kliu
LETO XXII.
JUNU, 1973
ŠTEVILKA t
Iste*
SslgSS
Ms « gg -1
i» |« i
' i „
I I
I 1 I
.
s-Sp
1SI
“LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL” (Jan 15, 12)
MISLI
(Thoughts)
MESEČNIK ZA VERSKO KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV
V	AVSTRALIJI
STANOVUEN LETA 1952
Izdajajo slovenski frančiškani *
Urejuje in upravlja . Basil A. Valentine, O.F.M. 9 A’Beckett Street, KEW, ctoria, 3101. Tel.: 867787 *
Naslov: MISLI O. Box 197, Kew, Vic., 3101 ♦
Letna naročnina $4.00 (izven Avstralije $5.00) se plačuje vnaprej *
Rokopisov ne vnfiamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema ♦
iska: Polyprint Pty. Ltd., Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121
VSEBINA
Mir na zemlji (ob desetletnici okrožnice) — stran 145
Karel Mauser o junijskih Spominskih dnevih — stran	146	in	150
Žalostinka brez naslova — Jeremija Kalin — stran 147
Moj brat (črtica) — P. Bazilij — stran 148
Pri božji ljubezni — škof dr. Stanislav Lenič — stran 151
Dežela med Gorjanci in Kolpo — stran 153
Kratek odlomek iz knjige “V Sibilinem vetru” — Alojz Rebula —	stran
P. Bazilij spet tipka — stran 156 Izpod Triglava — stran 158
Apostolska dela — razlaga p. Bernard — stran 160 Metric Conversion — Janez Primožič — stran 162 Enaka zdravila — cena različna — Anže — stran 163 Anketa med maturanti — stran 164
Pamet se je odprla (povest-nadaljevanje) — P. Bernard — stran 164
Naše nabirke — stran 166
Tu je odgovor — stran 167
Izpod sydneyskih stolpov — stran 168
Z vseh vetrov — stran 170
Kotiček naših malih — stran 172
Križem avstralske Slovenije — stran 173
NAROČI IN BERI!
ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI — Krasna knjiga o Baragovem čeSčenju Matere božje. Spisal dr. Filip Žakelj. Cena dva dolarja.
DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — Cena en dolar
in pol. Imamo le nekaj izvodov. Doma so že pošli.
KNJIGA O INDIJANCIH — Njih življenje in navade zanimivo opisuje škof Friderik Baraga. Cena en dolar.
V	Argentini je Baragovo misijoniSče izdalo novo knjigo: življenjepis velikega Slovenca — skopljanskega škofa, božjega služabnika JANEZA GNIDOVCA. 227 strani, s številnimi slikami. Spisal Alojzij Gerzinič. Cena vezani knjigi $2.50, broširani $2.—.
Iz Kanade pa je dospel prvi del življenjepisnega romana o škofu Frideriku Baragu: LE ENO JE POTREBNO. Spisal Karel Mauser. Cena vezani knjigi $3.—, broširani $2.—.
Iz ZDA smo prejeli novo pošiljko BELE KNJIGE, ki prikazuje razvoj v naši domovini od aprila 1941 do maja 1945 ter vsebuje okrog 10.000 imen v tem od-dobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena pet dolarjev.
oOo
Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Zivljenjepisno povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar.
VfTOa.
JUNIJ. 1973
Jttir na zemlji
ŠTEVILKA 6
ko ^ PREJŠNJI ŠTEVILKI smo mimogrede na krat-E	desetletnico	znamenite	okrožnice	MIK NA
I	' ki jo je 11. aprila 1963 podpisal in podaril
ir JOfrii človeštvu, hrepenečemu po miru. papež. Janez m,.,.	^ ne bo napak, če se 7 nekaj več vrsticami po-
:	pri njej.
S 0<jtrjdPlsaJ> smo zadnjič, da je okrožnica vzbudila velik S kat« V met* vsem' ljudi dobre volje in zarezala marsi-Pp0go° brazdo za boljše mednarodne odnose in trajnejše Se . ,c miru# Toda odmev je vendarle samo odmev, ki Hl*h	’	na^	ta^° s''cn- *n nova brazda je le
njiv° sl<rornen začetek, ki še dolgo ne pomeni zorane 1 dCse’. šele setve in žetve . . . Res pa je takrat pred nje ■ 011 *et' ves svet priznal, da je okrožnica lepo bra-bi|e ln ^a bi bilo nekaj čudovitega za človeštvo, če bi I prini Uresn‘čene vse papeževe ideje. Žal je v mnogih K* *nh- tako v mednarodnih sporih kot na brezmej-Va,iju POl^u s°cialnih krivic, ostalo samo pri občudo-
to .n°®' so iskali vzroke, čemu je papež Janez Dobri dane- !0 °kro^nico napisal. Različne stvari ugibajo še HeVaS' ^ekateri pravijo, da mu je dalo začetno misel I ^žirorr,0 S00^enje Amerike in Rusije v oktobru 1962 z brav ■ vna Kubo, če se tega mednarodnega incidenta kal t*. sP°minjate. Takrat je res ves svet napeto ča-Vse bo izbruhnilo naslednjo uro in morda porinilo *ne !Ve5.tv° v novo svetovno vojno vihro. Drugi so Zern ’ ^a Pa je k izdanju okrožnice prisilil kritici-U*rr?n^h' češ da njegova okrožnica MATI IN tlega ^jICA v letu 1961 ni dovolj poudarila svetov-KtLjIniiru- Spet drugi vidijo v okrožnici MIR NA ZE-116^^ m°čno poudarjeno papeževo željo, da bi z njo E>oted VOd‘* rnisli koncilskih očetov v tem pravcu. ka*aijanj‘ dokumenti cerkvenega zbora so menda po-svPtPrema'° pažnje kritičnemu polju socialnih pravic ovnega miru.
^isli j, .
’ UnU 1973
Naj bo že kakor koli — okrožnica Je izšla in vemo, da jo je papež Janez Dobri napisal z najboljšim namenom in največjo iskrenostjo, pa tudi z velikim upanjem. Nihče, tudi naj večji ideološki nasprotniki Cerkve, tega ne oporekajo. Dobila je večjo publiciteto kot katera koli prejšnjih papeških okrožnic. Papež sam je hotel, naj bi imela čim večji učinek in prvič je privolil, da je celo televizijska kamera snemala, kako jo je podpisoval. Bila je tudi prva papeška enciklika, ki ni bila naslovljena le na katoličane, ampak na ‘‘ljudi dobre volje” vsega sveta. Prav vsem je hotela pokazati smernice za ‘"mir med narodi, dtemelje»eni v resnici, pravici, Ijnbezni in prostosti”.
Zanimivo je. da o miru samem kot takem papež prav za prav v tej okrožnici malo govori. Ime je dobila pač — kot običajno enciklike — po svojih začetnih besedah: “Mir na zemlji”, ki ga lahko dosežemo samo s tem, da “se trdno držimo reda, postavljenega od Boga”. V okrožnici se papež ne izgublja v visokih in lepih govorniških besedah o miru, ki tolikokrat izzvene v prazno, pa naj bodo izgovorjene od še tako vplivne osebe. Namesto poudarjanja miru kot takega je papež raje pokazal na stvarne predpostavke, na pozitivne pogoje, ki po pravilnih in odkritih odnosih med posamezniki in narodi- do tega miru vodijo.
Saj mir ni samo to, da po svetu ni nikjer vojskovanja: mir je stanje, je svobodno življenje v blagostanju in brez krivic. Spominjam se časopisov ob koncu vojne leta 1945 z debelimi napisi na prvih straneh: MIR PO VSEM SVETU! Kakšna ironična laž, kakšen spaček resničnega miru! Saj smo — da vzamem samo naš primer in ne omenjam drugih — Slovenci istočasno in v tednih po teh bombastičnih objavah o miru doživljali najstrašnejša kršenja osnovnih človečanskih pravic, smrtne kazni brez sodbe in dokazov krivde, represalije vseh vrst in posledic, zvijačno vrnitev dvanajstih
tisočev iz Vetrinja ter njih množične pokole v Kočevskem rogu in drOgih krajih. . . Kaj so za nas pomenili tisti čudoviti in lepo zveneči napisi? Grenka in vnebovpijoča dejstva so bila daleč od miru, pa četudi so po svetovnih frontah utihnile strojnice in umolknili topovi ter so prenehali zračni napadi. — Rusija danes ni v vojni, a ta mir je kaj malo vreden milijonu brezpravnih jetnikov po sibirskih taboriščih. — Dolge litanije krivic kljub navideznemu miru bi lahko našteval . . .
Že takoj v prvem delu nam je dal Janez Dobri najpopolnejši seznam (“up-to-date” bi rekli v angleščini) človečanskih pravic, ki so nujni temelj svetovnega miru. Nato nam nakaže osnovne poglede na skupno blaginjo človeštva, brez katere miru biti ne more. Posebej poudarja razmerja med državnimi skupnostmi, opozarja na nevarnost “vojaškega tekmovanja v oboroževanju”, ki obenem naravno jemlje prepotrebne fonde socialnemu in ekonomskemu uspehu človeštva. Na mesto enakosti v orožju predlaga medsebojno zaupanje kot temelj miru med državami sveta. Nobene države oz. narodne skupnosti ne omenja ali napada, dasi je bil brez dvoma dobro poučen o znanih krivicah z mncgih strani — enostavno apelira na vse ljudi z dobro voljo. Tudi nauka marksizma ne imenuje, dasi je jasno, da misli tudi nanj v besedah o “zmotnem filozofskem nauku”. Z ozirom nanj opozarja: to učenje je in nujno ostane zmotno — zgodovinsko gibanje, ki izvira iz njega, pa se v teku časa le spreminja, lahko celo fun-damentalno. Zopet nekak klic ljudem dobre volje, tudi v nasprotnem taboru, ki s svoje strani morejo in morajo doprinesti k svetovnemu miru! Resnica, pravica, ljubezen in svoboda — te predpostavke miru so temelj, ki ga je prikazal papež Janez. Te štiri dobrine, ki naj vodijo človeštvo k trajnemu miru, se kot refren ponavljajo in kot zlata nit vlečejo skozi vso okrožnico.
Kako pa se je svet v tem desetletju po izidu okrožnice razvijal? Koliko dobre volje je pokazal?
Svet se je v teh desetih letih komaj sem in tja malo oddahnil od resnične vojne in njenega uničevanja tu ali tam. Tudi danes po desetih letih je med državami in v mnogih narodih preveč napetosti, da bi bil splošni mir količkaj mogoč. Težko je priznati krivice, še težje jih je poravnati — že med posamezniki, da ne rečem med narodi ali različnimi ideologijami. Naj ena stran
napravi sto korakov, pa če jih druga noče storiti ve kot par — je zaman govoriti celo o navadnem dialogu’ kaj šele n. pr. o narodni spravi ali pravičnih medna rodnih odnosih.
Papež je upal, da bodo napredne in bogate dežele dale več nujne pomoči revnim deželam v razvoju. up je bil izpolnjen komaj v nekaj odstotkih in zadnja leta še bolj zastaja. Prepad med bogatimi in revnimi de . lami — bi skoraj mogel reči — je danes še večji kot je bil takrat.
Pri vseh številnih razgovorih o razorožitvi velesil Je bilo kaj malo uspeha, ker se ena druge boje — ni zaupanja in verjetno upravičeno. Zmanjšanje kopi<-e nja vojnega materiala ni bilo doseženo — ravno 1,3 sprotno: vojni izdatki so višji in še rastejo . . •
Atomsko orožje ni bilo prepovedano, kot je Pr dlagal papež. Pač pa je že v oktobru 1963 prišlo pogodbe, v kateri so ZDA, Rusija in Velika Britan1)8 sklenile gotove omejitve glede poskusov, ker so varni za zdravje človeštva. Francija in Kitajska n'st8 podpisali in te poskuse nuklearnega orožja zdaj 1,9 daljujeta, žal kar preblizu Avstralije.
Lahko pa v tem desetletju zaznamo porast kultur0 in drugih povezav med deželami, ki so si prej bile in ena drugi nedostopne. Brez dvoma to lahko dop vpliva na odnose medsebojnega spoznavanja, raZU,n^ vanja in strpnosti. Koliko taki, ki niso dobre volje odkritih namenov, to izrabljajo v svoje zlonamerne cx '^ bo pokazala bodočnost. Zgodba trojanskih konjev žal prepogosto ponavlja v zgodovini človeštva. ^ I0 prav te zunanje zveze in prijateljstva tudi tako ^ zakrivajo ozadja, ki so polna krivic in preganjanj. ^ tanja najosnovnejših človečanskih pravic, ki jih v svoji okrožnici tako lepo našteva in ocenjuje temelj resničnega miru . . .
I da
Brez dvoma pa je papež s svojo okrožnico uspe1’ je kar veliko število ljudi po svetu, tudi nekatolik zainteresiral za študij in delo na polju vojne in n’ v Resen študij tega važnega poglavja človeštva se tem desetletju resnično poglobil in razširil. Vsaj ta ^ četek je okrožnica prinesla. Obenem pa je vseniu s pokazala trezno gledanje katoliške Cerkve, ki je ,. vsake omejitve sprejemljivo za “vse ljudi dobre v0 ‘ ^ Kjer te volje ni, pa seveda še tako lepe smernice denejo v — prazno.
Če v nas ne bo moči za resnico stati, so Spominski dnevi brez pomena. Če v nas ni več zavesti, da je resnico treba oznanjati ne le z besedo, temveč tudi s trpljenjem, če treba, bodo Spominski dnevi brez vsebine.
Naše zadržanje mora biti vedno tako, da mrtvim ne bomo delali sramote in tako, da bodo krvniki teh žrtev dobro vedeli kako stojimo in da mrtvih nismo pozabili, čeprav jih doma skušajo zakriti s pozabo. Ne gre za maščevanje, toda pravica in resnica ne sme trpeti na rovaš tistih, ki sc resnice boje in ne tistih, ki bi preteklost radi odrinili in z molkom šli preko mrtvih. Mnogo jih je, ki v srcu sicer mrtvih niso zatajili toda molk, ko bi morali za resnico spregovoriti, je znamenje šibkih ljudi.
KAREL MAUSER
.. i97^
146	Misli,	Junij
ŽALOSTINKA BREZ NASLOVA
Ob junijski obletnici — slovenskim materam tisočev sinov po grobovih brez svečke in cvetja.
GLEDAMO v mesec — v zadnjo pričo nj>h zadnje poti: še zdaj je bled, okrva\ Ijen od njih krvi.
Zapuščen
kot njihova zadnja sled ...
Oi nismo jim stale ob poti. da nosili bi križ mimo nas kot Kristus ob svoji Materi,
'n pili zadnjo uteho 12 naše omedlevice!
Nismo jih spremljale s prtiči, si obrišejo zadnjo srago — živi mrliči —
°b našo solzo kot Veronikin prt!
Nismo jim stale ob nogah, da nain padejo v naročje, udarjeni v tilnik.
,n nas z zadnjim poljubom Potegnejo s seboj čez pobočje v brezno
*<• skupno ležišče ob smrti k°t ob rojstvu!
O matere, mučene z mučenimi,
brez njih zadnjega hipa,
ko so padli čez rob
Nadnje muke
,n obležali v brezna dnu
br«z glasu,
kričoč le z rokami:
^ati! Mati!
kot dojenček v zibelki po prvi podojitvi: z<*aj — mrlič — v jami P° zadnji pokropitvi. da mogli bi spati . . . spati . . . spati . . .
pobiti sinovi!
®®rtvi, neslišani krik!
Jokajmo, jokajmo kot vrhovi Badjamskih trepetlik, katere zapuščene!
^isli j ..
’ Juni] 1973
Naročje spominov,
maziljenih z vsemi grenkobami sveta.
Preteklost brez bodočnosti, nagnjene življenju čez zadnji rob brez upanja odmevov ... romarice na poti k njim skoz mrak večnoumih molitev ...
Naši vrči so polni solza — kani naj jih postavimo?
Roke se nam treso: ne moremo dvigniti teže.
JEREMIJA KALIN (Iz Zbora mater “Vetrinjskega trospeva”)
THof bral
  P. BAZI LIJ __
Nikoli ne bom pozabil tistih tihih, blagoslovljenih večerov v Tirolah, ko se je srce kljub tujini umirilo in pozabilo na prestano gorje. V cerkvici na skali se je oglasil edini zvonček, da je prijetno domače odjeknilo med visokimi smrekami. Nekje na Burgu so zateglo mukale krave. Na vso dolino je legala lahna meglena koprena in ovijala v hrib potisnjene kmetije. Kristeinbach je v večernem miru močneje zašu-mel po skalah proti dolini. Toda njegova pesem me ni motila, ampak uspavala.
Sleherni večer sem presedel na klopici ob križu ter gledal v okna mičnih tirolskih hišic, ki so se drugo za drugim prižigala v bregu. Kakor bi poredno mežikala, ker so prehitela zvezde na večernem nebu, ki je počasi temnelo.
Ob takih trenutkih je v meni vedno utihnil vihar, da sem se znova in znova čudil, kako je to sploh mogoče. Odkod neskončni mir daleč od rodne grude in svojih, ko me vse dni razjedajo moreči dvomi bodočnosti in krvavi vetrinjski spomini?
Da, tirolski večeri so mi vselej prinesli spokojnost.
Vselej? Ne! Eden izmed njih, večer devetega junija leta Gospodovega obiskanja tisoč devet sto potinštiridesetega me je zopet spomnilo, da je domovina daleč, daleč ...
Sedel sem kakor navadno na klopici ob križu in gledal po Kristeinu, ki se je vedno bolj pogrezal v molk noči. Poleg mene je ležala kitara. Matilda, domače dekle, je igrala, predno je stekla z bratcem domov.
Po poti iz Rieda so odjeknili koraki. Po obrisih sloke postave sem že od daleč spoznal, kdo prihaja. Kozak mojih let, v ruskih vojaških hlačah in strganem tirolskem suknjiču, ki je večkrat poprosil pri mojem krušnem očetu. Bil je eden tistih, ki so jih hoteli vrniti Rusom, a je srečno ušel iz peggeškega taborišča. Skrival se je v gorah — kakor sto in sto drugih — in
prihajal h kmetom po živež■ Edino orožje, ki le ostalo molčečemu, vase zaprtemu fantu, je bi‘° bodalo, katerega ročaj je gledal izza desn^S škornja.
Večkrat sva se videla pri Oberwasserlechner!u’ si izmenjala pozdrave in šla vsaksebi. Gotol(’ je vedel, da sem begunec, kakor sem poznal ,ul jaz njega. Toda vsak je imel svoje misli in čep^ sva si bila blizu po skupni usodi, so naju l°c jezik, narodnost in vera. Bil je preveč vase z°Pr in nezaupljiv, da bi silil vanj.
Tudi oni večer sva se pozdravila in fant !e hotel mračno mimo mene. Toda njegove oči & zagledale kitaro, ki je počivala na klopi. Zazore so od hrepenenja in ustnice so se mu ra premaknile. Obstal je za trenutek, kakor bi s ne mogel prav odločiti. Morda je zgubil vero dobre ljudi in se je bal, da bo hladno odb1' “Ali smem?" je končno tiho poprosil v rušč Pokimal sem.	^
Takoj je pristopil in segel po kitari. DviS jo je rahlo, kot bi se bal, da bi jo zabolelo. Ot0 Žen smehljaj mu je pričaral jamice na lica, k° ^ sedel poleg mene in nastavil prste na strune-Zavzet sem ga gledal. Saj ni upal začeti. *^ je nekam v hrib na drugo stran potoka in se bo sam s seboj. Kakor bi vedel, da ga bo PeSB a\ preveč prevzela, a ne bi rad pred tujcem svojih čustev.
