega poloàj je zaradi generalizacije nekoliko spremenjen. V tem primeru je treba, na primer s tanko ~r-to, napis povezati z objektom, ki ga opisuje. Premikanje je eden od najmanj avtomatiziranih postopkov generalizacije, saj se posamezni detajli objektov ne premikajo enakomerno, temve~ je treba, na primer pri linijskih objektih, posamezne lom-ne to~ke, ki tvorijo vijugo, premakniti nesorazmerno v primerjavi z drugimi to~kami. Re{itev tega problema predstavlja eno najtèjih nalog razvoja ra~unalni{ke tehnologije (Jones 1997, str. 286). Tako je treba ta postopek generalizacije danes {e vedno izvajati ve~inoma ro~no. Vendar je najve~krat è digitalna podatkovna baza zajeta s kartografskih podlag, kjer je premikanje è bilo ro~no izvedeno. 6.5.2. MINIMALNE DIMENZIJE Znano je, da ~love{ko oko zazna grafi~ni znak le v primeru, ~e ta ni manj{i od neke dolo~ene velikosti. Velikostno mejo, pod katero grafi~ni znak ni ve~ razpoznaven, imenujemo minimalna velikost ali v strokovni literaturi minimalna dimenzija. Minimalne dimenzije so odvisne predvsem od oddaljenosti opazovanja karte. Njihove vrednosti za normalno vidno oddaljenost, ki zna{a priblìno 25 do 60 centimetrov, je v delu Thematische Kartographie opisal Eduard Imhof (Imhof 1972, str. 220–221). Kasneje jih je v Op}i kartografiji povzel tudi Pa{- ko Lovri} (Lovri} 1988, str. 39). Minimalna dimenzija za obarvani kvadrat zna{a 0,3 krat 0,3 mm, medtem ko je pri pravokotniku lahko ena od stranic {e nekoliko kraj{a, ~e je druga dalj{a od navedene vrednosti. Za jasno zaznavanje obrisa kvadrata mora biti obroba izrisana z najmanj 0,1 mm debelo ~rto, velikost kvadrata pa ne sme biti manj{a od 0,6 krat 0,6 mm. Premer krònice nepobarvanega, temve~ le obrobljenega kroga mora zna{ati najmanj 0,6 mm. Za jasno medsebojno lo~evanje dveh sosednjih kartografskih znakov mora biti razmik med njima najmanj 0,2 mm. Ve~je {tevilo znakov v skupini bo jasno razpoznavno, ~e bodo medsebojne oddaljenosti {e nekoliko ve~je. Debelina posamezne ~rte pri linijskih kartografskih znakih ne sme biti manj{a od 0,05 mm, kadar je ~rta narisana v ~rni barvi, medtem ko pri drugih barvah debelina ne sme biti manj{a od 0,08 mm. Minimalne razdalje med vzporednimi linijami so odvisne od njihove debeline. Razmik linij, ki so tanj- {e od 0,2 mm, lahko zna{a 0,25 mm, za debelej{e linije pa je ta razdalja 0,15 mm. Obarvano povr{ino je mogo~e razbrati le v primeru, kadar je ta velika najmanj 1 mm2. Z ve~anjem razdalje opazovanja, na primer pri stenskih kartah, se ustrezno pove~ajo tudi navedene minimalne dimenzije (Lovri} 1988, str. 40). 117 Geografija Slovenije 2 Samo Black 117 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl 6.6. POVZETEK TEHNI^NIH IN OBLIKOVALSKIH RE[ITEV NA PRIMERU KARTE RELIEFNIH ENOT IN OBLIK Za bolj{o ponazoritev teoreti~nih spoznanj, ki so bila do sedaj predstavljena predvsem v zadnjih dveh poglavjih, so v nadaljevanju strnjeno povzete nekatere pomembnej{e tehni~ne in oblikovalske re- {itve na eni od kart nacionalnega atlasa Slovenije. Zaradi vsebinske raznolikosti je kot primer izbrana karta reliefnih enot in oblik, saj je z njeno pomo~jo mogo~e predstaviti ve~ji del tehni~nih in oblikovalskih prijemov, ki so bili uporabljeni pri snovanju in oblikovanju vseh ostalih kart nacionalnega atlasa Slovenije. Pri analizi karte reliefnih enot in oblik so elementi topografske podlage obravnavani lo~eno od elementov tematske vsebine, predvsem zato, ker je njihova vloga na tematskih kartah le drugotnega pomena. Izvzeta je tudi izvenokvirna vsebina, ki je sicer enotno oblikovana na vseh tematskih kartah atlasa. Za vsako od treh omenjenih skupin je predstavljen na~in delitve prostorskih podatkov na podatkovne sloje, omenjena je izbira podatkovnega modela in dveh matemati~nih elementov kart ter prikazana uporaba kartografskih izraznih sredstev in grafi~nih spremenljivk. Elementi topografske in tematske vsebine so v ra~unalni{ki datoteki lo~eni na {tiriinsedemdeset podatkovnih slojev. Na vsakem od njih je prikazan le en pojav. Pri poimenovanju podatkovnih slojev smo v ve~ji meri posku{ali uporabiti kar imena reliefnih enot in oblik iz legende, kar je olaj{alo njihovo iskanje in pospe{ilo delo. Pomembna je bila tudi pravilna dolo~itev vrstnega reda podatkovnih slojev, saj je od tega odvisno, kako se bodo kartografski znaki, napisi in grafikoni med seboj prekrivali. Podatkovni sloji si na karti reliefnih enot in oblik sledijo po naslednjem vrstnem redu: Okvir, Naslov, Kolofon, Legenda – napisi, Legenda – podlaga, Vode – napisi 1, Vode – napisi 2, Napisi 50.000 in ve~, Napisi 10.000 do 49.999, Napisi 5000 do 9999, Napisi 2000 do 4999, Napisi 1000 do1999, Krogci 10.000 do 49.999, Krogci 5000 do 9999, Krogci 2000 do 4999, Krogci 1000 do 1999, Vrhovi – imena, Vrhovi – vi{ine, Kopasti vrhovi, Ostri vrhovi, Krnice, Morene, Kulturne terase, Montanogene ugreznine, Udornice, Uvale, Zatrepne doline, Slepe doline, Suhe doline, Podi, Jame, Brezna, Meli{~a, Plazovi, Vr{aji, Podori, Klifi, Slemena gora, Slemena hribov, Slemena gri~ev, Ledeni{ke doline, Usadi, Reliefne stopnje – ~rte, Reliefne stopnje – znaki, Ponori, S – jezera, O – jezera, S – vode 1, S – vode 2, S – vode 3, O – vode 1, O – vode 2, O – vode 3, Cerkni{ko jezero, Kra{ka polja, [iroke re~ne doline, Ozke re~- ne doline, Tlorisi, Dràvna meja, Morje – napis, Morje – rob, Morje – otoki, Morje – poligon, Meje reliefnih enot, Ravniki, Obre~ne ravnice, Re~ne terase, Relief – sen~enje, Ravnine, Gri~evja, Hribovja, Gorovja, Nizke planote in Visoke planote. Iz na{tetih podatkovnih slojev je razvidno, da so imena vodovij razdeljena na dva podatkovna sloja, ker sta glede na pomen in {irine rek uporabljeni tudi dve velikosti pisav. Na prvi pogled so imena podatkovnih slojev za prikaze naselij nekoliko nerazumljiva, a je iz njih kljub temu mogo~e razbrati, ali gre za napise ali krogce naselij, oziroma v kateri razred sodijo glede na {tevilo prebivalcev. Reke so po velikosti in pomenu razdeljene v tri kategorije in dodatno lo~ene glede na to, ali leìjo znotraj dràvne meje (~rka S pomeni vodno omrèje v Sloveniji) ali na obmo~ju sosednjih dràv (~rka O pomeni vodno omrèje v okolici Slovenije). Kartografski znak za reliefne stopnje je prav tako razdeljen na dva podatkovna sloja, saj je ~rta lo~ena od trikotnikov, ki so nanizani ob njej. Omenjene so le nekatere posebnosti pri lo~evanju kartografskih znakov na podatkovne sloje in pri njihovem poimenovanju. 6.6.1. TOPOGRAFSKA PODLAGA NA KARTI RELIEFNIH ENOT IN OBLIK Podatkovni sloji Relief: Relief – sen~enje. Vodovje: Vode – napisi 1, Vode – napisi 2, Ponori, S – jezera, O – jezera, S – vode 1, S – vode 2, S – vo-de 3, O – vode 1, O – vode 2, O – vode 3, Cerkni{ko jezero, Morje – napis, Morje – rob, Morje – otoki, Morje – poligon. 118 Geografija Slovenije 2 Samo Black 118 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Naselitveno omrèje: Napisi 50.000 in ve~, Napisi 10.000 do 49.999, Napisi 5000 do 9999, Napisi 2000 do 4999, Napisi 1000 do 1999, Krogci 10.000 do 49.999, Krogci 5000 do 9999, Krogci 2000 do 4999, Krogci 1000 do 1999, Tlorisi. Prometno omrèje: –. Administrativne meje: Dràvna meja. Podatkovna modela Razen sen~enega reliefa, ki je podan v rastrski obliki, sodijo vsi ostali elementi topografske podlage v vektorski podatkovni model. Matemati~na elementa karte Kartografska projekcija: Gauß - Krügerjeva projekcija. Merilo: 1 : 750.000. Kartografska izrazna sredstva Kartografski znaki: To~kovni: ponori, krogci za naselja. Linijski: reke, rob morja, dràvna meja. Povr{inski: tlorisi ve~jih naselij, jezera, morje, otoki. Napisi: imena naselij, imena rek, napis morja. Grafikoni: –. Grafi~ne spremenljivke Oblika: Na topografski podlagi sta po obliki lo~eni dve skupini napisov. Pisave iz skupine antikva ustrezajo poimenovanju vodovja, medtem ko so imena naselij izpisana v tipu blok pisav. Razlike v pomenu naselij se kaèjo v uporabi velikih in malih ~rk (na primer LJUBLJANA in MARIBOR sta izpisana v majuskulah, medtem ko pri imenih ostalih naselij minuskule sledijo veliki za~etni-ci). Spreminjanje oblik je bilo neizogibno tudi pri oblikovanju to~kovnih kartografskih znakov (na primer polni krogci za naselja, polkròni loki za ponore) in povr{inskih kartografskih znakov (na primer polni, obarvani poligoni za jezera s stalno vodo, poligon s ~rtkastimi {rafurami za presihajo~e jezero). Velikost: Pomen in velikost rek sta prikazana z linijami razli~nih debelin. Uporabljene