Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva j^aPodravje ŠT. 46 PTUJ, dne 19. nov. 1965 Din 40! Letnik XVIII. »Tednih« iznaša poCJ tem skra^Sa- ntm tmenom oO 2a nov I »61 da- lje na predlo* Ob<*inslc b odborov S2DL Ptuj Mi OrmoJ - l/da)8 zavod »Tednik. Ptul - OdgAvor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptu) l.ac- ttova B - Tel 15^ - tek ra- tuna: NB Ptul 804-l»-«03-7? — Tiska časopisno oodletle »Mari- borski tisk« — Rokop sov ne vra- Camo — Celoletna naročnina za ttjzemstvo 2000 za Inozemstvo 3000 din Politične in telinične priprave za izvršitev ustavnih določil o vodilnih kadrih v pod|etiiii in zavodili Občinski komite ZKS Ptuj in Občinski sindikalni svet Ptuj ;'sta r "icala za 15. november 1965 na skupno sejo člane komiteja ZKS Ptuj in člane plenuma občinske- 'ga sindikalnega sveta v zvezi z bližnjimi roiitičnimi naloaami glede na b-^-^-ičo kadrovsko poli- ti' o v občini ter na izvaianie ustavnega določila o ponovnem imenovanju direktorjev na raz- pisana delovna mesta ali o nji- hovi zamenjavi. Razpisi za 24 direlctor- skih mest Glede na termine, ki so dolo- ni v temeljnem zakonu o volit- vah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, je malo časa za obširno politično delo. ■ Rok za razpis 24 mest direktorjev v ob- čini Ptuj, tj. 16. januarja 1966, je lalizu, V tem času bo morala opra- viti svoje naloge občinska skup- ščina z imenovanjem po 3 članov v razpisne komisije 24 gospodar- skih organizacij in zavodov, ena- ko pa tudi delavski sveti. Imeno- vane (komisije bodo morale po- tem poskr^beli za pravočasen in pravilen razpis direktorskih mest, po njem pa bodo morale storiti tudi vse ostalo do sklepanja de- lavskih svetov o prijavljenih kandidatih. Politične orgianizaci- je, organizacije ZKS in sindikalne podTUŽnice bodo morale opraviti svojo odgovorno politično nalo- go, ki bo zagotovila kolektivu pravilno uveljavitev ustavnega določila, da bo občutil njegov koristni namen in da bo dobil kolektiv skupno z organi uprav- ljanja in z direktorjem pra- vilno oceno, priznanje ali dobro- namerno kritiko o dosedanjem gospodarjenju in napredku. Od vsega tega bo potem tudi odvis- no nadaljnje razpoloženje v ko- laktivu in njegova pripravljenost za doibro gospodarjenje in na- daljnje uspehe. Namen ustavnega določila Na tej seji občinskega komi- teja in sindikalnega plenumaje bil namen zbranim raztolmačiti namen ustavnega določila o možnostih ponovnega imenova- nja dosedanjih direktorjev za_na- daljnja 4 leta, pa tudi o možno- stih .zamenjave na razpisaneni delovnem mestu ob pogojih, ki so zapopadeni za direktorje v statutih gospodarskih organizacij in zavodov ter ob pogojih, ki jih vsebujejo razpisi. Odgovornost političnih organizacij Občinski komite ZKS in ple- num občinskega sindikalnega sveta Ptuj se dobro zavedata po- litične odgovornosti za to, da bo dosežen namen tega ustavnega določila in da si lahko prihrani- mo vse, kar bi lahko prineslo napačno razumevanje izvajanja tega ustavnega določila, napačno tolmačenje uspehov zaslug ko- lektiva kot celote skupno z or- gani upravljanja ter skupno z direktorjem, pa tudi zasedba raz- pisanega delovnega mesta z ne- premišljeno zamenjavo brez za- gotovila kolektivu, da je dobil na direktorsko mesto najprimer- nejšo osebo. Demokratičen in pre- udaren postopek o politični odgovornosti v zve- zi z reelekcijo je imel glavno besedo politični sekretar občin- skega komiteja Branko Bračko, ki je med drugim dejal: »Kljub temu da je reelekcija že neposredno pred nami in če- ravno moramo s političnimi pri- pravami nanjo v delovnih ko- lektivih začeti takoj, se moramo boriti proti temu, da bi reelekci- jo izvajali kampanjsko in nepre- mišljeno. Osnovno je namreč, da se na izvedbo te naloge temelji- to pripravimo in k njeni izvedbi pristopimo z vsestransko pre- udarnostjo ter da demokratično izvedemo celotni postopek. Re- elekcija je namreč sestavni del dolgoročnih prizadevanj za na- daljnji razvoj delovnih organiza- cij ia samoupravnih odnosov. Glede na ta prizadevanja je po- trebno tudi z določili v statutih zagotoviti tako organizacijo no- tranjih družbeno-ekonomskih od- nosov v kolektivu, da bo omogo- čeno bolj intenzivno gospodar- jenje. Pri vseh zaposlenih v de- lovnih organizacijah bi morali pri fpm doseči miselno orientaci- jo navznoter. Zato bi se morale delovne organizacije pri svojih odločitvah bolj kot doslej opirati na samoupravne organe. V njih je potrebno okrepiti iniciativnost delovnih ljudi s tem, da se o nji- hovih mnenjih in spodbudah do-' volj temeljito razpravlja. S tako doseženo orientacijo na izvajanje nalog z lastjiimi silami bomo oslabili želje po zunanjih rešit- vah.« Po tolmačenju sklepov ple- numa CK ZKS v zvezi s strokov- nim delom in strokovnjaki ter z izšolano mladino, z izboljšanjem organizacije dela in tehnologije je^Branko Bračko nadaljeval: »Predstava, da je reelekcija na- menjena samo direktorjem in da že vnaprej pomeni njihovo od- stranitev s položaja, je napačna. V reelekciji moramo videti po- stopek, ki naj vodi do izvolitve dobrega vodilnega delavca, kajti reelekcija je tisti družbeni meha- nizem, ki stimulira k osebnemu in strokovnemu izpopolnjevanju in usposabljanju. Ob pravilnem pojmovanju reelekcije je lahko zoper njo le tisti, ki mu vodilni položaj predstavlja samo privi- legij oziroma »dohro službo«, ne vidi pa v njem priznanja svojim strokovnim in organizacijskim sposobnostim. Komunisti in čla- ni sindikata moramo zato zago- varjati stališča, da naj ne zajema reelekcija samo direktorjev, am- pak tudi druge vodilne položaje v delovnih organizacijah. (Zakon o delovnih razmerjih predpisuje reelekcijo tudi za vodilna mesta, ki jih določajo statuti delovnih organizacij.) Pri tem naj nam kot vodilo služi, da je zamenjava smotrna in družbeno-ekonomsko upravičena le tedaj, če za zased- bo posameznih položajev najde- mo boljše kadre.« Deset do 17 let na seda- njih mestih Od 16. aprila 1964 je začela leči direktorjem v gospodarskih organizacijah in zavodih, ki so bili do tega dne na mestu direk- torja nad 8 let, 2-letna doba na tem mestu, v kateri se mora ures- ničiti ustavno določilo o razpisu delovnega mesta direktorja in o njihovem imenovanju na to me- sto ali pa o njihovi zamenjavi, če je to v interesu kolektiva in če je možnost to mesto zasesti z osebo, ki najbolj ustrffSa pogo- jem razpisa. - V ptujski občini je bilo na dan 16. aprila 1964 24 direktorjev z 10 do 17 leti dela na tem mestu, ki so bili do tega dne vsaj 8 let direktorji. Do 16. januarja 1966 morajo biti razpisana njihova mesta, da bi lahko sledilo do 16. aprila 1966 njihovo ponovno imenovanje na razpisano mesto direktorja za dobo 4 let ali pa zamenjava. Od razpisa do ime- novanja je torej 3 mesece časa in v teh treh mesecih imajo vse politične organizacije v občini dovolj časa, da se lahko' odločijo (Nadaljevanje na 2. strani) Zfl RfiZšmiTEV VRST ZK Organizacija ZK na območju občine Ormož je relativno iiiajlina. Stoje 269 člajiov in je v preteklih dveh letih sprejela m>\\\\ 29 članov, 19 pa jih je bilo izključenih. Praksa kaže, da nekatere OO-ZK premalo organizirano in načrtno prido- bivajo i]ove člane. Povečanje števila članstva je posledica idejnega dela, ^ki je v kolekti- vu, družhciio-poliličnih organi- Zčicijali. zlasti pa je treba bolj MČinkovito idejno vzgajati mla- dino. Člani ZK naj več delajo inflividiuilno s posamezniki, ki imajo vse pogoje za sprejem v članstvo. Pri sprejemanju no- vih članov je treba upoštevati kriterije statuta ZKJ. Mlademu članu ZK je ireba uspešneje pomagali na področ- ju družbeno političnega dela. Navaditi ga je treba na indivi- dualni študij, obrazložiti pro- bleme in ga sistematično vklju- čevati v idejno družbeno-poli- tično delo v kolektivu. V zadnjih dveh leiih je Ob- činski komite ZK v Ormožu na- redil znaten korak naprej ter se je vsestransko afirmiral kot pomembna in močna politična sila. D.R. Kritično stanje sklada za zdravstveno zavarovanje Predstavniki družbeno političnih organizacij občine Ptuj in Onnož so skupno s predstavniki komu- nalnega zavoda za socialno zava- rovanju Ptuj in strokovnega kole- gija medobčinskega zdravstvene- ga centra v Ptuju pred nedavnim razpravljali o kritičnem finan- čnem stanju sklada za zdravstve- no zavarovanje v komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj, v katerem se sklad nahaja v pogojih gospodarske re- forme. Znano je, da se je splošna stopnja prispevka za socialno za- varovanje zmanjšala od prejšnjih 24,5 odst. na 22,5 odst., kar je mo- čno prizadelo tudi dohod.^ce skla- da za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega pa je sklad v tem letu prevzel nase še dodatna bremer=a, da bi s tem rešil vprašanje finan- ciranja izdatkov za preventivo in problem stanovanj za zdravstvene delavce, ki jih na naše območje ni mogoče dobiti brez potrebnih družinskih stanovanj, kakor tudi problem plačevanja anuitet za na- jete kredite v zdravstvu. Ti do- datni stroški znašajo v tem letu skupaj ca. 120,000.000 dinarjev (preventiva 50,000.000 din, anuitete 25,000.000 din in 45,000.000 din za stanovanja). Sklad zdravstvenega zavarova- nja je po stanju 31. oktobra 1965 imel skupaj" 1.566,364.180 din do- hodkov in 1.676,566.281 din izdat- kov, t. j, 110,202.101 din primanj- kljaja in sicer, na območju obči- ne Ptuj 39,042.666 din, ostanek 71,159.435 din pa na območju ob- čine Ormož, na katerem ima.mo le dobro petino zavarovancev. Ta- ko finančno stanje sklada je po- polnoma razumljivo zahtevalo od vseh činiteljev, ki kakorkoli lah- ko vplivajo na izdatke sklada, da podrobno proučijo nastali položaj in da takoj ukrepajo v smeri zni- ževanja stroškov povsod tam, kjer ne gre v škodo zavarovanca. Izvršni odbor skupščine komu- nalne skupnosti socialnega zava- rovanja skupaj z strokovnim ko- legijem medobčinskega zdravstve- nega centra ugotavlja, da bo nuj- no takojšnje in dosledno izvaja- nje določil pravilnika o uveljav- ljanju zdravstvenega varstva, ob- javljenega v Uradnem vestniku OLO Maribor št. 31/63, posebno kar zadeva pošiljanja zavarovanih oseb na bolnišnično zdravljenje in na specialistično zdravljenje izven območja občine oziroma skupnosti. Pravilnik namreč dolo- ča, da imajo zavarovane osebe pravico do proste izbire zdravni- ka in zdravstvenega zavoda pra- viloma le v območju občine, na območju katere je kraj stalnega ali začasnega bivališča zavarova- no osebe, oziroma v utemeljenih primerih, kadar ustrezno zdrav- stveno varstvo ni mogoče nuditi zavarovani osebi v tem območju, tudi v območju skupnosti (občina Ptuj in Ormož) oziroma v naj- bližji ustrezni zdravstveni ustano- vi izven skupnosti. V kolikor pa zavarovana oseba želi koristiti zdravstveno varstvo mimo teh do- ločil pravilnika, mora nositi raz- liko v stroških zdravstvenega varstva in v potnih stroških. Ugo- tovljeno je namreč, da posebno iz področja občine Ormož in Iz Ki- dričeva zdravniki niti zavarovan- ci ne upoštevajo teh določil pra.- vilnika. Na ta način pa skladu po- vzročajo mnogo več stroškov, kot bi to bilo potrebno in utemelje- no. Prav zaradi tega je izvršni od- bor skupščine skupnosti socialne- ga zavarovanja Ptuj dne 9. no- vembra 1965 sklenil, da je na te probleme treba javno opozoriti vse fiosjjodarske organizacije in še^ posebno vse zavarovane osebe in zdravstvene delavce. Sočasno je sklenil, da mora služba socialne- ga zavarovanja v bodoče dosledno izvajati že navedena določila pra- vilnika s tem, da v vsakem pri- meru kršenja teh določil zahieva povračilo razlike v stroških od za- varovanca, oziroma od zdravnika, ki je brez utemeljenega razloga omogočil, koriščenja zdravstvene- ga varstva mimo določil pravilni- ka. Na kraju velja pripomniti, da se pripravlja nadaljnje reduciranje stopnje prispevka za socialno za- varovane v prihodnjem letu. Te- mu pa nujno sledi še večja sled- nja v potrošnji zdravstvenega varstva in najbrže tudi participa- cija k posameznim stroškom zdravstvenga varstva s strani za- varovancav,.............. Ali so osnovne organizacije ZK ob reformi opravile svojo nalogo? Večje zavzemanje komunistov in vseh občanov bo pospeše- valo naš gospodarski in družbeno politični razvoj. Se vedno po- manjkljivosti v obveščanju občanov. Kaj je pokazala anketa? Gospodarski ukrepi so prinesli v naše življenje številne novo- sti, spremembe in dopolnitve. Osnovne organizacije ZK na or- moškem območju so te novosti in spremembe sprejele dokaj raz- lično. Za vse je značilno, da so pokazale premalo samostojnosti. Nekatere OO ZK se v obdobju priprav niso sestale v prvih me- secih po sprejemu gospodarske reforme, čeprav je za to dal po- budo občinski komite ZK, tisk in radio pa sta temeljito in vse- stransko obravnavala pomen in vlogo gospodarske reforme ter odpravljanje dosedanjih slabosti in pomanjkljivosti. Komunisti v Zdravstvenem domu v Ormožu, v nekaterih terenskih In osnov- nih organizacijah Kmetijske za- druge, niso čutili potrebe po raz- pravi o vprašanjih, ki jih je pri- nesla gospodarska reforma. Te OO ZK niso čutile potrebe, da bi mobilizirale člane kolektiva, da bi napravili vse potrebno za pri- lagajanje delovnih organizacij novim pogojem gospodarjenja. V gradbenem podjetju »Ograd" v Ormožu se je OO ZK pravočas- no sestala in je natančno dolo- čila ukrepe, s katerimi se je ko- lektiv prilagodil sistemu