Razumel sem ga m mu rahlo položil roko n° mena. Hvaležno me je pogledal in nato so ' ' ^ govi prsti začeli živčno božati strune. ^Pr . nežno-, da so me že prvi, komaj slišni ^ prevzeli. Nisem še slišal tako igrati. Glasovi ^ se prelivali v en sam spev ranjenega srca morda prav zato prodirali v mojo notranjost me odeli v mehko otožnost. Bol in hrepe,ie' so izražali akordi, ki so postajali vedno mocM Končno so zadoneli, kakor bi hoteli Pr (\ vihar krivic, ki se je tako neusmiljeno razbeS'J nad Kozakom in menoj in milijoni brezdo>nc( Mir tirolskih večerov je zgihjal iz moje dllS ^ Tujec je pozabil, da sedim poleg njega■ ^ a je veke, izpod njih pa je začela drseti solz° solzo. Ni jih zadrževal. Polzele so po mlad . skoraj dekliškem licu, ki mu je komaj P°^ -j prvi puh, pa ga že neusmiljeno bičajo vl'\ j življenja. Ustnice so mu drgetale. Nič veC
-	1973
Misli, Junij
na
in
nj°gel obvladati boli, ki mu je divjala v prsih: ! j° je iz sebe v nežni ruski pesmi, da sem %lnjen poslušal njegov čisti tenor. O daljni do-1,10vini širnih step ob tihem Donu, kjer stoji n,e8ov dom in njegova mati zaman hodi pra8, kdaj bo zaslišala peket konjskih kopit Ogledala sinu Kozaka. O grudi zemljice, ki so u i° vzeli, o kosu domačega kruha, o šopku 1 Švedovega vrta .. .
Kje si, mir? Z vsakim jekom strun, z vsakim 0rn glasu je bila v meni močnejša zavest, da e>n >,a tujem, da ne bom v Tirolah nikoli doma. le izginil, kot bi ga vzel večerni veter. V je zadivjal vihar tujine: v hipu so stale menoj vse krivice, ki spremljajo brezdomce.
hfir "ieni Pred
’ vi, od Boga samega stokrat prekleti, kdo
1	Je dovolil krasti domove? Kdo vam daje ra'ico nad našimi življenji? Rablji, rablji!... ®ni trenutek je neznanega otroka širnih ruskih , p Zbližal s sinom slovenske zemlje. V Koza-pesem se je prikradla z njegovo tudi moja je tesneje objela dečkova ramena,
k,
°i’o
J°da- Roka
de,
'snica
pa se je sama sprožila in poiskala
n>eSoVo.
Hvala ti, brat!’
Val
je in me gledal, kakor bi se sramo-
^'»olknil
tud a	verjetno je opazil, da se svetijo
b 1 ftoje oči, kajti šepetaje mi je vrnil isto “Brat!.. .” Morda je prvič v tujini d® nekdo z njim deli trpljenje.
^ <»o so njegovi prsti zopet poiskali strune. Z[laj nič več rahlo in obzirno. Strastno so
'mn* ji'
ja 1,0 njih- Spomini na dom so izvabili iz srca divjo kozaško pesem, v kateri je Med *’ac^us'^ svojo bol. Zdelo se mi je, da ve/>jQ V ^l^lu Pred seboj hrzajoče konje v krva-lr deležu za svobodo doma. Kot bi stal ob °vih Dona in se čudil njegovim valovom .. .
"Up-,
nas očka, tihi Don!
^el> Pokaj, moj tihi Don, tak kalen se vališ? el> Zakaj rdeč kot kri tja v dalj hitiš? ...”
p
e^e>n hrepenenja, ljubezni in sovraštva obe-'hupanja in obupa.
^ ei. naš očka, tihi Don!...”
bi
'•'Je,
se
Miši;
pednji akordi. Dlan je v trenutku umirila strune in odrinila kitaro od sebe. Zdelo le> da jo je zasovražil, ker mu je vzbudila
fni
Motiv izpod slovenskih planin
domotožje. Tudi jaz sem jo. Kozakova glava pa je kakor mrtva omahnila na prsi. Zaihtel je na glas. —	—	—
Ne vem več, kako dolgo sva sedela na klopi ob križu. Povedala sva sii kdo sva in od kod. Šepetala sva si o domovini, kot bi se poznala že od rane mladosti. Razumela sva se. Dečko iz ruskih step je bil prvi v tujem svetu, ki sem mu potožil svojo bol. In vem, da sem bil prvi, ki je poslušal njegovo zgodbo. Postala sva si brata.
“Bog s teboj, Vasilij!” sem se poslovil.
“Do svidanja, Vasja!” mi je v odgovor krepko stisnil desnico.
Tisti večer dolgo nisem mogel zaspati. Tujina
je kot težka skala ležala na mojih prsih. Daleč, daleč nekje za gorami sem čul utripati srce domovine.
*
Naslednji večer sem Vasja zaman pričakoval: ni ga bilo v Kristein. Nikoli več. Dopoldne so bili pri nas Angleži s tankom in kamionom. Lovili so ubegle Kozake in se fantu verjetno ni zdelo varno priti.
Čez štiri dni pa sva se srečala drugje ...
Z izposojenim kolesom sem se peljal v Lienz.
V	Thalu so me ustavili vojaki in zahtevali papirje. Star oguljen kolar mi je pomagal, da mi niso delali prevelikih sitnosti.
Ko sem zopet sedel na kolo in nadaljeval pot, je za mano privozil kamion. Sovražil sem to enakomerno brnenje in vsak vojaški avto me je spomnil brezkončnih vrst vetrinjskih transportov, ki so vozili smeh naših fantov in od skrbi zorane obraze naših mož v smrt ter bi moral z njimi skoraj tudi sam v naročje kočevskih jam ...
Ognil sem se s ceste, da me je prehitel.
Kaj se morda varam? O Bog!
Nisem se motil. Na odprtem avtomobilu so med oboroženimi vojaki sedele štiri osebe. Prvi pogled mi je povedal, da je dekle Rusinja. V enem izmed moških pa sem spoznal — Vasja.
"Vasja, Vasja! ..se je utrgalo iz mene. Hitreje sem pognal kolo.
Brat me je slišal. Ozrl se je in me spoznal. Otožno se je nasmehnil, nato pa dvignil desnico in mi zamahnil v poslednji pozdrav. Vojaki so se malomarno okrenili in brez srca gledali, komu velja.
Kamion se je med ropotom oddaljeval. Mene pa je grenko stisnilo v grlu: Vasja je kriv samo to, da je Kozak. Vlečete ga rabljem, kakor tisoče naših. Kakor živino nas prodajate.. .
Sredi ceste sem stopil s kolesa in gledal za
avtomobilom, dokler ni izginil za ovinkom-'Do svidanja, Vasja!..
*
Ko sem nekaj mesecev kasneje v poznem P°' poldnevu iz lienškega begunskega taborišča ods
I osti
■ed
proti Dolsachu, da bi pri dobrih ljudeh prop1 grižljaj kruha, sem čisto slučajno obstal Pre‘ grobom. Za cestnim jarkom je bila gomila zen1^1 5 pravoslavnim križem, zbitim na hitro r0^° in brez orodja. Z njega pa so nemo strme vame razmetane ruske črke:	Vasja Iva
VI. 1945.
Pa ne da bi ...
Streslo me je. Morda je pokopan on, moj bta*‘ Mesec se ujema. Ime prav tako, za rodbin^0 ime žal nisem vedel. Če so ga peljali s kamion0’11 in je hotel pobegniti, so za njim streljali
Mnogo sličnih ruskih grobov je bilo ob g^nl cesti in za Dravo iz tistih žalostnih dni. telji, ki so se skrivali po okolici, so na pokopavali prestreljena telesa, za katere se ^ ni menil.
Sam ne vem zakaj, toda domala sem se Pr pričal, da stojim pred grobom svojega rUSKe° brata. Tistega svetlolasega Vasja, ki so ga °r°' pali vsega in ne bo videl nikoli več svojega Tudi mati ga zaman pričakuje na pragu koZ°s domačije ob Donu.
Veter je zašuštel med jelšami ob cesti in se mi je, da slišim Vasjevo pesem: Hej, p°^ moj tihi Don, tak kalen se vališ? —
Potem sem — ne da bi komu pravil — veo obiskal samotni grob ob cesti pred Ddlsach0
Gomilo sem očedil plevela in jo okrasil s & tjem. Tako lepo je bilo sedeti ob njej in P° ■ sati v vetru spev ruskega brata. A v rtffi ■ pesmi ni bilo več sovraštva in obupa: bil° odpuščanje in mir.
Mir večnosti, ki ga tudi tujina vzeti ne
Življenje gre svojo pot, ne ustavlja se — ne zavoljo krivic, ne zavoljo smrti. Celi narodi so zginili iz zgodovine, svet je stal naprej in čas se ni ustavil. Toda na eno ne pozabimo: večnost utripa od vekomaj do vekomaj in v tej večnosti je ohranjeno vse, kar je v času izginilo in v času umrlo. Mislimo na to, ko v duhu obiskujemo prah teh, ki so bili nekoč z nami. V teharskih grobeh raste nad njimi trava in žito, po gmajnah robida in srobot, toda ta prah je poleg dobrih ljudi donia edino, kar domačo zemljo še posvečuje.
KAREL MAUSER
1973
Pri božji ljubezni
£
Junij je mesec praznika Rešnjcga Telesa. Tele preproste a lepe misli nam je o presveti Evharistiji povedal škof dr. Stanislav LENIČ v pridigi za začetek melbournskega kongresa.
" Štiridesetim mednarodnim evhari-
St,čnim
z8ovi
naše:
nas
KONGRESOM nam je hotela Cerkev na
0fen način pokazati, kje najdemo pravo pot v m nemirnem času: PRI BOŽJI LJUBEZNI. Pred
Pj" kristjai
svq C teme'ja’ na katerem bi mogli postaviti zgradbo
Janom in zdaj govori tudi nam: Zastonj
svet *,°stav'ja Kristusovo Rešnje Telo, Zakrament pre-do 6 Evharist‘ie- ki )e ustanovljen v božji ljubezni rje Pred Odrešenikovo smrtjo, v dvorani zadnje veče-živ]. tem božjem Kruhu naj bi bilo središče našega jenja! To je, kar je apostol Pavel tako pribijal
*čete
,e8a življenja in zgradbo boljšega sveta! Temelj je in ta temelj je samo eden: naš Gospod Je-P°st 1IS,US’ k' *e same8a set10 dal za odkupnino za nas, jeriju Za nas človek in je hotel tudi po smrti in vsta-nači ter vrn‘tv' v nebo ostati med nami na poseben ^ n' V podobi Kruha ga hranimo po naših cerkvah, Vse"as se znova in znova daruje pri sveti maši in nam r0rri |e duhovna hrana, tako potrebna na dolgi poti ^nJa proti večni domovini. sVe( eto Rešnje Telo je, pravijo nekateri, nekak mali vajo~7 m'krokosrnos krščanstva. Vse velike resnice odse-(ja 12 njega in so v njem obsežene. Živo nam govori, ga ^i°*e8 te8a materialnega sveta, na katerem živimo. 1^. Qanio s svojimi očmi in otipavamo s svojimi ro-tjstj ’ °bstoja še drug, nadnaravni in božji svet. To je kate SVet’	na®a resnična in prava domovina, proti
{j niu moramo naravnavati svoje zemeljske korake,
^°čemo zgrešiti večnega cilja. Sveto Rešnje Telo tajfo ^a)je govori o vsemogočnem Bogu, ki je človeka Sina neiZmemo ljubil, da je dal svojega edinorojenega ivign*? Pos'al na zemljo med nas, da nas je zopet o|y.	Za božje otroke in nas povezal v eno družino
sv«*-®,	In	kakor	iz svojega srca si je iztrgal ta
.................................
bojjj *° nam govori o neskončni božji ljubezni, o
Kruh, ki naj bo naša hrana, da na poti ne oma-I ’ Zato nam govori o neskončni božji ljubezni, o ta ^arm°drosti, ki si je zamislila ta veliki zakrament, ?Uje našim neumrjočim dušam. Zgovorno nam doka-jih n ? tukaj na zemlji nujno potrebujemo milosti, ki je j )emamo prav preko te božje hrane, saj nam jo *“s Kristus sam ponudil pri zadnji večerji, ko je je moje telo, ki se daje za vas. To delajte
Kristus sam ponudil pri zadnji večerji, ko je
v
To^ sPorn'n! . ..” dtiel, Veliko skrivnost je hotela Cerkev v kongresnih b> ZraP«,StaViti Pred nas. Da bi zaživela med nami, da 6oga j. v nas vera, upanje in ljubezen do našega Ha$ qq a radi prihajali v naše cerkve, kjer nas čaka spod Jezus Kristus, bivajoč na skrivnosten način
^'sli ..
’ Junij 1973
med nami. Lučka, ki utripa ob tabernaklju, nam oznanja njegovo življenje, njegovo živo navzočnost. Vsak trenutek je pripravljen, da nas posluša, če smo le mi pripravljeni se z njim pogovoriti od srca do srca, iz oči v oči. Kolikim svojih vernih je Kristus iz tabernaklja že obrisal solze z njih oči in jim dal novih moči za njihovo nadaljno življenjsko pot, nadaljno življenjsko borbo.
Predvsem pa je Kristus postavil ta zakrament, da bi bil živa nenehna daritev med nami, da bi se iz dneva v dan med nami in za nas daroval nebeškemu Očetu kot brezmadežno nedolžno Jagnje. Naši oltarji se vsak dan spreminjajo v goro Kalvarijo, kjer se znova in znova opravlja Kristusova daritev. To je največji dogodek slehernega dneva. Nebo in zemlja se stikata na naših oltarjih, mi pa smo povabljeni, da pristopamo in s Kristusom darujemo. Ko nam je Cerkev z zadnjim koncilom obnovila bogoslužje, je hotela posebej poudariti skrivnost svete daritve. Dala nam je sveto mašo v domačem jeziku prav zato, da bi jo vsi še bolj razumeli in bili ob oltarju še tesneje udeleženi. Da, ko se zbiramo okrog ngših oltarjev, ne smemo biti samo nemi gledavci, ki samo opazujemo, kaj se na oltarju dogaja. Vsi moramo biti kot eno telo, kot ena družina, ki skupno z duhovnikom — zastopnikom te družine božjega ljudstva — dvigujemo svoje roke k Bogu in darujemo božje Jagnje — Kristusa v spravo za grehe, v prošnji za vse tisto, kar potrebujemo za vztrajnost v božji službi.
Z vsako daritvijo je nujno povezano tudi tole: da ne samo darujemo Kristusa, ampak da darujemo tudi sami. Nekaj od svojega moramo prinesti na oltar. Na zunaj vidni bodo to naši materialni darovi, ki jih prinašamo kot žrtev, zaradi katere si kaj pritrgamo v življenju: za vzdrževanje cerkva, za reveže, za dobre namene, za misijone .. . Vsaka naša nepopolna človeška žrtev nas združi s popolno božjo žrtvijo. Predvsem pa si moramo iztrgati naše srce in ga prinesti na oltar s prošnjo, naj nam Bog to naše kamnito srce spremeni v dobro in plemenito, ki bo znalo ljubiti Boga in vse naše brate in sestre okrog nas. To je tista živa povezava med našim srcem in oltarjem — čim več in čim bolj velikodušno bomo prinesli svoj dar, tem več bomo tudi od njega prejeli.
Morda ste že kdaj slišali čudovito lepo zgodbo, ki jo je opisal znani indijski pesnik Rabindranath Tagore. Opisuje berača, ki od hiše do hiše prosi vbogaime. Pa zagleda, da se mu približuje zlata kočija, v kateri se pelje sam kralj. Postavi se ob cesto in si misli: Zdaj bo moje siromaščine konec. Kralj bo videl mojo revščino
k
in me b^bogjMtj obdaroval ter mi ne bo treba več prosjačiti ott fQ^o3o,«hiše . . . Res se kočija ustavi pred beračem'ip'kralj srapi na cesto. Todš na beračevo presenečenje niti'-jie da ničesar. Ravno nasprotno: 'kralj steguje rake, p«iti:vprosjakovi malhi češ: Kaj mi boš dal? .. . 'IfecaSvjft Sr »zadregi. Gre z roko v svojo malho in — da bi pokazal kralju svojo revščino — vzame iz ,nje. eno samo pšenično, ,zrno. ter. ga položi na kraljevo dlan. Kralj se s skromnim darom odpelje, berač pa se razočaran vrne domov. A ko tam'strese svojo malho na mizo, opazi med mnogimi pšeničnimi zrni eno, ki je bilo čisto zlato. Iti zave se, da mu je kralj neopazno vrnil zlato zrno namesto onega navadnega, ki mu ga je on dal. Skesano a prepozno pride do spoznanja: Zakaj nisem bil darežljiv?! Če bi svojemu kralju daroval vsa zrna iz malhe, pa bi bilo konec moje revščine . . .
Ali ne najdemo v tem lepo podobo, kakšna naj bo naša udeležba pri sveti maši? Čim več bomo mi Bogu dali, tem bogatejši se bomo vračali domov. Bog noče samo nekaj od naših dobrin, Bog hoče predvsem NAS: našo voljo, naš razum, našo pripravljenost mu služiti kot zveste ovčice tudi tukaj v tujem svetu, daleč od toplega domačega ognjišča krščanskega doma. Ne smejo nas zagrabiti veletoki modernih zmot, težav in razočaranj: ohraniti moramo pravo vero v Boga, svoje poštenje, svojo čistost, svojo srčno dobroto,' svojo milosrčnost do bližnjega. . . Vse to polagajmo na mašni oltar, pa bomo z božjim mirom v dušah odhajali iz cerkve ter lažje vztrajali kot dobri kristjani.
Pa še enega ne smemo pozabiti: Kristus se nam je dal v Rešnjem Telesu kot hrana našim dušam. Prvi kristjani so se pri vsaki daritvi zgrnili okrog oltarne mize in prejeti Kristusa v božjem Kruhu se jim je zdelo samo po sebi umevno. Poleg svojih skromnih darov kruha, vina, olja in podobno so prinesli k daritvi svoje skesano in pripravljeno srce, kamor jim je Gospod za njih darežljivost vrnil sebe samega v svetem obhajilu. Z njim so odhajali “močni kot levi, ki bruhajo ogenj”, kakor so o njih pisali sveti očetje prvih stoletij. Le tako so mogli vztrajati v tistih najtežjih časih začetkov, časih množičnega mučeništva in strašnih pre-
BREZJE
na Gorenjskem — naše narodno božjepotno svetišče MARIJE POMAGAJ
ganjanj. Odhajali so v <irene krvi in smrti s pesmijo na ustih in v globoki zavesti, da nosijo Kristusa v srcihi k$ jim ^bff pomajgal Ostati V zvasfčšbi do konca, i- Kristus .urdi''danes želj, da pristopamo in Ga radi prejemamo. V tem je naša moč tudi danes. Dostikrat slišimo in beremo o neznanski moči, ki je skrita v majhnem jedru atomske energije. V tem jedru nepre-stano krožijo neprecenljive sile, ki lahko rušijo ali Pa gradijo. Če je Bog v ta najmanjši delček navadne mate-rije zaprl tako skrivnostno	moč, kaj	bomo	rekli šele 0
Njem, ki je sam	Stvarnik	atomov,	Stvarnik vsega, Pa
hoče prihajati v naše neumrljive duše, da bi nam bil tako močna hrana za naše potovanje skozi življenje-Ne pozabimo tudi. da nas sveta Evharistija vse skup3) povezuje v eno samo telo, v eno samo družino božje?® ljudstva. Ena sama kapljica vode še ne more gnat' mlinskega kolesa in obračati mlinskih kamnov. Kadar pa se te kapljice	združijo	y deroči	potok	in ta potok
pada na mlinska	kolesa,	potem jih vrte	brez težav-
Z nami pa se ne družijo samo kapljice vode, ampak On sam. Stvarnik vesoljstva in vsega vodovja, da nas P° sebi druži s seboj in med seboj v eno. Kako čudovit0 misel nam predloži prošnja nad darovi maše v Čast Rešnjemu Telesu: da “. . . kakor je kruh pripravljen |Z mnogih zrn in vino iz mnogih jagod, . . . tako podat svoji Cerkvi mir in edinost, kar ti darovi skrivnostn0 predstavljajo . . .” Otroci istega nebeškega Očeta sm ’ bratje in sestre med seboj, ki naj v Očetovi hiši u*' vamo isti kruh. Ta hrana v nas vseh more in ni°^a razvijati isto božje življenje, nas družiti v isto bolje mišljenje dobrote, ljubezni, plemenitosti in odpuščan)3' Le ta živa zveza z Bogom je vir resnične ljubezni, k' \ danes na svetu tako zelo manjka, žal tudi med nam1-Zavejmo se tega in pustimo, da nas po našem voljnelfl sodelovanju Gospod sam po presveti Evharistiji na) tesneje poveže med seboj in s seboj!