so tri velikostne stopnje. V pet razredov je lo~eno tudi naselitveno omrèje, in sicer z razli~nimi velikostmi krogcev in napisov. Barva: Zaradi drugotnega pomena elementov topografske podlage je bilo zanje uporabljeno manj{e {tevilo barv. Vodovje je izrisano v modri (cian) barvi, dràvna meja v vijoli~ni, napisi v ~rni ter krogci in tlorisi za naselja v sivi barvi. Svetlostna vrednost: Sen~enje reliefa je najbolj{i primer spreminjanja svetlostne vrednosti nepestrih barv, saj gre za neprekinjen prehod od bele prek razli~nih sivih tonov do temno sive barve. Na karti je svetlostna vrednost pestrih barv uporabljena le v primeru obarvanja jezer in morja, kjer je barva obeh pojavov enaka, le morje je za odtenek svetlej{e cian barve. Vzorec: –. Smer: Primerna je za lo~evanje hidronimov, zapisanih s po{evnimi ~rkami, od toponimov, ki so v vseh primerih prikazani s pokon~nimi ~rkami. Pri to~kovnih kartografskih znakih se smer spreminja le pri ponorih in je odvisna od zaklju~ka reke na mestu ponikanja. Slika 42: Karta reliefnih enot in oblik, prirejena na merilo 1 : 850.000, na kateri so predstavljene tehni~ne in oblikovalske re{itve (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 83). ➤ 120, 121 119 Geografija Slovenije 2 Samo Black 119 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije RELIEFNE ENOTE IN OBLIKE Rav Koro 2143 2125 Sa Kranjska Gora va à D 1699 o Me linka Stol ^rna na 2679 Koro{kem 2236 2133 2740 Jesenice 2062 2547 1577 Triglav 2864 2587 Bled 2350 Trì~ Bovec 2558 2132 Sa Mozirje Radovljica Grintovec vinj 1557 a Sava Bohinjka 2244 Sa Bohinjska Bistrica va 1678 1642 Kranj So~a 1922 @elezniki Kamnik 12 Porezen Tolmin 1630 [kofja Loka Trb 1025 I 1562 Sor Domàle dri a jca Cerkno Zagorje ob Savi 1021 1029 812 @iri Litija LJUBLJANA Idrija anica Ljublj Nova Gorica Vrhnika 1495 Krim 1107 Grosuplje Logatec Ajdov{~ina 643 Vipava Cerknica 1114 1262 Postojna 1268 Pi Ribnica vka Seàna 1027 Reka J A D R A N S K O Ko~evje M O R J E Veliki Snènik 1289 1796 Ilirska Bistrica Slavnik Piran Koper 1028 Izola Dragonja 120 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 120 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 404 Gornja Radgona Murska Sobota [~ 1522 avni Leda c Mu Radlje ob Dravi a ra va Lenart v Dravograd Slovenskih goricah Drava Lendava Ru{e Ravne na MARIBOR Pe Slovenj Gradec sn 352 Koro{kem Ljutomer ica 9 M ^rni vrh is 1543 linja Ptuj 7 Ormò 1272 Slovenska Bistrica ava Velenje Dr Slovenske Konjice 1012 Dravinja 979 882 @alec Roga{ka Celje Slatina [entjur Reliefne enote 1204 ja 1122 inv ravnina gorovje Trbovlje a S La{ko gri~evje nizka planota 686 Hrastnik avi hribovje visoka planota Kum Reliefne oblike 1220 Sava 948 poligenetske oblike kra{ke oblike priostren, zaobljen vrh udornica Sevnica Sotla gorski greben uvala, kra{ko polje hribovsko sleme zatrepna, slepa dolina Kr{ko Mirna gri~evsko sleme suha dolina Trebnje Breìce reliefna stopnja kra{ki ravnik ka kra{ki podi ledeni{ke oblike Kr krnica kra{ka jama, brezno ledeni{ka dolina re~no-denudacijske oblike ozka, {iroka Novo mesto ~elna morena re~na dolina vr{aj Trdinov vrh obalne oblike 1178 klif obre~na ravnica antropogene oblike re~na terasa 1099 Metlika obmo~je kulturnih teras meli{~e obmo~je montanogenega obmo~je usadov 1047 ugrezanja plaz, podor ^rnomelj 0 10 20 30 40 50 km Merilo: 1 : 850.000 Kolpa Avtorja: Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin © In{titut za geografijo © Geografski in{titut AM ZRC SAZU 121 Geografija Slovenije 2 Black Cyan Magenta Yellow 121 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl 6.6.2. TEMATSKA VSEBINA NA KARTI RELIEFNIH ENOT IN OBLIK Podatkovni sloji Reliefne enote: Meje reliefnih enot, Ravnine, Gri~evja, Hribovja, Gorovja, Nizke planote, Visoke planote. Poligenetske oblike: Vrhovi – imena, Vrhovi – vi{ine, Kopasti vrhovi, Ostri vrhovi, Slemena gora, Slemena hribov, Slemena gri~ev, Reliefne stopnje – ~rte, Reliefne stopnje – znaki. Ledeni{ke oblike: Krnice, Morene, Ledeni{ke doline. Obalne oblike: Klifi. Antropogene oblike: Kulturne terase, Montanogene ugreznine. Kra{ke oblike: Udornice, Uvale, Zatrepne doline, Slepe doline, Suhe doline, Podi, Jame, Brezna, Kra{- ka polja, Ravniki. Re~no-denudacijske oblike: Meli{~a, Plazovi, Vr{aji, Podori, Usadi, [iroke re~ne doline, Ozke re~ne doline. Podatkovna modela Vsi elementi tematske vsebine so pripravljeni v vektorskem podatkovnem modelu. Matemati~na elementa karte Kartografska projekcija: Gauß - Krügerjeva projekcija. Merilo: 1 : 750.000. Kartografska izrazna sredstva Kartografski znaki: To~kovni: kartografski znaki za priostrene in zaobljene vrhove, krnice, ~elne morene, klife, kulturne terase, montanogena ugrezanja, udornice, zatrepne in slepe doline, kra{ke pode, kra{ke jame, brez-na, vr{aje, meli{~a, plazove, podore. Linijski: kartografski znaki za gorske grebene, slemena hribov in gri~evij, reliefne stopnje, ledeni{ke doline, uvale, kra{ka polja, ozke in {iroke re~ne doline. Povr{inski: kartografski znaki za ravnine, gri~evja, hribovja, gorovja, nizke planote, visoke planote, su-he doline, kra{ke ravnike, obre~ne ravnice, re~ne terase, obmo~ja usadov. Napisi: imena in vi{ine gorskih vrhov. Grafikoni: –. Grafi~ne spremenljivke Oblika: Glede na veliko {tevilo prikazanih to~kovnih, linijskih in povr{inskih reliefnih oblik, za katere so uporabljeni razli~ni kartografski znaki, je pri tematski vsebini ta grafi~na spremenljivka najpomembnej{a. Njena vloga je {e posebej poudarjena pri prikazovanju razlik med priostrenimi vrhovi (trikotniki) in zaobljenimi vrhovi (polovi~nimi elipsami); med gorskimi grebeni (polne ~rte), hribovskimi slemeni (~rtkane ~rte) in gri~evskimi slemeni (pik~aste ~rte), med ozkimi in {irokimi re~nimi dolinami (znaki v obliki ~rke V oziroma U, ki leìjo pravokotno na potek reke) ali med obre~nimi ravnicami (poligoni, zapolnjeni s pikami) in re~nimi terasami (poligoni, zapolnjeni s ~rtkami). Omembe vredno je, da oblika ni vplivala na oblikovanje kartografskih znakov za reliefne enote. Velikost: –. Barva: Za prikazovanje razlik med poligoni, ki ponazarjajo reliefne enote, so bile uporabljene naslednje barve: zelena za ravnine, rumena za gri~evja, svetlorjava za hribovja, temnorjava za gorovja, roza za nizke planote in vijoli~asta barva za visoke planote. V nasprotju z reliefnimi enotami so kartografski znaki reliefnih oblik v sorodnih skupinah enakih barv. Za poligenetske oblike prevladuje temnorjava barva, za ledeni{ke modra, za obalne temnomodra, za antropogene ~rna in za kra{ke 122 Geografija Slovenije 2 Samo Black 122 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 oblike svetlovijoli~na barva. Le re~no-denudacijske oblike imajo dve vodilni barvi, in sicer temno-zeleno in svetlorjavo barvo. Svetlostna vrednost: –. Vzorec: Na karti reliefnih oblik in enot je spreminjanje vzorca mogo~e zaznati le s primerjavo kartografskega znaka za re~ne terase (element tematske vsebine) z znakom za Cerkni{ko jezero (element topografske podlage). V obeh primerih imajo izbrane ~rtice enake oblike, le da so razporejene v razli~nih gostotah oziroma strukturah. Smer: Ve~ina to~kovnih pojavov na karti spreminja smer glede na dejansko stanje v prostoru. Tako je, na primer, znak za plaz usmerjen glede na plazenje terena. Podobno velja za klife, krnice, ~elne morene, zatrepne in slepe doline ter vr{aje. Spreminja se tudi smer znakov za ledeni{ke doline ter ozke in {iroke re~ne doline, ki so nanizani vzdol` linij vodotokov. 6.6.3. IZVENOKVIRNA VSEBINA NA KARTI RELIEFNIH ENOT IN OBLIK Podatkovni sloji Okvir: Okvir. Naslov: Naslov. Legenda: Kolofon, Legenda – napisi, Legenda – podlaga. Podatkovna modela Vsi elementi izvenokvirne vsebine so pripravljeni v vektorskem podatkovnem modelu. Matemati~na elementa karte Kartografska projekcija: Gauß - Krügerjeva projekcija. Merilo: 1 : 750.000. Kartografska izrazna sredstva Kartografski znaki: To~kovni: kartografski znaki v legendi. Linijski: okvir karte, okvir legende, grafi~no merilo, kartografski znaki v legendi. Povr{inski: kartografski znaki v legendi. Napisi: naslov karte, besedila v legendi, {tevil~no merilo, navedba avtorjev, navedba avtorskih pravic. Grafikoni: –. Grafi~ne spremenljivke Oblika: Glavni naslovi so od ostalega besedila, ki pojasnjuje kartografske znake, lo~eni z razli~no debelino sicer istega tipa ~rk v napisih legende (na primer napisa »Reliefne enote« in »Reliefne oblike« sta krepka v nasprotju z ostalim besedilom v legendi). Raznolikost oblik pa je dobro vidna iz kartografskih znakov za reliefne oblike, ki so razvr{~eni v legendi in so obravnavani è pri tematski vsebini (na primer razli~ni geometri~ni znaki za krnice, morene, klife ali meli{~a v nasprotju z nazornimi za montanogena ugrezanja, plazove ali kra{ke jame). Velikost: Pomembna je pri stopnjevanju velikosti napisov. Najmanj{i tip ~rk je uporabljen za besedilo v kolofonu, nekoliko ve~ji za legende in najve~ji za naslov karte. Barva: Za okvirje, naslov karte ter napise v legendi in v kolofonu je uporabljena izklju~no ~rna barva. Pestrih barv so le kartografski znaki v legendi, ki pa so v bistvu povzetek elementov tematske vsebine. Svetlostna vrednost: –. Vzorec: –. Smer: –. 