gospo- darjenja po novem. Ukrepe sta sprejela DS in UO podjetja in s tem se je tudi vse v OO ZK kon- čalo. Komunisti niso analizirali izvajanja sprejetih sklepov, niso se dovolj zavzemali za uresniče- vanje sprejetih sklepov. Glede na to lahko pridemo do sklepa, da je OO razumela gospodarsko re- formo kot enkratno dejanje. V razpravi so komunisti analizirali proizvodne in druge probleme, niso pa prevzeli idejne vloge v kolektivu in premalo so se za- vzemali za realizacijo sprejetih načel. Ni dovolj samo organizi- rati kakovostno razpravo in po- iskali najboljše rešitve, temveč je treba sklepe in sprejeta sta- lišča ter načela dosledno realizi- rati. V tretjo skupino OO ZK na or- moškem območju sodi osnovna organizacija v tovarni »Jože Ke- renčič«. Ta je pravočasno reagi- rala. Analizirala je situacijo v pod- jetju in dala osnovno orientacijo družbeno-političnim in samo- upravnim organom. Pozorno je spremljala razvoj dogodkov ter pravočasno analizirala rezultate sprejetih ukrepov. O gospodar- ski reformi se je največ razprav- ljalo v tovarni »Jože Kerenčič«. Rezultati dela komunistov v ko- lektivu so zlasti vidni v boljši organizaciji dela, v uvajanju no- vih, boljših proizvodnih procesov v proizvodnjo, v ekonomičnosti in razširitve proizvodnje. Nekatere OO ZK so tudi in- tenzivno razpravljale o gospo- darski reformi in so pri tern ne- koliko zgrešile osnovni namen in smoter načel sprejetih ukre- pov. Tako je v času živahnih razprav o gospodarski reformi OO ZK na šoli Ormož razprav- ljala o problemih osebnih dohod- kov zaposlenih prosvetnih delav- cev, bistvenim idejnim nalogam komunistov v vzgojno izobraže- valnem procesu pa ni posvečala dovolj pozornosti. V občini Ormož zaključi uspeš- no osemletno šolanje le 48,4 »/o od vpisanih učencev, kar je da- leč pod slovenskim povprečjeifl^ Prfimalo analiziramo idejno vse- bino pouka. Ni pregleda nad tem, kako učiteljski kader v osnovni šoli ustvarja elemente svetovne- ga nazora. Ta bi naj dal v po- znejši dobi izobraženega člove- ka, palriotično vzgojenega in materialistično usmerjenega ob- čana. Problemi obveščanja Obveščanje je zelo pomemben element samoupravljanja. Zaipo- sleni, ki so pravočasno in redno obveščeni o poslovanju svoje delovne organizacije, bod; laže (Nadaljevanje na 6. suani) TE DNI ' ^6 SVETU RASISTIČNI REŽIM lANA SMITHA URESNIČIL SVOJO GROŽNJO Južnorodezijska kriza Bivši biitanski vojaški letalec in sedanji rasistični južnorode- zijski premier lan Smith je ure- sničil svojo gTOŽnjo in proglasil enostl-ansko neodvisnost Južne Rodezije. To je mogel storiti sa- mo zaradi vedno večjega popu- ščajnja britanske laburistične vlade in samega premiera Ha- rolda Wilsona. Ni čudno, če zdaj vsa napredna svetovna javnost obsoja Veliko Britanijo kot glav- nega krivca za sedanje dogodke v Južni Rodeziji in hkrati s tem tudi v Afriki. Nevarnost preti predvsem šti- rim milijonom Afrikancev, ki na podlagi ustave iz leta 1961 nimajo praktično nobenih pra- vic, ampak jih rasistični režim v tej dosedanji britanski »samo- upravni koloniji« zatira in izko- rišča. Proglasitev neodvisnosti v sedanjih okoliščinah neizbežno vodi k apartheidu, torej k na- dalijnji razdelitvi in zatiranju na rasni podlagi, kjer je 200 ti- soč belcem zagotovljeno popolno gospostvo nad štirimi milijoni domačega prebivalstva, ki je v lastna deželi brez vseh držav- ljanskih, nacionalnih in politič- nih pravic. Toda nevarnost, ki jo je rodila enostranska proglasitev južnoro- dezijske neodvisnosti, je veliko širša. Zadeva namreč vprašanje vairnosti in miru na zelo širokem afriškem področju. To pa zaradi tega, ker se Južna Rodezija v času odločilnega afriškega ob- računa s kolonializmom na pod- lagi nacionalne samoodločbe, državne neodvisinosti in solidar- nosti pojavlja kot novo žarišče kolonializma, kot trdnjava krče- vitega odpora proti osamosvoji- tvi, solidarnosti in rasti Afrike in kot grožnja svetovnemu mi- ru. V tajkšnem položaju se tudi svetovna organizacija ukvarja s tem problemom in posebej še varnostni svet. Resolucija afri- ških držav pred varnostnim sve- tom predvideva tudi uporabo vojaške sile, da bi zatrli upor belih rasistov v Južni Rodeziji, kajti to je v resnici bolj upor proti afriški Afriki kot proti britanski kroni. Toda značilno je, da Velika Britanija kljub za- skrbljenosti in prizadevanjem, da bi zlomila Smithov odpor, ovira učinkovito rešitev rode- zijske krize. London zahteva od OZN podporo in proste roke za akcije, za katere se bo sam od- ločil. Pri vsem tem pa je London užival že ves čas takšno podpo- ro in imel na voljo- tudi lastna sredstva, da bi preprečil dogod- ke, ki so se zadnji čas pripetili v Južni Rodeziji. Zgodovina nas uči, da London ta zelo dobro zna in da nikoli ni okleval z upora- bo vojaške sile, kadar je šlo za njegove interese. To nam doka- zujejo primer vojne v Suešikem prekopu, britansko nasilje v Adenu, vojaška navzočnost v Maleziji in druge podobne ak- cije britanske vlade. To pomeni torej, da je sedanja akcija Lon- dona pred OZN samo poskus, da bi prikril drugi del resnice o Rodeziji. Britanska vlada se je omejila zgolj na gospodarske in trgovin- ske sankcije proti rasističnemu režimu premiera lana Smitha, ki pa so brez pomena spričo te- ga, da se Južnoafriška republi- ka in Portugalska ne bosta pri- družili tem sankcijam. Čeravno je- takšno stališče morda tudi pogojeno z britanskimi interesi, kar je prav tako sporno, j4 očitno da ne bo moglo zadovoljiti in- teresov ostalih držav, predvsem afriških, najmanj pa afriško prebivalstvo v sami Rodeziji. Nobenega dvoma ni, da v seda- njih geopolitičnih okoliščinah v Afriki sleherno oklevanje in po- lovičnost ukrepov koristita zgolj rasistom, hkrati pa povzročata nadaljnjo mednarodno zaostri- tev. KP SUDANA PREPOVEDANA Pred dnevi se je pripetil v Su- danu najresnejši dogodek od oktobra lani, ko so strmoglavili režim generala Abuda. Musli- manski bratje, stranka UMMA in nacionalna unionistična stran- ka so izglasovali v parlamentu sklep o prepovedi komunistične partije Sudana. Toda poskus, da bi tako vpli- ven činitelj s silo odstranili iz političnega življenja dežele, ne more koristiti napredku Sudana in njegovemu mednarodnemu ugledu, ampak dokazuje vedno bolj odkrit in napadalen nastop najbolj konservativnih sil v de- želi. Pri tem gre za tokove, ki niso omejeni samo na Sudan, ampak je to verjetno podrobr^ost in refleks širše ofenzive določe- nih činiteljev današnjega sveta. ERHARD BO OBISKAL WASHINGTON Bonski zunanji minister dr. Gerhard Sehroder se.je pred dnevi praznih rok vrnil iz Pari- za z razgovorov s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom. Nasprotja med obe- ma deželama glede evropskega skupnega trga, Atlantskega pak-r ta in odnosov Vzhod — Zahod so tako velika, da med Zahodno N^čijo in Francijo po trditvah večjega dela francoskega tiska sploh ni več nobenega sodelo- vanja. Ta Schroderjev obisk v Parizu in poznejši v Londonu je bil sa- mo uvod v potovanje kanclerja Erharda, ki bo skupaj s svojim zunanjim ministrom obiskal 6. decembra Washington. Vse ka- že, da bo tudi ta obisk »pohod v prazno«, kajti ameriški predsed- nik Johnson ni prav nič navdu- šen nad Erhardovimi zahtevami, glede katerih se trenutno ne želi dokončno odločiti. Zanimivo je tudi, da Erhard potuje v Wa- shington brez Johnsonovega po- vabila. (Nadaljevanje na 2. strani) VABILO V petek, 26. novembra 1965, ob 18. uri bo v ormoški kino dvorani PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE Ob tej priložnosti bodo nastopili pevski zbor, godba, dijaki glasbene in osnovne šole Ormož. KO SZDL Ormož vljudno vabi vse občane na proslavo. Stran 2 »TEDNI K« — petek, 19. novembra 1965 Stran 2 Več osebne odgovornosti Prejšnji ponedeljek popoldne je bila v Ormožu seja občinske- ga komiteja ZK, na kateri so navzoči temeljito in vsestransko razpravljali o idejnih problemih gospodarskega in družbenega razvoja v občini. Sejo Je vodil politični sekre- tar komiteja Drago Pintarlč. Za- njo je skrbno pripravil referat predsednik občinskega odbora SZDL Ormož Vlado Ožbolt o gospodarskih, družbenih in idej- nih problemih v občini. Referat je obravnaval delo osnovnih ore^^nizacij Zveze ko- munistov na območju občine, idejne naloge članov ZK, prob- leme obveščanja, anketo o jav- nosti OO-ZK, osebno odgovor- nost članov ZK, govoril je o idejni izgradnji Zveze komuni- stov, nakazal njeno vodilno po- litično silo in skrb za članstvo Zveze komunistov, pa tudi dose- danje pomanjkljivosti, slabosti in napake v delu članov ZK, os- novnih in delovnih organizacij. Na seji je na splošno obvelja- lo mnenje, da, se naj člani ZK bolj dosledno zavzemajo za iz- vrševanje nalog, da naj bolj učinkovito reagirajo na vse ne- pravilnosti in napake, naj bodo bolj budni in samoiniciativni. Nekoliko manj so člani komi- teja ZK in navzoči obravnavali probleme iz kmetijstva, kar pa je povsem razumljivo, saj bo v kratkem konferenca komiteja kmetijske zadruge Ormož. Glede odhajanja na delo v tujino so nekateri diskutantje izrazili ne- gativna stališča in da je treba ta problem ustrezno rešiti. Na seji je razpravljalo 10 dis- kutantov in iz njihovih diskusij povzemamo naslednje: Martin HABJANiC je govoril o nerešenih problemih v kmetij- stvu glede sodelovanja zadruga — kmet. Med ostalim je podčr- tal, da naj bo tesnejše sodelo- vanje med kmetom in zadrugo, ki bo omogočilo večje blagovne viške. Marjan IRGL se je zavzel za večjo osebno odgovornost, go- voril je o osebnih dohodkih, o nagrajevanju strokovnjakov in tehničnega osebja, o vlogi ob- činske skupščine v novih pogojih dela in drugo. Osnovna naloga ]e osebna odgovornost slehernega člana Zveze komunistov in občana, je v diskusiji med ostalim poudaril Silvo BEDRAC. Milan RITONJA, republiški poslanec in direktor tovarne »Jože Kerenčič«, je posegel v gospodarske probleme. Govoril je o proizvodnih odnosih v so- delovanju z večjimi tovrstnimi podjetji, o posledicah zmanjša- nja proizvodnje in odpuščanja delovne sile, o poslovni morali, o osebni in kolektivni odgovor- nosti in drugem. Drago PINTARiC, politični sekretar ObK ZKS Ormož, se je zavzel za rešitev gospodarskih, idejnih in družbenih problemov v občini, ki so nastopili qlede na gospodarsko reformo. Govoril je o problemih v nagrajevanju, za- vzel se je za večjo produktiv- nost dela, za odpravljanje napak in pomanjkljivosti v gospodar- stvu in opozoril na nekatere sla- bosti, ki so posledica nedosled- nosti in premajhnega zavzema- nja. Franc NOVAK, predsednik občinske skupščine Ormož, je navzočim obrazložil osnutek za- kona o zdravstvenem zavarova- nju kmetov. Jože TRAMSEK, republiški poslanec, ]p med ostalim dejal, da ima gospodarska reforma na- men ustaliti naše gospodarstvo in s tem omogočiti hitrejši vse- stranski razvoj. Na seji so bili sprejeti trije pomembni sklepi. Povečati je treba osebno od- govornost predvsem pri vodilnih delavcih v gospodarskem in družbenem življenju. Se večjo pozornost je treba posvečati na- daljnjemu idejnemu razvoju Zveze komunistov. Večerna poli- tična šola naj bo v obliki semi- narjev in v njo je treba vključiti vse člane Zveze komunistov, ra- zen tistih, ki so jo že končali. Sprejemanje novih članov v vrste ZK se naj pojmuje kot idejna naloga. Zato naj bo pove- čanje števila članstva Zveze ko- munistov neprestana, načrtna in idejna naloga. D. R. V nedeljo bo v Ormožu občinska konferenca ZMS Občinske konference ZMS v Ormožu se bo udeležilo nad 100 delegatov iz aktivov v občini. Na občinskem komiteju ZMS v Ormožu se na konferenco že dalje časa pripravljajo, vaški aktivi in aktivi po delovnih or- ganizacijah pa so dali za kon- ferenco ustrezno problematiko. Konferenca bo imela delovni značaj. Na njej bo mladina raz- pravljala o problemih v kmetij- stvu, o izobraževanju, o vzgoji, o štipendiranju in zaposlovanju mladih, o delu mladinskih akti- vov, sprejeli bodo smernice in napotila za nadaljnje delo mla- dine v občini, govorili bodo o idejno političnih vprašanjih, gra- jali bodo dosedanje pomanjklji- vosti, slabosti in napake, zavzeli skupno stališče za reševanje ne- rešenih problemov, navedli bodo težave mladine in uspehe. Skrat- ka, konferenca bo dala prerez enoletnega dela mladine v obči- ni. Po poročilih in razpravah bo razrešen dosedanji občinski ko- mite in izvoljen novi. D. R. I^ov most v Ormožu trajna rešitev DO KONCA TEGA LETA JE TREBA IZBRATI LOKACIJO ZA GRADNJO NOVEGA MOSTA CEZ DRAVO V ORMOŽU. OD 15. DECEMBRA DALJE BO UVEDEN BROD MED ORMOŽEM IN SOSEDNO REPUBLIKO HRVATSKO. OBSTOJEČI MOST BO TREBA POPRAVITI VSAJ ZA LOKALNE POTREBE. Po nalogu republiških sekreta- riatov za gospodarstvo SRS in SRH se je nedavno sestala stro- kovna komisija obeh republik in si ogledala dotrajani most čez Dravo v Ormožu. Na osnovi za- pisnika, ki ga je sestavila 22. X. tega leta komisija za ceste, v kateri so sodelovali predstavniki iz Maribora in Varaždina, in na osnovi novih strokovnih ugoto- vitev, je zadnja komisija bila mnenja, da je treba rešiti prob- lem ormoškega mosta čez Dravo v najkrajšem času. Most čez Dravo v Ormožu je zaprt že mesec dni za ves pro- met in za prehod pešcev. To je gospodarski in politični problem obeh sosednih komun Varaždln in Ormož. Nastal je problem, kako naj obdeluje zemljo 215 sloven- skih lastnikov obdelovalnih po- vršin na hrvatski strani in 284 hrvatskih