DEŽELA
MED
GORJANCI
IN
KOLPO
J*rUc(no sc bero te vrstice o obesku Beie krajjnc, te naše “do-•nače vezenine na stoletni sloven-s^' skrinji” narodne tradicije. Svoj (as jc članek prinesla NA-^ LUČ, zdaj ga posredujemo ,U(*i bravcem MISLI.
^ SLIKI:	Belokranjske	vinske
gorice s svojimi ljubkimi zidani-Cani> v pomladanskem soncu.
Če
se pripeljemo pomladi z vlakom iz Novega mesta,
le nam’ privozimo iz predora nad Semičem, nudi pre-razgled: na bregovih se rdečijo krpe prekopane zemlje vinogradih, vse žari od cvetočih češenj in breskev, pod j^ehko modrim nebom je vsa pokrajina pokrita z mla-
plat:
zelenjem. Bela krajina, dežela domačega belega na, dežela vitkih belih brez! Ali se je s tega kraja
a8ledal vanjo njen pesnik Olon Župančič, ko jo je nasli-tako nepopisno lepo:
Kakor s trakovi so zvezane s cestami tu vasi; cerkev je dvignila glavo preko streh, z'iška motri nehanje ljudi pod seboj, ure jim meri in delo deli.
Hiše so hišice, okna so okenca, nagelj iz oken Kje zelen se po steni, rdeče se peni v soncu tihi ta slap — znamenje fantom, ki hodijo mimo čez dan, *namenje tajno za noč —
ko
vstopiš v eno izmed preprostih kmečkih hiš,
. Počutiš tako kot doma. Sprejmejo te s toplo kretnjo p ^kritim pogledom, s prijazno besedo in čašo vina. rav kakor je spoznal te dobre ljudi Župančič:
Pisanih rut so vesele tvoje oči,
zdravih, rjavih lic in bisernobelega smeha,
kretenj oglatih in hoje nerodne in kmečkih zadreg; kletve robate ušesu so tvojemu vino, krepka primera — dala bi zanjo cekin.
Pravzaprav je vse Bele krajine le za dober predpasnik, pa je tako nekaj posebnega, da bi Sloveniji veliko manjkalo, ko bi je ne bilo. Je kakor pisanica v slovenski hiši, kakor narodni ples v slovenskem prostoru, kakor domača vezenina na stoletni slovenski skrinji.
Skromno se je stisnila med steno Gorjancev in zadnjih izrastkov roške planote na levi in med Kolpo na desni. V tako začrtanem prostoru se vrtajo v ravno ploskev vrtače in jame, iz nje pa rastejo nizki hrbti in oble gorice. Težka kraška prst pokriva ta delček Slovenije.
Sicer je pa že čas, da si ogledamo Semič. Vas je naslonjena v prisojni breg, obdajajo jo vinogradi, zidanice in domačije. Če kje v Beli krajini, potem bomo tu pokusili domače vino.
Sledi starega tabora pri cerkvi in razvaline gradu nas opozorijo, da je bila Bela krajina prednja straža proti Turkom in Ogrom za vso Slovenijo. Sicer so pa ta košček zemlje vzljubili že Rimljani in pred njimi Iliri — njihovi grobovi so neme priče te ljubezni.
Kaj nas bo iz Semiča zvabilo k sebi: Mirna gora v svoj
planinski dom, topla Krupa v svojo strugo ali Vinski vrh v svoje zidanice? Karkoli že, predolgo se ne zamudimo, da si bomo mogli ogledati še druge koščke te dežele.
Cesta nas pelje v desno v Metliko. V tem starem mestecu je zanimivosti polno prgišče: grad z muzejem izkopanin in narodnih posebnosti, pred gradom park s prestavljenim kamnitim vodnjakom, obrambni stolp s strelnimi linami, mestna hiša s stolpiči in železnim mestnim grbom, komenda viteškega reda, baročna prošti-'ja, župna cerkev s križevim potom kasnejšega misijonarja severnoameriških Indijancev Baraga, ki je bil tu kaplan, stara pošta, cerkvica v obliki rotunde na pokopališču . . .
Mogoče nam bodo tu pokazali kaj iz svoje narodne zakladnice: Zelenega Jurija ali krčsnice, kolo ali most, rešetca ali kurji boj, turn ali okrašene torbe in šarenice.
Že imena tukajšnjih gostiln so zanima: Veselica in Vinomer, Gerbec in Mežnarič in Car.
V	prisojni hrtu je naslonjen SEMIČ ter obdan od vinograd°v
Tudi okolica nas kar vabi: Kolpa nam ponuja ribe in svojo čisto in toplo vodo. Tri fare se ponašajo kar s tre' mi cerkvami, drugo ob drugi, Božakovo nas kliče v svoje “občinsko zbirališče”, Slanina vas v vaško zida' nico, Bojanja vas v "soseskin kelder”. V Drašičih sl ogledamo stare lesene hiše z “ganki”.
Na poti proti jugu se ustavimo vsaj za hip v vasi Gra' dac ob Lahinji. Tu nas bo zanimal ohranjeni srednje veški grad, kjer je znamenit zlasti portal z grbom ba ronov Gušičev, park s sarkofagom zadnjega Gušiča >n pa belokranjski lonci. Ne pozabimo, da smo prav v sre
S
ob-
dišču belokranjskega lončarstva.
Pripeljemo se v središče Bele krajine, v Črnomelj-sedmih strani se stekajo poti v ta kraj, ki je bil že prl petsto leti povišan v mesto in obdan pred Turki z zidjem. Posebno sta obiska vredna grad Nikolaja Fr!irl kopanskega in komenda viteškega reda. Sicer si bofl1 pa v tukajšnjih gostiščih dali postreči z belokranjski1111 posebnostmi: z janjčkoni na ražnju ali cvrtjem, nade
Pogled na Vinico — hrib za cerkvijo je žeželj, na katerem kraljuje Marijino svetišče, ki ga verni Belokranjci radi obiskujejo.
Ilustracija na koncu članka predstavlja belokranjski običaj:	Ze-
leni Jurij.
vom ali repo s svinino, krvno pogačo ali špehovko, polico ali trijetom.
Obiskali bomo še nekatere kraje v okolici. V K.ani-žarici si bomo ogledali rudnik rjavega premoga in ciganske hišice, na Rožancu ostanek rimskega svetišča s°nčnega boga Mitre, v Adlešičih bomo poslušali adle-šičko “muziko”, stopili bomo v staro uskoško vas Marindol.
Vsekakor se bomo dalj časa zamudili v Vinici: tu je bil rojen naš pesnik Oton Župančič. V njegovi rojstni hiši si bomo ogledali spominski muzej. Temu svojemu d°mu je zapisal besede:	*
O	rodni dom, o hiše očetove streha ti!
Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti.
Sicer je pa tu zanimiv še grad v nekdaj obzidanem trgu in staro najdišče iz železne dobe ter most čez Kol-P°- Na žežlju si je vredno ogledati prelepi baročni oltar.
Če obiščemo še Stari grad ob Kolpi, položen na rob Suhe doline, in Predgrad, pa na poti nazaj Dragatuš in Suhor, smo pa v glavnem videli ta košček slovenske ze-ki nosi tako čisto ime — Bela krajina.
Nečesa pa mogoče nismo opazili na tej težki zemlji steljnikov in breze in praproti in vinogradov in zidanic P° bregovih: tega namreč, da tu skoraj ni hiše, ki ne dala svojih sinov in hčera tujini. To rano svoje ožje
domovine je močno občutil Župančič in o njej je pel kot nihče med nami:
Golobje nad hišo gorečo omamljeni krožijo ... moje misli nad rodino pusto osamljene tožijo . . . Siv dan je prišel; razšli smo se vprek in v šir, kamor gnala je sila življenja in srca nemir; ostale pod streho so lastovke v varnem zavetji — med nas je usekalo in nas razteplo po sveti ...
Pustil si plug in motiko, v zemljo se zalezel, starec, in križ ti na grobu rjavi in poveša se; sin tvoj zaril se je živ pod zemljo — v Ameriki koplje.
v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih . .. Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko ...
Ali bo vedno krvavela Bela krajina iz te rane ali pa si bo kdaj opomogla? Ali bo vedno dajala svoje sinove in hčere tujcu, ali pa bo lahko kdaj ponudila svojim otrokom tako velik kos kruha, da jim ne bo treba odhajati od doma? Ali bo mogla ohranjati vlogo slovenske skrinje, polne najlepših navad in običajev, ali pa tega ne bo zmogla več?
Bela krajina, ti naša slovenska pisanica, Bog s teboj!
Na poti sem dohitel starčka.
Vprašal sem ga. ali je tam okrog kaj morila kuga.
“V doline tja čez so jih vozili na tisoče”, je starec pokazal proti četrti gričevja, “zasuli pa tako slabo, da je zmeraj treba kaj prikopavati. Najmanj deset tisoč. Dvanajst, pravijo drugi. Kaj se ve!”
Desetletja so bila že, pa si imel čuden vtis, da se pepel v zraku še ni povsem sesedel. Čim lepša je bila pokrajina, tembolj ti je silila v zavest preteklost krvi in požarov, še mnogo časa je moralo preteči, preden bi se stvarstvo spet učistilo v nedolžnost zraka in rastja. Zelenje in trte v pobočjih so ti še preveč dajale misliti na to, iz česa so se pojile. Še si naletel na razvaline, kjer so se sredi sob s še neizpranim barvilom ometa razdivjale divje smokve.
Vse je bilo tako, ko da se je vojna že odmaknila, kuga pa še ne, čeprav je ljudem sijalo z obrazov nekakšno posili zadovoljstvo, kljub lakoti. Gledali so, ko da so na vojno pozabili, na kugo pa še ne. Če si se zapletel v pogovor, so na koncu zmeraj prišli tisti tisoči na dan, deset ali dvanajst, kolikor jih je že bilo.
(Iz romana Alojza Rebula “V Sibilinem vetru", ki je izšel v Ljubljani)
^lsli. Junij 1973	155
P. BAZILIJ
SPET TIPKA
5. junija 1973
Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.FJV1. Baraga Housc — 19 A’Bcckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek Housc — 4 Cameron Court, Kcw, Vic. 3101 Tel.: 86-9874
0	Lelošnja MATERINSKA PROSLAVA na prvo majsko nedeljo (6. maja) po deseti maši je bila morda ena najlepših, kar smo jih doslej priredili v naši dvorani. Spored je bil preprost, a lepo izbran in lepo podan. Poživili so ga s svojo prijetno glasbo brata Pahorja in bratje Plesničarji. Brez dvema pa je žela največ odobravanja skupina piščalkarjev pod vodstvom Marka Plesničarja. Saj jih je bilo skoraj petdeset na odru in najmlajši med njimi še v šolo niso začeli. Nastopili so brez strahu z igranjem na piščali ter petjem — da vsej skupini in seveda vodji Marku res lahko samo iz srca čestitamo. Svetlobni efekti so dali svoj poudarek ljubki uniformirani skupini otrok. Res bi želeli še več takih nastopov!
Vsem, ki so nam materinsko proslavo priredili, naša iskrena zahvala.
^ Objavil sem v cerkvi in tudi v MISLIH, da družine po proslavi lahko ostanejo na igrišču za cerkvijo na domačem Bar-B-Q. Nekateri so se mi smejali, češ zdaj v maju, saj je vendar že mraz in tudi več dežja. Pa smo imeli krasno sončno nedeljsko popoldne, da malo takih. Precej družin je ostalo pri nas. Nekatere so imele pečke s seboj, druge pa so uporabljale našo zasilno “pečko” (železna plošča na leseni kozi in poveznjeni samokolnici), pa se je kadilo in dišalo obenem, da je bilo veselje.
Mladina je prvikrat uporabila naše odbojkarsko igrišče in življenja je bilo na pretek. Nič za to, če je žoga včasih nevarno skočila po mizah in tudi glavah! Ob prijetnih domačih melodijah po zvočniku smo preživeli prijatne urice “piknika” — četudi sredi mesta. Le še več takih!
0	Brnetov Tone je prejšnji teden popravil del ograje pri vhodu z'a cerkvijo ter napravil nekaj manjših del pri cerkvi. Se mu na tem mestu iz srca zahvaljujem. Upam, da bosta Štefan Srnec in Martin Adamič držala besedo in nam kmalu pozidala pečko na prostoru za
Otvoritvena ijjra odbojke za našo cerkvijo
razredom. Tam bomo morali tudi podreti staro bara' ko. v kateri hranimo drva. Lani so otroci stikali v nje) za golobi in povzročili požar, da smo morali klica11 gasilce. Ogenj so pogasili, a baraka komaj stoji, ker le vse njeno preostalo leseno ogrodje zoglenelo. Bo treba organizirati tesarje, da bi se enkrat spravili nanjo. Y načrtu imamo gorenjsko utico, ki bi bila obenem za okras ter bi en del lahko služil članicam
društva
sv. Eme za postrežbo pri naših piknikih. Bo kaj prostO' voljcev za to tesarsko delo?
Z očeti, ki med slovensko šolo čakajo svoje otroke’ pa se bo treba pogovoriti glede balinišča. Prostor in*3' mo, deske za okvir balinišča tudi. Ne bi bilo d°st! dela, pa se bodo lahko med čakanjem dobro zabaval' s to priljubljeno igro moškega sveta.
@ K rščevale so pri nas ta mesec sledeče družinc' Diano Ano je dobila družina Štefana Crepa in Biseri r. Lončarič. Prinesli so jo h krstu dne 28. aprila iz NO ble Parka. — 5. maja je bila krščena Karolina, ki Je razveselila družino Josipa Poljski in Danice r. Srpak’ Heatherton. — Iz St. Albansa so 12. maja prineS 1 Mihaela Jožefa, ki je novi prirastek družine Ivana Vuk* in Štefke r. Sušeč. — Iz Vermonta so 19. maja prines1 Anito Esther: Josip Matušan in Tereza Tomasovič 5,0 srečni starši. — Dva krsta smo imeli v naši cerkvl 26. maja: Adrijana Antonija je nova članica
družin«
Antona Skoka in Marije r. Šenkinc, St. Albans; JozC pa je sinko Martina Receka in Katarine r. Zver, Sunshine.
Vsem družinam naše čestitke!
@ Slovensko poroko smo imeli eno: dne 5. sta stopila pred oltar sv. Cirila in Metoda v Kew .loak"’! Jakuš in Slavka Kranjc. Ženinov rojstni kraj so ŠkraP' v Istri (župnija Trviž), nevesta pa je doma iz ŠegllV^ vasi, župnija Loški potok. — Na novo življenjsko P vse naše najboljše želje!
9 Sestra Silvestra, predstojnica Slomškovega do-lria’ se je morala podati v bolnišnico na potrebno operijo kolka. V ponedeljek 21. maja je bila operirana "St- Vincent's Hospitalu ter bolnišnice še ni zapustila.
Kot
upajo zdravniki, je operacija dobro uspela. — Sestri
ilvestn želimo, da bi se skoraj vrnila med nas in ^rava nadaljevala delo vodstva sestrske družine ter ^roškega vrtca Slomškovega doma, pa tudi Slomškove °'e in našega cerkvenega pevskega zbora.
. % Zanimivo in praktično je bilo predavanje, ki ga ]e imel na nedeljo 20. maja dr. Jure Koce. Predavanje bilo v ekviru sestanka društva sv. Eme po deseti m®ši, povabljeni pa so bili tudi drugi. Ker so bile počit-nice in nismo imeli istočasno slovenske šole, je bilo žal Pr*sotnih manj staršev kot običajno. Dr. Koce je govoril o raznih praktičnih točkah avstralskega zakona, ki na splošno malo poznamo. Vsi navzoči so bili zelo ^adovoljni. — V imenu društva sv. Eme se predavanj11 na tem mestu iskreno zahvaljujem.
© Zadnjič sem omenil tri barvne razglednice iz °venskega verskega centra v Kew, ki so na razpo-8°- Naj že zdaj omenim še četrto.
V	načrtu imamo pred božičem izdati tudi razgledno z našimi jaslicami v votlini. Fotografijo so napravili ,e v januarju in sicer zvečer, da pridejo vse lučke do '2r‘iza. Res nekaj domačega za božične čestitke doma-^ Pa do božiča je seveda še daleč in teh razglednic Se ne bo tako kmalu.
j. ® V četrtek 21. junija obhajamo praznik SV. ^tŠNJEGA TELESA IN KRVI. Telovo smo rekli Ha. Cerkev ga v svoji liturgiji prenese na naslednjo e*jo, da imajo ljudje lepšo priliko praznovanja. Tudi . nas< cerkvi ga bomo praznovali na nedeljo 24. juni-s slovesno deseto mašo, s katero bomo združili tudi 0V° procesijo. Procesija bo šla kot navadno okrog sto 'n *30rr>0 zal;ljučili z blagoslovom na vrhu le Pn>šča pred glavnim vhodom v cerkev, če bo seveda l?° vreme. Starše bi rad spomnil, naj pripeljejo svoje Cerkice z belih oblekcah ter naj jim v košaricah pri-^vijo cvetje, da ga bodo trosile pred Najsvetejšim. ^ stl letošnje birmanke so posebej vabljene, da jim e bo bela oblekca, ki še ni premajhna, obležala v j ,ar'- Birmanci bi pa spremljali kot častna straža
<Juh
bile
ovnika z Najsvetejšim. Velja? Tudi narodne noše bi dobrodošle!
T’
j. a Procesija naj postane naša tradicija, saj nas tako talk' sPonilr|ja domačih običajev Telovega. Res se s skr° proces')° v domovini ne da primerjati v svoji (ld°rnn°sti — a končno zavisi le od nas, koliko bo y ežencev in s kakšnim duhom se je udeležimo. (j0 ste vabljeni! Napravimo ta dan za nas čim lepši a& praznik v čast presveti Evharistiji!
Že pred več meseci sem omenil, da sta naša kol 'cna zayetnika sveta Ciril in Metod v cerkvenem Ce , prestavljena iz julija v febmar. Ker je pa f0(j cv v teh zadevah pustila raznim škofijam oz. na-°m precej proste roke, so slovenski škofje odločili,
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
vabi na svoj
LETNI PLES
z izvolitvijo KRALJICE VEČERA dne 7. julija zvečer ob 7.30 v BROADMEADOWS TOWN HALL Vstopnina 3 dolarje Pijačo prinesite s seboj!
ODBOR S.D.M
da bo vsa Slovenija praznovala njun god še vedno raje v juliju in sicer: petega julija. V razgovoru s škofom Leničem sem dobil njegovo zagotovilo, da ne bi bilo nič napak, če se tudi mi držimo kar tega datuma slovenske Cerkve. Tako bomo praznovali žegnanje v Kew vsako leto na prvo julijsko nedeljo, okrog katere se vrti datum goda samega, petega julija.
Tako moram že danes napovedati letošnje žegnanje na nedeljo 1. julija. Praznovali ga bomo s slovesno liturgijo ob desetih. Po maši pa ste vsi udeleženci vabljeni v dvorano na domačo zakusko, kar je že naša štiriletna tradicija (odkar imamo svojo cerkvico) in naj le tako ostane. Članice društva sv. Eme naprošam, da organizirajo postrežbo, ostale gospodinje pa doma kaj pripravite in prinesite s seboj, da bodo mize polne za vse. Doslej moji prošnji za takele dneve še nikoli niste odrekle; tudi za(letošnjo pomoč že zdaj iskrena zahvala.
£ Večerno mašo bomo imeli na četrtek 21. junija, na petek 29. junija (Sv. Peter in Pavel), na god sv. Cirila in Metoda (četrtek 5. julija), na prvi julijski petek (6. julija) in na ponedeljek 16. julija (Karmelska Mati božja). — Ker je junij mesec Srca Jezusovega, bomo nedeljske maše združili s pobožnostjo božjemu Srcu v čast.
Živahno je bilo na pikniku Materinskega dne
It^pod
T riglava
NA BREZJAH so imeli v letošnjem maju zadostilne pobožnosti za svetoskrunstvo, ki se je dogodilo v božje-potni cerkvi v noči od 23. do 24. aprila. Dvajsetletni fant iz Polja pri Ljubljani, Peter Rehar, se je zvečer skril v cerkev in ponoči vlomil v tabernakelj. Odnesel je dragoceno monštranco in ciborij, posvečene hostije pa po lastni izjavi stresel v Savo. S podobe Marije Pomagaj je odtrgal tudi obe kroni, ki pa sta bili brez vrednosti, ker so frančiškani, varuhi svetišča, milostno podobo že prejšnji dan zamenjali s kopijo.