123 Geografija Slovenije 2 Samo Black 123 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl 7. ANALITI^NE, KOMPLEKSNE IN SINTETI^NE KARTE Iz obsènega poglavja o oblikovanju tematskih kart in predstavitve teoreti~nih spoznanj na konkretnem primeru je razvidno, da je vsaka karta glede na prikazane pojave zahtevala nekoliko svojevrsten oblikovalski pristop in je povsem nemogo~e povzeti nekak{ne zakonitosti pri izbiri kartografskih izraznih sredstev in uporabi grafi~nih spremenljivk. Lahko pa v smiselne skupine razvrstimo tematske karte z vidika zahtevnosti informacij, ki jih posredujejo uporabnikom. V strokovnih krogih je glede na vsebine tematskih kart najbolj uveljavljena delitev na analiti~ne, kompleksne in sinteti~ne karte. Omenjeni delitvi dajejo nem{ki kartografi bistveno ve~ji poudarek kot njihovi kolegi iz angle{ko govore~ih dràv. Vendar pri opredelitvi tematskih kart kot analiti~nih, kompleksnih in sinteti~nih prihaja med avtorji do manj{ih razhajanj. Tako, na primer, Erik Arnberger v Handbuch der thematischen Kartographie pod naslovom analiti~ni, kompleksni in sinteti~ni prikazi govori o elementarnoanaliti~nih, kompleksnoanaliti~nih in sinteti~nih tematskih kartah (Arnberger 1966, str. 355). Podobno obravnava tematske karte tudi Werner Witt v delu Lexikon der Kartographie, le da so poleg kompleksnoanaliti~nih kart v posebnem geslu opisane tudi kompleksne karte (Witt 1979, str. 26, 333). Isti avtor devet let prej v knjigi Thematische Kartographie omenja le analiti~ne, kompleksne in sinteti~ne karte in analiti~nih dodatno ne deli (Witt 1970, str. 282). Kartograf Herbert Wilhelmy pa v delu Kartographie in Stichworten obravnava le analiti~ne in sinteti~ne karte (Wilhelmy 1996, str. 201). Podobno Branko Rojc, Dalibor Radovan in Janko Rozman v Poro~ilu o delu za leto 1987 omenja-jo, da so kompleksne karte, ki zdruùjejo ve~ analiti~nih kart, v bistvu sinteti~ne karte (Rojc, Radovan in Rozman 1987, str. 42). Izmed {tevilnih angle{kih in ameri{kih kartografov vsebinsko delitev tematskih kart navaja le R. W. Anson v drugem zvezku u~benika za {tudente z naslovom Basic Cartography, kjer lo~eno obravnava analiti~ne, kompleksne in sinteti~ne karte (Anson 1996 a, str. 86). Ostali avtorji se s tovrstno delitvijo tematskih kart niso ukvarjali. Zaradi razli~nih pogledov strokovnjakov na omenjeni problem je bila odlo~itev o vsebinski delitvi tematskih kart zelo tèka. Razvidno je, da delitev tematskih kart na analiti~ne in sinteti~ne ni sporna, medtem ko je ve~ nesoglasij pri opredeljevanju kompleksnih kart. Izhajajo~ iz dejstva, da je kartografski prikaz lahko analiza ene skupine istovrstnih objektov (analiti~ne karte), ve~ skupin istovrstnih oziroma raznovrstnih objektov (kompleksne karte) ali rezultat miselno-pojmovne zdruìtve elementov, med seboj povezanih v prostorske kategorije vi{jega reda (sinteti~ne karte), bodo tematske karte nacionalnega atlasa Slovenije razvr{~ene v tri samostojne skupine. Pri tem se zavedamo, da so kompleksne karte delno tudi analiti~ne, saj se med seboj ne razlikujejo vsebinsko, temve~ le po {tevilu prostorskih pojavov, ki jih prikazujejo. V nasprotju s tem pa lahko njihovi uporabniki miselno poveèjo absolutne in relativne vrednosti ve~jega {tevila prikazanih pojavov ter pridejo do novih spoznanj o medsebojnih odnosih. S tega stali{~a kompleksne karte mejijo na sinteti~ne. V praksi meje med njimi ni mogo~e os-tro za~rtati. Delitev tematskih kart na analiti~ne, kompleksne in sinteti~ne ni bistveno vplivala na metode oblikovanja in na~ine njihove izvedbe, zato doslej ni bila posebej omenjena. Nekoliko pomembnej{a je bi-la le pri zasnovi vsebine nacionalnega atlasa Slovenije, ko se je bilo treba odlo~iti, ali bodo v ve~ji meri prikazani osnovni podatki enega oziroma ve~ prostorskih pojavov ali rezultati razli~nih analiz. 7.1. ANALITI^NE KARTE Za analiti~ne karte je zna~ilno, da prikazujejo dejanske vrednosti enega od prostorskih pojavov, vendar lahko o njem podajajo ve~ informacij (Anson 1996 a, str. 26). Analiti~ne se imenujejo zato, ker se iz celote prostorskih pojavov, ki se v naravi prepletajo, izvzame le eden in je na karti prikazan kot sa-mostojna tematika. V tem primeru torej analiza pomeni raz~lenjevanje celote v samostojne dele. Najve~krat so prikazane absolutne ali relativne vrednosti opazovanj oziroma meritev, brez dodatnih obdelav (Wilhelmy 1996, str. 201). V najbolj splo{nem primeru prikazuje analiti~na karta posamezno vrednost 124 Geografija Slovenije 2 Samo Black 124 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 pojava z eno vrsto kartografskih znakov. Ne smemo pa pozabiti, da so analiti~ne karte tudi tiste, ki prikazujejo ve~ elementov istega prostorskega pojava. Zanje je torej pomembno le to, da je za upodobitev uporabljen eden ali ve~ osnovnih podatkov o enem pojavu v prostoru. Na podlagi absolutnih ali relativnih podatkov morajo uporabniki analiti~nih kart priti do sinteznih spoznanj z miselnim sklepanjem. Podobna ugotovitev velja tudi za kompleksne karte. Ve~ina tematskih kart, {e posebej v nacionalnih atlasih, je analiti~ne narave (Arnberger 1966, str. 355). Ista ugotovitev velja tudi za nacionalni atlas Slovenije. Ker analiti~ne karte omogo~ajo prekrivanje samostojnih kartografskih prikazov, ki niso generalizi-rani v ve~ji meri in niso rezultat morebitnih subjektivnih presoj avtorjev, so primerne predvsem za {tu-dijske in raziskovalne namene ter za na~rtovanje prostorskega razvoja (Witt 1979, str. 27). Hkrati s prekrivanjem ve~jega {tevila analiti~nih kart se pokaèjo prostorski odnosi in odvisnost med elementi istega prostorskega pojava. Primerjava analiti~nih prikazov za razli~na ~asovna obdobja omogo~a celo raziskave ~asovnih sprememb izbranega pojava. Za làje razumevanje naj izmed mnoìce analiti~nih kart v nacionalnem atlasu Slovenije navedemo le nekatere: • zgodovinske karte: Avstrijske deèle leta 1914, poselitev v razli~nih arheolo{kih dobah (Starej{a in srednja kamena doba, Bronasta doba, Rimska doba …); • karte kamnin: Vrste kamnin, Starost kamnin; • reliefne karte: Geomorfolo{ko preoblikovanje povr{ja v kvartarju, Nadmorske vi{ine; • podnebne karte: Povpre~ne letne vi{ine padavin med letoma 1961 in 1990, Povpre~na januarska tem-peratura zraka med letoma 1961 in 1990, Vreme po Sloveniji ob raz{iritvi azorskega anticiklona nad jùno Evropo; • vegetacijske karte: Cvetenje regrata, Olistanje bukve, Realna vegetacija, Naravna potencialna vegetacija; • demografske karte: Rodnost leta 1995, Umrljivost leta 1995, Delè zdomcev leta 1991, Gostota prebivalstva leta 1991, Izobrazbena sestava prebivalstva leta 1991, Verska sestava prebivalstva leta 1991, Starostni indeks leta 1991; • prometne karte: Dnevne migracije v pomembnej{a sredi{~a leta 1991, Obremenitev cest leta 1997, Tovorni promet na èlezni{kih postajah leta 1991; • kmetijske karte: Razprostranjenost njiv leta 1994, Razprostranjenost sadovnjakov leta 1994, Povpre~- na velikost posesti leta 1991, Industrijske rastline leta 1991; • industrijske karte: Razporeditev industrije leta 1994, Delè zaposlenih v sekundarnem sektorju le-ta 1961, Delè zaposlenih v sekundarnem sektorju leta 1991, Obrati za pridobivanje nekovinskih mi-neralov leta 1988 in 1989; • karte drugih dejavnosti: Trgovina na drobno leta 1994, Zdravstvene ustanove v prvi polovici devetdesetih let, Kulturne ustanove v prvi polovici devetdesetih let, Omrèje izobraèvalnih ustanov leta 1995, Naselja s po~itni{kimi stanovanji leta 1991; • poselitvene karte: Kme~ke hi{e, Oblike poselitve, Tlorisna zasnova mest, Topografska lega mest; • karte okolja: Najpomembnej{i naravni viri, Komunalna odlagali{~a, Kulturna dedi{~ina, Naravna de-di{~ina. 7.2. KOMPLEKSNE KARTE Podobno kot analiti~ne