lastnikov na slovenski strani. V Ormožu obiskuje pouk 64 hrvatskih otrok in več sto prebivalcev iz sosedne Hrvatske išče zdravniško pomoč v Ornjo- žu. V Ormožu je zaposlenih nad 100 prebivalcev sosedne Hrvat- ske. Sosedni komuni iz dveh re- publik sta med seboj politično in gospodarsko povezani, vendar sedaj prisilno ločeni, ker ni po- vezave obeh dravskih bregov. Ko si je komisija temeljito in vsestransko ogledala dotrajani most čez Dravo v Ormožu, je ugotovila in predlagala nasled- nje: Most je bil zgrajen pred dvaj- setimi leti iz svežega hrastovega lesa. Dolg je 215 m, struga Dra- ve pa je široka 135 metrov. No- silni stebri mosta so leseni, ra- zen dveh betoniranih, oba stran- ska pa sta zidana. Nosilna kon- strukcija mosta je lesena in sko- raj popolnoma dotrajana. Širina mosta je 6 metrov. Zaradi dotrajanosti se je most sesedel za 27 in pomaknil v sme- ri toka za 30 cm. Nosilci so strohneli in razpa- dajo. Pred stebri mosta so trije valolomi, ostale pa je voda od- nesla, i , Pred leti sta se že obe repub- liki zavzemali za gradnjo novega mosta čez Dravo v Ormožu, zato so bile izbrane štiri variante oradnje. Ce bi bil most zgrajen letos, hi nradnja veljala 500 mi- lijonov dinarjev. Po ogledu mosta Je komisija sklenila, da morata podjetji za ceste Varaždin in Maribor do druge polovice prihodnjega me- seca organizirati prehod pešcev čez Dravo v Ormožu z brodom. Predhodno bo treba urediti do- hodno in odhodno cesto. Kapa- citeta broda naj bi bila takšna, da bi lahko enkratno peljal brod 15 — 20 ljudi. Ustrezni forumi iz obeH sosed- nih republik se bodo dogovorili do konca leta za primerno reši- tev tega vprašanja. Preučiti Je treba, kako popraviti obstoječi most in ga usposobiti vsaj za lo- kalni promet in nosilnost 3 ton. Nemudoma bi vsaj do konca te- ga leta izbrali najprimernejšo lokacijo za gradnjo novega mo- sta čez Dravo v Ormožu in Iz- delali glavni projekt. Popravilo obstoječega mosta je le začasna rešitev, brod pa bo služil le za prevoz pešcev, v času popravila in za potrebe gradnje novega mosta. Komisija je soglašala, da bo treba v najkrajšem času pristo- piti h gradnji novega mostu. Po njihovem mnenju je to edina rešitev problema. Popravilo ob- stoječega mosta bo le začasna rešitev in bo veljalo približno 100 milijonov dinarjev. S popravilom obstoječega mo-, sta čez Dravo v Ormožu bo tre- ba pohiteti in omogočiti prebi- valcem iz dveh republik varen prehod čez Dravo. Sicer bi se utegnilo zgoditi, da bo kdo žr- tev dotrajanega prometnega ob- jekta. D. R. • ANDRIJA KLARIC USPEŠNO OPERIRAN V Zagrebu so včeraj uspešno operirali bivšega jugoslovanskega konzula v Miinchnu Andrijo Kla- riča, ki je bil hudo ranjen pri zlo- činskem atentatu v zahodnonem- škem mestu Meersburg. Klariču so odstranili revolversko kroglo, ki je ostala v predelu srca in pljuč. Zdravniki so izjavili, da je zdravstveno stanje Andrije Kla- riča po operaciji dobro. Nova imenovanja Štipendiranje na območju ptujske občine bo koordinirala, obenem pa bo odločala o dode- ljevanju štipendij socialno šib- kim in nadarjenim dijakom in študentom 7-članska, novo ime- novana komisija za štipendije pri občinski skupščini. Za predsednika je imenovala občinska skupščina Alojza Cuc- ka, odbornika občinskega zbora, za člane pa Marico .Fajt, v. d. direktorja centra za socialno delo Ptuj, Andreja Mrška, v. d. direktorja zavoda za stanovanj- sko gospodarstvo Ptuj, Franca Rebernaka, predsednika občin- skeaa odbora Ptuj, Riharda Ro- zmana, sekretarja občinskega komiteja ZMS Ptuj, Ljubico Šu- ligoj, profesorico na ESS Ptuj in odbornico zbora delovnih skup- nosti, ter Franca Voda, pomočni- ka tajnika skupščine občine Ptuj. V svoji mandatni dobi do 7. novembra 1967 bo morala ta komisija storiti vse, da bo poli- tika štiipendiranja na območju občine skladna s potrebami po novih strokovnih kadrih ter z ugotovitvijo, da je med dijaki in študenti več teh iz boljše si- tuiranih družin, mnogo manj pa iz družin, ki ne morejo dati šo- lati svojih otrok na srednjih in višjih ter visokih šolah, če za- nje ne dobijo primerne štipen- dije. Bodoče štipendije bodo mo- rale biti vsaj za 30 odstotkov višje glede na povišanje živ- ljenjskih stroškov, ker morajo sicer nekateri dijaki in študenti poleg štipendije prekiniti študij in iskati zaposlitev. Politične in tehnične priprave na izvršitev ustavnih določil o vodilnih kadrih v podjetjih in zavodih (Nadaljevanje s 1. strani) jslčupno s kolektivom, kdo naj bo nadaljnja 4 leta njihov direktor, ali dosedanji ali novi. Do 16. januarja 1966 bodo mo- rala biti razpisana delovna me- sta direktorjev za sledeče go- spodarske organizacije in zavo- de: Tovarna avtoopreine, Ptuj (sedanji direktor na tem mestu 15 let); Tovarna perila in kon- fekcije »Delta«, Ptuj (12); Alko- holna industrija »Petovia«, Ptuj (14); Gradbeno podjetje »Dra- va«, Ptuj (15); Trgovsko podjetje »Perutnina«, Ptuj (13); Gostinsko podjetje »Breg«, Ptuj (10); Kro- jaštvo »Moda«, Ptuj (12); Kro- jaško šiviljska delavnica, Ptuj (16) J Pekarna »Vinko Reš«, Ptuj (13); Osnovna šola Toneta 2ni- dariča, Ptuj (11); Osnovna šola Cirkovce (19); Osnovna šola »Toneta Belšaka«, Gorišnica (10); Osnovna šola Hajdina (13); Os- novna šola Juršinci (11); Osnov- na šola Rodni vrh (17); Osnovna šola Trnovska vas (19); Osnovna šola 2elale (15); Posebna osnov- na šola Ptuj (11); Šolski center za lesno in kovinsko stroko Ptuj (17); Glasbena šola Ptuj (15); Zgodovinski arhiv Ptuj (10)| Ljudska in študijska knjižnica Ptuj (14); Mladinski zaščitni dom Dornava (12) in Dom upo- kojencev Muretinci (10 let). Datum 16. januar 1966 je naj- poznejši datum razpisa. Seveda ne bodo vse razpisne komisije čakale na ta zadnji datum, tem- več bodo dale razpis v objavo že prej, kal^or hitro bodo imele usklajena določila v statutih in zbrane pogoje za razpise delov- nih mest direktorjev, pa tudi končane razprave političnih or- ganizacij v kolektivu o tem vprašanju. Kjer so mislili na vse to že ob sestavljanju statutov, bo pot do razpisov mnogo kraj- ša. Kjer se bodo politične orga- nizacije pravilno lotile razprav v kolektivu o izvedbi tega ustav- nega določila in o ocenitvah uspehov kolektiva kot celote in direktorja ko* organa upravlja- nja v njem, tam ne bo političnih niti tehničnih težav. Enako ne tam, kjer je celoten kolektiv ob- čutil doslednost organov uprav- ljanja v izvajanju sklepov in tudi direktorja, kjer so prevla- dovali red in disciplina, vestno delo in skrbno gospodarjenje s sredstvi podjetja ali zavoda. Vsem tem kolektivom se ne bo težko odločiti, kdo naj bo tudi v bodoče njihov direktor in kdo ne. Odločitve odvisne od pravilne ocene doseda- njih uspehov Na politične organizacije od- pada toliko večj& odgovornost, ker bodo morale najti pravilno oceno za vse minulo dogajanje v kolektivu in tudi za mesto posameznih ljudi in skupin v njem. Kjer bo moral zbirati po- datke za to oceno sam kolektiv, brez pomoči političnih organiza- cij, tam tudi ni mogoče pričako- vati, da se bo potem oziral ko- lektiv na njihovo iniciativo ali prizadevanje, da bi razpisano mesto pravilno zasedli. Ob izvajanju ustavnega dolo- čila olede direkloriev podjetij in zavodov se bo najbolj občutilo, kako smo se pripravili na to novost, za kakšno kadrovsko politiko so politične organizacije in kolektiv. Zato je bilo na seji I občinskega komiteja in plenu- ' ma občinskega sindikalnega sve- , ta poudarjeno, da prevzamejo ' politične organizacije skupno z razpisno komisijo in kolektivom veliko odgovornost, da bo dose- žen namen ustavnega določila, podjetjem in zavodom pa zago- tavlja nadaljnji napredek in razvoj ob skupnem zavestnem ustvarjanju celotnega kolektiva in ob izbranih organih upravlja- nja. V. J.. TE DNI PO SVETU (NADALJEVANJE S 1. STRANI) PRIJATELJSKI OBISK IZ POLJSKE Minuli ponedeljek je prispcl^a na večdnevni uradni obisk v Ju- goslavijo poljska partijsko dr- žavna delegacija, ki jo vodita pr- vi sekretar CK poljske združene delavske partije Vladislav Go- mulka in predsednik ministr- skega sveta Jusef Cyrankiewicz. Pri tem visokem obisku ne gre samo za tradicionalno prija- teljstvo med Poljaki in Jugoslo- vani, niti ni mogoče takšne pri- srčnosti in prijateljske nave:f.a- nosti ' dveh narodov motivirati z nekakšno »staroslovansko na- klonjenost] o ;<. Globoke korenine prijateljstva so pognale v ne- davni preteklosti, v kateri nas je trdno povezovala enaka uso- da: borba za iste cilje — za svo- bodo, ki so jo Poljaki in Jugo- slovani zelo drago plačali, in enake težnje: izgradnja socializ- ma, mir v svetu in enalvopravno sodelovanje med vsemi narodi. Vladislav Gomulka je leta 1948 ob napadu Informtairoja na Ju- goslavijo bil edini državnik, ki se je odločno uprl krivični od- ločitvi. To ga je veljalo položaj, pozneje pa je prišel zaradi tega celo v zapor. Globoka prijateljska občutja med Jugoslavijo in Poljsko so prišla do izraza tudi na mate- rialnem področju, zlasti še na gospodarskem. Ce k vsemu te- mu prištejemo .te velike možno- sti in seveda tudi objektivne in velike potrebe, da bi vzpostavili višje oblike medsebojnega sode- lovanja, posebej še mdustrijske kooperacije in specializacije, potem je perspektiva vedno več- jih ekonomskih odnosov pred I nami. Takšno sodelovanje bo koristilo in že koristi obema de- , želama, kajti v poljsko - jugoslo- ' vanskih odnosih ni nobenih ovir. / V tem smislu pozdravljamo tudi bivanje poljske partijsko I državne delegacije v naši sredi- ! ni in jim želimo, da bi se pri j nas počutili kot doma. Kmetijski kombinat Ptuj. Odbor za skupno porabo In družbeni standard razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja z dne 16. aprila 1965 IV. NATEČAJ za prodajo stanovanjskih hiš In gospodarskih poslopij s pripadajočim delom zemljišča do 10 arov za ohišnico, na območju občine Ptuj za naslednje zgradbe: I. 1. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v DolenI št. 17, izklicna cena 1,118.450 dinarjev se lahko proda kot dve stanovanjski hiši s 5 ha posestva po posebnem dogovoru. 2. Stanovanjska hiša z ločenim gospodarskim poslopjem v Gorci št. 23, izklicna cena 324.000 dinarjev. — Rok pla- čila 4 leta. 3." Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorci št. 44, izklicna cena 233.000 dinarjev. — Rok plačila 3 leta. 4. Stanovanjska hiša v Gorci št. 46, izklicna cena 248.000 dinarjev. — Rok plačila 3 leta. 6. Stanovanjska hiša v Gorci št. 70, izklicna cena 111.000 dinarjev. — Rok plačila 3 leta. 6. Stanovanjska hiša v Gorci št. 70 .izklicna cena 111.000 dinarjev. — Rok plačila 1 leto. 7. Stanovanjska hiša v Gorci št. 27, izklicna cena 478.000 dinarjev. — Rok plačila 5 let. 8. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorci št. 32, izklicna cena 316.000 dinarjev. — Rok plačila 4 leta. 9. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorci št. 34, izklicna cena 200.000 dinarjev. — Rok plačila 2 leti. 10. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorci št. 40, izklicna cena 183.000 dinarjev. — Rok plačila 2 leti. 11. Stanovanjska hiša v Gorci št. 69, izklicna cena 537.000 dinarjev. — Rok plačila 6 let. 12. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorel št. 84, izklicna cena 300.000 dinarjev. — Rok plačila 3 leta. 13. Stanovanjska hiša v Gorel št. 83, izklicna cena 574.000 dinarjev. — Rok plačila 6 let. 14. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorci št. 81, izklicna cena 294.000 dinarjev. — Rok plačila 3 leta. 15. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorci št. 82, izklicna cena 356.000 dinarjev. — Rok plačila 4 leta. 16. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorci št. 92, izklicna cena 280.000 dinarjev, — Rok plačila 3 leta. 17. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorci št. 85, izklicna cena 480.000 dinarjev. — Rok plačila 5 let. 18. Stanovanjska hiša z gospodarskim delom v Gorel št. 86, izklicna cena 1,004.000 dinarjev. — Rok plačila 10 let. 19. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorci št. 87, Izklicna cena 272.000 dinarjev. — Rok plačila 3 leta. 20. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Gorel št. 89, izklicna cena 422.000 dinarjev. — Rok plačila 5 let. 2L Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Janškem vrhu št. 4, izklicna cena 505.000 dinarjev. — Rok plačila 5 let. 22. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Janškem vrhu št. 6, izklicna cena 257.000 dinarjev, — Rok plačila 3 leta. 23. Stanovanjska hiša v Janškem vrhu št. 8, Izklicna cena 68.000 dinarjev. — Rok plačila 1 leto. 24. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Janškem vrhu št. 10, izklicna cena 508.000 dinarjev. — Rok pla- čila 5 let. 25. Stanovanjska hiša v Janškem vrhu št. 14| izklicna cena 419.000 dinarjev. — Rok plačila 5 let. 26. Stanovanjska hiša z ločenim gospodarskim poslopjem v Janškem vrhu št. 28, izklicna cena 829.000 dinarjev. — Rok plačila 10 let. 27. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Janškem vrhu št. 46, p. Desternik, izklicna cena za hišo je 179.400 dinarjev, za zemljišče pa 193.635 dinarjev. Rok plačila pri pogodbi. *" 28. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Janškem vrhu št. 48, izklicna cena 320.000 dinarjev. — Rok pla- čila 4 leta. 29. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Majskem vrhu št. 3, izklicna cena 920.000 dinarjev. Rok plačila 10 let. 30. Stanovanjska hiša v Majskem vrhu št. 4, izklicna cena za to hišo 2,119.000 dinarjev. — Rok plačila pod poseb- nimi pogoji. 31. Stanovanjska hiša v Majskem vrhu št. 5, Izklicna cena 489.000 dinarjev. Rok plačila 5 let. 32. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Majskem vrhu št. 5, izklicna cena 181.000 dinarjev. — Rok pla- čila 2 leti. 33. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Maj- skem vrhu št. 9, izklicna cena 957.000 dinarjev. — Rok plačila 10 let. 34. Stanovanjska hiša z gospodarskim delom v Majskem vrhu št. 12, izklicna cena 657.000 dinarjev, — Rok pla- čila 7 let. 35. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Majskem vrhu št. 15, izklicna cena 423.000 dinarjev. Rok plačila 5 let. 36. Stanovanjska hiša z gospodarskim delom v Majskem vrhu št. 16, izklicna cena 1,986.000 dinarjev. — Rok pla- čila po posebnem dogovoru. 37. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Majskem vrhu št. 17, izklicna cena 513.000 dinarjev. — Rok pla- čila 6 let. 38. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Majskem vrhu št. 18, izklicna cena 525.000 dinarjev. — Rok pla- čila 6 let. 39. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Majskem vrhu št. 19, izklicna cena 594.000 dinarjev. — Rok pla- čila 6 let. 40. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Maj- skem vrhu št. 20, izklicna cena 800.000 dinarjev. — Rok plačila 9 let. 41. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Maj- skem vrhu št. 22, izklicna cena 268.000 dinarjev. — Rok plačila 3 leta. 42. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Maj- skem vrhu št. 24. izklicna cena 318.000 dmarjev. — Rok plačila 4 leta. 43. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Maj- skem vrhu št. 25, izklicna cena 336.000 dinarjev. — Rok plačila 4 leta. 44. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Maj- skem vrhu št. 26, izklicna cena 562.000 dinarjev. — Rok plačila 6 let. 45. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Maj- skem vrhu št. 37, izklicna cena 415.000 dinarjev. — Rok plačila 5 let. 46. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Maj- skem vrhu št. 38, izklicna cena 155.000 dinarjev. — Rok plačila 2 leti. 47. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjeih Podlehnik št. 17, izklicna cena 211.000 dinarjev. — Rok plačila 3 leta. (Nadaljevanje na 3. strani) stran 3 »TEDNI K« — petek, 19. novembra 1965 Stran 1 Ob tednu požarne varnosti v tednu požarne varnosti sta imeli polne roke dela občm&ka gasilska zveza Ormož in komi- sija za požarno varnost pri ob- činsiki skupščini v Ormožu. Ko- misija je pregledala 32 delovnih organizacij in je ugotovila ter poskrbela za pravilno preven- tivo glede požarne varnosti. Komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki za požarrre varnost, je pregledala vse večje in po- membnejše zgradbe na območju občine Ormož in je ugotovila nekatere slabosti in nepravilno- sti pri dimnih in kurilnih napra- vah. Svoje ugotovitve je komi- sija posredovala delovnim orga- nizacijam kot opozorilo^ da vse nepravilnosti, pomanjkljivosti in slabosti odpravijo, tako da ku- rilne in dimne naprave ne bi povročile požarov in s tem ško- de. Posebno skrbno si je komisija ogledala ognjevarne naprave v šolah, v bolnišnici, na žagi, v opeikarni, v gradu, v obrtnih de- lavnicah in večjih skladiščih. Posebna komisija je opravila preglede v trgovinah in v trgov- skih skladiščih. Zaposlene v de- lovnih organizacijah je poučila o nraktični uporabi aparatov za gašenje. Ob tednu požarne varnosti so bila pregledana tudi nekatera gasilska društva. D. R. Ptujsko gasilsko društvo pogasi večino požarov na svojem območju ČEBULICE TULIPANOV iZ HOLANDSKE ZA NAŠE PARTIZANSKE GROBOVE Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane je prejel že ob letošnjem gostovanju na Ho- landskem od organizatorjev turneje in predstavnikov rnest kot poklon 2.000 čebulic tulipa- nov za grobove padlih partiza- nov v naši domovini. Ko je obi- skala holandska delegacija Ljubljano, so posadili skupno z njo polovico čebulic na parti- zanskih grobovih. Pred kratkim je prejel ta zbor Se pošiljko s 1.000 čebuli- cami tulipanov kot poklon me- sta Slenaken na Holanskem. Upravni odbor tega zbora in predsedstvo Zveze združenj borcev NOV Slovesni je je določil za skupne grobnice padlih za svobodo iz ptujske občine 15 čebulic. Ko bo prevzelo ptujsko združenje te Čebulice, jih bodo pionirski odredi posadili na skupne grobove padlih za svo- bodo in pred spomenik NOB ter se bodo zahvalili holandskim očetom, materam In pionirjem za to veliko pozornost do naših padlih partizanov in borcev za našo svobodo, talcev in žrtev fašističnega nasilja. V ptujski občini talcsa za pločnil<, turistična talcsa in talcsa za parkiranje avtomobilov v občinski proračun občine Ptuj se bodo v bodoče stekale tudi komunalne takse, ki jih je predpisala skupščina občine Ptuj na zasedanju 11. novem- bra 1965 s posebnim odlokom Po tem odloku bodo plačeva- le gospodarske organizacije, za- vodi in ustanove pa tudi zaseb- niki takso za porabo širo- kega pločnika pred poslovnimi prostor, od vsakega kvadratne- ga metra po 500 din. Državni organi, družbene organizacije in društva ter delovne organizaci- je, ki se ne bavijo z gospodar- sko dejavnostjo te takse ne bo- do plačevali. Osebe, ki se prijavijo za za- časno bivanje v mestu Ptuju, bodo plačevale v turistični se- zoni pa tudi sicer 100 din turi- stične takse. Te takse ne bodo plačevali otroci do 15 let sta- rosti, vojaški in delovni invali- di, člani Zveze slepih in gluhih Jugosla\'ije, otroci v počitniških domovih in kolonijah, šolske in fakultetne ekskurzije, člani Po- čitniške zveze. Zveze izvidniških organizacij. Zveze za telesno vzgojo :sPartizan< in Planinske zveze, ki prebivajo v lastnih prostorih ali v kolonijah, ki jih organizirajo njihove zveze. Te takse so oproščeni tudi tuji dr- žavljani, ki so oproščeni plače- vanja taks in davkov. S tem odlokom je urejeno tu- di plačevanje taks za uporabo prostora za parkiranje avtomo- bilov in njihovih priklopnikov na mestih, ki jih določi občin- ska skupščina in na katerih se organizira čuvanje vozil. Doslej[ to vprašanje ni bilo urejeno. Za osebne avtomobile za prve štiri ure bo znašala taksa po 100 din in za vsake nadaljnje štiri ure ponovno 100 din. Za tovorne avtomobile bo znašala taksa, in sicer za prve štiri ure 300 din in za vsake nadaljnje štiri ure ponovno po 300 din. Pri določanju višine takse za uporabo javnega pločnika in za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov je upoštevala skup- ščina občine Ptuj višino taks, ki jo imajo tudi sosedne občine. Lovrenc na Dravskem polju Na nedavni seji je svet kra- jevne .skupnosti Lovrenc na Drav- skem polju odločil, da bodo razširi- li cesiišče Lovrenc—Apače, pri čemer bo pomagala Kmetijska za- druga Lovrenc, obrat Kidričevo kombinata Ptuj in Zavod za ko- munalno dejavnost Ptuj. Odločili so se ludi za zgraditev nove stru- ge v dolžini 1.500 m za Polskavo v katastralni občini Lovrenc— Apače. Tam so škodljive krivine struge, ki zadržujejo vodo. Kmetijski kombinat Ptuj, obrat Kidričevo, je za to posebno zain- teresiran, enako pa tudi kmeto- valci, ki jim povzroča voda pre- cejšnjo škodo. Izravnave je po- trebna struga predvsem pri apa- škem mostu. Tam bi moralo biti zgrajene 100 m nove struge, da bi pospešili odtok vode, ki ogroža cela območja, od Cirkovec do Apač. Na območju k. o. Pleterje so 4 struge v dolžini 4 km čez celo ob- močje Pleterij in sicer v smeri zapad-vzhod. Glavni vodni tok je že preusmerjen v prvo strugo. Na dolžini 500 metrov bo morala biti ta struga (Reka) očiščena. Potre- bno bo napraviti presek z novo strugo, ki naj prevzame vodo iz Pplskave v dolžini 600 m. V ka- tastralni občini Zupečja vas od- pade vodna struga Polskave, ki bi se naj preusmerila na območju Pleterij v strugo Reke. Ta vo- dna struga je preraščena in zasi- pana z blatom na celem območju v dolžini okrog 600 m. Enako je na območju katastralne občine Lovrenc, kjer zadržujejo vodo tri vodne struge, ki so preozke in za- sute z blatom ter prepletene s ko- reninami posekanih dreves. Preusmeritev Polskave v kata- stralni občini Pleterje v prvo vo- dno strugo bi bilo za to območje najbolj koristna. Ta je najširša in se proti koncu vse tri združijo v eno. Ta bi morala imeti razne preseke v dolžini 1,5 km. Odtočni kanal od javne tehtnice do Murkovih v naselju Lovrenc in od KOpušarja do Tominčevih v Apačah je najbolj potreben ure- ditve. Vsa ta dela bodo izčrpala velik del samoprispevka, čeprav bodo morali lastniki raznih parcel dela čez nje sami opraviti. V ko- likor ne bo to storjeno po dogo- voru, bodo izstavili odločbe in ta- ko zagotovili izvršitev. Za ureditev cestne razsvetljave na območju Pleterij in deloma Apač so porabili nad 300.000 din sredstev za cestno razsvetljavo iz prejšnjih let. Iz sredstev krajevne skupnosti bodo tudi kupili mate- rial za zgraditev mrtvašnice pri Lovrencu. Svet krajevne skupnosti je spre- jel program predavanj Delavske univerze Ptuj za zimsko izobraže- vanje po programu precJavanj xn bo tudi poskrbel za čim večjo udeležbo. Z urejanjem cest s pomočjo sredstev, ki so jih dobili iz samo- prispevka, so sklenili takoj pričeti in bodo z deli nadaljevali, čim se bo uredilo vreme. Tokrat so reševali tudi nekaj socialnih vprašanj, predvsem o težavah socialnih oskrbovancev. Več bodo o njih razpravljali na prihodnji seji, kjer bodo dotlej zbrali vse potrebne podatke, ki jih bodo rabili za razpravo o tem problemu. ____________V. J. _ DESTERNIK Več prebivalcev z območja kra- jevne skupnosti Desternik se je pritožilo proti pijanim razgraja- čem, ki vznemirjajo na poti do- mov družine s tem, da razbijajo po njihovih oknih, izzivajo in na- padajo domače in poškodujejo njihovo imovino. Med te so se uvrstili tudi Jože Bunjar iz Gomile 18, Jože Vilčnik iz Jiršovec št. 11 in Janko Do- minko iz Jiršovec št. 14. Pred ne- davnim so »aufbiksali« po Vinta- rovcih in vznemirjali tam več družin in celp napadli gospodarja, ki je prišel pogledat, kaj se doga- ja zunaj pri hiši. Poškodovali so tudi pri tem nekaj posode, lomi- li veje na drevesih ter pulili vi- nogradniško kolje. Zaradi tega surovega početja se bodo imeno- vani zagovarjali pred sodnikom za prekrške. Prizadeti in tudi drugi obsoja- jo tako samopašnost posamezni- kov, ki strahujejo ponoči mirne družine in jim povzročajo škodo. Večina prebivalcev se zaveda dol- žnosti do svoje okolice, zato jo to- liko bolj prizadene početje izzi- vačev, ki se izgovarjajo potem na pijanost, čeprav ta ni vedno kriva za spozabljanja nad bližnji- mi. Pisma uredništvu Kje naj bo avtobusna postaja v Gorišnici? v Gorišnici je mnogo potni- kov, ki'potujejo z avtobusi: med njimi so uslužbenci, zaposleni v Ptuju in dijaki ptujskih šol ter priložnostni potniki. Prvotno je bila določena po- staja pri zadružnem domu, po- tem pa pred j;ostilno Hofvat. Iz nerazunilji vili razloj^ov so pozneje postajo premestili h ga- silskemu flomu pod kostanje pred Muhičevo hišo. Razlogi, ki bi naj govorili /h to premesti- tev, so bili. da je tam večji pre- gled, manj prometa, čeprav se tudi tam križata dve cesti. Pot- niki so izpostavljeni vsem vre- menskim neprilikam, ker ni no- benega zavetja, razen kostanje- vih dreves pred hišo. Mnogo ne- godovanja pa je takrat, če ima- jo avtobusi zamudo in se pot- niki ne npajo zateči v obe go- stilni, ki sta ca. 50 m daleč. Prejšnja postaja pred obema go- stilnama je bjla prav tako na križišču vaške ceste z republi- ško. Prostora za postanek av- tobusa je tod dovolj, pred obe- ma gostilnama je luč in pred zgradbami nekaj prostora, kjer se notniki lahko zavarujejo pred slabim vremenom. Gosiilni sta ob avtobusnih postankih od- prti in potniki lahko ob even- tualni zamudi vstopijo ter tam počakajo. Zdi se. kakor da bi nekdo na- menoma spravljal ljudi v te- ?"no in oa dež. Nikdo od tistih, ki so odločali, kje naj bo av- tobusna postaja, ni vprašal red- nih, kaj šele priložnostnih pot- nikov, kje naj bo postaja in komu naj služi, posamezniku ali množici. Ker je iz dneva v dan slabše vreme, potniki zahtevamo, da pristojni prestavijo postajo tja, kjer bomo imeli vsaj minimal- ne možnosti umakniti se pred slabim vremenom in pred temo. -č-n. Preveč in premalo avtobusnih postaj Svoječasno so prosili prebi- valci Zakla, Stanošine in Straj- ne avtobusno podjetje, da bi od- prlo med 13. in 14. km avtobus- ne proge Ptuj-2etale avtobusno postajo. Ni znano, iz kakšnih razlogov tej prošnji ni bilo stre- ženo. Na relaciji od 8. do 11. km navedene avtobusne proge je 5 postaj, od 11. do 14. km pa no- bene. Pri 13. km se odcepi cesta proti Zaklu in drugim naseljem in bi morala biti tod avtobusna postaja. Vendar je ni in potniki hodijo kilometer naprej ali na- zaj peš, na kateri od bližnjih postaj pač izstopajo. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da nekateri uvidevni šoferji ustavljajo avtobus na omenjenem cestnem odcepu, drugi pa zopet ne. Torej je od dobre volje šoferja odvisno, ali bo treba prehoditi kilometer poti po nepotrebnem ali ne. Mlademu človeku to najbrže ne predstavlja posebnih težav, toda vsi nismo mladi in kar nas je starejših, smo tudi slabega zdravja ter nam kilometer ne- potrebne poti nič dobro ne de. Avtobusno podjetje bi torej naj se še enkrat razmislilo o naši prošnji ter ji ustreglo. Franjo Brezinšek, Podlehnik Fekalije v Dravo v Ptuju sem v zadnjem času opazil stvari, za katere mislim, da se ne bi smele dogajati. Za- to upam, da bo dal ta sestavek koristno pobudo. Vzdolž levega obrežja Drave imamo malo niže mesta najprej smetišče. Ne dvomim, da je potrebno nekje odlagati smeti. Vendar pa se na tem smetišču dogaja še nekaj, kar človeka ne zbode samo v oči, temveč tudi v nos. Na omenjem smetišču nam- reč odlaga komunalna služba tudi fekalije v dravsko strugo in sicer tik za prostori Vodno uprave. Ali se je sploh kdo že kdaj vprašal, koliko zemlje bi bilo mogoče pognojiti s to ogromno količino fekalij? Tako pa se do- gaja dvojna škoda: ogromna količina dobrih gnojil gre v nič, poleg tega pa se zastruplja še voda. Na tem mestu so že več- krat našli mrtve in omamljene ribe po izlivanju večjih količin fekalij v Dravo. Ni verjetno, da vodilni usluž- benci mestne komunale ne bi poznali predpisov, ki prepove- dujejo onesnaženje voda s škod- ljivimi snovmi in ki predpisuje- jo ostre sankcije za kršilce teh predpisov. Kari Jurkovič. Ptuj Ali so osnovne organizacije ZK ob reformi opravile svojo nalogo? (NADAUEVANIE S 1. STRANI) in bolj realno odločali o tem ali onein proizvodnem problemu. Dober proizvajalec je tudi dober upravljalec in nasprotno. Ko go- vorimo o obveščanju kot funk- ciji samoupravljanja, mislimo predvsem na vzgojni proces. Z objektivnim in pravočasnim ob- veščanjem se bomo znebili kriti- kantstva, ustvarili pa bomo kri- tičen in zavesten odnos zaposle- nih do razvoja delovne organi- zacije. Skupino za idejno politično de- lo pri Občinskem komiteju ZK v Ormožu je zanimalo, iz katerih virov so obveščeni občani obči- ne Ormož, predvsem pa nepo- sredni proizvajalci o gospodarski reformi. 93 anketirancev je pove- dalo, da so o gospodarski reformi največ zvedeli prek radia, tele- vizije in časopisja. Le manjše število ljudi \e bilo obveščenih na sestankih v delovnih organi- zacijah. Po podatkih anketirancev so opravili nalogo obveščanja naj- bolje samoupravni organi. Prese- netljivo malo anketirancev je razpravljalo o gospodarski refor- mi na mladinskih in sindikalnih sestankih. Z anketo je bilo ugotovljeno, da Ima največjo vlogo obvešča- nja razglasna deska. Ostane vprašanje, ali je dovolj razumljiv material, ki ga izobešamo na razglasne deske? Material za oglasne deske naj bo napisan v razumljivi obliki, brez nepotreb- nih tujk in strokovnih besed, saj se da vse povedati v lepem slo- venskem jeziku. Dosedanja praksa kaže, da so bile razprave o gospodarski re- formi na orm. območju premalo množične, da niso bile dovolj ka- kovostne in organizirane. V ne- katerih delovnih organizacijah še vedno premalo spoštujemo nače- lo javnosti, ki je v bistvu pre- prosto in nujno potrebno za hi- trejši razvoj samoupravljanja in gospodarstva. Idejne naloge Občinski komite ZKS v Ormo- žu je že razpravljal o najvažnej- ših gospodarskih In družbenih problemih, ki so v bistvu tudi idejni problemi. Gospodarska re- forma je proces, ki ustvarja ved- no nove probleme. Te je potreb- no v najkrajšem času rešiti. Or- moška občina je izrazito kmetij- ska in v kmetijstvu je precej problemov. Intenzivirati je treba družbeno kmetijsko proizvodnjo ter razčistiti odnose do zasebne- ga sektorja. Tu sta predvsem za- nimivi kooperacija in mehaniza- cija zasebne kmetijske proizvod- nje, ki bi naj ustvarili večje bla- govne viške. Srečujemo se tudi s primitiv- nim pojmovanjem gospodarske reforme. Nekatere delovne orga- nizacije ukinjajo delovna mesta in odpuščajo delovno silo. Neza- poslenost v manj razvitih komu- nah postaja pereč problem, saj se zapira migracijski tok v večja industrijska središča in celo prej zaposleni izven občine se brez zaposlitve vračajo v slabo raz- vite komune. Po uradnih podatkih so se živ- Ijenski stroški povečali za 25 "/o, osebni dohodki pa za 12 "/o. Živ- ljenjski standard se je znižal in to je treba nadomestiti z višjimi osebnimi dohodki, ki jih lahko ustvarimo na osnovi večje pro- duktivnosti dela. Treba se je stalno zavzemati za večjo in ka- kovostnejšo proizvodnjo, za raz- širitev proizvodnje, za uvajanje novih strojev in boljših tehno- loških postopkov v proizvodnjo in proizvajati tako blago, ki ga zahteva zunanje in notranje tr- žišče. Pomembna naloga OO ZK je, da se aktivno vključijo v razpra- vo o novih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov. Nagrajevanje po učinku dela je izredno pomembna naloga, ker s tem ustvarjamo nove odnose med ljudmi in ustrezen odnos proizvajalcev do dela. Treba bo odpravili tudi neskladnosti v globalni in osebni delitvi dohod- kov med administracijo in ne- posrednimi proizvajalci, med za- poslenimi v gospodarskih in ne- gospodarskih dejavnostih. Ni prav, da Je ponekod administra- cija boljše plačana od neposred- nih proizvajalcev dobrin in da so povprečja osebnih dohodkov v negospodarskih panogah daleC nad povprečjem osebnih dohod- kov v gospodarskih organizaci- jah. Problem zaposlovanja In pre- počasna valorizacija osebnih do- hodkov ustvarjata proračunske težave. Problemi gospodarstva se odražajo v težavnem financiranju osnovnega šolstva in ostalih družbenih služb. V preteklem mesecu je bilo posvetovanje predstavnikov družbenih služb o nalogah v pogojih izvajanja go- spodarske reforme. Kakovost po- uka in večja idejnost vzgojno izobraževalnega procesa je naj- važnejša naloga učnega osebja na osnovnih šolah. Zdravstvo pa mora prilagoditi svojo organiza- cijo in način poslovanja tako, da bodo stroški manjši od doseda- njih. _ Javnost v delu 00 ZK Komisija za idejno politična vprašanja pri občinskem komite- ju ZK v Ormožu je vnesla na anketni list tudi vprašanje: Ka- ko ocenjujete delo vaše OO-ZK? Odgovori anketirancev so zani- mivi in celo poučni. Na anketni listi so nekateri člani in nečlani ZK napisali naslednje: »Preveč je osebnih razprav In premalo resnega dela ob uvaja- nju gospodarske reforme.« »Se- stanki so bolj redki in na njih se premalo razpravlja o prob- lemih kolektiva.« »Preveč je splošnega govorjenja, ne analizi- ramo dela vsakega izmed nas.« »Zaradi preobremenjenosti niso vsi člani aktivni, OO ne dela dovolj pri sprejemanju in vzgoji mladih kadrov,« »Več je treba konkretno delati pri reševanju najvažnejših problemov.« D. R. PTUJ Zbora občinske skupščine Ptuj sta odločila, da je primeren za vajence v občini Ptuj v prveip le- tu učenja 7000 dinarjev mesečne nagrade, v drugem letu 10.000 In v tretjem letu 15.000 din, kar predstavlja najnižji znesek va- jenske nagrade. Najmanj 50 "/o te nagrade bodo Izplačevale vajen- cem delovne organizacije In sa- mostojni obrtniki, ki plačujejo za vajence stroške prehrane, delov- ne obleke ali internat. Tako za- jamčeno uresničevanje pravic vajencev bo nadziral upravni or- gan občinske skupščine Ptuj, ki je pristojen za delovna razmer- ja. (Nadaljevanje z 2 strani) 48. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Podleh- nik št. 46, izklicna cena 191.000 dinarjev. — Rok pla- čila 2 leti. 49. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Podlehnik št. 48, izklicna cena 953.000 dinarjev. — Rok plačila 10 let. 50. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Podlehnik št. 49, izkiicna cena 313.000 dinarjev. — Rok plačila 4 leta. 51. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Podlehnik št. 50, Izklicna cena 465.000 dinarjev. — Rok plačila 5 let. 52. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Podlehnik št. 56, izklicna cena 758.000 dinarjev. — Rok plačila 8 let. 53. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Podlehnik , št. 57, izklicna cena 848.000 dinarjev. — Rok plačila 9 let. 54. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Podlehnik št. 59, Izklicna cena 975.000 dinarjev. — Rok plačila 10 let. 55. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Rodni vrh št. 19, izklicna cena 518.000 dinarjev. — Rok plačila 6 let. 56. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Rodni vrh Št. 26, Izklicna cena 156.000 dinarjev. — Rok plačila 2 leti. 57. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Rodni vrh št. 22, izklicna cena 334.000 dinarjev. — Rok plačila 4 leta. 58. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Dežno št. 15, izklicna cena 439.000 dinarjev. — Rok plačila 5 let. 59. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Dežno št. 17, Izklicna cena 355.000 dinarjev. — Rok plačila 4 leta. 60. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Dežno št. 20, izklicna cena 369.000 dinarjev. — Rok plačila 4 leta. II. K navedenim hišam se odproda tudi do 10 arov zem- ljišča kot ohišnica, kateremu je cena določena po ♦ kvaliteti zemljišča In znaša od 15 do 50 dinarjev za kvadratni meter. III. Drugi natečaju! pogoji: 1. Natečaja se lahko udeleže vsi Jugoslovanski dr- žavljani. 2. Najnižja obrestna mera za odplačilo v obrokih je 2«/o. 3. Obvezna je 10"/o akontacija od izklicne cene, ki se _ vplača pred sklepanjem kupoprodajne pogodbe. IV, Prednost pri nakupu imajo interesenti, ki nudijo: — višjo ceno od izklicne, — višjo akontacijo, — krajši rok odplačila, — sedanji nosilci stanovanjskih pravic, če nudijo enake pogoje kot drugi ponudniki, razen roka pla- čila. V. Roki plačila veljajo samo za člane kolektiva, dočim so za ostale Interesente roki plačila krajši in to po posebnem dogovoru. VI. Ponudbe po tem natečaju morajo interesenti vložiti pismeno v enem izvodu v zaprti kuverti z oznako »III. natečaj za prodajo hiš« pri upravi Kmetijskega kom- binata Ptuj do 30. novembra 1965. VII. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni. VIII. Vse potrebne informacije v tej zadevi prejmejo inte- resenti na upravi Kmetijskega kombinata Ptuj v sobi št. 11. KMETIJSKI' KOMBINAT PTUJ -iS- »TEDNIK« — petek, 19. novembra 1965 Stran 4 Pr znanje akademskemu slikarju Janezu Mežanu z veliko udeležbo ptujskih predstavnikov in javnih delav- cev na otvoritvi razstave aka- demskega slikarja Janeza Meža- na v dvorani na magistratu v nedeljo, 7. novembra 1965, pa tudi z obiskom v dnevih razsta- ve do 14. novembra 1965 je iz- rekel Ptuj priznanje razstavi j al- cu, ki se je predstavil tokrat javnosti z zbirko 30 akvarelov in tempere z motivi z Gorenjske, iz Gozda Martuljka, iz Cerkelj, iz Prekmurja, iz okolice Ptuja in iz Ptuja. To razstavo, ki je trajala od 7. do 14. novembra 1965, je vi- delo vsaj 1600 obiskovalcev, od- raslih, učencev, dijakov in štu- dentov. Od razstave so imeli to- liko več, ker je več dni priso- stvoval razstavi sam umetni-k, ki je tolmačil, kako je treba gledati umetniška dela in v čem se lo- čijo njegova dela od del drugih umetnikov. Vsako sliko so si navzoči ogledovali posebej z ve- likim zanimanjem in z razvese- ljivo ugotovitvijo, da je večina del razprodanih. To pomeni, da bodo krasila ta dela službene in zasebne družinske prostore, kar je tudi namen dela umetnikov, da bi ohranilo samo ljudstvo umetnine našega časa. Na vprašanje, kako je zado- voljen z letošnjo samostojno razstajvo, je akademski slikar Janez Mežan dejal, da ga veseli, da je bilo toliko zanimanja za njegovo razstavo in da vidi v tej pozornosti tudi priznanje Ptuja za plodno umetniško delo v minulih dvajsetih letih v tu- kajšnjih in drugih krajih. Z de- lom bo nadaljeval in se bo z enakimi razstavami predstavil tudi drugemu občinstvu v Slove- niji, brž ko mu bo za to dana pri- lika. Razgovor o tem je bil v, sprejemni pisarni predsednice občinske skupščine Ptuj Lojzke Stropnike ve, kjer je čakal umet- nik predsednico s šopkom na- geljčkov v znak hvaležnosti skupščini za vso pozornost, ki je je bil deležen v času bivanja v ptujski občini. Zgodovinsko društvo Ptuj je bilo pokrovitelj te razstave, zato je njegov predsednik prof. Jože Maučec ot> otvoritvi poudaril, da so umetniška dela akademskega slikarja Janeza Mežana velik kulturni prispevek k vsem kul- turnim ustvaritvam v ptujski občini v minulih 20 letih in da bo prav, če bo ostalo tudi v ptuj- ski galeriji slik nekaj umetniko- vih ustvaritev, ki naj povedo številnim obiskovalcem te gale- rije o delu umetnika Janeza Mežana in drugih sodobnih umetnikov iz Ptuja in iz bližnjih krajev. * , Ob koncu vsake razstave, pa tudi te umetnika Janeza Meža- na, je ostalo odprto vprašanje primernega prostora v Ptuju za stalne razstave. Dvorana na ma- gistratu je doslej odlično služila namenu, ni pa po svoji veliko- sti in razsvetljavi najprimernej- ša za razstave dragocenih umet- niških del in drugih dragoceno- sti. Ptuj bo prav srečen, ko bo doživel otvoritev tudi tega pri- mernega prostora, kjer bodo lah- ko po zgledu drugih mest iz tedna v teden* razne razstave. V. J. Janez Mežan: Grajska ulica v Ptuju Foto: F. Langerholc Priprave za proslavo dneva republike KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL IN DELOVNE ORGANIZA- CIJE NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ SE TEMELJITO PRI- PRAVLJAJO NA PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE. Proslave dneva republike bodo letos del proslav 20-letnice osvo- boditve na ormoškem območju. 