Že po nekaj dneh so storilca izsledili in dragocenosti vrnili cerkvi. A vse te dragocenosti niso nič v primeri s svetoskrunstvom, ki sc je zgodilo. Vernega človeka pretrese ob misli, da niti Najsvetejše ni varno pred podlostjo vlomilca.
BARAGOV NASLEDNIK na marquettskem škofijskem sedežu, škof Charles A. Salatka, je v maju obiskal Slovenijo. Z njim je bil tudi škof James A. Hickey, ki je rektor severno-ameriškega zavoda v Rimu in rimski Baragov postulator. Iz Rima ju je pripeljal frančiškanski pater dr. Bruno Korošak, ki že več let vneto sodeluje pri Baragovi zadevi. Visoka gosta sta v dveh dneh, ki sta jih imela na razpolago, obiskala kraje, kjer je živel in deloval škof Baraga pred odhodom v misijone. Na soboto 12. maja sta maševala v ljubljanski stolnici, nato sta še isti dan obiskala Gorenjsko. Poleg Šmar-tina pri Kranju, kjer je Baraga kaplanoval, sta obiskala tudi Brezje in Bled. Naslednji dan dopoldne sta obiskala Metliko, ki je bila tudi Baragovo kaplansko mesto, dalje graščino Trebnje, dom Baragove mladosti, popoldne
j NOVO PLOŠČO jS ŠTIRIMI ! VERSKIMI PESMIMI ■
;so izdali
j za priliko KONGRESA ■
■
I	BRATJE	PLESNIČAR
■
•
I	Dobite	jo lahko na naslovu Bratov
j	Plesničar, ter pri slovenskih duhovnikih.
■
'	Cena: DVA DOLARJA
pa ju je sprejela župna cerkev v Dobrniču, kjer je bil Baraga krščen. Pred vrnitvijo v Ljubljano sta obiskala tudi graščino Malo vas, rojstno hišo našega misijonarja. — Iz Slovenije sta oba odnesla najlepše vtise.
Upamo, da bo tudi ta obisk doprinesel svoje k Baragovi zadevi, o kateri bomo mcrda kaj več poročali v prihodnji številki.
/A GRADNJO VSAKE NOVE CERKVE je doma vedno dosti potov in dosti skrbi, pa tudi čakanja na dovoljenje, če dovoljenje sploh pride. Za Novo Gorico vemo, da urbanisti in pristojni organi že dolga leta “mislijo” in “obljubljajo", dovoljenja pa ni in ni. In je še več drugih takih krajev, kjer se vse zatika . . ■ ob prošnjah za novo cerkev se namreč pojavijo organizacije od Zveze mladine do Zveze borcev in podobno, ter na višje inštance naslovijo svoje sklepe, da “cerkev v tem kraju ni potrebna”. Zato se v “Družini” sprašujejo: Kdo ima pravico odločati, kdaj in kje je potrebna nova cerkev? Sklepal bi, da tisti, ki v cerkev še hodi verniki sami. Gotovo najmanj tisti, ki jim je cerkev deveta briga. Seveda zavisi še od oblasti, če bo dovoljenje za zidavo izdala. Če tega ni, tudi največja potreba faranov ne doseže uspeha. Najmanj, ko so vsi drugi bolj glasni, da ni za cerkev "nobene potrebe” — to pa oblast tako rada sliši . . .
KMEČKE PUNTE proslavljajo letos po domovini po 260 letih se to kar spodobi. V slovenskem verskem središču pri sv. Ivanu v Gorici so se te obletnice pose' bej spomnili z bogoslužjem na nedeljo 15. aprila. To je bil nekak uvod v vrsto prireditev v spomin znanega tolminskega punta, ki ga je zelo natančno in verodo-stojno popisal Ivan Pregelj v svoji zgodovinski povest1 TOLMINCI. Velike slovesnosti so imeli v Tolminu nJ nedeljo 29. aprila.
Upori naših dedov gosposki so vzklili iz vsenarodne bolečine in trpljenja vnebovpijočih krivic. Žal je k°! tolikokrat v zgodovini zmagala krivica: tudi tolminsk1 upor je vojaštvo zatrlo in sodna oblast zadušila. neuspelem uporu jebilo enajst voditeljev pobitih, trupi3 devetih so nato razkosali in razobesili v znamenje op°' mina, 150 mož pa je bilo obsojenih na zapor v goriške111 gradu.
Te proslave imajo za nas vse lahko vse globlji P°' men kot samo spomin: silijo nas k boljšim medseboJ' nim razmeram, h katerim prav vsakdo izmed nas lahk° doprinese svoje.
DOLGE FRAZE IN POLNE TUJK so doma tako v dnevni rabi, tudi po časopisih, da se ljubitelji sl°' venskega jezika resno boje za naš materinski jezik. eni strani se vsiljujejo vanj hrvaški in srbski izrazi, p drugi strani visokozveneče tujke, da se sliši bolj “nl°. derno". Ljubljanski PAVLIHA si marsikdaj priv0Š 1 kakšno na ta račun. Na primer:
“Limitiranje prometa mora biti koncipirano v lektivističnih dimenzijah, zunaj kakršnih koli mode'0 individualističnega hedonizma". Po domače bi se rek' ’
faJ se več ljudi vezi v trolejbusih, pa bo manj vozil ln boljši promet po cestah . . .
O	POSEBNEM “NARODNEM OBIČAJU” je poro-ca* zagrebški časopis VUS: izkazovati “hvaležnost” za Postrani dobljena naročila in usluge “v obliki hladilnikov, televizijskih aparatov, avtov in denarja”. Nemški Spiegel pa poroča, da znašajo v Jugoslaviji podkup-n,ne po previdnih cenitvah nič manj kot 60 milijonov dolarjev letno. Dalje trdi: “Res je križem po Jugoslaviji skoraj vse možno kupiti: spričevala o končani soli, vseučiliške diplome, vozniška dovoljenja, potrdila ® cepljenju, dovoljenje za zidanje in carinske izjave”. Uolgo vrsto dokazov navaja z imeni podjetij in oseb,
1	so s podkupovanjem in nezakonitim bogatenjem oro-Pale ljudstva Jugoslavije za težke vsote. Ugotavlja, po ocenitvi belgrajskih izvedencev, da je v zadnjem ča-samo iz nejasnih kupčij steklo na švicarske zasebne ančne račune okrog 250 milijonov dolarjev. Vse vpitje Pr°ti korupciji pa ne zaleže dosti, ker gre — kot je ' Prepovedani reviji PRAKSA poudaril belgrajski pro-esor Svetozar Stojanovič — pri tem le za “lažno levo ernagogijo”: na vrhu “kampanje za enakost” se na-aJa “razsvetljeno vodstvo, ki samo živi od posebnih Pravie . . .”.
Kako se pri vseh teh milijonskih poneverbah počuti ^aša domovina, si lahko predstavljamo. Molči in dajaj, °kler je kaj dajati! Doma in v izseljenstvu se sprašujmo: Kako dolgo še? . . .
suho robo navadno spravljamo skupaj z Ribnico. ^ domačih
časopisih pa beremo, da tudi na Velikih okah “režejo bukovino od zgodnjega jutra do trde n°či . Izdelujejo bukove žlice, ki gredo odlično v pro-^et- Zadruga jih odkupuje ter prodaja dalje Kanad-<in°m, Amerikancem, Nemcem in Angležom. Kako 'oničani gledajo na to, da jim Bločani “hodijo v ze-' Pa poročilo ne pove.
SLOVENSKE ZALOŽBE so v preteklem letu izdale dr čedno število — 3000 knjig in različnih publikacij ^ )različnejše vsebine, ki zastopa leposlovje, zgodovi-’ umetnost, politiko itd. . . Vsekakor visoka številka tako majhen narod in Slovencem res v ponos. Po
STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI?
Za ZDRAVNIŠKO in BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
(Medical and Hospital Benefits) in po želji tudi za
ŽIVLJENJSKO (Life Insurance)
Vam je na razpolago
HIBERNIAN
S 0 CIE T Y
Družba je registrirana pod Friendly Societies Act of Victoria kot podporna katoliška organizacija, ki ne išče dobička. Je od oblasti priznana po National Health Act in morejo člani prejeti tudi vse vladne dodatke (Commonwealth Government Hospital and Medical Subsidies).
V	Melbournu morete izpolniti prijavnico in plačevati tromesečne obroke v slovenski duhovniški pisarni. Tudi v Sydneyu Vam more dati vse informacije slovenski duhovnik.
299 La Trobe Street, MELBOURNE, Vic. 3000 Tel. 67-7345
drugi strani pa‘nam uradna statistika pove, da več kot polovica Slovencev v preteklem letu ni kupila niti ene knjige. To pa ne zveni več tako lepo in kulturno. Potrošniška družba, večeri ob televiziji in še marsikaj je vzrok, da ljudje na splošno po svetu manj bero kot včasih. Žal tudi v naši domovini. S tem pa občutno pada globlja srčna izobrazba in srčna kultura, ki jo moderni svet že tako zelo pogreša. “Knjiga — najboljši prijatelj!” smo rekli včasih. Danes ta rek ne velja več. Sicer je pa večkrat moderna knjiga s svojo plehko vsebino kriva, da takega prijatelja tudi najbolj navdušen bravec upravičeno — odkloni.
Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM?
V	RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela:
Hotel BLED
Via S. Croce in Germalemme, 44 00184 — ROMA (Td. 777102 in 7579941)
in Hotel DANIELA
Via L. Luzzatti, 31 08185 — ROMA (Tel. 759587 in 771051)
Lastnik: Vinko Levstik Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale modeme udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače. DOBRODOŠLI!
Fotum of Apptus Puted
T*S
PAPHLAGON I A
THRACE
DvrrachiufT’
MACEDONIA PMipp O Amphipol
°.....'	>ong_Somort*go
Nicomedio ^ OoNicaea ^
Brundusium
oAncvro
ARMENIA
Dorvneum
Y S I A —"Adramyttium \v\cne
^Peraamum
G A:L A T I A
THESSALY
CAPPADOCIA
LYDIA Smvrna
^3,A-
PHRY^6IA^Antioch gHieropoliS-.~.^'~>ii'fclconium
ATHENS -
C 1 L Y
PISffIA
PAM^HYL!A O/Derbe
V Corin Onchreoe
rogyllium °Colossoe
5?"7tMi,us C*'"A
/racuse
^ Patmoss
Attal LYCIA
9nodes -
Salamis
CY°3uy
ape Salmone
-atr Havens
Ptotamois
Cvrene
Jerusolem
GREATER SYRT1S
a le * and
THE JOUKNtVS Of ST PAUL
— — — Fir*t journev
S*cood loumev
- - -— Third joum«y Journ*y in capnvir*
APOSTOLSKA »ELA
TOŽBA PRED POGLAVARJEM FELIXSOM
Čez pet dni jc prišel veliki duhovnik Ananija z nekaterimi starešinami in z nekim govornikom Tcrtulom. in stopili so pred poglavarja s tožbo zoper Pavla. Ko je bil ta poklican, je Tertul tožbo takole pričel:
“Da smo pri tebi, odlični Feliks, deležni velikega miru in da se teinu ljudstvu po tvoji previdnosti razmere izboljšujejo, to priznavamo \ edno in povsod z vso hvaležnostjo. Da pa te dalje ne bom zadržaval. te prosim, poslušaj nas na kratko v svoji dobrotljivosti. Našli smo namreč, da je ta človek kuga in da zoper vse Jude po vsem svetu povzroča upore in da je voditelj ločine Na-zarejcev. Poskusil je celo tempelj oskruniti; zato smo ga prijeli in ga hoteli soditi pa naših zakonih, pa je prišel poveljnik Lizija, ga z veliko silo iz naših rok iztrgal in ukazal, naj gredo njegovi tožitelji predte. Ko boš preiskoval, boš od njega sam mogel zvedeti o vsem tem, česar ga tožimo".
Tožbi so se pridružili tudi Judje zatrjujoč, da je res tako.
PAVEL SE ZAGOVARJA
Ko mu jc poglavar namignil, naj govori, je Pavel odgovoril:
“Ker vem, da si temu narodu že mnogo let sodnik, se v svoji zadevi zagovorjamo poln zaupanja. Moreš se namreč prepričati, da ni več ko dvanajst dni. odkar sem prišel v Jeruzalem molit, in me niso našli, da hi «; v svoji zadevi zagovarjam poln zaupanja. Moreš se
ODVETNIK TERTUL ZAČENJA S TOŽBO Ni bilo treba dolgo čakati, da so prišli toz>' telji za Pavlom iz Jeruzalema v Cezarejo. %e peti dan po Pavlovem prihodu so bili tam, vodil jih je veliki duhovnik Ananija. Imeli so s seboj dokaj spretnega advokata. Tertul je latinsko ime: gotovo je bil mož Rimljan, dobro podkovan v rimskem in judovskem pravu.
Nabrušen jezik je Tertul imel, sreča mu pa nl bila mila. Čeprav je začel svoj govor z laskavim1 besedami na naslov Feliksa, je ta dobro vedel da je to le prazen poklon. Od poklona Feliksu se je Tertul takoj zaletel v Pavla z zelo preti\ rano obdolžitvijo. Kar s “kugo” ga oplazi■ po vsem svetu hujska Jude! Povsod skuša pov' zračiti upore. In za vse to — kaj? Zakoni so tu-smrtna obsodba!
PAVEL — SVOJ LASTNI ADVOKAT Ko je Tertul umolknil, Pavel ni pokazal za' drege, češ: nimam advokata, kot ga ima velik' duhovnik. Zaupal je vase in v svojo pravico, k1 je morala tudi druge prepričati. Zaključek te obravnave pred Feliksom je bil ta: Judje svojega niso dosegli, Pavel ni bil obsojen, toda tudi ne oproščen. Vendar so bile vse ugodnosti na vlovi strani, odpirala se mu je pot v Rim, kaniOr je že večkrat želel iti na obisk k ondotnim kr1' stjanom. Ob koncu te obravnave sicer še ni
da bo prišlo do potovanja v Rim, izka'
jasno,
Napisal evangelist sv. Luka
RAZLAGA P. BERNARD
zbiranje ljudstva, ne v shodnicah in ne po mestu. In ne morejo ti tega dokazati, česar me zdaj tožijo. To ti pa Pr>znam .da po nauku, ki ga ti imenujejo ločino, tako služim Bogu naših očetov, da verujem v vse, kar je pisano v postavi in v prerokih, in da upam v Boga. da bodo vstali pravični in krivični, kakor pričakujejo tudi °ni sami. Zaradi tega si torej sam prizadevam, da bi Pred Bogom in ljudmi vedno imel čisto vest.
Po več letih pa sem prišel, da bi svojemu narodu Prinesel miloščino in dal opraviti daritve. Pri tem so me našli, pri izvrševanju zaobljube, v templju; ne med množico in ne med hrupom. Toda neki Judje iz Azije — oni bi morali priti k tebi in me tožiti, če bi imeli ai zopcr mene. Ali pa naj ti sami povedo, kakšno kri-v,co so našli, ko sem stal pred velikim zborom — razen če gre za besede, ki sem jih med njimi stoječ *aklical: Zaradi vstajenja od mrtvih me danes sodite!”
OBRAVNAVA ODLOŽENA
Feliks je njih tožbo odložil, ker je precej natanko P°*nal ta nauk, in je rekel: “Vašo zadevo bom preiskal, adar pride poveljnik Lizija." Naročil je stotniku, naj ga raži, a naj z njim ravna milo in naj nikomur izmed njegovih ne hrani, da bi mu stregli.
^ tez nekaj dni jc prišel Feliks s svojo ženo Družilo,
1	ie bila Judinja, in je poslal po Pavla in ga poslušal 'eri v Jezusa Kristusa. Ko pa je ta govoril o pravič-°sti in zdržnosti in prihodnji sodbi, se je Feliks zbal n je odgovoril:
Za zdaj pojdi, kadar pa dobim ugoden čas, te bom Poklical."
^encin je tudi pričakoval, da mu bo Pavel dal denarja.
aradi tega ga je tudi večkrat k sebi klical in se z njim p°8ovarjai.
j, dveh letih je pa Feliks dobil naslednika Porcija J*. Ker je Feliks hotel Judom ustreči, je pustil Pa-a v ječi
Dalje prihodnjič
zalo se je pa kmalu potem.
Pavel se zagovarja pred Feliksom in Judi brez spretno iskanih besed, preprosto in po vsej resnici: Takole je bilo in nič drugače! Zgolj verske zadeve in ljubezen do mojega naroda so me privedle v Jeruzalem.
Pavel omenja tudi, da je prinesel svojim ljudem miloščino, zbirko denarja, ki ga je prejemal za jeruzalemske kristjane v azijskih cerkvenih občinah. Morda so mu jeruzalemski Judje tudi to očitali. Sicer iz tega niso mogli narediti “zločina", lahko je pa svoje storila nevoščljivost, ko je Pavel izročil denar krščanski skupnosti, ni ga pa delil zakrknjenim judovskim vernikom. Nič pa Pavel ne taji, da pripada “ločini" ali sekti, ki je Judje ne morejo žive videti. In spet njegova beseda — o vstajenju ...
FELIKSOVA NAKLONJENOST PAVLU
Rečeno je, da je Feliks precej dobro poznal judovsko vero in tyene nauke, zato ni imel vprašanj za Pavla. Tudi to izvemo, da je bil Feliks oženjen z Judinjo in je preko nje poznal judaizem. Družila je bila hči kralja Heroda Antipa. S svojo ženo vred je Feliks zaželel slišati Pavla na zasebnem sestanku in Pavel se ni nič obotavljal. Naravnost in brez ovinkov je razvil Kristusov nauk tako, da je Feliks živo začutil: to velja meni...
Luka nič ne omenja, zakaj poveljnik Lizija ni prišel, da bi Feliks po svoji napovedi nadaljeval preiskavo. Tako je Pavel ostal v ječi vsaj dve leti, pa ne preveč ukovan. Feliks je nalašč naročil, naj imajo njegovi prijatelji svoboden dohod k njemu. Vidati je, da je mislil: prinašali mu bodo denar, da bi se z njim pri Feliksu odkupil ... Pavel je pa brez dvoma svojo precejšnjo svobodo uporabljal za to, da je pridobival nove ude za svojo “ločino”.
Jasno je, da bi Feliks pred svojim odhodom lahko Pavla izpustil, pa vendar ga je pustil v ječi za preiskavo nasledniku. “Ker je hotel ustreči Judom”, piše Luka. Verjetno pa tudi zato, kar je od Pavla zaman pričakoval — denarja To pa že malo diši po maščevanju.
t
m
JANEZ
PRIMOŽIČ
DNE SEDMEGA MARCA je poštna uprava naše dežele Avstralije izdala prve nove letošnje znamke. Sicer so nekateri, med njimi celo nekatoličani, računali na spominsko znamko letošnjega mednarodnega evharističnega kongresa v Melbournu, kar se pa žal ni zgodilo. Odgovorni kljub mnogim prošnjam z raznih strani niso čutili velikega svetovnega značaja dogodka, ki je bil sicer res verski, a bi mu poštno vodstvo Samo na znamki lahko dalo splošno človečanski in socialni pomen. Vsekakor: prilika za lepo znamko je šla mimo
—	krasne kongresne znamke pa je izdal Vatikan.
Da se povrnemo k našim novim znamkam, ki jih že pridno lepimo na pisma. Štiri so po številu, vse v vrednosti po sedem centov za običajno pošto po deželi. Nič kaj posebnega niso, preje smešne kot resne, ter so naletele med zbiralci na različna mnenja. Imajo pa uradno oznako METRIC CONVERSION. Njih namen je opozoriti javnost, da se Avstralija pripravlja preiti počasi pa gotovo iz angleških imperialnih mer in uteži na decimalni metrični sistem. Vsaka znamka nam govori o gotovi meri oz. o premeni naše sedanje v novo: prostorninski, dolžinski, težni in meri za temperaturo. Sleherna predstavlja debelušasto moško karikaturo, kakršen je baje sam triintridesetletni risar teh svojih prvih znamk.