karte tudi kompleksne prikazujejo osnovne podatke, vendar zmeraj za ve~- je {tevilo prostorskih pojavov. Na njih je lahko, celo med seboj neodvisno, prikazanih ve~ raznovrstnih pojavov ali dejstev (Witt 1970, str. 510). Pri kompleksnih kartah, ki jih v splo{nem razumemo kot prekrivanje ve~jega {tevila analiti~nih kart ali se{tevanje njihovih elementov, je treba {e toliko bolj paziti, da ne prihaja do ~ezmerne obremenjenosti. To pomeni, da kompleksne karte zahtevajo nekoliko ve~- jo stopnjo generalizacije kot analiti~ne. Obenem je glede na vrsto in {tevilo med seboj povezanih de-125 Geografija Slovenije 2 Samo Black 125 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl janskih stanj mogo~e lo~iti {e razli~ne stopnje kompleksnosti, za katere se uporabljajo tudi razli~ne metode prikazov (Witt 1979, str. 333). Bolje je, da so na kompleksni karti zdruèni prostorski pojavi, ki so med seboj pojmovno ali vzro~no odvisni oziroma tematsko povezani (Witt 1970, str. 510). Kompleksne karte so vmesna stopnja med analiti~nimi kartami na eni strani in sinteti~nimi na drugi. Od analiti~nih kart se razlikujejo po {tevilu prostorskih pojavov in informacij, ki jih podajajo, od sinteti~nih pa po tem, da na njih ni prikazana vi{ja stopnja informacij, ki izhaja iz predhodnih analiz osnovnih podatkov po dolo~enih zakonitostih. Uporabniki kompleksnih kart morajo povezave in odvisnosti med prostorskimi pojavi tako kot pri analiti~nih kartah miselno povezati sami, ne da bi jim tovrstne informacije podal avtor karte. Kompleksnih kart je v nacionalnem atlasu Slovenije bistveno manj kot analiti~nih, zato so omenjene skoraj vse: • reliefne karte: Reliefne enote in oblike, Kra{ko povr{je; • hidrolo{ke karte: Kra{ke vode, Kopenske vode; • demografske karte: Delè Slovencev leta 1991, Slovenci v zamejstvu, Slovenci po svetu; • prometne karte: Razvoj èlezni{kega omrèja med letoma 1841 in 1991, Prometno omrèje leta 1996, Omrèje avtobusnih linij leta 1995; • kmetijske karte: Vinorodna obmo~ja; • industrijske karte: Zaposleni v industriji in rudarstvu leta 1961, Zaposleni v industriji in rudarstvu le-ta 1991; • karte drugih dejavnosti: Rudniki in kopi rud kovin in energetskih surovin leta 1990, Energetsko omrè- je leta 1995, Gostota telefonskih naro~nikov leta 1996, Turizem in rekreacija leta 1996, Verske skupnosti v prvi polovici devetdesetih let; • poselitvene karte: Kolonizacija; • karte okolja: Ogroènost zaradi naravnih nesre~, Onesnaènost okolja leta 1995. 7.3. SINTETI^NE KARTE Sinteti~ne karte so bolj zapletene od è omenjenih analiti~nih in kompleksnih kart, ker ne prikazujejo merjenih vrednosti, temve~ rezultate razli~nih analiz, ki temeljijo na zbranih podatkih. Bistvo sin-teze je povezovanje ve~jega {tevila med seboj povezanih pojavov v novo celoto. Na ta na~in so iz izvirnih elementov dobljene nove kategorije prostorskih enot na vi{jem informacijskem nivoju (Witt 1979, str. 556). Sinteti~ne karte so torej rezultat miselno in pojmovno utemeljene zdruìtve, pri kateri ima velik vpliv avtorjeva presoja. V tem primeru karta ni ve~ le sredstvo za ponazoritev dejanskih vrednosti oziroma stanj, temve~ rezultat strokovnih raziskav. V vsebinskem smislu zahteva kartografska sinteza skrbno presojo posami~nih dejavnikov, ki bodo zdruèni, ve~jo stopnjo generalizacije in smiselno izbiro kartografskih znakov ter povezave pojavov na osnovi znanstvenih raziskav (Wilhelmy 1996, str. 202). Temeljitej{e raziskave z upo{tevanjem vpliva ve~ prostorskih pojavov so bile opravljene za naslednje tematike v nacionalnem atlasu Slovenije: • reliefne karte: Tipi reliefa, Ekspozicije povr{ja, Nakloni povr{ja; • podnebne karte: Son~no obsevanje, Podnebni tipi; • karte ~lenitev pokrajin: Tipi pokrajin, Naravnogeografska regionalizacija; • demografske karte: Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991, Priselitve med letoma 1982 in 1993, Odselitve med letoma 1982 in 1993, Selitveno spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1982 in 1993, Spreminjanje kme~kega prebivalstva med letoma 1961 in 1991; • kmetijske karte: Najpomembnej{a raba tal leta 1994, Tipologija spreminjanja rabe tal med letoma 1961 in 1994; • zaposlitvene karte: Prevladujo~i sektor glede na delè zaposlenih leta 1961, Prevladujo~i sektor glede na delè zaposlenih leta 1991; 126 Geografija Slovenije 2 Samo Black 126 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 • poselitvene karte: Sredi{~na naselja in vplivna obmo~ja pomembnej{ih sredi{~ leta 1994, Urbaniza-cija leta 1996. Razlike med analiti~nimi, kompleksnimi in sinteti~nimi kartami, ki so navedene v prej{njih oprede-litvah, v praksi niso vselej popolnoma jasne. Tako karte ve~krat brez vidnih meja prehajajo iz analiti~- nih v kompleksne ali sinteti~ne. Omenjena delitev ni imela ve~jega vpliva na samo oblikovanje in pripravo tematskih kart za nacionalni atlas Slovenije, daje pa jasno sliko, kak{ne vrste informacij posreduje atlas uporabnikom. 8. SKLEP Knjiga, ki je kot druga iz{la v zbirki Geografija Slovenije, je nastajala v okviru magistrskega {tudija s podro~ja tematske kartografije in vzporedno z ve~letnim snovanjem ter izvedbo nacionalnega atlasa Slovenije. Knjìno delo je po eni strani podrobno poro~ilo in dragoceno dokumentarno gradivo o razvoju in izvedbi tega najve~jega geografskega projekta v Sloveniji v zadnjih letih. Po drugi strani, kar je vsekakor pomembneje, vsebuje tudi {tevilna nova spoznanja o kartografski stroki ter predstavlja idejne in prakti~ne kartografske re{itve, ki so vplivale na podobo nacionalnega atlasa. Do omenjenih znanj je bilo mogo~e priti le s temeljitim preu~evanjem obsène kartografske literature in prakti~nim kartografskim delom. Zato je knjiga Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije ne nazadnje tudi temeljita {tudija kartografskih prikazov v tujih nacionalnih atlasih ter skupek {tevilnih aktualnih kartografskih spoznanj doma~ih in tujih strokovnjakov, ki so bila uporabljena pri oblikovanju kart za nacionalni atlas Slovenije. Delo je prav tako poglobljena analiza tematskih kart, od njihovih najstarej{ih oblik pa vse do dana{nje, ra~unalni{ke tehnolo{ke priprave in izdelave. Izkazalo se je, da prihaja pri razli~nih avtorjih, ki so bili upo{tevani, do terminolo{kih in pojmovnih odstopanj, saj obravnavajo kartografske pojme na razli~ne na~ine, so nesistemati~ni pri razvr{~anju posameznih kartografskih postopkov ali pa so njihove utemeljitve in razlage nesprejemljive. Postopki izdelave kart, opisani v starej{i literaturi, so prav tako zastareli, saj sodobni ra~unalni{ki razvoj omogo~a uveljavitev novih na~inov predstavitve prostorskih podatkov na tematskih kartah. Iz teh dejstev je razvidno, da posamezne opredelitve kartografskih pojmov in oblikovalske re{itve v tem knjìnem de-lu niso le povzete, temve~ so obravnavane z veliko mero kriti~nosti. Obenem so prirejene za potrebe tematskih kart nacionalnega atlasa Slovenije, s ~imer se knjiga Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije vpisuje v tisti krog znanstvenoraziskovalnih del, pri katerih je glede na apli-kativne zmònosti obsèno {tudijsko gradivo preverjeno in ovrednoteno na konkretnih primerih. Oblikovanje tematskih kart, katerih vsebine posreduje geografija in njej sorodne vede, je bistveno slab{e preu~eno in dore~eno kot priprava topografskih kart. Raziskava o digitalni tematski kartografiji zato ni le prispevek o dokon~anem projektu, temve~ ponuja strokovno izhodi{~e in vzorce re{itev vsem, ki se podobnega dela lotevajo prvi~ ali brez ustreznega predhodnega znanja o sodobnih tehnolo{kih in idejnih usmeritvah v kartografiji. Uvodni predstavitvi vsebine knjige sledi sistemati~ni pregled zgodovinskega razvoja tematske kartografije ter splo{nogeografskih in nacionalnih atlasov. Ta ima predvsem dokumentarni in informativni pomen, saj se z zgodovinskim razvojem izklju~no tematske kartografije ni ukvarjal noben izmed avtorjev. Iz besedila je mogo~e razbrati, da je kljub prizadevanju ljudi v predzgodovinskem obdobju, da bi najbolj nazorno upodobili svoje okolje na lubju, koì ali na stenah votlin, minilo ve~ tiso~letij, preden je nastala prva prava tematska karta. Zemljevidi mest, katastrski na~rti in pomorske karte so sicer poudarjali posamezne topografske elemente, a sta {ele Münsterjeva zemljevida vulkanskih obmo~ij in morskih tokov iz leta 1544 pokazala poteze tematskih kart v pravem pomenu besede. Razmah tematske kartografije sta v 18. stoletju pospe{ila