27. in 28. novembra bodo kra- jevne organizacije SZDL in de- lovne organizacije v občini pri- pravile slavnostne akademije, predsedniki KO SZDL pa bodo na slavnostih govorili o zgodovini 29. novembra. Kulturno prosvet- ne programe akademij bodo pri- pravila prosvetna društva in. učenci osnovnih šol. Na akademijah bodo razdelili predstavniki ZB in občinske skupščine knjige pisem ustrelje- nih v fašističnih zaporih. Te knjige bodo prejeli svojci žrtev fašističnega nasilja. Svojci žrtev fašističnega nasilja bodo vablje- ni na proslavo s posebnimi va- bili. Poleg tega, da letos delovne organizacije praznujejo dan re- publike, bodo praznovale 10-let- nico delavskega samoupravlja- nja. V ta namen bodo pripravile posebno pestre programe pro- slav, ki bodo vsebovali kulturne točke, v imenu samoupravnih organov pa bodo govorili pred- sedniki delavskih svetov o do- sedanjih uspehih samoupravlja- nja in o razvoju delovnih orga- nizacij. D. Ri UMETNIK BOLKOVIČ JE POSLAL PTUJČANOM POZDRAVE Ptuju znani umetnik Gašpar Bolkovič-Pik, rojen na Rabu, ki živi in dela v Varaždinu, je razstavil v Cakovcu na povabi- lo Delavske univerze, centra za kulturo v Cakovcu, svojih 20 umetniških slik v olju. Na otvo- ritev, ki je bila 15. novem- bra 1965, v razstavnem sfalonu v gradu v Cakovcu, je povabil sam umetnik tudi predsednika Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Simona Pešca in tajnika Feliksa Bagarja, ptujska znanca iz časa razstave ob IV. tednu medobčinskih srečanj v Ptuju 1965. Mnogim udeležencem otvorit- ve razstave umetnika Gašparja Bolkoviča-Pika fe govoril zvez- ni poslanec MiKovil Križnik o posebnosti druge samostorne razstave umetnika Pika v Ca- kovcu in o velikem pomenu umetniških razstav v manjših mestih z namenom, da bi tudi podeželsko ljudstvo videlo in razumelo dela današniiK umet- nikov ter obdržalo njihova dela v svojem življenjskem prostoru, v katerega spadajo tudi umet- niške ustvaritve. Z razstavami del umetnikov je uspelo Ca- kovcu v gledanju ljudi na umet- nost ločiti kič od umetnosti in postaviti pravo umetnost na pr- vo mesto. Zato ni čudno, če so vse razstave dobro obiskane in če ostane mnogo del v samem kraju razstave. Otvoritev je bila posneta za televizijo. Zal se je ni udeležil osebno tudi Pikov učenec Zelj- ko Nemec, ki je istočasno pred- stavil javnosti 50 svojih grafik, deležnih vsega občudovanja udeležencev otvoritve. Umetnik Gašpar Bolkovič- Pik je bil zelo vesel pozornosti, da se je udeležil otvoritve nje- gove razstave tudi predstavnik iz Ptuja. Vsem Ptujčanom po- šilja najlepše pozdrave, ker se Ptpja vedno rad spominja in je prepričan, da Bo prišlo še do ponovnih srečanj in skupnih razstav umetnikov iz občin Ca- kovca, Varaždina, Ormoža in Ptuja. V. J. , ^ O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA Na sestanku, ki ga je vodil Leo Mates, so podprli predlog novega sistema za finansiranje izobraže- vanja in vzgoje. Položaj na tem področju namreč zahteva takoj- šen sprejem splošnega zakona, da bi republike imele dovolj časa za sprejem zakonov in drugih pred- pisov. Udeleženci sestanka eo poudari- li, da mora socialiistična zveza za- radi zapletenosti m obsežnosti na- loge intenzivneje in trajneje pro- učevati in spremljati razvoj izo- braževanja. Zato so sklenili, da bodo izvršnemu odboru zveznega odbora SZDLJ poslali poročilo o sestanku skupaj z nasvetom, naj bi družbenoekonomske in idejne procese na področju izobraževa- nja in vzgoje spremljali ne le najvišja forumi, temveč tudi osmovne organizacije socialistične zvezie, ki bodo združevale vse^ ki imajo neposredne koristi od raz- voja te družbene dejavnosti. Ptuj Med 187 štipendisti, ki jih šti- pendirajo gospodarske organiza- cije, je 38 študentov srednje teh- niške šole, 33 srednje ekonomske šole, 22 srednje kmetijske šole, 16 ekonomsko komercialne šole, 12 višje tehniške šole, 9 študen- tov fakultete za naravoslovje in tehnologijo ter 9 - fakultete za strojništvo, vsi ostali štipendisti pa odpadejo na srednje, višje In visoke šole. 111 štipendistov obi- skuje srednje, 39 višje in 37 vi- soke šole. Ža šolsko leto 1965/66 so dodelile gospodarske organi- zacije 34 štipendij, ki so že všte- te v skupnem številu 187 štipen- distov. Štipendijski organi pri občin- ski skupščini štipendirajo letos 193 štipendistov, dijakov in štu- dentov višjih in visokih šol. Naj- več jih je (44,6"/o) na srednjih šolah, nekaj manj (34,7 "/o) na višjih in ena petina (20,7 "/o) na visokih šolah. Učiteljišča obisku- je 54 dijakov in dijakinj, peda-. goško akademijo 49, medicinsko fakulteto 12, filozofsko fakulteto 8, pravno fakulteto 7, medicinsko srednjo šolo 6, ostale šole in fa- kultete pa od 1 do 5 štipendistov. Komisija za štipendije je mne- nja, da bodo morale biti v pri- hodnjem letu štipendije do 30 "/o višje glede na razne podražitve, ob katerih so sedanje prenizke.. S koncerta stare glasbe v sredo zvečer, 10. novemibra t. 1., je v dvorani glasbene šole koncertiral ansambel Schola La- bacensis pro musica antigua. 2e s samim naslovom je nakazana naloga, ki si jo je postavil, nam- reč v tem, da goji staro glasbo in jo reproducira v kar najbolj ver- ni obliki. Ansambel sestavljajo mezzosopranistka Eva Novšako- va, baritonist Jože Cerne ter in- strumentalisti Jože Pogačnik (kljunasta flavta), Franjo Bregar (kljunasta flavta, angleški rog), Jože Sivic (viola da gamba, lut- njica), Anton Care (lutnja), Kri- stijan Ukmar (kljunasta flavta, spinet in tolkala). Vodja izvedbe je bil Janez Hofler. Program je obsegal naslednje skladbe: Montpellierski kodeks (13. sto- letje) — Trfje francoski motetij Francesco Landino (1325 —. 1397) — Canzona, Ballata, Madrl- gali , Tridentinski kodeks (okrog 1460) — Štiri posvetne skladbe) Glogausk^knjiga pesmi (okrog 1460) — Dve latinski himnij Jacob Obrecht (1430—1505) — Dva motetaj Josguin Desprez (1450 — 1521) — Dva psalma in motetj Heinrich Isaac (1450— 1517) — Dve italijanski karnevalski pes- mi — Tri skladbe v tabulaturahi Thomas Stoltzer (1480—1528) — Dve instrumentalni skladbii Matthaeus Pipelare (začetkom 16. stoletja) — Dva chansonai Josguin Desprez — Trije chan- sonij Tielman Susato (sredina 16. stoletja) — Pet plesov iz zbirke »D^nserye«. Izvajalci so nas povedli nazaj v dobo gotske in renesančne glasbene ustvarjalnosti, v dobo tihe, zavzete glasbe, in lahko bi rekli, v dobo navznoter obrnje- nega muziciranja. Petje ob spremljavi starih glasbil pa tudi sama instrumentalna ijgra iz te- danje dobe ustvarjata v nas po- sebno razpoloženje. Stara glas- bila, kakor kljunasta flavta, an- gleški rog, viola da gamba, lutnja in spinet, dajo rahel, svojstven ton, ki je adekvaten glasbeni iz- raz tedanjemu času. Izpopolnitve v intonaciji in v moči tona na- sploh je prinesel šele novi vek, vek tehničnih izumov. Posebno pozornost sta vzbudila mezzoso- pranistka Eva Novšakova in ba- ritonist Jože Cerne. Oba pevca sta se z naravnim in lepo obli- kovanim petjem vživljala v sta- ro pesem in jo verno podajala. Sploh je bil ves koncert zelo vestno pripravljen. Mlade glas- benike je treba še posebej po- hvaliti zaradi tega, ker so se od- ločili za tako zvrst glasbene re- produkcije, za katero danes ne morejo pričakovati posebnega zanimanja. Lotili so se zahtevne naloge iz notranje nagnjenosti in ljubezni do starih glasbenih umetnin in verjetno tudi iz želje, da jih posredujejo drugim. Ve- lika dela Iz preteklosti bodo vedno ohranila svojo vrednost in vedno se bo našel vsaj majhen krog ljudi, ki bo znal ceniti in uživati resnično umetnost. Zelo maloštevilno poslušalstvo je spremljalo koncert z veliko pozornostjo. Večer je zapustil močan vtis. Ansamblu želimo tu- di v bodoče mnogo uspehov. Želeti bi bilo, da bi naši ptuj- ski . prireditelji izpolnili nekoč dano obljubo in prihodnje poletje priredili koncert stare glasbe v naši grajski viteški dvorani. Drago Hasl PAVLOVA POZORNOST DO ROJSTNEGA KRAJA Ptujčanom dobro znani učitelj Pavle Šegula, sin pok. Janje Se- gula, marljive učiteljice, ki je učila do svoje upokojitve v osnovni šoli »Toneta Znidariča« v Ptuju, se še vedno čuti močno navezan na Ptuj, kjer je preživel svoja otroška leta, čeprav živi že vsa leta po osvoboditvi v Ljubljani. Tam je sedaj glavni In odgo- vorni urednik mesečnika »Javna tribuna«, ki ga izdaja občinski odbor SZDL Ljubljana Šiška. Med enega izmed znakov nje- gove navezanosti na Ptuj lahko štejemo tudi njegovo skrb, da pošilja našemu uredništvu »Jav- no tribuno«. Iz tega lista povze- mamo, da si Pavle Segula v svoji tamkajšnji funkciji resno prizadeva obveščati občane ob- čine Ljubljana Šiška o vseh pe- rečih vprašanjih vsakdanjega življenja v občinski skupnosti ter o delu občinske skupščine. Za to mu je v listu »Javna tri- buna« na razpolago šestnajst strani občinskega lista, ki je ilustriran z lepimi slikami. Na enaki stopnji, kot je v Ptu- ju prizadevanje za združitev »Tednika« in »Radia« Ptuj, je tam prizadevanje za združitev ljubljanskih občinskih glasil v skupno ljubljansko medobčinsko glasilo ali pa za združitev »Jav- ne tribune« z glasili kolektivov te občine. Kolikor je bil svojčas v »Delu« objavljen članek o združitvi »Tednika« in »Pomurskega vest- nika«, je šlo le za iniciativo o takšni združitvi iz Murske So- bote, ki pa ni prodrla glede na razne posebnosti, ki jih imata občini Murska Sobota in Ptuj, in bosta zato tudi v bodoče ostali vsaka pri svojem. Združitev »Tednika« in »Ra- dia« Ptuj je koristna iz vseh vi«? dikov, ker si ptujska občina ne more privoščiti za obveščanje svojih občanov dvotirnih zavo- dov namesto enotne organizacije in skupnega kadra, ki lahko v skupnem delu in gospodarjenju doseže mnogo večje uspehe kot vsak zavod zase. V. J. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Predavanja v izobraže- valnih centrih SZDL Ponedeljek, 22, novembra: JURSINCI: Gnojienje zemlje — uporaba organskih in mineralnih gnojfiL Predava Majtfco ZemljiiS. Film. TRNOVSKA VAS: Sodobna boljšava goveje črede. Predava- telji živ. vet. zavoda Ptuj. Dia- filmL VIDEM: Tudi v bodoče nam po- plave ne bodo prizanašale. Preda- va Jože Vratič. Diapoziitivi. Torek, 23. novembra: VITOMARCI: Gnojenje zemlje — uporaba organskih in mineral- nih ^ojil. Predava Matko Žem- ljic. Film. Sredaj 24. novembra: DESTERNIK: Gnojenje zemlje — uporaba organskih in mineral- nih ^ojil. Predava Matko Žem- ljic. Film. Cetrtel|, 25. novembra: STOPERCE: Gnojenje zemlje — uporaba organskih in mineralnih gnojil. Predava Matko Žemljic. Film. Petek, 26. novembra: POLENSAK: Zaščitna sredstva v rastlinsiki proizvodnji. Predava ing. Egon Zoreč. Desant na Drvar v očeh desetletnega otroka Priča desanta na Drvar 25. ma- ja 1944 je bil tudi Nedeljko Trikič, absolvent strojne fakultete v Ljubljani. Med. to nemško operaci- jo, katere cilj je bil ujeti vrhov- nega poveljnika NOV in POJ mar- žala Tita, je bil Nedeljko Trikič star deset Let. Poglejmo, kako je videl desant na Drvar. S prihodom partizanov v Drvar spomladi 1944 se je začelo moje lepo življenje. Vsak večer so bile v veliki dvorani tovarne oeliuloze, ki je lahko sprejela vse prebivalce mesta, brezplačne fiiimske pred- stave. Domov sem se vračal &ele pozno ponoči. Dneve sem po na- vadi preživel v igri z drugimi otro- ki, ne da bi bil posvečal kaj veli- ko pozornosti nemškim letalom, ki so večkrat letela nad Drvarjem in ga včasih bombardirala. Tudi otroci lahko »-oglušijo-« za vojr.o. Vendar pa nisem niti slutil, da je lahko vojna tako grozna in straš- na. O tem sem se prepričal 25. maja 1944. Kot po navadi sem tudi pred tem usodnim dnem, ki je prišel v zgodovino, odšel v tovarno ce- luloze, da bi videl film. Ko sem se kasneje vrnil domov, sem ra- čunal, da bom naslednji dan tako kot po navadi dalj časa spal. Toda že približno ob 6.15 je v našo otro- ško sobo stopili oče in zbudil mene ter štiri brate, cd katerih je imel najstarejši 14. najmlajši pa pet let," in še tri otroke sosedov, ka- terih starši ni.SiO bili v Drvarju. Neki Rus iz sovjetske vojne misi- je, ki je sitanoval v naši hiši, mu je namreč dejal: -Bežite, bežite.