Sicer pa znamke same za nekoga, ki jih ne zbira, niso važne. Važnejše je ozadje, čemu smo jih dobili, kar sem že tudi zgoraj omenil. Namenoma nisem dal članku pisanega naslova, ampak le znak. Ta pomeni službeno značko senatnega odbora naše vlade, ki mu je bila dana naloga, da v prihodnjih letih pomaga Avstraliji pri spremembi v decimalni metrični sistem.
Ne bo napak o naši zadevi mer pobrskati malo po zgodovini. Na kratko povedano: metrski sistem se je začel z revolucijo in v naslednjem bomo videli kdaj in kako.
Flamec Simon Slevin je že leta 1585 predlagal nekak metrski način merjenja. Toda kljub praktičnosti vse do srede sedemnajstega stoletja njegova zamisel ni našla podpore. Kot začetek je bila verjetno tudi ta še malo preveč komplicirana. Leta 1670 je Gabrijel Mutton, vikar cerkve sv. Pavla v Lyonu, Južna Francija, predlagal razumljivejši način merjenja, pa tudi njemu ni šlo vse gladko in čez noč. Šele ko je julija meseca 1789 izbruhnila znana francoska revolucija, ko so pomedli s cesarstvom in uvedli republiko, je prišel čas za nekaj novega na tem polju. Tako je Francija leta 1791 kot prva država na svetu uzakonila in sprejela metrski sistem merjenja.
Nevi način se je potem z nenavadno hitrostjo razširil zlasti po deželah Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu. Leta 1799 je že deset držav uporabljalo novo mero.
Leta 1875 je bil ustanovljen Mednarodni odbor za mere in uteži s posebnim namenom, da se osnovna metrska mera obdrži in razširi, pa tudi izboljša. Odbor po tolikih letih obstoja še deluje in Avstralija je pristopila vanj leta 1947. Vendar je šele pred nekako dvema letoma senatni pododbor odločil, da za vso Australijo v teku naslednjih desetih let uvede decimalni način mer.
Velika večina držav si je metrski sistem že osvojila-celo tradicionalni deželi Japonska in Indija, konservativna Anglija pa je na pohodu. Pri tem je zanimivo, da po sprejemu novih mer nobena država ni več mislila na kak drugi način merjenja; to zgovorno kaže praktičnost in skoraj nujo osvojitve.
Kaj pa je prav za prav meter kot enota? Malo od nas bo vedelo, da je meter deset milijonski delček razdalje med ekvatorjem in tečajem. Kajne, kdo bi si mislil« da so ga šli tjakaj iskat. . .
Temeljna enota prvotnega metričnega sistema je bil centimeter za dolžino, gram za množino in sekunda za čas. Ta sistem je bil kratko poznan pod imenom “SGS”.
Zaradi industrijskega in tehničnega razvoja so se v teku let pokazale pomanjkljivosti tudi pri tem novem načinu merjenja. Enote so postajale vedno manjše, nekatere življenjsko važne množinske mere ni bilo veC kritja, n. pr. štetje elektrike, vročine, svetlobe ... imenovani Mednarodni odbor za mere in uteži je odobril izboljšanje sistema, da za naše hitre čase zajame vsa polja. Popravljeni metrični sistem je danes znan pod imenom "System Internationale d’Units”, ali na kratko med strokovnjaki označen z "Sl”.
Kak avstralski M-DAY — dan prehoda iz dosedanjega načina merjenja k novemu — ni bil določen m verjetno tudi ne bo. Tu ne gre tako, kot je bil sluča) pri zamenjavi denarne enote. Bi bilo praktično nemogoče. Prehod bo šel počasi svojo pot razvoja in kakor vidimo, nekatere panoge že uporabljajo novi na£jn merjenja. Po bolnišnicah že nekaj časa uporablja)0 toplomere s Celzijevimi stopinjami, zdaj nam že mraz in toploto oznanjajo v njih pri vremenskih napovedih-Ni dvoma, da bo metrični sistem pripomogel k hitrejšemu industrijskemu razvoju naše dežele, že radi svt>)® enostavnosti in splošnosti. Novost bomo pozdravi'1 pftdvsem priseljenci, ki nam je stari način nierjcnJa delal ob prihodu v novo deželo dokaj glavobola ,n preglavic. Ni vzelo dolgo, da smo staro denarno enof°
—	avstralske funte — pozabili, tako bomo tudi yar^e in pinte in funte. Avstralce, kot ste opazili, pa ta spre' memba navdaja s strahom. Nič se ne znajdejo, kot sC takrat z novim decimalnim sistemom v denarju ms°' Zato jim ta praktični pouk na poštnih znamkah ka prav pride in jim ga privoščimo.
Naj za konec dodam še odgovor na vprašanje, kaj >c
en yard, ko sem že zgoraj povedal, kaj je meter
ko(
enota. O lem najbrž še manj vemo, je pa globoko zakoreninjen v angleško tradicijo, četudi je malo smešno. ^ARD obstoja od časa vladanja angleškega kralja Henčka I. (1100—1135) in je mera od njegovega kraljevskega nosu do konca njegovega kraljevskega palca. Sicer nam je res malo mar, koliko je od nosu do palca kralja, ki je živel pred 900 leti —• in vendar še danes
merimo s tem čudovitim merilom. No, zdaj tudi Angleži sami že pišejo yardu smrtno obsodbo. Ima pač vsaka stvar na tem svetu svoj konec. Tudi pristop Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost je začetek konca njihovega Ccmnionwealtha — vsaj tako je splošna sodba . . .
Enaka zdravila — cena različna
Pod tem naslovom je članek objavila Ameriška Domovina. Njegov piscc (podpisal se je ANŽE) nam na preprost način marsikaj zanimivo pojasni. Mislim, da so naše razmere z ozirom na zdravila precej slične ameriškim. — Ur.
Povprečen Amerikanec gre petkrat na leto k zdrav-n'ku. Vselej dobi zdravila ali recept, ki ga stanejo poprečno $3.92. Navadno so to kaki antibiotiki, dražila, Pomirjevalna ali uspavalna sredstva.
Skoro vsa zdravila so naprodaj pod različnimi ime-I11- Splošno (generic name) ime pove, iz kakšnih prvin )e zdravilo sestavljeno, zaščiteno ime (brand name) pa P°d kakšn im imenom je patentirano.
Zdravila s splošnim imenom so narejena iz istega materiala kot ona, ki se prodajajo pod zaščitenim ime-nom. a so polovico ali tudi tridesetkrat cenejša. “Jour-nal of the American Medical Association" poroča, da stane npr. 50 kapsul “Darvona” $6.50, pa je manj učinkovit za lajšanje bolečin kot navaden aspirin, ki dobite 100 tablet za 39c. Kljub veliki razliki v ceni Predpišejo zdravniki samo 5.5% zdravil pod splošnimi ll*eni. Povp raševanje je ugotovilo, da 95% zdravnikov Podpiše taka zdravila za navaden prehlad. Več kot Polovica teh zdravil so dragi antibiotiki, ki ne učinku-)eJ° proti virusu prehlada. So torej nepotrebna in za I'ln°ge ljudi celo škodljiva. Navaden aspirin, grgranje toplo, slano ali limonino vodo bi več koristilo.
. Mnogo zdravil uživamo tudi čisto brez potrebe. Kdor ie vse od kraja, dobi njegovo telo dovolj vitaminov in rudnin, zato dodatnih, umetnih ne potrebuje.
Zakaj potem izdamo za zdravila $6 bilijonov na Največ zato, ker zdravniki vedo, da so bolniki vplivom propagande in zahtevajo “nova, uspešnej-^ zdravila in bi imeli zdravnika, ki bi predpisal ne-J dni miru v topli postelji s toplim lipovim čajem starinskega. Recept je že kar navaden zaključek 'ska pri zdravniku. Če bi ga bolnik ne dobil, bi mi-> da je z njim že tako pri koncu, da nobena zdravila Pomagajo več.
*n zakaj predpisujejo zdravniki draga zdravila z :	teni ni i imeni, če se dobe enakovredna s splošnimi
Zd n'^ Nekaj zato, ker imajo dobre skušnje s temi j avili, nekaj pa zato, ker ljudje mislijo: cena ne laže radi dajo precej več, “samo, da bo pomagalo”, n- a izdelovalcev zdravil pravi, da zdravniki, ki Pisujejo zdravila pod splošnimi imeni, prepuščajo 1 ,“OVornosti za izbiro zdravil lekarnarju. Ta potem aj. 0 da bolniku zdravila, ki se zde njemu najboljša naJcenejša — ne da bi poznal bolnika. Dejstvo je
pa, da je na trgu okrog 22,000 zdravil. Mnogo je podobnih, vendar je morda samo eno izmed njih res primerno za kakega bolnika. Tudi zdravil proti glavobolu je nešteto, pa nekomu pomaga samo aspirin, drugemu samo anacin. tretjemu samo bufferin itd., čeprav so vsa izdelana iz istega materiala. Važno je, v kakšnem razmerju so sestavine. Majčkena množina ene prvine preveč je lahko usodna, kakor pričajo razni slučaji.
Važno je tudi, da vemo, kako je treba zdravila jemati. Ne bojmo se vprašati zdravnika, proti čemu je predpisal zdravila, kako in kdaj jih je treba rabiti, da se nam ne bo primerilo, kot se je nekomu, ki je dobil tablete, da bi jih raztopil v vodi in grgral, pa jih je požrl in smrtno obolel. Vprašajmo tudi, če so zdravila “brand name” in če so splošna prav tako dobra.
Če hodimo k domačemu zdravniku in istočasno še h kakemu speejalistu, povejmo obema, kakšna zdravila nam je predpisal drugi, da ne bomo uživali enakih zdravil v dvojni množini.
Ne samo med zdravniki in zdravili, tudi med lekarnarji je razlika. Izpolnitev enega recepta lahko stane v eni lekarni trikrat toliko kot v drugi. Držimo se poštenega, vestnega, ki nas pozna. Prosimo ga, naj napiše na etiketo, kako dolgo so dana zdravila uporabna. Aspirin na pr., ki je dalj časa na zraku, spremeni barvo in kemično sestavino in diši po jesihu. Tak ni več za rabo. Vrzimo ga proč! Držimo se tudi navodil, kje naj se zdravila hranijo: v hladilniku ali v suhem, temnem prostoru. Če imamo kronično bolezen in moramo stalno jemati določena zdravila, jih kupimo v večji množini! Lekarnar računa za izpolnitev vsakega recepta od $1.50 do $6. Včasih se tudi splača naročati zdravila po pošti ali jih kupovati v “discount” drogerijah.
Če so zdravila enkrat bela, drugič rdeča in enkrat v tabletah, drugič v kapsulah, vprašajmo, zakaj! Navadno bo lekarnar povedal, da je kvaliteta ista, le izdelovalec je drug in cena nižja.
Za konec pa glavni nasvet: če spadamo v tisti dve tretjini “bolnikov”, ki uživajo zdravila bez potrebe, ravnajmo se po besedah moža, ki je rekel: “Tudi jaz grem k zdravniku, ker vem, da mora živeti in kupim zdravila, da more tudi lekarnar živeti. Ker bi pa tudi jaz še rad živel, vržem zdravila proč!”
ANKETA MED MATURANTI letošnjega šolskega leta v Belgradu je pokazala, da je še dosti študentov vernih. Mnogi izmed njih pa na \pra-šanje o vernosti sploh niso hoteli odgovoriti, češ da je vernost intimna zadeva vsakega posameznika. Da je anketa razočarala vodilne, je razumljivo. V najbolj razširjenem jugoslovanskem dnevniku “Večernje novosti” je 20. aprila komentirala anketo časnikarka Emilija Bogdanovič in v zgražanju nad njenim klavrnim izidom izjavila: “VERNOST UČENČEV JE PORAZ ZA ŠOLO. IN CE JE TREBA NEKOMU DATI SLABO OCENO, JO ZASLUŽI ŠOLA, KO V DVANAJSTIH LETIH NI ZNALA IN MOGLA VZGOJITI UCENCE V SOCIALISTIČNEM DUHU...” Do tega prepričanja j1' prišla poleg študija ankete ob primeru, ki ji ga je pripovedoval eden profesorjev. Njemu je n::jbo!jši učenec napisal vzorno šolsko nalogo, končal pa jo z naslednjim stavkom: “V družbi bi bilo vse v redu. ko bi sc vsakdo držal božjih postav.” Profesor ni hotel kaznovati tega učenca “zaradi njegovega verskega prepričanja” in je nalogo vseeno ocenil odlično.
Članek časnikarke Emilije Bogdanovič nazorno kaže, da so ponovno razglašena načela o enakopravnosti vernih in nevernih državljanov Jugoslavije le na papirju. Ves šolski sistem ni le brezverski, ampak proti'erski; če šola ni zmogla uspeti v vzgoji ateistov, je to zanjo “poraz”. Logični sklep iz članka je: šola je postavljena, da ruje študentovski mladini iz srca vero, ki so jo dobili v domači hiši ali pa so se do nje dokopali ob razmišljanju o osnovnih vprašanjih življenja. Kdor je vzgojen v socialističnem duhu, ne more in ne sme biti veren ...
V	reviji “Znamenje” omenja Franc Perko, da je doma temeljna težava v ozadju vseh nesporazumov in napetosti na področju odnosov med vernimi in nevernimi, med vodstvom in Cerkvijo, prav v žalostnem dejstvu, da državno vodstvo gleda v samem verskem delovanju Cerkve in v osebnem verskem prepričanju posameznika nekaj negativnega za socialistični družbeni razvoj. Kaj je res negativno,
P. BERNARD AMBROŽIČ O.F.M.
^PAMET SE ^ OOPRLAr
Povest iz zgodnje mladosti
Nadaljevanje
(2. SUŠA)
Ata se je zagledal navzdol v ravnino. Ležala je pod nami nič prehudo globoko. Prav pod bregom se je vila cesta, največkrat kar sama zase. Pod cesto je bilo visoko grmovje in skozi je tekla večja voda kot Žirovčev potok. Povšca smo ji rekli. Pa če si zapisal, je bila Polščica. Vedel sem, da ji je tako ime, ker prihaja po dolini iz vasi Polhovo. Ravno pod nami iz grmovja je raslo drevo. Jagnjed se mu je reklo. Preračunal sem, da b1 moralo biti za dve moji postavi višje, pa bi seglo tako visoko v zrak. kot smo bili mi nad cesto.
Ata je še zmerom gledal tja dol. Na dveh krajih je bil° grmovje za spoznanje pretrgano in se je videla Povšca. Ata si je dejal roko na oko in rekel:
“Tako malo vode že dolgo ni bilo v Povšci.”
“Tamle jo lahko prebrede vsak otrok, pa še do kolen nl treba zavihati hlač”, je s prstom pokazal Tiče.
Jaz bi tega ne bil vedel, ker nisem imel nič veselja do Povšce. Tekla je skozi tako visoko grmovje, da me je bilo stran tam doli. Tiče je pa menda kar sam zase šaril okoli vode. No> saj je pa tudi dosti velik. Takih fantov ni več strah. Bom ze tudi jaz nekoč velik ...
Ata je dvignil oči preko Povšce na Žirovčevo senožet, k* smo ji rekli Loka. Tik pod nami je senožet prečkala vrsta nižjeg3 grmovja. Delila je Loko v dve polovici. Manjša polovica je t”. proti skalnatemu hribu, ki se mu je reklo Gradišče; večja se Je širila na levo skoraj prav do Žirovca. Za tisto vrsto grmovja $e{? že od nekdaj vedel, zakaj je pa tam, mi nikoli ni hodilo po Tudi to sem vedel, da Povšca teče med grmovjem prav blizu d žirovca, tam pa zavije v velikem loku nazaj proti oddaljeni strafl Gradišča in tako obide Loko od treh strani. Od tam teče napirej pod drugimi hribi proti Ljubljani. Vodo samo sem malokdaj vid® > grmovje je lepo kazalo njeno pot. Tako je bilo od nekdaj 1 je že moralo tako biti.	v	.
Ata je še zmerom gledal v tisto grmovje, ki je prečka Loko. Nazadnje je rekel: “Dejal bi, da v tistemle grabnu kapljice vode. To se pravi, da imamo prav zares sušo.”
Tiče je možato prikimal.
“Zares, ata! Samo poglejte, kako malo ste nakosili. Skoraj ni bilo vredno za vami redov razmetavati.”
Pogledal sem predse po bregu in videl, da je bilo res ze malo trave. Na dveh ali treh mestih je bila ruša čisto rjava. ^ je zamišljeno poprijel: “Huda bo z letino letos, to vama P vem. Pa kaj češ, meline so meline. Tamle v Žirovčevi Loki J
Pa kar lepa trava. Kdaj bodo neki kosili?”
Takoj se je tudi meni zazdelo, da je trava v Loki jako lepa. Samo čudno je, da ne vidim v Loki nič grabna. O kakšnem grabnu je neki ata govoril? Toda kar brž sem imel pojasnilo, saj se je ata domislil in ukazal: “Tiče, skoči pogledat, če je graben res čisto suh.”
Tiče je že mislil skočiti. Tedaj sem zaprosil: “Ata, ali smem
2	njim?”
Tiče je postal in neverno čakal, ata pa je prikimal. In sva stekla.
Toliko vode je pa le še bilo v Povšci, da sem si moral hlače čez kolena zavihati. Tiče pa samo do pod kolen. Ko sva ?redla, me je držal za roko, pa mi je še sapo jemalo. Tiče se mi Je našobljeno posmihal, a rekel le ni nič. Ko sem pa imel besedo ata. da lahko grem!
Graben sva kmalu odkrila. Bil je kar globok in je bil skrit P°d onim grmovjem, ki je prečkal Loko. Nič čeden ni bil. Zdel mi je kot razcapane hlače. Ves je bil prevlečen z drevesnimi koreninami, po dnu pa so bili brez vsakega reda razmetani kamni vseh velikosti. Vode res ni bilo nikjer, tudi za kapljico ne. Zame Je bil to prav zanimiv košček sveta, zato sem zvesto tekal za , Očetom skozi grmovje in se otepaval vej. Fant je natanko preiskal ^s graben prav do tam. kjer se je Povšca vračala sem od Zirovca.
“Nikjer vode!”
j Tako je zaključil Tiče kakor sam zase in vrnila sva se.
.daj sem Povšco že sam prebredel in to se mi je zdelo strašno ženitno. Tiče me pa ni nič pohvalil. V skokih sva bila pri atu.
“Res je graben čisto suh!”
To sem povedal jaz, da bi me Tiče ne prehitel. Ata je sko-raJ vzdihnil: "Tako sem si mislil!”
Potem smo obmolknili. Atov obraz je bil čudno resen. Očr s° mu kar naprej visele na Loki.
v	“Da	bi bilo	našega sveta le za	malo zaplato v ravnini!
Saj za zelnik.”
> Utegnil sem hitro premisliti, koliko vode je ata te tedne e dovozil iz potoka, da smo zalivali zelnik. Imeli smo ga onkraj .'se, kjer je svet še najmanj visel. Takoj nad zelnikom je stala pSta naša velika hruška, ki je imela od vseh najlepšo krošnjo.
e^li smo ji krhljevka. Letos pa ni imela skoraj nič hrušk, t L- vse to sem po vrsti pomislil, ko je ata le molčal in kar ko ležal v travi. Nazadnje se mi je začelo to čudno zdeti, zakaj srugekrati je po malici takoj spet prijel za delo. Moje misli so .vrnile v Loko in graben. Rad bi nekaj vprašal, pa sem odlašal. .aJ bo ata zdaj vstal in me morebiti ne bo poslušal. Nenadoma , spregovoril kakor sam zase: "Kar nimam danes veselja do j*a- Tiče, ali si slišal uro? Je bila pol enajstih ali tričetrt? Bi 0 dobro znamenje.”
Tiče je dvignil prst in prisluhnil.