natan~na izmera dràvnih ozemelj in ve~ja stopnja kartografskega znanja. Najvidnej{i predstavnik tega obdobja je bil nedvomno Edmond Halley, ki se je ukvarjal s prikazom podnebnih, astronomskih in hidrolo{kih pojavov. V kartografiji je uvedel uporabo pu{~ic za 127 Geografija Slovenije 2 Samo Black 127 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl prikaz smeri in mo~i vetrov ter izogone za ponazoritev magnetnih sprememb. Razvoj drùbenogeografskih tematskih kart je bil odvisen od uvedbe rednih popisov prebivalstva. Prva je popise uvedla [vedska leta 1749. Vrsto izvirnih tematskih zemljevidov s socialno-ekonomsko problematiko je objavil H. D. Harness leta 1837. Za prikaze gostote ljudi, prometnih tokov in {tevilnih drugih drùbenogeografskih vsebin je uporabil {e danes uveljavljene kvantitativne metode. Slovenci na podro~ju tematske kartografije nismo bistveno zaostajali, saj je Franc Anton pl. Steinberg leta 1720 naredil prvi tematski zemljevid. Predstavitev zgodovinskega razvoja tematske kartografije je pogoj za bolj{e razumevanje pomena nacionalnih atlasov, ki so obravnavani v nadaljevanju. V splo{nem je za nacionalne atlase zna~il-no, da s pomo~jo tematskih kart razli~nih znanstvenih podro~ij podajajo osnovne zna~ilnosti naravnega in drùbenega ìvljenja posameznega naroda oziroma dràve. Raziskave o nastajanju nacionalnih atlasov so pripeljale do finskega nacionalnega atlasa, ki je bil prvi te vrste na svetu. Iz{el je leta 1899 in po njegovem vzgledu so nacionalne atlase za~ele pripravljati tudi druge evropske dràve. Spoznale so, da grafi~ne predstavitve prostorskih podatkov, dobljenih iz razli~nih popisov, {tudij in analiz, niso le pomemben u~ni pripomo~ek, temve~ predvsem nepogre{ljiv vir za prostorsko, gospodarsko, politi~no ali kakr{nokoli drugo na~rtovanje razvoja dràve. Do leta 1966 se med evropskimi dràvami priprave nacionalnega atlasa niso lotile le {e Irska, Albanija in biv{a Jugoslavija. Ker smo Slovenci pri izdaji tega temeljnega geografskega in nacionalnega dela med zadnjimi v Evropi, smo imeli prilònost, da se pri snovanju nacionalnega atlasa Slovenije opremo tudi na dosèke na{ih sosedov. V {tudiji so zato obravnavani tisti tuji nacionalni atlasi, ki so sluìli za vzgled pri snovanju slovenske razli~ice. V analizo so bi-li vklju~eni nacionalni atlasi Madàrske, Avstrije, Italije, Poljske, Velike Britanije in Finske. Z vidika uporabnosti je bilo vredno preu~iti njihovo velikost, merila, izbor tematskih vsebin, na~ine kartografskih prikazov in jezik. Ugotovljeno je bilo, da so knjige ali mape, ki presegajo velikost 30 krat 40 centimetrov, nerodne za uporabo in da so za natan~nej{e kartografske prikaze primerna merila, ve~ja od 1 : 1.000.000, ~eprav velikost ozemlja posameznih dràv teh meril najve~krat ne dopu{~a. Vsi obravnavani atlasi prikazujejo tako naravnogeografske kot tudi drùbenogeografske pojave, le razmerja med enimi in drugimi so nekoliko razli~na. V splo{nem velja, da v atlasih prevladujejo kartografski podatki, ki izhajajo iz desetletnih popisov prebivalstva. Poudarek je tudi na izboru topografskih elementov kartografskih podlag in na na~inih oblikovanja kartografskih izraznih sredstev ter postavitvi izvenokvirne vsebine. V grobem so predstavljena poglavja in posamezne tematike. Izkazalo se je, da so atlasi, ki so namenjeni splo{nim uporabnikom, v ve~ini primerov izdelani v doma~em jeziku, medtem ko so izrazito znanstveno usmerjeni atlasi praviloma ve~jezi~ni. Ob posameznih atlasih so poudarjene {e nekatere njihove odlike in slabosti, ki so bile upo{tevane tudi pri oblikovni in vsebinski zasnovi nacionalnega atlasa Slovenije. Iz predstavitve nacionalnih atlasov nekaterih evropskih dràv je torej razvidno, da so vsebinske re{itve obstoje~ih tujih atlasov vplivale na zasnovo slovenskega nacionalnega atlasa mnogo bolj kot njihovi kartografski prijemi. Zaradi celovitej{ega razumevanja problematike je naslednje poglavje v knjigi namenjeno predstavitvi posameznih, kronolo{ko zaporednih etap dela. Prva resnej{a ideja o nacionalnem atlasu Slovenije se je porodila leta 1969, zato je v besedilu posebej omenjena. Vendar so bistvene to~ke poglavja o nacionalnem atlasu Slovenije analiza njegovega razvojnoraziskovalnega projekta, obrazloìtev zunanje podobe knjige Geografski atlas Slovenije, predvsem pa vsebinska raz~lemba tega osrednjega geografskega dela. Nacionalni atlas je namre~ zasnovan tako, da na ~imbolj celovit na~in predstavlja znanstvena spoznanja naravoslovnih, tehni~nih, drùboslovnih in humanisti~nih ved, kar zahteva dobro poznavanje metodologij kartografskih prikazov. Vodstvo projekta si je prizadevalo dose~i ~im ve~- jo uravnoteènost vsebin in hkrati dodati tiste tematike, ki {ir{emu krogu ljudi doslej {e niso bile predstavljene v kartografski obliki. Iz omenjenega poglavja morda ni mogo~e razbrati ve~jega znanstvenega pomena, zato pa je toliko bolj pomembna njegova dokumentarna vrednost. V njem so namre~ na enem mestu zbrane in ovrednotene zamisli, spoznanja ter organizacija dela pri pripravi atlasa. Iz poglavja je tudi razvidno, da je atlas zahteval sodelovanje {tevilnih strokovnjakov iz najrazli~nej{ih strok in temeljit znanstveni pristop pri izbiranju metod kartografskih prikazov. 128 Geografija Slovenije 2 Samo Black 128 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Ve~ji poudarek je na obravnavi tehni~nih vidikov priprave tematskih kart za nacionalni atlas Slovenije. Ra~unalni{ki razvoj in uporaba geografskih informacijskih sistemov sta omogo~ila, da je na kartah prikazana mnoìca {tevil~nih in opisnih podatkov, ki jih v klasi~ni kartografiji ni bilo mogo~e izra~unavati in prikazovati. Nazoren primer so {tevilni statisti~ni podatki o prebivalstvu, o zaposlenih, o razli~nih de-javnostih, ki so na vodilnih kartah prikazani izklju~no po naseljih in ne ve~ po ob~inah, kot je bilo v navadi. Podatki digitalnega modela reliefa pa so bili posredno uporabljeni za prikaze, povezane s povr{jem, kot so nakloni, oson~enje, ekspozicije in vrsta drugih. Za izdelavo kart nacionalnega atlasa Slovenije so bili prostorski podatki tako izjemnega pomena, da jim je v knjigi namenjenega nekoliko ve~ prostora. Sprva se predstavitev osredoto~i na obe obliki zapisa prostorskih podatkov, in sicer tako vektorski kot rastrski podatkovni model, saj je od poznavanja prednosti in slabosti obeh modelov odvisen tudi pristop k izdelavi tematskih kart. Za vnos prostorskih podatkov so bili uporabljeni vsi {tirje mòni na~i-ni: ro~ni vnos podatkov s pomo~jo tipkovnice, vektorska digitalizacija, rastrska digitalizacija in pretvorba è obstoje~ih ra~unalni{kih datotek. [ele pravilno pripravljene podatkovne baze so omogo~ile primerno osnovo za ra~unalni{ko izvajanje analiz. Za izdelavo tematskih kart nacionalnega atlasa Slovenije so bile uporabljene operacije za pretvorbo podatkov (transformacija podatkov iz ene v drugo kartografsko projekcijo, uskladitev meja obmo~ij, dobljenih z zdruèvanjem razli~nih podatkovnih slojev, uskladitev poloàja prostorskih podatkov pri vklapljanju sosednjih listov kart, zmanj{evanje {tevila lomnih to~k linijskih objektov in njihovih koordinat, pretvorba podatkov iz rastrske v vektorsko obliko in obratno), operacije za analizo podatkov (poizvedovanje in izlo~anje atributov v podatkovnih bazah, klasifikacije podatkov, aritmeti~ne in logi~ne operacije pri zdruèvanju podatkovnih slojev, primerjave podatkov med sosednjimi elementi, sen~enje, statisti~ne obdelave) in operacije za pripravo izhodnih podatkov (oblikovanje izvenokvirne vsebine, prikaz to~kovnih, linijskih in povr{inskih elementov, oblikovanje in postavitev zemljepisnih imen). Po natan~ni obravnavi prostorskih podatkov in njihove vloge pri tematskih kartah za nacionalni atlas Slovenije je bilo treba omeniti tudi mònosti pogre{kov in napak. Kakovost prostorskih podatkov je bila uporabnikom klasi~nih kart làje opredeljiva, saj je bila podana z merilom, stopnjo generalizacije ter z dimenzijsko stabilnostjo papirja. S prehodom na ra~unalni{ko obdelavo podatkov je parametre kakovosti tèje dolo~iti, saj so digitalni podatki najve~krat pridobljeni z digitalizacijo obstoje~ih avtorskih podlag. [tudija zato omenja natan~nosti posameznih podatkovnih elementov ter natan~- nosti niza podatkov in opozarja na mònosti pogre{kov oziroma napak. Poglavje o tehni~nih vidikih priprave tematskih kart za nacionalni atlas Slovenije se kon~ujem z razmi{ljanjem o prednostih ra~unalni{ke izdelave