« Toda, kam naj bež^hmo? Komaj smo se malo zdramili, je že bilo nebo polno rumenkastih in rdečih platnerjih kupol. Sonce je toplo sijalo. Niti meglice ni bilo, čeprav je po navadi vsako jutro ležala v dolini, kjer je mesto. Stali smo poleg zidu in gledali. Nad Drvarjem so se zibali padal- ci, Id. sem jih videl prvič v živ- ljenju. Opazil sem, da se rdeča padala hitreje spuščajo proti zem- lji. Kasneje sem zvedel, da so z njimi spuščali strelivo in hrano. Za njimi so pristajali nemški vo- jaki. Bilo jih je približno petstb do šeststo. Večinoma so -padli-H v središče ma nizacijo na šolah ter s seminarji za predsednike pionirskih stare- šinstcih svetov bo razvijala uspeš- no delo s pionirji v pionirskih od- redih. V sodelovanju z Zavodom za prosvetno pedagoško službo bo organizirala tekmovanje pionirjev z raznih predmetnih področij. Za- vzemala se bo za ustanavljanja pionirskih hišnih svetov v okviru krajevnih skupnosti. Člani pionirske komisije bodo obiskovali pionirske odrede in po- magali razvijati pionirske dejav- nosti predvsem tam, kjer še delo ni polno zaživelo. PIONIRSKI ODREDI NAJ v okviru svojih možnosti in v smi- slu smernic programa JPI samo- stojno sestavijo odredne programe. V programih naj predvidijo, kako bo pionirska organizacija vplivala na učence, da bi se bolje učili, razvijali medsebojno pomoč pri učenju in tovarištvo v razrednih skupnostih. V odredih naj preve- va tekmovalni duh in želja po merjenju znanja in sposobnosti- Stremeti je tudi za tem, da bi pio- nirji svoj prosti čas pravilno in smotrno preživeli tudi izven šole. Pionirski odredi naj tudi v na- dalje obdržijo preizkušene oblike udejstvovanja učencev v krožkih, sekcijah, pionirskih univerzah, na- tečajih, razvijejo naj pa tudi nove oblike, ki bodo vzpodbujale pio- nirje k množičnemu udejstvova- nju. Pionirski odredi naj tudi v okviru šol organizirajo razna tek- movanja. V razrednih skupnostih naj pio- nirji uvedejo grafikone ali grafič- ne prikaze učnih uspehov po posa- meznih predmetih. Tako bomo vzpodbujali učence k ustvarjalno- sti, razvijali pa bodo čut odgovor- nosti za svoje delo v kolektivu pred celotno družbeno skupnostjo. Program je treba prilagoditi raz- vojni stopnji učencev. POBUDE ZA SESTAVO ODREDNEGA PROGRAMA Slov. jezik: Tekmovanje za bral- no značko je široka akcija, ki naj bi zajela res čimveč pionirjev. Učenci naj bi po domovih zbirali stare knjige in jih darovali pionir- ski ali ljudski knjižnici. Zanima- nje za slovenski jezik bi lahko po- živili s preizkušnjo znanja iz pra- vopisa, slovnice ter spisja. Pri- spevke naj pionirji objavljajo v odrednih glasilih, v TEDNIKU, v radiu Ptuj ter v ostalih pionirskih revijah. Razširi naj se krog mla- dih novinsirjev, pesnikov in pisa- teljev. Estetska vzgoja je zelo pomemb- I na za razvoj otrokove osebnosti. V odredih je treba razvijati kulturno I zabavno življenje pionirjev (lut- kovne predstave, dramski krožki, recitacijski krožki itd.). Ob teh kulturnih manifestacijah naj se predvsem poudarja in razvija lik pionirja. V okviru predmetov zgodovine in zemljepisa je treba nadaljevati s spozaiavanjem narodnoosvobodil- nega boja, pionirji naj Se nadalje zbirajo zgodovinske podatke, spo- znavajo zgodovinske kraje, skupaj z organizacijo Združenja borcev pa naj razvijajo tradicije NOB. Pionirji naj spoznajo prispevke borcev h kulturnemu razvoju na- ših narodov. Pri predmetu biologije in spo- znavanju prirode naj pionirji spo- znavajo lepoto prirode. zbirajo naj slikovno gradivo, urejajo akvarije, izdelujejo herbarije, zbirajo kame- nine itd. Učilnice naj olepi^ajo s cvetlicami, urejajo naj šolski bo- tanični vrt, sodelujejo naj pri ure- jevanju naselja itd. Vse to bo v njih vzbudilo ljubezen do narave. Različne dejavnosti se lahko or- ganizirajo tudi v okviru ostalih predmetov: tehničnega pouka, li- kovnega pouka, telesne vzgoje, glasbenega pouka, matematike, fi- zike itd. Programi organizacij ob šoli (pionirskega starešinskega sveta, mladinske organizacije, DPM itd.) naj bodo sestavljeni v okviru pro- grama JPI. Organizacije naj pri- spevajo k celovitosti uveljavljanja pionirjev v šoli in izven nje tako, da bo vsak mlajši in starejši pio- nir kakor tudi mladinec našel možnost svojega udejstvovanja na interesnem področju ter tako ko- ristno preživel svoj prosti čas in pridobival v vzgoji in znanju. Da ne bo prepozno Članek v reviji OTROK IN DRU21NA me je vzpodbudil, da napišem pod tem naslovom ne- kaj misli. Mnogo je bilo v zadnjih letih napisanega in veliko povedane- ga o vzgoji, izobraževanju in varstvu otrok in mladine. Vemo, da družba že daje mnogo sred- stev za izobraževanje mladine. Tudi v ptujski občini je večji del občinskega proračuna na- menjen šolstvu, v zadnjih letih pa smo povečali tudi kapacite- te vzgojno varstvenih ustanov, uredili smo kuhinjo za prehra- no šolske mladine v Ptuju, po- magamo pa tudi otrokom na vaseh s prispevki za šolske ma- lice, saj prejema 3.700 otrok brezplačne malice. Potrebe pa so mnogo večje od zmogljivosti občinskega proračuna. Naša ob- čina se uvršča med občine z največjim številom prebivalcev, prav tako je v občini dvakrat več otrok kot v nekaterih eko- nomsko razvitejših slovenskih občinah. Vemo tudi io. da naši otroci, predvsem na podeželju, živijo še v zelo težkih socialnih raz- merah. Starši z večjim številom otrok težko preživljajo družino. Otroci, ki so oddaljeni od osnov- nih šol, nimajo potrebnih pojro- jev, da bi se lahko dobro učili. Mnogi otroci nimajo urejene osnovne prehrane in je njihovo zdravje v nevarnosti. Ti otroci so prikrajšani tudi za mnoge otroške dejavnosti, ki bi jih vzpSlovenskih goric« pri- jetno presenečenje. Zbral je ne- kaj daril za srečolov in je tega organiziral ter tudi uspešno opravil. Na 5 listkov so bili tri- je dobitki, nekateri simbolični, drugi zopet nekaj vredni. Na številko 13 je dobil član kolek- tiva odojka. Igrala je godba Radia Ptuj, oblečena v narodno nošo, stregle pa so članice ko- lektiva. S srečolovom in z lici- tacijo so dobili nekaj sredstev za pokritje stroškov prireditve in za zapitek, tako da ni trpela preveč sindikalna blagajna niti udeleženci prireditve. Vse je bi- lo skrbno pripravljeno, razpolo- ženje pa odlično. Po trgatvenem resnem delu in po pospravljanju letošnjega mo- šta se jim je prilegla domača prireditev. Naslednji dan so ne- moteno nadaljevali vsi svoje de- lo in nikdo v obratu ni čutil, da je bil prejšnji večer na marti- novanjuf V. J. . Desant na Drvar v očeh desetletneoa otroka (Nadaljevanje s 4. strani) diti, ko pa je nihče ni okopal. To- da lakota je bila močnejša. Prejez- dil sem približno dvanajst kilo- metrov in &e s:pustil v Drvar, v Icaterem je bilo veliko Nemcev. Nih^-e se ni zanimal zame, saj sem bil otrok. Kakšna neverjetna sreča, koruza, je že imela storže z mlečnimi zrni. Vesel sem bil in jih trgal ter tla- čil v vrečo. Zelo ponosnega sem se čutil, ker bom lahl^o nahranil domače. To bo zanje prava gosti- ja. Z veliko truda sem naložil dve \Teči na sedlo konjička in se na- potil nazaj v gozd. Ko sem se vra- čal, sem na neki strmini slišal streljanje. Verjetno so nemške prednje pa.trulje streljale name iz oddaljenasti približno enega ki- lometra. Skril sem se za konjička in ga pognal. Po dveh kilometrih naporne hoje sem prišel do gozda, kjer sem bil spet na varnem. iVIo- ja vrnitev je MLa prava slovesnost. Končno se je naš jedilni list spre- menil. Hrane je bilo dovolj. Pekli smo koruzo in jo s slastjo jedli. Okrog 25. avgusta se je končalo naše begunsko taborjenje v gozdu. Drvar je bil dokončno osvobojen. Seveda so od mesta ostala samo še pogorišča. Lotili smo se dela^ da bi si postavili streho nad gla- vo, dokler je bilo še toplo vre- me. Ko smo sezidali vse štiri zi- dove in postavili streho, se nam je zdelo,' da imamo znova hišo. Naslednji dan je moj najmlajši petletni brat pripovedoval sose- dom: »Kako je bilo sinoči pri nas toplo. Vsi smo se potili.« Iz sobe ni bilo več videti modrega neba, na katerem so se 25. maja 1944 nenadoma pojavili nemški padal- ci. (Po pripovedovanju Nedeljka Trikiča zapisal Reilja Ata- na^ijevič.) UKINITEV AVTOBUSNIH PROG ZARADI SLABIH CEST? NEKATERE CESTE NA OB- MOČJU OBCINE 0RM02 SO TAKO SLABE, DA NE USTRE- ZAJO PROMETNIM POTRE- BAM. LETOŠNJE POPLAVE SO POVZROČILE NA CESTAH II., III. IN IV. REDA NA OBMOČ- JU OBCINE PRIBLIŽNO ZA 20C MILIJONOV DINARJEV ŠKODE. ZA POPRAVILO CEST OBCINA NIMA DENARJA. KAJ CE BO TREBA UKINITI AVTO- BUSNE PROGE TOMA2—SAV- CI—VELIKA NEDELJA, PAV- LOVCI—VUZMETINCI, SREDI- ŠČE—LJUTOMER IN VITAN— GOMILA—KOG. Na območju občine je v kri- tičnem stanju več cest. Letošnje poplave in deževni nalivi so 3 cest odnesli več sto kubičnih metrov gramoza. Skratka, močno deževje je razmočilo in odneslo zgornji ustroj cestišč. Na neka- terih odsekih so škodo povzročili tudi plazovi in je bil zato zaprt promet na nekaterih cestah če- trtega reda. Škodo, ki so jo letos povzročili nalivi in poplave na ormoškem območju, je treba šteti kot največjo v povojnih letih. Celotna škoda je bila ocenjena približno na milijardo dinarjev. Na območju občine Ormož je 34 kilometrov cest drugega re- da, 71 kilometrov tretjega reda in 40 kilometrov cest četrtega reda. Ceste drugega reda niso toliko poškodovane kot ceste tretjega in četrtega reda. Po ocenitvi občinske komisije so povzročile letošnje poplave na cestah na območju občine pri- bližno za 200 milijonov dinarjev škode. V zelo slabem stanju so predvsem ceste Tomaž—Savci— Velika Nedelja, Ivanjkovci—La- honci—Pršetinci—Tomaž, Pavlov- ci—Vuzmetinci, Središče—Ljuto- mer in Vitan—Kog—Gomila. Vo- da je tudi hudo poškodovala ce- ste na Otoku pri Veliki Nedelji, v Cvetkovcih in drugod. Za najnujnejša popravila cest je vložila občina sredstva, ki jih je zagotovila z letošnjim prora- čunom za redno vzdrževanje cest, toda s tem ni mnogo na- pravila. Zakopali so večje jame na cestiščih, popravili nekatere mostove, nato pa se je vse kon- čalo. Cest ne morejo redno vzdr- ževati, zato so prepuščene upo- rabnikom. Letos je bilo navoženo na ce- ste malo gramoza, kar je po- vsem razumljivo glede na po- manjkanje denarja. Ostane vpra- šanje, kako urediti financiranje cest m. in IV. reda? Kdo bo od- govoren za ukinitev nekaterih avtobusnih prog na ormoškem območju In kako naj otroci po 10 in več kilometrov prihajajo v šolo in nazaj? Na občini ta problem večkrat obravnavajo, toda 'selej se stvat ustavi pri denarju. .............^______ D.1L Os^ebna kronika ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBMOCJD MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Angela Strucl, Majski vrh 4 — Majdo; Ana Kantarček, Opekar- niška 1 — Zdenkoj Marija Sovič, Presika 27, Ljutomer — Branka; Marija Toš, Ločki vrh 10 — Sreč- ka; Ljudmila Pongračič, Pršetinci 28 — Andreja; Ivana Brec, Nova vas 96, pri Markovcih — Zlatkaj Hedvika Konše, Tomaž pri Or- možu 20 — Tatjano; Terezija Rižnar, Mezgovci 5 — dečka; Ana Horvat, Apače — Nadoj Ma- tilda Širovnik, Zagrebška 66 — Srečka; Katarina Kiselak, Zgor- nja Pristava 15 — deklico; An- džela Bogša, Mihovci 21 — Jan- ka; Veronika Muršič, Gabernik 29 — Janka; Marija Pungračič, Prešernova 22 — deklico; Ana Kelc, Gradišča 149 — Stanka; Martina Levičar, Ljutomer, So- boška 11 — Igorja; Alojzija Ko- lednik, Slovenski trg 1 — dečka; Pavla Kampl, Draženci 67 — dek- lico; Amalija Ivanuša, Lovrenc 32 — Marijo; Marija Kukovec, Savci 12 — Marijo; Anica Hor- vat, Mariborska 3 — Silvestre; Hilda Mulej, Gorišnica 82 — dečka; Hilda Horvat, Ptujska 22, Ormož — deklico; Zofija Ceh, Štuki 9 — Avgusta; Marija Ma- horič, Dolič 18 — dečka; Marija Herga, Rjavci 37 — dečka; Milka Podgajski, Rogoznica 63 — deč- ka; Marija Cimerlajt, Ivanjkovci 20 — Silvo; Ana Robič, Apače 87 — Danila; Frančiška Sijanec, Jamno 17, Videm ob Ščavnici — dečka; Katarina Babic, Volkmer- jeva 2/d — Rikarda; Terezija Meznarič, Markovci 9 — deklico; Neža Medved, Lovrenc 90 — deč- ka; Elizabeta Kovačič, Kidričevo 62 — Radka; Anka Osterman, Trubarjeva 5/b — Sašo; Zofija Skok, Zg. Hajdina 17 — dečka; Justina Zunkovič, Prepolje 15, Tezno — dečka; Kristina Kokol, Krčevina 101 — deklico; Marija Gojkošek, Draženci 65 — Ivana. Poroke: Josip Penezič, Hajdoše 1, In Katarin.a Dobnik, Slovenja vas 69; Franc Koser, Apače 80, in Štefanija Fridauer, Zagrebška 51; Stevo Tomčič, Slovenja vas 45/b, in Ana Pulko, Slovenja vas 45/b. Umrli so: Ana Kajzer, Cirkovce 74, roje- na 1900, umrla 13. novembra 1965. Iz tisočletne zgodovine Ptuja 13 GOSPOSTVO PTUJSKI GRUD V NOVETVI VEKU Tlačani - brezplačna delovna sila 2e v srednjem veku je bila najtežja obveznost, ki je vezala podložnike na grad, tlaka, to je brezplačno opravljanje najraz- ličnejših del za grad in na graj- ski zemlji. Podložniki so gradu opravljali poljska, travniška, gozdna in vrtna dela, prav tako pa tudi vsa dela v zvezi z vzdr- ževanjem in zidanjem grajskih stavb. Posebno vrsto naporne tlake £0 predstavljale vožnje de- setine lesa in vina v grajske kle- ti ali pa v oddaljena mesta. V začetku novega veka so tu- di podložniške vasi gospostva Ptujski ?rad predstavljale pra- va delavska na.s,elja. ki so pod vodstvom vaških županov in grajskih stražarjev oskrbovala grajsko zemljo in vse grajske potrebe kot svoje lastne in isto- časno s svojimi deli. V tem ča- su že predstavlja gospostvo zem/jiško posest, ki jo upravlja grad. obdelujejo pa po navodilih in ukazih z gradu podložniki in tlačani. Splošen napredek denarnega gospodarstva obenem s turški- mi vpadi in kmetskimi upori v 16. in 17 stoletju ima za posle- dico strahotno obubožonje kmečkega prebivalstva v Po- drsiju Zato je nastopila tudi po- tvsl , ((v. se na novo uredijo ob- veznosti tlake med gradom in vasjo. Gospostvo Ptujski grad je ob koncu 17. stoletja sklenilo s svo- jimi podložniškimi vasmi poseb- ne pogodbe, s katerimi se je tla- ka razdelila na zmanjšano roč- no in vozno tlako in na poveča- ne dajatve V denarju, ki so tla- ko nadomestile. Tlaka je pod- ložnike vezala na grad, denarne dajatve pa so ga prisilile, da je svoje pridelke prodajal v mestu Ptuj, s katerim se tako gospo- darsko vedno bolj navezuje. Za primer take nove ureditve tla- ke naj služi pogodba, ki jo je sklenila 1. januarja 1698 vas ZAGOJICI s ptujskim grašča- kom Jakobom Ernstom LESLIE- JEM. Zagojiče zastopata ptuj- ski mestni sodnik Mihael Math in član notranjega ptujskega sveta Franc Stauber. Po tej pogodbi plača vsak pod- ložnik kupno pravo (za kmetijo) v celoti v gotovini v teku leta. Od vsake kmetije plača po 8 goldinarjev letne robotnine (de- narna dajatev za tlako). Da pod- ložniki robotnino poravnajo, .skrbijo župan Marko Rižner ter njegova soseda Jakob Hrovat in Gregor Firbas; da pa je plačilo robotnine zemljiški gosposki v redu plačano, nadzoruje župana ali njegova pomočnika cela vas. Zagojiči so dolžni, da skupaj s sosednimi vasmi Sobetinci. Pr- venci, Strelci, Strejanci, Slomi