^	‘Če	ne bije	prav zdaj? Napnita	ušesa! Da, pa ure bije;
0ra biti že enajst.” je	^daj	sva tudi	z atom ujela nekaj	negotovih udarcev. Komaj
je	2vok udaril na	uho, že ga je veter	odnesel drugam. Tiče se
Pa pohvalil, da dobro sliši, tak Mi^l sem- b° ata vsaj zdaj planil pokonci, ko je že tor°- P°Zno- F*3 n>- Nekam potolažen je rekel: “Fanta, res se rv.51 veter obrača. No, sam Bog nam pošlji dežja! Kar tu bi cakal nanj.”
kar dobi doraščajoča mladina pri veroučnih urah za vse lepo in plemenito v življenju, za razvoj svoje osebnosti, za delavnost in ustvarjalnost? Državni šolski sistem bi ne smel imeti za “poraz”, če mladina prav s pomočjo vere raste k plemeniti človečnosti. Čemu naj bi bila vera ovira pri delu za skupnost, če so želje po lepši bodočnosti, enakopravnosti in bratstvu res iskrene in pravične? ...
Gornji primer ponovno dokazuje, kako malo je v domovini osebne prostosti za versko prepričanje, ko sre za vzgojo lastnih otrok, za položaj v službi ali morda celo za vodilno jnesto. še tisto malo, kar je v ustavi, je samo na papirju in pesek v oči. Odprte cerkve še daleč niso dokaz, da je vse prav. Tujega novinarja, posebno še e« je sam navdušen nad visokimi idejami “socialistične enakopravnosti”, to lahko pripravi do napačnih poročil. Mi pa imamo le boljše možnosti gledati na položaj stvarno in videti resnico — če smo odkriti in nepristranski.
:	MELBOURNE!
Za poroke,
!	za razne družinske
;	ali skupinske prilike	.	.	.
. . . Vam rad ustreže
j	SLOVENSKI KVINTET
j	CONTINENTAL
5
... z našimi domačimi ali pa tujimi melodijami
■	Kličite čez dan: 763-6606
;	(Ivan šanc)
ali po urah: 543-1361 (Anton Vrisk)
NAŠE NABIRKE
DAROVI ZA SKLAD “MISLI": $6.— Tone Gabršek, N.N., Rafael Koren, Vlasta Klemenčič; 5.-— Avgust Gornik; 4.— Leopolda Kodrič, Stanko Sivec; 3.— Jožo Rijavec, Ivan Maurice, Irena Renko. Ivan Slavec, David Pahor; 2.— Ivana Berginc, Avgust Konečnik, Lazar Furlanič, J. M. Erpič, Rudi Drčar, Jože Svetec; $1.— Marija Dobrigna, Alojz Ličen, Gabrijel Čefarin. Evgen Braidot, Miro Penca, Jože Stres, Ludvik Tušek, Boris Urbančič, Janez Albrecht, Rihard Bogateč, Kunegunda Turk, Ivan Majcen, Anton Pasič, Franc Plesničar, Franc Frigula, Jože Košorok, Jože Marinč, Lucijan Kos, Ana Bara-noska, Rudi Jamšek, Karolina Kaučič.
P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: 10.— Jože Oblak (za lačne); 6.— Anica Šajn.
P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA: $40.— P. Bernard.
P. HUGO DELČNJAK, AFRIKA: $10.— Julka Mrčun, Tone Gabršek (S.A.);	5.— Janez Albrecht,
Marija Zai (S.A.);	$4.— Kristina
Golob; $3.— N.N.; $2.— Marija Radin, Andrew Zacutti; $1.— Marko Zitterschlager, Ivan Kovačič (S.A.).
FRANČIŠKOVA MLADINA: $20 Julka Mrčun; $2.— Avgust Konečnik.
SLOMŠKOVA ZADEVA:	$2,—
Jože Ficko.
Dobrotnikom Bog povrni!
Op. ur.: Oseba, ki je nedavno za “MISLI” izročila dr. Ivanu Mikuli deset dolarjev, naj se prosim javi uredništvu. Neznano mi je ime in namen daru.
Pošteno
SLOVENSKO DEKLE, ki bi želelo zaposlitev v BARAGOVEM DOMU v Kew, Vic.,
v prijetni domači družbi in z vso oskrbo, naj se javi uredništvu MISLI!
Zdaj ali nikoli, sem si dejal.
“Ata, zakaj pa drži tisti graben skozi Loko, ko ni nič vode v njem?”
Nasmehnil se je.
“Saj imaš prav. Nič ga ni treba. Samo senožet kvari. To je Žirovčeva zanikrnost.”
To je bilo tako novo, da je še Tiče svetlo pogledal. Oba sva kar z očmi povpraševala. Ata pa je počasi povedaH “Kadar pride velik dež, tedaj Povšca naraste in se zlije čez bregove. Že veliko let je tega, ko si je pretrgala novo strugo čez Loko, da bi tekla bolj naravnost. Stari Žirovec ni pustil in je napravil zaporo. Poglejta tu doli kole in pletenje iz vej in žice! To je kar dobro naredil, da potem Povšca ob povodnjih res dolgo ni trgala. Staro strugo je pa pustil. Mar mu je, ko ima toliko sveta! Grmovje jo je prerastlo, a toliko vode se pa le navadno vedno cedi skozi pregrado, da je graben redko suh. Seveda bi bilo treba zaporo po vsaki povodnji popraviti. Je že stara in zmerom bolj pušča-Zdaj je pa pri Žirovcu tako, da ne veš, kdo je gospodar: stan ali Luka. Nič se ne popravlja. Naj pride hud naliv, pa bo Povšca spet pretrgala in udarila po svoji nekdanji strugi..
Jaz sem lovil misli od Žirovca do Loke in Povšce, pa se nisem mogel nikjer ustaviti. Tiče je v stvar bolje pogledal.
“Saj bi bilo nazadnje prav pametno, če bi Povšča tekla naravnost čez Loko. Imela bi veliko krajšo pot in Loka bi se zdru-; žila s senožetjo onkraj grmovja, skozi katerega teče Povšca nazaj pod Gradišče.”
Na tihem sem občudoval Tičetovo domislico, vendar sem počakal, kaj bo rekel ata. Saj nikoli nisi vedel, pri čem si, doklef nisi slišal njegove besede. Ata se je samo nesmehnil in pokazal tja nekam blizu žirovca. Prav tam se je Povšca obračala.
“Tisto tamle poglej!”
Tiče je okrenil oči tjakaj in jaz seveda kaj verno za nji*11-Ničesar nisem videl razen gostega grmovja. Pač! Samo za spoznanje se je kazala streha.
“Mlin mislite?” je vprašal Tiče.
“Mlin. kajpada, mlin! Naj si Povšca dobi spet novo strugo, pa bo Žirovčev mlin lepo na suhem. Luka je vsaj tam sam svoj; Tam ga oče na miru pusti in tja si naroča žganja. Tako je vsa) nekaj miru pri hiši.”
Dobro sem videl, da je to ata govoril Tičetu. Fant je Pokimal kot da vse do konca razume. Jaz do te ure nisem nik®11 slišal takega pripovedovanja iz atovih ust. Gotovo ni mislil-že tudi jaz kaj slišim in si vzamem v možgane. To spoznanje We. je čudno prevzelo. Moram hitro dorasti, da bo ata tudi z mer.oj takole govoril! Ugibal sem, če Tiče tudi to ve, da pri ŽiroVcU voda sama v kuhinjo teče ...
Nastal je premolk. Moja misel se je vrnila k studencu, k)et sem z Miceljnom gledal v tolmun. Potem sem tam za vrbovje^ zagledal Žirovčevega očeta in zaslišal besedo ‘gostač’. In bil sen spet pred svojo prvo največjo uganko.
Če bi zdajle vprašal, kaj je ‘gostač’? Pa ko sem danes z toliko vprašal kot doslej še nikoli! Preden sem se odločil, m' ) misel že preskočila.
Mlin! Da imajo torej tudi tega pri Žirovcu! Saj tisto tam doli sem že večkrat videl z našega griča nad žirovčev' potokom, pa se nisem doslej nič menil zanjo. Zdaj pa na lepe.. izvem, da je tam mlin! — Od nas v mlin nismo veliko pošiljk*'• Saj so naše meline dale komaj kaj žita. A če smo kdaj le
Poslali, smo si izbrali mlin pod Topolom. Dvakrat, mislim, sem {M že gori z atom. Bilo je petkrat tako daleč kot do Žirovca. Zakaj neki ne dajemo mlet k Žirovčevim, ko je njihov mlin vendar tako pri roki?
Do tu sem mislil, naprej nisem mogel. Naenkrat se je ata °dtrgal od tal in Tiče za njim.
"Poglejmo k čebelam, da se čas do južine porabi!”
Tiče se za čebelje pike ni dosti menil, ata pa popolnoma nič. Jaz pa za čebele nisem bil kar nič vnet. Naj si sama ogledujeta uste strupene muhe, če imata veselje! Lepo sem zaostal in zavil Pod sadnim drevjem proti kozolcu. Imel sem občutek, da sem se tls?o jutro dvakrat zbudil: najprej iz spanja, potem pa ob Miceljnu pri studencu. In sem ostal buden vse doslej, da sem v’del in slišal reči, kot bi bile danes prvič pred mano.
Vse to se mi je zdelo strašansko čudno.
Dalje prihodnjič.
Iz ljubljanskega "PAVLIHA”:
£ Delavec govori sam s seboj: “To, da je zdaj, ko imamo samoupravljanje, tovarna tudi moja, še razumem. Ampak kako sem samega sebe vrgel iz službe, mi pa ne bo nikoli jasno”. 0 Gospodinja mesarju:	“Prav za
prav pa mi je čisto vseeno, če je meso drago, saj ga tako ali tako nimate”.
0	Nepismeni so pogosto bolje informirani — saj ne berejo časopisov.
0	Nekdo modruje sam s seboj: “Pravzaprav je kar dobro, ko cene poskočijo za 30 odstotkov. Potem je vsaj ves teden mir”.
TU JE ODGOVOR
Nedavno sem prejel pismo, ki ga tu priobčujem. repričan sem sicer, da vprašanje ni iskreno iskanje snice, pa je morda prav zato še bolj potrebno od-Sovora.
Dragi urednik! — V aprilskih MISLIH smo pod na-ovoni “Iz vseh vetrov” brali, kaj jezuit Miha Žužek P'še o bogatinih v Južni Ameriki. Pravi, da bogatini ne odo šli v nebesa. — Ali je g. žužek katerikrat pomi-'*■ kako bo Vaš “sveti oče” v Rimu prišel v nebesa? M kor je meni znano, je Vaš "sveti oče" najbogatejši ovek na svetu. — Vas pozdravlja Lojze Križ.man, Elizabeth East, S.A.
^r:>gi Lojze! Že s tem, da Mihu žužku podtikate sta-da “bogati ne bodo šli v nebesa”, ste dali kaj sla-
0	spričevalo svoji verodostojnosti in iskrenemu iskanj1 resnice. Nikjer v tistih nekaj vrsticah nisem zasle-izjave. Bila bi krivična, kot je krivično Vaše Manje. Še Kristus sam tega ni nikoli izjavil, dejal
Je. da bo “bogatin TEŽKO prišel v nebeško kraljestvo”	..
so
bil
(Mt 19, 23) in dostavil nazorno primero, kakršne e v orientalski govorici zelo razširjene: “Laže je v , iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti °žje kraljestvo" (Mt 19, 24). Kristus je nazorno ^nil, da je za tistega, ki ima veliko premoženje in ie sree navezano nanj, zveličanje brez posebne bo-^ P°moči nemogoče. Z drugo besedo: premožni so
n' svoje bogastvo uporabljati v dobre namene in tle t-m ■
nejo zakrkniti svojih src za uboge, če se hočejo
e*>čati. Da prav zarat|i navezanosti na svoje boga-stv0
rnncgj mislijo lc nase, je žal znano tudi nam iz a danjega življenja.
Vaš,
Pa ka
Proi
e znanje o “najbogatejšem človeku na svetu” je J revno in zelo šepa. Škoda, da se zastrupljate s Pa8ando, ki na tako naiven način udarja po kato-
liški Cerkvi, pa ji trezno misleči človek ne nasede kar tjavdan. Čudno, da Nixonu ne očitate bogastva vse Amerike, ker je slučajno predsednik Združenih držav. Če ste se Vi,-dragi Lojze, potrudili v Avstraliji do lastnega doma in morda avta ter imate nekaj denarja na banki, ste verjetno osebno bogatejši od našega svetega očeta. Ne bom trdil, da zlasti v zgodovinskih spomenikih in umetninah vatikanskih muzejev (ves Vatikan bi lahko imenovali muzej) ter stavb ni milijonska vrednost ter tudi njih vzdrževanje požre težke vsote. Enako administracija svetovne organizacije Cerkve — za to skrbimo člani Cerkve in naj drugim ne gre v nos! Tudi ne bom rekel, da praktični katoličani vsega sveta ne zbiramo rade volje milijone in milijone darov — Zrno do zrna pogača! — za vse mogoče cerkvene nabirke. Nobena nabirka ni tajnost in vsak pošten človek ve, da tega papež ne spravlja v svoj žep. Ko bi videli vsakoletno statistiko, kam gredo ti milijoni preko Vatikana, bi bili lahko samo ponosni, da ste krščen katoličan. Doslej ni bilo ene same svetovne akcije, da katoliška Cerkev ne bi občutno pomagala ne glede na vero in narodnost tistih, ki pomoč potrebujejo. En sam pogled po misijonih nerazvitih dežel Vam pokaže dovolj, če nočete biti slepi. Zato papežu in katoliški Cerkvi v tem ni kaj očitati, najmanj ima to pravico kdor koli iz zlobnih in sebičnih namenov. Celo to je res, da se karitativnemu delu naše Cerkve čudijo največji nasprotniki križa, če so le odkriti. In prav to jih najbrž tudi boli. Ne bodite slepi — tudi slepoto za resnico bo Bog enkrat kaznoval — nič manj kot trdosrčne bogatine.
Upam, da imate Vi še skromen delček darežljivosti katoliške Cerkve, kadar revež potrka na Vaša vrata. Vsaj Vaša verna slovenska mati Vas je verjetno po božjem nauku tako učila. Naj Vam Bog da tudi zdravo spoznanje, da boste prav presojali! — Urednik.
IZPOD SYDNEYSKIH STOLPOV
Fr. Valerian Jenko O.FJV1.
St. Raphael’s Slovene Misrion
313 MerTyIands R«L, Mcrrylands, NJS.W. 2160
(Vhod t duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
Fr. Bernard Ambrožič O.F.M.
6 Wentworth Street, Point Piper, N.S.VV., 2027 Tel.: 36 1525
SLUŽBE BOŽJE 17. junija, nedelja, SVETA TROJICA
9:30 Merrylands
6:00 zvečer, Canberra (Garran)
23. junija, sobota, Agripina, dev., Zeno, muč.
6:30 zvečer. Merrylands (sobotna večerna maša od danes dalje eno uro preje)
24. junija, nedelja, SVETO REŠNJE TELO in KRI.
9:30 Merrylands (danes tiha maša)
12:00 opoldan, Merrylands, praznična peta sv. maša SVETEGA REŠNJEGA TELESA in KRVI. Po maši blagoslov z Najsvetejšim. Poje mešani pevski zbor.
2:30 popoldan, VVestmead Boys Home, Telovska procesija za ^zapadni del sydneyske nadškofije. Tej procesiji se pridružimo tudi Slovenci kot skupina.
29. junija, petek. Peter in Pavel, apostola (nezapovedan). 6:30 zvečer, Merrylands, sv. maša.
30. junija, sobota. Brezmadežno Srce Marijino.
6:30 zvečer, Merrylands, sv. maša
1. julija, nedelja, SRCE JEZUSOVO. (Estera)
9:30 Merrylands, redna nedeljska sv. maša 6. julija. Prvi petek. Marija Goretti. muč.
6:30 zvečer, Merrylands, sv. maša, blagoslov.
7.	julija. Prva sobota, Izaija, prerok.
6:30 zvečer, Merrylands, sv. maša, molitve za domovino.
8.	julija. 14. zelena	nedelja. (Evgen,	papež)
9:30 Merrylands,	redna nedeljska	sv.	maša
5:30 popoldan, Wollongong, mesečna slov. sv. maša
14. julija, sobota. Kamil de Lellis, red. ust.
6:30 zvečer, Merrylands, sv. maša.
15.	julija, 15. zelena	nedelja. (Vladimir,	knez)
9:30 Merrylands,	redna nedeljska	sv.	maša
6:00 zvečer, Canberra (Garran), mesečna slov. sv. maša.
SOBOTNA VEČERNA MAŠA, pri kateri lahko opravite že nedeljsko dolžnost, če na nedeljo ne morete k službi božji, bo vsaj zdaj v zimskih mesecih eno uro preje kot doslej. Torej ob 6:30 zvečer. Zelo verjetno pa bo ta čas ostal tudi pozneje. To velja do nadaljnega oznanila tudi za ostale večerne maše.
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaePs Convent
311 Merrjlands Rd., Merrylands, NJS.W„ 21M Telefon kot zgoraj.
•
TELOVSKA PROCESIJA za sydneysko nadškofijo letos v nedeljo. 24. junija. Ta dan je praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi. V Merrylandsu bo ob 12. url opoldan praznična sv. maša z blagoslovom z Najsve' tejšim. Sodeloval bo mešani pevski zbor pod voasi^on' g. Klakočerja. Poleg lepih umetnih pesmi nam bodo pevci zapeli tudi priložnostne za ta dan "Praznika sve' tega" in "Hvali. Sion, Rešenika". Po maši iz Mer" rylandsa gremo vsi v NVestmead, kjer sc bomo pridfU žili avstralskim vernikom in drugim narodnostnim pinam za procesijo Sv. Rešnjega Telesa, ki jo bo v0° sam kardinal Freeman. V VVestmead namreč ne bo s,< maše, ampak le procesija. Zato je treba nedelj^0 dolžnost že preje opraviti: V Merrylandsu ob 9:30 z)u. traj (tiha maša), ob 12. uri (peta maša), ali pa v fafDl cerkvi vašega kraja.
Lepo prosim, da so vse narodne noše navzoče Pfl tej procesiji. Tudi število naših rojakov naj preseže ste vilo prejšnjih let. Sedaj, ko imamo svojo cerkev, bi rali biti toliko bolj organizirani in med seboj PoVev zani. Lepo bi bilo tudi. da bi tisti, ki imajo Prost°rrIVl avtomobilu, ponudili prevoz rojakom, ki ga nimajo-velja za vse naše službe božje. — Kaj pa je nam procesije? Gotovo ne, da bi se razkazovali in ban Pač pa je javna manifestacija naše svete vere in sebej naše vere v Kristusovo resnično pričujočnost Svetem Rešnjem Telesu. Z našo udeležbo pri pr0C® _ bomo znova zagotovili Kristusu in javnosti, da mo še naprej slediti Njemu, ki je Pot, Resnica m ^ vljenje. Lepo bi bilo, ko bi vsi rojaki za ta PraZnaj prejeli sv. obhajilo. Starši naj naroče otrokom, da ^ ta dan pristopijo k sv. obhajilu in če treba, en ^fg preje opravijo sv. spoved. Pokažimo torej našo in se odzovimo gornjemu vabilu!
Mesec junij je posvečen SRCU JEZUSOVEMU-ka pobožnost v čast Srcu Jezusovemu bo vsako so po večerni maši. Tudi oltarček pod zvonikom bo to priliko posebej okrašen, kakor je bil Marijin v niku. Zato naj na tem mestu velja iskrena hvala
Šim ženam, ki so tako lepo krasile Marijin kip'iij prinašale najlepše cvetje zri majški oltarček. Marija jim Sotovo ne bo ostala dolžna za to pozornost. Udeležba Pn šmarnični pobožnosti je bila vsekakor precej boljša kot pri navadnih sobotnih mašah. Vendar bi bilo z nekoliko več dobre volje še dosti bolje. Pri šmarnicah smo čitali isto branje, kot v domovini: "Mati mladih Cerkva", misijonske šmarnice, ki jih je sestavil jezuit Franc Svoljšak.