tematskih kart. Med najpomembnej{e vsekakor sodijo hitrej{e analize prostorskih podatkov, là- je spreminjanje, dopolnjevanje in popravljanje digitalnih kart ter ve~je {tevilo poskusnih kart in ne nazadnje izid knjige na ra~unalni{kem mediju. V tej smeri potekajo prizadevanja, da bi tudi zbirka ra~unalni{ko pripravljenih kart za Geografski atlas Slovenije doìvela izid na zgo{~enki. Seznanjenost s tehnolo{kimi re{itvami pa ne zado{~a za izdelavo estetskih kart, temve~ je nujno tudi poznavanje in upo{tevanje uveljavljenih kartografskih na~el. Oblikovanje tematskih kart za nacionalni atlas Slovenije je torej zahtevalo poglobljene {tudije o primernosti meril za posamezne vsebine, o postopkih generalizacije ter o oblikovanju kartografskih izraznih sredstev s pomo~jo grafi~nih spremenljivk. Vsa spoznanja so podrobneje predstavljena v najobsènej{em poglavju o oblikovalskih vidikih priprave tematskih kart za nacionalni atlas Slovenije. Na za~etku snovanja atlasa so najprej potekali pogovori o dveh pomembnih matemati~nih elementih kart, in sicer o projekciji in merilu. Uporabo Gauß - Krügerjeve kartografske projekcije je narekovala geodetska stroka, vodilni merili kart, in sicer 1 : 750.000 ter 1 : 1.100.000, pa sta bili izbrani v povezavi z velikostjo knjige, z vrstami tematskih vsebin in glede na {tevilo njihovih elementov. Najzahtevnej{a je bila nedvomno obravnava kartografskih izraznih sredstev in grafi~nih spremenljivk, saj jih avtorji terminolo{ko in pojmovno razli~no obravnavajo. Zato je v tej strokovni knjigi podan nov in nekoliko bolj sistemati~en pregled omenjenih pojmov, ki se delno razhaja z navedbami v razli~ni tuji in doma~i literaturi. Z izrazom kartografska izrazna sredstva so poimenovane vse »grafi~ne kode«, s katerimi so prikazani prostorski podatki na kartah. Podrobneje so predstavljena vsa tri osnovna kartografska sredstva – kartografski znaki, napisi in 129 Geografija Slovenije 2 Samo Black 129 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl grafikoni. Kartografski znaki so glede na raz{irjenost ali vrsto pojava nadalje lo~eni na to~kovne, linijske in povr{inske, glede na obliko pa na geometri~ne, nazorne in ~rkovno-{tevil~ne kartografske znake. Za poudarjanje lastnosti, velikosti ali razlik med prostorskimi podatki so bile pri oblikovanju kartografskih izraznih sredstev uporabljene razpolòljive grafi~ne spremenljivke – oblika, velikost, barva, svetlostna vrednost, vzorec in smer. Podrobneje je uporaba grafi~nih spremenljivk predstavljena lo~eno za to~kovne, linijske in povr{inske kartografske znake. Nekaj ve~ prostora je namenjenega obravnavi barve kot grafi~ne spremenljivke, saj bi ob uporabi neprimernih barv dobili nepregledne in neaso-ciativne karte. Na koncu poglavja so teoreti~na spoznanja o kartografskih izraznih sredstvih in grafi~nih spremenljivkah predstavljena tudi na konkretnem primeru, in sicer na karti reliefnih enot in oblik. Ker je nemogo~e povzeti skupne zakonitosti, ki bi bile zna~ilne za dolo~eno vrsto kart, so v zadnjem poglavju tematske karte obravnavane le {e z vidika informacij, ki jih nudijo uporabnikom. Kljub razhajanjem tujih strokovnjakov pri njihovi delitvi je uporabljena ~lenitev kart na analiti~ne, kompleksne ter sinteti~ne. Podrobnej{im opredelitvam sledi tudi razvrstitev tematskih kart Geografskega atlasa Slovenije v posamezne skupine. Pri njihovem razvr{~anju se je izkazalo, da je v praksi meje med njimi tèko dolo~iti. Namen zadnjega poglavja je, da nam poda jasno sliko, kak{no vrsto informacij ponujajo karte nacionalnega atlasa Slovenije njegovim uporabnikom. 9. LITERATURA IN VIRI Anson, R. W. 1996 a: Basic Cartography for Students and Technicians. Volume 2. London, New York, 141 strani. Anson, R. W. 1996 b: Basic Cartography for Students and Technicians. Volume 3. London, New York, 128 strani. Arnberger, E. 1966: Handbuch der thematischen Kartographie. Wien, 554 strani. Aronoff, S. 1991: Geographic Information Systems: A Management Perspective. WDL Publications. Ottawa, 294 strani. Atlante Tematico d'Italia. Milano, 1992. Atlas der Republik Österreich. Wien, 1961–1975. Atlas of Finland. Ottawa, 1925. Atlas Rzeczypospolitej Polskiej. Var{ava, 1993–1995. Bertin, J. 1981: Graphics and Graphic Information-Processing. Berlin, 273 strani. Bohinec, V. 1925: Razvoj geografije v Slovencih. Geografski vestnik 1. Ljubljana, str. 1–23. Bor~i}, B. 1955: Matemati~na kartografija. Zagreb, 407 strani. Burrough, P. A. 1986: Principles of Geographical Information Systems for Land Resources Assessment. Oxford, 193 strani. Clarke, K. C. 1995: Analytical and Computer Cartography. Englewood Cliffs, 334 strani. Cromley, R. G. 1992: Digital Cartography. Englewood Cliffs, 311 strani. ^erne, A., Kladnik, D. 1995: Pomembno delo, v katerem sodeluje 53 strokovnjakov iz 25 ustanov. De-lo, 13. december 1995. Ljubljana, str. 12. Debelak, M. 1993: Obdelava digitalnih slik v ra~unalni{ko podprtem sen~enju. Geodetski vestnik 37/3. Ljubljana, str. 173–178. Delano - Smith, C. 1992: Predstava sveta. Zemljevidi in njihovi ustvarjalci, UNESCO glasnik 11/38. Ljubljana, str. 16–19. Dent, B. D. 1985: Principles of Thematic Map Design. Dubuque, 397 strani. Eastman, R. 1990: IDRISI – A Grid - Based Geographic Analysis System. Worcester, 363 strani. Eisenkölb, G. 1991: EDV – Programmpakete und Ihre Eignung für Aufgaben der thematischen Kartographie. Magistrska naloga, Grund- und Integrativwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien. Wien, 85 strani. 130 Geografija Slovenije 2 Samo Black 130 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Fischer, M. M. 1994: From Conventional to Knowledge based Geographic Information Systems. Computers, Environment – Urban Systems (An International Journal) 18/4. London, str. 233–242. Fisher, P., Lindenberg, R. 1989: On Distinctions Among Cartography, Remote Sensing, and Geographic Information Systems. Photogrammetric Engineering and Remote Sensing 55/10. Falls Church, str. 1431–1434. Flynn, D. J. 1992: Information Systems Requirements: Determination and Analysis. London, 422 strani. Fridl, J. 1995 a: Metodologija priprave ra~unalni{kega kataloga tematskih kartografskih znakov za potrebe prostorskega planiranja. Podiplomski {tudij ob nalogi, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 158 strani. Fridl, J. 1995 b: Metodologija priprave geomorfolo{kih kart. Seminarska naloga, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 36 strani. Fridl, J. 1995 c: Prostorski podatki v geografskih informacijskih sistemih. Seminarska naloga, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 30 strani. Fridl, J. 1995 d: Zgodovinski razvoj kartografije. Geografski obzornik 42/1. Ljubljana, str. 18–23. Fridl, J. 1996: Kako uporabljati digitalne geografske podatke?. Geografski obzornik 43/1. Ljubljana, str. 16–21. Fridl, J., Gabrovec, M., Hrvatin, M., Oroèn Adami~, M., Pav{ek, M., Perko, D. 1996: Tipi pokrajin in naravne nesre~e. Spodnje Podravje s Prlekijo, Mònosti regionalnega in prostorskega razvoja. Ljubljana, str. 109–140. Fridl, J., Perko, D. 1996: Digitalni model reliefa Slovenije z okolico. Geografski obzornik 43/3. Ljubljana, str. 16–19. Fridl, J., Perko, D., Petrovi~, D., Radovan, D. 1995: Zasnova signaturnega kataloga tematskih znakov na ra~unalniku in ra~unalni{ko generiranih kartah. Elaborat, Geografski in{titut ZRC SAZU. Ljubljana, 172 strani. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, 1998, 360 strani. Gorjup, Z. 1983: Topografija s temelji kartografije. Ljubljana, 153 strani. Grande Atlante d'Italia De Agostini. Novara, 1987. Gvozdanovi}, T., Fras, M. 1993: Zgodovinski atlas – tematska ra~unalni{ka kartografija. Geodetski vestnik 37/3. Ljubljana, str. 189–192. Hakim, S. A. 1992: Atlasi, poti in pokrajine. Zemljevidi in njihovi ustvarjalci, UNESCO glasnik 11/38. Ljubljana, str. 20–23. Harley, J. B. 1992: Nova zgodovina kartografije. Zemljevidi in njihovi ustvarjalci, UNESCO glasnik 11/38. Ljubljana, str. 10–15. Heupel, A. 1978: Primjena automatizacije u izradi originala i reprodukciji tematskih karata. Zagreb, 16 strani. Imhof, E. 1965: Kartographische Geländedarstellung. Berlin, 425 strani. Imhof, E. 1972: Thematische Kartographie. Berlin, 360 strani. Imhof, E. 1950: Gelände und Karte. Erlenbach, Zürich, 255 strani. Iva~i~, M. 1992: »Blìnja sre~anja« z geografskimi informacijskimi sistemi. Dela 9. Ljubljana, str. 118–122. Iva~i~, M. 1994 a: Kakovost prostorskih podatkov. Geodetski vestnik 38/1. Ljubljana, str. 25–29. Iva~i~, M. 1994 b: Kakovost prostorskih podatkov v geografskih informacijskih sistemih. GIS v Sloveniji 1993–1994. Ljubljana, str. 45–53. Jones, C. B. 1997: Geographical Information Systems and Computer Cartography. London, 319 strani. Kladnik, D. 1996: Odmev na odmev, Zakaj zemljevidi ne segajo ~ez mejo. Delo, 10. januar 1996, str. 12. Klemen~i~, V., Jer{i~, M., Ingoli~, B. 1967: Nekateri regionalni elementi nacionalnega atlasa. Elaborat, In{titut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 29 strani. Koro{ec, B. 1978: Na{ prostor v ~asu in projekciji, Oris razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem. Ljubljana, 298 strani. 