in Zamanjci opravijo vsa potreb- na dela pri senu in otavi na ve- likih grajskih travnikih v Ka- niži in pri spravilu domače žit- ne desetine. Tudi skrbijo za tre- bljenje, čiščenje, razširjanje in obnavljanje jarkov okrog Sko- fičevega gozda ter pozimi lon-ii- jo, sekajo in odvažajo led na Dravi v grad. Pri velikem lovu tostran Pesnice postavi vsako posestvo gonjača. Kadar gospo- ska napove, poseka vsak pod- ložnik v grajskem gozdu letno en seženj drv, jih prepelje v grad in tam v redu razcepi. Ker daje ptujski grad ptujskim kapuci- nom brezplačno les za njihove potrebe, opravi vas na dan. ki ga napove gosposka, dve vožnji kapucinnm darovanega lesa, da jo bo Bog v kupnih pravicah bolj blagoslovil. Ce pa uniči po- žar ali kaka druga nesreča ka- tero koli grajsko stavbo, morajo Zagojiči s sorazmerju z drugimi va.smi sodelovati z vozno in roč- no tlako, dokler ni stavba po- stavljena. TLAČANSKE OBVEZNOSTI PO VASEH Vasi ptujsikega gospostva so bile po novi ureditvi tlake leta 1698 obvezne na sledečo tlako: ČRNCI so imeli obveznost 1050 dni tlake v vrednosti 175 forintov. JANE20VCI, JIRSOVCI, VIN- jTAROVCI so skupaj obdelovali vinograd na Gomili, opravljali zanj potrebne vožnje ter vozili od Desternika desetino na ptuj- ski grad. Za veliki lov je vsak podložnik poslal po eiTega go- njača ter sodeloval vozno in ročno tlako pri popravilih graj- skih stavb. Poleg tega so z izj"e- mo županov posekali, zvozili na grad in razcepili Janežovci 10, Jiršovci 9 in Vintarovci 8 sež- njev drv. DOLlC je služil delovno tlako s potnimi sli potovkami (prena- šale! raznih ustnih in pismenih naročil grajske gosposke). DESTIN("I so opravili tlako z 12 vožnjami v nemški Gradec in z enim gonjačem od vsakega po- se.stva za veliki lov. LIVANJCI so podobno tlačanili z 10 vožnjami v Gradec in z go- njači za veliki lov. ZGORNJI VELOVLEK je bil obvezan s 1466 delovnimi dnevi v vrednosti 244 forintov in 20 krajcarjev. Kmetija, ki bi mo- rala na grad4=*' čistiti in podmi- vati zelje, plačuje namesto tega 6 forintov in .'56 krajcarjev. SPODNJI VELOVLEK je čistil, ograjeval, kosil, sušil ter sploh opravljal travnik, imenovan 2upnik (od besede župa, župa- nija), opravljal 14 voženj v Gra- dec ter posekal, zvozil na grad ter razcepil 13 sežnjev drv. PODVINCI so bili zadolženi z 885 delovnimi dnevi tlake v vrednosti 147 forintov in 30 kraj- j carjev. MEZGOVCI so opravljali 20 let- nih voženj v Gradec, obdelovali vinograd na Mestnem vrhu in skrbeli za vse zanj potrebne vož- nje. Poleg tega so sodelovali pri popravilu grajskih poslopij ter posekali, izvozili na grad in raz- cepili 23 sežnjev drv. ZAGOJICI z vasmi PRVENCI, STRELCI, SOBETINCI, SLOMI, STREJANCI in ZAMANJCI so opravljale tlako, kakor je bilo zgoraj v podrobnostih opisano. BUKOVCI so sekali led na Dra- vi in ga vozili na grad. Skrbe- li so za ograjo rogozniškega go- zda, vozili domačo žitno dese- tino, sodelovali pri popravilu grajskih stavb, obdelovali vino- grada v Zavrču, luterski travnik pri Sv. Ožbaltu in travnik Stra- žino. NOVA VAS je opravljala isto tlako kot Bukovci, samo v manjši časovni izmeri, ker je bila in jo manjša. SPUHLJA je skupaj z Bukovci in Novo vasjo skrbela za red pri jarkih rogozniškega gozda in za ograjo okrog njega. Tudi je se- kala na Dravi led in ga vozila na grad; popravljala je grajske stavbe, dajala gonjače za veliki lov, opravljala spuheljski trav- nik ter posekala, zvozila na grad in razcepila 9 sežnjev drv. MOSTJE, GABERNIK, JUR- SINCI OBLAKI, ZAGORCI. BODKOVCI in BRATISLAVCI so sodelovali pri popravilih graj- skih stavb, dajali gonjače za vel\kl lov, spravili v grad in razcepili 88 sežnjev drv. Poleg tega so opravljali vsa dela na travniku v Gaberniku ter v šentlovren- skem vinogradu. Tega dela pa so bili oproščeni Bratislave! in Za- gorci, ki so morali namesto tega zvoziti mošt na grad. DRSTELJA je bila dolžna oprav- ljati delovno tlako 1092 dni v vrednosti 198 forintov, VICAVA pa 1248 dni v vrednosti 208 fo- rintov. Vasi, ki nimajo natančneje določenih del za tlako (Grnci, Zgornji Velovlek, Podvinci Dr- stelja in Vičava) kažejo še na iz- ročilo nekdanje nedoločene tla- ke. Ta je sedaj z novimi ured- bami že točno določena s števi- lom delovnih dni, ko morajo bi- ti vasi na voljo za tekoče grajske potrebe. ZATON FEVDALIZMA Z reformami cesarice Marije Terezije (1740-1780), zlasti s pa- tentom o tlaki, je bila znižana ročna in vozna tlaka podložni- kom na tri dni v tednu ali na 156 dni v letu. Kmalu nato je prišlo do novih pogodb med ptujskim gospostvom in njego- vimi podložniki. Ročna tlaka je bila zmanjšana na 40 dni v letu, večina prošnje tlake pa je bila spremenjena v denarne dajatve. Tako postane skladno s sploš- nim razvojem tudi ptujski grad v prvi vrsti sedež oblasti: nepo- sredni naborni urad za podložni- ke in njihova sodnija. Gospodar- sko središče okolice postaja ve- dno v večji men mesto Ptuj. Zemljiško gospostvo Ptujsk^ grad dobiva vedno bolj značaj vele- posestva. ki je najvažnejši pri- dobitni k žitaric ter važen zbira- lec in izvoznik vina. Revolucija leta 1848 je razbila tisočletne spone fevdalnega družbenega reda in z zemljiško odvezo od- pravila podložništvo ter tlako in zemljiška gospostva, med njimi tudi Ptujski grad. AK — ^ Zgodoviositi arhiv stran 6 »TEDNI K« — petek, 19. novembra 1965 Stran 6 NOGOMET Slovenska nogometna liga Aluminij - Gorica 5:0 Aluminij: Bračič, Gerečnik, Muršec, Loboda, Mesaric, Vodu- šek, Milosavljevič, Markovič, Krnic, Spehonja, Artenjak (Tka- lec); Gorica: Brezovšek, Fon, Pejo- vič, Mozetič, Vranješ, Licinder, Uršič, Hlede, Ušaj (Jug), Crnič, Ninič. Nogometaši Aluminija iz Ki- dričevega so pospravili še eno zmago v predzadnjem kolu SNL. Tokrat so spravili na kolena enajsterico Gorice. Strelci zadet- kov za Aluminij so bili: Speho- nja v 14. in 53. minuti. Krnic v 38. in 78. minuti ter Milosavljevič v 64, minuti. Sodil je Vodnik iz Maribora pred okrog 300 gledal- ci. Snežna odeja, ki je prekrila ig- rišče — med tekmo je zelo sne- žilo — je zelo ovirala igralce obeh ekip, vendar so se domači bolje znašli in večkrat silovito napadli. Gostje so bili nekoliko prepočasni in neodločni v obram- bi, medtem ko so bili v napadu nepopolni, saj sta bila le dva na- padalca čez polovico, ker so jih domači krilci skrbno čuvali. Visokega poraza gostje niso zaslužili, čeprav zmagi Alumini- ja ni oporekati, saj so imeli naj- slabšega moža v vratarju, ki je prejel tri gole po lastni krivdi — ubranil bi jih povprečen vratar podzveznega moštva. Nekaj moč- nih udarcev pa je zgrešilo cilj. Aluminij je v celoti zadovoljil. Najboljša sta bila vratar Bračič in Milosavljevič v napadu. Se najmanj je ugajal Tkalec, ki je zamenjal Artenjaka in zares ne sodi v ekipo, kot je Aluminij, saj je delal začetniške napake. Za- nimivo je, da pri slovenskem li- gašu v Kidričevem ne morejo najti levega krila, ki je že v ne- kaj tekmah v zadnjem času pro- blem številka 1. Primorci so si- cer zaigrali lepo in požrtvovalno, ven\lar jim je nezanesljivi vratar pokopal vse upe na kakršenkoli uspeh. ■ Alfa in ornega v ekipi sta še vedno Vranješ in Licinder. Ostali izidi: Kladivar — Branik 3:5. Ljubljana — Celje 1:0. Mura — Triglav 2:2. Rudar (T) — Ru- dar (V) 5:2. Železničar — Koper 3:1. Po X. kolu je v vodstvu Celje s 16 točkami, kolikor jih ima Tri- glav na drugem mestu. Aluminij je na tretjem mestu s 15 točkami, slede Ljubljana 14, Rudar (T) 11, Nova Gorica 9, Železničar 9, Branik 8, Rudar (V) 7, Mura 7, Kladivar 6, Koper 2. Do konca jesenskega dela SNL je še eno samo kolo, ki bo na sporedu 21. novembra: odločitev o jesenskem prvaku bo padla v zadnjem kolu, ko se bodo pome- rili: v Kidričevem Aluminij — Lju- bljana v Mariboru Branik — Celje v Gorici Gorica, — Triglav, ostali pa niso tako pomembni, saj je že skoraj gotovo, da bo naj- niže prezimoval Koper, družbo pa mu bodo delali bržkone Kla- divar, Mura in Rudar (V). Drave so se branili v želji, da bi očuvali vodstvo, vendar je spet posegel vmes sodnik in priznal zadetek, potem ko je Ljubeč II iz'bil z glavo s same črte žogo iz vrat in se je igra nadaljevala, dokler žoge nI ujel Ivartnik in degažiral v polje. Nastali so mučni trenutki, prerivanje med igralci in sodnikom in končno 2:2. Izjave: KRANJC: »Pri rezultatu 2:0 v našo korist sem izbil z glavo žogo iz kazenskega prostora, nekdo od nasprotnikov je za- klical: roka, sodnik pa je po- kazal na belo točko. Res ne mo- rem verjeti, da si lahko kaj tak- šnega izmisli.« LJUBEČ II: »V zadnjem tre- nutku sem izbil žogo, ki je le- tela proti desnemu kotu vrat. V- gneči smo nadaljevali z igro in ivica je ustrelil čez sredino... nato pa 2:2 ... to je nazaslišano!« Trener EFERL: »Sami ste videli — sodnik nas je oškodoval. Bili smo boljši in zaslužili bi zmago. Kljub temu pa čestitam našim igralcem. Tako je treba igrati!« Ostali izidi v SCNL — vzhod: Fužinar : Nafta 4:2, Kovinar : Mejnik 2:3. V nedeljo, 21. novembra, je na sporedu zadnje kolo v SCNL — vzhod: Konjice : Drava, Mejnik : Nafta, Kovinar : Olimp, Šoštanj : Fužinar in Papirničar : Ojstrica. N. K. Da ne bo prepozno (Nadaljevanje s 5. strani) mo otroka samemu sebi ali družbeni prevzgoji, ki pa je da- nes zelo draga. Torej tudi tu so rezerve, ki bi jih morali zgo- daj odkrivati. Ptujske osnovne šole so v tem Šolskem letu organizirale var- stvo učencev ob šoli, katerih starši so zaposleni, ali pa jim sami ne morejo nuditi potrebne vzgoje. Tudi v Dijaškem domu je prostor, kjer bomo skušali v teh dneh organizdirati varstvo za najbolj potrebne otroke. Star- ši sami pa niso pokazali pra- vega raizumevanja. Ne samo družba, tudi starši morajo biti najprej zainteresirani za dobro vzgojo in izobraževanje svojih otrok. Vemo, da je veliko otrok tudi v Ptuju, ki prejmejo topli opoldanski obrok šele kasno po- poldne. Za otroka in njegovo zdravje ne bi smelo biti škoda denarja. Se vedno bomo bolj prav ravnali, če prikrajšamo pri tehniških rekvizitih, kakor pa pri naših otrocih. Ziberna Slovenska conska liga Olimp - Drava 2:2 Olimp: Cafuta, Pečnik, Pasero, Conradi, Dobrajc, Vasic, Pirnat, Romih, Traven, Hojnik, Košto- maj, Kvartič; Drava: Ivartnik, Ljubeč II, Než- mah, Lipavšek, Kranjc, Korošec (Filipovič), 2^azek, Vuletič, Ko- stanjevec, Korenjak, Ljubeč III. Strelci golov: 0:1 v 14. minuti Zmazek, 0:2 v 46. minuti Filipovič, 1:2 v 47. minuti Kvartič, 2:2 v 54. minuti Koštoma]. V srečanju SCNL — vzhod je domači Olimp osvojil točko pred- vsem po zaslugi nezanesljivega in pristranskega sodnika Finka iz Slovenskih Konjic. O njem in njegovih odločitvah več kasneje. Debela snežna odeja je ovira- la igralce obeh ekip, vendar so vložili nastopajoči maksimum sposobnosti in obvladovali žogo, ki je pogosto skočila kar po svo- je. Igralci Drave so igrali požrt- vovalno in bi zaslužili ves izku- piček, vendar to ni bilo mogoče. Kako so padli zadetki? V 14. minuti je poslal Korenjak dolg predložek v kazenski prostor Olimpa; Zmazek, ki je spremljal akcijo, je izkoristil podano žogo ter jo poslal v desni spodnji kot — 0:1. Začetni udarec v drugem delu je imela Drava. Zopet je bil iniciator napada Korenjak. Streljal je pred vrata nasprot- nika, kjer je bil Kostanjevec. Pretekel je srednjega krilca in ko se je znašel v ugodnem po- ložaju, ga je le-ta prijel za ma- jico. Očitno 11-metrovko je nato zanesljivo realiziral Filipovič — 0:2. Nihče ni več dvomiil v uspeh Drave, saj so bili Ptujčani mnogo boljši. Vendar je prišlo do tre- nutkov, ki jih ni mogoče po- zabiti: v 47. minuti je prisodil Fink 11-metrovko v korist Olimpa, češ da je bila roka. Kvartič je zmanjšal rezultat na 1:2. Igralci CENE TRŽNE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLOVAL- NICI POVRTNINE (PRI MAGDI) Cvetača kg 230 din, ohrovt 130 din, peteršilj 220 din, solata en- divija 200 din, špinača 200 din, zelje (sveže) 66 din, zelje (rde- 420 din, ječmenova kaša 180 din, česen 350 din, čebula 120 din, krompir 90 din, korenček 120 če) 130 din, zelena 120 din, red- kev (črna) 100 din, ajdova kaša din, pesa (rdeča) 130 din, papri- ka (vložena) 434 din, kumare (vložene) 426 din, koruza 110 din, pšenica 120 din, proso 170 din, fižol (prepeličar) 390 din, fižol (enobarvni) 230 din. Raden- ska 86 din. Slatina Donat 90 din, prosena kaša 335 din, hrana za kanarčke 430 din, grozdje 280 din, hruške 350 din, jabolka la 300 din, jabolka (grška) 240 din, jabolka Illa 220 din, orehi (jedr- ca) 2600 din, slive 160 din, slive (suhe) 650 din, hrana za ptice 230 din, hrana za papige 270 din, hrana za kokoši 110 din, bučno olj- 690 din, banane 490 din, li- mone 420 din, rozine 750 din, smokve (celofan) 750 din, smo- kve (venci) 860 din. Radgonski biser 830 din, Kapeljski biser 586 din, vino rdeče 1 1 380 din, vino belo 11 440 din, vino rdeče 21 650 din. vino belo 21 1040 din, jajca iz hladilnika 52 din, med 420 din, sir 1700 din, vrečke (papir) 330 din, bučno olje (Fram) 745 din. LUNINE SPREMEMBE IN VRE- MENSKA NAPOVED ZA TEDEN OD 21. DO 28. NOVEMBRA 1965 Mlaj bo v torek, 23. novembra ob 5.10. • Napoved vremena: nekako do 27. novembra bo lepo vreme in topleje, da bo zapadli sneg skopnel. Vendar se bo vreme okrog nedelje, 28. novembra, spet za kratek čas poslabšalo — dež in sneg. Kmetovalci so v skrbeh zaradi stelje. Je upanje, da bo možno steljo spraviti v času suhega 'emena, med 15. In 25. decem- brom. /