Kaj pa SLOMŠEK in BARAGA? — Že dalj časa n|sem spregovoril o tem. Vendar ne smemo pozabiti na ta dva naša svetniška kandidata. Zadevi za proglasitev blaženim obeh rojakov sta sedaj v Rimu v r°kah pristojne kongregacije. Koliko časa bo vzelo, da bo prišlo do proglasitve enega ali drugega, ali obeh, )e vprašanje. Izvedenci pravijo, da kvečjemu nekaj let. Slomškova zadeva je v Rimu že nekaj časa, kjer pregledujejo njegove spise. Baragova zadeva pa je šele Pfed nekaj meseci prišla v Rim. Razlika je ta, da za Slomška dela slovenska Cerkev sama, dočim ima Ba-ra8a močnega pospeševatelja v Ameriki, kjer je delo-^l kot misijonar med Indijanci in ustanovil škofijo JV«arquette, Michigan. Toda oba sta sinova naše slo-Venske domovine in kot taka vredna naše vsestranske P°dpore. Ona dva sicer ne potrebujeta svetniške glo-Saj smo itak prepričani, da sta zaradi junaških repkosti v življenju že v nebeški slavi. Toda za našo s'ovensko Cerk&v in za naš narod bi bilo uradno pro-Sltišenje blaženim in svetnikom neizmerne vrednosti.
aš narod je že stoletja veren in je vzgojil številne svete •nože in žene. Kot veličastna krona tem in našemu narodu bi bilo poveličanje teh naših dveh oltarnih kan-'datov Slomška in Baraga, obenem pa mogočno po-r°štvo vernosti našim bodočim rodovom.
. bedeti pa moramo eno: če hočemo imeti svetnika, p 8a moramo izprosili. Nihče nam ga ne bo ponujal.
. c*e8 formalnosti, ki se zahtevajo v ta namen, je treba meti vsaj tri čudeže na njuno priprošnjo, predno bo pr*lo do proglasitve. V ta namen moramo imeti zaupajo v naše svetniške kandidate in se jim priporočati v nih zadevah.	S tem damo	Bogu priliko,	da	nam
^ Kaže, da so ti naši svetniški kandidati pri Njem res Ob^m priprošnjiki. Zato se radi zatekajmo k njima. *a	enern Pa ,u^'	prispevajmo po svojih močeh	za	njuni
evi. Posebno	za Slomškovo	(za Baraga bo	že	Ame-
p	a tozadevno	poskrbela) so	darovi res dobrodošli.
^°sljite jih naravnost na "Misli”, ali pa jih izročite slo-j skeniu duhovniku. Prav tako je važno, da sporo-uslišanja na priprošnjo katerega od svetniških kan-j?, a|0v- Ta bodo objavljena v "Slomškovem listu”, ki je aja parkrat na leto pri Mohorjevi v Celovcu. Važno
i	' sporočite o uslišanjih, čeprav ne želite svojega ena objavljenega.
Naš sjdneyski Marijin šinarnieni oltarček v kapelici pod zvonikom
piknik, tako dj dobre volje ni manjkalo. Muzika na ploščah je lepo donela preko pred kratkim kupljenega gramofona in zvočnika. Tudi otroci so se naskakali in naužili svežega zraka. Popoldan je zmanjkalo hrane, kar je dokaz, da je bila udeležba dobra. Zopet en korak naprej na poti do lastnega Slovenskega doma!
SLOVENSKA ŠOLA v Merrylandsu se je začela s prvo soboto v juniju. Prihodnjič bomo o tem več poročali. Kdor se zanima: šola je vsako soboto ob drugi uri popoldan. Veronauk za prvoobhajance pa imamo ob sobotah ob eni uri. Trenutno je v veroučni skupini okrog 15 otrok. Še več naj bi se jim pridružilo.
Poroke in krsti bodo objavljeni prihodnjič.
P. Valerijan
dn eP Jan smo imeli v HORSLEY PARKU v nedeljo, ^■ maja. Opoldan je bila sv. maša na prostem, čer' ^ete litan‘ie- Mešani zbor pod vodstvom g. Klako-'ep; Ze^° Povzdignil slovesnost. Udeležba je bila kar
teku popoldneva je prišlo še več rojakov na
Vljudno ste vabljeni na TELOVSKO PROCESIJO ki bo v nedeljo, 24. junija.
Ob 12. uri (opoldan) je v Merrvlandsu praznična inaša, ob 2:30 popoldan pa v Westmead Telovska procesija.
Vsi rojaki lepo vabljeni!
Zlasti NARODNE NOŠE!
Z Vsth
V(ir o v
AVSTRALSKI VLADI še vedno ni jasno, kdaj je bila izvršena smrtna obsodba nad tremi avstralskimi državljani v Jugoslaviji. Trem danim datumom je dan še četrti: 10. april. V Canberri se še vedno sprašujejo, čemu Jugoslavija celotno zadevo zavija v tak molk. Hočejo priti stvari do dna. Brez dvoma tudi nas vse zanima, kdaj in kaj bodo odkrili.
Glede dvojnega državljanstva Jugoslavija noče popustiti: pridržava si popolno pravico do vseh svojih ljudi, četudi so sprejeli tuje državljanstvo. Nočejo torej priznati nobene obveznosti obvestila avstralski ambasadi glede slučajev kot so se zgodili. Tudi to vprašanje nas vse zanima, kako se bo rešilo.
PREDLOG ZA UZAKONITEV SPLAVA je bil
—	hvala Bogu — dne 10. maja v našem federalnem parlamentu z veliko večino poražen. Od 121 glasovalcev jih je samo 23 glasovalo v prid predlogu, 98 glasov pa je bilo na strani pravice nerojenih do življenja. Akcije proti uzakonitvi splava torej niso bile zastonj: javne demonstracije v vseh večjih mestih, prošnje s tisoči podpisov, izjave zdravnikov in visokih osebnosti . .. vse je rodilo svoj uspeh. Federalni parlament je istočasno tudi odklonil dodatek k predlogu, naj bi bila ustanovljena posebna komisija za preiskavo splava. Kjer gre za navadni uboj živega bitja in njegove pravice do življenja, je res skoraj vsako raziskavanje odveč. Posledice uzakonjenja po drugih deželah sveta, kjer danes skušajo vlade uzakonjenja ustaviti ali vsaj omejiti, nam povedo dovolj. Rešitev bo treba najti v večji skrbi za nosečnice, zlasti nezakonske, ne pa v legaliziranju ubijanja nerojenih.
NARAVNOST SMEŠNE so bile izjave teh, ki so se potegovali za uzakonjenje splava. Zgražali su se nad tem, da je National Right to Life Association nudila ljudem avtentične fotografije razmesarjenih trupelc in objavila, kaj je prav za prav splav; in da so kazali o tem tudi filme, zlasti doraščajoči mladini. “Kako si upate kazati tako strašne slike . . .” smo brali v časopisu. Res čudna logika! Pokazati ljudem v sliki, kaj je uboj, naj bi bilo prepovedano — uzakoniti dejanski uboj in ga legalno izvrševati, naj bi bilo pa prav in kulturno. Saj zdrava pamet nič več ne dela v tako zmešanih glavah . . .
IZNAJDITELJ DALJNOGLEDA, Galileo Galilei, je leta 1609 kot prvi zemljan na lastne oči videl, da je v tako imenovani Rimski cesti na nebu najmanj milijon zvezd. Sedemdeset let pozneje jih je astronom Hershell naštel že sto milijonov. Holandec Kapteyn je leta 1906 opisal to cesto, da ima brez števila zvezd, ki so druga od druge oddaljene milijone in milijone kilometrov; da je dolga 23,000 in široka 6,000 svetlobnih let. Na nobeni teh zvezd ni življenja, vse so v ognju. Med njimi so morda druge zvezde, ki so se že ohladile, pa mi zanje ne moremo vedeti, ker ne dajejo od sebe svetlo-
be. Ni izključeno, da bi bilo v vesoljstvu kaj zvezd, ki bi imele življenje. Toda tudi če so, zaenkrat vemo samo za našo Zemljo. In ta je “obešena” v prostoru med milijoni zvezd, velikih kot sonce; in “obešena” je natanko tako, da je na njej moglo nastati življenje rastlinstva, živalstva in človeštva. Mogla je nastati civilizacija, kultura, duhovnost. Milijoni zvezd se sučejo po vsemirju natančno tako, kot je za našo Zemljo prav — in za nas. Nekateri pravijo, da je vse to “slučajno" .. .
VOJAŠKE DIKTATORSKE VLADE ima še danes vsaj polovica držav Latinske Amerike, ki jih je skupaj dvajset. Res niso vse te vlade vse obsodbe vredne, vendar je že skrajni čas, da bi preko vsega kontinenta zavladala demokracija. Pod vojaško vlado je bila zadnjih 17 let tudi Argentina. Odkar je padel znani Peron, k' ga je vrglo vojaštvo, so se pogosto menjavale vojaške vlade, nobena kaj prida uspešna. Sedanja vlada se Je odločila za svobodne volitve, ki so se vršile v marcu, na dan 25. maja je pa prevzela oblast na novo izvoljen3 vlada iz stranke Peronistov. Pričakujejo, da bo dejan-sko vladal spet Peron, ki se bo 21. junija vrnil >z pregnanstva v Španiji.
KOMUNISTIČNA ALBANIJA, kakor je po ozemlji1
in prebivalstvu majhna, je široko odprla usta in srnatra samo sebe za edinstveno državo. V nekih ozirih je 10 tudi res. Od vseh protiverskih držav je, kot se sama hvali, najbolj dosledno izvedla popoln ateizem. Noben*1 vera ni dovoljena, seveda najmanj katoliška. Za P° delitev krsta je kazen — krogla. Priprav za evrops^0 varnostno konferenco v Helsinkih se udeležujejo vSfi evropske države, z njimi skupaj celo ZDA in Kanada-edina izjema je — Albanija. Sama je baje dovolj zava rovana pod dolgo roko Pekinga, za varnost ostalih držav pa Albanija ne čuti odgovornosti.
DO EVROPSKE VARNOSTNE KONFERENC^
menda le pride še v tem letu. Pritisk zanjo je prihaj iz Moskve že dolgo. Zapadne države, med njimi v prV' vrsti Amerika, se niso mogle navdušiti. Iskrenosti MosK niso mogle zaupati, češ da ji gre le za potrditev njen meja pred vsem svetom, pa še za kako prikrito možn razširitve vpliva na razne strani. Zadnje čase so se P tudi zapadne države omehčale in se jim zdi varnos ^ konferenca sprejemljiva. Čutijo — vsaj tako se jim
—	da si da dandanes tudi Moskva kaj dopovedati. Pre senetljivih uspehov od te konference najbrž nihče ne Pr‘ čakuje, vendar je boljše, da države med seboj k,eP tajo, kot pa pod kanoni in bombami šklepetajo-
V	CLEVELANDU JE SLOMŠKOV KROŽEK obja^J vabilo na prireditev v korist denarne zbirke za Slom ^ vo beatifikacijo. V vabilu smo brali med drugim: venski pregovor pravi: Lepo je dati tam, kjer nihče prosi. Tako bi si želeli, da bi nikomur v nadleg0 bilo to naše vabilo. Saj ne valja samo kakemu P
nezniku, zadeva je nas vseh, da škofu Slomšku pripomoremo do oltarske časti. Ni pa rečeno, naj bi posameznik za to zadevo nič ne storil. Ljudje smo kakor hleb kruha, ki je celota iz mnogih zrn — tudi moje in tvoje zrno mora biti v celoti dela za Slomškovo beatifikacijo.
VVILLIE BRANDT NAPOVEDUJE, da njegova Nemčija od leta 1975 naprej ne bo potrebovala tujih delavcev — “Gastarbeiter”. Ne samo da jih ne bo več sprejemala, tudi tiste, ki jih bo to leto zasačilo v Nemčiji, bodo poslali domov ali kamor bodo pač usmerili korake. Ni jasno, kako si Willie Brandt to veliko spremembo predstavlja, vendar je mož znan, da ne daje ,2Jav kar tjavendan. Mora že nekaj vedeti. Če bo to res, bo mnogo evropskih držav prizadetih -— vse od Turčije do Portugalske. Seveda še posebej Jugoslavija, ki "tla po izjavi samega Tita v zapadnih evropskih deželah, največ pa v Nemčiji, moštva za tri armadne zbore. Tudi ,a Brandtova napoved je gotovo med vzroki, zakaj v domovini več in več razpravljajo o “zdomcih” in iščejo °dgovor na vprašanje: Zakaj toliko ljudi odhaja s trebuhom za kruhom v tujino? Odgovora na najdejo, ker le '— preblizu . . .
nad stotisoc dolarjev sta imeli lansko leto
dohodkov obe slovenski župniji v Torontu: Marija Polagaj in Brezmadežna. Prispevki prihajajo od rednih Celjskih nabirk pri službah božjih, božičnih in velikostnih darov, od raznih prireditev, osebnih darov in tako 'kije. Poznavavci razmer trdijo, da udje obeh župnij ne Podstavljajo večine Slovencev v mestu. Neko število jih Pripada kanadskim župnijam, precej je tudi takih, ki se sPloh ne menijo za vero in cerkev. Ko je kljub temu *°liko denarja prišlo za farne potrebe, je znamenje, kako Vodarni so zavedni slovenski katoličani v Torontu.
be župniji imata sicer še precejšnje dolgove, vendar l>l'sel na nove zgradbe in za potrebe boljšega pastiro-^ania nikoli ne zaspi. Z naše strani jih lahko samo obču-
Semo.
JACQUES maritain, veliki francoski mislec in tol kris,ian’	aPr''a unlrl- Sam konvertit h ka-
veri je postal pravi modemi apostol, ki je sto-^ e francoskih izobražencev vrnil Bogu. Oglašal se je
vsem velikim vprašanjem ter vselej odločno povedal
svoje stališče ne glede na to, ali se komu zameri ali ne. Četudi laik je bil poklican k sodelovanju na zadnjem cerkvenem zboru. Dolga leta je predaval moderno filozofijo na Katoliškem institutu v Parizu, od koder je njegovo ime zaslovelo po vsem svetu. Njegova številna dela — nad petdeset knjig — so prevedena v mnoge jezike. Sedanji sveti oče Pavel VI. je svoj čas njegova dela prevajal v italijanski jezik in sta si že takrat postala iskrena prijatelja. Brali smo, da je papež jokal, ko je zvedel za njegovo smrt.
Maritain je umrl v starosti 91 let. Katoliški svet je z njim brez dvoma izgubil eno največjih osebnosti naše dobe.
LENINA v Rusiji zadnji čas vedno bolj in bolj poudarjajo. Vedno več je povsod njegovih slik in spomenikov, vedno več knjig o njem po knjigarnah. V zadnjih osmih letih je Sovjetska zveza producirala nič manj kot štirinajst celovečernih filmov o njem. Tuji novinarji se šalijo, da so Sovjeti “blizu slovesne kanonizacije svojega ustanovitelja”. Pri vsem tem kultu, ki ruskemu narodu že preseda, kroži po Moskvi precej smešnic. Seveda na ušesa, kaj reči javno bi bilo prenevarno. Ena izmed teh šal govori o natečaju, ki ga je oblast razpisala za spomenik v počastitev pisatelja Puškina. Prvo nagrado je dobil kip Lenina, drugo nagrado je dobil kip Lenina s Puškinovo knjigo v roki, tretjo nagrado pa kip Puškina, ko bere knjigo o Leninu — četudi je Puškin umrl 33 let pred Leninovim rojstvom . . .
MATI TEREZA, indijski angel ljubezni, je prejela novo nagrado. Tempelton ustanova je to svojo “Nagrado za napredek v veri” podelila prav njej, ker je “razširila in poglobila s svojimi deli ljubezni človeško spoznanje in ljubezen do Boga in je tako pospeševala iskanje vrednosti človeškega življenja v ogledalu božjega”. Srebrno medaljo in ček v vrednosti 88.000 ameriških dolarjev ji je v posebni ceremoniji izročil v imenu ustanove angleški princ Filip.
Denar je najbrž že naložen v “nebeško banko” — saj vemo, da mati Tereza sproti porabi vse za najrevnejše, katerim veljajo njene ustanove po Indiji in po vsem svetu. Verjetno je tudi že srebro medaljo spravila v denar za nujne potrebe, ki jih nikdar ne zmanjka v njenem krogu bede.
TOBIN
BROTHERS
funeral
direetors
VIKTORIJ SKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE,
189 Boundary Road,	329	6144
MALVERN,
1382 High Street,	50	4720
SPRINGVALE-DANDENONG,
505 Princes Highway, Noble Park, 546 7860 MENTONE,
3	St ^tion Street,	93	2460
FRANKSTON,
232 Cranboume Road,	781	2115
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
M k]; ,
OJ ZLATI ČAS!
JE V MLADIH LETIH SETEV, BO V STARIH DOBRA ŽETEV; ČE PRIDNI BODEMO.
NAM NIKDAR ŽAL NE BO.
OJ. ZLATI ČAS!
VSE ŽIVE DNI SE TRUDI IN ČASA NE ZAMUDI,
POČIVATI SLADKO POTEM V NEBESIH BO!
A. M. SLOMŠEK
DRAGI STRIČEK! — Naj se še jaz enkrat oglasim v ijašem Kotičku. Moram povedati, da bi zelo rad hodil v slovensko šolo v Kew, pa smo predaleč in mi ni mogoče. Včasih pa le gremo k slovenski maši. Tudi za kongres smo šli, ko je bil tam slovenski škof.
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Prišli smo prezgodaj in smo stali na dvorišču precl lurško votlino. Pa mi mama pravi: “Poglej, škof pr'" dejo!" Jaz pa nisem nikjer videl škofa, ker sem mislil, da škof vedno hodi okrog oblečen kot sveti Miklavž: s palico in visoko kapo. On pa je bil že pri nas in se nam je smejal. Bil je oblečen tako kot naš gospod župnik, samo prstan je imel in križ mu je visel okrog vratu. Gospod škof me je vprašal: “No, ali znaš še kaj slovensko?” Jaz pa sem mu odgovoril, da še in seni bil na to zelo ponosen.
Vesel sem, da sem videl slovenskega škofa in je g°' voril z mano. Ko bomo šli domov na počitnice, bonio tudi njega obiskali pri veliki cerkyi v Ljubljani. "" Jolinnv Kolman, Sunshine. Vic.
DRAGI STRIČEK! — Ko so odprli slovensko cerkev v Veselovem, sem bila tam z mamo in atom. Bil° je zelo lepo. Videla sem prvič škofa in sem ga prosila, če bi se z njim slikala. Tukaj pošiljam sliko, ki mi bo lep spomin. — Anna šverko. N ort h Sydney, N.S.W-Draga Anica! Hvala za sliko. Žal je ne morem o*’" javiti, ker je v barvah in premalo jaspa. Da bo lep sp°' min v tvojem albumu; pa rad verjamem. — Tvoj striček-
od
DRAGI OTROCI!
Danes naj za spremembo Sydney prinese sliko enega svojih fantov. Na sliki uidite 13-letnega HEN' RI.IA STARIHA iz Merrjlandsa (Veselovega), kjer *e naša slovenska cerkev. Rojen je bil 21.3.1960 v Stan-moru. Je najstarejši otrok družine Antona in Anton>Je Stariha, ki sta po rodu iz okolice Semiča v Beli Kraju1'-Ostala dva otroka sta Marko in Stanka. Henrj je dij8 drugega razreda gimnazije (High School) v MerrjlandsU-
bil
■eč
Eden največjih dogodkov v njegovem življenju je gotovo trimesečni obisk rojstne domovine staršev Pr( tremi leti. Kot spomin na to ima poln album slik rodnikov in lepili krajev v domovini. Te rad poKaZ® vsem obiskovalcem Starihove družine.
Poleg šolskega študija ima Henry tudi lep "hobb} • Igra namreč pri šolski godbi, ki ima okrog 40 član°'-Godba je že dostikrat javno nastopila. Na letošnje01 ANZAC-dnevu je prejela drugo nagrado. Nanief3'11 nastopiti tudi na \Varatah Festivalu.
Godba nastopa v kadetskih uniformah (predvoja* vzgoja). To je uniforma. ' kateri vidite Henry-ja na sl1
Poleg muzikanta je Henrj tudi navdušen plavalec je prejel že lepo število raznih trofej za rekordno P vanje. Pa to še ni vse! Henry je tudi ministrant v s venski cerkvi že od vsega njenega početka. Redno Pr‘ haja in rad ministrira skupaj s svojim bratom MarK _
lili'0
in ostalimi fanti. Kajne, dragi otroci, da mu vsi ^ še dosti uspehov v šoli, pri godbi, ministriranju P vanju. Pa tudi to, da ne bi pozabil slovenskega jeZI
^ adelaide, s.a. — Pater urednik, v majski številki MISLI ste objavili pismo, ki ga pisec zaradi neresnič-n,h podatkov ni upal podpisati s polnim imenom. In tako smo mi zpcet enkrat hlapci Jerneji, ki iščejo pra-Vlco. Upam. da boste objavili to moje osebno pismo.
V	pcnos mi je. da lahko predsedujem Klubu in po sv°jih močeh delam za poštene in miroljubne Slovence v Južni Avstraliji. Zato me boli. če kdo hoče razdirati ln klevetati našo skupnost. V vsakem vrtu raste plevel; ^al tudi v našem, ki se imenuje Slovenski klub Ade-^a>de. A veliko večji je ponos, veselje in notranje zadoščenje ljudi, ki delajo za skupne dobrine, kot pa ta-ki skušajo napore poštenjakov z nepremišljenim Pranjem razbijati. Namen SKA je kulturno, športno in družabno zabavati vse Slovence, ki hočejo postati člani 'Uba, enako njihove prijatelje. Družiti, narodno vžgali in pomagati v vseh potrebah, v kolikor je v moči luba, članom in Slovencem nečlanom. Družiti vse 'ovence brez razlike na njihovo politično ali versko Prepričanje, le da v prostorih Kluba ne vsiljujejo svo-idej sočlanom. če jih ti niso voljni poslušati.
^ Zadnji izredni občni zbor je bil sklican največ zara-
1	Prve in s tem tudi glavne točke: povečati upravni ®dbor, ki je bil odločno premaloštevilen. Druga točka, Ko boleča za nekoga, je samo dobronamerna. Če kdo ,sli, da se naša mladina, ko doraste, ne bo zanimala .j, P°litične stranke v tej dežali, naj si ogleda Ameriko! U(ii se mnogo naših poroča z dekleti ali fanti drugih rskih prepričanj in ni izključeno, da kdo njih mla-'ne ne bo tudi drugo vero sprejel in v njej profe-^nalno nastopal. Potem so med nami tudi ljudje, ki j e ali duhovnika ne priznavajo: tudi njim ne moremo ^ ne smemo slovenstva odrekati. Zato so vsa podti-^n)a in nezaupanja v naše delo neosnovana. Vsa naša jn°r°vanja (razen enega lansko leto) potekajo pošteno
I	demokratično, brez vsakih večjih izpadov: skoraj bi Ij . ° rekel, da premirno. Da sem sam izredni občni zbor l^leče začel, jc pa£ zaradi moje narave in nešolanosti. CJ' nameni in računi so čisti. — Vas pozdravlja °ne Gabršek.
M ? Ur" moi namen dajati dragocene strani MISLI preSrn'ki, čutil sem pa uredniško dolžnost, da od vseh Jetih pisem le objavim to adelaidsko pismo kot dru V°r Prvemu- Tako imajo bravci priliko slišati še vic8° P'at zv°na in lažje presoditi. Čutim pa tudi pra-*0h	svoje pripombe, ker sem pač na nesrečo
et sani del dogajanj.
p0j Icrn- če kdo od urednika želi, da objavi namesto ^e®a iniena pod članek samo njegove začetne črke. P°d , or n' rečeno, da je to storil zaradi neresničnih 'ov v članku. Vzroki za zgolj začetnice imena
pisca so lahko drugje, za adelaidski primer še prav gotovo. Številne druge ustne in pismene izjave članov potrjujejo, da član N.A. ni pretiraval, morda celo zadevo raje omilil. Je znana in spoštovana oseba med adelaidskimi Slovenci. Takega "plevela" bi bil lahko vesel vsak klub in celo odbor, ki želi doseči svoje lepo pisane namene v prid slovenski skupnosti tudi v dejanju.
V	“dobronamernost" druge točke izrednega občnega zbera sam kot prizadeti zelo zelo dvomim. Čudno zveni sklicevati izredni občni zbor malo pred rednim “zaradi naše mladine, ko doraste . . Bo še dosti let časa, predno bo naša mladina zasedala položaje v tukajšnjih političnih strankah, če jih bo sploh kdaj. Iz svojega ameriškega življenja pa lahko povem, da je vsako slovensko izseljensko društvo samo ponosno, če se danes lahko ponaša s tem, da je bil n. pr. governer in poznejši senator Frank Lausche celo član odbora. Nobenemu republikanskemu članu društva ni prišlo na misel, da je Frank v odboru zato, da bi širil idejo svoje demokratske stranke. Vsak član naj vrši svoje dolžnosti do društva in po svoje pomaga za njegov namen, kakšno stranko zastopa pri volitvah, pa je njegova zasebna zadeva.
Tudi žal še nič ne kaže, da bo kak slovenski sin v Adelaidi postaj duhovnik ali celo protestantski pastor
—	da zveni bolj na široko in v skrbi za čistost neopredeljenosti bodočnosti Kluba. In dalje: da so žal tudi v Adelaidi rojaki, “ki vere in duhovnika ne priznavajo”, ni nič novega (četudi so verjetno prišli V izseljenstvo kot katoličani s pomočjo katoliške izseljenske organizacije). Nihče jim zaradi tega ne odreka slovenstva — je pa zato prav tako krivično in nelogično odrekati slovenstvo nekomu zaradi duhovniškega kolarja. Zgolj bojazen, da bi morda v prostorih Kluba vsiljeval svoje ideje sočlanom, menda ni dovolj velik vzrok za štiri leta čakanja na članstvo. Posebno ne, ko je istočasno v istih prostorih lepo število članov moralo slišati marsikatero pikro opazko zaradi svojega verskega prepričanja. Bodimo možje, ne pa noji, ki skrivamo glavo v pesek in se prepričujemo, da je vse lepo in prav! V čistost namenov in računov zgoraj podpisanega ne dvomim, pa tudi članek zadnje številke mu menda ničesar ni osebno očital. Se pa žal morda z najboljšimi nameni marsikaj gradi na napačnih postavkah, neresničnih trditvah in neosnovanem nezaupanju, pa še v bojazni do nekaterih — v tem pa je osnovna pogreška in dokler bo tako, ne bo kaj prida zgrajeno za našo ubogo skupnost.
K moji opombi v prejšnji številki- MISLI bi rad dodal tole: po uspelih spremembah pravil na izrednem občnem zboru sem končno prejel od odbora pismo, da smem postati član ali pa lahko sprejmem celo
častno članstvo. Pismo nosi datum 29. aprila, poštni pečat na kuverti ima datum 7. maja, prejel sem ga pa naslednji dan, 8 maja — tri dni po zaključku majske številke. Žal mi pismo ni odgovorilo na moje edino vprašanje, po kateri točki pravil sem bil kot slovenski izseljenec nad štiri leta nezmožen članstva. Po vsem, kar je bilo, enostavno ugotavlja, da “nesporazumov ni bilo in jih ni in upajo, da jih ne bo”. Hm!
Jasno, da članstva z vsemi dolžnostmi a brez osnovne pravice na občnem zboru (četudi se te pravice ne bi nikdar poslužil!) odklanjam. Sprejeti častno članstvo pri vsem tem nezaupanju bi bilo pa vredno ljubljanskega “Pavliha”. Prepričan sem, da bi vsak član odbora na mojem mestu storil prav tako kot jaz. Naj mi torej nihče ne zameri! — P. Bazilij.
CANBERRA, A.C.T. — Tokrat naj bo rečeno bolj na kratko, saj bo še tako najbrž prepozno za majsko številko. (Res je prišlo poročilo dva dni prekasno. Op. ur.) Ko to pišem, pri nas že vsi spe in pomalem smrče, jaz pa bom — upam — le vztrajal do zadnje pike.
Na velikonočno nedeljo in ponedeljek smo imeli v našem slovenskem domu “Triglav” mično razstavo. Ogledovali smo si slovenska ročna dela, vezenine in pletenine. Razstavljena je bila tudi narodna noša, moška in ženska. Videli smo dalje nešteto spominčkov iz domovine: ribniško “suho robo”, kroparska dela v železu, ljubenske latvice iz pečene gline.. . Težko bi vse
našteval. Brez dvoma ni bilo malo dela, da so vsi t1 predmeti iz raznih slovenskih domov prišli v naš skupni Dom. Na razstavi so bila dobro zastopana tudi lite-rarna dela. ki so po vojni izšla v zamejstvu in zdomstvu, odlična razstava slik pa nas je popeljala domala v sleherni košček Slovenije. — In kdo bi si mislih razstava je imela tudi “vinski del". Tu si videl lahko 25 različnih steklenic s slovenskimi napisi, od kraškega terana do kapljice iz ljutomerskih goric. Ni bilo treba samo gledati — gostje so tudi pokušali in ocenjevali . . . Stregla so dekleta v narodnih nošah.
V	drugem delu Doma se je obenem razvijal film, k' ga je pred nekaj leti v domovini posnel predsednik ?■ Cvetko Falež. Prikazal je Slovenijo v poletju in zin11-Dobri dve uri je trajal spored, pa bi še kar gledali •• • Seveda je vzelo Cvetka dosti več kot dve uri. da Je filme tako lepo uredil in jim napravil tudi magnetofonsko spremljavo.
Da je bil duša razstave naš podpredsednik g. Stanke* Ozimič, nam ni neznano. Zvesta v delu mu je bila gospa soproga, četudi po rodu ni Slovenka.
Seveda so Cvetku in Stanku stali ob strani drugi pomočniki, med katerimi je bil najvidnejši najbrž ?• Mirko Penca. Kot spreten mizar je napravil prav ljub' ka stojala s policami za vinsko razstavo in premi^en bar, pa najbrž še marsikaj. Vsem požrtvovalnim dela^ cem teh dveh dni v našem Domu ne najdem primem1
IM GERTRUDE STREET, FITZROY,
VARDAR
MELBOURNE, VIC. (blizu je Eiibition Building)
TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733
PHOTO STUDIO
IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne.
Preslikava in povečuje fotografije, črno-bele in barvne.
POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA.
Pri nas dobite lahko tudi poročne vence in cvetje ter ostale poročne potrebščine.
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6.
Po sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po
Govorimo slovensko telefonu: 44-6733.	PAUL	NIKOLICH
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta.
Z nami se >*iorcte pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli.
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
Čez dan:
72 Smith Street, CoIlingwood, 30S6, Vic. Tel. 419-1584 - 419-2163
Po urah:
1044 Doncaster Road, East Doncaster, 3109, Vic. Tel. 842-1755
^Sed zahvale. Vsakdo, ki je za 0rn, mi bo verjetno potrdil. Dokler imamo
veliko noč obiskal
j, .............................. ..	v	našem
. Iubu take ljudi, bo Dom zares družil, rastel na ugledu
t
■mel tudi gmotni uspeh. Slovenska domačnost v njem Pa bo nam vsem v prijetno zadoščenje daleč od doma-e Srude. — Joža Matek.
SVDNEY, n .S.W. — Hvala za drage MISLI, ki jih "terni mesec težko pričakujem. Preberem prav vse ani, od prve do zadnje. Zlasti sem zadovoljen, da nam
•Jo kar dovolj informacij o tekočih problemih ter
Hud:
jih po domače osvetlijo. Tako marsikaj bolje ra-erno in presojamo. Hvaležen sem Vam za članek aiske številke — KDO NASLEDNJI? . . . Sam sem ter SVoj'm babini znanjem angleščine lovil po dnevnikih sni te'ev'z'iskih novicah, razumel pa le napol, za kaj stv°h 6re. Res bi ne bilo prav, če bi MISLI o takih pr.‘lreh molčale — saj tičejo nas vseh. Prav to mi je ^ všeč, da ne molči zaradi kake morebitne za-n e ali strahu. Saj je list poleg verskega in kultur-g8a tudi informativni in ima svoje dolžnosti. Hvala čas	^*v'mo	v	svobodnem	svetu	—	četudi	zadnji
g Sre^ujem vedno več naših ljudi, ki na to pozabljajo. Saj00 °Prezn' so postali — v bojazni, da jim bo dru-e °nemogočen obisk domovine.
■j.
i,	0 ° dvojnem državljanstvu mi še ni čisto jasno.
•M r>
ta priznavajo tudi druge države poleg Jugoslavije? \ ]e naše dvojno državljanstvo res le v tem, da te lahko
domača “roka pravice” — pravično ali krivično — zapre in sodi — pravic pa iz tega dvojnega državljanstva nimaš nobenih? Moj prijatelj je doma na obisku hotel urediti nek prepis lastnine nase, pa so mu rekli, da kot avstralski državljan tega ne more storiti. Kje pa je bilo v tem primeru dvojno državljanstvo? Hvaležen bi Vam bil, če bi MISLI tudi o tem kdaj kaj napisale in razložile.
Iskrene pozdrave vsem! — Jože Meglin.
Če se bo le dalo dobiti dovolj informacij, Vam bodo MISLI tudi o tem vprašanju kdaj v bližnji bodočnosti rade ustregle. Pozdrav! — Urednik.
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 2165 NAW.
TELEFON: 72-1583
BRISBANE, QLD. — Tu pri nas je že vse izgledalo, da je misel na medsebojno povezanost shirala in umrla. Naše društvo PLANINKA namreč že od lanskega ponesrečenega občnega zbora, ko so trije vodilni možje odstopili iz odbora, nima vodstva. Tako je vse spalo do letošnjega maja, ko nas je zbudil prijazni sončni dan z lepim doživetjem za nas vse. Bilo je dne 6. maja, ko so se Slovenci v velikem številu odzvali vabilu gospe Pepce Šileč in nekaterih drugih rojakov. Udeležili so se izleta k Manchester jezeru, kjer so priredili domači piknik z razgovorom o bodočnosti obstoja našega društva. Medtem ko so se otroci igrali na gugalnici in vrtiljaku ter skakali po igrišču, so odrasli sklenili, da je treba našo PLANINKO na vsak način znova poživiti. Izbrali so začasni petčlanski odbor, ki je prevzel vodstvo društva. Razgovor je pokazal, da je med tukajšnjimi rojaki še močna zavest, da je društvo potrebno. Sicer ta zavest za obstoj društva še ni dovolj: treba' je tudi poprijeti z delom, ne le ostati pri lepih besedah. Sklenjeno je bilo, da se med rojaki najde osebe, ki bi bile pripravljene kandidirati v redni odbor, nato pa skliče občni zbor. Čestitke gospe Pepci in tistim, ki so organizirali izlet! Dali so nam novih pobud za nadaljevanje naše PLANINKE.
Vsem, ki se trudite pri MISLIH in vsem naročnikom moj iskren pozdrav! — Stanko Sivec.
REŠITEV FOTOGRAFSKE UGANKE
v prejšnji številki ...
... je vzbudila še kar precej zanimanja. Objavljena fotografija je predstavljala našo najbolj poznano božje-potno cerkev Marije Pomagaj na BREZJAH na Gorenjskem. Žal je kar precej reševalcev uganke šlo samo do te ugotovitve in niso prišli v poštev za žrebanje, ker s tem še niso rešili uganke. Morali bi sliko malo bolj pogledati in dodati: brezjanska božjepotna cerkev ima v resnici kapelico s čudodelno podobo Marije Pomagaj na desni cerkvene ladje, zvonik pa je na levi. Objavljena slika cerkve je bila torej napravljena narobe (pri izdelavi so obrnili negativ). Pravilno sliko si lahko ogledate v tej številki na strani 152.
Uganko so prav rešili: Sestra Mirjam, Francka Anžin,
Želite domačo postrežbo po zmerni ceni in v slovenskem jeziku? CONTINENTAL
GALA
RESTAURANT
261 Brunsirick Street, FITZROY, Vlctori«
Vam je na razpolago vsak dan od 12 — 2 in od S — 9:30 — razen ob nedeljah Za posebne prilike (poroke, krstitke, rojstne dneve, obletnice . . .) se pogovorite z lastnikom! Prostora je za Štirideset oseb. Priporočata se EMIL in STANISLAVA FATOVIČ Telefoa: 413651
Sestra Silvestra, Frančiška Gabršek, Brigita Bedernyak Zdravko Špilar. Lidija Čušin in Angelca Lilija. Žreb le določil nagrado Zdravku Špilarju.
KRIŽANKA
(Branko Žabkar)
Vodoravno: 3. vreči iz rok: 7. priprava za čiščenje>
8.	oblika glagola razložiti; 9. eden zakramentov; 10' d kompasa; 11. zavržen kos blaga: 12. spleteni lasje; kemična radioaktivna prvina: 16. arabska država; * poškodba; 19. nikdar sita oseba; 20. žensko ime; 2 slovenski pisatelj: 22. ženska na prisilnem graščin skem delu.
Navpično: 1. težko dihati; 2. prstena posoda za m'*"
ko; 3. italijanski otok: 4. zunanji znak žalosti; 5. nični poklic; 6. turističen; 10. sadna mezga; 12. z g'
teh-
oIš°
15-
na vratu; 13. industrijsko poslopje; 14. pokončati svetniški sij; 18. druga beseda za otko pri plugu.
Rešitve pošljite najkasneje do 2. julija na uredništv0 Nagrajenca bo določil žreb.
TEL. 47-2363	TEL.	47-23*3
STANISLAV FRANK
Rosewater Terraec, OTTOWAY, S. A. 5
LICENSED LAND AGENT: osreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in
DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posret redno in po zmerni ceni.
MRVICE ZA LISTINE: napravi vam razne kumente, pooblastila, testamente itd.
OJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na v teh zadevah!
ii5.j
TEL. 47-2363
TEL. 47-236
“Da si se ti oženil, ko si bil vedno tako boječ?”
“Da. Moja sedanja žena me je lepega dne vprašala, bi se hotel z njo poročiti, pa si nisel upal reči ne.”
Vodnik vpraša rekrute: “Ali je kdo med vami trobentač?”
“Jaz,” odgovori eden iz skupine.
“Prav! Ti nam boš napihoval nogometno žogo.”
SLOVENSKE MESNICE ZA WOLLONGONG, NJ8.W. IN OKOLICO
TONTS BUTCHERY
10 Lagoon St., BARRACK POINT (TeL »5-1752)
38	Princes Highway, FAffiY MEADOW la 3°3A Crown St., HOSPITAL HILL, W. Woflongong
Lastnika Toni in Reinhild OBERMAN priporočata vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske Sa*ame. šunke, slanino, sveže te prekajeno meso itd.
Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. ^repričajte se in opozorite na nas svoje prijatelje! Razumemo vse jezike okoliških ljudi!
“Ti, ženkica, jetra se ti pa niso posebno posrečila.” “Kakšna jetra! Saj to je vendar golaž.”
“Vi, zapornik številka 532, vaša žena vas je prišla obiskat in vas čaka v govorilnici. Sedaj razumem, zakaj niste zadnjič z ostalimi ušli iz zapora . . .”
TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD.
7a RAILWAY PLAČE, RICHMOND, VIC 3121 TEL. 42-7417
•	se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim j podjetjem za razna večja ali manjia tiskarska dete
PUTNIK
VAŠA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA
Vam more nudili odlične ugodnosti in najnilje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa ie posebne popuste.
* Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati % Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za
potovanje kamor koli po svetu.
* Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Valih rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno.
MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE ali tudi samo na eno stran MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — An erika — Jugoslavija — Melbourne)
POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE
72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne
POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7.
TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in I. Adamič
TURISTIČNA AGENCUA
Theodore Travel Service P7L
t^leitontrajto0	66	Oxford	St » (Darlinghurst), Sydney, 2010.
ALI pišite.	Tel.:	33-4155
mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte
Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano	Y	uradu:
agencijo, katera objavlja veliki Q za Qantas	RATKO	OLIP
PODRUŽNICE:
SYDNEY	241 Elizabeth St., Tel. 265-778, 26-5940, A.H. 750-8402
BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336, A.H. 32-4808. LIVERPOOL Westfield Shoppingtown, shop No. 37, Tel. 602-2318
A.H. 32-4806
DR. J. KOCE
3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076
1. Obrnite sc na nas, te hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic In sploh vseh dokumentov.
2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakrSni koli zadevi. Naše izkustvo, ki smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo priSio prav.
3. Darilne poSiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno, če želile, vam pošljemo cenik.
Zastopnik za Vlctorijo
Mrs. M. PERŠIČ
4« CROMWELL STREET, CAULFIELD, VIC., 3162 TeLs 53-1997
Zastopnik a NAW.
Mr. R. OLIP
65 MONCUR ST„ WOOLLAHRA, NAW. TeL 32-4866
Zastopnik za Queensland
Mr. J. PRIMOŽIČ
39	DICKENSON ST, CARINA, QLD., 4152