131 Geografija Slovenije 2 Samo Black 131 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Kriz, K. 1993: DISK – Ein Weg zur Realisierung kartographischer Ideen. GIS und Kartographie-Theo-retische Grundlagen und Zukunftsaspekte, Wiener Symposium 1991, Wiener Schriften zur Geo-graphie und Kartographie. Wien, str. 115–127. Kriz, K. 1994: Anforderungen an ein computergestütztes Kartographie-System und ihre exemplarisc-he Umsetzung mit DISK – Digitales Interaktives System für Kartographie. Doktorska disertacija, Grund- und Integrativwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien. Wien, 122 strani. Kunaver, J. 1972: Geomorfolo{ki razvoj Kaninskega pogorja. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 333 strani. Kvamme, K., O{tir - Sedej, K., Stan~i~, Z., [umrada, R. 1997: Geografski informacijski sistemi. Ljubljana, 476 strani. Lago, L. 1989: Theatrum Adriae. Trieste, 314 strani. Lipej, B. 1992: Vpliv sodobnih tehnologij in dinami~nih sprememb na oblikovanje prostorskega razvoja Slovenije. Geodetski vestnik 36/2. Ljubljana, str. 95–98. Lipej, B., @van, M. 1992: Geodetski podatki za geografske informacijske sisteme. Dela 9. Ljubljana, str. 9–13. Lovri}, P. 1988: Op}a kartografija. Zagreb, 291 strani. Macarol, S. 1985: Prakti~na geodezija. Zagreb, 723 strani. Magyarország Nemzeti Atlasza. Budapest, 1989, 412 strani. Magyarország Nemzeti Atlasza. Budapest, 1994–1995, dodatne karte 1.–5. del. Mala splo{na enciklopedija, P–@. 3. knjiga. Ljubljana, 1976, 765 strani. Maru{i~, I., Konti}, B., Poli~, S., Anko, B., Kos, D., Poli~, M., Prus, T., Rakovec, J., Ro{, M., Skoberne, P., Veseli~, M., Vrhov{ek, D., @onta, I., Vu~er, I., Ocvirk - Poto~nik, I. 1993: Strokovne podlage za dolo~itev vsebine in metodologije izdelave {tudij ranljivosti okolja. Elaborat, Katedra za krajinsko arhitekturo Biotehni{ke fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, str. 1–50. Mather, P. M. 1991: Computer Applications in Geography. Chichester, 257 strani. McMaster, R. 1991: Conceptual Frameworks for Geographical Knowledge. Map Generalization. Har-low, 245 strani. Mihevc, B. 1998: Slovenija na starej{ih zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 38–49. Milisavljevi}, S. 1974 a: Oblikovanje karata. Kartografija. Beograd, str. 241–281. Milisavljevi}, S. 1974 b: Kartografsko generalisanje. Kartografija. Beograd, str. 283–329. Mohori~, T. 1992: Podatkovne baze. Ljubljana, 228 strani. Monmonier, M. 1996: How to Lie with Maps. Chicago, 207 strani. Munda, J. 1964: Bibliografija Slovenske matice 1864–1964. Ljubljana, 168 strani. Nacionalni atlasi tujih deèl in gradivo za Nacionalni atlas Slovenije. Vodnik po razstavi, In{titut za geografijo Univerze v Ljubljani in Zemljepisni muzej. Ljubljana, 1966, 27 strani. Naprudnik, M. 1986: O prostorskih evidencah in tematski kartografiji v Vzhodni Evropi. Tipkopis, Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, 9 strani. Neumann, J. 1997: Enzyklopädisches Wörterbuch Kartographie in 25 Sprachen. München, 586 strani. Ogrin, D. 1995: Podnebje Slovenske Istre. Annales 11. Koper, 381 strani. Olbrich, G., Quick, M., Schweikart, J. 1994: Computer-kartographie – Eine Einführung in das Desktop Mapping am PC. Berlin, 258 strani. Ooi, B. C. 1990: Efficient Query Processing in Geographic Information Systems. Lecture Notes in Computer Science. Berlin, 208 strani. Oroèn Adami~, M. 1991: Kocen, Blà. Enciklopedija Slovenije 5. Ljubljana, str. 174. Oroèn, F. 1901: Nekoliko o zemljevidih slovenskih pokrajin v prej{njem in sedanjem ~asu. Zbornik znanstvenih in pou~nih spisov 3. Ljubljana, str. 23–51. Österreich auf Alten Karten & Ansichten. Graz, 1989, 414 strani. Pak, M. 1987: Atlas. Enciklopedija Slovenije 1. Ljubljana, str. 128. 132 Geografija Slovenije 2 Samo Black 132 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Pak, M., Gams, I., Medved, J. 1969: Projekt nacionalnega atlasa Slovenije. Elaborat, In{titut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 98 strani. Pak, M., Medved, J. 1971: Nacionalni atlas Slovenije. Elaborat, 2. del, In{titut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 111 strani. Pe~nik, S. 1994: Digitalni model reliefa Evrope. GIS v Sloveniji 1993–1994. Ljubljana, str. 107–116. Perko, D. 1991: Digitalni model reliefa Slovenije. Geografski obzornik 38/1. Ljubljana, str. 19–23. Perko, D. 1993: Ekspozicije v Sloveniji. Geografski obzornik 40/4. Ljubljana, str. 22–25. Perko, D. 1994: Ra~unalni{ka kartografija, geografski informacijski sistemi in digitalni model reliefa. Geografski obzornik 41/3. Ljubljana, str. 20–26. Peterca, M. 1974: Matemati~ki elementi karte. Kartografija. Beograd, str. 109–240. Podpe~an, A. 1960: Kartografija, 2. del. Ljubljana, 186 strani. Priporo~ila za izmenjavo podatkov na podro~ju GIS. Tipkopis, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod RS za prostorsko planiranje. Ljubljana, 1991, 12 strani. Racetin, F. 1974: Tematske karte i geografski atlasi. Kartografija. Beograd, str. 395–434. Rado{evi}, N. 1974: Geografski elementi karte. Kartografija. Beograd, str. 15–107. Radovan, D. 1992: Analiti~no kartografsko sen~enje DMR-ja s psevdoslu~ajnostnimi rastri. Geodetski vestnik 36/3. Ljubljana, str. 250–255. Radovan, D. 1994: Evidenca zemljepisnih imen in njihova standardizacija. GIS v Sloveniji 1993–1994. Ljubljana, str. 107–116. Raisz, E. 1948: General Cartography. New York, Toronto, London, 354 strani. Robinson, A. H. 1982: Early Thematic Mapping in the History of Cartography. Chicago, 83 strani. Robinson, A. H. 1995: Elements of Cartography. New York, 674 strani. Rojc, B. 1979: Barve v tematski kartografiji. Ljubljana, 93 strani. Rojc, B. 1986: Prispevek k raziskovanju percepcije vsebine karte. Doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, 199 strani. Rojc, B. 1991: Kartografija. Enciklopedija Slovenije 5. Ljubljana, str. 7–10. Rojc, B., Miheli~, B. 1996: Smernice in metodologija za uporabo pisav na slovenskih kartah. GIS v Sloveniji 1995–1996. Ljubljana, str. 31–45. Rojc, B., Radovan, D., Rozman, J. 1986: Raziskave kartografske komunikacije in tehnologija. Elaborat, In{titut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, 366 strani. Rojc, B., Radovan, D., Rozman, J. 1987: Kartografija. Elaborat, In{titut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, 45 strani. Rojc, B., Rozman, J. 1985: Kartografski, geodetski in fotogrametri~ni grafi~ni prikazi. Elaborat, In{titut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, 93 strani. Rozman, J. 1984: Izhodi{~a za pripravo ra~unalni{kega atlasa. Ob~ina Seàna – ra~unalni{ki atlas. Ljubljana, str. 5–84. Rozman, J. 1987: Stanje in dileme avtomatizirane kartografije pri nas. Razvojna pot in perspektive geodetske dejavnosti v SR Sloveniji. Kranjska gora, str. 1.1–19.28. Slovar slovenskega knjìnega jezika. Ljubljana, 1994. [umrada, R. 1987: Osnove korporiranih podatkovnih baz za topolo{ke geografske informacijske sisteme. Ljubljana, 304 strani. [untar, A. 1993: Metode kartografske generalizacije in problematika meril v GIS-u. Geodetski vestnik 37/3. Ljubljana, str. 213–217. The Ordnance Survey National Atlas of Great Britain. Twickenham, 1986, 256 strani. Thrower, N. J. 1992: Ko je kartiranje postalo znanost. Zemljevidi in njihovi ustvarjalci, UNESCO glasnik 11/38. Ljubljana, str. 31–34. 133 Geografija Slovenije 2 Samo Black 133 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Tomlin, C. D. 1990: Geographic Information Systems and Cartographic Modeling. Englewood Cliffs, 249 strani. Trstenjak, A. 1996: Psihologija barv. Izbrana dela Antona Trstenjaka 5. Ljubljana, 494 strani. Tyner, J. 1992: Introduction to Thematic Cartography. Englewood Cliffs, 299 strani. UNESCO glasnik 11/38. Zemljevidi in njihovi ustvarjalci. Ljubljana, 1992, 52 strani. Veliki geografski atlas Jugoslavije. Zagreb, 1987, 272 strani. Vri{er, I. 1976: Uvod v geografijo. Ljubljana, 387 strani. Wilhelmy, H. 1996: Kartographie in Stichworten. Hirts Stichwortbücher. Zug, 391 strani. Witt, W. 1970: Thematische Kartographie. Hannover, 1151 strani. Witt, W. 1979: Lexikon der Kartographie. Wien, 707 strani. 10. SEZNAM SLIK Slika 1: Zemljevid severne Mezopotamije iz leta 2500 pr. n. {t. (Koro{ec 1978, str. 12). 13 Slika 2: »Katastrska« karta iz obdobja 1600 ali 1400 pr. n. {t. (Koro{ec 1978, str. 10). 13 Slika 3: Izsek zemljevida na{ega ozemlja v enem od ponatisov Ptolemejevega dela Geografija iz leta 1511 (Lovri} 1988, str. 192). 14 Slika 4: Izsek Tabule Peutingeriane – zemljevida, ki je sluìl kot pripomo~ek popotnikom in prikazuje tudi anti~na naselja na dana{njem slovenskem ozemlju (Österreich auf Alten Karten & Ansichten 1989, str. 14–15). 15 Slika 5: Del srednjeve{ke predstavitve sveta iz rokopisa Jeana Mansela iz 15. stoletja (UNESCO glasnik 1992, str. 52). 16 Slika 6: Za Sredozemlje so è leta 1270 obstajale pomorske karte z izdelano mreò kompasnih linij in izjemno natan~nimi predstavitvami obalnih oblik (Lago 1989, str. 47). 17 Slika 7: Izsek zemljevida magnetnih sprememb pomembnega tematskega kartografa Edmonda Halleya iz leta 1701 (Thrower 1992, str. 32). 19 Slika 8: Zemljevid sveta iz atlasa Al Idrizija, ki je veljal za temeljno delo arabske kartografije (Hakim 1992, str. 23). 21 Slika 9: Prikaz Kranjske, Istre in Slovenske marke na zemljevidu Wolfganga Laziusa iz leta 1561 (Österreich auf Alten Karten & Ansichten 1989, str. 37). 22 Slika 10: Zemljevid Evrope iz 36. izdaje [olskega atlasa Blaà Kocena leta 1895 (Kocen 1895, str. 8). 23 Slika 11: Zemljevid prikazuje starostno strukturo zaposlenih leta 1984. S povr{inskimi znaki je podana povpre~na starost zaposlenih po okrajih, strukturni grafi pa prikazujejo starostne razrede po posameznih industrijskih panogah (Magyarország Nemzeti Atlasza 1989, str. 164). 26 Slika 12: Listi zgledno pripravljenih zemljevidov Tematskega atlasa Italije so po vsebini razporejeni v {tiri tematske sklope. 29 Slika 13: Zemljevid volilnih rezultatov, nesistemati~no obdan z grafi~nimi prilogami in tekstualnimi razlagami (The Ordnance Survey National Atlas of Great Britain 1986, str. 65). 31 Slika 14: Primer zemljevida, ko je severni, manj poseljeni del finskega ozemlja prikazan lo~eno od jùnega predela (Atlas of Finland 1925, str. 24). 33 Slika 15: Karta nepismenosti kot primer enotno oblikovanih tematskih zemljevidov (Atlas of Finland 1925, str. 35). 35 Slika 16: Zunanji izgled Geografskega atlasa Slovenije, na{ega prvega nacionalnega atlasa. 39 Slika 17: Pomanj{ani tipi~ni strani enega od podpoglavij v nacionalnem atlasu Slovenije (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 154 in 155). 46–47 Slika 18: Prostorski podatki v vektorskem in rastrskem na~inu kartografskega prikaza. 52 134 Geografija Slovenije 2 Samo Black 134 SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 Slika 19: Delitev elementov prostorskega modela na posamezne podatkovne sloje. 54 Slika 20: Karta o vrstah kamnin, prirejena na merilo 1 : 850.000, pri kateri je bilo treba meje poligonov uskladiti s poligoni na karti starosti kamnin (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 75). 60–61 Slika 21: Karta o starosti kamnin, prirejena na merilo 1 : 850.000, ki je vsebinsko usklajena z vrstami kamnin (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 77). 62–63 Slika 22: Karta gostote prebivalstva leta 1991, prirejena na merilo 1 : 850.000, ki je bila spremenjena iz rastrske v vektorsko obliko (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 147). 64–65 Slika 23: Karta prevladujo~ega sektorja zaposlitve leta 1991, prirejena na merilo 1 : 850.000, z izbranimi razredi za {tevil~ne atribute o zaposlenih po naseljih in kategorijami o mo~ni ali {ibki prevladi posameznega sektorja (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 277). 68–69 Slika 24: Karta omrèja avtobusnih linij, prirejena na merilo 1 : 850.000, s klasifikacijo podatkov v razrede glede na {tevilo voènj in v kategorije glede na reìm obratovanja (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 235). 70–71 Slika 25: Prikaz devetnajstih tipov pokrajin za Spodnje Podravje in Prlekijo, dobljenih s pomo~jo operacije logi~nega prekrivanja (Fridl, Gabrovec, Hrvatin, Oroèn Adami~, Pav{ek in Perko 1996, str. 131). 72 Slika 26: Karta naklonov, prirejena na merilo 1 : 850.000, ki so izra~unani s pomo~jo primerjave nadmorskih vi{in sosednjih celic (Geografski atlas Slovenije, str. 87). 74–75 Slika 27: Ra~unalni{ko sen~enje reliefa Slovenije in njene okolice, pripravljenega na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 76–77 Slika 28: Izbor kartografskih znakov in zemljepisnih imen ter zasnova izvenokvirne vsebine za zemljevid deformiranosti kro{enj ~rnega gabra zaradi burje (Ogrin 1995, str. 225). 78 Slika 29: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem oblike – prirejeno po Bertinu. 93 Slika 30: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem velikosti – prirejeno po Bertinu. 95 Slika 31: Aditivno me{anje barv. 96 Slika 32: Subtraktivno me{anje barv. 96 Slika 33: Shemati~en prikaz trirazsènostne ponazoritve pestrih in nepestrih barv, ki ga Trstenjak povzema po Podesti. 97 Slika 34: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem barve – prirejeno po Bertinu. 98 Slika 35: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem svetlostne vrednosti – prirejeno po Bertinu. 100 Slika 36: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem vzorca – prirejeno po Bertinu. 101 Slika 37: Razlika med grafi~no spremenljivko vzorec in velikostjo kot grafi~no spremenljivko na primeru ~rtastega in pik~astega rastra. 101 Slika 38: Oblikovanje to~kovnih, linijskih in povr{inskih kartografskih znakov s spreminjanjem smeri – prirejeno po Bertinu in Lovri}u. 102 Slika 39: Prikaz izbranih elementov topografske podlage za karte nacionalnega atlasa Slovenije, prirejen na merilo 1 : 850.000. 108–109 Slika 40: Prikaz izbranih elementov topografske podlage na priloèni prosojnici Geografskega atlasa Slovenije, prirejen na merilo 1 : 850.000. 110–111 Slika 41: Shemati~ni prikaz na~inov kartografske generalizacije za to~kovne, linijske in povr{inske pojave. 113 135 Geografija Slovenije 2 Samo Black 135 SYNCOMP Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Jerneja Fridl Slika 42: Karta reliefnih enot in oblik, prirejena na merilo 1 : 850.000, na kateri so predstavljene tehni~ne in oblikovalske re{itve (Geografski atlas Slovenije 1998, str. 83). 120–121 11. SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Seznam zemljevidov za prvi zvezek nacionalnega atlasa Slovenije, ki je bil zasnovan leta 1969. 36 Preglednica 2: Seznam poglavij in podpoglavij za Geografski atlas Slovenije z navedbo {tevila tematskih zemljevidov, fotografij, grafov, preglednic in drugih grafi~nih prilog. 41–43 Preglednica 3: Prednosti in slabosti vektorskega ter rastrskega podatkovnega modela (Aronoff 1991, str. 166). 53 Preglednica 4: Obrazloìtev razredov za zemljevid pokrajinskih tipov Spodnjega Podravja in Prlekije. 67 Z A L Ž B A Z R C Gosposka 13, P. P. 306, 1001 Ljubljana E-po{ta: zalozba@zrc-sazu.si http://www.zrc-sazu.si./zalozba Geografija Slovenije 2 Samo Black 136 SYNCOMP Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)61 125 77 93 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)61 125 60 68 E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/www/gi/gi-s.htm In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za geoekologijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Geografija Slovenije 1 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)61 125 77 93 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)61 125 60 68 E-po{ta: gi@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/www/gi/gi-s.htm In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za geoekologijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Geografija Slovenije 1 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2 TOGRAFIJE TLASA SLOVENIJE TSKE KAR NACIONALNEGA A METODOLOGIJA TEMA METODOLOGIJA FRIDL TEMATSKE KARTOGRAFIJE JERNEJA NACIONALNEGA ISBN 961-6182-83-8 ATLASA SLOVENIJE 9 6 1 6 9 8 7 6 3 8 2 8 1 JERNEJA FRIDL Geografija Slovenije 2 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP